Telefon št. 74 Naročnin« in InteraU »prejtma upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. ft Miti pr*]eman Milo leto naprej 26 K — b »olleta , 13,-, fetrt , , 6 „50, «eaec , 2,20, Vipravnlitvu prejtan: Rokopisi se ne vračajo, cefrankova&a pisma ne vsprejertajo. Uredništvo je v Semenskih nlicali St. 2,1., 17. •elo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Istrt , * 5 , — „ *»sec , 1 „ 70. t» hajs vsak dan.izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne- Političen list za slovenski narod V Ljubljani, v ponedeljek, 1. septembra 1902. £a pošiljanje ca dom 20 b na mesec. Letnik XXX Zmaga katoliških Čehov na Moravi. Pri zadnji dopolnilni volitvi v kmečkem volivnem okraju Brno-Visava je zmagal, kot smo že omenili, katoliško-narodni kandidat dr. K o u d e 1 a proti Mladočehu Pokornemu. V brnskem volivnem okraju je dobil prvi 171, drugi 121 glasov, v višavskem pa dr. Koudela 82, Mladočeh pa 125 glasov. Kandidat katoliško-narodne stranke dr. Koudela je dobil torej 253, nasprotnik pa 146 glasov. Boj je bil torej hud. Brnski „lllas" piše tem povodom : »Naša katoliško-narodna stranka raste, postaja vedno mogočneja in se približuje konečni gotovi zmagi nad židovskim liberalizmom na Moravskem«. Ta zmaga je lepo znamenje za vspehe te stranke pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah. Narodnostna sprava. V dunajskih parlamentarnih krogih se trdi z vso gotovostjo, da se dne 5. septembra z vso resnostjo prične reševati češko-nemško spravno vprašanje. Takoj, ko se ministerski predsednik povrne od na-godbenih konferenc v Budimpešti, kar sa zgodi 4. septembra, Be prično konference ministerskega predsednika s Češkimi voditelji. Dotična povabila so strankini voditelji že prejeli. Od vspeha teh konlerenc je potem odvisno, kdaj se skliče državni 2bor. Dosedaj v tem oziru še prav nič ni določenega. Kateri češki oziroma nemški poslanci se odzovejo vabilu ministerskega predsednika, dc sedaj še ni znano. Zaupnica štajerskim konservativnim poslancem. Deželnozborski zastopniki konservativne Btranke bo že opetovano dobili številne dokaze zaupanja od strani svojih volivcev, ki vedo ceniti njih vsestransko skrb za srednji in nižji stan. Iimej vseh dosedanjih takih izjav se pa odlikuje zaupnica, ki jo je kot načelnik kluba prejel posl. Hagenhofer od dveh občin na Zgor. Štajerskem. Doposlana izjava se glasi : »Prejmite člani vašega kluba od podpisanih kmetov najodkritejo zahvalo za vaš odločni in moški nastop v naš prid v vseh vprašanjih, ki so tičejo kmečkega stanu v javnem življenju. Mi smo Vam sicer vedno hvaležni, odkar opa- zujemo vaše delo; vzrok ps, da vam sporočamo svojo posebno hvaležnost ravno Be-daj, tiči v tem, ker smo povodom de-želnozborskih razprav o deželnem volivnem redu prav posebno izpoznali, da je vaša stranka edina, ki se poteguje za naša prava ter nas varuje, in ker smo videli, da celo oni, ki nimajo najmanjšega deleža pri občevanju s kmetom, drže z ono stranko, ki nam ne d& naših pravic in katere posamni člani hudo žalijo naš verski in patrioti-iki čut. Naj bi vam bila zavest, da tisoči kmetov z veliko hvaležnostjo slede vašemu delovanju in so zvesto udani vašemu vodstvu, v veselje in zadostilo za vsa žaljenja, ki ste jih doživeli v deželnem zboru v boju za naša prava«. Srbsko posojilo. Srbija je najela pred kratkim posojilo v znesku 60 milijonov pod sila težkimi pogoji. Opozicijonalni listi trdijo, da država sploh ne bo dobila več nego 15 milijonov, obresti pa da bo plačevala za vso svoto. Opozioijonalni listi tudi očitajo vladi, da njeni člani, ko so vodili dogovarjanja gledo posojila v Parizu in prej tudi z drugimi bankami, niso gledali samo na blagor države, temveč tudi na svoj blagor, bto se trdi o nekaterih poslancih, ki so bili sioer prepričani — in so to tudi v skupščini povedali — da je posojilo škodljivo in sramotilno za Srbijo, pa so vendar glasovali zanj, tako, da je bilo sprejeto z neznatno večino. Najhujše pa je očital belgradski »Narodni list« prejšnjemu trgovskemu ministru Milovanoviču, ki je bil še nedavno finančni minister in je še zdaj izmed najuglednejših mož vladne večine. Milovanovi« je pisal parižki banki, da naj stavi pogoje kakoršne hoče, Srbija da jih že sprejme. Belgradski list pravi, da bi takega ministra kje drugje linčali. Milovanovič je živel za časa Milana v pregnanstvu na Dunaju. Lani je imel javno kontroverzo z urednikom dunajske »Informacije«, ki ga je podpiral ma-terijelno za časa prognanstva. Očital mu je, da ga je podpiral le iz sebičnih namenov — da jo namreč hotel dobiti kakšen srbski red. Urednik mu je odgovarjal, da pro-gnanci navadno ne dajejo redov. Zastareli ljudje. Pravijo, da so na Kitajskem čudni običaji, izredne šege in navade. Prebivalstvo se deli v dva tabora : »kuan-jča« ter »min-jčn«, uradnik in ljudstvo. Uradništvo tvori na Kitajskem samo za-se aristokracijo, posebno vrsto ljudi, ki s ponosom in zaničevanjem zre na nižje ljudstvo. Kitajski mandarini so mogočni možje, vsakteri plava v oblakih dima, ki se vali z žrtvenikov robote in tlake. Pa tudi mej mandarini so velike razlike; na uradniški lestvi so klini redko nasajeni. Po gumbih, pavovih peresih in rumenih jopičih moreš računati višavo od klina do klina. Nekaj pa le vzbuja naše občudovanje za kitajske razmere. Navada je namreč, da se plemstvo in zasluge ne prenašajo na potomce, ampak na prednike, ki že spe pod zeleno rušo. Ob času zadnje kitajsko-evropske vojske je je mnogo pisalo o kitajskih zastarelih »cofih«. Z tako se prikaže nenadoma majhno, živahno dete valovitih las, prepreženih z zlatimi ni- obraz. V rokah je držalo snežno belo knjigo. »Potrebujem Vas, da mi pomagate«, je zaklical otrok možu. »Glejte, jaz Bem dobil knjigo, da jo popišem za Boga, pa se tako bojim, da jo zamažem in da prevarim Boga v njegovih upih. Ali bi mi hoteli pokazati, kako se dela ta stvar ? Bi mi-li hoteli pokazati vašo knjigo, da se naučim iz nje?« »Jaz — da bi jaz tebe učil?« Mož je dregetal in tiščal Bvojo knjigo tako trdno, da maliček ni mogel videti njenih strani. Povesil je oči k tlom, v strahu — krepak mož, kakršen je bil, — da so srečajo njegove oči z nedolžnim, čistim pogledom dete-tovim. „Jaz te ne znam poučevati." „Oh, vi bi pa res morali znati, ko je vaša knjiga videti tako krasna", je rekel otrok in ogledoval strmč rdeče platnico. »Vi ste tako stari in izkušeni, vi ste morali pač pisali in slikati vanjo vse mogočo krasne stvari. Dajte, pokažite mi jo, da jo pregledam Iz brzojavk. Za ustanovitev katoliškega vseučilišča v oolnogradu so včeraj v St. Hipolitu manifestirali dijaki ka tolidkih akademiškib zvez. Došli so zastop niki z Dunaja, Gradca, Solnograda, Inomosta in od drugod. — Prememba pr francoskih poslaništvih. Seda-nji zastopnik v liernu Iiihourd gre v Berolin, Cambon iz Washingtona v Madrid, Bom pard v Petrograd, Jusserand v Kodanju je določen za Washington, Raindro za Bern in Crozier za Kodanj. — Avstro-ogr-ski generalni konzul v V a 1 p a -r a i s o , Maks Erich, je v petek umrl. Zunanji minister grof Goluhovski se 8. t. m. povrne na Dunaj in prevzame vodstvo zunanjega ministerstva.— Vpokojen je pisarniški ravnatelj gosposke zbornice vitez J a u n e r. Bil je odlikovan s komturnim križem Fran Josipo-vega reda. Njegovim naslednikom je izbran grof Marenzi. — Za zedinjenje vseh Hrvatov na gospodarskem in fi nancielnem polju poziva vse hrvaške rodoljube list »Hrv. pravo«. — Odločilne bitke mej a s t r o v o armado in v s t a š i v venezuelski republiki pričakujejo prihodnje dni. Obe armadi stojite pri Ocumaro. — Nemški carinski tarif in državni zbor. V parlamentarnih krogih se govori, da vlada razpusti drž. zbor, če ae ne reši povoljno carinski tarif. — Državni zbor se snide po poročilih dunajskih listov v prvi polovici oktobra. — Štajerski deželni glavar grof A 11 e m s se neki kmalu umakne in mu bo bržkone nasledoval grof Kottulinsky. Slovenskim abitnrijenloin! V kratkem se bodete podali na vseučilišče, da se posvetite svojim strokovnim študijam. Odprl se Vam bode s tem korakom nov svet, doslej Vam neznan in tuj,- obzorje se Vam bo razširilo, postali bodete samosvoji. Občutili pa bodete kmalu, kako zapuščenega se človek čuti v tujini, ako ne živi v krogu pravih, dobrih prijateljev. Zato se obrača podpisani odbor do Vas in Vas vabi, da vstopite v slovensko aka-demično društvo »Zarjo«, ako dojdete v Gradec. Naše akademično društvo je katoliško, to je, v verskih stvareh ne poznamo indi-ferentizma. Odkrito in povsodi priznavamo, da so nam sveti vzori, katere goji naš slov. narod v ogromni svoji večini. Namen našemu društvu je, gojiti isti-nito prijataljstvo. Društvo naj vpliva na svoje člane, da se resno pečajo s svojimi strokovnimi študijami. Poleg tega pa se hočemo baviti tudi z drugimi vprašanji, važnimi za nas in naš narod, resno in temeljito v medsebojnem pogovoru. Saj je slovenskega dijaka prva dolžnost izobrazba in duševno delo. Narod zahteva od svojih sinov, ki jih pošlje na vseučilišče, da se izobrazijo za krepke bojevnike na polju prosvete. Velik greh slovenskega dijaka je torej, ako ubija dragi čas, ki mu je na razpolago za izobrazovanje, po zgledu nemških buršev s sabljanjem. Žalibog, da je sabljanje močno razširjeno tudi med graškimi slovenskimi akademiki, ki menijo, da so koristili slovenskemu narodu, ako so si dali razsekati obraz ali pa svojemu nasprotniku odsekali nos ali ušesa. Akademično društvo »Z a r j a« obsoja odločno vsako menzuro in dvoboj. — — Ako želi kdo kakih informacij gledš vpisovanja na vseučilišču, postregli mu bodo drage volje starejši dlani.--- Na Bvidenje v graški »Zarji« ! Za odbor alov. katol. akad. društva »Zarja«: Josip Dermastia cand. iur. t. č. predsednik. Ljubljana, Zaloška cesta 3. Za nedeljski počitek. Shod »Slov. katol. delav. društva« \ Ljubljani Včeraj se je vršil pri »Zvezdi« v Ljub ljani shod »Slov. katol. delav. društva« zaradi nedeljskega počitka trgovskih uslužbencev. Na shodu se je zbralo nad 250 udeležnikov in med temi najmanj 70 trgovskih usluž bencev. Shod je v imenu društva pozdravil predsednik gospod Gostinčar in v svojem izbranem govoru pojasnjeval pomen nedeljskega počitka. Vsak delaven človek, ki si z žulji svojih rok služi kruh, je potreben, da si sedmi dan nadomesti moči, katere je porabil v šestih dneh. Ugovor proti nedeljskemu počitku, da bodo po vpeljavi nedeljskega počitka v trgovinah trgovci trpeli škodo, je jalov. Kazal je gospod govornik na Angleško, na Ameriko, in povedal, da nedeljski počitek tam ne škoduje prav nič trgovcem, ker ljudstvo mora ob nedeljah ravno tako živeti in si naroča potrebnih stvari ob sobotah, in radi tega še nikdo ni ob nedeljah gladu umrl. Toda ni treba drugod iBkati dokazov, imamo jih doma. Na sveti dan in ob veliki noči ljudje navadno bolje žive, kct druge dni, dasiravno so prodajalnice zaprte, in ljudstvo se radi tega nič ne pritožuje. Zakaj bi ljudstvo tudi nedelje ne privoščilo trgovskim ualužbenoem. Da ljudje tudi ob nedeljah kupujejo, temu je kriva samo razvada in dobičkaželjna konkurenca. In ljudstvo bi se tudi tej razvadi kmalu odvadilo. Treba je organizacije, treba je dela. Tudi na železnicah naj se promet ob nedeljah omeji in naj se da delavcem nedeljski počitek. Prebral je pismo državnega in deželnega poslanca dr. Iv. ŠusterSiča, v katerem g. joslanec, ki se radi shoda na deželi ne more tega shoda udeležiti, obljublja in zagotavlja, da bode katoliška delegacija v p o s t a v o d a j a 1 n i h zborih vedno delovala zane-deljski počitek. Pismo slove: Slavno predsedstvo »Katol. delavskega društva« Ljubljana. Iskreno obžalujem, da se ne morem udeležiti jutrišnjega shoda, ker sem se že poprej angaževal bil za shod na deželi. Bodite uverjeni, da bodejo katoliško-na-rodni poslanci v zadevi nedeljskega počitka v trgovinah najostreje nastopili v parlamentarnih zastopih in od vlade zahtevali brez-ozirno postopanje proti tistim trgovcem, ki se branijo, pokoriti Be zakonu in dati svojim pomočnikom toli potrebni počitek. Čestitam konečno Vašemu društvu k tako energičnemu nastopu v tem aktuelnem vprašanju in ostajem prisrčnim pozdravom udani dr. Ivan ŠuBter ši č. Dokazal je iz zgodovine, da je sedmi dan ravno najbolj prikladen za počitek. Dokazal je tudi b socialnega in fizičnega stališča, da je delaveo, trgovski uslužbenec in privatni uradnik potreben, da si sedmi dan in kakšno stran iz žnje prepišem v svojo, ako tudi slabo.« „Ne, ne 1" je vzkliknil mož. »Ne bilo bi tako lepo, kakor misliš.« Otrok je zmajal s kodrasto glavico, a bil je trdno prepričan. »Jaz prav za gotovo vem, da je lepo. Dajte, naj pogledam noter«, je silil. Vsaka teh nedolžnih besed je usekala novo rano možu v srce. Ko bi uslišal prošnjo otroku — kaj potlej? Pred njim je vstajala jasna slika, kako bosta strmeli žalostno in zmedeno ti čisti, smehljajoči se očesci, kakšen bo ta veseli obrazek, ko mu bo bridka prevara privabila prvič turoben nasmeh na nedolžne ustnice. Neznansko hrepenenje, da bi bil pač drugače dovršil svoje delo — dovršil tako, da bi je zdaj-le mogel pokazati vsakemu brez pomišljanja in bi mogel obvarovati prste detetove, ki bi radi prepisa-vali iz nje, — tisto neizrekljivo hrepenenje je z neznansko silo navdalo njegovo dušo. »O Bog!« je zaklical. »Ali je prepozno, ali se ne da knjiga res niš veš popraviti? Se li ne da veš tako izboljšati, da bi jo mogel pokazati brez sramu? Drugega ni zdaj v nji kot same napake; rad bi imel knjigo drugačno. Je li res prepozno? Ti veš, kako zelo obžalujem svoje pregreške. Zaradi tvojega Sinu, ki ljubi to dete z ljubeznijo, ki je naš razum ne more umeti, radi njega, radi deteta, mi daj storiti še to, predno bo knjiga dokončana. Jaz je ne morem pokazati temu malemu, odkritosrčnemu detetu, zato jo očisti, da ne bo prepozno!" Neko nevidno bitje se mu je približalo in mu odgovorilo: „Nič se ne boj, te molitve sem šakal, daj mi knjigo, in spet bo vse dobro." Mož, ki je zaupal duhu z nenavadno udanostjo, je dal knjigo duhu. se enkrat je čul glas, ki je rekel: »Vzemi jo, izbrisal sem vse madeže iz nje.« Vstal je, odprl knjigo ter jo pokazal dečku. »Hej!« je vzkliknil začuden, »saj je ravno taka kot moja, čisto bela.* Potem je duh na njegovi strani prijel knjigo in za-pisal: »Finifl«. Takšen je izročil pisar Bogu dnevnik svojega življenja. Na straneh knjige ni bilo lepih besed niti krasnih slik, a bila je čista, kakor bi bil izbrisal kdo iz nje grde madeže ... N. K. kot neodvisen gospod in sto- odpoČije in da lahko reče človek: »Jaz sem danes svoj rim, kar hočem.« Ž« Mojzes je upeljal sedmi dan za počitek in Bog je zapovedal, da se ta dan praznuje. Poskušali bo sicer francoski revolucionarji, da ustanove deseti dan državni praznik, toda to se jim ni posrečilo, ker že v ljudstvu je zapisano in neovrgljivo, da je sedmi dan najbolj prikladen za počitek. Bo dril je trgovske uslužbence, da naj, ker je že deželai zakon, krepko stojč za nedeljski počitek, priporočal, da naj društva prosvedu-jejo zato, da delavoi delo v sobotah eno uro prej prenehajo z delom, da Bi morejo nakupiti potrebnih stvari za nedeljo. Ako bi pa trgovci nasprotovali nedeljskemu počitku, naj pa vedo, da bode neko nedeljo delavstvo šlo solidarno po mestu gledat, kje se spoštuje nedeljski počitek. Zahteval je tudi, da naj se kakor za uslužbence pri manu-fakturnih in galanterijskih trgovinah upelje nedeljski počitek pri uslužbencih v špecerijskih trgovinah, ker ti so v primeri e drugimi še mnogo večji trpini. Pozival je navzoče trg. uslužbence k ustrajnosti, ker delavstvo bo za njih pravico vedno ž njimi. G. L i 1 1 e r je v kratkem govoru priporočal, da naj gosp. pomočniki ne gredo samo na zakon in besede, ker župan Hri bar je obljubil že tudi, da bodo delavci že leta 1898 imeli volivno pravico v mestni svet, pa je še danes nimajo. Zato naj ne gredo trg. pomočniki samo na zakon, ampak naj energično zahtevajo, da se ta zakon tudi izvede. Soc. dem. K. L i n h a r d je priporočal trg. pomočnikom samostojno organizacijo brez Šefov, in bičal marsikatere nerednosti gledd trg, ponosa. Trg. uslužbenec meni. da ni proletarec, dasiravno mora več delati, kakor najslabši delavec. Dokler časa ne bodo izginili ti predsodki med delojemalci, in da se vsi skupaj ne bodo imenovali pro-etarijat, toliko časa ni upati pomoči. Ako >a solidarno z delavoi nastopajo za svoje >ravice, morajo doseči svoj smoter. Bičal je državno upravo, ki ostro pazi, da se v njeno korist ne odteguje ljudstvu davkom, pozablja pa, kaj je v korist ljudstvu. G. U r b a r poroča, da se zakon izdan že aprila meseca glede nedeljskega počitka pri pekih ne spoštuje, dasiravno je to vlada zapovedala. Priporočal je, da si vsak stan bo-lidarno in energično pomaga do prižele-nega poboljška. Nazadnje je g. Gostinčar priporočal vsem skupaj solidarnost in naj drug drugemu pomagajo. Društva, kakor »Merkur«, v katerem sede tudi delodajalci, niso bojna društva, ne v zboljšanje trg. uslužbencev. Trg. uslužbenci naj si osnujejo društvo, ki bo z vso silo delalo za pravico in resnico trg. uslužbencev. Nato je bil zaključil lepi shod. Dnevne novice. V Ljubljani I. septembra. Sijajen shod katoliško-narodne stranke v Vipavi. Katoliško narodna stranka je včeraj zborovala ob velikanski udeležbi volivcev iz vBeh vipavskih občin na prostornem dvorišču pri Hribu v sredini trga Vipave. Kmetje so prikorakali v Vipavo v velikih gručah. Navzočih je bilo okolu 1600 mož. Tudi obsežni gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Liberalci se sredi volivnega okraja liberalnega poslanca Božiča niso upali ganiti, dasi se jim vstop ni bil prepovedal in so nekateri tudi prišli z namenom shod motiti; pred veliko množico kmetov pa je zlezlo tem korenjakom Brce v hlače. Došla poslanca dr. Š u s t e r š i č a in dr. Žitnika je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Predsedoval je shodu č. g. dekan Erjavec. Dr. Šusteršič skoro ni mogel govoriti, s tako burnim navdušenjem bo zborovalci sprejeli vsako njegovo besedo. Shod se je vršil v najlepšem redu, samo vodja okrajnega glavarstva baron Eechbach bi skoro provzročil nevarno razburjenje. Utaknil se je dvakrat v govor dr. Susterši-čev, a zadel ob tako silne ugovore, da se je premislil in naposled raje molčal. Dr. Su-Bteršič je dejal, da se niti vinarja iz deželnega denarja ne bo več porabilo za drugo, nego za ljudske potrebe. Ne bo miru, predno se ljudstvu ne da pravica. (Gromovito odobravanje in klici: Ne smete odnehati!) Mi bomo liberaloe že naučili kozjih molitvic! (Klici: Mi tudi!) Ali se bode ljudstvo dalo komandirati od liberalne bande? (Kmetje vzdigujejo pesti in kličejo: Nikdar! V liberalno sužnjost ne gremo!) Okrajni glavar baron Rechbach grozi, da bode shod razpustil. Kmetje navdušeno ploskajo dr. Su-steršiču in kličejo: Živio dr. Šusteršič, mi smo za Vami! Dr. Šusteršič: Ali zaslužijo liberalci naše spoštovanje? (Gromoviti klici: »Ne«!) Mi ne sovražimo liberalcev, mi jih zaničujemo. („Tako je!" Dolgotrajno ploskanje). To je ljudska volja, ljudsko mnenje. Govornik dementuje vesti, da bi bila glede taktike needinost v stranki; ako bi se pa našel kdo, ki bi v sedanjem boju zapustil zastavo, tedaj bi ga ljudstvo pometlo ven iz javnega življenja. (Več minut trajajoče odobravanje. Klioi: Združeni stojimo za Vami! i v i o dr. Šusteršič!) Stranka je popolnoma edina. („Živio!« .Tako je prav!«) Govornik poziva ljudstvo ljudski tabor v Ljubljano dne 12. kar najde navdušen odmev Poslanec dr. Žitnik oktobra, pri zborovalcih. govori o delovanju drž. zbora. Glede nagodbe je zavzel isto stališče kot zadnjič dr. Šusteršič v Horjulu. Katoliškonarodni poslanci bodo glasovali za nagodbo le, če bo koristna za kmete. Govoril je tudi o tržaškem solskem vprašanju ter se je toplo zavzel za tržaško slovensko šolstvo. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Na predlog 6. g. dekana Erjavca se je soglasno sprejela naslednja resolucija: »bhod volivcev, zbranih iz vseh vipavskih občin dne 31. avgusta v Vipavi, odobrava popolnoma postopanje katoliško narodnih poslancev v državnem in deželnem zboru in jih pozivlje, da neomajano vstra-ajo na svojem stališču. Cim ostrejše nastopajo proti gnjusnemu liberalizmu, tom trdnejše bo zaupanje nj hovih volivcev. Zbrani volivci izrekajo nezaupnico poslancu Božiču in ga pozivajo, naj svoj mandat odloži, da se tako pokaže prava volja ljudstva. Po shodu so goški pevci zapeli krasno pesem. Zborovalci so korakali iz zborovalnega pro-stera glasno kličoč: »Živio dr. Šusteršič!« Obširnejše poročilo sledi. Ljudski shod v Šenčurju pri Kranju. Včeraj nedeljo 31. avgusta se je vršil v Šenčurju pri Kranju javen ljudski shod. Udeležba je bila ogromna, 1000 krepkih gorenjskih mož se je zbralo na vrtu za župnisčem. Liberalcem ni šlo v njihove moigane, kako si upajo klerikalci v Šenčurju, to je pred durmi Kranja, sklicati shod in še ljudski shod! »Shoda ne sme biti!« tako so sklenili; »ahoda se moramo polastiti, da bo naše predsednistvo alt pa ga moramo razbiti«, tako je modroval kranjski Pire. V Kranju so imeli 14 dni, odkar se je čulo, da bo v Šenčurju klerikalni shod, liberalčki tajna posvetovanja. Napravili so natančen načrt, zbrali vse svoje čete in vrgli v kompaktni masi — bilo jih je kakih 30 — na bojišče, na čelu jim seveda Ciril Pire in nekaj učiteljev. Zadovoljno se je Pire smehljal pred shodom, tekal sem in tje, ter zatrjeval, da »izvrstno stoji«. Točno ob pol 4. uri otvoril je sklicatelj shoda g. Traven shod in predlagal naj se izvoli predsednikom shoda gospod kranjski dekan. Peščica liberalcev pričela je kričati, krepko jim je pa iz Bto in sto grl zadonelo na uho: »Živijo dekan! Dekan bo naš predsednik!« Liberalci so umolknili, uvideč, da jih je komaj 30. Dekan K o -b 1 a r je zavzel predsedniško mesto, se zahvalil za zaupanje ter dal besedo deželnemu poslancu g. dr. Brejc u. Komaj je pričel govoriti, že se je čul med liberalci glas: »Ta pa ne sme govoriti, edino ta ne, veljaj, kar hoče!« Tako nahujskani liberalci prično kričati. Vendar zopet glas iz sto in sto grl: »Z i v i o n a š p o a 1 a n e c d r. Brejc!« jih je popolnoma udušil. Liberalni štab, obstoječ iz Pirca in nekaterih učiteljev, je stal v ozadju; uvideč, da je vse izgubljeno, podal se je Pire k odru, gospod dekan, predsednik shoda, bil pa je toliko galanten, da mu je dal prostor na odru. Liberalci in liberalčki so na to popolnoma umolknili, zadržali so se popolnoma mirno, dobro vedoč, da imajo gorenjski možje — prosto po »Narodu« — čudovito široke roke in trde pesti. Pire pa je pod varstvom gospoda dekana in dveh žandarjev napravljal sem ter tje kake neslane opazke, katere pa je dr. Brejc tako korenito zavrnil, da je mož naposled popolnoma umolknil, kar je vzbudilo splošni smeh. Med zborovanjem se je naenkrat čul glas: »T aima revolver! Rekel je, da nas bo pričel kar streljati!« Bil je to eden glavnih Pir-čovih kričačev. Prijelo ga je par krepkih mož, poklicali so komisarja in žandarja, kateri ga je potem s shoda odstranil. Torej z o r o i j e m nashod nad klerikalce! Tako je bodel shod v Šenčurju »mirne« liberalce! Ko je bil človek z revolverjem odstranjen, se je nadaljeval shod. Deželni poslanec dr. Breje je več nego polovico svojega temeljitega govora mirno govoril. Sklenila se je primerna resolucija in izreklo dr. Brejcu popolno zaupanje. Nato je nastopil dež. poslanec dr. Krek, ki je s svojim temeljitim govorom, posebno kaj je »klerikalizem« in splošna volilna pravica, udušil Pirca popolnoma, tako da je mož kar skupaj zlezel in ni črhnil več nesedice. Zanimive pa so bile tudi opazke med shodom naših popolnoma pri prostih kmečkih mož, kakor n. pr. učiteljem: »Pojdite v šolo in učite otroke, da bodejo kaj znali in se kaj naučili!« Pircu pa: „Pirc naj gre po platno in far bo!" »Piro naj gre druge (arbat, ne nas", itd. oplošno veselost pa je vzbudilo, ko je po shodu nek priprost kmečki mož rekel Pircu: „G. Pire, vprašajte vendar vse tukaj, navzoče, koliko zaupanja imate Vi." Nato splošna veselost in zadonelo je: .»Nobenega." Tako se je vršil ljudski shod v Šenčurju, pred durmi starodavnega Kranja. Možje so se zadovoljno razšli. Liberalcem, posebno Pircu, bo pa ta shod še dolgo neprijetno zvenel po ušesih, in gotovo se bodejo v prihodnje premislili priti na ljudski shod v Šenčur. Orožništvo se je pa zadržalo tako, kakor po navadi pri naših shodih. Natančnejše poročilo o govorih obeh poslancev priobčimo. Sprejem tržaškega škofa. It Trsta nam pi3e prijatelj z dnč 31. avgusta: Danes je peljala »Marijina druiba« novega škofa iz cerkve starega sv. Antona k o v. JuStu. Ko bi ne bilo Slovencev, bilo ne bi skoro sprevoda. Nad 90% bilo je naših. Tudi množica po ulicah, koder se je premikal sprevod, bila je skoro vsa slovenska. Prvi veteranski oddelek v sprevodu štel je 18 mož, drugi pa d a! Magistratmh uradnikov za školom je bilo 10, svetovalca nisem nobenega videl. S hiš, koder se je premikal sprevod, videl sem dve zastavi. Večina oken je bilo odičemh s tapetami. Na magi-stratnem poslopju bilo je odičenih kakih pet oken. Židovski »Piccolo«, glasilo laške duhovščine, je pisal, da Lahi sprejmejo novega škofa z vso reservo. Kakor se mi poroča od verodostojne strani, obljubil je škof županu sandrinelli-ju. da se bo oziral na laško prepričanje. — Kje so bili torej danes Lahi, da bi mu bili pokazali to njih laško prepričanje? Naj služi novemu vladiki današnji sijajni nastop tržaških Slovencev za navodilo njegovemu delovanju ! Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so bili čč. g g.: Josip Novak iz Metlike kot župni upravitelj v Dragatuš, ker je grčariški župnik č. g. Leopold Raktelj na to župnijo resig-niral; dr. Josip Jerše iz Radovljice kot komi vikar in stolni kapelan v Ljubljano; Peter Koprivec iz Moravč v Radovljico; Martin Škerjanc z Jesenic v Moravče; Valentin Z a b r e t iz Gorij na Jesenice ; Ivan Klemen iz Leskovca v Stari trg pri Ložu ; Valentin Remškar iz Logatca v Preddvor; Ivan Dolinar iz Šent-Ruperta v Logatec; Anton Zore iz Fare pri Ko-stelu v Šent - Rupert; Alojzij Jerič iz Dobrniča na Trato; Josip Pravhar z Rake v Semič; Ivan Miklavčič iz Šmartina pri Kranju k Sv. Duhu; Viljem P a u lu s iz Vodic v Šmartin pri Kranju; Andrej Sira j iz Šentjanža v Vodice; Karol Gnidovec iz Grada v Metliko; Anton Lombar iz Žužemberka v Postojno; Ivan Lomšek iz Velike Doline v Žužemberk ; Josip C u -de rman z Jesenic na Veliko Dolino; Frančišek Kralj iz Loškega potoka na Jesenice; valetudinarij Frančišek Sever je bil nameščen kot II. kapelan v Selcih. — Na novo nameščeni čč. gg. semeniški duhovniki oziroma novomaš-niki: Ivan Berce v Dobrničah; Karol Čuk v Fari pri Kostelu; Frančišek Ki-movec v Gradu; Ivan Klemene kot kapelan in beneficijat v G6rjah ; Lavrencij Lah kot II. kapelan v Idriji; Andrej Ma-gajna v Loškem potoku; Frančišek Pav-šič v Preserju; Pavel Perko v Škoci-janu pri Dobravi; Josip P o d 1 i p n i k na Dolih pri Litiji; Ivan Prijatelj v Sodra- žici; Frančišek Rakovec kot II. kapelan na Raki; Valentin Sitar v Šent-Janžu; Ri-hard Smolej v Dolu (Lustthal) pod Ljubljano; Anton Tomelj v Črnem vrhu nad Idrijo; Frančišek V r h o v e c v Leskovcu pri Krškem; Mihael Zevnik v Črnomlju. — Med duhovščino ljubljanske ško fije je sprejet č. g. Viktor Šega (P. Hijacint) iz reda manjših bratov sv. Frančiška ter je nameščen kot kapelan in bene ficijat v Kropi. Osebne vesti. Redni učitelj na gimnaziji v Kranju je postal ondotni suplent g. Kvg. J a r c. Na novomeško gimnazijo pride kot redni učitelj suplent na učiteljski pripravnici v Gradcu g. Leop. Pettauer, provizoričnim učiteljem na II. drž. gimnaziji v Ljubljani pa je imenovan suplent na dun. gimnaziji terez. akademije gospod dr. Oton Jauker. — V stalni pokoj je stopil župnik zlatomašnik v Št. Lenartu pri Ormožu, časi g. Jos. Toplak. — Naslov šolskega Bvetnika je dobil ravnatelj ženskega učiteljišča v Gorici g. Štefan K r i ž n i č. Včerajšnji romarski izlet na Žalostno goro se je prav častno izvršil za člane moške Marijine družbe. Z jutranjim vlakom je pohitelo na prijazen griček nad 80 oseb, kjer so se udeležili cerkvene slovesnosti zjutraj, ob 10. uri in popoldne, potem si pa ogledali krasno okolico. Pred odhodom so obiskali izletniki tudi lepo župno oerkev v Preserju. Da se je ves vspored tako lepo in za vse zadovoljno izvršil, je poleg družbenega gospoda vodje v prvi vrsti zasluga preBerskega župnika preč. gospoda Mat. G e r z i n a , ondotnega č. g. kaplana ter č. o. Kazimira, preserskega rojaka, ki je nalašč za to prihitel na Žalostno goro. Upamo, da ta prvi družbini izlet ne bo zadnji na prijazno Žalostno goro. Nenadna smrt Umrl je na Bledu v petek nenadoma dr. Herman Janeček, predsednik c. kr. okr. sodišča v Ml. Bole-slavu na Češkem, star 62 let. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju v hotelu »Toplice" (Louisenbad). Poklicani zdravnik je konstatoval kap na srce (paralysis cordiB) kot vzrok nenadne smrti. Grajski župnik je v nedeljo blagoslovil truplo, katero Je dal rajnikov brat po gosp. Doberletu prepeljati v rojstno mesto Kraljevi gradeč. Nedeljski počitek in trafikantje. Nedeljski počitek se je torej vendar enkrat vpeljal. Nepopisno veselje jo vladalo po mestu, a tu pride kar naenkrat mrzla ploha. V soboto je finančna oblast izrecno zapovedala, da morajo biti one prodajalne, ki bo spojene s trafiko, ob nedeljah in praznikih odprte kakor po navadi, torej do 12. ure!! Kako to! Ali za te prodajalne ne velja nedeljski počitek? Ali naj trgovski pomočniki še nadalje ob nedeljah in praznikih prodajajo v zaduhlih prostorih, med tem ko vživajo njihovi kolegi prosti zrak? Pričakujemo, da se bo pristojna finančna oblast usmilila tudi teh nesrečnikov in da bo v najkrajšem času odredila, da bo nedeljski počitek raztegne tudi na one prodajalne, v katerih se poleg druzega prodaja i tobak. Upajmo, da so ne bo delalo pri teh trgovskih pomočnikih nikake izjeme glede nedeljskega počitka in da bo finančna oblast uvaževala te vrstice. Država naj gre naprej z dobrim zgledom! Iz trgovskih krogov. Novomeški žnpan dr. Schegnla izjavlja v zadnji številki »Dolenjskih Novic«, da pod nobenim pogojem ne sprejme več izvolitve v mestni zbor ter seveda tudi ne županstva. Pravi namreč, da bo naloge, ki jih je prevzel, rešene. Sicer bo pa kot viri-list še član občinskega odbora. Nedeljski počitek. Prodajalci železja v Trstu so sklenili, da podaljšajo nedeljski počitek čez ves september. Ciganske tatvine v Gorioi. Četa ciganov se je naselila pred kratkim v bližini živinskega trga v Gorici. Prebivalci teh gostov umevno niso bili veseli, tem manj pa se jih veselijo sedaj, ko se je pokazalo v zadnjem času več tatvin, katere so zakrivili brez dvoma cigani. Ogenj v Pevmi. Dnč 28. m. m. okoli 2. ure po polnoči je nastal ogenj pri Jur-jevcu v Pevmi. Zgorel ie hlev in vse Beno. Italijanski oglednhi. Dve italijanski ladji iz kraljestva sta se v Pulju sumljivo bližali trdnjavi in avstrijskemu ladjevju. Avstrijska polioija ju je preiskala in našla foto- gralični aparat. Italijanska ogleduhe so najprej zaprli, potem pa izpustili. Potopil se je ogrski parnik A r p a r d ob maročanskem obrežju. Z Reke je odplul dne 9. avg. pod kapitanom Tianičim. Včeraj teden, v nedeljo 24 avg., je zapustil pristanišče Magador, v katerem jo izkrcal nekaj blaga. Goriško sadje. Letos izvažajo Gori-čani izredno mnogo južnega sadja. Na tržišču za izvažanje v Gorici so morali najeti mnogo novih delavcev. V Kranju je umrla hčerka blagajnika okrajne bolniške blagajne g. Kokalja. Ljubljanske novice. Cesar v Ljubljani. Danes zjutraj ob 7. uri 18 minut se je pripeljalo Nj. Veličanstvo cesar preko Trbiža v Ljubljano. Na tukajšnjem juž. kolodvoru je estal četrt ure, nakar se je z dvornim vlakom odpeljal proti Pulju. Na krlodvoru je skrbelo za red 40 tukajšnjih ognjegascev ped naČelstvom obč. svetnika g. Turka ml. in policija. Nekoliko prej se je z južno železnico pripeljal nadvojvoda Rainer s spremstvom. Cesar je nagovoril dež. predsednika, župana Hribarja, poveljnika orožništva, okr, glavarja Haasa ter je povpraševal po razvoju mesta. Pred kolodvorom in v obližju proge je bilo na stotine ljudij, ki so živahno klicali »Živijo". Ko se je dvorni vlak peljal naprej, ie cesar stal pri oknu in se zahvaljeval občinstvu na viharnih, prisrčnih ovacijah. Do Viča je imela ob progi varnostno službo ljublj. požarna bramba, dalje naprej so pa progo stražili orožniki. Cnsar se vrača mimo L ubljane iz Pulja dne 4. t. m. ob Vi 11. uri zvečer. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi na praznik dne 8. septembra t. 1., točno ob 3. uri popoludne, na vrtu restav-lacije g. Valentina Mraka »pri Novem svetu« na Marija Terezije cesti veliko vrtno veselico. Vsled neljube napake, ki ae je vrinila v naznanilu dne 26. avgusta, se slavno občinstvo, prijatelji in člani društva opozore na vspored veselice, in sicer: Kegljanje na dobitke, ki traja že od 26. avgusta; keglja se vsak dan od 7. ure zvečer naprej do večera dne 8. septembra t. 1.; 1 serija treh lučajev stane 20 h prvi dobitek je 30 K v zlatu, drugi dobitek 20 K v zlatu, tretji dobitek 15 K, četrti dobitek za največ serij 5 K in peti šaljivi dobittk. Dobitki razpostavljeni so na kegljišču pri »Novem svetu«, kjer se tudi vrši kegljanje. Pri veselici igrala bode tukajšnja društvena godba pod vodstvom kapelnika g. II Beniseka. Ker bode veselica opremljena z raznimi zabavami, kakor razvidno iz vabil, uljudno vabi podpisani k mnogoštevilni udeležbi. — Za odbor: Jakob Accetto, načelnik. Tat iz Kostanjevice prijet. Ferdinand Keržišnik, 21 let star iz Kostanjevice, je pokradel brata Antona in Franceta Košaka v Kostanjevici in je po tatvini pobegnil. V soboto po noči je bil v Ljubljani prijet. Prijel ga je policaj na južnem kolodvoru. Izročili ga bodejo okrožni sodniji v Novem mestu. Ponesrečila pri vožnji iz Ljubljane. Marija Kovič, 60 let stara omožena delavka iz E)oba je v seb ito popoldne na Cernučah ponesrečila. Peljala se je iz Ljubljane domov; mej vožnjo bo se konji neke Btvari splašili in zdirjali. Marija Kovič je padla z voza pod zaboje in se tako poškodovala, da je malo upanja, da si ohrani življenje. V Postojno bo se pripeljali včeraj delavci iz Gradca. Bilo jih je okoli 300. Ogledali so si jamo in se potem odpeljali v Trst. Tatvina pri zobozdravniku Schvveigerju. 140 K je bilo ukradenih služkinji pri zobozdravniku g. Schvveigerju v bubičevih ulicah št. 3. Neži Turkovičevi iz kovčega. kateri je bil v Bobi za posle. Tat poznan. Nesreča pri Svicariji. Ernst Košir, mi zarski vajenec pri Toeniesu, je peljal včeraj zjutraj pohištvo iz »bvicarije« po klancu proti gradu. Voz se je zapotekel tako, da ga Košir ni mogel več ustaviti in oba sta priletela v neko drevo. Voz je pritianil vajenca in ga poškodoval. Povožena je bila včeraj na Sv. Jakoba trgu delavka v tobačni tovarni Marija Stu-pica. Podrl jo je na tla in povozil pekovski pomočnik R. Cuzel, Kolezijske ulice štev. 4. Marija Stupica je bila poškodovana. Kavarno „Evropa" na Dunajski cesti je sedaj tudi v notranjih prostorih na svoje stroške okusno preuredil kavarnar g. Krapež. Prenovljena je uprav velikomestno. Nedeljski počitek v ljubljanskih trgovinah. Velika večina prodajalnic je bila včeraj ob pravem času zaprtih. Proti onim, ki niso zaprli, treba bo odločnega postopanja. V bolnico je bil pripeljan Jožo Križman, hlapec pri Toeniessu. Ranjen je na glavi. Udaril ga je konj s kopitom na glavo. Oečka pogrešajo. Štefan Balja, okoli 19 let star, stanujoč na Marija Terez. cesti štev. 10, je v petek odšel z doma in ae ni več vrnil. Balja je srednje velikosti in ima črno obleko ter rujavo čepico. Ne kradi. Ključarska vajenca Fran Je-rala in Ivan Gabršck in učenec Albin Gla van. vsi na Karolinški zemlji št. 7, so bili na Eislovem vrtu zasačeai, ko so kradli jabolka. Z boso nogo na šivanko. Marjeta Koni, doma v Marija TroBt, stopila je z boso nogo na šivanko, ki se jej je tako udrla in zasačila v meso, da je niso mogli izvleči. Prepeljali so jo v bolnico, da jej izvlečejo iglo. Nasledek prepira. Henrik Jerman na Sv. Petra cesti št. 8 in poslovodja D. Potokar sta se v soboto po noči v Kosovi gostilni v sv. Florijana uiloah nekaj sprla, na kar je Potokar zgrabil stol in ga vrgel Jermanu v glavo. V Ljubljani ustanovljena II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, ima svoj redni občni zbor dne 3. septembra 1.1. ob 8. uri zvečer v hotelu .Štrukelj". — Vspored: 1. volitev rednega odbora v smislu § 5. pravil za krajevne skupine; 2. razno. — Za odbor: Josip Christol". Kotiček za liberalce. Resignacija. Težka žalost ie legla na dušo »Narodovih« urednikov. Že petintrideseto leto se »Narod« bavi s silno težkim delom: z reformacijo katolicizma. In zdaj — bilo je dne 27. avg. — si je zastavil vprašanje, jeli to delo sploh mogoče. Šel je vpraševat in je zvedel: »Težko je odgovoriti na vprašanje, če je sploh še mogoče iz katoliške cerkve izločiti klerikalizem. Mnogo jih je, ki so mnenja, da je to mogoče doseči, drugi zopet zastopajo stališče, da je to nemogoče. Nam se zdi, da je najbolje pogodil proiesor dunajskega vseučilišča Friderik Jodl, prijatelj prelata Ehrharda. Jodl zastopa nazor, da ostane katolicizem tudi v 20. stoletju to, kar je postal za časa tridentskega in vatikanskega koncila, ker se katolicizem sploh ne da reformirati in prilagoditi novi dobi«. Ubogi liberalci, torej celih 35 let ste se mučili, da ste nazadnje spoznali, da je vaše delo nemogoče ? Zaprite štacuno, gospoda ! Programi. »Narod« očita Dani-čarjem, da so izpremenili svoj program in da delajo sploh s svojim programom, »kakor svinja z mehom«. No, Daničarji so ostali zvesti svojemu programu do pičice, a kaj pa liberalci ? Kje pa ima liberalna stranka kak program? Ona z njim no more delati, kakor svinja z mehom, kajti v liberalni Btranki se pač dobi »svinja«, a »meha« n i. Ta »svinja* leta okoli brez programa in 8e razločka med petkom in svetkom ne pozna. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani Splošna stavka v Florenci se je uresničila. Razvija se mirno. V soboto zjutraj je stavkalo delavstvo iz sedmih obrti. Pri delavski komori so vedno delavski Bhodi. Tudi dnevniki štrajkajo, tako da se zdaj nič listov ne prodaja v Florenciji. številno trope stavkujočih, peš in po bicikljih hodijo po mestu in nadzirajo delavce, kateri še niso opustili dela. — Stavka v Pensilva-n i j i. V Lansfordu je prišlo do boja med vojaki in med stavkujočimi. En častnik in šest delavcev je ranjenih. Uradniki v tovarnah kolikor se niso pridružili stavkujočim branijo tovarne, da jih delavstvo ne oškoduje. V Sbe-nandok so poslali nov oddelek konjenikov. Tudi iz drugih krajev se poroča o bojih med vojaštvom in med delavstvom, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Anarhisti pozivajo prebivalstvo, naj bo pripravljeno na vse even tuvalnosti. — Grozen napad na lastnika premogovnika. Premogarskega barona Gutmana je na kolodvoru Selzthal neki njegovih delavcav napadel z dinamitno bombo ob dohodu brzovlaka v soboto malo pred 3. uro popoldne. Napadeni je ranjen na vratu, njegov spremljevalec pa ima zdrobljeno desno nogo in je sploh zelo poškodovan. Na mestu mrtev pije obležalnapa-dovalec sam, popolno razmesarjen. Bomba se je razpočila mej njim in Gutmanom. — Dva vlaka trčila sta v soboto v Glasgo\vu. Ranjenih je 23 oseb. — O velikem požaru poročajo iz Carigrada. Ogenj ae je pojavil v mestu Afium — Ca-rahissar, križišču anatolskih železnic. Večje število hiš je že pogorelo. — Domobran s k e g a poročnika G v o r i k a so prijeli v Budimpešti radi pretilnih pisem in izsiljevanja denarja. — Napad na bivšega bolgarskega vojnega ministra polkovnika Markovva. Neki častnik je s sabljo smrtno ranil polkovnika Markovva, ki se je spri z njim. — Stavka pekov v Barceloni se je pojavila na celi črti. Stavkujoči zahtevajo izvedbo svojih zahtev. Triaikl škofje Prvi tržaški škof je bil F r u g i f e r 1. 524. Pod njegovo vlado bo sezidali stolico sv. Justa, in sicer je to najstarejši del sedanje bazilike, kjer je shranjeno presv. Rešnje Telo. Bilo je potem 84 škofov do I. 1830. Odslej se imenuje škofija »tržaško-koperska« in izmed teh je sedanji msgr. Nagi že šesti, torej med vsemi devetdeseti tržaški škof. Izmed prejšnjih tržaških škofov so najznamenitejši: M a v r i c i j, katerega bo 1. 788 oslepili na obeh očeh razkolniki; Bernard (1148 do 1186), kateri je bil t Benetkah navzoč, ko sta sklepala mir papež Aleksander III. in Friderik Barbaroses; Konrad Boiani (1212), ki je ustanovil fe zrlaj obetoi»čo bratovščino presv. R. Telesa, U r h (1237), ki je bil na lijcnekem koncilu se je mnogo trudil za rtlormo duhovščine; Rudolf de Pedrozzani (1302), ki je zadnji koval denar in združil cerkvi sv. Justa in M. B. v eno samo cerkev; Angelo da C h i -o g g i a (1370) pod katerega vlado se je Trst združil z Avstrijo; Jakob A r r i • goni (1417). ki je na kostniŠkem cerkvenem zboru govoril proti Husu; E n e j 8ilvij P i c c o 1 o m i n i (1447), ki je postal pozneje papež z imenom Pij II ; Peter Bonomo (1502), ki je bil veliki kanoelar na dvoru cesarja Maksimilijana; Andrej Ropicio (15G7) je bil učen zgodovinar in je zložil daljio pesem „Hy stria"; Rinaldo Scarlicchi (1621), ki je postal pczneje ljubljanski Sktf; Pom-pej Coronini (1631), ki je ustanovil prvo tržaško krščansko posojilnico; Matej Ravnikar (1831 do 1856), zaslužen pisatelj slovenski; Jernej Legat (1875) ki je ustanovil semenišče in s pastoralnimi konleren-cami mnogo koristil povzd gi pravega duha v duhovščini; J urij Dobrila (1882), ki je živel jako skromno in prihranke porabljal za dobre namene; Jan. N. G I a v i n a (1895), ki je ustanovil ški fiiski konvikt; zadnji fikof Andr. M. S t e r k nam je pa še vsem v najboljšem spominu. Izpred sodišča. JPika na šmarske fante. Kamen skozi okno vrgel je dne 19. aprila t 1. zvečer na Brezji Tone Rome, delavec iz Dvora. V sobi je bilo več ljudi in ie naključju se je zahvaliti da ni bil nihče poškodovan. Ob toženec ne taji dejanja in pravi, da je zaradi tega kamen skozi okno vrgel, ker je vedel, da so šmarski iantje notri, in da je to le iz jeze storil, ker so malo preje njega in n|egove pajdaše napodili. — Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe, poostrene z enim postom vsacih 14 dni. Jeza na šmar-ske fante se mu bo med tem časom lahko ohladila. Telefonska ln brzojavna poročila. Cesar na poti k vojaškim vajam v Pulj. Kranj, 1. sept. Danes zjutraj se je peljal z dvornim vlakom presvitli cesar mimo Kranja v Ljubljano. Precej ljudstva se je zbralo na kolodvoru in ga pozdravljalo z „živijo" klici. Vlak se ni ustavil, pač pa se je cesar prikazal pri oknu ter odzdravljal s salu-tiranjem. Divača, 1. septembra. Točno ob 9. uri 45 minut dopoludne je došel sem dvorni vlak. Cesar je izstopil. Dolga vrsta šolarjev in šolaric iz raznih krajev ga je pozdravljala z avstrijskimi, cesarskimi in slovenskimi zastavicami. Šolska mladina je imela seboj svoje šolske zastave. Okolu in okolu kolodvora, iz hiš in celo na drevesih so plapolale slovenske trobojnice. Velika množica ljudstva je navdušeno klicala „Živio!" Na kolodvoru je bil cesarski namestnik grof Gfoess in mnogo duhovščine. Tudi po drugih postajah je ljudstvo navdušeno pozdravljalo svojega vladarja. Cerovlje, 1. sept. Tu je cesar izstopil. Pozdravil ga je župan pazinski dr. Kurelic ter se mu zahvalil za ustanovitev hrvaškega gimnazija v Pa-zinu. Prosil ga je tudi za ustanovitev poljedelske šole v okraju. Navzoče je mnogo duhovščine. Pulj, SI. avg. Danes so po mestu pribili oklic župana, v katerem se vabi občinstvo, da slavnostno sprejme vladarja. Značilno je dejstvo, da je nameravalo meščanstvo izdati oklic, ali ga je opustilo. Radi tega je tako pozno izdal oklic župan. Le glavna ulica ob luki je okinčana z zelenjem in zastavami mestnimi, deželnimi ter avstrijskimi. Od 5. ure zjutraj •— po odhodu prvega vlaka — je prepovedano občinstvu pri- hajati na kolodvor. Tudi blago se ne sprejemlje do prihoda cesarjevega. Mesto mrgoli tajnih policistov, kateri so se zbrali z raznih strani cesarstva. Pulj, 1. sept. (Izvirno poročilo.) Kakor je bilo uradno določeno, prispel je cesar točno ob eni uri v Pulj. Že s trdnjave ..Bradamante" v Sijani so dali znamenje s streljanjem iz topov. Pri-spevši v Pulj oglasili so se topovi z gradu ter s posameznih vojnih ladij. — Dvorski vlak se je ustavil pred novim muljem, katerega so pri ti priliki krstili „Mulj cesarice Jelisave" (Molo Imperatrice Elisabetta), ter je bil tu sprejem in pozdrav. Na tem mulju so bile prirejene stopnice, po katerih se je cesar vkrcal na ladijo. s katero se je prepeljal na yachto Miramar. Ko je ladija odrinila od mulja, začeli so zopet grmeti topovi, kolikor z gradu, toliko z vojnih ladij. Pri urnebesnem klicu vojaštva in občinstva prepeljal se je cesar do yachte „Miramar", kjer bo ob 4. uri dvorski „diner>l. Po končanju „diner"-a zapusti luko yacht „ Miramar". Pulj. Kakor določeno, prispel cesar. Navzoči pozdravili: deželni glavar Campitelli, župan Rizzi, župnik Zanetti. Cesar nagovoril vse. Brežice. Shod »katol. pol. društva" „Sava" za brežiški in sevniški okraj v Artičah je bil dobro obiskan. Poročilo sledi. Obsodilo se je rovanje „Štajerca" in Slovenskega Naroda" proti slovanskim rodoljubom. Dunaj, 1. septembra. Korberjevo glasilo „Montags Revne" grozi Mlado-čehom, da bode čutil češki narod, ako Cehi z obstrukcijo preprečijo nagodbo. Nobena avstrijska stranka se ne sme ponižati, pravi ta list, da bi preprečila parlamentaričuo rešitev nagodbe in tako tajiti, da je v tostranski polovici sploh kaka država, ki more sklepati z drugo kake pogodbe. Isto logiko bo morala država s svojim orožjem vračati, a to gotovo ne bo na korist češkega naroda. Dunaj, 1. sept. Nemški listi javljajo, da je nemška ljudska stranka „Ostdeutsche Rundschau" že kupila. List postane sedaj glasilo te stranke. W o 1f gre za urednika nekega lista v Nemčijo. Budimpešta, 1. septembra. V četrtek se tu prično konference o carinskem tarifu. Budimpešta Pri vojaških vajah pri Lugošu je bilo 15 honvedov ranjenih s streli. 30 vojakov je dobilo solnčarico. Selztlial, 1. septembra. 0 napadu na viteza Gutmanna se poroča, da je bil napad osebno maščevanje. Napadalec Hugon Šole je bil uslužben kot ravnatelj podjetja v premogokopu Vit-kovice. Ko je Gutmann vzel v zakup ta premogokop, je bil Šole odpuščen. Dobil je 10.000 gld. odškodnine in 400 gld. letne pokojnine. Prosil je Gutmanna opetovano za zopetno nastav-Ijenje ali za denarno pomoč, a vedno brezvspešno. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni llak 736-0 mm g Q Cas opazovanj. Stanje j Tempc-baro- i ratura metra j po T mm. j Colsiju 1 Vetrovi j Nclio lis -S a 301 9 zvee. | 734-5 I 19 6 sl. Jzah. jasno 0-0 31 7. zjutr. 2 popol. 736 1 • 36 4 166 27 6 brezvetr. sr. jzah. jasno 311 9. zveč. | 737 8| 18 4 | si. jug jasno 00 .17. zjutr. |2. popol. 738-6 737-1 13 51 si. jug 1 jasno . 2711 „ | oblačno Srednja temperatura sobote 21-9", norm.: 17 1". Srednja temperatura nedelje 20'8\ normale: 17-0°. do4 30. avgusta 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 6C kilogramov. •Ueuica ta jesen......„ «88 do 6 89 li la »pomlad.......„ 7 19 „ 7-20 .. . jesen . . . . ......6-22 „ 6-23 koruza za juli-avgust.....„ _ M __ „ „ sept.-oktober............6 60 „ 6 61 Oves za jesen......., 5-76 „ 6 77 Na budimpeitanski borai: ženica ta oktober......„ 6 63 „ 6-64 Pšenica za april ....... 6 95 , 696 M ih oktober.........591 , 6 9« Kž za april........, 614 „ 6 15 Oves za oktober.........5 4i „ 5-43 „ „ "pni .................„ 5-71 Coruia za maj (1903) ..........533 , 6-34 (Efekti?.) Dunajski trg. Pienu* banaSka.......K 7 30 „ 7-70 julne Sel.........7-10 , 7 60 M ..........6 80 , 6-60 Ječmen .........590 „ 7-25 „ ob Tisi . .......5-75 „ 7-75 Soruza ogerska......„ 6-70 „ 5-75 ■lickvani , ........6-20 » 660 Ovei srednji..........6*05 . 6 20 fižol........................- , _ Dunajska borza dn6 30. avgusta. ftkapni driavni dolg v notah.....101'80 Skupui drliivni dolg v srebru.....101-70 ivstrijska zlata renta 4 %......12150 Avstrijska kronska renta 4 %.....100 16 Ogerska zlata renta 4%.......121-15 Ogerska kronska renta 4 % . .... 98'_ ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1586-— Kreditne delnice, 160 gld. ...... 686 — Uondoi vista....... ... 239-E0 JJemSki drž. bankovci xa 100 m. nem dri.velj. 116-95 20 mark ............23-41 JO frankov (napoleondor) ...... 13-04 Italijanski bankovci. . . •..........94 6 i Z. kr. cekini...........111*7 Kemične barve SEJ" temeljne barve bhatT ^ Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 524 14 11—4 I C) f godna priložnost sa oženj enega rokodelca, krojača, brivca, urarja, ali šiviljo, kjer se odda na račnn stara, snana gostilna na Gorenjskem poleg farne cerkve in velike ceste. Kje, povd upravništvo „ Slovenca1'. 955 ;(_ 2 Cenjenemu občinstvu priporočam za letošnjo zimo svojo veliko zalogo bombaževine in volno za nogavice itd. po najnižji ceni, iz dobro znane stare trgovine na sv. Petra cesti št 22. Velespoštovanjem &73 2-2 Tcmaž Lticin. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Proda ali v najem se da ležeča ob deželni cesti, 10 minut od Ribnice oddaljena poleg vode. Hiša je nova enonad-stropna z vrtom, več sobami in kletjo. Do zdaj je v nji gostilna. Pojasnila daje Anton Pajnič, Ribnica, Dolenjsko. 993 4—3 Absolutno zajamčeno pristno masno vino. Škofijski list je 1. 1898. priporočal v. č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja .,Kmetijsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno. Belo vino posebno dobrega okusa od-I daja se po 35 K in vlije, in rudeče namizno hribovško po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno. Najmanjša množina je 56 litrov. Na-roubam čez 500 litrov se cena primerno zniZa. Zadrugo nadzoruje strogo v. č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara. Na nohte vanje se pošljejo vzorci. Kmetijsko društvo v Vipavi. 799 (n) P*" I5i$c, Jako prostorne, nahajajoče se v bližini železniške tovarne in kjer se gradi sedaj železniška proga in bode še veliko večji promet itd , se prodajo radi družinskih razmer po Jako ugodnih oenah na Jesenioah na Gorenjskem. Imajo 22 stanovanj, izvrSuje se gostilniška in trgovinska obrt z mešanim blagom, gostilna Je dobro obiskana in tud i trgovina Ima dober promet. Zraven so sobe za tujce. Več se izve pri upravništvu ,.Slovenca". 1029 3-1 Brivskega učenca vsprejme takoj Ivan Kasteiic, Florijanske ulice 25. lekarna piccoli »pri Angelu" 1.2(50-35) Lj uhlja na, H4 dunajska eesta LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. _J Dobiva se vlekarnah krepca malokrvne. nervozne in slabotoe osebe) Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. se za sedaj odda do sv. M i h e l a t. 1. v Stangi pošta Litija. — Več se poizve pri g. župniku ravno tam. ko7 3—3 Nalaiue ogrske gld. 1-70, domače iz šunkna gld. 120, domače gld. 1—, dunajske 80 kr. kilo. — Šunka brez kosti (Rollschinken) 90 kr. in gld. 110, suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glaviua brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo poSilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago 546 12 9 Janko Ev. Sire v Kranju. Naznanilo. 1020 3-1 Na mestni nižji realki v Idriji Be prične šolsko lito 1902/3, v katerem se otvori II. razred, dne 18. septembra s slovesno sv. mašo. Sprejemni izpiti za vstop v I. razred bodo dne 16. septembra ob 8. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase v spremstvu Bvojih starieev ali njih namestnikov dne 14. septembra med 9. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiekovalno izpričevalo. Vnanji učenci se k sprejemnim izpitom oglase lahko tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini. V II. razred se bodo sprejemali učenci dne 16. in 17. septembra dopoldne. Pristojbine ni plačati nobene in tudi šolnine ni na zavodu. V Idriji, dne 27. avgusta 1902. ^OLmatcljstuc. aur Nakup ln prodaja *£» vsa/tovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borsi. Menjarična delniška družba „91 B n C! U I., WollzeiIe 10 in 13, Dunaj. I., t* Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 95