NO. 158 Ameriška Domovina AMSmCAN IN SPIRIT SLOVENIAN UHHIk AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€W$PAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 13, 1952 LETO LIH —VOL. mi KAMPANJA MORA BITI DOSTOJNA kampanja v znamenju “pošlji jih h hudiču” ni v načrtih demokratske stranke. WASHINGTON. — Vsa zna-^nja kažejo, da bo predsedniku Trumanu povedano, da njegova vloga v bodoči predsedniški kampanji ne zahteva “give-em-hell” agitacije, ali z drugimi besedami, da ne bo smel po-siljati političnih nasprotnikov “k vragu”, pečeno je, da kandidat Stevenson želi, da bi Mr. Tru-juan igral samo manjšo vlogo v odoči jesenski kampanji. v ‘Kampanja ‘pošlji jih h hudi-cu, ni v računu”, je rekel neki °sebni svetovalec kandidata Ste-Vensona, iz česar je razvidno, da 116 bo nikakega grmenja: “Vse zbov!” ^Predsedniku Trumanu je do-°čen v tej kampanji definitiven Prostor, toda ognjevitih napadov Ua republikance samo zaradi naphan j a volje, ni v naših kam-Panskih načrtih”, je rečeno. Harry nam lahko na druge Uačine bolj pomaga in mu ni tre-a Potovati po deželi zato, da J žalil ljudi, če bi hotel biti u- Hnkovit.” v Stevensonov svetovalec, ki no-e biti imenovan, je rekel, da je j^Uogo načinov in potov, ko bi U Mr. Truman lahko koristen audidatu Stevensonu pred je-®eUskimi volitvami. “Mesto da 1 Povzročal zgago in jezo,” je rekel ta svetovalec, “naj Truman Sede v svoj posebni železniški ^agon in naj se odpelje po deže- OBOROŽITEV ZAPA-DA Z ATOMSKIM OROŽJEM PARIZ. Gen. M. Ridgway, zavezniški vrhovni poveljnik v Evropi, je naznanil, da bodo če te zapadne Evrope oborožene 2 “atomskim orožjem.” Sovražni nastop delavstva proti gov. Lauschetu b te: r se ustavlja po krajih, ki so Nastop predsednika konvencije Državne delavske federacije je bil skrajno so vražen governerju. CINCINNATI. — Dne 11. a v gusta se je pričela tukaj 67. letna konvencija Državne delavske federacije (AFL). Konvencijo je otvoril začasni predsednik John J. Hurst z napadom na guvernerja Lauscheta, češ da se ga mora “brcniti iz Columbusa.” V dvorani je bilo nad 800 delegatov, ki so ploskali napadu na governerja Lauscheta, ki bo letos ponovno kandidiral in sicer proti republikanskemu kandidatu Charlesu P. Taftu iz Cincinnatija, O.. Hurst, ki je predsednik Delavskega koncila v Cincinnatiju, je izjavil, da Lausche ni bil prijatelj delavstva ne kot sodnik “ne kot clevelandski župan. Rekel je “Mi imamo governerja, ki vas ne mara. Pa saj ne mara celo svoje lastne demokratske stranke in hodi svoja pota.” Nato je Hurst napadel Taft-Hartleyjev zakon ter se norčeval iz trditve, da je bil zakon sprejet v korist delavcev. Kaj počenjajo v Jugoslavij i f Wcveteli pod New in Fair Dea-°rn- Slovesno naj otvarja mo-°Ve> jezove, parke, šole, sploh I kar je bilo zgrajeno v zad-bb letih pod federalnim vlad-1Tn programom. Prav nič ni b°trebno, da bi pošiljal vse od ^raja ‘h hudiču1. Nikogar mu ni eba žaliti, pa ne bo nobene je-6 ^ razburjanja.” Sicer pa je značilno predsed-b°vo postopanje. Pred kon-k ^ijo je rekel časnikarjem, da 0 Prepotoval deželo od enega lenega konca do drugega in da ^ dal republikancem “hudiča”. Pa je bil Stevenson nomini- Kljub suit bo letos v Ameriki skoraj rekordna letina Ne bo denarja za povratek v Ameriko! Nastalo je godrnjanje, ko so priredili cariniki našim izseljencem svoj “sprejem” z visokimi carinami za blago, ki so ga ti prinesli za darilo sorodnikom. Posebno so se razburjali naši rojaki zaradi prvotne objave v ameriških časnikih, da ne bodo plačali nobene carine. Posamezniki so celo govorili, da bodo objavili o tem članke v njihovih časopisih in da ne bodo mogli ostati pri svojcih tako dolgo, kot so nameravali. Prej jim bo zmanjkalo denarja, ker so morali plačati tako visoke carine. Rojakinji Ana Bric in Angela Bučar pa sta celo izjavili, da se bojita, da ne bosta imeli dovolj denarja za povratek. Obenem pa so tudi govorili, da bodo pisali še tistim rojakom, ki so namenjeni v Jugoslavijo, da naj nikar ne hodijo na pot. Izjava Jos, Okorna iz Clevelander član Direktorija Slovenskega narodnega doma v Clevelandu Jože Okorn je ogorčen dejal: Tako IZROPATI se ne pustinto! Carina ha zdravila in šolske potrebščine Toda naši cariniki niso carinili samo predmetov, ki so ih prinesli rojaki kot darila svojcem. Carinili so celo darilne pošiljke za ustanove, kar ni po zakonu. Tako je osnovna^ šola v Dobrunjah pri Ljubljani morala plačati za paket s šolskimi potrebščinami 13,500 dinarjev carine, še več je Količina letošnje letine bo Prekošena samo od letin v letih 1948 ni 1949. se je Truman prenehal tr- WASHINGTON. — Poljedelski department je v ponedeljek napovedal, da bo letošnja proizvodnja žita in drugih pridelkov tretja največja v zgodovini ameriškega naroda, in to kljub veliki suši meseca julija, ki je požgala vegetacijo v prostornih predelih južnega in vzhodnega ozemlja. Kakor danes izgleda, bodo količino letošnjih pridel-i kov prekosili samo pridelki let NeLtatkjhi ™8 ^ Ptah" in da bo v kampanji de-! Suša je tud. zelo prizadela lOval ^ j tako, kakor mu bo naro- v°Val <*n0. ^akor pride, Portsmouth, tako gre! H - o. — Wm. . • Rolland, star 49 let, je oni dan s§ra poker ter priigral $1,100. Ko le napotil od igre domov, sta T1 P°čakala dva roparja, ki sta u Vzela denar ter zbežala. f 1 Vremenski prerok pravi: Hanes sončno in toplo. Pono-1 lasno in hladno. V v v**ni dnevi svetovne zgodovine količino mleka, ker sta vročina in suša požgali pašnike ter niso imele krave dovolj trave. Pridelek mleka meseca julija je bil najmanjši v zadnjih dvanajstih letih. Pridelek koruze je v istem mesecu padel za 7 odstotkov, pridelek pšenice pa se je istočasno zvišal skoraj za 4 odstotke. KAČA POŽRLA DETE MANILA, Filipini. — Dva dni trajajoče iskanje nekega malega 4 mesece starega deteta, ki je nenadoma izginilo, je bilo zaman. Ko so v bližini hiše opazili ogromno kačo in jo ubili, so jo odprli ter našli v njeni notranjščini ostanke deteta. Jugoslavija zavrača bolgarske obtožbe LONDON. — Jugoslovanska vlada je zavrnila bolgarske ob- ____________________^olžbe, da so jugoslovanska le- f ^ne 13. avgusta 1898 je admi-!tala in čete prestopile bolgarsko al Hewey zavzel Mapilo. jmei0- Avtomobil Progresivnih Slovenk zacarinjen za — en milijon in osemstotisoč dinarjev! — Carin jenje zdravil, očal, šolskih potrebščin in drugili daril ameriških rojakov. — Puščanje daril na meji. — Ljudje izjavljajo, da ne bodo imeli do volj denarja za povratek v Ameriko. SMRT FAŠIZMU, - SVOBODO NARODU! Pred leti smo poročali o visoki carini, ki so jo naložile jugoslovanske komunistične oblasti na pakete, ki jih pošiljajo ameriški rojaki svojim potrebnim svojcem v domovini. Posledica te naredbe je bila, da so se na poštah in po skladiščih nagrmadile tako velike gore paketov, v katerih je bilo mnogo jestvin in ki jih prejemniki zaradi visoke carine niso mogli dvigniti, da so jestvine podgane žrle, kar smo izvedeli iz samega ljubljanskega komunističnega dnevnika “Slovenskega poročevalca”. Zdaj nam isti list odkriva drugo čudovito zadevo, ki menda nima primere nikjer na svetu. “Slovenski poročevalec” z dne 30. julija poroča o neznosno visoki carini, ki so jo naložile brihtne ti-tove ljudske oblasti na vse, kar prihaja iz Amerike ter pravi med drugim tudi tole: nik iz Amerike, da bo lahko po dolgih letih obiskala hčerko v Parizu. Dve leti je že čakala na ta dan. In sedaj pride na mejo, cariniki ji pa vse skupaj vzamejo! In kaj je preostalo ženi drugega, kot da je stopila iz vlaka in se namera vala vrniti. Tujci so se zgražali nad takim postopanjem carinikov in so sami zbrali denar Menardovi za pot v Pariz! Tako se je žena lahko odpeljala k svoji hčerki. Toda z njo in ostalimi potniki je šel v tujino tudi glas o slabem, nečloveškem postopku naših carinskih organov. Ali res ni bilo drugega izhoda, kot da so tistih borih 15 dolarjev zaplenili ubogi ženi? Cariniki niso krivi! - Riba pri glavi smrdi Cariniki imajo posla z ljudmi, zato morajo biti vedno postrežljivi in vljudni. Ne bi smeli dopustiti, da imajo tujci o njih in njihovem poslovanju čudne predsodke. Zato je tudi o njih samih odvisno, kakšno mnenje gre po svetu o jugoslovanskih carinikih in tudi to, kako bodo to mnenje popravili sebi v prid; toda popraviti ga morajo, ker tako kot doslej ne more iti več naprej.” Poleg opisov razmer v svetovnem tisku, — poleg pisem naših domačih in poleg izjav naših rojakov, ki se vračajo z obiskov v domovini in ki — ali preklinjajoč ali pa jokajoč — pripovedujejo o strahovladi komunističnih tiranov, ki izžemajo ljudstvo do belih kosti, imate v gornjem članku samega komunističnega lista avtentično potrdilo o popolnem razkroju vsega onega, kar imenujemo civilizacijo in kar je neobhodna življenjska potreba civiliziranih ljudi! List poziva carinike, naj bodo bolj človeški. . . Carinike? če mu carinike? Mar so oni krivi teh razmer? Ali oni na svojo roko zaplenjujejo denar in blago in samovoljno določajo predpisano carino? Kje na svetu je carinik, ki bi na svojo odgovornost črtal en milijon in osemstotisoč dinarjev carine? — Ne na carinike, na ono svojat pokažite, ki vedri in oblači v Beogradu! O tej smrdljivi zadevi bomo napisali poseben komentar, kakršnega zasluži, razpravljali bomo o njej pa tudi na našem uredniškem mestu. Za zdaj naj rečemo samo to, da je narodni škandal, da imamo tu še vedno med seboj ljudi slovenskega rodu, ki stavijo nam, državljanom civilizirane in kulturne Amerike, jugoslovansko “ljudsko demokracijo” in njene satrape za zgled in se drznejo ljudi, ki so prosvetijenejši od njih samih, ker se jim obra-želodec nad zagamanimi komunističnimi despoti in njihovo vlado,” zmerjati z nazdanjaki, mračnjaki in fašisti! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice fa- Kongres katoliških redov v Indijani Poziv predsedniku Trumanu, naj skliče k zasedanju kongres SOUTH BEND, Ind. — Dne 10- avgusta se je tukaj zbralo primerov, ko so rojaki prinesli s seboj" razne šolske potreb- dva tls0.c katohsljlh duhovnikov, ščine, zdravila, očala in podobne stvari, ki so jih nameravali ^ovrnkov m redovnic iz 500 ka- razdeliti v svojih domačih krajih. Toda za vse to so morali to lskmm k°ngregacij k svoje- Cene življenjskih potrebščin plačati precejšnjo carino. iT PTmU Vsenarodnemu ver- skemu kongresu v Združenih dr- Dogodivščina z avtomobilom Progresivnih Slovenk žavah. Kongres bo končan v torek Podpredsednica Progresivnih Slovenk v Clevelandu ga. Bašljeva, doma iz Vodic, je prinesla v domovino darila za naše SLEPE, toda carina ie ta darila tako visoko zacari-nila, da jih ga. Bašljeva NI MOGLA PLAČATI IN JIH JE ^USTILA NA MEJI! — Progresivne Slovenke v Ameriki so zbrale prispevke in kupile avtomobil za Izseljeniško matico v Ljubljani. Pred nedavnim ga je pripeljala s seboj v c omovino tajnica Progresivnih Slovenk Josie Zakrajškova. Toda na meji je prišel avtomobil v roke naše carine in ta ga e zacarinila za nič manj kot za 1,800,000, z besedami, da ne jo kdo v dvomih: EN MILIJON OSEMSTOTISOČ DINARJEV! Avto je vreden le eno tretjino tega. Zato se je Zakrajškova upravičeno razburila in je celo rekla, da bi vze-a avto najraje NAZAJ V AMERIKO! Carina je do včeraj trdovratno zatrjevala, da ne more odstopiti od zakona niti za las in je bila njena edina beseda: Dajte 1 milijon 800,000 dinarjev! Šele včeraj je bil avtomobil oproščen carine in za to so morali posredovati naši najvišji predstavniki. Za tri pakete — 48 tisoč dinarjev carine! Tudi ostali naši rojaki iz Amerike se pritožujejo nad visokim carinjenjem. Angela Bučar, doma iz Valične vasi pri Zagradcu na Dolenjskem je letos prišla obiskat svoj roj- rastejo, pa njihovega navijanja ni še konec. WASHINGTON. — Dva kon-(danes) zvečer na univerzi No- §resn^ka s srednjega zapada sta tre Dame z veliko procesijo s v PonedelJek pozvala predsedni-svečami, ki se bo vila do votline,1 rprumana> naj skliče k poseb-katera je natančen posnetek vot-1 nemu zasedaniu kongres, da se line Lurdske Matere božje. | vendar nekai ukrene proti nez-Konvencijo je otoril kardinal nos.nemu naraščanju življenj skih cen. Tozadevni vladni rekordi iz--e kazujejo, da so zdaj cene na najvišjem vrhu, ki je bil še kdaj dosežen, pa konca naraščanja ni še na vidiku. Kongresnika, ki sta v zvezi s tem obiskala predsednika v Beli hiši, sta Karsten iz na Missouri in Price iz Illinoisa, o-svoji farmi v Madison, O., John ba demokrata. Po obisku sta de-Gross, star 67 let in dolgoletni jala, da nista dobila od Mr. Trumana nobene definitivne obljube, kaj bo storil. Most. Rev. John O’Hara s pozivom na križarsko vojno proti brezbožnosti, ki je postala svetovna sila. -------o------- Novi grobovi John Gross Dne 10! avgusta je umrl naročnik Ameriške Domovine. Zapušča soprogo, dva sina in hčer. Sin Frank je v armadi in ga pričakujejo domov na 'pogreb, ki se bo vršil iz tukajšnje katoliške cerkve na pokopališče stni kraj. Po pošti je poslala naprej tri pakete, v katerih so1^ Madison, čas pogreba še ni die obleke, posteljnina, nekaj kave in riža. Za to je mora-'^ ‘a plačati 48,000 dinarjev carinskih pristojbin! Jože Zajc, rojak iz Lubnega v Savinjski dolini, ki je v Ameriki eden izmed vidnejših zagovornikov nove Jugoslavije, je moral plačati za predmete, ki jih je prinesel kot darila svojim domačim okrog 100,000 dinarjev! — Toni Razberger, rojak iz lirske Bistrice, je moral plačati za stvari, ki jih je prinesel svojcem kot darila, 200 dolarjev. Toda mniogi rojaki nima-;o toliko denarja, da bi plačali tako visoko carino in RUSIJO RAJE VSE SKUPAJ NA MEJI! TUDI NISO REDKI PRIMERI, DA SPET VSE ODNESO NAZAJ V AMERIKO. Jok uboge žene. — Zgražanje tujcev , Kakšen vtis je moral napraviti na številne tujce postopek carinikov, ki so letos 11. aprila v Sežani zaplenili Frančiški Menar 15 dolarjev. Menardova je jokala in na vse načine dopovedovala carinikom, da ji je ta denar poslal sorod- določen. Truplo leži v Behm mrtvašnici. Albina Matjašič Nagioma ]e. umrla Albina Matjašič, roj Štrukelj, stanujoča na 3592 E. 80. St. Pogreb oskrbuje Ferfolia pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. -----o----- Mrs Rosenberg pri gen. Ridgwayju PARIZ. — Mrs. Anna Rosenberg, pomočnica ameriškega obrambnega tajnika, je obiskala v Parizu gen. Ridgwayja. Mrs. Rosenberg je bila v Maroku, kjer si je ogledala tamošnje obrambne priprave. NAJNOVEJŠEVESTI PORTSMOUTH, O. — Inženirji bodo prispeli že ta teden semkaj, da prično s potrebnimi pripravami za izbiro ozemlja, kjer bodo postavili novo tovarno za atomsko energijo, katera bo stala nad bilijon dolarjev. WASHINGTON. — Poljedelski department je naznanil, da se bo cena mleku kmalu zvišala. WASHINGTON — Trije ameriški senatorji so odpotovali z letalom v Rim, kjer bodo kon-ferirali z italijansko vlado o emigraciji ter problemih, kf jih je v zvezi s tem ustvarilo vedno večje število beguncev izza železne zavese. Seja— Društvo Naj sv. Imena pri ri Marije Vnebovzete ima v nedeljo 17. avgusta ob dveh popoldne uro molitve, nato pa sejo. Pozdrave pošiljajo— Mr in Mrs. A. Kotar ter hči Genevieve pošiljajo pozdrave svojim prijateljem in znancem s počitnic v Forest Hills, Pa. Razprodaja— Anton Grdina in Sinovi, trgovina s pohištvom in potrebščinami za dom na 15301 Waterloo rd. ima ves mesec avgust svojo običajno razprodajo pohištva. Pevska vaja— člani pevskega zbora Lira naj pridejo v četrtek ob 8 uri k pevski vaji v šolo sv. Vida. Prva obletnica— V četrtek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzett sv. maša za pok. Antona Opeka v spomin prve obletnice njegove smrti. Naj se zglasi— Anna Zevnik z E. 77 St. naj pokliče faro sv. Lovrenca — Dl 1-0496! Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima danes zvečer ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Romarji v Carey— Mary Novak naznanja, da naj bodo vsi romarji na mestu v nedeljo ob 5:30 zjutraj. Pazite na X-ray bus— Da se pomaga onim, ki so morda nevede bolni na jetiki, je clevelandski zdravstveni odsek v zvezi s protituberkulozno ligo poskrbel, da si da lahko vsak zastonj pregledati pljuča. V ta namen vozi po posameznih predelih mesta več busov z X-Ray — (rentgenom). Na St. Clair Ave. bo v petek 15. avgusta od 8 zjutraj do 4:30 pop. na E. 61 St. na Superior Ave. in E. 71 St. pa v četrtek 14. avgusta od 10 dop. do 5:30 pop. v petek 15. avg. od 8 zjutraj do 3:30 pop. in v soboto 16. avgusta od 9. dop. do 4:30 popoldne. Rojenice— Mr. in Mrs. Theodore Lazarus, 674 E. 152 St., se je rodil v soboto v St. Alexis bolnišnici sinko prvorojenec. Mlada mati Izabela je hčerka dr. in Mrs. Anthony Skur, 18223 La Salle Ave. ki sta s tem postala tretjič stari oče in stara mati, Mrs. Theresa Yanchar pa petič stara stara ma-(babica). čestitamo! Čestitke— V četrtek 14. avgusta obhajata Mr. in Mrs. John in Mary Ivančič iz 15229 Saranac Road skupni rojstni dan. John, rojen v Družinski vasi, fara Bela cerkev do na ta dan dopolnil 81 let, Mary, rojena v vasi Vrh pri Žužemberku pa 74 let. Sinovi in hčere ter njihovi otroci jima čestitajo in želijo, da še lepo vrsto let obhajata svoj skupni rojstni dan v zdravju in zadovoljstvu. Čestitkam se pridružimo tudi mi. Rešitev dečka iz ledenice HANOVER, N. H. — Triletni dečke Harry V. Smith je nenadoma izginil, nakar so ga pričeli starši in sosedje povsod iskati, toda vse iskanje je bilo zaman. Končno je nekdo odprl še staro leseno ledenico na dvorišču ter našel v njej otroka, ki je držal domačo mačico v svojih rokah. Oba sta bila nezavestna. Dečkovo stanje je še vedno kritično. (Koliko nesreč je bilo s takimile starimi ledenicami, toda zdi se, da staršev nobena nesreča ne spametuje!). UMKA DOMOVINA, AUGUST 13, 1952 Ameriška Domovina V Vt > Ilo nkVI ^amjuarm, •117 St. Cla*r A ve. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 158 Wed., Aug. 13, 1952 Titova Jugoslavija Sedaj ameriški Slovenci veliko obiskujejo domovino in čudimo se, da tako malo pišejo o svojih vtisih, dasi so vajeni pisati. Če gredo v Californijo na obisk, pa že radi napišejo, kako je bilo, koga so obiskali, kaj so lepega videli in doživeli. Vsi, ki se vračajo sedaj iz Jugoslavije, pa kar molčijo, čeprav so bili nekateri tam po nekaj mesecev. Ta molk je sumljiv. Sicer je pa razumljivo, ker zanje je res težko napisati nekaj objektivnega o tem, kaj so videli v Titovi Jugoslaviji. Eni so razočarani, ker so poprej menda pod vplivom levičarskega časopisja mislili, kako je lepo v Jugoslaviji. Sedaj so pa na svoje oči videli, na svoja ušesa morali slišati, kako je težko v deželi, kjer ni svobode, kjer komandira le komunistična stranka v gospodarstvu, v politiki, v kulturi. Taki se sedaj sramujejo, da bi pisali o svojem spreobrnenju. Drugi imajo ozir na svojce, pri katerih so bili, da ne bi svojci imeli kakih neprijetnih posledic za to, kar so napisali o sedanjem življenju v Jugoslaviji. Zato bo še vedno najboljša slika razmer v Titovini iz pisem, ki prihajajo semkaj. So sicer previdno pisana, pa vendar povedo resnco. Komunisti neprestano prepričujejo ljudi, da jim hočejo ustvariti največje blagostanje. Pa so vendar šele koncem šestega leta” po osvoboditvi” prenehali z živilskimi in oblačilnimi kartami, kar so oni imenovali “zagotovljeno preskrbo.” Torej sedaj preskrba ni več zagotovljena. Le poslušajte, kaj pravi pismo, ki je bilo napisano 29. julija nekje v Sloveniji: “Vse, kar si poslal, nam pride prav in z ničemer nam nisi mogel bolj ustreči. (Poslana je bila namreč ponošena obleka. Op. pisca). Da je pri nas vse zelo, zelo drago, to gotovo veš. Res je, da še danes tukaj že marsikaj dobi, toda plače nas nižjih še zdaleč ne zadoščajo za nakup tega, kar človek prav nujno potrebuje. Vse, kar jaz zaslužim, gre za hrano in za obleko za otroka. Povem Ti, da za sebe še nisem kupil več kot samo eno obleko, odkar imamo “svobodo” in še to po sindikalni liniji. Preje ni bilo blaga, sedaj je pa blaga dovolj, toda so pa take cene, da mora navadni delavec delati za eno obleko pol leta itd. Toda kaj Ti hočem opisovati, saj so vam tam naše razmere gotovo znane.” Saj bi dali fotokopijo tega pisma, toda gorje potem onemu, ki je pisal. UDV bi ga spravila “na varno.” Takih povprečnih zaslužkarjev, kot je pisec tega pisma, je največ. Ti predstavljajo večino delavcev. In to pismo torej pove, kako je z toliko obljubljanim blagostanjem delovnega ljudstva. Ne blagostanje, ampak “pomanjkanje” je ustvaril komunizem na celi črti za delovno ljudstvo. Le komunistična klika je pred pomanjkanjem zavarovana; zase komunisti dobro poskrbijo, kakor so med revolucijo dobro poskrbeli zase partizanski komandanti. Sicer je pa že sijajni poznavalec razmer v Jugoslaviji, pokojni R. H. Markham opozoril v predgovoru svoje knjige “Titov imperialistični komunizem” na varljivost besed, ki jih uporabljajo Titovi partizani glede Jugoslavije: “Drugi bistveni opomin, ki ga je treba vpoštevati pri študiranju Jugoslavije, je pa, da je največ besed, ki jih uporabljajo Titovi partizani glede Jugoslavije, varljivih. One ne ustvarjajo jasnosti, ampak zmedo; one ne razlagajo, ampak zavajajo. Namenjene so temu, da dvigajo navdušenje, podžigajo fanatizem in poplitvijo misli . . . Na sličen način Titovi partizani zlorabljajo besede kot “svoboda demokracija, resnica, vzgoja, socialna pravica.” (Kar je veljalo 1. 1947, isto velja danes: mesto blagostanja ‘pomanjkanje,” mesto raja “pekel,” mesto svobode “suženjstvo” itd. Z velikim srdom se je bil vrgel komunizem v Jugoslaviji letos proti veram in njih predstavnikom: škofom in duhovnikom. O tem smo mnogo brali v časopisih. Cilj te kampanje, ki se je je udeleževal sam Tito in ki je najkrutejša v Sloveniji, je, da podvrže škofe in duhovnike kontroli režima. V Sloveniji naj bi bilo orodje te politike “Društvo sv. Cirila in Metoda,” v Srbiji “Zveza pravoslavnih duhovnikov.” Namen obeh teh organizacij je, da podpirata politiko režima zlasti s tem, da navajata duhovnike za vstop v “ljudsko fronto.” Drug namen je zlasti “demokratizacija” cerkvene ustave, tako tudi Volitev” duhovnikov. Škofje v Sloveni) (dr. Vovk, dr. Deržečnik in Toroš za Goriški del škofije v Jugoslaviji) pa niso doslej odobrili pravil društva, dasi je vladna novinarska agencija poročala drugače. Pripravljeni so pa dati svoje soglasje in odobriti pravila društva, če skupščina društva spravi pravila v soglasje s cerkvenim zakonom. Tudi arhierejski zbor pravoslavnih škofov v Srbiji je zavrgel potrditev režimske “Zveze pravoslavnih duhovnikov,” nakar je-komunistično glasilo “Borba” škofe silno napadlo. Škofje vedo, da je ljudstvo z njimi in tudi vedo, da je režimu zadeva postala neprijetna, ker zunanji svet, posebno ZDA šteje tak nastop režimu v breme in bi to moglo celo vplivati na višino podpore, ki jo Tito prosi od zapadnih sil. Tako škofje vidijo, da režim v kampanji ne bo mogel trdo in dosledno vztrajati. Zavezniki so Titu ponudili letos le 76 milijonov dolarjev namesto 200 milijonov, ki jih ie zahteval. Slišijo se celo glasovi, da bi Titova vlada želela skleniti neki modus vivendi s katoliško Cerkvijo, na osnovi “pasivne nevtralnosti “na strani katoliške cerkve napram režimu. Zanimivo je opazovati Tita, kako je vedno prisiljen blagoslavljati, kar je prej preklinjal, kako napadati, kar je poprej odobraval. Odklonil je Marshallovo pomoč, ko je bil še s Sovjeti, sedaj moleduje za pomoč. Zavrgel je bil zakon ponudbe in povpraševanja kot urejevalca cen, češ da cene odreja socialistična oblast, sedaj blagoslavlja zakon o ponudbi in povpraševanju; streljal je bil na ameriška letala in jih sestrelil, sedaj prosi od Amerikancev pomoči v orožju, zlasti tudi v jet-letalih. J. B. IN 0N0 IN ŠE KAJ p. Bernard Ambrožič can you spare a “Father, dime?” Kdor ugiblje, kaj naj bi gornje besede pomenile, naj napravi to: Nadene naj si duhovniški kolar in naj gre na sprehod po newyorskih ulicah. Malo manj ko na vsakem bloku ga bo ustavil, ali vsaj skušal ustaviti, možakar dvomljive zunanjosti in ga ogovoril z gornjim ali podobnim vprašanjem. Prosjačenje v velikem in bogatem New Yorku je poglavje samo zase. človek bi lahko odkril v tem dejstvu poseben svet, ki bi mu utegnil postati tako pomemben, da bi vsi drugi problemi življenja kar zginili spričo tega. Pa se vsaj za sedaj ne mislim spuščati globlje v ta svet. • * * * Vsakdo, ki,zasliši prošnjo: Father, can you spare a dime, ve' eno. Domala 99% tistih dajmov, ki jih newyorški prosjaki ali recimo “postopači,” izvabijo iz ljudi, gre za pijačo. Ko to veš, ti dajmi ne bodo z lahkoto tekli iz žepa. Vendar je lahko otipljivo dejstvo, da dajmi prihajajo na dan. Tudi najbolj vsiljivi prosjaki bi že opustili svoje nadlegovanje, če bi ne imeli kolikor toliko uspeha. Morda ljudje dajajo daj-me le zato, da se prosjakov iznebijo? Ne vem. Celo to je gotovo, da je najboljši uspeh pri duhovnikih. Za dokaz te trditve navajam naslednje: V vročih dneh tega poletja sem včasih stisnil duhovniški kolar v žep suknjiča, tega pa vrgel 'čez roko in tako šel v Ligin urad. In lahko rečem, da me v teh slučajih zlepa ni kdo ustavil s prošnjo: Sir, can you spare a dime? Skušal sem rešiti vprašanje: Kako narediti, da ne bom kot duhovnik napravljal vtisa brezsrčnosti, pa vendar ne podpiral pijancev? Napravil sem si naslednji načrt: Obstanem ob prosjaku in ga vprašam, kako mislite porabiti dajm, če mu ga dam. Cela leta sem tako ravnal, pa mi nihče ni odgovoril: po čašo pive ali na požirek žganja bom stopil. . . Odgovarjajo: galico kave . . . juhe . . . limonade ... bi si rad kupil. Lačen sem . . . vročina je in od same vode me že želodec boli . . . itd. Na to jas: Dobro, pojdite z mano do prvega luncheonetto. Stopila bova noter in plačam ti. Ob tej ponudbi je velezanimi-vo študirati možaka Eden ali drugi se takoj zahvali. Morda pove, da ima drugo pot. Morda se izgovori, da .ga za onimle oglom nekdo čaka. In sva opravila. Ta ali oni pa rad stopa z menoj. Razume se, da mu med potjo “pridigaVn.” Zgodi se, da ne prideva prav kmalu do cilja. Naveliča se odgovarjati na vprašanja, zakaj si n$ najde dela in zaslužka, zakaj zapije svoj “social security” denar, in podobno. Zahvali se za prijaznost in odide. študira ves položaj, se nasmehne, odkloni ponudeni denar in pravi: Je že dobro, Father, IT take care of, him . . . Odidem močno zadovoljen. Berač ne more reči, da sem brez srca, dobil je, kar je iskal, mene, pa ni “koštalo” centa. Kdo bi ne bil samega sebe vesel? * # * Nekoč se mi je zgodilo to Ustavil me je mož z berglami in prosil za dajm. Na obrazu se mu je bralo, kam misli dajm poslati. Bil sem v zadregi. Tega pač ne morem povabiti s seboj do res-tavranta, preveč po polževo bi hodila.' Pa sežem v žep in mu dam dajm. Lepo se zahvali in jaz stopim svojo pot. Kmalu me dohiti fina ženska, pridruži se mi in začne govoriti: Father, jaz nisem vaše vere, pa ker sem videla, kaj ste napravili si vam drznem povedati svoje mnenje. Ta človek, ki ste mu dali vbogajme, je znan po vsej tukajšnji okolici kot velika baraba in strahoten pijanec. Vsi vemo, da preži na ulici v prvi vrsti na duhovnike, pa spet in spet dobi. Jaz spoštujem katoliške duhovnike, ampak ne morem razu meti, zakaj dajete potuho takim ljudem. :čias je že, da se iztrezni-te. Kaj sem hotel? Pripravlja!, sem si “pridigo” tudi za to žensko, toda preden sem kaj zinil, se je obrnila in šla. Ne tajim, da mi je s tem najbolj ustregla. Se pa tudi zgodi, da prideva do luncheonetta. Vzamem ga noter, posadim za “counter,” naročim mu kaj majhnega in ponudim denar prodajalcu. Mož se lepo zahvali in hvaležno sprejme naročeno kavo ali juho ali kar je že. Zdaj pride nova zanimivost. Če je prodajalec moški, redno sprejme od mene denar, čeje ženska, se rado zgodi, da s kratkim pogledoma na moža in name pre- Da o teh rečeh pišem, ini je dal povod dogodek današnjega! jutra. Primeroma mlad in čeden moški me je ustavil: Father, ali bi lahko nekoliko govoril z vami? Zakaj pa ne, kar zini! Dajte mi dajm, pa nič ne vprašajte, kaj bom, ž njim. To pa ni moja politika, mož! Le povej, kaj boš z dajmom! Ali naj po vsej pravici povem? Naj lepše bo! No, pa dobro! Enega bom šel popit! Vidiš! Saj sem vedel! Ne bo nič, prijatelj moj! Močno zmagoslavno so se glasile moje besede. Mož je pa postal in mirno rekel: Pa dobro tako. Hoteli ste, da po pravici povem, in to sem storil. Vi pa prin-cipielno ne daste človeku za pijačo. Pošten ste, jaz pa tudi. Ločiva se kot prijatelja. • * * Šel je svojo pot, jaz pa svojo. Nič več nisem pogledal za njim. Malo pozneje mi je prišlo na misel: Moža gotovo ne peče vest, ali pa tudi moja nima razloga, da me peče? Bog ve, če bi ne bilo le pametno, dati temu človeku tisti ljubi dajm? Eden v več letih, ki mi je po pravici povedal! Poštenjak! Zakaj ga nisem vzel nekam, mu kupil pivo in še sam enega popil ob njem? Kako pripraven trenutek za intimen razgovor od srca do. srca! Poštenjak bi si zapomnil najino srečanje verjetno za vse življenje. Najbrž bi mu danes ali jutri nič ne koristil tak razgovor. Toda — morda no desetih letih . . .? Hubbardske novice Madison, O. — Veliko ljudi, ki bero Ameriško domovino, prihaja sem iz Clevelanda in od drugod ter me vprašujejo, kaj za en zlomek je, da se ne oglasim več. Vidim, da so Hubbardske novice radi brali, sicer ne bi sedaj po njih povpraševali. Imel sem navado, da sem rad za kak dar poprosil. Ko sem postavil kapelico “meni, Frančišku” v čast, so jo številni naši rojaki prihajali gledat in občudovat. Pa niso prihajali praznih rok. Prinašali so razne okusne darove, pa pustili tudi kak dolar v košarici za darove, ki sem jo postavil na vidno mesto, v njeno sredo pa šopek naj lepših cvetlic. Nanesli so mi ob nedeljah toliko, da sem se ves teden veselil in ra-doval. Zdaj je pa vse tisto minilo. Ljudje v mestu so se postarali in se drže svojih zapečkov, jaz sem pa postal redkobesednejši. Lep in napreden kraj je Madison. Hiše rastejo kot gobe po dežju. V tukajšnjem časopisu sem videl načrt katoliške cerkve, ki jo nameravajo graditi v kratkem. Stala bo menda četrt milijona dolarjev in bo stala- ob našem lepem Hubbard Rd., komaj nekaj sto korakov od 20. ceste v North Madison. V Madison Township Parku ob jezeru se bo vršil od 15. do 17. avg. velik bazar, katerega dobiček pojde za gradnjo omenjene nove katoliške cerkve. Pridite v velikem številu, da bo uspeh čim lepši. Vse prav lepo pozdravlja Frank Leskovic. Nova carina na pakete s hrano? Sporoča Liga K. S. A. Od 1. avgusta dalje so spet neki novi predpisi glede carine na pakete s HRANO. Kolikor vemo, obleka, zlasti ponošena ni prizadeta. Ko to tipkamo, nam nisi znane še vse podrobnosti. Le to nam je prišlo v roke kot gotova reč, da je množina sladkorja precej omejena. Doslej se je dalo poslati tudi do 100 funtov sladkorja brez carine, zdaj pa je dovoljeno samo za 10 kg. ali nekoliko več kot 20 funtov. Za sedaj svetujemo to: Uporabljajte še nadalje Ligine cenike, ki jih imate (ali lahko dobite pri Ligi). Pazite na to, da izberete take pakete, ki ne vsebujejo nad 20 funtov sladkorja. Glede drugih hranil ni treba biti tako natančen, ičie bo med tem kaj novega in bo kdo naročil blago, ki je po novem podvrženo carini, bo Liga naročniku sama spremenila sestavo paketa in ga o tem obvestila. Na ta način upamo, da ne bo nepotrebnih nesporazumov in carinskih težav. Naj še dostavimo, da je v zadnjih mesecih šlo vse gladko in je Liga dobila mnogo priznanj starega kraja in od tukajšnjih pošiljateljev, češ da pošiljanje paketov PREKO LIGE zelo dovoljivo posluje. o- Bog ve, če nisem zamudil lepe priložnosti, da bi nekaj dobrega storil? Da, pogosto smo prenagli in preveč “načelni,” pa gre minm nas trenutek, ki se ne vrne rad. —Hokkaido, eden izmed glavnih japonskih domačih otokov, zavzema skoro eno četrtino vsega japonskega ozemlja. Misijonar iz Afrike piše Carolina, Afrika. — Spoštovani g. urednki! žalostna vest smrti dragega Jaka Debevca je napolnila z žalostjo tudi srce afriškega misijonarja. Le malo ljudi na svetu je pripravljenih udejstvovati se na vseh poljih dobrodelnosti. Dobremu Jaku je pa postala celo obširna Amerika premajhna za izvrševanje dobrega. Njegova ljubezen do vsega, kar je božjega in slovenskega, tudi nas misijonarjev ni pozabila. Ko sem mu v mojem zadnjem pismu izrazil težave glede naročnine za pošiljanje Ameriške domovine, mi je hitro, čisto na kratko odgovoril takole: “G. misijonar, kar brez skrbi bodite. Sporočite nam vedno spremembo naslova. Pa recite kak Oče naš tudi za nas.” Z veseljem sem to storil in ga ne bom pozabil v tihoti ubožne misijonske kapele. Moja pisma je vedno objavil v Ameriški domovini in vem za- GORIŠKE VESTI Zavlačevanje izročitev opcijskih odlokov Kakor smo že poročali, je italijansko zunanje ministrstvo poslalo goriški in videmski prefekturi veliko število ugodno rešenih opcij, a krajevne oblasti zavlačujejo z izročitvijo odlokov in pošiljajo policijo, da poizveduje o občevalnem jeziku slovenskih optantov. Saj je čisto na dlani, da je občevalni jezik vseh Slovencev v Italiji poleg slovenskega tudi italijanski, ko pa morajo povsod govoriti italijansko, op tanti pa so morali celo svoje Otroke poslati v italijanske šole, da ne govorimo o tistih v videmski pokrajini, kjer slovenskih šol sploh ni! Jasno je torej, da ne gre za drugo, kakor za šikaniranje Slovencev in zato, da se jim še nadalje kratijo najosnovnejše človečanske pravice! Melioracija gradiščanskega polja Na zadnji izredni seji pokrajinskega sveta je bil glavni predmet razprave resolucija rimski vladi za pospešitev melioracijskih del na krminsko-gradiščan-skem polju. Spomenica ugotavlja najprej, da je že bila sklenjena ta melioracija z zakonsko odredbo in da je za izvedbo teh del bil ustanovljen poseben konzorcij se je dogovodil z družbo čenih 1,800 milijonov lir. Konzorcij se je dogovoril z društvo SELVEC, da bo zgradila jez na Soči ter druga terenska dela, a (doslej še ni začela z deli. Resolucija nadalje ugotavlja, da je ostala goriška pokrajina po mirovni pogodbi odrezana od svojega zaledja in mora prenašati težko breme svoje preusmeritve. Dalje ugotavlja veliko brezposelnost, ki se je še povečala s pri- ikaj. Da bi našel dobrotnike, ki bi se spomnili tudi svojih slovenskih misijonarjev. In res ni bilo popolnoma brez uspeha. Veselo so me presenetila tri pisma iz raznih delov Amerike, želel bi izraziti tem potom mojo naj-iskrenejšo zahvalo vsem, ki so se me z dobrotljivo ljubeznijo spomnili. Z odhodom misijonskega škofa so me določili, da bi zastavil (svoj mali in šibki plug na še nedotaknjeno ledino. Za tako nalogo se je pa res treba trikrat prekrižati, predno se loti dela. Začeti sem moral v vsakem oziru z abecedo. Tako stojim sam na obširnem polju in se borim z neštetimi težavami za svoj lastni obstoj in novo začete cerkve v tem kraju. Radi prevelikih težav sem pisal svojemu škofu po pomoč in odgovor se je glasil: “Pri najboljši volji Vam ne morem pomagati. Glejte, kako boste sami premagali začetne težave.” Zato boste lahko občutili zi menoj kako zelo šem ail vesel nepričakovanih pisem od nepoznanih ljudi iz Amerike. Zdi se mi, da živijo, se borijo in molijo z menoj v uboštvu male misijonske kapele. Nov misijon sem posvetil Presv. Srcu Jezusovemu, da bi se iz njega napili izmučeni pogani božje ljubezni. Zato z vso iskrenostjo prosim vse častilce in ljubitelje Srca Jezusovega,, da se mi pridružijo in mi pomagajo pri započetem delu. To ni samo moja naloga, ampak naloga nas vseh, ki se k Bogu obračamo po pomoč. Vse misijonske prijatelje iskreno pozdravlja Fr. Kladnik Albin Catholic Church, Carolina South Africa. J hodom istrskih beguncev, katerih število je preveliko za gospodarsko zmogljivost goriške pokrajine. Resolucija povdarja tudi pogoste krize v maloštevilnih industrijskih podjetjih, ki obstojajo na Goriškem in med katerimi ni naj zadnja sedanja tekstilna kriza. Zato vidi pokrajinski svet v namakalnih delih polja, v intenzivnem poljedelstvu in dvigu kmetijske proizvodnje glavni pripomoček za premostitev težke krize, ki veča nezadovoljstvo1 med prebivalstvom. števerjan Odbor Kmetsko-delavske zveze je na svoji seji razpravljal o števerjanskem občinskem domu, ki ga imajo zasedenega finančni stražniki, medtem ko mora župan uradovati v šolskem poslopju, kjer še za šolarje ni dovolj prostora. Namesto da bi se trošil denar za razne patriotične manifestacije po gorici, naj bi se raje zgradila potrebna poslopja za vojaštvo in finance, da ti ne bodo zasedali zgrdab, ki služijo Slovencem in so njihova izključna last. TRŽAŠKE VESTI Spominska svečanost ob 32. obletnici požiga Narodnega doma Dne 23. julija je priredil Odbor za slovenski osrednji kulturni dom v Trstu v Gregorčičevi dvorani na Rimski cesti, spominsko svečanost ob 32. obletnici požiga Narodnega doma. Svečanosti so se udeležili samo zastopniki kulturnih in prosvetnih organizacij, kar so oblastva prepovedala javno komemoracijo pred hotelom Regina, to je na mestu, kjer je stal naš ponosni Narodni dom. Svečanost je otvoril predsednik Odbora dr. Tončič, za njim pa. so govorili še predstavniki raznih kulturnih organizacij-Ob koncu je dr. Tončič prebral resolucijo, ki so jo poslali ZVU, angleškemu in ameriškemu poli' tičnemu svetovalcu pri ZVU, vladi FLRJ v Beograd, Organizaciji združenih narodov ter organizaciji UNESCO. V njej najprej na kratko opisuje, kako se je izvršil barbarski zločin, nato pa zahtevajo, da se zgradi iz javnih fondov nov kulturni dom Slovencem v Trstu, da se jim povrnejo vsa še obstoječa poslopja, ki so služila v kulturne namene, da se vsem slovenskim društvom povrne storjena škoda, da se jim začasno dajo na razpolago primerni prostori za kulturho izživljanje. Javna dela ZVU je odobrila 10. gospodarski načrt, ki določa vsoto 416 milijonov lir'za javna dela. V gla' vnem je ta vsota namenjena za gradnjo in popravila cest in ulic v novih predelih ter v središču mesta. Prodiranje italijanskega kapitala na STO Medtem ko pristojne oblasti Ie nerade dajo koncesije za nova podjetja domačinom, posebno ča gre za Slovence, ustanavljaj0 italijanska podjetja vedno nove podružnice na STO. Zdaj je podjetje “Montecatini” kupilo večji kompleks zemljišča v Žavljah, za katero se je že zaman potegovalo neko avstrijsko podjetje za izdelavo vžigalic in češko za izdelavo čevljev. Italijanska podjetja pa ne le, da investirajo svoj kapital v Trstu, pač pa jemljejo tržaškemu prebivalstvu možnost zaslužka, ker privedejo s seboj ne le upravno osebje, ampak tudi delavstvo z izgovorom, da v Trstu ni kvalificiranega delav- stva. ^ Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Okoli Vrhnike pripovedujejo 0 slovitem Baumkircherju sledeče ^red davnim časom je gospo-^°val nad kmeti po okolici hor-Ijuski in vrzdenški (blizu tam je stal Baumkircherjev grad) mo-§°Čen grof, po imenu Andrej “aumkircher. Bil jie neusmi-gospodar svojim podložni-On in njegovi hlapci so “rezobzirno stiskali ubogega kmeta, ki si v svoji revščini in žaPuščenosti ni mogel prav nič Pomagati. Zaman so bile kmetje prošnje, zaman kmetske sol-2e' Ko so zatirani kmetjis vi-da z lepa ničesar ne opra-v^0> so šli k cesarju, da jih va-2uie pred trdim grofom. Cesar, 1 jim je bil naklonjen, jim je pravico, da smejo grofa u-moriti) če ga kedaj po Avemari. ^ 2asačijo izven njegovega gra-,U' — Toda položaj kmetov se nato le poslabšal. Čez dan Se le Baumkircher razveseljeval 5 tem, da je gledal, kako so nje-^°vi valpeti v največji vročini 2 kiči kmete priganjali k delu, Večere pa je preživel s svojimi ^Ijstelji pri polnih vrčih vina n bogato obloženi mizi v svo- trdnem gradu. . ^udi bližnji polhograjski grof !e bil Baumkircherjev sovra-, m. Pogovoril se je s kmeti, ak° bi krutega gospoda s poti J^avih. Ob določenem dnevu, . ° se bo vračal Baumkircher z °Va. ga je imel polhograjski na poti zadržati. Vrzden-emu Cerkveniku pa so naro-b še pred mrakom zvoni Ave- ^rijo. 2 bogatim pienom obloženi so 6 tisti dan Baumkircher in nje-°vi hlapci vračali z lova. Tu kakor po naključju, pride aasProti polhograjski grof in jih ^Prijaznimi besedami nekaj ča-2adržuje. Kar se oglasi večer. ,1 2von s stolpa vrzdenške cer- —' % rk ^ ^ 1 ^ •v« l v-v /~\ /~A rw^ /“1 O ki Paumkucher izpodbode ^■ia, da bi v naglem diru pri-Zv na SVo^ §rait> Pre(ien bi od-. °nilo. Toda naenkrat ga za-k e Velika četa razsrjenih ^ etov. Grofa potegnejo s ko-spj ila ga ubijejo, njegovo , Omstv0 pa razkrope. Potem mer0 kar v njegov grad, ugrabijo, Je imelo količkaj vrednosti, °re ženo in otroke nesrečne-v ^aumkircherm in grad za-ije JJaten n.a okoli so razsvet-p .^i Plameni gorečega gradu (iej.rajino, in vsi kmetje so ve-Ije ' ^'2 se(taj konec neusmi- ^ernu gospodarstvu mogoč-§a grofa.” * ■J, a ljudska pripovedka priča, Je imel rod Baumkircherjev zapadnem robu Ijubljanske-jjo Revirja, okoli Vrhnike in ^ Jula, posestva in podložnike. P0]p1:nkircherji so bili sosedje j)0 °^rajskih gospodov, ki so ^ Podedovali stolp in zem-av’ Gotovo so v tej okolici Va ^ ^USa bivali, ker se je njiho- k0 nasilnot in žalostna usoda ta-disniia ljudskemu spo-Pripovedka prestavlja kar se,.:\ Gradcu> na se je dogodilo v štajer-domača tla. so v njo strnjeni do-raznih časov. Kar se v Pripoveduje o uporu kme-vse't^»iu skem 3eveda §odki bjej tov in . požigu grada, spominja na poznejše aeck. Polh 6 upore’ko ie bila L 1515- in 0paJska grajščina oropana ^ožgana. hv,- ^aumkiicherji2m (r erJati Erazma Vedka feSki;.menuie smemo Erazma Logarja ger)j ki ga narodna pripo-Po znanem gradu pri Po-“Erazem Pred- L °garji so bili bogata plemi- so9;0^ na Kranjskem. Bili fov edni maršali goriških gro-kju^|rneli za čuda veliko hiš v kojj ln mnogo posestev o-Prv. Pke in na Notranjskem. ^ikdK-0 *menu znani Logar je •b ki je bil leta 1452. gla- va: devinskega gradu. Cesar Friderik mu je leta 1472. poveril tudi oskrbništvo v svojem furlanskem mestu Pordenone in v Vipavi. Ko je leta 1463. beneška stranka v Trstu povzročila upor proti Avstriji, je šel Nikolaj Logar z izbranimi četami nad uporno mesto. Po noči je vdrl v Trst, ujel mnogo meščanov, jih odvedel s seboj in zapr1 v devinske ječe. Zaradi zaslug ki si jih je pridobil pri pomirienju Trsta, ga je cesar Friderik imenoval za tržaškega glavarja. Z železno roko je sedaj krotil upornike. Hotel je celo mestno samoupravo zatreti. Toda neki Anton Lu_ ka je naščuval ljudstvo proti njemu. Glavar in škof Anton Goppo sta morala bežati iz mesta. Razjarjeno ljudstvo je divjalo več dni po mestu, umorilo mnogo privržencev avstrijske stranke, plenilo in razdiralo njihove hiše. Ko je cesar o tem zvedel, je poslal Logarju novih čet in mu ukazal vdreti v Trst. S 3000 možmi je naskočil mesto in dal tri dni pleniti po njem. Mnogo upornih meščanov je bilo umor. jenih, drugim se je posrečilo, da so ubežali. Cesar je dal potem v varstvo mesta na kraju starega “Tabra” sezidati nov grad. —Zaradi glavarjeve stro. gosti so se Tržačani pritožili pri cesarju, ki jim je dal zadoščenje. Logar je bil odstavljen in na njegovo mesto je prišel leta 1478. Nikolaj Ravbar. (Dalje prihodnjič) -----o------ Malo nerodno Sicer ni splošno znano, je pa resnica, da bo novoizvoljeni predsednika- ZDA imel proste roke še-e pri sestavi državnega proračuna za 1. 1955. Sedaj smo v preračunu za L 1953, predsednik Truman mora v smislu zakona predložiti še pred 18. januarjem prihodnjega leta preračun za 1. 1954, čeprav bo zapustil Belo hišo. Novi predsednik pa ima zato možnost, da predloži posamezne spremembe v posebno odobritev Kongresu. MALI OGLASI Farma naprodaj v Hartgrove Township—Rome, Ohio, 50 akrov, 7-sobna hiša, skedenj (barn), obe zgradbi imata nove strehe. Nov traktor s cultivator jem, disk in plug. Cena zelo ugodna. — Zamenjava možna. Gostilna naprodaj Gostilna s stanovanjem, D-l in D-2 license, ima nov inventar vključno bar, backbar, hladilnik, mize, stoli, sink iz nerjavečega jekla, 3 sobe zgoraj, garaža za dva avtomobila. Gostilna se nahja na 1% akra zemlje v East Trumbull, Ohio. Zamenjava možna. Delikatesna trgovina naprodaj na Lake Shore Blvd.—inventar ima nov hladilnik, rezalo za meso, tehtnico in za okoli $2,000. zaloge. Stanovanjski prostori od zadaj trgovine —neobvezno. Povprečen tedenski izkupiček $900.00. KOVACH REALTY 960 E. 185th St. KE 1-5030 ________________________(160) Pohištvo naprodaj Proda se 8 kosov za jedilno sobo, miza z podlogo v prvovrst. nem stanju, nobene praske, se lahko razširi, iz orehovega lesa. Na 15S0 E. 84 St. ali kličite po 6 uri CE 1-6009. (159) Za dobro investicijo Naprodaj poceni je zidano poslopje, 2 trgovini, 2 stanovanj. Pripravno za vsakovrstno trgovino. Vprašajte na 14601 Harvard Ave. (aug.6,13) fTPT \ BI 41 I < D9MQYTN&, AUGUST 13, 1952 Ilova zbirka gramofonskih plošč — “Romanje k Mariji Pomagaj” V zbirki je pet plošč in sicer so plošče vložene v posebni album, da so plošče vedno skupaj in da jih album varuje. Album ima svojo umetniško vrednost. Načrt za naslovno stran sta napravila ing. Dušan Svetlič iz Milwaukee, Wis. in u. rednik Ave Marije p. Bazilij Valentin OFM. Naslov je v dvobarvnem tisku z narodnimi okraski, z napisom “Marija Pomagaj” in z najpomembnejšimi slikami, ki se nanašajo na Marijo Pomagaj. Predvsem je na sliki jasna milostna podoba brezjanske Marije in ravno tako njeno mogočno svetišče na Brezjah. Potem je na naslovni strani slika Lemontskega svetišča in samostana, razni romarski prizori: kako spremljata Marijo p. komisar Aleksander in oče frančiškanskega komisarija-ta zlatomašnik p. Kazimir, kako slovenski duuhovniki nosijo milostno podobo, spremljani od fantov in deklet v narodnih nošah. Nadalje je na sliki skupina romarjev iz Clevelanda in skupina iz Minnesote. Pomenljivi ste nad vse sliki dveh slovenskih škofov: dr. Jegliča, ki je kronal obe milostni podobi na Brezjah in v Lemontu ter sedanjega ljubljanskega škofa dr. Rožmana, ki je Marijo Pomagaj na evharističnem kongresu v Ljubljani leta 1935 pokazal vsej katoliški Evropi, ko je Marijo Pomagaj proglasil za pokroviteljico kongresa in je tudi sama v slovesnem in zmagovitem sprevodu prišla na kongres. Škofa Rožmana vidimo na sliki, kako pridiga v Lemontu na srebrnem jubileju o trojni Marijini kroni. Kaj je na ploščah? Menda nobeden narod tako rad ne roma. kot slovenski. Ko pride cas, se pobožen romar mo. ra dvigniti na pot, kot ptici selivki ne more nihče zabraniti, da bi ne zletela v toplejše kraje. Začetek romanja sega nazaj v dolga stoletja zgodovine. Saj so nekatera slovenska božja pota stara že tisoč let. V naj starejših časih krščanstva so poznali verniki le dve božji poti: Jeiuzalem v Sveti deželi in Rim v Italiji. Slovenska beseda “Romar” pride od imena “Roma,” kar pomeni Rim. Kmalu so se pa razvila božja pota v slovenski deželi in med temi so najštevilnejša Marijina božja pota. Skoraj na vsakem griču v Sloveniji stoji mična Marijina cerkev, kamor se verniki zbirajo za svoje pobožnosti. Najbolj znane slovenske božje poti so: Gospa sveta, Svete Višarje, Sveta Gora, Ptujska Gora. Krona med njimi pa je Marija Pomagaj na Brezjah. Brezje so postale narodna božja pot in Marija Pomagaj na Brezjah se imenuje Marija Sloven- cev Kraljica. Božja pot na Brezjah je-sicer najmlajša v deželi saj se je razvila šele v 19. stoletju — pa je najbolj privlačna in priljubljena radi čudežnih u-slišanj, ki so se zgodila tam na priprošnjo Manjino. Milostna poaoba je bila naslikana enkrat v letih od 1810. do 1814. Iz obljube jo je naslikal slovenski slikar Leopolc Layer, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo. Dogotovil jo jis skoraj verjetno prav v ječi. Slika prestavlja veliko umetnost. Sloyenski verni človek ni nikamor šel na pot, da bi svoje Matere ne vzel s seboj. In tako je prišla Brezjanska Marija leta 1924. za slovenskimi izseljenci v Ameriko ter se je naselila na A-meriških Brezjah v Lemontu, Illinois. Kakor milostna podoba na Brezjah leta 1908, tako je bila tudi Lemontska Marija, ki je veren posnetek Brezjanske, slovesno kronana. Kronal jo je leta 1926. ljubljanski škof Dr. A. Bonaventura Jeglič. Za srebrni jubilej kronanja lemontske Marije Pomagaj 1951. je bil navzoč Jegličev naslednik škof Dr. Gregorij Rožman. Pri vsakem slovenskem romanju so značilne predvsem tri stvari: Cerkveni govor v pozdrav in slovo romarjem, pritrkavanje zvonov in pete litanije Matere božje. Oba govora na plošči ima slovenski misijonar, ki je voditelj lemontskih romanj, Rev. Odilo Hajnšek OFM. In je napravil tudi ves načrt za to zbirko plošč. Brez cerkvenega govora ni pri Slovencih nobene cerkvene slovesnosti. Slovenci radi poslušajo besedo božjo. Pritrkavanja z zvonovi nte najdeš nikjer drugje na svetu, kot v mali in lepi slovenski deželi. Slovenec ne more biti brez zvenenja. Nobenega denarja ni tako lahko zbrati, kot denar za zvonove. Kakar vojska pobere zvonove, takrat nesejo v zvonik železniške tračnice in na nje pri trka vaj o ter zvone. V slovenski deželi kar naprej poje pesem zvonov. Zvone zjutraj, opoldne in zvečer po vseh cer-1 kvah. Zvone mrliču tri dni trikrat na dan. Zvone ob poroki, zvone ob hudi uri. K službi božji zvone povsod eno uro pnej: zvon vabi v hišo božjo. Četrt ure pred službo božjo zvone z vsemi zvonovi, da se verniki zbero o pravem času skupaj. Zvon naznani, kadar gre duhovnik sprevidet umirajočega. Veselo zvonijo zvonovi ob procesijah in spremljajo najsvetejši Zakrament. Po vsej deželi zvone vs: zvonovi ob sobotah in pred prazniki popoldne in naznanjajo Gospodov dan. Ob velikih slovesnostih pa svečano zvone zvonovi — pritrkavajo, klenkajo na zvonove, delajo z njimi nekake melodije. In pesem zvonov se je tako vtisnila v narodovo dušo, da Slovenefc skoraj ne najde na svetu lepšega umietniškega užitka, kot je slovesna pesem zvonov. Pri vseh cerkvah v deželi zvoni vsak večer o mraku na čast Materi božji. Vse ljudstvo takrat moli ali poje Angelsko češenje. To večerno zvonenje je postalo predmet najlepše narodove poezije. Če pride Slovenec v tuji svet, se mu vzbuja domotožje po tem večernem zvenenju. In ko slovenski človek v tujini u-mira, si želi samo eno, da bi še enkrat slišal domači: Večerni zvon, o mili zvon. Slovenske romarje pozdravlja vedno ubrano zvonenje. Tretja slovienska posebnost je slovenska pesem in še posebej pete litanije. Pojo otroci, pojo dekleta in fantje, poje mati, ko uspava otroka. Delavci pojo med delom na poljih, na travnikih in v vinogradih. V ntedeljo popoldne se zbero vaščani pod lipo, se pogovarjajo, največ pa pojo. Pojejo perice, pojejo pre-dice. Fantje gredo zvečer skozi vas in premilo pojo. Najbolj navdušeno pa Slovenci pojo v svojih mnogoštevilnih in lepih cerkvah. Ob velikih verskih manifestacijah igra petje glavno vlgo. Romarji pojo po poti, da se razlega čez hribe in doline, poje, ko pridejo do svojega cilja, pojo, ko se zopet vračajo na svoj dom. Na božjih potih poje vse, kar leze in kar gre. Pri ljudskem petju ni narod nikdar v zadregi, toliko lepih pesmi ima za vsako priliko. Nobena prava slovesnost pa se ne izvrši brez petih litanij. Litanije pojo s posebnimi odpevi ali vložki, ki se spreminjajo ali menjavajo po potrebi praznika: o božiču pridejo na vrsto božični odpevi, o velikončnem času velikonočni; največ pa je Marijinih odpevov za vsak Marijin praznik posebej, majniški odpevi, romarski in splošno Marijini. Teh je toliko, da ne prideš do 'ronca. Pri vsakih petih litanijah pride na vrsto kakih pet do šest takih odpevov. Znamenitost slovenskega ljudskega petja je, da je harmonično, večglasno. Slovenec sploh ne more peti enoglasno in če bi ga kdo silil z enoglasnim petjem, bi mu napravil veliko muko. Celo med mašo odpeva latinske odgovore večglasno, kar je edinstveno. Ne more drugače. Slovenec ima poseben prirojen čut za večglajsno petje. Že triletni otrok poje natančno drugi glas. Če pojeta dva Slovenca, je petje gotovo dvoglasno. Ako tujec sliši slovenske pete litanije, je kar prevzet od lepote in veličine slovenske ljudske pesmi. V tej zbirki gramofonskih plošč so podani trije glavni in najbolj prisrčni momenti iz narodnega verskega življenja katoliških Slovencev: Romanje k Materi božji. Sladka pesem zvonov Pete litanije Matere Božje. Plošče se prodajajo vse skupaj. Torej posameznih plošč ne more nihče naročiti. Cela zbirka z albumom stane $8.50. Cleve-landčani boste dobili plošče v NOVO ANGLEŠKO LOVSKO LETALO — Najnovejši angleški lovec z nazaj upognjenimi krili drvi skozi ozračje, pri čemer se blišči v soncu njegov smrtonosni “nos.” Letalo je nedavno preletelo pOt iz Londona v Bruxelles, prestolnico Belgije, v 18 minutah in 3.3 sekunde in je torej letelo s povprečno brzino 665.9 milj na uro. n Molki dobijo delo Molki dobijo delo Sposobni Forge Shop učenci Ali hočete y—najboljše delovne pogoje ^—prilike za napredek p—načrt za pokojnino £—življenske stroške poravnane Q—nadurno delo Prinesite dokaz državljanstva Morate delati katerikoli šift. THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave. Cleveland Transit Bus No. 28 MALI 00LASI Radio in Pralni stroj naprodaj Proda se ABC pralni stroj in Majestic radio poceni. Pokličite LI 1-7643 po 5 uri. —(159) V najem Odda se opremljen apartment za 2 odrasli osebi, 4 sobe in kopalnica na E. 61 St., blizu St Clair. Pokličite BR 1-0655. ______________(Aug. 12, 13, 15) Posestvo z dohodki naprodaj Dve stanovanji, 4 sobe in kopalnica vsaka. Dve stanovanji, 3 sobe in kopalnica vsaka, opremljeni. Dva furneza na plin, 2 garaži, velik lot na 6412 Dibble Ave. Cena $16,000. Naprodaj, da se uredi zapuščina — za 2 družini, 5 in 5 sob, na 7502 Decker Ave. Cena $9,500. Vprašajte pri P. P. Muliolis, 6606 Superior Ave. (160) Hiša naprodaj štiri in pol sob bungalow z garažo je naprodaj v War-rensville Hgts. ,Kličite MO 2-4279. (158) Delo za moškega Priletnega moškega bi radi, da bi pometal in čistil urade. Delo je 40 ur na teden, 5 dni v tednu. Og1asiti se pri John Drenik. 23776 Lakeland Blvd. tel. RE 1-3300. (X) TOOLMAKER LATHE HAND Izkušeni na jig in fixture delu Plača od ure in naduro PARAMOUNT TOOL COMPANY 1392 E. 43 St. —(160) "OLIVE R" potrebuje operatorje za RADIAL DRILL PRESSES SMALL SINGLE SPINDLE DRILL PRESSES STRAIGHTENING PRESS PRESS HELPERS POTTER & JOHNSON LATHE LIBBY LATHES ENGINE LATHES — LARGE TURRET LATHES — SMALL Slovenski pisarni v Clevelandu, 6116 Glass Ave. Romarji jih lahko dobite v Lemontu v Baragovem domu. Po pošti pa lahko plošče naročite samo pri Rev. Odilo Hajnšek OEM, Box 608, Lemont, Illinois. Plošče je založil prevzvišeni g. škof Dr. Rožman, in kar bo dobička, bo šlo za slovensko semenišče v Argentini, torej za vzgojo slovenskih duhovnikov Plošč je narejenih samo 500 albumov, zato kdor hoče zbirko imeti, mora pohiteti, da jih ne bo zmanjkalo. Če jih bomo naročili še na-daljnih 500, ni gotovo. Nekateri so naročili plošče že iz Francije, iz Anglije in iz Argentine, tudi iz Avstralije. Iz teh daljnih krajev naj se vsi naročniki obrnejo na p. Odila, da jim da navodila in pogoje, kako poravnati stroške. Kdo: naroči plošče po pošti, bo seveda moral poravnati tudi stroška za poštnino in za zavijanje, kar za Ameriko in Kanado ne bo znašalo preko 50 centov. Zbirka je res nekaj posebnega. Nekateri so plošče že slišali v Lemontu. Vsak je bil ginjen. Škof dr. Rožman so plošče zelo pohvalili. Kjer naše družine nimajo slovenskih duhovnikov, bode te .plošče poseben blagoslov. Bolniki bodo ob poslušanju teh plošč prelivali solze tolažbe in veselja. Plošče bodo lahko naj lepši poročni dar, dar za srebrno poroko ali za rojstne dneve Otroci svojim staršem ne bodo mogli bolj ustreči, kot če jim napravijo presenečenje in navijejo te plošče, ki se bo ob njih pretočilo toliko solz ginje-nja. Samo poskusite in naročite plošče. Poslal p. Odilo Hajnšek, OFM. Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem deiu. Plačane počitnice in prazniki; točka glede živ-Ijenskih stroških; avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5% poviška za delo na 2. šiftu; 10% na 3. šittu. Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop. The Oliver Corporation 19300 Euclid Ave. KE 1-0309 ________________________(158) MALI OGLASI Hiša naprodaj Na Beckford Ave., v Eucli-du pri cerkvi sv. Kristine, 4 sobe in kopalnica in ena ne-zgotovljena soba v drugem nadstropju. Za podrobnosti pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222 St. Tel.: RE 1-6888 ali IV 1-0678 ____________________________X Avto naprodaj Proda se zelo dobro ohranjen 1949 Ford avto. Za informacije pokličite EX 1-8912. —(160) Naprodaj Naprodaj je delikatesen z G2 lioenco v slovenski naselbini, 5 sob in kopalnica z najemno pogodbo. Blizu E. 55 St. in St. Clair. Pokličite EN 1-4131... __________________ (161) Hiša naprodaj Fina moderna hiša, 5 sob na ienem nadstropju, blizu sv. Lov-nenca cerkev in šole. Velik lot, vsa oprema ukljtičCna Ne zamudite te prilike, $8,000. John Rusnov, Realtor VU 3-5115 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 13, 1952 HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Iz poqetka je torej jezdil o-tožno na čelu svojega oddelka, se sumljivo oziral na vse strani v mislih meril nevarnosti, ki utegne ~ naleteti nanje, in mrmral. ‘Gotovo bi biio umestne j še, če bi bil kdo izmed njih tukaj V kar je Bog koga namenil, v to ga je ustvaiii, ti trije pa bi se bili morali poroditi kot bren^ čelni, kjer talko radi sede na krvi. Tako jim je na vojni, kakor drugim pri vrčih ali pa ribam v vodi. Pa to jim je igrača. Trebuhe imajo lahke, a roke težke. Skrzetuskega sem videl pri delu in vem, kako je pe-ritus. Ljudi opleta tako kakor menihi molitve To je njegovo priljubljeno rokodelstvo. Ta Litvin, ki nima lasne glavie, a treh drugih išče, ne postavlja ničesar v nevarnost; najmanj poznam tega piitikavca, a mora biti gotovo huda osa, sodeč po tem, kar sem videl pod Kon-stantinovom in kar mi je pripovedoval o njem Skrzetuski — osa mora biti! Na srečo ne gre daleč od mene in mislim, da storim najbolje, če se združim z njim, zakaj če vem, kam i-mam iti, naj me race pohodijo.” Gospod Zagioba se je čul samotnega na svetu — dokler 92 ni samemu sebi smilil v svoji samotnosti. “Tako je! Tako!” je mrmral. “Vsakdo se ima na koga ozreti, a jaz na kaj? Ni tovariša, ni očeta, ni matere. Sirota sem — ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet ▼ zalogi. Po posti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. in kvit!” V tem trenutku se je priblil-žal k njemu stražmojster Kosmač: “Gospod komandant, kam gremo?” “Kam gremo?” je ponovil gospod Zagioba, v‘kaj?” Naglo se je vzravnal v sedlu in navihal brke. “Do Kamienca, če bo taka moja volja! P.azumeš, gospod stražmojster?” Stražmojster se je poklonil in se molče vrnil v vrsto, ne vedoč, čemu se je poveljnik razsrdil. Gospod Zagioba pa je vrgel na okolico še nekoliko groznih pogledov, naposled se je umiril in mrmra! dalje: “Ako pojdem do Kamienca, privolim, da mi dado sto palic po peti, po turškem običaju. Tfu! Tilu! Če bi bil kdo izmed onih pri meni, bi čutil v sebi več srca. Kaj naj počnem s sto ljudmi? Rajši bi bil sam, ker takrat misli človek na ukane. Sedaj pa nas je preveč, da bi se velevali z ukanami, a premalo za obrambo. Zelo nesrečna misel je šinila Skrzetuske-mu v glavo, da je razdelil pod-jezd. In kam pojdem? Vem, kaj je za menoj, a kdo mi pove, kaj je pred menoj, in kdo mi je porok, da mi vragi niso nastavili kakih pasti? Krzivo-nos in Bohun! Lep par! Da bi ju hudiči olupili! Bog me brani vsaj pred Bohunom! Skrzetuski koprni, da bi se sešel z njim — usliši ga, Gospod! Že-' im mu, česar si sam želi, ker sem mu prijatelj — amen! Jaz orodrem do Zbuča in se vrnem v Jarmolince, a ujetnikov jim več privedem, nego si jih sami žele. O, to ni težko!’ Vtem se mu je približal Kosmač. “Gospod komandant, za br-dom se vidijo nekaki jezdeci.” “Naj gredo k vragu! Kje? Kje?” “I no, tam, za goro. Videl sem znamenja.” “Vojska?” “Zdi se, da je vojska.” “Naj jih psi raztrgajo! In jih je mnogo?” “Ne ve se, ker je daleč. Če bi se skrili za one skale, planemo lahko nenadoma nanje, ker gre tam pot. Ako je prevelika sila, je gospod Volodijovski blizu, zasliši strele in priskoči na pomoč.” Gospodu Zaglobi je udarila nenadoma srčnost v glavo kakor vino. Morda mu je dala obupnost tako srce za delo; morda tudi nada, da j,e gospod Volodijovski še blizu; skratka, blisnil je z golo sabljo, strahovito zasukal oči in zakričal: “Skrijte se za skale! Iznenada planemo nadnje! Pokažemo tem razbojnikom . . .” Izurjeni knežnji vojaki so takoj zavili pod skale in se hipoma postavili v bojni red, gotovi na nenaden napad. Minila jie ura. Naposled se je slišal šum bližajočih se ljudi, odmev je nesel glasove veselih pesmi m črez hip so došli do u-šes vojakov, prežečih v zasedi, glasovi gosti, piščali in boben-čka. Stražmojster S|2 je znova približal Zaglobi in rekel: “To ni vojska, gospod komandant, ne Kozaki, ampak svatje.” “Svatje!” je rekel Zagioba. “Jaz jim zaigram, naj počako-jol” Po teh besedah je pognal konja, za njim so prihajali vojaki in se na cesti postavili v vrsto. “Za menoj!” je grozovito kriknil Zagioba. Vrsta se je spustila v dir, potem v skok, obkrožila skalo, se naglo ustavila pred grmado ljudi, zmešanih in osuplih vsled nenadnega prizora. “Stoj' Stoj!” so vpili z vseh strani. To j,9 bila zares kmetiška svatba. Prvi so jezdili “dudi-jar”, teorbanist. goslar in dva “dovbiša”, žja nekoliko pijanit,, igrajoč vesele kolomejke. Za njimi mlada nevesta, brhko dekle, v temnem županu in z lasmi, razpuščenimi po ramenih. Obkroževale so jo družice, prepevajoče pesmi in noseče vence na rokah. In vsa dekleta na konjih, sedeč po moško, v lepih oblekah, odičena s poljskim cvetjem, so izglodala oddaleč kakor četa krasnih Kozakov. V drugi vrsti je jahal na čilem konju ženin, sredi drugov, z venci na dolgih, sulicam podobnih drogih. Za tolpo so šli roditelji novoporočencev in gostje, vsi na konjih; samo sodčki z žganjem, medom in pivom so bili naloženi na lahka, s slamo zapažena kola, tresoča se po neravni, kameniti poti. “Stoj! Stoj!” so kričali z vseh strani: potem se je svatovska DVORANA V NAJEM za svatbe in partije Ludwig’s Hall 20160 Lindbergh Ave. IV 1-9628 Ali sie prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KR 1-0034 j ^ Pomlad je čas za (ličenje Vašega stanovanja in hiše sploh. Gotovo ste že pometli vets prah iz najskrivnejših kotov, umili morda tudi stene in pohištvo obrisali zunaj in znotraj. Kaj pa Vi sami, ali ne mislite, da bi bilo treba tudi Vašega notranjega človeka v Vas pravtako temeljito očistiti od zimskih na-slag, ki se nabirajo stalno v človeku, tudi pri Vas, morda že več let nazaj ? Pripoznano najboljše sredstvo zato je naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi ODVISNO TEŽO si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi. Zdravilna kopel stane samo ?25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila: Oherne Health Bath 6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. l^- F blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA Frank Walland ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 13. avgusta 1951 Eno leto je že minilo, odkar'si nas zapustil Ti. Oh, kako žalostno je življenje, odkar Te več med nami ni. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči. Žalujoči ostali: OTROCI Cleveland, O., 13. avgusta 1952. 1-AJTJTJTJTJTJTJlJTJTJTJTnJXnLriJTJT^ JTJTJTTLnJTJl J K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti % na zemljičča in posestva brez kake provizije ali bonusa j ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da te na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS družba pomešala. Deklice so dvignile presunljiv krik ter bežale nazaj, mladeniči in starejši drusovi so skočili naprej, da bi s prsmi zaslonili dekleta pred nenadnim napadom. Tedaj je skočil gospod Zaglo-ba pr;ed nje, mahal s sabljo, svetil z njo prestrašenim kmetom v oči in začel vreščati: “Hej, ničemniki, pasjeverci, prekucuhi! V buno se vam je zahotelo! S Krzivonosom držite, razbojniki? Greste vohunit? Vojski zagrajate pot? Na šlahto vzdigate roko? Jaz vam pokažem, brezčastne duše! Ukažem vas zakovati v železje) nabiti na kole, ]opovi; pogani! Sedaj- poplačate za vsa zlodejstva!” Stari in kakor golob beli starešina je skočil s konja, se približal šlahčiču ga prijel pokorna za stnemen, se začel klanjati do pasu in moledovati: “Usmilite st^ jasni vitez, ne pogubljajte revnih ljudi! Bog nam je priča, da smo nedožni, mi ne gremo v buno, mi gremo iz cerkve, iz Husjatina. Oženili smo svojega sorodnika Dimitra, kovača, s Ksenijo, hčerko sodarjevo. Mi smo svatje.” “Gospod, to so nedolžni ljudje,” je šepnil stražmojster. “Proč! oT so lopovi! Od Krzi-vpnosa so prišli na ženitova-nje!” se je obregnil Zagioba. “Naj ga vrag vzame!” je zavpil starec. “Mi ga nismo videli, mi smo revni ljudje. Usmilite se, jasni vitez, dovolite nam oditi, mi nikomur ničesar želega ne storimo, a svoje dolžnosti poznamo.” “V Jarmolince pojdete, zvezani! . . .” “Pojdemo, kamor ukažete, go_ spod! Vi ukazujete, mi moramo slušatii Toda vi nam storite Iju-bav, jasni vitez, in ukažite gospodom vojakom, da nam ne bo- do delila sile, a vi sami — °' prostite prostakom — pokorno se klanjam — pijte z nami na srečo mladoporočencev . . Pijte, vaša milosc, na radost prostim ljudem, kakor veleva Bog in sveti evangelij!” “Samo ne mislite, da vam odneham če izpijem,” je rekel o-stro gospod Zagioba. “Ne, gospod” je zaklical radostno starec, “mi ne mislimo' Hej, igralci!” je zakriknil muziko, “zaigrajte za jasnega li-cara, zakaj jasni ličar je dober, vi pa, molojci, skočite po mod, po sladki med za jasnega licara> on bednim ljudem ne bo storil krivice. Urno, mladenič, urno! Zahvalimo, gospod!” (Dalje prihodnjič) — Povprečna ameriška družina — če ne štejemo farmarjev-' šteje danes samo tri člane. 1877 1952 J^aznanilo in Z,a.h Vala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša dra ga mati, stara mati in tašča Diary Pik$ Previdena s sv. zakramenti je zaprla svoje mile oči na dan 8. julija 1952. Rodila se je leta 1877 v Preserju, odkoder je prišla v Ameriko leta 1902. Pogreb se je vršil 11. julija 1952 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je bila d arovana sv. maša zadušnica za mir njene duše. Pa opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarijo in ta m položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iz srca zahvalimo č. g. Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo, cerkvene in verske obrede in za spremstvo na pokopališče. Naj mu Bog stotero poplača! Najlepša zahvala vsem za poklonjene vence cvetja, s katerimi so ozaljšali pokojnico, ko je ležala na mrtvaškem odru in ji s tem izkazali svojo zadnjo čast. ' Ravno tako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in p