Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j natakar/ica
^O^ETjA 2on
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Po mestni občini Ptuj • Za večji red pri prevozih s taksiji
O Stran 3
:im
-r-■ r-
Ptuj, petek, 12. avgusta 2011
letnik LXIV • št. 62 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
Ptuj • Ta teden Kino brez stropa
Filmski užitki pod milim nebom
Kino brez stropa, projekt Centra interesnih dejavnosti, že ves teden vabi na dvorišče dominikanskega samostana na filmske večere pod milim nebom (razen ko jo vreme zagode in se je treba preseliti v »pravi« kino - pod strop).
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICH3 www.radio-ptuj.si
Tenis • N. Potočnik tretja na svetu
O Stran 11
Dvorišče dominikanskega samostana se je znova izkazalo kot slikovit prostor, predolgo časa in prevečkrat pozabljen. Pa se še spomnimo gledaliških predstav v tem okolju pred nekaj leti, lahko pa bi nanj pomislil še kak drugi organizator (razen muzealcev, ki pač tam »bivajo« s svojimi zbirkami). Ampak glede na to, da bo dominikanski samostan eden osrednjih prireditvenih prostorov v ptujskem delu projekta evropske prestolnice kulture prihodnje leto, je morda kar prav, da so nas cidovci znova spomnili nanj že to poletje. Da ne bomo prihodnje leto zašli na bolj znano dvorišče minoritskega samostana. Kino brez stropa vabi še do nedelje, tako da če še niste imeli priložnosti spoznati še enega od obujenih dvorišč starega Ptuja, ste prisrčno vabljeni.
Ur


Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Revizija v Domu upokojencev
Tenis • J. Glodež v finalu A-turnirja
Nepokretnim dodatek za uporabo balkona?
O Stran 12 o domnevnih nepravilnostih, ki se nanašajo na delovanje Doma upokojencev Ptuj, smo poročali že pred letom in pol. Takrat minister dr. Ivan Svetlik posebnih ugotovitev ni podajal in je delovanje doma ocenil kot uspešno. Revizija, ki so jo izpeljali junija letos, pa je vendarle ugotovila nekatere nepravilnosti.
Med drugim naj bi stanovalcem nezakonito zaračunavali dodatek za dodatne storitve in opremo. Ministrstvo je sedaj določilo, da se neupravičeno zaračunane dodatke stanovalcem vrne, a v Domu pra-
Nastopili bodo:
Ansambel MINUTKA - Štore Ansambel BISERI - Pivka Ansambel CVET - Radeče Ansambel ČAR - Gorn[i Grad Ansambel ŠESTICA - Velenje Ansambel NAVEZA - Pernica Ansambel PAJDAŠI - Sp. Polskava Ansambel AKORDI - Prestianek Ansambel VIHAR - Slovenj Gradec Ansambel ZAKA' PA NE
V revijainem delu bo nastopil ansambel IGOR IN ZLATI ZVOKI
vijo, da se bodo na revizijsko poročilo pritožili in da vračil ne bo. Ostalih pojasnil od direktorice Kristine Dokl nismo uspeli dobiti, saj se dogovorjenega sestanka ni udeležila, na naša pisna novinarska
vprašanja pa v dogovorjenem roku prav tako ni odgovorila, s pojasnilom, da nas bo o nadaljnjih postopkih obvestila po seji sveta Zavoda.
O Stran 24
Foto: Črtomir Goznik
^j^a rodno ^Fabavne Kv lasbe
fE
Perutnina Ptuj
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2011
Minoritski samostan, 19. avgusta 2011 ob 19.30 uri
Cena vstopnice v predprodaji je 9 €, na dan prireditve 12 €
• i ■ i i ■ >
VI»E*T*N
Štajerski
TEDNIK
Podlehnik • Pogodbe podpisane s štirimi izvajalci
Gradnja vrtca se začenja
V prostorih Občine Podlehnik je tamkajšnji župan Marko Maučič sredi tedna podpisal pogodbe za izgradnjo in opremo sodobnega nizkoenergetskega vrtca s štirimi izvajalci, ki so bili izbrani na javnem razpisu kot najugodnejši ponudniki za posamezni sklop del.
izgradnje vrtca. Župan Marko Maučič je pojasnil, da bodo v celoti pokoristili sredstva iz RRP, medtem ko so trenutno še v dogovoru z MŠŠ glede višine denarja, ki ga bodo prejeli iz tega naslova, dejstvo pa je, da bo ministrstvo podlehniški (nadstandardni) vrtec sofinanciralo s precej nižjim zneskom, kot ga je priznalo po sklepu oziroma odločitvi razpisne
Gradbena obrtniška dela na objektu bo opravljalo podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine, za strojne instalacije bo poskrbelo podjetje K. B. Kokot, d. o. o., iz Gorišnice, za elektroinstalacije Elektrotehnika Milošič, d. o. o., iz Vidma, za notranjo opremo vrtca pa podjetje Atlas-oprema, d. o. o., iz Ljubljane.
Skupna vrednost vseh pogodb za realizacijo vrtca znaša 1,4 milijona evrov brez DDV. Posamezne vrednosti pogodb z vključenim DDV pa so naslednje; za gradbeno-obrtniška dela bo občina podjetju GIC Gradnje po pogodbi plačala 1,177 milijona evrov, podjetju Kokot za strojne instalacije
Uvodnik
110.000 evrov, podjetju Elektrotehnika Milošič za elek-tro instalacije 76.000 evrov, podjetju Atlas za opremo pa 311.000 evrov. Vodja celotne izvedbe vrtca ter koordinator vseh izvajalcev bo podjetje Gic Gradnje kot največji izvajalec, za nadzor nad gradnjo pa bo skrbel Igor Špolar.
Kot je znano, je Občina Pod-lehnik za projekt izgradnje šti-rioddelčnega vrtca pridobila 1,1 milijona evrov iz petega razpisa regionalnih razvojnih programov (RRP), dober milijon pa ji je namenilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), kar pomeni, da je vsota pridobljenih sredstev celo višja od pogodbene vrednosti
Hrvati znajo, zato tudi imajo
Lepote, s katerimi se ponaša naša južna soseda Hrvaška, so neprecenljive. Vsako leto znova fascinira njihovo morje, njihov odnos do njega kot tudi do vse ostale pokrajine. Domoljubje, ki včasih morda presega meje dobrega okusa, je večinoma pozitivno naravnan lokal patriotizem. Rajske plaže, ki so čiste, kljub množici turistov, ki dneve preživljajo na njih, kar vabijo, da se vrneš nanje. Izkoristiti znajo prav vsak milimeter svoje prelepe obale. Tudi najbolj zakotna mesteca, ki imajo le nekaj litrov morske vode, živijo. Ponudba je pestra na vseh koncih in krajih.
Velik plus je tudi čistoča, ki je v primerjavi z drugimi popularnimi, predvsem afriškimi počitniškimi destinaci-jami, neprimerljivo boljša. Čeprav imajo na primer tudi Tunizijci, Egipčani in Turki izjemno lepo morje in so hotelski kompleksi vrhunsko urejeni, je njihova okolica po navadi klavrna. Smeti domala ležijo na vsakem koraku, pa tudi vsiljivost prodajalcev ni ravno njihova velika prednost. Zato pa so Hrvati sposobni trgovci. Na majhnih stvareh služijo lepe denarce. Kitajska roba, od nakita do otroških igrač, ki jo kupijo za pičlih nekaj evrov, je pri njih precej draga. A to je turizem, od nečesa je pač treba živeti, in kot pravijo, sezona je kratka. A kot je videti, jim ni hudega. Znajdejo se vsi, tako tisti na kopnem kot oni na otokih. Trajekti so kljub visokim cenam nabito polni. Na Rab, denimo, ob vikendih sočasno vozijo kar štirje morski velikani. Številke, ki jih dosegajo letos, so ponovno rekordne - povsem upravičeno. Imajo naravne lepote, vedo jih izkoristiti, pridni so in prijazni do turistov. Čeprav vsako leto beremo takšne ali drugačne zgodbe o incidentih, je dejstvo, da so ti velikokrat bodisi napihnjeni bodisi namerno izzvani. Seveda ne zmeraj, a večinoma je tako. Prijazna beseda se zmeraj vrne v enaki meri. Denarje denar in je dobrodošel, ne glede na to, iz katerega žepa prihaja. Na Hrvaškem dojameš, da lahko ljudem dejansko prodaš karkoli. Zadevo je treba samo dobro zapakirati in to je vse. Nek Zagrebčan je tako prodajal navaden krompirček za dva evra. Nabil ga je na vrtalnik z nekim zanimivim nastavkom in iz njega naredil simpatične kolobarje. Takšen krompirček je za nekaj minut namočil v olje, ga solil in s smešnimi stroški zaslužil dva evra. Gneča, ki je nastajala za navaden čips, je bila dokaz, da denar nekje je, samo znati ga je treba pobrati. Tako kot to na primer počnejo tisti, ki pobirajo plastenke in pločevinke. Za povratno embalažo namreč dobijo pol kune, kar pomeni, da za 14 plastenk dobijo en evro, da o prednostih za okolje sploh ne govorimo. Pa da ne boste mislili, da s tem služijo samo domačini, tudi Nemci in ostali se zelo hitro naučijo, kako prihraniti evrčke.
Dejstvo je, da se tudi mi lahko kaj naučimo od naših sosedov, le oči je treba odpreti. Kdor zna, tudi ima.
Dženana Kmetec
Podlehniški župan Marko Maučič je sredi tedna podpisal pogodbe s štirimi samostojnimi izvajalci posameznih sklopov del za izgradnjo novega vrtca. Od leve: direktor podjetja Gic Gradnje Ivan Cajzek, direktor podjetja Atlas Janez Potokar, župan Marko Maučič, direktor podjetja K. B. Kokot Boštjan Kokot in direktor podjetja Elektrotehnika Milošič Iztok Milošič.
komisije. Štirioddelčni vrtec, v okviru katerega bo zgrajena tudi nova kuhinja za potrebe šole in vrtca, bo zgrajen tako, da se bo po potrebi lahko koristil še en, torej peti oddelek.
Rušitvena dela (vrtec se bo namreč gradil na lokaciji sedanje stare telovadnice) se bodo začela v prihodnjih dneh, do konca leta pa naj bi bil objekt v grobem pod streho. Pogodbeni rok za celotno dokončanje del z ureditvijo okolice vred je september 2012 in pogodbeni partnerji oz. izvajalci so prepričani, da bodo do takrat, če ne že prej, dela gotovo končali, razen v primeru nastopa kakšne višje sile. Do konca letošnjega leta je zaradi prošnje vlade, da se večina financiranja prenese v naslednje leto, predviden znesek za izplačilo situacij v višini 400.000 evrov, je še povedal župan Marko Maučič.
Podlehniškim predšolskim malčkom - teh je v občini kar 96 - naj bi bilo dnevno varstvo v novem vrtcu zagotovljeno morda že septembra, sicer pa ravnatelj v prihodnje skupnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Dejan Kopold pravi, da bodo vrata vrtca odprli pač v začetku oktobra, če ne bo šlo prej.
M. S.
Prejeli smo
Številni obrazi zasebnih interesov pri gradnji čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja na Dravskem in Ptujskem polju
Čeprav je minilo že nekaj let, so spomini na različne pritiske, ki jih je bila deležna Mestna občina Ptuj ob izbiri izvajalca za tako velik posel, še vedno zelo živi. Vsi domači gradbinci so bili prepričani, da morajo pri tem projektu sodelovati, kljub temu da nihče od njih ni izpolnjeval pogojev za vodenje tako zahtevnega projekta. Njihova neusposobljenost jih je avtomatsko potisnila v podrejen položaj, kjer so morali sprejemati različne kompromise, če so želeli sodelovati pri tem poslu. Z vodilnim partnerjem, Cestnim podjetjem Maribor, so podpisali celo takšno medsebojno pogodbo, da je sam odločal o vseh stvareh do investitorja, to je sodelujočih občin. Sedaj ko so zabredli v hude težave, pa želijo krivdo za svoje težave preprosto zvaliti na Mestno občino Ptuj. Pravijo, kdor dela, ta tudi greši. Mestna občina Ptuj je s partnerskimi občinami naredila največjo napako ravno v tem, ko je pristala na logiko, da moraš svojim pač pomagati. V vseh letih izvajanja tega projekta smo namreč občine investitorke prisluhnile vsem težavam, ki jih je imel glavni izvajalec in podizvajalci. Na javnem razpisu izbrani nadzorni inženirji, ki so odgovorni za ka-
kovost izvedbe tega projekta, so se skupaj z občinami trudili, da so ugodili vsem muham, ki so sijih sprotno izmišljevali izvajalci. Kar je na tem mestu treba posebej poudariti, je to, da smo na vse spremembe pristali, če jih je izvajalec lahko izvedel za enako ceno in enako kakovost. Vodilni partner Cestno podjetje Maribor in njegovi solidarnostno odgovorni partnerji (Nizke gradnje Ptuj, Vodno gospodarsko podjetje Drava Ptuj, Nivo Celje) so v začetku projekta zahtevali zamenjavo partnerja Splošno gradbeno podjetje Pomgrad. Kljub zagotovilu, da to ne bo vplivalo na kakovost izvedbe in roke, so se s to zamenjavo pričele prve velike težave, ki se vlečejo do današnjih dni. V Mestni občini Ptuj obstajajo številni zapisniki, kjer so se partnerji obvezali, da bodo v času trajanja projekta odpravili vse zamude, ki so nastale z menjavo partnerja. Žal se to ni zgodilo. Nasprotno, zamude so rasle tako daleč, da smo bile občine investitorke upravičene do unovčitve bančne garancije. Projekt bi namreč moral biti z vsemi fizičnimi deli zaključen 31. 12. 2009, spoizkusnim obratovanjem pa do 31. 12. 2010. Sedaj avgust 2011 in dela še vedno niso končana. VRHUNEC POSLOVNE NEETIČNOST IN NEMORALE PA SO IZJAVE POSAMEZNIH POGODBENIH PARTNERIC, KI KRIVDO ZA NJIHOVO NEDELO INFINANČ-NE TEŽAVE SEDAJ VALIJO NA MESTNO OBČINO PTUJ.
Mestna občina Ptuj in ostale občine investitorke smo za vsa opravljena dela, ki jih je potrdil nadzorni inženir, na-
mreč dela vedno v roku poplačali. Ker smo bili s strani Cestnega podjetja Maribor tik pred njihovim stečajem pisno obveščeni, da niso sposobni dokončati del, smo takoj pričeli pogajanja s stečajnim upraviteljem. Po dveh mesecih pogajanj smo morali pogodbo prekiniti, ker so ob že skoraj dveh milijonih evrov preveč porabljenih sredstev, ki jih niso nakazali podizvajalcem, želeli ob dokončanju projekta prejeti še slabih 1,5 milijona evrov zadržanih sredstev. Da bo ironija še večja, naj povemo, da prisilni upravitelj dela sicer ne bi opravil, niti kakovostno odgovarjal, sredstva pa je vseeno zahteval. Naj razume, kdor zmore.
Nato smo v želji, da bi reševali naša ptujska podjetja in ostale podizvajalce, pričeli pogajanja za nadaljevanje del z Nizkimi gradnjami Ptuj. Po dobrih dveh mesecih pogajanj smo ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev za vodilnega partnerja. Ker bi to vlogo lahko sprejelo Vodno gospodarsko podjetje Drava Ptuj, smo pogajanja nadaljevali z njimi. Tudi ta pogajanja so padla v vodo, ker je nadzorni svet podjetja VGP Drava Ptuj prepovedal podpis takšne pogodbe, ki smo jo zahtevali v Mestni občini Ptuj. V tej pogodbi smo namreč zahtevali, da so pogoji za solidarnostno in kakovostno odgovornost enaki kot v osnovni pogodbi. Upam, da si znate predstavljati, kakšno materialno in kazensko odgovornost bi na lastna ramena prevzel župan in občine investitorke, če bi slabšali pogoje iz osnovne pogodbe. Ob vseh naštetih težavah smo
opravili številna posvetovanja z ministrstvi v naši Vladi. Žal nam nihče ne zna podati jasnih navodil, kako ukrepati v takšnih primerih. Zadnje pisno stališče, ki smo ga prejeli od Ministrstva za finance, nam nalaga, da smemo s projektom nadaljevati zgolj z izbiro izvajalcev preko javnega razpisa.
Ker je v zadnjih dneh bilo posredovanih veliko netočnih informacij s strani podjetja Nizke gradnje Ptuj, jim tukaj javno zastavljam vprašanje. Zakaj jim njihov lastnik, Cestno podjetje Maribor, ni nakazal sredstev v višini dobrih 600.000 evrov za njihovo delo, ki so ga opravili že v maju lanskega leta??? Občine pa smo to zapadlo situacijo prav tako poravnale že v maju lanskega leta. Zakaj se podjetje Nizke gradnje Ptuj ni prijavilo na javni razpis za dokončanje Ribiške poti in s tem izgubilo skoraj 300.000 evrov, ko je njihov lastnik Cestno podjetje Maribor šel v stečaj ?? Zakaj v podjetju Nizke gradnje Ptuj zavajajo javnost, da bi lahko dokončali projekt, saj dobro vedo, da ne izpolnjujejo nobenega kriterija, ki ga zahteva rumena knjiga (strokovni vodja projekta, bančne garancije za kakovostno izvedbo del itd.)??
Morda še za konec retorično vprašanje. Zakaj noben zasebni podjetnik ne išče pomoči na občini, ko je treba deliti dobičke, zakaj se vsak oglaša takrat, ko je treba reševati napačne poslovne odločitve in finančne izgube? Brigita Tetičkovič, Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Spremenili bodo odlok o avto-taksi prevozih v mestni občini
Za večji red pri prevozih s taksijih
Odlok o avto-taksi prevozih so v MO Ptuj sprejeli še za časa prvega ptujskega župana Miroslava Lucija, v letu 2002. Od takrat do danes ga niso vsebinsko spreminjali, čeprav je bilo od ptujskih taksistov oziroma odbora taksistov pri Območni obrtno-podjetniški zbornici kar nekaj pobud v zvezi s tem.
_¿u_:_:____:____:_i_- - _-	_
Foto: Črtomir Goznik
Največji problem ptujskih taksistov so postajališča pri ptujski avtobusni postaji; mestna oblast se na številne pobude za ureditev teh težav doslej ni odzvala.
Najnovejša pobuda Mestne občine Ptuj je bila, da bi odlok zgolj redakcijsko popravili, a je OOZ Ptuj že 2. novembra lani, ko so se sestali taksisti prevozniki, ki opravljajo svojo dejavnost na območju OOZ Ptuj (kot samostojni podjetniki, podjetja ali posamezniki), predlagala, da se odlok o avto-taksi prevozih v MO Ptuj spremeni tudi vsebinsko v smislu, da bi se za vsakega zaposlenega taksista uvedla izkaznica s sliko. Ta naj bi bila v taksiju nameščena na vidnem mestu, kot je to drugje v svetu, da bo tudi stranka v taksiju vedela, da jo vozi redno zaposlena in prijavljena oseba. Po zborničnem predlogu naj bi izkaznice izdajal ustrezni organ MO Ptuj, ki bi jo izdal ob predložitvi dokazila o zaposlitvi, opravljenega zdravniškega pregleda in opravljenega izpita o poznavanju Ptuja.
Taksisti s Ptujskega so na novembrskem problemskem sestanku govorili ne samo o delu na črno in zaposlovanju na črno, ki se dogaja tudi v vrstah taksistov, temveč tudi o dumpinških cenah. Vse to so problemi, na katere že dolgo opozarjajo, konkretnih rešitev pa ni in ni na vidiku. Sedaj pričakujejo, da jim bodo v MO Ptuj končno prisluhnili in bodo odlok o prevozih s taksiji spremenili tudi v vsebinskem pogledu, ne samo redakcijsko.
Delo na črno bodo dosledno prijavljali inšpektorju
Glede dela na črno so sklenili, da bodo tovrstne kršitve dosledno prijavljali direktno tržnemu inšpektorju ali pa na sedež OO Z Ptuj s čim popolnejšimi podatki o tem, kdo
vozi, kdaj in od kod ter in tudi s podatki o registrski številki vozila.
Na zboru taksistov novembra lani so taksisti kot najbolj pereč problem izpostavili parkirna mesta, ki da naj se uredijo ob avtobusni postaji, prioritetno na pasu občinskega zemljišča med avtobusno postajo in Osojnikovo cesto, uvoz in izvoz pa naj bosta skupna z avtobusno postajo. V nobenem primeru ne bodo pristali na izgovore glede selitve avtobusne postaje, ker se ta gradi že več let in nič ne kaže, da jo bo Ptuj kmalu dobil, zato ni po njihovem prepričanju nobene ovire, da bi ta problem enkrat končno rešili v zadovoljstvo tistih, ki na Ptujskem opravljajo avto-
taksi prevoze, ki jih tudi ljudje vedno bolj koristijo. V primeru pa, da res ni možnosti, da se taksi postajališče uredi na predlaganem območju, pričakujejo, da bo MO Ptuj pri zasebnem lastniku - zdaj namreč za postajališča ptujski taksisti plačujejo Antonu Žeraku - zagotovila vsaj enako ceno, kot jo ima Komunalno podjetje Ptuj, kar pomeni maksimalno največ 35 evrov na mesec po vozilu.
Na novembrskem zboru taksistov so tudi izrazili začudenje, da MO Ptuj kot dober gospodar ne pobere zaslužka od postajališč za taksije sama, ampak ga raje prepušča zasebniku. Takrat so izračunali, da če bi za vseh 41 vozil, kolikor jih je takrat opravljalo taksi
prevoze, pobrali v odloku navedeno najemnino, bi to letno prineslo v občinsko blagajno dobrih deset tisoč evrov več. V vseh letih bi to naneslo že blizu 100 evrov, kar ni malo, ta znesek pa bi zagotovo pokril stroške ureditve primernih avto-taksi postajališč.
Taksisti hočejo red, ne le drobne popravke
Da je potrebno odlok o av-to-taksi prevozih v MO Ptuj popraviti tudi v vsebinskem smislu, ne samo v redakcijskem, so ugotovili tudi na sestanku na OOZ Ptuj 9. avgusta, na katerem so sodelovali sekretar OOZ Ptuj Boris Re-pič, predsednik odbora taksistov pri OOZ Ptuj Dušan Zorec ter Klavdija Petek in Alenka Rižnar z referata za gospodarstvo in turizem na oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj. Boris Repič je po sestanku povedal, da je odlok o avto-taksi prevozih za taksiste drugi najpomembnejši odlok - takoj po zakonu o prevozih v cestnem prometu in zakonodaji, ki govori o licencah prevoznikov. Čeprav naj bi na sestanku govorili v glavnem o redakcijskih popravkih (kazni za prekrške so na primer še vedno navedene v tolarjih in podobno), so predstavniki OOZ Ptuj predlagali, da se gre v obsežnejšo spremembo odloka, glede na to da so v zadnjih letih vztraj-
no dajali pobude, naj se na področju avto-taksi prevozov v MO Ptuj končno vzpostavi določen red, ker še vedno vlada nered glede števila vozil, števila voznikov, prijavljenih in neprijavljenih voznikov.
Takoj po sestanku so vse taksiste pisno pozvali, da posredujejo svoje predloge k spremembam in dopolnitvah odloka o avto-taksi prevozih v MO Ptuj, o katerih se bodo uskladili še na skupnem sestanku. Nanj bodo povabili tudi druge, ki se na Ptujskem ukvarjajo z avto-taksi prevozi, niso pa člani OOZ Ptuj.
V odloku je še vedno najbolj sporen člen, ki govori o avto-taksi postajališčih. Prepričani so, da je MO Ptuj tista, ki mora zagotoviti postajališča za taksiste. Iz 9. člena še veljavnega odloka iz leta 2002 nedvoumno izhaja, da avto-taksi postajališča in njihovo opremljenost določi oddelek občinske uprave, pristojen za področje prometa, ter da morajo biti urejena ob železniški postaji, avtobusni postaji, bolnišnici, zdravstvenem domu in območju modre cone. Po potrebi se na pobudo OOZ Ptuj in tudi Gospodarske zbornice Slovenije ta postajališča uredijo tudi na drugih lokacijah, kjer se ugotovi večje povpraševanje po avto-ta-ksi prevozih.
Kot pravi Boris Repič, bodo pri spremembah odloka o av-to-taksi prevozih v MO Ptuj vztrajali, da če so avto-taksi postajališča zasebna, kot je na
primer avto-taksi postajališče Žerak pri avtobusni postaji, naj se o najemu teh postajališč dogovarja občina; občina naj bo tudi tista, ki bo najem zaračunavala taksistom, tako kot je zapisano že v obstoječem odloku, kjer je zapisano tudi, koliko mora za vsako postajališče oziroma za vsako vozilo taksist dejansko plačati. To je osnovno izhodišče, še vedno pa vztrajajo tudi, da se postajališče za taksiste uredi ob avtobusni postaji. Že lani pa so oblikovali tudi sklep o tem, da naj se vsem, ki vozijo taksije, ob opravljanju izpita o poznavanju Ptuja izda posebna izkaznica, da je zaposlen pri tem in tem taksistu. Ta izkaznica se mora nahajati v taksi vozilu, da je lažja kontrola o zaposlitvi voznika in ali je opravil preizkus o poznavanju Ptuja. S tem bi dosegli večji red, večji red pa je zahtevan tudi po spremembah zakona o cestnem prometu, ki določa, da morajo imeti delavci v taksijih pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas, torej morajo biti na dan zaposleni najmanj osem ur. Ptujski taksisti so tudi mnenja, da ni nobene potrebe, da bi bili vsi taksiji bele barve.
„Računamo na podporo politike, svetnikov v svetu MO Ptuj, da bodo podprli spremembe odloka, ki bodo omogočile, da bodo lahko naši taksisti normalno poslovali, da se bo lahko preganjala nelojalna konkurenca taksistov, ki delajo na črno in ki se pojavljajo zlasti ob petkih in sobotah, ter da se bo tudi med samimi taksisti na podlagi sprememb in dopolnitev odloka o avto-taksi prevozih v MO Ptuj vzpostavil večji red. V končni fazi je poslanstvo mestnih svetnikov tudi to, da razmišljajo v tej smeri. Računamo, da nas bodo podprli v prizadevanjih za ureditev postajališč za taksi prevoze. Kot vse kaže, z novo avtobusno postajo še dolgo ne bo ničesar. Doslej smo verjeli obljubam, da se bo ta zgradila v nekem določenem času, a ker se to še ni zgodilo in tudi ne kaže, da se bo kmalu, vztrajamo pri ureditvi avto-ta-ksi postajališča pri avtobusni postaji ali pa da občina sklepa pogodbo z zasebnim lastnikom parkirišč, ki jih ta potem oddaja kot avto-taksi postajališča našim taksistom," je po prvem delovnem sestanku za sprejem sprememb in dopolnitev odloka o avto-taksi prevozih v MO Ptuj povedal Boris Repič.
Ptuj • Pred osmim praznikom ČS Rogoznica
Praznično in s kančkom optimizma
Na osmi redni seji sveta CS Rogoznica, ki je bila 9. avgusta, so v osrednji točki dnevnega reda pregledali priprave na letošnji 8. krajevni praznik, ki ga praznujejo kot veselo druženje prebivalcev vseh sedmih naselij s športno in kulturno vsebino pod geslom Praznujmo skupaj. Na seji so sodelovali tudi predstavniki društev z območja celotne skupnosti.
Praznične prireditve bodo letos pričeli 20. avgusta, ko bo pričela delati 9. mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2011. Nadaljevali bodo s turnirjem v namiznem tenisu, turnirjem trojk v košarki, turnirjem v kartanju in šahu, kolesarjenjem po ČS Rogoz-nica, turnirjem v pikadu in turnirjem v malem nogometu, ki bo 2. septembra na igrišču NK Podvinci, na njem pa bodo sodelovala ekipe vseh naselij in ekipa članov ČS Rogoznica. Tretjega septembra pa bodo praznovanje nadaljevali s pri-
reditvijo Kicar poje in igra, ki bo že deseta po vrsti, potekala pa bo v dvorani PGD Kicar.
Cene ponudnikov kanalizacije se razlikujejo do sto tisoč evrov
Še pred prazničnimi prireditvami naj bi se pričela gradnja fekalne kanalizacije na območju rekonstrukcije ceste skozi Podvince, ki se bo izvajala kot projekt mestne občine; prvotno je bila namreč del projek-
Foto: Črtomir Goznik
V okviru letnega programa CS Rogoznica so preplastili dva cestna odseka v Kicarju - Veliki Vrh v dolžini 450 metrov in ceste na Štok v dolžini 370 metrov, v teku pa je modernizacija odseka povezovalne ceste med Spodnjim Velovlekom in Kicarjem.
ta druge faze podtalnice. Na razpis se je prijavilo pet ponudnikov, razlika med najnižjo
in najvišjo ponudbo pa je bila skoraj sto tisoč evrov. Izbrali so najnižjo ponudbo v višini
295 tisoč evrov. Razveseljivo je tudi, da bo na območju Kicar-ja, kjer so imeli ljudje največ
težav pri nemoteni oskrbi z vodo, končno zgrajena manjša prečrpalna naprava v vrednosti 50 tisoč evrov. Pripravljalna dela so pričeli 9. avgusta, kar jih še posebej veseli, je povedal predsednik sveta ČS Rogo-znica Janko Čeh. Še bolj bi bili veseli, če bi že letos rezali vrvico na novem športnem igrišču v Kicarju.
V dneh pred 8. krajevnim praznikom ČS Rogoznica so preplastili tudi dva cestna odseka v Kicarju (Veliki Vrh v dolžini 450 metrov) in cesto Štok v dolžini 370 metrov, v teku pa je modernizacija makadamskega odseka ceste med Spodnjim Velovlekom in Kicarjem. Za cestni program bodo letos porabili sto tisoč evrov.
Za letošnje praznične prireditve se kot organizatorji trudijo v PGD Kicar in ŠD Kicar pod pokroviteljstvom ČS Ro-goznica. Osrednje dogajanje s slavnostno sejo, odprtjem razstave likovnih del 9. mednarodne likovne kolonije Rogozni-ca 2011 ter družabnim srečanjem s podelitvijo priznanj in kulturnim programom bo 4. septembra na prireditvenem prostoru PGD Kicar.
MG
Zavrč • Predpraznična počitniška seja sveta
Največ o praznovanju dvojnega jubileja
Svetniki občine Zavrč so se kljub času dopustov v torek, 2. avgusta, sestali na 9. redni seji, osrednji del razprave pa namenili praznovanju 15. občinskega praznika, ki ga bodo to soboto združili s praznovanjem visokega jubileja završkih gasilcev.
Kljub času počitnic in dopustov je na zadnji, predpraznič-ni seji sveta občine Zavrč zaradi letnega dopusta manjkal le svetnik, podžupan Janko Lorbek. Vsi drugi, z županom Miranom Vukom na čelu, pa so z desetimi točkami dnevnega reda opravili v slabih dveh urah.
V osrednjem delu seje so se tokrat posebej posvetili sklepnim pripravam na praznovanje 15. občinskega praznika, na katerega so po besedah župana Mirana Vuka posebej ponosni, saj so ga posvetili 70-le-tnemu jubileju prostovoljnega gasilskega društva Zavrč, zaradi česar bo v soboto v Zavrču potekal še 15. dan gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj. Glavna koordinatorka letošnjega občinskega praznovanja, podžupanja Marta Bosilj, je pojasnila, da so prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika pričeli že 5. avgusta, ko so pripravili tradicionalno kolesarjenje po občini Zavrč, nadaljevali minuli vikend, osrednja in sklepna slovesnost pa bo ta konec tedna. Minulo soboto so v organizaciji Šahovskega društva Zavrč izvedli tradicionalni šahovski turnir, v dvorani pa pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev, na katerem je sodelovalo kar 14 domačih in okoliških skupin.
Ob prazniku se bodo predstavila vsa društva
Prireditve bodo nadaljevali ta petek, 12. avgusta, ko bo
ob 15.30 v Goričaku krajša slovesnost z odprtjem asfaltne ceste Borak-Hrženjak v dolžini 1550 m. Vrednost omenjene investicije je 342.000 evrov, delno pa jo sofinancira tudi Evropska unija. Nato bodo ob 17.30 svečano odprli prenovljen gasilski dom v Zavrču, ob 18. uri pa se bodo sestali na slavnostni seji PGD Zavrč, ki bo posvečena 70-letnemu jubileju gasilcev, sočasno pa se bo v prenovljeni dvorani v Goričaku pričel tradicionalni društveni večer. Na njem bodo svoje delo in ustvarjalnost predstavili predstavniki vseh društev v občini: čebelarji, vinogradniki, članice društva gospodinj, ljudske pevke in pevci KUD Maksa Furjana, pa Društvo rejcev drobnice in seveda krvodajalci Občinske organizacije Rdečega križa.
Najzaslužnejšim posameznikom, ki so s svojim delom posebej izstopali, bodo ob tej priložnosti izročili priznanja in pohvale za dosežene uspehe na posameznih področjih.
Petkov večer bodo zaokrožili s tradicionalno pogostitvijo vseh udeležencev slovesnosti, ki ga bodo tokrat pripravili v velikem prireditvenem šotoru ob gasilskem domu v Zavrču.
Praznovanje bodo sklenili to soboto, 13. avgusta, ko se bo ob 16. uri v počastitev občinskega praznika in 15. dneva gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj pričela slavnostna parada gasilcev mimo prenovljenega gasilskega doma v Zavrču. Nato se bodo gasilci in drugi gosti zbrali v prireditvenem šotoru na osrednji sklepni sve-
čanosti, kjer bodo spomnili na oba jubileja. Po nagovorih župana Mirana Vuka, predsednika Gasilske društva Zavrč Antona Bratuše in predstavnikov Gasilske zveze Slovenije bodo zaslužnim izročili gasilska odlikovanja in priznanja, pripravili bodo tudi kulturni program, praznovanje pa zaokrožili z zabavnim delom s Tanjo Žagar in Veselimi Štajerkami.
Ob polletju majhni prihodki, še manjši odhodki
Sicer pa so na torkovi pred-praznični seji završki svetniki potrdili polletno realizacijo občinskega proračuna, ki po besedah računovodkinje Darinke Ivančič znaša na prihodkovni strani dobrih 18 odstotkov, na odhodkovni pa le dobrih 16 odstotkov. Tako nizka realizacija proračuna je po mnenju vodstva občine predvsem posledica čakanja na obljubljena sredstva iz evropskih in državnih skladov, zaradi česar so nedokončane nekatere občinske investicije.
V drugem branju so na predlog občinske strokovne svetovalke Marjane Kelc Logar dokončno potrdili odlok o plakatiranju v občini Zavrč, ki so ga prvič obravnavali že maja letos. Občina Zavrč od lanskega leta razpolaga z devetimi stalnimi oglasnimi tablami, za postavitev katerih so pridobili sredstva na razpisu LAS Haloze za leto 2009, sicer pa odlok podrobneje ureja tudi vsa druga pravila oglaševanja.
Brez težav so po skrajšanem postopku dokončno potrdili odlok o porabi sredstev koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Kot je pojasnila Marjana Logar Kelc, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že v letu 2009 sklenilo koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Zakon o divjadi in lovstvu določa, da je 50 odstotkov koncesijske dajatve prihodek proračuna Republike Slovenije, 50 odstotkov pa prihodek proračuna občine. Posamezna občina prejme sorazmerni del pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki leži v njej. Skladno z določilom Zakona o divjadi in lovstvu se občini na-
kazana sredstva v proračunu izkazujejo kot namenski prejemki in porabljajo namensko za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Občina Zavrč je junija 2010 iz naslova koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za leto 2009 prejela le 198 evrov od koncesionarjev, ki imajo lovne površine v občini, to je Lovske družine Zavrč.
Ker je dosedanji predstavnik občinskega sveta v svetu Zavoda Osnovna šola Cirkula-ne-Zavrč Janko Lorbek postal podžupan občine Zavrč, so zaradi nezdružljivosti funkcije za predstavnika lokalne skupnosti v svetu šole soglasno imenovali Slavka Pravdiča. V nadaljevanju pa so se završki
svetniki seznanili s predlogom za novo traso vinsko-turistične ceste na območju občine Za-vrč, ki jo je potrebno uskladiti z novimi razmerami oziroma z novimi turističnimi ponudniki, z novo cestno infrastrukturo, možnimi dostopi in drugimi novostmi. V zvezi s tem so sklenili, da bo podrobnejši predlog za novo traso vinsko-turistične ceste skozi završki del Haloz pripravil svetnik Dušan Rojko.
Na seji so potrdili tudi poročilo o delovanju skupne občinske uprave in se seznanili s poročilom o vsebini zadnje seje odbora za gospodarstvo občine Zavrč, ki ga je podal član tega odbora Franc Kelc.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Završki gasilci so pred praznovanjem 70-letnice popolnoma prenovili svoj gasilski dom.
petek • 12. avgusta 2011
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Kidričevo • Talumov dobiček ostaja nerazporejen
Ponovno priključene vse elektrolitske peci
Delničarji kidričevske družbe Talum so se na skupščini v četrtek, 4. avgusta, seznanili s poročilom o poslovanju v minulem letu ter sklenili, da lanski bilančni dobiček ostane nerazporejen; sicer pa ostajajo optimisti, saj Talumova elektroliza spet deluje s polno močjo.
Kot so pojasnili v upravi družbe Talum, so se na skupščini, na kateri je bilo navzočih 92,4 odstotka delničarjev, po seznanitvi z letnim konsolidiranim poročilom o poslovanju v minulem poslovnem letu delničarji odločili, da bilančni dobiček v višini 598.056 evrov ostane nerazporejen. Družba Talum je poslovno leto 2010 ob 190.882.815 evrih skupnih čistih prihodkov iz prodaje zaključila s pozitivnim rezultatom iz poslovanja v višini 12.069.603 evrov, oziroma s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 598.056 evrov. Obseg proizvodnje ele-ktroliznega aluminija je lani znašal 40.177 ton, kar je le 48 odstotkov nazivne zmogljivosti, vendar za 14 odstotkov več kot v letu 2009. Obratovanje z zmanjšano kapaciteto je bilo posledica odločitve o zmanjšanju proizvodnje zaradi neugodnih tržnih razmer, sprejete konec leta 2008, in vse leto trajajoče obnove izklopljenih elektroliznih peči. S postopnim vklapljanjem obnovljenih peči pa je Talum postopno povečeval proizvodnjo in v letošnjem letu ponovno dosegel obseg instalirane nazivne kapacitete.
Po vsej verjetnosti je tudi zaradi tega skupščina družbe upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico ter tako odobrila njuno delo za prete-
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma
klo poslovno leto. Poleg tega so na novo določili plačilo članom nadzornega sveta ter se seznanili še z zamenjavo člana nadzornega sveta, ki ga voli svet delavcev.
Kot smo izvedeli, je vodstvo družbe v sklicu skupščine predlagalo tudi sprejetje sklepa, po katerem bi razveljavili leta 2008 in 2009 sprejeta sklepa o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2007 za dividende in o odlogu izplačila dividend ter da bi se bilančni dobiček poslovnega leta 2007 v znesku 3,3 milijona evrov razporedil v druge
rezerve iz dobička, vendar je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda skupščine.
Naraščata proizvodnja in prodaja
Talum, ki ga prek več kot 80-odstotnega večinskega lastnika Elesa še vedno obvladuje država, ima od 19. aprila novo vodstvo. Ker je dotedanji predsednik uprave Danilo Toplek po skoraj 27 letih vodenja družbe odstopil, je nadzorni svet na njegovo mesto imenoval dotedanjega po-
močnika Marka Drobnica,
diplomiranega inženirja kemije, ki je bil v vodstvu družbe odgovoren za korporativ-no reorganizacijo. In kako ta komentira sklep skupščine delničarjev, da ostane bilančni dobiček lanskega poslovnega leta nerazporejen?
„Takšen je bil predlog uprave in nadzornega sveta. Oblikovan je bil na osnovi planiranega povečanega obsega prodaje v letošnjem letu in predvsem potrebnih obratnih sredstev za dvig proizvodnje v elektrolizi na nazivno zmogljivost. Tak sklep sem
pričakoval in zdi se mi razumljiv."
Kako pa ocenjujete poslovanje Taluma v prvi polovici letošnjega leta, ko ponovno obratujete s polnimi proizvodnimi kapacitetami?
„V tem tednu je bila zagnana zadnja obnovljena elektrolizna peč. Nazivna zmogljivost bo dosežena šele v naslednjem letu, ko bomo na letnem nivoju proizvedli 85.000 ton elektroliznega aluminija. Zaradi postopnega povečevanja proizvodnje narašča tudi obseg prodaje, v zadnjem kvartalu leta pa bomo ponovno začeli proizvodnjo livarskih palic, saj je osnova za njihovo izdelavo prav ele-ktrolizni aluminij. Tako bomo letos dosegli predvidoma skupno prodajo 120.000 ton svojih izdelkov, kar pa je še pod obsegom izpred krize. V prvi polovici letošnjega leta dosegamo planirane rezultate prodaje, večje odstopanje je predvsem pri ceni električne energije. Tukaj smo, ne glede na tehnično-tehnološko dovršenost proizvodnje, ki nas po doseganju energetske učinkovitosti proizvodnje uvršča na drugo mesto med svetovnimi proizvajalci aluminija, nekon-kurenčni. Zaradi tega rezultat poslovanja odstopa od planiranega, kar nam otežuje nadaljnjo rast in razvoj."
Kako daleč ste z reorganizacijo celotne družbe Talum? Je prve pozitivne učinke že čutiti, kako je s številom zaposlenih?
„Prvi učinki se sicer že kažejo, pravi pa bodo vidni šele na daljši rok. Namen reorganizacije ni bil zmanjševanje števila zaposlenih. Zato se - z izjemo naravnega zmanjševanja - število zaposlenih ni spremenilo, smo pa naredili nekatere prerazporeditve in prezaposlitve znotraj skupine. V zadnjih letih novega zaposlovanja pri nas ni bilo, le nekaj na račun ponovnega povečevanja proizvodnje."
So torej vaša predvidevanja o poslovanju družbe ob zaključku letošnjega leta že bolj optimistična?
„Glede na višjo borzno ceno aluminija kot pred dvema letoma bi lahko tako trdili, vendar so se z rastjo cene aluminija neproporcionalno močneje povečali tudi stroški surovin, ki predstavljajo glavnino naših skupnih stroškov. Naš cilj je, da ponovno dosežemo skupno prodajo 140.000 ton izdelkov iz aluminija. To je tisti obseg našega poslovanja, ki bi nam ob takšni ceni aluminija na borzi in konkurenčnih cenah surovin omogočal normalno poslovanje. Sem optimist glede doseganja tega cilja, četudi ni vse odvisno od nas."
M. Ozmec
Ormož • Občina ustanavlja režijski obrat
Prihranek za občino ali likvidacija komunale?
Občina Ormož se je odločila ustanoviti režijski obrat za izvajanje tistih gospodarskih javnih služb, pri katerih je zaradi majhnega obsega in značilnosti službe neekonomično in neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo, je zapisano v obrazložitvi. Vendar so mnenja o tem, zakaj se obrat ustanavlja zelo, zelo različna.
V režijskem obratu naj bi se izvajale predvsem enostavnejše naloge kot dopolnitev aktivnosti na posameznih področjih urejanja okolja in drugih dejavnosti, ki so pomembne za delovanje občinske uprave. Ormoška občina je za potrebe bodočega obrata že kupila manjše tovorno vozilo, prikolico za osebno vozilo, mobilne tribune, opremo in orodje za opravljanje različnih dejavnosti, kosilnico ter zaposlila hišnika, ki ima izkušnje na tem področju.
Župan Alojz Sok je povedal, da se nekatere dejavnosti izvajajo že sedaj preko hišnika, da pa bi dobila dejavnost ustrezen pravni okvir, je treba ustanoviti režijski obrat. Ta bi bil organiziran kot nesamostojna notranja
organizacijska enota v okviru Občinske uprave Občine Ormož. Režijski obrat naj bi zagotavljal izvajanje različnih gospodarskih javnih služb in tako opravljal posamezna dela v zvezi z vzdrževanjem javnih površin, površin za pešce, zelenih površin in otroških igrišč. Skrbel naj bi tudi za vzdrževanje stanovanj, poslovnih prostorov in ostalih javnih objektov v lasti Občine ter urejal in vzdrževal prometno signalizacijo. V odloku je zapisano še, da režijski obrat skrbi za urejanje lokalnih javnih cest, poti in parkirišč, vzdrževanje športnih objektov, okraševanje naselij, izobešanje zastav, postavljanje šotora in mobilnih tribun, rušenj objektov in vzdrževanje mest za plakatiranje.
Župan Sok je povedal, da občina s tem ukrepom zasleduje predvsem ekonomičnost delovanja, saj bodo stroški manjši. Za prihodnje leto je treba zagotoviti 12.000 evrov za delovanje obrata, za stroške dela dodatno zaposlenega, višina materialnih stroškov pa bo odvisna od programa dela. Še posebej si župan prizadeva, da bi obrat skrbel tudi za urejanje javnih poti, ki je sedaj prepuščeno krajevnim skupnostim in je velik problem. »Če bi se dogovorili, da bi vzdrževanje asfaltnih javnih poti prenesli na režijski obrat, bi to pomenilo boljše vzdrževanje in sprotno odpravljanje pomanjkljivosti. Neurja so v preteklosti zelo poškodovala številne poti in to je tudi posledica neustreznega vzdrže-
vanja, predvsem kar se tiče zagotavljanja odvodnjavanja in čiščenja prehodov meteornih vod v obcestnih jarkih. To se sedaj ne izvaja ali pa se izvaja slabo. »Z ustanovitvijo obrata ne bi bila ogrožena nobena dejavnost, ki jo opravljajo koncesionarji,« na očitek nasprotnikov ustanovitve obrata odgovarja župan Sok.
Svetnik Vili Trofenik se s tem nikakor ne strinja, saj pravi, da sedanja ureditev ne omogoča ustanovitve režijskega obrata za posamezne dejavnosti. »Če želijo ustanoviti režijski obrat, morajo najprej spremeniti Odlok o izvajanju gospodarskih javnih služb in na podlagi kriterijev ugotoviti, da nobena z zakonom predpisana oblika izvajanja gospodarske javne službe - javno podjetje,
koncesija ali javno-privatno partnerstvo - ni primerna, in potem jasno definirati področje in zanj postaviti režijski obrat. Mogoče je razmišljati o režijskem obratu za izobešanje zastav ali plakatiranje, ne pa za gradnjo cest, ker tega enostavno ne dovoljujejo evropske smernice, ki so sila stroge.
Gre za režijski obrat, ki bo umetno konkurenčen drugim ponudnikom in takšen pristop je neodgovoren. Cilj je tukaj seveda drugačen, gre za zaposlovanje političnih prijateljev in oddajanje nekaterih del v obliki podi-zvajanja, ki je nedopustno. Občina namesto da izbere najugodnejšega ponudnika za koncesijo ali kakšno drugo urejeno obliko, da urejanje cest režijskemu obratu,
ta pa potem podizvajalcem. Stvar je jasna. Sedanji župan sovraži komunalo (Komunalno podjetje Ormož, op. a.), ker tam pač ne more postavljati direktorja, kar je bil cilj. V preteklosti je obsojal, da je bila komunala izbrana kot koncesionar na odprtem natečaju za različna izvajanja gospodarskih javnih služb. Sedaj pa jih hoče na nek kva-zi zakoniti način onesposobiti oziroma likvidirati. V isti sapi pa govori o podpiranju novih delovnih mest pri investitorjih, kot je primer pri bioplinarni ali fotovoltaiki. Gre za nespoštovanje in nesposobnost zaznavanja javnega interesa, bojim se, da pojma javne službe nekateri preprosto ne razumejo,« je bil kritičen Vili Trofenik.
Viki Ivanuša
Ptuj • Novo šolsko leto v ptujskem vrtcu
V	pričakovanju Podleska
V	vrtcu Tulipan, ob katerem raste kot prizidek nov vrtec Podlesek, v tem času poteka sanacija v tistem delu, v katerem je prišlo do razpok zaradi tega, ker prizidek ni bil temeljen, kot bi moral biti. Ta del bodo nadomestili oziroma prizidali. Kot je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, morajo biti dela v starem delu vrtca in v okolici pred njim dokončana do 25. avgusta ter pridobljeno uporabno dovoljenje za območje vstopanja vanj.
»V to moramo verjeti vsi skupaj,« poudarja, »ker 1. septembra pridejo otroci, začne se novo šolsko leto, o tem, da bi jih ponovno preselili kam drugam, pa ne more biti govora, ker prostora enostavno ni.«
V teh dneh bodo dvorišče pred starim vrtcem asfaltirali, uredili okolico ter postavili igrala, za katera so se dogovorili, da bodo umeščena v tem delu. Ostala bodo postavili, ko bo navožena zemlja na streho novega vrtca, kjer bodo uredili veliko igrišče. To pa se bo lahko pričelo uporabljati šele po pridobljenem uporabnem dovoljenju, do takrat pa bodo morali otroci iz Tulipana uporabljati otroško igrišče oziroma površine ob Raičevi ulici.
Izvajalci del bodo poskrbeli tudi za ustrezno zavarovanje gradbišča Podlesek, kjer bodo
dela po vselitvi v stari objekt vrtca nemoteno nadaljevali, da bi jih lahko zaključili do novem-
bra letos, ko naj bi novi vrtec odprli. V njem bo prostora za 42 otrok. V tem času dela po-
tekajo skladno z načrti, zato je pričakovati, da jih bodo lahko v roku dokončali.
Foto: Črtomir Goznik
Dela pri sanaciji vrtca Tulipan in okolice morajo biti dokončana do 25. avgusta.
Zetaie • Mednarodna mladinska izmenjava
Mladi iz šestih držav v akciji
Turistično društvo Žetale ta teden, vse do torka, gosti 30 mladih iz Slovenije, Španije, Francije, Belgije, Nizozemske in Turčije (po pet iz vsake države) v okviru mladinske izmenjave programa Evropske komisije pod naslovom Mladi v akciji.
Kot so povedali organizatorji, so najprej uspešno prestali zahteven selekcijski postopek in s programsko zasnovo pritegnili pozornost evropskih mladinskih društev. Projekt „The convenient truth" je mednarodna mladinska izmenjava, na kateri bodo udeleženci spoznavali, ka-šni so pozitivni učinki prostovoljnega dela na okolje.
Program osemdnevnega bivanja mladih v Žetalah je zelo pester; udeleženci bodo v dneh izmenjave preživeli dan v naravi po konceptu ekstremnega preživetja, s pomočjo predavatelja pa spoznali možnosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov
s sonaravnim kmetijstvom, sajenjem dreves in podobnimi ukrepi. Širši javnosti bodo predstavili namen zbiranja prostovoljnih prispevkov - nakup sončnega kolektorja, s pomočjo katerega se bo razsvetlila turistično informacijska tabla ob znani muzejski zbirki. Sončna energija, pretvorjena v električno energijo, bo tako simbolna točka, kako se lahko s prosto-voljstvom pripomore k bolj zelenemu okolju. Projektno delo torej povezuje tako prostovolj-stvo kot skrb za okolje v smeri reševanja brezposelnosti oziroma ustvarjanja novih delovnih mest. Po nastanitvi in medse-
bojnemu spoznavanju v ponedeljek so udeleženci izmenjave v torek najprej predstavili svoje mladinske organizacije in njihovo delo, nato pa so se seznanili s pomenom in namenom delavnice na temo volonterstva v turizmu, v okviru katere bodo izdelali spominke in jih prodali, z izkupičkom pa kupili sončni kolektor s turističnimi informacijami. Sreda je bila namenjena preživetju v naravi s tistim, kar jim narava daje, pohodu po ekološki poti ter učenju priprave moke in peke kruha v krušni peči, kar so prikazale članice domačega Društva kmetic. Večer je bil prav tako pisan, saj so
V novo šolsko leto polno zasedeni
Novo šolsko leto bodo v Vrtcu Ptuj pričeli s polno zasedenimi oddelki, z okrog tisoč otroki, v tem trenutku imajo prosta še samo tri mesta za najstarejše otroke. Razporejene pa imajo tudi že otroke za nove tri oddelke, ki jih bodo odprli v okviru novega vrtca Podlesek, v katerem bodo otroci prvega starostnega obdobja, največ pa jih bo lahko 42. Vsi prosilci iz MO Ptuj so dobili prosto mestu v Vrtcu Ptuj, do 15. avgusta pa morajo tudi vložiti zahtevek za znižano plačilo vrtca. Večina je vse potrebno v zvezi s sprejemom otrok v vrtec že uredila, razen staršev, katerih prošnje so bile pozitivno rešene po centralnem sprejemu in so dobili prosto mesto tistih staršev, ki so si po pozitivno rešeni vlogi premislili. Nerešenih naj bi bilo 111 vlog, te bo treba prečistiti, saj so nekateri starši v bojazni, da za svojega otroka ne bodo dobili mesta v vrtcu, vloge oddali v več vrtcih, tako da je resničnih prosilcev manj. Starši namreč imajo pravico, da vloge za sprejem v vrtcev podajo na več naslovov. To se dogaja v celi Sloveniji, pojasnjuje Bratuževa. So primeri, da so starši oddali vloge tudi v deset vrtcev. Da je treba vloge prečistiti, so se prepričali lani, ko so nekaterim staršem z liste čakajočih ponudili prazno mesto, pa so jim odgovorili, da so njihovi otroci sprejeti v drugih vrtcih. Večina staršev ne sporoči, da imajo svojo vlogo zadovoljivo rešeno, saj po zakonu to niti ni njihova obveza.
Pred začetkom novega šolskega leta v objektih Vrtca Ptuj niso izvajali večjih investicijskih oziroma vzdrževalnih del, razen novogradnje vrtca Podlesek, ker
enostavno ni denarja. Še pri tej gradnji se izvaja le najnujnejše, ker je bilo veliko nepredvidenih del.
V novem šolskem letu želijo nadaljevati vse dosedanje projekte. Gre za vsebine, ki jih je vredno nadaljevati, pravi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Želijo pa si tudi nadgraditi temo iz minulega šolskega leta, temo gozdov. Če bodo našli ustrezno dopolnitev oziroma nadgradnjo, jo bodo nadaljevali, sicer pa počakali na Unescovo izbrano temo ter se posvetili njihovi predlagani vsebini. Skoraj vsi vrtci, ki so včlanjeni v Skupnost vrtcev Slovenije, pa se bodo lotili tudi različnih vsebin, s katerimi bodo poskušali otrokom približati stare obrti, poklice. Povezali so se z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, kjer tudi verjamejo, da če bodo otroci pričeli drugače spoznavati poklice, se bo morda kateri izmed njih odločil tudi za delo v obrti oziroma za podjetništvo. Prepričani so, da k temu lahko veliko prispevajo. Četudi ne bodo pridobili nobenega novega obrtnika ali podjetnika oziroma prispevali k izbiri poklicev, ki jih danes primanjkuje, pa so prepričani, da bodo tudi skozi ta projekt dosegli veliko, drugačno gledanje oziroma odnos do poklicev. V novem šolskem letu bodo tako kot že desetletja doslej nadaljevali z učenjem dveh tujih jezikov v drugi starostni skupini, nemškega in angleškega jezika. Božena Bratuž je ob tej priložnosti povedala, da tudi bela knjiga za področje izobraževanja prinaša obvezno učenje tujega jezika v predšolsko obdobje. Vrtci, ki so to že doslej prakticirali, so samo v prednosti, ptujski vrtec ima nadstandardne programe že celih 30 let.
MG
V parfumerijah
V okviru druženja in delavnic bodo mladi iz Slovenije in petih drugih držav izdelali tudi spominke, ki jih bodo prodajali na sejmu na Ptujski Gori, z izkupičkom pa postavili sončni kolektor s turističnimi informacijami ob Vukovi domačiji.
udeleženci treh držav prikazali kulturne in ostale značilnosti ter znamenitosti svojih držav.
Mladi Žetalčani so svoje goste popeljali tudi v Ljubljano ter jim razkazali kulturne in verske objekte, se srečali z evropskim poslancem Milanom Zverom, sobotni dan bodo posvetili športnim dejavnostim in igram brez meja ter razpravi o vplivu športa na kvaliteto življenja, zvečer pa bodo lahko okušali tradicionalne domače jedi in vina ter spoznavali domače plese, od folklore do polke.
Nedelja bo potekala v znamenju celodnevne delavnice na temo volonterstva z izdelavo rož iz krep papirja, ki jih bodo prodajali na sejmu na praznični ponedeljek na Ptujski Gori. Ponedeljkov popoldan pa bodo ustvarjali na delavnici o načrtovanju prihodnosti in predstavitvi projekta Mladi v akciji ter še na drugi delavnici z naslovom Stereotipi in človekove pravice.
Sklepno dejanje skupnega bivanja in ustvarjanja pa bo postavitev sončnih kolektorjev ob Vukovi domačiji. Žetalsko ekipo mladih, ki bo sodelovala s 25 udeleženci iz petih držav, sestavljajo: Alenka Mlakar, Polona Ber, Timotej Skledar, Matic Prevolšek in Lucija Butolen. Za organizacijo izvedbe zahtevnega projekta pa so zaslužni Roman Medved, Marko Kojc, Darko Medved, Nina Jazbec, Mirjana Kidrič, Vanja Vukalič in Rok Vodušek.
M. S.
vam od 8.8. do 31.8.2011 podarjamo
20%
popust na VSE LAKE ZA NOHTE
Popust se obračuna na blagajni. Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TO! in Četrtkovega popusta za upokojence. Popust TO! in Četrtkov popust za upokojence se obračuna od končnega zneska računa, zmanjšanega za vse predhodno obračunane popuste na posamezne izdelke na računu. Akcija poteka od 08. 08. 2011 do 31. 08. 2011. Modiana d.o.o., Dunajska 110, 1000 Ljubljana. www.beautique.si
Foto: SM
Ptuj • Četrte rimske igre
Rimljani so del Term vse leto
Na tiskovni konferenci, ki je bila 8. avgusta, so v Termah Ptuj predstavili program letošnjih IV. rimskih iger, na katerih naj bi v 40 organiziranih skupinah iz Slovenije in tujine, ki obujajo bogato rimsko dediščino, sodelovalo čez 1300 udeležencev. Lani jih je bilo že več kot tisoč.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Term Ptuj pred IV. rimskimi igrami, Andrej Klasinc in Barbara Stopinšek
Ob slovenskih in ptujskih skupinah, ki jih pripravljajo v društvih oziroma skupinah tradicionalnega kurentova-nja, se bodo letos predstavile še skupine iz Srbije, Madžarske in Poljske. Rimsko obdobje, ki se prepleta skozi celovito ponudbo Term Ptuj, temelji na zgodovinskih dejstvih, projekt rimskih iger pa jo ob starorimski poroki in praznovanju rimskih saturna-lij zaokroža.
Letošnje rimske igre se bodo pričele 18. avgusta z odprtjem pred III. rimskim mitrejem, trajale pa bodo do nedelje, 21. avgusta, ko jih bodo zaključili z rimskim pogrebom, zasedanjem senata v rimskem amfiteatru in slavnostno postavitvijo spominskega stebra IV. rimskih iger, ki ga bo podobno kot prve tri izdelal akademski slikar Tomaž Plavec.
Pričakujejo, da si bo letošnje Rimske igre ogledalo več kot 30 tisoč obiskovalcev. Prihodnje leto, v letu Evropske prestolnice kulture, bodo Rimske igre eden glavnih dogodkov v poletnih mesecih na Ptuju. Trajale bodo kar 14 dni. Pri izvedbi tega projekta pričakujejo tudi večjo podporo lokalnega okolja, kajti doslej so bile na njihovih ramenih in entuziazmu sodelujočih, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Rimske igre niso samo igre Term Ptuj, temveč ptujski dogodek, s katerim bo to okolje obujalo 2000-letno zgodovino, ki ponuja velike izzive, da se rimska dediščina kar najbolje ohrani in še bolj bogato predstavi kot doslej tudi skozi novi arheološki muzej, ki bi ga Ptuj moral imeti.
Začetek iger z otroškim taborom
Že ta konec tedna se bo s prvo skupino pričel rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime, na katerem bodo otroci od 7. do 15. leta starosti spoznavali življenje v antiki, obdelovali glino in izdelali svoj mozaik. Sodelovali bodo tudi v rimski povorki, ki se bo vila po ptujskih ulicah in trgih 20. avgusta, s pričet-kom ob 11. uri izpred termalnega parka. Ključni nastopni točki predstavitve bosta pred Mestno hišo in Mestnim gledališčem Ptuj.
Udeleženci IV. rimskih iger se bodo zbrali v Termah Ptuj 19. avgusta ob 17. uri, ob 19. uri pa jih že čaka rimska večerja v amfiteatru. V soboto popoldan se bo po rimski povorki skozi mesto nadaljevalo bogato rimsko dogajanje
v termalnem parku oziroma amfiteatru, v živo bo mogoče videti pravi rimski spektakel, gladiatorske igre, ples ve-stalskih duhovnic, v nedeljo dopoldan bo ponovno vabila rimska tržnica tako kot že prejšnja leta, kjer bo mogoče pokušati in kupiti dobrote starih Rimljanov, ob 11. uri pa se bo pričelo finale rimskih iger z rimsko vojno taktiko in gladiatorsko šolo ter rimskim dogajanjem v amfiteatru, kjer si bo mogoče ogledati tudi mini komedijo in orientalske plese. V času rimskih iger pa si bo mogoče v dominikanskem samostanu ogledati zbirko Rimski vsakdan; v soboto in nedeljo bo ogled v rimskem oblačilu brezplačen.
Odmeven ptujski nastop v Rimu
Ptujska rimska legija se je skupaj z vestalkami letos
odmevno predstavila na rojstnem dnevu Rima. Na povor-ki, ki si jo je ogledalo skoraj 150 tisoč obiskovalcev, je edina predstavljala vzhodni del takratnega rimskega imperija. Terme Ptuj so s svojimi rimskimi prireditvami oziro-
ma rimsko zgodbo prišle v klub ožjih organizatorjev, ki negujejo rimsko dediščino. Navezali so več stikov s tujimi skupinami; Andrej Klasinc posebej izpostavlja poljsko mesto Kališ, ki je najstarejše poljsko mesto, z njimi sodelujejo v projektu skupaj z že tradicionalnimi sodelavkami iz Društva žena in deklet občine Hajdina. Poljaki izvajajo projekt Jantarjeve poti od Baltika do Jadranskega morja, na tej poti pa je bil znana postojanka tudi Petovio. Še pred začetkom rimskih iger bodo predstavili repliko rimskega voza, s katerim so vozili jantar od Baltika do Jadranskega morja. V hotelu Primus pa bodo v okviru tega mednarodnega projekta, ki poteka pod naslovom Amber expedition, odprli priložnostno razstavo na temo jantarja, ki naj bi bila odprta tudi še v septembru. Z mestom Kališ želijo sodelovanje še poglobiti, načrtujejo tudi podpis listine o sodelovanju z MO Ptuj in ambasadorjem Poljske v Sloveniji.
Društvo žena in deklet občine Hajdina v projektu rimskih iger sodeluje že od vsega začetka, je povedala Mojca Vomer Gojkovič, ki se je skupaj z Natašo Kolar udeležila tiskovne konference pred začetkom letošnjih IV. rimskih iger. Njihove jedi postajajo znane po celi Sloveniji, pa tudi zunaj meja. Kot pravi, je replika rimskega voza resnično nekaj posebnega, brez hajdinskih žensk na tej poti ne gre. Takšna pot se je tudi v času Rima vedno končala v kakšni gostilni, kjer so bile dobre jedi. Replika rimskega voza bo iz Ptuja potovala še v Ljubljano, pred tem je bil v Adrii v Italiji, pred tem pa v Kališu na Poljskem, kjer so dali pobudo za evropski projekt Amber Expedition. Članice Društva žena in deklet pa so tudi pokroviteljice razstave o jantarju.
S projektom rimskih iger Terme Ptuj prodirajo v mednarodno sfero, kar bo prineslo še večjo nadgradnjo projekta in še večje sodelovanje med skupinami oziroma območji, ki ohranjajo in negujejo rimsko tradicijo. Rimska zgodba je zgodba Term Ptuj, ki traja celo leto.
Projekt rimskih iger je lani prejel tudi priznanje Slovenske turistične organizacije za inovativnost, v letu 2012 bodo rimske igre osrednja poletna prireditev v okviru projekta Evropska prestolnica kulture - Ptuj partner.
MG
	AGRA
	49. mednarodni
Foto: Črtomir Goznik
Letos pričakujejo na rimskih igrah več kot 1300 sodelujočih.
20. - 25. 8. 2011
Gornja Radgona
od 9.00 do 19.00 ure
Obiščite največji mednarodni sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji in v sosedski regiji štirih držav!
kmetijsko-živilski sejem
■ vrhunska mehanizacija, oprema in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, rejo živali, gozdarstvo ter predelavo in ponudbo hrane
•	predstavitve tujih držav in regij (država gostja Poljska)
•	ekološki pridelki, regionalna živila, turistične kmetije, Kupujem slovensko in Kupujmo domače
•	Vino Slovenija Gornja Radgona
•	razstave živali in vzorčni nasadi rastlin s poudarkom na avtohtonosti ter sejemska učna gozdna pot
•	brezplačne pokušnje
•	pestro strokovno, stanovsko, družabno in zabavno dogajanje
V soboto in nedeljo - veliko družinske zabave ob nižji ceni vstopnic!
Sobota - dan Pomurja, z nagradnim žrebanjem turističnih paketov in specialitet ponudnikov iz Pomurja!
Vodnik po razstavah in dogajanju: www.pomurski-sejem.si
(^'jj.
ufi
| | ■ POMURSKI SEJEM
Naravnost na mizo!
Zavrč • 15. občinsko praznovanje
V	znamenju 70-letnice gasilskega društva
V	občini Zavrč te dni praznujejo že 15. občinski praznik. Poleg tradicionalnih prireditev, kot sta šahovski turnir in društveni večer, so v počastitev praznika pripravili nekaj drugih prireditev, osrednje pa se bodo vrstile konec tega tedna.
Župan občine Zavrč Miran Vuk je v predpraznič-nem pogovoru poudaril, da so letos še posebej ponosni, saj bodo 15. občinski praznik združili s praznovanjem 70-letnice prostovoljnega gasilskega društva Zavrč.
»Na praznovanje visokega jubileja smo se pripravljali že od začetka leta 2010, ko smo se skupaj s člani gasilskega društva odločili, da v celoti prenovimo gasilske prostore. Finančna sredstva za prenovo je delno prispevala občina, delno pa društvo, velika zahvala pa gre vsem, ki so opravili veliko prostovoljnih ur,« je dejal župan Miran Vuk.
Sicer pa so velik del letošnjega proračuna, skoraj 68 % skupnih odhodkov, namenili ureditvi infrastrukture: »Trenutno zaključujemo že lani začeto gradnjo fekalne kanalizacije v delu naselij Gori-čak in Hrastovec. Investicija je vredna na skoraj 985.000 evrov, zanjo pa smo pridobili del sredstev v višini 85 % iz Evropske unije. Konec maja smo pričeli rekonstrukcijo lokalne ceste od Goričaka do meje s Hrvaško, odsek Borak-Hrženjak, ki naj bi veljala 342.889 evrov. Tudi za to investicijo smo del sredstev pridobili iz EU. Do konca leta pa načrtujemo modernizacijo nekaterih krajših odsekov cest. Po sprejetju sklepa o državnem sofinanciranju bomo pričeli modernizacijo poti Belski Vrh-Labiš, katere vrednost je dobrih 51.000 evrov. Temu bo sledila modernizacija poti Korenjak-Vesenjak,
Foto: M. Ozmec
Zupan občine Zavrč Miran Vuk, ki je prav v času našega predpra-zničnega pogovora slavil abrahama.
ki je ocenjena na 23.000 evrov, in Korenjak-Skok, ki je ocenjena na 32.300 evrov. Pri vseh treh modernizacijah bodo delež prispevali tudi občani. Iz državnih sredstev pa bomo uredili še pot, razsvetljavo in vodovodni priključek na pokopališču, kar naj bi veljalo okoli 39.500 evrov.«
Sicer pa želijo še letos pričeti ureditev vaškega jedra Zavrča ter izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v delu naselij Goričak in Hrastovec. S projektom so se prijavili na državni razpis, vrednost investicije pa je 598.000 evrov. Čakajo le še na izdajo gradbenega dovoljenja. Pridobili so tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo sistema fekalne kanalizacije za naselje Hrasto-vec - sever, ki je ocenjena na 532.000 evrov, in tudi s to investicijo se bodo prijavili na enega od razpisov EU.
Poleg tega so letos pridobili gradbeno dovoljenje za razsvetljavo na nogometnem
igrišču Zavrč, za izdelavo projektne dokumentacije so odšteli dobrih 20.000 evrov, poteka pa tudi pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo in novogradnjo objekta Športni park Zavrč I. faza.
Ker že nekaj let čutijo pomanjkanje prostorov za predšolsko vzgojo, so v začetku leta predstavili dve idejni zasnovi za gradnjo vrtca in zdravstvenega doma. V okviru LAS Haloze so bili uspešni s projektom za postavitev ekoloških otokov, odobreni projekt, ki naj bi stal 16.200 evrov, pa predvideva postavitev otokov na celotnem območju občine. Kmalu pa naj bi poskrbeli tudi za postavitev zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov.
»Do konca leta nameravamo v OŠ Zavrč delno sanirati klet in urediti podstrešje ter poskrbeti za nakup opreme v vrtcu, kar naj bi veljalo dobrih 30.000 evrov. Zaključili bi
Foto: M. Ozmec
V minulih dneh so delavci podjetja Asfalti iz Ptuja zaključevali modernizacijo ceste od Goričaka proti meji s Hrvaško.
radi tudi izdelavo občinskega prostorskega načrta, saj je na ta dokument vezanih še nekaj projektov. Poleg tega sem prepričan, da dobro skrbimo tudi za druge dejavnosti in da imamo vedno posluh za nove ideje in predloge. V načrtih je še veliko želja in ciljev, a jih bomo zaradi skromnega proračuna lahko uresničevali le postopoma. Vsem občankam in občanom ob praznovanju občinskega praznika iskreno čestitam in jih vabim na prireditve, saj je to predvsem njihov praznik in praznik naše skupne občine,« zaključuje župan Miran Vuk.
-OM
Občina Zavrč te dni praznuje 15. občinski praznik, Prostovoljno gasilsko društvo Zavrč pa 70 let delovanja društva. Ob teh dveh jubilejih občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo na skupno
osrednjo prireditev, ki bo v soboto 13. avgusta ob 16. uri v šotoru pri gasilskem domu v Goričaku.
Miran VUK Župan občine Zi
Sveti Andraž • Podpis pogodbe
V Vitomarcih začeli z obnovo dvorane
Kljub nekaj zapletom je občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah minuli teden vendarle podpisala pogodbo za obnovo večnamenske dvorane Vitomar-ci. Gre za investicijo, težko več kot 760 tisoč evrov, stroje pa so že zagnali.
Čeprav so v prvem krogu vse ponudbe presegale predvidevano višino investicije, so na občini tokrat vendarle uspeli iztržit zadovoljivo ceno.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah se je uspešno prijavila na javni razpis v okviru Razvoja regij z operacijo Obnova večnamenske dvorane, katere vrednost je 762.258 evrov, od katerih EU-sofinanciranje znaša 359.614 evrov, lastno financiranje pa 402.644 evrov.
Na drugi javni razpis, ki je potekal minuli mesec, sta se prijavila dva ponudnika, med katerima je bilo izbrano podjetje Lipa Lenart, z. o. o., iz Lenarta.
Foto: občinski arhiv
Pogodbo sta podpisala župan Franci Krepša (desno) in Saša Horvat iz podjetja Lipa Lenart, z. o. o.
Z omenjenim podjetjem, katerega predstavnik je Saša Horvat, je andraški župan Franci Krepša minuli teden podpisal pogodbo o začetku del.
Obnova same dvorane zajema prenovo odrskega dela s sodobno scensko tehniko, odrsko in dvoransko osvetljavo ter akustiko. Predvideno je tudi povišanje stropa v dvorani in tudi nadodrja. Zamenjana bo konstrukcija ostrešja in kritina, zaradi dviga stropov in izvedbe novih programov v mansardi nad dvorano pa bo porušen tudi del starih zidov dvoranskega dela. Poleg primarnih prostorov bodo zagotovljeni nujni sekundarni servisni prostori, ki jih v ob-
stoječi stavbi ni. Nov prizidek je predviden vzdolž vzhodne fasade, v mansardi pa so predvideni novi prostori domačih društev. V investiciji je zajeta še ureditev dovozne ceste in parkirišča.
Prvo fazo del - rušitev in obnova strehe - je izvajalec pričel že ta teden, končana pa naj bi bila konec septembra. Precej dalj pa bo trajala druga faza obnove, ki naj bi bila zaključena predvidoma sredi leta 2012.
»Investicija je izrednega pomena, ne le za občino, ampak tudi za tukajšnja društva, ki bodo lahko v novi in sodobnejši večnamenski dvorani delovala in ustvarja-
la. Predvsem društvo KUD Vitomarci, ki je na kulturnem področju zelo aktivno in uspešno. Prav tako bo v tej dvorani lahko potekala tudi večina prireditev, ki smo jih do sedaj morali organizirati v telovadnici OŠ Dvorana. Dvorana bo lahko sprejela okrog 150 obiskovalcev, urejena pa bodo tudi dodatna parkirišča. V veliko zadovoljstvo nam je, da smo v trenutni situaciji, glede na gospodarsko krizo in glede na višino našega proračuna, uspeli pridobiti toliko evropskih sredstev,« je pojasnil Franci Krepša, župan občine Sveti Andraž v Slovenskih Goricah.
Dženana Kmetec
Juršinci • Z osrednje občinske proslave
Danes je cas za pogumne ljudi
V večnamenski dvorani občine Juršinci je bila v soboto zvečer osrednja slovesnost ob letošnjem 17. občinskem prazniku.
Kot slavnostni govornik je po odpeti himni nastopil župan Alojz Kaučič, ki je povedal, da je bilo v času zadnjega leta, med obema praznikom, v občini postorjeno veliko. Izpostavil je nekatere največje naložbe, kot so nova pošta v dograjeni občinski stavbi, prenovljena trgovina, gradnja medgeneracijskega centra, rekonstrukcija kulturnega centra, ki se je začela v teh dneh, priprava dokumentacije za ureditev središča Gabrnika, priprava dokumentacije za ureditev peš poti na Gomilo, projekt za nadgradnjo vrtca itd. Vsi ti projekti, ki so bodisi že v izvedbi ali pa se bodo začeli izvajati v kratkem, so vredni dobrih sedem milijonov evrov, kar je po županovih besedah najvišja naložbena vrednost v sedemnajstletni zgodovini samostojne občine. Kaučič je tudi povedal, da se za izvedbo vseh naštetih projektov ne boji, ker ima ob sebi odlične sodelavce, od občinske uprave preko občinskega sveta do vseh občank in občanov skupaj, ki znajo še vedno „stopiti skupaj" tudi v delovnih akcijah, veliko postoriti sami, ob tem pa ohranjajo pristne stike in družabno življenje, kar je za kvaliteto življenja vsaj tako, če ne še bolj pomembno kot zgolj
sedami, da verjame, da bo po volitvah bolje, saj bodo najprej uvedli zakon o dokazovanju izvora premoženja ter na osnovi tega kaznovali tiste tajkune, ki so si bogastvo prikradli.
Slovesnost se je nadaljevala s podelitvijo občinskih priznanj in plaket; župan Alojz Kaučič in podžupana Alojz Herga ter Dragica Toš Majcen so priznanja občine podelili štirim bivšim občinskim svetnikom (Stanislavu Holcu, Marjanu Mundi, Vla-du Tošu in Ani Mariji Pučko), ljudskim pevkam Kulturnega društva Antona Slodnjaka za 10 let delovanja, Francu Weingar-tnerju za tradicionalno novoletno praznično okrašeno hišo in sekciji žanjic Društva gospodinj Marta za 15 let delovanja in dosežene uspehe na tekmovanjih. Plakete občine pa so letos prejeli kmetija Antona in Marjete Horvat za uspešno kmetovanje, Marija Filipič za dolgoletno požrtvovalno delo v občinski organizaciji Rdečega križa (OO RK) in Vladimir Fras za delo v OO RK ter krvodajalstvo.
Proslava se je zaključila s podelitvijo pokalov najboljšim trem ekipam in posameznikom v letošnjih športnih tekmovanjih ob občinskem prazniku; zmagovalne pokale v streljanju na glinaste golobe so prejeli Matjaž Horvat (lovski stav), Tonček Rižnar (športni stav) in Milan Gačnik (veterani), v športnem ribolovu je zmagal Alojz Kovačec, v pikadu Davorin Matjašič, v gasilskem tekmovanju ekipa PGD Dornava med moškimi desetinami, PGD Podvinci med ženskimi desetinami in PGD Gabrnik med mladinci. V vaških igrah pa si je prvo mesto priborila ekipa Sakušak 1. Posebej pa so bili nagrajeni še nekateri drugi športniki za dosežke na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Za kulturni del prireditve so s simpatičnimi nastopi poskrbeli vrteški malčki, ki so zapeli in zaplesali, ljudske pevke, kvartet Bakus in skupina Vokalis.
M. S.
Prejemniki letošnjih občinskih priznanj z županom Alojzom Kaučičem in podžupanoma Alojzom Hr-gom in Dragico Toš Majcen: Stanislav Holc, Marjan Munda, Vlado Toš, Ana Marija Pučko, Frančiška Brumen (ljudske pevke), Franc Weingartner in Iva Cafuta (sekcija žanjic).
materialne zadeve. Dejal je še, da takšen način dela, sodelovanja in druženja želijo ohraniti še naprej, saj so rezultati takšnega sobivanja že danes vidni v urejenih naseljih občine, ob že doslej narejenem pa bodo kljub kriznim časom poskušali vse začrtane cilje še nadgraditi z novimi projekti. Zdaj ni čas za dvome, ampak za pogumne ljudi, vizija nadaljnjega razvoja občine pa je v ureditvi velikega nogome-
tnega igrišča, položitvi širokopasovnega omrežja, podpori drobnemu gospodarstvu v občini ter kmetijski dejavnosti, preko vsega naštetega pa tudi promociji občine, je še dejal Kaučič, ki je nagovor zaključil z besedami, da so za kvaliteto življenja občanov še kako pomembni medsebojni odnosi in da bo sicer treba kje zategniti pas, da pa tega gotovo ne bodo počeli na področju dela društev, predšolske vzgoje in
izobraževanja ter varstva starejših občanov.
V imenu gostov je zbrane pozdravil poslanec Franc Pukšič, ki je vsem čestital za praznik in za uresničene projekte, dodal, da je bilo v občini Juršinci res narejenega toliko, da je danes, glede na 17 let nazaj, praktično neprepoznavna ter še, da bi bil osebno zelo vesel, če bi tako dobro kot v občinah znali delati tudi v državi oziroma vladi. Zaključil je z be-
Prejemniki letošnjih občinskih plaket: Marta Horvat (za kmetijo Horvat)in Marija Filipič z županom in podžupanoma (manjka Vladimir Fras).
Ormož • Zelo obiskana krvodajalska akcija
Solidarnost tudi v času dopustov
V ponedeljek je v prostorih OŠ Ormož v organizaciji ormoške enote Rdečega križa potekala krvodajalska akcija. Glede na to, da smo v času dopustov, so organizatorji pričakovali okrog 120 krvodajalcev, a so bili že po dveh urah akcije pri številki 100.
Tudi Primož Poženel, dr. med., vodja krvodajalske akcije iz Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana, ki pozna situacijo po vsej Sloveniji, se je strinjal, da gre za eno močnejših akcij.
Krvodajalci se ob prihodu najprej evidentirajo, v laboratoriju se jim odvzame vzorec krvi in določi raven hemoglobina, ki je kriterij za darovanje krvi. Za moške je potrebno vsaj 135, za ženske pa je mejna
vrednost 125 gramov na liter krvi. Če krvodajalci teh vrednosti ne dosegajo, ne morejo darovati krvi , saj bi lahko z odvzemom krvi povzročili slabokrvnost, je povedal Primož Poženel in dodal, da običajno vzamejo 450 ml krvi, lahko pa se odločijo tudi za manj, če presodijo, da toliko ne bi bilo dobro za darovalca. Pred darovanjem krvi se krvodajalec pogovori tudi z zdravnikom, da izloči morebitne neprimerne
stvo je v Sloveniji brezplačno, prostovoljno in anonimno. Če bi postalo plačljivo, bi se bistveno povečal del rizičnih krvodajalcev, ki bi prišli darovat kri samo zaradi denarja in bi morda zamolčali kakšno infekcijo, povečalo bi se tveganje za bolezni, je plačljivemu krvodajalstvu nenaklonjen Poženel.
Sicer pa darovana kri ostane v Sloveniji in je izključno za domače potrebe. Po odvzemu
jo pošljejo na Zavod za transfuzijo, kjer se predela v komponente, ki jih nato razpošiljajo bolnicam po potrebi. Najraje imajo RHD negativne krvodajalce, ker je ta kri redka, saj jo ima le 20 % prebivalstva.
Poklepetala sem tudi s krvodajalci, ki so večinoma prepričani, da je enostavno prav, da darujejo kri, saj s tem lahko pomagajo ljudem v stiski. Vprašanje pa je, koliko jih bo tako mislilo tudi, če bodo ukinili prosti dan, ki krvodajalcem sedaj pripada. Bolje pa se bodo morali organizirati tudi zdravstveni delavci iz Zavoda, saj je bilo med čakajočimi veliko negodovanja, ko so po dveh urah akcije odšli na malico, medtem ko je bil hodnik poln čakajočih krvodajalcev.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Primož Poženel, dr. med., vodja krvodajalske akcije, se je pred odvzemom krvi pogovoril z vsakim krvodajalcem.
Foto: Viki Ivanuša
Običajno krvodajalcu odvzamejo 450 ml krvi.
darovalce, ki bi lahko z darovanjem krvi škodili lastnemu zdravju ali pa je njihova kri neprimerna.
Primož Poženel je povedal, da so slovenski krvodajalci večinoma starejši od 40 let, da bi pritegnili mlajše, pa bi morali bolj agresivno zastaviti kampanjo ozaveščanja. „To je pomembno zlasti zato, ker se bo v prihodnosti verjetno zgodilo, da se bo ukinil prosti dan za krvodajalce in takrat bo verjetno izpad tistih, ki zato ne
bodo več darovali krvi, precejšen. Določen odstotek mladih ima razvit čut za sočloveka, večina pa ne. Mladi se ne odločajo za krvodajalstvo, ker jih to ne zanima, ker sploh niso seznanjeni s tem, verjetno ne vedo, da v Sloveniji potrebujemo 200 do 300 enot krvi dnevno. To pomeni, da dnevno potrebujemo toliko krvodajalcev. Potrebe so visoke, brez krvi pa večji del medicine žal ne more funkcionirati," je prepričan Primož Poženel. Krvodajal-
Foto: Viki Ivanuša
Organizatorji tako velikega odziva krvodajalcev niso pričakovali, saj so jih do 10. ure zabeležili že 100.
Foto: SM
Foto: SM
Majšperk • Zaradi težav izvajalca dela skoraj povsem ustavili
Je gradnja kulturno-poslovnega centra ogrožena?
Zaradi likvidnostnih težav, ki so se pojavile tudi v gradbeni družbi Konstruktor VGR Maribor, je okrožno sodišče v Mariboru v petek, 8. avgusta, začelo postopek prisilne poravnave in za prisilnega upravitelja imenovalo Matjaža Polenčiča.
Po pisanju STA je sodišče že pozvalo upnike, naj do 8. septembra prijavijo svoje terjatve. Konstruktor pa naj bi ponudil polovično poplačilo v štirih letih. Kot je razvidno iz sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, ki ga je sodišče objavilo na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, Ajpes, mora družba v 15 dneh založiti okoli 18.500 evrov predujma za stroške postopka prisilne poravnave, sicer bo sodišče začelo stečaj. V upniškem odboru so Gorenjska banka, družbe Feroprom, Stavbar IGM, Dravske elektrarne Maribor, Almont, Kokop in AJM.
V načrtu finančnega prestrukturiranja, ki je objavljen na Ajpesu, je med drugim predvideno, da naj bi navadni upniki, ki so jim po knjigovodskem stanju konec marca letos po izločitvi pobotov dolgovali dobrih 72 milijonov evrov, v štirih letih dobili poplačano polovico svojih terjatev. Med navadnimi upniki je največji Gorenjska banka s skoraj desetimi milijoni evrov terjatev, po okoli poldrugi milijon evrov imajo Feroprom, NLB in Stav-bar IGM, nekaj nad milijon evrov pa DEM in Konstruktor Gratrans. Prednostne terjatve zaposlenih znašajo okoli 938.000 evrov, in sicer je za 457.000 evrov terjatev iz naslova plač in prispevkov, 481.000 evrov pa bi namenili za odpravnine 100 zaposlenim, ki bi jih v primeru uspešno izpeljane prisilne poravnave odpustili. Med ločitvenimi upniki je največja NKBM, izločitvena upnika pa sta Hypo Leasing in KBM Leasing.
Vodstvo družbe, ki se je medtem zamenjalo že dvakrat, trenutno pa podjetje vodi Ptujčan Samo Majcenovič, je
Foto: M. Ozmec
Majšperka županja Darinka Fakin: „Ce se stanje ne bo izboljšalo v zelo kratkem času, bomo morali pogodbo prekiniti, unovčiti bančno garancijo in izvesti nov razpis za izbiro izvajalcev."
v načrtu finančnega prestrukturiranja zapisalo, da so vzroki za nastanek insolventnosti družbe predvsem v nezmožnosti prilagajanju stroškov na razmere v slovenskem gradbeništvu. Po njihovih besedah gredo ti v smeri nerazumnega nižanja cen storitev kot prevladujočega argumenta pri pridobivanju poslov. Med vzroki za težave v Konstruktorju navajajo še padec produktivnosti in ustavitev gradbišč zaradi slabše likvidnosti ter financiranje nepremičninskih projektov odvisnih družb in velika zamuda pri izvajanju načrtov odprodaje sredstev, ki so razpoložljiva za prodajo. To je pomembno obrnilo denarni tok družbe, ki bi bil razpoložljiv za poplačilo obveznosti iz rednega poslovanja.
Zaradi stavke dela v glavnem stojijo
Sicer pa zaposleni v omenjenem mariborskem gradbenem podjetju zaradi neizplačanih plačil že skoraj mesec dni stavkajo, zato bi po mnenju delav-
cev bil boljši stečaj podjetja, saj bi tako po njihovem dobili prva izplačila veliko prej. Zaradi stavke so v glavnem ustavili dela na vseh Konstruktorjevih gradbiščih, o tem, kako je na gradbišču novega kulturno-poslovnega centra v Majšper-ku, ki je tako rekoč v zaključni fazi, pa smo povprašali županjo Darinko Fakin: „Medtem ko smo še pred nekaj časa lahko govorili, da gradnja kultur-no-poslovnega centra v Maj-šperku dobro napreduje in da bo investitor gradnjo zaključil v glavnem še v tem letu, danes tega ne morem več trditi, saj je izvajalec, to je gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora, prijavil prisilno poravnavo, ker delavci niso prejeli plač, pa so se dela zelo upočasnila. Trenutno potekajo le še dela pri montaži fasade, dela na strehi in nekaj manjših del na ostalem področju."
In kaj bodo storili v občini, če se v kratkem stanje ne bo izboljšalo, smo vpračali županjo Darinko Fakin.
„Če se stanje na našem največjem in najpomembnejšem gradbišču ne bo izboljšalo v
Foto: M. Ozmec
Takšen je bil včeraj pogled na nov kulturno-poslovni center v Majšperku, kjer so sredi zaključne faze dela skoraj povsem ustavili.
zelo kratkem času, bomo morali kot občina pogodbo prekiniti, unovčiti bančno garancijo in izvesti nov razpis za izbiro izvajalcev, kar pa potegne za sabo veliko problemov in ponoven zastoj dela. Postopki na občini niso tako enostavni, saj upravljamo z javnimi sredstvi, imamo odobrena sredstva Evropske unije in se moramo natančno držati navodil ter zakona o javnem naročanju. Ravno v tem tednu je bil imenovan tudi prislini upravitelj, ki pa še ni podal svojih stališč, zato smo še vedno vsi polni pričakovanj. Upamo in želimo, da se bo vse skupaj razpletlo s čim manj težavami, predvsem pa, da bo naš kulturno-poslov-ni center čim prej končan."
Naj dodamo, da je po ponudbi izbranega izvajalca celotna investicija gradnje kulturno poslovnega centra Majšperk ocenjena na blizu 4 milijone evrov, pri čemer so iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobili sklep o sofinanciranju v višin 1,8 milijona evrov, preostalo pa naj bi zagotovili občina Majšperk, društvo invalidov ter donatorji. Na občini Majšperk upravičeno pričakujejo, da ob zaključku izgradnje zaradi težav izvajalcev del ne bo prišlo do večjega odstopanja vrednosti investicije. Celoten objekt novega in sodobno urejenega kulturno-poslovne-ga centra v Majšperku meri 2552 kvadratnih metrov, od tega je dobra polovica namenjena za kulturne dejavnosti v naši občini. Za občino in verjetno za širšo okolico je vsekakor izredno pomembna pridobitev sodobno gledališče z okoli 280 sedeži in najsodobnejšo odrsko in zakulisno tehniko. V prvem nadstropju poslovnega dela so predvideni prostori za potrebe Občine Majšperk, občinske uprave, krajevnega urada, upravne enote in nekaterih društev v naši občini. V pritličnem delu stavbe pa bodo prostori za društvo invalidov ter za poslovno dejavnost podjetnikov. Po ponudbi izbranega izvajalca del naj bi celotna investicija gradnje kulturno-poslovnega centra v Majšperku veljala blizu 4 milijone evrov, na občini Majšperk pa pričakujejo, da ob zaključku izgradnje ne bo prišlo do večjega odstopanja, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo še dodatne težave.
O tem, kako je te dni na gradbišču male hidro želek-trarne ob jezu v Markovcih, kjer je prav tako izvajalec del mariborski Konstruktor, pa v torkovi številki Štajerskega tednika.
M. Ozmec
Tednikova knjigarnica
■	■ ■ V «v	■■ I	■
Ena najpnsrcnejsa slikanica
Julia Donaldson (16. 9. 1948) je ena najbolj priljubljenih avtoric slikanic med mladimi bralci-gledalci po svetu in njene knjige navdušujejo tudi slovenske otroke. Pisateljica je aktualna nosilka čislanega angleškega naslova Children's Laureates, ki ga podeljujejo bienalno in traja za navedeno avtorico od junija 2011 do junija 2013. Z omenjeno častjo so bili doslej nagrajeni naslednji avtorji: Anthony Brown, Michel Rosen, Jacqulline Wilson, Anne Fine, Quentin Blake. Prvi je slovenskim bralcem žal neznan, drugega lahko spoznajo v originalni slikanici Nuts about nuts, ki si jo lahko sposodijo v večjih osrednjih knjižnicah, zadnji trije, oziroma prvi nagrajenci, kot tudi aktualna Donald-sova, pa so prisotni na slovenskem knjižnem trgu, kamor prištevam med pomembne člene tudi knjižnice. Jacqulline Wilson rada berejo predvsem dekleta, naj spomnim na nekatere naslove: Punčka iz smetnjaka, Piškotek, Poredne punce, Sladkorna pena, Emine želje, Punce držijo skupaj ... Anne Fine se je s svojim odličnim romanom (za otroke in vzgojitelje) Dojenčki iz moke uvrstila na seznam bralne značke za odrasle 2002, sicer pa zelo zelo priporočam še njene knjige: V devetih nebesih, Zijalo, Spretna Tulip, Madame Doubtfire. Quentin Blake je slovenskim otrokom prepoznaven ilustrator kultnega pisatelja Roal-da Dahla, sicer pa imamo v prevodu še dve izvrstni avtorski slikanici: Zelena ladja in Gospa Trlica in veliki val. Vse navedene naslove toplo priporočam mladim in odraslim knjigoljubom kakor tudi noviteti Julie Donaldson, ki sta nedavno izšli v založništvu Mladinske knjige v zbirki Velike slikanice z urednikom Andrejem Ilcem in ju je prevedel in prepesnil odličen Milan Dekleva.
Najprisrčnejši velikan je klasična zgodbica v verzih za najmlajše. Celo bi lahko rekli, da gre za retro obliko besedila za najmlajše bralce, s ponavljanjem in nizanjem verzov, s personificiranimi živalicami in vzgojno noto, kot je bilo v navadi v davnih dneh književne ustvarjalnosti za otroke. Donaldsova je tudi v tej slikanici, seveda z izdatnim, enakovrednim prispevkom njenega »osebnega ilustratorja« Axla Schefflerja, ustvarila idealno knjigo za otroke predšolce in tiste iz prve triade devetletke. In kako gre zgodba? Jure je bil velikan, v celem mestu najbolj razcapan. Vedno je nosil iste rjave sandale in isto pokrpano srajco dopetajco .Tako je zapisano na prvih dveh straneh slikanice, v desnem zgornjem kotu z bral-čeve strani. Besedilo je na enakomerni modrini neba, ki se razpenja nad vrsto prikupnih, nadstropnih hiš mesta, ki bi lahko imelo srednjeveške korenine, ali pa tudi ne, Levi list - ilustracija je celostranska - zapolnjuje podoba velikana Jureta, ki korači čez simpatičen trg s fontano, po ulici prihajajo, odhajajo prebivalci, obiskovalci mesta. Otrokom, pa tudi odraslim všečno in imenitno, so podane prisrčne ilustratorske, avtorske vragolije. Na primer: v okrogli fontani, lepo okrašeni z morsko deklico in ribami, ki z začudenimi očmi buljijo naokoli in curkoma brizgajo vodo, je glavna figura Neptun, lepo sedeč in s trizobom v roki, ki tudi sam pljuva vodni curek, pri tem pa se drži nekako smešno oholo. V bazenčku fontane si roke umiva vsem dobro znani Obuti maček, na drugi strani pa tišči ročice v vodo Metka, ob njej proti velikanu zre, saj veste kdo - Janko. Tam siva miška packa grafit po zidu, na pločniku zajec prosi miloščino s klobukom pred seboj, veverica bere časopis . Morda ostarela Mojca Pokraculja pometa pločnik, mlada mamica pelje krasen moder, nekoč smo rekli globok, voziček . Ej, dragi bralci Knjigarnice, to morate sami videti in brati! Morda še to, da si velikan Jure nakupi povsem nova, fina oblačila, da zgleda z belo srajco in kravato in zloščenimi črnimi čevlji, kot »japi«, le še ono malo komunikacijsko čudo mu manjka v roki in žička izza ušesa ... Seveda, če ne bi imel Jure enih takih prelepih, poetičnih oči! Torej se velikan uredi in je prav navdušen, saj pravi: ... A le poglejte me, od glave do peta -/mar nisem čeden? Vse se mi poda. Toda Jure je zelo, zelo dobrega srca in na poti ...
Hiška, majhna kot miška je naslov druge, prav tako »ene najprisrčnejših slikanic« Julie Donaldson in Axla Schefflerja, ki imata pri nas prevedene še naslednje knjige: Polž na potepu na kitovem repu, Hlodko, Bi se gnetli na tek metli?, Zmajček Zog, Zverjašček, Zverjasec, mami, kje si?.
In prijetno branje malim in velikim želi
Liljana Klemenčič
Tenis
Jure Glodež v finalu A-turnirja
Stran 12
Rokomet
Zmaga Ormožanov v zadnjih sekundah
Stran 12

Nogomet
Pokal ostal doma v Podvincih
Stran 14
Nogomet
Čim prej tja, kamor sodimo?
Stran 13
Sah
Mednarodni turnir Ptuj Open 2011
Stran 12
Nogomet
V Dobu iztržiti kar največ
Stran 12
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca
Medla predstava
Slovenska nogometna izbrana vrsta je odigrala zadnjo pripravljalno tekmo pred ključnim delom kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto na Poljskem in v Ukrajini. Nasproti ekipi izpod Alp so stali Belgijci, ki po daljšem času premorejo odlično reprezentanco, polno igralcev, ki nastopajo v najboljših evropskih klubih.
Domačini so v nepopolnih Sto-žicah (zadnja tekma v Sloveniji, kjer izbrana vrsta ni bila razprodana, je bila 2010 v Ljudskem vrtu v Mariboru, ko si je tekmo med Slovenijo in Katarjem ogledalo le 5000 gledalcev) nekaj nogometa pokazali le v prvem delu igre, v drugem polčasu pa so bili »rdeči vragi« absolutno boljši tekmec, kar ni ravno najboljša spodbuda našim fantom pred nadaljevanjem kvalifikacij. Selektor Slovenije je sicer že v uvodu začel z nekoliko mešano postavo, menjal je tudi v nadaljevanju, toda nekaterim nogometašem (Ilic, Jokic ...) se še kako vidi, da že dolgo niso odigrali tekme na primerni ravni.
Kljub vsemu do tekme z Estonijo 2. septembra ostaja še nekaj časa, da fantje pridejo v želeno formo, kajti, kljub ne ravno prepričljivim predstavam v kvalifikacijah ima tudi ta generacija imenitno priložnost uvrstiti se na evropsko prvenstvo. Toda za kaj takega bo treba pokazati kaj več kot v sredo proti Belgiji, predvsem pa v fazi napada zadeti.
Slovenija - Belgija 0:0
SLOVENIJA: S. Handanovič, Jokič, Brečko, Cesar, Ilič, Koren (od 77. Pečnik), Birsa (od 63. Bači-novič), Radosavljevič, Kirm (od 77. Vršič), Iličič (od 57. Ljubijankič), Novakovič (od 84. Dedič)
Selektor: Matjaž Kek BELGIJA: Mignolet, Alderweireld, Van Buyten, Kompany, Lomba-erts (od 76. Pocognoli), Simons, El Ghanassy (od 86. Tshimanga), Fellaini (od 46. Boyata), Lukaku (od 58. Vleminckx), Witsel (od 58. Hubert), Mertens
Selektor: Georges Leekens
tp
Tenis • SP, ekipno do 14 let
Nina Potočnik 3. na svetu
Že v naši prejšnji številki smo pisali, da je na svetovnem ekipnem prvenstvu v tenisu v kategoriji do 14 let z reprezentanco Slovenije tudi Ptuj-čanka Nina Potočnik. Dekleta so ves turnir navduševala z igro, nesrečno klonila v polfi-nalu proti ZDA, v tekmi za 3. mesto pa premagala sosednjo Hrvaško in dosegla res fantastičen uspeh. Po 4. mestu na evropskem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim, so tako Nina Potočnik, Manca Pislak in Hana Mraz pod vodstvom Dominika Senice naredile še korak naprej ter slovenskemu tenisu prinesle nov odmeven rezultat.
V rednem delu so na Češkem naša dekleta brez težav ugnala Maroko, Argentino in Avstralijo, kar je pomenilo boj za kolajne. Mlade slovenske tenisačice (6. postavljene) so
se nato v polfinalu pomerile z 2. nosilkami Američankami, kjer so morale po težkem boju priznati premoč ZDA. V tekmi za tretje mesto so nato premagale mlade Hrvatice z 2:1. Nina je sicer svoj posamični dvoboj v tekmi za 3. mesto izgubila s 6:4, 6:2, zato pa je v paru z Manco Pislak brez težav slavila s 6:2,6:4 in Sloveniji priigrala ključno točko za končni velik uspeh slovenskega tenisa.
O vtisih s češkega Prosteje-va je mlada Ptujčanka Nina Potočnik povedala: »Naše 3. mesto je res super uspeh, ki nam vsem trem igralkam veliko pomeni. Tega resnično nismo pričakovale, zato je ta uspeh vreden še toliko več. Poleg tega pa zaradi poškodbe ni nastopila Hana (Mraz, op. a.), tako da je bilo vso breme na naju z Manco (Pislak, op. a.),
	i * ' tfl 4
	
	
Foto: Črtomir Goznik
V paru z Manco Pislak je Nina Sloveniji priigrala ključno točko.
Hana pa naju je spodbujala s tribun. To 3. mesto ima tudi pri meni posebno težo, saj je šlo za ekipno tekmovanje, ki je nekoliko drugačno, kot če igraš sam zase. Tu se namreč
kljub porazu še da kaj nadoknaditi, saj je na sporedu tudi igra dvojic. Premora zame pa ne bo, saj me že v torek čaka turnir v Splitu na Hrvaškem.«
tp
Boks • Dejan Zavec se pripravlja za Ameriko
Zavec zaključuje priprave v Nemčiji
rtksi^g
m m
> O
o
S
*
LU OL H
£
Epski boksarski dvoboj Dejan Zavec vs.
Andre Berto Biloxi, 3. september 2011 že od 899 EUR
Več informacij na 041 658 636 ali uros@vivatreking.com in www.vivatreking.com
Ker nam zaupa tudi Dejan!
Dejan Zavec počasi zaključuje svoj najtežji del priprav, ki se s simulacijami dvoboja proti Andreu Bertu odvijajo v Mag-deburgu. Glavni trener našega boksarja Dirk Dzemski je s pomočjo izkušenih sparing partnerjev (op. p., med njimi vsekakor imensko izstopa Poljak Rafal Jackievicz) vcepljal taktične načine in poti Zavca na poti do njegove dvaintridesete profesionalne zmage. Ta pot ne bo lahka, saj mu bo na drugi strani stal Američan Andre Ber-to, ki si po porazu proti Victor-ju Ortizu zelo želi pridobiti pas svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF. Bitka v Biloxiju bo v majhni dvorani v hotelu Beau Rivage Resort & Casino, vendar ima bitka dva pola. Na eni strani bo tehnično dovršen in izkušen boksar Dejan Zavec, na drugi strani pa mlad, močan, zaletav in željan uspeha Andre Berto. Ta velja za ekspresnega knockouterja, saj večino svojih nasprotnikov položi na tla z izrednim tempom in kombinacijami silovitih ter natančnih udarcev. Dejan Za-vec nam je opisal, na kakšen način bo razorožil Berta: »Mislim, da bo Berto takoj silovito napadel in sam ga bom na začetku poizkušal umirit, malo počakati in ga presenetiti. Za-
gotovo je to ena izmed mojih mogočih taktik v dvoboju in zares pričakujem, da bo Američan napadel od prve sekunde. Mi imamo kar nekaj zamisli, kako se postaviti proti Bertu in taktiko bomo prilagajali glede na situacije v ringu in glede na razplet samega dvoboja.« Manager Andrea Berta in glavni promotor dvoboja priznani Lou DiBella je med tednom podal oceno o Dejanu Zavcu, za katerega meni, da je odličen boksar in da je zmožen premagati prav vsakega nasprotnika. Na spisku nasprotnikov Mr. Simpatikusa od leta 2003, ko se je v prvem profesionalnem dvoboju pomeril z Zsoltom Tothom, je večina Evropejcev. A med najbolj zvenečimi nasprotniki so bili Rafal Jackiewi-cz, Jorge Daniel Miranda, Isaac Hlatshwayo in med ostalimi boksarji je le en predstavnik, ki je prišel iz Združenih držav Amerike, in to je Paul Delgado, katerega je 18. februarja letos v ljubljanskih dvorani Stožice zanesljivo premagal. S tem je Zavec na nek način preizkusil ameriški način boksanja in je o vseh primerjavah o načinih še pridodal: »Andre Berto je zelo kvaliteten boksar in predstavlja na moji poti zelo visoko oviro. Po mojem je ameriški
stil boksanja malo drugačen od evropskega, vendar sam ne pričakujem, da bi imel kakšne posebne težave zaradi prilagajanja stilu. Ta ameriški stil boksanja sem imel na nek način možnost spoznati v dvoboju proti Paulu Delgadu, tako da na dvoboju proti Bertu ne pričakujem zaradi samega stila ali načina boksanja kakšnih večjih presenečenj.«
Dejan Zavec bo po končanih pripravah v Nemčiji za dan ali
dva v prihodnjih dneh pred odhodom v ZDA prišel še domov. Pred Bitko v Biloxiju, ki jo bo prenašala ameriška plačljiva televizija HBO, pa ga na drugi strani Atlantika čakajo še zadnje specifične priprave in veliko promocijskih aktivnosti.
Agencija Vivatreking je dvema znanima programoma za tri- ali petdnevni ogled dvoboja med Dejanom Zavcem in Andrejem Bertom dodala še poseben šestdnevni paket. Ta zraven ogleda dvoboja (op. p., vstopnico po ceni med 50 in 150 evrov vam bo zagotovila sama agencija) zajema še kratek ogled New Yorka in cena znaša 1279 evrov.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Zavec: »Pričakujem, da bo Američan napadel od prve sekunde.«
Tenis • Ptuj, turnir U-12, novice
Jure Glodež v finalu A-turnirja
Na Ptuju v teh dneh poteka močan turnir »Ta mali svet« za mlade teniške igralce do 12. leta starosti. Med kar 88 prijavljenimi nadebudnimi tenisači so tudi štirje domačini, trije dečki in ena deklica. V kvalifikacijskem delu se je nastop najbolje posrečil Juretu Glodežu, ki se je uvrstil v A-turnir (1. ali 2. uvrščeni v kvalifikacijah »Ro-und Robin«), medtem ko bosta Martin Domajnko in Urban Gomilšek v nadaljevanju svojo srečo iskala v turnirju B (3. ali 4. uvrščeni v kvalifikacijah). Med deklicami je od domačink nastopila Hana Simonič.
tp
Foto: Črtomir Goznik
V kvalifikacijskem delu se je nastop najbolje posrečil Juretu.
Nina Potočnik v Splitu
Časa za praznovanje ni bilo za Nino Potočnik, saj ta teden že nastopa na turnirju v Splitu, ki bo potekal vse do nedelje. Nina se je v 1. krogu pomerila z 8. postavljeno igralko Nado Marjanovič iz Kanade.
Blaž Rola v Subotici
Po tednu dni premora, ki mu je po poškodbi še kako prav prišel, se Ptujčan Blaž Rola podal na mini »balkansko« turnejo, saj v tem tednu nastopa na »Future-su F6« v srbski Subotici, nato pa ga čaka še skok na Hrvaško, kjer bo najprej nastopil v Čakovcu, nato pa še na turnirju v Vin-kovcih. Blaž je v 1. krogu V Subotici, kjer je nagradni sklad 10 tisoč ameriških dolarjev, igral proti Francozu Yannu Renaultu in brez težav slavil s 6:3, 6:2.
tp
Nogomet • 2. SNL, Aluminij
V Dobu iztržiti kar največ
Nogometaši v vseh ligah si želijo dober start, ki se mu reče zmaga. Prvak 2. SNL, Aluminij iz Kidričevega, je po pričakovanjih prišel do zmage proti Beli krajini iz Črnomlja. Štirje zadetki so bili dovolj za izpolnitev njihovih želja. Res pa je tudi, da nogometaši iz Črnomlja nimajo dovolj kvalitete. Premalo je, da so v svoje vrste privabili bivšega trenerja Olimpije Hadžiča.
Prvo gostovanje nogometašev Aluminija bo že bolj zahtevna zadeva, saj bodo gostovali pri ekipi Rolteka Doba, ki je bila v prvem srečanju uspešna pri novincih v Radomljah. Zadnjih deset, oziroma sedem minut je bilo usodnih za domače nogometašem, ki so si pred polnimi tribunami želeli svojo prvo drugoligaško zmago. Toda ekipa Doba ima kvalitetno ekipo. Za preobrat sta poskrbela njihova napadalca Goran Vuk in v lanski sezoni prvi strelec v 2. slovenski nogometni ligi Ladislav Stanko. Ta dva nogometaša bosta vsekakor največja nevarnost za izkušenega vratarja Aluminija Tomaža Murka. Iz prekinitev pa bo vsekakor poizkušal še izkušeni Željko Mitrakovič. Veliko nogometnih strokovnjakov ravno v ekipi iz Doba vidi veliko konkurenco nogometašem Aluminija za osvojitev pr-
vega mesta. Tako naj bi bilo to soboto srečanje derbi kroga.
Kidričani so se vedno nekako mučili proti temu nasprotniku. Ne glede na spremembe v igralskem kadru pri Kidričanih imajo slednji kvalitetno ekipo, mešanico izkušenih in mladih nogometašev, predvsem pa stabilno. Seveda se zavedajo, da bodo nastopili pri kvalitetnem nasprotniku, ki si želi zmage. Razlog več pa je, da je zmaga proti
lanskim prvakom najslajša.
Minulo nedeljo je v dresu Aluminija prvi zadetek v članski konkurenci dosegel mladi Timotej Petek, ki je na koncu potrdil zasluženo zmago. Vedno je nekaj prvič in tega nikoli ne pozabiš. "Mislim, da je naša zmaga povsem zaslužena. Bili smo enostavno boljši tekmec. Vsekakor pa je prijeten občutek, ko dosežeš zadetek. Že v soboto pa bomo gostovali pri dobri eki-
pi Doba. Igrali bomo tako kot vedno, na zmago. Ne bo lahko, vendar lahko s pametno igro dosežemo svoj cilj," je dejal mladi nogometaš Aluminija Timotej Petek.
Da bi kar najbolje pripravljeni pričakali soboto ter preizkusili razne taktične zamisli, so v sredo nogometaši Aluminija gostovali v Pekrah, pri ekipi Marles hiše. Trener Bojan Flis pač nič ne prepusti slučajnosti, saj želi, da bi bili njegovi fantje kar najbolje pripravljeni v vseh segmentih nogometne igre na prvem gostovanju v novem prvenstvu v 2. slovenski nogometni ligi.
Danilo Klajnšek
Ne glede na spremembe v igralskem kadru imajo Kidričani kakovostno ekipo.
Foto: Črtomir Goznik
Šah • Mednarodni turnir Ptuj Open Spodnje Podravje 2011
Med prijavljenimi polovica mladih
Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj bo od danes, petek, 12., pa vse do 18. avgusta izvedlo tradicionalni, že 6. mednarodni turnir Ptuj Open Spodnje Podrav-je 2011. Kot vsi dosedanji tudi
letošnji spada v okvir prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj. Namenjen je predvsem mladim domačim šahistom, da si v močni konkurenci nabirajo izkušnje, ki jih bodo lahko
izkoristili na naslednjih tekmovanjih, nekateri pa celo na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo v okviru EPK leta 2012 v Mariboru.
Ker je možnost prijave še danes, do svečane otvoritve, ki bo ob 17. uri v Domu krajanov na Bregu, t. i. »koruzjak«, točne številke ne moremo zapisati, organizator pa pričakuje od 50 do 60 udeležencev. Razveseljivo je dejstvo, da je med prijavljenimi več kot polovica mladih, da se pojavljajo nova imena, celo iz Italije, da je tudi tokrat standardno dobra udeležba iz sosednje Hrvaške, med njimi zmagovalec 4. turnirja leta 2009 MM Robert Lončar, da je prijavljenih veliko število igralcev domačega društva, med njimi tudi ptujska šahovska legenda Janko Bohak in drugi. Kot po navadi se bo v zadnjem trenutku gotovo prijavil
MM Domen Krumpačnik, bivši član ptujskega društva in trikratni zmagovalec turnirja (2006, 2007 in 2010). Razlog, da je še v zadnjem trenutku možno pričakovati kar nekaj prijav, je tudi dokaj ugoden čas, saj bo v podaljšanem vikendu odigranih kar šest kol od devetih, kar gre na roko posameznikom z delovnimi obveznostmi. Sodniški del turnirja bo ponovno pod budnim očesom mednarodnega šahovskega sodnika Borisa Žlendra in njegovega pomočnika Branka Orešeka.
Današnje 1. kolo se bo pričelo ob 17.15. V soboto, 13., torek, 16., sredo, 17., in četrtek, 18. avgusta, bo začetek ob 16. uri, nedelja in ponedeljek pa bosta dokaj naporna, saj bosta odigrani po dve koli. Dopoldansko s pričetkom ob 9.30, popoldansko ob 17. uri.
Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
Turnir je namenjen predvsem mladim domačim šahistom, da si v močni konkurenci nabirajo izkušnje.
Rokomet • RK Jeruzalem
Zmaga v zadnjih sekundah
Maribor - Jeruzalem 33:34 (15:18)
Maribor - Športna dvorana Lukna. 50 gledalcev. Sodnika: Čretnik In Filipič (oba Celje).
Maribor: Lončar 6 obramb - 2 x 7 m, Župič 13 obramb - 1 x 7 m; Kramar, Fister 4, Hanžekovič, Kleč 4, Legnar, Lesjak 1, Mirkovic 6, Pučnik, Razgor 7, Petrovič 1, Svalina 6, Špelic 2, Vujic. Trener: Marko Šibila.
Jeruzalem: Jelen 4 obrambe, Žuran 4 obrambe; Kljajič 4, Sok 2, Raj-šp, Šišmanovič 7, Korpar 2, Hebar 2, Žmavc, Kirič, Tarabochia 5, Čudič 3, Špiljak 3, Radujkovic 1, Krabonja 4, Bogadi 1. Trener: Saša Prapotnik Obe ekipi sta odigrali prvo pripravljalno tekmo, ki so jo z zadetkom Kljajiča prav ob izteku igralnega časa dobili Ormožani. Bolje so tekmo pričeli gostitelji, ki so v dveh primerih Ormožanom ušli na tri točke prednosti (7:4). Drugi del 1. polčasa je popolnoma pripadel gostom, ki so z delnim izidom 12:5 v 27. minuti povedli s +4, 16:12. V drugem delu je bil ponovno boljši začetek Mariborčanov, ki so po zadetkih odličnega Razgorja v 43. minuti povedli s 26:24. Zaključek je bil dramatičen. Dobrih 45 sekund pred koncem tekme pri izidu 33:33 je Kleč v protinapadu zatresel prečko in zamudil priložnost za domače vodstvo. Zadnji napad Ormožanov za zmago s 34:33 je uspešno zaključil Kljajič, ki je zatresel mrežo razpoloženega Župiča, ki je v 2. polčasu zbral kar 13 obramb in zaustavil četo trenerja Saša Prapotnika na poti k prepričljivejši zmagi. V petek, 12. avgusta, ob 19. uri Ormožani gostujejo v Ivancu pri tamkajšnjem 1. B-ligašu.
V	torek, 9. avgusta, je v prostorih RZS bil opravljen tudi žreb za novo tekmovalno sezono. V 1. krogu (10. september) Ormožane čaka neugodno gostovanje pri novomeški Krki. V 2. krogu na Hardek prihaja mlada in nepredvidljiva zasedba iz Škofje Loke.
Danes Ormožani v Ivancu
Rokometaši iz Ormoža so v prvi pripravljalni tekmi gostovali v mariborski Lukni pri Mariboru in ga po zelo dramatični končnici ugnali z izidom 34:33 (18:15). Trener Saša Prapotnik je minutažo razdelil dvema sedmericama, kjer so se predstavili vsi stari in novi obrazi. Za predstavo in borbenost si ekipa zasluži pohvalo in le upati ter želeti si je, da bodo Čudič & com. nadaljevali v takšnem ritmu. Vratarja Jelen in Žuran sta branila vsak po 30 minut, vendar se je prav njima najbolj poznalo, da so noge težke po napornih pripravah, ki potekajo večinoma na atletskem stadionu v Ormožu. Pri vratarjih so še velike rezerve, saj je trojka Jelen - Žuran - Belec (poškodovan) sposobna precej več kot tokrat v Mariboru, ko sta Jelen ter Žuran skupaj zbrala 8 obramb. Do tekme proti prenovljenemu Mariboru so fantje v športni dvorani Gorišnica z žogo oddelali le dva treninga, zato zmaga na prvem pripravljalnem srečanju spada med presenečenja. V solidni luči sta se predstavila tudi novinca Tarabochia in Špiljak (leva zunanja), tokrat pa je bil za večjo minutažo prikrajšan Žmavc, četrti novinec, ki prav tako igra na poziciji levega zunanjega. Mladi Ptujčan, ki je nazadnje igral v Celju bo svojo minutažo dobil že danes, ko Ormožani gostujejo v Ivancu pri hrvaškem 1. B-ligašu. Tekma v Ivancu je na sporedu ob 19. uri. Če bodo levi zunanji igrali v takšnem stilu kot v Mariboru, bodo navijači Ormoža lažje preboleli odhod Roka Žurana v vrste Celja.
Marko Tarbochia novi igralec Jeruzalema
Ekipo Jeruzalema so letos okrepili vratar Gašper Jelen (Slovenj Gradec), Jaka Špiljak in Nejc Žmavc (oba Celje B). Jelen je že dokazana kvaliteta, Špiljak in Žmavc pa sta z delom in pristopom na treningih pokazala, da bi ob trdem delu in minutaži čez dve, tri leta lahko bila zelo solidna 1. A-ligaška igralca. V tem tednu se je ekipi pridružil še 23-letni Marko Tarabochia (Zagreb, 192 cm), ki je prvič zaigral v Mariboru in nakazal, da bi lahko bil velika pridobitev. S prestopi so v taboru Ormoža za letos končali.
Najprej v goste Krki, nato doma proti Loki
Ta teden je bil za slovenski rokomet zelo pomemben, saj je padlo nekaj zanimivih ter pomembnih odločitev. Liga bo letos potekala pod pokroviteljstvom NLB leasing. Za predsednika novega Združenja prvoligašev je bil izbran Stane Ostrelič (Gorenje), podpredsednika Martin Hebar (Jeruzalem). Za sodnike in delegate bo skrbel Andrej Juratovec, vodja tekmovanja bo Franko Komel, nalogo disciplinske sodnice bo opravljala Petra Kobal. Končno je bil opravljen tudi žreb tekmovalnih parov za sezono 2011/2012 v 1. SRL.
Prvi krog, ki je na sporedu 11. septembra, ponuja naslednje pare: Cimos Koper - Maribor Branik; Gorenje Velenje - Šmartno Herz Factor Banka; Krka -Jeruzalem Ormož; oka - Celje Pivovarna Laško; Trimo Trebnje - Krško; Ribnica Riko hiše - Istrabenz Plini Izola
V	2. krogu v goste Jeruzalemu na Hardek prihaja pomlajena in nepredvidljiva zasedba Škofje Loke. Uroš Krstič
Planinski kotiček
MANGART2679 m
SOBOTA, 3. 9. 2011, tokratni izlet bo na naš četrti najvišji slovenski vrh, hkrati je lahko po želji tudi nakupovalni izlet v sosednji Italiji, natančneje v Trbižu. ZBIRALIŠČE: ob 5. uri - Železniška postaja Ptuj VRNITEV: ob 21. uri - Železniška postaja Ptuj OPREMA: planinski čevlji, čelada, (plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice - priporočljivo) OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere PREVOZ: avtobus
CENA: 35,00 €, do zasedbe avtobusa
OPIS TURE: Krenili bomo od Koče na Mangartskem sedlu po slovenski ali po italijanski poti na vrh Mangarta. Vračamo se po italijanski poti do planinskega doma pod Mangartom. Na poti domov bomo imeli enourni postanek v Trbižu za priložnostne nakupe (kavbojke, usnjene jakne ...) ali ogled mesta. ČAS HOJE: 4 ure
ZAHTEVNOST TURE: zelo zahtevna HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika oz. na planinski koči PRIJAVE: Daniel H. (031 694 976), omejeno število mest Vodenje izleta: Daniel Henghelman s sovodniki
Vodnik si pridržuje pravico do odpovedi izleta in zavrnitve udeleženca zaradi neprimerne opreme ali drugih dejavnikov. Če nimate celotne opreme, si jo lahko izposodite na sedežu Planinskega društva Ptuj. Izleta se lahko udeležijo samo člani Planinske zveze Slovenije s plačano članarino za tekoče leto.
Za vse informacije o izletu sem vam na razpolago na tel. 031 694 976 (Daniel).
S planinskimi pozdravi!	Vodja izleta: Daniel Henghelman
Nogomet • NŠ Poli Drava
Izjava za javnost
Cim prej tja, kamor sodimo?
Po vseh turbulencah, ki so se v zadnjem časa dogajale okrog nogometa na Ptuju, so se v NŠ Poli Drava, ki je za razliko od propadlega članskega kluba ves čas delovala transparentno, odločili, da bodo formirali člansko ekipo, ki bo v novi sezoni nastopala v Štajerski ligi pod imenom NŠ Drava Ptuj. Tako se bo na Ptuju na srečo še naprej igral tudi članski nogomet, v kislo (ali sladko jabolko, če hočete) pa je ugriznil Tomislav Grba-vac, ki bo člansko ekipo kot trener popeljal v novo sezono. 38-letnik, ki je največji igralski pečat pustil v Kidričevem pri Aluminiju, je do sedaj deloval predvsem kot trener mlajših selekcij tako pri Dravi kot Aluminiju (tam je bil nekaj časa tudi pomočnik trenerja članske ekipe), bo torej ptujski »otroški vrtec« (ekipa bo v ligi najmlajša) skušal popeljati do kar se da najvišjega mesta na lestvici Štajerske lige.
Kako ste se sploh znašli v vlogi trenerja članske ekipe NŠ Drava, predvsem po vseh turbulencah, ki so se okrog nogometa v najstarejšem slovenskem mestu dogajale v zadnjem času?
Po vsem, kar se je dogajalo v zadnjem času, enostavno sploh nismo vedeli, kako naprej. Nismo vedeli, ali bo klub sploh še funkcioniral, vendar pa smo se nato vendarle odločili, da stopimo skupaj, tu predvsem mislim na vodjo šole (Borisa Emeršiča, op. a.), predsednika šole (Igorja Šoštariča, op. a.) in vse trenerje. Dejali smo, da je treba nekaj narediti za ptujski nogomet, da bi le-ta preživel in NŠ je prevzela člansko moštvo s ciljem, da ti mladi fantje, ki nase opozarjajo že vsa ta leta, pa do sedaj še niso dobili priložnosti, le-to v članskem
moštvu tudi dobijo. Tako je bilo tudi meni ponujeno mesto trenerja članske ekipe, pravzaprav ljudje, ki smo ostali v NŠ, vodimo klub oz. selekcije naprej.
Ekipo sestavljajo povsem mladi domači fantje. Moštvo je sestavljeno povsem na novo. Kaj lahko ptujski navijači pričakujejo od te ekipe?
Cilj je vsekakor, kot sem že dejal, da ti domači fantje, ki prihajajo iz tega okoliša, naposled le dobijo priložnost v članski ekipi. Čeprav bo samo moštvo nedvomno najmlajše v ligi, se je treba zavedati, da so to fantje, ki znajo igrati nogomet, ki radi trenirajo in radi napredujejo. Vsekakor se bomo potrudili po najboljših močeh in ta mladost, ta zagon, ki je prisoten pri fantih, nam lahko prinese dobro igro in dobre rezultate. Vsekakor nas čaka težko delo, igrali bomo proti izkušenim ekipam, toda če želimo kaj narediti, moramo garati in ne bojim se, da nam ne bi uspelo.
Za vami je že kar nekaj prijateljskih tekem. Kaj ste videli na teh tekmah, kje so vaše prednosti, kje pomanjkljivosti?
Igralce, ki jih imam na voljo, sem več ali manj že poznal. Problem je le v tem, da smo se zbrali praktično čez noč in sedaj je to ekipo treba sestaviti, da se igralci med seboj malo bolje spoznajo. Iz tekme v tekmo je bolje, fantje se vedno bolj spoznavajo, vsekakor pa še obstajajo pomanjkljivosti, vendar menim, da smo na pravi poti.
Prvenstvo se nezadržno bliža, 20. 8. je na sporedu 1. krog, na Ptuju gostite Šoštanj, ki je bil lani podprvak Štajerske lige. Kaj pričakujete od prve
tekme in kaj od celotnega prvenstva?
Ker smo športniki, je naš cilj vsekakor zmagati na vsaki tekmi. Le zmage bi nas namreč popeljale na 1. mesto. Če nam to ne bo uspelo, nič zato. Zavedamo se, da moramo to mlado ekipo spraviti na nek nivo, na nivo, kjer je Drava že bila. Že na prvi tekmi s Šoštanjem se bo videlo, kako in kaj, vendar pa je prvenstvo zelo dolgo in prva tekma ni odločilna.
Članska ekipa je le vrh piramide NŠ. Kako si vi kot trener članov predstavljate sodelovanje s trenerji preostalih klubskih selekcij, nenazadnje je v vaši ekipi po stažu še kar nekaj mladincev?
V klubu je ostalo okostje trenerjev, s katerimi se maksimalno spoštujemo. Delamo skupaj, vedno stopimo skupaj, če je to potrebno, ogromno smo v kontaktu in glede tega res ni niti najmanjšega problema. Trener kadetov in mladine je Damjan Vogrinec, s katerim sva dve leti in pol že sodelovala in najino sodelovanje je perfektno, seveda verjamem, da bo tako tudi naprej.
Kje vidite vi ptujski nogomet v bodočnosti? V zadnjem obdobju mu ravno ne cvetijo rožice.
Samo mesto Ptuj, še posebej pa Drava, ki v slovenskem nogometnem prostoru nekaj pomeni, si enostavno zasluži ligaša, ki bo nastopal v čim višji ligi. Naredili bomo vse, da bomo spet čim prej tam, kjer je Dravi mesto. Za kaj takega pa bomo potrebovali ljudi iz Ptuja, publiko in upam, da nas bodo vsi podprli, tudi ko nam ne bo šlo.
Tadej Podvršek
KN Oplotnica glede odločitve za sestavo Štajerske nogometne lige
V KN Oplotnica smo se odločili, da javnost seznanimo z nepravilnostmi glede delegiranja Štajerske nogometne lige, ker menimo, da smo bili pri sami sestavi huje oškodovani zaradi očitnih hujših kršitev pravil s strani vodstva Štajerske nogometne lige (v nadaljnjem besedilu ŠNL) in njihovih predstavnikov. V ŠNL nas niso delegirali, čeprav smo poslali prošnjo, da se nam kot drugouvrščeni ekipi 1. MNZ Ptuj omogoči nastopanje v ŠNL (prvouvrščeno moštvo 1. MNZ Ptuj je napredovanje zavrnilo), ampak prošnja sploh ni bila obravnavana in je vodstvo ŠNL delegiralo v ŠNL ekipo ŠD NŠ Drava Ptuj. Omenjeno moštvo naj bi bilo novoustanovljeno člansko moštvo Športnega društva nogometne šole Drava Ptuj. Zato menimo, da bi to moštvo moralo biti delegirano v zadnjo možno ligo, in sicer v tem primeru 2. MNZ Ptuj ligo in nikakor ne v ŠNL. Prav tako smo se s pritožbo obrnili na Vse Medobčinske zveze, ki tvorijo ŠNL, in na samo vodstvo ŠNL, ker omenjene institucije naše pritožbe niso obravnavale oziroma nam niso podale uradnega odgovora. Zato smo se obrnili na Nogometno zvezo Slovenije, od koder do danes nismo dobili odgovora. Prav tako smo želeli pridobiti vso dokumentacijo v zvezi z delegiranjem ŠNL za sezono 2011/2012, ki bi jo pregledali in se odločili za nadaljnje korake. Želeli smo športno rešiti nastalo zadevo, za katero nismo bili krivi, ampak nam pristojne institucije niso oziroma ne želijo prisluhniti. Na vse pritožbe, ki smo jih poslali, do danes nismo dobili
odgovora. Na Nogometni zvezi Slovenije se odgovoru izmikajo z obljubami, da bo odgovor naslednji teden itd. Bojimo se najhujšega, in sicer da bodo z obravnavo pritožbe odlašali tako dolgo, da se bo sama nogometna sezona začela in da se bodo nepravilnosti s strani koordinacije Štajerske nogometne lige s pomočjo NZS preprosto pometle pod preprogo. Odbor za nujne zadeve Nogometne zveze Slovenije je o tem že enkrat odločal in delegiral nižje selekcije ŠD NŠ Drava Ptuj v zadnje možne lige, zaradi razloga da ŠD NŠ Drava Ptuj ni naslednik tekmovalnih pravic NK Ptuj, sedaj se pa ne more odločiti in delegirati člansko moštvo te omenjene ekipe v zadnjo ligo, čeprav bo to člansko moštvo letos prvič nastopalo v kakršni koli Slovenski nogometni ligi.
Naš klub je zaradi preteklih dejanj že oškodovan in ne želi, da se zadeva rešuje na višjih institucijah.
Prav tako je vsakomur jasno, da smo kot drugouvrščena ekipa v neenakopravnem položaju glede na drugouvrščene ekipe MNZ Maribor in MNZ Celje, ki pa jim s svojimi propozicijami omogočajo v takšnih primerih tekmovanje v ŠNL. Gre za neenakopravno obravnavo v istem rangu tekmovanja MNZ in ŠNL, kar je v nasprotju s statutom in pravili NZ Slovenije in bi se že zaradi tega morala spoštovati načela enakopravnosti obravnavanja in spoštovanja pravil NZ Slovenije. Da je tako, je lepo razvidno iz zadnjega primera II. SNL, kjer v I. SNL napredujejo tudi ekipe, ki niso bile prvouvrščene v II. SNL, torej naš primer ne more
biti v nasprotju s tekmovalnimi pravili NZ Slovenije ter bi se v tem primeru po propozicijah MNZ Ptuj, ŠNL in NZ Slovenije moralo upoštevati tudi naše napredovanje kot drugouvrščene ekipe 1. razreda MNZ Ptuj.
Res se v propozicijah MNZ Ptuj v 37. členu govori, da prvak I. razreda pridobi pravico nastopa v naslednjem tekmovalnem letu v Štajerski ligi. Nikjer v propozicijah MNZ Ptuj pa se ne govori, kaj se stori, ko se prvak odpove pravici nastopa v ŠNL. Jasno je, da pravica posledično preide na drugouvr-ščeno ekipo ob upoštevnju vsega zgoraj navedenega. Seveda pa vodstvo ŠNL ni upoštevalo, da je v tem primeru treba upoštevati prehodne in končne določbe Propozicij MNZ Ptuj, ki v 54. členu govorijo: »Za vse, kar ni predvideno s temi propozicijami, veljajo ustrezna določila tekmovalnega pravilnika NZS ter drugi predpisi in določbe, ki jih sprejme ali izda MNZ Ptuj. Uvrstitev NK Drava namesto KN Oplotnica je vsekakor v nasprotju z 39. členom Propozicij ŠNl, ki med ostalim govorijo, da ŠNL v novem tekmovalnem letu tvorijo iz 3. SNL-V izpadli klubi iz področja MNZ Celje, MNZ Maribor in MNZ Ptuj, moštva iz ŠNL iz preteklega leta, in prvaki MNZ.
Prav tako je pomembno dejstvo, da iz 1. MNZ Ptuj lige v sezoni 20010/11 ni nihče napredoval v višji rang tekmovanja, ker se je samovoljno na to mesto postavilo prvič prijavljeno člansko moštvo ŠD NŠ Drava Ptuj.
KN Oplotnica
Poli maraton in najmlajši kolesarji
Veselje v otroških očeh
Največje slovensko rekreativno-kolesarsko doživetje posebno pozornost namenja najmlajšim
Tako kot vsako leto bodo organizatorji Poli maratona tudi letos veliko pozornost namenili najmlajšim udeležencem. Pestro animacijsko dogajanje s predstavo je zanimiv dodatek kolesarjenju, ki je tudi najmlajšim v užitek. Večja mobilnost pomeni za otroke namreč večjo svobodo in samostojnost, ki pa si jo je treba prislužiti z delom. Redki otroci namreč le sedejo na kolo in že znajo vse. K učenju kolesarjenja je treba pristopiti metodično in prilagojeno posameznemu otroku, končni rezultat pa bo velika mera veselja in pomemben korakv procesu odraščanja.
Najpogostejši način učenja kolesarjenja najmlajših ¡e ta, da napnemo hrbtne mišice in otroku skozi prve metre pomagamo z lastno močjo. Seveda je pri tem po navadi prisotnega veliko smeha, poleg tega pa moramo otroka pri določeni hitrosti enkrat izpustiti iz svojega varnega primeža. Takrat otroci praviloma navdušeno prekolesarijo nekaj metrov in se zvrnejo, potem pa po sistemu ponavljanja in odpravljanja napak počasi začnejo kolesariti sami. Vendar ima tradicionalni sistem tudi alternative.
Sodobni pristop k učenju
Sodobni postopki učenja kolesarjenja svetujejo, da se posameznih faz učenja kolesarjenja namesto v paketu lotimo ločeno. Tak način podajanja znanja in priu-čitve potrebnih spretnosti je prijaznejši tako za učenca kot tudi za učitelja. Lažje se je namreč posamezno naučiti ravnotežja, poganjanja ali krmiljenja kot vsega naenkrat. Praksa je pokazala, da se je posameznih faz priučiti lažje, posledično pa potem celotni kolesarski »paket« znanj steče veliko hitreje.
Prva stvar, ki jo je treba vzeti v obzir, je pripravljenost učenca za učenje. Leta pri tem ne igrajo posebne vloge, saj je želja največji motivator učenja. Otroku lahko pomagamo na prvih kolesarskih korakih tudi s pomožnimi kolesi, vendar lahko tovrstni pripomočki pripomorejo k razvoju slabih kolesarskih navad in tehnik. Strokovnjaki svetujejo, da se učenja kolesarjenja, lahko tudi odraslih, lotimo postopoma in po ločenih korakih.
Občutimo ravnotežje
Pri učenju ravnotežja izberemo kolo, ki mu lahko sedež spustimo tako nizko, da učenec popolnoma doseže tla z obema nogama. Treba je odstraniti pomožna kolesa in po potrebi tudi pedale, čeprav pri večini pedali ne predstavljajo posebne ovire. Po tehnični pripravi kolesa izberemo približno deset metrov dolgo travnato površino z rahlim naklonom, ki se na koncu izravna, da ne bo težav pri zaustavljanju. Pridr-žimo kolo, da ga naš »kandidat« zajaha in trdno obe stopali postavi na tla. Potem nam ostane samo še to, da učenec privzdigne obe stopali za nekaj centimetrov in se počasi zapelje navzdol. Namen te vaje je, da se otrok priuči občutku ravnotežja, zato je vsak napredek in poskus pomembno pohvaliti, lahko pa iz te vaje naredimo tudi igro in skupaj z učencem štejemo uspešno prepeljane metre ali sekunde. Vajo je treba ponavljati, dokler se učenec ne privadi na občutek ravnotežja in lahko varno prepelje pot, ne da bi stopala postavljal na tla.
Poganjanje
Zdaj pa lahko naš učenec že začne poganjati kolo. Vaja je podobna prejšnji, pomembna razlika je ta, da je treba stopali namesto le dvigniti, postaviti na pedale. Najprej le na enega, potema pa na oba. Ko osvoji potrebne veščine, lahko kolo že poganja navzdol in se tako postopoma navadi na gibanje in hkratno vzdrževanje ravnotežja. Počasi naredimo vajo težjo tako, da postopoma zvišujemo višino sedeža in dolžino proge.
Kolesarjenje po ravnem
Naš učenec zdaj že zna poganjati in držati ravnotežje, še vedno pa je verjetno negotov. Za napredek v kolesarjenju zdaj izberemo ravno površino in začnemo učiti poganjanje z mesta. To najlažje začnemo tako, da je en pedal v dvignjenem položaju in proti krmilu, kar učencu omogoča, da požene že na začetku. Otroci sicer radi najdejo bližnjice in začnejo poganjati po svoje, kar se odraža v negotovem in majavem startu.
Zato je treba vajo ponavljati, dokler niso pri speljevanju dovolj samozavestni in stabilni. Po uspešno osvojenem speljevanju je naslednja naloga, da se otrok nauči vožnje naravnost. Pogled naj bo usmerjen naprej, saj obračanju glave sledijo ramena in posledično tudi roke ter krmilo, kolena in komolci pa naj bodo sproščeni (ne v krču). Zdaj se lahko učenec nauči tudi zaviranja. Pri tem je treba otroka naučiti, da uporablja obe zavori naenkrat, saj lahko uporaba le sprednje zavore prekucne učenca, uporaba le zadnje zavore pa je premalo.
Zavijanje
Pri zavijanju je najprej treba osvojiti občutek za hitrost. Zato otroke učimo, da pred zavijanjem vedno zavirajo. Pojasnimo jim, da je zavijanje kombinacija nagiba telesa in rahlega pomika krmila v želeno stran. Pri tem je treba nekaj pozornosti nameniti tudi položaju gonilk, saj se je dobro že na začetku navaditi, da je notranja gonilka vvišji poziciji kotzunanja. Tako bomo zavijanje speljali varneje, saj ne bo možnosti, da pedal podrgne ob tla in nas tako prevrne.
Prvi kolesarski izlet
Ko je otrok tehnično pripravljen na prvi kolesarki izlet, je treba izpostaviti aspekt varnosti. V prometu, kjer so tudi avtomobili, je treba namreč kolesariti, kot da je tudi kolo avtomobil. Na ta način preprečimo vijuganje po cesti, skakanje pred avtomobile, vožnjo po napačni strani ceste in podobno. Seveda moramo otroke, ki še niso usposobljeni za vožnjo, ob tem nenehno nadzorovati, pa tudi kasneje, ko že osvojijo osnove cestnoprometnih predpisov, jih je dobro usmerjati.
Pred prvim kolesarskim izletom načrtujmo pot skupaj z njimi in jo prilagodimo zmožnostim ter jo naredimo zanimivo. To vključuje postanke, malico in tudi druge zabavne aktivnosti po poti.
Kolesarjenje je užitek
Skratka ... ne glede na to, kakšno tehniko učenja izberemo, cilj je vedno isti - uživanje v kolesarjenju in
Varnost je eden najpomembnejših elementov kolesarjenja. Poleg upoštevanja cestnoprometnih predpisov in konstantnega nadzora otrok v prometu je treba uporabiti tudi zaščitno opremo, med katero je najpomembnejša zaščitna čelada.
svobodi, ki jo kolo pomeni. Pomembno je tudi to, da kolesarsko pot prevozimo le z uporabo lastnih mišic, kar je še poseben dosežek. Nikar pa ne pozabimo na varnost in upoštevanje cestnoprometnih predpisov. Tako bomo kolesarili dolgo in z veliko mero veselja.
Otroci in Poli maraton
Zato vas že komaj čakamo na 9. Poli maratonu, kjer so za otroke pripravili posebno Poli snack progo, prilagojeno najmlajši kategoriji udeležencev. Ravninska trasa z veliko zanimivostmi bo torej poleg dobrega počutja najmlajših tudi pomemben korak do samostojnejšega kolesarjenja in uživanja v gibanju v družbi najbližjih in svojih prijateljev.
Nogomet • 19. memorial Janeza Petroviča
Pokal ostal doma
V Podvincih že nekaj časa zelo dobro delajo v nogometu. Vse to se vidi na urejenem športnem parku in seveda v tekmovalnem smislu, kjer imajo v tekmovanju kar dve ekipi. V soboto in nedeljo so bili organizatorji tradicionalnega nogometnega turnirja - 19. memorial Janeza Petroviča. Na njem je nastopilo šest ekip, in sicer: Podvinci Betonarna Kuhar, Podvinci Agrocenter Ptuj, Dornava, Rogoznica, Bukovci in Gorišnica. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini po tri ekipe. V obeh skupinah pa sta prvi mesti osvojili domači ekipi, ki sta se nato pomerili v finalu, kjer je slavila ekipa, ki na-
stopa v Štajerski nogometni ligi (Podvinci Betonarna Kuhar), ki je s 4:1 premagala drugo domačo ekipo (Podvinci Agrocenter Ptuj.) Tretje mesto so osvojili nogometaši Rogoznice, ki so bili boljši od Bukovcev.
Ta turnir pa je prišel prav tudi trenerjem, ki so dobili vpogled v trenutno formo svojih nogometašev dva tedna pred pričetkom prvenstva. Na koncu sta predsednik kluba Mitja Lah in tehnični direktor Slavo Petrovič podelila pokale najboljšim. Pokal za najboljšega tega dvodnevnega turnirja je dobil Marcel Vindiš iz ekipe Podvinci Betonarna Kuhar.
REZULTATI - SKUPINA A: Podvinci Agrocenter Ptuj - Dornava 4:1, Podvinci Agrocenter Ptuj - Rogoznica 1:0, Rogoznica - Dornava 3:0. Vrstni red: Podvinci Agrocenter Ptuj 6, Rogoznica 3, Dornava 0 točk.
SKUPINA B: Podvinci Betonarna Kuhar - Gorišnica 3:1, Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci 2:1, Bukovci - Gorišnica 2:2. Vrstni red: Podvinci Betonar-na Kuhar 6, Bukovci in Gorišnica po 1 točko.
TEKMA ZA 3. MESTO: Rogoz-nica - Bukovci 4:1
TEKMA ZA 1. MESTO: Podvin-ci Betonarna Kuhar - Podvinci Agrocenter Ptuj 4:1
Z drugo ekipo v 1. MNZ ligo
Minulo sezono je druga ekipa iz Podvincev osvojila prvo mesto v 2. ligi MNZ Ptuj in si tako priborila nastopanje v višjem ran-gu tekmovanja. Kljub temu da v Podvincih že imajo eno ekipo, ki tekmuje v Štajerski ligi, so se odločili, da bodo z drugo ekipo nastopili v 1. ligi MNZ Ptuj.
Športni napovednik
Foto: Črtomir Goznik
Ljubitelji nogometa, ki so se zbrali v velikem številu, so videli dober nogomet.
Danilo Klajnšek
Slavko Petrovič: »Cilj je zlata sredina.«
V novi sezoni bo ta liga štela 14 klubov, zato bo tekmovalna sezona daljša za štiri kroge. Trener Slavo Petrovič nam je dejal: »Priprave smo pričeli 22. julija. Vadili smo trikrat tedensko. Z obiskom na treningih sem zadovoljen, saj se jih je redno udeleževalo 22 nogometašev. Da jih ni bilo več, pa so »krive« poškodbe in dopusti. Do sedaj smo sodelovali na dveh turnirjih in na obeh osvojili drugo mesto. Zavedamo se, da se moramo dobro pripraviti na tekmovanje, ki bo v prihajajoči sezoni daljše in kvalitetno. V krog favoritov bi uvrstil ekipe Gerečje vasi, Središča in Oplo-tnice. Mi si želimo sicer uvrstitev do osmega mesta ali kakšno mesto višje. Liga že dolgo ni bila tako zanimiva, kot se nam obeta v tej sezoni.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Pokal Hervis
Zavrč v Limbuš
V tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije - pokal Hervis so bili žrebani pari 1. kroga. Edini predstavnik iz MNZ Ptuj, Zavrč, kot zmagovalec tega pokala, bo v 1. krogu gostoval v Limbušu proti domači ekipi Marles hiše, ki nastopa v Štajerski nogometni ligi. V primeru zmage bi se uvrstili med šestnajst ekip, ki se jim bodo v drugem krogu priključile Domžale. Maribor, Luka Koper in Olimpija. MNZ Ptuj ima samo enega predstavnika, ker Labod Drava, ki si je kot finalist priigrala mesto v prvem krogu, ne tekmuje več. Preostali pari so naslednji: Krka - Tolmin, Portorož Piran - Gar-min Šenčur, Malečnik - Interblock, Hotiza - HIT Gorica, Tehnostroj Veržej - Odranci, Ilirska Bistrica - Rudar Velenje, Grad - CM Celje, Britof - Triglav in Krško - Nafta. Tekme bodo odigrane 24. avgusta. (dk)
Nogomet • Prijateljske tekme
Fotozapis
Rajko Janjanin
Tehnostroj Veržej - NŠ Drava Ptuj 2:2 (0:0)
STRELCA ZA NŠ DRAVA PTUJ: Topol-nik 60., Furh 86.
NŠ DRAVA PTUJ: Kocen, Nikolaj, Pu-kšič, Druzovič, Topolnik, Čeh, Krajnc, Zagoršek, Wagner, Roškar, Antolič
IGRALI SO ŠE: Simonič, Zdovc, Gori-čan, Letonja, Furh, Veselič, Kočar TRENER: Tomislav Grbavac Nogometaši NŠ Drava Ptuj so odigrali predzadnje srečanje pred pričetkom prvenstva. Njihov tokratni nasprotnik je bil tretjeligaš Veržej. V enakovredni igri, kjer so obema ekipama pripadala določena obdobja igre, je končni izid še najbolj realen pokazatelj tega, kar se je dogajalo v Veržeju. Tekma je bila tudi dokaj trda, kar pa je mladim ptujskim nogometašem prišlo še kako prav, saj se bodo le tako navadili na »igralne« pogoje, ki jih čakajo v novi sezoni v Štajerski ligi. Ob tem pa predvsem veseli spoznanje, da je ekipa modrih vse bolj popolna in da je predvsem viroza, ki je mlade dravaše zajela pred kratkim, že preteklost.
Gorišnica - Zavrč 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Čeh S. 18., 0:2 Gabro-vec 30.,0:3 Fridl 50., 0:4 Šnajder 65.
GORIŠNICA: Bezjak, Kolar B. Kolar N., Brec, Žnidarič, Muršič R., Muršič E., Mar, Šterbal, Poplatnik, Purgaj
IGRALI SO ŠE: Zavec, Mulej, Kosta-njevec TRENER: Filip Žnidarič ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Rumež, Filipovič, Darmopil, Kuserbanj, Čeh A., Čeh S. Letonja, Murat
IGRALI SO ŠE: Golob, Pečnik, Vinko-vič, Šnajder, Fridl, Marinič, Vočanec, Domjan TRENER: Miran Emeršič V Gorišnici je v torek potekalo zanimivo prijateljsko srečanje med domačini, ki tekmujejo v ligi 1. Mnz Ptuj, in novim predstavnikom 3. lige Gostje so bili pričakovano boljši tekmec, njihova zmaga bi lahko bila izražena tudi z višjo razliko, toda tudi domačinom je treba čestita za hrabrost. Zavrčani so predzadnjem obračunu pred prvenstvom štirikrat zadeli, po dvakrat na polčas, domačini pa so lahko ugotavljali predvsem, kako ekipa deluje v fazi obrambe.
tp
V minulem tednu je po 36 letih znova obiskal Ptuj Rajko Janjanin, nekdanji odličen nogometaš, sedaj član strokovnega štaba grškega prvoligaša Pana-thinaikosa iz Aten.
Kot igralec NK Dinama iz Zagreba je leta 1977 služil vojaški rok na Ptuju. Takrat je redno treniral z igralci članske ekipe NK Drava, ki je takrat nastopila v 1. slovenski ligi. Na treningih je bil vzor amaterjem. Redno je nastopal za veteransko ekipo NK Drave, ki je takrat nastopala v 1. ligi MNZ.
Pred dnevi so se srečali takratni trener NK Drava Marjan Lenartič, trener vratarjev Ivan Klarič in kapetan takratnega moštva Dušen Hvalec. Obudili so prijetne spomine; med dru-
gim so se spomnili prijateljske tekme med Dravo in Dinamom iz Zagreba, takratn uspešnim prvoligašem v bivši Jugoslaviji. Na Mestnem stadionu si je tekmo ogledalo 3000 gledalcev. Rajko je takrat igral za Dravo, rezultat je bil atraktiven - 8:4 za Dinamo. Za Dinamo so takrat igrali kasnejši zvezdniki Kraj-nčar - „Cico", vratar Ivkovič, Bo-nič, Cerin, Miljkovič ...
Rajko je po odluženem vojaškem roku na Ptuju uspešno nastopal za Dinamo, Crveno zvezdo in za takratno jugoslovansko državno reprezentanco, kariero pa je končal v Panathinaikosu.
Po prijetnem kramljanju so se športni prijatelji razšli z obljubo, da se ponovno srečajo na Ptuju.
ur
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - PETEK ob 19.00: CM Celje - Nafta; SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - HIT Gorica, Maribor - Domžale; NEDELJA ob 17.00: Mura 05 - Triglav; NEDELJA ob 19.00: Olimpija - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Roltek Dob - Aluminij, Dravinja Kostroj - Krško; NEDELJA ob 17.30: Šmartno 1928 - Interblock, Bela krajina - Šampion Celje, Garmin Šenčur - Kalcer Radomlje
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
1. KROG: Olimpija - Aluminij (sobota ob 18.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
1. KROG: Olimpija - Aluminij (sobota ob 16.00)
LIGA U 14 - VZHOD
1. KROG: NŠ R. Koren Dravograd - Aluminij (sreda, 17. 8., ob 18.00)
ŽENSKI NOGOMET / POKAL NZ SLOVENIJE
1. KROG: Dornava - Teleing Pomurje (nedelja ob 17.30)
TRADICIONALO SREČANJE V PODVINCIH
V	Podvincih bo v nedeljo tradicionalni turnir v nogometu, in sicer bodo nastopili nogometaši MO Ptuj, občine Juršinci in domači veterani. Turnir se bo pričel ob 15. uri.
Ob 18. uri pa bodo nogometaši Podvincev Agrocentra Ptuj ob 18.00 igrali prijateljsko nogometno tekmo s Cerkvenjakom.
PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
V	soboto ob 18. uri bodo nogometaši Gorišnice v prijateljskem nogometnem srečanju gostili ekipo Podvincev Betonarne Kuhar. V soboto ob 17.00 bodo nogometaši Zavrča gostili ekipo Beltincev.
Nogometni turnir kadetov v Grajeni
ŠD Grajena prireja v soboto, 13. avgusta, s pričetkom ob 13.00, turnir kadetov v nogometu. Na nogometnem turnirju kadetov bodo poleg domače kadetske ekipe nastopile še kadetske ekipe Hajdine, Stojncev in Rogoznice. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Za dodatne informacije smo vam na voljo na številki 031 496 349 (Tomaž) ali nkgrajena@ gmail.com Vljudno vabljeni vsi ljubitelji športa in nogometa.
Prlekija: V nedeljo kolesarski maraton
Kolesarska sekcija ŠD Radenci bo v nedeljo pripravila že 16. rekreativni kolesarski maraton po Prlekiji, ki bo imel start (10.00) in cilj pred termalnim kopališčem Bioterme v Moravcih pri Mali Nedelji. Kolesarji se bodo podali na 20, 45 in 68 kilometrov dolge proge, vsi udeleženci z vplačano startnino in prevoženimi kilometri pa bodo dobili kopalno brisačo, brezplačne napitke Radenske, topli obrok in brezplačen vstop v kopališče Bioterme Mala Nedelja na dan maratona, ko bo za kolesarjenje treba odšteti 19 evrov.V lanskem letu se je maratona udeležilo 605 kolesarjev.
Zadnjo nedeljo v tem mesecu (28. avgust) pa se bodo rekreativni kolesarji zbrali pred lovskim domom v Radencih, kjer se bo pričel že 31. kolesarski maraton Treh src. Tudi tokrat so organizatorji pripravili proge na 27, 54 in 70 kilometrov, prijavnina pa prav tako znaša 19 evrov ter vključuje brezplačne napitke Radenske, topli obrok, kopanje v termah Zdravilišča Radenci s 50-odstotnim popustom na dan maratona ter polo majico.
Ljutomer: Taborski tek
V	okviru 55. praznika občine Ljutomer bo Športna zveza (ŠZ) pripravila že 16. taborski tek in pohod s startom in ciljem na Glavnem trgu v Ljutomeru. V petek ob 17. uri se bodo na progo podali najmlajši tekmovalci, ob 17.10 se bo pričel pohod, ob 18. uri pa bo še start tekov na 3000 in 8500 metrov. Prijave zbira ŠZ na dan prireditve med 15.00 in 16.30.
16. poletni rokometni tabor RK Jeruzalem Ormož 2011
ORGANIZATOR? Rokometni klub Jeruzalem Ormož
KRAJ? Dejavnost bo potekala na objektih Osnovne šole Kog, Kog 6, 2276 Kog.
ČAS? Tabor bo deloval v času od ponedeljka, 22., do petka, 26. avgusta 2011.
PRIČETEK TABORA? V ponedeljek, 22. avgusta 2011, ob 17. uri.
CENA? Znaša 60 EUR, za dva otroka iz ene družine 100 EUR.
UDELEŽENCI? Dekleta in dečki - letniki 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003. Tabora se lahko udeležijo tudi rokometaši drugih klubov.
PROGRAM? Treningi bodo za letnike 1997, 1998, 1999, 2000 potekali dvakrat dnevno na športnem igrišču na Kogu; mini rokometaši 2001, 2002, 2003 bodo trenirali v telovadnici OŠ Kog.
SKUPINE? Otroci bodo razdeljeni v tri skupine: A-skupina (1997, 1998), B-skupina (1999, 2000), C-skupina (2001, 2002, 2003).
PROSTI ČAS? Prosti čas med treningi bomo preživeli ob različnih animacijah in igrah za najmlajše.
PREHRANA? Poskrbljeno bo za pet obrokov na dan. Zajtrk (5 x), kosilo (4 x), večerja (5 x) in dvakrat na dan malica + ZAKLJUČNI PIKNIK.
BIVANJE? Spanje otrok na taboru ni nujno. Pogumnejši bodo noč prebili v šotoru, najmlajši in deklice pa bodo bivali v prostorih OŠ Kog.
OPREMA? Za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbijo udeleženci. Priporočamo, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo!), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno.
ZAKLJUČEK TABORA? Zaključek tabora s piknikom ter tekmami otrok proti staršem bo v petek, 26. avgusta 2011.
Informacije in predprijave do petka, 19. avgusta 2011:
040 165 293 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož) ali na e-mail: rkor-moz@gmail.com
dk, nš, uk, ur
Na sliki z leve: Marjan Lenartič, Rajko Janjanin, Dušan Hvalec, Željko Janjanin in Ivan Klarič
Mali nogomet
Liga CS Rogoznica
REZULTATI 5. KROGA: Rogoznica - Žabjak 3:0, ŠD Kicar - Velovlek 0:2, Podvinci st. - Rogoznica 3:1, Pacinje - ŠD Kicar 2:4, Velovlek -Žabjak 3:0, Podvinci ml. - ŠD Kicar 0:3, Pacinje - Velovlek 2:8, Podvin-ci st. - Podvinci ml. 4:5
1. PODVINCI ST.	11	S	1	2	25
2. VELOVLEK	11	7	0	4	21
3. ŠD KICAR	12	B	2	4	20
4. PODVINCI ML.	10	5	2	3	17
5. ROGOZNICA	11	5	0	B	15
B. PACINJE	10	2	1	7	7
7. ŽABJAK	11	1	0	10	3
Danilo Klajnšek
Videm • Z odprtja modernizirane ceste
Še tri kilometre novega asfalta v Halozah
V haloškem delu občine Videm, konkretno v naselju Repišče, so nedavno s krajšo slovesnostjo in daljšim zabavnim programom uradno predali namenu nov, skupno skoraj tri kilometre dolg odsek ceste, ki povezuje naselji Repišče in Soviče.
Župan občine Videm Friderik Bračič, ki je nastopil kot osrednji govornik ob odprtju, je med drugim povedal, da se za vsakim takim projektom skriva veliko pogajanj, tudi zapletov, ampak da s skupnimi močmi, vztrajnostjo in sklepanjem kompromisov vedno lahko dosežejo uspešen zaključek.
Moderniziran odsek ceste, ki se začenja v naselju Soviče in vodi preko Repišč do nekdanjega gostišča Zelena dolina tik pred središčem Zg. Leskov-ca, kjer se priključuje na regionalno cesto do mejnega prehoda, je bil deloma preplaščen v dolžini enega kilometra, v dolžini približno dveh kilometrov pa asfaltiran povsem na novo. Kot je še povedal Bračič, se je del celotnega odseka v dolžini 1,2 kilometra financiral pretežno iz sredstev, ki jih je občina prejela iz razpisa za Južno mejo, preostalo je financirala občina sama iz proračuna, nekaj pa so primaknili tudi uporabniki ceste, domačini in vikendaši, ki živijo ob njej. Slednji, teh je kar precej, saj gre za precej gosto naseljen del haloških gričev, so zagotovili gramoz in tampon za nanos asfaltne podlage. Skupna vrednost celotne naložbe je približno 300.000 evrov, od tega je občina po razpisu pridobila 140.000 evrov, delež krajanov
Trak ob uradni predaji preplaščenega in novoasfaltiranega trikilometrskega odseka ceste Sovi-če-Repišče-Zelena dolina so prerezali (od leve): predsednik KS Soviče-Dravci-Vareja Bojan Merc, predstavnik gradbenega odbora Daniel Milošič, župan Friderik Bračič in predsednik KS Leskovec Franc Kozel.
pa znaša po oceni župana okoli 15.000 evrov.
Uradna slovesnost s predajo ceste v uporabo se je začela s petjem ljudskih pevcev Me-jašev, v imenu gradbenega odbora je zbrane nagovoril Daniel Milošič, ki je poudaril, da je za te kraje vsak kilometer asfalta velika pridobitev in še, da je bilo potrebno veliko vztrajnosti ter „trme", da so pri vodstvu občine vendarle dose-
gli uresničitev dolgoletne želje, zahvalil pa se je tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi. Po nagovoru župana je spregovoril še predsednik krajevne skupnosti Leskovec Franc Kozel, ki je povedal, da cesta ne povezuje le krajev, ampak predvsem ljudi, za njim pa še predsednik sosednje krajevne skupnosti Soviče-Dravci-Vareja Bojan Merc, ki pa je izpostavil, da so veseli tega dela
ceste, ampak njihovi „apetiti" s tem še niso potešeni, saj imajo gramoziranih cest še precej. Sledil je kratek humorni skeč, ki so ga odigrali Marija Milošič, Mateja Lesjak in Martin Pod-hostnik, kulturni program pa je zaokrožil še mlad domačin Žan Habjanič s prepevanjem. Po blagoslovu, ki ga je opravil leskovški župnik Edi Vajda, je sledil simboličen prerez traku; ta čast je pripadla županu Fri-
deriku Bračiču, obema predsednikoma krajevnih skupnosti, Bojanu Mercu in Francu Kozelu, ter članu gradbenega odbora Danielu Milošiču, za tem pa so se zbrani na odprtju ob glasbi, hrani in pijači veselili še v pozni večer.
Modernizira se še več odsekov cest
V občini Videm v teh dneh potekajo modernizacije in asfaltiranje več cest. Najdaljša med njimi je cesta Strmec, ki bo modernizirana v dolžini kar 5,5 kilometra, krajani pa so zanjo že lani na lastne stroške uredili gramozirano in utrjeno podlago; gramoz je sicer iz lastne zaloge še prispevala občina. Pogodba za asfaltno prevleko v višini 270.000 evrov je podpisana s Cestnim podjetjem Ptuj, dela pa naj bi bila končana septembra. Sicer pa skupna vrednost ureditve te ceste, upoštevajoč vsa opravljena dela, finančni vložek krajanov in material po oceni župana znaša blizu 400.000 evrov.
Modernizira se tudi manjši, okoli 1,2 kilometra dolg odsek ceste v Okiču, kjer s svojim vložkom prav tako sodelujejo tam živeči občani. S pridobljenimi sredstvi iz razpisa Južna meja se bo urejal še krajši, 400-metrski odsek ceste na
Majskem Vrhu, ki bo končan do konca septembra, občina pa je iz lastnega proračuna in s prispevki občanov financirala še asfaltiranje 400-metrskega gramoziranega odseka ceste v Vareji, ki vodi mimo Poslanče-ceve domačije.
Asfaltiranje ceste na Belav-šek je po županovih besedah predvideno v letu 2012, enako velja tudi za cesto Trdobojci, kjer bo treba asfaltirati kar dobrih pet kilometrov vozišča. Z ureditvijo vseh omenjenih cestnih odsekov bodo rešene vse glavne povezovalne ceste v haloškem naselju občine Videm, ki sicer letno modernizira okoli 10 kilometrov cestne infrastrukture.
Župan Friderik Bračič pa je na naše vprašanje še povedal, da obvestilo iz kabineta Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVRL) o letošnji prepolovitvi izplačila sredstev občinam po 23. členu Zakona o financiranju občin (ZOF) ne bo vplivalo na že začrtane naložbe. Ceste se bodo torej urejale ne glede na letošnji primanjkljaj iz naslova ZOF; za redno poplačilo izvajalcem bodo v Vidmu poskrbeli iz vsote odobrenega kredita do marca naslednjega leta, ko naj bi po odločitvi SVRL občine prejele še drugo polovico letošnjih sredstev iz ZOF.
M. S.
Obrež • Ribiški tabor na obrežju Drave
■	l|	■	■■■	▼ I ▼
Lovci na ribe in divje prašiče
V Obrežu ob reki Dravi je Ribiška družina Ormož organizirala že 13. tabor za mlade ribiče. Predsednik Rado Antolič je povedal, da je njihova želja predvsem mlade naučiti živeti z naravo in jim pokazati še zadnje neokrnjene predele Drave. Mlade so seznanili z vrstami rib, ki se tukaj zadržujejo, spoznavali pa so tudi druge živali v vodi in na kopnem.
Pri tem je pomembno tudi štiri dni preživeti v šotorih, brez običajnega domačega udobja, uslug hotela Mama, ki ga poznajo otroci doma, brez
televizije in računalnika. Osrednja dejavnost tabora je sicer ribolov, v katerem so fantje postali že pravi mojstri in od katerega je odvisna tudi kakšna ve-
čerja. Rado Antolič je povedal, da sicer ure in ure lovijo, ulov pa je velikokrat bolj skromen.
Ideja za ribiški tabor je zrasla iz namere Rada Antoliča, da del
Foto: Viki Ivanuša
Letos je bil ribiški tabor rezerviran izključno za moške. Pred njimi trepetajo ribe in divji prašiči ...
počitnic preživi s sinoma v šotorih ob Dravi. Ko je to povedal prijateljem, jih je bilo naenkrat deset. Število se je iz leta v leto povečevalo, sedaj pa se je številka ustalila okrog 20. Tako imajo letos v taboru 18 udeležencev. Starostni razpon udeležencev je od 6 do 21 let, za nekaj ur dnevno pa se jim pridružijo tudi mlajši otroci, ki še ne prespijo v taboru. V minulih letih, ko so bili otroci še majhni in so se bali tekoče vode, so tabor izvajali v Savcih pri ribniku, potem pa so odkrili ta lep košček neokrnjene džungle ob Dravi, kamor se vračajo leto za letom. Včasih se je tabora udeležilo tudi kakšno dekle, letos pa se je oblikoval izključno moški tabor. Povedali so, da kljub temu vse dobro poteka, da zmorejo sami skuhati in poskrbeti za vse potrebno. Fantje po sproščanju energije v naravi zelo radi jedo vse, kar pride na mizo. Potem pa je treba pospraviti za sabo, se umiti, le z zobmi
Foto: Viki Ivanuša
V Dravi je mogoče loviti ribe, se voziti s kanujem ali pa se igrati Tarzana, kot so poimenovali skakanje v vodo z vrvi.
niso tako natančni, so zaupali tisti najbolj zgovorni.
Dan v taboru se prične zgodaj in najprej se podajo na ribarjenje, potem kopanje in zajtrk. Sledi priprava kosila, popoldne pa spet kopanje, skakanje z vrvi v vodo s kakšnega drevesa, ki visi nad vodo, vožnja s kanuji po Dravi, izdelava orožja, kurjenje ognja. Takoj za ribarjenjem pa je najpomembnejši lov na divjega prašiča, ki ga neuspešno lovijo že tri leta, odkar so ponoči zares slišali krdelo divjih svinj, ki se je pognalo skozi koruzo. O divjih prašičih od takrat ni ne duha ne sluha, ostala pa je zgodba, ki jo ribiči znajo raztegniti na primerno velikost. Prav zabavno je, saj se otroci vsako leto neu-
morno pripravljajo na lov, izdelujejo potrebno orožje, glavna tema pogovorov je, kdo bo ujel prašiča in kaj bodo naredili iz njega. Zgodbo so vsi vzeli zares in jo prav po ribiško nadgrajujejo. Edina težava pri vsem skupaj je, da so divje svinje zelo hitre in jih je res težko ujeti ...
To je tabor za prave moške, kjer fantje še smejo sekati veje s sekiro, rezati z noži, kjer se pot skozi neokrnjeno dravsko džunglo utre z mačeto in je tudi stranišče brez osvežilca na steni popolnoma eko. Otroci po takšnem doživetju začnejo ceniti naravo in življenje v njej. Da pa se jih je po vrnitvi domov, prepojene z dimom tabornega ognja, splačalo skopati in oprati, pa je že druga zgodba ...
Viki Ivanuša
Foto: SM
Kuharski nasveti
Kardamom
Kardamom spada med večletno tropsko rastlino, ki spominja na trstiko. Ima dolge, zelene, suličaste liste in podzemno koreniko. Do 4,5 metra visoka rastlina razvije ob vznožju do 60 centimetrov dolge cvetne poganjke, na katerih se razvijejo bledo zeleni cvetovi. Iz cvetov se razvijejo tridelni glavičasti plodovi, ki so veliki 10 do 20 mm in vsebujejo 15 do 20 majhnih semen, ki so rdeče rjave barve nepravilnih oblik.
flk
Foto: arhiv
Kardamom
Kardamom raste divje v vedno zelenih tropskih gozdovih jugozahodne Indije. Indija je hkrati tudi največji proizvajalec in izvoznik te dragocene začimbe, saj je kar 80 % te začimbe indijskega izvora, ostali delež prispevajo še Gvatemala, Tanzanija in Sri Lanka. Kot izrazita tropska rastlina kardamom potrebuje za svojo rast obilo dežja in toplo klimo s temperaturo 10 do 35 oC. Pri celotni rastlini začimbo predstavljajo plodovi.
To so aromatična semena, naravno shranjena v svojih strokih. Na tržišču se plodovi pojavljajo v treh oblikah. Najbolj so cenjeni zeleno obarvani, umetno posušeni plodovi. Nekoliko manj cenjeni so svetlejši, na soncu sušeni plodovi. Tretja prodajna oblika so zaradi lepšega videza s kemikalijami beljeni plodovi kardamoma. Včasih v prodaji še najdemo najmanj cenjena, nezavarovana semena, ki so med predelavo kardamoma izpadla iz stroka. Zaradi njegove prefinjene arome kardamom uvrščamo med najbolj cenjene in najdražje začimbe.
Kardamom ima prijeten aromatičen vonj in pikanten
Praviloma se kužki zelo radi vozijo v avtomobilu, prav uživajo pri tem in se zelo trudijo, da jih vzamemo v avto. Na daljših vožnjah lepo zaspijo, so umirjeni in povsem neproblematični sopotniki. Pri nekaterih pa se pojavljajo težave. Predvsem mladi psi pogosto težko prenašajo vožnjo v avtomobilu, se močno slinijo, tudi
okus. Količina in kakovost eteričnega olja sta odvisna od kraja, od koder rastlina izvira, in klimatskih pogojev. Plodovi vsebujejo 2 do 8 % eteričnih olj, poleg eteričnih olj vsebuje še okrog 9 % vode, 11 % beljakovin, 7 % maščob, ostali delež pa predstavljajo ogljikovi hidrati. Pri pobiranju in sušenju je pomembno še nekaj, in sicer da sveže obrane plodove kardamoma operejo, pri tem se ne smejo poškodovati stroki, saj kardamom nato sušijo, naravno ali umetno. Pri tem je pomembno, da stroki ostanejo zaprti, saj preprečujejo hlape-nje eteričnih olj iz semen.
Pred uporabo kardamom zmeljemo, danes na tržišču tako in tako dobimo pretežno fino mleti kardamom. Melje-mo lahko cele plodove ali semena, seveda je kardamom, ki je mlet le iz semen, bolj aro-matičen in dragocenejši kot s stroki vred mleti kardamom. V kuhinji ga uvrščamo med sladke začimbe, in če ste se kdaj spraševali, zakaj imajo nekateri medenjaki tako fini okus ali kakšno drugo božično novoletno drobno pecivo, je ta okus običajno prispeval kardamom.
bruhajo in vse to zaradi centra za ravnotežje, ki pri mladih živalih še ne deluje povsem v redu. Težave najpogosteje izginejo, ko kuža napolni 12 mesecev starosti. Pri nekaterih psih pa težava ostane tudi, ko odrastejo.
Na vožnjo v avtomobilu moramo kužka navaditi in ga zato čim večkrat vzamemo zraven
Z njim začinjamo peciva, predvsem medenjake, sadne solate, mlečni riž in druge podobne jedi. Mleti kardamom je tudi ena izmed sestavine začimbne mešanice curry. Zraven peciv kardamom uporabljamo še pri pripravi nekaterih vrst likerjev, brezalkoholnih pijač, nekatere države pa pripravljajo tudi kavo iz dragocenih semen kardamoma.
Najbolj fini kardamom, ki je mlet iz semen, skoraj vedno uporabljamo za pripravo drobnega peciva ali ga dodajamo h krhkemu testu. Milejši, tako imenovan črni kardamom ima občutno večje plodove in ga dodajajo v mesni industriji pri pripravi obarjenih klobas ali ga uporabljamo v indijski kuhinji za pripravo številnih mesnih in zelenjavnih jedi. Kardamom pogosto nastopa v kombinaciji začimb, kot so cimet in mleti klinčki oziroma pri pripravi božično-novoletnega drobnega peciva.
Kardamom lahko dodamo tudi receptom, ki jih dobro poznamo, vendar nam delujejo
na krajše razdalje, da sprevidi, da vožnja ni nič strašnega in nevarnega. Zraven vzdraže-nega centra za ravnotežje je pogost vzrok neprijetnostim pri vožnji psov v avtomobilu tudi strah ali celo paničen strah pred vožnjo. Take živali so med vožnjo zelo nemirne, pospešeno dihajo in venomer zamenjujejo prostor v vozilu. Zaradi paničnega obnašanja, glasnega pospešenega dihanja in pogostega slinjenja so res neprijetni sopotniki na daljših vožnjah in slabo vplivajo na vse potnike v avtomobilu.
Do nedavnega ni bilo specifičnih zdravil za pse, ki bi preprečevala omenjene težave. Lastniki kužkov so z večjim ali manjšim uspehom uporabljali tabletke zoper potovalno slabost za otroke. Sedaj je v uporabi tudi veterinarski preparat zoper bruhanje v obliki tabletk. Preparat se imenuje CERENIA in je na voljo na recept pri veterinarjih in v veterinarskih lekarnah. S pravilno uporabo omenjenega preparata bomo zanesljivo povsem odpravili težave s potovalno slabostjo, in kar je zelo pomembno in uporabno, tabletke lahko uporabimo tudi
že manj zanimivo. Tako lahko pripravimo brizgano pecivo z dodatkom kardamoma. Pripravimo ga tako, da 30 dag kvalitetne margarine dobro penasto umešamo, oziroma mešamo z električnim mešalnikom tako dolgo, da postane popolnoma gladka, nato dodamo 2 velika ali 3 drobne rumenjake ter 18 dekagramov sladkorja v prahu in zopet mešamo tako dolgo, da dobimo zelo gladko zmes. Nato primešamo 45 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo žličko kardamoma. Lahko pa dodamo le 42 dekagramov moke in ostali delež moke nadomestimo z negrenkim fino mletim kakavom. Testo z roko dobro premešamo, da je gladko.
Pečico ogrejemo na 200 do 220 oC, z dresirno vrečko z nazobčanim tulcem nabrizga-mo na pomaščen pekač ali na peki papir enako velike kekse, ki jih v vroči pečici spečemo. Ohlajene lahko do polovice namočimo v čokoladni obliv, saj se tudi čokolada in karda-mom po okusu dopolnjujeta.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kasneje v primeru bruhanja in težav z želodčkom. Zdravilo blokira vse dražljaje bruhanja, ne glede na izvor. Pri uporabi se moramo držati priloženih navodil in upoštevati nasvete veterinarja, ki jih dobimo pri izdaji zdravila. Pri kužkih, ki pa so v avtomobilu samo nervozni in močno vznemirjeni, a ne bruhajo, se pogovorimo s svojim veterinarjem o uporabi pomirjeval, ki jih damo kužku pred vožnjo.
Še vedno pa velja opozorilo in navodilo, da gremo na daljšo pot s svojimi ljubljenčki predvsem ponoči, podnevi pa le, če imamo klimatiziran avtomobil, ki mu lahko zaupamo. Ponoči je manjša verjetnost zastojev in stoječih kolon, ki so v visoki vročini lahko zelo neprijetni. Kužki naj bodo popolnoma te-šči, med vožnjo se večkrat ustavimo, da opravijo fiziološke potrebe in popijejo malenkost vode. Če je vse v redu, kužki potovanje umirjeno prespijo in so takoj po koncu potovanja razigrani, veseli ter pripravljeni na nove dogodivščine in uživanje skupaj z lastniki. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tačke in repki
Kužek težko prenaša vožnjo v avtomobilu
Poletje je čas dopustov in potovanj, pri katerih sodelujejo tudi naši mali kosmatinčki, in dogaja se, da nekateri vožnjo težko prenašajo - slabo jim je, tudi bruhajo. Kar nekaj lastnikov takih živali zanima, kako lahko preprečijo težave pri svojih kužkih in jim naredijo vožnjo z avtomobilom prijetnejšo.
Predelava živil rastlinskega izvora (poljščin, vrtnin, zelišč, gob in gozdnih sadežev)
Na naših kmetijah pridelamo kar nekaj zelenjave in sadja, ki ga velikokrat ne moremo prodati, zato bi bilo mogoče zanimivo razmišljati o možnostih predelave. Predelava seveda zahteva več delovne sile na kmetiji in tudi nekaj dodatnih vlaganj v ureditev prostorov. Izdelke pa moramo še prodati, za kar je potreben zopet čas in denar. Trenutno so domači izdelki iz kmetij vedno bolj iskani in cenjeni. Ker želimo, da bi se več kmetov odločalo za dopolnilne dejavnosti, vam danes podrobneje predstavljamo pogoje za predelavo živil rastlinskega izvora, ki je le ena od vrst dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Sem spadajo:
-	predelava vrtnin, (predelane In konzervirane vrtnine, zelenjavni sokovi, predelava in konzerviranje krompirja, kuhanje in drugo pripravljanje zelenjavnih izdelkov);
-	predelava sadja (sušeno sadje, sokovi, predelano in konzervirano sadje in orehi, kuhanje in drugo pripravljanje sadnih izdelkov);
-	rastlinska in živalska olja in maščobe;
-	mlevski in škrobni izdelki (moka, otrobi in drugi mlevski izdelki);
-	priprava krmil za živali;
-	priprava drugih živil (kruh, pecivo in slaščice, testenine, kis, čaj , dišavnice in začimbe, druga živila);
-	pijače (žgane pijače, druge fermentirane pijače, sadna vina in pivo);
-	les (lesena embalaža, izdelki stavbnega mizarstva in tesarstva, lesni bri-keti, sekanci, polena, drugi izdelki iz lesa ...).
Obseg proizvodnje:
Na kmetiji se mora za tovrstno dopolnilno dejavnost zagotavljati najmanj 50 % lastnih surovin, ostale pa morajo izhajati iz drugih kmetij.
Za predelavo piva se mora na kmetiji zagotoviti najmanj eno lastno surovino. Piva se lahko izdela največ do 52.000 l na leto in se ga lahko proda samo neposredno končnemu potrošniku.
Če se izvaja peka kruha, potic in peciva in izdelava testenin na tradicionalen način, delež surovin ni določen in je omejitev v obsegu proizvodnje. Na leto lahko spečemo do 13.500 kg kruha letno ali 2000 kg potic, peciva in izdelamo prav toliko testenin.
Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilno dejavnost na kmetiji (Ul. RS št. 93/2001) določa pogoje o ureditvi prostorov, opreme in oseb.
Prostore in opremo za predelavo se sme uporabljati samo za obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin in živil.
Prostori morajo biti zaščiteni pred vdorom glodavcev in mrčesa, priključeni morajo biti na vir pitne vode, odvajanje odplak iz prostorov mora biti urejeno v skladu s posebnimi predpisi, delovni prostori morajo biti čisti in dobro vzdrževani, tla in stene do višine 1,8 m morajo biti iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje, stiki sten in tal morajo biti izdelani z zaokro-žnicami, stroji in naprave morajo biti iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje, urejeno mora biti naravno zračenje, v območju termične obdelave pa še prisilno zračenje, delovni prostori morajo biti primerno osvetljeni, vsa živila in surovine morajo biti skladiščeni dvignjeno od tal, prostor pred objektom, kjer poteka dostava in izdaja izdelkov, mora biti protiprašno urejen, vozilo za prevoz surovin in izdelkov mora ustrezati minimalnim higienskim pogojem.
Prostori za predelavo sadja, zelenjave, gozdnih sadežev, začimb in zelišč morajo imeti ločen čisti in nečisti del.
V	nečisti del sodi grobo čiščenje in pranje pridelkov. Oprema mora obsegati: delovno površino, dvodelno pomivalno korito oz. bazensko korito, tuš za pranje surovin in odlagalno površino.
V	čisti del sodijo postopki fine obdelave, postopki konzerviranja ter polnjenje in pakiranje. Za različne tehnološke postopke je treba urediti funkcionalno ločena območja.
Za sušenje sadja je potrebna sušilnica ter prostor, v katerem je možno skladiščenje manjših količin sadja.
Za žganjekuho je treba urediti poseben prostor.
Če se v okviru omenjenih predelav opravlja tudi pakiranje in skladiščenje izdelkov, je za to treba urediti poseben prostor v skladu s pravilnikom.
Za peko kruha, potic in peciva tre izdelavo testenin na tradicionalni način mora biti skladiščni prostor za surovine suh in zračen.
Prostor za pripravo testa: delovne površine za oblikovanje izdelkov morajo biti iz materialov, ki se dajo mokro čistiti in morajo biti higiensko vzdrževane; imeti mora dvodelno pomivalno korito s hladno in toplo vodo ter odlagalno in odcejalno površino; urejeno mora biti funkcionalno ločeno območje za ravnanje s svežimi jajci; nameščen mora biti umivalnik za umivanje rok s tekočo hladno in toplo vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo.
Na kmetiji, kjer se opravlja peka kruha in ostalih izdelkov na tradicionalen način, lahko te izdelke pečejo v obstoječi krušni peči, ki mora biti kurjena z drvmi ali posredno ogrevana.
Prostori za shranjevanje končnih izdelkov morajo biti ustrezno prezračeva-ni, oprema v teh prostorih mora omogočati mokro čiščenje.
Pogoji glede oseb (delovna in osebna higiena)
Osebe, ki delajo v delovnem procesu, morajo obvezno uporabljati delovno obleko, pokrivala in obuvala, ki so samo za ta namen. Delovna obleka mora biti iz materiala, ki se lahko prekuha in lika pri temperaturi nad 100 °C ali kemično čisti. Osebe, ki delajo z živili, morajo skrbeti za čisto delovno obleko in obutev, ki mora biti nameščena v garderobni omari pred prostorom za predelavo.
Osebe, ki živijo na kmetiji, lahko uporabljajo obstoječe sanitarije v stanovanjski hiši. Na voljo mora biti hladna in topla tekoča voda, tekoče milo, brisače za enkratno uporabo in dezinfekcijsko sredstvo ter koš za odpadke.
Med delovnim procesom je treba zagotavljati čistočo delovnih prostorov, opreme in naprav. Po končanem delu je treba opraviti temeljito čiščenje v skladu s smernicami dobre higienske prakse. Za shranjevanje čistil mora biti poseben prostor ali zračna omara.
Nosilci dopolnilne dejavnosti in družinski člani, ki sodelujejo pri predelavi živil, se morajo redno izobraževati s področja higiene živil in osebne higiene. Načrt izobraževanja zapišejo v dobri higienski praksi.
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano v skladu s predpisi, ki urejajo ustreznost živil.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Slavica Strelec, inž. kmet.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Delavka
Vprašanje: Zaposlena sem pogodbeno v podjetju za osem mesecev. Desetega septembra mi poteče pogodba, zanima me, ali mi jo bodo podaljšali.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, v vašem primeru občutim nek strah in tesnobo. V bistvu je to nekaj normalnega in povsem razumljivega. Že od malih nog ste navajeni delati in ste tudi zelo
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
pridni in marljivi. Pogled v zvezdno karto neba v trenutku vprašanja mi pripoveduje o tem, da ste tiste najhujše časa dali za seboj. Pomembno je, da imate vero in da zaupate. Krog večne usode se vrti in tako se lahko dogodi, da ste enkrat zgoraj in drugič spodaj. V podjetju, kjer delate trenutno, se obetajo spremembe in
Krvodajalci
2. junij: Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Vida Škvorc, Breg 1; Milan Borko, Lačaves 18; Mitja Puklavec, Drakšl 35 b; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Jože Horvat, Podgorci 60; Slavko Filipič, Vinski Vrh 25; Andrej Rihtar, Sejanci 16; Damir Lenart, Podvinci 126 c; Dušan Potočnik, Popovci 2; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Gregor Maruh, Pu-hova ulica 12; Jožef Vrtič, Zabovci 74; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Franc Kump, Senčak 11; Sara Burjan, Ul. 5. prekomorske 12; Darinka Predikaka, Podlože 60 a; Marija Škr-janec, Kicar 43 b; Suzana Smrekar, Zoisova pot 15; Sabina Predikaka, Podlože 60 a; Andrej Polanič, Dorna-vska c. 13; Marina Šterbal, Kukava 44; Vinko Burjan, Ul. 5. prekomorske 12; Sašo Nahberger, Zagrebška cesta 118; Miran Predikaka, Podlože 60 a; Polona Škreblin, Gubčeva ulica 21; Robert Fajt, Spodnji Gaj 39.
6. junij: Arland Kerič, Janeza Pu-harja 2, Kranj; Andrej Zlatnik, Fran-kovci 42 a; Zlatko Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; David Mislovič, Borovci 60; Marija Zagoršek, Bukovci 72; Aleš Zamuda, Formin 58; Leonida Ozimek, Anželova 11; Ludvik Skela, Dobrina 65 b; Darko Fajfar, Pobrežje 9 a; Klavdija Čelan, Cirkov-ce 24; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Franc Bezjak, Majšperk 85; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Marjan Ser-dinšek, Nova as pri Ptuju 58; Vinko Simonič, Dornava 3; Neža Erjavec, Vičava 66; Tonček Breg, Grajenščak 68; Bojan Petek, Krčevina pri Vurber-ku; Albin Voda, Destrnik 28 b; Milan Železnik, Kočice 67; Janez Štumber-ger, Stojnci 20; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva 27; Peter Leva, Zg. Ložnica 77; Domen Majcen, Brunšvik 37 a.
9. junij: Mario Fniderl, Moravci 62 a; Matjaž Vajda, Hajndl 8; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1; Avgust Borko, Ul. dr. Hrovata 7; Alojz Iva-nuša, Frankovci 30; Miran Medved, Podgorci 1 a; Mitja Novak, Vel. Brebrovnik 44; Valter Šmid, Senik 24; Saša Čavničar Krčevina 13; Franc Trčko, Cirkovce 59 a; Boštjan Podgoršek, Podvinci 46 a; Zvonko Babič, Župečja vas 44; Jože Rojko, Šikole 36; Stanislav Zagoršek, Bukovci 72; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Primož Baklan, Zg. Jablane 30; Brano Čepič, Prešernova 20; Jelka Voda, Mestni vrh 43; Štefan Trčko, Sp. Jablane 11; Robert Pšajd, Klepova ul. 14; Matic Valentan, Starošince 13 a; Andrej Polanec, Langusova ul. 5; Branko Mlinarič, Štuki 35; Jože Ko-lar, Starošince 12; Marija Golenko, Sp. Jablane 10 a; Nejc Valentan, Sta-rošince 13 a; Marjan Gradišnik, Zg. Jablane 42; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Ivan Stočko, CMD 6; Dušan Emeršič, Hauptmaničeva ul. 1; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Anton Dre-venšek, Mihovce 52; Lucija Dolenc, Dragonja vas 2 b; Srečko Baklan, Sp. Jablane 16; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju; Boris Medved, Spodnje Jablane 33; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Stanko Lenart, Nova
vas 72; Anton Valentan, Starošince 13 a; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68 c; Aleš Baklan, Sp. Jablane 16; Sandi Mohorko, Stogovci 56; Miran Šic, Rogaška c. 36; Martin Horvat, Dornavska c. 15; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Janez Bombek, Ul. Ni-kole Tesla 21; Leopold zabukovšek, Dragonja vas 2; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Dejan Sagadin, Dragonja vas 20; Robert Ciglar, Podvinci 113; Damir Omerovič, Kicar 31 a; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2 b; Nina Voda, Mestni vrh 143; Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Martin Golenko, Sp. Jablane 10 a; Gordana Kumer, Hrastovec 92; Aleš Mori, Ul. 25. maja 19; Mario Štih, Savinjsko 39; Anton Oman, Mihovce 3; Verica Golenko, Dragonja vas 2 b; Gregor Drevenšek, Mihovce 48; Olena Greifoner, Cirkovce 68 c; Sergeja Krajnc, Cirkovce 48; Bernarda Ramšak, Gortina 12; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Janko Erker, Spodnja Polskava 209; Brigita Pinter, Jelovec 21; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Danilo Jevšovar, Šikole 64 a; Rajko Robar, Šarhova 34; Zvonka Zadravec, Zlato-ličje 113.
13. junij: Petra Kumer, Ulica dr. Hrovata 7, Ormož; Igor Podplatnik, Obrež 1; Roman Korent, Črmlja 12; Stjepan Higl, Marjeta na Dravskem polju; Lidija Medved, Podlože 69; Nedeljka Bušnja, Žmaučeva 4 c, Maribor; Damjan Bračič, Zabovci 15 a; Mihael Mataič, Radmožanci 84; Brigita Ojsteršek, Gerečja vas 56 a; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Sandra Muršec, Apače 135; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Marjana Kmetec, Soviče 17; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Janko Beranič, Pongrce 3; Andrej Rožman, Šturmovci 13; Boštjan Majerič, Destrnik 1 a; Franc Matjašič, Cankarjeva ulica 11; Gabrijel Sternad, Spodnji Gaj pri Pra-gerskem.
16. junij: Tadej Rajh, Velika Nedelja 6; Darja Škvorc, Sodinci 1; Ivana Zupanič, Muretinci 14; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Janez Ko-cmut, Žabjak 59; Franc Janžekovič, Slomi 7 a; Gordana Šori, Juršinci 78; Sabina Škripač, Anželova ul. 2, Ptuj; Andrej Rašl, Svržnjakova 4, Ptuj; Brigita Mesarec, Bišečki Vrh 6; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Boštjan Sagadin, Gerečja vas 61; Lidija Lozinšek, Gorišnica 56 a; Boštjan Megla, Kukava 8 a; Miroslava Vršec, Cirkulane 54; Lija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Mateja Pislak, Nara-plje 28; Primož Trop, Vičava 61, Ptuj; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Boris Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Damjan Fras, Gabrnik 17 a; Marjeta Kaisersberger, Gorišnica 56 b.
20. junij: Zlatko Majcen, Senešci 55; Bojana Pajtler, Godeninci 42; Petra Plemenič, Kolodvorska c. 2; Marjan Kokol, Levanjci 30; Milena Bajec, Dolič 43 a; Leon Brodnjak, Bukovci 37 b; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Marta Rajh, Dragovič 40; Nevenka Maruh, Puhova ulica 12; Edvard
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Cvetko, Polenšak 19; Andreja Černel, Vitomaraci56; Majda Fijan, Zabovci 11 a; Dušan Krapša, Nova vas 112; Darja Lovrec, Trubarajeva ul. 2; Jože Levak, Mariborska c. 23; Mirko Čuš, Bukovci 24 a; Danijel Bedrač, CMD; Morica Kodrič, Volkmerjeva 11; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Franc Kojc, Finžgarjeva 8; Miha Horvat, Mureti-anci 60 a; Boris Bajec, Dolič 43 a; Nevenka Pintarič, Ul5.prekomorske 2; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdi-no 24; Rok Vodušek, Čermožiše 45; Marija Nežmah, Kicar 124 a; Franc Bombek, Cvetkovci 108; Janko Zele-nik, Nova vas pri Markaovcih; Andrej Frangež, Osterčeva 7; Marija Jevšek, Apače 155; Aleksander, Lovrec, Peščeni vrh 35; Ana Bedrač, Rimska ploščad 15; Andreja Kukovec, Kraigherjeva ul. 22; Janez Golob, Kicar 140 c; Matej Kovačič, Zavčeva ulica 7; Janez Fijan, Zabovci 11 a; Matjaž Princl, Podlože 19 a.
23. junij: Doroteja Kocmut, Sp. Senarska 2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah; Aleksander Dogša, Lahonci 119; Daniel Rep, Mezgovci 15 a; Franci Viher, Kog 113; Janez Goričan, Placar 11 a; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Anton Feguš, Sedlašek 15 a; Andrej Fric, Gorišni-ca; Robert Pehar, Pleterje 35; Jakob Rajh, Arbajterjeva 8; Drago Dobnik, Kungota 40; Rado Toplak, Mestni Vrh 99; Majda Marinič, Pobrežje 74 a; Marija Belšak, Popovci 5; Valerija Breg, Grajenščak 68; Ciril Koser, Ja-nežovski Vrh 21 a; Rosvita Fekonja, Zagorci 56 b; Janez Kokot, Korenjak 16; Marjetka Frangež, Lancova vas 90; Stanislav Valand, Sp. Gorica 45; Dejan Bele, Dobrina 4; Darija Toplak, Mestni Vrh 99; Doris Munda, Ul. Franca Kosca 9; Aleksandra Petek, Polenšak 15 b; Srečko Fekonja, Stre-jaci 1; Katica Kolarič, Grajena 19 a; Milan Stater, Kicar 56; Marjeta Men-daš, Moškanjci 84 a; Marjeta Kokol, Janežovci 12 b; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3; Igor Bezjak, Place-rovci 4 a; Branko Rojko, Grajenščak 28; Andrej Gabrovec, Skorba 27 c; Simona Petrovič, Ulica 25. maja 17; Ignac Sluga, Levanjci 26; Jože Erjavec, Arbaiterjeva ul. 7; Majda Petrič, Dolič 15; Metka Bela, Zabovci 85; Tanja Galun, Apače 250; Ksenja Kmetič, Slovenja vas 27 d; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33 a; Renata Čeh, Dornava 31; Jerneja Čeh, Vito-marci 4 a; Melita Žmauc, Dragovič 9; Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9; Edi Čeh, Vitomarci 3 a; Dragica Klaneček, Prežihova 13; Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13; David Šnajder, Vinski Vrh 54; Anica Budja, Gabrnik 11 a, Dragica Šori, Sp. Velo-vlek 41; Franc Murko, Pobrežje 113; Miran Bezjak, Kicar 42; Saša Gajser, Cirkovce 60 e; Mirko Lovrec, Vinta-rovci 42 a; Martina Vogrinec, Jadranska ul. 17; Janez Majar, Bukovci 19; Franc Kukovec, Placar 7 a; Mojca Zorman, Pernica 12 v; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 18; Zdravko Možina, Zabovci 8 d; Ivan Babšek, Breg 57; Jasmina Babšek, Breg 57; Mirko Valand, Sp. Polskava 36.
novosti. Razbrati je, da bodo šle stvari po drugi poti in da tako ni nujno, da vam bodo pogodbo podaljšali. Toda to sploh ni vzrok za alarm, kajti vaša karmična naloga v tem življenju je, da imate službo in zdi se, da kmalu po preteku pogodbe, v januarju, najdete novo, s katero boste morda še bolj zadovoljni. Popolnoma vam verjamem, da ste tega že nekoliko naveličani, ampak je to v bistvu povsem normalno. Ravno zaradi takih izkušenj postajate modrejši in lažje sprejemate življenje. Nekoč bo prišel dan, v katerem boste dočakali zasluženo pokojnino in tedaj se lahko nasmejete na tiste drobne trenutke usode. Za vsako zimo pride pomlad in sonce sveti zelo toplo in harmonično. Vsekakor vam želim mnogo prijetnosti, harmonije in radosti. In ne pozabite na to, da ste ljubljeno in spoštovanje bitje. Srečno!
Šifra: Zdravljenje
Vprašanje: Zanima me, ali se bodo povečale moje sposobnosti za zdravljenje sebe in drugih s pomočjo duhovnosti? O tem sem namreč v dvomih.
Vsak človek na tem svetu je unikat in pravilno je, da razmišlja pozitivno. Modri ljudje vedo, da ima vsak tudi določeno pot in poslanstvo. Resnica je, da jim eni bolj sledijo in drugi manj. Ozavestiti je treba, če se človek poda v svet duhovnosti, da si postavi meje. Naj prej omenim še dejstvo, da imamo na eni strani materialni svet, ki ga vsi dobro poznamo in mnogi ljudje se bojijo za preživetje. Od tu tudi strah pred raznimi izgubami. Oče Vesolja
Strah pred vodo
Melita ima petletnega sina Alena, ki se močno boji vode, letos pa odpotujeta na počitnice na morje in ne ve, kako naj odpravi ta njegov strah. Slišal je namreč, da so v morju meduze in podobne zanj grozne reči. Kako ji lahko pomagate?
Otroški strah pred vodo in neprijetnimi živalmi in rastlinami, ki se nahajajo predvsem v morju ni tako redek pojav. Po navadi starši odpravljajo ta strah že doma, najprej v banjici in bazenč-kih z umirjenostjo in potrpežljivostjo ter nežnostjo. Nato gredo z otrokom v kopališče in v večji bazen, pomagajo mu z rokavčki in s svojo prisotnostjo ob njem v vodi. Pri večini otrok to uspe in potem na morju ni več nobenih težav.
Pri Alenu pa ne bo šlo tako enostavno, saj je verjetno slišal za meduze in videl posnetke, kar mu je vzbudilo gnus in seveda strah pred njimi. Melita naj se s sinom pred odhodom na morje pogovarja s pomočjo poučnih knjig o meduzah, pokaže, da nje ni strah in da ji niso tako nagnusne in neprijetne, če se dotaknejo njenega telesa, in da ne bo nič narobe, če bo tudi Alen naletel nanje, saj bo ona z njim in mu jo bo po potrebi takoj odstranila in mu s čisto vodo umila tisto mesto na telesu, kjer bi bil njen dotik. Nazorno lahko tudi to ponazorita z meduzo iz umetne mase, da bo Alen to izkušnjo doživel na lastni koži.
Potem naj mirno odpotujeta na morje in uživata na počitnicah. Seveda naj gresta v kraj, kjer ni pričakovati meduz in je morje čisto.
Mag. Bojan Šinko
je ljudem dal svobodno voljo in naloga slehernega na tej preljubi Zemlji je, da jo začne uporabljati. To bi svetoval tudi vam, draga bralka. Prej sem omenil meje in pravila, prav to velja tudi v duhovnih načelih. Problem je namreč v tem, da tega ne znate uporabljati in da imate ravno zaradi tega določene težave. Prav gotovo ima vsaka blokada svoj namen in nič drugače ni s strahom. Odločite se, kaj si želite in kaj pričakujete. Če imate kakšne dvome in nejasnosti, se stvari dogajajo z osebnim sporočilom. Pri delu z ljudmi, še posebej v duhovni dimenziji, je pomembna zaščita. Dar, ki ste ga prejeli v zibelki, ima v sebi moč in sami tega ne smete niti ignorirati, niti postaviti na nek stranski tir. Kolo sreče se vrti.
Konec koncev prihaja Vod-narjeva doba in doba duhovne preobrazbe. Naše življenje bi bilo lahko mnogokrat simbolizirano z nekim velikim oceanom, ena kapljica ne pomeni nič in skupaj tvorijo veliko gmoto. Priporočam vam, da se bolj poglobite v to, da ste
ljubljeno bitje in da stvari delate z ljubeznijo in notranjo radostjo. Prav pri ničemer se ne smete prisiliti in narediti nekaj za vsako ceno. Česarkoli se človek loti, naj naredi z notranjim hrepenenjem in se bodo stvari razrešile v vašo korist. Zdravi vas lahko že ljubezen in da zaupate v to, da je za vse nekaj dobro. Pomembno bo, da najdete ravnovesje med duhovnim in materialnim svetom, kajti le ta dva se ne izključujeta, ampak gresta z roko v roki. Če boste zdravili druge, bo pokazal čas, resnica pa je, da trenutno za to še niste pripravljeni. In ljudje so nam celo v življenju učitelji in učenci. Trenutki sreče so kot popki pomladnega cvetja in nekoč pride dan, ko se razvije sočni sad. Želim vam mnogo blagostanja in učenosti. Okrepite svojo intuicijo in zaupajte, da ste izbrani za posebno nalogo, kajti vsak človek je unikat zase - zna nekaj svojstvenega.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (26.)
Božanska matrika (2.)
Znanstvenik Russell Targ je rekel: »Živimo v nelokalnem svetu, kjer lahko stvari, ki so fizično ločene druga od druge, brez obzira na to preidejo v takojšnjo komunikacijo.«
Po definiciji je vsako mesto v hologramu odraz vseh drugih. Tudi neka lastnost, ki obstaja v njem, obstaja vsepovsod drugje. Torej v nelokalnem hologramu našega vesolja tudi osnovna energija, ki povezuje vse stvari, v trenutku poveže vse stvari. Poleg tega vsaka točka znotraj te mreže odseva vse druge točke.
Kvantno zavedanje
Leta 1993 sta znanstvenika Poponin in Gariaev presuni-
la svet z revolucionarno ugotovitvijo, da ima človeška DNK neposreden vpliv na snov, iz katere je sestavljeno naše vesolje. Najprej sta v zaprto cevko brez vakuuma poslala fotone (kvantno »snov«, iz katere je sestavljen naš svet), ki so se razporedili povsem neurejeno po notranjosti. Nato sta v cevko dala vzorec človeške DNK. Svetlobni delci so naredili nekaj, kar ni predvidel nihče. Ob prisotnosti žive snovi so se razporedili v pravilne vzorce. Kasneje so testirali še vpliv čustev na DNK in ugotovili, da so tudi ta vplivala na fotone.
Torej zaključimo lahko z ugotovitvijo, da v vesolju obstaja enotna »mreža« energije,
božanska matrika, preko katere smo vsi v trenutku, ho-lografsko povezani. In ko je enkrat nekaj povezano, zavedno ostane povezano, ne glede na to, ali ostane še naprej fizično povezano ali ne. Za celoten hologram zavesti velja, da se majhna sprememba v naših življenjih zrcali vsepovsod po našem svetu in da je še kako pomembno, kakšna čustva izražamo in gojimo; ali v svet pošiljamo občutke miru in ljubezni, ali sovraštva in jeze. Vse to se vsak trenutek odraža v celotnem vesolju, ki ga soustvarjamo in nanj neposredno vplivamo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Slo glasbene novice
Tinkara Kovač je nedvomno najbolj priljubljena in uspešna slovenska pop-rock kantavtorica. Po številnih avtorskih albumih (Ne odhaja poletje, Košček neba, Na robu kroga, O-range, Enigma, Aqa, Spezzacuori) je v lanskem letu svoje največje uspešnice zbrala v albumu The Best Of. Jeseni letos pa pevko čaka nov projekt. Pripravlja namreč album priredb pop-rock uspešnic iz vseh koncev in krajev nekdanje skupne države (vključno s Slovenijo), ki jih bo priredila na svojevrsten, bolj trd rockovski način. Na albumu bodo zbrane priredbe skladb, znanih in manj znanih, nekoč ali še danes priljubljenih zasedb, ki so ali še ustvarjajo v različnih glasbenih žanrih.
;k-k-k
Danes se bo na preverjeni festivalski lokaciji v Tolminu pričel največji punk rock festival v zgodovini Slovenije, poimenovan Punk Rock Holiday 1.1. V štirih dneh se bodo na odru zvrstila zveneča mednarodna imena punk rock scene, na čelu s kalifornijskimi veterani NOFX in Bad Religion. Oba benda sta že tri desetletja nosilca največjih festivalov po vsem svetu. Od skupaj 27 nastopajočih zasedb velja izpostaviti še celo paleto kultnih ameriških zasedb, ki sodijo v sam vrh prepoznavnega punk rock zvoka. Iz Kalifornije, epicentra melodičnega punk rocka, prihajajo še Strung Out, Total Chaos ter Bouncing Souls, iz Floride Hot Water Music, Bostona Street Dogs, New York pa bodo tokrat zastopali prvaki two-tone zvoka The Toasters, ki jih bodo na odru premierno spremljali glasbeniki iz slovenske zasedbe Red Five Point Star. Vsekakor je med drugim vredno omeniti tudi keltske punkerje The Real McKenzies iz Kanade in unikatne ska punkerje Hog Hoggidy Hog.
Tolminsko prizorišče se je za obiskovalce odprlo že včeraj, obiskovalci pa bodo lahko na tej izjemni lokaciji uživali vse do vključno torka, 16. avgusta.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. iO.iEILA - TI SI
9. jericA-hABER- življenje se smeji
8. ADI SMOLAR - ČE - TE ENA-NOČE, TE PA DRUGA HOČE 7. ERIK & ' TRKAJ - SVET JE MOJ 6. GAŠPER RIFELJ - KRIV SEM
5. IRIS - A CUTIS TO 4. AYLA - PEČAT
3. Spela grošelj - v tretje rado gre
2. EVA CERNE - MOJA POT 1. DAN D - TVOJE JE VSE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Po koncertih s Stingom zdaj še v Los Angeles
Rok Golob si bo letošnje leto zagotovo zapomnil, saj je nanizal zavidljivo število glasbenih uspehov in izjemnih sodelovanj.
Konec julija je v puljski areni potekal odmeven koncert Tonyja Cetinskega z orkestrom, bendom in zborom, pri čemer je orkestralne aranžmaje v večini ustvaril prav Rok v sodelovanju z očetom Janijem Golobom. Pred tem je v Srbiji sodeloval pri ustvarjanju filma z Magnificom (Montevideo, bog te video). Pred kratkim je izšel album Davida Coo-ka, na katerem je dirigiral in orkestriral. In kot da to še ne bi bilo dovolj, se je zgodilo še sodelovanje s Stingom. »Koncerte s Stingom in Slovensko filharmonijo smo imeli v Franciji in Monaku. Družili smo se, imeli smo celo skupne zaku-
Foto: arhiv
Rok Golob z dirigentko Sarah Hicks, ki Stinga spremlja na turneji.
lisne prostore, kar je pri tako velikih zvezdah redkost. Sting je super, skromen, govori zelo tiho, je obenem zelo prijazen in izjemno inteligenten, ne mara pa se preveč fotografirati - in raje naredi krog naokoli, ko vidi fotoaparate. Zelo je bil zadovoljen z nami in orkestrom Slovenske filharmonije, kar mi seveda veliko pomeni. Ob tej priložnosti bi rad izrekel posebno pohvalo Slovenski filharmoniji in direktorju Damjanu Damjanoviču, ki mu je uspel ta veliki met - dobiti ta odličen projekt,« je povedal Rok ter pojasnil, da se je z ekipo, ki na turneji spremlja Stin-ga, tudi spoprijateljil.
»Z bendom smo se nasploh zelo zbližali. Stingova tehnična ekipa pa je verjetno najboljša profesionalna ekipa na svetu! Vsi so zelo mirni, prijazni, odprti ... Nadaljevanje bo, upam, sledilo (smeh).«
Rok pa je te dni ponovno odpotoval v Los Angeles, kjer bo s Soul Activation in z enim najboljših bobnarjev na svetu - Vinniejem Colaiuto - ves avgust snemal nov album.
MZ
Filmski kotiček
Vzpon planeta opic
Vsebina: Will Rodman je mlad in uspešen znanstvenik, ki v korporaciji Gen-Sys razvija zdravilo proti Alzheimerjevi bolezni. Fant je toliko bolj motiviran, ker njegov oče trpi za to boleznijo in propada pred njegovimi očmi. Nekega dne se zdi, da mu je uspelo. Prototipe zdravila preizkuša na opicah, ki naenkrat začnejo kazati znake izjemne inteligence. Kljub temu se poskus slabo konča in projekt je ustavljen. Will skrivoma domov odnese opičjega mladička Cezarja, da bi ga rešil pred usmrtitvijo, hkrati pa prične očeta zdraviti s svojim poskusnim zdravilom. Rezultati so osupljivi, toliko bolj, ko se izkaže, da ga
Rise of the Planet of the Apes
Igrajo: James Franco, Andy Serkis, Freida Pinto, Brian Cox, John Lithgow, Scenarij: Pierre Boulle, Rick Jaffa, Amanda Silver Režija: Rupert Wyatt Žanr: znanstveno fantastični Dolžina: 105 minut Leto: 2011 Država: ZDA
v sebi nosi tudi Cezar, ki z leti postaja vedno bolj pameten in se iz hišnega ljubljenčka spremeni v odraslo duhovno bitje. Toda človeška družba na kaj takšnega ni pripravljena ...
Ko so letos napovedali nov film iz serije Planet opic, se je zdelo, da bo šlo le še za eno poceni in neizrazito predelavo, ki bi hotela le svoj delež milijonč-kov, ki si jih poleti razdelijo veliki filmi. Namesto tega smo dobili skrbno sestavljen film, ki je ga je vodila samozavestna režiserjeva roka. Svoje doda še sijajna glasbena spremljava, odlične igralske stvaritve (z izjemo glavnega človeškega igralca, ki je sicer standardno lesen) in vrhunski posebni učinki. To je eden od filmov, kjer bi lahko šlo narobe vse - in to smo tudi pričakovali -dobili pa zgledno posnet film, ki v maniri dobre znanstvene fantastike poraja vprašanja o stanju sodobne družbe.
Prikaz absurdnih plati človeške družbe je najbolje doseči z opazovanjem skozi oko tujca, zato je osnovna premisa te franšize filmov še danes, po 43 letih, še vedno sporočilno izjemno močna. Kljub
petim filmom s konca šestdesetih in začetka sedemdesetih in njihovim vedno manjšim proračunom, se filmi nikoli niso degradirali na filme za peščico oboževalcev, ampak so znova in znova izpostavljali nečloveške in krivične plati naše družbe. Tudi letošnja predzgodba je med sličicami zelo neprizanesljiva do človeka, zato ni čudno, da je »Ne!« prva beseda, ki se je Cezar nauči izgovoriti. Čeprav je naslov epski, je film vse prej kot to. Pravzaprav gre za intimno, osebno dramo enega človeka in njegove velike želje, da bi premagal naravo in pomagal sočloveku, posledice takšnih dejanj pa so seveda vedno uničujoče. Film si za razvoj svojih mikro dogodkov vzame kar debelo uro, toda niti sekunda ni odveč, od vseh posebnih
učinkov pa najbolj osupne Cezarjeva obrazna mimika z neverjetno paleto čustev, ki v obilici zelo premišljenih in ganljivih prizorih gledalca čustveno kar zdrobijo.
Film je vsebinsko popolnoma povezan s starimi filmi in kaže, da so se scenaristi naka-nili narediti film, ki ne bi bil le zbirka bučnih akcijskih prizorov z računalniškimi efekti. Proti koncu smo sicer priča 20-minutni bitki, toda tudi ta je precej umirjena, ker je njen pomen bolj v prispodobi kot v akciji (most Golden Gate kot prehod, ki vodi v obljubljeno deželo). S katerekoli strani pogledamo film, zadovoljni ugotovimo, da gre za enega inteligentnejših letošnjih poletnih filmov, ki nas je ujel popolnoma nepripravljene.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041494-751, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
POSTNI URAD
NEIZKUŠEN PLANINEC I (STROKOVNO)
VAS PRI NOVEM MESTU
OPARJEN DEL KOŽE
TOVARIŠ, PRIJATELJ
CAS GONJENJA JELENOV
OLEG VIDOV
VISEC, NAGNJEN SVET
MORALNA FILOZOFIJA
PTIC PEVEC, DROZG, DRESKAC
GOROVJE V DALMACIJI
MLECNI IZDELEK
SVILENA PREPASNICA
ŽENSKI ČEVELJ (NAR.)
JOŽE INGOLIC
KRESLINOV KOMAD
TEPEC, BEBEC
PEVKA IN MENEDŽERKA GERŽINA
IZUMRLO LJUDSTVO
IVAN NAPOTNIK
RED, LEHA, OGON
KONIČASTO KLADIVO, OSKRD
NAGON. INSTINKT
STORAST ČLOVEK
SLONOVA KOST
PONOŠENA COPATA
UČENO DRUŠTVO
MODEL LADE
DELOVNI POMNILNIK
VLAGA, MOKROTA
UPORNIKI V AFGANISTANU
DOLGA DOBA
VELIKO REŠETO
KRUH IZ AJDOVE MOKE, AJDOVEC
POLKOVNIK
VZHODNOIN-DIJSKI HRAST
RAZPOKA V ZIDU, REŽA
IZ BEDEDE KANTA
NAJEMNA LISTINA ZA LETALO
NAŠA SLIKARKA PLESTENJAK
HRVAŠKA POP SKUPINA
POJAV V PECI
IGRA S KARTAMI
TEŽKE SANJE
PREBIVALEC SRBIJE
GOVEDO Z ROGOVI
OGLAŠEVALEC V ČASNIKIH
VEČ
JERMENOV, JERMENI
MESTO V JUŽNI FRANCIJI
VRTINEC, CMRK
UGANKARSKI SLOVARČEK: CARAR = ptič pevec, drozg, dreskač, CINAR = kositrar, EŠARPA = svilena prepasnica, KOLONEL = polkovnik, OLMEKI = izumrlo ljudstvo na obali Mehiškega zaliva, OŠKRD = koničasto kladivo, oskrd, OŠLAJ = slovenski nogometaš (Damjan, 1976-, vzdevek Mesek), ŠODROVEC = neizkušen planinec, plezalec manj zahtevnih plezalnih poti.
■ja]jeg 'e^ieN 'jejeo 'eiuejds 'jop
*e>)!ja Tusgo 'piuio 'eujsaA 'ajo|/\| 'uuej 'ejeuia 'ao 'P9-1 'BJ9 'epdio '>jnj 'qjs 'ejeiftj ewo 'gnjp '|euo|o>j 'uo§ 'euuedo 'epiuape^e ']soi]uas '2!qeQ ea"| 'u|dj] 'p|e>js 'ie|SQ 'eisod :ouAejopoA '3XNVZIUX 31 A3HS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 13. avgust
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 14. avgust
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.).Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLAS-
BENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 15. avgust
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet, 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 16. avgust
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj ). SREDA, 17. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 18. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). PETEK, 19. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 20.00 42. festival NZG Ptuj 2011. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
Toplo avgustovsko sonce vam bo podarilo moči In motivacije. Drzno boste stopali po svoji poti. Učili In pilili se boste v diplomaciji, ki jo boste potrebovali. Na delovnem mestu se vam odpirajo izzivi in priložnosti. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami. V ljubezni bo vladala strast.
BIK
Delo bo tisto, ki vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase in narediti stvari tako, kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem smislu bodite bolj prožni in v naravni obliki boste morali telesu dovajati vitamine.
DVOJČKA
Teden, ki je pred vami, bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko tudi raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv, bo v njem več adrenalina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in štela bo diplomacija. Ljubezen: sreča na kvadrat.
RAK
Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Če imate delo vezano na tujino, se bodo uspehi nadaljevali. Vabila vas bo narava.
LEV
Službene obveznosti bodo daleč v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali neko pozitivno energijo in zaradi tega se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Čas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni.
DEVICA
Nakazano je, da se vam bodo v življenju odprle nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v nekem humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno bo resnica ta, da rešujete uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja.
TEHTNICA
Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila po razpotjih življenja. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in z dodatno energijo vas bosta napolnila narava in sveži zrak. Dobra glasba vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji.
ŠKORPIJON
Čeprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Pestro in živahno bo v ljubezni.
STRELEC
Obiskala vas bo vila kreativnega izražanja in prinesla svežine. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cveteli, resnica bo, da je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti, Pogovori zdravijo!
KOZOROG
Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane v poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Vendarle se boste od ljubljene osebe veliko učili.
VODNAR
V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. Nakazano je, da bo v ospredju trma In tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, da je pravilno. Energije bo veliko v poslovnem svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste drobnih pozornosti.
RIBI
Vsekakor vas čaka planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopate naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. V duhovnem smislu boste prebudili intuitivno energijo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Te domače viže z Natalijo Škrlec. V nedeljo po 12. uri.
Nagradno turistično vprašanje
V pričakovanju novih narodno-zabavnih viž
Potem ko se je letošnje prireditveno in festivalsko dogajanje v večini izpelo, prihaja na minoritsko dvorišče, najlepši odprti prireditveni prostor v mestu, 19. avgusta, ob 19.30, že 42. festival narodno-zabavne glasbe, katerega prireditelji so ta prostor odkrili že pred vsemi drugimi ptujskimi organizatorji prireditev.
Na njem bo letos nastopilo 10 ansamblov, ki bodo z 20 novimi melodijami konkurirali za festivalske nagrade. Festival bodo neposredno prenašali TV Slovenija na prvem programu, TV Maribor, Radio Ptuj in Radio Maribor. Ptujski festival narodno-zabavne glasbe je najstarejši tovrstni festival in obenem tudi najboljši, že zaradi strogega sita za udeležbo, in tudi edini tovrstni festival, ki ga TV Slovenija neposredno prenaša. V revijalnem delu bodo letos nastopili Igor in Zlati zvoki. Značilnost festivala so nastopi mladih ansamblov, kar je tudi njegov namen. Vstopnico za nastop na Ptuju so ansambli dobili 30. maja letos na avdiciji v Preddvoru pri Kranju. Prijavilo se je 23 ansamblov, na avdiciji jih je bilo 18, nekateri niso prišli zaradi „uža-ljenosti", ker bi morali ne glede na to, da so že nastopili na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe, ponovno skozi strokovno rešeto. Šest od desetih ansamblov bo letos nastopilo prvič, štirje pa so že preizkusili ptujski glasbeni oder. Doslej je na festivalu narodno-zabavne glasbe na Ptuju nastopilo že okrog 400 ansamblov, ptujski festival pa je
v 42 letih dal že okrog 1200 novih narodno-zabavnih melodij, ki so našle pot do občinstva. Kot je ob neki priložnosti povedala ena najboljših slovenskih ustvarjalk besedil naro-dno-zabavne glasbe Fanika Požek, skupaj jih je napisala že okrog 600, bi Slovenci morali področje naro-dno-zabavne glasbe zaščititi prav tako, kot smo zaščitili kranjsko klobaso, prekmursko gibanico in še
Ptuj • Pester kino program brez vstopnin
Organizator projekta je Mestni kino Ptuj oziroma njegov upravitelj Center interesnih dejavnosti Ptuj. V tednu brezplačnih filmskih užitkov med 8. in 14. avgustom je v slikovitem letnem kinu na ogled
veliko dobrih filmov za odrasle in za otroke. »Osnovni namen projekta Kino brez stropa, ki letos poteka drugič, je na najprijaznejši možen način popularizirati filmsko umetnost,« pojasnjuje vodja projekta
Kot je pred festivalom povedal direktor družbe Radio-Tednik, d. o. o„ PUij, organizatorja festivala, Jože Bračič, pričakuje, da bo tudi letošnji festival dal nekaj spevnih viž, ki se bodo vrtele po radijskih postajah in ki bodo obogatile slovensko narodno-zabavno glasbo.
Med letošnje udeležence festivala bodo podelili štiri plakete in dva kipca Orfeja, plaketo za najboljše besedilo, plaketo za najboljšo melodijo po izboru TV-gledalcev in radijskih poslušalcev, plaketo za najboljši ansambel po izboru občinstva, Korenovo plaketo za najboljšo pevsko izvedbo, kipec Orfeja za najboljši kvintet in kipec
Orfeja za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje je: Ime novega ptujskega festivala, namenjenega otroški ustvarjalnosti, je Aye. Aye je drugo ime za naš vidni svet, naš planet. Nagrado za pravilen odgovor je prejela Danica Skok, Njiverce 37, Kidričevo. Danes sprašujemo, kdaj so na Ptuju organizirali prvi festival narodno-zabavne glasbe. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 19. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z lanskega festivala narodno-zabavne glasbe, nastop ansambla Iskrice
kaj. To je narodno bogastvo neprecenljive vrednosti, ki ga ne znamo ceniti, veliko bolj ga znata ceniti Evropa in svet, ki ga tudi vse bolj kopirata. Tako nekaj, kar je nastalo v slovenskem alpskem svetu, ki ga najbolj prepoznavno prestavljata Avsenik in Slak in bi lahko bila ena od prepoznavnih blagovnih znamk Slovenije, žal „prevzemajo" drugi, ki se tega bogastva zavedajo.
Kino brez stropa pričeli pod stropom
Ptujski Kino brez stropa, ki letos poteka drugič, ponuja pester program brez vstopnin. Na ponedeljkovem odprtju jim jo je zagodel dež in so prvi film namesto na prostem, na dvorišči dominikanskega samostana, predvajali v Mestnem kinu. Dogajanje se zaključuje v nedeljo, do takrat pa je na ogled še kar nekaj ogleda vrednih filmov.
Foto: Črtomir Goznik
Kino brez stropa tudi letos ponuja odlične filme.
Nina Milošič. Organizatorji izhajajo iz predpostavke, da bo premišljeno izbran, raznolik in ravno prav zahteven kakovosten filmski program privlačno 'serviran' v skrivnostno lepem ambientu ptujske arhitekturne dediščine in ponujen popolnoma brez vstopnin, sčasoma ustvaril kakšnega novega cinefila. Že lani se je izkazalo, da recept deluje, saj vse več Ptujčanov tovrstno filmsko recepcijo in refleksijo tudi čez leto išče na rednih art projekcijah v Mestnem kinu PUij.
Kino brez stropa je eden izmed korakov v smeri profiliranja Mestnega kina Ptuj kot prostora kulture, žlahtnega mestnega kinematografa s kakovostnim filmskim programom in zanimivimi obfilm-skimi dogodki. Ptujski Kino se je letos vključil Uidi v mednarodno mrežo kinematografov Europa Cinemas, nadaljuje pa z aktivnim soustvarjanjem slovenske Art kino mreže. »Glavno prizorišče druge edicije Kina brez stropa ostaja slikovito atrijsko dvorišče ptujskega častitljivega, leta 1230 zgrajenega
dominikanskega samostana. Tudi programska zasnova ostaja podobna kot lani: ogledati si je mogoče eklektično zmes raznolikih filmskih idej, žanrov in estetik iz bazena kakovostnih filmov, ki so bili v zadnjih letih v Sloveniji prikazani v redni distribuciji. Filmom na sporedu je skupno, da jih po ogledu ni več mogoče pozabiti in da so vredni večkratnega ogleda,« še dodaja Milošičeva.
Svečano odprtje se je v ponedeljek pričelo s produkcijskim razkošjem, filmom Circus Fanta-sticus. V torek je bila na sporedu oskarjevska psihološka srhljivka
Črni labod, v sredo pa film Uvoz - izvoz. Krizna proletarska komedija Louise-Michel je gledalce včeraj bridko nasmejala, danes pa bo na sporedu nekaj toplega, in sicer film Jaz bi tudi. Takoj po tem filmu bo na ogled še ena odlična projekcija, Hladnikova kultna Maškarada. Jutri sledi Panika na vasi, na predvečer Marijinega vnebovzetja pa še Antikrist. Letošnja novost je, da so projekcije za otroke filmi o naravi, pospremil pa jih je tudi ustvarjal-no-igralni Kino vrtiček, ki začenja redno obratovati to jesen.
Dženana Kmetec
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS f
Termalni Parti
IV. Rimske igre v Termah Ptuj od 18.8.-21.8.2011
RIMSKI celodnevni OTROŠKI TABOR MALEGA PRIMUSA IN MALE PRIME 19. avgust In 21. avgust 2011 Za otroke od 7. leta dalje. Cena: 40 eur/otroka. Prijave sprejemamo na tel: 051/ 655 -122 e-mail: nadja.kmetec@terme-ptuj.si
Preživite poletne počitnice na Termalnem Parku Term Ptuj	¿.¿i
Pestra gostinska ponudba, številni bazeni, tobogani ter animacija za mlade po srcu
Družinske vstopnice že od 35 €. Le najboljše storitve so dovolj dobre za vas.
Razvajajte se in uživajte ob ponudbi meseca v Valens Augusta wellnessu. Za vas smo pripravili:
MASAŽA MESECA - Ročna Aromatic Moor Mud masaža (25 minut ročna masaža + obloaa hrbta)
REDNA CENA: 38 €, CENA S POPUSTOM: 30,40 €
Lepo oblikovano telo in brezhibno lepa koža - to niso le nedosegljive sanje. Z našimi postopki lahko postanejo resničnost. LIPO DETOX- anticelulitni postopek, neaa telesa (cca. 60 minut) REDNA CENA: 48 €, CENA S POPUSTOM: 38,40 €
Dodatne informacije in rezervacije na teL: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
flarti te
«31 1
Ptuj • Iz ptujskega morja na morje
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade -klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
%milumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor,Tel. 051 70 10 20, 02 25 27 363.
NOVO NA PTUJU! Elektro storitve, telekomunikacije, razsvetljava, ogrevanje. Marijan Kelc, s.p., PE: Trstenjakova 9 (nad lekarno). Info: 031/599-195.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
AKSIOM INŠTRUKCIJE: matematika, poslovna matematika, statistika, računovodstvo, fizika, mehanika 031 371 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
POCENI PRODAM 2000-litrsko posodo za kurilno olje. Tel. 041 946 178.
PRODAM njivo v Markovcih in gozdova v Sturmovcih in Podvincih. Telefon 02 740 83 46.
PRODAM svinje za zakol od 100 do 130 kg. Telefon 041 711 816.
PRODAM 100 litrov kvintona. GSM 041 968 395.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785._
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam suha bukova drva, dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam, možna dostava. Tel. 041 893 305.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
BRESKVE - kalanke ali cepke, slive, rane sorte jabolk prodajamo na tržnici v Lenartu, vsak četrtek in petek. Se priporoča - Kmetija Železnik, telefon 031 432 832.
PRODAM generalno obnovljene motorje lambordžini za kosilnico Gorenje Muta in klopotec, rabljen eno sezono. Tel. 051 376 732.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursus, Ferguson univerzal ali podobno, starejši ali novejši. Tel. 070 521 564.
PRODAMO breje plemenske svinje. Vzrejno središče Kacijan inf. 041 548 115.
PRODAM kravo, brejo 7 mesecev, drugega teleta. Tel. 041 368 431.
PRODAM trgatev šmarnice v Trnovski vasi. Tel. 070 287 343.
BELE kokoši ,4 kg, po 3,80 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23,.Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM mlado kravo tik pred teli-tvijo ter 70 arov koruze na rasti. Tel. 793 50 61.
PRODAM belo haloško vino z analizo ter vinske hrastove sode. Tel. 041 936 471.
PRODAJAMO rjave, grahaste in črne jarkice tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja. Prodaja poteka vsak dan od 17. ure dalje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM kozo, dobro mlekarico. Tel. 751 43 81, zvečer.
PRODAM cirkularko za žaganje drv, z enofaznim motorjem. Tel. 787 73 1 1.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM dam trisobno stanovanje, delno opremljeno. Telefon 775 95 91.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37_
HIŠO na Mestnem Vrhu, Ptuj, ob glavni cesti, prodam, v račun vzamem 3- ali 2,5-sobno stan. na Ptuju, 1. nadstropje ali visoko pritličje Tel. 031 331 077._
PRODAM vinograd s 300 trsi in vikend na območju Cirkulan. Tel. 031 666 143.
Na enem kolesu do Benetk
V pristanišču Ranca na Ptujskem jezeru je bila 9. avgusta tiskovna konferenca 19-letnega Petra Tadiča z Brega v občini Majšperk, ki se je s ptujskega morja odpravil z monokolesom na morje.
PIZZERIJA SLONČEK na Ptuju išče delavca/-ko za samostojno delo v kuhinji, možnost redne zaposlitve, strokovna izobrazba ni pogoj. Tel. 031 390 953 ali 031 301 116.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
ZIDAN štedilnik s pečnicami na trdo gorivo (105 x 60 x 90 cm ) nerabljen, prodamo, odprtina za dim ne levi strani, znižana cena 650,00 €. Tel. 051 395 082.
PRODAM klopotce raznih velikosti. Telefon 02 745 63 51 ali 031 683 355.
PRODAM prodajni pult 2400 x 900 mm, cena 300 €. Telefon 041 624 904.
PRODAM nov šotor 5 x 8 m, za 70 ljudi, steklena vrata za klasičen kamin, servisni voziček in podstrešno lestev. Tel. 031 317 508.
Prvotni načrt je predvideval, da bo osvojil razdaljo 450 km med Ptujem in Virom (Hrvaška), zaradi objektivnih razlogov pa se je trasa spremenila. S spremljevalno ekipo, Maticem Bezjakom na kolesu in Mitjem Mesaričem, ki ga spremlja z avtomobilom, bodo v nekaj dneh skušali, vsak dan naj bi prevozili 100 km, doseči Benetke.
Peter Tadič je letos zaključil srednjo šolo, študij bo nadaljeval v Mariboru, vpisal se je na elektrotehniko. Šport ga spremlja že od malih nog, brez njega si življenja ne more zamisliti. Pri šestih letih se je navdušil za motokros, v katerem je zelo uspešno tekmoval celih 12 let. V prihodnje pa si želi uspeti v za naše razmere precej nenavadnem športu za Slovenijo, kolesarjenju z monokolesom. Gre za šport, ki je najbolj razširjen v ZDA. V sezoni 2009 pa sta se s
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075. e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
5W0D«0 [ItM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i> družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-1ednik.si
trenerjem Romanom Jelenom odločila za nakup monokolesa z namenom, da bi si pridobil več ravnotežja. V začetku mu ni posvečal večje pozornosti, saj je bil njegova prioriteta še vedno motor. Lani pa se je odločil, da se bo z monokolesar-jenjem začel ukvarjati zelo resno, v ta namen si je kupil tudi novo, boljše kolo, ki je tudi bolj profesionalno in na višji ravni. Učiti se je začel zahtevnejših stvari, največ pozornosti pa je začel posvečati panogi trial. Z monokolesom je lani prevozil 30 km Poli maratona, letos je pred njim mnogo večji izziv, na enem kolesu želi prevoziti razdaljo 450 km od ptujskega morja do Benetk, prvotni plan je sicer predvideval enako razdaljo od ptujskega morja do Vira na Hrvaškem. Na dan želi prevoziti 100 km, kar ne bo lahko, pri vožnji z monokolesom je treba neprestano nadzorovati ravnotežje in kolesariti, veliko nevarnost pa predstavlja promet, predvsem tovorni. Za njegovo varnost na poti bosta skrbela prijatelja, Matic Bezjak na kolesu in Mitja Mesarič z avtomobilom. 450-kilometrska vožnja po enem kolesu, na pot se je odpravil z velikim kolesom, 36-colskim kolesom, je za 19-le-tnega Petra Tadiča svojevrsten preizkus vzdržljivosti, na nek način preizkuša samega sebe, želi pridobiti na samozavesti in še izboljšati svojo formo. „Vem, da ne bo lahko. Tu in tam se bo treba ustaviti, stisniti zobe, morda narediti kakšno pavzo več, verjamem in vem pa, da
Foto: Črtomir Goznik
Peter Tadič, 19-letni Majšper-čan, ki želi uspeti v prav nenavadnem športu, kolesarjenju z monokolesom.
mi bo uspelo," je Peter Tadič, ki je tudi sam sebi trener, povedal pred odhodom. Trdno je odločen, da bo uspel tudi v monokolesarjenju, ker je po naravi zelo trmast, prizna. Že v letu 2012 načrtuje svoj nastop na državnem prvenstvu v mo-nokolesarjenju, ravno v panogi trial, ki se ji najbolj posveča. Letos so ga že povabili na svetovno prvenstvo v monoko-lesarjenju v Italiji, povabilo je odklonil, ker še ni v vrhunski formi oziroma še ni dovolj pripravljen za tako velike preizkušnje. Odločen pa jih je čim prej pridobiti.
MG
O OMiklavž d. A A
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 1,9 IUI KARAV. TIPTRONIC	2000	3.780,00	AVT.KUMA	MODRA
AUDI A6 2,0 TDIKARAV.	2007	16.880,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRN
BMW 318 TOURING 3,0 D CONFORT	2009	17.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C31,4 HDISX PACK	2008	6.450,00	KUMA	BELA
CITROEN C51,6 HDI CONFORT KARAVAN	2009	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	4.880,00	AVT.KUMA	KOV. ZLATA
FORD FOCUS 1,8 TDCI KARAV.	2001	2.450,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS 1,8 TDCI KARAVAN TREND	2009	10.150,00	ALU PLAT.	SREBRN
OPAL ASTRA 1,9 CDT1	2006	7.590.00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI COMFORT	2004	5.680,00	KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA COROLLA VERSO 2,2 D4D TECHNO	2008	13.280,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW POLO 1,2	2004	4.330,00	KUMA	ČRNA
VW PASSAT 2,0 TDIKARAV.	2006	10.150,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDIBLUEMOTION KAR. CONFO	2008	12.980,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW PASSAT 2,0 TOI KAR. CONFORTUNE	2009	14.380,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
VW PASSAT 2,0 TDI KAR. BLUEMOTION CONFO	2009	15.480,00	NAVIG.	KOV. SV. SIVA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PVC - LES - ALU
߀LCONT d.o.o. j^j^t'j* f010"	*Dcuta êeâeda, oêoefccje
www.belcont.si, tel.: 02 741 13 80, GSM: 041 316 505
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA SOBNA VRATA
Prireditvenik
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^i nutukur/icu
^O^BTJA aott
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakaraii naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevni paket za dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2xpolpenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' Dvoposteljna soba v Hotelu
Coinvent***(*} ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksase plača na recepciji
Adria Ankaran
Izmed vast ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' Dvoposteljna soba v Hotelu
Convent***(*} ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksase plača na recepciji
PTUJ
h?	g	Gostila
'Ji	" ..............K*!*
Trenutni vrstni red
1.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
2.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
3.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJA ZILA
4.	JANKO LAMPRET-DOLINAWINETTU
5.	ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP
6.	RENATAVESENJAK-BAR BIKERS CAFFE
7.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
8.	BREZNIK GELIKA - BAR GELIKA
9.	BRIGITA ZEMLJIČ - DIN DON
10.	ANICAVERHOVŠEK-BAR KUHAR
MU
JU 11
Akcija poteka od1.7. - 19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNI KUPON
^uj nutukur/icu
^O^BTJA aott
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov:
Telefonska številka:
ClCRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.radio-tednik.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenit	Oprema	Barva
opel corsa 1.0 club	2003	2.450,OOf	prvi last.	kov. b0rd0
peugeot 2061.41 x-line	2005	3.990,OOf	prvi last.	kov. srebrna
fiat punt01.2 sx	2001	1.850,OOf	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen touareg 25 tdiavt.	2004	14.500,OOf	serv. knjiga	kov. črna
kiaceed 1.416v	2007	6.580, OOf	prvi last.	kov. t. modra
jeep grand cherokee 2.7 td avt. 4wd	2002	7.900,OOf	avt. klima	kov. siva
volkswagen eos 1.4tsi	2010	18.900,OOf	serv. knjiga	kov. črna
mercedes-benz slk 230 roadster komp.	1996	6.300,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
alfa rome0156 2.0tsselespeed	2003	4.750,OOf	avt. klima	črna
peugeot 3071.4 hdixr	2005	5.250,OOf	servisna knjiga	kov. srebrna
ford fiesta viva1.3	2004	4.120,OOf	prvi last.	kov. sv. mod.
peugeot 807 2.016vsx	2003	6.500,OOf	avt. klima	bela
chevrolet lacett11.416v se	2004	4.150, OOf	prva reg. 2005	kov. b0rd0
seat ibiza 1.2 stella	2003	3.750,OOf	prvi last.	rdeča
citroen picass01.616v elegance	2006	6.250,OOf	prvi last.	kov. srebrna
renault quickshifttwing01.216v dyna.	2007	6.150,OOf	serv. knjiga	kov. srebrna
opel c0sm0 antara 2.0 cdti avt.	2007	16.200,00«	avt. klima	kov. siva
citroen comfort c4 picass01.6 hdi	2007	7.900,OOf	prvi last.	kov. zlata
renault grandt. megan dyn.plus 1.616v	2008	7.650,OOf	prvi last.	kov. zlata
renault cli01.216v bilab0ng	2003	3.150,OOf	redno serv.	kov. srebrna
chevrolet aveo 1.416v elite	2007	3.900,00(	prvi last.	kov. siva
citroen q 1.41 exclusive	2006	5.490,OOf	serv. knjiga	kov. modra
renault meganec0upe1.6e	1997	1.420,OOf	serv. knjiga	k0v.b0rd0
suzuki maruti800	1995	520,OOf	serv. knjiga	kov. siva
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
peoD
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek12.B. 10:00 Ptujska kronika — pori. 10:1B Hratia in vina 10:40 Spoinaiamo občine 11:00 SpaznajmcsecDm 11:50 Art Ptuj 2011-5. oddaja 12:00 Ptujska kronika - poti. 12:15 Modro 12:50 Info kanal 15:20 2. nogometna liga 16:50 B.1.S.E, reportaža 16:00 Koncert Mia Žnidarič 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Moto scena-1. Oddaja 17:50 Info kanal 18:00 Ptujska kronika pon. 16:15 Kultura na dlani -oddaja a projektu EPK 19:15 Info kanal 19:45 BASI reportaža 19:55 2. nogometna liga — pori. 20:25 Spo2najmosa.com 21:15 Spozmarno občine 21:30 Moto scena 2. oddaja 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:15 Art Ptuj 2011-5. oddaja 22:25 Info kanal Sobota 13.1.
10:00 Otroška oddaja Gorišnica 11:00 Spoznavamo obči ne 11:15 Modm
11:60 Art Ptuj 2011 - 6. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:15 Povabilo na kavo-pon. 12:50 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
13:
13:20 B.A.S.E reportaža 13:30 2, Nogometna liga 13:50 Info kanal 16:00 Polka in majolka UiOO Hrana in vino 17:30 Moto scena 2. Oddaja 17:50 lokacija Sloieninja 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:15 Pova Pilo na kavo-pon. 18:45 Pregled tedna 19:05 Into kanal
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK 21:00 Koncert Trio Atiimsa 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:15 Art Ptuj 2011 -6. Oddaja Nedelja 14.9.
10:00 Otroška oddaja Gorišnica 11:00 Spoznavamo občine 11:15 Modro
11:50 Art Ptuj 2011-7. oddaja 12:00 Ptujska kronika-pon. 12:15 Povabilo na kan-pon. 12:45 Info kanal 13:00Pregled tedna-pon. 13:20 B.A.S.E reportaža 13:30 2. Nogomatna liga 13:50 Info kanal 16:00 Polka in majolka 17:DO Hrana in vino 17:30 Moto scena-2. Oddaja I7:B0 Lokacija Slovenija 16:00 Ptujska kronika - pon.
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 16.8.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 12.8.
SOBOTA 13.8.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart-Folk Art 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Praznik Občine Juršinci 13:30 Video strani 17:00 Utrip iz Ormoža 18:00 Lenart - Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
NEDELJA 14. 8.
8:00 Otroška oddaja 9:00 Plesne skupine na Ptuju 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Valeta OŠ Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Valeta OŠ Destmik - Trnovska vas 18:30 Lenart - Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Predstavitev zbornika TD Markovci 10:00 Lenart - Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 11:30 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Markovci - Sv. Birma 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Oddaja o kulturi 23:55 Video strani
PONEDELJEK 15.8.
8:00 Videm - Ob dnevu državnosti
9:20 Praznik Občine Juršinci 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Ptujska kronika 12:15 Video strani 17:00 Kuhajmo skupaj 18:00 Kronika Iz občine Videm 20:00 Markovci - Sv. Birma 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Petek, 12. avgust
9.00 do 18.00 Ptuj, Terme: IV rimske igre - rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime
10.00 do 12.00 Ormož, plesna dvorana Holermus: O.F.A.K festival; plesna hip hop delavnica; 12.00 do 14.00 delavnica orientalnega plesa 17.00 Ptuj, Breg, Dom krajanov: odprtje 6. odprtega mednarodnega šahovskega
turnirja Spodnje Podravje 2011; do 18. avgusta 20.00 Ormož: OFAK in Štunf festivala; predstavitev delavnic - hip hop, orientalni ples;
jaz koncert skupine Hadik Mihaly Band 21.00 Rogaška Slatina, pri paviljonu Tempel: Festival Musika 2011; Mateja Starič trio -
večer fada in latinsko ameriške glasbe 21.00 Slovenska Bistrica, Kino na prostem: filmska predstava Ne joči Peter 21.00 Lenart: poletni festival LenArt; koncert harmonikarja Marka Hatlaka 21.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana: Letni kino CID - »Kino brez stropa« -
projekcija filma Jaz bi tudi 23.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana: Letni kino CID - »Kino brez stropa« -projekcija filma Maškarada
Sobota, 13. avgust
8.00 Slovenska Bistrica, izpred tovarne Impol: 10. Jakčev pohod skozi krasote Bistriškega vintgarja do Treh kraljev 9.00 do 18.00 Ptuj, Terme: IV rimske igre - rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime
9.00 do 21.00 Podlehnik, ribnik: tradicionalni skoki s padalom v ribnik Podlehnik Aeroklu-
ba Ptuj za pokal ribnika Podlehnik; 21.15 razglasitev dnevnega zmagovalca 10.00 Ptuj, Mestni kino Ptuj: Kino brez stropa - film za otroke Deklica in lisica, sledi Kino
vrtiček v Sončnem parku na temo: Moj nenavadni ljubljenček 10.00 Zavrč, Turški Vrh, vinogradništvo Turčan: dnevi odprtih vrat vinsko turistične ceste Haloze; degustacije
13.00 Grajena: turnir kadetov v nogometu v organizaciji ŠD Grajena z gosti iz Hajdine, Stojncev in Rogoznice
13.00 Kog, športna dvorana: Dnevi turizma na Kogu; Festival vina s prihodom vinskih kraljic in vitezov vina
14.00 Zabovci, športni park pri jezeru: 4. korantova rancarija Korant kluba Razjarnik;
zabava z živo glasbo pod šotorom 14.00 Zgornji Leskovec, ob nogometnem igrišču: 16. kmečki praznik v organizaciji TD Klopotec; kulturni program in odprtje kulinarične razstave Tradicija sv. Avguština; 15.30 kmečke igre; 18.00 podelitev priznanj in zabava z ansamblom Haloški muzikanti
14.00 Žetale, Kočice, vinogradništvo Franci Plajnšek: Dnevi odprtih vrat kleti vinsko
turistične ceste Haloze; dan odprtih vrat vinske kleti Plajnšek 14.00 Tržec, Djočanova kmetija: postavitev klopotca in vožnja po Dravinji z rečnim splavom Vodomec
15.00 Cirkulane, Pristava, Turistična kmetija Kozarčan: postavitev klopotca na tradicionalen način in gospodarjeva malica 15.00 Zavrč, pri gasilskem domu: 15. dan gasilcev OGZ Ptuj in 70-letnica PGD Zavrč; 16.00 šotor pri gasilskem domu: 15. praznik občine Zavrč - osrednja slovesnost s kulturnim programom, podelitev državnih gasilskih odlikovanj in društvenih priznanj in zahval; pogostitev in zabava z ansamblom Vesele Štajerke in Tanjo Žagar
21.00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana: Kino brez stropa - Panka na vasi in zatvoritveni tihi žur
21.00 Rogaška Slatina, pri paviljonu Tempel: Festival Musika; večer svetovne ljudske
glasbe in Brencl banda 21.00 Ormož, grajsko dvorišče: festivala OFAK in ŠTUNF; zaključni hip-hop koncert -Emkej, Elemental, Murat in Jose
Nedelja, 14. avgust
6.30, 8.00, 10.00 in 16.00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: praznik sv. Maksimi-ljana Kolbeja - maše; 19.00 molitvena ura z bistriškimi sestrami in p. Janezom Ferležem; 20.00 sv. maša cistercijana, patra Nikolaja Arackega in procesija z lučkami; 24.00 polnočna sv. maša in molitveno bedenje do jutra Kog, športno igrišče: Dnevi turizma na Kogu; kolesarjenje po Šiponovi vinski cesti in popoldanske vinogradniške igre v organizaciji TKD Kog 9.00 do 18.00 Ptuj, Terme: IV rimske igre - rimski otroški tabor malega Primusa in male Prime
9.00 do 16.00 Podlehnik, ribnik: tradicionalni skoki s padalom v ribnik Podlehnik Aeroklu-ba Ptuj za pokal ribnika Podlehnik; 16.45 podelitev pokalov Cvetkovci, športni park Ledna: 3. memorial Uroša Ozmeca; turnir v odbojki na mivki; 19.00 nočni turnir v malem nogometu v organizaciji ŠD Cvetkovci Juršinci, igrišče: kolesarjenje po občini Juršinci
Zavrč, Turški Vrh, vinogradništvo Turčan: dnevi odprtih vrat vinsko turistične ceste Haloze; degustacije
10.00 do 13.00 Vurberk, Dom krajanov: 7. velikošmarenski kolesarski maraton Vurberk 2011; dolžina 46 ali 29 km
Slovenska Bistrica, športna dvorana: izlet s turističnim vlakcem v Dolino Winettu Trije kralji, Rekreacijsko turistični center Jakec: Lovrenčevo žegnanje s sveto mašo; veseli popoldan s skupino Pajdaši; 15.00 tekmovanje za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana
Podgorci: vrtna veselica PGD Podgorci z ansamblom Pogum; tekmovanje v kegljanju z gasilsko cevjo
Ritoznoj, pri cerkvi sv. Marjete: postavitev klopotca iz zaključek z ansamblom Novi Spomini
Hunska gorica, Cesta klopotcev Mali Okič-Slatina: postavitev vaškega klopotca v organizaciji TD Cirkulane - sekcije stari običaji; kulturni program z ljudskimi pevci in pevkami
Makole, viteška dvorana dvorca Štatenberg: Imago Slovenia - Podoba Slovenija; koncert Tjaša Čerič - harmonika, zmagovalka tekmovanja TEMSIG 2011 Ptuj, na Ranci ob ptujskem jezeru: odprtje prve samostojne razstave Jureta Vilčni-ka - Izrazi na prostem
Slovenja vas gasilski dom: svečana predstavitev obnovljenih gasilskih garaž ter seja posvečena 40 letnici delovanja PGD Slovenja vas Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana: Kino brez stropa - Antikrist Rogaška Slatina, pri paviljonu Tempel: Festival Musika; večer flamenka in Duo Cana
10.00
10.00 10.00
10.00 11.00
16.00
16.00
16.00
19.00
20.00
20.00
21.00 21.00
Ponedeljek, 15. avgust
6.30, 8.00 in 9.00 Ptujska gora, bazilika Marije Zavetnice: Marijin praznik - maše; 10.00 slovesna sv. maša z metropolitom dr. Marjanom Turnškom z obnovo posvetitve slovenskega naroda Mariji; maše še ob 12.30 in 19.00 10.00 Zavrč, Turški Vrh, vinogradništvo Turčan: dnevi odprtih vrat vinsko-turistične ceste Haloze; degustacije
15.00 Veliki Vrh, ob cerkvi Sv. Ane: postavitev društvenega klopotca in pohod po poti
modre kavčine v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze 15.00 Podlehnik, Sedlašek, kmetija Konrada Vaupotiča: Dnevi odprtih vrat kleti vinsko turistične ceste Haloze; degustacija vin in hrane
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Kmetija leta 2011 v MO Ptuj; 15. balonarski praznik na Ptuju; Četrtna skupnost Grajena praznovala 11. krajevni praznik; Razstavljena likovna dela v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Zaključek festivala Art Stays 2011; Slavnostna seja sveta MO Ptuj; Slovesnost ob prazniku MO Ptuj; Koncert Vox Arsana in Toti big band Maribor; 14. tradicionalni turnir v balinanju; Zaključna prireditev AYE-festivala; Ribiško tekmovanje Veteranov vojne za Slovenijo; Dobrodelni koncert v izvedbi duo Kalypso; Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem; Jazz večer z Žanom Tetičkovičem; Ptujska poletna noč 2011
Čez noč, čez noč pregrnila travic svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje.
(O. Župančič)
V SLOVO
dolgoletnemu in prizadevnemu predsedniku Turističnega društva Ptuj in človeku, ki je nadvse ljubil Ptuj, ter dobremu prijatelju
Albinu Pišku
IZ PTUJA
Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu.
Upravni odbor Turističnega društva Ptuj
Zapustil nas je naš ustanovni član in častni član slovenske stranke DeSUS
Albin Pišek
Z vsem spoštovanjem se bomo od njega poslovili v soboto, 13. avgusta 2011, ob 12. uri na ptujskem pokopališču. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Pokrajinski odbor DeSUS Ptuj-Ormož Mestna organizacija DeSUS Ptuj
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Albin Pišek
ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE PTUJ
Žalna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj bo v soboto, 13. avgusta 2011, ob 10. uri v Mestni hiši.
Pogreb pokojnika bo v soboto, 13. avgusta 2011, ob 12. uri, na novem ptujskem pokopališču na Ptuju.
MESTNA OBČINA PTUJ
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
SPOMIN
9. avgusta je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedek
Franc Kukovec
IZ PRVENCEV 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: tvoji najdražji
SPOMIN
14. avgusta bo minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Janko Satler
25. 11. 1941-14. 8. 2010 upokojeni avtoprevoznik
Z ZAGREBŠKE C. 121
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
13. avgusta mineva leto dni žalosti in praznine, odkar si se za vedno poslovil, dragi
Robert Belšak
UL. BORISA KRAIGHERJA 16, KIDRIČEVO
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, prinašate cvetje ter postojite ob njegovem preranem grobu.
V mislih s teboj - tvoji
Ko tvoje zaželimo si bližine,
gremo tja, v ta mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče,
da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo
mi vsi... Med nami si!
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša draga in skrbna mama, oma, prababica, tašča in teta
Terezija Bračič
IZ SPODNJEGA LESKOVCA 2 A
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo.
Iskrena hvala g. župniku Vajdu z opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Feguš za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Kozelu za izrečene poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Mir.
Tvoji najdražji
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če svečko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata
Mirka Drevenška
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 60
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga prišli kropit in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Hedviki za poslovilne besede, osebju internega oddelka SB Ptuj, dr. Gagičevi, g. Hinku za odigrano Tišino, domačim pevcem za odpete žalo-stinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Katica, hčerka Mira z družino, vnuki Matjaž z Nino, Nataša s Sandijem in Tanja, sestra Olga z družino ter brat Jože z družino
Adijo, mož in očka ljubljeni, ljubezen najina ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj! Uživaj blaženi pokoj!
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, atija, sina, brata, svaka in botra
Zvonka Budja
IZ GABRNIKA 11 A
bi se radi iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisno ali ustno soža-
lje.
Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, zastavonošu, gospe Veri za opravljeno molitev ter za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala kolektivu OŠ Juršinci, Mitjevim sošolcem in sošolkam, kolektivoma Kovinostrugarstva Lopič ter Agis Zavore, d. o. o.
Žalujoči: žena Anica, sin Mitja in ostali sorodniki
J«, <T> »
2
11. avgusta pred 10 leti je bilo, ko za vedno od nas je vzel slovo, ko v naš dom se je žalost naselila, kajti usoda nam temeljito je življenje spremenila.
Skupnih ciljev, ki smo jih imeli, nikoli nismo doživeli, saj prišla je kruta smrt in preživela vsak naš načrt. Ker sami smo ostali, svoja pota smo naprej peljali ter se včasih spraševali, le kaj bi storil on, če bil bi z nami, ker več ga ni,
spomin na njega pa vedno še živi
in spremlja nas skozi srečne in manj srečne dni.
SPOMIN Janez Erbus
PODLOŽE 25, PTUJSKA GORA
Hvala vsem, ki se ga spomnite, predvsem iskrena hvala tistim, ki s svečko ali cvetjem okrasite njegov grob.
Sinova Gašper in Nikola z mamo Ireno
Ko vračamo se v rojstno hišo, draga ata in mama, vaju v njej več ni. Zaman le iščejo vaju naše solzne in žalostne oči. Ko smo odhajali od doma, sta nas pospremila in rekla, le pridite domov, ko boste imeli čas.
Janez Dominko
15. avgusta bo minilo 15 let, ko smo izgubil dragega očeta in dedka
SPOMIN Marjja Dominko
9. julija je minilo 14 let, ko je prenehalo biti zlato srce dragi mami in babici
IZ LOČIČA 16 A
Zahvaljujemo se vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem preranem grobu in prižigate svečke.
Hčerka Dragica, sinovi Janko, Franc, Alojz in Stanko z družinami
•f ••
à. h
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar smo se poslovili od naših dragih
Leopolda Vertiča in
NA TRATAH 18, PTUJ
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Franca Trbuca -Buca
Njuni najdražji
Ptuj • Revizija v Domu upokojencev
Kaj vse zaračunavajo dodatno?
O domnevnih nepravilnostih, ki se nanašajo na delovanje Doma upokojencev Ptuj, smo poročali že pred letom in pol. Takrat minister dr. Ivan Svetlik posebnih ugotovitev ni podajal in je delovanje doma ocenil kot uspešno. Revizija, ki so jo izpeljali junija letos, pa je vendarle ugotovila nekatere nepravilnosti.
Med drugim naj bi stanovalcem nezakonito zaračunavali dodatek za dodatne storitve in opremo. Ministrstvo je sedaj določilo, da se neupravičeno zaračunane dodatke stanovalcem vrne, a v Domu pravijo, da se bodo na revizijsko por o čilo pritožili in da vračil ne bo. Ostalih pojasnil od direktorice Kristine Dokl nismo uspeli dobiti, saj se dogovorjenega sestanka ni udeležila, na naša pisna novinarska vprašanja pa v dogovorjenem roku prav tako ni odgovorila, s pojasnilom, da nas bo o nadaljnjih postopkih obvestila po seji sveta Zavoda.
Čeprav je direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Dokl prvotno dogovorila dan in uro sestanka, je ob našem prihodu tam ni bilo. Na pogovor je namesto nje prišla raču-novodkinja Andreja Kuret, da bi zadeve pojasnila namesto direktorice. Na nekaj vprašanj je odgovore podala, a je vseeno prosila, če jih lahko pošljemo pisno, češ da bosta z direktorico izdelali skupni dopis. A tudi tokrat odgovorov na vprašanja v dogovorjenem roku ni bilo, le pisno sporočilo, da bodo na zastavljena vprašanja odgovorili naslednji teden. Danes ima namreč svet Zavoda sejo, na kateri bodo člane seznanili z revizijskim poročilom, ki pa je bilo izdelano že v začetku junija letos.
»Da preprečimo nepotrebno vznemirjanje naših stanoval-
Foto: Črtomir Goznik
So se v domu upokojencev dogajale nepravilnosti pri zaračunavanju dodatnih storitev? (Fotografija je simbolična!)
cev in zagotovimo korektno poročanje o opravljeni reviziji ter sprejetih zaključkih, vas bomo o nadaljnjih postopkih obvestili po seji sveta, ko bomo odgovorili tudi na vaša vprašanja,« sta zapisali direktorica in računovodkinja ptujskega Doma upokojencev.
Odgovorov na zastavljena vprašanja - čeprav so bila ta jasna in nedvoumna - tako do zaključka redakcije nismo dobili, le nekaj ustnih pojasnil Kuretove.
Ministrstvo vendarle ugotavlja, da nepravilnosti so
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec junija letos dopolnilo odgovor na pisno poslansko vprašanje Tadeja Slapnika glede izrabe finančnih presežkov Doma
upokojencev Ptuj. Po izvedeni reviziji je ministrstvo junija organiziralo tudi sestanek, na katerem je predstavnike DU Ptuj, predsednico sveta Zavoda, predstavnika ministrstva v svetu DU Ptuj in Franca Kodela, enega izmed tistih, ki so opozorili na domnevne nepravilnosti, seznanilo z ugotovitvami revizije. Ob tem so podali tudi priporočila in ukrepe.
Ugotovljene so bile nepravilnosti pri poročanju o kapacitetah sob. Kot je pojasnila Kuretova, gre za to, da mora ministrstvo dopolniti sistem poročanja domov za starejše o kapacitetah sob. »Gre za dva sistema, ki sta različna. Zato je prišlo do razhajanj, a so podatki v vsakem trenutku jasni,« pojasnjuje Kuretova.
Tudi v zvezi z obračunom dodatka za dodatne storitve revizorji ugotavljajo, da DU Ptuj
Tekmovanje bo na podleh-niškem ribniku v soboto od devete ure zjutraj do poznega večera in še v nedeljo od devete do štirinajste ure.
Kot je povedal Peter Balta, člana padalske sekcije in profesionalni inštruktor padalcev v Slovenski vojski, ki ima v rokah organizacijsko taktirko tekmovanja, pričakujejo prihod najmanj šestih, lahko pa tudi osmih petčlanskih ekip iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Barve Slovenije bosta sicer zastopali kar dve ekipi izkušenih padalcev z veliko visokimi mednarodnimi odličji, obe pa prihajata iz Aerokluba Ptuj. Ena teh dveh ptujskih ekip je trenutno na tretjem mestu v Evropi in velja za tihega favorita.
Padalci bodo tekmovali v skoku na določeno točko (cilj) z višine enega kilometra, do-skočna točka bo označena na posebnem splavu, vsak med
njimi pa bo izvedel v obeh dneh predvidoma osem skokov. Zmagovalec pokala za ribnik Podlehnik bo tisti, ki bo imel vse doskoke čim bližje označeni točki. Balta, ki odlično pozna prijavljene tekmo-valce-padalce, je prepričan, da bo tekma ostra in se bo o zma-
ne vodi ustrezne evidence, kar je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Naloženo jim je, da evidenco nemudoma vzpostavijo.
Sporen je tudi obračun dodatka za dodatno opremo. Ugotovljeno je bilo, da razen nekaterih izjem ne temelji na dejanskih stroških ter da se stanovalcem zaračunava dodatek v enaki višini ne glede na to, kaj od dodatne opreme dejansko uporabljajo. »Kar je v nasprotju z veljavno zakonodajo,« še jasno piše v revizijskem poročilu. DU Ptuj je v seznam dodatne opreme vključil tudi opremo, ki po obveznem zdravstvenem zavarovanju bremeni materialne stroške doma in ne stanovalce.
Kaj zaračunavajo nezakonito?
Na vprašanje, ali je res, da se na primer nepokretnim zaračunava uporaba balkona, je računovodkinja Andreja Kuret odgovorila pritrdilno. Češ da balkon v sobi je in ga je treba plačati, če ga uporabljajo ali ne, in s pojasnilom, da tudi oni imajo stroške. Na naše vztrajanje, naj pojasni, kakšne stroške imajo konkretno z balkonom, je po pomisleku odvrnila, da stroške čiščenja in amortizacije.
Ne glede na to pa je ministrstvo Domu naložilo, da dodatek za opremo, ki je bil obračunan neupravičeno, stanovalcem vrne. »Zaračunavajo na primer tudi dodatek za nočno omarico, zvočnike in podobne zadeve, kar je smešno,« pojasnjuje predsednik Mestnega odbora stranke Zares Miro Vamberger.
Za katere dodatke konkretno gre, v Domu niso odgovorili, prepričani pa so, da so vsi zaračunani zakonito. Odgovarjajo, da vračil ne bo in da se bodo na ugotovitve revizije pritožili. Za katero obdobje bi neupravičeno zaračunane dodatke sploh morali vračati, pa ni jasno.
15 milijonov presežka
»Kako je možno, da ima v današnjih časih nek zavod na računu skoraj15 milijonov evrov presežka? Če je vse zakonito, potem bi morali direktorico Doma Ptuj postaviti na ministrstvo, da vodi vse domove v Sloveniji,« še dodaja Vamber-ger. O presežkih pa govori tudi revizijsko poročilo, v katerem je navedeno, da je stanje DU Ptuj na dan 31. 12. 2010 znašalo 14.618.444,50 evra, od tega kar 14,5 milijona glavnice. »DU Ptuj mora nemudoma pristopiti k pripravi predloga porabe presežka, ga obravnavati na organih zavoda (sveta) in ga predložiti ministrstvu,« piše v revizijskem poročilu. Pomemben del presežka prihodkov nad odhodki naj bi bil posledica prilivov v obdobju 1995-1997. Zanimalo nas je, kako je možno, da so v takem plusu, a odgovora direktorice nismo uspeli dobiti.
Še lani je minister za delo dr. Ivan Svetlik o izrabi presežka dejal: »Neprofitne organizacije lahko poslujejo brez presežka ali pa z njim, vendar presežek ni cilj njihovega poslovanja.« V revizijskem poročilu pa leto in pol kasneje pišejo, da Ministrstvo zastopa stališče, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi predloga o porabi presežka in sredstva v celoti nameniti za posodobitev mreže institucionalnega varstva starejših, in sicer z gradnjo kapacitet, ki bodo zagotovile uveljavljanje sodobnih konceptov dela s starejšimi in bodo v največji možni meri zagotavljale obravnave čim bližje domu potencialnih uporabnikov.
Dženana Kmetec
Podlehnik • Ponovno skoki padalcev v ribnik
S padalom na splav
V občini Podlehnik bodo ta konec tedna po več kot dveh desetletjih ponovno pripravili atraktivno tekmovanje padalcev v skokih v ribnik. Organizator mednarodne tekme padalcev je padalska sekcija ptujskega Aerokluba, pričakujejo pa petčlanske ekipe vrhunskih padalcev iz več držav.
govalcu odločalo na centimeter, prav tako pa še opozarja, da gre za zelo nepredvidljivo lokacijo, kjer lahko vrtinčasti vetrovi povzročijo tudi padce padalcev z roba splava v ribnik. Vsekakor bo tekmovanje zelo atraktivno in si ga bo glede na napoved lepega vreme-
Foto: arhiv Aerokluba Ptuj
Na ribniku Podlehnik bo ta konec tedna videti najmanj 30 odličnih padalcev, ki bodo tekmovali v doskoku na cilj na splavu sredi jezera.
Črna kronika
Z motorjem padel v ovinku
6. avgusta okoli 14.25 je 22-letni moški iz okolice Ptuja vozil motorno kolo Honda CBR 600 RR iz smeri Žamencev proti Polenšaku. Ko je v naselju Slo-mi pripeljal v blagi levi ovinek, je zapeljal na nasprotnosmerno vozišče in pri tem izgubil oblast nad vozilom. Z motornim kolesom sta padla na levi bok in drsela po vozišču. Motorno kolo je odneslo na travnato nabre-žino ob desnem robu vozišča, kjer je trčilo v betonski steber ograje, nato pa v betonski pre-pust dovozne ceste. Voznik je obležal na dvorišču bližnje hiše.
V	prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj.
Z ukradenim avtobusom od Španije do Lenarta
6. avgusta ob 20.30 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Lenartu ustavili avtobus Scania španskega registrskega območja, ki ga je vozil 62-letni državljan Romunije. Ob kontroli so ugotovili, da je bilo vozilo isti dan odtujeno v Španiji. Policisti so moškega pridržali in vozilo zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
Med 5. in 8. avgustom je neznan storilec vlomil v kontejner na gradbišču v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil pnevmatski pištoli. Premoženjska škoda znaša okrog 1500 evrov.
V noči s 5. na 6. avgust je neznan storilec vlomil v gostinski lokal na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil televizijski sprejemnik, alkoholne pijače in cigarete. Premoženjska škoda znaša okrog 1500 evrov.
V	Podlehniku odkrili vrtiček s konopljo
5. avgusta ob 15. uri so policisti Policijske postaje Podlehnik v bližini stanovanjske hiše v bližini Podlehnika prijeli moškega, ki je na njivi, posajeni s koruzo, obdeloval nasad zelenih rastlin. Ugotovili so, da gre za 34-letne-ga moškega iz Maribora. V bližini so prijeli tudi 39-letno žensko iz Maribora. Oba so pridržali. Na polju so policisti našli 225 sadik konoplje, visokih od 80 do 240 cm, na domu moškega pa še 45 sadik. Predmete so zasegli. Zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
na vredno ogledati. Gre pa za odprto mednarodno padalsko tekmovanje v skokih na cilj.
M.S.
Napoved vremena za Slovenijo
Če velika maša (15.) mokri, /16f6 ~: maša (8. sept.) praši.
Danes bo povečini jasno, popoldne pa bodo v severni Sloveniji možne posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C.
Obeti
V soboto bo povečini jasno, popoldne bodo v severni Sloveniji še možne posamezne plohe ali nevihte. V nedeljo bo pretežno jasno.
Gobe
(juhe, predjedi, glavne jedi)
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28