Ureji uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna uJadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči ručun pri Istrski K. B. št. 65-KB1-Z-181 Rokopisov ne vračamo (.ETO IV. ŠTEV. 47 iSopsr, pete ta 18. novembra 19S5. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10 OB „TEDNU TISKA IN' RADIA" Zveza novinarjev Jugoslavije prireja d času med 20. in 27. t. m. '■>o vsej državi »Teden tiska in radia« pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita. Povod za vrsto prireditev, razstav, predavanj, ustnih časopisov, posebnih izdaj raznih listov in edicij je praznovanje desetletnice obstoja Zveze novinarjev, ki je hkrati sploh proslava desetletnega razvoja našega socialističnega tiska in radia v osvobojeni domovini. Glede načina te široke proslave je bilo v sporazumu z Gl. odborom SZDL Jugoslavije sklenjeno, naj ima le-ta poleg manifestacijskega predvsem delovni značaj v tem smislu, da gredo novinarji v tem tednu čimveč med ljudi, da naj novinarji in osnovne politične organizacije o tem tednu — posebno v krajih, kjer je naš socialistični tisk manj razširjen — store vse, da vzpostavijo kar se da tesne zveze med našim tiskom in delovnim ljudstvom. Naš tisk je po osvoboditvi, ko je bilo treba na tem važnem družbenem področju pričeti takorekoč čisto znova, ko je bilo treba premagati premnoge profesionalne, tehnične in materialne težave, vzlic mnogim pomdnjkljivostim napravil zadovoljiv razvoj. POGLAVITNO — TO SE TIČE - SLEDNJEGA DRŽAVLJANA Preden se pred Tednom tiska in radia lotimo drugega razmišljanja, bi morali načeti eno osnovnih vprašanj, ki se tiče slehernega volivca. Med našimi ljudmi je namreč še tu in tam razširjena škodljiva miselnost, ki ji moramo prav ob Tednu tiska in radia napovedati oster boj. Gre za miselnost, podedovano iz predvojnih časov, ki hi jo poenostavljeno lahko označili nekako tako, kakor jo izpovedujejo njeni nosilci: »Svoje delo v redu opravljam, denar zase in za svojo družino zaslužim — vse drugo niti pa ni nič mar!« Takšen tip sicer lahko delavnega, ver,'nega in 'osebno poštenega, pa premalo razgledanega človeka, predstavlja danes eno najbolj učinkovitih zavor našemu skupnemu napredku, pri čemer se prav ti isti nosilci te škodljive miselnosti v isti sapi navadno hrupno pritožujejo in liudu-jejo nad tem, da nimajo svojemu delu primernega življnejskega standarda. Odveč bi bilo pripominjati, da govorimo o Usti kategoriji naših ljudi, ki. niso bralci našega socialističnega tiska, saj če bi to bili, bi se jim prav s pomočjo tiska njihova družbena zavest vse drugače formirala. Gre torej zc, politično aktivizacijo tistega dela našega prebivalstva, ki se prostovoljno odreka, svojemu sodelovanju, svoji udeležbi v socialističnem sistemu naše ljudske oblasti. Sistem demokratičnega socialističnega samoupravljanja na osnovi družbene lastnine nad. sredstvi za proizvodnjo, sistem naše socialistične demokracije, daje namreč slednjemu državljanu vso priložnost, da vsaj na zborih volivcev, pa tudi .v svetih, komisijah. ljudskih odborih, v oi]gan:'{h delavskega vtprav-Ijanja, v zadrugah itd., aktivno sodelujejo. Če je sedaj sodelovanje in upravlanju naše socialistične skupnosti zaželeno pri slednjem našem volivcu, teclaj pljuje hkrati v skledo skupnosti in v svojo lastno skledo vsak tisti, ki pravi da svoje delo pošteno opravlja, za vse drugo pa da mu ni mar. Vztrajno in smotrno se moramo začeti boriti za vsakega našega delavnega človeka, ki ga je treba prepričati o tem, da je v njegovem• lastnem interesu, če se aktivno po-služi vseh državljanskih pravic, ki mu jih daje družba kot posamezniku in dolžnosti, ki mu jih kot članu skupnosti nalaga s. vtem socia-1 ¡stične demokracije. KDOR ZELI SODELOVATI V DRUŽBENEM UPRAVLJANJU MORA BRATI NAŠ TISK Tipična za tisti, del ljudi, ki ne gledajo na svoje osebne koristi skozi prizmo koristi, skupnosti, je v glhvneifi premajhna razgledanost. Predvsem se ti ljudje zavestno odrekajo branju časopisja in poslušanju radiu. Če pa že berejo kak. list. : tedaj ga zanima zgolj roman in podobno, v radiu samo glasba, veseli večeri itd., za razvoj naše stvarnosti pa se ne zanimajo. Do takšnih ljudi ima seveda tudi sovražna propaganda najlažjo pot. Temu delu naših ljudi, ki ne či- Osebje partizanske tehnike uKRN« predvsem med tistimi ljudmi, ki se doslej nanj niso naročali. V tednu pridobivanja naročnikov za naše liste na vodi terenske organizacije SZDL tudi spoznanje, da si bodo z uspešno akcijo širjenja našega socialističnega tiska predvsem tudi izboljšale politično stanje na svojem območju. Mali rotacijski stroj To je bila partizanska ¡iskarna »Slovenija« tajo časopisov, je treba dopovedati, da se morajo za vsako spremembo na bolje v naši skupnosti tudi sami žrtvovati tako, da se — čeprav za začetek v najmanjši meri — vključijo v upravljanje te skupnosti. Če pa je nekdo končno tudi to pripravljen storiti, tedaj mora poznati miš družbeni razvoj, mu mora sledili, je perspektivno zajeti naše potrebe po strokovnem 'kadru že v bližnji prihodnosti. U-gotovili bomo, da je še zelo majhno število študirajoče mladine iz koprskega okraja. Skupščina je izvolila novi odbor devetih članov, ki bo vodil delo ■kluba v prihodnosti in se soglasno •izjavila, da priredi brueovski večer 28. t. m. v Kopru. - H. Pribac V današnjem sestavku se bomo dotaknili vprašanja zamudnih obresti, njihove višine in časovne opredeljenosti, kar je v neposredni zvezi z vprašanjem tožbene pravice, o kateri smo govorili v prejšnji številki. No, preden preidemo k obravnavanju tega vprašanja, je potrebno, da najprej popravimo, kar nam je v našem prvem sestavku v prejšnji številki -»Slovenskega Jadrana« zamešal tiskarski škrat. Najprej še enkrat ctrl odstavek, ki se nanaša na plačilne roke in zapadlost in ki se mora prav glasiti: Ce gre za plačilo kupnine za kupljeno blago ali plačilo neke storitve, skratka za denarni dolg, zapade takšen dolg v plačilo, če drugače ni. dogovorjeno v 8 dneh po ¡prejemu račulna oz. po prevzemu blaga, če kupec lo dobi šele po prejemu računa, (Uzanca 177 zbirke Splošne uzance za blagovni promet Uradni list FLKJ št. 15/54;. Pri tem velja posebej1 omenili, da se ta normalni S-dnevni plačilni rok lahko skrajšali le s posebnim spora- zumom obeh strank in da nikakor •ne zadostuje samo tozadevna klavzula na računu, (N. pr. »plačljivo v treh dneh-). To tudi ne v primeru, da kupec — dolžnik proti 'takšni klavzuli ni, ugovarjal. Seveda ■pa je pri tem potrebno paziti na to, da se ne dogovori tako kratek rok, v katerem bi, glede na 2. odstavek n".-i'ice št 189 -in v zvezi z virmanskim načinom plačevanja, plačilo sp.ijii ne bilo možno .in hi se tako v naprej dogovorili mmožni plačilni rok. Prav zaradi tega so nekatera gospodarska sod šea, tako ludi Višje g- spedarsko sodišče v Ljubljani,- ocVk skrajšan. , Višina zamudnih obresti Ločiti moramo med zakonitimi in zamudnimi obrestmi. Najčc-Sče so pive in veljajo v vseh primerili, ko. niso dogovorjene nižje ali višje zamudne obresti. Pri tem pa velja ponovili, kar je bilo poudarjeno že v zvezi v. plačilnim rokom, da je potreben za višje obresti od zako- Prihodnjo pomlad b;xlo napravili prve poizkuse in če se bodo dobro obnesli, bodo za gojenje vrtnih jagod določili večje površine. Za prebivalce Plavi.j ¡in Badihe nastaja novo resno vprašanje. Ti dve vasi sta že od nekdaj poznani kot tradicionalni pridelovalki solate in radiea, Zo pred več desetletij so nekateri kmetje posekali celo 'trle in na mestu prejšnjih manjših vinogradov uredili vrtove za pridelovanje zelenjave. Z ureditvijo nove meje se jo možnost prodaje zelenjave zmanjšala. Zdaj nastaja vprašanje, kako in v katero kmetijsko kulturo preusmeriti kmetijstvo teh elveh vasi. Kmetje želijo, da bi jih obiskovali kmetijski, strokovnjaki. da bi skupno skušali najti ~i-memo rešitev. Na Plav.jah nastaja še drugo vprašanje. Zadnje čase so nekateri kmetje začeli na debelo prodajati govejo živino. Kol vzrok navajajo, da se živine ne izplača več redili, ker je mleko tako poceni. Kje bodo pa jemali gnoj za zemljo? Zelja ljudi je tudi. da bi jih obiskal kakšen predstavnik ljudsko oblasti iz Kopra,' cla bi se pogovorili o vseli listih gospodarskih in političnih vprašanjih, ki jim delajo preglavico. Ne po politični in ne po gospodarski plati že skoraj loto dni ni bilo pomembnejšega sestanka, na katerem bi prebivalci prišli tueli v osebni stik s posameznimi občinskimi ali okrajnimi predstavniki. som začeti potovanje proti Sežani. Iz Kopra vozi namreč avtobus tudi v Ajdovščino. Spotoma se ustavi v Divači, kjer ima zvezo z elelavsko-dijaškim vlakom, ki odpelje v Sežano ob pol. osmih. Iz Divače nadaljuje avtobus svojo pot v Sežano ■in poleni čez Kras v Ajdovščino v Vipavski dolini. Ko bi naš avtobus (proga Postojna — Pivka —• Koper) na svoji jutranji poti vozil le pol ure prej, bi dospel na cestno križišče med Matavunom .in Lokvijo prej kot ajdovski. Tisti potniki, ki bi nameravali od tu v Divačo, Sežano, niže na Kras ali v Ajdovščino, bi na tem križišču izstopili, počakali nekaj minut na ajdovski avtobus ter so z njim odpeljali, kamor bi nameravali. To bi bila sijajna ureditev zanje. Kakor je danes,, moram-če hočem v Sežano, iti na vlak. Naš postojnski avtobus .je namreč favno dovolj pozen, da mu ajdovski uide mimo križišča pri Matavunu. Samo za nekaj minut je vsak dan prepozen, toda dovolj je, da nima več zveze z ajdovskim. Ali bi ne mogla uprava avtobusnega podjetja spremeniti za toliko vozni red? Tudi njej bi lo bilo v korist, Ko bi ljudje iz Reške in Vremsko doline 'izvedeli, kako udobno se lahko peljejo z avtobusom v Divačo, Sežano, niže na Kras 'in celo v Vipavsko dolino, bi pač ne plezali po strminah na železniško postajo. Potem je tu Še neka druga stvar, ki se pa tiče samo in izključno nas nitih sporazum strank in cla ne zadostuje zadevna klavzula na fakturi, n. pr.: »plačljivo v S dneh, sicer zaračunamo 12% zamudne obresti«. Če upnik na podlagi takšne klavzulo vtožuje takšne višje obresti, mu jih sodišče ne more priznati, ker iistinsko, to jc s posebnim dogovorom, niso izkazane. Višina zakonitih zamudnih obresti •;:• določena s posebnimi predpisi. Tako je 'bilo z Odleikom o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1954 (Ur. 1. FLRJ 26/54) določeno, da plača dolžnik, ki ns poravna pravočasno dolga, zamudne obresti in sicer gospodarskim, zadružnim lin družbe-n:ni organizacijam, če višina zamudnih obresti ni dogovorjena, po obrestni meri 8% na leto, (Radi popolnosti bodi omenjeno, da je zakonita obrestna mera za zamudne obresti znašala elo 31. IV. 1954 5%, od I. V. do 3.1. VI. 1954 6%, od 1. VII, 1954 dalje pa 8%). Z istim zakonitim predpisom pa je bilo tudi določeno, da pogodbena obrestna mera za zamudne obre- Na tako vprašanje bi marsikdo na vasi no znal odgovoriti. Dosedaj so odbori Socialistično zveze in drugih družbenih organizacij o tem vso premalo razpravljali, Vedno, kadar smo govorili o kakem gospodarskem prob'emu, se jo na raznih sejah ali sestankih rodila cela vrsta zamisli in pobud. Vse bi so dalo nekako takole povedali: družba nam mora dati. sredstva za izgradnjo večjega obrtnega podjetja, dobiti moramo denar ali občina naj nam popravi krajevno pot, zgraditi nam morajo vodovod in podobno. -Vse se vrli okrog zgraditi nam morajo, dobiti moramo sredstva za to ali ono. Malo kdaj pa smo se vprašali, kaj lahko sami napravimo. Tako je bilo doslej skoraj povsod. Videli pa smo v najnovejšem času — posebno od kar so pričeli delati novi občinski in krajevni odbori —■ da so take potrebe vedno bolj realno zamišljene, da se skuša najti naj-prvo lastna sredstva in ta pravilno izkoristiti: to ,je vsekakor razveseljiv pojav. Že nekaj mesecev so ljudje v Ga-berčah pni Senožečah živahno razpravljali, kako urediti vodovod, odnos no zbiralnik za vodo. Do Letos so imeli pred vasjo urejeno liapaja-lišče. Bilo jo zelo slabo in n: primerno ter je le komaj zadoščalo, z modernizacijo ceste Senožeče—'Koper je bilo še to zasuto. To je vaščano postavilo pred težko vprašanje -—■ kje dobiti vodo za okrog 100 glav živine. Vodo za ljudi dobivajo iz vaškega vodnjaka, ki pa je premajhen, da bi iz njega napajali živino. Investitor ceste je sicer Gomjevremcev. Tisti »geograf« pri avtopocljetju Slavnik, ki ,je sestavil vozni red in določil na njem »uradna« postajališča, zasluži v zemljepisu cvek! Odredil je postajališče za Buje, majčkeno vasico, ki ima kakih petdeset prebivalcev, za trikrat večje Gornje Vreme pa ne. Bujčana še nisem videl v avtobusu te nove proge, v Vremah pa je skoraj vsak dan kdo, ki se hoče nekam peljati. Seveda se avtobus tudi v naši vasi ustavi, če se mu človek pravočasno postavi na sredo ceste •in dvigne re>ko. toda če se hoče peljati iz Gornjih Vrcm proti Kopru, mora plačati voznino od pet kilometrov oddaljenih Buj! Za njega je voznina vedno za pet kilometrov večja, kot znaša resnična razdalja. Zaman protestira potnik pri tovarišu, ki pobira voznino — v Gornjih Vremah ni postajališča (vsaj na njegovem voznem redu ga ni zapisanega) in če ni postajališča tu, je pač treba računati vstopivšemu potniku voznino cd zadnjega postajališča! To je vendar jasno -—• po sprevod-nikovem prepričanju. Ko bi ne bilo tudi pri Bujah postajališča, bi mi Vremci morali plačati voznino od Ribnice ali od Pivke ali morda ce-lolo od 32 km oddaljene Postojne. Pred nekaj dnevi sem hotel v Sežano in sem se poslužil raje avtobusa kot odročne železnice. Upal sem, da bom na križišču onstran Matavuna ujel ajdovski avtobus. Ni se mi posrečilo, k.er je bil naš pre- sti nikakor ne sme presegiti 12% na leto. Najvišja obrestna mera, ki se no more dogovorili, je torej 12%, manjša od 8% obrestne mere pa se seveda vodno lahko dogovori. Če je zamudo povzročil upnik, ne more zahtevati obresti Pomanjkanje denarnih sredstev oz. kreditov normalno .nima nobenega vpliva na vprašanje zapadlosti dolga in dolžniki tudi ne opro-šča plačila zamudnih obresti. Vendar so tudi izjeme. Tako čc upnik sam povzroči, če je en sam zakrivil, da je dolžnik ostal brez kreditov, no more zahtevati od dolžnika, da miu plača še zamudne obresti. Talki primeri se morejo pripetiti zlasti pri proračunskih ustanovah, katerim krediti ob koncu lota zapadejo. Če bi n pr. dolžniku zapadel kredit vsled tega, ker mu upnik ni poslal pravočasno predračuna, oz. mu ni pravočasno dobavil blaga, potem bi v tem primeru upnik vsekakor bil kriv zalo, da je prišlo do zamude pri plačilu njegovo terjatve in bi mu zamudne obresti ne šle. priznal, škodo ter so obvezal zgraditi novo napajališče z isto kapaciteto, to ,je za okrog 200 kubičnih metrov vode, vendar s tem vaščani niso bili zadovoljni, Dejali so: problem je sedaj tu in rešili ga moramo tako, da so vsaj v eloglednem času ponovno ne pojavi, obenem pa mora biti vse sodobno urejeno. Nastalo je vprašanje, - kje dobili sredstva za izgradnjo povsem novega zbiralnika vode za 500 kubičnih metrov s povsem novim zajetjem, kar bi stalo nekaj milijonov dinarjev. Na sestanku vseh. vaščanov so sprejeli skle.p, da vsa dela pri izkopu jame za 500 kubičnih metrov vode — kar n! majhno delo —-opravijo sami s prostovoljnim delom. Vsa težaška dola bodo opravili sami, tako da bodo potrebna samo sredstva za strokovno delovno silo in material. Del teh sredstev bodo dobili iz odškodnine za zasulo .napajališče. delno pa bo pomagal tudi občinski ljudski odbor Divača. Treba je omenili, da so nekateri takoj pričeli zmajevati z glavami, češ, t 'j je preveliko delo, ki mu v nobenem primeru ne bomo kos sami .in podobno. Tudi dela so so težko lotili. Le vztrajnosti Franca An-tončiča, ki jo po nekaj dneh oklevanja vaščanov kar sam zavihal rokave, se je zahvalili, da so z delom začeli. Naslednji dan je za delo pridobil še mladinca Alojza Suša, nato še Franca Zetka. Nekaj dni so kar sam.' delali, toda obupali niso; posebno je bil vztrajen Anlončič —• pravijo mu kar direktor —• dela vsak dan in je opravi', že nad 60 ur prostovoljnega dela. S ponosom zdaj gledajo svoje načrte in delo. Polovico izkopa je že napravljenega, in če jim vreme ne bo preveč nagajalo,. bodo z njim t-i mesec gotovi. Zelo so pri tem hvaležni upravi gra-dilišča podjetja »Primorje«, ki modernizira cesto, ker jim je stalno na razpolago za strokovne nasvete in tudi nekaj orodja so j.im posodili, da gre delo lažje od rok. Lahko so zadovoljni in ponosni, da se ela predvsem z lastnimi sredstvi in napori tudi doseči pomembne uspehe v prizadevanjih za napredek svoje vasi. R. Z. pozen. Moral sem hoditi v pol uro oddaljeno Divačo in tam čakati vlaka. Plačal sem iz Gornjih Vrem do križišča petdeset dinarjev vozni-ne. Iz Vremskega Britofa. ki je dober kilometer bliže križišču, je voznina petindvajset dinarjev. Ko sem ugovarjal, mi je druže povedal, da moram hočeš nočeš .plačati vožnjo od Buj ■—- od zadnjega uradnega postajališča. Kilometer oddaljen Vremski Britof je ravno na sredi mod Bujami in križiščem in ta kilometer me jo stal 25 dinarjev! Nisem jaz sam, tudi drugi potniki se togoLijo zaTadi te nesmiselno krivice. Kdor si hoče za 25 din zmanjšati voznino, gre čakat avtobus v kilometer oddaljeni Vremski Britof! Podjetje »Slavnik« naj bi po možnosti opravilo ta vzrok nezadovoljstva vaščanov v Gornjih Vremah, ki često potujejo z avtobusi v Koper ali drugam. France Magajna Pred prejemom fakture ni zapadlost in tudi ne zamude Kot smo videli igra ,pri zapaello-sli dolga in s tem v zvezi pri vprašanju upnikove tožbcnc pravice ter. zamudnih obresti, veliko vlogo dan, ko dolžnik fakturo prejme. Dokler dolžnik fakture no prejme, četudi jo blago že prejel, ne more priti v zamudo, pa četudi je upnik fakturo odposlal :ii se je ta izgubila. Priporočljivo je torej, da se, zlasti fakture, glaseče se na večje zneske, pošiljajo pri.poročon o, Tudi pred prevzemom blaga . ni zapadlosti in ne zamude Kot že zgoraj omenjeno, velja po uz. 177, cla mora kupec plačati kupnino, če je blago dobil šele po fakturi, ne v S dneh. po prejemu fakture, marveč, kar je razumljivo, v S dneh po prevzemu blaga. Šele če v tem roku kupec ne plača kupnine. nastopijo vse posledice zamudo, o katerih je že bilo govora. dr. S. P. PRED DRUGO PREMIERO GSP V KOPRU Marsikaj je bilo že izgovorjenega in mnogo napisanega o turizmu na splošno, pa tudi s specifičnim pogledom na našo obalo, počenši od analize stanja te važne gospodarske veje ob osvoboditvi, o njegovem ose večjem razvoju v zadnjih in o perspektivah o bodočih letih. Vse izražene misli, vsa izvršena: analiza in razmotrivanja so konsikventno izzvenele t; dejstvu, da more dobro organizirani turizem pomenili važno, da; tu in tam, kadar so za to dani vsi pogoji, tudi odločilno materialno dobrobit neke pokrajine, nekega naroda. Nepoznavalca so pogosto presenečale visoke številke narodnega dohodka, ki jih je ustvarila turistična aktivnost, ti turistično močno razvitih zapadnoevropskih državah, Švica, Francija, Italija in Se ta in ona država so že kar pojmi v leksikonu svetovnega turizma. Tiuli pri nas se iz leta v leto bolj in bolj ponavlja težnja, da se Itni-zem dvigne I na čim višjo raven razvoja, da se mu da pomen, ki ga o resnici vsled svoje gospodarske pomembnosti in ne nazadnje tudi zaradi kulturne poante, nedvomno za-■ služi. Uspešnemu razvoju turizma so začela v zadnjem času tudi p-drana gladina morja. Vlak je zapeljal na tržaško postajo. * V treh dneh je bilo vse končano. Na dveh javkah brezuspešno, tretja je delovala. Gorazd se je sestal z Vladoan, ta ga je povezal z okrožnim finančnim referentom, ki je pre-skrbel denar. Gorazd je medtem našel tudi voznika, ki je po krajši poti čez Brkine mimo Ilirske Bistrice odpremil časopisni papir prav do Bača in Koritnic, kjer so ga prevzemali kurirji na svoja pleča in ga prenašali po relejnih postajah do osrednjih tiskarn na področju Kočevskega Roga. Isto pot je šel tudi drugi tehnični material: matrice, ciklostilni papir, črke, stroji in drugo. * Nekajkrat so pogumni in iznajdljivi železničarji dostavili kar po cele vagone telmičnega in drugega blaga na osvobojeno ozemlje. Kdo se ne spomni, kako je slavni partizanski Intendant major Povh organiziral prevoz tega blaga izpred nosa italijanske vojske pri Novem mestu? Osemdeset dvovprežnih voz je naložilo iz dveh vagonov blago In ga odpeljalo skozi Toplice in Pod- ium proti Podstenicam. Naslednji dan so Italijani spraševali otroke po Straži in drugod: — Kaj ste vi posodili vprego partizanom, ki so vozili ponoči ka-none in muniicijo in drugo-orožje s proge?! — * To je bilo malo pred kapitulaoi-jo Italije. Ob njenem razsulu so se tudi našo tehnike in itiskarne izdatno oskrbelo z .vsem potrebnim. Ker pa so trosile velike količine papirja, oskrbovanje pa je bilo bolj slabo in je močno opešalo, je začela Centralna tehnika KPS .iskali nove možnosti za nabavo papirja in drugih potrebščin za 'tiskarne. Manjkal je črkovni material, papir, matrice, zlasti pa je bila občutna potreba za klišamo. Na strateškem prehodu med Primorsko in osrednjo Slovenijo, na Dedni gori nad Jurščami, kjer je bila relejna postaja P1, ie imel svojo bazo Badovan. Vidko je imel po svojih kanalih nabaviti klišamo iz Milana, ponjo pa je prav' vim očesom, čeprav bi ga najrajši 'klepnil po glavi. Se so bili v svojem pojemajočem življenju močni, vendar se je njihova oblast začela že kar vidno topiti, Gorazd in Lojze sta se povezala tudi z italijanskimi tovariši — s komunisti v ladjedelnici CRDA v Tržiču in partizani v varnostnih oddelkih GAP. — Mi vam bomo z največjim veseljem preskrbeli zastonj najrazličnejšega materiala, kolikor bomo le mogli, — .jo zagotavljal partijski vodja italijanskih delavccv v tržiški ladjedelnici Gorazdu na sestanku. — Vendar pa imamo pri tem eno vprašanje: kakšno garancijo nam lahko daš, da bo to blago tudi v resnici prišlo v roke jugoslovanskim komunistom? Slišali smo namreč, da so v vrstah jugoslovanskih partizanov tudi vsi mogoči drugi ljudje in ne samo komunisti, pa ne bi hoteli, da bi to blago prišlo nepravim v .roke! — so scktašrli. dneh iz .in od Gcrice že v osrednjih tiskarnah Slovenijo ali v pokrajinskih na Primorskem. Velika je bila torej dolžnost in odgovornost tudi nabavne mreže in kurirske dostavne službe, kar je skupaj s tiskarnami ,in pisci tvorilo med našo veličastno revolucijo v vojnih letih umetelen in preoizen mehanizem, o katerem so le malo vedeli ljudje, ko so dobili v roke gotove proizvode naših tehnik. Mnogi pripadniki te široke mreže so pri opravljanju svojega dela dali tudi svoja življenja — ,naj bodo te vre tiče, namenjene živim lj udem ob letošnjem Tednu tiska in radia •in desetletnici osvoboditve, skromen spomin in počastitev njih velike žrtve, Rastko Bradaškja SKA HÄ6 »Kdor bo kdaj stopil v to sa- na skritem kraju »V Studencu« -pri -premišljeval življenje te družine 1 olo. nai SP. zamisli, nai <•« f.n- VVv\,W„r, „.,,.,„,1„ ----- .. ' ... . , , ' ' .. Ta, 'ki mi je dal pojasnilo, je samotar pošten in dober človek. Med na- ' . ' ....... ....— 1 ULUUVUl^U« Ji. moto, na/ se zamisli, nai se za- Vojskem nastala 'tiskarna, v kater, misli nad junaki ki so v naj- je delalo okrog 50 ljudi. _ JU uweT olovCK. Mea na_ Uzph okoliščinah, sredi, borbe Po osvoboditvi sem spet obiskal rodnoosvobodilno borbo je bila na obkoljeni vd sovražnika, izvršili to tiskarno. Spustil sem se po str- Humu haraula tiskarne »SLOVENIjo f/e/o. In naj se spomni tova- mi stezi od Teleburovca v grapo JA« št. 8 Tudi ta družina ie nrisDe-risev m tovansic, ki so pogosto pod Humom, ki ji domačini pravijo vala velik delež v borbi za osvobo-v najhujšem pomanjkanju, v Scpotje, V grapi sta dve brvi: ena ditev. trajnih naporih dni in noči da- čez Kanomeljco, druga čez Studen jali vse svoje sile, da je naša čnico. Ko sem prišel na drugo stran ------------ __ -------------Dospel sem v grapo. Visoka m velika beseda o svobodi šla po- sem pogledal, kje je sleza. Najraje ravna ^ebla smrek ;n bukev so se tisočer jena v svet. In naj ne bi se bil vrnil: steza pelje po seno- ®uSala v lahkem vetru. Tu pa tam vozahi onih kuririm k; *n t! ■ V; ^,„1; --- i„. je na tleh ležalo mosočno deblo, ki -----„ 11UJ „t, uji »mm; iptji.je po senei- pozabi ionih kurirjev, ki. so ti- želi, ki je skoraj bolj strma, kot O L'/Itl/V /\r> f n rl r\ ^ -i.-.1 _»___1. _ __ 1. . 1 1 • 1 T T. ------- ----- ------"< "" iv» .jo uuij auina, jtor. skano besedo v stalni smrtni strehe na hišah v krajih, kjer pozi- "" '",'V------ t-—-— ■--------- ~-------------------s-------- ----------a. Priznati «tolela P« in brez vej je na tleli ležalo mogočno deblo, ki ga je podrla poletna -lsviluta, druga Tisk partizanskih tiskarn »Naš dom,« »Snežnik« in »Žena.« ------- - ....... ...i^iiv, liiJllll v iVltljl.il, J nevarnosti skozi sovražne pošto- mi zapaele veliko snega, rnznau „ , ■ --------------- ——- — r janke raznašali v zadnje pri- moram, da me je -pot pošteno utru- človek še ni odpeljal nobe- morsko in gorenjsko naselje. In dila. neSa debla. ne nazadnje naj občuduje tudi Hum je velika kmetija na nelcak- V takem okolju so zgradili tiskar- tiste domačine, nam drage so- sni polici sredi poti na Vojskarsko no »SLOVENIJO« Postavili so več sede, ki so nam pomagali in planoto. Tri velika gospodarska po- lesenih barak, kjer je bila strojni- pn tem vsak dan tvegali svoje slopja, hiša, hlev in kozolec pokri- ca, stavnica, knjigoveznica iin ku- zivljcnje m imetje.« (Franc vajo polico, vsenaokoli pa so njive hinja. Steze med posameznimi bara- iievk v govoru ob odprtju ti- .in senožeti. Na Uri strani -peljejo kami so tlakovali z lesenimi kocka skarne za javni oghd dne 18. ozki kolovozi. Da ne bi zgrešil, sem mi, da v barake niso na čevljih pri- maja 1947). vstopil v vežo .in potrkal na hišna našali gozdnega blata. Kot značil- * vrata in vstopil. Glasno sem po- ---- ' ' zdravil, Na -peči se je nekaj zgani- Kraj, kjer .je delovala partizanska lo. Kot bi ga izstrelil .iz topa, je ;.ko- nost naj omenim motor — dinamo za pogon stroja, ki so ga dobili v Gačniku. Prej je služil za pogon it, Kurirji relejne -postaje P12 v Renčali pri Gorici poleti 1944 do Gorice odšel Gorazd; odnesel je Vidku denar za nabavo. S klišamo pa so bile težave. Treba je bilo dolgo čakati nanjo. Ko so -jo končno le s težavo pripeljali v Gorico, so jo 'spravili že na periferiji mesta proti Solkanu v opekarno iin jo založili z opeko, dokler ne bo priložnosti za prevoz na »osvobojeno«. Smola je hotela, da so prav tedaj, v. jeseni 1944, zavezniki bombardirali v letalskem napadu tudi Gorivo — in glej —■ zadeli- prav opekarno, kjer je bila spravljena Hišama. Sicer ni bila popolnoma uničena, nekateri važni deli pa so ie bili razbiti in je bilo seveda 'treba nabavili nove. Čakanje se je zavleklo, Gorazd pa je skupaj s sodelavci, zlasti z Lojzem in Branko ter njeno ekipo, podvze' nove ukrepe za nabavo tehničnega iin drugega blaga. Iz -tega vzroka se je tudi podal v Trst, v Bonke in Tržič, kjer je skupaj z Lojzem krpal raztrgano mrežo sodelavcev in snoval nove niti. Nekoliko nelagodno se je človek počutil sredi sovražnika, ko ve, da ga skoraj ne sme pogledati s kri- M Domačija tovariša Petra Lapajna-O hrama, kjer je bila javka tehnike »Porezen« — Kake posebne garancije ne morem dati, — jim -je odvrnil Gorazd in jim nato pojasnil vlogo Partije iin širino osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Tega pa niso mogli docela dojeti in so nekako oklevali. Tedaj pa se .je Gorazd .spomnil in privlekel na dan svojo partizansko propustnico: — Če vam zadostuje potrdilo s takole štampiljko, to vam lahko vedno za vsako pošiljko izstavim — več pa ne morem napravili, ker nimam za to pooblastil. — — Jasno, compagino, seveda, -no- K polnoma zadostuje! — so se razve- i selili, ko so zagieelaH sred.i pečala R Centralne tehnike KPS veliko zve- fi zdo s srpom in kladovonr. * Od tedaj je bil dotok blaga sko-jj; raj reden. Pošiljali so celo signalne [ I ladijske in akumulatorske svetilke, lij; jadrovino, bakreno in cinkovo plo-1 čevino, usnje, linolej, -razno orodje | in drugo, Zgodilo se je, da je ka- | mion za ladjedelnico kupljenega is orodja iz Milana zapeljal, naravnost v Renče pri Gorici, kjer so ga £ prevzeli partizani. S Izkazali so se tudi Gapovci. Pre skrbeli so celo avtomobile. Tako je> ob neki priložnosti velik zaprt ka-t mion-fu,Tgcn prepeljal cele bale ti-i ¿„'.carskega papirja in drugega blaga čez Kras in Brkine pod Snežnik. Isto pot je šla ludi klišarna, ko jo ¡c končno uspelo kompletirati. Največ pa so za prenos tehničnega blaga in zlasti tiskarskega papirja in črnila doprinesli partizanski kurirji po relejnih postajah. Brez -ugovora so se potili pod tc-ž-k mi bremeni, ki so jih v svojih nahrbtnikih nepretrgoma prenašali s postaje na postajo. Začelo se je v Renčali pri Gorici, kjer jo relejna postaja P12 dobila s točke 07 ali 15 R že pripravljene pakete. Njeni ■kurirji so jih c-dnašali dalje, sprejela jih jo naslednja postaja — mimo sovražnih postojank, skozi zasede in -druge nevarnosti. — so kurir-' požrtvovalno in pogumno opravljali svojo dolžnost. Menda sc je le dvakrat zgodilo, da je matc-r.ol prišel sovražniku v roke, vprežen v<>z papirja pa so nehoč popolnoma slučajno zaplcn-U pri Baou. Mate- Ko se je leta 1941 stara Jugoslavija sesula kot papirnat -grad, .je na ruševinah začela rasti nova Jugoslavija. Kaj kmalu -je itiudi na Primorsko prišel glas o partizanih. Ta glas rje pomagal širiti ilegalni tisk. Ljudje so z velikim spoštovanjem jemali v roke — seveda v .najstrožji konspiraci.jii — prve -izvode ciklo-siViranega Primorskega poročevalca. Naskrivaj so ga brali in dajali naprej znancem s priporočilom, naj ga preberejo in poiem dajo naprej. Od ust do ust, od hiše do hiše, je šlo skrivnostno sporočilo: partizani imajo tudi svoj časopis. V skrito Orehovsko grapo Na cesti Beka—Zelin je dobrih dvesto metrov od zadnje hiše velik železobetonski most. Prav -pod obokom tega mosta se v Idrijco .izliva potok Jesenica, Pri tem mostu se začenja skrita in ibiha Orehovska grapa, kamor pelje samo ozek in strm voznik. Kolovoz začenja lostran Reke in pelje skozi vas. ki še ni popolnoma obnovljena. Se je v razvalinah .nekdanja gostilna .»Pri Skurn-ku«. Pred Binkovo hišo, ki je edina ostala nepc*žgana, je razpet latnik s trto, ki -vsako leto da velik koš grozdov. Vsa oblečena v trto je tudi Bajitarjev-a hiša, pod -katero zavije pot v Orehovsko grapo. Desno pod potjo se vrstijo redke domačije: v Drgovšku, pri Urbanu, za Lamov- proti Zelinu. Obram in terenec Ba-fael s-ta jih poučila, da ni varno, ker 'imajo tem Italijani svoje .trdnjavo in strojnična gnezda. -Dobra dva meseca kasneje, okrog 20. septembra je na okno tovariša Obrama potrkal eden izmed .prvih organizatorjev upora na Cerkljansko-Ba-škem: Andrej Brovč-Janko. Sam naj pripoveduje: S tovarišem Jeramom sva prišla tiste noči z Obloškega hriba, da se maLo .pogovoriva s temi ljudmi. Potrkal sem na okno in poklical Obrama. Kmalu se je v hiši zganilo, v vratih je zaškrtal ključ. Odprl ,je sam gospodar Peter-Obram. Prvič v življenju sva si segla v roke in se pozdravila: .»Smrt fašizmu!« Tako je bila v tej samotni grapi postavljena partizanska javka št. 4, k! se je po zlomu Italije 1943 spremenila v javko tehnike »Poreže" <. Ta je oskrbovala z literaturo vse področje Cerkljanske kotline, ped-porezenske vasi Orehek in Jesenioo, Kojco, Bukovo, področje Baške grape.,' Sebreiljklko in SeritvIiškogorsSko planoto. Tehniko »Porezen« sta marca meseca 1943 organizirala tovariša Jože Primožič-Miklavž, po domače Sti-skarjev iz Planine an Jaka Stucin-Cvetko. Med gostim grmičevjem pod Labinjskimi lehami je bilo -prvo domovanje te -tehnike. Potem -je bila rial bil v okroglih štirih, petih Osebje tehnike »Porezen« ob IS-let Andrej Brovč-Janko, eden lem, pri Andrejnu, pri Obramu, pri Krajncu, pri Mlinarju, pri Lesjaku. Levo visoko v Bodnah pa je na. Vrtači, pri Podrodnikarju in pod peščeno melino še domačija pri Za-kovkarju, kjer gospodari Iznajdljivi Janez, ki je poskrbel, da v skoro vseh naštetih domačijah sveLi elek-itrična luč. Partizanska Orehovska grapa! V tem kraju so ostale vse hiše vasi Orehek in številne samotno kmetije in bajte na obeh straneh potoka nepožgane. Ljudje so se oklenili partizanstva ko en sam in niso poznali izdajstva, Prvi trije partizani so se v tej grapi prikazali konec junija 1942. Opazila sta jih kmet Obrani in terenec Bafael, Prekoračili so staro utrjeno mejo nekje v strminah Porczna in hoteli naprej niči ustanovitve. Na desni tovariš od ustanoviteljev tehnike pod Poreznom nael vasjo Labnje. Ocltod jc tudi dobila svoje ime. Prv' delavci so bili: M-i-lan Lahajnar-Milče, Jože Arh-Polde, Peter Jež-Petko, kurir pa Franc Tavčar. Kasneje so v tehniko prišli šc: Anton Baloh-Tone, Viktor Pavlin-Monter, Franka Paklež-Nada, Jože Lahamar-Tugo, Vinko Tavčar In Marica Ba-tagelj. Kurirsko službo sta opravljala Vencelj Obid-Matjaž in Ivan Orlar. S posebnimi težavami je bil povezan začetek delovanja te tehnike, ker je bilo v Cerknem najmanj 2000 okupatorjevih vojakov, fašistov, kve-sturinov in njih pomagačev. Ti so stalno bdeli nad kretanjem prebivalstva in se podili po vseh znanih in skritih stezah. Prvi -pisalni stroj za tehnko je daroval setlaj že po- kojni Franc Tuš ar iz Cerkna, ki ga jo izročd Blažu Tušarju. Ta je po tem spravil stroj v bunker. Za začetek so na tem stroju razmnoževali radijska poročila un jih v več sto izvodih dvakrat tedensko razpošiljali po vsem Cerkljanskem. Treba je podčrtati, da je okupator pobral vse radiosprejemne aparate. Anton Kranjc iz Labinj jo v tehniko prinesel radiosprejemni.k in skrbel, da je stalno delovaL Le dvema družinama v Labmjah je bilo znano mesto, kjer je bd dva metra pod zemljo bunker tehnike »Porc-zecn.« Ti dve družini — Tavčarjeva in Obidova — sta veliko pripomogli, da je tehnika 'lahko uspešno delovala, Vsa obvestila o kretanju sovražnika so prinašali člani teh dveh družin. Skrbeli sta tudi za rprenos potrebnega materiala za tehniko, ki so ga pripravljali te-renci v Cerknem. V telmi-ka so razen radijskih poročil izdelovali tudi propagandne letake. Te-hničarji so sami izdelovali iz starih avtomobilskih gumijastih plaščev več vrst večjih in manjših štampiljh ter z njimi tiskali letake, ki so sovražnika mnogokrat spravljali v resne zadrege in peklenski bas. Tehnika je nemoteno delovala po zaslugi osebja in prej omenjenih dveh družin vse do razpada Italije. Zloglasni fašist Rancani je slutil, da je nekje v tistem grmovju tehnika. -Stikal je in iskal, da bi odkril skrivnost pogostili pojavov letakov v Cerknem, pa -ji vseeno ni mogel do živega. Enkrat .je bil že skoro na strelu bunkerja, pa ga ni odkril, ker je bil dobro zamaskiran. Po razpadu Italije je bilo treba misliti na razširitev tehnike. Bunker inad Labnjami je postal premajhen in težko dostopen za dovažanje materiala. Nekdo od sodelavcev tehnike je predlagal preselitev v Orehovsko grapo. V smrekovem gozdičku, komaj -dobrih sto metrov od Obra-move domačije, so zgradili osem metrov dolg in dva metra širok bunker. Z živo in preprosto besedo je to povedal na dan odkritja spominske plošče tovariš Milan Lahajnar-Milče, ki je vse od začetka tehnike delal v njej: »Vsega tega ne bi bili mogli zgraditi, če bi pri delu ne imeli pomoči tovariša Petra-Obrama in njegove družine. Z njegovo pomočjo je bil bunker v enem tednu zgra-j' n, da smo lahko začeli z delo m, Dobili smo potrebni material -in stroje in začeli. Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor, ki je bil takrat na Rupi, nam je določal naloge. Z novimi, nepoznanimi stroji delo ni steklo tako kert bi moralo. Kmalu pa smo se vsemu privadili. Mučila nas jc le slaba razsvetljava karbidovke. Da bi lo odpravili, nam : ' Obram celo napeljal elektriko v bunker. Kot se danes ljudje razveselijo "lektrične luči. tako smo se tudi mi takrat, ker nam je pripomogla, da smo lažje in boljše izdelovali brošure, časopise in druga 'iaročila. Kurirja Francka in Maljaž sla jih komaj sprot1 odnašala. Kakor nad Labnjami, tako so tudi (Nadaljevanje na 11. strani) ' ct^v^TmVtT - »-i , "jucui iuipa, je :.ko- oacniKU. J-rej je služit za pogon tiskarna .»SLOVENIJA«, imenu]e)o cd na tla razkuštran človek srednjih mlatiInice, v tiskarni pa ie ooean.i-il domačini »V Studencu«. Poznalo ga 6 J je le nokaj najbolj zanesljivih iljud'. Iz -Studenca ■— res simbolično ime — je tekla tiskana beseda v nahrbtnikih kurirjev -po vseh vaseh Primorske in Gorenjske. »Partizanski dnevnik« so poznali tudi v Beneški Sloveniji. Kadar se spomnim na pot, ki jo je '»Partizanski dnevnik« .prehodil, da je. prišel v Beneško Slovenijo, se v spominu oglasi tista narodna: »Čez tri gore, čez tri vode ...« Bes so morali kurirji prebresti ''drijco, Bačo, Sočo in včasih še Nadižo, vmes pa preplezati neštete hribe in griče. Oznake točk ali pošt, po katerih je v Slovensko Benečijo prihajalo časopisje, so bile: »P-5,« »P-22.« »P-23 ,« »P-24« in »P-25.« Prva ciklostilska tehnika na Primorskem je bila postavljena v februarju 1942 v Gorici. Ta je takoj dobila značaj pokrajinsko tehnike za Primorsko. Po nekaj mesecih sta bili postavljeni v goriški okolici še dve ciklostillni tiskarni. V okolici Postojne -je bila četrta, nekje na Ba-škem pa peta ciklostilska tiskarna. Vse primorske tiskarne so delovale v zelo težavnih pogojih. Cela arma- t ^±2™ sem ^ *> besflde * namesto Domačija Petra Kogeja na Gugalcah — Vojsko nad Idrijo skušala oelkriti. Vkljub vsemu pa vprašal niso za oti. i niti ene tiskarne. »V Studenec bi rad šel do parti- <»»'ia*ausiu anevmint« je iznajai Partizansko tiskamo »SLOVENI- zans-ke tiskarne. Po kateri poti naj redno vsak dan v nakladi od 4000 JO« je rodila potreba. Po razpadu grem, da ne bom zgrešil,« do 7000 .izvodov, Najvišjo naklado Italije so se na Primorskem poiavili * ■ , ie dosesrel letn 1945 l-n i» vA-,!*! prvi tiskani izvodi Slovenskega po- J^'V^jf ' v ročevalca in Ljudske pravice Lju- S lif ^iE '« —immja,< izs.o 17 ' ' • • * * ■■ X sc,m vprašanje. Sele nato je ParlizMlskega dnevnik,a v dem_ jc .bila uganka, kje tiskajo ta- ogovoril-ke časopise, ko ima vendar okupa- ; tor v rokah vsa mesta in večje kra- »Kar pa tisL.nu uaznlku za hiša zrnja —- »Partizanski dnevnik«. »Partizanski dnevnik« -je izhajal dno vsak dan v nakladi od 4000 > 7000 .izvodov, Najvišjo naklado je dosegel leta 1945, ko je izhajal v 7.160 izvodih. Skupno je v tiskarni »SLOVENIJA« izšlo 175 st¿vilk nak'adi je. Partizanska liznajdlijtivost, j>ožr- tvovahiost in .rek, da nemogoče nc u grap, zaui kagar.« obstaja, vso to je pripomog'o, da je Nadaljeval sem pot .po vozniku in S22.814 izvodov. Tiskarna je nali -^v.u ¡Ja u»™ ua^ariuvu e.¡i Lina. snila tudi 206 raznih drugih listov pej-t. Ka baš pršu na ta druj auink v nakladi 949,300 izvodov. Bazen Ti O'rirrv <70111 il-.r■■>■»" itoCTo 110 nil í.emJlo C V-... — ____ . 55« "i -K: k-V. ■ j ^ K , fei ñ -5 čisto, emaj-lirano posodo, namoči obleko, hitro pomenca ali. bolje rečeno stiska, posebno umazana mesta. Nato iztisne tekočino po dolžini obleke, ne ovija in potem jo obesi na obešalnik, na prostem. Ostali bencin pusli. nekaj minut, da se umazanija vsede na dno, nato pa ga odlije v pripravljeno steklenico. Ta ostanek porabi za čiščenje parketa. Svilene tkanine porabijo še manj bencina, postopek pa je .isti. Svilena oblačila so suha v nekaj minutah. Toda tovarišica svari, da bodimo pri tem pranju zelo previdne in zaradi varnosti perimo in sušimo na prostem. OBNOVA STARIH GUMIJASTIH OBROČEV. Stare gumijaste obroče iz patentnih kozarcev, če postanejo trdi, obnovimo na sledeč način: potopimo jih v raztopino vode in amoniaka u razmerju 1:1 za največ 3 minute. Nato jih kratek šas držimo nad. soparo. Na ta način postanejo gumijasti, obroči zopet mehki in uporabni. KAKO SAMI NAPRAVIMO MOTNO STEKLO S KRISTALI? Za eno okno vzamemo 2 dl črnega piva in osminko grenke soli. To mešamo tako dolgo, da se grenka sol precej raztopi. Nato namakamo d raztopini snažno krpo in z njo tako mažerno okno, da sukamo krpo v obliki polkroga po vrsti po vsej šipi. Ko se posuši, dobimo lepo okno: okraski so podobni ledenim rožam pozimi. Pazili pa moramo, da izberemo za to delo sevorna okna, kajti na take šipe ne sme sijali sonce. STVA SLOVENIJE. Referati bodo nasledji: Prehrana našega prebivalstva: Prehrana v menzah, obratnih kuhinjah, zavodih itd.; Pri 'zvodnja in predelava živil; Preskrba prebivalstva z živili in O kvarjenju živil ter vzgoja prebivalstva k zdravi ' prehrani. Razen dela, ki so ga do zdaj_ že opravljali Centralni higienski zavod, Zavod za napredek gospodinjstva. Društvo kemikov. Zve,:a za-družnic, sindikati in dru':, so v zadnjem času tudi Z2D na terenu pokazale Veliko zanimanje za delo na področju prehrane. To vprašanje je pri nas eno os'novn:ti in je povezano s celo vrsto perečih problemov kot so zdravje otrok ki odraslih, urejeno življenje družin m posameznikov, večja delovna sposobnost ljudi itd. Prav v ta mmen je bila organizirana tudi akeria za proizvodnjo nekaterih živil, razni gospodinjski tečaji, ustanovljene obratne kuhinje, bifeji v tovarnah, šolske in mlečne kuhinje za o t.- -k:\ mlečne restavracije itd. Da bi še povečali in pravilno usmerili proizvodnjo živil, izboljšali poslovanje trgovske mreže, povečali število dobro organiziranih obratov družbene prehrane za odrasle in otroke, povečali skrb odgovornih državnih organov in dvignili zdravstveno zavest državljanov, je potrebno ta problem v celoti osvetliti pred širokim družbenim forumom, ker ga dosleij še nismo obravnavali vsestransko. Ker pa je to vprašanje zelo važno ne le za žene, ampak za vso družbo, so na občni zbor vabili vse družbene in strokovne delavce, ki jih to vprašanje zanima. Pravilna rešitev tega vprašanja je, važna za vso našo skupnost, zato bo tudi glavna tema ustanovnega občnega zbora naše Zveze ženskih društev. pn lir %J!.f|f ""sv'' ... - i ifiP^t ...;J Črtast?, bluz? pralrHf-.-'e a in modernega fcroja tudi za ves čas uporabe nogavic.. Pri nošenju se izvlečejo nitke pri dotiku z vsemi hrapavimi predmeti, n. pr. s stoli, grobimi tkaninami na ikaučih itd. Najbolj tankih nogavic tudi ne smemo pri obuvanju vleči na nogo, temveč jih moramo prej zaviti nazaj in potem odvijat] po nogi navzgor. Posamezna pretrgana vlakenca, ki sestavljajo nit, še niso nič hudega, pač pa se že majhna izvlečena zanka niti po navadi pozneje kje zatakne in pretrga ter se nato spustijo vse zanke te niti. LUKNJA NA PETI, STOPALU IN NA KONCU NOGAVICE Vzrok temu je lahko slaba obutev, ki ima hrapavo notranjost. V prevelikih čevljih noga drsi in pri tem sčasoma predrgne nogavice, V premajhnih čevljih pa se noga greje in poti, vsled česar postane material krhek in se nato sltrga. Nogavice je treba kupiti točno po meri, iker pri premajhnih zle^e peta med hojo navzdol pod stopalo, tam se tvorijo gube, ki se predrsajo. Slično je pri prevelikih nogavicah. LUKNJE PO VSEJ NOGAVICI Te nastanejo največ zaradi po-grešk pri pranju. Nogavice je treba zelo pogosto prati, sicer se pri daljši rabi nabere v njih pot, ki načenja barvo pa tudi material sam. Pri pranju je treba pralna sredstva popolnoma izprati, nogavice pa se nato ne smejo .sušiti v bližini peči ali na sonou, ker postanejo sicer krhke. VEC LUKENJ, VEČINOMA BLIZU SKUPAJ Večinoma so povzročene po vročini, n. pr. po vročem pepelu cigarete, zaradi česar so s'e nitke stalile in pozneje zanke spustile. Take poškodbe spoznamo po tem, da so konci nitk staljeni v majhne kroglice. Slične poškodbe nastanejo tudi po kapljicah jačjih kislin. Celo izpušni plini motorjev so lahke vzrok razpadanju nogavic, VEC LUKENJ POD DVOJNIM ROBOM Nastanejo, če se nogavice ne zapenjajo na ojačenem robu, temveč v tanjšem delu. Konci nitk izgledajo, kakor da so odrezani. NA GLEŽNJU ODRSANA MESTA Pri slabi hoji se drsajo gležnji in s tem nogavice; pri tankih izdelkih so tam zato kmalu luknje. LUKNJE . Pri udarcu trdih predmetov za-nogavico se nitke zmečkajo, kar se takoj ne opazi. Pozneje pa nastane pri natezanju nogavice na tem mestu luknja. POČEN SIV Na peti poči šiv zaradi hrapave obutve, če poči v zgornjem delu nogavice, pa je treba iskati vzrok v slabi izdelavi, v prešibki niti za šivanje ali, ker je zašit preblizu? roba. LUKNJE NA KONICI Vzrok zanje so premalo posltriže-ni in ostri nohti. Razen naštetih poškodb, ki nastanejo zaradi nepravilnega ravnanja z nogavicami, pa lahko izvirajo napake na nogavicah še' od izdelave v tovarni. Nekatere teh napak so seveda vidne takoj, ali vsaj pri nekoliko pozornejšem pregledovanju pri nakupu. Sem spadajo razne proge v nogavicah, počez ali po dolgem, mestoma debelejše niti, napake pletenja, neenake polovice pete, temnejše obarvani madeži in neenakomerna barva ter male izvlečene nitke na zunanji ali notranji strani nogavice. Solidne tovarne izločijo že-same pri pregledu izdelke s takimi napakami oz. jih označijo in dajo' v prodajo kot manjvredno blago.. Vendar pri nakupu nikoli ne škodi, če ponovno pregledamo nogavice in pazimo na take pogreške. Je pa nekaj napak, ki tudi izvirajo iz izdelave, pa jih takoj ne opazimo. temveč postanejo vidne šele-pri nošenju. Sem spadajo; Slabo spletene zanke, posebno na onih mestih, kjer se pri pletenju snemajo. Kadar se nogavice nategnejo. ;e take zanke pretrgajo in vrste spustijo. Svetlejše in temnejše proge po dolgem, vidne šele na obuti nogi. Slabo zavozlani konci nitk, ki se pri napeti nogavici odprejo in spustijo zanke. Prejšnji petek sta se sestala na skupni sestanek krajevna odbora Matavun in Dane — Pared, da bi razpravljala o nujnem popravilu poti. ki povezuje omenjene vasi z glavno cesto. Pot je bila potrebna temeljitega popravila, ker skoraj ni bilo mogoče niti peš hoditi po njej. Pri tem je nastalo vprašanje, kje dobili potrebna sredstva. Prav o tem so se morali odborniki temeljito pogovoriti in najti tako rešitev, da bo. kot pravi naš rek — »volk sit in koza cela« — to je. z majhnimi sredstvi napraviti veliko delo. To je možno le, če pri tem sodelujejo vsi prebivalci, ki pot u-porabljajd. Občinski ljudski odbor Divača je sklenil lo akcijo podpreti iako. da iz svojih sredsitev plača material, prevoz in strokovno delovno silo, vse drugo pa je treba napraviti s prostovoljnim delom. Tako so se v nedeljo zjutraj zbrali vaščani omenjenih vasic z lopatami ih krampami na določenem mestu. Tja sta prišla tudi delovodja in tehnik gradbenega podjetja Slovenija-ceste, ki bosta vodila strokovno delo. Tam je že bil tudi traktor s prikolico, ki je prevažal gramoz po delovišču. Popoldne, ko je bilo delo končano, so izmerili 150 m dobro popravljene ceste. S tem je bil uveljavljen uspešen začetek, Cesta, ki jo mislijo popraviti, je dolga 3 km. Treba bo mogoče odpraviti še nekaj pomanjkljivosti: v prihodnje preskrbeti več prevoznih sredstev, kar bo zagotovilo hitrejši dovoz da mora vsak, ki se dela ne ude- Lelos bo Stenografsko in strojepisno društvo v Postojni spet priredilo tečaje strojepisja in stenografije. V preteklih letih je skozi te tečaje šlo okrog 100 slenografov in 30 strojepiscev. Lanj je OLO Postojna podprl delo društva in dal na razpolago prostore, pisalne stroje in denarno pomoč. Letos se je društvo obrnilo za pomoč na Občinski ljudski odbor. Dobilo je zagotovila, da bodo tečaj radi podprli. Na seji upravnega odbora Stenografsko - strojepisnega društva so sklenili, da bo tečaj stenografije začel koncem tega meseca. Vpisovanje bo 21. in 22. novembra v prostorih osnovne šole. Precej zanimanja je tudi za strojepisni tečaj. Dober izid tega tečaja pa bo odvisen ■od poti-ebnega števila pisalnih strojev. Ustanove in podjetja naj bi tvojim uslužbencem priporočila obisk obeh tečajev in jih tudi materialno podprla. Lani je bilo nekaj tečajnikov, ki £o se z navdušenjem vpisali v tečaj,, ko pa so se pojavile prve težave v učenju, so obisk opustili. Upamo, da ee to letos ne bo ponovilo. S. gramoza. Predvsem pa bodo morali nekateri spremenili odnos' do te akcije. Sicer je le kakih deset ljudi. ki se niso udeležili dela in so šli raje na sprehod ter so se celo posmehovali tistim šestdesetim va-ščanom, ki so delali. Naj med njimi omenim le Albina Cerkvenika iz Betanj št. 2 in Jožeta Mohorči-ča iz Nakla št. 15. Proti takim bo nujno podvzeti ukrepe ier dosledno izvajati sklep krajevnih odborov, leži, plačati za vsak delovni dan 500 din. Prav gotovo pa je zgleden primer nekega tovariša invalida. Ko je prejel poziv na delo, je izjavil, da se dela sicer kot invalid ne bo mogel udeležiti, otroke pa ima premajhne, da bi lahko delali, da pa bo sam dobil delavca in ga bo plačal, da bo delal namesto njega. Ta primer naj iiokaže, kako so se nekateri krajevni odbori že u-spešno spoprijeli z raznimi sicer drobnimi, toda zu gospodarstvo Svojih vasi pomembnimi problemi in kako jih skušajo reševati v okviru svojih lastnih možnosti. Prav v tem je tudi poroštvo za uspeh, Rajko Žagar Prosvetno drušlvo »Sloga« Ra-ven-Nova vas je v tednu od 6. do 13, novembra , priredilo Kmečki praznile. Ves mesec prej so lepaki razglašali dan praznovanja kmečkega dela in uspehov. V nedeljo je bilo odprtje razstave pri šoli. Ves teden prej so kmetje iz Ravna, Nove vasi, Sečovelj in drugih vasi prinašali Svoje pridelke, da so potem na razstavi lahko pokazali uspehe svojega truda. Na razstavi so bila razen pridelkov ludi vina za poskušajo. Odprtja razstave se je udeležil tudi načelnik gospodarskega sveta .občine Piran tov. Fux. Ljudje so mu navdušeno ploskali, ko je dejal: »Tako bomo prihodnje leto v večjem merilu proslavljali še večje uspehe v našem kmetijstvu.« Svoje pridelke je razstavljalo 40 kmetov. Kdo bi si mogel predstavljati. kaj vse naše kmetijstvo daje, koliko naprednih in pridnih kmetov ima to področje. Največ je bilo razstavljene povrtnine. Razstavljal je tudi šolski vrt. Videli smo neverjetno debelo peso, ld je tehtala nad 16 kg, cvetačo v leži 7 kg, debele Letos je tudi pri nas' traktor zaoral globoke brazde za nove vinograde. Posebno zanimanje za rigo-lanje so pokazali kmetje v Kavali-čih, kjer je traktor zrigolal okrog en in pol hektarja površin. Skoda, da sta se traktorja pokvarila, da ni bilo mogoče zrigolati vseh tistih površin, ki so jih kmetje prijavili. Za rigolanje je dala kmetijska zadruga svojim članom dolgoročni kredit. Kmetje bi radi prihodnje leto prej dobili na razpolago traktorje, da bi z rigolanjem začeli takrat, ko je zemlja suha. V dežju traktor zemljo tako močno stlači, da je ne razrahlja niti zimska zmrzal. Tako nastane kljub dobri volji do napredka škoda, ki neugodno vpliva na tiste, ki so se odločili za rigolanje. —in buče, 37 cm dolg koruzni šiorž, več vrst fižola, graha, pšenice in oljke. Razstavljen je bil tudi čebelji panj s satov.jem. V kleti pa je bilo na petih policah .razšlavljlf.no grozdje naših vinogradnokov. Obiskovalcev razstave je bilo zelo veliko skozi ves teden. Ljudje so čutili, da je to praznik njihovega dela, Med tednom je imel tovariš Goj-kovič, upravitelj šole, poučno predavanje z diapozitivi. Tudi tega predavanja so bili kmetje zelo veseli. Zaključek praznika .je bil v nedeljo v Novi vasi. Vsi razstavljal-ci so prejeli »Spominsko priznanje« in denarne nagrade. Kaj naj povemo za zaključek takega praznika? Dosegel je dvojni namen: kmetovalci so prejeli zasluženo priznanje za svoje delo, razstava pa je pokazala pravo lice našega kmetijstva, Drugo leto bo ob tej priložnosti tudi živinski sejem. Verjamemo, da bo na to mislila tudi naša kmetijska zadruga, ki bo imela priložnost nagraditi delo svojih članov. Kmetijska zadruga je pred meseci dobila od Okrajnega ljudskega odbora 1,075.000 din za gradnjo gnojišč in gnojničnih jam. Ta denar bodo dobili tisti člani, ki bodo zgradili gnojišča in gnojnične jame. Člani zadruge so to pomoč z zadovoljstvom sprejeli in se takoj lotili dela. Štiri gnojišča bodo v kratkem zgrajena. Dobljeni ¡kredit bodo izčrpali do konca leta. Tudi kmetijska zadruga je tistim članom, ki so začeli graditi gnojišča in gnojnične jame. prispevala iz sklada za pospeševanje kmetijstva 246.000 dinarjev. Kmetijska zadruga je prejšnji teden organizirala razstavo plemenske živine sivorjave pasme. Na razstavo, ki je dobro uspela, so člani prignali 42 glav živine. Za najboljšo živino so prejeli nagrade v skupnem znesku 18.000 din. Za plemenske bike so prejeli: prvo nagrado 4000 din Josip Babic iz Sabadinov, drugo nagrado 3000 din Zeljko Lo-vrečič iz Trušk. tretjo nagrado 2000 din Štefan Beržan iz Babičev, četrto nagrado 1000 din pa je dobil Jože Jerman iz Boršta. Za najboljše krave so prejeli: prvo nagrado 3000 din Elio Maršič iz Loparja, drugo nagrado 2000 din Josip Stok iz Burji, tretjo nagrado 1000 din pa Ivan Dobrin.ia iz Loparja. Andrej Stok iz Burji pa je za najboljšo ju-nico dobil 2000 din nagrade. Vsem razstavljalcem so bili povrnjeni stroški za dogon živine na razstavo. Razstava je pokazala, da imajo živinorejci v Marezigah in okolici še velike možnosti izboljšanja živine. Priznati je treba, da so v zadnjih letih precej napravili. Dokaz ¡Z! Lani je občinski odbor Zveze borcev v Črnem lcalu na več sestankih razpravljal o postavitvi spomenika padlim borcem. O teh sestankih je odbor poročal v Slovenskem Jadranu. kjer je tudi omenjal, da bo za denarne prispevke naprosil razna podjetja v okraju in v Sloveniji. Te dni je družina Kocjančič v Hrastovljah prejela iz Kalifornije pismo, v katerem ji sorodnik K. Kocjančič sporoča, da je za postavitev tega spomenika poslal pet dolarjev. V pismu omenja, da je bral v Slovenskem Jadranu, ki ga prejema iz Kopra, o nameravani postavitvi spomenika - »partizanom. ki so dali življenje za svojo Domovino.« Odbor Zveze borcev v Črnem kalil se s tega mesta v svojem, v imenu svojcev padlih in vseh prebivalcev lepo zahvaljuje za plemeniti dar in razumevanje. Čeprav so pretekla tri desetletja, odkar je Kocjančič odšel v tujino, kjer mu ni postlano z rožami, ni pozabil na svoj rojstni kraj. V pismu omenja veliko draginjo zlasti obleke in živeža v kraju, kjer živi. Od stanovanjske hiše mora plačati letno 200 dolarjev »števre« in zavarovanja. Na vsakih 100 v trgovini potrošenih dolarjev mora dodati še štiri dolarje za petrebe države. En liter žganja stane 7 dolarjev in mora potrošnik plačati od vsakega dolarja še 12 centov takse. Botiljka jugoslovanske slivovke z nekaj več kot pol litra vsebine stane 6 dolarjev in 3» centov. Od majhnega zavoja. ki ga je poslal svojcem, je moral plačati 4 dolarje in 8 centov. Dobesedno piše: »Draginja je tu zelo velika, živež in obleka in vse na sploh.« Takse so na obleko, na moko, sladkor, kavo itd. Iz pisma je razvidno, da so naši izseljenci pripravljeni pomagati svojcem v domovini, '.udi če sami ne živijo v izobilju. —č temu je, da letno oddajo mlekarni v Izoli do 40 vagonov mleka. Z boljšim in izdatnejšim krmljenjem in ureditvijo hlevov bi to količino lahko še. .-matno dvignili. S tern pa je povezana dobava močnih krmil (otrobov in tropin), ki jih živinorejcem še vedno zelo primanjkuje. Dobro napreduje gradnja vodnja-. kov. Do konca leta bodo dogradili vodnjaka pri Sabadinih in v Pišče-tih, kjer bodo zgradili tudi pralnico. Za šolo v Babičih ter zadružni dom in šolo v Marezigah bodo uredili dobavo vode s črpalkami. Rdeči križ iz Kopra je za tiste kmete, kj bodo sami gradili vodnjake, dal na razpolago 50 stotov cementa, Štirje posestniki so že sko-ro dogradili lastne vodnjake. V Marezigah in okolici so letos zrigolali za nove vinograde nad 30 ha površin, od katerih je bilo okrog 00 odstotkov nerodovitnih. Traktor bo imel še za najmanj tri mesece dela, če bo hotel zrigolati vse določene površine. Kmetijska zadruga pomaga članom, ki rigolajo svoja zemljišča, s kratkoročnimi posojili. Prihodnje leto bodo kmetje ob strokovni pomoči kmetijske zadruge napravili nekaj poskusov gojenja vrtnih jagod. Ce se bodo poskusi obnesli, bodo pridelovanje vrtnih jagod razširili na večje površine. —din V Idriji pripravljajo za prihod nje leto velika praznovanja več pomembnih obletnic. Idrijski rudarji so že pred 240 leti zahtevali ustanovitev prve srednje šole. Pred 80 leti je bila ustanovljena čipkarska šola, 80 let je poteklo, kar so v Idriji zgradili veliko poslopje o-snovne šole, 30 let je. kar je bila na idrijski gimnaziji zadnja matura, gasilci pa bodo praznovali 60-letnico obstoja svojega društva. Za to priložnost pripravljajo večje slavnosti, ki bodo v dneh med 15. junijem in 3. julijem. U-stanovili so poseben pripravljalni odbor, ki je že imel prvo sejo. Posebne odbore za dobro pripravo proslav bodo ustanovili tudi pri Svetu za prosveto in kulturo, pri Občinskem ljudskem odboru, v šolah in raznih drugih ustanovah. V Idriji je veliko zanimanje za branje knjig. Mestna knjižnica šteje tisoč knjig. Letos' si je tisoč tristo članov izposodilo nad 17.000 knjig. Največje zanimanje je za dela primorskega pisatelja Franceta Bevka, dalje za dela Josic-j Jurčiča in Franca Finžgarja. Od inozemskih pisateljev radi berejo dela Cald\vella, Dostojevskega, Londona, Maupassanta in Zolaja, III. POGLAVJE Nikoli ni nihče zvedel, kako se je Tonet spet vrnil v gostilno. Pivci so ga opazili neko jutro, ko je sedel za mizo in igral s Sangonero in drugimi postopači v vasi na karte, vendar se zanj nihče ni zmenil. Zdaj ko je bila Nelletta edina lastnica gostilne, je bilo več kot razumljivo, da je Tonet postal njen stalni gost. Kubanec je spet začel preživljati svoje dneve v gostilni; zapustil je očeta, ki je verjel v njegovo dokončno spreobr-nenje. Toda sedaj ni bito več med njim in Nelletto tiste Ibližine zaradi dvomljivih bratskih odnosov, ki so dvignili pohujšanje v Palmaru. Nelletta je bila oblečena v črno in je vedno ostajala za pultom. Njen ukazovalni videz jo je delal še bolj veličastno. Z odjemalci je le redko spregovorila in ni dovoljevala šal. Dovolj je bilo, da je kateri od njih, ko mu je podajala kozarec, samo namignil, da bi ji hotel poljubiti roko, pa je že vzrojita 'in mu pretila, da ga izžene iz gostilne. Kmalu po Canamelovi smrti se je obisk v gostilni mo;no povečal. Zdelo se je, kot da ima boljše vino. Ostale gostilne v Palmaru so ostajale prazne. Tonet si ni drznil pogledati Nelletto. Bal se je, da bi ljudje kaj raznesli, še bolj pa klepetanja Uače Sammaruce. Igral je, pil, ostajal v kotu, kakor je to bil vajen Canamel. Čutil je, da ga je ta ženska, ki je za vse imela kak pogled, le zanj nobenega, popolnoma osvojila. Bistroumni Paloma je dobro poznat vnukov položaj. Gostilne ni maral zapustiti, da ne bi nasprotoval vdovi, Iti ga je hotela imeti stalno pred očmi in je nad njim neomejeno vladala. liTončt zdaj straži«, tako je dejal starec. Nelletta je morala v zadnjem času Canamelovega življenja marsikaj pretrpeti, toda sedaj, ko je bila prosta in bogata, si je opomogla . . . Kubancu se je zdelo, da sanja, ko je videl, kako mu je smrt nepričakovano hitro vse uredila, in kako sedaj sedi v gostilni brez bojazni, da bi se srečal s čemernim gospodarjevim obrazom. Sredi tolikega obilja, katerega nesporna lastnica je bila Nelletta, se je Tonét čutil pripravljen, da usire-že najmanjši ženini želji. Ona pa je nanj pazila kakor stroga mati. 1 — Nikar več vina! — ga je zavračala, ko si je, opogumljen od Sangonera, predrzni! vprašati še za kozarec. In Palomov vnuk je ubogal kot otrok in mirno sedél na stolu. Tisti ribiči, Iti niso vedeli za njune nekdanje odnose še za Canamelovega življenja, so bili prepričani, da se ta dva razumeta. Ali nista bila nekoč zaročenca? Ali se nista ljubila tako, da je bil nanju celo Paco ljubosumen? Ko bo pretekel čas žalovanja, ki ga zalton zapoveduje ženam, se bosta poročila in Kubanec bo postal neomejen in zakoniti lastnik tistega pulta, Iti ga je tolikokrat preskočit kot tajni ljubimec. Toda Sammaruca in njeni sorodniki so pazili. Ne, Nelletta se ne bo vnovič poročila, ženska je bila preveč perverzna, da bi storila tako, kakor Bog ukazuje. Raje kot bi storila to žrtev, da bi prepustila sorodnikom prve žene to, kar jim je pripadalo, bo nadaljevala ljubimkanje s Kubancem. To seveda ni bilo zanjo, ki jih je toliko naprtila Canamelu, nič posebnega. Zato so Sammaruca in njeni sorodniki poskrbeli za natančno špijonažo, kajti zavedali so se, da jim je Canamelov testament dajal možnost, da obogatijo. Ob uri, ko se je gostilna zapirala, je Sammaruca, zavita v ogrinjačo še dolgo oprezovala, ali je med pivci, ki so prihajali iz gostilne, tudi Tonetova postava. Opažala je, ltdaj se je Sangonera vračal v svojo kočo z negotovim korakom, medtem ko so ga prijatelji neprenehoma izpraševali, če je zopet videl onega laškega brusača. Toda on, čeprav popolnoma pijan, se ni razburjal . . . »Nesram-neži nesramni! . . . Nemogoče bi se komu zdelo, da se pošteni ljudje norčujejo iz njegove pripovedi! . . . Vsemogočni bo prišel in jih kaznoval, da ga ne bodo spoznali in mu ne bodo sledili ter tako ostali oropani sreče, ki je prihranjena samo izvoljenim. Včasih, ko je potepuh ostajal sam, se je Sammaruca izmotala iz teme kot kaka vlačuga in se mu približala: — Kaj pa Tonet, kje je? Toda pijanec, ki je uganil njene zvijačne namene, se je zlobno nasmehnil. Njega vprašuje? Odprl je roke, kot bi hotel z negotovo kretnjo objeti celo Albufero, in odgovoril: — Tonet? ... Po svetu, po svetu . . . Sammaruca pa ni popustila. Preden se je zora zarisala na nebo, je že stala pred Palomovo kočo in komaj je Borda odprla vrata, je že začela z njo klepetati, medtem pa je Itradoma pogledovala v notranjost koče, da bi videla, ali je Tonet doma. Najhujša Nellettina sovražnica je bila tako prepričana, da ie Kubanec ostajal čez noč v gostilni. Kakšen škandal! . . in to komaj nekaj mesecev po Canamelovi smrti , . . Toda to, zaradi česar se je najbolj gnala, je bilo. da niso izpolniti mrličeve poslednje volje, to je, da je polovica vsega ostala v vdovinih rokah, namesto da bi prešla v last sorodnikom prve Canamelove žene. Nekajkrat je šla v Valencio, posvetovala se je z 1 judmi, ki so se razumeli na zakone; veliko noči pa je prebila pod gostilniškimi okni. Upala je, da bo Tonet kdaj le zapustil gostilno pred zoro. Prosila je tudi neltaj svojih sorodnikov za spremstvo, da bi v slučaju potrebe lahko zanjo pričali. Tako bi dokazala odnose med Kubancem in vdovo. Toda vrata se niso ponoči nikdar odprla in hiša je ostala zavita v molk in temo, kot bi njeni prebivalci spali večno spanje. Ko je don Miguel zvedel za goljutne Sammarrucine ufcre-je bila sveža in vesela v obraz. Vsakomur je gledala v oči v Prvega maja 1947 je v Idriji zaživelo novo gradbeno podjetje »ZID-GRAD«. Začelo je z zelo skromnimi sredstvi. Nekaj lopat in krampov. malenkost gradbenega materiala. ki ga je prevzelo od okrajne itehnične baze in 25 delavcev brez prave strokovne kvalifikacije, to je bilo vse. Ce s'e ozremo nazaj in vidimo takratne ogromne potrebe, bi nas postalo skoraj strah. Mlado podjetje se je z vnemo vrglo na delo. Med glavne že dograjene objekte šteje podjetje ureditev Elektrogospodarske šole v Cerknem, mlekarne istotam, dograditev štirih stanovanjskih objektov rudnika. 0d teh dva v Spodnji Idriji, ureditev glavnega trga v Idriji, izgradnjo strojne rudniške delavnice ter' velikega rudniškega skladišča in večje število mostov. S temi gradnjami si je podjetje pridobilo dober glas' tudi v širši okolici. Lansko in letošnje leto je podjetje doseglo višek svoje gradbene dejavnosti. V delu ima gradnjo rudniške žičnice z bunkerji za rudo in separacijo, tehniško skladišče rudnika skupaj z okrog 50 milijoni angažiranih sredstev. Na glavnem trgu je v dokončni fazi gradnje velika trgovska hiša občinskega odbora, kamor se bo že prihodnji mesec lahko vselilo 14 družin V pritličju bodo prostori za Narodno banko in več trgovskih lokalov. Za gradnjo tega poslopja je Pilo investiranih 105 milijonov dinarjev. Naglo napreduje dviganje Nagode-tove hiše na trgu za dvoje nadstropij, kjer bodo v prvi polovici prihodnjega leta dobile stanovanje štiri družine. Ureditev te hiše bo stala 9 milijonov dinarjev. Največji objekt pa je adaptacija stare italijanske kasarne nnrt mestom, ki jo preurejajo v moderno umobolnico. Preurejena kasarna bo lahko sprejela 465 bolnikov in okrog 150 osebja. Za vodilno o-sebje gradijo stanovanja v poslopju ter tudi potrebno število sob za samce. Do sedaj je bilo porabljenih 200 milijonov dinarjev, potrebnih pa je še okrog 260 milijonov din. Ce bodo na razpolago potrebna sredstva, bo prihodnje leto že mogoče sprejeti prve bolnike, sicer pa se bo gradnja zavlekla še v naslednje leto, Investitor je Svet za zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije. Podjetju je zelo žal, da je bilo poslopje za kolonijo v Črnem vrhu nad Idrijo zgrajeno Samo do četrte faze, nato pa opuščeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. »ZIDGRAD« zaposluje danes 224 delavcev in uslužbencev, med njimi potrebno število kvalificiranih delavcev in vodilnega kadra. S ponosom ugotavljajo, da so ta kader sami vzgojili in tudi sedaj štipendirajo 5 ljudi, ki bodo že v bližnji bodočnosti še izpolnili tehnični kader. Zgradili so lastno upravno po. slopje. .lepo skladišče z mehanično, kovaško in mizarsko delavnico. Podjetje ima šest prevoznih avtomobilov; mehanizacijo, ki je že sedaj na dostojni višini, bodo v bodoče šs izpopolnili. Vse našteto je podjetje nabavilo z lastnimi sredstvi. Letos so uredili tudi lastno delavsko mer-zo v lepo urejenih prostorih Delavski svet in upravni odbor sta zelo delavna in v popolnem soglasju rešujeta vsa dn?vna vprašanja na pogostih sejah in zasedanjih. Delavski svet štej.j 19 članov, ki so vedno do podrobnosti seznanjeni s problematiko podjetja. Podjetje se bo letos in v naslednjem lelu potegovalo za več velikih gradenj tudi izven mesta. Pri licitacijah računa na uspeh, ker je z dosedanjim delom dokazalo, da zasluži popolno zaupanje. L. S. @t& M w gorah zaparfte tveBiko SMsga ? Vsem je šc dobro v spominu »debela« zima leta 1952, ko je na Tolminskem zapadlo tudi v nižinah nad dva metra snega. Takrat so morali nekatere gorske vasi oskrbovati z živežem, ki so ga pošiljali po zraku in spuščali s padali. Za primer, da bi se to ponovilo, so grosistična podjetja goriške skupnosti komun nabavila večje količine brano in drugih potrebščin za zimsko zalogo v krajih, iki bi ostali za dalj časa odrezani od sveta. Po predlogu okrajne trgovinske zbornice bi prišli v poštev .naslednji kraji: Gornja Tribuša, Vojsko, Še.brelje, Cerkno Spodnja Idrija, Log pod Mangartom, Čepovan, , Ollica, Črni vrh, Kal nad Kanalom in Kombreško, Trgovino v teh krajih bodo prejele 500 tisoč kg moke in mlevskih izdelkov, SO tisoč kg sladkorja, 30 tisoč kg raznih maščob in večje količine drugih življenjskih potrebščin. To blago bodo začeli razdeljevati takoj ko bo Izvršni svet Slovenije potrdil seznam. Portorož ali Marce? Ko sem se preteklo .poletje raz-govarjal s sorodniki, ki bivajo žc trideset let v Provenci, sem tako daleč od doma zvedel od Ivana Kleve, da se današnji Portorož nekoč ni tako imenoval. Domačini so pravili, kadar so šli v Portorož, da gredo »u Narce.« Čuden izraz, kajne? Pa vendar je res. Sprva nisem verjel, ko pa sem se vrnil domov in brskal po arhivskih papirjih in starih notarskih knjigah, sem ta izraz v resnici zasledil. Izraz Portorose se pojavlja v notarskih zapiskih piranskih notarjev komaj proti polovici 19 stoletja PLISKOVICA V zvezi z združevanjem kmetijskih zadrug prevladuje v Pliskovici mnenje, da bi se njihova zadruga združila s KZ v Sežani in ne s KZ v Dutovljah. Kot vzroke za tako odločitev navajajo, da pri KZ v Dutovljah ne skrbijo dovolj za razvoj kmetijstva, kar je za člane KZ v Pliskovici življenjskega pomena. V kmetijski zadrugi Sežana vidijo možnosti take pomoči, ki bi je od zadruge v Dutovljah ne dobili. V Pliskovici je 98 odstotkov gospodarstev včlanjenih v kmetijsko zadrugo. V skladu za pospeševanje gospodarstva imajo še 300.000 din, ki jih bodo porabili za nabavo raznega kmetijskega orodja. Letos so pridelali le okrog 400 hI terana. V dobrih letinah dosežejo v tem kraju od 600 do 700 hI. Da je letošnji pridelek manjši, je vplivalo deževje, ki je precej grozdja pokvarilo, in še kasneje, medteu ko uporabljajo v 15.. 16. .in 17. stoletju ter v začetku 19. stoletja izraz »Na.rze« a)li »Norze«. Kaj naj ta izraz pomeni ne bi vedel, a dober jezikoslovec bi mu prišel do dna, vendar ni rečeno, da ne bi pomenil »Na vrtcu«, ki se je. tekom Je t skrajšal v »Narce«. Zakaj izraz .»Narce« ali »Na vrtce«' menda ni treba posebej poudarjati, če pomislimo na lego Portoroža in da je bil v vsej preteklosti obdelan kot vrt, kot raj vinogradov, sadovnjakov in oljčnih gajev. Da so bile kmetijske kulture zelo intenzivne tudi v prejšnjih stoletjih, pričajo notarski zapiski. Ledinsko ime »Na vrtu« ali »vrtcu« zasledimo tudi .po drugih obalnih vaseh, zato je mogoče, da so ga poznali tudi v okolici Pirana, (ni nujno, da bi bil prav v današnjem Portorožu!) kajti tudi druga ledinska imena, iz tisto okolice so najbolj pogosto slovenska, (Pustota, Sezza, itd.). Skoraj odgovarjal bi kasnejši italijanski naziv, ki je v pomenu skoraj prevod, vendar kot sem rekel, je to stvar filologa, da razišče in sodi. Vsekakor pa je za nas važno, da smo iz italijanskih listin(l) zvedeli za pristno ime tega lepega slovenskega kraja ob Jadranskem morju. Člaečič sem napisal, ker je nekdo v neki številki lanskega Primorskega dnevnika, (točno se ne spominjam kdaj in kdo), napisal precejšnji članek okoli naziva Porto-Tose, ki ga v svoji patriotičnosti prekrsti kar v »Pristan Rož«. Sicer je avtor omenjenega članka imel čisto prav, da .je zadevo sprožil, ker drugače bi se ne spomnil na to tsvar, ki sem jo v začetku kar obšel in jo zapisal potem, ko sem se o zadevi prepričal. P. B. Po vojni so prebivalci Črnega vrha zavihali rokave in trdo prijeli za delo. Sredi vasi je iz ruševin in kamenja zrasel lep zadružni dom. prva velika pridobitev delavnih ljudi iz Črnega vrha. Vas ima osnovno šolo In celo nižjo gimnazijo, ki pa nimata lastnega poslopja, temveč obe »vedrita« v prostorih nekdanjih vojašnic. Potrebna so stalna popravila, da se obdrži poslopje v vsaj nekoliko primernem stanju. Nova velika pridobitev v Ornem vrhu je lasten kinoprojektor. Zdaj urejajo dvorano v zadružnem domu in težko pričakujejo prve predstave. Na vasi je zelo aktivno telovadno društvo »Partizan«, ki včasih vaščane razveseli z uspelo prireditvijo, Temu mlademu društvu je u-spelo pritegniti v svoje vrste mnogo vaške mladine, ki je doslej stala ob strani. Tudi mladinska organizacija je zelo aktivna. Mladina ima veselje za odrsko delo in pred nedavnim so nastopili s tremi enodejankami — veseloigrami. Doživeli so lep u-speh. Obisk je bil velik, kar je dokaz, da ljudje radi gledajo dobre prireditve. Skrb mladinske organizacije pa bi morala biti tudi vaška knjižnica. To je vprašanje, o katerem še ni nihče govoril ali pisal, je pa zelo važno za vso vas. Ze skoraj leto bo, kar s'o dobili lepo število novih knjig, pred meseci pa spet novo pošiljko. Knjig se je tako rabralo dovolj; kdo pa je pravzaprav vedel zanje? Učiteljica iz osnovne šole, ki je imela nalogo skrbeti za knjige, je na to nemara pozabila in knjige so bile razvedrilo le zelo majhnemu krogu bralcev. Velika težava je v tem, da knjiž- RfflSO BiSTMBGA Na posvetovanju živinorejskih strokovnjakov v Ilirski Bistrici so razpravljali o umetnem osemenjevanju krav. Letos spomladi so napravili poskuse umetnega osemenjevanja na 170 kravah. V februarju prihodnjega letta bodo videli, kakšni so uspehi; ko bodo krave dale prva teleta. Na posvetovanju s'o razpravljali tudi o regulaciji Notranjske Reke od Zabič do Ribnice. S io regulacijo bi pridobili okrog 1500 ha zemlje, kjer bi lahko uredili prvovrstne travnike za pridelovanje detelje in drugih krmskih rastlin. Kmetje v Ilirski Bistrici in okolici so pokazali veliko zanimanje za gradnjo gnojišč in gnojničnih jam. Za gradnjo teh bodo investirali okrog 8 milijonov din. Pri na- ' bavi gradbenega materiala imajo izdaten popust. niča nima lastnega prospora, Revež, kdor je hodil po knjige! Stale so v neki stari, zaprašeni omari na balkonu zadružne dvorane, okoli njih' in. čeznje pa je kot četa skrbnih-varuhov stalo mnogo velikih kulis. In potem si pomagaj . . . Črni vrh je lepa vas, temu ni o-porekati, saj je bil nekoč leloviščar-ski kraj in to hoče zopet postati. Treba pa je priznati, da nikakor niso v okras ruševine sredi vasi prav" pred avtobusno po?,tajo. In lucfi kozji pašnik —■ to je travniku podobna zaplata. sredi vasi — bi dobil vse drugo lice, če bi bil preurejen v čeden, čeprav skromen park. Lepa izletniška točka ,v bližini Črnega vrha je Javornik z lepo planinsko kočo. Ta kraj privablja mnogo obiskovalcev in turistov in ie privlačna zanimivost tudi za planince. —ET •— KA Deset let Zavoda za gluho mladino v Portorožu Deseto obletnico Zavoda za gluho mladino v Portorožu bodo proslavili na slovesen način. Dne 25-novembra ob 15. uri bo slavnostna, seja upravnega odbora in zavod-nega učnega zbora. Dne 27. novembra ob U. uri bo roditeljski sestanek v Zavodu za gluho mladino, in. ogled gojencev pri delu v šoli, ob-15. uri bo šahovsko srečanje za-vodnih šahistov s šahisti drugih šol, ob 19.30 uri pa bo slavnostna prireditev zavodnih gojencev v dvora-, ni Ljudskega doma v Portorožu. 29. novembra ob 15. uri bo srečanje zavodnih strelcev z mladinskim, krožkom Strelske družine v Portorožu. V dneh od 23. do 30. novembra bo razstava dela, šolanja m življenja v Ljudskem domu v Portorožu. Kolektiv Zavoda vabi vse vzgojitelje mladine in prebivalstvo, da se udeležijo prireditev in ogledajo-lo edinstveno razstavo naše gluhe-mladine. Priprave za zdravstveno razstavo v Kopru V dneh 3. in 4. decembra bo v novozgrajenem poslopju protituberku-loznega dispanzerja v Kopru razstava o zdravstvenem delu na Primorskem med narodnoosvobodilno borbo in v desetih letih po- osvobo-divi. Razstava bo posvečena desetletnemu* zdravstvenemu in socialnemu delu na Primorskem. Z razstavo bodo povezane razne prireditve, ki bodo v Kopru, Izoli in Piranu. Ob tej priložnosti bo tudi zbor-primorSkih partizanskih zdravnikov. Povabili bodo vse primorske partizane-prvoborce in zdravnike, -ki se bodo udeležili odprtja novega rentgenskega, oddelka v Izoli, oddelka za bolezni nosa, ušes .in grla ter novega infekcijskega oddelka v Piranu, zavesti, da ji ne more nihče nič očitati. Potem se je prikazoval Tonet, kot bi iz zemlje zrasel, ne da bi prisotni opazili, ali je prišel skozi vrata, ki so držala na cesto, ali skozi ona, ki so vodila na kanal. Težko je bilo zaslediti ljubimca, zato je Sammaruca že skoraj obupala, ko je videla, kako je Nelletta v tej zadevi previdna. Ta je, da bi se izognila vsiljivostim, odpustila služabnico, na njeno mesto pa je postavila teto, tisto ubogo starko, ki se je v nečakinjini prisotnosti kar tresla, kajti bala se je njenih izbruhov jeze, in Nelleitina gospodovalnost, ki ji jo je dajalo bogastvo, jo je tlačila. Ko je don Miguel zvedel za goljufne Sammarucine okre-pe, je nekoč ustavil Toneta in mu jih pošteno povedal. Škandal je treba preprečiti na vsak način. Zakaj se raje ne poročita? Ali čakata, da ju bodo zalotili Canamelovi sorodniki? ... Pa čeprav bi Nelletta zgubila de! zapuščine, ali ni bolje, da živita v milosti božji, brez prikrivanja in izgovarjanja? Kubanec je skomignil z rameni; če bi bilo od njega odvisno, bi on to rade volje storil, toda o tem ... on ni mogel odločati. Nelletta je bila edina ženska v vasi, ki je s svojo prirojeno milino znala kljubovati grobemu kuratu. Zato se je vznevoljila, ko je čula ta svarila. Pa saj je bilo vse to le hlinjenje! Saj ona ne potrebuje moža! Rabi le hlapca, ki bo skrbel za nekatere posle v gostilni. Zato je izbrala Toneta, svojega mladoletnega prijatelja. Ali ni imela morda pravice, da je izbrala tistega človeki, ki je nji vzbujal največje zaupanje? V taki gostilni, kakor je bila njena, kjer je denar neprestano krožil ... To je bilo le Sammarucino obrekovanje, ona je bila o tem dobro poučena! Sammaruca je čakala, da ji bo podarila rižišča pokojnega moža; pol posestva, za katero se je kot poštena in delavna /ena tako žrtvovala. Kar črka naj! Naj se kar pripravi na osužitev AlbuCere! Kmečka skopost je bila v Nelletti izredno trdno zakoreninjena. V njej se je prebujal nagon tolikih in tolikih rodov ribičev, ki so vedno zavidali blagostanje zemljiškim lastnikom in onim, ki so prodajali vino potrebnim. V spomin so ji ne- prestano silili žalostni dnevi njene zgodnje mladosti, ko je hodila trkat na vrata Palomov, ker jo je gnala lakota. Mislila je na to, koliko se je mučila preden si je osvojila moža, in na križe in težave, ki jih je imela z njim v času njegove dolge bolezni. Zdaj pa, ko se je čutila najbogatejšo žensko v Palmaru, da bi morala zaradi neke smešne tenkovestnosti deliti svoje imetje z ljudmi, ki so vedno gledali, kako bi ji škodovali? Ne, pripravljena je bila raje storiti zločin, kakor pa prepustiti samo trohico imetja svojim sovražnikom. Ze ob misli, da bi Sammaruca lahko postala lastnica Pacovih rižišč, se je ravznemala in mahala z rokami okoli sebe kakor takrat, ko se je v hiši v Ruzafi spoprijela s Sammaruco. To, da je postala lastnica tako bogate zapuščine, je bilo vzrok, da se je tako spremenila. Toneta je ljubila, toda če bi se morala odločiti zanj ali za Pacovo bogastvo, tedaj bi brez oklevanja žrtvovala ljubimca. Ce bi Tončia zapustila, bi se prej ali pozneje vrnil, kajti njegovo življenje je bilo neločljivo povezano z njenim. Toda če bi se ji izmuznil iz rok najmanjši del njenega bogastva, tega bi nikdar več ne videla, zanjo bi bilo za vedno izgubljeno. Prav zaradi tega se je razburila, ko ji je Tonet v tišini neke noči plašno predlagal, naj bi se z njim poročila. Kubanca, ki je hrepenel po tem, da bi postal zakoniti lastnik gostilne, je takšno življenje, polno nemira in laži začelo težiti. Povrhu vsega, ko bi bil enkrat Nellettin mož, bi mu ne bilo treba prenašati njene samovolje in gospodo-valnosti bogate ženske, ki lahko izvene ljubimca, kadar se ji zahoče; ki se okorišča torej s svojo privilegirano situacijo. Seveda je vse to skrival, da bi ženski sploh na um ne prišio kaj Ukeo.a, o čemer je on razmišljal . . . toda, zakaj bi se ne poročila, ko sta se že ljubila? V temi za pregr?.dltom je koruzno lub.ie v slamarici šumelo poci nervoznim Nellettinim obračanjem. Njen glas je postajal teman od jeze. Zdaj še on? ... Ne, ne, dragec! Ona predobro ve, kako se mora obnašati in nasvetov prav nič ne potrebuje! Ali ne živita dobro tudi tako? Ali mu kaj manjka? Ali ne razpolaga z vsem, kakor bi bil gospodar? Zakaj tako hrepeni po blagoslovu don Miguela? Da bi morda ob tej priliki razdelil polovico njenega premoženja umazanim in grabežljivim Sammarucinim rokam? Raje kot bi kaj takega storila, bi si pustila odrezati roko! In končno, ona je poznala svet. Več kot enkrat je bila v mestu, kjer se je gospoda čudila njeni gibčnosti, in je takoj spoznala, da je bilo to, kar je v Palmaru predstavljalo že neko srečo, v mestu podobno pozlačenemu uboštvu. Tudi ona je imela svoje ambicije. Ni se rodila, da bi točila vino in se prepirala s pijanci; svoja poslednja leta je hotela preživeti v Valencii, živeč od obresti kakor kaka gospa. Denar bi posojala in tako prišla do večjih dohodkov kakor Paco. Vse svoje zmožnosti bi porabila, da bi si pomnožila srečo in, ko bi prišla do resničnega bogastva, tako, kakor si ga je ona predstavljala, bi se bila zmenila s Sammaruco in ji darovala to, kar bi zanjo predstavljalo le uborno miloščino. Ko bo enkrat to dosegla, tedaj bo Tonet dobil dovoljenje predlagati ji poroko, seveda, če bi jo ves ta čas neprestano ljubil in ji ostal pokoren. Toda v tem trenutku ne! Naj si kar zapomni, Nebene poroke, nikakega razdeljevanja posesiva. Raje bi videla, da bi jo razparali kakor ribo, kot da bi kaj takega dopustila! Njene besede so bile tako odločne, da si Tonut ni upal' ugovarjati. Fant, ki si je upal pozvati na dvoboj celo vas, je bil pred to žensko popolnoma brez orožja. Bal se je je, ker je dvomil v njeno ljubezen. Pa ne da bi se bila Nelletta naveličala ljubimca! Ljubila ga je, da. toda bogastvo je bilo njena največja ljubezen; nanj je mislila sleherni trenutek. Razen tega so objemi v dolgih zimskih večerih, ko ni več trepetala v bojazni, da bi jo kdo op-zil, ublažili v n.iej vznemirjenje, ki ga povzroča dogodivščina. Pomirili so tisto slast, ki jo je občutila nekoč, ko se je za Canamelovega življenja skrivaj poljubljala za kakimi vrati, ali ko sta se s Tonetom shajala na domenjenem sestanku v palmarski okolici, kjer sta bila vedno izpostavljena nevarnosti, da bi ju kdo iznenadil. KADIO KOI^EM^ ODBOJKA Koprčani so nudili Olimpiji mocan odpor V nedeljo je . bila v Kopni prijateljska odbojkarska lekma med članom slovensko lirvatske lige Olim-pijo iz Ljubljane in domačim Partizanom. Gostje so zasluženo zmagal1 s 3:0 (15:7, 16:14, 16:14). Tekmi je kljub slabemu vremenu prisostovalo okrog 200 gledalcev, ki so s ploskanjem pozdravljali lepe poteze gostov, zlasti pa požrtvovalno igro domačih igralcev. Predvsem jc treba povedati, da je rezultat, moralni uspeh za Koper, ki jc nastopil brez svojega najmočnejšega igralca Šurkaloviča. Olimpi-ja je letos osvojila tretje mesto v slovensko hrvatski ligi in je trenutno za Branikom in Novim mestom najboljša slovenska odbojkarska ekipa. V Koper so prišli v najmočnejši postavi, predvsem zato, da poravnajo stare račune (poleti jc namreč koprski Partizan premagal kombinirano ekipo OLimpije s 3:2). Čeprav jim je revanža uspela, so drugi in tretji set le s težavo odločili v svojo korist. Koprčani so namreč vodili v drtigem setu s 14:13, v tretjem pa s 15:14 in so zapravili . obe set žogi le zaradi nervoze v odločilnih trenutkih. Glede na telmrko igre in homogenost moštva zmagi gostov ni oporekati, Menimo pa, da bi domačini glede na dogodke na igrišču morali Osvojiti vsaj en set. Koprčani so nastopila v naslednji postavi: Batista, Klasinc, Omladič, . Škarja, Todoro-vič in Tome. Zlasti se je odlikoval mladinec Batista, ki je prvič nastopil v prvem moštvu. ¥@č pomoči za edbojhc Ob zaključku Se nekaj besed o odiojkl b Kopru. Da imamo oh slo-venslji obal,i močno odbojkarsko ekipo, ki je zlasti letos dosegla nekaj odličnih rezultatov v srečanjih i renom,i ranimi nasprotniki in da imamo vrsto talentiranih mladincev in mladink, je vsakomur jasno. Ni pa marsikomu jasno, zakaj ni ta ekipa vključena v republiško ligo, ali vsaj v okrajno prvenstvo. Ali je OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA KOPER vabi vse zadružnike, da si ogledajo RAZSTAVO kmetijskih strojev, orodja ter umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, ki bo odprta v Kopru — na dvorišču mestne tržnice od 26.—30. novembra 1955 ' Na razstavi bodo sodelovala poleg Okrajne zadružne zveze iz Kopra še »AVTO-JADRAN» iz Kopra, Zadružno podjetje »AGROTEHNIKA» iz Ljubljane in Tovarna kmetijskega orodja iz Batuj pri Gorici. Razstavljeni bodo najsodobnejši in pri nas še ne pokazani stroji domače industrije. Za časa razstave bodo izvajani praktični poizkusi s temi stroji in predvajani strokovni filmi. Na razstavišču bodo interesenti lahko sklepali kupne pogodbe za izde!-fce, ki bodo prikazani na razstavi. OBJAVA Iniciativni odbor Ljudske univerze v Kopru je sklenil prirediti, če •se bo prijavilo zadostno število interesentov, jezikovne tečaje iz slovenščine, francoščine, nemščine, italijanščine, angleščine in espe-ranta. Prijave za gornje tečaje sprejema ravnateljstvo gimnazije v Kopru do 1, decembra t. I. Ob prijavi je treba vplačati 50 din vpisnine, mesečni prispevek za en letaj ho 200 din. Pouk v jezikovnih tečajih se bo pričel 5. lecembra I. I. in bo trajal predvidoma do 1. maja prihodnjega leta. ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v Mariboru za dvo-ali trisobno v Izoli ali Kopru. Ponudbe pošljite na upravo Trgovskega podjetja »Klas« v Kopru. morda tu ■ vprašanje finančnih sredstev? Mislim, da nel Odbojka je od vseli športov najcenejša. Ne potrebuješ drugega kot mrežo in žogo i n nekaj sredstev za potovanje šestih ljudi, ki letno odigrajo štiri ali pet tekem na tujih igriščih. Če na primer vedno najdemo milijonska sredstva, kadar gre za druge športe, bi tudi za odbojko mogoče našli letno ,50 do 60 tišoč dinarjev. Pri odbojki me. pride v poštev ne rekorderstvo, nc. profesionalizem in ne nezdravo športno pretiravanje — vsaj kar zadeva odbojko v našem okrajnem merilu. Gre le za to, da n medsebojnih srečanjih v okraju in z uvrščanjem enega ali dveh moštev v republiško ligo damo večji razmah in popularnost, tej športni panogi, ki jc mladini morda od vseh športov zaradi nizkih stroškov najbolj dostopna in zaradi zdravega nc-rekordnega značaja tudi najbolj primerna. Mislim, da bi morali odgovorni športni in telesnovzgojni činitclji v okraju le nekaj več napraviti v tem smislu, saj je bilo doslej vse breme organiziranja srečanj, pripravljanja športnih naprav in delno celo zbiranja finančnih sredstev na ramah samih igralcev. Menim, da bi morali še to jesen organizirati. okrajno prvenstvo društev Partizan koprskega okraja, d katerem bi sodelovali Koper, Portorož, Postojna, Pivka, Sežana, Divača in Ilirska Bistrica ter morebiti še kakšna druga ekipa, ki bi se prijavila. To tekmovanje bi bilo zaradi zmanjšanja finančnih stroškov enokrožno, morda tudi d obliki dvodnevnega turnirja s proporcionalnim kritjem izdatkov po društvih. Zmagovalec okrajnega prvenstva pa hi si priboril pravico sodelovanja v republiški ligi rdi vsaj pravico do kvalifikacij za vstop v ligo. To je seveda samo predlog, in prav bi bilo, da bi jih bilo še več, tako iz Kopra kakor iz drugih večjih središč okraja. L. O. NOGOMETNA LIGA LJ U BLJ ANSKO-PRIMORSKA Postojna ni bila kos Krimu V odloženi tekmi ljubljansko primorske nogometne lige je v nedeljo Postojna na domačem igrišču doživela poraz s Krimom. Gostje so bili tehnično boljši in so si zagotovili zmago že v .prvem polčasu z goloma v Četrti in 21. minuti. V drugem polčasu jc Kr m v 50. minuti zvišal rezultat na 3:0, domačini pa so zabili častni gol iz enajstmetrovke v 81. minuti. Postojnčani so bili sicer v obeh polčasih v premoči, toda njihovi napadalci so bil1 pred nasprotnikovim golom neodločni. V jesenskem delu prvenstva Ijub-l|Ury;ko primorske nogometne lige je tia sporedu le še razveljavljena tekma med Izolo in kranjsko Mla- dostjo. Tabel a pa je naslednja: Grafičar 9 7 2 0 32:12 16 Krim 9 6 2 1 22:6 14 Triglav 9 4 2 3 29:10 11 Ilirija 9 5 0 4 23:20 10 Mladost 8 4 1 3 13:11 9 Slovan 9 4 0 5 15:15 8 Koper 9 2 2 5 12:42 6 Izola 8 2 1 5 13:20 5 Postojna 9 2 1 6 11:26 5 Tabor 9 1 2 6 15:20 4 Se nekaj nogometnih dogodkov V okviru primorske nogometne podzveze jo Idrijski Rudar na svojem igrišču premaga'. Piran s -1:3, Koper B je izgubil na domačem igraščh z Anhovem 1:2, prav tako pa jc morala tudi Olimpija iz Ber-tokov oddati dve točki gostujočemu Jadranu iz Dekanov (1:4). OBŠIREN NAČRT JADRALNIH PRIREDITEV V KOPRSKEM ZALIVU Te dni je bilo v Kopru posvetovanje tehnične komisije za jadranj pri organizaciji Ljudske tehnike. Obravnavali so razna organizacijska vprašanja .in sestavili koledar tekmovanja v prihodnji sezoni. Začetek sezone bo I. maja prihodnje leto, ko lxi v Kopru velika med-društvena regata Razen lega prt :1-v i de vajo tradicionalno regalo v .koprskem zalivu, prvenstvo Slovenro jadrnic tipa SNIPE v Piranu in prvenstvo jadrnic tipa ZVEZDA v Izoli. V Mariboru pa bo republiško prvenstvo v olimpijskih jelah. Š = A = H Na tekmovanju slovenskih mest ji' osvojil Koper deseto mesto V nedeljo je bil v Mariboru tra-dicl' na'.ni šahovski brzoltirnr slovenskih mest, ki se ga jo udeležilo .14 ekip, med njimi tudi Koper. Pivo mesto in prehodni ipoknl je osvojila reprezentanca Maribora. Koprčani pa so zasedli deseto mesto. Ki prska reprezentanca, ki je nastopila v oslabljeni postavi, jo pet srečanj dobila, sedem izgubila ter igrala neodločeno z Ajdovščino. Največji uspeh jo vsekakor zmaga nad Celjem -1 in pol : 3 in pol. Razen tega so premagali Mursko Soboto s 5 in pol : 2 in pol, Radovljico s 4 in pol : 3 in pol, Ilirsko Bistrico in Gornjo ¡Radgono pa s 5 : 3. Koprčani so osvojili v trinajstih dvobojih 3-1 točk, kar predstavlja 33,6% možnih točk, ali nekaj manj kot tri točke povprečno na srečanje. Najboljši individualni rezultat je imel Lokovšek na drugi deski. Osvojil je iz trinajstih partij sedem točk, ali skoraj 60%. Glede na oslabljeno postavo Koprčanov in glede na dolgo in utruelljivo potovanje moramo biti z rezultatom edinega predstavnika Piimon-lkega 'šaha zadovoljni. Nedvomno pa bi dosegli še večji uspeh, če bi imeli več brzoturnir-ske -rutine. Partizanska tehnika »Porezen« ? Orehovski grapi na Cerkljanskem (Nadaljevanje s 7. strani) ljudje v tej dolini vedeli, da je v bližini Obramove lviše nekaj, toda v vseh šestnajstih mesecih nismo celo ob hajkah ¡moli kasnih neprijetnosti, čeprav so bili Nemci večkrat .komaj petdeset metrov od bunkerja, Ob vsakem vdoru sovražnika smo bili takoj obveščeni, da smo pravočasno zabrisali vse sledove, ki so vodili do bunkerja, v katerem je bilo na stetisočo vrednosti v papirju in strojih.« Kadar je pozimi zapadel sneg, si tohničarji zjutraj niso upali na dan. Takrat jih je vodno rešil skrbi in lakote tovariš Obram. Vzel je> majhne sani, malo hrane* .in zagazil po grapi do bunkerja. Ko je sporočil tovarišem v bunkerju o sovražniku, je na sani naložil drv 'in jih odvlekel do hiše. Tako jo zabrisal vsako sled. Na spolninski plošči, ki so jo z večjo slavnostjo odkrili prejšnjo nedeljo, jo napis: »V te j hiši jc bila od leta 1942 partizanska javka št. 4, od oktobra 1943 dalje javka lelini-ke »Porezen«. Tovariš Brovč je v spominskem govoru med drugi ra povedal: »Brez pomoči gospodarja Obrama, njegove ženi! Francke in hčerk Zor-ke in Angelce bi zelo težko opravili in zmogli vse ogromno dol o. Prav tako pomoč so nam dajal.' družine. Podrodii.kai jeva, Mlinarje va. Urbanova in druge. Pozabiti ne smemo na malega Petrčka, ki je danes velik lant. Vsi smo .iin: li radi črnola-sega in črnookega otreka. ki jc kmalu odkril, tla v smrekah ponoči nekaj ropota : prelepo mesto ob Jadranu, imperativno zahtevajo konservator-ski poseg, ilokler jc Se čas za to. Su-nek burje bo pre/ ali slej zrušil obrambni stiilp v Kubedu ali v Pod-peči. V edinstvenem obzidju bisera naše pokrajine - cerkvice v Hrastovlju, katere notiunjščiiia /e vsa predelana z odličnimi srednjeveškimi j repka-mi, zevajo hude rane in ni ga, ki bi jih izlečil. Predrastični posegi, in to pogosto na najbolj občutljivih mestih r spomenike naših mestnih ambicnlov, so prišli že kar v navado, na dirugi strani pa propailajo estetsko in dokumentaričnd visoko kvalitetne zgradbe. Kos za kosom, ki propada m se ruši, potegne za seboj del ruip'e vidne preteklosti in obnova teli objektov postaja iz dneva v dan problematičnejša. In ko se to dogaja pred našimi očmi, ne storimo ničesar, da bi obvarovali našo najdragocenejšo kulturno posest. O pač, organi, katerim jc poverjena skrb za zaščito teh spomenikov, leto za letom z risbo, zapiski in fotografsko dokumentacijo spremljajo in registrirajo to propadanje, brez materialnih sredstev, brez moči, da b\ v kali zaustavili ta proces in pristopili vsaj k najnujnejši zaščiti in konscrvaciji. Kdaj ho prišel čas, ko bomo doumeli. da so investicije, vložene t) vzdrževanje in ohnjno najvidnejših naših kulturnih spomenikov, ne samo iz zgodovinskih, temveč tudi iz turističnih vidikov, koristno naložen kapital? Koliko dragocenosti pa ho medlem propadlo. Emil Sni le T B iQiaamfalua QfwosMteir Z vseh petih kontinentov so prišli znameniti gostje na otvoritev Dunajske opere dne 5. in 0. novembra. Iz 2 držati je 250 časnikov poslalo svoje dopisnike, da so poročali n znamenitem dogodku, ki ga je ¡>o sijaju prekosilo Ir \e kronanji• angleške kridjice. Premieri »Fidelia« je prisostvoval celotni diplomatski zbor. avstrijska vlada, ameriški zunanji minister Dulles, ameriška umbasadorka v Rimu Clairo Boothr-Luce, znameniti evropski ¡¡olitiki, dalje znamenite osebnosti iz glasbenega življenja, kot so ruski skladatelji Dimitrij Soštakovič, Gian Carlo Menoi-t<, Wilhelm Bachums, Wolfgang. Wagner, Bruno Waler, nemški skladatelj Liebermann, Martin, Orff, von Einem in Egk, vrsta nekdanjih znamenitih članov Opere in drugi. Umetniška elita na slavnostni premieri pa že zdaleč ni vzbudila toliko pozornosti, kot finančni magneti iz Amerike, Švice in Nemčije. Med njmi je bil avtomobilski mogotca lic mri) Ford mlajši, pravljično bos. lata brata Rotschilda, direktor ovarne »Volkswagen-Werke« Hans Nordhoff, direktorji koncernov Shell, Fiat, Mercedes, Phillips, Porsche. Olivetti in Siemens. Ta veličasten gledališki spektakl si je privoščila Avstrija, da je s tem poudarila in proslavila svojo popolno suverenost. Kar zadeva umetniško plat uprizoritve, pa se je zgodilo prav tako, kol ob otvor'/tvi Burgthcatra, kjer je šele Schillerjev »Don Carlos« bil pravo umetniško doživetje. V Dunajski operi je pompozni predstavi Beethovnovega »Fidelia« sledil Mozartov »Don Juan«, ki je šele pokazal, zakaj je Dunajska opera najpomembnejša operna hiša poleg milanske Scale. Obe predstavi je glasbeno vodil znameniti dirigent Kari Böhm, ki je ustvaril poseben »du- najski. stil« interpretiranja Mozarta. Glavno moško vlogo v »Fideliu« kot v »Don Jtianua je pel naš rojak Anton Dermota. ki je zopet doživel prodoren uspeh in ga je naravnost zasul orkan navdušenja, ploskanja in vzklikanja. Skoraj prav tak uspeh je dosegla jugoslovanska pevka Sena Jurinac kot Dr.nna El-vira r »Do« luanu«. V vlogi Lepo-rclla je naslovil Erich Kunz, ki je po mnenju glasbene kritike najboljši intemret-rtor Moz^Vt^oih buffo-panij. Ljubitelji gledališke operne umetnosti so mnenja, da je ¡"le uprizoritev »Don Juann« pomenila resnično otvoritev Dunajske opere, ki se je spet postavila v isto vrsto z milansko Sralo. Na sliki vidimo slavnostno razsvetljeno Dunajsko opero pred prvo premiero. Kozmični žarki Vsako živo bitjo na Zemlii jo podvrženo stalnemu vplivu kozmičnih žarkov, ki prihajajo iz vsemi rja. Kako nastanejo ti žarki, še ne vemo, eeorav je znanost dala o njih že več teorij. Kozmični žarki nridejo do nas zelo oslabljeni zaradi preboja skozi atmosfero, ki ie oroti njim uspešen ščit. Ti žarki učenjake mikajo, saj smo na pragu dobe. v kateri bodo ljudje prvič poleteli v Vsemirje. Miv>g: učenjaki so mnenja, da bodo ljudje v "teh noletih propadli ravno v kontaktu s kozmetičnimi žarki, ki bodo uničila človeška tkiva. Eksp edicija živali, ki so jih pred kratkim spustili 34.500 metrov visoko. pa so se še žive vrnile na Zemlio, ie pokazala, da so te trditve nekoliko .pretirane. Če se ne bodo tudi naslednjih ckspedicijah pokazali kaki kvarni volivi, bo odpadla ena glavnih skrbi za vsemirski polet: kako se ubranili kozmičnih žarkov? Te pestim lepu puozdravet Tuoj Pierin!« Bem tu napravu jen magari če mam kaminat h nuogam v Bertoke! Za jenkrat pej jemamo še korje-ro, ke pela na use strani iz Kopra. Nejmen pej rad. kašen je ordine na štacjoni od korjer. Podnevi puo-metaju škovace. ant.i zatu, ke zvečer u temi ne vidijo duobru, jemeju pej preslabe lampadine, mendej zatu, de bi preveč eletrike ne šlu u nič. Zatu jest mislem, de bi blu pametnu, ke bi štacjon njekam pre-kumbjali. magari do štadjona. ke je tam anka bencin en nafta vičin. Se sem slišu. kaku je en ta viši pravu, ke per Adriji v Portoroži mendej pozimi spiiu, poljeti pej se kuopaju, teku de su se dimentikali registrirat ze uopravljanje forešte-'¡a turizma. De buo treba pej kn:nu drugu napravet, ke se buo ze tuo puobrigalu. Se tuo pravem pej sam. rte be bluo pometim, ke bi tud Adrijo kambjali na kašnu veru ¡v'.<>-vn^tu ime. kuoker ic i:c prvi pa-ron čez zdejšni napis a štacjoni i >rdu. Ke sem že p t Slavniki. nej ;iii -vem, kaku rem u ncdjelu viaiau iz Ljubljane. V korieri ic bu anka un; kumerjer Slavko en ie bu • tw :»le-To zatu. ke se r-M •• farni!:a puo-vočala. Jenu r-i< ie - 'm Vik' napiu. de be bluo pometnu, ke bi anka zdej nodo uardu, de familja ne buo več rasla, jen se je zatu taku za-meru vsem u korjeri, de ga je kondutor muorev oponmet, ke taku obnašejne nej za u korjero jen se je razburu, de je plačou biljet jen d« more počet, kar če. Pej sen jest mi-siu, de smo mi ta drugi anka plačali biljete jen de bi vsi lahko anga ugnali, Pej sen še puolej vidu u al-bergi, kaku je presucušou inventar, ma se je vsevlih razbeu. Se me je lamentirau anka kolektiv v Slovenskem in v tiskarni Jadran, de /. njimi eletrika prevelike škorce zganja, de jo zmanka žusto takrat, ke se z mano martra;u, de je tu prou vera kativerija. Se me .ie tou imprestirat jen me poslat po kastanji u zerjevkoen tak škercozo iz Pirana, ke se ni firmau v pismu jen je mendej saldo hud na koprski tejater jen piranski kino jen še altre reči. Nej ta tovarš kar pride po .honorar, de se buova vsaj zmenila, kaku en kaj. Saj mu rad verjamem za tiste korjere jen odor je u koprskem štacjoni za korjere, anka za gspuda uasla od I-Ie-liosa, ma kaj pomaga, ke pa nej firme. Ko jest bi '.o čr.kolau na-i roi ;e i bc ?i nakopan nn teštu avokata, bi pej ta kortu potegnou. Zatu vale za v.ve: firma al pej neč. Vaš Vane KMJSG Prve knjige v zgodovini so nastale že zelo zgodaj. Najprej so ljudje pisali na kamen (kakor klešejo danes spomenike iz kamna ali marmorja). Ker so bile zelo nepraktične, si je bilo treba izmisliti nekaj, da bi šlo delo hitreje, pa bi bilo vseeno zapisano za dolgo. V želji, da bi dobili tako odporno tvarino, kot je kamen, so pisali tudi na. bron. Ohranili so se mnogi bronasti napisi iz starih časov. Čeprav se kamen in bron zelo dolgo ohranita, te knjige niso bile popolne. Treba je bilo precej truda in precej časa, da so nekaj vklesali v tako trdne snovi. Dolgo so se ljudje ubadali /. mislijo. ali obstaja kaka snov, podobna kamnu, da pa bi se dalo vanjo preprosto pisati. Da, jo taka snov. Glina. Znani asirski kralj Asurbani-pal je imel celo knjižnico iz glinastih ploščic. Pisec si je naiedil 'Z gline primerno ploščo, »narisat nanjo svoje misli, in ko je končal, je izročil svojo tab'vi 'ončarju , da jo je spokel .. Glina je postala skoraj tako trdna kakrr kamen, saj )i nista mogla do živega ne vlaga, ne ogenj. Edino razbla se ie lahko. Pa še liste dele so ponovno zbrali in jih sestavili. Znana knjižnica v Ninivah je imela 30 tisoč plošč. Ulivanje stereotipnih plošč Asirci so tudi tiskali na glino. Iz kamna so si izdelali pečat v obliki valja 7. izbočenimi figuram: 'tako kot uporabljamo danes klišeje za «like v knjigah in časopisih). Ko «o ta valj povaljali po mehki glini, >c v njej nastala zaželena podoba. Taka je biLi knjiga — plošča. Za njo so iznašli knjigo-trak. Trak širok 30 do 40 centimetrov, ki •je bil narojen iz posebne rastline-papirusa. Dolg 'e bil do s', i korakov. Na vsakem koncu je bil pri-tmjen na lepo izrezljano leseno palico In nanjo >-o ga navijali, kakor »avijamo danes zemljevide. Voščena knjiga jo biLa prevleče-lut z voskom in so nanjo lahko pisali, kar so hoteli, ker je vosek mehak. Pero iz železne palice ie imelo ošiljeoo konico za pisanje in debelo glavico, s katero so brisali, če to kaj pogrešili. Na eno in isto ploščo se je dalo večkrat pisati. Toda pergament je bil boljši kot vosek in papirus. -Bil je priprav-nejši, ker so ga lahko po mili volji rezali, ne da bi pri tem razpadal na trake kakor papirus. In končno je zmagal papir. Papir so iznašli Kitajci že pred 2000 leti, Izdelovali so ga iz vlaken bambusovega listja,, trav in starih cunj. Papir je bil veliko bolj poceni, pa tudi njegovo izdelovanje jo cenejše. V razmeroma kratki dobi jc osvojil svet. V začetku so ljudje knjige prepisovali (največkrat so to delali menihi po samostanih). Nekak predhodnik naše tiskarne pa so bile lesene plošče, v katere so vrezali »negativ« strani in tako lahko izdelali več enakih strani. Pravo tiskarno jc izumil Nemec Gutenbcrg v začetku 15. stoletja. Prišel je na origalmo zamisel tiskanja s premakljivimi črkami iz svinca. To je bil največji izum v zgodovini svetovne kulture, ker šele odtlej so so knjige lahko razširjale in postale dostopne širšim plastem ljudstva. Danes imamo stroje za tiskanje tako izpopolnjene, da lahko žc v oni uri nastane na tisoče in tisoče izvodov nekega časopisa (knjige tiskajo nekoliko počasneje). Časopis nastane kaj hitro (v modemih tiskarnah!): strojni stavec »natipka« kalupe, zolife s svincem in dobi vrstice, ki jih meter zloži, postavi naslove in slike. Tako poenostavljeno stran (stavek) odtisnejo na karton, v katerem napravi vsaka črka še enkrat svoj kalup, karton zvijejo v iKilkrog in ga zalijejo s svincem. Tako nastane negativ strani, gre v stroj in lahko ž.e v kratkem času nastane ničkoliko izvodov časopisa. Tako tiskajo danes. Nekoč pa ne IkkIo več tiskali časopisov. Vsakdo, ki se bo naročil na časopis, bo imel svojo tiskarno doma. Seveda bo avtomatična in bo sama natisnila vesti, ki jih lxi dobila, recimo, od Tiskarna na kolesih uredništva, Časopis' bodo manjši kot danes, dobivali pa bomo vse vesti kar sproti. Takšnih tiskarn, kakršne so danes, ne bo več. Nov način tiskanja časopisov so že preizkusili na ameriških univerzah in kakor trdijo, se je dobro obnese!. V vsakem stanovanju ljomo imeli tiskarno, ki nam bo sproti dajala hišni časopis, tako nekako kol teleprinter, radio ali televizijski aparat. Čudna glasba Ali ste že slišali, da bi bila. recimo, železnica nepogrešljiv instrument v kakem orkestru? Ali pa hu-panje avtomobila, rooot pisalnega stroja, hrup javnih lokalov? Vse to jo v 'modernih koncertih. Seveda ni v koncertni dvorani lokomotive, ampak samo njen hrup posnel na magnetofonski trak. ki ustvari v- določenem trenutku zaželeni efekt. Zastopniki te vrste glasbe pravijo »Če te skladatelj Ilonneger v delu »Pacific 231 s celini orkestrom oponašal železnico, zakai ne bi mi z železnico oponašali celega orkestra?« Seveda pa z novimi orkestri še ne izvajajo klasičnih del. Dve o avtomobilih Eden vodilnih londonskih časopisov »Times« je dobil potujočo tiskarno. ki lahko natisns ui'i 12 tisoč izvodov časopisa v eni uri. Ta tiskarna, ki je na kamionih, bo ti-?kr-la časopih in ne bo nr k> do zamud. če bi se stroji v glavnih tiskarnah pokvarili (časopih ima milijonsko naklado). Tiskana m časopisi se bodo lahko skuoai «umikali proti kraju, !:jer ' :>' I j i časnike razprodajah. Ponuja ,o elektrika. ki jo proizvaja Diaselov motor. Seveda imajo tudi sprejemne aparate za uredništvo in za zvezo z uredništvom. Lahko tiskajo tudi, če so uredniki celo 40 in 50 km daleč, za kar uporabljajo posebne stroje. Uredništvo oddaja besenilo kar naravnost na slavne stroje, ki besedilo takoj pos'aviji. Prvo tiskarno med južnimi Slovani so imeli Črnogorci. Jurij Crnojevič je bil zelo velik prijatelj kulture in književnosti ¡n je zato pripeljal iz Benetk tiskarski stroj, s katerim so na Cetinju tiskali nab'.*ne knj:ge. Pri rtacnam stroju Pej h strejli še naš slavist per »Jadrani«, jenu sem sklenu, nej buo an buot anka po muoje! Tu pa zatu, kej sem doubu od perjatla iz Bertokou jen lep salut: »Dragi Vane! Nocoj prou njemam kaj djelat, luč na pelrojljo prou ma-lu sveti jen zalu nejson u stan brati moje bukve, taku sem pensav, da Ti kej povjem o naši vasi jen luči. Luč jèmamo vre 13 ljet ên je zmjèran tašna, de vsak tjeden pu hišah manka za dva — tri buo-te; ma tu je še nčč, ku gljdamn po vasi, tam je še vse drugu. Tam je javna luč. ke gori vsaku letu za enu šelimanu, ma jemamo puole š ■ drugu luč, ke nam sveti za kašen dan vsaki mjesec: lu jc atomska luč. Sje znaš, Vane, dč luna je taku altruista, de nam šenka nekej tiste luči, ke ji da sunce, zatu s'en je klicau za atomsku luč. Znaš Vane, da jêmamo anka naš zadružni dom, do ketirga prideš lahku iz Kopra ze bičikleto al pej z vešpo. Samo ke ti češ priti k nam, moraš si kupit gumijaste škornje in še ne pozabit lampadino taska-bile, ker drugači ne buoš šeu v anka iz naše vasi. Ma vsevlih Te povabim. da prideš popit jen glas .tistega dobrega, zatu ke znam de Ti pjaži. Buoš usaj provau, kaku se jômaju naši uatroci, ke greju va škuolu. puosebnu v zimskem cajti. Ker šofer lahko zasj)i na dolgih vožnjah po ravnih cestah, so v avtomobile vgradili posebno žarnico, ki večkrat zagori in drži šoferja v budnosti. Na njej je namreč napisano: »Spite?« Šofer mora takoj pritisniti na poseben »gumb«, da žarnico ugasne, sicer pride iz sirene tak zvok, da šoferja prebudi še iz tako trdnega spanja. * Proti tatvinam avtomobilov so se Angleži zavarovali z avtomatičnim sedežem. Ta priklene nase tatu, ko vžge motor brez lastnikovega dovoljenja, obenem pa s sireno obvesti policijo, da tam nekaj ni v redu.