Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c/lmeriki. TELEFON PISARNE: -B 79 RECTOR. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 292. — ŠTEV. 292. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 13, 1906. — V ČETRTEK, 13. GRUDNA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Popolna zmaga] Mrs. Mary Storer in delavskih zahtev, predsednik Roosevelt. DELAVCI V TOVARNI ZA CHANDELIER SO SI IZVOJEVALI PO DVAJSETDNEVNEM ŠTRAJKU POPOLNO ZMAGO. Prisilili so svoje gospodarje do spoznanja, da je organizovano' delavstvo moč, s ktero treba računati. ŠTRAJK V SCHENECTADY, N. Y. -o- Tovarna chandelier, ktere lastniki s« Edward F. Caldwell & Co., št. 38 W. 75th St. v New Yorku in ktere superintendent Tessby je še pred nekaj dnevi rekel, da "ne mara ničesar sli sati" od takih pogajanj, je včeraj do volila svojim delavcem v vse njihove zahteve. Danes zjutraj se je zopet pričelo delo v popolnem obsegu. Št raj karji so zahtevali, da se odpravi tako zvana "kazen" za tiste delavce, kte ri pridejo ob sobotah prepozno. Če je kteri zamudil le pet minut, odtrgalo se n.u je za poldrugo uro, kteri denar pa ni bil v korst delavcev, ampak se je stekal v polne žepe tovarnarjev To ho d < segli, kakor tudi dvajsetmi-nutni odmor za jed in pripoznanje unije. Gospodje tovarnarji so prišli po dvajsetdnevnem poč i van ju dela vendarle do prepričanja, da gre tudi delavcem svoja pravica in da morajo tudi z njimi od časa do časa obravna-avti. Delavci so dosegli torej popolno zmago. Schenectady, X. Y., 13. dec. Mr. Emmons, poslovodja General Electrical Co., je rtkel danes zjutraj, da se je vrnilo mnogo članov od Workers of the World na delo, kteri so prenehali pred dvemi dnevi z delom. Te podatke pa odločno zanikajo vodje štraj-karjev in pravijo, da ni res, da bi se bil kteri izmed delavcev vrnil na delo. Na tovarni so bili danes zjutraj oglasi nabiti, da se iščejo delavci, a so jih pozneje od.-tranili. Delavci od American Federation of Lai Kir so nev- Zjedinjene države in mikadovo cesarstvo. BOJ MED ROOSEVELTOVO IN DVA POLKA JAPONSKIH VOJA- STORERJEVO RODBINO SE JE ZANESEL V WASH-IN G T O N. Storerjev pamflet je dovolj senzacijo-nelen. — Predsednikovo mnenje o članih kabineta. ROOT JE NAJBOLJŠI. traikar. lila. so imeli danes zjutraj ovanje. Med pogovorom ikrhavati strop. Ker se lanike, je policija prisi-ovico navzočih umakne, ■svetovanje nadaljevalo. 60 DNI V JEČO RADI POLJUBA. Munfort je v svojej prodajalnici s silo poljubil lepega dekleta. Middletown, X. Y.. 12. dec. Tukajšnji prodajalec Frank Munfort je bil obsojen v 60dnevno ječo v Goshenu, ker je nekej krasnej, jedva 14 let sta-rej deklici ukradel poljubček. Sodnik Corwin je v razsodbo tudi zapisal: ''Tako obnašanje se mora končati v našem mestu in kedor bode v nadalje prišel pred mene radi tega zločina, dobil bode najhujšo po zakonu dopustljivo kazen." Omenjena dklica, ktera je zelo lepa, je prišla v Munfortovo prodajalnico kupiti par če\ljev. Jedva da jo je u-cledal, polastila se na je nepremagljiva žel ;a. da jo poljubi, kar je tudi storil. Deklica je j oka je b'/ala iz proda ia! rii-f. Munofrt -<• bode proti razsodbi pritožil. bene, je vi vžije nek roki. La F »j>s Pa nei Kosil je z mrtvecem. ddletown. N. Y., 13. dec. Usluž-• hotela Arlington. E. S. Palmer, eraj odšel v bralno so1k>, da po-svoj lunch. Kraj njega je sedel star mož, z na.-lonjeno glavo na Palmer je mirno obedoval, ne motiti moža, kteri je bil John ountaine. Slednji je pri mizi žara vedno in je bil mrtev, ko je ier lunchaL Šele jedno uro kas-so dognali, da je starček mrtev. Cincinnati, Ohio, 13. dec. V svojej družbi v Washingtonu vršil se bode to zimo zanimiv boj, namreč med predsednikom Rooseveltom in Bellamy Storerjem, bivšim poslanikom na Dunaju. Gospa Storerjeva je včeraj v svojej tukajšnjej hiši izjavila, da bode s svojim možem prebila zimo v Washingtonu. kjer bodeta občevala v ''družbi" ravno tako, kakor preje. Med bivšim poslanikom in predsednikom je, 'kakor znano, radi odpozva-nja Storerja iz Dunaja nastalo veliko sovražtvo. Storer je obdolžil Roose-velta, da preinačuje dejstva in da je najpreje nastopil odločno za imenovanje škofa Ireianda kardinalom, nakar je pa svoje mnenje zopet spremenil iti poslanika oštel, ker je Storerjeva agitira a za Ireianda. Bellamy Storer je izdal pamflet, s ktorim opisuje vso afero od početka do konca. Prepise tega pamfieta je j*>slal predsedniku, članom kabineta in kongrese vim odsekom za inozemske zadeve. Ker namerava Storer priti na zimo v Washington, pomenja to direktno napoved vojne predsedniku. Storer je že vzel v najem krasno hi.Šo kraj francoskega poslaništva in predsednik Roosevelt bode prisiljen k vsem slavnostim povabiti tu*di Storerja in njegovo ženo. Gospa Storer je teta člana kongresa Ni oho as Longwortha, kteri se je ože nil z Aliee Rooseveltovo. Med vsemi po Storerjeu objavljeni mi Rooseveltovimi pismi je najzani inivejše ono. v kterem opisuje Roosevelt člane svojega kabineta v letu 1003. V tem pismu hvali predsedni" le Roota, kteri je jedini. ki zamore stopiti pred ljudstvo kot velik vodja in razlagati njegovo (Rooseveltovo) administracijo. KOV KOT — KOLONISTI NA OTOČJU HAW AH ? Tudi častniki obeh japonskih koloni jalnih poikov na otočju. METCALFOVO POROČILO. Honolulu, Hawaii, 13. dee. Tukaj se povsem odločno zatrjuje, in tudi v Washington se je že javilo, da živi na Hawaii dva polka japonskih vojakov zajedno z vsemi častniki, in sicer pod krinko delavcev in (kolonistov. Dosedaj še ni znano, sta-li oba polka oborožena ali ne. V Washingtonu. kjer Japonce vedno boij rešpektirajo, dementujejo to vest in to so storili naravno tudi v Toki ju. Predsednik Roosevelt je sklenil v torek poslati kongresu poročilo državnega tajnika Metcalfa, kteri je preiskal šolsko vprašanje z ozirom na zapostavljanje Japoncev v San Fran-eiseu, Cai. MMP ženo, otroka ali pa ker tu bode* postrden. Fr_-----# ^ mik vaeh Lrvepttnih paro Skrivnosten dogodek na Irskem. V Cloufertu je č-ula neka orožniška patrulja, kako so pele pozno ponoči v cerkvi orgije. Poklicala je cerkovnika, - kterim je šla v cerkev in vse preiskala, a orgije so bile zaklenjene, cerkev tudi in nikjer ni bilo žive du-M}. Podoben slučaj se je zgodil" baje tudi že pred letom. Irci, ki mnogo drže na vraže, so zato zelo vznemirjeni, dokler se stvar ne pojasni. Tunel pod kanalom La Manche. Iz Londona poročajo: Prihodnje zasedanje zbornice se bo bavilo z na-rtom gradnje tunela pod kanalom La Manche in podmorsko železnico, ki bo vezala Anglijo in Francijo. Železnica bo električna. Načrti in proračuni so že izdelani. AMERIŠKI TRGOVEC. Ves svet občuduje dejstvo, da se tmeriški trgovci tako lepo ohranijo, kajti slaba sreča in izguba njihovega premoženja nikoli ne podkoplje njihovega zdravja, kajti bas izguba pomenja zanje v množili slučajih obnovitev eneržije in končni popolni uspeh. Premišljeni možje navadno potem, ko izgubijo vse. preiskujejo vzroke njih poraza, da se v bodoče lahko izognejo pomotam. Mnogi ljudje pa premalo skrbe /.a svoje zdravje ne meneč se za pravila narave, dokler jih to ne privede do groba. Vendar pa tudi mno nepostavno, kajti za vsako cerkev je treba vložiti posebno prošnjo. — V cerkvi sv. Avguština vršila se je včeraj žalostinska služba božja s petjem pesmi "Dies irae". Duhovni raznih cerkev, kakor St. Madelaine in Notre Dame des Victoires so sklenili, da se le sili umaknejo. Pojedini duhovni se že udajajo. Ar-naud in Trifant sta že izdala od vlade zahtevano izjavo za cerkev St. Germain de Charonne in izjavo je spisal sam župnik Abbe Morneau. Ko so mu dejali, da s tem greši proti papeževemu povelju, je odločno dejai: "Jaz sem najpreje Francoz in republikanec in še le potem duhoven. Verujte mi, da je še na stotine takih duhovnov, kakor sem jaz, v nesrečo pa med nami nami ni solidarnosti in ne mislite, da smo vsi neumneži.- Mi vemo, da je papež igrača v rokah nemških in avstrijskih kardinalov.'' Francoski ministri so vsled odločnega nastopa proti 'klerikalcem dobili iz vseh krajev sveta na tisoče brzojavnih čestitk. Vesti iz Rusije. Banko oropali. ROPARJI SO IZPRAZNILI ODE-ŠKO BANKO IN ODNESLI $14,000.00. Kozaki roparje zasledujejo in pet so jih že vjeli. OBRAVNAVA PROTI NEBO-GATOVU. Iz Avstro-OgrskB. KOLEDAR Volilna reforma. Odesa, 13. dec. Tukajšnjo podružnico petrogradske mednarodne banke so včeraj napadli roparji in odnesli vso gotovino v nesku $14,000.00. Več roparjev je prišlo nepričakovano k bJagajničarjevem oknu, kjer so z revolverji vslužbence prisilili, da so dvignili roke, nakar so na čuvaja ustrelili, izpraznili blagajno in odšli. Kozaki so jih pričeli takoj zasledovati in so jih pet vjeli, dečim so ostali z denarjem ušli. Petrograd, 13. dec. Podadmirala Rožestvenskega so včeraj zaslišali kot pričo proti kontreadmiralu Nebogato-vu, da zadobe tako dokaze, da so bile Nebogatove ladije v vojni na Iztoku za boj nesposobne. PREDSEDNIK IN NOVI NEW-TORŠKIGOVERNER. Roosevelt je priredil včeraj pojedino v počast Hughesa. Washington, 12. dec. Včeraj zvečer je predsednik Roosevelt priredil v počast semkaj došlega novo izvoljenega newyorškega governerja Hughesa pojedino. Mr. Hughes je ostal v Belej hiši preko noči in se vrne danes v New York. Pojedini so prisostvovali razun slavljenca, vojni tajnik, glavni poštni ravnatelj, predsednikov tajnik, predsednik zastopniške zbornice Cannon, senator Lodge in zastopniki iz raznih držav. Med pojedino se je mnogo govorilo o volilnej borbi in Hearstovem porazu. Ko so gostje odšli, sta se Hughes in Roosevelt še dolgo posvetovala o političnem položaju v New Yorku. Tem povodom je predsednik razložil Hughesu svoje nazore. SPREMENITEV AVSTRIJSKE VOLILNE REFORME V GOSPOSKE J ZEOR-N I C I. V ogrske j poslanske j zbornici se ba vijo s predlogom proti čifutom. GOSPODARSTVO. Dunaj, 13. dec. Volilni odsek gosposke zbornice je volilni predlog glede reform tako spremenil, da je pripisal takozvane pluralne volitve. S tem je postal položaj zelo kritičen. Pri ministerskem posvetovanje se je živahno razpravljalo o pretečem konfliktu in med vodji strank se vrše živahne konferenee. Do poravnave velikih protislovij gotovo še ne pride tako kmalo. Budimpešta, 13. dec. Nek član neodvisne stranke je v ogrskem parlamentu vložil predlog, ki zahteva, da se inozemcem ne dovoli kupovati zemljišča na Ogrskem. Ta predlog je naperjen pred vsem proti čifutom in vsakdo je radoveden, bode-li predlog sprejet. D»naj, 13. dee. David Lubin iz San Francisca. Cal., kteri namerava ustanoviti mednaroden poljedelski zavod, je dospel semkaj, da nadaljuje z izvodom svoje ideje. Lubin obišče tudi Nemčijo, dočim je v Italiji že bil. POKOPANI RUDARJI. Pet dni so že pod zemljo in so še živi. Bakersfield, Cal., 12. dec. V rudniku Edison Electric Co. je minoli petek zasulo šest rudarjev in v kolikor se je dosedaj dognalo, so še vsi pri življenju. Nad njimi je 70 čevljev na debelo peska, vendar so pa skozi to plast porinili cev, po kterej si zamo-rejo z nesrečniki dajati znamenja. Vendar je pa dvomiti, jih li bodo dobili še žive na površje. Nos iz prsta. Baltimore, Md., 13. dec. V kliniki John Hopkinsove bolnice je dr. J. M. T. Finney pokazal zdravnikom južne zdravniške organizacije sliko neke male deklice, ki je bila brez nosa. Potem je pa zdravnikom predstavil deklico z lepim in povsem pravilnim nosom iz mesa in krvi. Ta nos je izdelal iz otrokovega ma-znea, kterega je odrezal in prisil na mesto nosu. Težavno operacijo je izvršil pred petimi tedni. Nekemu možu je na isti način izdelal nos, toda pri tem ni odstranil malega komada nohtu. Novi nos je uspel, toda možu sedaj raste na koncu nosa noht, kterega mora redno od-rezavati. Zopet varanje rojakov. V nekem slovenske ameriškem listu Čitamo oglas nekega moža, ki ponuja Slovencem električne podplate po $5. Prodaja takih podplatov po $5 komad ni druzega, nego nesramno varanje, kajti enak predmet je dobiti v vsakej lekarni po 35c. Xekteri ljudje so prišli v Ne«" York le radi tega, da zamorejo tu nadaljevati čestokrat že v domovini pričeto sleparstvo. Nezgoda na železnici. Na Iron Mountain železnici blizo Batesville, Ark., skočil je raz tir nek vlak. Pri tem je bilo 14 potnikov ranjenih. CERKVENI PEVCI STRAJKAJO. Obdolžili so jih tatvine. Baltimore, Md., 12. dec. Pevci tukajšnje cerkve sv. Ivana so pričeli šrajkati in so sklenili, da ne bodo zapeli niti jedne note več, dokler duhovni ne izjavijo, da pevci niso tatovi. Pevee so namreč obdolžili, da so spili vino, ktero rabijo duhovni pri maše-vanju. Peli so baje minolo nedeljo in sicer tako temeljito, da so si morali duhovni v bližnjei prodajalni nabaviti novo vino. Pevcem so se pridružili tudi godci v znamenje sočutja — pri vinu. za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ga naročili. Obseza 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 30 centov. PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! . Razne novosti m s iz inozemstva. VELIK PRIMANJKLJAJ PRI DRŽAVNEM PRORAČUNU V NEMČIJI IN NOVI DAVKI. Proti Japoncem. — Zveča med Rusijo in Zjed. državami. USTAVA ZA TRANSVAAL. Berolin, 13. dec. Y a-vedbo novih davkov, ker posamezne državice nimajo več denarja za nove denarne prispevke. Petrograd, 13. dee. "Birževija Vje-domosti, ki je jeden najodgovornejših Časnikov v Rusiji, objavlja skrbno spisan članek. v kterem priporoča zbližan je Rusije in Zjedinjenih držav v svrho skupnih koristi obeh dežel, kterima preti Japonska. "Birževija Yjedomosti" izjavljajo, da zamoreta Rusija in Zjedinjene države azijskemu navalu storiti konec, to tem bolj, ko se ta naval pomika zopet proti zapac du. To nikakor še ne zahteva vojne z Japonsko, baš nasprotno, kakor hitro bode prišlo do definitivnega sporazuma med obema državama, bode mir na Daljnem Iztoku. London. 13. nov. Vlada je razglasila odredbo, s ktero se podeli jugo-afrikanski koloniji Transvaal ustava, ktera je bila izdelana že 31. julija t. 1. Po tej ustavi je uvažanje Kitajcev v Transvaal zabranjeno in 9« mora nemudoma končati. Boj na italijansko-avstrijski meji* V Borghettu (južno od Ale) je prišel neki carinski italijanski uslužbenec preko avstrijske meje in streljal na tamošnjo obmejno stražo. En moS od nje je bil pri tem ubit. Stvar so naznanili zunanjemu ministerstvn. • : n M i V• -šli*- • . ^IJSii-*? Poročil se je s šestimi sestrami. Mount Gilear, O., 12. dec. James Craven se je včeraj poročil v šestič in sicer s peto sestro svoje prve žene. Vse njegove žene so bile sestre, ki so pa umrle ali pa bile umorjene. Craven se je pred 30 leti spoznal z Lamprechtovo rodbino v Montani in se je poročil z Noro Lamprechtovo. Nek ljubosumni Indijanec jo je potem ustrelil. Štiri leta kasneje se je oženil z njeno sestro Mary, ktero je isti Indijanec ustrelil. Potem se je oženil s tretjo sestro Effie in Indijanec mu jo je zopet ustrelil. Vsled tega ožalošeen, se je vrnil v Ohio, toda tu ni bil zadovoljen. Radi tega je potoval nazaj in se oženil s četrto sestro Heleno, staro 20 let. V tem zakonu se mu je posrečilo zaslediti Indijanca, kterega je u-strelil, toda njegova žena je zbolela in kmalu na to umrla. Kmalo na to se je oženil s peto sestro, imenom Berta. Slednjo je pa pri jezdenju vrgel konj s tako silo raz sebe, da je umrla. Sedaj je pismenim potom pregovoril šesto sestro Leno, ktera je prišla semkaj in se ž njim poročila. Italijani med seboj. V Hartfordu, Conn., so obsodili Italijana Michele Niro v triletno ječo, ker je z dežnikom sunil svojega rojaka Bernardino Descenza v oko, tako da mu je prodrl lobanjo. KRE TANJE PARNIKOV. Dospeli so: Kronprinz Willie!m 11. dec. iz Bremena (že poročano) s 1224 potniki. Samland 12. dec. iz Antwerpena s 7S2 potnik i. Dospeti imajo: Furnessia iz Glasgowa. Cevie iz Liverpoola. Samland iz Antwerpena. Hannover iz Bremena. Pannonia iz Reke. Philadelphia iz Southamptona. Baltic iz Liverpoola. Bordeaux i/. Havre. St. Andrew iz Antwerpena. Ovid iz Hamburga. La Touraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Loua iz Southamptona. Zeeland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Furnessia iz Glasgowpa. Odpluli so: La Bretagne 13. dec. v Havre. Kinserin Auguste Victoria 13. dee. v Hamburg. Odpluli bodo: Pannonia 14. dec. v Liverpool-New York 15. dec. v Southampton. Etruria 15. dec. v LiverpooL Kronprinz Wilhelm 15. dec. v Bremen. Caledonia 15. dec. v Glasgow. Graf Waldersee 15. dec. v Hamburg. Glenesk 15. dee. v Havre. Gerty 15. dec. v Trst, "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAK-EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 190C>. Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropa, za vse leto.......4.50 " " pol leta.......2.50 « «« četrt jeta...... j 75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. -GLAS NARODA" izhaja vsak dan ii-%'zem5i nedelj Ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") (ssued every day, except Stmiays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Z a oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se naj se blagovoli pošiljati po ne na De \f o ne Pr rrosir 5če ni Or od lik: »lov membi kraja naročnikov se nam tudi prejšnje bivali-:n.ini. da hitreje najdemo rasiov-Dopisom in pošiljat vam naredite "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York Citv. Telefon 127'J Rector. Tatvine na debelo. Tekom časa je bilo nase ljudstvo te neštetokrat ogoljufano in okrade-oo. to«la vse te tatvine in goljufije tie dosezajo tatvine zemjič, ktera so ti z vsemi mogočimi zvijačami pnla f-tiii razni bogatini, oziroma i»o njiii ustanovljene korporaeije. Pri tem se gre za ozem.je. ktero meri nad 200 milijonov oral. oziroma zemljišče, ki je skoraj štirikrat tako veliko, kakor Avsiro-Oprska. Da-;ravno skuša zve-zina vlada v novejšem času ukradeno zemljišče zopet nazaj dohiti, treba je še mnogo storiti, predao bode vsa krnica poravnana. Letargijo, s ktero ee je pri nas več let mirno gledalo «a to tatvino, tvori naj/.a ostnejšo točko zgodovine naše dežele. Baš radi te_-a moramo tem bolj obžalvati, Ja predalniku ni m< _r >t"-e sedanjega tajnika notranjih zadev obdržati v uradu. -i a j t i njegovim uradovanjem te ie >»• e riričelo zasledovati irlavne Roosevelt in poslani^ kova žena. "Theodore Roosevelt se ima meni zaliva iti za to, kar je", — tako trdi žena bivšega našega poslanika v Avstriji. Bel amy Storerja, kterej je Ro' isevelt čestokrat pisal pisma z napisom *'Ljufoa Mary" in ktera so prišla sedaj v javnost. Sedaj vidimo, kako se človek lahko moti. Večina ljudi je dosedaj mislilo. da se ima Roosevelt zahvaliti za svojo karijero sreči in krogiji a-narhista Czolgosza. 0:io pa, kar pripoveduje "ljuba Mary", je vse kaj druzega. Roosevelt ni bil v New Yorku priljubljen kot policijski komisar in radi tega si je želel dobiti zvezino službo. "Ljuba Marv" je radi tega odpotovala s svojim Bellamyjem v Canton, Ohio, in dejala pokojnemu Mclvinleyu: "Za mojega moža ničesar ne zahtevam, toda storite mi ljubav in dajte mojemu ljubemu prijatelju Teddvju kak "job". McKinley spočetka ni hotel privoliti v to, kajti o Rooseveltu ni mnogo vedel. Končno ga je pa vendarle imenoval pomožnim moniaričnim tajnikom na ljubav "ijuibe Mary". Takoj nato se je pričela Roosevel-tova karijera. Ko se je pričel prepir s Špansko, organizoval je Teddy znani cirkus "divjih jezdecev" Rough Riders), jezdil je za zamorskimi vojakmi na grič San Juan in je potem znal ves svet prepričati, da je on dobil zmago pri Santiago de Cuba. Tom Platt, solastnik nekega zabavi-- a v Te-nderloinu v New Yorku, imenoval je Roosevelta governerskim kandidatom in kasneje, da se ga zo-•et i znebi, kandidatom za podpredsedniško mesto. Ostalo je preskrbela anarhistova krog ja. Toda kaj bi bil danes Roosevelt, ako bi "ljuba Mary" ne skrbela za njegovo karijero? On bi nikdar ne ;>rišel na tubo. "Ljuba Mary" se nikakor ne moti. ako trdi, da je sto-i ila iz svojega ljubega Teddyja ono. kar je on danes. Vsekako je pa Roo--oveltu zelo neljubo,, da se ima za -vojo karijero zahvaliti politiki predpasnikov. Ves svet se danes smeje njegovim, " ljube j Mary" naslovljenim pismom, toda slednja vendarle ne bode škodovala njegovej popularnosti. Ako pa končno že vse propade, zamoremo zo-;>et pričeti ^ojno s San Domingom, Panamo ali pa — Japonsko. "Mladi prijatelj, čudite se, da molčim neprenehoma. Že dolga, muke-poina leta so prešla, ikar sem bil zadnjič v družbi. Vi niti rojeni niste bili, ko sem bil jaz že star, osivel. VI študirate, kaj ne? Tudi jaz sem, a to je že davno minilo. Kako lepe upe in nade sem takrat imel, a to je vse pomrlo; le jaz še živim. Toda kmalu bode konec tudi temiu. in čez vse se razprostre večna pozabnost. Kaj študirate?" "Profesuro." "Profesuro — — — tudi jaz sem si izbral ta poklic--toda vse se je strlo, vse se je pogreznilo v globoko brezdno. Prijatelj, poslušajte starčka, ki danes ali jutri pade v grob. Da, da, kmalu bode tu oni zaželjeni trenotek — oni krasni hip — svečanosttie smrti. A prosim vas, ohranite vso stvar za-se vsaj toliko časa, dokler še te ure živim.-- Kakor nezakonski sin, ki ni nikdar spoznal svojega rodnega očeta, rodil sem se ubogi, revni ženi. Z britkost-mi sem porojen in ž njimi tudi umrje m. Stradala je ljuba mati. edino bitje, ki me je ljubilo kedaj v svetu; da me je vzgojila, da je izučila svojega sina. Kako velika, kako sveta je bila ta ljubezen — 0 mati I A nehvaležno sem ti jo po vračal.---' Dovršil sem študije in v rodnem mestu sem dobil službo. Lep — bogat je ležal takrat svet pred menoj! V domačem kraju, zraven nje, ki je vse žrtvovala za-me, imel sem živeti. Kako krasna naloga, hvaležnosti sina — bi se lahko izvršila! Toda ne — ne! Prokleta osoda ni hotela, da bi ona blaga žena, ki je ljubila sad svoje nesrečne ljubezni z vsem srcem matere, kedaj eno uro srečna___! Kratki so bili oni dnevi, ki sem jih zivel ie za-te. ljuba, nepozabna mati! V moje srce se je prikradla ljubezen, — ljubezen, kteri se ni možno ustavljati, ki je ne moremo zatreti. Gorje znaČajnežem na svetu, kajti vsa njih ljubezen je soljudem smeh! Mi . kradli na milijone oral ih zem jišč v Califor-iia prerijah v Kansasu, j.-f.Muu, Nebraski. Da-- » in Montani ter ve-Michiirana. Wisconsina Po v- »di so -i lopovi z i—ti i najlej>še gozde in anovili trust, ki je stav-> jm »dražil, da se mora iti. Vrhu t etra se vedno »riio/be proti državnim državi Washington, ka-a v zvezi z zemljiškimi ao so si tudi razne žeti je vlada podarila mno-rilasti e rudniška in pre-iš'-a v vrednosti več mi-iev. Te tatvine so tako a se mora vsakdo začu-, kako je zamogla vlada organizovano tatvino, ii v Washingtonu pravo-je samoumevno, toda lo-eventue no sami postati a. ali pa pridobiti si tak njihovi zavezniki postali adniki in pokrajinski ti jih pri tatvini gotovo Stric Anton. Napisal Drago Komac. T; vis- n i mas v po- tja t je -*daj ; h iii vplii vse to spravil mora tudi on ;aj vse odvisno SLOVENCEM V POGLED. Slavni Dr. E. C. Collins, M. I.. New York. Pr. ■ ni s i Va-i' [>i-m«> Vam odgovarjam, -. m pra vpopolnoma ozdraviL P..|x.ii,'.!na je utemeljen je Vas nad-pi~ v .>'_r!a.~.i: *'Kedo Va m za more pomagati?" Vi ste mene ozdravili od d«> c-trojne Interni, ktero sem prenašal -koro 22 let. Bil sem poprej že pri ve> 'ilravnikih. [»a ni mi mogel nobeden p rnagati. Jaz Vas bodem vsakemu Itolnifcu priporočal, kterega bo-dein videl v zadregi bolezni, da se on sajno z zaupanjem na Vas obrne. Ko-aečoo se Vam prav le[»o zahvalim ter estajera Vaš priporočnik in prijatelj Z veleštovanjem Ritdolf Kuleto, 161 Marbel St., Newburg, Cleveland, Ohio. Dejstvo, da so izdelovalci svetovno znanega sidro Pain Expellerja dobili na mednarodnih razstavah 38 nagrad, dokazuj«, kako priljubljeno j« to zdravilo. Za revmatizem ni boljftega. 25e in 50c. im gori med nemim skalovjem, io gori za našo vasjo, odkoder krasen razgled čez čarobno doli-posejano z vasicami in griči, do doli, kjer šepetajo skrivnostne bajke morski valovi, stala je hišica, v kteri je bival pred leti — stric Anton. Nobeden ni vedel, od kodi je prišel nekega pomladnega dne. že pred davnim časom. Tam gori si je kupil kovček sveta, dal si sezidati hišico in • •d tam je prihajal le enkrat na mesec v vas nakupovat si živeža in je <>djahal zopet tja gori med svoje skalovje. Otroci smo ga imenovali "stric Anton", kakor so nas učile dobre mamice. Ko smo se plazili tam gori po vrhovih, opazovali smo od daleč ono -krivnostno hišico, v bližino pa se nismo upali. Stric Anton je bil čudak. Vedno je gledal zamišljeno pred-se nikogar ni ogovarjal, še odzdravljal je le redko-kedaj. Vaščanje so se ga privadili in bil .jim je postal popolnoma domač. Večkrat so ugibali o njegovem prošlem življenju. Pravili so si različne bajke, da celo trdili so, da mora biti čarovnik, ker nikdar ne zahaja v eer- liilo je pred leti o Božiču. Tudi oni dan je prišel v vas. Počasi, trud-i<> je gazil visoko zapadeni sneg, stare noge so ira komaj nosi e. Stal sem ravno pred vežo, ko je prišei do naše hiše. Pozdravil sem kakor navadno in on mi je odzdravil. — "Dober dan. mladi gospod, dober dan. Starost me tlači in ne dopušča mi več hoditi." "Stric Anton, pa spočijte pri nas nekoliko!" sem mu odgovoril. "Saj bom, sinek, ob vsej volji morem dalje," Sprovel sem ga v izbo, k veliki krog ktere je že bilo nekaj dom. nov.--- Temna zimska noč je legla medt preko zasnežene dolina Po večerji so odšli naši spat; v bi sva ostala s starcem sama. K zavladal mir, privzdignil je glavo, gledal je okrog po sobi ter si spregovoril: Kaj je svetu zaljubljenec? _ Tepce ! Kdo se briga še za pravo udano ljubezen f Ha, prokleti denar — ti -rabiš ti gojiš ljubezen! Še se dobivajo "prave" ljubezni, a to Je še v romanih in novelah! Tudi jaz sem prišel med one tepce, ker ljubil sem, ljubil se mkrasno detle z vso dušo — s slednjo kapljico svoje krvi. Sleherni trenotek bil je posvečen le njej, samo — edino njej! Opojno-srečni s0 bili oni časi moje tihe ljubezni, ko sem smel še zreti v mili njeni obrazek; ko sem se zagledal v one nedolžno-udane poglede; ko ni Še čutila ona nič o moji udani ljubezni. A grešil sem, grešil s tem, da sem se drznil njej odkriti in pokaazati oni pomladanski raj, ki je vzevetei v moji duši In ta moja čutila so bila brez najmanjše sebičnosti in pohot nosti. Kako grozen-mukeprepoln je bil oni trenutek j ko so njena sladka ustka izustila: — ne — ne morem! Ni bilo se dovolj kleti, nevoščljivi osodi; za vse one dneve tihe, nepozabne sreče — moj skrite ljubezni — zahtevala je večji davek. Ona, ki jo je ljubila moja mlada duša z najsvetlejšo udanostjo — začela me je sovražiti — zaničevati. Kadi tega, ker sem jo ljubil, sovražila me je iz dna svoje nedolžmo-čiste duše. Kako kruta je taka kazen za ljubeče srce — kdor jo je izskusil, pozna njeno gorje — ki razjeda dušo dan in In polagoma sem zopet okreval. Rana, ki mi jo je zadela krogi j a, se je zacelila, a duša in srce sta bila poražena. --- Trud in prebdene noči — so položile tiidi mojo mater na posteljo in nekega dne se je zakrohotala smrt veselo, da je uničila najugodnejšo materino ljubezen. Z umirajočim glasom mi je mati še govorila: "Misli na mater, Mirko, in ne ob-upaj!"--- Da, najsvetejša vseh mater, doprinesel sem radi tebe to grozno življenje brez cilja in nad!----- Zatem sem se posvetil popolnoma svojemu poklicu — a v pozabljenje ni bilo. Konečno sem stopil v pokoj in se naselil tu gori med okamenelim svetom. Sam, ločen od vsega sveta, posedam tam gori v koči ter čakam onega mudečega se gosta — — — smrti. Povejte sedanjemu svetu, recite mu, da sivi osemdesetletni starček še vedno ljubi ono bitje, obožuje oni krasni pogled modrih oči — kakor je pred petinpetdesetimi leti — in smejali se vam bodo."-------- Luč tam na steni začela se je utri-njati, starček je obmolknil, zleknil se po klopi in zadremal. Tudi jaz sem zlezel gori za peč in tam zunaj v cerkvenem stolpu je zamrmrala bra polnoči. Dolgo nisem mogel zaspati, pogled v življenje tega starčka me je razburil. Se je dremala noč na pokrajini, ko me je zbudilo iz sna hropenje. Skočil sem s peči k starcu. Težko je dihal in hropel. Hitel sem v kuhinjo po luč in vodo. Prišedši nazaj, ležal je mirneje. Sive njegove oči so bile ka ine. Hotel se je skloniti po koneu, a glava mu je zopet omahnila na vzglavje. Privzdignil sem ga ter mu podal vode. Grgraje je izustil .komaj slišno: Hvala! Položivši ga zopet na klop, hitel sem klicat naše. Prišli smo, toda končano je bilo — odigrano življenje tega nesrečnega moža. In pokopali smo ga. Drugo jutro sva stopala z županom tja gori med skalovje k osamljeni koči. Odprla sva vrata in stopila v malo snažno kuhinjico. Skromno in prijetno je bilo tu notri. Iz kuhinje so bila vrata v sobo. Navadna postelja, polica z raznimi knjigami. Omara in miza, na kteri je ležala še odprta j knjiga, to je bila oprava sobice. | Vust ria Krain Nad posteljo je visela mala slika " ' ' priproste, postarne žene in zraven te je visela še druga — podoba lepega mladega dekleta. Vzel sem to v roke \ in se zamaknil v tiste mile poteze, v oni krasni pogled — poln ljubezni in sreče. Pod sliko je bilo zapisano: "Vse. kar sem pričakoval v svetu — žrtvoval sem za Te — Elza!" — — obtoženi so: vili slovaški rodoljub duhoven Andrej Hlinka, zdravnik dr. Vavro Š rob ar. duhoven Moyš, kaplani in drugih 16 meščanov, in to vse radi " hujskanja proti madjarski narodnosti' ' pri zadnjih volitvah v parlament. Obtožence bode zagovarjalo več odvetnikov. K obravnavi so tudi inozemski listi poslali svoje poročevalce, med drugimi londonske 1 'Times" in "Spectator". Nova tiskovna pravda preti "Lju-dovvm Novinam". Številka 45. "Lju*-dovih Novin" je bila namreč 2. nov. zaplenjena. "Ako bi le sama berila in evangelije pisali, vendar bi list zaplenili, da ti bilo le veliko tiskovnih pravd", tako vzdihuje uredništvo tega lista v zadnji številki. V resnici gredo že predaieč! Le da bi s tem tiranskim postopanjem vzbudili ljudstvo ! Tu že sama dejstva govore, ni treba "hujsikajočih člankov"! To je že enajsta tiskovna pravda, ki so jim jo madjarske oblasti obesili na vrat! Bosanska vlada ne spoštuje ravno-pravnosti? Nedavno tega so se prigodili v Sarajevu med Hrvati in Srbi veliki nemiri. Te nemire so baje provzročili člani uredništev "Hrvatskega Dnevnika" in "Srpske Rieči". Da se taki nemiri v bodoče preprečijo, je bosanska vlada našla izborno sredstvo. Izgnala je namreč iz dežele oba urednika "Hrvatskega Dnevnika", Segviča in Barbiča. in urednika "Srpske Rieči", St. Kobasica in Našiča. — Pa pravijo, da bosanska vlada ne spoštuje ravnopravnosti! Saj je vendar že to dovolj, ako pozna ravnopravnost v — nasilstvih! Kaj ni v Šleziji dovoljeno. V ljudski Šoli v Katerži.nkah je zapel katehet Šebela s češkimi šolarji narodno pesem češko "Kde domov mu j". Krajni šolski svet ga je za le-to 11 narodno hujskanje" posvaril in je pozval kompetentne urrade, da bi Sebelo takoj premestili. Češke otroke učiti "Wacht am Rhein" je seveda dovoljeno in lojalno. Slovensko katoiiSk svete Barbare Za 2S)edln]ene države Severno Amerike. Sedež: Forest City, Pa. dTM» ai* januarja 1Q02 v driavi Pwinsylwra^: -Q-0- 0DB0RNIE2: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 9. Box W7, V*, rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Iščem IVANA RUSS, doma iz Kranjskega. Govori nemško in slovensko. Star je 27 let in srednje velikosti. Dne 30. novembra letos bil je na Ellis Islandu ter odšel k Matiji Sehmit v Brooklyn. Kdor mi pošlje njegov n&slov, dobi $2.00 nagrade. Ignac Mursehetz, P. O. Box 117, Imperial, Allegheny Co., Pa. (13-17—12) DELO! DELO!! DELO!!! Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodn, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača j« od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Rich-wood, W. Va. (6-11—6-1-07) NA PRODAJ je LEP VINOGRAD pri cerkvi sv. Ane v Vidošicih pri Metliki, kteri je z najfinejšimi trtami zacepljen. Letos naprešalo se je 25 hektolitrov mosta. Proda se tudi na plačilne obroke. Kupci naj se oglasijo pri: Anton Raj ne r, tnrovec v Metliki. (13-14—12) Lahko, prijetno ima lahkoživec, če-gaT* srce se kimalu tolaži ob kupici rajnega vinca, ali pa v smrdečem blatu življenja, ki išče in nahaja pozab-nosti v zavetišču propalosti in gnju-sobe. Toda vsi nismo si jednaki. Strašni, grozni so bili oni dnevi. Zabil sem v teh bolečinah na njo, ki me je ljubila najzvesteje — na svojo mater. Da, in obuip me je prevzel po-. pol noma! Sovraštvo nje, — ki jo ljubim še vedno z udanostjo, kakor v nekdanjih dneh, potisnilo mi je v roko samokres — da sem ga nastavil ii a ono nesrečno srce, ki je bilo tako neusmiljeno pomandrano.---- In prebudil sem se iz dolge omedle-vice, iz tistega krasnega, mrtvega življenja. ko človek ne čuti in ne sliši nič — zopet v življenje — v trpljenje. Ob moji postelji je sedela objokana, bleda inoja mati. Vzradoščen žar zasijal je v njenih očeh, ko je videla. da sem se zopet probudil. '1 Minko — Mirko, zakaj si to naredil t Zakaj si hhotel uničiti ono meni drasro živlienie. ki se™ ip jaz nego- Si .'-V , Zapustila sva hišico. Tam zunaj sem se zagledal v prekrasni razgled. Mirno je ležala pod nama dolina, ogr-njena s sneženim plaščem. Večerno solnee je ravno padalo tam daleč, daleč v morje in njegovi žarki so se kopali v morski gladini. Sveta tihota je vladala tu gori, le zdaj pa zdaj jo je predramil šepet vetra, ki se je zaganjal v skalovje. Nikdar ne stopiš starček več sem gori — nikdar. Tu si hotel pričakati smrti — toda zastonj si jo čakal tu gori; bala se je priti med to skalovje — med to omrtvelo naravo. Mirno snivaš zdaj ti, oni najslajši sen, ki ga bomo vsi enkrat. Ljubil si — zvest si ostal onim vzorom svoje mladosti. Kako vzvišena — kako krasna je bila tvoja ljubezen!-- Kočica sameva tam gori med skalovjem in — razpada. Veter tuli krog voglov ter gospodari po svoje in razdira delo umrlega starčka. Ko je bila imovina razprodana na dražbi, prisvojil sem si zraven drugih stvari tudi oni sliki. Večkrat zrem v sliko one mladenke — in pred menoj se razgrinja — uganka nerešena — usoda — nje. Kako velika in udana si bila ti ljubezen starca, se jasno zrcali v onih besedah: "Vse, kar pričaikoval sem v svetu — žrtvoval sem za — Te — Elza!" In vendar: Elza nisi mogla vspre- jeti te prekrasne ljubezni! RAZNE NOVICE IZ AVSTRO-OGRSKE. Slovaške zadeve.- Slovaški list "Narodni Hlasnik" v Turčanskem Sv. Martinu ima novo tiskovno pravdo, in to radi članka: "AJcvmi mame Ibyt' iny Slovaei". Članek je bil objavljen v 16. Številki z dne 5. avgusta 1906; podpisal ga je psevdonim "Primoravsky". Urednik lista Aanbro Pietor je bil zaslišan v zasebnem stanovanj«, ker radi nagle težke bolezni ni mogel iti k sodni j. Z dne 3. dec. se naznanja, da je urednik tega lista umrl. Monstrozna pravda se je začela v mestu Ružomberku dne 26. nov. Obravnava bode trajala nekoliko dni; PROŠNJA. FRANK TURŠIČ iz Johnstowna, Pa. (za natančni naslov ne vemo) nam je doposlal denar, a nič navodila, za kaj naj ga uporabimo ali pošljemo. Rojake, živeče v Johnstownu, Pa., kteri poznajo Frank Turšiča, prosimo, naj ga opozore na to. Uipravništvo "Glasa Naroda". Ive do zna za FRANKA TOCAJ? Doma je iz Broda 5t. 11. okraj Novo mesto. V Ameriko se je izselil pred več kakor 30 leti m se peljal iz Trsta. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem, če je še živ ali mrtev, prosim, da mi naznani na naslov: Fr. Meglic, 44 Butler St., Long Alley No. 3. Pittsburg. Pa. (13-14—12) Za bližajoče se božične prazni Ice priporočamo; rojakom krasne božične razglednice Sta. Claua, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd. Cena: ena33c, tucatjdO centov. FRANK SAKSER C0. 109 6reenwicii St., New York, N.Y. \ NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh., Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima, tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenab. FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.") Skušnja učil Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, iz najbolj-fiib rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 Soath Santa Fe Ave., Pueblo, Cole. KOGA MI ŽELIMO. Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdx-aviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jilt ozdravil, dajemo svet iu povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma izzdra\iti! In >este zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruh večinoma s prostim in težkim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali uezuajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO >11 VSTA-NOVILI ODDEL.TEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NASI ROJAKI DOBRO POMOČ IX BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna zJra>;Ia pošiijajo naši zdravniki! Naši zdravniki zalezujejo kronično in zastarane l>o-lezui že skoz mnogo let ter skoz njihovo .-lolgo prakso so prišli do prepričanja da so te oolezni naj bolje za i zdraviti s zdravili kateri s > pripravi/t ni po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od celega sveta. Ali vasto d * i jo mnogokrat vzelo mnogo in mnogo let in tudi celo življ.'»»il • od euga človeka da je izmijdil samo za euo bolezen zdravilo po kater m se je tista bolezen gotovo ali pa vsaj najbolj} ozdravila. Vko tako kakšen zdravnik znajde zdravilo za bolezen, katero liikdo ni mogel poprej z i gotovo ozdraviti, potem postane <>u poznan in slaven po celem'svetu kjer On ie dospel do tega. da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu boli iku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih tvarin ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah, in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. * * Vsim bolnikom sledeče na znanje! NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotm'i da n;iSa zdravilu v vsaki bolezni pomagajo. Vam moremo zji gotovo obljubiti sledeče: Ako bi* Vi jn-t dni poslej ko ste dobili našo zdravila m- čutite Imlje. in ne opazite da Vam naSi zdravili hočejo pomagati, po.šiite nam jih po expres.su plačano s dovoljenjem pregledanja in ;iko niste porabili od njih vefi od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Or. SCHUH in Dr. KNIGHT! ALI VAM MORE KED0 DRUG! TO OBLJUBITI ? NE! SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vprašalte in prepričajte se sami. posebno tisti kateri so v New Yorku. Mi na dajemo v časopis • ] :V.iive pisma h j d? i som od ljudi katerih ui. A i kateii stanujete v New iOrku poznate gotovo gospoda • 'mlin i, samo pišite na njt «ja ali ga pa vprašajte osebno. Ji .-rito kakšno pismo nam je dal. Yelecenjeni zdravniki od cAMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Veleučeni gos;vi.l ; Prav navdušen sem od VaSega uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, kitten« meje trpinčila celih p*t 1- t in od kater • ie niso mo^li dritj^i zdravniki ozdraviti. X::znani:u Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni kati-ro s»*m imel na prsih, izcrnbil t.\ bolečine in ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje ila sem popolnoma oz«lravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila in se postili od Vus zdraviti kakor sem se jest pustil in da s - nebodo d:di premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj go lilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče «ul let v korist 1» lnikom. Bratje slovenei, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. Ivan Hudin. V New Yorku, dne 2. Septembra IDOfi. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A! PoSlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od & AMERICA-EUROPE Co. 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče zjutraj med deseto in dvanajsto uro. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Bos 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth. Minn. IVAN KERŽISN1K, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC. III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, III. , Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn.,'po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna druitra na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vaak« poiiljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki Tsake pritožbe. 3 Društveno glasilo Je: "GLAS NARODA". PRISTOPILL K d-a.;tvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., 27. nov.: Aleksander Horvat r«jen 1871 cert. 1668, Rudolf Horvat 1S76 cert. 1669, Ivan Kun r( rt. 1670. Jurij Matjašič 1SS7 cert. 1671. Jurij Iiejnet 1SS5 cert. 1G72, Mihael Umek 1S75 cert. 1673. Vsi v L razredu. K društvu sv. Petra in Pavla št. l-r> v Pueblu, Colo., 27. nov.: Louis Boltezar cert. 1674, Ivan S.ovec 18S3 cert. 1675. Oba v L razredu. Društvo šteje 94 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydellu. Pa., 27. nov.: Jakob Bombač 1S81 cert. 1676, Gregor Zgonc 1SS0 cert. 1677. Oba v L razredu. K društvu -v. Jurija št. 22 v South Chieagu, HI., 27. nov.: Jurij Mor-dnš 18S9 cert. 1678, Josip Rupar 187S eert. 1679, Anton Podlesnik 1S62 cert. 1630. Vsi v I. razredu. K društvu Jezus Prijatelj Malenih št. 6S v Monessenu, Pa.. 27. nov.: Fran Horvat in 1S6S eert. 16S1, Andrej Rajakovič 1S69 cert. 1632, Matija Zoretič- 1SS4 eert. 16S3. Vsi v I. razredu. K d ruš t vu sv. Roka št. 63 v Denveru, Colo., 27. nov.: Matevž Javor-nik 1SS1 cert. 16S4 L razred. K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 27. nov.: Fran Pust<>slomšek 1S7S eert. 1685 I. razred. K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y., 27. nov.: Marija Lenarčič rojena 13S4. Društvo Šteje 17 članic. K ilruš: vu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Munt., 27. nov.: Frančiška Balok 1S69. Društvo Šteje 49 članic. Iv d "uši vu sv. Mi lat-la A rh. št. 40 v Claridge, Pa.. 27. nov.: Pavlina Mii":a 1^85 cert. 5G2S. O ivia Ča>peta roj. 1S77. K v. Alojzija št. v R n-k Springs, Wyo., 27. nov.: Marija Maček 1 šS6 eert. 3758. Društvo šteje 84 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. OROBNOSri KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 23. nov. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 70 Slovencev, 40 Hr-vatovinlO Macedoncev. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Že kaznovani Anton Malenšek je dne 5. oktobra bil v hlevu, ko je prišla tja vinjena Josipina Čeh in mu je očitala, da je zapeljivec njenega sina. To je fanta tako ujezilo, da je Josipino Čeh sunil in jo zadel tako nesrečno, da ji je počila žila v maternici. Josipina Čeh je bila žena občinskega slusre iz Št. Ruperta; njen sin je star 16 let. Zgrudila se je na Pav-linovem dvorišču in vsled dobljene poškodbe umrla. Anton Malenšek je j bil obsojen na šest mesecev ječe. Žensko orožje. Dne 23. nov. sta se bile v neki gostilni v Ljubljani sprle služkinja in natakarica. Natakarica je nad služkinjo izlila svoj žolč na ta način, da ji je vrgla okoli glave vrečo, potem jo pa "bunkala" ob vrata. Slednjič jo je začela še pretepavati s pestjo in jo vlačiti za lase po tleh in jo je med tem halo jem lahko telesno poškodovala. Zadnjo besedo bode imelo sodisce. Mrtvega so našli v nekem potoku pri Babni gorici okoli 80 let starega bera/-a. Isti dan so našli v Cučji mlaki pri Raki mrtvega 281etnesra Ivana BaniČa iz Hrvaškega broes. Nedolžni p naključju zatekel na dvorišče med kok »ši in postal tako žrtev razmer. Podivjan hrvaški prešič se klati že nekaj ea-a po eozdih okoli Vrhnike, Borovnice in Brezovice. Lovci in kmetje so ga že sledili. Priklatil se je s Hrvaškega ali pa kakemu Hrvatu ušel od trope. Hudo neurje. Po naših krajih je razsajal strahovit vihar; posebno veliko škode je napravil orkan po bohinjski dolini. V Srednji vasi je vrzel na tla 13 velikih kozoleev, podiral je drevesa, odkrival strehe, rušil poslopja. V kvamerjskem zalivu je isti dan divjal več ur močan široko. PRIMORSKE NOVICE. Tržaški župan odstopi? Kakor poroča "Edinost", se Širijo po Trstu govorice, da odstopi tržaški župan dr. Sandrinelli zaradi izida glasovanja v zadnji občinski seji o prispevkih za cerkvene slavnostL Koliko je resnice na tem, se ne da kontrolirati. Urednik zblaznel V Trstu je zblaznel 241etni Art ur Pavoni, urednik lista "H Sole". V pijanosti je bil v Trstu povožen 301etni delavec J. Viezzi. Kolesa so mu šla čez glavo, zdrobljeno ima spodnjo čeljust in ramo ter več zob je izgubil. Poskusen samomor. 371etna Alojzija Ladovic v Trstu je spila radi domačega prepira nekoliko karbolove kisline, a jo je zdravnik o pravem času rešil smrti. Umor? Iz Trsta poročajo: V neki globeli blizu kamnolomov v Sesljanu so našli truplo delavca Franca Krava-nja. Sumijo, da je bil napaden in u-morjen. Veliko razburjenje vlada v Trstu, ker hoče večina zvišati občinske davke. Več sto oseb je demonstriralo pred občinsko palačo. Vršili so se protestni shodi. Deficit v proračunu znaša 1 milijon in stotisoč kron. — Predlogi in pametni nasveti slovenskih odbornikov so bili v občinski seji odklonjeni. * * * Novice iz beneške Slovenije. Grozna nesreča. Ivan Skubla, njegova zaročenka Alojzija Zlobe in teta te poslednje, Marijana Kos, vsi trije iz Ti-pane, so se dne 19. nov. pozno zvečer vračali domu iz Nemega (Nimis). Ko so prišli v temi že do nekega hudournika, ki se izliva v Krnahto, ne ve se kako so pali globoko pod pečino in se potopili vsi trije v narasli vodi. Truplo Skublovo so dobili pri Nemem; zaročenko so dobili pri Forlanu, njeno teto pa že daleč v Teru pri furlanski vasi Zompitta. Nesreča je globoko pretresla Tipanjčane, pri kterih so bili utopljenci čislani in obče priljubljeni. — Strašanskalijaje bila nedavno povsod pri nas. Potoki so nenavadno razsajali, posebno v šempeter-skem okraju. HRVATSKE NOVICE. Hrvatski sabor. Dne 24. nov. v seji je ban grof Pejačevič podal zanimivo izjavo o znanem tajnem cirkularu bivšega podbana Cha%~raka, v kteri o-krožnici se voditelji hrvatsko-srbske koalicije, na Čelu jim sedanji sabor-ski predsednik dr. Medakovič, dolže veleizdaje in se jih stavlja pod policijska nadzorstvo. Ban je izjavil, da je dotieni eirkular on sam podpisal, ker je bil primoran, da kot odgovorni šef dežele ne ignorira stvari, ki so se poročale in so bile take narave, da bi moral uvesti preiskavo tudi v slučaju, ako bi bil za svojo osebo prepričan, da dotične vesti niso resnične. Ban je nato doslovno govoril tako-le: 1 'Priznavam lojalno, da se je pri tej priliki dogodila pogreška, da je bila okrožnica po svoji formi in vsebini sestavljena tako, da se je zdelo, kakor da bi se ne imela samo stvar preiskati, ampak kakor da bi se nameravalo že postopati proti osebam. Iskreno obžalujem, da se je zgodila ta pogreška. Nadalje moram izjaviti, da sem ono okrožnico umaknil in to ne samo radi osebnega svojega prepričanja o stvari, radi ktere je bila izdana, nego zlasti radi tega, ker se ni niti jedna činje-niea, da, lahko svobodno naglašam, niti senca spravila na površje, ki bi. mogla opravičiti ona sumničenja, za-J radi kterih je bila ona okrožnica izdana. " Nato so razni poslanci preči-tali in utemeljili svoje interpelacije, nakar je bila seja zaključena. Pomiloščenje obsojenih časnikarjev. "Pokret" poroča, da je vlada pozvala zagrebški sodbeni stol, naj preko banskega stola predloži na krono prošnja radi pomiloščenja treh obsojenih časnikarjev, in sicer: Večeslava "Wilderja, urednika "Pokreta", ki je bil obsojen na šest mesecev težke ječe; St. Bata, urednika "Slobodne Ri-ječi", ki je bil obsojen na osem mesecev težke ječe, in Luka Šoški, urednik "Hrv. Naroda", ki je bil obsojen na tri mesece. RAZNOTEROSTI. Napačni škof. Še predno je zavzel čevljar Vogt z oboroženo nemško vojsko magistrat v Kopniku, je nastopil neki francoski vinski agent kot škof. Sleparija se je šele sedaj razkrinkala. Slepar je prišel v mestece Domai ter si najel skromno stanovanje. Nikamor ni šel in nikogar ni sprejel. Domačinom se je čudno zdelo, od česa mož živi, zaradi tega so opozorili nanj policijo, ki ga je povabila predse, da se izkaže, kdo je. Mož je tajinstveno izvlekel več pisem, naslovljenih na 'Nj. prevzv. monsignor de Rocquaneourt, škof Sinaja" ter pristavil, da zaradi ponižnosti ni hotel povedati nikomur pravega značaja. Policija mu seveda ni hotela vrjeti, temveč je preiskala njegovo stanovanje, kjer je našla mnogo odrezkov poštnih nakaznic, na kterih so mu pošiljali razni premožni verniki po 50 in več frankov, za misijonske namene. Med darovalei so bili tudi klerikalni poslanci, senatorji in celo neki bivši minister, ki so vsi verjeli sleparju. Cesarjeva nagrada. Kakor znano, je želel pokojni nadvojvoda Oton, naj ga nesejo k pogrebu podčastniki hu-zarskega in dragon skega polka, ki nosita njegovo ime. Od vsakega teh polkov je prišlo po šest stražmeštrov. Avstrijski cesar je podaril vsakemu zlato uro. Ne da se ugnati. V nekem nemškem mestecu ob Ruhri se je pritožila neka ženska, da se je njen mož udal pijači ter zanemarja rodbino. Deželni svet je poslal možu pismen opomin, naj opusti popivanje, sicer pride v imenik tistih, ki jim gostilničarji ne smejo dajati alkoholnih pijač. Mož pa je bil hudo užaljen ter je poslal sledeči odgovor: "Opomin vračam z opazko, ako res izvršite svojo grožnjo, bom primoran, si kupovati pijačo v sodih. Sicer pa vem sam, koliko smem piti." Slovaški jubilej. Dne 18. novembra so obhajali ogrski Slovaki lOOletnico svojega pesnika dr. Karla Kuzmany-ja, ki je zložil znano pesem "Kdor bori se za pravico", in "Na Tatrah se bliska". Slavnostni govor je imel časnikar in književnik Svetozar Hur-ban Vajansky. Prvi ženski fijakar v Parizu. Hči nekega posestnika, ki je imela v rani mladosti lepo in udobno življenje, je sedaj zaprosila pri pariški policiji za dovoljenje, da sme pričeti fijakarsko obrt. Sedaj vozi lepa mlada deklica po Parizu gospodo ter bo imela vsekakor dober zaslužek. 2,400,000 kron za dobrodelne namene je podaril londonski milijonar Bi-schofsheim povodom svoje zlate poroke. Njegova žena je Dunajeanka Biedermann. Koliko plačujejo državljani za svoje vladarje? Najmanj plačuje Francoz za svojega predsednika, namreč devet centimov. V Nemčiji pride na vsakega državljana na leto 34 centimov, v Rusiji 35, v Italiji 44, v Av-stro-Ogrski celo 45 centimov. Najdražje vladarje imajo Grki in Belgijci, ki morajo prispevati za zdrževanje svojih kraljev po 50 centimov. V blaznosti. Mestni delavec v Pragi Jan Froniek je hipno zblaznel ter zaklal svojo 771etno mater in 481etnega brata. 70,000 kron primanjkljaja se je pokazalo pri reviziji založne v Dobranu v Šleziji. Mnogo sesalcev in ptičev kaže velik stud nasproti raznim barvam. Rudeča barva razdraži bike in purane; modre barve ne morejo strpeti vrabci in ko-nopljenke; drozgi, kosi in večina mačk ne morejo prenašati rumene barve: konji postajajo nemirni, ako se jim stavi pred oči kaj svetlorude-čega in vjeti hermelini in podlasice se boječe umaknejo pred barvanimi pasicami. Izkušena gospodinja. Mlada gospa: "Oh. to so majhna jajea!" — Prodajalka: "Seveda so milostljiva, a jaz v resnici ne vem, odkod to pride." — Mlada gospa: "To bo bržkone od te-sra. ker jih jemljete prezgodaj iz gnezda!" Nenasitnež. Zdravnik pri bolnem revežu: "Tu sem vam napisal zdravilo, ktero dobite v lekarni zastonj; zdravila vzamete vsako uro eno kavi-no žlico." — "Gospod zdravnik," reče bolnik, "prosim lepo. zapišite mi tudi uro in žlico, da dobim oboje zastonj, ker obojega nimam." ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLO RADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Nas vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO. Slovenska gostilna — pri — Frank Cechu. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl SLOVENSKO GOSTILNO, v ktere j točim vedno dobro pivo in domače vino, kjer imam vedno dobri in sveži prigrizek. POTUJOČI ROJAKI DOBE STANOVANJE IN HRANO. Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem FRANK ČECH, 568 Center Ave., Chicago, HI. Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE a Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga »ZDRAVJE'4 "Katera v kratkem izide od slavnega im obee ziianeg-a: Dr-. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Citajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravili ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste VI in Va£a zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri drnzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON* M1HELIČH 13 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. * Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gesped. da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem tro=tal, ker jaz sem se poprei 4. mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo v~e zamaa samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jiz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWS H A. Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., NEW YORK, Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne. rv. Y 5 ure 10—1 POGODBA IA IZDELOVANJI DO«. Mi kvpmjem« is izielijem« pogtdfc« sa francoski i<|i im sa dogt sa fcati Posodim« tudi potreba! denar u is delovanj« dog. Ake imate deg« aa 9reda j, piiite nam, mali pegoji m agedal FKIEDLAENDEB fc OLIVE* 00.. •krvreport. La. P. O. Baz Ml RojaU, naročajte se na "Glas N roda", največji in najcenejih dnevni MARKO KOFALT, 249 So. Front St., S tee I ton, Pa. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodno lističe za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Air. xVlai-ko K of al t je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. pOZOR ROJAKI! Nikdar niste pili tako dobrega žganja in likerjov, kakoršne lahko se^aj pijete, kjer na^i e:ttrakti in likeri iz so odlikovanega laboratorija Orosi v Milanu. Te fini in dobri liker i so narejeni iz Orosi izvlečkov katere mi predajamo trgovcam, od katerih Vi kupujete žganje za drag denar. » Da pokažemo vsim ljudem izvrstnost tega žganja, smo se odločili vsakemu za poskušnjo poslati za dvanajst litrov izvlečka srno za tri dolarje. Mi smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri samo jedan pot od nas naroči vedno od nas kupovati, posebno ko se bode prepričal da so naSi žganji napravljeni iz teh ex-traktov bolji in imej Si kitkor marsikateri drui/i v .'. ..triki. Kjer mi to samo z i poskusnje pošiljamo, prosimo «la se nam pošlje tri dolarje naprej po money crderju ali pa v registrirt pismu. Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v nabili žganjih. Pišite na: ATlERiKA EUROPE Co. lil Columbus A\e. New York. FRANK SAKSER CO. I AVXTBO-AMEBICAN LIKE Regularni potni parnikl "GERTY'* odpluje 15. deceDibra. "GIUUA 99 31. decembra. ZA BOZIC in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi 5!5!!!!aJSYp,cem Y.staro domovino in iz Zje- dinjenih držav zgolj gotov denar; to pa naj- FRANCESCA" 5. januarja. "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja. vozijo med New Yorkom, Trstom lr» ktko. Kajpripravnejša in najcenejša parobrodna trta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik ko od doma gredo. Phelps Bros. C&, Co., General Agents, ^ 2 Washington St., New York.' "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl Maj. Priredil za "Glas Naroda" (Nadaljevanje.) "Pričakoval sem takega vprašanja od vas, Sir. Ali ste čitali lepe in-i dijan^ke dogodbe od Cooperja in drugih pisateljev? Gotovo so vam ugajale/ tiste mične dogodbe?" "Precej." '' IIi! i, da! Čita se gladko; vse se izvrši natančno tako, kot se prej pričakuje. Nažge se pipo ali smodko, sede se na mehak stol, dene se noge na drugi stol in se lepo zatopi v knjige, ktere se kupijo ali izposodijo. Toda pojdite enkrat sami v pratrozd na zapad! Tam se vam bode godilo malo drugače, kakor je pisano v knjigah. Cooper je bil dober pisatelj romanov; sam sem rad čital njegove spise. Toda na zapadu ni bil nikdar. On je raz-un.el izvrstno vezati resnične dogodbe z izmišljenimi. Na zapadu pa mora n o računati samo s prvimi; poezije vsaj jaz nisem našel tamkaj. Človek čita od prijetno pra-ketajočega ognja v taborišču, na kterem se peče sočno bivolovo stegno. Te mi nažgemo ogenj, vam rečem, da privabi Indijance k nam; ti so kroginkrog v razdalji kakih dveh angleških milj." "To je skoraj jedno uro! Ali je to mogoče?" "Bodete že skusili, kakšen nos imajo rdečniki. Če bi njim ne zadišalo, jo nas njihovi konji in izdajo s tistim posebnim prhanjem, ktero je •no tem živalim in ktero je vzelo že marsikteremu belemu človeku .je. Zato niislin.. da se za danes odrečemo lepoti in vabljivosti šotora ognja." iu,. da ni Indijancev v bližini; Comanehi ne morejo biti u. Predno pridejo odposlanci domov in predno skličejo sameznih rodov, preteče še precej časa." pametno zna govoriti tak greenhorn! Škoda, da ste poji . Prvič smo narrreč v eomanskem ozemlju. Drugič so njih že v Mehiko. Tretjič pa ne zbirajo šele tistih, kteri so ostali i so že davno odpravljeni in zbrani. Ali mislite, da so Co-neunmi, da niso bili pripravljeni za takojšen odhod, ko so umo-i? odposlance? Rečem vam, da ni bilo izdajstvo napram odposlan dice hipne jeze; to je bilo že prej dogovorjeno in sklenjeno. Jaz mislim, da je na liio Grande še vsepolno Comanchov; bojim se za Win-netouva, kteremu bode težko pre riti se neopažen." ''Potem ste vi z Apachi?" '•Na tih. n . e je zgodilo gori pri Red Riverju, kjer ga je napadla četa Chiekazov: ubili bi ga bili in skalpovali, če bi ne bilo mene. To prijateljstvo je zdaj velike važnosti za nas. Sklicevati se hočem nanj za slučaj, če se snidemo s Comanehi in če bi ti ravnali sovražno z nami. Sploh nas je pa pel in upam, da se \ >ak izmed nas razume na puško. Predno pride kak rdeČnik do mojih las, jih bode najmanj dvanajst izmed njih kupilo listke za večna lovišča. Mi moramo biti pripravljeni za vse slučaje in se zadržati tako, kot bi bili v sovražni zemlji. Zato ne zaspimo vsi kmalu; jeden mora biti na straži. Potem se menjamo vsako uro. Najprvo vlečemo slamiee različne velikosti, da določimo, kako se zvrstimo za stražo. Pet ur spanja za vsakega je dovolj." On nareže slamiee. Jaz pridem prvi na vrsto. Medtem se zmrači in postane popolnoma temno. Dokler ne zaspimo, ni potrebna nobena straža; za spanje smo pa baš .-labo razpoloženi. Prižgemo smodke in se začnemo prijetno zabavati; Old Death nam pripoveduje razne dogodbe, kar je seveda zelo zanimivo za nas. Zapazim, da razvrsti vse tako, da se pri tem zabavamo in učimo. Tako mineva čas. Jaz navijem uro. Odbije mi pol jednaj-stih. Naenkrat obmolkne Old Death in posluša pazno. Jeden izmed naših konj je prhal tako čudo, kot bi se vznemirjal ali bal; tudi jaz zapazim to. "Hm, kaj je pa to?" godrnja stari. "Ali nisem res imel prav, ko sem rekel Cortesiju. da so bile naše mrhe že v preriji? Tako prha samo tista žival, ktera je že nosila kakega westmana. Nekaj sumljivega mora biti v bližini. Ne ozirajte se, Messrs.! Med grmovjem je temno kot v rogu; NAZNANILO. Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu. Pa., se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 uri popoludne glavna letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni člani, ki se nahajajo izven Johnstowna, da se te seje gotovo udeleže. Kdor se ne bode udeležil seje brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim potom pravilnih zakonov. S pozdravom Ivan Tegelj, L tajnik. (17-20—12) BRZOPABNIKI francoske dražbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Terka v Evropo, in sicer: V Havre : La Bretagne. .20. dec. ob 10. uri dop. La Provence. .27. dec. ob 10. uri dop. V Bremen : Kronprinz Wilhelm 15. decembra ob 2. uri popoldne. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANE SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno ed-govoril. ni o pravem času doma. Posestvo gre za slepo ceno, škoda in žalost je velika, a breszvestnež ne d£ nič za to; enaJkih slučajev je mnogo. Kolikrat čujemo tarnanje, "ta ali oni agent mi je "obljubil" vse prosto do doma, brzoparnik, a obsedel sem; povsodi doplačevati, okolu me vlačijo ljudolovci in mešetarji, a vse za drag denar.'' Kolikrat beremo: ta ali oni je bil pokraden, doma v hiši, ko je šel na delo, ali na potovanju itd. Vsemu temu se izognete, dragi rojaki, ako se v vseh tacih slučajih obrnete na: FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK Tu ste brzo in pošteno postreženi; v vseh slučajih, bodisi pri pošiljanju denarja v staro domovino, bodisi pri kupovanju parobrodnih listkov, ali pri nalaganju prihrankov; vsakdo dodo dobi originalno hranilno knjigo trdne hranilnice, v potrebi se mu pa tudi takoj izplača z obresti vred. Torej počemu drugod iskati negotovosti in si kratiti spanje ter delati nemirno vest, ko pri domačinu vse v najlepšem redu dobite! Mr. Frank Saikser je poznan v Ameriki med rojaki in tudi doma na Slovenskem, njemu je v čast, ako so rojaki brzo in pošteno postreženi in njegov narodni ponos to zahteva. JOHN KRACKER~~ EUCLID, O. ft | Pozor Slovenci v Olerelandu! i Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici svoj dobro urejeni Saloon "Bank Cafe" f na voglu St. Clair & WiUson Aves. (55th Street.) Imam vedno pripravljen do- | ber mrzli in gorki prigrizek " (free lunch). Slovence postrežem z pristno pijačo ter dobrimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča MATHIAS STElNEN, j^501 St. Clair Ave. N.F., Cleveland^O^ {Francoska parobrodna družba.) napenjajo oči, da bi človek kaj zagledal v temi, potem dobe poseben od^ev, kterega zapazi sovražnik. Gledajte torej mirno v tla. Jaz hočem sani malo pogledati in potisniti klobuk na oei tako, da jih ne bode mogoče lahko zagledali. Čujte! Zopet! Ne ganite se mi!" Prhanje se ponovi. Jeden izmed konj — moj namreč — bije s kopiti, kot bi hu-.L-l iztrgati iz lase. Mi molčimo, kar se mi zdi prav. Old Death pa nam zaJsepeče: .... • • Zakaj ste naenkrat obmolknili? Ce nas kdo v bližini zalezuje, nas je "otovo slišal govoriti. Če zdaj zapazi, da molčimo, bode takoj sumil, da na'je konjsko prhanje opozorilo na nekaj. Nadaljujte torej s pogovorom. Pripovedujte si kaj." Zdaj pravi zamorec potihoma: "Sam vedeti, kje je mož. Sam videti dvoje oči." " I>obro! A ne glej več v ono stran, drugače te tudi on zapazL Kje je?" — "Tam, kjer Sam privezati svojega konja; desno pri grmu divje eešplje. Prav nizko pri tleh videti bliskati dvoje očij." "Dobro! Jaz se splazim od zadej in ga zgrabim za goltanec. Več jih ni tukaj, kjer bi v tem slučaju dajali naši konji vsa drugačna znamenja. Govorite torej glasno! Od tega je dvojna korist: prvič bode mislil, da ničesar ne sumimo, drugič pa prevpijeto moj šum, kterega se ne bodem mogel ogniti v tej temi." Lange me vpraša nekaj glasno, na kar mu jaz prav tako odvrnem. Nato se začne živahen pogovor, med kterim povem večkrat kaj smešnega, da se ljudje smejejo. Glasen smeh je najboljši, da se Indijanca preslepi in prepriča, da se mu nikdo ne bliža. Will in zamorec pomagata krepko; tako govorin o kakih deset minut, dokler ne zaslišimo Old Deathov glas: "" Ilalo! Le ne rjoveti več kot levil Ni potrebno, ker ga že imam. Takoj ga prinesem." Tam, kjer stoji zamorcev konj, zaslišimo šumenje. Potem pride stari trdih korakov do nas in vrže breme na tla: "Tako!" pravi. "Borba je bila lahka. Delali ste tak ropot, da bi ne bil Indijanec zapazil niti potresa z vsem, kar spada zraven." "Indijanec? Potem jih mora biti več v bližini." "Mooo-če, a ne vrjamem. Zdaj pa potrebujemo malo svetlobe, da pogledamo malo tega človeka. Tam sem videl suho listje in posušen grmiček. Grem ponj. Pazite na človeka!" "Saj se ne giblje. Ali je mrtev?" "Ne. samo zavest je šla malo na sprehod. Z njegovim lastnim pasom !•; 1 zvezal r- k na hrbtu. Preilno se zave. se že jaz vrnem." H; -re po rečeni grmiček, kterega razrežemo potem z noži. Žveplenke ; kmalu a-ori pred nami majhen ogenj, kterega svetloba zadostuje, da loremo opazovati obraz. Les je tako suh, da ne daje skoraj nobenega imam mu za dima. r tako : lis pa ni usnjat mrtev. rededamo rdečnika. Nosi indijanske hlače, narezane ob robeh. prav ;rajoo in mokasine brez vsakega okraska. Glavo ima kratko ostriženo, -redi ima večji šop la=. Obraz je pobarvan: na rumeni barvi ima črne Orožje in vse, kar je imel za pasom, mu je odvzel Old Death. Sicer irnel družeča kot nož in lok s pušicami. Lok in pušice so zvezane z iii; jermenom. Leži pred nami mirno z zaprtimi očmi, kot bi bil • N.; aden vnjnik. kteri nima niti znamenja, da je kdaj pobil kakega sovražnika." pravi Old Death. "Nima nol>enega skal pa; tudi leggingi niso okrašeni s človeškimi lasmi. Še celo medicine nin^a. On nima torej še nobenega. imena, ali tra je pa zg-ubil, ker mu je kdo ukradel medicino. Zdaj ie poi z vedo valeč, kar je nevaren posel; ubiti mora kakega znamenitega sovražnika, da si dobi zopet ime. Glejte, giblje se. Takoj se zave. Molčite!" V jetnik razprostre ude in globoko dihne. Ko začuti, da ima zvezane r,.ir« «trese se po vsem telesu. Odpre oči, poskuša vstati, a pade takoj na tla. Zdaj nas začne začudeno opazovati. Ko pogleda Old Deatha, zdihne: " Koša-pehve!" To je comanška beseda in pomeni toliko kot Old Death, torej ^stara smrt*. "Da, jaz sem," potrdi aeont. "Ali me pozna rdeči vojnik?' "Comanški sinovi poznajo natančno moža s tem imenom, ker je bil ie pri »jih." Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Keko kakor sledi: Parniki Austro-Americana-črte: Gerty........15. decembra opoldne. Francessa... .22. decembra opoldne. Giulia........29. decembra opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih ;rt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Zeeland........26. dec. ob 2.30 pop. V Hamburg: Graf Waldersee. .15. dee. ob 5. uri zj. Bluecher... .22. dec. ob 10. uri dop. Pennsylvania. .29. dee. ob 4. uri pop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Važ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev t New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City. _ NA PRODAJ — NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eentov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE, F>OSTISI PARMKl SO: na dva vilaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močL Laba,-oie „ .....................12,000 „ 25,000 » " ».................»22? » 25>° :: La Touraine "L'Apuitaine" "La Bretange" .. "La Chamqagne" "La Gascogne" .. ...................10,000 „ 12,: 99 .................10,000 „ 16.»'i 0 ..................... 8,000 „ 9,(100 ..................... 8,ouo „ 9,000 ..................... 8.0<>0 „ 9,WO Priporoč« rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Eudeče vint (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj ?13.00. TROPINOVEC gaiona DROŽNIK (2.75 galona. — Najmanje posode za žganje so 4% galone. NaroČilom je priložiti denar. Za obila naročila »e priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. Msgr. Seh. Kaelpp. Ako kašljaš, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o Ua-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih /.dravil" Vatero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes junogo na dnevnem redu. To je moj naslov: k:, ausenik, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno oh četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča St. 4 2 Xorth Ki?er, ob Morton St., N.Y. •LA TOURAINE •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE Paruika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. W- Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III. 20. dec. 1906. *LA TOURAINE 27. dec. 190G *LA LORRAINE 3. jan. 1907. La Bretagne 10. jan. 1907. "LA SAVOIE 17. jan. 1907 *LA LORRAINE 24. jan. 1907. 3L jan. 1907. 7. febr. 1907. 14. feb. 1906. 21. febr. 1906. CUNARD LE ■ FVARINIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR KE0VU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA Ii\ZHEDX. NA odpluje iz Yorka dne 5 januarja. 100 ali več Slovencev ali Hrvatov naj se takoj oglasi v Morning Star Saloon kjer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobjo vino in whiskey, kakor tudi najfinejše smodke. Posebno za božične praznike in novo leto imam na razpolago dovolj vsakovrstnega dobrega blaga. Pravi brinjevec, sJivovko in žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb. Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča Mihael Kobetich, 117 West Valnut St., Manlstlque, Mich. iata r r' SLAV0NIA in PAN NO NI A so parniki na dva vi-i + H parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi postrež-na. 1 Vožnje listke predajajo pooblaščeni a-entje in The Cieri Steamship Co., M, __BOSTOIV s 126 State St7 MIN>EAFCLI S: CHICAGO: Guaranty Building. 67 Dearborn St. STATE ST., NEW YORK. '•WDi'unw^wfiHiiuuiflgin- 'iiip.nupn!iinpiaiiTn5pr. ui^iu-i^pi^^ui^upiusi Telefon 2034. Frank Petkovsek 714-718 Market Street Wankegan, III. priporoča rojakom^svoj ^SAUOOIN, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra ?ina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO _ _ _ _ _ _ • • ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 SL Clsir Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. RED STAR LINE Prakoiiioreka ^arosrodna družba »Rudeča zvezda" posreduje redno ^ 'ofnjo s poštnimi parniki med New Yorkom la ActwerpesoiL s ^ * 4 * Fhiiadeiphijo in Antwerpeaom V prevdarek. Ni ga skoraj dneva, da ne bi brali v časnikih, da je ta ali ona banka propala; nje vodja ali blagajnik pobegnil, ko je ukral velike svote denarjev, in kedo je naposled oškodovan1? Narod, oni lahkoverni narod, ki nosi svoje težko zaslužene denarje v razne banke, ali zaupa osobam, ktere otvorijo banke in gostobesedno obe ("a. jo vse PO CENI, ALI CELO ZASTONJ. Na tisoče ljudi se je že hudo opeklo pri tacih ljudeh, a vse-jedno se lahkoverni narod Še zateka !k taeim ljudem, ktere ne pozna dobro, ali pa celo ve, da nimajo pravega mnenja z bližnjim ali le gledajo, kedaj bodo veliko tngrabili in se v noči zgubili. Koliko pisem dobimo, ko naši rojaki tarnajo, da njihovi denarje že po več mesecev romajo po svetu, samo tja niso dospeli, kamor bi morali. Kolika Skoda se lahko pripeti v tacih slučajih, ako ima kedo rešiti svoje posestvo doma, denarje izroči v pošiljanje kakemu širokonstnožn, pa ga d I! i-- I a a t) N'ije poo pit gripo^? 5ain potujočih S10venčen m Hrvatom svoj...... SALOON urccowicn _______ NEW YORK . ▼ *:a<:«fem iočim ?ednt pivor dom« |.rcšana in !mpor*irana vinas fine likerje ter prodajan? iz vrstne smodke.. , . .. Imam vedno pripravljen dobei • prigrizek. Potujoči Slovenci id Ht »•tje dobč... v. s....... t stanovanje in hrano proti nizki ceni Postre Iba solidna.............. Za obilen posefc se priporoča FRIDA VON'KROOE | 1*7-IM Omawkft Street, New VklI .' -iiJ«. vvv! letnimi oamikr. VADERLAND m »ijass\W1 ien.| KRUGNLAND ...... i.305 ton. ZEELAND J2760 (Oii ............I27S0 toa Potrebščine. dobra ntwernen je jedna najkrajših in na vrijetn^išit z pi Kranjsko. Štajersko, Koroško. Primorje. Rrv« za potnike i%an Pri cenah zanedkrovje so vpcStete t hrana, najboljša postrtAbfi. Pot čez Antwei v Avstrijo; drage dele Avstrije. . , i» NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dowv Indne od pomola Stev. 14 ob vznožji Fuitcn Street. — Iz PHIUAOfU RMIJE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. ^^ Glede vprašan; ali kupovania voin\ih listkov * je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. ^ ft—96 Dearborn Street, CHICAGO--Centary Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.