Po&tnlns plačana v gotorfnL
Leto XVm štev. 226
LJubljana, torek % oktobra 1934
Cena 2.— Din
j.
Upravrustvo: LjublJAia, fcnafljeva ulica 6. — Telefon fit. 8122, 3123, 8124, 8125, 8126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 13__Telefon fit. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljubljana fit. 11.842, Praga čislo 78.186, Wlen St. 105.241.
Ženevska bilanca
Petnajsto zasedanje Društva narodov, ki je bilo pričakovano in spremljano od mnogih nad, je bilo zaključeno mnogo skromneje, kakor bi se bilo moglo misliti ob njegovem začetku. Če je govoril predsednik Sandler v svoji zaključni izjavi o odločilni etapi v razvoju Društva narodov, je moglo to veljati izključno velepomembm izpopolnitvi organizacije z vstopom Rusije, s katerim se je Dru-Stvo narodov znatno ojačilo in se zopet približalo univerzalnosti, potrebni^ za njegovo avtoriteto, pa skoro že ogroženi po izstopu dveh velesil.
S tega vidika pomenja novopridoblje-rio članstvo Rusije pomemben aktivum v mednarodni mirovni organizaciji. Naravno pa je, da spremenjenega in brez-dvomno izboljšanega položaja v prav-kar zaključenem jesenskem zasedanju še ni bilo mnogo videti in je zato optimizem, v kolikor se naslanja na to dejstvo, prav za prav muzika bodočnosti. Če se sklepajo računi, pa niso na mestu rožnati naočniki in treba je hladnokrvno in kritično premotriti realna dejstva, ako naj ne bo bilanca fiktivna.
Izmed problemov, ki jih je imela Ženeva. letošnjo jesen rešiti, zavzema ne-kaiko središče vprašanje avstrijske garancije. Pri tem se seveda ni mogoče omejiti strogo na delokrog in dnevni red Društva narodov samega. Okoli njega in poleg njega, vendar vedno ž njim v zvezi, je zasedalo mnogo širših aii ožjih konferenc in konventiklov, kjer so se reševala pereča vprašanja in pripravljala pota za kompromise. Reči se pa. sme, da je spričo tolikega diplomatskega prizadevanja in publicističnega truda, potrošenega za dosego vse zadovoljil joče formule, skromni končni uspeh močno zaostal za pričakovanji.
Iniciativa je bila v francoskih rokah. Barthou je iskal srednjo pot, ki bi bila jemala oar na angleški strah pred novimi zavezami in prišla nasproti tudi italijanskim željam. Njegov predlog je šel za tem, da se avstrijske sosede zavežejo respek tirati meje in neodvisnost Avstrije, da se poverijo Društvu narodov potrebni koraki ia slučaj potrebe in da. se za ta slučaj določijo primerne sankcije. Proglasiti s - je imela tudi ugotovitev, da habsburš.-.o vprašanje ni avstrijska notranja, marveč mednarodna zadeva. Toda baron Aloisi je v imenu italijanske vlade vse tozadevne predloge odklonil, češ, da kolektivne garancijske obveznosti in intervencije ne obetajo potrebne učinkovitosti in da bi se Društvo narodov samo ne moglo dovolj avtoritativno uveljaviti. Tako je dospela vsa garancijska akcija na mrtvo točko in ni preostalo končno nič drugega, kakor ponovitev znane izjave, ki so jo podale Francija, Anglija in Italija 17. februarja letošnjega leta.
Morda je res, da je jesenska prokla-macija teh treh velesil spiošnejša in da-lekosežnejša od njih februarske izjave. Gotovo pa je, da pomenja ta rešitev zopet ovinek okrog Društva narodov in da pristaja na italijanski koncept, ki teži za diktatom velesil in perhorescira pritegnitev takozvanih malih držav. Ravno tako gotovo je, da so po tem zaključku ostale brez upoštevanja avstrijske sosede, katerih življenjski interesi so neposredno spojeni s podunavskim in pred vsem tudi z avstrijskim vprašanjem.
V praksi pa dogovor velesil pomenja poveritev mandata Italiji, kadarkoli bi nastala potreba po intervenciji Kajti nobenega dvoma ni, da bi Anglija aktivno ne posegla v noben spor ter hi se v primeru potrebe omejila le na diplomatska svarila in papirnate proteste; vrh tega je teritorialno ločena in oddaljena od avstrijskih mej, tako da bi njena neposredna in aktivna udeležba na katerikoli akciji bila že iz tehničnih razlogov skoro i.emogoča. Isto velja v poLai meri tudi za Francijo. Ostala bi tedaj samo Italija, kakor je bila že po februarski deklaraciji, kar gotovo ne more problema končno rešiti. Zato je povseir razumljivo, da je Mala antanta ženevsko odločitev za enkrat vzela samo na znanje in da bo, kakor je izjavil dr. Beneš, svoje stališče formulirala pozneje, kadar do kraja prouči nastalo situacijo. Vprašanje Podunavja pa je ostalo še vedno odprto, kakor je bilo do zdaj.
Tudi druga zadeva, ki je v Ženevi dvignila precej prahu, ni prišla do zadovoljive rešitve. Vprašanje manjšin. Poljska je sicer umaknila svoj predlog in zadeva se je — kakor je navadno usoda manjšinskih vprašanj — rešila dilato-rično. Vendar pa ni dvoma, da je manjšinsko pravo dobilo težak udarec in da bo poslej njegova vrednost in veliava še bolj problematična. Tako je zopet dejansko zmanjšana ena izmed važnih funkcij ženevske mednarodne instance, ki je bila ustanovljena v prvi vrsti zato! da uveljavi v mednarodnih odnošajih načelo pravičnosti in ravnopravnosti. Ne more se torej reči, da bi bila na tem polju avtoriteta Društva narodov kaj pridobila. Tudi vprašanje vzhodnega pakta ni napredovalo niti za korak. Lahko se celo reče, da je prvotna zasnova močno trpela in da je ideja zavarovanja miru po regionalnih paktih stopila v ozadje za tezo nadvlade velesil, ki jo zagovarja Rim počenši s paktom
Naročnina snata mesečno Din 25*— Za inozemstvo Oin 40.—,
(Jrednifitvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica fit. L Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
MOGOČEN ODMEV SOFIJSKEGA POSETA
Izjava zunanjega ministra Batolova in drugih vplivnih generalov o rezultatih posvetovanj in o pomenu kraljevskega obiska
Beograd, 1. oktobra r. Ob povratku NJ. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije iz Sofije (obširno poročilo je že objavilo ponedeljsko »Jutro«) je beograjska »Politika« objavila tudi razgovor svojega dopisnika z bolgarskim zunanjim ministrom Batoloviim, ki je izrazil svoje vtise o obisku jugoslovenskega kraljevskega para v ■bolgarski prestolnici in o političnih razgovorih, ki jih je imel z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom ter zunanjim ministrom Bo. goljubom Jevtičem.
Na vprašanje, kako je zadovoljen s potekom razgovorov je bil g. Batolov odvrnil
»Zelo sem zadovoljen. To pa m nikako presenečenje z&me, ker sem že davno prepričan pristaš politike z>bližanja in tesnega sodelovanja. Naše zsbližanje ni došlo kot posledica nekakšnih posredovani in vplivov, temveč kot izraz psihološkega razpoloženja naših dveh narodov. V komunikeju ki ie bil izdan o naših razgovorih, so poudarjena tri važna vprašanja, gospodarska, upravna in kulturna. Rezultati so ogromnega pomena, ker niso samo navadna sentimentalnost niti protokol, temveč realen izraz politike zbliževanja med Bolgarijo in Jugoslavijo, še važnejši činitelj v vsem tem pa je dejstvo, da obstoja zelo prijetna in zanesljiva psihološka podlaga za to politiko. Kar je bilo storjenega, so samo rešitve za ta trenutek. Verujem in sem čvrsito prepričan, da bomo v naših prijateljskih odnošajih šli mnogo dalje, o čemer pa sedaj nočem govoriti «
Zunanji minister Batolov je nato izrazil obžalovanje, ker jugoslovenski novinarji ne morejo ostati še par dni v Sofiji, da bi mogli ugotoviti vtis in odmev med bolgarskim narodom, ki ju je zaoustil obisk N1. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije, in da bi mogli videti, kako narod sam rešuje mnoga vprašanja instinktivno bolie kakor pa kabinetni diplomati.
»Sem eden issmed onih diplomatov«, je dejal dalje, ki govore, kar imajo na srcu in v mislih. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je tudi vaš zunanji minister g. Jevtič človek širokih pojmovanj, velike razlboritosti in hladnokrvnosti, Človek, ki zna varovati interese svoje države, kar je zelo pohvalno, pri čemer pa ne pozablja na splošne interese.«
Trije vodilni politiki
Sofija, 1. oktobra. AA. V zvezi z uradnim komunikejem o razgovorih, ki so jih imeli zunanji' minister Jevtič, predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev in zunanji minister Kosta Batolov, je list »Kamba-na« stavil nekaterim bolgarskim državnikom to-le vprašanje:
»Kaj pričakujete od nove smeri naše zunanje politike napram Jugoslaviji?«
Na to vprašanje je odgovoril bivši predsednik bolgarske vlade in bivši predsednik Narodnega sobranja Aleksander Malinov to"le:
»Napori za zbližan je obeh slovanskih narodov se nadaljujejo. Pri tem zbližanju sodelujejo ne le vrhovi in obe vladi, temveč tudi družabni krogi. Obrodili so tudi, dejal bi, velike sadove. Med nami in Jugoslavijo se je pojavilo tako vzdušje prijateljstva in medsebojnega zaupanja, da se pojavljajo vse možnosti za sporazum med nami in Jugosloveni. Od tega zbližanja z Jugoslavijo pričakuje naše javno mnenje brez dvoma boljših sadov, kakor smo jih imeli dozdaj. Prijateljstvu med nami in našimi sosedi je treba dati vsebino, in sicer čim prej. Hočemo biti optimisti in jaz upam, da nam obrodi prijateljstvo z Jugoslavijo, ki ga že nekaj časa gojimo, sčasoma take sadove, ki sem jih pravkar navedel, ne da bi jih podrobno naštel.«
Bivši minister in vodja bivše socialistične stranke Janko Sakazov pravi:
Ni dvoma: Vsi vtisi govore o resno začetem delu, ki lahko postane in ki more postati veliko dejanje osvobojenja obeh bratskih narodov od vekovno nagrmadenih sporov in krvavih borb za prvenstvo in nadoblast na Balkanu. Oba naroda sta začutila potrebo po pozabi pred zahtevami novega časa, ki dopuščajo izlete plodnega sodelovanja večjega obsega. Zato z radostjo pozdravljamo obiske obeh državnih poglavarjev. Verujemo v iskrenost navdušenja, ki se je tako spontano pojavilo na obeh straneh. Z zadovoljstvom čakamo na nove korake, ki jih je treba storiti za zbližan je obeh narodov. Vemo, da je vse to le droben del onega, kar je še treba storiti. Na Balkanu se vrši srečno započeto vele-delo. Skušajmo ga tudi srečno dokončati.
Prof. Vladimir Molov pravi med drugim: Že pri prvih sestankih državnih poglavarjev se je jasno pokazala skladnost pravih interesov obeh držav in nujnost popolnega soglasja v zunanji politiki. Zadnji obisk je močno pospešil stike med Bolgarsko in Jugoslavijo, tako da so postali docela iskreni in prisrčni.
štirih pa do kompromisa o avstrijski garanciji
Kakor smo naglasili uvodoma, pa ostane še vedno nada, da bo Društvo narodov v bodoče, ko pride sodelovanje Rusije do polne veljave, zopet pridobilo ono avtoriteto, M mu jo želijo vsi prijatelji miru. Potem bo mogoče znova misliti na koncentracijo politike mednarodne pravičnosti ter ravnopravnosti velikih in malih. Kajti le to je pot do mirovne solidarnosti in pozitivnemu ob-novnemu delu. Vsako oddaljevanje od ženevskih osnov pa mora voditi v razkroj Evrope.
Mnenje vplivnega generala
Sofija, 1. oktobra r. Bivši upravnik sofijske vojne akademije in vzgojitelj cele vrste generacij bolgarskih oficirjev, obenem eden najtbolj izrazitih predstavnikov novega stanja v Bolgariji, general Damjan Velčev je izjavil zastopnikom jugoslovenskega tiska med drugim:
»Ideja bolgarsko-jugoslo-enskega sporazuma ki je bila sprejeta tudi na najvišjih mestih, je prekrasen izraiz razpoloženja bolgarskega in jugoslovenskega naroda. Vedno sem bil pristaš te ideje ter se veselim, ker se pričenja uresničevati. Dejstvo, da je bil vaš kralj v Sofiji sprejet s toliim navdušenjem našega naroda, dokazuje. da ima narod zdrav instinkt. Tt» pomeni, da je bila misel sporazuma v vseh krogih odlično sprejeta. Pričakujem samo dobre posledice. Mislim, da je žo prišel čas, ko je treba z vprašanja sporazuma preiti v konkretne razgovore, ker ni za končni sporazum nofoenih resnih zaprek več«.
Celo Cankov
Bivši predsednik bolgarske vlade Aleksander Cankov je izjavil o obisku jugoslovenskega kraljevskega para v Sofiji med drugim:
Vtis tega obiska je v vseh krogih Bolgarije izreden. V odnošajih med našima dvema narodoma prevladuje prisrčnost, ki se je zlasti pokazala v govorih obeh vladarjev na svečanem banketu na dvoru. Treba je, da gremo dalje po tej smeri. Treba pa je hoditi oprezno. Poleg vsega je tud-i potrebno, da se čim bolj spoanamo, ker je zelo žalostno da se naša dva naroda tako malo poznata.
Naš kralj bolgarskemu železniškemu uradniku
Sofija, 1. oktobra. AA. Današnje »Utro« poroča pod naslovom »Nj. Vel. kralj Aleksander nagradil železničarja«:
Ko je predvčerajšnjim jugoslovenska kraljevska dvojica prispela na postajo Pe-trič pri Slivnici, je voz kraljevega vlaka laže ranil postajnega načelnika Dimitrija Mihajlova. Nj. Vel. kralj Aleksander je slučajno zvedel za nezgodo. Da pokaže svojo pozornost napram vestnemu postaje-načelniku, ki je osebno nadziral kretnice ob prihodu vlaka, je Ni Vel. kralj Aleksander odredil, naj se posta.jenačelniku Mihajlovu v znak priznanja za vestno službo izroči 30.000 levov nagrade.
Včeraj je načelnik prometnega oddelka inž. Georgijev odšel na železniško postajo v Petrič, kjer je izročil postajenačelniku Mihajlovu kraljevski dar in mu izrekel pohvalo za zvesto službo.
i
Glasovi bolgarskih listov
Sofija, 1. oktobra. AA. Današnji listi priobčujejo obširna poročila o včerajšnjem slovesu Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije od bolgarske prestolnice in prinašajo tudi slike s sofijske in drago-merske postaje.
»Zarja« piše v uvodniku pod naslovom »Prvi rezultati obiska jugoslovenskega vladarja«: »Realna zunanja politika nikoli ne zahteva ničesar nemogočega pri določenih mednarodnih pogojih. Razgovori med našima ministroma in zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem so se gibali v okviru dobrih vzajemnih sosednih odnošajev.«
List govori nato o uradnem komunikeju in zaključuje: Tako je obisk jugoslovenskega vladarja nov korak k vzajemnemu sporazumevanju in k sodelovanju med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ta korak bo imel tudi ugoden vpliv na splošni balkanski položaj. Zadošča, da se tudi druge balkanske države iskreno navdušijo za idejo sporazuma in sodelovanja s svojimi sosedi.
»Utro« prinaša članek profesorja Genova pod naslovom: »Po obisku.« člankar pravi med drugim: Obisk jugoslovenskega vladarja v Sofiji je zbudil globok odmev ne samo v Jugoslaviji in Bolgariji, temveč v vsej Evropi. Temu sestanku pripisujejo poseben pomen, ker pomeni brez dvoma novo dobo v bolgarsko-jugoslovenskih odnošajih, ki bo vplivala tudi na položaj na Balkanu in v srednji Evropi, člankar na-
vaja nato uspehe razgovorov med zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem in bolgarskimi državniki in pravi: Zelo mnogo bo odvisno od tega, kako se bodo uspehi pokazali v praksi, vse drugo pa bo prišlo amo po sebi. Narod na tej in na oni stranrmeje je spontano odprl svoja srca in je nekdanje nezaupanje izginilo. Pisec je prepričan o resničnem in popolnem zbliža-nju in ga iskreno pozdravlja.
Zadoščenje v Parizu
Pariz. 1. oktobra. AA. Današnji pariški listi prinašajo vsi brez izjeme daljga poročila o zaključku kraljevskega obska v Sofiji in o doseženih uspehih. Tisk označuje te uspeh® kot povoline.
»Exoelsior« piše med drugim: Prisrčni sprejem jugoslovenskega kraljevskega para v Sofiji pomeni nov napredek evropske politike v okviru Društva narodov, za katero se zavzema trudi Francija. Tesnejše sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo in s tem tudi z Malo antanto, se je okrepilo po bolgarsko-jugoslovenskih razgovorih, ki so rodili ureditev važnih obmeinh, carinskih m železniških vprašani med obema državama.
»Jo ur« prinaša n vodnik pod naslovom »Mjr na Balkanu konsolidiran« in ugotavlja v zvezi s sofijskim kraljevsk'm obiskom, da je Balkan v liričnem razpoloženju. Nato navaja momente, ki upravičujejo takšno razpoloženje.
Vladimir d' Ormesson, znani diplomatski člankar, priobčuje v »Figaru« članek pod naslovom »Evropa v gibanju«, v katerem govor j o sofijskem obsku in pravi: Ta
obisk pomeni važno etapo zfoMžanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, zbližanja, za katerega se že nekaj časa zavzemate, i Sofija i Beograd- To zfoližanje pomeni uspeh pri pomirjeni« Balkana.
Tudj agencija Havas ugotavlja, da v So-fijij doseženi uspehi jamčijo še večje zbližan je med Jugoslavijo in Bolgarijo. Obisk jtsgoslovenskega kraljevskega para v Sofiji je v javnosti obeh držav imel izredno globok odmev, kar je že samo po sebi neprecenljive vrednosti.
Angleški odmevi
London, 1. oktobra. AA. »Times« priobčuje uvdnik o obisku jugoslovenskega kralja m kraljice v Sofiji. List poudarja, da je zdaj po mučni preteklosti utrta pot jugo-slovensko-bolgarskemu prijateljstvu. Velik londonski list nato omenja s pohvalo nove smeri jugoslovenske zunanje politike in pravi, da se tudi nova bolgarska vlad« tro-di, kako odkloniti vzroke možnih nesoglasij. Sprejem v Sofiji dokazuje, da bolgarsko ljudstvo to politiko odobrava. Barometer na Balkanu, pravi list dalje, raste postopno in zanesljivo.
»Dailv Telegraph« prav i ▼ uvodn«u članku med drugim, da je malo dogodkov, ki jih more svet sprejeti s tolikšnim zadovoljstvom glede Balkana, kakor pojav jugoslo-vensko-bolgarskega sporazuma. To pot »e sporazum nanaša na povsem konkretna vprašanja. Nove razmere bodo okrepite tudi gospodarske stike med Jugoslavijo m Bolgarsko sn varnost na mejah teh držav. Sofijski vladarski sestanek pa lahko obrodi tudi mogočne zgodovinske sadove.
Odstop Tatarescove vlade
Tatarescu je podal ostavko celotne vlade, da omogoči pred sestankom parlamenta razčiščenje položaja
Bukarešta, 1. oktobra, g. Ministrski predsednik Tatarescu je danes ob 15. podal kralju ostavko celotne vlade. Kralj je ostavko sprejel ter obenem poveril Tatarescu sestavo nove vlade. Tudi nova vlada bo zopet liberalna ter bo prifilo le do nekaterih osebnih izprememb.
Po uradnem komunikeju utemeljuje Tatarescu svoj korak s tem, da se mora kralju pred pričetkom dela zakonodajnih kor-poracij dati prilika za proučitev političnega položaja, v kolikor se tiče dosedanjega dela vlade, kakor tudi dela v bodočnosti.
Vest o ostavki vlade, ki je bila objavljena v posebnih izdajah listov, je povzročila veliko pozornost, ker niso računali s takim razvojem notranjepolitičnega značaja In ker je trenutno še popolnoma nejasno, kake vzroke je imel Tatarescu za svoj korak.
2eneva, 1. oktobra AA. V okolici rumun-skega zunanjega ministra Titulesca ki s« mudi na oddihu v Montireuxu, so zelo oprezni glede vzrokov in posledic ostavke romunske vlade.
Kljuib temu se je zvedelo, da je Titnleeon
že pred tremi dnevi prvi sporočil svojo ostavko predsedniku vlade, ki je bila potem prisiljena, da je v celoti odstopila. Kriza je po vsej priMfcl nastala zaradi tega, ker je Titudescu že ponovno nagi as 0. da hoče biti edini vodja zunanje politike Rumunije in da hoče kot tak nositi vse odgovornosti. Ker pa je pri tem svojem prizadevanju naletel na neprestane cvlre, je sedaj podal ostavko.
Bukarešta, 1. oktobra, g. Ob 17. se je sestal ministrski svet, ki je po dalja debati sklenil pustiti Tatarescu pri sestavi novo vlade popolnoma proste roke. Nova vlada bo sestavljena iz mladoliberalcev, ker je rekonstrukcija vlade postal« potrebna baš zaradi nasprotstev, ki so nastala med Ta-taresoom in starimi liberalci. Kralj, ki ima popolno zaupanje do Tataresca, se strinja s tako rešitvijo. Ministrski predsednik Tatarescu je poslal Titulescu v Montreux brzojavko, v kateri ga prosi, naj v interesu domovine postavi svoje dragoceno delo tudi v sflužbo nove vlade in naj se takoj vrne v Rum unijo.
Borba za reformo francoske ustave
Narbonne, 1. oktobra. AA. Voditelj socialistične stranke Leon Blum je na svojem nedeljskem zborovanju nastopil zoper Doumergueovo namero, da spravi v reformirano ustavo določbo o prepovedi uradniških sindikatov. Izjavil je, da hoče Dou-mergue le zato revizijo ustave, da bi dobil nekakšno oblast prvega konzula.
Carcassone, 1. oktobra. AA. Tu je govoril notranji minister Sarraut. Obsojal je destruktivno akcijo skupne socialistične fronte in zločinski načrt o inflaciji, ki se zanj nekatere skupine zavzemajo. Govoru ie tudi Herriot. Dejal je med drugim, da je Briand postavil v Locarnu enega izmed največjih spomenikov miru. Nadalje se je odločno izrekel zoper vsakršno obliko diktature in zoper inflacijo
Roosevelt neomajen
Roosevelt je odločen, da nadaljuje svojo gospodarsko politiko za zaščito slabejših
prouče miroljubne metode za ureditev medsebojnih sporov. Delaivei »majo popm«5 pravico, da ee organizirajo prav tako kakor industrijci in poljedelci-
Ne boiim se niti pravnikov, niti novinarjev - politikov, ker sem prepričam, da vreel ameriški narod v staro šaro okostenelo definicijo svobode, ki je kriva, da bo postopno vee narod vpregli v svoj voz maloštevilni privilegiran«.
San Francisco 1. oktobra AA. Tu se vrši letni kongres ameriške delavske zveze. Izvršilni »dlbor je poročal o zahtevah ameriškega delavstva, ki so: triideseturno dek> na teden starostno zavarovanje, prepoved dela mladostnikov, ukrepi proti bres-poselnosti, reorganizacija NRA, sodelovanje delavskih zastopnikov pri sestavi delovnih zakonov, ukinitev delodajalskih sindikatov, sodelovanje delavskih zastopnikov z vlado
Ameriško delavstvo odločno odklanja inflacijo in druge denarstvene manipulacije. Zveza šteje 2,600.000 članov. 481,000 več kakor leta 1933.
AVashington, 1. oktobra. AA. Roosevelt je napovedal po radiu, da bo še ta mesec sklical konferenco zastopnikov kapitala in dela. da ee sklene tako imenovani industrijski mir.. Nadalje ie pojasnil načela svoje politike in dejal:
Rajši vidim, da me vržejo, kakor pa da bi moral tudi v bodoče neprestano gledali, da se armada nezaposlenih ne zmanjša. Mi stremimo za tem, da bi dobil človek z ulice svobodo in zaščito, kakršne še ni nikdar imel v ameriški zgodovini. Glavni činitelj blagostanja ie elei ko prei individualna iniciativa b poštenim zaslužkom v mejah interesov eplošnosti. Vlada nikakor ne misli diktirati zasebnim podjetjem. NRA bo ostala glavni organizem obnove naroda, vendar pa se bo izpremenila. kolikor bodo razmere zahtevale. NRA je dala zaslužka že štirim milijonom nezaposlenih. Predpisi in kodeksi o produkciji se bodo izpremenili le e pritegnitvijo vseh zainteresiranih k razgovorom. V preteklem letu eo bili delovni spori vzlic velikemu številu stavk mno-. go nedolžnejši kakor kdajkoli prej. Od d I lodajalcev in delavcev zahtevam, nai lojalno
Avstrija pred novim prevratom?
London, 1. oktobra, AA. Reuterjev urad poroča z Dunaja: V vladnih krogih vlada precejšnje razburjenje, ker govore, da pripravljajo sedaj prevrat komunisti, ki so dobro oboroženi. Trdijo, da so se komunisti zatekli med pomožne čete, kjer se lahko vojaško vežbajo in kjer so ustanovili številne in močne celice nezadovoljnežev. Pa Dunaju krožijo tudi govorice, da hočejo monarhisti že oktobra proglasiti nadvojvodo Otona za avstrijskega vladarja.
Dunaj, pravi Reuterjev poročevalec, kaže sedaj mirnejše lice kakor pred meseci, toda vlada, ki se ne čuti varno, je izdala obsežne varnostne ukrepe.
Gombosovi obiski
Budimpešta, 1. oktobra. w. Ministrski predsednik Gombos je danes novinarjem na vprašanje, katera potovanja v inozemstvu namerava izvesti v prihodnjem času, izjavil: »Po Varšavi pride Rim«. Ker bo Grbmbos obiskal Varšavo okoli 12. oktobra, računajo, da bo ob koncu oktobra odpotoval v Rim.
Komunističen atentat v Parizu
Pariz, 1. oktobra. AA. Snoči je v poslopju zveze bivših ruskih bojevnikov eksplodirala bomba. Človeških žrtev ni bilo, stvarna škoda pa je precejšnja. Podpredsednik zveze bivših ruskih bojevnikov Ke-drov je na policiji izpovedal, da dobivajo pariški Rusi pogosto razna grozilna pisma. Tudi ra stopnicah poslopja, kjer se je pripetila eksplozij«, so našli pisma takšne vsebine. Eno izmed njih se glasi: »To je samo opomin, ker nismo hoteli prelivati krvi. Prihodnjič bo stvar resnejša, ker bomo pognali vse v zrak. — »Prostovoljci sociali-stično-komun is tične skupne fronte«.
Pomilostitev poljskih opozicifo-nalcev
Varšava, l. oktobra. AA. Predsednik republike je pomflostil opozicijske poslance Barlickega, Masteka, Pirteda, Duboisa tn Jolkosa, ki jih je sodišče L 1932 obsodilo na tri do pet let ječe.
SKLEPI GOSPODARSKEGA SVETA
DRŽAV MALE ANTANTE
Včeraj je bilo zaključeno beograjsko zasedanje gospodarskega sveta Male antante — Važni sklepi za izpopolnitev gospodarskega sodelovanja
Beograd, 1. oktobra, p. Po osmiih dneh vztrajnega dela in napornih posvetovanj v posameznih odborih je gospodarski svet Male antante zaključil svoje tretje — beograjsko zasedanje. Današnji zaključni seji plenuma je prisostvoval zopet iz Sofije vrnivši se naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. O seji je bil izdan komunike, ki priča, da je delo gospodarskega sveta rodilo mnogo tehtnih plodov in da bo njegovo delo znatno pripomoglo k še jačjemu gospodarskemu zibližan.m držav Male antante.
Zunanji minister g. Jevtič se je v svojem govoru iskreno zahvalil gospodarskemu svetu Male antante za njegovo delo. OdgovorH mu je v imenu sveta šef lumiMiske delegacije g. Taba-covici.
O zasedanju gospodarskega svota in njegovih rez.ukatih ie bil izdan nocoj ob 19. naslednji
Komunike:
L Gospodarski svet Male antante se je sestal k svojemu tretjemu zasedanju 24. seDtemtbra v Beogradu. Po prvi seji, ki jo je vodil zunanji minister g. Jevtič, se je svet razdelil na več 'komisij, in sicer: 1. za medsebojno trgovino; 2. za proučevanje rezultatov in izvajanje resolucij, sprejetih na drugem zasedanju gospodarskega sveta v Bukarešti meseca maja, 3. za uromet (plovni, železniški in letalski), 4. za vsa druga vprašanja, ki bi morda prišla na dnevni red in za vse morebitne nove predloge, 5. za redakcijo posameznih sklepov.
Ti odbori so delali od 24. septembra do danes. Gospodarski svet je na svoji današnji plenarni seji pod vodstvom zunanjega ministra Jevtiča sprejel resolucije, ki so jih pripravila in sprejeli posamezni odbori s pridržkom, da pristane nanje definitivno stalni svet zunanjih ministrov držav Male antante. Svoje delo je gospodarski svet Male antante zaključil danes dne 1. okt. 1954.
II. Gospodarski svet Male antante, ki je imel največ posla s problemom trgovine med državami Male antante, je v
prvi vrsti proučeval odredbe, ki imajo namen odstraniti dosedanje težave v razvoju trgovine, ter odredbe, ki bodo omogočile povečanje medsebojne izmenjave blaga. V ta namen je bil ustanovljen poseben odbor članov gospodarskega sveta MaJe antante z nalogo, da prouči in določi pogoje za čim ožje in intimnejiše gospodarsko sodelovanje vseh treh držav.
III. Tudi na drugih področji gospodarskega sodelovanja so bili doseženi ogromni uspehi. Sprejeti so bili naslednji sklepi, ki obsegajo 17 točk in se tičejo vseh problemov, ki so bili na dnevnem redu:
1.	protokol jugoslovensko - češkoslovaškega odbora za odpravo dvojnega obdavčenja,
2.	protokol o vzajemnem sodelovanju v železniškem prometu,
3.	protokol permanentnega odbora za plovdo na Dunavu,
4.	konvencija o sestavi tarifne unije družb za' podunavsko plovbo,
5.	načrt konvencije o racionalizaciji eksploatacije prometa na Dunavu.
6.	konvencija med Jugoslavijo in Češkoslovaško o ustanovitvi rednih proz za letalski promet.
7.	sporazum med Jugoslavijo in Češkoslovaško o ureditvi letalskega prometa,
8.	sporazum med Jugoslavijo in Češkoslovaško o letalskem tovornem prometu,
9.	sporazum med pristojnimi upravami Jugoslavije in Češkoslovaške o medicinskih predpisih, po katerih se bo moralo ravnati osobje rečne plovbe,
10.	konvenciia med Jugoslavijo in Rumunijo o eksploataciji letalskih trgovskih prog,
11.	sporazum med Jugoslavijo in Rumunijo o nadaljnji e!ksploataciji letalske proge Beograd - Bukarešta in obratno,
12.	sporazum med Jugoslavijo in Rumunijo o prometu aerotaksijev,
13.	sporazum med prizadetimi upravami Jugoslavije in "Rumunije o medicinskih predpisih za osobje rečne plovbe.
14.	poseben aranžma med upravami pošte, brzo.iava in telefona vseh treh
držav Male antante v svrho njihovega vzajemnega delovanja,
15.	načrt za sporazum vseh treh držav Male antante o pospeševanju potniškega in tujskega prometa,
16.	protokol, ki ga je predložil stalni industrijski odbor za čim tesnejše sodelovanje vseh treh držav Male antante na vseh industrijskih področjih,
17.	sporazum o sodelovanju poštnih hranilnic vseh treh držav Male antante, kolikor se to tiče turističnega prometa, (servioe de voyage).
Gospodarski svet je poleg ostalega določil tudi program svojega bodočega dela, čegar rezultati se bodo proučili na prihodnjem zasedanju, ki bo v Pragi ob koncu januarja prihodnjega leta. To zasedanje se bo pričelo 28. januarja leta 1935.
Izjava rumunskega delegata
Šef rumunske delegacije g. Tabaco-vici je sprejel novinarje in jim izjavil, da je gospodarski svet Male antante na svojem beograjskem zasedanju dosegel velike uspehe, ki bodo nedvomno presenetili vse nasprotnike držav Male antante. Mi smo se lotili velikih kompleksov važnih vprašanj, kakršnih se na prvih dveh uvodnih zasedanjih še nismo mogli dotakniti. Zato je beograjsko zasedanje gospodarskega sveta Male antante tudi bolj pomembno, kakor je bilo bukareško in praško. Rezultati našega dela bodo pokazali, kako nujna je gospodarska Mala antanta in koliko koristi nudi vsaki izmed naših treh držav. Povedati vam moram, dasem povsem zadovoljen z našim dosedanjim delom
Trije znameniti
zdravilni vrelci
»Tempel«
»Styria«
»Donat«
Vsak služi zdravju na svoj način.
Naši parlamentarci
na posetu v Bukarešti
Na povratku s konference interparlamentarne unije v Carigradu so prispeli v Bukarešto, kjer so bili
prisrčno sprejeti
Bukarešta. 1. oktobra, č. Z romunskim parnikom ie prispela dame« iz Carigrada v Konstanco juigoslovienaka parlamentarna delegacija. ki ie sodelovala na konferenci interparlamentarne unije. Postili so Runu-nijo na povabilo svojih romunskih tovarišev. Prišlo ie 33 zastopnikov jugoslovenskega Narodnega predstavništva pod vodstvom predsednika senata dr. Ljubomira Tomašiča in predsednika Narodne skupščine dr. Koste Kamanudija. V Konetanei se je delegacija mudila eno uro, nato pa je nadaljevala evoje potovanje z vlakom proti Bukarešti, kamor je prsr>ela davi ob 10.80. Na postaji so jugoslovenske parlamentarce sprejeli predsednik rumunskega senata Moldoveanu, predsednik poslanske zbornice Savean.i, kabinetni šef predsednika rumunske vlade Sibicanu. jugoslovenski poslanik na romunskem dvoru Čolak-An-tič, we osobje jjgoelovenskega, poslaništva in večje število rumu nek i h narodnih po-
slancev in senatorjev. Pri sprejemu je bilo tudi mnogo novinarjev. Poset jugoslovenski h parlamentarcev ni bil služben, zato tudi ni bilo večjih svečanosti.
Ob 12.30 }e oba voditelja jjgoelovenske parlamentarne delegacije sprejel ministrski predsednik Tatarescu. uro pozneje pa je predsednik rumunske vlade v prostorih zunanjega ministrstva priredil jugoslovenski m parlamentarcem na čaet obed.
Po obedu se je vea jugoslovenska delegacija odpeljala na grob rumunskega Neznanega junaka, kjer so položili venec z ju-goslovensko trobojnico in napisom »Zastopniki jugoslovenskega senata in Narodne skupščine rumunskemj Neznanemu junaku« Zvečer sta predsednika rumunskega senata in poslanske zbornice priredila gostom na čast banket, po katerem je bil svečan sprejem. Jugoslovenski parlamentarci se vrnejo jutri v Beograd.
Češka javnost o sofijskem posetu
H. — Praga, 29. septembra.
Češkoslovaška javnost je leta in leta sledila z velikim zanimanjem in tudi z boiaz-nijo razvoju odnošajev med obema slovanskima državama Balkana. Mnogo je bilo poklicanih, še več pa nepoklicanih posredo valcev že pred vojno, ko je šlo še za spore med Srbijo in Bolgarijo. Politiki raznih strank so si radi nadevali vlogo mirovnega sodnika med sprtima bratoma. Med poklicanimi posredovalci je bil gotovo najodlič-nejša osebnost T. G. Masarvk, dasi tedaj ni bil drugega nego poslanec v dunajskem državnem zboru.
V svojem delu »Svetovna revolucija« piše Masaryk o svojem posredovanju na Bal" kanu takole: »Od druge balkanske vojne sem se stalno bavil z naČTtom kako pomiriti Srbe in Bolgare, ker sem za bližnjo dobo pričakoval neko večjo vojno in sem se zato bal. da bo neprijateljstvo med obema narodoma usodnega pomena. Sarajevo in avstrijski ultimatum .Srbiji sta moj načrt popolnoma onemogočila. Najvažnejši svoi poskus v tem pogledu sem napravil 1. 1912, za prve balkanske vojne, decembra meseca.« V obeh primerih je Masarvk tudi res potoval na Balkan in razvil silno delavnost. dosegel pa ni nikakršnega uspeha, ne zaradi nerazumevanja v Sofiii in v Beogradu. marveč zaradi večnih dunajskih spletk. V podobnem smislu sta si često prizadevala tudi dr. Krama? in Klofač kot goreča slovanska domol iuba Tudi ta dva nista dosegla skoro nikakršnega uspeha.
Zdai pa se je stvar naenkrat premaknila za velik korak naprej, kakor da se je zgodil čudež, ki ga v Pragi skoro nihče ni pričakoval m v čigar možnost je malokdo verjel. Pobuda za vse to pa ni izšla iz Pra«e. marveč iz Beograda in iz Sofiie. Zavest slovanstva je sama vznikla v dušah obeh
narodov in je zato ta dogodek tem zsname-nitejši. Zato je popolnoma razumljivo, da ima sofijski dogodek v Pragi in sploh v vsej čsl. javnosti mogočen in zelo ugoden odmev. Naši politiki se zavedajo, da je to. kar se je doseglo, ogromen uspeh, da je Balkan storil nekaj, kar naj bi služilo za primer marsikomu, in da je pomirjenje med Jugoslavijo in Bolgarijo velevažen dogodek tudi za Češkoslovaško.
Balkanski Slovani so prenehali biti v očeh zapaida slepi šovinisti, večni nemirneži ter fanatiki, ki se uničujejo v medsebojnih pokol jih, marveč so stopili ne samo z besedo, pač pa še bolj z dejanjem med prave činiteije evropskega miru in varnosti.
Dnevni tisk čsl. republike je zabeležil vest o potovanju jugoslovenskega kralja r Solijo kot dogodek prvega reda in dodal vestem simpatično pisane komentarje, u katerih se razodeva odkrita radost nad slovansko vlogo na Balkanu. Čeprav je zanimanje javnosti v veliki meri obrnjeno na dogodke domače dnevne politike, so vsi listi objavljali obsežna poročila o veličastnem sprejemu in o navdušenih pozdravih jugoslovenske vladarske dvojice na bolgarskih tleh.
Kramarevo glasilo »Narodni Listv« so posvetili sofijskim dogodkom uvodnik izpod peresa odličnega poznavalca balkanskih prilik VI. Sisa, ki napoveduje na Balkanu novo slovansko ero. Publicist Sis ne poudarja toliko pomena za Evropo, marveč ocenjuje sestanek dveh balkanskih kraljev samo s stališča njegovega velikega pomena za slovanski svet. Njegov članek je izzvenel v radostno ugotovitev: »Slovani gledajo danes z novimi nadami na jug.«
V petek zvečer pa je čsl. radio preskrbel za vse postaje na tleh republike prenos iz Sofije. Kot posebna zanimivost tega prenosa je bila okoliščina da je napovedovalec , govoril slovaško. Govora kralia Aleksandra in krafja Borisa sta zvenela zelo jasno in sta bila povsod sprejeta z velikim zado-
ščenjem. Tako je prenos iz Sofije seznanil najširše sloje z važnim preokretom Tia Balkanu morda celo bolje kakor časopisje; Prenos je bil lepa manifestacija slovanstva, ko je češkemu poslušalstvu oznanil slovaški napovedovalec govora dveh slovanskih kraljev, ki sta govorila vsak v jeziku svojega naroda.
I Velika ljubezen mladega princa
Priključitev Viča in Most k Ljubljani
Dotok dopisov o inkorporaciji nam pričuje, kako živahno se mesto in okolica zanimata za vprašanje priključitve. Objavljamo da^ nes naslednji dopis, ki vsebuje zanimive argumente za inkorpo-racijo:
Pisec v nedeljskem »Jutru« prav dobro ugotavlja, da se Vič, Moste in Šiška morajo priključiti k mestu zaradi Ljubljane same, ki je preveč stisnjena v ozke mestne meje, tako da ji je vsak večji razmah otež-kočen. Vsa druga izvajanja so pa več ali manj netočna. Tako n. pr. obrtnikov je v mestu 90 odst in le malo jih je v okolici; če bi bilo za nje v mestu res tako hudo, bi se že zdavno izselili iz mesta in naselili v okolici; da silijo vsi v mesto, vedo že dobro, zakaj. Pisec dvomi, da se bodo mitnice v primeru priključitve prestavile na nove mestne meje; kmetje in posestniki pa nikakor niso tako slabi računarji, da ne bi razumeli, da se bo s priključitvijo znatno zvišala vrednost njihovim realitetam.
Delavci in nameščenci se dobro zavedajo, da nimajo s priključitvijo ničesar izgubiti, pač pa pridobiti. Stanovanja so na periferiji skoro ravno tako draga kakor ▼ mestu; obleka, vino in živila so pa v mnogih primerih še .celo dražja. Tobačna tovarna je že izpred vojne v mestu in tri četrtine njenih uslužbencev je z Viča n 'z Most. Da bodo te in druge tovarne zbežale iz mesta ali ustavile obrat, če se priključita Vič in'Moste k Ljubljani, ne verjame nihče Tovarne se držijo velikih mest, v malih mest h jih ni. Naseljujejo se pa na periferiji mesta zaradi ropota, dima in plinov, še zlasti naravno pa zato, ker dobijo tam laže več prostora za svoj obrat in razvoj.
Ali zaradi tega ozračje na periferiji vendar ne trpi. Danes se st skajo penzionisti v zatohlih mestnih stanovanjih, po priključitvi pojdejo na sedanjo periferijo, kjer je več zraka in sonca, dobivali pa bodo (ste draginjske doklade kakor jih dobivajo sedaj. Zatorej ni treba, da so krčmarji in mesarji žalostni.
Okoličani bomo s priključitvijo veliko pridobili, saj si moramo na tihem priznati, da se okolica razv ja na račun mesta, vendar pa je dobro, da se nekoliko branimo, da postanemo bolj zanimivi in privlačni (kakor nevesta). Vsekakor* objasniti pa moramo svoj gospodarski program in zahtevati. da se ta izvrši!
Vseslovanski sokolski zlet
v Varšavi
S seje načelništva Slovanske sokolske zveze v Pragi Priprave za zlet v Varšavi L 1935
Praga, 30. septembra, Načelništvo Slovanske sokolske zveze se je sestalo včeraj in danes k seji ▼ Tyrše-
vem domu. Sejo je vodil dr. Klinger, načelnik SSS in COS. Jugoslovensko So-kolstvo sta zastopala podnačelnik SKJ Josip Jeras kot j namestnik sa veznega, načelnika Miroslava Ambrožiča in savezna načelnica Elza Skalar jeva.
Dne 29. septembra dopoldne je bO dokončno redigiran in sprejet pravilnik na. čelništva SSS.
Glavni predmet seje je tvoril razgovor o Vseslovanskem sokolskem zletu, ki naj bi se vršil prihodnje leto v Varšavi o priliki poljskega vsesokolskega zleta. v okviru varšavskega zleta bi bile tudi tekme za slovansko prvenstvo, tekme v petero boju članov, troboju članic, tekme višjega, srednjega in nižjega oddelka, v plavanju, ve-
[Velika ljubezen mla'"8",,!Bca
Pobijanje spolnih bolezni
Beograd, 1. oktobra, č. Nocoj opolnoči je stopil v veljavo pravilnk o izvajanja novega zakona za pobijanje spolnih bolezni. Pravilnik se tiče predvsem policijskega nadzorstva nad javno prostitucijo. Z današnjim dnem bodo v vsej državi zaprte vse javne hiše. v kolikor so še obstojale, in bo uk njeno policijsko nadzorstvo nad prostitutkami. V glavnem so se do danes ohranile javne hiše v Sarajevu. Osijeku, Novem Sadu. Subotici in nekaterih drugih manjših mestih. Okrog 5000 prostitutk so poslali v njihove domovinske občine. Nad njimi ne bodo izvajali posebnega nadzorstva, pač pa bodo postavljene pred sodišče, čim bi okužile kakega moškega.
Panenov odhod iz Bi»di*nneSte
Budimpešta. 1. oktobra. w Nemški poslanik na Dunaju Papen je končal svoje bivanje na Madžarskem ter je v avtomobilu odpotoval na Dunaj
Razdelitev francoskih štipendij
Beograd. 1. oktobra, p. Na predlog pristojnega odbora ie francoska vlada tudi letos določila več štipendij' jugoslovenskm profesorjem in diplomiranim dijakom za nadaljevanje študija na francoskih vseučiliščih v prihodnjem letu. Štipendije znašajo po 750 frankov na mesec. Med drugimi so dobili štipendijo za študij na filozofski fakulteti v Parizu Marjaraca Tanc, Mila Kulji-š. Marija Saje, Ivam Lazi in Ivan 2:-ka iz Ljubljane. Celo, odnosno polovično štipendijo za študij na medicinski faku'teti v Parizu so dobili Vladi si a v Kline iz Ljubljane. na filozofski fakulteti v Parizu Dušan Avsek h Liublj-ane in na teološki fakulteti v Strasbourgu Franjo Crlirošek iz Ljubljane.
Kranjska občinska seja
Kranj, -30. septembra
Pretekla petek se je vršila redna občinska seja, na kateri je g. župan Ciril Pire v uvodu sporočil, da se bo Kranj sedaj uradno nazival le »občina Kranj«, ker pripada naslov »mestna občina« le bivšim avtonomnim mestom. Nato je preč tal dopis »Dijaške kuhinje v Kranju«, ki sporoča novi odbor in prosi za odobritev računskega zaključka. Na predlog g. ravnatelja Košnt-ka je bil računski zaključek soglasno odobren. Ravnatelj g. dr. Dolar se je pri tej priliki s toplim priznanjem spominjal važnega socialnega dela »Dijaške kuhinje« in pohvalil požrtvovalno dslo g. predsednika občine in občinskega odbora, zavračajoč odločno očitke gotovega časopisja, češ da kranjska občina ne vrš; svojih socialnih dolžnosti. G. župan Pire se je nato iskreno zahvalil g. dr Dolarju za njegovo dolgoletno neumorno delo v odboru »Dijaške kuhinje«.
Na predlog g. Adolf? Kerna je bila »Združenju obrtnikov«, ki je priredilo obrtno razstavo, naklonjena podpora 2000 Din.
Občinska uprava je z oz rom na določbe novega občinskega zakona, izdelala skupno s finančnim odsekom nov statut za občino Kranj, po katerem ostanejo vse dose-daj pridobljene pravice uradništva neokrnjene. Občinski odbor je statut soglasno sprejeL
Ker po tvovem zakonu o občinah davščina na blagovni promet ni več dopustna, je finančni odsek sogiasno z občinsko upravo sklenil, da jo nadomesti z uvedbo občinske trošarine. Davščina na blagovni promet pa se bo pobirala vse dotlej, dokler banska uprava ne bo potrdila pobiranja občinske trošar ne, s katero se namerava v prvi VTsti kriti proračunski primanjkljaj v znesku 74.000 Din. Morebitni Dresežek se bo uporabil za zgradbo kopališča, ali pa bo pripadel fondu za zgradbo osnovnošolskega poslopja. Obč nska trošarina bo zadela v prvi vrsti v Kranju močno razvito industrijo, ki dosedaj razmeroma malo prispeva k občinskim dohodkom, vendar tudi to le v znosni meri, malega človeka pa skoro nič. Višna trošarine ne bo presegala pro-mila vrednosti zatrošarinjene robe in se bo pobirala od vsega v Kranj uvoženega blaga. Po daljši, stvarni razpravi je občinski odbor soglasno sprejel načrt za uvedbo nove občinske trošarine.
Na nujni predlog g. S Završnika je bil nato kot zastopnik občine izvoljen v odbor »Kranjskega glasbenega društva« zoboteh- <> nik g. Holzhacker. nakar je g. župan zaključil sek).
slan ju, streljanju, boksu i. dr., v prosti te. lovadbi, igrah (bazeni, košikovi, odbojki in tenisu). Pri tekmah poljskega Sokolatva bi moglo tekmovati tudi članstvo ostalih sokolskih zvez. Vse zletoe prireditve ta trajale predvidoma od 29. junija do 8. julija. Prej pa se bi vršile pozimi v začetku februarja smuške tekme v Zakopanih za prvenstvo SSS.
Popoldne so bile pregledane v Tjrševera domu proste vaje članov in članic za vso— sokolski zlet v Varšavi.
Udeleženci seje načelništva. SSS so prt. sostvovali v nedeljo 30. septembra UL Tyr-ševim narodnim igram, ki so se vršile na bivšem vsesokolskem zletišču na Letni pod vodstvom načelnika COS dr. Klingerja, Sokolski tekmovalci in tekmovalke so dosegli pri teh igrah jako dobre rezultate ter zasedli tudi mnoga prva mestr
Bolgarski zadružniki v Zagrebu
Zagreb, L oktobra, č. Danes so prispeS r Zagreb bolgarski zadružniki, ki so se udeležili kongiresa glavn t zveze srbskih kmečkih zadrug, ki se je vršil te dni ▼ Beogradu. Dopoldne so si ogledali zagrebške kulturne in gospodarske ustanove, popoldne pa so se odpeljala v Zaprešač, kjer so obiskali tovarno za predelavo prekajenega mesa, ki posluje na zadružni osivovi. Bolgari so se zanimali tudi za knjigovodstvo ▼ tej tovarni. Nato so se odpeljali v sosedno vas Brdovec, kjer sta zaprešička cerkev in pokopališče. Na tem pokopališču so pokopani kmetje, ki jih je madžarska soldateska L 1903. postrelila, ker so na zaprešički že-lezn:ški postaji sneli madžarsko zastavo. Bolgari so se poklonili grobovom teh naših žrtev, nato pa so na povabilo zaprešič-kih kmetov stopili v cerkev, da se zahvalijo Bogu za veliko delo, ki sta ga započela Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Boris.
Velika ljubezen mladega princa
Kongres slovanskih lekarnarjev
Beograd, 1. oktobra, p. Danes se je t Beogradu pričel kongres lekarnarjem iz Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške n Poljske, ki bo trajal tri dni. V četrtek bodo udeleženci odpotovali v Zagreb, Ijer bodo ostali še naslednji dan, nato fi bodo odšli t skupinah na izlete po naši državi.
Angleško brodovje v Splitu
Split, 1. oktobra. AA. Ob 17. je prispelo v splitsko pristanišče 34 ladij angleškega sredozemskega brodovja s 30.000 možmi posadke, ki so bile doslej v razn h naših pristaniščih. Pri vhodu v pristanišče so z admiralske ladje »Queen El;sabeth* oddali 21 topovskih strelov, obenem pa so na častnem jamboru ra-sobesiii jugoslo ve isko zastavo. Jugoslovenska baterija na k>pnem je odgovorila z 21 topovskimi strel in razobesila angleško zastavo.
Angleško brodovje ostane ▼ splitskem pristanišču do 7. oktobra, ko zapusti jugoslovenska vode. Poveljuje mu admiral ri-sher z dvema podadm raloma.
Novi podporučnfki
Beograd, 1. oktobra, p. Dopoldne je bMa v vojni akademiji lepa svečanost Diplomirani gojenci nižje voine akademije, ki so dovršili 59. razred, so bili povišani za pod-poručnike. Imenovanih je bile 289 novih podpornenikov. Prvi med njimi ie bil po učnih uspehih artilierijski podporočnik De-mir Nikolič, ki mu je odposla iec Nj. VeL kralja gemeral Ječmenič jzročil kraljev dar — častniško saMio.
Napredovanja
Beograd, 1. oktobra, p. V policijski bj so napredovali: za ibanske svetnike pii banski upravi v Ljubljani policijska svetnika dr. Lovro Bogataj in Viktor Kokafj, celjski sreski načelnik dr. Ivan Vidmar, konjiški sreski načelnik dr. Mate; Suhač, po<i-načelnik sreza Maribor-desni breg LeopoM Eiletz, komisar obmejne policije v Mariboru Stevan Krajinovic m višji nadzornik policijskega predstojništva v MarSborn Anton Pa vi e ti č.
Poneverbe rumunskega generala
Bukarešta, 1. oktobra. AA. Poneverbe v vrhovni upravi orožništva znašajo 25 milijonov lejev. Sodniško poročilo pravi, da je general Dimitrescu vedel zanje in da se je osebno obogatil. Kakor znano, je proti generalu uvedena sodna preiskava.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved mi danes:
Vedro, na zapadu nekoliko oblačno, toplo.
Dunajska vremenska napoved za torek: Polagoma boli oblačno, podnevi ne ve>? tako toplo, zapadni vetrovi.
SEGAJTE PO SREČKAH
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
"S
dokler jih je še kaj na razpolago. Žrebanje v I. razredu bo 4. oktobra.
Poskusite svojo srečo!
Srečke si morete kupiti v poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica, r, z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
J ■ \	1
/

črna kronika hudih nesreč
srčnejši. Oba kralja in obe kraljici so potem obšli slikovito pot od častne čete mimo dostojanstvenikov v čakalnico. Naš vladar je bil zelo svež in dobre volje. Ustavil se je pred posameznimi dostojanstveniki in izmenjal nekaj besed. Med tem je godba igrala »Šumi Marica« in »Bože pravde«, a množica zunaj je oddajala prve salve »hura« klicev visokim gostom.
Na cestah, koder sta se vozila suverena s suito v dvorec, je ljudstvo prirejalo burne manifestacije in spontano vzklikalo kralju Aleksandru in Jugoslaviji. Pot je nudila zares veličasten pogled. Trg pred itolodvorom <*o obkrožili pred špalirji občinstva konjeniki kraljeve garde v slikovitih uniformah. Z dvignjenimi sabljami so pozdravljali suverena in spremstvo. Avtomobili so vozili počasi in naš kralj in kra-Ijioa sta ves čas z ljubeznivim smehljajem odgovarjala na burne pozdrave vzhičenih množic. Bila je prava triumfalna pot, ki ji sofijski tisk pripisuje velik pomen, ker je obenem nakazala pot dveh narodov v lepšo in srečnejšo bodočnost.
Kmalu po prihodu visokih gostov je pred dvorcem defilirala bolgarska vojska. Oba suverena, kraljici in člani kraljevskega doma z vojnim ministrom so opazovali defile z balkona, pod balkonom je bila vlada s kraljevsko suito, pa generaliteta in novinarji. Pol ure se je razvijala pred nami živa slika bolgarske vojske. Zastopane »o bile vse vojaške formacije sofijske gar-nizi je. Defile je pokazal, da so Bolgari res narod vojakov. Gete so z gromotivimi vzkliki pozdravljale našega kralja, ki se je
prijazno smehljal, z očitnim zanimanjem opazoval pohod in govoril s kraljem Borisom. Ob koncu je poklical k sebi bolgarskega vojnega ministra, ki je bil vidno sel kraljevega priznanja.
Po teh svečanostih se je Sofija v mesenem centru še bolj napolnila. Na ulicah je bilo toliko ljudi, da je zastajal promet. Nekaj radostnega je ležalo že v samem ozračju. Blag jesenski večer, ki ni z ničemer razodeval jeseni, je vzbudil nove simfonije barv. Ogromna iluminacija je raz-sdpavala svoje čare. Mnogi ljudje so v tem razpoloženju bolgarske prestolnice občutili prebujenje novih energij in radostno zavest, ki prihaja od pozitivnih dejanj. In v vsem tem je bilo zares nekaj pozitivnega.
Snoči je bila na dvoru recepcija, ki ji je prisostvovalo nad 600 odličnih povabljencev. Vsa prestolniška elita. Številna znana imena iz bolgarskega življenja. Di-plomatje v uniformah, visoki častniki, politiki, ministri, vsi v svečanih oblekah. Kralj Aleksander in kralj Boris sta se dolgo gibala med to elitno množico in govorila z mnogimi Bolgari in Jugoslovani. Pray tako sta obe kraljioi počastili žensko druž* bo.
Ob kraljevskem buffeju se je razvila B-vahna družabnost. Po krasnih dvoranah so ee sukale množioe odličnikov in sklepala so se mnoga nova poznanstva. Številno je bil zastopan prestolniški tisk. Navzočni smo bili tudi jugoslovenski novinarji, ki smo ves čas bivanja v Sofiji gostje svojih tovarišev, zlasti pa »direkcije na pečat*, ki jo vodi naš ljubeznivi priiatelj dr. Hri-"5 tov. — o.
Pogled na bogato Ia pestro
do hrptoo nedavne po<etekk»ti. Odkar J« ▼ tej najvzhodnejši deželi slovanskega juga zavladala močna roka m napravila red so mogla prikliti na dan dolgo pritajeva-mi čavstva bolgarskega 1 jndstva, Ja danes odločno hoče e porazu m ia mir s sosedi,
pgrcdvsem z Jugoslavijo.
*
Sofije se je odlično pripravila za kraljevski sprejem. Kdor je trdil, da ao Bolgari dobri organizatorja j« dobil te dnf bleščeč oofcaz. Ves sprejem je M organiziran s srečno roko in je nudil zares veličastno sliko. Bolgarska ppestoinica S6 }c I že v sredo zavila v morje zastav. Zlasti središče mesta je kar sijalo od bolgarskih tn jugoslovanskih troboinje. Neštete hiše so bile okrašene s preprogami ali * zelenjem. Posebno se je odlikovala — zapomnimo si to kot dober znak — palača vojnega ministrstva v ulici Vasilija Lenskega. Trg pred dvorcem je bil s triumfalnimi stebri, % girlandami žarnic ki z drugimi dekorativnimi domisleki ob večerih kar pravljično lep. Dolgo cesto <io postajo so z girlandami iz smrečja razdeliti v dva dela ter tn in tam postavili lične stebre, ki nosijo zastswe. Sofija, ki je veliko mesto s
okrašene sofijske uflce
Bol garsko-jugoslovansko društvo je izdalo nalašč za to priliko poseben časnik z naslovom »Slavja raki Balkan«. List »Kabana« je posvetil posebno pozornost jugoslovanskim novinarjem, ki so prispeli v Sofiio. Priobčil je razgovore z nekaterimi m njih slike, med drugim tudi z zastopnikom »Jutra«. Sofijski vodilni krogi so imeli te dni čez mero dela in skrbi, vendar »o našli dovolj časa, da izkazujejo gostom iz Ji»-go&lavijc pozornost celo v drobnih rečeh. Povsod organizacija, red m ljubezniv nasmeh. Povsod obilo dobre volje. Nihče no prikriva zaupanja in vere v boljšo bodočnost.
Tako je Sofija pričakoval« najvišji obisk iz Jugoslavije.
•
V dvoranah sofijskega kraljevega gradu
smo videli monumentalna platna v Sofiji vdomačenoga Čeha Vereša, ki je postal bolgarski Vereščagm. Njegovega čopiča bi bik) treba, če bi hotel človek opisati četrtkovo veličastno popoldne, triumfalno pot jugoslovanske kraljevske dvojice po Sofiji. Vse človeške priprave je blagoslovilo še nebo s krasnim vremenom. Bil je čisto poletni dan. Topel veter se je sprehajal med
VELIKI DNEVI V SOFIJI
Nas urednik, ki je prisostvoval veličastnemu sprejenra NJ. Vel. kralja in kraljice v bolgarski prestolnici, poroča o svojih vtisih:
Podrobnosti o katastrofi celjskega gasilskega avtomobila — Nesreča to« vornega avtomobila pri Žalcu — Ena smrtna žrtev, dvanajst oseb ran je* nih — Celo vrsto nezgod beleži tudi mariborska in ljubljanska kronika zadnjih dveh dni.
Celje, 1. oktobra.
Včeraj smo poročali o katastrofi celjskega gasilskega avtomobila na cesti t Medlogu pri Celju. Truplo smrtno pone* srečenega višjega poštnega, kontrolorja g. Jerneja Vengusta iz Celja, pod-starešdne Gasilske zajednice dravske banovine in člana upravnega odbora Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, so ▼ noči na ponedeljek prepeljali v Celje in ga danes položili na mrtvaški oder ▼ garaži reševalnega avtomobila v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva v Celju.
Ob 13. je bil občinstva dovoljen pristop k mrtvaškemu odra. V teku popoldneva so prihajale velike množice ljudi kropit pokojnika. Z mestnega poglavarstva, gasilskega dama, pošte ia Zvezne tiskarne plapolajo žalne zastave. Pogreb g. Vengusta bo danes ob 16.30 izpred mestnega poglavarstva na mestno pokopališče. Častno stražo ob mrtvaškem odru tvorijo gasilski oficirji to podoficirji is Celja in Gaber ja.
Danes db 0. dopoldne si je sodna h*-misija ogledala kraj nesreče.
V celjski bolnišnici ležijo naslednji ranjenci: 32 letni klepar Anton Korber iz Celja, M ima zlomljeno lobanjsko bazo in težke notranje poškodbe, 53 letni slikarski mojster Bogomir SChlosser iz Celja, ki ima težje poškodbe na glavi in nogah ter zlomi je-
Ljodje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno in skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
no desno roko, in 36 letni sin trgovca Franc Karbeutz iz Celja, ki ima poškodbe na glavi, obeh rokah in desni nogi. Ti trije imajo težke poškodbe. Stanje Antona Korberja je kritično, vendar pa zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. Vrtnarja Josipa Gradišerja, dimnikarskega delovodjo Josipa Mastnaka m dijaka Mirka Vengusta, sina tragično ponesrečenega g. Jerneja Vengusta, so v nedeljo zvečer prepeljali v bolnišnico, po prvi zdravniški pomoči pa so jih poslali v domačo oskrbo.
Pokojni Jernej Vengust
se je rodil 4. avgusta 1878 v Gradišču v občini Škof ji vasi pri Celju. Od leta 1899 do 1902 je služil vojaški rok. potem pa je še ostal do L 1912 v vojaški službi. Nato je vstopil v poštno službo in služboval v Selztalu ter do 1. 1914 v Radgoni. V začetku vojne je odšel zopet k vojakom. L. 1918 je postal poštni uradnik v Radgoni in se po umiku naših čet preselil v Gornjo Radgono. Dne 2. decembra 1922 je bil premeščen k pošti v Celju, kjer je ostal do svoje smrti in napredoval v čin višjega poštnega kontrolorja. Pokojnik je bil izred-
no vesten uradnik, agilen društveni delavec in odločno napreden mož. Glavno torišče njegovega delovanja je bilo v, gasilstvu, ki mu je posvetil vse svoje sile. Gosp. Vengust je slovel kot
izvrsten gasilski organizator.
Z njim je jugoslovensko gasilstvo gubilo enega svojih najboljših mož. Od« likovan je bil z redom sv. Save V. stop« nje, v teku let pa je prejel tudi celo vrsto češkoslovaških, poljskih, jugoslo-venakih, nemških in avstrijskih gasilskih odlikovanj. Bil je rezervni administrativni poročnik. Zaradi njegove zna-čajnosti in ljubeznivosti so ga spoštovali vsi, ki so prišli z njim v stik. Zapušča vdovo in tri sinove, izmed katerih je najstarejši jurist v Ljubljani, ostala dva obiskujeta celjsko gimnazijo. Pokojnik si je zgradil na hribu sv. Jožefa lepo vik), kjer je hotel preživeti svoj pokoj, a usoda je hotela drugače. Pokojniku bodi ohranjen nadvse časten spomin, kruto prizadeti rodbini naše globoko sožalje!
Upravni odbor celjske gasilske župe je imel danes ob 11. v gasilskem doma v Celju
žalno sejo, na kateri je župni starešina g. Konrad Gologranc poročal o avtomobilski katastrofi in o velikih zaslugah pokojnega g. Vengusta za gasilstvo. Navzoči so počastili spomin g. Vengusta s trikratnim klicem »Slava!« Navzoči zastopnik vojaške oblasti je sporočil, da se bo pogreba g. Vengusta kot rezervnega oficirja udeležila tudi častna četa vojakov.
Kakor nam zvečer poročajo iz bolnišnice, je stanje Antona Korberja še vedno kritično. Od časa do časa se zave, pa spet pade v globoko nezavest. Stanje vseh ostalih ranjencev se je zboljšalo.
Druga avtobusna nesreča
V nedeljo zvečer so se vračali člani delavske godbe »Zarje« iz Ljubljane z delavskih svečanosti v Mariboru s tovornim avtomobilom tvrdke Rode v Kamnika skozi Celje v Ljubljano. Ne-
Zgoiaj: Nj. VeL kralj Boris in kraljica Ivana (za njima princ Ciril ln princesa Evdoksija) čakata na peronu sofijskega kolodvora na prihod jugoslovensko kraljevske dvojice. — Na levi: Kralja Aleksander in Boris ter obe kraljici na zgornji terasi, na spodnji pa člani bolgarske vlade, generali in novinarji prisostvujejo defile ju sofijske
posadke.
Sofija, 29. septembra Bolgarska prestolnica preživlja dneve, ki Jih ves tisk označuje za zgodovinske. Prihod jugoslovanske kraljevske dvojice Je dal Sofiji priliko, da izrremeni kraljevski obisk v triumfalno pot po ulicah, ki so riedie že mnogo manifetacij, a tako raz-teseijive, kakor je bila sedanja, gotovo $e ase. Ni mogoče, da ne bd pod veličastno kosajo podobo kraljevskega sprejema kipele tudi neke ideje in čustvena razpoloženja, ki se v odnosa}ih ned obema sosednima narodoma niso pojavile prvič, ki pa so nemara šele sedaj dozorele teko daleč, da napovedujejo novo debo v težki, zmed-stsbojnimi boji prepleteni zgodovini obeh slovanskih narodov Balkana. Sedanji položaj bi lahko označili fcifeole: Bolgarska srca so se ogrela. Slovanska misel v svoji oajTeahiejši obliki, namreč v sporazumu naroda z narodom, je nogočno prebila tr-
300.000 prebivalci in kaže očitno težnjo po urbanizaciji v srednjeevropskem smislu, je vse, kar je na nji lepega in pisanega, napravila za to priliko še lepše in pestrejše. Zato jo je bik) veselje pogledati.
2e dan pred prihodom visokih gostov so pripeljali vlaki tudi iz province množico ljudi Hoteli so bili prenapolnjeni. V četrtek zjutraj so privreli v mesto še okolir čani, kmetje v slikovitih nošah. Po ulicah je zavladalo pravo velemestno vrvenje. Udeležba iz province je pokazala, da jugoslovanske kraljevske dvojice ni sprejemala samo prestolnica, marveč tudi širši narod O izredni pozornosti pričajo nadalje sofijski lasti. Tu izhaja devet dnevnikov, ki so vsi priobčili poleg pozdravnih uvodnikov članke o Jugoslaviji. Odkar obstoji Jugoslavija, se ni v bolgarskem tisku tolikanj pisalo o njd kakor to pot Nekateri listi so priobčili tudi slike naših mest.
Vitošem in Staro Planino in se v Sofiji veselo poigraval z neštetimi zastavami. 2e dopoldne so pričeli nastajati na ulicah špalirji občinstva. Popoldne je bilo vse na ulici. Računajo, da se je ob cestah od kolodvora do kraljevega dvorca razvrstilo do 300.000 ljudi. Za nadaljnje desettisoče ni bilo prostora. Kar pulili so se seveda za mesta na oknih. Najvidnejše prostore na cestah so zavzele razne organizacije od veteranov osvobodilne vojne tja do lovcev in planincev. Srednješolska mladina, ki je tu vsa uniformirana ci kazala nič manj discipline nego vojaško vzgojeni odrasli ljudje. Disciplina je bila povsod kar očitna. Presenetljiv pojav pri narodu, ki ga je še nedavno razkrajal notranji nered. Iz anarhije strankarskih borb so Bolgari nenadno skočili v strumno urejenost zavednih državljanov.
Poročevalci jugoslovanskih, bolgarskih in inozemskih listov smo lahko opazovali ceremonijo prihoda s častnega mesta na peronu, tik dvorne čakalnice. Da je bil kolodvor lepo okrašen, ni treba pripovedovati: častna četa »junkerjev« (vojaških akademikov), skupine najodličnejših bolgarskih dostojanstvenikov in diplomatskega zbora, množica fotografov in kinooperaterjev — vse to je z napetostjo pričakovalo prihod dvornega vlaka. Malo pred četrto uro po vzhodnoevropskem času sta se ob vzklika-nju množice in igranju godbe pripeljala bolgarski kralj in kraljica s suito. Točno ob štirih je pri vozil jugoslovanski dvorni vlak, ki ga je od Dragomana spremljalo več bolgarskih vojaških letal.
Ko sta kralj in kraljdca izstopila iz vlaka, jima je prišla nasproti bolgarska vladarska dvojica. Pozdrav je bil kar najpri-
...ste ako uporabljate
ALBUS -ierpeniinovo milo
za pranje svojega perila. ALBUS- terpen-tinovo milo spaja nesnago rcukrajajoco moč z čistilnim učinkom močno penečega se
ALBUS - mila. ALBUS-terpentinovo milo Vam prihrani čas in trud, opere Vaše perilo bleščeče belo in je zanesljivo varčuje.
Bolj zadovoljni od dneva do dneva
Smeh je zdravje
Smeha na mernike vam nudi opereta NE ZAMUDITE PRILIKE
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Predstave danes ob 4., 7^4 in 9 Vi
VIKTOR IN VIKTORIJA
v kateri nastopata Herman Thimlg in Renata Miiller
kaj minut za njimi je vozil avtobus iste tvrdke z drugimi udeleženci.
Na tovornem avtomobilu je bilo 22 oseb.
Spotoma so vzeli na avtomobil tudi posestnikovega sina Cirila Kepica iz Dragomlja pri Domžalah. Avtomobil je šofiral mladi Rode. Ko je vozil od Žalca dalje, je v megli izgubil orientacijo in eavozil na cesto, ki vodi v Vrbje. Šofer je takoj opazil, da vozi napačno, in je krenil z avtomobilom čez njivo in cestni jarek na državno cesto. Pri tem je zadel v mlado jablano in jo podrl. Nekaj metrov dalje je zadel zadnji del avtomobila v drugo jablano in jo izkoreni-niL Pri karambolu se je poškodoval zadnji del avtomobila, pri čemer je bilo več oseb težje ali lažje ranjenih. Kmalu je privozil po cesti avtobus z ostalimi udeleženci, M so takoj priskočili ponesrečencem na pomoč. O nesreči so bili obveščeni žalski gasilci, ki so takoj prihiteli z dvema gasilskima avtomobiloma ln prepeljali šest ranjencev v celjsko bolnišnico.
Pri nesreči so bili hudo ranjeni:
32 letni brezposelni čevljarski pomočnik Franc Novak iz Ljubljane, ki ima'
težke poškodbe na glavi, zmečkan prsni koš in zlomljeno levo roko;
24	letni posestnikov sin Ciril K e p i č iz Dragomlja pri Domžalah, ki ima zlomljeno levo roko in več prstov ter poškodbe na glavi;
25	letni Stanko J a n e ž i č, pleskarski pomočnik iz Dobrunj pri Ljubljani, ki ima poškodbe na glavi in levi nogi.
Lažje ranjeni so: 32 letni Angel Ten-c e, inkasant Delavske zbornice v Ljubljani, 26 letni Ciril P r i s 1 a n, delavec v železniški kurilnici v Ljubljani, ki ima prav tako obtolčenine po vsem telesu, in 34 letni Janko Friškovec, ključavničar pri progovni sekciji Ljubljana dolenjski kolodvor, ki ima poškodbe na trebuhu. Prislan in Friškovec sta že dopoldne zapustila celjsko bolnišnico in se odpeljala v Ljubljano. Orožniki so šoferja Rodeta aretirali, po zaslišanju pa so ga izpustili Ko je prispelo iz celjske bolnišnice obvestilo, da so tri osebe težko ranjene, so Rodeta spet aretirali.
Vesti o obeh avtomobilskih nesrečah so naravno povzročile v Celju in celjski okolici ogromno senzaoijo in vsi sočustvujejo z nesrečnimi žrtvami.
Udarci usode okrog
Maribor, 1. oktobra.
Blizu Josipdola na Pohorju se je v nedeljo pripetila huda nezgoda. Znani ribniški kamnolom je zvezan z železniško postajo Brezno z industrijsko ozkotirno železnico. V vozičku za spravljanje kamenja se je v nedeljo popoldne peljalo skupno več ljudi iz Josip dola na postajo, med njimi je bila tudi mati lastnika kamnoloma, 71Jetna gospa Ana Lenarčičeva. Na nekem klancu in ovinku so zavore odpovedale in voziček je
s potniki vred zgrmel v prepad. Gospo Lenarčiče v o, ki se je pobila zelo občutno in ji je počila lobanja, so reševalci prepeljali v bolnico.
Ponesrečena gospa Ana Lenarčičeva. ki je lan,i v januarju slavila 70. rojstni dan, je soproga uglednega veleposestnika in industrijca na Verdu pri Vrhniki g. Josipa Lenarčiča. Znana je kot vzorna gospodinja, ki upravlja ekonomijo treh posestev: Verda, Razora in Ceširka. Ob priliki njenega jubileja smo podrobno poročali o njenem udejstvovanju na gospodarskem kakor na kulturnem poprišču. Gospa je mati hčerke Zore, soproge odvetnika in predsednika SLD dr. Lovrenčiča in sina inženjerja Milana, veleposestnika in industrijca na Josipdolu na Pohorju. Ljubeznivi, vzorni ženi in materi, veliki dobrotnici revežev, želimo, da usodni udarec ne bo imel hudih posledic in da bi gospa kmalu spet okrevala.
Tragična smrt otročička
V nedelk) je rodbino ruškega posestnika Jožeta Košenine doletela tragična nesreča. Petletni sinček Uroš je za hip skočil na trugo, ki se je pa nenadno prevrnila fantku na glavo in mu jo zmečkala. Ko so prestrašeni domači prihiteli otroku na pomoč in ga dvignili iz.pod sore, je bil že napol mrtev. Le še nekaj tresljajev — in nesrečni Uroš je izdihnil.
Še malo poprej je vedno živahni in ljubeznivi deček z mamico opazoval pogreb svojega petletnega prijateljčka in skoraj vzhičeno dejal: »Mamica, prav tako krsto moraš kupiti meni, ko bom umrl!« Revček pač ni slutil, da ga bo že čez nekaj minut obiskala bela smrt.
Sreča v grozovitem naključju
Danes nekaj pred 12. uro se je pripetila na zasilnem prehodu na Tez-nem nesreča, ki jih malo takih pozna vsakdanja kronika. Le čudežno naključje je rešilo 321etno posestnioo Ivano Lončaričevo iz Prepolja na Dravskem pol'iu grozna smrti. Ljudje, ki so bili priča grozne nesreče, niso mogli verjeti, da je Lončaričeva res ostala živa. Nezgoda se je pripetila takole:
Lončaričeva se je peljala po Tržaški cesti proti domu na enovprežnem vozu- Ker so bile železniške zapornice odprte, je nič hudega sluteč pognala konja čez progo. Ko je bila ravno sredi proge med obema barierama, je Lončaričevo naenkrat opozoril glasen pisk lokomotive in tudi krik železniškega čuvaja, da se bliža vlak. Res je v kritičnem trenutku privozil osebni
vlak iz Maribora, ki se mu Lončaričeva ni mogla več umakniti. Lokomotiva je zagrabila zadnji del voza in sunek je bil tako silen, da je Lončaričeva odletela z voza, ki mu je tudi odtrgalo streme, da je bil komi prost. Nezavestna zaradi silnega strahu je po-sestnioa obležala v jarku. Po srečnem naključju pa je dobila samo lažje poškodbe na nogah in po rokah. Tudi konju se ni zgodilo nič. pač pa je lokomotiva voz popolnoma zdrobila. Kdo je zakrivil nesrečo, ki bi bila kmalu usodna za človeško življenje, bo ugotovila komisija.
Beg iz življenja
Vsa zmedena se je preteklo nedeljo dopoldne sprehajala ob Dravi blizu železniškega mosta 321etna Gizela S. Ko se je približala deroči reki, se je nenadoma pognala v valove in obupno kriknila. Njen krik je slišal neki uradnik, ki se je pognal v hladno Dravo ter potegnil nesrečno kandidatinjo prostovoljne smrti nezavestno na breg, kjer so ji prvo pomoč nudili reševalci, nato so jo pa prepeljali na njen dom. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
Pol ducata nesreč In napadov tudi v Ljubljani
« Včeraj je na Špici služkinja Elizabeta Perova prala perilo, v bližini pa se je nekdo privoščil ro zabavo, da je metal kamenje v vodo. En kamen je po nesreči zadel perico v glavo tako, da je težko ranjena padla v vodo in so jo morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnico. Razen tega so včeraj pripeljali v bolnico 21letne-ga zidarskega pomočnika Karla Mrharja iz Prigorice, občina Dolenja vas pri Kočevju. Neznanec ga je napadel z nožem ln ga nerodno obklal po životu. Njegov stanovski tovariš zidarski pomočnik France Bri-celj iz Bizovika je bil ob istem času deležen podobne usode. Nekdo ga je pred domačo hišo na vasi udaril z velik m kamnom po glavi. Iz Godešice pri Stari Loki so pripeljali v bolnico leta 1876. rojenega dninarja Franceta Bertonclja, ki si je v zmedenosti prerezal vrat. V Cerovcu pri L ti j i pa je dober prijatelj vrgel 171etnega hlapca Ludvika Mostarja tako surovo ob tla, da so ga prav tako s poškodovano nogo morali pripeljati v bolnioo.
V soboto popoldne je šla Sletna poeest-nikova hčerka Pepca Skubiceva iz Grosup-lja po končanem pouku domov. Kakor je že navada šolarjev, se je obesila na neki voz in odskočila. Tedaj je pridrvel od zadaj neki motociklist. Nesreča je nanesla tako. da je dekletce naletelo na motorno kolo in mu je evidenčna tablica preparala trebuh. Reševalni avto iz Ljubhane je bil zvečer ki can na pomoč in je siroto prepeljal v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
Domače vesti
•	Vodnikarjll V teh prvih dneh meseca ne pozabite plačati svojo članarino 20 dinarjev, ako jo še ndste. Ne odlašajte, da ne zadržujete poverjenikov, ki morajo ta mesec podati stoj končni obračun! Doka-žrte, da ste kljub krizi zmožni položiti 20 Din za 4 slovenske knitee! Podpirajte poverjenike pri njih delu!
•	Smrt uglednega Moravčana. V Moravčah je v nedeljo dopoldne omrl splošno spoštovani in daleč naokrog znani gostilničar in posestnik g. Franc Oreheik, na-zvan »Kaukov oče«, ki je dočakal visoko starost 86 let. K večnemu počitku je odšel mož, ki je vse svoje življenje deloval nesebično ter s tem pridobil velik krog prijateljev. Pokojni je bil med ustanovitelji moravške posojilnice, mlekarske zadruge, kmetijske podružnice in gasilnega društva, v katerih je mnogo let upravljal od-boraiška mesta. Podpiral pa je tudi vsa diruga napredna društva ter je bil pred leti za zasluge odlikovan z najvišjega mesta. Pogreb nepozabnega pokojnika, ki ga bodo Moravčami ohranili v trajnem spominu, bo danes ob 10. Užaloščeni rodbini izrekamo iskreno sožalle!
Od dobrega k najboljšemu
ste se napotili, ako greste Izbrat blago za plašč, obleko in manufakturo sploh
k tvrdki
N
O V A
LJUBLJANA
K
Kongresni trg 1$, pri nunski cerkvi
Ogromna izbira! Najugodnejše cene!
• Pogreb smrtno ponesrečenega vzornega mladeniča. Iz Krtine pri Domžalah nam poročajo: V nedeljo smo pokopali vzornega mladeniča Lojzeta Pirnata po domače Kebrovega, ki se je v pe/tetk smrt-no ponesrečil pri požaru na Studencu. Že pred 9. uro so prihajale velike množice po-grabcev od Domžal, iz Moravške dofline, Črnega grabna in Kamnika. Ko so pevci odpeli žalostinko, se je izpred hiše žalosti razvil žalni sprevod, kakršnega v Krtini še ni bilo. Pograbcev je bilo do 1500, med njima nad 150 uniformiranih gasilcev.
DOLGO PRIČAKOVANI PRIPOMOČEK
v gospodinjstvu, ki omogoča mašenje perila na šivalnem stroju brez aparata, je PATENT STOPF TWIST.
Pred krsto so nesJi gasilci nebroj vencev. Od ponesrečenega Lojzeta so se poslovili s pretresljivimi govori g. dekana iz Doba, g. poslanec Cerer ta g. sreski načelnik Voušek. Vsi so poveličevali umrlega, ki je daroval svoje mlado življenje le zato, ker je hotel bližnjemu lajšati gorje. Spat so se oglasili pevci, nakar 9o se pogrebci potrti poslovili od svojega mladega prijatelja. Naj mu bo žemljica lahka!
• Sadjarski kongres v Sarajevu. Velika razstava sadja je bila v nedeljo otvorjena v dvorani sarajevske mestne občine. Razstave se udeležuje 4059 razstavljalcev iz raznih banovin. Po otvoritvi razstave pa se je vršil kongres sadjarjev iz vse države. Za Predsednika kongresa je bil izvoljen Atanasije Mitrovič iz Beograda, za II. podpredsednika pa ravnatelj sadjarske im vinorejske šole v Mariboru inž. Priol. Na
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SIS KI. — Telefon 33-87.
V torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. kriminalni velefilm
Tiger
V glavnih vlogah: Scharlote Suza, Trude Berliner in Hary Frank. Zanimiva in napeta vsebina. V dopolnilo nov »Foxov« zvočni tednik in kratek zabavni film.
PRIDE!	PRIDE!
Henrik Vm. in njegovih šest žena.
KULTURNI PREGLED
Otvoritev gledališke sezone v Mariboru
Igralec in režiser Vladimir Skrblnšek bo Igral za svojo umetniško desetletnico
Hamleta
Danes 2. oktobra bo v Shaikespeareje-vem »Hamletu«, otvoritveni predstavi letošnje sezone našega mariborskega gledališča, slavil desetletnico svojega gledališkega udejstvovanja naš naravno nadarjeni in obljubljeni igralec in režiser Vladimir S k r b i n s e k. Desetletnice ee navadno ne proslavljajo v širšem krogu, toda desetletnica igralca in režiserja, ki je nastopil svojo umetniško pot v našem prav tako še mladem slovenskem gledališču v Mariboru, je vsekakor tudi že dogodek, ki ga ne moremo in ne smemo obiti. Kakor v tveem našem kulturnem življenja, tako tudi v gledališkem za naše igralce in režiserje ni velikih, na zunaj vidnih triumfov. Slovenci smo pri pohvalah in proslavah morda bolj skopi kakor katerikoli drug narod. V našem notranjem bistvu je že po psihološki strukturi močnejše nagnjenje do omalovaževanja in negativizma, kakor do priznanja in pozitivizma. Iz tega svojega začaranega kroga ee dvignemo kvečjemu komaj tedaj, ako doseže kdo naših tuie priznanje.
Tako tudi igralec in režiser Vladimir Skrbinšek še ni bil ocenjen tako, kakor bi zaslužil in kakor bi ustrezalo v6aj njegovemu pomen,i za naše mariborsko gledališče.
Da opozorim vsaj ob tej priliki našo javnost nanj, sem ga obiskal in vprašal po
stvareh, ki bi nam bolj kakor vsak drugi opis mogle odpreti pogled v njegovo bistvo. Hotel sem, da nam za svoj prvi javno praz-novani jubilej sam spregovori o svojem življenju in nehanju. In zastavil sem mu
najprej čisto henalno vprašanje: »Kdaj si se rodil in kako si začel?«
»Rodil sem ee 2. oktobra 19(>2 v Ljubljani, 1. 1919. sem matjriral na ljubljanski
kongre<ra so govorili zastopniki sadjarjev ks vseh banovin ter hmeeli razne predloge *a napredek sadjereje, ki ima v naši državi velike možnosti razvoja. Strokovnjaki so naglašali v svojih govorih, da uspeva sadje v naši državi v krajih, ki so 30 metrov nad morjem pa vse do 1075 m visokih planinskih krajev. Posebne vrste sadja se lahko uspešno gojijo v vseh naših pokrajinah.
• Bolgarski gostje pri ustanovitvi Društva vojnih sirot v Beogradu. Kakor je »Jutro« že poročalo, se je v Beogradu osnovalo Društvo vojnih sirot po iniciativi uglednih javnih delavcev, ki so bili sami deležni krute usode vojnih sirot in naj-denčikov. V nedeljo, ko so ^ ustanovitelji in priglašeni člani zbrali v dvorani ženskega kluiba k društvenemu ustanovnemu zboru, pa se je med njimi nepričakovano pojavila skupina bolgarskih delegatov, ki so prišli v Beograd na proslavo 401etnice srbskih kmečkih zadrug. Ustanovitelji društva &o dTage goste lepo pozdravili, za pozdrav pa 6e je zahvalil bolgarski za-drugar Ivan Ivanov, ki je naglasil, da je prišel s tovariši na to aborovanje baš zaradi tega, ker so spomini, posvečeni ne-
Kot je res, da je
2*2 = 4
iMMi
tako je tudi res, da ni boljše od
žitne kave „APRIA"
dolžnim vojnim žrtvam, najstrožja obsodba preteklosti in poziv k delu za srečnejšo bodočnost, v kateri ne sane biti več nobene vojne med Srtri in Bolgari. — Govor nepričakovanega bolgarskega gosta je bil sprejet s prisrčno radostjo in odobravanjem, ustanovi dobrodelnega društva pa je dal globok pomen.
•	Mednarodna unija lekarniških sotrud-nikov bo imela od 12. do 17. t. m. na Dunaju svoj peti kongres. V uniji so včlanjeni lekarniški sotTudniki iz 14 evropskih držav. Kongresa se bo udeležila tudi večja delegacija Zveze lekarniških sotrudni-fcov Jugoslavije in se dobe vsa pojasnila o kongresu v njeni pisarni v Zagrebu, Pal-motičeva ulica 4. Udeleženci kongresa bodo imeli v Avstriji znatne vozme olajšave.
NOVA SREMSKA ČRNINA za slabokrvne je prispela.
Liter Din 12.— DELIKATESA-VEVARNA V. A. J.VNES Ljubljana, Aleksandrova 12. Telefon S4-55.
•	Od enega in istega kosa je napravljeno perilo — pa Be ga nekaj kmalu raztrga, nekaj zapere in nekaj ga je še, kakor da je novo. To je gospodinjam večkrat uganka — ker ne pomislijo na pranje. Mnogo pralnih sredstev pri odločevanju nesnage razjeda tudi tkivo dočiim druga sredstva zopet nesnago samo pobelijo, a je od tkanine ne odločijo. V tem je rešitev uganke. Zlatorog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zlatorog-ovo terpentinovo milo kakor tudi Zlatorog-ove luiske pa temeljito očistijo vsako perilo nesnage in s tem pospešujejo trdnost perila, Zlatorog-ovi izdelki slove po svoji izdatnosti in po svoji učinkovito-sti. Naše vrle gospodinje dobroto Zlato-rog-ovih mil prav dobro poznajo, ker trde: »Le Zlato rog milo da bedo perilo!«
•	Zveza ribarskih društev dravske banovine v Ljubljani ima 608.000 komadov enoletnic potočne postrvi naprodaj. Cena za 1000 komadov 1000 Din, za članstvo pa 600 dinarjev. Naročila se sprejemajo do 5. oktobra.
•	Važni nasveti za one, ki se sami brU jejo. Brošurioo pod tem naslovom z zelo koristnimi nasveti Vam pošlje na željo brezplačno »Konbinos« samoprodaja za Jugoslavijo, Maribor, pošt. predal 62.
•	Dar CM družbi. Namesto venca na grob pokojnega g. Rudolfa Debevca. iz Kamnika sta darovali rodbini g. iinž. Mačfcovška in g. Veršiča 100 Din Družlbi 6v. Cirila in Metoda.
•	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko :« škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Bič opojnost!
Borba moža proti trem najslabšim nepri-jateljem: lahkomiselnosti, opiju in alkoholu. Glavni vlogi igrata lepa Janet Gay-nor in stasiti Charles Farell. Danes ob 4., 7. in 9. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50.
Kino »Ljubljanski dvor«.
če ste kdaj ugotovili v svoji vodi pesek, je to znak, da se nagibate h kamnom in sklerozi. Da to preprečite,
morate piti
katera ojačuje mokrenje, izloča pesek, čisti ledvice in kri ter preprečuje ne samo tvoritev kamnov, temveč tudi sklerozo, giht, artritis in vse komplikacije, ki jih povzroča zastajanje sečne kisline.
♦ Redno uživanje Radenske je za Vaše zdravje nujno potrebno.
Iz Ljubljane
n— Nj. Vel. kralj Aleksamier bo ^urrm~
val praporu ljubljan. strelskega okrožja. Svečanost razvitja prapora bo ob vsakem vremenu v nedeljo 7. t. m. ob pol ld. na garnizijskem strelišču na Dolenjski cesti. V petek in soboto bodo tekme strelcev. V nadeljo bo zibor strelcev, Narodne odfbrane, četnikov in drugih nacionalnih organizacij na strelišču, takoj po prihodu sokolske povorke pa bo blagoslovitev zastave Ln potem povorka in defilč pred spomenikom kralja Petrs na Mc-tnem trgu. Zvečer bodo razdeljene nagrade v resrfcav-raciji »Zvezdfi«. Vsekakor bomo torej v nadeljo imeli v Ljubljani zelo lep nacionalni praznik. Prapor, ki je zelo lepo izdelan, je razstavljen v izložbenem oknu »Elite« v Prešernovi ulici, obenem s pismom mar-šalata dvora.
KftPA DELAKOVA
SOiA ZA RITMIČNO GIMNASTIKC lAn IN UMETNIŠKI PLES.
JJ
OUKICEV GlOK-GAJEVA
.VPIS DNEVNO OD IO-14
u— Pogreb Lojzeta Goio£>iča, prerano umrlega, nadepolnega slovenskega novinarja, je bil včeraj popoldne ^ veliki udeležbi občinstva. Na poslednji poti 80 ga poleg številnih prijateljev in znancev apre-imrili tudi mnogi predstavniki kulturnih institucij, ma1 njimi predsednik Narodne galerije dT. Windischer, univ. prof. dr. Veber, namestnik upravnika Nar. gledališča Pavel Golia itd. Korporativno so biM zastopani ožji pokojnikovi sodelavci, uredniki »Slovenca« s predsednikom Kat. tiskovnega društva dT. Pečjakom na čelu; v velikem številu pa so prišli tudi drugi ljubljanski novinarji pod vodstvom predsednika svoje stanovske organizacije Viranta. Pevci so zapeli mlademu kulturnemu delavcu v slovo dve žalostinki, nad odprtim grobom pa so se od njega poslovili za urednike »Slovenca« urednik Kramžar, za novinarsko udruženje odbornik Prumk za ožjo domovino Belo Krajina pa župnik Erklavc iz Semiča in tajnik ZTOI dr. Koce.
Samo še danes se lahko nasmejete, /J ako si ogledate veselo burko a
NORI BARON
ki se predvaja v ZVOČNEM KINU »IDEAL« Predstave danes ob 4., 7. in 9*4
u— Srečolov v Mednem. Prometno društvo Medno-Tacen, ki ibo v nedeljo 7- t- m. ob pol 14. otvorilo novi mostič preko Save v Mednem, je dobilo dovoljenje, da priredi v kritje 'gradbenih stroškov srečolov. V ta namen bodo v prihodnjih dneh članice in člani skavtske organizacije Obiskali ljubljanske p. n. trgovce s prošnjo za naklonitev dobitkov, ki se bodo žrebali na ljudsiki veselici pri Cirmann. Hvaležno se sprejme vsako, tudi najmanjše darilo.
u— Veliki kulturni film »Dovedi jih žive« bo ZKD predvajala še danes ob pol 15,
in ob 18. v Elitnem kinu Matici. Ne zanm-dite poslednje priložnosti, da vidite film. kd je vzbudil zanimanje vsega sveta in je zlasti tudi v Ljubljani deležen nazvečje pozornosti in občudovanja. Danes ob pol 15. in ob 18. uri.
u— Preveč barve je v operi — ir sicer ne na odru, kjer imajo kulise slikane % barvami, ki se sproti suše, pač pa na dijaškem stojišču, ki ie bilo v nedeljo še povsem sveže" popleskano. Pri večerni predstavi (igrali so sv. Antona, patrona vseh zaljubljencev), so se tisti, ki so stali ob steni, nemoteno nanjo naslanjal. Odnesli
realki, nato sem se pa vp:6al na tehniko. In kar je morda zanimivo: v svodih mladih, dijaških letih ee prav za prav nisem intenzivno zanimal za gledališko umetnost, zato tudi nisem hrspenel po igranju. Ko so ee pa med dijaštvom realke in pozneje tehnike uprizarjale dileta.ntske predstave, so me vedno pritegnili in so bili prepričani, da bom svojo stvar dobro opravil. Oni eo tudi odkrili v meni talent, ki se ga sam nisem zavedal. Tudi d aklamacije v šoli sem z lahkoto obvladal. Bil sem seveda strasten obiskovalec gledališča, toda bolj kot občutljiv sprejemalec, in vsaka dobra igra igralca ali celotnega ansambla ee mi je zdela sama po sebi -jmlji/va, ker sem imel občutek, da drugače sploh biti ne more. To gledanje in omenjeno nastopanje, posebno pa še prebiranje gledališke literature, ki se mi je vedno boli izčiščala v vsebinsko bogate pesnitve, me je vedno bolj priklepalo k igralstvu in budilo v meni željo igralsko oblikovati vso to krasno vsebino teh pesnitev, njihovih čustev, bogatih misli, človeških slar bo6ti in čednosti, značajev in postav. Živo se še spomin jam časa, ko smo pričeli v JNAD Jadranu študirati Cankarjevo »Lepo Vido«, kako sem ob njenih likih začutil neko vročico. izhajajočo iz igralskih oblikovanj. To je bil prvi prebleak moie strasti do gledališke umetnosti, kakor se tega eedai zavedam, in me od takrat ni več zapustila. Takrat jie dobilo moje življenje svojo smer: spoznal sem. da bom igralec, čeprav sem še študiral elektrotehniko in poetal kmalu rado celo prometni uradnik drž železnic.«
In kako si se potem odločil za pot poklicnega igralca, kako si sploh prišel k gledališču?
»Moje hreoenenje me pač ni več zapustilo, gnalo me .e dalje in p-iimalo naipo-eled po velikih ovirah 1- 1923. do prvega debata v sHasanaginick v Mariboru v vlogi Imotekega kadiia, nato pa v komediji »2 X 2 = 5« v Ljubljani kot biciklista. Oba de-buta sem opravil z uspehom ter s tem prekoračil Robikon. le da nisem prišel v krajino miru in večnega blaženstva. marveč v neprestano delo, muko razglabljanja in žrtvovanja vse svoje notranjosti na oltar igralstva. Tako je prav v tem silnem naporu, ki ti pije dušo, trpinči mi6el, zahteva polno predajo čustev, a poleg tega še tisto nerrar-no in nedoločljivo mejo zavesti, ki vodi tvoje ustvarjanje, terja neusmiljeno od tebe tehniko, mimike, geste in še zlasti sovora, torej ču vet veno poglobitev in rokodelstvo obenem in čemur nikoli ne prideš prav do dna, ves izvor slasti m užitka, opajajočega notranje igralčevo življenje in vzbujajoča njegovo strast. Brez tega bi bil izgubljen-Igralska strast ti pomaga preko vseh neuspehov in vseh dvomov, ki se oglašajo v tebi z neusmiljeno neizprosnost io. da sploL ne govorim o vseh ostalih zunaniih nevšečnostih. ki eo prazen nič napram prvima, odvišna. a kakor izgleda, vendarle neizogibna pega vsakršnega umetnjakarslva.c
S tem si prav za prav že prekoračil radovednost mojega vprašanja in zašel v globitev. ki pa je važna in zanimiva. Sedaj bi pa rad vedel, kako si spoznavno rae-l in kako je bilo z zunanjim vodstvom?
»Velik del prepada od svojega naivnega mladostnega gledanja teatra do njegovega pravega bistva — v kolikor ga jie ST^™ mogoče zavestno dognati — sem prebrodil sam. S erSno hvaležnostjo pa se ob vsaki
Naznanilo i
Cenj. občinstvu in cenj. odjemalcem naznanjam, da sem prevzel zastopstvo in prodajo »SOKO« oblek za Slovenijo.
Potrudil se bom svoje dosedanje kakor tudi nove odjemalce čim bolje postreči.
Pripominjam, da kakor dosedaj tudi v naprej ne bo nobenega vsiljevanja k nakupu, temveč sem rade volje pripravljen razkazati vsakomur našo velikansko zalogo. Vsem dosedanjim odjemalcem se zahvaljujem za njihovo naklonjenost in zaupanje ter se jim še nadalje priporočam.
IVAN KOS
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 23 — Celovška cesta 63.
60 na hrbtih rdeče lise. Na srečo so jih po večini opazili šele naslednje jutro, sicer bi že med predstavo navalili na blagajno. Koliko takih zaznamovanje v je bilo, nam bo sporočila gledališka blagajna v nekaj dneh, ko bo dobila za snaženje oblek račune od ljubljanskih snažilnic.
okrajna organizacija JNS Prule ima danes db 20. člansiki sestanek v restavraciji -pri Kavčiču. Vabljeni vsi člani in somišljeniki.
u— Okrajna organizacija JNS za Sv. Jakob vabi svtjje članstvo, da se sigurno
udeleži članskega sestanka v petek 5. ^ t m. ob 20. v salonu gostilne pri Liozarju, Rožna ulic. 15. Na tem sestanku se bo rargovarjalo o bližajočih se občinskih volitvah. Poročali bodo tudi delegati sreske-ga odbora.
ti— Krajevna organizacija JNS za sodni okraj bo imela članski sestanek v sredo 3. t m. v steklenem salonu kolodvorske restavracije s pričetkom ob 20. Na sestanku poročajo delegati sreske organizacije o bližnjih dbčinskih volitvah. — Ciril Majcen, predsednik.
u— Posebni vlak v Zagreb vozi v nedeljo 7. oktobra za Din tja in nazaj. Legitimacije in vozovnice dobite samo pri »Putniku«, Gajeva-ulica. Izdajale se bodo saimo do petka 5. oktobra do 18. ure.
u— Društvo »Dom in šola« na IK. državni realni gimnaziji bo imelo občni zbor v sredo 10. oktobra ob 18.15 v risalnici v Vegovi ulici št. 4. — Odbor.
u— Kdor skrbi za lepoto in zdravje svojega "telesa, obiskuje sigurno moderne gim-nastične tečaje, ki jih priredi TKD Atena pod strokovnim vodstvom g. prof. Vakslje-ve vsak torek in četrtek v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti. Za dijaikinje od 17.15 do 18.15. — Mesečna ukovina 20 Din; za dame od 18.30 do 19.30, mesečna n kovina 30 Din. Pri vseh irraih se vpisuje.
a— Plesni zavod »Jenko« v Kazini pričenja z »začetnim tečajem« dne 8. t. m. Oficietai »otvoritveni plesni večer« bo v torek 9- t m. Informacije - vpisovanje za vse tečaje in posebne plesne ure vsakodnevno od 11. do 13 in od 17. do 19. ure v Kazini. Dijaki (nje) imajo popust.
u— Otvoritev plesnih vaj JNAD Jadrana« bo v četrtek 11. t m. v dvorani Trgovskega doma. Vodi prof. Trošt. »Igra priznani Ronny. Vabila so razposlana. Kdor bi vabila pomotoma ne prejel, naj blagohotno reklamira na JNAD Jadran, Toma-nova 3, ali telefonično 2974.
o— Esperantskj tečaj. Z rednim poukom se ibo pričelo v sredo 3. t. m. ob 19.30 v prostorih Dopisne trgovske šole, Kongresni trg 2-n. Priglasiti se moTe še vsakdo, nčnina ni2&a, breraposelni učnine prosti.
n— Odborniki in načelniki sekcij JNAD Jadrana se obveščajo, da bo jutri 3. t. m. ob 10. plenarna seja. Prinesite s seboj pisana poročila. Udeležba za vse strogo obvezna — Predsednik.
Iz Celja
e— Predsedstvo mestne in sresKs organizacije JNS v Celju poziva članstvo, zlasti pa odbornike, da se aar.es ob 16.30 ude-Je?ijo pogreba nepozabn -ga, iskrenega tovariša odbornika g. Jerneja Vengusta.
e— O tragični smrti 23letnega zaboteh-nlka Cvetka Kovača, sina edinca ugledne traifikantke, ki se je v noči na nedeljo ustrelil ob cesti proti štoram. je poročaio p-omedeljsko »Jutro«. Pogreb ibo danes ob 1?. na mestnem pokopališču, takoj po pogrebu g. Vengusta.
Primari j
DR. EMIL WATZKE
ne ordinira do 16. oktobra.
e— Prvi družabni sestanek občinske or-cian izacije JNS za mesto Celje, ki je bil v
sredo v Celjskem domu, je bil zelo "epo obiskan in je potekel v prijateljskem neprisiljenem razpoloženju. Sestanka so se udeležili zastopniki vseh slojev in poklicev. Družabni sestanki So vsako sreio ob 20.30 v Celjskem domu. Prihodnji sesta-
ne* bo t sredo *. t. m. zvečer. VaMJeni »o vsi dosedanji udeleženci tn todl drugi člani stranke.
Sokolsko društvo v Celja poziva »roje &an»tvo, da ee t ctvilu z znakom udeleži pogrefba nenadno umrlega br. Cvetka Kovača. Pogreb bo danes ob 17. hip red mrtvašnice na mestno pokopališče.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 hi 20.30 zvočni velefihn »Begunec is Cbicaga« in zvočna predigra.
h Maribora
a— Praktični učiteljski bcpltl se boto v Mariboru začeli 6. novemfbra ob 8. Kandidati naj vložijo prošnje za sprejem k izpitu po uradni poti in naj se zglasljo brez posebnih obvestil pol ure pred začetkom izpita v ravnateljevi pisarni.
a— Akademski starešine »Triglava« In »Jadrana« Imajo, kakor vsak torek, drevi ofo 20. sestanek v lovski sobi »Pri Orlu«. Vsi starešine so vabljeni, da se sestanka v čim večjem številu udeleže.
a— Gledališki abonentje, ki eo se prijavili, a še niso dvignili svojih izkaznic, naj to blagovolijo storiti čimprej.
Opozorilo!
V zadnjem časti se Je pojavila v dnevnem časopisju anonsa neke tvrdke »Salus — Zagreb«, v kateri ista obljublja odrešitev spolno slabotnim moškim z uporabo svojega SALUS- STANDARD aparata
Gospod minister za narodno zdravje je prepovedal razpečavanje tega aparata z motivacijo, da je uporaba istega škodljiva zdravju.
Z naknadnim odlokom pa je načelnik ministrstva za narodno zdravje gosp. dr. Ka-logjera zopet dovolil prodajo aparata vse dotlej, dokler ga ne preizkusi.
Namen teh vrst pa Je, pojasniti gg. lekarnarjem in zdravnikom na številna vprašanja, da podpisana firma ni v nikaki zvezi s tvrcfko »Salus - Zagreb«, ki si je naše ime izposodila.
Salus d. d. Ljubljana
veledrogerija
8161
Gospodarstvo
Planine težkoče pri Izvozu v Nemčijo
Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, je naša Narodna banka objavila podatke o stanju jugoslovenskega nemškega kliringa. Ti podatki kažejo, da nam Nemčija po stanj« 27. t m. dolguje v kliringu že znatno vsoto 7-3 milijona mark t j. okrog 130 milijonov dinarjev in da morajo sedaj naši izvozniki v Nemčijo, potem ko je nemški dolžnik dolžno vsoto že vplačal na kliririg še približno tri in pol meseca čakati, da pridejo do izplačila. Doslej smo bili vajeni, da smo imeli v klirinškem prometu s posameznimi državami pasivni saldo, to znači, da so bila pri aas vplačila na kliring večja, nego v drugi državi, s katero imamo kliring, tako da je imela Narodna banka na zbiralnem računu vedno dovolj dinarjev na razpolago, da našemu izvozniku takoj izplača ustrezajočo vsoto, čim dolžnik v dotični državi plača svoj dolg na klirinški račun. Zaradi živahnega izvoza v Nemčijo pa je sedaj nastal v klirinškem prometu s to državo obratni pojav, tako da morajo naši izvozniki v Nemčijo sedaj 3 in pol meseca po plačilu nemškega dolžnika čakati, da pridejo do denarja, ker nam Nemčija dolguje v kliringu vsoto 130 milijonov dinarjev.
To pa ni poseben pojav jugoslovensko-nemškega kliringa. Tudi druge države, ki imajo z Nemčijo klirinške sporazume se pritožujejo zaradi stalno naraščajočega dolga Nemčije v klirinških računih. To ima svoj poseben vzrok. Kakor znano, se bori Nemčija z velikimi težkočami pri preskrbi deviz za plačilo svojega uvoza. Izvozniki v mnogih državah so zaradi negotovosti glede točnosti plačila od strani Nemčije rezervirani ali pa se sploh branijo izvažati blago, zlasti sirovine, v Nemčijo. Nemški uvozniki in industrijci so zaradi tega iz bojazni, da bi jim zmanjkalo sirovin in produkcijskih pomožnih sredstev, pričeli kupovati potrebno uvozno blago povsod tam, kjer ga morejo le dobiti, zlasti pa v državah, s katerimi ima Nemčija aktivno trgovinsko bilanco in v klirinških državah, kjer uvoženega blaga ni treba plačati z devizami, temveč s klirinškim obračunom. V Nemčiji se odigrava sedaj pojav, ki ga lahko označimo kot »importni dumping«. Dočim skuša pri izvoznem dumpingu do-tična država, ki tak dumping izvaja, za vsako ceno izvažati, skušata danes nemška trgovina in industrija za vsako ceno uvoziti čim največ sirovin, polfabrikatcv in drugih produkcijskih pomožnih sredstev v bojazni pred negotovo bodočnostio. Tako je razumeti pojav, da priznava danes Nemčija inozemstvu za blago, ki ga mo'4 na vsak način uvažati, cene, ki že znatno presegajo svetovne cene, samo da se v svoji »lakoti« po sirovinah lahko založi a tem i^iagom.
V mnogo večjem obsegu kakor pri nas. opažajo to n. pr. v češkoslovaški. Nemški dolg v kliringu s češkoslovaško od dneva do dneva narašča in je v par mesecih prekoračil že vsoto 200 milijonov Kč. dočim je bila prej trgovinska bilanca češkoslovaške z Nemčijo običajno pasivna, češkoslovaška vlada je poslala te dni v Berlin posebno delegacijo, da se pogaja zaradi primernejše ureditve plačilnega prometa. Slične pritožbe čujemo tudi lz Avstrije. ki je šele nedavno uvedla klirinški plačilni promet z Nemčijo. Avstrijci se zlasti branijo, da bi prodajali Nemčiji sirovine. ki jih morajo sami uvažati in jih plačevati z devizami ali polizdelke lz tako uvoženih sirovin, če morajo računati s tem, da jim bo Nemčija to blago plačala v kliringu in da bodo za izvoženo blago
težji novi nalogi spominjam Rada Pregarca, sedanjega sarajevskega režiserja, ki mi je d svojim zrelim in umetniškim pojmovanjem gledališča, prav očetovsko odgrnil za-stor ter me odpeljal k vsem tem resnicam in tajnam odrskega ustvarjanja ter me tako naučil vsega, kar se pri gledališki umetnosti sploh da naučiti. Pred vsem pravilnega gledanja na svojo umetnost, ki te usmer-ia v pravilno delo, saj vse ostalo j-e le stvar talenta. Razume pa se po sebi, da sem prinesel h gledališču zdravo gledališko kri, saj ni moglo brez vtisov mimo mene igralsko in režisersko ustvarjanje mojega starejšega brata Milana. Toda z njim sva se razšla v moji naikritičnejši dobi pod pritiskom okoliščin, ki eo me zanesle najprej v Maribor, nato v Varaždin v »Intimni teater« Branka Tepavca (zdaj igralca in režiserja v Zagrebu), teater onih zanesenjakov idealistov (Poldi Šturmova, Hinko Toma-šič itd.), iz katerega bi bilo zraslo nekaj svojevrstno močnega, da nas niso materialne razmere ubile, potem v Zagreb, dalje v potuiočo družbo Levaka (s katero sem napravil turnejo po vsej Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Črni gori in celo Albaniji, kjer smo igrali dva večera v Tirani na dvora tedanjega predsednika in sedanjega kralja Ahmeda Zoga v prisotnosti vsega diplomatskega zbora in končno v Split, kjer eem se prvič srečal s Pregarcem- Toda zadnia leta je Milam moja visoka šola; stalno si dopisujeva in se tudi ob vsaki možni priložnosti shajava. Moja zadnja oploditev je pa bil dr. Branko Gavella. ki je režiral pri nas s priznanim mojstrstvom »Gospodo Glembaveve«. Zadnia leta svojega najmočnejšega razvoja pa preživljam r Maribora,
ki mi pod objektivno in skrbno upravo dr. Brenčiča, ob neusahljivi delavnosti režiserja Jožeta Kovica in tovarištvu celokjpnega ansambla ustvarja pravi delokrog-«
Tako mi je opisal Vlad. Skrbinšek svoj začetek in razvoj bolj notranje nego zunanje ter odkril precej možnosti globljega upogle-da vase. Po vsem tem tudi ni nič čudnega, da se je za desetletnico svojega gledališkega ndejstvovanja izbral praiv večno živega Shakespeareievega »Hamleta«, ki bo pomenil zanj višek merjenja igralskih stva-riteljskih sil.	R. Rehar.
»ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU IN TRGANJU V MIŠICAH.
Na dlan roke izlijte malo »ALGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. 2e po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin. Čim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje, Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo »ALGE«.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.	Reg. S. Br. 18117/32.
dobili le terjatve, ki so začasno zamrznjene. Slične izkušnje ima tudi Madžarska. Tam je Nemčija pokupila velike količine ovčje volne in je zato volno priznala ceno 2 pengov, čeprav znaša cena po svetovni pariteti 1.20 penga. Neki madžarski strokovni list tudi poroča, da je nemška farmacevtska industrija kupila v Madžarski velike količine zdravilnih zelišč, zlasti ka-melic, ki jih potrebuje ta industrija kot sirovino za izdelovanje zdravil in da je 'sa to blago plačala dvojno svetovno ceno. Nemški klirinški dolg nasproti Madžarski Je prav tako dosegel znatno vsoto 10 milijonov mark (180 milijonov Din) in je razumljivo, da zahtevajo madžarski izvozniki, ki ne vedo, kdaj bodo prišli do denarja, v višji ceni premijo za riziko.
V vseh teh državah skušajo za izravnavo kliringa čim več uvoziti blaga iz Nemčije. Vendar so tu težkoče na eni strani zaradi razmeroma visokih cen nemških Industrijskih Izdelkov, na drugi strani pa se čuje, da Nemčija nekako omejuje svoj izvoz blaga in polizdelkov iz sirovin, ki J:h mora kupovati v inozemstvu za devize (n. pr. aluminija in polizdelkov iz aluminija). Iz raznih držav, ki imajo z Nemčijo klirinški promet se čujejo tudi pomisleki, ali ima v sedanjih razmerah kake prednosti aktivna trgovinska bilanca z Nemčijo, če Nemčija uvoznega presežka ne plača v devizah in ima aktivnost potem le za posledico naraščanje klirinškega salda, kar pomeni, da na ta način izvozna država ▼ Nemčijo preko kliringa proti svoji volji financira nemški uvoz.
Kakor znano Je nedavno Nemčija ves svoj uvoz reglemen tirala, tako da si mora vsak nemški uvoznik vnaprej zasigurati dovoljenje za plačilo uvoza. V koliki meri bodo ti ukrepi zavrli lakoto nemške trgovine in industrije po sirovinah je danes še težko presoditi. Vsekakor je tudi našim izvoznikom v Nemčijo priporočati opreznost. Zlasti se naj naši izvozniki sasigu-rajo, ali ima nemški uvoznik po novih določbah dovoljenje za plačilo uvoza.
Zapravljanje narodnega premoženja
V zadnjem času so nekateri jugoslovenski listi z nekakim zadoščenjem poročali o tem, da se je naš izvoz v Italijo letos navzlic povišani italijanski carini in preferenci za avstrijski les ugodno razvijal, in da nam preferiranje avstrijskega lesa prav nič ne škoduje. »Jutro« je v zadnjem času ponovno opozorilo nato, da relativno velik izvoz v maju in juniju po uveljavljenju povišanih carin in avstrijske preference še ni dokaz za to, da naša država lahko izvaža v Italijo nadalje brez težkoč navzlic povišani carini in navzlic preferenci, ki Jo uživa Avstrija. Na podlagi statističnih številk smo tudi pokazali, da se Je po uveljavljenju povišanih italijanskih carin relativno ugodno razvijal le izvoz lz Bosne, dočim je bil Izvoz preko železniških postaj Ra> kek, Bohinjska Bistrica in Kranjska gora v štirih mesecih od maja do avgust« za 32% manjši nego lani v istem razdobja, kar priča, da preferenca za avstrijski les prav občutno škoduje izvozu iz Slovenije.
Pod naslovom »Zapravljanje narodnega premoženja objavlja sedaj »Trgovski list« zanimive številke, kjer primerja gibanje našega izvoza lesa v Italijo po količini in po vrednosti in prihaja do zaključka, da povečani izvoz po količini ne pomeni za nas dobiček temveč silno izgubo. Kaj pomaga če smo izvozili več, če pa smo za les izkupiM manj. že leta 19&2. so cene za mehki les silno padle. Toda kakšna sreča bi bila za nas, če bi lani mogli izvažati vsaj po cenah iz leta 1932., kajti potem bi dobili za 348.000 ton izvoženega mehkega lesa 81.4 milijona lir, medtem ko smo dejansko prejeli le 54.3 milijona lir, to Je za 27 milijonov lir manj. Toliko znaša naša Izigoba zaradi ponovnega padca lesnih cen v lanskem letu. če računamo z enakimi cenami, kakor v letu 1932. tedaj smo dalj lani Italiji 116.000 ton lesa zastonj.
To zapravljanje narodnega premoženja se letos še nadaljuje, kajti v primeri z lanskim letom se je naš izvoz v Italijo iet«>s v prvem polletju po količini dvignil za preko 14%, po vrednosti pa le za 6%; v primeri s pTvim polletjem 1932. pa znaša povečanje po količini 55%, po izkupičku ▼ lirah le 16%. Italija nam je povprečno plačala za tono lesa v prvem polletju 1932. 26S lir, lani 2H« lir, letos pa 201 liro. Zaradi padca cen smo torej leto« prejeli za skoro 18 milijonov lir manj, kakor bi dobili po cenah v letu 1932. Od nas uvožen lee •Italija v znatni meri prodaja v druge kraje in si z našimi nizkimi cenami pridobiva tuje trge. Tako ml s svojim zapravljanjem narodnega premoženja utrjujemo posredovalni monopol Italije za naš les. Res je, da je dane« kmečki gozdni posestnik v tako obupnem stanju da mora doblt.l gotovino za vsako ceno, ker ga pritiska davkarija ln Ima tudi druge nujne Izdatke. Gospodarska moč kmečkega posestva je pogosto le v gozdu, to gospodarsko moč pa moramo varova/fai na vsak način. Treba je gasd* neona posestnika .pomagati, da
krizo in da ostane vrednost njegove goad-ne parcele, ker je ta del splošnega narodnega .premoženja.
Gospodarske vesti
—	Konferenca trgovinsko-industriiskih zbornic v Zagrebu. Dne 3. oktobra se bo vršila v Zagrebu važna konferenca predstavnikov vseh t rgov sko-ind us tr ijski h zbornic v naši državi. Dnevni red te konference je naslednji: 1. davčna in taksna vprašanja; 2. zavarovanje trgovcev; 3. samoupravne dajatve; 4. industrijske prodajal-nice; 5. pritok tujcev v našo državo. Po končani razpravi o gornjih vprašanjih se bo lahko dnevni red razširil na druge aktualne probleme.
Hmelj
—	80 odst hmeljskega pridelka v žate-škem okolišu prodanih. Hmeljarska zveza v Zatcu poroča, da se je položaj na bmelj-skem trgu znatno zboljšal v korist hmeljarjem. Cene za vse vrste hmelja so se dvignile. Izpod 1700 Kč za 50 kg (63 Din za kg) je danes težko dobiti še blago. Okvir cen se je nadalje skrčil od 1700 do 2000 Kč (63 do '74 Dim za kg). Zaloge pri producentih, kakor tudi na žateškem trgu so vedno manjše. Pri producentih se cenijo zaloge samo še na 20.000 do 25.000 starih stotov. Tendenca je nadalje zelo čvrsta. — Zadruga hmelj-skih trgovcev v Zatcu pa poroča, da je po živahnem nakupovanju v preteklem tednu prišlo sedaj že več nego 80 odst pridelka iz prve roke. Tudi komisijske zaloge na žateškem trgu niso znatne. Cene se gibljejo med 1600 in 2000 Kč. Vsi hmeljarji so postali zelo rezervirani in ne oddajajo več. Pretekli teden so hmelj kupovali predvsem domači trgovci, pa tudi nemški pivovarnar-ji m ameriški uvozniki. Tendenca je na dal j« zelo čvrsta. — Iz Prage poročajo, da je za" radi nepričakovanega dviga hmeljskih cen izgubil na aktualnosti predlog za uvedbo minimalnih cen, ki naj bi znašale 1600 do 2000 Kč, medtem ko so sedaj cene na trgu narasle na 1600 do 2000 Kč. Od skupne letine v češkoslovaški, ki se ceni na 140.000 do 145.000 starih stotov, je prodanih 80 odst Čvrsta tendenca traja dalje in vlada živahno povpraševanje za izvoz v zapadne m severne države Evrope ter v Severno in Južno Ameriko. Nemčija za izvoz ne pride v poštev, ker znaša njena letina 110.000 do 115.000 starih stotov m bo ves pridelek skupaj s preostankom knske letine porab" ljen doma, ker znaša domača potreba okrog 180.000 stotov. Po diošlih cenitvah znaša v Franciji pridelek 45.000 do 50.000 starih stotov, v Poljski 40.000 do 45.000 in v Jugoslaviji 25.000 starih stotov.
Borze
1. oktobra.
Na ljubljanski borzi se je deviza New York v skladu z zunanjimi notacijami nekoliko popravila. Tudi Berlin notira višje. V privatnem kliringu notira jo avstrijski šilingi 8.40 do 8.50 (v Zagrebu promet po 8.36), angleški funti 22520 do 226.80 (v Zagrebu promet po 226.83) in grški boni 29.65 do 30.35 (▼ Zagrebu promet po 29.12). Španske pezete so se v zagrebškem privatnem kliringu nudile po 5.95, madžarski pen-gi pa po 9.95.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojni škodi nadaJje prilično čvrsta in notira vojna škoda za kaso 355 do 357 (v Beogradu promet po 357), za december pa 357 do 360 (v Beogradu promet po 360.50 in 360). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Promet pa je bil zabeležen v delnicah Trboveljske po 90 in v delnicah Šečerane, Osijek po 130 in 132.
Devize.
LJubljana. Amsterdam 2302.63 — 2313.99, Berlin 1363.47 — 1374.27, Bruselj 794-68 do 798.62, Curih 1108.35 — 1113.85, London 166.86 — 168.47, Newyork 3341.61—3369.87, Pariz 223.93 — 225-05, Praga 141.56—142.42 Trst 290.79 — 292.19 (premija 28.5«/.). Avstrijski šiling v privatnem kliring j 8.40 do 8.50.
Čarih. Pariz 20.20625, London 154)7, New-7ork 304.06, Bruselj 71.70, Milan 26.26, Madrid 41 8750, Berlin 207.7750, Berlin 123.10, Dunaj 56.90. Stockholm 77.70, Oeio 75.70, Kobenhavn 67-30. Praga 12.79 Varšava 57.9250, Atene 2.92, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu ) Beognad 12.02 London 26.52, Milan 46.14, Newyork 533.80, Pariz 35.56, Praga 21.89, Curih 175.66 100 S ▼ zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna Škoda 358 — 356, 7*'q investicijsko 71-50 _ 72.50, 7V« Blair 56.50 do 57.50, 8»/» Blair 66 — 68, 4•/• agrarne 40 — 41. 6*/. begluške 50 — 60
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 355 — 857, za oktober, november 356 do 357. za december 357 — 900, za januar 352 do 360. 7*/« investicijsko 71.50 den., 4% agrarne 41 den., 7°/« Blair 57 — 57.75, 8»/» Blair 65 — 68.50, 7*/» Drl hipotekama banka 67.50 _ 70, &/• begluške 59 — 60; delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agrarna banka 217 — 220, Sečerana Osijek 130 do 140, Trboveljska 85 — 90. Ljevaonica Os;jek 145 bi.
Beograd. Vofaa škoda 356 — 357 (357), za december 360 — 361 (360-50, 360), 7•/• investicijsko 71JS0 — 72 (71), 4*/» agrarne 40 — 44, 6*. begtjške 60.75 — 61-25 (61.25), v december 61 — 61.50 (6150), 7*/» Blair
57 _ 57.50 (57). Narodna banka 4120 do 4130 (4120), Priv. agrarna banka 216—217. (217, 216).
Dunaj. Dunov-Sava-Jadran 11, Državne
železnice 13. Rjše 7, Trboveljska 12.75, Al-pine-Montan. 9.70, Kranjska industrijska 4.50, Šecerana 16-
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago, L oktobra- Zafiefcm tečapr Pšenica: za deoember 102, za mar« 102.25; koruza: za deoember 77-6250, na marc 79.1250.
+ Winnipeg, 1. oktobra- Začetni tečait: Pšenica: za oktober 81.3750, za december 82.25, za maj 87.
+ Ljubljanska borza (1. akt) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 3© dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167-50; koruza (po na^^adni tarifi): stara sjha za oktober po 150 — 152.50; nova umetno sušena 8 kvalificirano garancijo po 12250 do 125; moka: baška »O« po 260 — 265; banateka »0« po 265 — 270-
+ Novosadska blagovna borza (L det) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, aradnje-baška in gornjebaška 112.50 — 115; okolica Sombor, sremska, /ažnobanateka 110 do 112.50; baška ladja Tisa 122 — 124; ladja Begej 121 — 123; slavonska 112 — 114; gornjebanatska 115-50 — 117.50; jmžnoba-natska 110 — 112.50; baška, banateka, ladja 120 — 122. — 0ve6: baski, sremski, slavonski 65 — 6750; banatski 62.50 — 65- — Rž: baška 107.50 — 110. — Ječmen: baSci. sremski 65/66 kg 104 - 106; jari, 67/68 kg 120 — 12250- — Koruza: baska 85 —87; okolica Sombor 86 — 88; banateka 82—84; baška nova sušena 70 — 75; za december-januar 60 — 62; bamaška nova suš. 66—68; sremska. norva sušena za oktober 74 — 76* Moka: baška, banatska (v oklepajah srem-ska, slavonska) »0g< in >Ggg« 190 — 210 (187.50 — 197.50); »2« 170 — 190 (167.50 od 17750); >5« 150—170 (14750 — 15750); >6« 125 _ 145 (12250 — 132.50); >7« 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 105 — 110 (105 — 110). — Otrobi: baški in sremski 81 — 83; banatski 79 — 81; baski ladja 84 _ 86. — Fižol: baški beli 140 — 14250.
+ Budimpeštanska termin, borza (1. t m.) Tendenca slabša. Pšenica: za oktober 15.48 do 15.49, za marc 16-69 — 16.70; koruza: za maj 10.47 — 10.48.
NUR-BLOND fi
specialni shampoo za blondinke |J
»roprečava, da p« naravi plavi lasje r« potemne. DoMva se poveod.
Repertoar
Drama.
Začetek ob 20. Torek, 2.: Orli«. A. Sreda, 3-: M igo — dekle z Premiera. Izven.
Opera. Začetek ot> 20. Torek. 2-: Zaprto. Sreda, 3.: Hovanščina. Sreda.
Montpemaea,
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Torek, 2.: Hamlet Otvoritvena predstava Izven.
Sreda, 3.: Zaprto.
Četrtek, 4.: Hlapci. Premiera.
RODITELJI !
Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako Je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina« za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa Obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17, leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma« lokrven.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br. 19147-33
Krojači:
Zahtevajte
krofaSke peči
za istočasno gretje 6 li-kalnikov v vsaki trgovini z železnino.
Izdelek:
Vojvodjuske livarne d. d., Novi Sad.
Beljakovine
telesnih stanic - kazalec na uri človeškega življenja
Kakšna razlika med nekdanjimi in moder-aimi preroki o vprašanju: Kako dolgo bom živel? Tam vedeževalke s kartami, hiro-manti, napovedovalci usode s pomočjo kavne gošče in z odgovori, ki so se slišali kakor norčevanje iz naivnega vpraševalca. Tu visoka znanost s krvno preizkušnjo in poskusnimi kunci. Znanost ima že več načinov, po k-terih izvaja khko sigurne sklepe o tem, kako dolgo bo neki človek živel. Najnovejša pa je metoda slovitega fiziologa, eksperimentalnega psihologa in raziskovalca življenjskih snovi. prof. Abderhalde" na. Po tej metodi se določa z eksaktnimi znanstvenimi pripomočki starost^ nekega človeka in posredno po njej dolžina preostalega' življenja.
Pri besedi »starost« ne mislimo na starostno dobo, ki se da dognati z leti in dnevi točno po rojstnem listu. Ta starost je goljufiva. Imamo stare mladeniče in mlade starce. Gre namreč za resnično starost, ki jo kažejo naši organi, za čilost naših življenjskih funkcij, za svežost naših beljakovin. Da je človek toliko star, kolikor ka-
žejo njegove žile, njegovo srce ali razpoloženje, to je le polovična resnica; pravilno bi se moralo glasiti: vsak človek je toliko staT, kolikor so stare beljakovine njegovih telesnih stanic. Mlada in stara beljakovina se ločita v marsdkakšnem pogledu, glede vodne količine, strukture, življenjske aktivnosti, količine razkrojnih snovi. Noben kemični reagens ne more tega natančno ugotoviti, pač pa življenje in to v obliki poskusnih kuncev.
Njih telesa so najboljši kemiki beljakovin na svetu. Če vcepimo kuncu bacile je-tike, se bodo v njegovi krvi stvorile protiv-ne snovi, ki uničujejo samo beljakovino teh bacilov in nobene druge beljakovine. Če mu vbrizgamo človeške beljakovine in mu čez nekaj časa odvzamemo krvi ter ji primešamo človeške ali kakršnekoli druge živalske beljakovine, postane ta kri kalna samo s primešanjem človeške beljakovine, kajti samo proti tej so se v kunčevi krvi stvorile protivne snovi, tako zvani razkrojni fermenti. Ta reakcija je tako natančna, da ne razlikuje samo beljakovin posamez*
Tajno oboroževanje Nemčije
Pred novo nemško gonjo proti versajskemu miru
Na knjižnem trgu v Londonu se je te Ini pojavila iz peresa bivšega nemškega mornariškega častnika, sedanjega emigranta dr. Helmutha Klotza, zanimiva publikacija z naslovom »Tajno oboroževanje Nemčije«. Avtor, ki razpolago z zaupnimi podatki, napoveduje v tej knjigi, da bo Nemčija v kratkem otvorila presenetljivo kampanjo z namenom, da bi razbila ver-sajsko mirovno pogodbo. V tej kampanji bo imelo najmočnejšo vlogo zračno orožje, •bo se pravi letala. Dr. Klotz pripoveduje
Letos v maju je imela nemška zračna sila nad 2500 modernih letal in nad 6000 letalskih motorjev. Osebni stalež je znašal 7500 prvovrstno izurjenih pilotov ter 60.000 izvežbanih rezervnih voditeljev aeroplanov, ki se že letos v oktobru lahko čvrste v armado.
Nadalje ima Nemčija po Klotzovih podatkih namero, da začne graditi novo flo-
Drama ločitve In ljubezni
27 letna madžarska zdravnica dr. Emi-Hja Kubecza je te dni v nekem budimpe-gtanskem kopališču poizkusila izvršiti samomor. Zabodla se je z nožem v trebuh, <ia so jo prepeljali v življenjsko nevarnem stanju v bolnišnico. Tam se je razkrilo, zakaj je prijela za nož. Bila je zaročena z nekim zdravnikom ki ni mogel dobBS službe v Budimpešti, ampak je moral veti v provinci daleč od nje. Iz obupa nad tem, da ne moreta živeti skupaj, je zdravnica segla po nožu.
tiljo podmornic, že danes razpolaga a 24 podmorskimi čolni najmodernejše konstrukcije, ki vozijo z brzino 24 vozlov nad morjem in z brzino 14 vozlov pod morsko gladino. Vsaka teh podmornic je opremljena z osmimi cevmi za bruhanje torpedov ter z dvema 12 cm brzostrelnima topoma. Poleg tega, pravi dr. Klotz, ima Nemčija že danes več podzemskih aerodromov, ki so popolnoma varni pred letalskimi napadi.
nih živalskih vrst, temveč celo beljakovine posameznih organov. Kri »ve«, da-li smo ji primešali beljakovine iz jeter, možganov, vranice, mišice ali kateregakoli organa ter ustvari v vsakem primeru specifične razkrojne fermente proti jetrom, možganom, vranici itd. Prof. Abderhalden pa je odkril, da razlikuje ta reakcija celo starostno stanje beljakovine.
Postopek je v principu zelo preprost. Poskusnemu kuncu vbrizgamo beljakovine mladega človeka. V kunčevi krvi se bodo stvorili razkrojni fermenti, ki so protivni specialno mladi človeški beljakovini. Če sedaj primešamo krvi ali seči tako prepari-ranega kunca beljakovine mladega človeka, se bo ta hitreje razkrajala nego beljakovina organsko starejšega človeka. Na ta način lahko ugotovimo, da-li izvira beljakovina od otroka, mladega, zrelega, starejšega ali betežnega človeka. To seveda vedno z ozirom na njegovo resnično biološko stanje, ne pa z ozirom na njegov krstni list.
Lahko si mislimo neke vrste živega kai&-stra iz kuncev, ki so vsak zase preparirani za razkrojevanje določene beljakovinske starostne skupine. Če hočemo potem zvedeti, koliko je kakšen človek star, primešamo majhno količino njegove beljakovine krvi ali seči kuncev in če se n. pr. skali kri na betežnost prepariranega kunca,^ tedaj pomeni to, da je dotični človek betežen, pa čeprav je po letih mlad. Iz tega pa je dopusten tudi sklep na dolgost njegovega življenja. Jasno je, da se biološko mlad človek lahko nadeja veliko daljšega življenja nego biološki starec. Znanost pa gre sedaj za tem, da izdela metodo, po kateri ibi se dala ta doba preostajajočega življenja izraziti z bolj konkretnimi številkami, s številom preostajajočih let

»Hauptmaiuiii se mesa
pravi njegov branltelj In zahteva, da ga preiščejo psihiatri — Lindbergh meni, da so topot prijeli
pravega
Preiskava proti Hauptmannu prinaša dan na dan nov i senzacije. Hauptmarmov branitelj Fawcett zahteva od sodišča, da morajo njegovega pacienta preiskati psihiatri, češ, da se mož ves čas preiskave čudno vede. Skoro nepretrgoma je top in apatičen in molči na zastavljena vpraša-nja. žlico, ki so mu jo prinesli neki dan z jedjo v celico, je razlomil na štiri kose in jih skril. Fawcett dokazuje, da si ni mogoče predstavljati, da bi hotel Hauptmann s tako nedolžnim predmetom, kakor je jet-niška žlica, razžagati omrežje svoje celice in pobegniti, ko vendar vidi, kako je zastražen. Njegovemu klijentu se je, po teh
lezervisti proti aktivni vojski
Francoski generali so te dni prteostvovaH pri Mom-melono vojaškim manevrom, v katerih so se merili rezervisti % vojaki aktivne armade. Na zgornji sHkl vidimo armadne inšpektorje, ki zasleduje*) kratenje čet, spodaj pa avtomobilsko strojnico
■mnJkih sodeč, moral omračiti um.
Državni tožilec v New Yorku Broux pravi, da je konfrontacija Lmdbergha s Hauptmannom rodila popolnoma pozitiven uspeh. Lindbergh je izjavil, da je prepričan o tem, da stoji pred njim ugrabitelj umorjenega sina. Tudi policisti, ki so videli Hauptmanna, menijo, da je ta vtis pravilen. Na podlagi teh pričevanj kani državi-no tožilstvo proti Hauptmannu razširiti obtožbo ne le zaradi izsiljevanja, ampak tudi zaradi ugrabitve. Sodna obravnava bo konec oktobra. Ves čas procesa bo v sodno dvorano zabranjen vstop osebam nemškega rodu in židovskega pokolenja, da se tako preprečijo politične demonstracije.
Newyorška policija kljub dosedanjim odkritjem mrzlično raziskuje dalje ter išče nekega skrivnostnega mistra Johna. Ta John je baje oseba, ki je prejela iz rok dr. Oondona na pokopališču odkupnino v znesku 50.000 Ooiarjev. Mister John je ime! prijateljico z imenom Ani ta Lutzenberg, ki baje dobro pozna osebnost Johna.
V Brouxn je te dni ovadila lastna žena poikrrji nekega Mauerja, ki je bil velik Hauptmarmov prijatelj in je kmalu po aretaciji Hauptmanna izginil iz New Torka. Baje ee je vkrcal na ladjo proti Evropi. Morda je prav ta Mauer pomaga! Haoptmannu ln je, čim je videl, da je Etaaptmann v nevarnosti, odnesel pete iz Amerike. Poleg- tega so aretirali v Chica-gu bivšega, kaznjenca. Bowena, ki tudi kaže neke sličnosti % osebo, o kateri navaja Lindbergbov posrednik dr. Condon, da je prejela od njega na pokopališču denar.
Suša uničuje čajne nasade
Ix Ooiosnba javljajo, da vlada na Ceyto-sm •d*™ suša, ki bo napravila neizmerno £todo na čajnih nasadih in na plantažah ea kokosove orehe, čajni nasadi v provinci T7wa, ki flftovl posebno zaradi svojega efomsiBRSnega čajnega pridelka, bodo letos najbrž popolnoma, uničeni.
Na otoku viada taka suša, da postajajo opice predrzne kakor še nikoli ter vdirajo ▼ aovefike naselbine in napadajo IjocU.
Drama v ekspresnem vlaku
Mednarodni iskala celih
Y brzem vtaku Parix_Ves*t±mlgiia se je prrošH teden ponoči odigrate, skrivnostna drama. Kontrolor spalnih voz je pri obhodu spalnega oddelka odkril v kupe ju prvega razreda trupli dveh potnikov in obvestil o tem policijo. Spalni voz s trupli
ld ga je kriminalna policija deset let, je umoril svojega prijatelja in ustrelil sebe
go žensko, ki mu je obetala velikansko da. to. Policija na Poljskem je po umoru Zif-ferjeve prijela njenega moža in njegovo sestro in sodišče ju je obsodilo na večletno ječo. Za pravim morilcem Josefom Ziffrom pa je izdala tiralico. Dolgo se ji je odtego-
Žrtev nesejo na nosilih iz vagona na postajo
mrličev so na prvi postaji po o*finltJa odklopili ter ga izročili detektivom, ki eo takoj uvedli preiskavo.
V prvem trenutku so vsi domnevali, da sta potnika, ki so ju našli mrtva v spalnem vozu, trgovca iz Niče. Pri enem izmed mrličev so našli v žepu izkaznico na ime Alibert. šele potek preiskave je pokazal, da je to ime napačno in da se mrtvec v resnici piše Josef Ziffer, ki je poljski državljan rodom iz Krakova. Ziffer je tafl mednarodni kriminalni tip, katerega so že več let zasledovale kriminalne oblasti več držav na kontinentu, ker pa ee je umel spretno skrivati, je bilo to zasledovanje brez uspeha.
Ziffer je namreč v juliju 1923 na brežini Treport pri Dieppeju umoril žensko s štirimi streli iz samokresa. Po zločinu je izginil. Policija, ki je iskala storilca skoro deset let, je že obupala nad iskanjem in sklenila, da se položijo spisi o umoru ad aeta. Toda borih 19 dni pred zastarelostjo afere je došla policiji anonimna ovadba, ki je omogočila ugotovitev istovetnosti žrtve in morilca.
žrtev je bila 24 letna poljska pevka Zofija Zawuska, ki jo je vzel Ziffrov brat, ki je bil 1. 1913 stotnik v avstro-ogrski vojski, za ženo. Poroka je bila 1. 1913 v Ljubljani. Josef Ziffer, njen svak, je pred desetimi leti izvabil nič hudega slutečo svakinjo najprej v Berlin in slednjič v Bruselj, kjer jo je umoril.
Ta umor ni bil samo njegovo delo. Izvršil ga je na zahtevo svoje rodbine, ki je storila ta sklep zato, da je mogel Ziffer, bivši stotnik, stopiti v zakon z neko dru-
Betlamini v vojaški uniformi
val in šele pred kratkim je bilo mogoča ugotoviti, da sta Alibert in Ziffer ena in i ista oseba.
Umor v spalnem kupeju pojasnjuje tudi,; to stvar do kraja. Ziffer, ki je bil v očeh kriminalne policije razkrinkan do kraja, je slutil, da se ne bo mogel več dolgo skrivati. Zato je v brzem vlaku umoril svojega izdaje osumljenega prijatelja Betlami-nija, takisto zločinca in morilca, ki je prei enajstimi leti umoril svojo ljubico v nekem, gozdu pri Bruslju ter nato kakor Ziffe" izginil brez sledu. Pri Ziffru so našli v žt. pih 29.000 frankov gotovine.
Jubilej rastlinarja Mičurina
V Moskvi so te dni obhajali šestdeset-Setnico rastlinarja Mičurina, ki si je stekel ogromne zasluge za vzgojitev sadnih vrst, ki ne pozebejo tako kmalu ter uspevajo tudi v severnih deželah.
S svojimi uspelimi poskusi je Mičurin vzgojil nad 50 novih vrst jabolk, 14 vrst hrušk, 22 vrst črešenj, 10 vrst sliv tat 5 vrst grozdja ter celo serijo jagod, ki so poprej rasle samo v soočnejših deželah. Mičurinu gre zasluga, da imajo danes v Rusiji trto, ki rase in z»ri do 32. stopnje severne širine. Takisto se je Mičurin % uspehom udejstvoval kot gojltelj rož.
Začetki Mičurinove kariere segajo ▼ loto 1888, ko je najel za svoje eksperimente 6 ha zemlje. Danes razpolaga z državnim posestvom, ki meri 8000 ha ter ima že cel rod učencev, ki delujejo po njegovih načelih. Posebnost Mlčurinovih pripomočkov je elektrobiološfci laboratorij. Ruska vlada je Mičurinu v zahvalo za njegovo življenjsko delo preimenovala mesto Korfcv blizu Mičurinove farme v Mičurinsk.
Planinarski rekord
Župnik dr. Reusch, član Marangujeve misije v Tanganjiki, je po poročilih angleških listov nedavno že triindvajsetič dosegel vršac Kili man d/ara, najvišje gore v Afriki, ki meri 5360 m.
Železniška nesreča na Angleškem
14 mrtvih, 50 hudo ranjenih — Strojevodja je prezrl
signal na „stoju
Ka važnem angleškem železniškem kri-«SSu Winwick blizu Warrnigtona v Lan-caainreu se je primerila huda železniška katastrofa, ki je uničila štirinajst dragocenih človeških življenj. Ekspresni vlak EustoruBlackpool, ki je vozil iz Londona v Flee(twood, je zavozfl v polnem diru v neki oeebni vlak. Sunek je bil strahovit, učinek nič manj grozen. Osebni vlak je odleteli kakšnih 100 m daleč od tira, dva vagona sta se zarila drug v drugega. Lokomotivi obeh vlakov sta popolnoma skriv-ljemi.
Iz razbitih vagonov je takoj odjeknilo Ječanje ponesrečencev, med katerimi so poleg mrličev našteli tudi 50 hudo ranjenih oseb. Mnoge ranjence so morali naravnost izžagati iz vagonov. Zdravnikom tn reševalcem so bili na razpolago vsi osebni in tovorni avtomobili, ki so odvažali ranjence v bolnišnico. Ker je železni-
Devet dni in pol v aeroplanu
Mladi avstralski letalec James Melrose se je 20. septembra dvignil k poletu iz Avstralije v Anglijo ter je po devetih in poi dneva poleta pristal na letališču v Croydonu. S tem je prekosil rekord Jima Molliscma, ki je doslej držal rekord te vrste. Značilno pa je, da mu Angleži nočejo uradno priznati tega rekorda, ker ni bil Melrosejev namen potolči Mollisona, ampak je dosegel rekord zato, ker je bil prisiljen tako dolgo ostati v letalu. Melrose se bo udeležil letalske tekme v poletu iz Anglije v Avstralijo, ki se prične 20. t. m.
ško križišče na mestu nesreče precej v temi, so morali zakuriti ognje, da so videli okofli sebe. Najpretresljivejšo sliko je nudila skupina dveh mrtvih otročičev, ki sta ležala v objemu na tračnicah.
Vzrok katastrofe ni še docela pojasnjen, vendar se zdi, da je strojevodja spregledal signal na »stoj«. Naravnost čudovito naključje je, da se ni ponesrečil niti en železniški uslužbenec. Vlakospremno osobje ni ranjeno in sprevodniki so si le nekoliko odrgnili kožo.
Piccard hoče vzleteti 30.000 m visoko
Iz Berna poročajo, da se je prof. Piccard izrazil, da bo prihodnje leto s stnatosfer-riim balonom vzletel v višino 30.000 m. Zdaj prof. Piccard študira tehnične možnosti svojega nameravanega podviga. Startal bo najbrž v Švici.
General — korupcionist
Rumunski vojni minister je razrešil službenih dolžnosti generala Konstantina Di-mistrica, generalnega inšpektorja orožni-štva. Dimistrica je hudo kompromitiran z neko korupcijsko afero, zaradi katere pride pred vojaško sodišče.
Kraljica lepote — in tatica
V Temešvaru so prijeli lansko kraljico lepote Irmo Lantosevo. Lantoseva je obiskala neke sorodnike v Aradu ter jim je ukradla v času svojega obiska TO.OOO leje*.
Novi francoski kovanci
Na podlagi finančnega pooblastila iz leta, 1928. je francoska vlada dala kovati ln spravlja pravkar v denarni obtok zlate kovance po 100 frankov (slika zgoraj) ht novce iz niklja po 5 frankov (spodnja slika)
ANEKDOTA
Starega Degasa so vprašali, zakaj se nt oženil. Degas je rekel-:
»Oženil se nisem zategadelj. ker do da. nes še nisem srečal moža, ki bi si želel, toitS njegov oče.«
VSAK DAN ENA
s\
»Kako visoko pa sva sedaj?« .»Natančno 1479 m nad morjem, če s4 dsrigneva na prste, pa še nekaj cm više.«
vJUTRO< St 228
flSBB
rF-
■ 7 a*
Turek, 2. X. 1934
ŠPORT
Ljubljanski derby Ilirija : Primorje
Stražniki se zbirajo, kakor pred nevarnimi demonstracijami. Nekajkrat podeset, kolikor jih običajno zadostuje, da vzdržujejo po vsem mestu red, jih je zs«traarto igrišče, da v primeru nevarnosti s pendreki posežejo med razgrete partijce.. ±*a je bila tokrat tekma nenavadno mirna, znak, da hnjskajoca publika le slabo
vpliva na igrače
iJobtfmta, L oktobra Tekma je bila hkrati v znamenju male-
<■	ga jubileja- Ilirijanski napadalec Doberlet
V nederjo »la obe ljubljanski nogometa ^	desetletnico, od kar igra v pr-
moštvi Ilirije in Primorja, ki igrata v dr- yem mo§tvu za svoj klub, in obenem svojo lavni ligi. od:graii tekmo, ki je kazala, da tristoto tekmo, za kar so mu pred pričet-
bo odločilnega pomena za končni izid tek- korn igTe izr05j|i šopek rož mcvanj. Čeprav »poznavalci« domačega športa Iliriji niso zaupali zmage, so bili prepričani, da bi ta mogla Gradjanskega iz Zagreba pahniti na četrto, zadnje mesto, llirijansko moštvo je proti Primorju zaigralo eno svojih najlepših tekem, ki je bila dokaz, da je ertajstorica tehnično lepo napredovala, predvsem pa daleko nadkri-Ijevala znanje nasprotnika. Tudi največjo napako vseh naših nogometnih moštev, ne-točao podajanje žoge je Ilirija že lepo popravila. Da ni dosegla boljšega rezultata
E-oti Primorju kakor 1 : 0 je vzrok neod-čnost napada, ki pred sovražnimi vrati ni znal izrabiti marsikatere prilike, več nevarnih strelov pa je zletelo mimo aH preko gola. Kljub obema točkama, ia si jih je Ilirija s to tekmo priborila, pa ostane na zadnjem mestu, ker je Gradjanski pre-' magal Haska in bi moral svojo poslednjo tekmo s Prmorjem izgubiti 6 : 0, da bi se zaradi takega poraza mogla Ilirija preriniti na predzadnje mesto. To je skoro nemogoče. Morda je v Zagrebu tokrat prevladal lokalni patriotizem in so Haškovci »purgerjem« darovali en lastni gol le zato., da ostanejo v ligi obe zagrebški moštvi namesto obeh ljubljanskih.
Jubilantu Dober letu častita ta oba kape-tana moštev (Hassl-Primorje na levi in Berglez-Ilirija na desni). — V običajni obleki Betetto, ki je izročil čestitke nogometnega podsaveza
Pred lahkoailetskim frobojem Beograd-Zagreb-
Ljubljana
Krasni jesenski dnevi so Kakor nalašč
ustvarjeni za to lepo in naše največje letošnje lahkoatletako tekmovanje, ki se vrši v soboto in nedeljo, 6. in 7. oktobra na igrišču Primorja.
Ni treba na dolgo in široko opisovati visoki kvalitetni nivo tega trrooja, ki bo prekosil vse dosedanje lahkoatletške prireditve •v naši državi, tudi vsa lahkoetletska državna prvenstva, z izjemo letošnjih balkanskih iger v Zagrebu. Sestali se bodo v plemeniti borbi najboljši in izbran; borci iz vseh najboljših jugoslovenskih lahkoatletskih klubov, tedaj vsa naša državna reprezentanca, ki nas je letos tako uspešno zastopala v borbi z vsemi najboljšimi lahkoatleti balkanskih držav.
Sodelovanje reprezentance Zagreba je končnoveljavno perfektuirano; v zadevi sodelovanja reprezentance Beograda pa so se pojavile težave predvsem gmotne narave, ki so v stanju onemogočiti sodelovanje Beo-g-ajčanov.
Ako bi ljubljansko športne občinstvo po-sečalo lahkoatletske prireditve v takem številu, kakor ga lahka atletika kot kraljica vseh športov upravičeno zasluži, bi odpadli vsi pomisleki finančnega značaja, ki onemogočajo vse, tudi najmanjše lahkoatletsike prireditve: kajti pri gostovanju vsakega, tudi najcenejšega zunanjega moštva, se vedno na koncu pojavlja vprašanje stalnega deficita in vprašanje, kdo bo ta primanjkljaj kril
To vprašanje je tudi glavne ovira, da ne more naša lahka atletika, ki razpolaga z odlično kvaliteto in kvantiteto, kakor nobeno drugo mesto v naši državi, s hitrejšimi koraki slediti napredku ostalih kulturnih mest
Za g-eb, ki je do letošnjih haTkanskih iger celo m letošnjem poedin9kem državnem prvenstvu zaostajal po številu obiskovalcev lahko atletskih prireditev za Ljubljano, je na balkanskih igrah prekosil samega sebe! V treh dnevih je beležil 55.000 plačujočih ob;skovalcev in s tem številom za nad sto odstotkov prekosil milijonsko italijansko mesto Turin, v katerem se je vršilo prvenstvo Evrope v lahki atletiki! Zagreb, ki se je dosedaj ogreval skoraj izključno za nogomet, je ob tej priliki pokazal svojo visoko razvito športno zavest!
Zakaj ne bi Ljubljana, vsaj v miniaturi, sledila Zagrebu? Športna Ljubljana! Ti imaš v svoji sredi lahlftjatletskega prvaka Jugoslavije za moštva, ASK Primorje, in prvaka Jugoslavije v cross-countryju, SK Ilirijo: iz njih vrst so izšli trije zmagovalci na letošnjih balkanskih igrah, najhitrejši Kovačič, najvztrajnejši Krevs in najmočnejši Stepišnik. Ti si tudi vzgojila odlične
jugoslovenske »lahkoatletske borce Bručana.
Gorska, Martinija. Sporna m Žor«o Aleša ki so naši ponosni državni reprezentanci na balkanskih igrah priborili preko ene tretjine dragocenih točk.
Pokaži, da znaš pravilno ceniti najglobo-kejši m najpravilnejši zdravstveni vpliv lahke atletike pri propagiranj telesno-vzgojne ideje med našim narodom, kakor tudi truda polno delo najmlajših njenih pionirjev. Poseti polnoštevilno plemenito borbo svojih najboljših sinov z najboljšimi reprezentanti naših prestolnic Beograda in Zagreba. Izpodbujaj jih ob tej priliki m vlivaj jim novih moči za nadalinje OTa-nje ledine lahkoatletskega pokreta. Oni so Tvoje velike nodpore potrebni, dostojni in vredni' Podpri jih odslej naprej vedno: vedno boš z njimi zadovolina rn na njihove usnehe vedno bolj ponosna.
Napolni 6. in 7. oktobra igrišče Primorja!
Zaključek table-tenis turnirja Hermesa
V nedeljo se je končal table-tenis t»r nir, ki je prinesel tele rezultate:
Single dam: Dečman : Tavčar 3 : L Prvakinja Dečmanova.
Single naraščajnikov: Prvo mesto je zasedel Marinko po borbi z Deklevo 2 : 0. Marinko je igral zelo dobro, Dekleva pa požrtvovalno in borbeno. Oba obetata, da postaneta še dobra igralca.
Moštva: Zmagala je Ilirija L nad Herme-som I., ki je nastopil brez svojih najboljših igralcev Nemca in Horvatha.
Double gospodov: Prvaka sta povsem nepričakovano Nagy in žiža, ki sta z lepo igro premagala favorita Weisbacher-Geržiniča.
Mixed-double. Favorita Weissbacher-Deč-ma.no va sta potrdila svoj sloves in se plasirala kot prva.
Single gospodov: V finale so se plasirali m zmagali, kakor sledi: Weissbacher, Ziža Nagy in Geržinič. Omeniti moramo, da se je plasiral Nagy v finale šele po hudi borbi z Drovenikom II., ki je igral bolje, imel je pa precej smole. Marinko je krasno igral proti Žiži, ki je odločil zmago šele v petem setu z večjo rutino.
01d-boys: Včeraj smo pomotoma javili, da se je placiral v finale Nagy Viktor, v resnici pa g. mg. ph. Picooli, ki je izgubil z Drovenikom Doretom 0 : 2. S tem je postal g. Drovenik Dore old~boys prvak.
O turnirju lahko omenimo še to, da je bil mnogo prezgoden, kar se je pri igračih zelo poznalo. Saj so igrali vsi pod svojo običajno formo. Organizacija turnirja je bila vzorna. Občinstvu so bile v svrho pregleda narejene krasne tabele. Obisk s strani občinstva bi bil lahko mnogo boljši. Razdelitev daril bo 14. oktobra na Belle-vueju.
Teniški turnirji na Iliriji
Razpis srednješolskega in akademskega prvenstva Ljubljane v tenisu.
SK Ilirija priredi v petek 5. m soboto 6. oktobra prvenstvo srednješolcev in akademikov v tenisu za leto 1934. Prireditev bo vseskozi propagandnega značaja m ima namen zbrati vse ljubljanske mlajše moči v borbi za omenjena prvenstva. Turnir se vrši ločeno za srednješolsko in akademsko prvenstvo. V obeh skupinah se tekmuje v singlu in doublu gospodov, če se prijavi zadostno število tekmovalk, tudi v singlu dam. Sistem tekmovanja se bo določil po številu prijav. Pravico sodelovanja imajo samo srednješolci, oziroma akademiki Ljubljane. Prijave je poslati do petka opoldne na SK Ilirija, kavarna Evropa, podrobne informacije pa se dobe vsak dan od 14. do 16. na teniških prostorih SK Ilirije. Prrjav-nine ni. Prijavljencem so za trening na razpolago prostori in žoge do pričetka turnirja, ki bo v petek ob 14. V slučaju ne<po-voljnega vremena se turnir od god i na prihodnji teden.
SK Ilirija pripravlja tudi velik interni družabni turnir, ki bo predvidoma 13. in 14. oktobra in na.katerega opozarja vse ljubljanske teniške igralce.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. dne 26. sept 1934.)
Kazenskemu odboru se predajo igralci: Uhan Adolf (Slovan) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Slovan : Reka 23. septembra. Pavšek Albert (Korotan, Ljubljana) in Aljančič Oto fSlavija), oba zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Korotan : Slavija 23. septembra
Upravnemu odboru se preda Sava, ker ni oddala postave moštva na predpisani tiskovini pri poskusni tekmi Sava : Triglav 16. septembra v Hrastniku. Predlagajo se
■pravnemu odbora kWbi Triglav, Hrastnik,
SK Kamnik in SK Radomlje za sprejem v članstvo JNS ker so v redu odigrali predpisane poskusne tekme. Poziva pa ae SK Radomlje, da predloži v verifikacijo svoje igralce na predpisanih tiskovinah.
Na podlagi poročila slu&ujočega odbornika g. Berganta se preda k. o. igralec Ter-ček Ivan (Mars) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Mars : Jadran 23. septembra. Protest Svobode, Ljubljana proti verificiranju prvenstvene tekme Svoboda : Mladika, odigrani 23. septembra, se preda upravnemu odboru.
Protest Retja proti verificiran jn prvenstvene tekme Retje : SK Trbovlje, odigrane 23. septembra, se preda S. Z. N. S. \ izjavo. Protest Slovana proti nastopu igralca Repovža Franca v moštvu Reke na prvenstveni tekmi ReJca : Slovan, odigrani 23. septembra, se odstopi n. o.
Poziva se Sloga, Ljubljana, da takoj dostavi obračun od prvenstvene tekme Sloga : Grafika in eventualni delež Grafiki, enako da dostavi SK Celje obračun Rapidu od prvenstvene tekme SK Celje : Rapid, odigrane 23. septembra v Celju.
Na izjavo Svobode. Tržač, glasom dopisa od 19. septembra, da bo sodelovala v jesenskem prvenstvu, se popravi sklep zadnje seje, tako da se prvenstvena tekma Svoboda : Korotan, Kranj, ne verificira s 3 : 0 p. L, temveč se bo verificirala z doseženim rezultatom.
Na podlagi poročila službujočega odbornika g. Dorčeca se preda OZKS as. g. Mrd-jen zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda : Mladika 23. septembra.
Vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov gg. Mahkovca, Svetka, Bucika. Galova, Berganta, Tauferja in Dorčeca .Pozivata se službujoča odbornika gg. Btrfjevič in Cigler, da takoj pošljeta poročila o odigranih tekmah 23. septembra. Opozarjajo se službujoči odborniki, da morajo vedno po odigrani tekmi poslati poročilo tudi z navedbo inkasa in nakazati pripadajoči znesek LNP.
Službeno Iz SZNS. Ker je Ml v zadnjih
službenih objavah pomotoma izpuščen, se naknadno obvešča g. Jordan Dragom i r iz Litije, da bodo sodniški izpiti 6. in 7. t m. v Ljubljani. Seja OZKS bo danes ob 20. v prostorih LNP v nebotičniku. Na sejo se pozivajo v svrho zaslišanja se. gg. Jordan ob 20. Mahkovec ob 20.15, Vidic ob 20.30 m Baltezar ob 20.45.
Koturaški pod savez Ljubljana. Redna seja upravnega odbora dane« ob 20. v posebni sobi gostilne pri Amerikancu.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Po sklepu 24. redne seje načelstva nogometne sekcije se uvede kazensko postopanje proti igralcem: Kos, Primožič, Rožič, Cernač, Rihter. V zvezi s tem se suspendirajo Kos, Primožič, Rožič. Vseh pet igralcev bo zaslišanih ob času, ki bo objavljen v članski knjigi.
Športna manifestacija v Trbovljah. Na
pozdrave, ki so jih poslali športniki naših rudarskih revirjev, se je po Najvišjem nalogu zahvalil predsedstvu zborovanja marša lat dvora, g. ban dravske banovine dr. Marušič ter minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinovič. Gospod minister pozivlje v svojem dopisu, ki je naslovljen na g. inž. Debelaka, športno mladino rudarskih revirjev, naj nadaljuje svoje započeto delo v procvit jugoslovenskega športa. S poudarkom sporoča svoje veselje, da je rudarska športna prireditev potekla v iskrenem nacionalnem duhu. kar vsekakor služi v čast tamkajšnjim športnim voditeljem.
Šport v Trbovljah. V nedeljo se je odigrala v Trbovljah druga prvenstvena tekma v tej sezoni Srečala »ta se Trbovlje ia Dobrna Moštvi sta si bili enakovredni, kar priča tudi rezultat 1 : 1 (1 : 0). Prvi polčas je imelo SK Trbovlje več od igre, le pred
golom — kakor običa jno —• neodločnost. Drugi polčas se šele znajde Dobrna in iz prostega strela izenači Dobrna ima dovolj Šans. da svoj seore zviša, kar pa ji prepreči dobro razpoložena obramba Trbovlja in pa smola pred golom. Tako je ostalo do konca remis. Moštvi sta se tudi prvič pozdravili po novih pravilih, kar pravi športniki vsekakor pozdravljamo. Nasprotnika sta si aamo na zelenem polju in ko je bitka končana, mora med njimi zavladati zopet stari prijateljski sportski duh. Sodnik g. Ober-lintner ni bil povsem siguren in je mnogo grešil obojestransko. Publike malo. P.
Gozdni tek SK Ptuja se vrši 14. t m. ob 14. le ob lepem vremenu. Teka se smejo udeležiti člani m prijatelji kluba. Tekmovalo se bo v treh skupinah: deca do 16 let, dame m starejši do 30 let. Za moške je predpisana obleka: hlače, srajca in primerne čevlje. Dolžina tekmovalne proge znaša okoli 3 km. Start m cilj je pri gostilni »Novi svet«. Za vsako skupino so po tri na-
frade, obstoječe iz plaket in drugih daril, rijavnina za člane 2 Din. za nečlane 4 dinarje. Prijave sprejema vsak odbornik SK Ptuja do eno uro pred startom.
ŽSK Hermes. Seja načelstva nogometne sekcije drevi ob 19. pri Kočarju. Na isto se vabita gg. Košenina in Kariž. Ob
20.15 istotam seja centralnega odbora. Važno!
SK Mara. Danes od 15JO obvezen trening za vse proste igrače. Pozivajo se predvsem Zavrl, Novak, Zadnik, Ožo. Ob 20. strogo obvezna seja pri g. predsedniku.
SK Reka. Redna mesečna seia danes ob 20. v konzumu. '
Iz Ptuja
j— Strel v če*«. Na pašniku v Borislav-cih sta se igrala 10 letni kočarjev sin Martin Zelenko in 16 letni posestnikov sin Lovrenc Kukovec. Oba sta pregledovala neko flobertko, ko je med tem prišel mimo neki pes, v katerega je hotel Lovrenc ustreliti. Nesreča pa je hotela, da je namesto psa zadel naravnost v čelo svojega tovariša Martina, ki se je ves krvav takoj zgrudil. Na pomoč prihiteli ljudje so dečka spravili v ptujsko bolnišnico, kjer so izvršili operacijo, vendar je njegovo stanje zelo resno Pa tudi če bo okreval, se je bati poznejših komplikacij.
j— žrtev materinstva. Pred dnevi je morala v bolnico komaj 23 let stara Katarina Sakelškova, žena viničarja iz Vum-paha. v bolnici je porodila dva krepka dvojčka, sama pa je darovala življenja dveh nedolžnih otročičkov svoje mlade ' življenje.
TT
ŽUPNO STARESINSTVO sporoča vsem gasilskim župam in četam pretužno vest, da je včeraj nenadoma preminul v starosti 56 let njegov mnogoletni vrli sodelavec, tovariš, župni tajnik
Jernej Vengust
poštni kontrolor, prvi podstarešina Gasilske zajednlce dravske banovine, član savezne oprave, častni član češkoslovaške in poljske gasilske zveze in drugih evropskih gasilskih federacij
Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil v torek, dne 2. oktobra 1934. ob %5. popoldne iz Gasilskega doma v Celju na mestno pokopališče.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1934.
Uprava gasilske župe sreza Celje.
8164
ZAJEDN1CNO STABE8INSTVO sporoča vsem gasilskim župam in četam pretužno vest, da je včeraj nenadoma preminul v starosti 56 let njegov mnogoletni vrli sodelavec, tovariš
Jernej Vengust
poštni kontrolor, prvi podstarešina Gasilske zajednice dravske banovine, član savezne uprave, častni član češkoslovaške in poljske gasilske zveze in drugih evropskih gasilskih federacij
Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil v torek, dne 2. oktobra 1934., ob %5. popoldne iz Gasilskega doma v Celju na mestno pokopališče.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1934.
Gasilska zajednica dravske banovine.
8163

Tužnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, zlata mati, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
veleposestnica In lastnica tvrdke Franjo Žagar
ki je po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 43. letu starosti danes ob 18. mirno v Gospodu zaspala.
Nepozabno pokojnico prepeljemo iz Ljubljane na Rakek. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti na Rakeku v sredo 3. oktobra ob 16. uri na tamkajšnje pokopališče v rodbinsko grobnico.
I Jubflana — Rakek — Marko vee, T. oktotira 1934.
FRANJO HMELAK, mož; LINE in FRANCI, sinova; FRANJA ROBI, mati, In vsi ostali sorodniki.
Meotol pogrebni tavod ObSki* UnWjiM
"-JU.
Marceli« Tinayre:
19
Upornica
Roman
Se nocoj, pri večerji, je hotela povedati gospodični Miraclovi svoj sklep.
>Pariz ... Kaj bi v Parizu?... Nobenih prijateljev nimam več. Pierre se je bil vsem odtujil. Denarja nimam. Svoje pohištvo sem raaprodala. Ob čem naj živim, dokler ne najdem službe? Sama revščina in zapuščenost me čakata. Blazno bi bilo! Zato tudi ne jvojdem v Pariz, tu ostanem .. .<
Oko ji je zletelo po trgu. Siva večerna senca je zalivala ostro-čele vrste hiš, višnjevkaste in rjavkaste strehe in rjasto drevje. Stolnica pa, velikanska in vendar lahkotno stremeča navzgor, je bila videti, kakor da bi se rahljala in rasla, ko je iztezala k Bogu flvoje neenake stolpe, ki jim je visel na konicah poslednji odsev minulega dne. A tudi te je zavila senca, ki se je vpenjala od ,vhodišč proti galerijam — in zdaj se je vzdignilo z najvišjega stolpa angelsko češčenje, golob somračne lire, in počasi splavalo skozi ves ,ta sivi sen.
Svetiljke so jele sipati zlate pike v mrak. Pismonoša je hodil iod hiše do hiše, potezal za rjava zvonila in privzdigoval težka trkala. Jozana ga je srečala pred hišo gospodične Miraclove
sDajte pošto kar meni,« je rekla.
>Dve pismi in časopis.«
Časopis je bil »Krščanski tednik«. Eno izmed pisem je bilo »rišle na uredništvo >2enskega sveta«, odkoder so ga bili poslali ca Jozano. Drugo pismo je bilo od Foucarta.
Pismonoša je rvonll pri otroškem zavetišču. V živem soju svetil jko je Jozana brala:
Spoštovana gospa«
Pošljem vam pismo, ki je danes prišlo za vas, obenem vas pa prijateljsko oštejem, ker ne daste »Ženskemu svetu« nobenega znamenja, da ste še živi. Kaj prav za prav delate v Chartresu?... Ce bi vam bilo predolgčas, pošljite nam časih kakšno »Pisemce o življenju na deželi«!
Ne obljubim vam, da bi vse sprejel; a že zaradi vaše lastne koristi bo dobro, da se spet oglasite.
Podpisujte se kratko >Jozana«, kakor prejšnje čase; to je tako prikupljivo.
S posebnim spoštovanjem
J. Foucart.
Jozana ni verjela svojim lastnim očem... Foucartove je bila zapustila nekam nanagloma, in ne on ne ona nista bila zadovoljna z njenim sklepom. In zdaj ji je Foucart mahoma sam prihajal naproti!
Ogledovala je drugo pismo, ki je imelo italijansko znamko. Pisava na naslovu je bila velika, trdna in krepka; Jozana jo je videla prvikrat. Ko je odprla ovoj, je z očmi poiskala podpis in presenečena vzkliknila:
>OL!«
Spoštovana gospa!
V Florenci sem po naljučju dobil v roke nekaj starih številk »Ženskega sveta«. V teh sem danes bral prelestni članek, ki ste ga posvetili moji knjigi.
Debeli zvezek, poln statistik in številk, vas ni dolgočasil, saj ga drugače ne bi bili prebrali. A vi ste ga brali in razumeli in duhovito seznanili z njim bralke svojega časopisa. To je uspeh, ki
nisem malo ponosen nanj. Bralce sem časih že našel, bralk še nikoli. Vi ste gotovo prva. In če niste zadnja, bodo moje sodob-nice le po vašem posredovanju zvedele, da živim in jim hočem dobro.
Ako je človek zaradi tega, kakor vi trdite, borilec za ženske pravice, tedaj sem borilec za ženske pravice. Jaz te besede ne maram; prilepili so ga, kakor reklamni listek, na najrazličnejše osebe in ljudi... Gospa Foucartova je borilka za ženske pravice, a vsak ve, kako polna ljubezni je do svojih sotrudnic. Tudi tisti veliki romanopisec je bil borilec za ženske pravice, z besedo in dejanjem — on, ki je pretepel svojo ženo, ker je bila privoščila sosedu prijazen pogled ... Vsi moški nagoni, vsi predsodki moža so se takrat zbudili v njem ...
Jaz izkušam biti brez predsodkov, gospa Jozana, in imam, takisto kakor vaše borilke za ženske pravice, da, še bolj od teh, veliko spoštovanje do prostosti drugih ljudi, tudi kadar so ti drugi ljudje ženske. Priznavam jim prav tiste pravice, ki si jih sam lastim, in ker se niti ne podrejam, niti malodušno ne vdajam v usodo, sočuvstvujem iz vsega srca z usodo teh neodvisnic, teh upornic svojega časa.
Tu imate mojo odkrito, res da nekoliko pozno izpoved. Ne smete je objaviti, ker je napisana samo za vas, gospa Jozana, ki vam najbrže sploh ni Jozana ime. To dražestno, skrivnostno ime je gotovo psevdonim? Škoda!
Hkratu pišem Foucartu, ki ni čisto moj prijatelj, a vendar več kakor zgolj znanec, in ga prosim, naj vam pošlje to pismo, čeprav se vam utegne zdeti smešno. Čestitam mu, da ima tako sotrudnico. Ta Foucart ne ve, kako je srečen'
V spoštljivi vdanosti vaš
Noel Delysle.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U Iščejo služb- Najmanjši znesefa za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi in teoitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oclaanega^oddelka	Dj„ J,. v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana.
GOSTILNIČARJI?
Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz Fruške gore. y sodčkih od 50 litrov naprej ga poSflja
B. MARINKO V,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
peseda 1 Din. davek 2 Din žifro ali dajanje na ■lovu 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaki 13 Dtn
Kdo te najbolje pripravi za pisarn, delo Tečaj za stenotipiste
JVwj.1l t strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, tr-gorvskem račurosfcviu, reklami itd. se otvori 2. oktobra. Solnima mesečno Di« 130. Kervni popust. Dnevni m večerni tečaji. Trgovski u6m zavod v Ljubi si — Kongresni trg ?/H.
5S1-4
Francoščino
in klavir
ptmfro jem priva.tmo, od nagle in otroke. Prijave »prejemam od lfl. do 4. popc-ldmo. A. Potnik (diplomi ra.na. v Parizu), WoI-fova wl. 10/11. stopnišče,
IL nadetropje.
25281-4
Učni tečaja
Trgov. društva »Merkur«
v Ljnbliani Tigovsko društvo »Merkur« o tvori poče-tk-om <*k-trbra večerne učne tečaje <>b delavnikih od 19. do 01. trre ta knjigovodstvo, stenografi jo slovensko in nemško ter nižji im višji tečaj za IflSki i<n iwmški jpsifc. Prijave v društvetni pisarni od 8. do 14. ure (Gregorčičeva ul. 27. pritličje, Trgovski dom\
Službo dobi
Seseda 1 Din. davek 2 Dtn Ba tafro ali dajanje na ■lova 5 Om. Najmanlš' 17 Din
Detektiva
spretnega, prebrisanega. ta io®ii»ka.v«in je resne privatne saderre, iščem. Ponnd>he ra ogl. odd. »Jutra« pod »•Remi« stvar«. 33254-1
Frizerko
pecfektno, in
briv. pomočnika
dobrega delavca, sprejmem. Komam Nrko, Po-l«n<=k» cesta 33.
2BSOM
Krznarsko šiviljo
samostojno in VAJENKO,
pridno in pošteno sprejmi« krznar Kemik — Ljubljana, Ž/idovska nI ioa 3.
35270-1
Hišnik
trpokojenec, poročen, brez
otrok, dobi službo	t Ljubljani. Sta movan je	prosto. Pismene ponudibe	ne ogl. odd. »Jutra« pod »Do 8. oktobra«.	2537114
Absolventa(ko)
filozofske fakultete, po možnosti iz stroke francoščine mi latinščine, iščemo xa privatista višjih razredov gimnazije na deželo proti popolni oskrbi in plaoi po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra.« pod »Absolvent«.
Briv. pomočnik
prvovrsten delaive« in bu-
bištucer, vojaščine prost, dobi stalno mesto. Upošteva se samo solidna in izurjena moč. Ponudbe mi oslas. odd-el. »Jutra« pod »Prvovrstna moč«.
250904
Briv. pomočnika
dobrega omdulerja, im
frizerko
sprejim«m takoj. Smarfcim-
ska IS.
26296-1
Pisarniška moč
perfektna. samo ieleizmin-ske stroke, dobi mesto. — Ponudbe z referencami na ogl. oddel. »Jutra« pod »Ljubnem« 2?«.
253064
beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aii dajan)« na
Mova 5 Dtn. Najmanj« zn^ek 17 Dtn
Vajenca
ki ima veselje do brvveke
obrti in ki je dovršil 6 razredov oravrra« So>Ie — išč«m. Oetaio po dogovoru. jlato X>ončec, britve«, Kranjca gora 381.
Deklica
stara 15 Jot, bi	Ši-
viljsko vajenko a-li v kra-biinjo. Naslov v vseh po-elova-hrpcab »Jwtra^.
80279-44
O. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Brivci!
Rad bi oddaj v račenje dečka i meščansko šolo. Pošljite naslov v ogl. oddeJ. »Joi'tra« ,nakar ee ®glasim osebno.	S52S7-44
Potniki
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
Potniki In potnice
laeimžijo 200 Din n& de« e člager predmetom. Predstaviti pri Hiocbibam, Ljubljano, StreJiška 37.
232
Knjige
Beseda lDln. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znese* 17 Din.
»Prokletstvo
ljubezni«
pretreeSijirt roroa.n r dveh delih imamo oa »Jogi po trni žanri oeoi 40 Dim. Naroča ee pri mpra/vi »Slo<v. Naroda« L «uiblKa»f-Ijev« aliea št. 5. Z naročilom j« poslati znesek.
34-740-8
r»r*
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šUro alt dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio
m elektriko, kopan. Ponudbe e ceno na ogl. odd. »Jutra-e pod »Modeni»o«
Kupim
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši sneeek 17 Din.
Sesalko
ki napaja kotel 6 do 10 atm. z približno 10 litrov na minuto, kupim. Naslov v sveh poslovalnicah »Jutra«.
25056-7
Briv. pomočnik
prvoirosfcen v moški stroki in bobi striženju, išče službo. Ponudbe na podr. »Jutra.« v Celju pod šifro »Bubi štnscer«.	35296-2
Prodajalka
H M opraiHja/la trudi vea gospodinjska dela. — išče »Imžbo v mestu al' na deželi, nastopi labko takoj. Ponudbe na oglasni oddei. »Javi« pod »Marljiva«.
25301-2
Vrecj-note
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zJato
kupuje po najvišjih temah
CERNE — juvelier
Ljubljana, WolTova nKe» 3
Prehrana
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Domačo hrano
fino, nudim 2 osebama po 13 Din dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	26300-J4
Prodam
Beseda lDln. davek 2Dtn. za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Emajlirano posodo
nekoliko okrašemo, prodaja po te® tt. Fr. Stopica, ieleao.ina, Ljubljana, Go-eposvetek« cesta. 1. 84879-6
Vabimo Vas
k nakupu v najoenej&i ob-lačilnicd A. Preaker, Sv. Petra cesta 14.	193
Kožušček
malo rabljen, bel, » S do 6 l«<tnega otroka prodam. Deržaj, Zvona/rek* ulica 9, n* vrtal.
26091-6
Polnojarmemik
do 60 en, ie rabljen, v dobrem eta-nijii, kupimo. — Pomtndibe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Ja.nr.enik 60«.	25293-7
Beseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje oa
slova i Din. Najmanlš' ene«u>i; i-> nin
Vlogo
LjuMjameke kreditne banke na 100.000 m 200.000 I>in jako pov-oljno prodam gotovino. 9t. Pna<zni3k Zagreb, Varšavska 6.
24960-16
Spomenike
te skladišča, za hranilne knjižice dobrih zavodov prodaja Fr. Kiwwvar, kam-tvosek. Sv. Križ-Ljiubljema.
229-16
Bančne vloge
in akcije kupu.je,_ prodaja, 1 omba-rdiira najsolidneje — St. Pra®nik, Zagreb, Vair-6. telefon 28-38.
24SG1-16
Gospa Rogačka, ki je takoj uganila, kaj ee zunaj godi, je zdirjala skozi kuhinjo na vrt, zagledala ubogega snažilca, kako cepeta med zemljo in nebom, In spustila senčno piahto, da bi ga prestregia nanjo. Njena pomoč je prišla res v skrajni sili, zakaj v naslednjem trenutku je snažrlec ■m dol,
Družabnika
nt feredoo dobro trgovino manujifafctur« »čeimo zaradi povečanja s kapitalom 70 do 100.000 Din. Mesečini ipromet do 100.000 Din. — Vstop takoj. Pomidbe na o^las. oddel. »Jutra« pod »J>anee redka prilikam.
25356-16
Službe išče
Seseda M para davek 'i dus oa Slfro aH da 'anle naslova 3Dtn Nai minW »n«»»»tr u run
Postrežnica
iS6e delo za nekaj ur žee dam. Vajena je tudi ku-h»ti. Našlo* v vseh po-dovalnicah »Juitra«.
25043-2
Dekle
poSteoo zanesljivo — ®6e kakršnokoli delo od 5. ure popoldne dalje. Ptomiudbe na. ogl. oddel. »Jmtira* tkw1 »Vsako delo«. 25500-35
Kodak fotoaparati
na obroke. Jugo-agemcija, Zagreb, Draeko^i6ev» 34. Prospekti breaplačiao. — Sprejemamo povsod i stopoike s ktvvoi jo.
M781-6
Beseda l Din. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvoriščni lokal
lep, svotoi, v mestn (160 m'), t upeljanim plinom, vodo ki električnim tokom takoj oddam. Naslov v ogL odd. »JiH,ra«. MJMO-19
Svetel ln suh lokal
za pisarno, tndi drvori&Sefi, na prometnem krajiii, v vimen eca. 100 kved. metrom, iščemo v Ljubljani za takoj ali M 1. februar 1985. »Ukodt«, d. 4-, L>b-ijana, Tyršev* e. 31, t'.Je-fon 32-49.	2S292-19
beseda 1 Din. davek 2 Din. sa Slfro aU dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisob. stanovanje
komfortno oddam v sredini mesta s 1. novembrom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
25177-21
V vi na Mirju
oddam em»- ali dvoeotfboo sta«M»va<nje, lepo, sotočmo, parketiraoo, plim, elektriko, vodoivod, v suteream, s 1. novembrom ea-mo odraslim osebam. Dopise na ogl. oddelek »Jntra« pod »Lepo, soiinčino stanovanje«.	25386-31
Dvosob. stanovanje
a fwitifclinamS. soln>6no, oddam na Ritmiki eesti 23.
25065-31
Dvosob. stanovanje
I. nad., balkon, vse priti-idioe, tmo poceni oddam novembra. Vodorodna 75.
26374-31
Enosob. stanovanje
pairkotiraoo, pri tranumj«, oddam. Vefkainft Leopold, Tržaška 10S.
2f?3SS-31
Trisob. stanovanje
T m rti, plin, kopaln+ca in e pri-tiklinami oddam mirni stramkii e 1. novembrom. Ogledati dnerroo: Osrta v Rožno doiia>o 36/T.
949M-01
Sobe išče
Beseda 30 para. davek
2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Dtn. Najmanjši znesek 12 Din
Veliko prazno sobo
ooitrotma drv« marajBi v ©emtni, wveot. ne predaleč zunaj, iščem. Zaieljena postrežba. Reflektira se na anmo stranko. Ponudbe t navedbo oeci« na ogl. odd. »Jutra« pod »Odob-■msiU.	25231-33a
Vrtno stanovanje
pritlično, soba. kabinet, k »h m ja in pritikl in«, v bližini nov« šišenske cerkve., oddam 1. novembra. Podjurata 18. 25806-31
Trisob. stanovanje
visokiopritličiBO, oddaan za 7K*vember stranki * odraslima osebami. Naslon v vseh poeioTaJBicah^jJtH trac.	28906-01
3eseda 1 Din. davek 2 Din. vil Slfro ali dajanje na-•k>va S Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
Kostanj
jedfel, l*p, debel, odbran, kopate najceneje pri tvrd-ki A. Načbbar, Radeče.
Kostanj
štajerski, lep, prebran, nudi po 2 Din franfco Rogatec po poraetju Korošec, Ma^perg.	252S7J33
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, brat in stric,
gospod
Janko Dejak
tapetnfk
izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 2. oktobra 1934., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kodeljevo 123, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1934.
Pepca, soproga, In sorodniki.
8167
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, papa in brat, gospod
Jernej Vengust
višji poštni kontrolor
dne 30. septembra postal žrtev tragične nesreče.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 2. oktobra 1934., ob 16.30 izpred mestnega poglavarstva v Celju na mestno pokopališče.
Celje, dne 1. oktobra 1934.
Globoko žalujoča rodbina
Vengust•
8169
Opremljeno sobo
* 9 posteljama, e poseftv rmm vhodom, iščem za 15. (. im. Pocradbe * navedbo-eene na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalen«. 2S068^33a
Gospodična
®5e ia takoj opremljeno sobo X vso oskrbo in souporabo dobrega klavirja. Ponmdbe z raavodbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Tatjana«.	25272-23»
n j L
Beseda 2 Din. davek 2 Din. aa Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
»Spominjam«
Sreda, tretjega, ob pofl 8bi-nh popoldne. Iskrene!
S406T7-94
iwnnnnm
seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
oddaa solidni osebi. werisova 15/HL, lervo. vrata 18.	25066-23
Opremljeno sobo
eolndno, oddam drpema dijakoma ali dijakinjama. — Reber 7.	255^7-23
Opremljeno sobo
lepo in soliTičnto, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
25275-23
Mesečno sobo
oddam takoj. Verstovfikova 7a, Mir je.	28277-28
Prazno sobo
zmiao, etvaniboiprf®a-
lj-eoo, e e*oufporaibo k-o^a.1 niče, oddeim. Miirje, Mar-23. Zvoniti dvakrat.	2a?31-2S
Jesen vesela
Dv^gntt^ |AfflM>!
Glasbila
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlš znesek 17 Dtn.
črn klavir
kratek, seb> dobro flbro-njen, z lepim glasom, poceni prodam. Zima, Wol-
fbva ulica 3CKL _
25278-36
Živali
Beseda l Din. davek 2 Din za Slfro alt dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
Nemške doge,
mladiče, sivo modre, prvovrstnih, na vseh mednarodnih raaetaivah odlikovanih staršev prodam. Silvo Kastelic, Marazuechlag, Roseggergaese 3<L 25050-27
Beseda 1 Din. dav^k 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moška rokavica
je bila izgub icm* v soboto ivečer od Hotela Metropol do karvame Emona. NaijdiAelj naj jo odda v ogli odd. »Jutra«.
253R92S
Zdravstvo
beseda i uui. davek 2 Din za Slfro aii dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Slabotni možkf!
Kadar ste spolno rtabot-ni ali Deraa^polofeni
takoj
pomore patentirano mehanično eredebno »Balus Standard«, ki ga je izumil zdravnik in čigar učinek je ugotovljen po mmogih adra-vnikih in pri-vatmftkih. V trenutku, Ve-da.r vi želite, pridete do Mželjene smožnoetu EDINSTVENO MEHANIČNO SREDSTVO ki vam pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno. Razpolagamo t velikim Številom zahvalni«. potrjenih po javnih notarjih. Novi prospekt »SALUS STANDARD« -n-poSljamo s točnim naw-diiloim i^Vkretno t zaprti kuvbr-M brei zainanjesa naslova za 10 D.n. (Denar aH poStn« zaamke.) Zastopstvo »SALUS«, Zagreb oddelek Jo. Varšavska ulica la. — Og pr. re? min. soc. poL i nar. zdravlja. S. br. 1SS40 od 7. IX. 1934.	280-40
Prazno sobo
veliko, s posebnim vbodom, 6 souporabo kopalnice, oddam s 1. novembrom. Le>vče»va ulica lll/L 25299-23
Opremljeno sobo
veliko, lepo, svetio in mirno, v sredini mesta oddam stalnemu, solidnemu! g>o-spodm. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«.
25061-33
Prijazno sobico
z vso oskrbo oddam 1 ali 2 osebama. Stari trg 28, ITI. nad., leivo. Zvoniti 2-krait	25289-23
Sobo
s hrano, za 1 ali 2 osebi, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
25290-^3
Prazno sobo
s posebnim vbod om oddam s 1. novembrom. Languso-va »lica 17, Miirje.
2K91-S3
Prazno sobo
lepo, bliTU ceotra. oddam dami. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
25304-23
Opremljeno sobo
lepo, veliko, mirno, oddam boljšem« gospodu. Slomškova 7/H., desno.
253CT7-23
Prijetno sobico
z vso oskrbo oddam v sredini mesta.. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	25306-23
Opremljeno sobico
suterensko, separi-Tamo. s souporabo telefona, oddam za 150 Din pri Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	25297-23
Sobo
z d*"ema posteljama oddam boljšima pnspodoma ali gospod ičnama. Naslov v vseh poslovauicah »Jutra«.
56284-2?^
Izvrstnega strojnega
ščipalca
( Maschinenzwicker )'
sprejme v stalno službo proti dobri plači
Zagrebška tovarna
čevljev Zagreb, Nova ves 13»
Zephir peči
so neobhodno potrebne povsod, kjer žele kuriti z drvmi
poceni, Mgienski tn udobno.
IZDELEK TOVARNE PECI ŠTEDILNIKOV in EMAJLA
„Zephir" d. d., Subotica
Zahtevajte brezplačno prospekte!
Samoprodaja:
Za Ljubljano: J os. Zal ta & Co^ Dunajska cesta št. 9.
Za Celje: D. Ra-kuseh.
Za Maribor: Železnimi Lotz.
Za Ptuj : Anton Brenčič.
Pri teh so skladišča vzorcev prvovrstnih »Elite« in ' »Eva« štedilnikom m iz iste tovarne.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
HUBERTUS plašči
garantirano nepremočlji>i znamke »S O K O« od Din 130—320.
DAMSKI PLAŠČI ZNAMKE „$OKO" NAJMODERNEJŠI PARIŠKI KROJI
ROČNO DELO!
Tovarniška prodaja »SOKO« oblek
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 23.	Celovška cesta 63.
Kranj: Glavni trg 102.
| ZAHVALA.
Za dokaze iskrenega sočutja ob priliki težke izgube naše ljubljene mamice, stare mamice, gospe
Jožefe Kariinger roj. Curhalek
zasebnice
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem ostalim, ki so predrago pokojnico spremili k zadnjemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo Narodni čitalnici v Spodnji šiški in njenemu pevskemu zboru. Vsem naša najiskrenejša zahvala. Ljubljana, dne 1. oktobra 1934.
Žalujoča rodbina CURHALEK-LORBER 8162	in ostalo sorodstvo.
obnemogel In cepnl	______________________
Urejale Davorin Ravlien. Izdala za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fraoo Jezeršek. Za Inseratni del je odgovoren Alej* Novak. Vsi « Ltubliani