Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Ipad. in abh. poslal» II. pppii - I.P.1.70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 900 lir -letna 1800 lir - Za inozemstvo: polletna 1300 lir - letna 2500lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XXIII - N. 9 (477) Udine, 15. maja 1972 Izhaja vsakih 15 dn Po volitvah Volitve so za nami. Vodstva strank so pregledala izide in potegnila svoje zaključke. Čeprav smo samo lokalni list, nas ne zanimajo izidi volitev samo pri nas, pač pa tudi v nacionalnem merilu, saj je odvisno naše življenje in nadaljni razvoj od svobode in demokracije v državi in nam ne more biti vseeno, če demokratične stranke, ki so garancija za demokratične svoboščine, nazadujejo pri volitvah. O teh zadnjih političnih volitvah lahko rečemo, da so demokratične stranke vzdržale pred ošabnim napadom desnice, da se niso uresničila velika pričakovanja, nade in nakane slednje, čeprav je razpolagala z ogromnimi gmotnimi sredstvi ter z velikanskim propagandnim aparatom. Lahko pa bi bilo šlo bolje pri nas in po vsej državi. Kot smo že predvidevali in pisali v zadnji številki našega lista, se ni na milijone emigrantov udeležilo te važne volilne tekme, ker jim je bilo to onemogočeno. Če bi bila prišla volit velika množica emigrantov, to se pravi naprednih delavcev, bi bili odločno obsodili puliiiko, ki jih je gnala po svetu. Posebno pri nas smo občutili odsotnost tisoče delavcev, izseljencev. Naj navedemo samo nekaj številk: v občino Dreka je prišlo volit samo 6 izseljencev od 350, ki jih je vpisanih v volilne sezname; v Sovo-dnjah 10 na 400, v Špjetru 300 na 1.800. Ker smo že v naprej vedeli, da naših emigrantov ne bo, nas volitve niso presenetile in niti razočarale. S samimi silami, ki razpolagamo doma, smo zaustavili pot desnici, katera je nazadovala v mnogih občinah, pridobile pa so stranke demokratičnega loka, s katerim so se sestala pred volitvami kulturna društva Beneške Slavenije. Na sestankih je bilo zastopano tudi naše uredništvo. Sestanki so se vršili med društvi in DC, PSI, PCI in PSICP. Društva so izdelala skupen dokument in vsako svojega o konkretnih zahtevah za rešitev gospodarskih, socialnih in narodnostnih problemov Bene- ške Slovenije. Kaj so o-bljubile stranke, ki so se razgovarjale z nami? Predstavniki DC so rekli, da vzamejo na znanje predložene dokumente in da jih dostavijo odločilnim organom stranke ter izrazili željo, da bi se še srečali z društvi. Predstavniki PSI so povedali, kaj so napravili do sedaj za zaščito Slovencev v Italiji, obrazložili osnutek zakona, ki ga je bil predložil v parlamentu poslanec Fortuna in obljubili, da bodo predložili ta osnutek zakona tudi v novem parlamentu. Delegacija komunistov nam je povedala, da se stalno zavzemajo za rešitev manjšinskih problemov. Tokrat so vodili dvojezična zborovanja po naših dolinah. Tudi komunisti so govorili o osnutkih zakonov, ki sta jih predložila Sema in Škerk v senatu in poslanski zbornici. Na sestanku so izročili društvom novo izjavo o priznanju naših pravic. Prav tako nam je obljubila vso podporo in popolno razumevanje PSIUP. Preko svojih delegatov se je stranka obvezala, da bo spet predložen v senatu Albarelov zakon za zaščito Slovencev v Italiji. Tudi zadnje tri stranke, kakor DC, so izrazile željo, da bi se po volitvah spet sestale z društvi. Mi upamo in verjamemo, da se bodo te stranke borile za rešitev naših problemov v duhu, ki je preveval na predvolilnih sestankih. Zadovoljni smo, da je prišlo do razgovorov med strankami in našimidruštvi To je nekaj novega v naši zgodovini in s to novostjo bodo morali vsi računati tudi v bodočnosti. Enotni sestanki s strankami so nam dokazali, da se lahko združimo, v vsakem trenutku, čeprav se razlikujemo po vsebini, strukturi in celo po ideologiji, kadar je treba braniti naše skupne interese. Tudi stranke, ki so se razgovarjale z nami in nam obljubile svojo podporo, nimajo razlogov, da bi se kesale. Vse so napredovale, čeprav jih je strašila desnica, da bodo zgubile, ker so podprle tečaj slovenskega jezika v Špjetru. Izvoljeni poslanci in senatorji v naši deželi V tržaškem okrožju je bil na kandidatni listi komunistične stranke ponovno izvoljen ALBIN ŠKERK; na krščansko demokratski listi sta bila tudi ponovno izvoljena CORRADO BELCI in GIACOMO BOLOGNA; na listi neofašistov RENZO DE VIDOVICH; za senatorja pa je bil tudi ponovno izvoljen na komunistični listi PAOLO SEMA. Na Goriškem in Videmskem je bilo izvoljenih na listi krščanske demokracije 7 poslancev in sicer ARMANI, BRESSANI in SANTUZ v Vidmu, FUSARO in ORSINI v Bel-lunu ter FIORET v Pordenonu in MAROCCO v Gorici. Na ko- Stališča naših 1 j udi in skupin do volitev Kaj so zahtevali beneški Slovenci v skupnem dokumentu, ki so ga predložili pred volitvami posameznim strankam ustavnega loka Čeprav so volitve že za nami in volilni rezultati tudi znani, so vendar še pred volitvami naše skupine in društva razložila strankam ustavnega loka svoja stališča do volitev in tudi zahteve naših volivcev. Zato na kratko in v skrčeni obliki ponatiskujemo naša stališča in zahteve, ki smo jih med volilno kampanjo razlo- žili strankam ustavnega loka. Na splošno lahko trdimo, da so za rešitve naših problemov potrebni izredni u-krepi. Zato čutimo predvsem potrebo po ustanovitvi skupnosti (Comunità), ki bi zajela vse vzhodne Pred-alpe, od Idrijce do Bele. Zato pa je potrebno čimprej začeti z izvajanjem zakona o gorskih področjih. Kajti naši problemi so popolnoma drugačni od problemov v furlanski nižini. Dalje ugotavljamo, da doslej še ni bilo politične volje, da bi se ti problemi sploh začeli reševati. Zato zahtevamo, da naj čim prej ustanovijo nova delovna mesta vse odgovorne ustanove, ker bi na ta način vsaj začasno zaustavili čedalje bolj naraščajoč odliv delovne sile. Kot kratkoročna rešitev pa se ponuja možnost, da že krajevne, obstoječe zmogljivosti ustvarijo nova delovna mesta. Prav tako ugotavljamo, da je indeks obiska kar zadeva osnovno in srednjo šolstvo pri nas odločno nižji kot na podobnih italijanskih gorskih področjih. Ko ugotavljamo, da normalne pobude nimajo nikakršnega pozitivnega učinka na globoke in posebne težave naše cone, zahtevamo in upamo, da bo prišlo do učinkovitih ukrepov za končni začetek reševanja tega, danes že rakastega problema. Ko znova poudarjamo težaven položaj šole, sodimo, da je nujno, mimo uradnega priznanja, razrešiti problem ohranitve naše etnične skupine. Menimo, da mora biti takšna rešitev v duhu ideje in črke italijanske republikanske ustave. Zahteve skupine duhovnikov “DOM,, Mi ne želimo prositi za naklonjenost ali koncesije strank, temveč želimo samo ponovno potrditev naravnih pravic, ki pripadajo našemu prebivalstvu kot resničnost etnične manjšine in prav glede tega zahtevamo jasna stališča strank. Hočemo znova potrditi, da je zahteva teh naših pravic v duhu italijanske ustave in prosimo, da stranke izvajajo ustavo glede pripozna-vanja takšnih pravic (člena 3 in 6.). Upamo, da bodo stranke pobudniki, da bi vsaj z eno tedensko uro uvedli pouk slovenščine v naše osnovne šole, v srednje šole pa uve- dli poleg drugih jezikov tudi slovenski jezik. Kar zadeva gospodarstvo, upamo, da bo prišlo do resnega napora, ki naj bi zajezil emigracijo in «pendola-rje» z ustanovitvijo delovnih mest. Prav tako upamo na posredovanje strank, da bi skrčili vojaške služnosti in z njimi vse zapreke, ki otež-kočajo položaj. In končno prosimo stranke, da bi posredovale, da bi ustanovili v špetru «muzej», kamor bi lahko zbrali vsa vredna književna in umetniška dela, ki jih že imamo na tem področju ali pa so v zvezi z njim. Zahleve glasila “MATAJUR,, munistični listi so bili izvoljeni v poslansko zbornico LIZZERÒ in BACICCHI. Bacicchi se je odpovedal poslanskemu mestu ter optiral za senat, na njegovo mesto pa pride ME-NICHINO Socialisti so izvolili FORTUNO in LEPRA, ki je optiral za senat, v katerega je bil izvoljen v Karniji; na njegovo mesto pride CASTIGLIONE. Socialni demokrati so izvolili za poslanca CEC-CHERINIJA. Za senatorje pa so bili izvoljeni v volilnem o-krožju Videm PELIZZO (DC), v Pordenonu MONTINI (DC), v Tolmezzu BURTULO (DC) in LEPRE (PSI), v Čedadu pa TOROS (DC). Ni treba posebej poudarjati, da je naš Ust vseh 23 let svojega izhajanja z največjo odgovornostjo, zavzetostjo in resnostjo zastopal stališča naše nacionalne manjšine v vseh pogledih. Bil je vseskozi edini in resnični uradni glasnik naših kulturnih, človeških, ekonomskih in zgodovinskih interesov in takšen bo seveda ostal tudi v prihodnje. Zato tudi to pot, kot že ves čas, terjamo od kandidatov strank «ustavnega loka», naj upoštevajo na eni strani vse žrtve in junaštvo naših ljudi med drugo svetovno vojno v borbi proti fašizmu in za svobodo ter tudi ves prispevek, ki so ga naši ljudje žrtvovali in darovali za italijansko republiko. Upravičeno torej terjamo učinkovito sodelovanje in zavzetost kandidatov, da bi se začele izpolnjevati vsaj mokratične italijanske republikanske ustave. Tudi Matajur se pridružuje zahtevam, da naj se takoj vpelje pouk slovenščine oziroma materinščine v šole vseh stopenj, dalje terjamo industrializacijo na različnih področjih, da bi tako zavrli tragičen pojav izseljenstva. Z najrazličnejšimi fondi je treba obilno pod- preti ekonomski razvoj, pospeševati turizem na našem področju (hoteli, ceste, varstvo in vrednotenje umetniških zakladov) in kočno skrbeti za pogozdovanja, okrepitev živinoreje ter znova obnoviti obrtništvo na našem področju. Vsi ti ukrepi bi seveda lahko veliko prispevali k obnovi in razvoju naših dolin in gora. Zahleve združenja slovenskih izseljencev Zahtevamo od kandidatov ustavnega loka naslednje: ukinitev vojaških služnosti; gospodarski in turistični razvoj furlanske Slavije; zaščito slovenske etnične manjšine in industrijski razvoj Nadi-ških dolin. Kulturno društvo “IVAN TRIA KO „ Kljub petdesetletnemu, nedemokratičnemu pritisku in zatiranju je naše prebivalstvo skoraj v celoti ohranilo nespremenjeno število svoje etnične skupine. Po vojni pa je zapadlo v bedo in obup ter začelo množično zapuščati gorska in dolinska področja. To nam najbolje dokazujejo statistični podatki. V desetletju 1951-61 se je prebivalstvo iz šestih občin v Nadiških dolinah skupaj s Tipano in Brdom v Terski dolini zmanjšalo od 21.264 prebivalcev na 18.461 kar pomeni zmanjšanje za 13,2%, od 1961. pa do 1969. leta, v osmih letih torej, pa se je to število znova zmanjšalo in sicer od 18.461 na 14.954 oseb, kar pomeni zmanjšanje za 19%. Tako se je torej v letih 1951 do 1969. zmanjšalo prebivalstvo na tem področju za 29,7%. še bolj so značilni podatki glede na starost naših izseljencev. številke kažejo, da je odšlo največ naših ljudi v najlepših, najbolj delovnih letih, kar pomeni, da je odšla naša mladina, narod brez mladine pa se ne more razvijati in nima svoje prihodnosti. In kaj lahko store stranke v tem smislu? Predvsem opozarjamo na novi zakon o gorskem področju, ki ga je odobril parlament decembra lani. Na njegovi podlagi je treba takoj ustanoviti Skupnost dolin, skupnost, ki mora biti drugačna od drugih gorskih, predvsem zaradi prisotnosti naše strnjene etnične jezikovne skupnosti, ki pa je ne smemo samo zaščititi, temveč ji tudi nuditi sredstva za svoboden in miren razvoj. Predvsem pa zahtevamo, da naj omenjena skupnost ohrani in znova potrdi etnično-jezikovne, kulturne, folklorne in toponomastične značilnosti naših dolin. Odbor za preporod Aadiških dolin Odbor se sicer ukvarja s študijem problemov našega področja, zlasti z zgodovinskega stališča in stališč asimilacijskih pritiskov in stremljenj, a vseeno terja od političnih strank strpno in znanstveno razpravo o vseh problemih tega področja, od gospodarskih do kulturnih, nacionalnih in političnih problemov. temeljne določbe republikanske ustave in da bi naša etnična manjšina lahko uživala v polnem vse dobrine, ki iz te ustave izhajajo. Dalje zahteva Matajur od vseh kandidatov, ki j im bodo dali naši, beneškoslovenski volivci svoj glas, zares tesno in plodno sodelovanje tako, da bi prišli vsi problemi naše manjšine v ospredje in bili tudi rešeni na najboljši način. Res je, da nam je dežela nekaj že dala, vendar pričakujemo, da bo dala še mnogo več, saj ima za to vse možnosti od ekonomskih do zakonskih. Vendar pa menimo, in za to se bo Matajur zavzemal še naprej, da se bodo morali izvoljeni kandidati na našem področju z našimi glasovi prav tako še bolj zavzeti za globalno zaščito naše etniče skupine, kar bi bilo edino pravilno in v duhu de- Kulturno društvo “REČAA,, V svojih ugotovitvah društvo «Rečan» ugotavlja, da vlada popolno pomanjkanje koordinacije dela med lokalnimi ustanovami vzhodnih Predalp. Zavoljo tega na tem področju niso prisotne tudi državne družbe in ustanove. Zato društvo zahteva, da je treba čim prej ustanoviti ustanovo, ki naj bi koordinirala razvoj našega področja. V ta namen bi bila potrebna Vzhodna predalpska skupnost s širokimi pooblastili bodisi na področju načrtovanja kot tudi na drugih področjih intervencij. Zato menimo, da bi morala omenjena skupnost zajemati področje od Idrijce do Bele. še posebej terjamo ustrezne ukrepe v kmetijstvu in turizmu, zlasti pa subvencije za obe panogi, kot jih poznajo v drugih gorskih predelih Italije. Ob koncu pa kulturno društvo poudarja težave, ki jih ima na kulturnem področju. čeprav je formalno priznana naša etnična skupnost, ne prejema za svoje kulturno udejstvovanje nobenih finančnih podpor, čeprav bi prav društvo «Rečan» zaradi svoje aktivnosti to podporo vsekakor zaslužilo. Ob koncu pa se društvo, kot vse ostale skupine in društva na našem področju, zavzema in zahteva uvedbo slovenščine v osnovne in srednje šole, torej se zavzema za problem, ki ga tudi naš list nenehno in skoraj vsak dan in v vsaki številki poudarja in terja od začetkov svojega izhajanja pa do danes. k I 1 T n Mirt IZ NADIŠKE DOLINE AHTEN Cesta Sv. Lenart ■ l iana ■ Jagned ■ Stara gora bo usposobljena za promet Med raznimi načrti za ureditev hribovski cest, ki jih namerava uresničiti furlanska ustanova za hribovsko gospodarstvo (Ente friulano di economia montana) na področju Julijskih Pred-alp, je tudi načrt za ureditev ceste, ki vodi iz Sv. Lenarta proti Utani in od tam v hribovske vasi Jagned do panoramične ceste proti Stari gori. Cesto so pričeli graditi pred več leti in jo nato zapustili in sedaj je nevozna, ker je prejšnje delo propadlo in ljudje so se raje posluževali stare poti. Za prva dela je deželna uprava nakazala 1970. leta 16 milijonov in pol lir, kar seveda ni zadostovalo, da bi jo-dogradili in zato je furlan- PODBONESEC ska ustanova za hribovsko gospodarstvo prosila za nov prispevek. Dedeljenih je bilo letos še 50 milijonov lir in tako, upamo, da bodo cesto mogli dograditi do konca. Seveda pa ta vsota še ne bo zadostovala, da bi cesto tudi asfaltirali. Potrebno bo prositi še za druge podpore in to čimprej, ker drugače bodo stroški ponovno nara-stli, če ne bo dobro oskrbovana. Ko bo omenjena cesta resnično dobro urejena, bo ustvarjena krasna krožna pot. Izletniki in vedno številnejši romarji bodo lahko šli na Staro goro, kjer je znano svetišče, tako iz Čedada ali Idrijske doline in se vračali po šenlenarški dolini ali obratno. Župan pri deželnem odborniku za javna dela Pred nedavnim je šel župan v spremstvu pokrajinskega odbornika Romana Specogne k deželnem odborniku za javna dela dr. Masuttu. Obrazložila sta mu težave, ki tarejo podboneški komun. Tu bi bilo namreč nujno potrebno popraviti nekatere vodovode in urediti ceste. Deželni odbornik jima je zagotovil, da bo posredoval za dosego deželne podpore, s katero bodo mogli vsaj za prvo silo rešiti najnujneše probleme. NOVA POLJSKA CESTA OFJAN VRII Deželno odborništvo za kmetijstvo je dodelilo ko-munu Podbonesec pet milijonov lir za gradnjo nove poljske ceste, ki bo povezo- vala Ofjan z Vrhom (Spi-gnon). Ljudje so se te novice zelo razveselili, ker bodo potem imeli prihranjenega dosti truda pri prevažanju poljskih pridelkov, ki so jih sedaj morali nositi na hrbtu. VAZNI SKLEPI KOMUNSKEGA KONSILA Na zadnjem zasedanju komunskega konsila so sprejeli več važnih sklepov. Sklenili so, da bodo v program javnih del vključili tudi kanalizacijo v Podbonescu in preureditev šole v Tarčetu. Popravili bodo tudi cesto, ki vodi v Ronec. Sprejeli so tudi načrt za gradnjo vodovoda v Štupci, za kar bo dala dežela svoj prispevek. V Se 27 milijonov lir za komunski sedež SPETER RAZPOTJE IN MOST PRI SV. KVIRINU BI BILO NUJNO POTREBNO RAZŠIRITI Vas SV. Kvirin je razdeljena v dva zaselka, oziroma loči ju le most, pod katerim teče Nadiža. Prvi zaselek spada pod Čedad, oni preko mostu pa pod špeterski komun. Ta most, bi lahko rekli, loči tudi Furlane in beneške Slovence, kajti prav tu poteka jeziKovna meja. Pri mostu je tudi križišče: na desno voai cesta v Sv. Lenart, ob Nadiži pa proti špetru, Podbonescu in do obmejnega prehoda pri Robiču v Kobarid. Promet je torej velik, a cesta je prav na tem ovinku zelo ozka in zato se na tem kraju dogajajo pogostoma hude prometne nesreče. Ker spada Sv. Kvirin pod dva komuna, se nobeden od obeh, ne če-dadski ne špeterski, noče odločiti, da bi na tem nevarnem kraju poskrbel za razširitev ceste, morda tudi mosta, ki jo že dolgo časa domačini imanujejo «ovinek smrti». Zadnje čase so se menda za ta ovinek začele zanimati tudi oblasti, saj so nesreče tako pogoste, da je nujno potrebno nekaj ukreniti: razširiti cesto ali pa postaviti semafor. V GORENJEM BRNASU OBNOVILI ZDRAVNIŠKI AMBULATORI J V Gorenjem Brnasu so pred kratkim obnovili zdravniški ambulatorij in ga tudi opremili z vsemi pripravami. Vse stroške je vzdržala špeterska komunska administracija. Dežela Furlanija - Julijska krajina je te dni sporočila, da je dodelila komunu Ahten še 27 milijonov lir za drugi «lot» del gradnje novega komunskega sedeža. Za prvi «lot» je dežela dala že 30 milijonov lir. Načrt za gradnjo je izdelal arhitekt Giancarlo Bettini iz Vidma. S to, drugo podporo, bodo končno mogli dograditi sedež komuna, ki bo ustrezal vsem zahtevam današnjega, modernega časa. NOV UPRAVNI SVET AHTENSKE ZADRUŽNE MLEKARNE Meseca aprila se je sestala skupščina ( assemblea ) članov zadružne mlekarne v Ahtnu, da so odobrili finančna in zadružna poročila iz leta 1971 in obnovili upravni svet. Glavno poročilo je podal predsednik Angelo Caruzzi, ki je orisal potek dejavnosti lanskega leta, kajti lani je ahtenska mlekarna sprejemala mleko tudi iz Maline, ker so tamkajšno mlekarno ukinili in je zato mlekarna v Ahtnu prejemala več mleka kot prejšnja leta. V nov upravni svet so bili izvoljeni: Angelo Caruzzi, Aldo Leonarduzzi, Elia Le- ban, Angelo Strangolino, Le-miro Danelutti, Giuseppe Marcolin in Gino Cois. MALINA NE BO VEČ PRESTOPALA BREGOV V kratkem bodo pričeli z deli ob hudourniku Malina, ker bodo zgradili obrečne nasipe. Malina namreč dostikrat prestopi breg in to največkrat v Ahtnu, in seveda napravlja veliko škodo polju in tudi hišam. Stroške bo krila dežela, ki je že nakazala 50 milijonov lir. GORJANI testa Gorjani - Flipan bo kmalu dograjena Pred kratkim je deželno odborništvo za kmetijstvo dalo še 60 milijonov lir za dograditev ceste Gorjani -Flipan. Na tem delu ceste so sedaj v teku še druga dela za 140 milijonov lir, ker bodo odprli tudi cesto od žuma-janov (Zomeais) do Male Mažerije in od Štele do Fli-pana. Cesto, ki je dolga skoraj 7 kilometrov, bodo tudi a-sfaltirali, kar bo prav gotovo privabilo v te hribovske zaselke nad Cento še več nedeljskih izletnikov. dneh od 1. do 3. julija. Odbor je tudi sklenil, da bo pokušnja samo najkvalitetnejših vin lokalnega področja. FOJDA IZ IDRIJSKE DOLINE PRAZNIK VINA Organizacijski odbor za praznik vina v Prapotnem je določil, da se bo ta vršil v IZ KANALSKE DOLINE Vlak Dunaj ustavljal Podtajnik za prevoze senator Cengarle je sporočil deželnemu odborniku Vari-scu, da se bo z 28. majem letošnjega leta, ko bo stopil v veljavo poletni urnik, mednarodni vlak št. 233 Dunaj - Rim ustavljal na po staji v Trbižu. Vprašanje vmesnega postajanja orne- - Rim se bo v Trbižu njenega vlaka v Trbižu je bilo predmet živahnih razprav in intervencij. Zahtevo, da se ta vlak ustavi na trbiški postaji, so postavili trbiška občinska uprava, vojaške o-blasti, turistične ustanove ter krajevne organizacije trgovcev in gostincev. UMRL JE VITTORIO GUION IZ PODVRAT Vsa okolica je bila pokonci celih tri dni, ko so iskali 63-letnega upokojenca Vittoria Guiona iz Podvrat, ki je nenadoma izginil od doma. Našli so ga ne daleč od doma v neki mlaki, mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Rajnki Guion ni bil oženjen, živel je pri svakinji in njenih treh sinovih in jim je bil v veliko oporo pri delu. IZPOD KOT OVR ATA ZA OBNOVO ANAGRAF-SKIH REGISTROV V DREKI Kot znano, je leta 1969 pogorel komunski sedež v Dreki in z njim vsi akti in registri. Komunski sedež so kmalu zgradili, a za obnovo dokumentov in bilo denarja. Sedaj pa je notranje ministrstvo sporočilo komunu, da bo za to delo dalo dva milijona lir in tako bo ljudem, ki potrebujejo ta ali oni dokument, ki jim je bil zažgan, prihranjenega dosti časa. Kako so volili v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini Spodaj navadeni podatki se nanašajo na izide volitev v poslansko zbornico — Kratice pomenijo: PC — Komunistična stranka; MSI — Neofašistično gibanje; PSIUP — Socialistična stranka proletarske enotnosti;PRI — Republikanska stranka; PSDI — Socialistična stranka; DC — Krščanska demokratska stranka; PLI — Liberalska stranka; MPL — Politično delavsko gibanje in MANIFESTO. Iz razpredelnice razvidimo, da je PDIUM — monarhistična stranka leta 1968 nastopila samostojno, letos pa se je združila z neofaši-sti, socialitična stranka PSI pa je letos nastopila samostojno, leta 1968 pa skupaj s socialistično demokratsko stranko pod kratico PSU. OBČINA PCI MSI IPDIUM) MSI - PDIUM PSIUP PRI PSDI PSU (PSDUPSIj PSI - DC Pl MPL — Manifesto — 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 1972 1968 AHTEN (Attimis) 300 259 64 43 18 27 68 15 8 142 325 214 718 784 19 33 3 9 BRDO (Lusevera) 45 42 38 21 4 19 17 3 4 116 320 151 459 454 1 12 3 2 DREKA (Drenchia) 9 16 5 3 2 2 4 1 — 24 117 72 285 325 4 1 — — FOJDA (Faedis) 361 319 64 42 18 47 112 21 25 144 392 252 1231 1292 38 46 4 17 GORJANI (Montenars) 76 74 16 16 2 4 28 12 3 47 86 61 250 263 8 3 1 2 GRMEK (Grimacco) 66 37 15 16 6 1 10 6 1 91 151 62 408 414 2 2 4 3 NEME (Nimis) 410 382 132 96 15 40 86 43 16 184 372 189 987 1012 51 75 6 13 PODBONESEC (Pulfero) 52 49 44 14 12 4 13 6 1 207 324 48 1090 1126 6 20 4 — PRAPOTNO (Prepotto) 73 63 44 35 5 13 17 9 5 123 212 63 429 469 6 14 2 3 SOVODNJE (Savogna) 49 58 21 22 5 4 18 2 2 175 178 50 465 531 2 4 — 4 SREDNJE (Stregna) 28 10 9 4 6 3 5 3 1 130 166 21 431 451 6 4 2 1 SV. LENART (San Leonardo) 38 41 29 5 8 7 13 3 — 155 227 97 620 675 10 24 — 2 SV. PETER (San Pietro) 149 169 65 33 10 14 40 14 15 207 424 226 845 830 35 30 4 8 TAVORJANA (Torreano) 384 385 36 24 11 27 82 7 13 130 225 138 835 840 5 18 1 9 TIPANA (Taipana) 83 84 32 24 7 5 18 4 8 159 169 41 637 741 4 6 2 2 REZIJA (Resia) 74 66 64 34 14 21 41 6 4 96 294 179 710 761 9 23 2 5 TRBIŽ (Tarvisio) 414 439 596 460 45 40 100 64 24 767 1059 433 1577 1696 109 199 4 13 NABORJET (Malborghetto) 49 68 86 40 9 7 13 7 4 108 241 91 424 421 27 31 1 — _________ « MATAJUR » _________ PO NAŠIH VASEH IN DOLINAH Na Vizontu, visoko nad dolino Krnahte, izumira življenje Kaj jim pomaga nova asfaltirana cesta is Ramandola, če ljudje ne morejo siveti na domači zemlji - Emigracija ni najboljši ishod - Valorisirati Završke jame in postaviti kakšno industrijo v bližnji okolici Iz ceste, ki vodi po Krnaht-ski dolini, smo v Ramandolu, nekdaj slovenski vasi v ko-munu Neme, zavili na levo po lepem novem asfaltu proti Vizontu. Še do nedavnega je namreč tja gori, na Vizont, vodil le slab kolovoz in povrhu tega še nevaren, ker ni bil ob straneh zavarovan in so se pogostoma dogajale na o-vinkih hude tudi smrtne, nesreče. Vizont leži namreč s svojimi zaselki Vas, Tamar, Šturma, zaselek Cerkva, Viganti okoli 700 metrov visoko, spodaj pa bistro žubori v globoki skalnati soteski reka Krnahta. To cesto so gradili dosti let in smo o njej tudi večkrat pisali, češ da se je delo ustavilo zaradi pomanjkanja sredstev ali pa iz tega in onega razloga, no, in sedaj je končno dograjena prav do vasi. Treba je pač imeti potrpljenje, ker takšna dela stanejo ogromno denarja, posebno če pomislimo, da je bilo treba cesto vsekavati v živo skalo. Bilo je sončno popoldne, ko smo se podali na pot, da obiščemo te naše Slovenje, za katere bi lanhko rekli, da so najzapadnejša vejica slovanskega življa. Na tej pano-ramični cesti smo se med potjo večkrat ustavili, da smo-občudovali na dnu doline Ra-mandol, Torlan, Neme in vso furlansko ravnino, ki se v poletnem času vidi tja do sinjega Jadranskega morja. Drevje je bilo še golo in zato je bil razgled toliko jasnejši. Bližnje vasi smo imeli pred seboj kot na dlani. Videli smo tudi napredek vasi v dolini, pa čeprav smo bili visoko v bregu: novi vinogradi, ki dajejo kvalitetno vino, kakršnega ni mogoče dobiti nikjer drugje kot samo v Ramandolu; skrbno pokošene senožeti na levem bregu Krnahte, posejane tu pa tam še z zadnjimi kopami sèna, ki ga bodo pripeljali domov pred «zeleno krmo». Med kopami sena in novimi vinogradi so se videle gole skale, kar pomeni, da so ti delovni ljudje obdelali vsako krpico rodovitne zemlje. SREČALI SMO GOZDNE DELAVCE Zaslišali smo žago v neposredni naši bližini. Ustavili smo se in kaj kmalu zagledali v bregu, tik nad cesto, tri gozdne delavce. Žagali in sekali so drevje. «Ali ni škoda, da podirate te orjake», smo jih vprašali. A oni so nam odgovorili: «O moramo očistiti teli žlak, kle ke o raste jasen anu javor. Te Ijes se muora stažonati. Kle, par nas, o nje-mamo riškaldamenta čentral anu muoramo provedati že a-njele za drugo zimo. Se lakor, ke o to če priti mraz, boj hud ku tole zimo, anu mi, kle, ke no smo skuažej usi stari, bi tjeli mjeti dičjar se hrjeti. Špolert o ne bo dau kalorja, če tele čoče ne bodo suhe. Tega Ijesa mi o ne moremo prodati, mjel pa bomo horke šolarje. Svjet o hre indavant anu šnje mi bi tjeli spati ta na horkem». S temi besedami se je zaključil naš pogovor z delavci, ki so si brisali čelo od napornega dela in iz katerih oči so se zrcalili rahlo zasneženi vrhovi pogorja Velikega Jalovca, ki zapirajo dno Krnaht-ske doline. ŽENA MED POMLADANSKIM CVETJEM Kot bi zrastla iz tal, smo zagledali na prisojnem bregu priletno ženo s šopkom pomladanskega cvetja. Tam, na sončni rebri, so rasle, prav pred prvim zaselkom Vizonta, dehteče vijolice, trobentice, pomladanski podlesek in drugo cvetje. Nabrala je vsakega nekaj in vse cvetje lepo uredila v šopek, ki ga bo postavila pred sliko pokojnega moža, ki ji je umrl v vojni in ji zapustil «senatiča», ki je sedaj že velik in je odšel na delo v Švico. Lepo je znala «čekerati» po naše in takoj smo bili znanci. Povabila nas je na dom, in Slovenka, že po naravi gostoljubna, ponudila domače vino in skodelico kave. O MAN DIRIT DO MEDIŽIN BREZ PLAČAT ALI NE? Ko smo se s to «znanko» zapletli v resne pogovore, nas je vprašala: «Vi, ke no živite to u citade, bi znali po-vjedati, če no majo dirit do medižin vedove od uere brez plačat? Ja san šla tje u Cento anu dali so mi dan teserin, za tikerega san dala 150 lir anu s tjem so me poslali tu u Uidan. Ta dole so me upra-šal, če no man še kajšno kašo anu kar san jala, ke nu man INAM anu «Coltivatori diretti», o me njeso dali nič. Ja o konšumavam skuažej za 10.000 frankov po mjescu za medižine, ke man pouno boli Vizont (Chialminis) s cerkvico oku mene. Naredila pa san se furbo anu šla z libretom od INAM ta h mjedihu anu dobila use brez plačat». Seveda to ni bilo legalno, ker je zavarovana pri dveh bolniških blagajnah in obe ji ne morejo dajati uslug. Žena je bila zares «furba», izbrala je najugodnejšo in prišla do zdravil, ne da bi morala čakati, da ji ona, druga «Cassa», povrne stroške. ANU TREDIČEZIMA? Načela je nov pogovor. «Štese reči se djelajo šnje za lovit tredičezimo. Je nekaj timpa, ke o san brala rivišto «Famiglia cristiana». Ta notre o e bo pisano «le vedove di guerra hanno diritto alla tredicesima». Šla san speka ta u Uidan z usemi čartami, a o mi njeso znali povjedati nič. Zat san obrjetla ’dnega znanca, ke o mi e kosiljau, ku man storti. Rjes, nardila o san dosti pašou san anu tje anu ote-njila tredičezimo brez čart». Ob njenem pripovedovanju smo premišljali, ali obstojajo zakoni ali ne in koliko naših ljudi ostaja brez podpor, do katerih imajo pravico, in to samo zato, ker ne poznajo nikogar, ki bi jih usmeril na pravo pot. Pred nedavnim je bil ustanovljen v Čedadu «Patronato INAC», ki daje vse potrebne nasvete in nudi pomoč, a ljudje iz zapadne Benečije ne zahajajo, lahko bi rekli, nik- dar, v Čedad in zato smo mnenja, da bi bilo potrebno ustanoviti podoben urad morda v Nemah ali pa v Čenti, ker gravitirajo na te komune. KAJ BERETE? Ob slovesu smo našo «znanko», ki je bila z nami tako odkrita, vprašali, če prebira tudi slovenski tisk. Povedala nam je, da čita vse, kar ji pride pod roko in ko prejme Matajur, da gleda, kaj je zapisanega iz vasi, v kateri živi in katere pozna, ker ima sorodnike raztresene po vsej Benečiji. «San brala, ke 'dna moja kužina o e partori-la sinatiča tu u Uidne. Man dičjar, ke no se rode Slovenji šnje tu u Uidne». Priporočila nam je še to, ko smo ji povedali, da smo od Matajurja, da naj zapišemo, da je zaselek Vigant, v katerem živi ona, štel pred dvajsetimi leti še 69 ljudi in da so od teh ostale danes le še štiri družine, ki imajo ne več kot dva člana; vsega skupaj je torej v Vigantu danes le še osem ljudi. Tako nam je pritrdila žena, od katere smo se s hvaležnostjo za gostoljubje poslovili. OB SONČNEM ZATONU Po tako živahnem razgovoru, ko se je sonce že globoko nagibalo k zatonu, smo se začeli spraševati, če je res tako tragično življenje v teh hribovskih vaseh nad Krnaht-sko dolino. Prišli smo do zaključka, da je res, da današnji življenjski standard poganja ljudi po svetu, da pridejo do boljšega kruha, a tisti, ki so ostali doma, bi prav gotovo, če bi jih kdo znal usmeriti na pravo pot, prišli do boljšega življenja kot ga imajo danes. Zakaj ne bi v vseh teh gorskih senožetih pokosili sena, preko katerih se sedaj razrašča že grmovje in robida, zgradili zadružni hlev in mleko pošiljali, če ne bi bilo mogoče drugače urediti, v dolino. Vprašajmo se, kakšno maslo uživajo ljudje v bližnjih mestih? «Burifiči» iz tega ali onega kraja ne dajejo nobenih garancij, da je pristno, planinsko. Prav «burifiči» imajo možnost, ker ni dovolj kontrole, da primešajo maslu vse kar je mastnega, celo o-slova kopita so dobra, kar so nam dokazale preiskale preteklih let. Tu, na Vizontu so krasni in sočni pašniki, ki bi lahko redili obilo glav živine in izdelavah konkurenčne mlečne izdelke zaradi njihove pristnosti, čeprav bi bili mogoče nekoliko dražji, neštetim «buri-fičom», ki jih od časa do časa zapirajo in po plačanju visokih glob spet odpirajo, morda pod drugim imenom. Potrebno bi bilo seveda nekoliko več dobre volje tistih, ki so ostali «par kiši», njihove sadove pa bi želi, prav gotovi tisti, ki so danes po svetu in ki se bodo vrnili, če ne danes pa jutri, zopet pod rodni krov, saj tujina je vedno tujina in na stara leta postaja še bolj tuja, domača gruda pa vedno bolj draga. RAČUNATI JE TREBA TUDI NA TURIZEM Vedno na tem strmem obronku Krnahtske doline, ali če hočemo reči na levem bregu Terske doline, obstoja tudi vas Zavrh, kjer so znamenite Završke jame. Ta predel naše zemlje zatorej ne bi smel ostajati zanemarjen, tre- ba bi ga bilo samo valorizirati in ga predstaviti kot posebnost dežele Furlanija-Julij-ska krajina. O tem je bilo že dosti zapisanega, a do danes, kot vidimo, je ostalo vse na mrtvi točki. Potrebni bi bili učinkoviti ukrepi, ne samo na papirju, in bi si našim ljudjem, ki se tu visoko v hribih trudijo od zore do mraka, vsaj nekoliko olajšalo življenje. Raje bi živeli tukaj, pa čeprav s potnim obrazom, a z vedrim čelom in upanjem na boljša leta, čeprav so v zatonu. UČELANDE ALI PTIČNICE Ob zaključku te naše reportaže, naj povemo še to, da nam je zastalo oko, prav ob zadnjih žarkih sonca, na neki okrogli vzpetini, okoli katere je raslo drevje. Premišljali smo, kaj je to in nazadnje prišli do zaključka,dajeučelanda ali ptičnica, hoby nekaterih domačinov ali gospodov, da love ptičke v mreže, ko se selijo na jug. Beneška Slovenija je namreč tisti vetrni predor, skozi katerega se selijo vsako jesen ptice selilke. V uče-lande nastavijo mreže in ptice pevke in jih nalove vsak dan polne vreče. Čim drobnejše so ptičice, tem slajše so, pravijo. Zakaj se ne bi ti presiti «signori» zavzeli tudi za naše ljudi in jih zadržali na domači zemlji in jih ne pustili o-dleteti na tuje? Seveda, ne da bi jih izkoriščali, da bi jim bili slaščica, ampak da bi živeli kot ljudje v civiliziranih deželah, ki skrbe za obstoj delovne sile na domači zemlji, ne pa za svoje nenasitne želodce ali morda žepe. kajti v videmskih hotelih so najdražja jed prav «uccelletti e polenta». Kaj pravi * * * * * Petar Matajurac ? Mislim, da že usi veste, da je na šuoli u Špjetru, na učiteljišču, tečaj slovenskega jezika, ki je začeti 10- aprila Ijetos. Za tale tečaj se je upi-salo puno judi, djalucu, kumetu, a narvič profesorju an študentu iz usjeh naših dolin. Mene se zdi normalno, da se jih je tar-kaj upisalo, ker želijo pametni an učeni judje, da bi znali tudi brati an pisati jezik, ki ga guormo po naših dolinah, po naših vaseh an po naših družinah že nad taužent Ijet. Velika večina naših judi, čeglih ne morejo hoditi na tečaj u Špjetar, je sparjela novico o učenju slovenskega jezika z velikim ve-sejam. Njeso bili pa usi veseli. Pred telimi zadnjimi votacionmi so se zagnali pruoti učenju našega jezika z velikim strupom fašisti iz Vidma an Čedada, z manjšim strupom tudi furlanski liberalci. Povjem vam odkrito, da me ne pru nič briga, ne za parve ne za druge. Usi vemo kajšni so, od kod so an kaj so željeli napraviti z nami u zadnjih stuo Ijetih. Kar me boli an je škoda, da jim nekateri domačini pomagajo. Še bruo-zar, da jih je malo. Njeka skupina dolinča-nov, ki se podpisujejo «Un gruppo di valligiani», je napisala Ijetošnjega maja an strupen «volan-tin» pruoti učenju slovenskega jezika u Špjetru. U-si veste, kajšne naumno-sti so pisal, zatua jih ne bom tle ponavju. Povjem vam samua, da me je spot, da imamo u naših dolinah takua slepe kaštrone, ta-kua šleutaste judi. Špot me je, ker se nam smje-jejo po svjete zavojo njih an če se smjejejo, imajo ražon. Tisti «gruppo di valligiani», tisti judje, ki jih nje takua puno, da bi jih ne poznal adnegà po dnem, ki jih lahko zašte-jemo na parstih adne same roke, ti judje čjejo, da bo Ijeska gabar, buku pa jesen. Rodili so se, ku mi, od slovenske matere. Znajo guorit, ku mi po slovensko an po slovensko se kregajo z nami pruoti slo- venskemu jeziku. Djelajo glih takua, ku da bi targali iz barbata sojo kožo al pa sojo srajco. P j uva j o u tisto skljedo, iz katere so jedli kupe s sojo materjo. Če bi biu žiu muoj rajnik nono, bi mi jau: «Ne jezi se, Petar, ne zamjeri norcam, saj na vedo, kaj guore an kaj djelajo. Prosi Boga, da jim pamet raz-svjet». Jest pa pravim: Buoh daj kaštronam senua an norcam pamet! Če pa pomislim, da njeso sami krivi, da so tajšni, se mi usmilejo. Drugi so jim oduzeli pamet an jih komandirajo. Tučejo na roke an jih uzdigavajo, kadar jim ukažejo gospodarji, glih takua, ku tisti u manikomiu, kadar jih je šu gledat Benito Mussolini. Muoram vam povjedat, kakua se je zgodilo. Mussolini je želeu obiskati manikomio. Kadar so zvjedeli u manikomiu z.a negovo željo, so par-pravjali cjeu tjedan te naumne, da ga bojo znal lepua pozdravit. Usem naumnim je bluo ukazano, da ga pozdravijo, da uzdignejo roko po romansko. Paršu’ je dan Mussolinijevega obiska (visite). Usi naumni so bli zbrani na doru manikomia, postani jeni po varstah. Na koncu usake varste je bil bolničar (infermier). Kadar se je pokazu Mussolini s svojimi fašisti, so usi naumni uzdignili roke, ku jim je blua ukazano. Bolničarji (infermieri) pa so daržal dol roke. Mussolini stop pred adnegà infermie-rja an ga jezno upraša: «Zaki' njesi ti pozdravu po romansko? zaki njesi uzdignu roke?». «Duce, Duce, jest nje-sam nauman!» mu je od-guoriu. Tisti naši «valligiani», ki so pruot učenju slovenskega jezika, bi umorali iti u manikomio an se učit pameti od tistega korajžnega infermijerja. Vas pozdrav j a Vaš (JeJCcxrc Neme (Nimis) ob vhodu v Krnahtsko dolino, nad katero leži visoko na desnem bregu Vizont Sprehod skozi slovensko književnost FRAN MASELJ-PODLIMB ARSICI Barvne televizijske oddaje za italijansko manjšino v Jugoslaviji Koprski spored je moč videti tudi na širšem pasu Furlanije-Julijske krajine Fran Maselj-Podlimbarski se je rodil 1852 leta v kmečki družini v Spodnjih Lokah pri Krašnji pod Limbarsko goro. Šolal se je v Krašnji in Ljubljani; kot sedmošolec je moral zaradi ljubezenskega razmerja izstopiti iz gimnazije in služil nato štiri leta vojaščino. Ko jo je opustil, si je zaman prizadeval, da bi dobil primerno službo ali pa da bi ga sprejeli v četrti letnik učiteljišča. Tako bi si oaprl pot na univerzo in bi študiral zgoaovmo. Naposled je spet obleKel vojašao suknjo in kot časimk siuzooval po raznih garnizijah na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu, v Košicah na Slovaškem, v Tuzli, Tridentu, v Terezinu na češkem in nazadnje v Olomucu. Po 32 letih vojaške službe je stopil v pokoj. Zaradi Gospodi -na Franja je bil med prvo svetovno vojno obdolžen veleizdaj. Umrl je v konfina-ciji v Pulkavi na Dolnjem Avstrijskem septembra 1917. leta. Po prvi vojni so njegove telesne ostanke prepeljali v Ljubljano in ga tu pokopali kot narodnega mučenika. Podlimbarski je sprva pisal po zgledu Jurčiča. Iz gradiva, ki se mu je nabralo v številnih notesih, je zasnoval črtice, povesti in novele iz bosenskega in domačega življenja. Za svoje pisanje dolgo ni našel priznanja. Iz snovi, ki mu jo je dalo dolgo službovanje, je objavil dela: Krokarjev Peter, Hadžija Mato, Markiča, Gospod Plaper, Stričevi darovi, Plaznik in kirasir Martin, Kako sem prvikrat romal. Iz ljubljanskega predmestnega življenja, ki ga je dobro poznal, je zajel povest Gorski potoki (1895). Povest se o-brača proti obrekljivosti in je v njej pisatelj uporabil spomine iz dijaških let. Iz življenja na vasi in v Ljubljani je zajeta Potresna povest iz potresnih dni 1895, ki v nji ostro biča ljudsko praznoverje. Leta 1902 je v Ljubljanskem zvonu priobčil dobro realistično povest Tovariš Damijan. Bivanje na Moravskem mu je navdihnilo Moravske slike. Po upokojitvi je pisal dosti svobodneje in tudi odločneje je izražal svoje narodno in politično prepričanje. Vojvoda Pero in perica, Iz starih zapiskov. Iz lastnega življenja je napisal Povest Ivana Polaja. Njegovo najobsežnejše in najbolj popolno delo pa je avtobiografski roman Go-spodin Franja, ki je izšel 1913. leta pri Slovenski matici. V podobi inženirja Franceta Vilarja je v romanu upodobil samega sebe; z nadrobnim orisom bosanskih razmer je v romanu po- V več kot sto letih, to je od združitve Italije pa do lanskega leta, je bilo 30 milijonov Italijanov prisiljenih oditi v tujino s trebuhom za kruhom. Zapustiti so morali tako svojo zemljo, da so si v tujini poiskali možnosti za življenjski obstoj. Iz sleherne pokrajine naše dežele so kmetje, najemniki in delavci odhajali na dolgo pot, da bi našli zaposlitev. Italijanska e-konomska emigracija se je v začetku v glavnem usme- Na pobudo Jugoslavije bo od 24. do 26. maja letos v Beogradu prva konferenca sindikatov držav, v katerih se pojavlja problem migracije o-ziroma emigracije delovne sile. Na konferenci bodo prisotni sindikalni zastopniki mednarodnih organizacij, med drugimi sindikati Alžira, Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Holandije, Italije, Maroka, Zvezne republike Nemčije, Švedske, Švice in drugih. Že dolgo časa se čuti potreba, da sindikati držav, ki delovno silo izvažajo ali uvažajo, najdejo neke skupne točke sodelovanja pri skrbi za te delavce. Po sedanjih podatkih dela v zahodni Evropi od 8 do 10 milijonov delavcev, v glavnem mladih od 18. do 40. leta. Na beograjskem sestanku se bodo pogovarjali o tem, kako se ti delavci zaposlujejo, pod kakšnimi pogoji, koliko so enakopravni z domačimi delavci, kakšni so njihovi kazal na zlo avstrijske okupacije Bosne ter izpovedal svoje politične, socialne in kulturne ideje ter strastno vero v slovanstvo in jugoslovanstvo. Delo je vzbudilo veliko pozornost, saj je izšlo v razburljivih časih tik pred prvo svetovno vojno. Avstrijska oblast je roman zaplenila, Slovensko matico razpustila, pisatelja pa poklicala rjala proti Severni in Južni Ameriki, ki sta potrebovali takrat mnogo delovnih rok. Rekord pri izseljevanju iz Italije je bil dosežen 1923 leta: takrat je deželo zapustilo 390.000 Italijanov. Tudi fašistična politika, ki je tolikanj govorila o pravici do dela in zaposlitvi, je prisilila skoraj pol milijona Italijanov, da so zapustili domovino. Leta 1961. je bil dosežen drugi rekord v izseljevanju: izselilo se jih je problemi in problemi njihovih družin, poleg tega pa bodo iz-mejali dosedanje izkušnje. Ta sestanek ima več ali manj regionalni karakter in Podakti in raziskave iz leta 1970 o tujih delavcih in sektorjih, kjer so v Švici zaposel-ni, dajejo izredno zanimive in tudi indikativne rezultate. Tako dela v Švici 657.054 (med njimi 12.455 svobodnih poklicev) tujih delavcev, med katerimi jih je v primarnem sektorju (kmetijstvo, gozdarstvo) zaposlenih 9.478 (od njih 1.022 žensk, v sekundarnem sektorju (industrija, obrt, gradbeništvo) dela 437.731 tujih delavcev (od tega 113.182 žensk), medtem ko terciarni sektor (storitve) zajema 209.845 tujih delavcev (od teh 108.050 žensk). Številke torej kažejo, da je premik v sekundarni in terciarni sektor tuje delovne sile izredno velik, saj predsta- pred vojaško častno sodišče ter ga konfinirala. Delo Frana MasljajPodlim-barskega cenimo predvsem zaradi njegovega revolucionarnega jugoslovanskega patriotizma. V romanu Gospo-din Franjo je prikazal podobo in delo zavednega slovenskega izobraženca med bratskim bosanskim ljudstvom. 387.000, v glavnem z juga naše dežele. Pri vsem tem naj še dodamo, da se je iz Beneške Slovenije izselilo v zadnjih 25 letih kakih 15.000 ljudi, kar pomeni vsekakor veliko izgubo za populacijo v naših krajih, zlasti če pomislimo, da so odšli v glavnem mladi ljudje in v tistih letih, ko so delovno najbolj ustvarjalni in koristni. V tem smislu je vsekakor izguba za naše kraje in našo deželico še bolj boleča. se nanaša samo na tiste države, iz katerih odhajajo delavci na delo v inozemstvo in na države, ki te delavce zaposlujejo. vlja tuja delovna sila v švicarskem sekundarnem sektorju kar 30o/° vseh zaposlenih, v terciarnem sektorju pa 15%. V številu vseh zaposlenih v Švici pa predstavljajo tujci 21,8% vseh zaposlenih, kar vsekakor spet ni tako pereče, da bi bil upravičen švicarski strah pred navalom tujcev v njihovo deželo. Na drugi strani pa je tudi res, da bi bilo brez tuje delovne sile švicarsko gospodarstvo danes paralizirano, saj je delež tujih delavcev pri ustvarjanju švicarskega nacionalnega bogastva zares velik, da ne govorimo še o tem, kako bi brez teh delavcev ne zastalo samo švicarsko gospodarstvo, temveč bi bilo paralizirano celotno normalno življenje v Švici. Italijanska manjšina v Jugoslaviji ima ze eno leto na razpolago svoj barvni televizijski program. Oddaje, ki jih pripravlja koprski televizijski studio od lanskega marca, prenaša oddajnik na Nanosu. Videti jih je moč tudi na nekaterih področjih Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Programi, ki jih dnevno oddajajo v italijanskem jeziku, trajajo povprečno dve uri. Začenjajo se ob 20.00 (v sobotah m nedeljah četrt ure prej) ter se na splošno končujejo ob 22.00. V sedanjem sestavu programi obsegajo najprej mladinsko oddajo, sledi reklamni vložek ter krajevna poročila, ki jih pripravijo kronisti koprske redakcije in ki slonijo v dobršni meri na filmskih reportažah. Večerni spored običajno obsega varjetejske ah filmske oddaje. Po začetni fazi je zdaj približno 70 odstotkov koprskih programov že v barvah. Posreduje jih Ljubljanska RTV, kateri koprska postaja pripada, ki jih odkupi večji del v tujini. Koprska produkcija obsega dozdaj vrsto glasbenih programov z italijanskimi pevci. Nastopilo jih je že kakih 50. Posnetki so vsi z istrske obale. Cetolen ciklus, ki ima naslov «Musicalmente» je bil posnet v barvah. Redakcija televizijskega studia, katero vodi časnikar Oscar Sudoli, namerava popestriti sporede, povečati delež programov v barvah ter spremeniti poročila v pravi televizijski dnevnik. Koprski televizijski spored je moč videti tudi na širšem pasu Furlanije-Julij- Deželna administracija je namenila letos 374 milijonov lir za izboljšanje kmetij in 70 milijonov za prispevke pri nakupu kmetijskih strojev. Ta sredstva bodo razdelili takole: Inšpektorat za kmetijstvo v Vidmu bo prejel 127 milijonov, v Pordenonu 75, v Gorici 30 v Trstu pa 12 milijonov lir. Denar bodo porabili predvsem za ureditev voda, gradnjo polj-sih poti, vlečnic (teleferik). ske krajine, Veneta in obalnih predelov Romagne. Ce izvzamemo Milje in Opčine je koprski program v Trstu težko dosegljiv in v nekaterih skoro nemogoč. Zelo dober sprejem pa imajo v Benetkah, Padovi in drugih krajih. O tem zgovorno pričajo dopisi italijanskih poslušalcev in njihov krajevni izvor: Padova, Verona, Vicenza, Treviso, Cortina di Ampezzo, Bologna, Rimini, Riccione, Forlì, Rovigo, Pescara, Pesaro ter številni drugi kraji iz Furlanije-Julj-ske krajine in Veneta. PATRONATO IN AC Istituto dell’Alleanza Nazionale Contadini per la tutela dei Diritti Previdenziali ed Assistenziali dei Lavoratori. Giuridicamente riconosciuto, a sensi del D. L. C.P.S. 29-7-1947 n. 804, con D.M. 6-2-1970. Servizio Provinciale dell’Alleanza Coltivatori - Ci-vidale, via IX Agosto n. 8 -Tel. 71386. COLTIVATORI, LAVORATORI: per tutte le pratiche, per tutte le necessità, per tutti i diritti, per voi e i vostri familiari l'I.N.A.C. Vi assicura la più efficace assi stenza. KMETJE, DELAVCI: za vse dokumente za vse nasvete za vse pravice za vas in vaše družine INAC vam zagotavlja vso svojo pomoč. električno napeljavo in za u-reditev pašnikov. Pravico do podpore za nabavo kmetijskih strojev in naprav imajo neposredni obdelovalci zemlje (coltivatori diretti), spolovinarji (mezzadri) in koloni. Kmetom v hribovskih krajih bo dala dežela do 400/0 prispevka na nabavni ceni, onim na ravnini pa do 25%. NAŠI PO SVETU Sto let odhajanja Italijanov v tujino Konferenca sidikatov 23 držav o problemih emigracije in delovne sile Tuji delavci v Švici Deželne podpore za izboljšanje kmetijstva in nakup kmetijskih strojev France Bevk Kaplan Martin Čedermac 37 Tedaj, ob materi, niti za hip ni bil pomislil na bridkosti zadnjih dni. Zdaj so mu zopet zajele dušo. Ce bi bil zapisal vse trpke besede, ki jih je slišal te tedne, bi bila nastala najgrenkejša knjiga. Spomnil se je starca, ki ga je pred nekaj dnevi pripravljal za večnost. Kako se je trudil, da ga je za silo potolažil, preden je stopil pred večnega sodnika. In zdaj mati... če bi mu bila to rekla kdaj prej, bi se bil zgrozil do dna duše. Zdaj se ji ni čudil. Zdaj se ničemur več ni mogel čuditi. Koliko je pretrpela v samotnih urah razmišljanja, da so ji tik pred smrtjo vzgorele te besede! Ona, ki je nekoč kaznovala svoje otroke, če se le sveto podobico vrgli na tla. Obšla ga je taka bridkost in jeza, da so mu solze stopile v oči. Jezus, saj se je oglašalo še v njem, vsak dan glasneje, četudi se je krotil! Vendar materi tega ni mogel in ni smel pritrditi, že zaradi tega ne, da ne bo zagrenjena in razočarana zapustila življenja. Kako ga je gledala, gledala s poslednjimi močmi! Zdelo se je, da ga izziva, naj ji odgovori. Kaj praviš ti, moj sin, posvečeni služabnik Gospodov? «Ne, mati», je rekel nežno, s tresočim se glasom. «Sveti oče niso vedeli. Verjemite — nalagali so jih! Izvedeli bodo resnico in popravili zlo... Saj sveti oče tega ne morejo dopustiti», jo je uverjal z njenimi lastnimi besedami. Saj ni lagal, ni se pretvarjal. Verjel je v to, ker je hotel verjeti. Poslušala ga je napeto in pridrževala dihanje. Senca predsmrtnega nasmeha ji je zopet hušknila čez obraz. Začelo jo je dušiti v grlu, dolgo se je borila za sapo. «Saj verjamem», je slednjič zašepetala. «Bog naj mi odpusti! Napravi križ, Martinac!» ga je s svojimi šibkimi močmi zgrabila za roko. «Martinac!». Bilo je srce pretresujoče, Čedermaca je stiskalo za grlo. Sklenil je roke, izšepetal molitev, nato naredil križ nad njo, kakor da jo odvezuje grehov. Pomirila se je. Na lica ji je leglo za senco vedrosti. Zdelo se je, da so jo popustile tudi bolečine. Gledala ga iz z izrazom, kakor da ji znova vstaja rahel dvom v srcu. Znova se je vznemirila. Izraz oči, kakor da se je nenadoma spomnila nečesa, kar bi bila skoraj pozabila. «Martinac, umrla bom», je dahnila. «Zdaj boš ostal sam na svetu». Še vedno je skrbela zanj. Saj je znal ceniti njeno skrb, toda do dna jo je spoznal šele ta trenutek. Da, sam ostane na svetu. Priznal si je, da ga je bilo strah te osamljenosti. Toda ni smel kazati svoje ganjenosti in potrtosti. «Tudi jaz sem že v letih in bom kmalu umrl», je božal njeno roko. «Ne bom doživel take starosti kot vi, mati. Potem se bova zopet videla. V nebesih se bomo razgovar-jali v vseh jezikih in tudi po slovensko. Tega nam nihče ne bo branil; nihče, mati. Tam bomo vsi enaki. Tam boste zopet peli... Ali se spominjate, kako ste nekoč peli nam otrokom?». Da, gotovo se je tega še spominjala, a mu ni odgovorila. Kaj so bili zanjo spomini v tem hipu! Le rahlo, kakor da s tem pritrjuje njegovim besedam, mu je stisnila roko... Gospod Martin se ni ganil od njene postelje, ni čutil ne utrujenosti ne lakote. Prišla je bila Katina, tiho jokala za vrati, pred večerom je zopet odšla. Bolnica se je ves čas težko borila s sapo. Da bi ji olajšal bolečino, jo je obrnil z obrazom proti oknu. Skozi zaprašene šipe je zdaj pa zdaj zastrmela v jesensko sonce, ki se je medlo pre- takalo čez pobočje, v drevje, ki se je zgibalo v sapi. Čedermacu se je neizmerno smilila. Sočutje mu je zamamilo vse druge občutke. Misel se mu je tu pa tam pomudila le pri kakem spominu, ki je bil združen z materjo. Minute so mu potekale v tihi molitvi. Ni več molil, da bi mu Bog še ohranil mater; storiti bi bil moral čudež. Prosil ga je, naj jo čimprej reši trpljenja. Znočilo se je. Brlevka je medlo gorela, sence so trepetale na stenah. Zunaj je šumelo listje, zdaj pa zdaj je veja udarila ob vejo. Včasih je zadremal, molitev mu je umrla na ustnicah in se je izgubila v tihoto. Bil je do kraja izmučen. Kadarkoli je potišala materina sapa, se je zdrznil in preplašen odprl oči. Še je živela... Občutil je žejo, v grlu ga je žgalo od suhote, a se ni dvignil, da bi popil kozarec vode. Z materjo sta se sporazumevala le še z znamenji. Da ga ne bi bil mučil spanec, se ji je zazrl v bledi obraz. Znova ga je obvladala čudovita nežnost do nje. V medlem svitu so mu ustnice venomer trepetale, kakor da tiho, vročično izgovarja misli. Od njenih poslednjih besed pa do te minute je preteklo le nekaj ur, a njemu se je zdelo, da so minila dolga leta. Nehote se je spomnil tistega dne, ko je v črnem talarju stal pred njo, a ona ga je zgrabila za roke: «Martinac, preudari, še je čas...». Rada bi bila imela sina duhovnika; a tisočkrat žal in hudo bi ji bilo, ako bi bil nevreden služabnik Gospodov. Tega mu ni rekla, bral ji je v očeh. Odločil se je. Tedaj mu je iz globoke hvaležnosti poljubila roko, prvič in zadnjič v življenju... In pozneje, ko je bil še mlad, poln življenja, in ga je zli duh vabil na stranska pota. Saj je bila komaj misel, komaj grešen pogled, a mati ga je videla do dna. Tresoča se je stala pred njim: «Martinac, ali nisi prisegel Gospodu?». Zavedel se je, se osramočen oprl na steno in se razjokal. Vse mu je dala; ni skrbela le za njegovo telo, bala se je tudi za njegovo dušo.