f
[jntnilc VIII
V <i,
«ln^* 7. juniju U»')(),
vilkn •»*!.
0
gouiljlv list za slovensko ljudstvo na grimorskem.
Vse za rero, dom, cesarja l
I Z H A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrarkovana pisma se ne sprejemajo.
€ E N A za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za maDj premožne 4 krone za celo leto.
na PlacuU ft(12IK ° in oznanila sPreJema upravništvo v Gorici Hiiarija°gf 7 P1S E sPreJema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv.
Centralna Posojilnica.
Ustauovljena je v Gorici »Centralna Posojilnica" kot zveza gospodarskih zadrug na Goriškem. To je po dolgem brezplodnem prepiru prvo dejanje, katero ima prav gotovo lepo bodočnost. Za enkrat mora to dejanje razveseliti vsakega pravega domoljuba, ker priča, da smo Slovenci pri vsem prepiru vender le še zmožni moškega dejanja. —
Nas je pa še posebno razveselila odločna beseda načelstva, katero je naravnost in brez pridržka reklo : kiistijani smo, pod krščansko zastavo delujemo in se vojskujemo. Tako je prav, tako govorimo vselej našemu ljudstvu. Tega se naši narodno-napredni nasprotniki najbolj bojijo, ker ved<5, da slovensko ljudstvo jim prav gotovo hrbet obrne, ko izve resnico, da voditelji na-rodno-napredne stranke niso kiistijani. Zato pa skušajo svojo nevero skrivati za prazne besede; zato tako grozno vpijejo v „Soči“, kaderkoli mi ljudstvu resnico razkrivamo, da Staniči, Tume, in drugi so liberalci, katerim je krščanstvo zgolj človeški nauk. Zatorej kličemo: Na dan katoliško-narodna stranka! Brez straha stopite pred ljudstvo in povejte mu resnico, kdo so liberalci. Ljudstvo bo z vami in liberalnega gospodstva bo kmalu konec!
Veseli nas tudi še druga pametna beseda v oklicu načelstva Centralue Posojilnice, da je treba namreč združiti na pravo delo za napredek naroda vse stanove. To je ravno potrebno povdar-jati proti narodno-napredni stranki, katera hoče po vsi sili nahujskati učitelje proti duhovnikom, trgovce proti kmetu, ki sirota se organizuje zadnji na svetu. Žalibog da so nekateri vže šli hujskačem na limanice, ali to nas nima motiti, tudi ne, ako bi vsi mogotci se proti nam zarotili. Zaupajmo na ljudstvo in delujmo po pesnikovih besedah:
Sluge nikomur, — ko narodni sreči!
Centralna Posojilnica bo vodila zadružništvo v naši deželi. Čaka je št* veliko dela, ali našla bo tudi delavcev in našla bo ljudstvo, katero ji bo zaupalo. Torej le pridno in čvrsto na delo! Izgotovite nam programe za organizacijo naših vinogradnikov v viničarske zadruge, izgotovite
LISTEK
Štiri rimske patrijarhalne cerkve.
(Pi5e J. K)
Vrnimo se k Neronu. Cesar je hotel sum od sebe odvaliti ter je kristijane obdolžil lastnega hudodelstva. Začel je kristijane preganjati, kar niu je tudi dobiček neslo, ker premoženje bogatili kristijanov je pripadlo cesarju. Ob vatikanskem griču, blizu tam, kjer je trg in cerkev sv. Petra, je bil prostor za konjske dirke in ob straneh dirkališča cesarski vrti. V teh vrtih je dal cesar Rimljanom priliko, da so napasli svojo krvoželjnost ob grozovitih mukah kristijanov. Paganski zgodovinar Tacit pripoveduje : „Z zasmehovanjem ju zasramovanjem je ljudstvo spremljalo obsodbe in umore teh ljudi (kristijanov); v živalske kože so jih šili, ter psom metali, da so jih raztrgali ; na križe so jih pritrjevali, se smolo obdali, da so jih zvečer zažigali kot ponočne baklje.“
V	tem preganjanju sta umrla mučeirške smrti tudi prvaka apostolov sv. Peter in Pavel. Devet mesecev sta bila zaprta v grozoviti ma-mertinski ječi na Kapitolu. To ječo smo goriški romarji obiskali, ko smo prišli iz cerkve M. B. v Aracoeli, kjer smo videli čudodelno podobo malega Jezuščeka. V tej ječi je sv. Peter med drugimi krstil tudi jetnišničarja Procesa in Mar-tinjaua z vodo, ki je takrat čudežno začela izvirati, od katere smo tudi pili Dne 29. junija 1. G7. so sv. Petra, križali z glavo navzdol na griču Janikulu, na zapadni strani Vatikana, kjer je zdaj cerkev sv. Petra in Montorio. Na ta grič smo šli prvi dan popoldne koj po prvem
nam program za organizacijo naših obrtnikov, izgotovite nam kmalu program za resnično organizacijo naših trgovcev, kajti trgovci so užili do zdaj veliko besed in obljub Gabrščekovih, v resnici so pa vedno še sužui tujega kapitala in to bodo tudi za naprej, ako se uda liberalni stranki.
Vemo, da ima »Centralna Posojilnica" —' kot zveza gospodarskih zadrug — v prvi vrsti skrb za kmeta; ali občni napredek naroda zahteva od centrale, da bo skrbela tudi za obrtnike in trgovce. Prosimo torej prijatelje in somišljenike, da naj vsi in povsod podpirajo »Centralno Posojilnico1* in sicer naj kdor količkaj more, pristopi z enim glavnim deležem (200 K), posojilnice pa naj pristopijo vsaka z desetimi glavnimi deleži, da bo naša garancija močna. Ljudstvo pa naj kar od kraja vlaga hranilne vloge, da bo »Centralna Posojilnica" mogla vsem postreči z denarjem.
POLITIČNI PREGLED.
Pogovor češkega poslanca Pacaka s cesarjem. Med zasedanjem delegacije v Budimpešti je bil češki poslanec Pacak sprejet od našega presvitlega cesarja. Pogovor je bil o češki obstrukciji. Naš cesar je bil mnenja, da morajo biti Cehi zadovoljni z vladnim jezikovnim načrtom in opustiti obstrukcijo. A Pacak je cesarju razlagal pravične zahteve češkega naroda, in ga prosil, naj nikar ne dovoli, da se uvede novi jezikovni zakon s pomočjo § 14., ker bi to preveč razburilo češki narod in imelo slabe posledice. Nato je prišel pogovor o uzrokih obstrukcije. Pacak je dokazaval cesarju, da so Čehi vedno bili vladni hiši zvesti in da niso uikdar mislili po poti obstrukcije ovirati delovanje državnega zbora.
A,	ker so nemški levičarji s pomočjo obstrukcije dosegli razveljavljenje pravičnih jezikovnih zakonov Tlnnovega ministerstva, morajo zdaj Čehi z obstrukcijo zopet pridobiti si, kar so po nemški obstrukciji izgubili. Upanje je, da ne ostane ta pogovor brez vsakega utiša na našega presvitlega cesarja, k: je že več ko eukrat rekel, da ljubi zvesti češki narod.
Belgija. V Belgiji so volitve v državni zbor končane. Zmagali so krščanski socijalci, dasi
obisku cerkve sv. Petra v Vatikanu. Na tem griču so lepa sprehajališča, umetni vodnjaki, posebno krasni vodnjak „Acqua Paola". Na samostanskem dvorišču poleg cerkve smo obiskali malo okroglo kapelo, v katerej kažejo jamo, kjer je stal križ sv. Petra. Truplo prvaka apostolov so kristijani pokopali poleg dirkališča in cesarskih vrtov. Sicer so je za nekaj časa prenesli v katakombe sv. Boštjana, potem pa so je zopet pokopali na prejšnje mesto.
Nad njegovim grobom je že njegov drugi naslednik papež Anaklet sezidal kapelo. Cesar Konstantin je ukazal na tem mestu sezidati krasno baziliko. Sam cesar je prvi zabodel v zemljo, ko so temelj kopali. Cerkev je imela pet ladij. Streha je slonela na 9G stebrih, katere so prenesli iz paganskih templov. Nebo nad grobom je bilo iz pozlačenega srebra, ter je tehtalo 2701 funtov, altar je bil zavit v zlato plošče vino, težko 597 fuutov, celo tla pred al-tarjem so bila s srebrom preoblečena. Cesar je dal sv. ostanke zapreti v pozlačeno koviuasto rakev, na kateri je bil križ iz čistega zlata. Papeži in cesarji, kralji in ubogi romarji so si prizadevali, da so z radodarnostjo vedno bolj lepšali to središče krščanstva. V teku stoletij pa se je začela cerkev rušiti, pravijo, da je bila za celili šest črevljev čez grezilo (plajba) nagnjena. Papeži so tedaj začeli misliti na novo cerkev, ki bi bila vredna kraljestva Božjega na zemlji. Če so imeli Judje, pri katerih ni Bog prebival na tak način, kakor pri nas, tako lep tempel, da so ga prištevali med sedem svetovnih čudes, zakaj bi uii katoličani ne imeli podobne hiše Božje v središči krščanstva, v večnem Rimu, kjer prebiva namestnik Jezusa Kristusa!
so liberalci upali, da dobijo za svoje ljudi večino sedežev. Čuditi se moramo sijajni zmagi kršan-ske stranke, ker so bili katoličani žalibog razdeljeni v dve stranki. Da so zmagali katoličani v Belgiji ukljub liberalnih agitaciji in notranjega razpora katoličanov, je dokaz, da je v Belgiji globoko ukoreninjeno versko prepričanje.
Armensko uprašanje je postalo v zadnjem času zopet pereče. Turška vlada ima malo upliva na divje rodove mohamedanskih Kurdov, ki ropajo vsako leto po sosednjih armenskih pokrajinah. Na stotine krščauskih Armencev je že pustilo svoje življenje pod mečem Mohaiuedancev. \ eč tisoč Armencev je tudi letos prestopilo k mohamedanski veri, da so se rešili vednili zasledovanj in ropanja. A še večje je število tistih, ki zapuščajo svojo domovino in se selijo v sosedno,. Riyajjo. Rusija ni nič zadovoljna, da ji prihajH ivsako leto več tisoč Armencev čez mejo brez krajcarja zapustivši svoja posestva v rokah mohamedannkih roparjev. Zato resno opominja Turčijo, naj skrbi za varstvo svojih krščanskih podanikov. Najbolje bi bilo, da bi Rusija brezobzirno zasedla tiste dežele, kjer se dogajajo takšna preganjanja.
Kitajsko. V tej deželi je izbruhnila v zadnjem času velika revolucija. Ustaši so „Bokseri“, to je tisti, kateri so se vedno ustavljali napredku in si želijo starih časov nazaj, ko ni smel stopiti na kitajska tia noben Evropejec. Upor velja torej največ tam naseljenim kupcem in misijonarjem iz Francije in Anglije. Ustaši so umorili že muogo misijonarijev in kristijanov in se hočejo zdaj polastiti glavnega kitajskega mesta Peking. Amerika, Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija so poslale v kitajsko morje vojne ladije in nekaj vojakov, ki bodo varovali svojih podanikov imetje in življenje. Rusija pa pošlje kmalu nekaj tisoč vojakov v Peking. Skupno postopanje vele-vlasti bo pač prisililo kitajsko vlado, da bo ustaše spravila k pameti.
Vojska v južni Afriki. Nesrečne vojske Angležev in Burov ne bo še kmalu kouec. Ko so pred enim tednom prišli Angleži čez trans-vaalsko mejo, že misli marsikdo, daje s tem vojska Angležem v korist končana. A vendar ni tako. Burov je še vedno toliko, kakor prej, in
Papež Julij II je vložil temeljni kamen novi cerkvi dne 18. aprila 1506. Bila je sabota pred belo nedeljo. Začeli so zidati po načrtu mojstra Bramante. Načrt so večkrat premenili, dokler ni mojster Michel Angelo določil sedanji načrt. Ko je papež Leon X. naprosil tega slavnega mojstra, naj 011 nadaljuje zidanje, je bil Michel \ngelo ig. 72 1. star. Svojim močem ni več zaupal, izgo-' varjal le je, da ni stavbinski mojster, ampak le kiparski mojster. Kiparsko spretnost tega mojstra smo občudovali, ko smo gledali kip žalostne M.
B.	z Jezusom v naročji na zadnjem altarju na moški strani v cerkvi sv. Petra in pa kip Mojzesov v cerkvi verig sv. Petra. Mojster je vsled prigovarjanja vendarle prevzel deio toda brez kacega plačila edino le iz ljubezni do Boga in v počeščenje apostolov prvakov. Zahteval pa je glede načrtov in zidanja popolnoma prosto roko. Se d e nn iaj s t _le	,ue £aL st e m zidanjem. V eli-
kanik načrt je naredil, pa dovršiti ga hi mogel, ker mu ni Bog dal časa. V 14. dneh je naredil mojster nov model cerkve, Ei je stalile 24 to-~ farjev; njegov preilnik pa je delal model več let ter zahteval zanj 4000 tolarjev. Čeravno so že drugi mojstri zidali cerkev, vendar je v poglavitnih delili misel in delo Michelangelovo, posebno ku pola je liioistm zaslužila neminljivo slayo. ITT njegovlli načrtih so razni mojstri nadaljevali in srečno dokončali kupijo. Dolgo potem so napravili še pročelje ali facado, in papež 1'rban VIII. je cerkev slovesno posvetil dne 18. nov. 1G2H., tedaj po 120 letih, odkar je bil položen temelj.
Dalje prih.
težko l*o Angležem jih premagati. Pomikali so se sicer nazaj, a zdaj nadlegujejo Angleže od vseli strani in mogoče je še vedno, da bodo morali Angleži lansko zemljo hitreje zapustiti, kakor so prišli. To vedo posebno dobro poučeni krogi na Angleškem, ki govorijo jako dvomljivo o zadnjih uspehih angleške armade.
Goriška grofija.
I]. Starša zgodovina.
Spočetka so bili naši goriški kraji samostojno gospodstvo. A leta 1000 je Oton III. daroval dele goriške dežele oglejskemu patrijarliu: namreč del solkanskega gradu (Sillieano), del vasi Gorice (villa, quae slavorum lingua vocatur »Goriza") in vse kraje med Sočo in Vipavo, med Devinom (Ortoua) in gorami. V tej listini nahajamo prvič ime Gorice.
Drugo polovico solkanskega gradu in vasi Gorice je cesar podelil sledeče leto (1000) istrskemu ii frijulskemu grofu Vcrihenu, ki je vzpre-jel naslov goriškega grofa, a naša dežela se je po njem začela imenovati grofija. Ko je pa Ve-rihen omožil svojo hčer z grofom Muriške doline (Miirzthal), ki je bil ob enem koroški vojvoda, iz rodovine Eppensteincev, je dal svoj delež goriške dežele hčeri za doto. In tako je zagospodovala v naši domovini rodbina eppensteinska; toda za kratko dobo. Zakaj še pred koncem XI. veka je po pravu daljnega sorodstva prišla dežela v last grofom Pustriške doline (Pusterthal). Tisti čas je vladajoča rodbina že smatrala deželo za svojo dedno last, ne da bi imel cesar več pravice do nje kot do svojega fevda.	(Dalje prih.)
KOVICE.
Cesarski jubilej. Letos dne^Di. avgusta bo naš presvetli cesar praznoval f^uS^ffetfiico Svojega rojstva. Ob enem praznuje letos goriška grofija petstoletnico, od kar je pod habsburškim žezlom. Deželni zbor je izvolil posebno deputacijo, ki se pojde za to priliko poklonit Njega Veličastvu : dež. glavar dr. Pajer, dr. Venuti, baron Locatelli, di^_ Gregorčič in p£oLJ3qrlpjč. Vsprejem bo v pondeljelc dne 11. t. m.
f Andrej Žnidarčič, vikar na Gradišču, je v pondeljek dne 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden sč sv. zakramenti, umrl v Gorici. Gospod Jezus Kr., kateremu je služil, naj mu da večno plačilo v nebesih !
Hrvatske romarje, ki nameravajo v kratkem romati v Rim, bode osebno vodil zagrebški nadškof Posilovič.
Iz Solkana. Včeraj je bil enoglasno izvoljen županom dosedanji župan g. Anton Mozetič, prvim podžupanom pa g. Jožef Vuga.
Vitovlje. Poročajo nam: Letos je bilo v cerkvi Matere božje na Vitovljah nenavadno veliko romarjev. V nedeljo in pondeljek je bilo 800 obhajanih. Čast Materi Božji!
Odlikovanje. Cesar je podelil Ignaciju Nu-čič-u, nadzorniku policijskih agentov v pokoju v Trstu, srebrni križec s krono za zasluge.
Roka Božja.
Kako Bog včasih hudobijo na grozovit način kaznuje, vidimo iz tega-le dogodka:
V	nekem kraju našega Primorja izgovoril je mladenec v svoji lahkomiselnosti in prešernosti strašne bogokletne besede. Groza je spreletela vse, ki so ga slišali; v tistem trenutku pa je tudi mladeneč postal nekako plašen, videlo se mu je na obrazu, da se je v njegovem notranjem zgodilo nekaj nenavadnega. Ljudje so rekli in še sedaj trdijo, da je mladeniča obsedel hudobni duh. Nič več nima miru, ne pokoja; tava sem ter tja po samotnih krajih, skriva se pred ljudmi in beži, kadar bi imel srečati duhovnika. Kadar pa ima iti mimo cerkve, v kateri se brani sv. Resno Telo, ne more naprej. Šiloma ga vrže v stran ali nazaj, da je mučno gledati tega nesrečnega človeka. Naj večkrat ga nosi po skalovitih krajih in spravi ga v veliko nevarnost, da bi se ubil. Drugikrat ga vodi k morju ter ga hoče šiloma vreči v vodo i. t. d. Kolika nadloga je to njegovo stanje za njegove stariše, koliko za vso sosesko! Zdaj ga1 rešijo iz te, zdaj iz one nevarnosti, vselej pa kličejo na pomoč Boga, naj se ga usmili, naj bi se spokoril na tem svetu za svoje grozno bogokletstvo.
Letos je sveto leto v Rimu; mladeniču so nasvetovali romati v sveto mesto ter tam dobiti odpuščanje in oproščenje te strašne nadloge in očitne kazni božje. Da bi mogel dovršiti to težavno pot pokore, prosi milodarov po okolici svojega rojstnega kraja. Ako pride tudi do Tebe, prijazni bralec, podaj mu milodar, da mu saj nekoliko olajšaš težko pokoro. Kadar pa čuješ koga izgovarjati bogokletne besede, povej mu ta-le dogodek iz naše dežele; morebiti ga bo omečila ta strašna kazen — roke božje.	M. S.
V	Gorici, Pišejo nam iz mesta : Naši šolski zavodi v Gorici kličejo vas, slovenski rojaki, na pomoč. Vsakdo bi lehko kaj pomagal, če ne naravnost z denarjem, pas podpiranjem slovenskih trgovcev v Gorici, ki bodo gotovo od čistega dobička kaj darovali za naše prepotrebne zavode. Ako zahajate k slovenskim trgovcem, dosežete dva namena ; Pomagate svojim ljudem in podpirate tudi prepotrebne zavode. Zato prav toplo priporočamo slovenske trgovine, kakor kažejo oglasi na zadnji strani: 1. Krojaška zadruga, velika zaloga ma-nufakt. blaga za moške in ženske 2. Martin Poveraj, krojaški mojster in trgovec z manufakt. blagom ; 3. Konjedic in Zajec, trgovina za železo ; 4. Anton Breščak, velika zaloga pohištva; 5. Gaspar Likar, trgovina s papirjem ; 6. Auton Fon, klobučar; 7. Anton Obidič, čevljar; 8. Jernej Kopač, svečar; 9. Anton Pečenko, zaloga vina ; 10. Karol Draščik, pekovski mojster; 11. Antou Jerkič, odlikovani fotograf itd. itd.
Nevihta z roočuim nalivom je bila včeraj pop. ob 4. uri v Gorici in okolici. Na šempaskem polji je toča potolkla.
Trst. — (Avstrijski Llogd.) V seji trgovinske in obrtne zbornice tržaške se je dne 30. m. m. razpravljalo tudi o tem, da LIoyd prepusti plo-vitev po dalmatinski črti kakemu drugemu paro-brodnemu društvu. Gospodje pa so se izrekli proti temu, ker bi sicer iitalijanstvo na dalmatinski obali škodo trpelo. Avstrijski Lloyd deluje se svojim* agenti in uradniki za italijansko narodnost v Dalmaciji.
Ker živi to društvo ob podpori c. k. avstrijskega denarja, bi bilo prav, da bi c. kr. vlada varovala hrvaško narodnost v Dalmaciji.
Devin. — Družba sv. Cirila, in Metoda je. _otyorila v Devinu otroški vrtp<-, ki je bi] nujn» jjotreben'.~
Pazin. — Pri volitvah v upravni ali gospodarski svet so zmagali Hrvatje v III. razredu, dočim so Italijani zmagali še letos v I. in II. razredu. Za italijansko večino so odločili uradniki!
Na Dunaja, 19. maja 1900. Nemiri na vseučilišči. Ne mine leto, da bi se ne pojavilo kako večje gibanje na našem vseučilišču. In temu ni čuda, v glavnem mestu vse države, v keterem se nahaja vrhu tega še parlament, je pač mnogo povodov. kateri ne ostajajo in ne morejo ostajati tudi brez vpliva in posebnih posledic na svobodno akademično mladež. Ona se zanima za vse; in kar vidimo v državi v velikem, to se v malem zrcali gotovo tudi na vseučilišči, pčsebuo takem, kakor je dunajsko. Saj je bilo vpisanih kar 6981 slušateljev v pretečenem zimskem tečaji na tem vseučilišču. In da med tolikimi glavami ne vlada vedno ali bolje nikdar isto mnenje, to je umevno. Ista nasprotstva, ki divjajo zunaj, ista nasprot-stva so tudi na vseučilišči; in samo primernih povodov je treba, pa je ogenj v strehi, pa so nemiri tu.
In tak povod so našli nemški nacijonalni dijaki. — Schonerijanci, ko so nemški katoliški dijaki vstanovili k zraven obstoječim svojim trem društvom še dve društvi.
Staroslaven običaj je med nemškimi dijaki, da hodijo, ako pripadajo kakemu društvu, s čepico in trakovi, to je v barvah okoli. Vsako društvo ima svoje barve ; in člani različnih društev se razlikujejo s tem med seboj, da imajo na sebi čepice in trakove s posebnimi barvami.
—	Na vseučilišči imajo ob sobotah med 11. in 12. uro še posebno promenado v arkadah. To promenado zovejo „Bummel“. V arkadah ima vsako društvo od rektorja določene prostore, da tam v omenjenem času promenira in s tem tudi na zunaj kaže, da ima vedno pravico nastopati v barvah v prostorih vseučilišča.
Nemški katoliški dijaki nastopajo, v kolikor pripadajo kakemu društvu, pri »Bummlu* tudi v barvah. Kot dijaki in člani takih društev so opravičeni. Od rektorja so dobili pravico in oni se poslužujejo vedno te pravice, sicer bi jo izgubili. Ako pa oni nastopajo v prostorih vseučilišča v barvah, tedaj ne nastopajo samo kot svobodni visokošolci, ampak tudi kot katoličani. S tem kažejo, da sme vsakdo tudi s katoliškimi principi bivati in se pokazati v prostorih vseučilišča. Boj proti njim, penjenja skoraj vedno tudi boj proti načelom, katera oni kot člani katoliških diuštev v barvah zastopajo na vseučilišči.
Prvo soboto meseca maja so hoteli člani novih dveh društev prvikrat nastopiti v barvah, t. j. s čepico in s trakom. Takoj od začetka pa se je vže govorilo, da jim hočejo ta njih nastop in potem sploh vsak nastop preprečiti njih kolegi, nemški naciionalci, četudi z vso brutalno silo. Toda akademične oblasti so za to zvedele, in radi tega je bil »Bummel" za tisto soboto prepovedan. Sedaj je prepovedan za ves ta tečaj. Kar niso mogli doseči v soboto pri „Bummlu“, to so hoteli izvršiti v pondeljek 7. maja. —
(Dalje prih.)
Jz Podgore. Na binkoštno nedeljo je prvi-krat nastopil naš novi pevski zbor, ki šteje 27 pevcev. Sredi posta je bil nenadoma odstopil stari zbor in za velikonočne praznike smo si morali pomagati z otroškim petjem. Z velikim 1 prizadevanjem g. nadučitelja Budala osnoval se
je nov zbor, kateri nas je za binkoštne praznike iznenadil. Petje je bilo prav lepo. G. nadučitelju čestitamo, novim pevcem pa kličemo : Le uztrajno naprej !
Surovi »Sočini" liberalci. Omenili smo že, kako je »Soča" hotela podtakniti cerkljanskemu romarju prašiča, ki se je pa srečno našel v Ga-brščekovi tiskarni. V št. 63 je podtaknila nekemu duhovniku iz goidške okolice hudiča z velikimi
rogovi. Stavimo pa, da se bo tudi ta h................
našel v omenjeni tiskarni. „Soča“ pravi: „Potem je prišel g. nune (v predgi) na ples (ta je bila še lepša) rekoč: še veči greli se dela pri plesu, ker pri vsakem plesu hudič z velikimi rogovi na sredi stoji ter zapiše v svoje črne bukve vsakaterega, ki se prvi zavrti, za prve plesalce ni več odveze, ni več molitve Ko je g. nune s solznimi očmi omenil hudiča z velikimt rogovi, je slo vse v smeh po cerkvi.........
Morda je g. nune res govoril o hudiču pri plesu, saj pravi tudi sv. pismo, da hodi hudobni duh okrog kakor rujoveč lev ter išče, koga bi požrl, ali, da je tako govoril, verujejo le ignoranti pri „Soči“ Le prašajte najbolj priprostega kmeta, pa Vam bo povedal, da gg. nune: tako ne govore. Ubogi ..Sočani"! Nekaj časa sem je v vašem listu, ki je bil nekdaj glasilo goriških Slovencev, sama obloda!
»Sočini" liberalci — izdajice naroda! V uvodnem članku: »Narodno napredna stranka in narodnost" v št. 20 Pr. L. smo povedali, da je naprednjakom narodnost le puhla fraza! Dokler jim nese, so narodni, ko jim pa ne nese, združijo se tudi z iredentovci. Tako smo pisali! Razume se, da so nam močno zamerili! Za par tednov potem pa je „Soča“ sama pokazala, da smo pisali prav! Kdo ne ve, da je ,,Šolski Dom" v Gorici za slovensko narodnost odločilne važnosti ? In kako se obnaša »Soča" glede »Šolskega Doma." Dokler jej je neslo, ga je priporočala, zdaj pa, ko se je tam ustanovila. »Centralna posojilnica", ki bo gotovo nekoliko omejila bogate dohodke, katere dobiva „Soča“ iz »Ljudske Posojilnice," piše — v št. 63 tako le: »Goidška ljudska posojilnica" ne more in ne sme dati niti novca več »Šolskemu
Domu" Utegne se zgoditi, da naša stranka
načeloma (t. j. breznačelno) odtegne sleherni novec podpore!
To so vaše bosede, »Sočani"! Izdajice!
„Soča“ — pa bojkot. V številki 61. piše »Soča": „Semeniška lista sta napovedala bojkot na vsej črti, torej neizprosen, ostuden boj tudi na gospodarskem polju.u — Uboga pozabljiva starka ! Niti ne ve več, da je ona prva bojkot napovedala vsemu, kar ni libei’alno. Le pomisli malo, starka, pa poglej zopet v temeljne ustave skovane na osnovalnem shodu liberalne stranke v čitalnici. Ni - si li izključila vse naprave, vse zadruge, ki bi ne služile tvojim namenom ? — Ni tam bojkot protokoliran ? —
In za »Goriško posojilnico"... zakaj si se toliko pulila ? Da bi nas bojkotirala z našim de-naijem ! Če se mi branimo takemu početju in ti jemljemo nevarno orožje iz rok, pa kričiš, da smo mi napovedali bojkot. —
O pozabljiva starka, kdo je izdal parolo: Niti vinarja ne! Povej, se ne spominjaš, kaj si pisala o škofovem zavodu, semenišču. Niti vinarja ne, tako si se odzvala kardinalovemu vabilu. Isto si namigavala v »Alojzijevišču" in »Šolskemu Domu". Zato le vzemi si k srcu svoje besede: »Stopili ste nizko doli v najostudnejši vseh bojev".
»Osar tutto" se pravi po slovenski to, kar je pisala »Soča" v zadnji številki: »Kaj čuda, (nič pri »Soči" !) ako bomo morali segati tudi mi v tem boju po najskrajniših sredstvih ne oziraje se na to, je li več ali manj plemenito. Ko se gre za »zadnji vinar", torej za boj med »biti in ne biti", takrat se ne vpraša, kaj poreče svet in svetniki v nebesih, ako udarim tako ali tako in ne drugače.u — Framason Mazzini ne bi mogel jasneje razložiti zloglasnega izreka »osar tutto", nego A. Gaberšček.
Iz Mirna. Odbor trgovsko-obrtnega društva je razposlal našim čevljarskim mojstrom vabila k zaupnemu shodu za dan 27. maja. Določeni dan se je res zbralo kakih 60 mož. Govorila sta A. Gsbišček in dr. Tuma. Predmet njunega govorjenja je bil — čevljarska zadruga, katera naj se ustanovi v Mirnu.
Odkritosrčno rečeno: zadruga bi bila res potrebna; medsebojna konkurenca je pri nas že veliko čevljarjev uničila — in veliko jih tudi še bo, ako se temu ne opomore. Čudno se nam zdi samo tole: Soča je že tolikrat pisala proti zadrugam, povdarjala je, da mora trgovina biti prosta i. t. d., a pri nas je g. Gabršček učil ravno nasprotno ! Ali pa so samo tiste zadruge dobre, kjer ima A. Gabršček prvo in zadnjo besedo!
Čudno se nam tudi zdi, zakaj ni A. Gabršček
povabi1 k shodu vsaj nekaterih strojarjev Ali
bi ne bili dobro došli tisti, ki delajo manj premožnim čevljarjem največjo konkurenco — največjo škodo ?
Drug dopis: V nedeljo dne 27. t. m. je nas Mirence doletela velikasreča. Čilo »trgovsko obrtno društvo za Goriško" je imelo tukaj zaupen čev-
Ijarski shod. Govorila sta znana |>rvoboritelja z a napredno stvar, Gabršček in dr. Tuma. Pripeljalo sla s seboj tudi nekega otročaja, ki se je zdel ljudem malce prismojen. Ti ljudje imajo, seveda, le blagor mirenskih čevljarjev pred očmi! Mirenci, pozor!
Z dežele dne 26. maja. *) Današnje dni so postali nekateri ljudje strašno učeni, da se kar iskre delajo. Zato pa si laste že tudi pravico cerkv. govore kritikovati v svoji nadutosti. Domnevanemu podajaču iz „Kobariske okolice"1 — menim, da se ne motim o osebi, če primerjam govorjenje in dopis. Nikar se ne smešite! Daru razlaganja jezikov nemate. Dotični niti sanjal ni o tem, kar mu podtikate v svojem zavijanju. Bolje znate računiti. Izvolite pogledati: koliko koristi ste imeli vsled neke uredbe grajanega; še več pa vaš — brat v drugi stvari. Tildi bi ne bilo slabo za vas, ko bi se spominjali včasih o štirih nesrečnih hišah v vasi pred 50 leti in kaj je bilo vzrok tega!
Zdaj odkrito liberalen časnikar je pa naj-brže iz same hvaležnosti sprejel v „sloveča lista" to imenitno kritiko cerkv. govora. Poglejmo nekoliko nazaj: Dnč 9. febr. 1899. je pisal časnikar bivšemu podporniku v javnosti dobesedno tako dopisnico : „ — Ako nisem povsod sam, mi že kako naredijo. Torej so i Vas terjali naročnino, — dočim sem Vaš velik dolžnik! Oprostite! Rad bi vam bil poslal vsaj 100 for., — a deficit v Pulju me stiska. — Letos bo morda bolje. Ne mislite, da pozabim na svojo dolžnost. — Hvala Vam za podporo! Vaš udani “
Lepe besede! In dejanja ? Do danes omenjeni podpornik ni prejel od »udanega podjetnika1* niti črnega krajcarja, niti enega beliča. Niti onemu ni prišlo na um, da bi mu bil vrnil — vsled zahtevanja na prvotnega lastnika stroške — ne malo popisanih pol, ostalih mu v rokah za časa prepotrebne „ločitve duhov". Pač pa je bil tako ljubezniv, da je i pozneje še, — ali neposredno ali posredno, je vse eno, — terjal — v odprtih listih — omenjenega podpornika; terjal vsote, ki so prava ničarija proti dvema stotnicama gld., katere dolguje podjetnik podporniku vsled obljube! In najbrže iz zahvale (ali kaj ?) daje letos prostor zavijanju in podtikanju proti isti osebi. — Nu, vsakemu ni dano, da bi se vozil v prvem razredu: Morda je to moderno — napredno plačevanje „velikih dolgov1' ? Ali pa se tu zrcali značajna, živa zavest o „svoji dolžnosti" ? Ali je to moderna udanost ? Kako naj ubogi hribovec to ve? Kateri izraz bi ne bil til premalo krepak ? Premajhen slovar !	Š.
*) Po naključbi zaostalo.
Rihenberg 26 maja. Mi Rihenberški Občinarji se obračamo v zadevi našega g. učitelja V. na tisti srečni slučaj, ki je g. Kr. spravil v D. ! Če je imel veljavo zanj, tako mora imeti tudi za našega g. V., ker ga mi želimo, usiljevavcev pa ne! Vprašamo še gg. zastop. občin, ali bi se ne dalo to sedaj poravnati! ? Ako je poprej odločila občina Dornb. za g. Kr., zakaj bi ne naša ravno v istem ? ! Še je čas gg. zastop. ! Poravnajte ! Ne napravljati brez potrebe g. V. stroškov ! Naša občina je zanj in — je!! S kakršno mero ste merili g. I. Kr., s takšno sedaj g. V., s tem vstre-žete nam in njemu.
Ozirom na to, da g. V. ni bil pri seji na dnev. redu, ker niste bili o tem tudi obveščeni,
— se stvar poravna, če je še iskrica pravice na svetu. To je pomota, da malo takih, katerih ne sme in ne sme biti. O tem se še pobavimo! Ko-nečno se drznemo vprašati: čemu so kr. šol. sveti ?! Bodemo videli, kaj vkrcno naš v tem oziru
— in — kaj — bo poten'! Mari bi postavljali učitelje, kar takoj — brez cincanja, ter brez nobenega nič vprašati! — G. I. Križ. vprašauje: Vam ju pomagala občina, bratu starost, kaj pa tretjemu — teremtete ... ?! Ali jih znate! Evo to so sredstva! Naj trpe potem gg. učitelji, ker so kmečki sinovi kaj briga take zastopnike, li ne!? Ker ste pravi „naprednjak“, požurite se, da se stvar zasuka in pokažite Vašim gg. kolegom, da ste „pravi nepristranski" zastopnik, če ravno „nepravilno" izvoljen, kakor Vam jih „Gorica" često našteje. — le tako si mislimo mi, da bodo Vaši kolegi pustili Vam še nadalje zastopniško čast.
Še se malo pobavimo pa prihodnjič, ker naše roke so sedaj preokorne ; vitrijolim o : Vam bo treba pa požveplati! Z Bogom!
Več tistih, ki imamo g. V. radi.
Hrana telesna in dušna. — »Kaj bo, če berem slab časnik, saj jaz ne mislim tako, saj si itak nič ne zapomnim od tega" — poreče kdo. »Ali vse veš, kaj si lani vžil?" je vprašal in nekdo. — „Ne !* „In vendar si se od tega redil!“ Tako je tudi z bukvami iu časniki; ono ti preide v kri in mozeg, če tudi se tega ne zavedaš. In da, še prej slabo, nego dobro ; — to ni toliko čudo. Torej je pač treba dobrih knjig in časopisov kot proti— tež je slabim ; in treba je slabe pobijati s poštenim orožjem zaradi njih ogromne škodljivosti. (Se ve, da bi jim bilo ljubše, če bi pustili zajce v detelji!)
Iz Čepovana. V petek 1. t. m. zgodila se je velika nesreča na cesti med Dolenjim Lokov-
cem in Puštalom. Trgovec Matevž Kuštrin iz Lokovca peljal je na vozu Jožefa Leban iz Kala teleta v Gorico. Matevž Kuštrin šel je nekoliko časa peš po strmi cesti. Nagloma zapazi, da so konji njegovega voznika se splašili. Ubogi starček mislil je v svojem pogumu, da bo konje ustavil, a zgodilo se je nasprotno, ker konji so ustavili njegovo življenje. Prišel je pod konje in voz, ter bil kmalu mrtev. Tudi voznik in en konj sta zelo poškodovana. Nesrečno smrt Matevževo vsi obžalujejo, ki so ga poznali. Bil je blag a šaljiv starček, dober oče, a tudi veren kristijan. Zato upamo, da je imel milostno sodbo, dasi je umeri nepreviden. Bog mu daj večni mir!
Iz Soče. — Celi mesec maj smo obhajali v tukajšni farni cerkvi preganijivo, lepo pobožnost ,Marijinih Šmarnic", katerih se je ljudstvo, za tukajšne razmere v obilnem številu, udeleževalo. Po navadnih šmarnicah pri altarju Lurške Matere Božje smo imeli pri velikem altarju blagoslov z petimi litanijami in s p remije vanjem orgelj.
Orgije imamo*prav lepe in dobre, delo bratov Zupanov v Kamni gorici, pevce in pevke dobro izvežbane. Preganljiv razloček od nekdaj in zdaj.
Ljudstva je tukaj prav malo doma. Kdor le more, naj bo ženska ali moški, vse gre od doma za zaslužkom. Samo na ^Vestfalskem je blizu sto tukajšnih domačinov, kjer še precej dobro v pre-mogokopih služijo.
Še nekaj moram povedati. Včasih pravijo, da pijanec se preobrne, kader se v jamo zvrne; a temu ni vselej tako. Tukaj smo imeli strastnega žganjepivca; a hotel je pokazati, da človek tudi sam sebi lahko ukaže, in uže poldrugo leto ni pokusil več zgane pijače.
Brje pri Rihenbergu. Poročajo nam: Pri nas smo ustanovili »Vinarsko in sadjarsko društvo". Namestništvo je pravila vže potrdilo. Načelnik mu je g. učitelj iu posestnik Ant. Mužina. Društvo ima po pravilih lep namen iu želja vseh Brejcev je. da bi uspevalo.
Zvon se je ubil. V Kanalu je na Vnebohod počil veliki zvon Device Marije. Zvon ni bil star veliko čez 25 let (ako se ne motimo). Zvon ulit od firme Polli — Broilli v Gorici je imel krasne slovenske napise. Iiitoniran je bi! z glasom Des. Menda ni bil pravilno ulit, ker že novi zvon je mojster s kleščami odščipoval, ker je bil obseg (Glockenmantel) preširok. Glas je imel krepak, a vendar preveč kotlovemu bobnenju podoben, ker je bil pretenak v razmerju širokosti. Zvon plača menda „Unio catholica". — Iz tega se razvidi, kako slabo se priporoča firma Broili.
Razglas. Podpisani odbor vabi lastnike zemljišč v obližju goi iškega mesta, da jih ponudijo na prodaj, toda v obsegu vsaj 12 oralov skupaj. Take pismene ponudbe je podati do konca junija 1.1. deželnemu odboru ; obsegajo naj zraven kupne cene, računjene za vsako oralo, natanjčen popis lege in kakovosti zemljišča. Povedati je tudi, v katerem času se lahko izroči v fizično posest. Deželni odbor si pridržuje, da izbere tisti zem-Ijiščni obseg, katerega spozna najprimernišim za zgradbo deželne norišnice. Deželni odbor. Pajer.
Socijalne drobtinice.
Nekaj misli o nalogi ženske v človeški družbi,
Govor predsednico katoliškega drusUra slov. učiteljic dne 20 nmja t. 1.
Vrnimo se zopet k svetemu Jeronimu, in sicer k njegovemu pismu do pobožne gospe Lete, v katerem govori o odgoji njene hčerke. „Naloga vam je, o Leta. da uzgojite dušo, ki je namenjena za tempelj božji. Naj ničesar ne posluša in ničesar ne govori, kar bi bilo nasprotno strahu božjemu. Naj bi nikdar niti ne umela slabih besed, niti poznala posvetnih pesmi. Njen nežni glas naj se vadi le sladkemu petju psalmov. Napravite ji črke iz zelenike ali iz slonove kosti in imenujte jih. Naj se igra s črkami in igraje naj se privadi čitanju. Tudi ne bodi dovolj, da zna te črke po vrsti imenovati ter jih kakor pesen predavati: premenite večkrat red, postavite prve črke na konec, srednje na začetek, da jih bo znala razločevati ne samo po imenu, ampak tudi po obliki. In ko bo njena tresoča roka zuala že s pisalom pisati po vosku, naj jej druga bolj trdna roka vodi nežne prste ali pa naj se najprej zapišejo črke na tablico, in naj ona vleče pisalo po istih črtah, ne da bi se odmaknila. Obljubite jej tudi kak dar, da se nauči vezati čike v sloge. Dajajte ji vedno pogum z malimi poplačili, ki so njeni starosti zelo všeč.
,,Priskrbite jej tovarišice, ki bodo s6 svojimi dobrimi uspehi uzbujale v njej zavidnost ter jo naganjale k tekmovanju radi hvale, katero bodo žele. Ne hudujte se, ako je počasn i v učenju. Uzbujajte rajše tekmovanje s hvalo. Dober uspeh naj jo veseli, slab na jo tare. Pazite pred vsem, da se jej učenje ne pristudi in da jej grenkost prvih let ne pusti slabih »ledov /.a celo življenje. Besede, s katerimi jo polagoma navajamo k izražanju, naj ne bodo slučajno pobrane, ampak previdno izbrane. TJčite jo n. pr. naštevati preroke,
in očake od Adama naprej, potem preidite h genealogiji po svetem Mi. vžn in potem po svetem Lukežu : tako obogatite ob enem njen spomin in dosežete še drug smoter.
,.Dajte jej učitelja zrelega moža, ki ima neomadežano življenje, ki je v resnici izobražen. Mislim, da se izobražen človek ne bo sramoval delovati za sorodnico ali za devico Kristusovo iz plemenite družine, kakor se Aristotel ni sramoval delovati za Filipovega sina. Ker ni zaupal navadnim učiteljem, poučeval ga je sam v čitanju.
(Dalje prih.)
Zakaj je postal socijalen demokrat ? „ Rdeči prapor' št. 16 pripoveduje o uzrokih, zakaj je nek luteranski pastor Gohre postal socijalni demokrat ? Kot prvi uzrok navaja njegove krščau-sko-religijozne nazore, s katerimi se baje socijalna demokracija ujema: „Moji krščansko-religijozni nazori so sodelovali, da sem prišel do socijalne demokracije. Religija je bila v očeh Nazarenca ljubezen do ljudi i med ljudmi .. .u
Kaj naj rečemo na te besede ? Prav je, da se socijalni demokratje sklicujejo na Gospoda Jezusa Kristusa, samo da bil ga ne imenovali le Nazarenca! Jezus Kristus je Sin Božji. Res je tudi, da je g. Jezus Kr. učil ljubezen do bližnjega, ali res je tudi. da je zahteval sv. vero, da je postavil sv. sakramente, da je ustanovil sv. cerkev, katero je treba poslušati. Rekel je apostolom: „Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelij vsej stvari. Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen". Mark 16.15. „Kdor vas posluša, mene posluša; iu kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Luk. 10.16. „Prejmite sv. Duha! Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani." Jan. 20.22. gČe pa (kdo) cerkve ne posluša, naj ti bo kakor navernik in očitni grešnik." Mat. 18.17.
Tako je učil g. Jezus Kr.! Učite se, socijalni demokratje, temeljito Kristusovemu nauku in ravnajte se po njem; spoznali boste, da je socijalna demokracija res le zmota.
Naša društva.
Županski sbod v Ljubljani na binkoštni pondeljek se je ponesrečil. Pričakovanih slovenskih županov ni bilo v Ljubljano. Vseh udeležencev z navzočimi ljubljanskimi občinskimi svetniki je bilo okolu 27, kakor poroča ^Slovenec". Glavni uzrok temu nevspehu je liberalec Hrihar ° prisfaš „Slovenskega Naroda", kateri na nečuven način neprenehoma napada sv. vero, papeža, škofa in duhovščino. S takimi ne morejo skupaj hoditi značajni katoliško — narodni možje!
Za Goriško je v odbor izvoljen g. Mih. Zega iz Kanala!!
Št Peter. Račuu »kmetijskega društva", ki ga je posebno marljivo pregledal g. Anton Jakončič, se je enoglasno potrdil. Na dnevnem redu je bila tudi prememba pravil, v katerih se je odredil nadzorstvu večji in bolj upliven delokrog. Debate v tej točki so se udeležili: preč. g. dekan Anton Hvalica, preč. g. župnik Anton Berlot ter g. Anton Jakončič. Predlogi nadzorstva so se z malini premembami vsprejeli.
Tretja točka so bile volitve. Po pravilih so bili 4 odborniki ižrebaui, da odstopijo, a bili so vsi z nova enoglasno v načelstvo izvoljeni, in sicer ti le posestniki: Franc Černič, Ivan Batistič, Andrej Blažiča, Andrej Bizjak, Ivan Blažiča, Ivan Furlan, Miha Reščič, Jožef Blažiča, Andrej Merljak.
V nadzorstvo so bili zbrani: Prevzv. Franc grof Coronini grajščak itd., g. Ant. Jakončič, veleposestnik, preč. g. Anton Berlot župnik, č. g. Edvard Štrekelj vikarij, č. g. Josip Ličan kapelan.
V razsodišču ostanejo nadalje: Janez Bo-fulin, Jožef Marteljanc, Andrej Bizjak, podžupani; Anton Furlan, Ivan Nemec, posestuiki.
Pri slučajnostih vrstili so se razni praktični nasveti zadružnikov glede poslovanja, dokler se niso zborovalci razšli z vročo željo, da bi zadruga vedno lepše vspevala ter našla čimdalje več zadružnikov in prijateljev.
Za kratek čas.
Iz istega vira Slikar Rigaud naslikal je nekoč gospo, ki si je lica močno barvala. Ko je bila slika dovršena, opočitala mu je gospa, da barve na sliki niso dovelj žive. „Delate mi krivico, milostiva", odgovoril je slikar, „saj kupujem barve pri istem prodajalcu barv, od katerega jih odjemljete Vi.“
Čudna želja : ,Oh raje bi si bil zlomil nogo, kakor pa, da sem si pri padcu strgal hlače !“ .Kako to?* rPri zdravniku imam še kredit, pri krojaču ne več."
llgaujka. Kdo je naj večji klerikalec na Goriškem? Rešitev in na željo imena rešilcev prihodnjič.
Odgovorni urednik in izdajatelj : I. Bajt.
Lastnik: Konsorcij „Primor8keKa Lista*.
Tiska : Hilarijauska tiskarna.
Razglas.
Naznaujamo, da se je uprava južne železnice, v toliko spremenila, tla so nadzorstva za uzdr-ževanje železnice, za promet za pospeševanje vlakov in za tržni oddelek, ki so bila do slej ločena, od 1. junija t. 1. enotno združena pod imenom:
Obratno nadzorstvo v Trstu
(Betriebs-Inspectorat in Triest)
Delokrog obratnega nadzorstva obsega proge: Trst — Zidani Most — Granica pri Zagrebu ; Ljubljana — Vrhnika ; St. Peter — Reka (oziroma granica) ; Nabrežina — Kormin.
Obratno nadzorstvo ima sedež v Trstu, ulica Miramar št. 5., kjer se nahajajo vsi imenovani oddelki, razen oddelka za trgovino, ki je ostal radi veče ugodnosti v dosedanjem lokalu na tržaški postaji.
Obratno nadzorstvo je tako le sestavljeno : Predsednik', podvodja Julij Nessler, ob enem strokovni referent za promet. Vrhovni nadzornik: Jožef Hainisch, strokovni referent za uzdrževanje železnice. Nadzornik : Karol Reitmeyer, strokovni referent za pospeševanje vlakov. Tajnik: dr. Karol Ritter pl. Frey, referent za trgovinski oddelek.
Ustanovitev obratnega nadzorstva je poleg že znanega obširnega investicijskega programa zelo pripravno sredstvo, s katerim bo železniška uprava skušala svoje uredba spopolniti ter vsestranski ustreči rastočemu prometu.
Južna železnica upa, da bo ta centralizacija ugodno uplivala na razvoj železnice bodisi v občevanju z ljudstvom, ker bo enotno delovanje raznih oddelkov odstranilo vsako nasprotje in se bodo želje potnikov ter trgovcev hitreje in varneje izpolnovale.
Obratno nadzorstvo v Trstu bo v teni zmislu delovalo in upa, da bo to nalogo v svojo in občno zadovoljnost izvršilo.
Trst, dne 1. junija 1900
Obratno nadzorstvo c. kr. prir. družbe južne železnice.
♦ 1
Krojaški mojster
FRANC ČUFER
v Gorici v ulici sv. Antona Stv. 7. t hiši g. J. Kopača nasproti okr. sodniji
izdeluje
VSAKOVRSTNE OBLEKE za možke po meri, bodisi fine ali priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem ljudskih in srednjih šol za obila naročila.
Pohištvo na prodaj!
Zaradi bližnjega odhoda se proda del pohištva, ki je v dobrem stanu, v Gorici, ulica Usina št. 12.
Važno za vsakega!
[h] Josip Gorjanc
IJS	GOSTILNIČAR
v Attemsovi palači na Kornn r#]	V	GORICI,
ima tudi hleve za konje in vozove.
Razun dobrega črnega in belega vina
g grofa Attemsa ter piv, priporoča vedno izvrstna jedila, gorka ali mrzla.
Ima cena prenočišča.
v Gorici Piazza del Cristo št. 1. TVOFINICA. TESTENIN po jako nizki ceni.
| Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v (Dorici,
priporoča se za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročilu se izvršujejo hitra
Priporoča daljo tudi svojo, zalogo
yWasPR'ffžSSlVmj <	2ii
s
'c?
0
u
&
N
ti
tn
C £ S
£ g,
(M —
ei
N
C
J=J
CD
M
po
<
GO
CD
CIZ?
CD
Žepna ura Auker Kem. (tudi posrebrnjona) i lepim krovom, 3 letno poroštvo. — Elegantne oKlopne verižice z mahalom. Pariški sestav. — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — Par pozlač. gumbov za zapestnike. — Oprava naprsnih in ovratuih gumbov. — Par srebrnih uhanov. — Prstan z elegant. kameni. — Malo žepno zrcalo.
Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za 2 gld. 95 kr.
Bratje Hurviz Krakov, Stradom 17 (Avstrija)
Kar no ugaja be v 8 dueli leliko povrne.
Bogati ilnstrovani katalogi se dobe brezplačno. Pre kupci in ageuti se sprejeuinjo.
f
f
I
pekovski mojster na Kornu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in na-taučno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Cebelno voščene sveče
pod garancijo 3000 kron
priporočam pieč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,
gsvečar.
Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici.
Artur Makutz
klepar, Ozka ulica (Via Stretta) se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsaok-vrstna kleparska dela.
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela	briških, dal-
in črna vina	matinskih in
iz vipavskih	isterskih
furlanskih, IST vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliaČe nirnberskega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisamice. kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci — Mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
SEMENA ZA ZELENJAVE. TRAVE IN DETELJE.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
^Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo ■w ooutci:, Gosposka ulica št v. 7.
——
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stau in vsak letni čas
v naj večji izberi,
kakor: sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager itd.
VSE PO NAJNIŽJIH CENAH.
Cene so stalne brez pogajanja.
Odlikovani fotografski atelier
9.3CHK.1Č
G6RIC0,
Gosposka ulica štev. ?, v hiši uGorišks ljudske posojilnice",
edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. u. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani	_
ANTON JERKIČ.
8)<TO)< F0J<
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Štev. 392
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. četrtletja, t. j. mesecev
jamarja. febrnvarja in marca 1899
začne v
ponedeljek, dne 11. junija 1900.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavice in 2 njo združene hranilnici
V Gorici, dne 10. maja 1900.
Prva slovenska trgovina z žeiezjem
^©njedie $ Zajee
prej G. Darbo GORICA — pred nadškofijo št. 9. - GORICA  -isae-------------------------
Priporočata po najnižik cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščeviue raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinogradske-ga in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno !