Došl&
Pošlnina plačana k gotovini
Naročnino mesečno
25 Din, zu možem-stvo 40 Din — ne-deliska izdtija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitar jevi ul. h/lll
1 H i\j inoo
•tr m	, .
V Ljubljani, v petek 15. aprila 1952
atev. 86 a
Cena 1 Diu
LOVENEC
Cek. račun: Ljubljana tt. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2944 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Sacro egotsmo
Potem, ko je Italija s pomočjo Nemčije minirala londonsko konferenco in s tem onemogočila osnovanje podonavskega gospodarskega bloka na podlagi prednostnih carin, ki so ga Francozi stavili kot predpogoj za finančno pomoč državam ob Donavi, je bilo treba takoj postaviti na obtožno klop druge po znanem receptu: »Reci, da ti ne porečejo!« Zadosti teh jalovih konferenc, zadosti teh komedij, ki ustvarjajo med narodi iluzije in potem nevarna razočaranja, pričnimo vendar radikalno reševali hudo gospodarsko, finančno in politično krizo, črtajmo reparacije in medztvezni-ške dolgove, pomagajmo podonavskim in balkanskim državam (!), odstranimo trenje med narodi s tem. da revidiramo mirovne pogodbe, sicer bo kupa prekipela, ker so ti narodi pripravljeni doseči svoj namen tudi [>o drugi poli, to se pravi z vojno! Evropa reši se pravočasno! To je klic velikega fašističnega sveta vrhovne inštanoe fašističnih revolucionarjev, katerih gibanje je po svojem duhu naperjeno proti mirnim poravnavam med narodi, češ da more edino krvavi obračun rešiti takšne probleme, in ki že šestletnemu otroku vlivajo v srce nauke o nacionalni nestrpnosti.
Odkod nenadoma ta velika skrb in požrtvovalnost za to demokratično Evropo, za jiodonavske in celo za balkanske narode, ko zgodovina vendar govori o neprestanem izigravanju drugega proti drugemu, ko Italija ni hotela prav nič žrtvovati, da bi prišlo do Podonavja!
Morda so se pogajanja s Francijo preveč zavlekla, morda celo razbila, posojila ni in Mussolini je moral potrkati na vrata domačih bankirjev in popolnoma suhega uradnišlva, ki je seveda tudi pripomoglo k uspehu notranjega posojila. DejVvo je, da si hoče Mussolini s takšnimi sunki pridobiti naklonjenost Nemčije. Morda skuša z njimi pritiskati na Francijo, da bi bilo potem plačilo za sporazum z njo toliko večje?
Revizija mirovnih j»ogodb? Zakaj pa ne? Samo izvesti jo moramo dosledno, vsem narodom pravično. Francozi jo že davno izvajajo — predčasna izpraznitev Porenja, Dawesov in Youngov načrt — čeprav neprestano poudarja nedotakljivost mirovnih pogodb. Zakaj bi pa prav Italija, ki tako svečano poudarja revizijo mirovnih pegodb. ne dala sima drugim dobrega z<rledn? Resede mičejo, zgledi vlečejo. Toda govoriti je lažje. Revizija mirovnih pogodb bi ne zahtevala žrtev samo od Francije in njenih zaveznic. »Recimo, da bi prišlo med državami res do sporazuma za revizijo. Določile bi, katere kolonije naj pripadejo Nemčiji ali Italiji, toda brez dvoma bi to ne bile samo kolonije, ki jih ima danes Francija, s plebiscitom bi Be izbrala ozemlja, ki naj se priključijo drugim državam. Tedaj bi se odločila usoda za Angljo glede Mn-Me, Cipra, Egipta in Indije. In morda ne bi napočila usodna ura tudi za Italijo? Kaj bi se egodilo z južno Tirolsko, Julijsko krajino. Dode-kanezom in Libijo?« (Ludvik Bauer, »Temps« 4. febr. 1932.)
»V inozemstvu živijo ljudje, ki se nočejo sprijazniti z dovršenim dejstvom glede novih meja. Treba je enkrat za vselej poudariti, da so meje, ki smo jih mi dosegli z vojno, svete in nedotakljive bolj kakor katerekolil< (Mussolini 28. oktobra 1925 v Milanu).
Italijanske meje so torej svete, nedotakljive, ker so pač italijanske, čeprav živi za njimi kompaktno naseljena masa 650.000 Slovanov in 250.000 Nemcev in bi se po načelih, ki jih postavlja Mussolini za druge d*žave, morale revidirati.
To je toliko bolj čudno, ko je prav gospod Mussolini v svojem listu »Popolo d'Italia« slavil »osvobodilno vojno, ki bo prinesla svobodo zatiranim narodom in evropsko solidarnost«. (24. jan. 1915), ko je v istem listu zahteval (28. febr. 1915), »da se Italija mora odpovedati programom, ki jih ne opravičujejo razlogi pravičnosti in svobode, in ki vodijo v nacionalizem in imperializem, ko je vendar Mussolini pisal, »da je sporazum s Srbijo i potreben in mogoč, ako se izločijo skrajne zahteve italijanskih in slovanskih nacionalistov«.
Berdto Mussolini oznanja revizijo drugim, »kadar pa pridejo v igro interesi Italije, tedaj menja ton. Italija se je odločno postavila proti priključitvi Avstrije k Nemčiji; kajti zaveda se, da bi »Anschluss« privedel Nemčijo na Jadran in na Balkan, kjer je že Italija sama postavila prva oporišča za svojo politično in gospodarsko ekspanzijo«. (P. Gentizon, »Temps«.)
Meje so torej svete samo za fašistično Italijo, ne na primer za Poljsko, ki naj odstopi Nemčiji celo Pomorjansko. To je stara dvojna mera, ki je v Italiji že davno v rabi in ni nikakor iznajdba fašizma. V rabi je, odkar se je Italija po letu 1870 združila ter pričela voditi ekspanzivi-stično politiko v Sredozem kem morju in pozneje na Balkanu. Ministrski predsednik Salandra jo je opravičil z označbo »svetega egoizma« in v svojih spominih ji je posvetil posebno poglavje. Tako pravi, da je »sacro egoismo« narekoval Italiji, da je Srbijo podpirala proti Avstriji in Turčiji, a da je v istem času delala na to, da prepreči združitev Črne gore s Srbijo, ker bi potem Lovčen prišel v posest Srbov. To politiko je z navidezno spretnostjo prakticirala Italija od začetka do zaključka svetovne vojne. Znani italijanski zgodovinar Gae-tano Salvemini trdi, da so bili italijanski nacionalisti ob začetku vojne pripravljeni iti v boj ob strani centralnih oblastev, ker so računali, da jim bo Avstrija za plačilo odstopila južni Tirol in del Pri-morja in da jim bo zmaga omogočila osvojitev Korzike, Niče in Savojske; Avstrija se ni hotela odpovedati Tirolskemu In Goriški, sledila sta še poraza Avstrije v Galiciji in Nemčije ob Marni,
Opasen spor med Japonsko in Rusijo
Severna Mandžurija proglasila svojo neodvisnost
General Ma se podal pod rusko okrilje.
London, 14. aprila. Bivši kitajski general Ma-čančan ali Ma, kakor mu okrajšano pravijo, ki ga je bila nova, od Japoncev postavljena vlada »neodvisne« Mandžurije imenovala za guvernerja severne Mandžurije ali lako zvanega Majhinčana, se je Japoncem izneveril in pobegnil v Blagove-štensk na rusko ozemlje, Kakor znano, se je general Ma jeseni lanskega leta kot poveljnik kitajskih čet v Cicikarju junaško uprl prodirajočim Japoncem, ki so ga šele po večtedenskih borbah ob reki Sungari premagali. Nato je general Ma, ki je zelo častihlepen, kitajsko stvar izdal in se vdi-njal Japoncem. Ker pa nova mandžurska vlada ni izpolnila vseh aspiracij bivšega kitajskega generala, se je ta sedaj udal ruskim vplivom in v Bla-goveščensku, kamor je pravočasno pobegnil, dela proti novi mandžurski vladi.
V Cicikarju zopet vihra kitajska zastava.
Postopanje generala Ma je zelo nevarno, ker je proglasil iz Blagoveščenska svobodno severno-
mandžursko državo Hajlunčan in je v Cicikarju garnizija prestopila na njegovo stran ter zamenjala zastave ma^džurske države s starimi kitajskimi
zastavami, Japonci v akciji generala Ma vidijo jasno rusko-kitajsko intrigo. Japonski tisk pravi, da se za tem skriva namen Sovjetov, kako bi preko neodvisne severne Mandžurije ustanovili svojo lastno interesno sfero v severni Mandžuriji. Na ta način hočejo Rusi paralizirati dejstvo, da so se južne Mandžurije polastili Japonci — tako menijo angleški listi, ki se najbrže veliko ne motijo.
Kaj bodo storili Japonci?
Je pa ta preobrat v Mandžuriji jako opasen. Če bi japonske čete spričo slabosti mandžurske vlade skušale s silo potlačiti avtonomistično gibanje v severni Mandžuriji, bi očitno kršili ono nevtralileto glede mandžurskih zadev, katero hli-nijo napram Evropi in bi Japonska ne imela nobene pravne podlage, če bi hotela protestirati proti eventualnemu vmešavanju Rusije v mandžur-sko radevo. Na drugi strani pa Japonska seveda
ne more trpeti akcije generala Ma, ki ogroža vse, kar si je Japonska v Mandžuriji v zadnjem času pridobila. Zato je sedaj v Londonu popolnoma stopilo v ozadje vprašanje komisije Društva narodov, ki se te dni odpravlja iz Kitaja v Mandžurijo, da proučuje kitajsko-japonski spor, ker bi se znali v severni Mandžuriji razviti dogodki, spričo katerih bi komisija DN bila brez moči in kojih razvoj bi Evropa morala mirno počakati.
Polemika med ruskim in japonskim tiskom.
Sovjeti pa zaenkrat še vedno zatrjujejo svojo nevtralnost in ogorčeno zavračajo japonske insi-nuacije. Nedavno so namreč odkrili Japonci atentat, ki je bil nameravan na važen železniški most pri Harbinu in so pri tej priliki aretirali veliko sovjetskih podanikov, ki bivajo v Harbinu. Japonci trdijo, da so priprave za atentat mogli izvršiti samo ruski železniški nameščenci, dočim ruski listi trdijo, da so atentat zamislili in pripravili belogardistični provokaterji, ki hočejo izzvati vojno med Japonsko in Rusijo.
Grozeča vodna katastrofa
Donava in Sava poplavljala vedno večia ozemlja
Belgrad, 14. aprila. 1. Vsled silnega narašča-ni» S»»« ter v zadnjih dneh tudi Donave in njenih pritokov grozi nevarnost, da se letošnje poplave spremenijo v pravcato katastrofo. Danes je Donava prebila takozvani pančevski rt ter se z neverjetno silo in brzino razlila po ogromnih pokrajinah. Vsaka nadaljnja obramba na Donavi se zdi nemogoča, ker je dotok Save prevelik in presi-len. _ Dež. ki pada po vsej državi, je uga»nil še zadnje nade, da se bo katastrofa mogla preprečiti. Na Tisi pri Stari Kaniži dela 700 delavcev noč in dan. da utrdi nasipe. l*ri Zabija sc nuifi 800 mož. ki popravljajo nasipe, skozi katere dere vedno bolj voda. Pri Starem Bečeju jc voda že prekora. čila dosedanjo največjo višino zn pol melra. Nasipi se pod to težo podirajo v vedno večjem ob-segn. Najnevarnejša je danes točka na Savi pri Bosanski Oradiški, kjer je (udi poleg celokupnega delavstva alarmirana tudi vojaška garnizija. da utrjuje in popravlja nasipe. Pri Dolnji Gradinji je voda enkrat že podrla nasip in se z grozno silo razlila po ravni, kjer je zalila 3700 ha rodovitne zemlje. Hudi viharji so onemogočili celo reševanje živine. 600 domov jc s tem prodorom vode popolnoma poplavljenih.
Z mrzlično naglico sc vršijo obrambna dela pri Bosanskem Samcu, kjer jc bilo v enem dnevu zabitih nad tisoč stebrov. Noč in dan je nn delu nad 1000 ljudi ter 500 vpreg, ki pa vsi ol>-upavajo, kajti silna neurja, burja in deževje zahtevajo prevelike na|iore od ljudstva in voda vedno huje pritiska ob nasipe, ki jih zaporedoma ruši.
V področju jirve mačvanske vodne zadruge ■ je ljudstvo žc opešalo, kajti neprestano naraščanje , Savo jc uničilo zadnje nad« in prizadevanja, da se izogne katastrofi.
Najhuje je Je poleg tega, da ie po danainjih poročilih pričela rasli Donava, ki ne more več sprejemati ogromi ih množin voda, katere zaganjata vanjo Tisa in Sava. Izgleda, da se bo tudi v najboljšem slučaju voda zadržala v poplavljenih krajih najmanje 5e dva tedna, kar dovolj jasno priča o obsežnosti katustrole. Poplave L 1924 so bile Se hujSe, kajti ir,ed tem se je zgradil nasip Gunja—Sremska Mitruvica. Toda, če bo voda podrla ta nasip, poleni je nevarnost, da voda poplavi 220.000 oralov zemlje v Sremu.
Nesreča pa je letos v toliko večja, ker se vode zadržujejo in jc ljudstvo v poplavljenih krajih izpostavljeno ne le samo stradanju, ampak tudi življenjski nevarnosti
Pomoč se orgar izira hitro, toda če bo obseg poplavljenega ozemlja še narastel, bodo tudi v tem pogledu nastale velikanske težave.
Danes je voda prodrla tudi v belgrajsko okolico. Hotel »Bristol« je pod vodo in tamkajšnje prebivalstvo se mora posluževati čolnov za prevoz. Tudi klavnica ob Donavi je pod vodo, kakor tudi vsa železnica, ki veže glavni kolodvor s klavnico. čukariško brdo gleda iz vode kakor griček iz jezera. S Kalimegdana se vidi Zemun kot otoček sredi vode, sicer pa se razteza voda po Posavju in onstran Donave do nepreglednih dalj.
Mirna razorožitev Hitlerjevih čet
Pred splošno razorožitvijo patrijotičnih organizacij
Berlin, 14. aprila, tg. Prej)oved narodno-socia-lističnih napadalnih oddelkov ni povzročila jx> vsej državi skoro nobenega odjiora, razen par majhnih primerov. Hitler je izdal proglas članom napadalnih oddelkov, v katerem jim priporoča, naj se uklonejo prepovedi. Ker so bili narodni socialisti že pred več dnevi pripravljeni na tako prepoved, so lahko pospravili vse obremenjujoče dokumente. Samo na Hessenskem so hišne preiskave zasegle obširen malerijal o napadalnih oddelkih. Tudi braunschweigska vlada, ki je v rokah hitlerjancev, se je pokorila volji države. Republikanska organizacija Reichsbannerja j>a bo izvajala posledice šele jx> deželnih volitvah 24. aprila, če bodo take posledice zadele tudi Reichsbanner. Desni listi pa so silno ogorčeni in nalpgajo vso dgovornost za posledice državnemu predsedniku in državnemu kanclerju. Republikanski listi branijo j>otrebo tega koraka, da se država ne bo še dalje izpodkopavala.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, hladno in vetrovno.
Odobravale v Londonu
London, 14. apr. ž. Prepoved Hitlerjeve privatne armade je izzvala v Angliji veliko pozornost. »Times« imenujejo ta sklep za hraber korak. Ravno Nemčiji so se vsi čudili, da je sploh tako dolgo trpela nesramno izzivanje in stalno poniževanje nemške avtoritete. »Morning Post- piše, da je pre-jioved Hitlerjevih vojnih organizacij rezultat zaupanja, ki je v zvezi s ponovno izvolitvijo nemškega državnega predsednika Hindenburga. »Dai-ly Telegraph« ugotavlja, da je bila propast ravno v tem, da so bili vsi Hitlerjevi vojaški oddelki sestavljeni iz ljudi, ki bi ob pravem času kontrolirali Hitlerja in ne obratno, da bi jih kontroliral Hitler.
Francoski komentar
Pariz, 14. aprila, tg. »Petit Parisien« in »Matin« izražata svoje zelo skeptično mnenje o iskrenosti državnega notranjega ministra Grdnerja. Pravita, da je treba še počakati, ali se ne bo Hitlerjeva vojska zbrala zopet pod drugim imenom. »Echo de
nakar so italijanski nacionalisti začeli propagando za vstop v vojno na strani antante. Italija se je pogajala z Avstrijo do zadnjega za plačilo za svojo nevtralnost, končno pa se je odločila za vojno na strani antante, ker je računala, da se bo vojna po njeni intervenciji zaključila v najkrajšem času in da bo dobila zato ozemlje, zagotovljenq ji v londonskem paktu (Južno Tirolsko, Julijsko krajino in Zgornjo Dalmacijo). Značilno je, da ni Nemčiji dolgo časa sploh napovedala vojne. Son-nino je takrat v družbi Salandre vodil politiko svetega egoizma in delal po svojem načelu: »Za nas je koristno, da imamo ob svoji strani povečano Srbijo (ki naj bi dobila le Bosno) in zmanjšano Avstrijo.« Bil je dosledno proti odcepitvi Slovenije in Hrvaške od Avstrije in proti ustanovitvi Jugoslavije, ker ni maral ob vzhodni obali Jadrana močne slovanske države. In Italija je šla na strani antante v boj »za osvoboditev podjarni-ljenih narodov«! Šele ko je Italija doživela poraz pri Kobaridu in je tudi Amerika stopila v vojno
— zanjo ni bil londonski pakt obvezen — so se Italijani na rimskem kongresu obvezali, da bodo teritorialne zadeve med njimi in Slovani »prijateljsko« uredili. Orlando, takratni ministrski predsednik je dejal, da se gibanje za neodvisnost Jugoslovanov krije z vojnimi nameni Italije. Ko se je vojna za antanto srečno končala, je Orlando na rimski kongres prav rad pozabil. Odlični publicisti iz držav antante priznavajo, da je neskladna in nedosledna zunanja politika Italije med vojno silno škodovala antanti, in da je bila njena intervencija sploh dvomljive vrednosti, f>osebno ker je mirila Slovane in jih prisilila, da so se borili proti njej v skrbi za Julijsko Krajino in Dalmacijo in da so s tem podpirali Avstrijo.
Politika svetega egoizma se vselej ne obnese. J o so imeli priliko ugotoviti fašisti tudi glede mal-c'.l;ega vprašanja; saj jim Angleži neprenehoma .s.*■—c> na njihovo raznarodovalno politiko v Julijski krajini in na Južnem Tirolskem, ko se fašisti potegujejo za ohranitev italijanščine na Malti.
Pariš« izjavlja, da je vsa ta prepoved samo navidezna borba, nanienjena za Ženevo, da je Hitler že dosegel svoj cilj in prepojil s svojim duhom nemško državno brambo in birokracijo. »Journal« j«a razkriva, da se je Groner zopet osebno sestal s Hitlerjem. Vprašal ga je, ali bo v primeru, 6e sma-i ga v Prusiji, razpustil nadaljnje oddelke in jih . stavil jiod kontrolo državne brambe. Hitler je od-; govoril, dn svojih napadalnih oddelkov nikdar ne bo opustil, temveč da bo napravil iz njih najvišjo | eksekutivno oblast, če bo prevzel vlado. Hindem-burg sam pa je le težko podpisal to zasilno na-redbo, ker sc je hotel izogniti vsakemu videzu, da bi se hotel naknadno maščevati nad svojim nasprotnikom.
Pariz, 14. apr. ž. Tisk obširno piše, o prepovedi vojnih organizacij nemških nacionalistov, nekateri listi jm komentirajo dogodke podrobneje. »Kcho de Pariš« dvorni, dn bi bila ta prepoved odkritosrčna. »Ere iVouvelle« in »Ordre« pozdravljata to naredbo. Vendar »Ere Nouvelle« pristavlja, da na veruje, da bi imela prepoved organizacij kake resne namene, ker v Nemčiji sovražijo vsako slabost in omahovanje. Morda bo pa vendar vlada, ko se je že odločila za tako akcijo, isto do konca izvedla. Vsekakor bo 24. april (pruske volitve) pogreb Hitlerjeve slave.
Tarna se-a o Podonavja
Ženeva, 14. apr. tg. Precejšnjo jiozornost je vzbudila posebno v krogih srednje- in vzhodnoevropskih držav včerajšnja vest, da sc seja Sveta Zveze narodov, ki bi se imela ha viti s finančnim položajem Grčije, Bolgarske, Madjarsko in Avstrijo, ni cidgodila samo od danes popoldne na jutri dopoldne, temveč posebno radi tega, ker nc bo javna, temveč tajna. Sklepati jc zato, da se jc vsaj polovica delegatov pridružila Tardicujcvi bojazni, da bi bila javna debata o ogromnih finančnih (ci-kočah v srednji in vzhodni Evropi v tem trenutka iz političnih razlogov neumestna in nesmotrena.
Vprašanje reparacij še dolgo ne bo rešeno
Ženeva, 14. apr. tg. V tukajšnjih ameriških krogih sc čujc, da bo lozanskn repararijska konferenca, ki bi sc imela začeti sredi junija, trajala lc malo časa. Sklepala bo baje samo o provizo-riju za 6—8 mesci ov, potem pa sc bo odgodila do zime jili pa cclo do prihodnje spomladi. To se utemeljuje s tem, da se jc treba ozirati nn bodoče ameriške volitve, ker noben ameriški predsednik nc bo zavzel jasnega stališča o problemu mednarodnih dolgov, dokler nc bo znan rezultat volitev.
Prihod Stmsona v Evropo
Pariz, 14. apr. ž. Stimson pride jutri v Pariz. Tardieu mu pripravlja svečan sprejem ter bo imel z njim daljšo konferenco o razorožitvenem vprašanju ter vprašanju dolgov in reparacij. Zvečer se bo Stimson odpeljal v Ženevo.
Nove volitve na Irskem 7
London, 14. apr. tg. V irskem parlamentu bodo prihodnji teden razpravljali o zakonskem predlogu, da s« vtpravi prisega angleškemu kralju. Čuje se, da nameravn de Valera potem, ko se ta zakon sprejme, razpisati nove volitve, d t - J
Obletnica republike v znamenju nemirov
Madrid, 14. apr. ž. Včerajšnja prva obletnica proglasitve španske republike se je po naredbi ministrstva notranjih del po vsej državi proslavila kot narodni praznik. V tovarnah in uradih je delo |>o-čivalo. Sindikalne organizacije so proti temu protestirale z manifestacijami, češ, da delavstvo nima razloga, da se veseli zaradi proglasitve republike,
V	nekaterih mestih so se vršile večje manifestocije.
V	Sorugozi so napadli sindiknlistični delavci več tovarn, v knterih je bilo zaradi narodnega praznika delo ustavljeno.
Stran 2»
SLOVENEC , Ulic lo. aprila lUiV.2.
Štev. 86.
— «—
Seja skupščine
Dre zanimivi interpelacij.
Belgrad, M. aprila. 1. Narodna skupščina se je sestala tekom dopoldneva k dvakratnemu zasedanju. Naslovljeni sta bili dve interpelaciji, in sicer ena na vojno ministrstvo, v kateri vprašujejo ministra, čc mu je znano, da vojna uprava nekaterih dobav še sedaj ni izplačala, čeprav jih je pri žitnih in drugih zadrugah naročila in tudi sprejela. Minister je bil naprošen, da da javen odgovor v skupščini, kdaj namerava vojnu uprava izničiti prodajalcem denar za prodano blago.
Drugo interpelacijo je naslovil dr. Nikola Nikič na predsednika ministrskega sveta in sc glasi: V proračunski debati smo zapazili, da naš javni tišini prinašal govorov predlogov in interpelacij onih narodnih poslancev, ki se smatrajo za svobodne državljane in za s« obodne narodu« zastopnike, ki smatrajo svoj p„klic ravno v polni in stalui kontroli kraljevske vlade. Ko smo se interesirali za tn neprijeten pojav v o >š«m javnem življenju, smo ugotovili, da ni za to odgovoren naš javni tisk, ampak centralni presbiro in državni pravdrpki, ki javnemu tisku, posebno onemu v Zagrebu, črta in pče il stavka vse ono. kar se nanaša nn delo i govore narodnih poslancev. Pritožili smo se pri gospodu predsedniku narodne skupščine in pri gospodu ministru za notranje z; deve, ki pa mečeta krivdo drug na drugega. Smatramo, da je tako požrešno ravnaRie vzrok našemu nenormalnemu političnemu Življenju In našim nenaprednlm metodam. Razveselili smo se, ko je bilo z ostavko vlade g. Petre Živkovlča in z deklaracijo Vaše vlade., na-•;la*eno, da |e zaključena enn perioda in da se z.ntne novo formiranje n:iSega notranjepolitičnega življenja, za katerega nujni in potrebni razvoj in normaliziranje bo kraljevska » lada posvetila vso svojo politično pozornost. C" ikali smo zaman teh novih metod normalnega političnega življenja in v obliki režim i smo dočakali ludi pod Vaio vlado, da centralni presbiro in državni pravdnik tudi še naprej brez ozira na VaSo deklaracijo prepovedu-eta in črtala vse ono. kar jO v Belgradu dovoljs-no. Takšen je bil slučaj / našo interpelacijo o škandaloznem in nevzdržnem > radnem delovanju Milana Huzjaka, predstojnika okrajnega načeUtva v Zagrebu. Če .ibstrahiraim ii«)»t\o, da tako postopanje Vajena centralnega prelbiro ja in Vaših državnih pravdnikov d;.je *i..be upe na otvoritev svobodnega ;n tuilavnega režima, naglaiamo, da tako postopanje deli enotno Jugoslavijo na svoboden Belgrad in na nesvobodno ostalo področje, dela nadalje v državi razliko v državnih pravicah, ki so rezervirane samo za privilegirance. Na podlagi taksnih razmer naui je ču»i gospod predsednik, prositi Vas. d., v smislu čl. 72 skupščinskega
poslovnika v narodni skupščini izvolite odgovoriti na sledeče:
Ali Vam je znano, da v tej državi ne obstojajo enako pravice za vso državljane, iu celokupno javno mnenje radi napačnega poslovanja centralnega presbiroja iu državnih pravdnikov?
Ali Vam je znano, da se na tak način zagrebškemu in drugemu tisku prepovedujejo objavo govorov ln interpelacij narodnih poslancčv, ki so dovoljene belgrnjskemu tisku?
Ako Vam je znano, kako boste opravičili to nepravilno in povsod različno protizakonsko delovanje državnih organov, in če,mislite, da bi bilo potrebno, da se nekaj ukrene, da se narodu, ki no mere priti mi skupščinske galerije, nudi možnost, da zasleduje delovanje narodne skupščine.
Trošarinski zakon sprejet.
Nato je bilo narodnim poslancem sporočeno, da je prišel zakonski predlog o trošarinah nazaj pred narodno skupščino s spremembami, katere je izvršil senat. Takoj se je sestavil skupščinski odbor za proučevanju tega zakonskega predloga, ker se jo na «io5njih skupščinskih sejali pri obeh od-berlh dosegel sporazum, je skupščinski odbor sklenil, da predloži narodni skupščini, naj spremembo senata sprejme.
Ko se je skupščina popoldne drugič sestala, je odbor že dovršil »voje (telo. Glasovali so z vstajanjem. Ker so bili vsi prisotni poslanci soglasni, da spreiniejo poročilo odbora, je bil zakonski predlog sprejet in bo stopil v veljavo, kakor hitro ga podpiše kralj iu izide v »Službenih liovinaii .
Skupščina in senat sta se bavila oba s pravilnikom o služi tel jih. Ker je glavno delo končano, -ta senat in skupščina odgodila soje do pismenega požira.
Slovenci naj organizirajo Seljačko demokracijo po državi.
Popoldne pa se je vršila skupna seja odbora in nato tudi klub senatorjev !n poslancev JRSD. Na dnevnem redu je bilo vprašanje ustanovitve banovinskih odborov. Posamezni poslanci In senatorji so nastopili ter ]K>(lnli svoje vtise glede orgn-nira ijHkih možnosti po posameznih banovinah ter opozarjali nu eventuelne zapreke, knteie bi bilo potrebno še odstraniti, du bi se JRSD mogla *vo-j budno razmahnili med narodom.
Ker uživajo Slovenci zaslužen ugled v državi, da so dobri (Vtfflnfzatorjl, se pričakuje od delegacije iz dravske .'»auovine, da bo zbrala mnogo konstruktivnih nasvetov za procvit in za razširitev stranke, tako glede pozitivnih načrtov kakor tudi ' glede odstranitve zaprek.
Franeosho-nemšhi problem
Sodba Francoza
USoga m značaj češkega časopisja
Ptnte. aprila.
Redko ;.je politična /_yd'>vina itnroda tiko jasno Izražena v časopisju kakor na češkem. Življenje <VSk»'gn na-oda, politično In laiMnrno, je bilo vedno osredOločefrrt v "r.i»t. Tn renlmlizscf j« je i/.rHŽKHa tudi v li«kn. Hk-irai v-i vodilni češki tisti ./hnjajo v Pragi/
časopisje iiiAloniPoiaiii-keg« liberalizma ie gle-de naklade za čudo vodilno, i los i ravno iura prav malenkostno vlogo v političnem življenju. Najbolj razširjen časopis je Vi'rmfp- Politika ', nekdaj glasilo Vlnro-(*ehov Iti pozneje niogočdegn mlfldoče-škei'H pokrrta. liti« dnevno naklado IMK.lloo in žalnim splošne interese čeik<>«:a AndoiinlMsi, libfl-ndnega mblomeščaniitva.
Niirmlmi Liti/i ««i glasilo narodne demokratske stranke in imajo iVtiOOO naklad«. Lini ima *vel-
10	preteklost in je igral v češki literaturi odločilno
11	log o in je štel med svoje sotrudjlike najboljše če-i-ke pisatelje, znanstveniki in umetnike. Pod vod-11 votli ilr. Krmnih* še danei vodijo vseslovansko propagando lil od o-sn do času ogorčeno borbo proti Bcnrio. Predvsem pn zastopajo Narodni Li*'v interese redkega narodnega kapitala. predvsem Ziv-ne-lensk'" banke.
Temu Hlareuiti. predvojiimtu mu-ion.Mistične-nm tisku se je v zadnjih letih pojavila konkurenca povojnega nacionalizma, ki ga skuša med Čehi razširili bivši Voditelj narodnih -kh-IbHkIov mhhrnv. Ker je porini neljub dr. I kile* u. je bil že pred leti izključen. Iu ko j« mtonovil svojo slranlto, ki je pričela pridobivali nu pristalih, so proti njemu objavili velike korujii ijoiii.-tične afere iu pričele so dolgotrajne tožbe, ki deloma še trajajo. Sffibrny je sicer zgubil mt političnem polju, zato pa se Je zelo razširilo od iljeg'1 Udartovljeno časopisje, ki je povrni lahkega bttlvarnevri r.niičaja: 1'tilfthH I.itl ima 95.H0«. \ fililtii /,<w "ti.itiio. Pmilfihi 105.000 in KJrsfaVs 24.000 naklade, Časopisja širi z. erotičnimi in kriminalnimi senzacijami nacionalno fašistične ideje. S takim plehkim čtivotn obvlada Sthbrnv češki časopisni trg kakor v Franciji znani tovarnar dišav Cotv s svojim bulvarniui Časopisjem.
Levičarsko časopisje številčno zelo zaostaja za delničarskim. Osrednje glasilo češke socialne demokracije 1'rrreo I, i ti it dosega naklad« 31.000 izvodov dnevno. Zastopa v zunanji politiki odločno borbi proti Madjarski iu nionarllisličiiim restavracijskim pokrelotn, v notranji: ločitev cerkve od države, pobija klerikalnega zmaja iu zeleuo agrarno neva rnosl,
Cr*h'C Stoeo' je osebno glasilo zunanjega mi-niš-tm (fr. lienešn Itt narodnih socialistov In lina ■_U000 izvodov dnevne naklade. Se bavl predvsem z, zunanjo politiko, trn katerem polju z vso odločnostjo odklanja vsako spremembo mirovnih pogodb; v notranji politiki pn Ima največ opraviti z raznimi koropi ijskimi nlernmi, pred katerimi očitki mora branili narodne socialiste.
V skupino levičarskega tisku spada tudi glasilo čeških legionarjev V«»Ww' (Jivobnscni , ki zastopa obenem interese ufiteljstva. Zastopa Interese čeških legionarjev in njihovih podjetij.
Med desničarskim ju levičarskim časopisjem stoji tisk Češke ljudske stranke ln agrarcev. Osrednje <;lfiPilo uj>rar(¥v. i,I so sicer najmočnejša franka, je Vanlcm- . ki ima zelo malenkostno naklado, V zunanji politiki je lisi odločno proti vsem načrtom slednje evropskega zbližanja in se tudi sicer precej razlikuje od oficielne zunanje polilike, notranjepolitično vodi ogorčeno borbo proti socializmu in zahteva, da se češka razvija v čisto agrarno državo, Ker je agrarna stranka v viadni politiki odločujočo, zalo ni doslej prišlo kljub tesnemu sodelovanju v Mali antaiiti do nobenega zbližanja med češko republiko In Jugoslavijo ali Romunijo.
Češka ljudska Stranka ima zn razliko Od drugih precej močno razvito pokrajinsko časopisje. 1 »srednje glasilo so dobro urejevatll .>Li(lorii LMjf< z dnevno naklado 28.000. Dasirnvno glasilo ulranke ne iinglaštljo posebno političnega katolicizmu, mar« več se brtvijo predvsem s kulturnimi, socialnimi in verrfktpii problemi. Veferua Izdnjd >l'rni*lc/i Ve-■ eruih ima 41,500 uuklnde. Važen kalollJ(ki dnevnik je ^uMiipc . ki izhaja v Olomoucu in je posebno po Moravskem zelo razširjen.
Posebnost v češki žurnalistiki so ooDoldsnske
iMluje, pimiui) v lahkem Ionu iu senzacionalno prl-rejiviH' l'i časopisi imajo zelo velike naklade, Ve-Ceml Češke Slovo ima 875.000; večerna izdnia Pravo l.idu 123.000, »Narodni Lislv« HK.lKIO. Tako veliko naklado imajo predvsem radi svoje lahke vsebine iu pa radi Izredno nizke cene: 20 hnlihov izvod (približno 30 pur}.
Oficiozui glasili sta ČoKkoilocenmku republiki in Prager Presse . Izven Prage izhaja zelo rnzšir-ieii li.«l Ijitlucr Soriu/i v Brnu, ki imajo zelo dobre zveze s llr.idčuui (Mnsarvk — Bone*).
Nemško časopisje izhaja večinoma v sudetskili motili in je lokalnega /.nuCaju, kar le z (mirom na .ivslrljsko tradicijo sudetakuga nemšlvn razumljivo. Največji li«t je Pruger Tagblatt . glasilo liberalnega nejnškegu meščanstva s precejšnjo primesjo židovskega Upllva, Ima 50.000 dnevne naklade.
.Najvažnejša lista med Slovaki sta Slovok , glasilo slovaške ljudske stranke (Ifliukn) in Slu-rrif*kl'i Ihiniik . glasilo agrarne stranke za Slovake. Ob« izhajala v Bratislavi. Kuslni Iu Mndjarl imajo samo tedenske liste, !;l so še precej dobro razširjeni.
Opozorilo mlinar;cm
lleliimd. 11. aprila. AA. Opozorilo mlinarjem:
Pavšalno takso za mesec april t. 1. morajo po čl. 10 pravilnika za izvršitev zakonu o pronlelu s pšertleo plačati uajdelj do 16. aprila f. I. brez posebnega opomina delegat« ministra za trgovino iu industrijo:
1.	Vsi mlini, ki so se prijavili, in sicer u« podlagi prijavljene kapacitete, odnosno po odgovarjajoči kategoriji pavšala;
2.	Vsi mlini, ki so prijavili do 12. aprila t, I.. da ustavijo obrat do 30. junija t. 1., ki pa so obratovali v dobi, kar velja novi zakon o prometu s pšenico, to je od 1. aprila t. I.;
3.	Vsi mlini, ki dozdaj niso poslali prijave za odmero pavšala, ker se smatra, du obratujejo.
Vsa plačilo mlinskega pavšalu se vrše edino na poštuo-čekovni račun št. 50.020, Vsi gori našteti mlini, ki do 16, t. m. ne plačajo mlinskega pgvšala, bodo toženi in kaznovani z. denarno globo oil 1(1 —100,(KM) Din, z. ukinitvijo obrata in z zapomni treh mesecev do leta dni (čl. 7 zakona o prn-tnefu s pšenico z, dne 31. marca 1982.).
(Iz delegacije ministra za trgovino In Industrijo pri Privlligirani izvozni družbi.)
Protoko!aci*a obrtnih delavnic
Belgrad, 14. aprila. AA. Obilna zbornica jo izdala pojasnilo v zvezi s členom 456 novega" obrtnega zakona. Pojasnilo jiravi, da tisti obrtniki, ki imajo že protokol [rane delavnice, ni treba da bi zbornico zaprosili za nova izkazila v svrho registriranja delavcev pri upravni oblasti, morajo samo predložiti prošnje in prepise v trlpllkniu upravni oblasti v svrho registracije. Tisti obrtniki pn, ki nimajo protokolirann delavnico, se morajo po določilih čl. 95 obrtnega zakona obrniti najprej itn rbolTllro, da dobe izkazalo, na podlagi katerega se | iti javi,jo upravni Oblasti lit dobe pooblastilo zn prnlokohicijo svoje delavnice pri sodišču,
Pomočniška društva
Itelgrad. 14. aprila. Nu mnoga vprflKhija * strani pomočniških društev o tem, ali sn morajo pomočniška društva pretvorili v obvezna društva, je obrtna zbornica obvestila pomočniška društvu, dn so Ona že obvezna društva, in da zato ne obstoji potreba po naknadni lzpreiuenitvi pomočniških drnšiev v obvez,ita društva in da ialo lahko tudi v Imdoft' delujejo k.tkcfl' dozdaj, samo da se naziv pomočniška društva (esnafi) izpreftien! v naziv društva^ (V lo zahtevajo pravilniki glede na novi obrtni zakon.
Dunajska vremenska napoved: rtevprne Alpe in Hlajerska! Oblačno, padavine, ki bodo nnjizdal-nejšo na severovzhodnem delu in se bodo potem širile proti zapadli. Temperatura bo le malo narasla, — .Južne Alpo: Negotovo vreme, morda bo precej jasno.
Pariz, aprila.
Vaš dopisnik Vam Je nedavno poslal Iz Berlina o fnincosko-uemSkeni problemu nekoliko odlomkov iz razgovora z eno vodilnih osebnosti nemškega ceulruinu.
Vsakega čilntelja bo gotovo zanimalo, s kakšnimi čuvslvi gleda Francoz preko Rena. Zato bom v naslednjih vrsticah skušal zbrali mnenje >neg:t naJbolJSIh francoskih poznavalcev Nemčije in nemške politike, mnenje političnega pisatelja grofa \Vladimirja d'Ormessona.
Resničen sporazum meti Francijo in Nemčijo je predpogoj organizacije Evropa <11 za nas življenj- , skega interesa. Toda če je temu tako, bo dejal marsikateri, je vprašanje pač enostavno. Treba je le — sporazumeti se. Enostaven la problem? Nasprotno, je Izredno težek.
Skuša,juto podali sodbo grofa Ormessona:
S '24. aprilom, pravi francoski politik, bo slepila pruska politika za mesece, morda z.a leta, v dobo težkoč, negotovosti, notranjih zapletljajev, kompromisov, mešetarenja... in vprašuje se, kakšen bo končni lik tega kaosa.
Pruska, to je Iričetrt Nemčije. Pruska, to je Berlin. Vlada Heleha, Uprave, so le gostje pruske drŽave, ki obvladuje policijo... Jasito bo vsakomur, kakšne so lahko posledice 21. aprila, ne samo v pruski politiki, lemvcč v evoluciji vse nemške polilike.
Tn grof OrttiessOh nadaljuje:
Nemčija gotovo ni imela potrebe tako potemnili svojega položaja. Evropa si gotovo ni želela lega povečanja strahu.
Resnični nemški problemi, oni, od katerih 'a-visi res življenje iu usoda Nemčije, ti problemi niso ne notranje- ne zunanjepolitični, vsaj taki ne, kakršne no dosedaj opisovali. To so izključno ekonomski. agrarni, socialni in upravni problemi.
Resnični problemi Nemčije?
Poglejte to deželo. Meri 470.000 kvadratnih kilometrov, ima 65 milijonov prebivalcev. 36 milijonov v mestih z veo kol 5000 duš; 10 milijonov v mestih z več kot 500.000 duš. Ostane 19 milijonov, raztresenih j>o deželi z revno zemljo. Morda vsebujejo te kratke besede vse nemške težkoče. Zakaj narod, katerega 46 milijonov ljudi od Ootih (skoraj tričetrl) stanuje v mestih, nujno postane civilizacija mas. Iu civilizacija mas je neizogibno industrijska civilizacija. Živi v senci mrzle odvisnosti gibanja ekonomije, če ekonomija uspeva, je ta civilizacija mas polna zahtev; zahteva svojo lastno priisperltelo. Sili k socialni in mestni politiki, ki je zelo polnilna, čc ekonomija usiha, pada civilizacija mas /. njo, todu preide tedaj v etatizem. Zakaj ko ne najde več svojih življenjskih potreb z naravno igro ekonomskih inoM. jih išče f pomočjo drŽave, posebno če je kntustrofalna inflacija, kakor umi 1923. leta popolnoma uničila individualne rezerve. Pogosto pravijo, da je vlada soi ialdeniokrikije bila ona, ki je pripeljala Nemčijo na rob propada. Ne iščimo izvora ob izlivu 1 Nemčija se je prehitro razvijala, prešiti sunkoma i/, lika kmetovalca v mestni in delavski lik. Zato je izgubila ravnotežje. Kvo resnice. Njena lepa ilt velika industrija, ki se je tako nnvplk razmahnila, Je iz.obličila i/, debele civilizacijo mas In etatizem. Ilnvuala Je kakor oni vajenec', ki jo pognal stroj, ne ve več, kako bi ga ustavil. Dane* drsi Nemčija nlzdol planoto, ki jo jo izgladiln svetovna kriza. Teži jo Itidl še dedščinn vvllhelmske dobe: me-galomnngkl in materialistični duh.
Toda II »mestni problemi niso edini. Obsfoj: tudi agrarni problem. O njem manj govorijo. Ni nič manj tragičen. Mogoče Iu razrvaiidst dežele bolj leži na moralno neravnovesie nemškega naroda. kakor pa raz.rvanosl mest. Nemški kmet nosi težek križ. Zakaj? Iz. dveh vzrokov. Najprej: uporabljajoč z.:i zemljo nevarne ekonomske metode, so Nemci liadimlustrializirali svoje poljedelstvo. Tudi velika posestvu se potapljajo v splošnih slro-ških in dragem orodju. Dalje je kriza prisilila vlado izvajati politiko znižanja mezd. Politika znižanja mezd povzroči znižanje cen. In znižanje cen udari še bolj poljedelstvo, ki je itak že v deficitu, elabo, uničeno. Obteženo s hipotekami, pnlh.čeno po davkih iu socialnih dajatvah, prodajajoče »voje produkte pod lastno ceno, se nemško poljedelstvo udira v krizo, ki nima obzorja. Kaj bi se bilo pri-petilo, če ga že ne bi ščitila država, umelnO, /, moratoriji, velikimi podporami, tarifi?
Posledica lega položaja — in lo je premalo znano —, da se nemški kmetje upirajo. Odklonijo pogosto plačevali davek, povečajoč na la način vsak mesec neraVnowesje proračuna Reicha, držav in občin. V mnogih krajih že so sprejeli kmetje davkarju z vilami. Edini koristnih te situacije je Hitler. Predsedniški plebiscit dokazuje v resnici, da se hitlerjevske večine zbirajo predvsem po deželi,
ln dalje: v Nemčiji ni združenega in normalnega purlamenturičnagu življenjn, kar daje Nemcem vlis. da niso vlndani. Tudi ni vezi med politiko dežel iu politiko Reicha. Reichsrat, ki bi moral vršili lo vlogo, je ne vrši ali pa slabo. V očeli | Nemcev odseva tedaj Berlin, ne kot prestolnica, kjer se zbira in valovi življenje naroda, temveč kot pošasten zbiratelj davkov, laboratorij dekretov, kjer socialdemokraclja, mednarodna finnnca in židje k lepa jo sporazum pod varuštvom inozemca, , du trpinčijo in izžemajo nesrečni nemški narod. ! Tako je vsaj jedro misli, ki jih komunisti iu hitlerjevci ponavljajo zjutraj in zvečer.
In grof Ormesson pristavi še lo: Nemci se raje bi jejo med seboj, kakor du bi pogledali rcal-nosli v obličje.
Raje dolžljo druge — posebno pa Francoze — zla. radi katerega trpe. Vendar ima zlo izključno nemški značaj, vzrok je struktura same Nemčije: odstrani ga tudi lahko le nemška preitiiSljcnoSt, nemška modrost, nemški napor, nemška volja.
Ites je, da bi" se gotovo med njimi — v prvi vrsti ekonomsko — lahko odstranilo z mednarodnimi metodami, Dn. .VemČija je radi notranjega neravnovesja, ki jo leži, med vsemi deželami Evrope najbolj zainteresirana na sporazumih medsebojne mednarodne pomoči,
Toda če je temu tako. kateri demon navujn Nemce k temu. da napravijo vse, samo da /4ibni-nijo lo nujno potrebno sodelovanje? Zakaj polovica Nemcev grozi, ko kliče pomoči? Zakaj nudi pesi, ko ji Francoz hoče nuditi roko?
'laka je sodba francoske osebnosti. Francosko javno mnenje Jo deli.	■'
Zakon-hltlerjevstva je po 10. aprilu odmevat po Franciji, številka: trinajst milijonov, je bila v iislih vsakega. Pod tem znamenjem stopo Francija v volivni boj.
Kam? Na lo vprašanje danes nihče rte more dati odgovora. Tudi za lako razmišljanje ni prostora v okviru lega članka. Naj zaključim z besedami Chaleatibrianda: Ljudje se ne morijo radi svojih interesov. Morijo se radi svojih strasti,i-I	—-r/n-
Kaj Italija zeli od Francije
London. 14. aprila. Tukajšnja Morit Ing Post , ki jo napram Italiji posebno prijazno orientirana iu kolere se vplivni rimski krogi poslužujejo, da sprožijo pereča vprašanju momenta v smislu italijanskega stališča, objavlja v dopisu svojega ko-respondenta iz Rima članek pod naslovom Italija in Francija . V tem članku dopisnik najprej označuje rama Vprašanja, ki so med Italijo in Francijo še nerešena. Potem ugotavlja, dn vsakokrat, kadar italijanski tisk zahteva rešitev teh vprašanj, francoski tisk sprašuje, kakšne prolikortceslje je Italija pripravljena dati, ako Francija ugadl njenim željam. To zelo vzne.jevoljtije Italijane — pravi Plnoknr —ker stojijo leti na stališču, da Italija ne zahteva nobene milosti, ampak .-n sklicuje n« pravice, ki izvirajo iz mirovnih - pogodb, katere je Francija dolžna izpolniti, tembolj, ker med obema državama obstojajo naravnost življenjski skupni interesi. Italijanski članknr nato (travi, d« ie najvažnejša točka ItalljttnSko-frnncoskih odno-šftjev politika, ki jo zasleduje Francija na Balkanu in v območju Jadranskega morja. Dobesedno piše člnnkar: »Moje osebno prepričanje je. da bi v slutnja, če bi Francija zapustila svojo dosedanjo politično smer glede Bnlkana in Jadrana, Itnlij«
Pogreb 7. člana Radničeve družine
Zagreli, 14. apr. ž. Pogreb Zorke Radničeve bo jutri ob 10 dopoldne. Tudi njeno truplo ho prepeljano v Split in od tam v Kupetar, kjer bo shranjeno v družinski grobnici Slava Šupuk se šo vedno bori z življenjem. Tudi lastnik poslopja Barlulič še ne more zapustiti bolnišnice. Do sedaj so zbrati samo v uredništvu * Jutranjega lista 12.000 Dih /a svojce ponesrečenih.
Zagreb. 14. apr. ž. Danes okoli poldne so delavci, ki odstrani«jo materijal Iz ruševin Hartttll-ueve hiše, našli v drugem nadstropju 132 ožganih slolakov. Denar so izročili policiji.
Bclgrud, 11. npr. AA, Zaradi kršitve predpisov pravilttlkfl o regulaciji tifOtnela 'i. devizami in valutami Je finančni minister kaznoval gle<k'?e ustanove in osebe: Komefcljalno banko d. d. Zagreb zn 100.000 Din; Franja Vidaša i z Hreljlna ah 150.000 Din; Ivami Tomasovlča Iz Zagreba za Din 50.000; .losipn Marlnoviča s Sušiiku M 10.000 Din: Mirku Jdnkoleto iz, Ljubljane za 8000 Din) Brač.ko-AmerikansUo banko iz, Splilo za 5000 Din; Viktorja AlfaraSu Iz Splita zn 2000 Din: Vilko Lobia iz. Maribora za 2'1W l)!n; Marijana Poliča iz Hreljlna z it flOO Din; Dttigolifln Beilcču iz. Marcelj za 'i()0 Din.
to sprejela z radostjo in hi to smatrala za praktičen dokaz, da misli Francija svoje odnošajc do Italije v resnici urediti v prijateljskem smislu. Vsa ostala sporna vprašanju med Italijo iu ('run-cijo so postranskega pomena in bj bila takoj rešena. ako bi Francija spremenila svojo balkansko politiko. Tudi vprašanje razorožitve bi potem več ne obstojalo in Italija in Francija bi se lahko složno in ■/. golovlm upanjem na uspeh lotili upu-slav i t ve in ozdravljenja gospodarskega položaja srednje Evrope.
Angleški diplomatitni krogi smatrajo la članek, ki ga je takoj v izvlečku prinesla italijanska uradna agencija Štefani, za mig italijanske diplomacije Francozom, na kakšen način bi si lahko Francija dobila v sedanjem trenulku, ko sla Amerika in Anglija v vprašanju razorožitve, zavzel! slnllšče. ki jc francoskemu nasprotno, Zvestega zavezniku. Tak mig seveda ni bil potreben, ker j« lako v Parizu kakor v l.ondoliu itak dobro znano, kaj Italija smatra z.a bistven pogoj, da se njeni od-noša,ji do Francije uredijo v prijateljskem' <fuliti. Italija si je pač iz,brala moment, ki ga smatra zn ugoden, da Francijo spomni na svoje stališče.
Veleeeipm v Budimpešti
Belgrad, 14. aprila. AA. Zavod z,a pospeševanj, zunanje trgovine obvešča zainteresirane jugoslovanske proizvajalce in Izvoznike lesa, železne rude, surovih kovin, surovih kož, laniim in drugih surovin, ki bi prišle v postev za Izvoz v Madžarsko, da se bodo nn mednarodnem velesejnlu v Itn« dimpošti mogli navedeni predmeti razstavili v zasebnem skupnem paviljonu.
Glede na sosedstvo Madžarske in na bližino mesta razstave, zaradi ČeSftr bo sodelovanje pt! Ie| mednarodni razstavi združena z, minimalnimi trositi, in glede na dobre trgovske odtioSaje priporoča Zavod našim Interesentom, nftj se udeleže tega velesejifia. ker bo to koristilo naši mednarodni trgovini z Madžarsko.
Za osebni prevoz, in prevoz. bJaga so dovoljene posebno ugodnost i.
Belgrnil. 14. apr. A A. Obrtniška zbornica je ir.< dala pojasnilo, dn ostanejo dosedanje InItBP in dnevnico za pomočniške in mojstrske izpile vse dotlej, dokler ne iz,idejo pravila o delanju pomočniških in mojstrskih izpitov nn podlagi novega i olirtrtaga zakona. Prav lako ostanejo doscdauj« * takse za vpis uCctlccv iu pomočnikov.
Štev. 86.
»STvOVENEC«, dne 15. aprila 1032.
Stran 3
Dr. Janko Bezjah -70 letnik
Ljubljana, 14. aprila.
Snoči je pela v ljubljanskem radiu slovita romunska pevka Pia Igirosanu, v nedeljo pa bo nastopila v operi. Ta redki gost je še mlada pevka, vendar pa je zaradi svojega krasnega glasu in velike igralske zmožnosti ze postala primadona v kraljevski operi v Bukarešti. Poleg tega pa nastopa še kot. solistinja pri koncertih na romunskem dvoru. Gdčna Igirosanu je študirala konservatorij v Bukarešti, ki ga je dovršila s prvo nagrado. V Parizu je nadaljevala študije, obenem s slovito Lino Dendri, igralsko umetnost pa je študirala pri režiserju pariške opere Labisu. Debutirala jo z velikim uspehom 1927 v Parizu, prav tako je s popolnim uspehom nastopila tudi še v Budimpešti. Kritika h va J i njen glas, ki bi se mogel kvalificirati skoraj kot nadpriroden in izborno izšolan. S svojo Buterlly si je osvojila srca budiniptštauske
Grozeče redukcije v Zagorju
Zagorje, 13. aprila 1932.
Veliko razburjenje je povzročila v sredo med rudarji in ostalim ljudstvom vest, da bo reducira-• nih 300 rudarjev pri dveh perijodah 15. aprila in 1. maja. Govorico je potrdilo dejstvo, da je bil za popoldne istega dne sklican shod, kjer so delavski zastopniki razložili rudarjem, zakaj namerava TPD odpustiti toliko delavcev. Na delavce, ki so se polno-številno udeležili shoda, so apelirali, naj bodo mirni ter razsodni in naj skupno nastopajo v borbi za eksistenco. Predlagali so, naj se uvede 6 urni delavnik mesto redukcije.
Da preprečijo grozečo nevarnost, vsled katere
bi bilo prizadetih najmanj Irikrat toliko družinskih članov kot reduciranih, so ukrenili v Četrtek vse potrebno. Deputacija delavskih zastopnikov je šla v Ljubljano h gospodu banu, na reprezentancoTPD in na rudarsko glavarstvo, da bi jim pomagali in se jih usmilili v silni borbi za zadnji skromni košček kruha.
Županstvo je tudi brzojavno obvestilo g. poslanca Mravljeta in ga prosilo, naj se na kompetent-nib mestih zavzame za rudarje, nahajajoče se v obupnem položaju. Uspeh deputacije še ni znan, sklican pa jo za soboto ob 9 ponovno shod, kjer bo obrazložen uspeh teh intervencij.
13 novih palač v Ljubljani
;; r
Danes praznuje sedemdesetletnico svojega življenja znameniti vzgojeslovni pisatelj, višji šolski nadzornik v pok., gosp. dr. Janko Bezjak. Rojen je bil 15. aprila 1862 pri S\. Trojici v Halozah; študiral je gimnazijo v Ptuju in Mariboru, vseučilišče v Gradcu. Ko bi bili časi, v katerih mu je tekla mladost, za Slovence ugodnejši, bi slavil današnji god kot vseučiliški profesor v Ljubljani ali morda kje drugod. Kot vseučiliščuiku v Gradcu se mu je obetala od dveh strani pot na vseueiliško stolico. Germanist pro'esor Schonbach je hotel, da bi se habilitiral za nemščino, ker je bil najboljši germanist na univerzi in je rigoroze napravil z odliko. Ali prof. Schonbach je zadel na oilpor pri kolegih; kako bi smel biti Slovenec profesor n< ruščine v nemškonacionalnem Gradcu! Enako rad bi ga bil imel na stolici profesor primerjalnega jezikoslovja Mayer. Ko je delal rigoroz. pri katerem je poslušal tudi on, mu je rekel: >-Saj Vi več veste kot jaz, ki sem profesor.« Na vseučilišču se je posvetil obširnim študijam. Izpite je napravil iz klasične filozofije, slovenščine in nemščine. V tedanjih razmerah ni mogel na vseučilišče, pa mu zato ni treba biti žal, ker je dosegel v domovini visoke službe. Služboval je na učiteljišču v Mariboru, 1906 je bil imenovan za profesorja na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, kjer je postal 1908 začasni vodja, 1910 pa ravnatelj. Leta 1911 je dobil mesto gimn. ravnatelja v Gorici in naslov vladnega svetnika, 1913 je prevzel ravnateljstvo slovenske gimnazije v Gorici. Leta 1914 je postal deželni nadzornik za srednje šole in po prevratu višji šolski nadzornik.	,
Že kot vseučiliščnik je bil tako zaverovan v vzgojeslovje, da mu je postalo cilj življenja: zalo je mogel napisali toliko lepega iz pedagogike in metodike. Prva leta ga je zanimala Kernova teorija o stavku. Po dolgih in temeljitih študijah je pisal o nji več let razprave v »Popotniku« (1804 do 1899) in Pedagogičnem letopisu (1903—1904). Posledica njegovega prizadevanja je bila, da se je niti pri N°mcih niso tako tesno oklepali, kot jo je skušal uveljaviti pri nas dr. Bezjak. Za tem se je temeljito bavil z metodiko pouka slovenščine in nemščine v osnovni in srednji šoli in je sestavil več vzornih učnih knjig za nemščino in slovenščino. Mnogo razprav je napisal o tem v »Popotniku« (od leta 1894—1920), v »Slov. Učitelju« (1910), Pedagogičnem zborniku itd. Veliko se je kavil z estetičnimi vprašanji in je napisal iz tega področja znamenite razprave kakor: O Jenkovih poezijah v »Ljubljanskem Zvonu« 1899, O esteti-škem deklamovanju v šoli, O poeziji v ljudski šoli in razpravo »Die asthetische Erziehung in den Mittelschulen« v Zeitschrift fiir osterreichi-svhe Gymnasien. Pisal je tudi v »Čas« (O socialni etiki in pedagogiki, 1909), v »Domu in svetu« (življenjepis Fr. Levca, 1917) i dr. Največji njegovi deli pa ste Občna zgodovina vzgoje in pouka s posebnim ozirom na ljudsko šolstvo za učiteljišča (leta 1921) in Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o dušeslovju za učiteljišča (1923), Nadaljnje njegove spise glej v Biografskem leksikonu.
Načela vzgojeslovja je pa predvsem uveljavil na sebi in je bil izvrsten učitelj, vzoren ravnatelj in višji šolski nadzornik, vsem zgled neutrudljive delavnosti in kremenitega značaja. Bog ga ohrani še dolgo v ponos in vzor našega šolstva.
Pia Igirosanu v Ljubljani
v/j C>'.va uf/vz
i L^Mmr
i
H J M L \ U-o?
J____j... V .iT' ..

r»-	4B if.
m
i J.... .. i
i j j
Ljubljana, 14. aprila.
Zaenkrat blok, ki ga ho zgradilo podjetje inž. Dukič med Gajevo in Puharjevo ulico, še nima imena, zato naj zadostuje označba Dukičev blok«. Na^ današnji seji ljubljanske občinske uprave je poročal načelnik gradbenega urada podžupan prof. Jarr o načrtu, ki ga namerava podjetje inž. Dukifa uresničiti. Ta načrt določa na tem prostoru zgrad-njo petih skupin visokih hiš. Prva skupina bi obsegala tri palače ob Dunajski cesti. Palače bi b:le med seboj strnjene, in sicer bi imela srednja palača 7 nadstropij, krajni dve pa po 6. Druga skupina visokih hiš bo zgrajena vzporedno z Dunajsko cesto. Prva palača nasproti palači Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici bi bil časnikarski dom. ki bi
bil petnadstropen. Srednja hiša v tej skupini bi ' bila štirinadstropna, k raj na hiša v Puharjevi ulici pa bi bila zopet petnadstropna. Enaki tej skupini s časnikarskim domom bi bili naslednji dve skupini, to se pravi, da bi hiše ob Gajevi In Puharjevi ulici imele 5 nadstropij, vmesni dve pa po 4. Zadnja parcela je ona ob Gledališki ulici. Na tej parceli ho zrastla ena sama mogočna šestnadstropna palača, ki jo zgradi pokojninski fond pri Trboveljski preniogokopni družbi.
Med posameznimi skupinami hiš bi bile za- ! sebne ulice in lepi vrtovi. Vendai pa bi bile ulice med prvo in drugo skupino ter med tretjo in četrto skupino proste tudi za javni promet pešcev.
Ko se bo ta načrt uresničil, bo Ljubljana s tem pridobila 13 lepih in ponosnih palač.
rina, Valentina Mešeca in Andreja Pleša. Ta drugi slučaj je nekoliko drugačji o<l prvega: hotel je namreč, da so zadnji brije vsi — .socialni de-mokratje. Lista je menda spol sama korakala nazaj —, pa so prvi trije oslali doma za pečjo, a drugi trije so bili sprejeti na delo.
Po informacijah, ki jih imam, poudarim pu, da ni še povsem stvarno dognano, so prvi trije bolj potrebni zaslužka kakor zadnji. Sicer je pa za nas najzanimivejše vprašanje: Kako je la tista prišla iz tovarne v nad pregled S. M R. J.?!
Zaenkrat samo ta dokument. Drugi ob svojem času. To in še marsikaj diktirajo JN/, najaktivnejše delovanje. Njeni člani na Jesenicah naj bodo mirni: JSZ jih bo ščitila do potrebnega konca.
Obisk ameriškega čebeiarm
Bohinjska Bistrica Našega svetovno znanega čebelarju in pro-pngatorju Kranjske čebele g. Jana Strgurja v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici je poselil v soboto, dne 2. aprilu t. I. znameniti čebelarski znanstvenik, g. <lr. Iv F. Phillips, prof. na Cor-nell univerzi, Itliuca, Now York, America, z gospo soprogo. Prišla v spremstvu urednika čel), listu »Bienen Vater«, g. S. Schmida, Dunaj, gdč. Kiihler, predsednika našega četb. društvu, prof. Verbiča in odbornikov gg. A. Žuideršiča in Babniku iz Ljubljane.
G. prof. dr. E. F. Phillips, kakor tudi ga. soproga sta spisala več čeib. strokovnih knjig, katere v Ameriki zelo cenijo. C) »vzgoji matic« je spisal dr. Phillips že leta 1905 knjižico, od katere imamo prevod tudi v slovenskem jeziku. Prevedel jo je pokojni g. Aleksander Tonian, s sodelovanjem g. Strgarja. Kot bivši večletni voditelj entomološkega oddelka pri kmet. mi-nistr.stvu v VVnshingtonu je g. dr. Phillips napravil g. Strga r ju že nekaj sto preiskav naših kranjskih čebel. Poznala sc po dopisovanju že nad 20 let. Ni torej čudno, da je g. dr. Phillips odgovoril na povabilo g. Strgarja, ogledati si še nekoliko pokrajino Bohinja, tla ni prišel gledat narave ali jezera, temveč, da je prišel zato v Jugoslavijo, da vidi Strgnrjn. Z velikim zanimanjem so si ogledali njegovo čebelarstvo.
05 20letnici Titanicove katastrofe
Tudi Slovenci so bi i žrtve
Ljubljana, 11. aprila
^Slovenec« je pred 20 leti obširno in izčrpno poročal o grozni katastrofi morskega kol osa 'Tiln-nicat, ki ga je zgradila paroplovna družba WHhe Star Line in s katerim je hotela pod vsakim pogojem doseči rekord vožnje. Poročila so med našim ljudstvom vzbudila splošno sožalje za žrtvami in mnogi so v skfljeh spraševali o usodi svojcev, ki so se prav tisto rl'ni nahajali nn potu čez veliko lužo v Ameriko. Naše izseljence po družbine ngen-ture dirigirale iz Cherbourga v angleško pristanišče Soulhnmpton. kjer je tiil velikan usidran nekaj km od pristanišča in so morali vse potnike z manjšimi parniki prevažati do Titanica. V I. razredu 'e bil zbran svet miljonarjev, bilo jih je med njimi 25. katerih premoženje so cenili na 100 mi-ljonov angleških funtov šterlingov. ludi v II. razredu je bila zbrana elita, Na pirniku ie bilo tudi 14 parov novoporofencev, ki so ž njim nastopili ženitovanjsko potovanje. Od teh sta se rešili le dve ženski, drugi so našli smrt v valovih morja.
V III. razredu, kjer so bile pripravljene prav udobne kabine za prip^osle potnike in naše izseljence. je bilo okoli 850 družin, od katerih so potem rešili 572. V strahu so naši ljudje pričakovali prvih točnejšib obvestil o usodi svojcev, izseljencev. Bilo je na Titanicu več Gorenjcev, Notranjcev, Dolenjcev in tudi dva Štajerca. Ker družba Withe
Silar Line ni hotela objaviti vseh imen žrtev, so se le počasi izvedela imena ponesrečencev. Objavila je družba imena štirih rešenih Slovencev. V svojem poročilu je navedla, da so bili rešeni Ana in Franc Kanin iz Kranja, Janez Meikun iz Bele in neki Janko. To njeno poročilo pa je bilo netočno.
Rešil se je v resnici Franc Karun iz Kranja » svojo takrat petletno hčerko Manico in Janez Mer-knn. ki mend i živi v okolici Grosuplja, ter omenjeni Janko. France Karun je bival s svojo družino v Ameriki. V stari domovini je živela le Ma-nica pri niegovih sorodnikih, ker jo prvotno ni smel vzeti seboj. Leta 1912. je Manica dosegla 5 let in je oče prišel po njo, dočim je družina ostala v Chicagu. Ob katastrofi se je rešil z otrokom v zadnji čoln in tako utekel jioginu. Utonil pa je njegov svak.
Na parniku je bilo tudi večje šlevilo drugih Jugoslovanov, največ Bolgarov, a tudi mnogo Bosancev in Hrvatov. Od Hrvatov se je rešilo 12 potnikov. večinoma ženske. »Slovenect je 1. 1912. objavil imena teh rešenih.
Po katas'rofi je po vsem svetu nastalo silovito ogorčenje proti brezsrčnemu postopaniu pnroplov-ne družbe \Vithe Star Line. V Newyorku so množice ljudstva hotele demolirati njeno palačo. Ro-šenci so bili sprejeti na parnik »Carpnt'ia«. V Newyorku pa so bili vsi obdarovani in preskrbljeni z vsemi potrebščinami.
France Žužek:
Ob feseniškem sporu
Ljubljana, 9. aprila.
Ta članek je bil poslal za nedeljo, a je moral Iz tehničnih vzrokov izostati do danes.
Upravni odbor Delavske zbornice do danes še ni premotrival položaja na Jesenicah, ki je nastal po in vsled izključitve krščansko socialističnih kovinarskih delegailov od razgovorov in pogajanj s KID. Tudi ni — kolikor je moji malenkosti znano — razpravljalo o tem preds"dstvo zbornice. Vsled tega Delavska zbornica kot zastopnica vseh delnv-cev v Sloveniji do danes še ni zavzela svojega stališča. — Znto smatram mnenje zborničnega tajnika g. Filipa Uratnika, ki <ra je izrazil pod zaglavjem »Del. zbornica v jeseniškem sporu« v včerajšnji številki Vašega cenjenega lisiVa, za privatno.
Ker sem bil po dogodkih od 1. t. m. po mandatu JSZ v jeseniški zadevi aktivno udeležen, ker sem dalje član Delavske zbornice in dolžan v njej zagovarjati upravičene zahteve kršč. soc. delavstva in končno: ker je objava g. Uratnika taka, da bi bila v stanu, speljati razpravljanje in rrzsojanje o jeseniškem sporu nn stran pota, bo — menim — stvari le v korist, če pribijem v naslednjem sledeča dejstva:
1. V resoluciji, ki sem jo predlagal dne 4. t. m. velikemu zboru kovinarskega delavstva na Jesenicah, ni prav nikjer govoru, da naj bi se s podjetjem KID pogajala Del. zbornica za delavstvo ali mesto delavskih svobodnih sindikatov, kaj šele, da bi zbornic-a kot taka sklepala s podjeitjem — kolektivno pogodbo! Resolucija, ki sem jo po mandatu JSZ koncipiral sam, se glasi: »Zahteva aktivno sodelovanje vseh strokovnih organizacij pri vseh pogajanjih s KID s sodelovanjem Delavske zbornice za Slovenijo.« To je oficielno, na sho-
publike. Vsi kritiki poudarjajo njen in te resa nt ni muzikalni temperament, blago doneč glas toplega in lepega timbra. Gostovala je že v Belgradu in zadnjo nedeljo v Zagrebn, kjer se je izkazala kot prvorazredna koloraturna sopranistka s sposobnostjo, da obvlada najtežje in najvišje glasovne lege.
Nedvomno je, da si bo gdčna Igirosanu osvojila tako naše radijgke poslušalce, kakor tudi operno občinstvo.
du na Jesenicah naglašeno in v javnosti pubiioi-rnno stališče JSZ. »Sodelovanje« ni in ne more biti pognjanie s podjetjem ali celo sklepanje kolektivnih pogodb. Dobrohotni pouček iz osnovnih določb novega, komaj dober mesec starega obrtnega zakona moram torej za JSZ hvaležno odkloniti, ker je bil v tem predmetu zgrešen in odveč.
2.	Jeseniška zadeva po mojem mnenju ni in ne more biti avtonomna zadeva Jesenic samih, tudi ne samo zadeva delavskega sloja samega, ka-moli zadeva ene same organizacije »Saveza metal-skih radnika«, ki je dobil pri letošnjih januarskih volitvah obratnih zaunnlkov pičlo večino 50%. To, kakšna usoda čaka 2300 reduciranih jeseniških kovinarjev in njihovih družin, je in če še ni, mora postati zadeva celokupne slovenske delovne javnosti! Čemu se potem celo državna oblast od čini-teljev v vladi preko gospodarstvenikov v Narodni banki tako intenzivno peča z jeseniškim vprašanjem? Da bi — rebus sic stantibus — Delavska zbornica ne mogla poseči v jeseniško reč učinkovitejše od problematičnih papirnatih vlog?! Ako ni uspela, da bi prišlo pri kolektivni pogodbi do sporazumnega sodelovanja vseh delavskih organizacij, je treba vprašati: Po čigavi krivdi? Na to vprašanje je treba odgovoriti takoj in brez odloga: Po krivili neupravičene intransigence soclalno-demokratskega S. M. R. J. na Jesenicah, ki je na nečuven način izrinil JSZ od pogajanj, sedaj pa v svojem grehu trdovralro vztraja. V bodoče bo dobro trajno vedeti, da je Del. zbornica v vseh zadnjih petih letih doživela proti svojemu prizadevanju najhujši afront od ene najvažnejše socialno demokratske delavske organizacije.
3.	Jasno, da kolektivna pogodba velja avtomatično za vse delavstvo. Baš vsled tega |ki je JSZ dvignila svoj glas, ila njeno članslvo ne bo prisiljeno avtomatično pristati na kolektivno |>ogodbo, pri katere izdelavi njeni zastopniki niti sodelovali niso. JSZ je aktivno delujoč delavski sindikat, ne pa avtomat.
4.	Predstavnike S. M. R. J. na Jesenicah naj nikar preveč ne žali naša bojazen, da se bodo redukcije izvršile pristransko. V naslednjem objavljam za enkrat samo listo obratovodja Heinta, na kateri so navedeni delavci, ki so bili sprejeti nazaj v delo za začasna neprodukcijska dela.
Ta lista je korakala (menda sama?) iz tovarne v pisarno S. M. R. J. Tam ho črtali z liste Franca šuligoja. Karla Valentarja in Karla Zvetdo. Slučaj je nanesel. da sta prva dva narodna, zadnji pa krščanski socialist. Namesto teh treh pa so predlagali (črtač in predlagaČ je znan): Petra Gašpc-
od katerega se razpošiljajo kranjske čebele v vse dele sveta in sledili raznim |>odanim pojasnilom.
Nn predlog g. Strgarja iu [>o<l njegovim vodstvom se je podala vsa i/brunu d rti/.lin |x> obisku nn Bitnjah še na rojstni krnj mi.š«-gn slovečegn čebelarju Antona Janša, čigar 200 letnico rojstva bomo obhajali čez 2 leti. (Anton Janša je bil učitelj čebelarstvu, poklican nn Dunajski dvor zn časa vladanja cesarice Marije Terezije (1740—1780) in je kot skromen kranjski čebelar čebelarji na Dunaju v kranjskih panjih in s kranjskimi čebelami in je prvi uvedel potovanje s čebelami na razna pnšiščn. V kratki dobi treh let je čebelarstvo tam neverjetno dvignil, poučeval, spisal več knjig in dognal razne probleme iz Čeh. življenja, kateri še dandanee veljajo kljub vsemu znanstvenemu napredku nn |>o!ju čebelarstva v dobi kakih 150 let.)
Naš narod je torej lahko ponosen na tega rojaka, katerega pa žal tujina ve bolje ceniti ko domovina. Celo v ameriških čeb. listih se najdejo članki o n j orni Ker pu je v enem takem člnnku žal pomotoma (?) koi Inn.šev rojstni krni navedena »Koroško«, se je g. Str gar ju zdelo posebno umestno, da izrabi lo priliko in pripelje ameriškega znanstvenika g. dr. Pliil-lipsn in spremstvo osebno nn Janšev rojstni kraj v prijazno vasico »Zn bre z i ca« na Gorenjskem, Jugoslnvia, v veliko zanimanje cele družbe, posebno pn ameriškega raziskovalca. Ameriški list je slikal večkrnt sedanjo hišo s spominsko ploščo, stari čebelnjak in vrt, nn katerem je nekdaj stala rojstna Janševa hiša. N« tem za čebelarstvo zgodovinsko važnem kraju pn je potem tudi prišel čas slovesn.
Gospod dr. E. F. Phillips in gn. soproga sta odpotovala od tu v Češkoslovaško in od tam v Berlin. Potujeta v lastnem nutu in st« žc prevozila nad 10.000 km. Iz Berlina nadaljujeta pot z letalom v Moskvo, dn si oglodata tudi čebelarstvo v Rusiji, namenivnta c-elo do Kavkaza in se sestanet« z. raznimi ruskimi čeJi. veljaki, od katerih so se posamezni mudili v zadnjih letih že tudi v Ameriki pri g. dr. Phil-lipsu v studijske s vrhe. med njimi slavni ruski raziskovalec nrof. dr. Vladimir W. Alpalot z univerze v Moskvi.
Ameriško gosta so vrneta iz, Rusije šele koncem junija v Nemčijo, da obiščeta še Belgijo. Švico, Italijo in Francijo. Tam hočeta prisostvovati mednarodnemu enlom. čel), kongresu v Parizu dne I. julija 1912. Šele septembru bo-dotu dospela zopet domov v Ameriko, odkoder ves čebelarski svet pričakuje nad vse zanimivih poročil o tem znanstvenem potovanju izpod spretnega peresa s loveče ga moža.
fotoapaWAJE
svetovnih tvrdk Zciss-lkon. Roden-
stock. Voitftliinder, Wclta, Certo itd
ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Liubliani Zahtevajte ceniki
Stran 4i>
>SLOVENE.Cc, dne lo. aprila 1932.
S lev. 84.
Ljubljana
Banovinske ceste v Ljubljani
Ljubljana, 1 L aprila.
V Ljubljani je U lun banovinskib cest in ulic. Te so: Jegličevn in šniartinska cealn, ki merita 1870 ni in kot odcep VilharjeVa Cesta, ki meri 1500 metrov, dalje Prešernova in Stritarjeva ulica, prod skotijo, Poljanska cesta in Hrudeckega vas, ki merijo 2300 m, Mariji!) trg, Sv, Petra iu Zaloška cesta, !:i merijo 1000 m, Ižanska cesta, ki meri Ki 10 in, Streliška ulica iu Za Uradom, ki merita 1225 ni.
Davkoplačevalci v Ljubljani so plačali, odkar je Ljubljana v cestnem okraju, 13% cestne doklado v skupnem znesku 1.5 mil. Din. Ljubljana pa je prejela 1. 1931. za vzdrževanje teh cest lo 350.000 Din. Bunovlnski kuluk je znašal za uradništvo 300.000 Din, za ostale pa je vrgel po odbitku 20% neizterljivih terjatev 700.000 Din, skupno torej letno okoli I milijon dinarjev. Kuluk je sicer odpravljen, vendar pa bodo morali davkoplačevalci plačevati odslej 25 % nadomestno cestno doklado in 2—3% okrajne cestne doklade. Dosedanja bremena za cestni okraj so znašala 13%, iz naslova ktiluka pa niti
no 7%, torej se je sedaj to breme povečala za 7 do 8%. Poleg tega pa bodo morali državni in samoupravni nameščenci še naprej plačevati kuluk, kar znese okoli 300.000 Din letno. S to ureditvijo je ljubljansko prebivalstvo na novo obremenjeno za več kakor poldrug milijon dinarjev. Mostna občina ljubljanska je znižala svoje dajatve, in sicer doklado za 10%, kar pomeni izgubo 1.2 mil. Din, gostaščino za 2%, kar pomenja 0.5 mil. Din, vodarine za 2%, lo je 1.5 mil. Din. Skupno jo torej mestna občina znižala bremena za 3.2 mil. Din, dočim so se banovinska bremena povečrla za najmanj 1.5 mil. Din.
Na današnji občinski seji je predlagal podžupan prof. Jarc v imenu gradbenega odseka, naj zaradi novega položaja sedaj banovina uredi in tlakuje Jegličevo cesto, Streliško ulico, Zn Gradom, Zaloško cesto in naj pretlakuje Prešernovo ulico, kar bi veljalo okoli 5.5 mil. Din. Po mnenju gradbenega odseka bi morala banovina pruv za prav povrniti tudi stroške za Vilharjevo cesto in Šmartinsko cesto, ki sta veljali 3.5 mil. Din.
Ogromne množine vode so se lani zlite
nad Ljubljano
Ljubljana, 14. aprila.
Meteorološki zavod, ki jb zadnja lola močno razširil omrežje vremenskih postaj in opazovalnic in ki letos slavi nekako desetletnico svojega obstoja, jo sedaj sestavil iu zaključil letne vremenske preglede o stanju barometra, temperature, o padavinah iu drugih vremenskih pojavih za vse važnejše kraje Dravske banovine. Mnogi duhovniki, učitelji in celo preprosti ljudje, kakor vrtnarji in lovci, so nn deželi opravljali z vso vnemo in lo brez vsakega honorarja ali odškodnine službo vremenskega opazovalca ter so pošiljali zavodu prav točne in zanesljive podatke.
Zanimiv je letni vremenski pregled za Ljubljano. Opazovanja so bila pač v gotovem pogledu močno otežkočeoa. kajti zavod ima svoje instrumente in aparate postavljene deloma na univerzi v sobah, nahajnjočih se proti Gosposki ulici, deloma na realki. Ker so torej vsi aparati v središču mesta in na prav nerazgledni točki, je bilo zavodu dostikrat težavno točno ugotovili oblačnost, smer in obliko vetrov, o čemer mora dnevno petkrat poročati v Belgrad in Zagreb. Za ta v sedanjem času moderne avijalike zelo važna opazovanja bi bil pač najprikladnejši jugovzhodni stol]) ljubljanskega Gradu. Uprava meteorološkega zavoda je že lani naslovila dobro utemeljeno vlogo na mestno občino s prošnjo, da bi se la stolp primerno adaptiral za vremensko opazovalnico. Tam bi bili nameščeni vsi aparati, ki bi jih nadziral poseben opazovalec. Z
zavodom bi bila telefonska zveza, kakor tudi in-terurbanska za pogovore z Belgradom in Zagrebom. Vprašanje se za enkrat nahaja v štadiju pro-učavanja.
Ogromne množine dežja so se lani zlile nad ozemljem ljubljanske občine, katere površina meri 37,966.841 m- ali okroglo 38 km'-'. Lani je meteorološki zavod zabeležil 1502.5 mm padavin. Bilo je 107 dni deževnih in 44 snežnih, 157,dni meglenih, petkrat je padala toča in 34 krat je grhielo. Srednja temperatura je lani znašala +9 C, najvišja temperatura je bila 0. avgusta, namreč +34.2 C, a najnižja —11.4 C za božične praznike 24. decembra .Povprečna maksimalna temperatura +21.9 C, povprečna minimalna pa —1.9 C.
Ali je mogoče izračunali, kolike množine padavin so se luni zlile nad Ljubljano? Račun je prav enostaven in točen. V meteorologiji pomenja n. pr. 0.1 mm toliko, da je na 1 kvadratni kilometer padlo nič manj kakor 100.000 1 dežja. Lanska padavina je znesla 1502.5 mm, torej je bilo na 1 km3 za 15 milijonov 25.000 lil padavin. Ozemlje ljubljanske občine smo označili z okroglo 38 km", tako je lani padla ogromna množina 570,1150.000 lil padavin. Res velikanska masa vode! Če bi se ta voda spremenila v vino, bi bilo pač potrebno za transport, če vzamemo normalne cisterne po 100 lil, nič manj kakor 5 mil. 709.500 cistern. Ogromne množine pa predstavljajo tudi velikansko silo, če bi jo mogli na kak način uporabiti.
Kaj bo danes?
Drama: Kar hočete- • Red D. Opera: Zaprto.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25; dr, Slanko Kmet, Dunajska c. 41,
0 Opustitev gorenjskega kolodvora. Železnica namerava opustiti gorenjski kolodvor in ga prestaviti višje proti Hiški, kjer namerava zgraditi manjši kolodvor. Gorenjski kolodvor pa bo služil v bodoče za kurilnico. Na zemljišču, ki jo bilo kupljeno pod županom Hribarjem, pu bi zrastle železniške delavnice. O tej zadevi so razpravljali tudi na današnji •bčinski seji iu je gradbeni odsek predlagal, naj bi ie od železnice zahtevalo, da se kurilnica in delavnice preselijo proti Zalogu, da se omogoči v Šiški |irostejši razvoj.
0 Pregled poslopij z eksplozivaini. Strašna nesreča na Dolcu v Zagrebu je obogatila žalostne izkušnje oblasti, ki so zopel postalo pozorne. Grad beni odsek občinskega sveta je na včerajšnji občinski seji predlagal, naj se skliče anketa, na kateri bi razpravljali zastopniki gradbenega odseka, gradbenega urada, gasilskega uradu in gasilsko zveze o
Trajno kodranie
izvršujem v posebnem oddelku s štirimi najmodernejšimi aparati in najboljšimi preparati. Vsaka dama pride ob vsakem času takoj na vrsto. Delam po znižani ceni ter se za cenjeni obisk priporoča damski česalni salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Malice)
požarno varnostnih predpisih v Ljubljani in na kakšen način bi se dali najlažje zaščitili pred požari in katastrofami prebivalci v visokih hišah. Pregledana bodo vsa skladišča eksploziv in lahko gorljivih tva-rin. Naše mnenje pa je, naj se ta anketa nnlo natančneje pobavi tudi z razmerami v ljubljanskih kinematografih, ki nikakor ne odgovarjajo sodobnim požarno varnostnim predpisom.
0 Zblaznel jetnik » reševalnem avtu. Včeraj zjutraj so je ustavil pred jetnišnico ljubljanski reševalni uvto in nanj so naložili zvezanega in težko potolčenega jetnika. Je lo 341elni Jože J., brezposelni strojnik iz Ljubljane, ki je bil obsojen na daljšo ječo zaradi vlomov. Jože je v zaporu naenkrat zblaznel. V zaporih se je pričel s tako silo zaletavali z glavo ob zid in biti besno okoli sebe, dokler ga niso zvezali. Na glavi ima težje poškodbe in bo moral dalj časa ostali v bolnišnici.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Petek, 15. aprila: KAR IIOCETE. Red D. Sobota, 16. aprila: Ob 15 VZROK. Dijaška predstava po znižanih cenah. Ob 20 KVADRATURA KROGA. RED E. Nedelja, 17. aprila: GOSPODA GLEMBAJEVI. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 18. aprila: Gostovanje skupine Euglish Plavers. Izven.
Opera.
Začetek ob 20.
Petek, 15. aprila: Zaprto.
Sobota, 16. aprila: SEVILJSKI BRIVEC. Red B. Nedelja, 17. aprila ob 15: A IDA. Izven. Znižane cene. — Ob 20: MADAME BUTTERFLY. Gostuje Pia Igirosanu iz Bukarešte. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 18. aprila: Zaprto.
Dnevna kronika
Nova nevarnost povodnji
Reke v dolnjem toku neprestano naraščajo — Poplavljena belgrajska predmestja — Sava prodrla nasipe
Iz Bolgrada poročajo: Po zadnjih poročilih Sava in Donava kakor nekatere druge reke neprestano naraščajo. Vodomer se hitro menja posebno na Savi, Tisi in njunih pritokih. Zaradi silno narastlo Save se dviga površina Donave, ki nevarno ogroža ozemlje, katero je poplavila leta 1924 in 192t>. Vodomer na Savi pri Belgradu kaže skoro 0 m nad normalo. Sodijo, da bosta Sava in Donava naraščali še vsaj leden dni. Vsa skladišča okrog Čukarice so pod vodo. V Srbiji že tri dni dežuje. Pri Obranoveu je okrog 5000 hektarov rodovitne zemlje pod vodo. Tudi v Slavoniji, Bosni in Hercegovini močno dežuje. Zalo pričakujejo, da bodo pritoki Savo ponovno naraslli in s tem seveda tudi Sava in Donava.
Iz Banjaluke nam javljajo :Te dni je po vsej vrbaski banovini pričelo močno deževali. Dež .je
padal ves dan in naslednjo noč, zjutraj pa je pri-čelo snežiti, ker je vlekel močan sever. Vsled nenadnega dežju in snega so vse reke vrbaeke banovine, ki še od prejšnjega deževja niso popolnoma upadle, pričele ponovno naraščati. Nekatere vasi so zopet v veliki nevarnosti, zato so so prebivalci začeli izseljevati. Ljudje zapuščajo hiše in beže, ker se boje povodnji,- posebno po nekaterih vaseh okrog Dervente in Bosanskega Broda, kjer je mnogo hiš do strehe pod vodo. Tudi temperatura je na —4" C. Niti najstarejši ljudje no pomnijo take zime in snega, kakor je letos. Reka Vrbas se .je pri Lješču razlila v dolžini okrog 20 km. Doslej najbolj groze s povodni,jo reke Sava, Una, Sana in Vrbas. Sava je posebno nevarna pri Bosanskem Brodu in Stari Gradiški, kjer je prodrla nasipe; Vrbas pa je najbolj nevaren pri Lješču.
f Dr. Dominik Mazzi
lz Imotskega v Dalmaciji poročajo: 13. aprila je tukaj na svojem posestvu umrl dr. Dominik Mazzi, član državnega sveta v pokoju. S pokojnikom izgine ugleden hrvatski politik, mož kremenitega značaja in v povojni dobi tako redkega poštenja. V politični zgodovini hrvatskega katoliškega pokrela je dr. Mazzi igral vidno vlogo in je bil med prvimi organizatorji hrvatskega katoliškega ljudstva v Bosni iu Hercegovini. Bil je več let član bosansko-heree-govskega sabora. Po vojni je bil član začasnega narodnega predstavništva. Pri volitvah v ustavodajno skupščino pa je bil v Dalmaciji izvoljen za poslanca na programu Hrvatske ljudske stranke. Pozneje je bil imenovan za člana Državnega sveta, kjer je kol izvrsten pravnik in nepristranski sodnik užival največji ugled. Upokojen pred dvema letoma na lastno prošnjo se je umaknil v zaslužen počitek v svojo ljubljeno Dalmacijo, kjer je mirno v Gospodu zaspal, star 71 let. Svetila mu večna luč!
Koledar
Petek, 15. aprila: Helena, kraljica; Teodor, mu-čenec.
Novi grobovi
-f- A' uršulinskein samostanu v Škofji Loki je
umrla 13. aprila ob pol 20 po dolgi bolezni, ki jo je prenašala s svetniško vdanostjo, podpredsednica in generalna pretekla vzgojnega zavoda ni. Bernardina Wagner v 77. letu starosti in v 53. letu redovnih obljub. Njeno življenje je bilo polno plo-donoenega dela. Bivše gojenke uršulinskega samostana, spominjajte se je v molitvi! Pogreb je danes ob pol 5 popoldne.
-f* Na Bohinjski Beli je umrla v visoki starosti 80 let gospa Helena Drolc, mati g. župnika Martina Drolca. Bog ji dal večni mir! Žalujočim nase iskreno sožalje!
-f- V Zadobrovi pri Celju jc umrl v starosti 70 lot gospod Prane Križan, posestnik iu vrtnar. Rajni je bil dolga leta odbornik občine Škofja vas, bi! je ludi odločno krščanski mož. Žalujočim ostalim naše sožalje, rajnemu pa naj sveli večna luč!
Ostale vesti
—	Delavna skupnost jugoslovanskih radio oddajnih postaj. V teh dneh se je vršila skupna konferenca predstavnikov radio oddajnih postaj iz Belgrada, Ljubljane in Zagreba. Na tem sestanku jc bila po vsestranskem razmotrivanju soglasno sklenjena delavna skupnost vseh treh radio oddajnih postaj. Ta delavna skupnost se nanaša na vsa polja udejslvovanja, tako bo omogočeno, da'se vse kulturne sile in umetniške zmožnosti, ki so na razpolago tej ali oni radio oddajni postaji, izkoristijo in razširijo po vsem jugoslovanskem ozemlju potom vseh treh radio postaj. Ta delavna skupnost pa ho tudi omogočila potom najožje financi-elne kooperacije emisije onih umetniških prireditev, katerih ne bi mogla posamezna oddajna postaja izvesti z lastnimi sredstvi. Radio društva si nudijo vse svoje emisije med seboj z namenom, da izmenjujejo umetniške in kulturne dobrine posameznih delov naše države. V smislu tega sklepa in sporazuma bodo radio oddajne postaje še povečale skupne večerne programe.
—	Začudenje. Minulo nedeljo je, zavladalo po vaseh Slovenske krajine nenavadno začudenje: ljudje niso prejeli svojega tednika »Novirte ,
v *• V v v i. v. t * "d t -
V-"
- w k.'
> 1 « . V-
IV fe. k. V
r "V. ♦ ■
«v
v
« ■ -I 1 1 . v v ,


K.V	te,,. H
*— ' »
J V d.>. ' k
Kulturni obzornik
.OČETOV KLIC«. (Sedem govorov o katoliški akciji. Govoril dr. Mihael Opeka, založila prodajalna H. Ničman, cena: Din 10,—, po pošti en dinar več).
V času, ko ori klic s vseli poljan izživdega sveta v boj proti Kristusovi gradbi, cerkvi, njenim njenim načelom in naukom, njenim učileljem in učencem, v boj proti Bogu samemu, je iz večnega mesta zaklical Kristusov namestnik: Otroci vseh dežel in stanov, združile se in branite Kristusovo kraljestvo z molitvijo, zgledom, delom in življenjem! — Ves katoliški svet jc prisluhnil besedam očeta; in v zadnje selo se širi glas o tem: knjiga, list in živa beseda slikajo skupno delo, skupno misel, skupen odpor, skupno ljubezen, ki naj ho podobna oni iz prvih časov krščanstva; takrat je bilo vse še tako otroško čuteče, globoko socijalno, i^e v odpovedih in žrtvah. — 0 tej novi zamisli skupnega katoliškega življenja jc izdal te dni kanonik dr. Mihael Opeka knijgo Očetov klic , v kateri razvija potrebo, vrednoto in smoter katoliške akcije, ki bi edina mogla vrniti življenje razpadajoči Evropi, na katere zemljo čakajo tuji narodi in tuje kulture.
Pisatelj jedrnato prikaže v sedmih govorih bit katoliške akcije. Ne le duhovniki, temveč tudi la-jiki morajo prevzeti aposlolal širjenja Kristusovega kraljestva, zakaj -zavedati se morajo strašnega razkristjanjevanja človeške družbe, njenega drvenja v prepad. Vstali morajo bodisi kot posamezniki ali kot člani dobrih, verskih, katoliških zvez, društev, ustanov, organizacij, prijeti za delo in zastaviti vsak po svoje in kjer kdo more, vse moči, da se povodenj brezverstva in brezboštva zajezi, ustavi, odteče; da se «vel zopet pokristjani, zopet prenovi v verskih odrešilnih idejah; da se duhovno kraliestvo Kristusovo in Cerkve znnet na-
seli in utrdi, vsepovsod, odkoder je bilo pregnano; da se razširi tudi tja, kamor še ni seglo; da se po vsem svetu uveljavi božja resnica in postava...«
Slehernik bi torej inoral z vsako mislijo, besedo in dejanjem razodevati, da je član božje občine na zemlji in da so mu vsi bratje in sestre v tej občini. Po svoji neomajni poštenosti in doslednosti mora bili mož, »ki ne pozna v verskih rečeh nikakih kompromisov; ki mu je strah pred ljudmi, kadar gre za vero in Cerkev, dim, ki ga veter žene; mož, ki to, kar veruje, v življenju udejstvuje, tudi če bi zato moralo kaj trpeti njegovo premoženje, njegova čast, življenjska stopnja, življenje samo . ,.« Vršiti mora apostolat zgleda! In tak katolik vzbu-|a pozornost in spoštovanje vseh drugih verstev in narodov. Poleg molitve, ki mora biti vesoljna, razvija pisatelj veliko vrednost besede na ulici, v društvih, v šoli (učitelj, profesor ..., doma. In apostolat ljubezni do bližnjega, ki naj se javlja v delu usmiljenja! Saj >je vse polno ubožcev, bolnikov, starih ljudi, ki brez pomoči bližnjega živeli ne morejo. Tisoče rok se dvigajo in prosijo kruha ta današnji čas stiske in brezposelnosti. Pomagajmo vsak po svojih močeh, lajšajmo gorjel Višek katoliške akcije je to .. .«
Vsakemu lajiku, ki hoče sodobno katolištvo prav razumeti (s težnjo, da se povrne v prve dni krščanstva po skupni ljubezni, po idealni karita-tivnosti...), bo ta knjiga dobrodošla. Razumel bo, ako ga ne bodo preglušile vsakdanje skrbi, glasno pismo kardinala Faulhaherja: s težavo polnijo duhovniki s svojim glasom cerkveno notranjost. Zunaj pa, po cestah in hišah, pridigujejo sovražniki Cerkve in krščanskega svetovnega nazora na lisoč prižnicah in s tisoč jeziki. Če so sovražniki Cerkve čuječi, njeni prijatelji ne smejo spati. Če sovražniki Cerkve govore, njeni prijatelji ne smejo molčati. Če se sovražniki pripravljajo na boj, prijatelji ne smejo pustiti, da meč duha rjavi. Če toliko soljudi tone v novo poganstvo, sc versko izgublja v pesek in moralno poda v močvirje — tedaj morajo vsi, ki nosijo Kristusovo ime, in ne samo duhovniki, postati Bpoznavavci in vere ozna-
njevavci... Vneti založnici versko apologetičnih knjig in pisatelju dr. M. Opeki, ki nam je da! že nad dvajset sodobno aktualnih verskih knjig, pri-
I	G.
znanje
LJUBLJANSKA DEAMA: KVADRATURA KROGA
V. Katajev nam v svoji Iridejaiiski komediji prikazuje dve mladi zakonski dvojici — po bolj-I ševiško registrirani — v enem stanovanju. Igra se i vrši od začetka, ko se zakonci urejajo v slunovo-nju, do konca, ko si tudi morajo preurediti medsebojno zakonsko razmerje. Moža zamenjata ženi, | ali liurobo: ženi moža. Kvadratura kroga. Komc-dija nam prikazuje predvsem krog: vrtenje in beg I okoli istega središča, dokler se količiue ne urede I v docela novo ploskev. Situacijska igra zabavno parodira boljševiški) zakonsko zvezo in si tupalam I dovoli vesel tlovlip, a ne prehudega. Ker je v igro postavil preureditev družbe po srcu, se zdi, kakor du je v veseli kvadraturi, ki pozna tudi solze, nekoliko poučno loplole. Igra je pač igra in je la kvadratura mogoča samo v loj igri.
Režiser g. prof. O. Sest je za to kvadraturo postavil na moskovski transparent toalralično realistično pozorišče iu v zmislu kroga usmeril tudi igro. Vso realistiko — ki v resnici ni drugega kol igra danih faktorjev — je vzporedil v celoto samih leatraličnih operacij, ki vsalui posebej zabava. Tako lioče govorili tudi gledališče, ne samo pisatelj — saj nazadnje celo vidimo, kako se prole-tarski poei pelje iui bicikiju med nebom iu zemljo. Igra cetvorieo: gg. Gregorin, Sanein, gospa Gabri-jelčičeva in gospa V. Juvnnova igrajo živahno, s komedijsko lahkoto ln prisrčnostjo, posebno Snn-cinil «e vloga dobro prilega. V ostalem sta poduki po svoje zaokroženi večji vlogi tudi g. Lipah in g. Plut, dočim so v epizodi nastopili še ^ Jerman, Potokar, gdčna Slavčeva, gdčna Kukceva in g. Mttrgelj.
Prijetna igra bo gotovo našla dovolj zanimanju.	E. K.
— V »Službenem listu« Kraljevske bausko uprave dravske banovine št. 29 od 18. aprila t. 1. je objavljena /-kraljeva odločba o oprostitvi kazni po čl. 33 zakona o državni trošarini* dalje ^Uredba o višini nagrade dnevničarjev v resortu ministrstva za promet »Uredba o izpremeinbah in do-i polnitvah zakona o znižanju prejemkov«, »Uredba ' o pavšaliranju potnih stroškov šumarskih usluž-\ bencev pri občih upravnih oblastvih prve stopnje:, »Uredba o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo naroda', »Pravilnik o ureditvi razsodišča (za zavarovanje drž. prom. osebja) in o sodnem posto-' panju pri tem sodišču«, »Norme za plošče iz mavca, mavca in žlindre, žlindre iu cementa«:, »Normo za žlindro«, »Normo za opeko in kamen iz žlindre«', i »Norme zn lomljen kamen«, 'Postopanje pri uvozu meril in merilnih priprav iz inozemstva«, Iz-premembe in dopolnitve pravilnika o cenzuri filmov«, »Predpisi o reflektornem steklu na vozilih •, : Razpis-pojasnilo o prepovedi izvoza orehovih debel«, Razpis o prilaganju računov in vrednostno specifikacije deklaracijam pri uvozu, postopek pri pobiranju skupnega davku in opravičbi valute«, -Popravek v priobčilvi zakona o obmejni četi':, -Otvoritev novih telefonskih prog z Avstrijo«, »Telefonski promet z Letonsko iu Litavsko«, »Razglas o kontroli nad ceno kruha«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932:, in »Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine-'.
—	Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čase naravne
Franz-Josef~ grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef« vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja Izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef; grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Nogo si je zlomila gdč. Ruša Fortičeva, uradnica Privilegirane agrarne banke in hčerke g. Ant. Fortiča, pisarniškega ravnatelja v notranjem ministrstvu v Belgradu. V Topčiderskein parku jo je podrl neki motociklist. Prepeljali so jo na ki-rurgični oddelek belgrajske bolnišnice.
—	Učiteljsko zborovanje v Trbovljah. Z ozirom na notico v našem listu z dne 12. aprilu t. !., ki smo jo priobčili v rubriki »Trbovlje«, nas naproša JUU — sekcija za dravsko banovino, da izpopolnimo poročilo predsednika sekcije gosp. Ivanu Dimnika takole: V pogledu Sokola Kraljevino Jugoslavije je predsednik izjavil, da organizacija ne bo mogla ščitili onih članov, ki osteutativno in demonstrativno nnslopajo proti SKJ, ker je Sokol državna ustanova. Sekcija stoji ua stališču, da so nameščanja in premeščanja zadeva šolske oblasti, ki mora postopali po zakonu, zato vmešavanje Sokola v učiteljska nameščanja ni zdrav pojav.
—	Naši mornarji rešili lil francoskih mornarjev. Naši mornarji so ponovno pokazali svojo vztrajnost in junaštvo. Poveljnik parnika »Trsai Mate isarinič je s|K>ročil upravi parojdovne družbe
Kvarner na Susaku. da je hud vihar v Biskajskem zalivu potopil francosko jadrnico »Rougie . Dva angleška parnika, ki sla se nahajala blizu ponesrečene ladje, sla rešila 8 mornarjev, medtem ko se je 13 mornarjev s potopljene jadrnice borilo z razburkanim morjem. Del nerešene posadke je bil v rešilnem čolnu, katerega so silni valovi premetavali temterja. Vsak čas je bilo pričakovati, da se bo čoln polopil. Medtem se je naš pa ril i k - Trsa!.-, last paroplovne družbe Kvarner«, približal ponesrečenim mornarjem in njegovi posadki se je posrečilo rešiti vseh 13 francoskih mornarjev.
—	Roko si je odsekal. V vasi Vojnovcu pri Zlatarju si je kmet Mirko Pakšec v samomorilnem namenu na mizi odsekal levo roko. Ker je bilo že mračno, ni nihče tega zapazil, posebno še ker se je Pakšec po strašnem dejanju skril pod posteljo, šele ko jo njegova žena prižgala svečo, so domači opazili, da je vsa miza krvava. Pod mizo so našli odsekano roko, pod posteljo pa skoro izkrvavelega Pakšeca. Prepeljali so ga v bolnišnico, pa ni mnogo upanja, da bi ostal pri življenju, ker je izgubil preveč krvi. Pakšec »e je odločil za ta nesrečen korak, ker je zabredel v dolgove.
—	Splitski osel — senzacija za Franklini. Neki Ne tnec iz Frankfurla je kupil za 000 Din osla in ga naložil na luksuzni avomobil ter ga odpeljal v Frankfurt za dar svoji tnali hčerki. Dolgo časa je premišljeval, kuj bi pripeljal iz naših krajev, da bi v Frankfurtu vzbudilo senzacijo, in tako je končno prišel na osla.
—	Hripn in lakota v severni Dalmaciji. Po vaseh severno Dalmacije divja že mesec dni epidemija hripe. Zaradi slabo prehrane in pomanjkanja postrežbe je hripa zahtevala že veliko smrtnih slučajev. Najbolj je prizadela vas Gorica v novogradski občini, kjer ljudje zelo stradajo. V kratkem času jo v tej vasi umrlo 40 oseb.
—	Prehrana po novih zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Bennerju in po zbirki kuharskih zapiskov gospe Brupbacher-Biehor v Ziirichu priredila Štefanija Jlumck, učiteljica gospodinjstvu. 224 strani. Založilo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Genu vezani knjigi je 40 Din, nevezani 30 i)in. Knjiga vsebuje teoretičen nauk o prehrani brez mesa, pripravljeni po načinu, ki uslreza sedanjemu stanju vede o prehrani človeštva in podaja 323 praktičnih preizkušenih receptov za tovrstno hrano, ki je za mnoge bolezni najboljšo zdravilo.
Stev. 86.
SLO VENEC s, d nc 15. aprila 1932.
Stran 5.
Maribor	'
!
Kakšne občinske davščine bomo plačevali
v letu 1932?
Trbovlje
Maribor, 11. aprila.
Z odobritvijo občinskega proračuna od strani finančnega ministrstva so odobrene tudi mestno davščine. Letos se bodo pobirale naslednje občinsko doklade, pristojbine in samostojno davščine:
Za mestni zaklad:
Občinske doklade: 45% občinska doklada na zemljarino, zgradarino, družbeni davek in rent-nmo.
Občinske pristojbine: Občinske takse, kakor leta '1931; komisijske pristojbino za gradbene, obrtne in zdravstveno-higijenske komisije z izpre-inembo, da se plača za vsakega člana komisije 50 Din, za zapisnikarja pa 30 Diu; tržnina kakor leta 1931; sejiniščna pristojbina kakor I. 1931; plovnimi kakor lela 1931; tehtarina kakor 1. 1931; opomnina in rubež, zamudne obresti in dražbeni odstotek kakor leta 1931.
Samostojne občinske davščine: Davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi, kakor leta 1931. — Davščina na vino po 150 par na liter in vinski mošt 100 par na liter. Prizna so 1.5% kalo. — Davščina na pivo, 100 par na liter. — Davščina na žgane pijače, likerje in špirit po 20 Din od hetoliterske stopnje alkohola. — Davščina na šampanjec po 25 Din od steklenice. Pri davščinah na alkoholne pijače nastane davčna obveznost z momentom, ko se pripravi alkoholna pijača za konzum, to je, ko sc postavi v prodajni lokal ali v točilno klet. Zavezane stranke morajo za konzum pripravljeno alkoholno pijačo brez uradnega poziva takoj prijaviti in poravnati odpadajočo davščino. Pri utajitvi davščine se stranka
□	šeinatizcin lavantinsko knezoškofije za leto 1932 je izšel te dni. Naroča se pri lavanitnski škofijski pisarni v Mariboru, Slomškov trg 19.
□	Poslednja pot Obranove mame. Nepregledna množica je spremljala včeraj popoldne blago gospo Obranovo na njeni poslednji poli. Pogreba se je udeležilo polnošteviluo Ženska zveza /. zastavo, pevski zbor Maribor , zastopniki akademskega starešinstva in številni prijatelji Obranove hiše, med njimi dr. Leskovar, državni tožilec dr. Jančič in drugi. Ob odprtem grobu je zapel moški zbor Maribora - žalostink! človek glej" in Vigred . Bodi ohranjen vzorni ženi trajen spomini
□	Umrl je v sredo zvečer v Vojašniški ulici <14 letni upokojenec g. Josip Jurša. Smrt blagega moža, ki je dolga leta naročnik našega lista, je povzročila njegovi družini mnogo žalosti, med številnimi njegovimi prijatelji pa splošno obžalovanje. Pogreb pokojnika bo danes ob 10.15 iz mrtvašnice ua mestno pokopališče. Sveli naj blagemu pokojniku večnu luč, žalujočim ostalim naše glo-boko sožalje.
O Nadaljevanje akcije za znižanje najemnin. Akcijski odbor za znižanje najemnin jo sklenil na svoji zadnji seji sklicali ponovno shod stanovanjskih najemnikov, ki se bo vršil nocoj v petek ob pol 20 v veliki kaziugki dvorani. Na shodu se bo razpravljalo o sklepu hišnih posestnikov, ki so pripravljeni znižati najemnine v okviru ravnaluih cen s 1. majem. Poročala bo tudi deputacija o uspehu svojega posredovanja v Belgradu.
□	Mestno načelstvo razglaša: Z današnjim dnem se prične s pometanjem cest in trgov kakor v prejšnjih letih v nočnem času. Hišni gospodarji ozir. njih namestniki se pozivajo, da odredijo temeljito čiščenje hodnikov iu pešpotov pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času. ko poneha cestni promet do najkasneje 23. ure. Smeli s trotoarjev iu pešpotov jo spraviti v snielišnico doličnih hiš, *e pa na cesto ali v kanalsko odprtine. Trgovci, kavarnarji, krčmarji Itd. se opozarjajo, da velja sgoraj določeni red tudi za čiščenje njih Irgovin iu lokalov. Branjevcem, ki prodajajo blago na javnih prostorih, so prepoveduje vsako odmetavanje papirja in drugih odpadkov na tla. Obenem se občinstvo opozarja, da je prepovedano iztepali brisalke iz oken ua cesto, ravnotako tudi izobešuti na oknih posteljnino. Prestopki te določbe se kaznujejo v •mlslu čl. 19 cestno-prometnega in čistilnega reda za mesto Maribor.
□	Gospodarska vprašanja pred občinskim svetom. V prihodnjih dneh se bo vršila posebna izredna seja mariborskega občinskega sveta, na kateri pridejo v podrobno razpravo izključno samo razna pereča gospodarska vprašanja. Na soji bo podal med drugim svoje poročilo ludi odbor za reorganizacijo občinske uprave, v razpravo pride vprašanje najemnin v mestnih hišah in še druge važne zadeve..
□	Cene umetnega ledu sc bodo znižale. Mestna občina namerava /nižali cene umetnegu ledu, katerega productra v svoji hladilnici v nieslni klavnici. Znižanje cen ledu je povsem na mestu, morala bi se pa še upeljati prisilna uporaba umetnega ledu v vseh javnih obratih, da se prepreči uporaba onesnaženega ledu z ribnikov. Ker je pravzaprav umetni led za prodajo I1ak postranski produkt mestne, klavnice, bi bilo mogoče nastaviti ceno tnko nizko, da ne bi previsoko presegale stroškov, katere imajo podjeija s spravljanjem naravnega ledu, poleg tega pa hI ga morala mestna lednrna dostavljati vsem odjemalcem na dom. Ker je kapaciteta ledarue zelo velika, bi se dalo na la način ustvarili za občino plodonosno in pridobitno podjetje.
□	Osnovanje farme za rejo kokoši. Zadruga za rejo perutnine, kateri nnčeluje znani strokovnjak g. živinozdravnik Pirnut, namerava osnovati v Mariboru, v najbližnji okolici mesta moderno urejeno farmo za rejo perutnine. Nn farmi bo zadruga gojila za potrebe svojih članov čistokrvno štaiersko-zagorsko iu sulindolgko kokošjo pasmo. Poleg velikega jKimena za zadrugo bo podjetju lahko pripadla tudi važna naloga, da služi v učne svrhe našim kmetijskim šolskim zavodom in raznim kurjerejskim tečajem za kmetske kurjerejce.
□	Poravnalno postopanje je otvorilo mariborsko okrožno sodišče nad imovino Josipa iu Ano Ceclmer, posestnika in gostilničarja v Oernečah, pošta Dravograd. Aktiva znašajo 222.862 Din, pasiva pa 244.974.25 Din. Prezadolženec ponuja 50% kvoto. Terjatve je prijavili okrajnemu sodišču v Prevaliah do 7. maja, poravnalni narok se vrši dne 12. maja.
□	Od doma jc izginil. Orožniki i/, Marenbergn so javili mariborski policiji, da pogrešajo v št. Jan->,u pri Marenbergu domači Jurija Kr javni, ki jc žo 3. aprilu odšel od doma, pa ga še ni nazaj. Imenovani je bil nekoliko slaboumen, star in bolehen, lako da ni izključeno, da je kje omagal ali pa je postal žrtev nesreče.
□	Krušne cene v Mariboru so kakor smo že javili, znižane. V veljavi je sedaj v nadrobni prodaji sledeč cenik: beli kruli ki* I Din, polbeli kg 3.5(1 Din, črni 3 Din, pecivo navadno komad 0.50 Din. liter drohlin 5 Din. V prodaji na veliko vc-
bre/. kazenskega postopka kaznuje z globo v iznosu 500% predpisane davščine - Dalje 13% gosta-ščina, 6% kanalščina, kakor leta 1931. Pri poslopjih, ki ne plačujejo gostaščine, se odmeri kanalščina s 51) par letno od vsakega kvadr. un.tra zazidane ploskve, pomnožene' s številom nadstropij. — Davščina od prirastka na vrednost nepremičnin, kakor leta 1931. — 12% veseličnl davek na vsako vstopnico. Kinopodjetja plačajo 8% od vsake vstopnice. — Davščina na pse. '/.a vsakega psa se plača 200 Din; izvzeti niso niti psi-čuvaji.
Za gradbeni zaklad:
Lfvozuina (prej davščina na blagovni promet). Izpremenjeu jc drugi odstavek S 1, ki se glasi: Za plačilo davščine jamči prejemnik blaga, pa tudi lastnik in voznik z blagom in event. pripre-go. — Davščina na vozila se bo pobirala v isti izmeri, kakor v lelu 1931.
Za mestni vodovod:
Vodarlua in sicer 4% od kosmatega najemninskega donosa, ozir. najemninske vrednosti hiš, pri čemer se zaračuna ona množina vode, ki je dovoljena pri vodovodnih predpisih po 1 Dfn večja poraba vode pa po 2 Din za kub. meter. Pri okoliških občinah znaša vodarina 12% od kosmatega najemninskega donosa ozir. najemninske vrednosti hiš, dovoljena poraba vode se zaračuni po 2 l)m, večja poraba pa po 3 Din za kub. meter. Pri poslopjih, ki ne plačujejo gostaščine, se zaračuna taktična poraba vode in sicer po tarifi za večjo porabo vode. — Vodomerščina se bo pobirala kakor lela 1931.
Ijajo iste cene s popustom 25 par pri kilogramu kruha, pri prodaji ženielj pa na vsakih 10 komadov 1 komad zastonj. Pekovska zadruga je sklenila ostre kazni proti članom, ki bi se v prodaji na debelo ne držali dogovorjenega cenika. Kazen znaša 1000 Din ter gre v korist protltuberkulozni ligi. Zanimivo je, da je v kratkem času prišla liga na ta način do lepega zneska 4000 Din.
□ Odmev afere s ponarejenimi jurji. 20. •junija 1930 se je vršil pred mariborskim okrožnim'sodiščem velik proces proti ponarejevalcem tisočdinarskih bankovcev, o čemer smo svojčas obširno poročali. Na zatožni klopi se je takrat nahajalo 22 oseb, ki so bile osumljene ali direktnega ponarejanja, ali pa sopomoči in sovednosti. Ponarejevalci so izdelovali j ur jo na opalografih. Večina' osumljencev je bila takrat obsojenih nu težke kazni, katere še sedaj odslužujejo v mariborski kaznilnici. Kden so-obtožencev, Anton Lah, posestnik iz Sadincev, pa m bil takrat sojen ter se je proti njemu sedaj po preteku 2 let vršila včeraj razprava pred malim senatom. Obtožen je, da je pomagal nekaterim glavnim ponarejevalcem pri nakupu opalografa na ta način, da jim je dal za liuročilno pismo na razpolago svojo šlainpiljko. Lah je posestnik premogokopa v Kresnici in tako je naročilo, ki je bilo opremljeno z njegovo šlainpiljko. Izgledalo manj sumljivo ter je tvrdka Baraga dobavila opalograt nn upanje. — Lah jc bil obsojen na tri mesece zapora. Kazen pa je že odslužil, ker se mu jc vštel svoječasni preiskovalni zupor.
Vrat si je prcrezal. V sredo zjutraj s! je /. britvijo prerezal vrat ,20letni Avgust llaHčič ii Bi vškegu. Takoj so ga l rešilnim avtom prepeljali k zdravniku, še pravočasno, da ga je obvezal iu mu rešil življenje. Kaj je ilo.vedlo funtu do toga dejanja, ui znano, skoro gotovo pa brezposelnost in družinsko razmere.
Brezposelni sc gibljejo. Izvolili so si tudi odbor, ki jih bo zastopal napram oblastem iu ju vnosi i in skušal ublažili njih bedno stanje.
Grde spletke. Poslovil se je od nas inlail fant, Franc Jereb, zaposlen pri rudniku. Pred božičem je bil pozvan od predpostavljenega inženerja po trnlji osebi, naj ne zahaja več v Drušlveni doni, sicer bo odpuščen. A ni poslušal. Pred enim mesecem jc bil premeščen na drug obrat in na slabše delo in prišel je tudi v nižjo kategorijo z za 1() Din znižano dnevno plačo. Ker je tako zniževanje plače ■ protizakonito, je ugovarjal, a se mu je odgovorilo, | da ga je njegov bivši predstojnik lako priporočal, sicer pa lahko gre,, če mu ni všeč odkazuno delo. In bil je liho, ker domov na Goriško mu je pot zaprla. Ko je v sredo po veliki noči prišel zopet na delo, je bila sneta njegova znamka, znamenje, da zanj ni več dela, kar mu je potrdil tudi službujoči paznik (i. Na la način je bil torej na mestu odpuščen, dasi ludi pri rudniku velja 14 dnevna odpoved. Pozneje se je zvedelo, da je bila vzrok lemu odpustu anonimna ovadba. \ kaleri se od- I puščeiiemu podtikajo stvari, /.a katere ni nili vedel, nili ni bil klican na odgovor, da bi se l.ihko branil. Tako postopanje si lahko razlagamo samo tako, da je obratovodja, ki je drugače znan kol objektiven gospod, ravnal pod vplivom spletk, ker je prizadeti zahajal v Društveni dom. Jerebu se je posrečilo najti v Ljubljani drugo mesto. Ko je bil obratovodja pozneje informiran, da jo resnica dru- ! gačiia, je bil pripravljen odpuščenega sprejeti na- I zaj v delo, a ta je žo imel drugo slu/bo in ni nio- I gel upati, da bo spletkarjenje prenehalo. I/, vsega ! pa je razvidno, da se nekateri gospodje pri rudniku ne morejo otresti nekdanjih strankarskih raz- I mer, da bi postopali stvarno in pravično.
Movo mesSo
Mestno županstvo opozarja prebivalstvo, da je rok za prijavljanje svinj za cepljenje proti rdečici do 24. aprila. Prijave je treba podati med uradnimi urami pri mestnem županstvu v Novem mestu.
Popravljamo. V poročilu 'Tragična smrt treh dobrih dijakov-; z dne 13. aprila sino pisali, da je bil mali Ciril Rus sirota brez staršev. Sedaj smo zvedeli, da je starše sicer imel, le da je njegov stric skrbel zanj in je muli Ciril tudi večino svojega življenja prebil pri njem. — Ljudje ne morejo pozabiti te strašne tragedije in vedno iu vedno je pogovor le o tem. Ta strašni slučaj je jasno pokazal, kako nujno je jiotrebno osnovati če že ne posebno reševalno društvo, pa vsaj pri gasilnem društvu reševalni oddelek, ler ga pošteno opremili z vsem potrebnim, ki pride pri sličnih nesrečah v prid. Dokler pa lega ni, pa bi bilo vsekakor Ireba imeti na razpolago ob obeh obrežjih Krke dovolj močnih rešilnih čolnov in v bližini pripravljene dolge močne vrvi ter kole. Vsaj to!
Visffifa gor«
Celje
Cepljenje malih otrok. Mestno načelstvo razglaša: Redno javno cepljenje malih otrok (prvo-cepljencev) iz mesta Celje se vrši letos v jietek i>. maja od 4 do (i popoldne v celjskem Zdravstve-nem domu, Gregorčičeva ulica šl. 4, 1. nadstropje. Pregledovanje cepljencev in cepljenje dne (i. maja izostalih o I rok se vrši leden pozneje, v petek dne 13. maja ravnotam ob istem času. Cepljenju obvezni so vsi otroci rojeni I. 1931, dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali prejšnjih cepitvah izostali. Opruvičbe radi izostanka pri cepljenju odnosno izpričevala za otroke, cepljene pri zasebnih zdravnikih, sprejema zdravnik na dan ce-pitve in na dan pregleda v Zdravstvenem domu. — -Mesliii načelnik dr. Goričan.
-3 Zanesljivo kaljivu semena vseh vrst, vrlim in poljska, pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje.
■& Predrzen vlom sredi mesta. V sredo 13. I. m. jiopoldne je bil odkrit na Kralja Petra cesti velik vlom v manufakturno trgovino g Kudiša poleg bolela Beli vol. Po končanih delovnih urah je last-nik trgovine zaprl lokal ler te podal na obed, prav lako tudi uslužbenci. Ob 18.45 se je vrnil od doma in hotel odpreti trgovino. Nn svoje veliko začudenje iu presenečenje je moral konstatirati, da vrata trgovine niso bila zaklenjena. Vstopil je v trgovino in videl, tla jc blago na policah popolnoma v redu kakor tudi predal v prodajni ini/.l poleg vral. v katerem jc bil precejšen znesek denarja, ves dnevni izkupiček. Pač pa je dognal po daljšem iskanju v notranjosti trgovine, da je bila ročna blagajna izpraznjena, kjer je bil0,85(X) Din gotovine. Mestna policija je takoj uvedla obširno preiskavo iu zasledovanje zločinca. Vlomilec je spretno odprl vrata s ponarejenimi ključi in prav tako tudi blagajno. Z ozlrom na lo, da je trgovina g. Kudiša na liajprometnejši cesti, se mora človek naravnost čudili predrznosti in spretnosti vlomilcu. da ga ni nihče zasačil
■& Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v četrtek 14. t. m. zjutraj v 26. letu starosti Terezija Straža, žena posestnikova od Sv. Štefana. Njeni duši večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
■0" Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 16. I. ni. naprej do vštetega petka 22. I. m. lekarna Pri Mariji pomagaj na Glavnem trgu.
Poslovila se je od nas gospa Minka Perko-Koporčeva, dosedaj učiteljica na tukajšnji ljudski šoli. Na lastno prošnjo je vsled družinskih razmer prestavljena v Kostreno pri Sušaku. Otroci tretjega razreda so se s hvaležnostjo poslovili od svoje razredničarke, saj je s svojim nastopom v šoli pač vedno kazala, da ji ;e izobrazba in vzgoja otrok ne samo dolžnost, ampak tudi glavna skrb. Bila je otrokom res prava vzgojiteljica ter se svojega krščanstva ni sramovala pokazati tudi v javnosti. Na njeni novi službi ji želimo še nadabnih uspehov tet vso zadovoljnost med našimi brati Hrvati!
Da pokaže svojo moč in izobrazbo, sc je zadnje čase nekdo spravil na reklamno desko tukajšnjega Prosvetnega društva — mogoče pa jih je bilo še več! Kaj jim je ta deska na spodnjih stopnjicah pri Fari na potu, da mora enkrat na sosednjo njivo, drugič pa zopet za pokopališčni zid, nc vemo. Pač pa smo mnenja, da je to precej dobra reklama za društvene prireditve, katere so bile ravno takrat, ko je bila deska odstranjena ali vabilo raztrgano, zako dobro obiskane. Kdo bi neki bil tako prijazen, ne bo težko uganiti/ Iz vrst naših prijateljev gotovo ni!
Kočevle
Poprava občinske ubožnice. Kočevska občina jc sklenila, da lemcPito popravi svojo malo abož-nico, ki jo ima za svoje občinske reveže v Podgorski ulici. Popravila bo izvršil kočevski stavbni mojster g. Krajnar.
Pomožna kuhinja. Nedavno je bila ustanovljena pomožna kuhinja za revne delavske otroke. Kuhinja je nameščena v poslopju nekdanje telovadnice Orla v llauffovi hiši. Ustanovitev te kuhinje toplo pozdravljamo, saj živijo naši delavci v najbednejšem položaju in je beda akutna. Vsi šoloobvezni otroci dobijo v tej kuhinji enkrat na dan kosilo, ki jim ga sestre tu pripravijo. Hrano dobiva v tej kuhinji okroglo 150 170 otrok. Hrana je zadostna. Delavstvu je la pomoč prišla nepričakovano in je zato toliko hvaležnejše^ ker vidi v tem razumevanju za njihove obupne razmere v najširših plasteh kočevskega prebivalstva.
1 JM asznanilu
Ptuj
Uboj v sikolah. Preteklo nedeljo se je pripetil v Šikolah na Dravskem polju zopet žalosten dogodek. Pijani čevljar France Habjanič jo streljal i/, samokresu na gručo ljudi ter smrtno zadel hlapcu Konrada Lovrenčiča. Ubil ga je na mestu, ker jo šla krogla nesrečnežu skozi srce. Po strašnem cinu se je pijanec hipoma streznil ter pobegnil neznano kam. šele naslednjega dne so ga orožniki aretirali, lavajočega okrog Pragerskega, ler ga izročili v ptujske zapore. Habjanič trdi, da je strgal v popolni pijanosti ler se ni zavedal dejanja.
Peki bodo sami določali ccne kruhu. Cene kruha, katere je določila brniška uprava, se radi pocenitve moko razveljavljajo ter so morajo prilagodili cenam moke. Ker zadruge po § 361 obrl. zakona ne smejo izdajali cenikov, se člani ptujske pekovske zadruge, ki obsega ves ptujski in ljutomerski okraj, opozarjajo, naj ne pričakujejo več od zadruge cenikov, kakor je bilo to doslej običajno, ampak naj sami določijo cene kruhu, ki so v skladu s cenami moke.
Liubtjana
»Šentpctersko prosvetno društvo v Ljubljani vljudno vabi svoje člane na redni občni zbor, ki hu v ponedeljek 18. aprila ob osmih zvečer v društvenih prostorih.
Zagrebški učiteljski pevski zbor »Ivan Filipo-vič« koncerlira 2. maja v Ljubljani.
Maribor
Materinski dan priredi v nedeljo 17. t. m. kat. izobraževalno društvo v Krčevini. Med drugim se uprizori tudi nova igra »Prisegam* v treh dejanjih. Med odmori svira tamburaški zbor Kat. oniladine. Pričclek ob 15.
Gledališče. Pri krstni predstavi izvirne komične opere Casanova sodelujejo Zamcjič-Kovi-čeva, Barbičeva, Udovičeva, Gorinškova, Dragutl-novičeva, Sancin, P. Kovič, Gorinšck in Meaven. Dirigira L. Herzog, režira Dj. Trbuhovič.
Današnje prireditve. V gledališču proslave 10-letnico francoskega krožka. — V Ljudski univerzi predavanje dr. F. Steleta.
Jezica. Glasbeni odsek KPD na .le/ici priredi v nedeljo 17. I. m. ob pol 4 popoldne v društvenem ' ciemii svoj prvi pevski koncert \ letošnji sezoni, ! *r«*l»it samo v/dri Koncert vodi Dnvovodia g. Daniiel Ccrar.
Lesena hiša
Vijiodbudnc črtice domači industriji
Maribor
\li |H>/.nule ilelu\sko kolonijo mesta Dliis-burg? — Ne! — Pač pa sem si jo ogledni ju/ pred pur leti. Od naših, več ali man j \ netili miprednjukov i/, lesne stroke .--c menda nilu-c ni zanimal zu to svojevrstno prcdnic-tjc, ki obstoji i/ lesenih stanovan jskih hišic i u/vršivnili v lepili ravnih ulicah, ki naprav I ja jo na opazovalcu nepopisno niičcn vtis. Seveda najdemo take stanovanjsko skupine nu periferijah vseli večjih industrijskih mest \ Nemčiji, kot rešitev stanovanjske krize, ki jc to državo tudi prav občutno /ujela.
Les jc utijiuiroivnejši gradbeni mulci i ja I. gotovo tudi zgodovinsko najstare jši, \ sc ostalo gradivo so siiroguti. Današnjim stanovanjskim zahtevam no ustrezajo več primitivne kolibe iz brun in descik, ampak tehniku nuni ustvarja pripomočke, du izoblikujemo lesno čirov ino do dovršenosti v stanovanjski udobnosti. Po večletnih poizkusili in vsestranskih strokovnih sin dijiili se jo nemškim in/enjerjem posrečil tip. ki danes predstav I ja ideal družinske stanovanj-ske hiše, ko jc bistveno gradivo je ie .
Nuji/.ru/itcjšu ru/.liku med običajno zidano zgradbo i.n moderno lesuo-simbcnd konstrukcijo je tu, du se stanovanjski! Iiišu nemškega lipa v gornjem smislu gradi v posebnih tovarnah, ki so širokogrudno opremi jene s potrebnimi teh ničnimi pripomočki in obrutujejo pod vodstvom izkušenih strokovnjakov. Ilišo naročiš v tovarni, kakor obleko pri krojaču, ko si i/bereš po ciniku zu svoje razmere un jpriikludne jšo obliko, po šestih tednih dobiš po železnici izbrano stanovanjsko hišo, čedno zloženo, iu v 24 uruli jo dva delavca po priloženem načrtu sestavila ter /u vselitev pripravljeno dogotovitu.
Stene, podi, stropi in .sploh vsi gradbeni deli so tako precizno prikrojeni in natančno obdelani, du se vrši sestavu brc/ vsakega ponio/negu orodja. Spretno je /. duhovito premišljeno izolacijo rešeno vprašanje oporo sten proti mrazu in vročini, isitotako so upoštevane vse izkušnje bigijenske strani, osobito izrabe notranje prostornine. j ako praktično so v stene vdelane omare in razne shruim.hr, nevidno so vpeljano vodovodne cevi in električne žice. skratka, vse je predvideno, kar se po stanju današnje Ichnikr sme od udobnega stanovanju zuhtevftti.
fzobliikov nnje zunanjosti odgovarja na čelom zdrave estetike in priproste. ali jnko prikupne umetnosti, kakor se to samo / lesom knt gradbenim muterijulom du doseči.
Kur sc pu tiče dobavnih cen teli hiš i z lo-vareii, ne sinemo pozabili, da .Nemčija \ pretežni večini |iv za svojo industrijo iivu/u iz inozemstvu ter da so delovne moči luni neprimerno d nižje ko nu primer pri nas. kljub temu se dobi pfuv čedna hišica / dvosobnim stanovanjem in vsemi prltik litin m i (shramba, kopalnica, kabinet itd.) za 60.000 Din.
\ začetku so sc sicer pojavili jioniMeki ::le. de požarne nevarnosti lesenih stanovanjskih hiš, ampak jirenojitev s posebnimi kemičnimi prcoartili vseli les. sestav in jih iliiuni/ira proti ogni ju /uto so tozadevni ugovori kmalu u.omili: in danes celo zavarovalni zavodi ne delajo pri odmeri premij nikukili razlik med zidanim! iu lesenimi slapovanjskimi hišami; in zavarovalnice so v leni pogledu gotovo precej previdne.
Kaj pa s trpežnost jo lesenih stanov aii.j-kili
hiš?
ludi v leni o/iru se nuji rdovra.tnc jši skeptiki lahko pomirijo. Za t riilc-.i.l let jamči dobavna tovarna, umoak priče trdijo, in jo na podlagi liepobi.tnih dokazov, da prrživ i pri pametnem vzdrževanju taka stavim celo v i slo generacij, sicer pit danes po desetletni trajni uporabi na omenjenih hišah diiishurske koloni je še ni oiia/.ili prav nobenih sledi narav ne obrulir.
Jako zanimiv je potek graditve lakih hiš v (ovarni: vrši se namreč no načelih stroge lipi-/ucijc vseh stavbenih delov iu hišne onreme všlevši vse okove tja do /.udnjegu vijukn. \<«e je t.iikorrkoč med sabo ubrano, vsak komad s, ujema s prostorniiisko proporci.jo in skupni1! slogom celega objekta. Računano je / li(lro-nostnii. s katerimi smo razvajeni v moder lili družinskih stanovanjih in vsak predmet p erl-stuvlju uspeh praktičnih izkušenj.
Štedilnik v kuhinji — pravcati ideal kurilnih naprav — opravlja poleg običajnega mu pristojnegn poslu ludi ogrevanje vseli stanovanjskih pn štorov s toplovodnimi iinpel piv umi. Okna tečejo pri odpiranju v stene, ua piinu mili mestih so vdelane tvmnro in skrinje itd.
Nemške tovarne zu izdelavo lesenih stanovanjskih hiš opisanega ali podobne jo tipa o žo davno razširile krog svojih odjemalcev nu sosedne države. Zu naše m/mere lo dobava teli nemških prizvodov nc bitu priporočljivi!: prevoz in Čariiin bi stvar občutno podin/ilu. ampak kur tehniku in človeški iiitclekt v Nemčiji premore, letnu smo tudi mi kos. treba samo nekaj rilci gije in dostopnosti do idej c.
Nemška podjetja bi bila pripravljena pri na~ odprrti fovaniišk<> obrate, jih opremiti s p,, trebil i ni i stroji, pripravami in orodjem ter nam posodili strokovno osobjr. dokler nimamo lnsl nogu sposobnegu naraščaju: glede lesne sirov ine pu menila nr pridemo v zadrego.
Potrebne iielrsrnr gradbene pritikline, oko vr. montažne drle itd. bi dobavilo matično pod jetje v Nemčiji.
Ne tujimi, da sedamjo dolni /.a podjetnost ni posebno vzpodbudna, vsekuor pa sr po .javljajo poskusi ustanovili obrale, ki bi jim jio pov ršnem preudarku no prisodili iispelin. v nu šcill slučaju pu so naravnost vsiljuje gospodarsko prepričanje bodočnosti. |>o!cg trgu še rešitev občutljive socialne krize.
Pisana beseda le malo zaleže, živa tudi ni vedno dosti učinkovita, tudi .sliku ne iiiluši raznih predsodkov: <lu se vzbudi /umnimije leseno stanovan jsko hišo in razblinijo ' ugovori proti takim problemom pri nas. treba du se ustrežr ljudem / vidnim in otipljivim originalom. I redno zatrobijo podjetniki v- reklamni rog. nuj si: postavi nu dostopnem kraju laku moderna stanovanjska hišica, ki jc interesentom vsestransko nu vpogled, po primernem času .sc stavba razloži, prepelje drugam in luni sestavljena občinstvu zopet pokaže in lako naprej |ki vsej državi, šr prodno bodo stroji /aškrinali. se bo nabralo naročil, ki /a«igurajo reiitabilitcto podjetju.
Nuš Irs pride doma v denar in do veljave ljudje dobijo čedna, udobna in zdravil .stanovanju in vsa j nekoliko sr ublaži brezposelnost.
O iidejslvilvo projekta loči samo duh po<|-etnosti, vztrajno«! in energija, kur jc pri nas rcliu samo v zdramili in oživ ili
III o/iv iti.
K. Tieleiigrubei'.
Stran 4.
• SLOVENEC«;, dne 12. aprila 11)82.
Štev. 83.
oCordoba
0$zMenc/oza
SffiV.riNGUI-
M^v, pešca- Aires bčzado
/URU-" !GUAY
Kakor v Sodomi tn G omot01
Opis vulkanske katastrofe v Južni Ameriki
Bežeče prebivalstvo
Amerika zahteva uničenje vseh tankov, težkih in daljnometnih topov in odpravo vseh priprav za vojno s plini. V imenu Združenih držav je ta predlog stavil vodja delegacije poslanik Hugh Gibson.
Tragična smrt učenjaka
Časopisje prinaša podrobnosti o tragični smrti uglednega dunajskega znanstvenika dr. Aleksandra.
Dr. Gustav Aleksander, znameniti specialist za bolezni ušes, je v torek proti večeru zapustil kliniko, kjer je ravno z uspehom izvršil nevarno operacijo. Nedaleč od klinike mu je prišel nasproti neki moški, ki je očividno prežal nanj in oddal več strelov. Znameniti zdravnik se je takoj zgrudil mrtev, zadet v srce, dočim je zločinec skušal pobegniti. Po kratki borbi so ga prijeli in stražniki 90 ga le s težavo rešili strašne sodbe razjarjenega občinstva.
Na policiji so dognali, da je zločinec krojaški pomočnik Soukal, ki je izjavil, da je izvršil strašno dejanje iz maščevalnosti, češ, da ga je profesor svojčas operiral tako nesrečno, da je postal nesposoben za svoj poklic. Res so dognali, da je isti Soukal že pred 20 leti izvršil na profesorja atentat, ne da bi profesorja zadel. Porotno sodišče ga je oprostilo na podlagi izvedeniškega mnenja psihiatrov, da je Soukal neodgovoren za svoje dejanje, ker trpi na maniji, da ga zasledujejo. Vsled tega ga je policija oddala tudi sedaj na opazovalnico.
Dunajsko vseučiliške zgubi z dr. Aleksandrom specialista velikega slovesa in bo težko izpopolnilo njegovo stolico.
MALENKOSTNA RAZLIKA
»Oče, sedaj tolikrat čitam v listih besede s o I v e n c a in insolvenca. Kakšna je razlika med njima?«
»Ne velika, pogosto kvečjemu 14 dni.«
»Zdi se mi, da se zaostalost in bedastoča ravno tako podeduje kakor inteligenca.«
»— nikar ne govori tako nespoštljivo o svojih starših.«
PoitIpiI ii a tnoalo Shuitiju-o
ljaje zemeljske skorje. Za čudo pa se to ni zgodilo.
Ko so vprašali n. pr. vodjo tržaške potresne opazovalnice prof. Vercellija, kako da si je to ruzlagati, je odgovoril, da aparati, kakršni so dosedanji, registrirajo samo take potrese vulkanskega značaja, ki se zgodijo v globokih plasteh zemelj-: ske skorje. Taki pretresljaji se namreč kakor morski valovi prenašajo od ene točke sveta do druge, tako da obkrožijo zemeljsko oblo dvakrat ali celo trikrat. Take potrese naši aparati zazna-menujejo. Ne zaznamenujejo pa pretresljajev, ki se zgodijo bolj na površju. Sicer pa so seizmografski j aparati šele v svojem začetku in niso tako izpopolnjeni kakor bi bilo želeti. Naj so naši instrumenti še tako precizni, oni naznamenujejo ko-| maj eno tisočinko vseh potresov, ki se v resnici j zgodijo.
Umri meti govorom
Mesto v smritt' nevarnosti
Med vsemi argentinskimi mesti je najbolj prizadeto mesto Ma!a?ue v provinciji Mendoza, ki se nahaja približno 100 km daleč od izbruhlih vulkanov. Tla, na katerih je mesto zgrajeno, so popolnoma spokala. Dihanje je bilo tako težko, da je prefekt v Mendozi prosil vlado, da pošlje v okraj aparate s kisikom. Vlada je z letali odposlala v mesto veliko pomožno ekspedicijo, ki je pristopila k evakuaciji prebivalstva, ki ga je nad 80.000.
Poročila iz Cile
Tudi država Čile je hudo prizadeta od katastrofe. Vsa čilska tla se neprestano tresejo. Tema je tako velika, da se skozi njo vidi samo rdeče svetlikanje vulkanov. Nad vulkanom Tingviririka žari ogromna ognjena pahljača. V glavnem mestu Čile Santiagu počiva vse delo. Vsled pepela se ne vidi solnčnega vzhoda in samo opoldne je bil pepelni mrak nekoliko razsvetljen od solričnih žarkov. Nenavaden je kontrast med temi žarki Ln pa svetlo sivimi pepelnatimi oblaki.
Enak položaj je v Valparaizu. Vsi čilski vlaki po polni beguncev.
Vulkana Deskabezado Grande in Deskabe-zado Piccolo sta metala ogromne stebre ognja. V mestu Talza, ki se nahaja kakih 100 km od Andov, je pepelnat vihar divjal tako, kakor je moral divjati, ko sta se pogreznili Sodoma in Gomora. V mestu Curico 125 km daleč od Ssntiaga leži
Pogled ua pristanišče Valparaiso v državi Čili. To pristaniško mesto leži ob obronkih Cordillerov,
v katerih je center katastrofe.
združujeta kako bi prizadela več škode prebivalstvu.
Čeprav se zdi, da delavnost vulkanov v centralnih pokrajinah Andov ponehuje, vendar še ni nehala nevarnost nadaljnih katastrof.
Poizvedovalna letala
Letalci, ki so so dvignili iz argentinskih postaj, poročajo, da je nemogoče približati se vulkanski coni. Najbolj predrzni piloti so se pognali 15 km do vulkana Kainaliko, toda oni ne vedo veliko povedati, zakaj čim bolj se letalo približuje vulkanu, tem gostejša je tema in tem težje postaja dihanje. Čilenski avijatičarji, ki so se vrnili s svojih poizvedovanj v smeri vulkana Quisapo, pa poročajo, da se je ta ognjenik pomiril.
Položaj prebivalstva, ki je najbolj blizu knta-strofne cone, je jako težak, ker je vsaka pomoč skoro nemogoča. Če se pomisli, koliko prahu je padlo na Buenos Aires, ki je oddaljen 800 milj od vulkanskega ozemlja, pa na Valparaizo iu na San-tiago, ki se nahajata na nasprotni strani Andov, potem si lahko predstavljamo, kakšno ogromno škodo je moral pepelni vilmr povzročiti na zapadli provimijo Mendoza. ki je najbolj blizu erupcijski coni. Ker so vse zveze z najvažnejšimi centri južne Amerike prekinjene, zato še ni sedaj končnih zanesljivih poročil o obsegu katastrofe. Ognjena lava je vsepovsod povzročila požare.
ni o tem prišla v Buenos Aeres še nobena vest iz prizadetih argentinskri in čilenskih krajev.
Železniška družba zapadne Argentine poroča, da je pepelnati dež padel po naravnost ogromnem teritoriju in da je to še sreča, ker so viharji pepel razpršili, sicer bi bil napravil še večjo škodo. Tudi železniški promet je bil dolgo časa prekinjen, ker je pepel onemogočal vožnjo.
Vodja tržaškega observatorija o katastrofi
Človek bi pričakoval, da bo tako velika vulkanska katastrofa, kakor se je zgodila v Čili in Argentini, imela svoj odmev tudi v Evropi, kjer potresne postaje zaznamujejo že najmanjše tres-
V ogrožene kraje so poskusili poslati poizvedovalne na konjih, kateri so jezdili v smeri proti i vulkanom. Toda njihov uspeh ie zelo majhen. ' Nekateri poizvedovale! so sporočili, da so na potu I našli farme popolnoma prazne. Prebivalstvo je že \ ob prvih znakih vulkanskih izbruhov pobegnilo ; ni pa znano, kje se ljudje skrivajo. Tudi veliko malih mest je popolnoma zapuščenih od prebivalcev. Po vsej pokrajini jo padel pepel 20- 30 cm visoko, ponekod pa dosega celo višino 1 m. Ogromni pašniki so pokriti v lakem obsegu s pepelom, da ljudje ne vedo, kako ga bodo pospravili. Zelo so v skrbeh, kaj bo z živino, ki ne bo imela i krmo. Nekateri pa mislijo, da se bo pepel sčasoma : spremenil v najboljše gnojilo. Toda tudi, če bi so 1 kaj takega zgodilo, bo to prepozno, tako do se argentinski živinorejci bojijo velikih izgub. Prebivalstvo ima edino še to upanje, da bo dež škodo i kolikor toliko popravil in odplavil pepel z vinogradov. sadnikov in žitnih usevov, ki so ludi I n n i č.en I
Poslednja seja pruskega deželnega zbora. Deželni zbor največje nemške dežele jo razpuščen iu 'M aprila so vršijo nove volitve. Na svoji zadnji seji je zbor sprejel zakon, po kateri more bili predhodnik vlade izvoljen samo z večino glasov. Doslej je zadostovala relativna veČina. S to spremembo -•o hoteli preprečiti izvolitev kakega hitlerovca, ki bodo brez dvoma dobili relativno večino Nn levi-predsednik vlado Brnim (soc. dem.), ki je pričel neusmiljeno preganjati organizacije narodnih socialistov m objavil za Hitlerja kompromitirajoče dokumente o njegovih veleizdajniških namerah
V Berlinu se je te dni vršilo zborovanje zdravnikov, na katerem so se posvetovali o novih predpisih občine glede zdravljenja ubogih in brezposelnih. Proti tej odredbi ie govoril predsednik društva stalno nameščenih zdravnikov dr. Wollf. Med njegovim izvajanjem ga je zadela srčna kap in dr. Wollf se je zgrudil mrtev.
Ognjenik Tingviririka. o katerem so mislili, da ježo ugasel, pa je pri sedanji katastrosi pričel
bruhati prvi.
Kaj pravi neki znanstvenik
Vulkanolog prof. Marrarero iz Buenos Airesa se boji, da bo izbruhom vulkanov sledila ccla vrsta, potresov in sicer ne samo v južni Ameriki ampak tudi po drugih krajih sveta. Ker so pokrajine, kjer so vulkani izbruhnili, redko naseljene, se upa, da je število žrtev primeroma majhno, čeprav bodo točna poročila prišla šele, ko bodo vzpostavljene prometne zveze. Do sedaj
Velikost potresnega ozemlja
Ozemlje, ki ga je zajela potresna katastrofa, Je veliko večje, kakor n. pr. površina cele Italije. Razteza se od Valparaiza do Buenos Airesa in celo doli do Patagonije. Vsega skupaj jc izbruhnilo 8 andskih ognjenikov, o katerih so mislili, da so že popolnoma ugasli. Izbruh so spremljali potresi, podzemeljsko bobnenje, električne strele in pepelnat dež.
Najpreje je začel bruhati orjaški vulkan Tindviririka, za tem Deskabesado in Dumavo in za njim ostali.
Zemlja pokrita od pepela ima v premeru okoli 1400 km. Nad Buenos Airesom je padal pepelnat dež celih 24 ur. Pepel je bil topel in prodiral tudi skozi zaprta okna in vrata. Avtomobili puščajo po cestah globoko sledove, kakor če bi vo žili po snegu, kajti pepel je jasno svetle sive barve. Tudi ladje v pristanišču so pokrite s pepelom. V začetku so se ljudje nad tem zabavali, pozneje pa so postali resni, kajti nastopil je po-polen mrak. Zrak je postal zadušljiv, tako da so začeli ljudje močno pokašljevati. Brezdvomno bo to imelo za posledico veliko pljučnih bolezni. V mestu so morali prižgati vse luči, v uradih je prenehalo delo. Na ceste so se ljudje pojavljali samo z gostimi pajčolani. Vsega skupaj je padlo nad mesto gotovo nad 3000 ton pepela. Promet je »t»žkočen.
pepel 60 cm visoko. Tukaj so vsi prebivalci zapustili mesto. Tudi mesla Molina, Rankagua in San Fernando so popolnoma evakuirana.
V IJrugva u
V Urugvaju je nesreča velika. Ker je tukaj malo prometnih sredstev in prebivalstvo zelo redko, ne prihaja skoraj nobeno poročilo. Vsa dežela je zavita v mrtvaški molk. V Montevideu se ljudje upajo na ulico samo zaviti v goste pajčolane, ker je zrak naravnost strupen. Vrh tega v Urugvaju silno naraščajo reke, tako, da so ogenj in voda
Zemljevid od katastrofe prizadetega ozemlja. V sredi gorskega grebena se nahajajo vulkani Tin-guiririca, pod njim mesto Mendoza, ki je največ trpelo in je skoraj popolnoma uničeno —, Descabezado, Misti in drugi.
Stev. 80.
SLOVENEC , dne 13. aprila
Stran iS7.
Gospodarstvo
Hranilne vloge v Vojvodini. Po podatkih združenja vojvodinskih bank so znašale na konctl meseca februarja tl>32 hranilne vloge vojvodinskih denarnih zavodov 1180.9 milj, Din v primeri /. 1215.6 milj. Din konec januarja 1932, Tudi Jani so od januarja na februar hranilne vloge padle od 1526.5 na 1523.1 milj. Din.
Turistična razstava na zagrebškem velesejmu. V okviru letošnjega spomladnega zagrebškega ve-lesejma bo prirejena tudi velika turistična razstava, pri, kateri sodeluje (udi Tujškoprortletlii svet naše banovine. Samo ta razstava bo obsegala dve fronti prostrane galerije. '-— Letos bo obsegal zagrebški velesejem te-lc razstave: salon avtomobilov, kmetijstvo spomladi, volna, perutnina, kunci, psi, cvetje in kaktusi ter higiena. Sama turistična razstava ho obsegala galerijo velike dvorane in malo dvorano.
Zadružni nastavljenci med seboj. Te dni še je v prostorih Zadružne zveze v Ljubljani vršil občni zbor Hranilnega in podpornega društva zadružnih nastavljencev. Ta mala zadruga, ki je letos dovršila svoje sedmo poslovno leto, se prav lepo razvija. Ima skupaj 63 članov po vseh krajih Slovenije ter je imela v zadnjem poslovnem letu poldrag milijon prometa. Zadruga ima predvsem namen svoje člane navajati k varčnosti, ob času nujnih potreb pa svoje člane in njih svojce podpirati. Zadruga je v kratkem času zbrala od svojih članov skupaj 363.102.83 Din vlog. Raznih kratkoročnih posojil pa je zadruga svojim članom v zadnjem letu izdalu skupaj 75,111 Din. Čisti dobiček zadruge je znašal lani 998 Din ter se je pripisal k rezervi, Načelnik te koristne zadruge je agilni g. Krištofič, ki je ludi ustanovitelj zadruge. Pri volitvah so bili ponovno soglasno izvoljeni vsi dosedanji člani načelstva.
Borza
Denar
Dne 14. aprila.
Tudi danes so bili devizni tečaji čvrsti z izjemo Londona, Prage in Trsta, ki so popustili. Curih je ostal neizpremenjen. Na Zagrebški in belgrajski borzi ao bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski, V Zagrebu je nolirul še Nswyork kabel 56.4038—56.6864.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 145.460 Din.
Ljubljana. Amsterdam 2286.92—2298.28, Berlin 1336.72—1347.52, Bruselj 790.10—794.04, Curih 1097.35—1102.85, London 212.83—214.43, Newyork 5618.38—5646.64, Pariz 222,55—223.71, Praga 167.11 —167.97, Trst 289.50—291.90.
Curih. Belgrad 9, Pariz 20.2825, London 19.41, Newyork 514, Bruselj 72. Milan 26.45, Madrid 39.25, Amsterdam 2118,45, Berlin 122.10, Stockholm 98.50, Oslo 99.75, Kopenhagen 106, Sofija 3.7250, Praga 15.2250, Varšava 57.65, Atene 6.60, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Helsingfors 9.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.20.
Vrednostni papirji
Vojna skodn je danes bila nekoliko slabejša in niti na belgrajski kakor tudi ne na zagrebški borzi ni izkazovala nobenega prometa. Ostali dinarski papirji so ludi hdi nekoliko slabejši, Med dolarskimi papirji so bila slabejša "i% posojila. Na zagrebški borzi je bil promet naslednji: 8% Bler. pOs. 2000 dol., T;;, Bler. pos. 5000 dol. in 1% posojilo Drž, hip, banke 3000 dol. Na belgrajski borzi je bil promel sledeč: agfari 10.0C0. begi. obveznice 235.0C0 in 7','« posojilo Drž. hipotekarne banke 3000 dol. nadalje je bilo zaključenih 1|9 kom. delnic Priv, agrarne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 52 bi., 7% Bler. pos. 47 hI., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. T/i, inv. pos. 61 bi., agrarji 26—28, vojna škoda ar, kasa 216—222, 4. 215—219, 3,, 6. in 7, 219 bi,, 8% Bler. pos. 51.50—52.50 (51), T/,', Bler. pos. 47—47.30 (46.25, 47, 46.50), 7% pos. Drž. hip, banke 51.75—52 (51.50, 52.30), 6% begi. obv. 35—36.
Belgrad. Narodna banka 1.^00 bi., Priv. agr. banka zaklj. 231, 230, 7% inv. pos. 60 hI., agrarji 27—28.50 (27.25), vojna škoda 220—221, ()% 'begi. obv. zaklj. 37, 36.75, 35.50, 36, 36.25, 8% Bler. poS. 53 hI,, I"!, Bler. pos. 48,50 bi,, 1% pos. Drž. hip. banke zaklj, 53,50.
Dunaj. Don. sav, jadr. 73.40, Wiencr Bank-vefein U, Escoitipteges. 105, Aussiger Chcniische 74,50, Alpine 10.40, trboveljska 21.50.
Žitni trg
Na atnefiških žilnih trgih že par dni cene žilu naraščajo in je ta dvig dosegel v zadnjih dneh do 4 centd pri bttilti. Dvig je pripisovat) nizkim cenitvam prihodnjega pridelka v Uniji.
Tudi na rtašili trgih je tendenca čvrslejša In cene polagoma naraščajo. Danes so sc zopet dvignile rta ljubljanski borzi cene pšetlicd in koruze za 2 in pol pare pri kg, dočitn je moka ostala iie-izpremenjena. Na borzi je bilo zaključenih 7 Vagonov pšenice.
Ljubljana (slov. post., plačilo 30 d ili, ml. tar.j. Pšenica; slav, 78 kg 180—182.50, Sombor okol. 79 kg 185- 187.50. potiska 80 kg 190—192.50; koruza; bč. 145—147.50, okrogla 155—157.50. bč. nav, vozn, 150—152.50, okrogla nav. vozn. 160—162.50, moka 00 g franko Ljubljana bč. 325—330, ban. 335 •—340.
Novi S;>d. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 2% 79 kg 126—130, bč. okol. Sofnbor 78 kg 2"„ 126—128. srem. bč. 79 kg 2% 128—130, bč. potiska 79-80 kg 2% 129—132, fjorrtjeban. 79 M 2% 126-128, ban. par. Vršac 78 kg 2% 124—12.7. — Kofuzfe: bč. gar. ''3—95, bč. gar. ohol. Sombor 93—95, ban., srem, g.tr. 93--95, sceni. gar. okol. Sid 91-96. — Vse ostalo nespremenjeno. Promet; 53 vagonov.
Budimpešta, Tendenca prijazna, kor.; stalna. Promet srednji. Pšenica: moj 12,86—12.99, zaklj. 12.97—12.98, jufl. '3.28—13.37, zaklj. 13.36—13.37. Rž: maj 15.52—15.60, zaklj. 15,55—15.58. Koruza: maj 15.65—19.87, zakli. 15.82-15.83, julij 15.28--13.55. zaklj, 15.40—15.12,
Chicago. (Začetek ) Pšenica; maj 59,375, julij 62.50, sepl. 61.75. Koruza: maj 31.375, julij 37.625, »epi. 40.1,25. Oves; julij 23.873, scpl. 24.23. Rž; maj 46, julij 48.375.
\VinnipCg, Pšenica: itiaj 64.75, jullf 66.50, okt. 6S.875.
Les
Za pričetek pomladanske kampanje ne je v zadnjem času precej povpraševalo po stavbenem lesu; iščejo se pa večinoma trafnl po gotovih dimenzijah. Trami 4*5, 5-6 ud 8 m dolžine se vedno j.otrebujejo in cene za le dimenzije so se nekako ugodne, ker takega blaga zelo primanjkuje. V vsakem slučaju pa sc Zahteva zdravo, fticfkantilno te-satto blago, Neobhodno potrebno je, da se Izdelujejo l ram i v polnih predpisanih merah. Seveda se poleni lahko tudi prodaja vrši v polnih neredttci-ranih merah.
Naši rtiatljšl prodllcetlti so faZVadill inozemske odjemalce na reducirane mere, kflr pa silno škoduje naši dobri produkciji.
Uee se tudi sidi oreh, javor, jesen, brest v
Srečo lahko imtlt vsakdo

ako izrabi ugodno priliko
in takoj naroči srečko državne razredne loterije
Kje boste kopiti
Naravno pri glavni prodaji srečk
HERMES
jelačičev trg 6
Zagreb
Poštni predal 111
• d.
Pod zidom št. 6
ker se je ta koleklura že v prvem početku izkazala posebno srečno in je mnogim svojim igralcem pot do sreče in blagostanja
Žrebanje se prične 20. aprila; naroČite torej taho|!
Cela srečka Din 200'—, polovica srečke Din 100 četrtina srečke Din 50 —
Šport
Zaslužena kazen
Pisali smo že. (Ifl pri cross-country teku za državno prvenstvo nI bilo vse v redit.' Povedali stno, da je bilo to prvenstvo razveljavljeno, ker se n! moglo ugotovili, kako so atleti prihajali na cilj. Delegat Zveze je ugotovil, da so nekateri utlfeti tekli preveč!, dt'%1 Zopet premalo rund. Malomarnost (nesposobno*!) je slovenskim športnikom, kot organizatorjem iToss-eountrv teka povzročila veliko biainažo. Ni pa' oslajo samo pri tej blailiaži,
Par dni pred tekmovanjem .je službeno glasilo Zveze javilo, da je Lejka posfal zopet član PH-morja . Zato ne sine startatl za Ilirijo. Vse bi bilo v redu. ako hI Lejka o stvari kaj vedel. Zveza je prejela prijavo Lejke za Prlitiorje , katere Lejka ni podpisal v novejšem času, pač pa lani, ko se še ni odločil, ali bo ostal pri Primorju ali - Iliriji r. Zveza je prejela staro prijavnico! Ker je Lejka izjavil. da ni poslal prijavnice, mu je Zvezln delegat, ki je prišel k tekmovanju, dovolil startati. Nastop l.ejko bi mogoče komu prekrižal račune i u našel se je ttov vzrok. Lejka ni vrnil opreme, zalo no smo stiirtati, Zvezln delegat radi tega tudi ui dovolil Lejki tekmovati. To je pa povzročilo, da ji Zveza poslala v Ljubljano 7. t. m. svojega zastopnika, ki je do torka 12. t. ni. zasliševal gg. Lejko, Sancina itd. Rezultat te preiskave je porazen! Besed, ki so upravičeno podle ua račun razmer v slovenski lahki atletiki pri seji v sfedo, no ittoreuio ponoviti. NI čudno, ako naša atletika nikamor ne pride. Na seji je bilo sklenjeno, da inoru AKK Primorje Izključili iz svojih vrst za cfiu let« K, Danila saiielnnl K a/en tj) bila so večja, jut jo klub izjavil, da je g. Sancin ravnal V zadevi Lejke kot opolnomočeui odbornik klubu.
Z01'Ki I'11VH > S T V P, S H TEKME.
V nedeljo bomo imeli ponovno prvenstveno borbe v Ljubljani iu Mariboru. V Ljubljani se srečala Ilirija in Svoboda, v Mariboru pa Primorje lil Železničarji. Izid tekem je negotov. Tabela Izgleda sicer solidno, vendar Zmaga Svobode in Železničarjev lahko marsikaj spremeni. Teoretično Svoboda še vedno lahko pride na tretje mesto. Zato je razumljivo, da bo borba napeta (io zadnjega trenutka. Belo-zelenl Me bodo Imeli lahko sla-liiči , zlasti ker ne morejo poslati v boj kompletno prvo moštvo.
Ravno liiko Primorje. Nesreča SlamiSa je lo simpatično in borbeno enajstorieo močno handica-plfalii. Tudi Primorje no mote poslali svojo moštvo v najmočnejši sestavi. No rečemo preveč, tipanje na uspeli jo zn vse enako.
BRKI? ŠVICAR,Ili V V ŠPANIJO?
JNZ s polno pni*o pripravlja vso polrobno za potovanje naših nogometašev na Pirenejskih polu-i fftok, Treba je izprositi dopuste za najboljše igralce, Arsenijeviča, Premrla, Marušiča. Zagorea itd. Toda z doinaPitrll Igralo) bo Se nekako šlo, ležlo •"»fiir. Je javila, da SekuliŠ no moče sodelovali v naši reprezentanci rudi domačih prvenstvenih tekem. (Irashoper še ni javil rudi IlillOca in Živkovičn. Vsi trije pa pišejo, da so na razpolago iu tudi lljlll klubi .jili lahko puste, ker ni važnih tekem. ,INZ radi lega Se vodno upa, du bodo v tekmah proti .Španiji in Portugalski sodeloval! llaši najboljši napadalci. Brc/, njih ho slabo.
PROPOZICIJE
Za alnatSrsko prvenstvo Dravske banovine v grško-rimeki rokobdfbl, katerega priredi SSK Maraton v Mariboru z dovoljenjem Jugoslovanskega težko-atletskega in šakačkega saveza.
Tekmovanje se vrši dne 8. maja v Zadružni gospodarski banki v Mariboru s sledečim sporedom;
Ob 14. tehtanja, ob 15 predfinale ter ob 20 filiale. Vsak tekmovalec mola hiti najkasneje ob 14 na določenem mestu. IVlpUščenl bodo k tekmam .<«lTio oni tekmovalci, ki se izkažejo z vcriflkacijsko izkaznico ter dokažejo, tla so člani športnega kluba
1. in II. kvaliteti, dočini se hoče blago — ki se nudi — oddajati v monlc kvaliteti. TaKo pa — ali ne prid« do kupčije ali so pa proteslt in ludi cene se s tako nekvalificirano izdelavo snmn kvarijo. V splošnem nnj velja načelo, da se boljši trd les iroclaja
1 prodala v inozemstvo Izključno le v 1. in II. kakovosti. ŽC radi drage tovcStiilne naj se slabše blago uporabi doma.	(Tftf. Ifst.)
iz Dravske banovine. Člani klubov iz drugih banovin ne morejo tekmovali v konkurenci,
Tekmovalo se bo v sledečih kategorijah: 1, Bantam do 56 kg. 2. Perolahka do 61 kg, 3, Lahka do 66. 4. Weller do 72. 5. Srednja do 79. 6. Pol-težka do 87 kg. 7, Težka nad 87 kg.
Prvenstvo banovine si pribori klub, ki doseže skupno največ točk. PriZriajo Se tri mesta in sicer prvo, drugo in tretje maslo. Tri IneSta se priznajo, ako tekmujejo v posamezni kategoriji najmanj 4 atleti; pri tekmovanju treh atletov se priznajo dve mesti, in pri tekmovanju 2 atletov 1. mesto.
Prijavnina znaša za posameznika Din 10 ter jo je poslati skupaj s prijavo. Prijave s pfljavnlno je poslati na Oodpisanl klub najkasneje do 1. tnnja t, I. ler obeftem naztlačili število tekmovalcev in njihove kategorije.	SSK Maraton.
Inozemski spori
Cross-country za prvenstvo CehoslovaSke se jo vršil v bližini Oldnutca na 7 iu pol lun dolgi progi. Prvi je prišel na cilj Kosziak od Moravske Slavijo v času 23:48.5. Titdi prvenstvo moštev si jo priborila Moravska Slavija z 21 točkami.
Za zaključek zimske sezone so priredili češki Orli v Krkonoših smučarske tekme, katerih se jo udeležilo 04 tekmovalcev iu tekmovalk, v teku tm IS km (proga je bila zelo težka, višinska razlika 600 m), je zmagal Fr. Zajiček, ki je prevozil progo v 1 uri, H) min., 21 sek. Orlice so tekmovalo na 5 km dolgi progi. Zmagovalka A. Ilanušova jo je prevozila v času '20 min,, 27 sek. Polog članov In članic so tekmovali tudi mladci (nn S km) ter naraščaj (lia 2 km). Tekme v skokih so odpadle, ker na skakalnici tli bilo snega.
Amerlkauskl dijak liasUtiait Jo postavil svetovni rekord ua hho vtifdov v časti i ml .:■'>. katerega pa mednarodna lahkoatlotsku zVežti it" bc priznala, ker za lo razdaljo ne vodi evidence \ rekordih. Nov svetovni rekord |m je postavil na 100 metrov v času 46.4 sek. Sedaj se pa pripravlja ua ollhtpi-jado, kjer namerava teči 800 in celo pod 1.30.
V meddržavni tekmi v hokeyu, ki se je vršila preteklo nedeljo v Lipskem med Avstrijo in Notn-čijo je zmagala Nemčija z 10:2. V avstrijski reprezentanci je razen gobnotia iti branilca vso odpovedalo, osoblto po odmoru. OledulCev .je bilo ca -l(KXI — MoMvo dunajskega drsalnega kluba pa je v hokeyu na ledu na svoji turneji po Angliji doseglo v Liverpoolu neodločen rezultat (1:1), v Hlrnilnghainu jut ko Dunajčani iiremagali tamkajšnje moštvo z 1:3.
Pri zadnji lenis-lekini v zaprtem prostoru med Londonom iu Parizom so zmagali proti pričakovanju Parižalii. Angleži so bili lako sigurni zmage, da niti prehodnega pokala hišo prinesli seboj, katerega bi morali izročili zmagovalcu,
Avtomobilsko iu motorne dirke, ki so se vr-| šile. preteklo nedeljo v Neunkirchenu (Avstrija) j so prineslo vse poitlo novih rekordov Nič ttianj kot devet svetovnih in 2 mednarodna rekorda so j zrušil ter postavili 17 narodnih rekordov, Mlar-i t«ll st, najbolisl vozari Avstrije. Nemčije in Anglije, t Najhitrejši voaltf in junak dneva je bil lanskoletni svetovni prvak Nemec ,1 .lleime iz Monakovega, ki jo kar silni jiotolkel 0 svetovnih rekordov, katere je deloma tttdl sani postavil.
Anierlka Ima kar II skakalcev, ki skačejo preko 1,00 nt visoko. To so namreč Ugotovili ob zaključku zimsko sezone, ko so se izselili iz zaprtih prostorov, Na čelu vseh sta Hpifz iu Shelbv, ki sta že večkrat preskočila '-M>0 lil. To bo borba v Los Angeles-b!
Ladoumegtie. znani francoski leknč, je dobil povabilo iz Amerike, da bi tam po riiznllt krajih nastopal kot prolesioiial.
Radi Nurmljevo diskvalifikacije se bo sjiorlnl svet se dolgo razburjal. Sedaj so obtožili Nemčijo, da Je ona kriva (emu, ker mil jo /.;( njegov nastop v Nemčiji phičaln prt-cej visoke vsote polem p;, je sama dala inaterijal na razpolago, na podlagi katerega Je mogla mednarodna lnlikotlelsUa zveza naprutn njelnil uvesti diskv:ilifikn< ijfko postopanje. Tu grešil Nurmi, ker si je pustil izplačati pri^vi-'oke potne stroške . še boli Ko pil grešili orlre-dilelil-Neiitčl, ker so povabili Niliitiila predvsem radi senz.iciie, da -o., mogli napolnili svojo bliiunj-ne. reludi smo veliki nasprotniki prof« • ijonalnegM športa, in Je prav, (ht so Nurniija radi kršenja amnlorskih prnil suspendirali, je vendar gotovo, da <<o se um Nemci izkazali kot zelo nehvaležne.
Turisiika
— 8PD sporoča, da so odprle in oskrbovane sledečo koče in domovi: V Triglavskem pogtirju: Slara Aljaževa koča (iteoski bovaini), Kfjuvčeva ua
Vršiču (odprta ob nedeljah in praznikih ler dnevi pred nedeljami iu prazniki), Staničeva (stalno odprla iu oskrbovana), Koča pri Sedmerih jezerih (odprla In oskrbovana od 10. do 23. aprila). Vodnikova (odprta v slučaju lepega vremena oh sobotah in nedeljah). — V Karavankah: Vulvitzor-jeva koča pod Stolom, Prešernova na Stolu (od« |)Ha in za silo. oskrbovana v slučaju lepega vre. mena vsako nedeljo). Doni na Kofcah (stalno od prt in oskrbovan). — V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Hlslriei, Koča na Veliki planin1 io Dom na Krvavcu. — Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena pu slojauka ua Sv. (Jori. Koča na Sv. Planini, novo zglajeni Dam na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča ttad Celjem, Piskcrnikova in Tilor jeva koča v Logarski dolini. Mnzirskn kiua na Mo-zlrski plmiini. Odprla iti oskrbovana je restavracija SPD na Hoču.
Radio
?'foi!?rnmj HarHfn-Lfitibllantt t
Petek, 15. aprila: 11.30 Šolska ura: Vpliv sobica na rastline (L, Pelerlin), — 12,15 Plošče, — 12.45 Dnevne vsstl. - 13.00 Ca«, plošče, borza, 17.30
Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura, vodi gdč, C. Krekova. — 19.0!) Dr. L. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. V. Bohinec: Narodi zemlje. — 20,00 Sokolski; ura (Belgrad)', Stvaraflje fiehoslov, drŽave (prof. F, Mali), 20.45 Prenos r. Dunaju; Simfonični koncert. — 21.15 Prenos Iz Bolgradlil Vokalni koncert. _ 22.30 Čas, poročila.
Sobota Ki. aprila: 12.15 PtošCe 12.45 DnevttJ vesti 13.00 ('as, ploSče 17,00 Hnlonshl kvintet Is.oO lloka Kolorska (Viktor Pirnalj 18.30 Ojiunaslične vaje (Drago 1/lagaj ln.oo tla. orlhaber: Aiigh'š."i-; ml 19.30 I. PerSuh: (iuvorniško vaje 20X10 Spominski vočer Ignaciju llhulniku: 1. Uvodno besedo govori dr. A. Doliimr. II. Pevski koncerl dijaškega zbora iz šf. \'Ida nad Ljubljano. Dirigira III orgelsko točke fzeaja prof; Matija Tome 21.00 balonski kvintet 22.00 i as in poročilu 22.15 Nadaljevanje konceiia salonskega kvinteta
DrtnU programi i
Sobutii, Id, »prlla:
Builajiest: 12.05 0|)ohlanski konci rl 10,45 C|. ganska glasba 20,45 Varileujski program in prenos iz študiju, Ciganska glasba 1'una.i] 11.30 Operni koncert 20,25 .Olroska Iragedija 22.00 Plesna glasba — l';n«,il U)/i5 Instrumentalni koncerl 21.t f> Bratislava Lanpenlierj:;: 20.00 Veseli večer 23.00 Plesna glasba Hiiti; 12.15 Vokalni in inslruiot o I a In i IvonedM 20 -15 Operni prenos Helgrnil: 21.M:) Vesel \(.'cr :.'8.(I0 Ciganska glu.-ba Berlin: 2(M() Koncerl Ntnflgitrf: "0.1 i) Princ Motu/.nlein.. oporela 22.15 Plesna ghisbn Itarielnna: 2i.::n PrdKH iz Mmlrlda Milimo: 11.15 Pestra glneha 21.00 Simfonični koncerl 23.00 Plesna glasbil Zagreb; 12.30 Plošč • 30.3» Romunski v-čer t»'2.C0 l'1-stta glasba Trst: fH.l;» Radio kvinlet "O.I5 Milnim.
IVnle nfiiaslno
JKAI) Zarja ima svoj redni s: -tanek novo.l 01) osmih v dvorani Akad. doma na Miklošičevi cr-sli. na Katerem ho predaval g. dekan leol. Inkultele dr. Lnniberl Klirlieh u temi: Koroška n« tnlroViil koiilerenci v Parizu . ( lani, prldlle Vsi! ("lani bral škili društev vabljeni!
Mftribornko fclednlišrc
Petek. 15. aprila ob '.'O: Proslavil dcsclleinirc irau
coskesa krožka v Mariboru. Sobota, 1(1, aprila ob 20: ('ANA,Nov.\. Krstna predstava,
Nedelja, 17. nprila ob ?0: CASA.VOVA.
Tudi v naši podružnici
tjuhtjana, Miklošičeva resta š(. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino ta »Slovenca«. >l)mno. ljuba« tu »Uoi|ol|Hhu«. naročale inserate in dobile razne inlonnaciie — Poslovne ure od pol 8 z|U-tra> do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Iclctoii$ka šlev. 3030
Stran t.
»SLOVENEC«, dne 174. aprila 1932.
	štev. 87._
Vsaka beseda 50parali prostor drobnevrstice 1'50Din Najmanjši znesek50in Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoqla*e jtroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20ir?
Na|inan|ši znesek 10Din.Pristojbina za šifro 2Din V>akoqta> treba plačati pri naročilu Na pomena vprašaja odgovanamo le,eejepriložena tnamka.Ček račun Liubljana 103Lt9.-
eMtara?
ODDAJO: Enosobno stanovanje
(p)
_	lepo, takoj oddam. Spod. r>_____j„ o___ cn___ ' pod »1932«.
Beseda samo 50 par SijUa, Beljaška ul. 32; (e) Beseda samo 50 par
Dekle	I	Odd^	j Oglejte si	J™"®*0 P°S,°Pi£
srednjih let, vajeno hiš- sobo s posebnim vhodom izložbe damskih klobukov	)er
nih del in nekoliko kuhe in souporabo kopalnice, v modnem salonu yemijišč.
Hišo kupim	Šivalni stroj
v Ljubljani. Obrazložene popolnoma nov, naprodaj ponudbe upravi »Slov.« za 1300 Din. Miklošičeva
išče "službo. Naslov pove Miklošičeva cesta 12-IV, Stuchly-Maške, Ljubljana,
uprava št. 5280.
Slovenca« pod palača Vzajemne zavaro- Židovska ulica.
in upravno cca. 100.000 m-zemljišča in 75 000 m-' Cene ve'' 'ravn'kom naprodaj,
(a) valnice.
»Mi U U
Beseda samo 50 par
Služkinja
izurjena v vsem gospodinjstvu in v kuhi, poštena, varčna in pridna, v starosti 30 do 35 let, se sprejme s 1. majem k 2 osebama. Predpogoj večletna spričevala. Naslov
(s) neprekosljive. — ; točna in poceni.
Opremljena soba
se takoj odda. Ulica na 1	Opozorilo,
grad št. 7.	(č) Za inkaso je pooblaščena
~	j razen poverjenika samo
Solnčno stanovanje ; naša uradnica gdč. Koro-2 sob, parketi in elektri- šec Slavica in se zneski,
„ .,	tudi posamezno, ah odda ropravua r, ■
r , ,	v najem, - Pojasnila pri
t0J	Maks ZalnVer, Krak—-
ka, oddam prazno ali meblovano; event. s souporabo kuhinje, Reslje-va cesta 9, visoko priti., II. vrata levo.	(č)
ski nasip 26.
cesta 7.-III., levo.
(D
Črno prst
humus za vrtove - Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska c. 38, telefon 33-82. (1)
Nova moderna žaga
jpj za žaganje drv je poceni naprodaj. Vprašati: Krekova ul. 4, Maribor, (I)
Gostilna
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od-
j mnn rL\ dam boljšemu, solidnemu v uprav, pod st. 7000. (b) | gospodu Za rimskim zi. SesetJa samo 50 par
dom 25/11.	(s) |
Hišo s trgovino
ali gostilno in zemljo ku-
izročen, za nas komu; Beseda samo 50 par drugemu, ne bodo pri-	r
znavali. Merkur, Zagreb, ; vi-'	1 -
podružnica Ljubljana, (o) ' Velika zaloga
damskih klobukov in slamnikov od 60 Din naprej. Preoblikov. 28 Din. Salon »La Femme Chic« Anica Puhek, Selenburgova ulica 6'I.	(1)
Pomočnika
krojaškega, poštenega-išče za takoj Matija Drolc, krojač, Zagorje ob Savi 115.	(b)
Kolo
Sobo s štedilnikom
Beseda samo 50 par
Reven akademik
išče hrano proti inštruk-ciji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5303. (u)
popolnoma novo, poceni
. , . ,, is , . -	, ------ naprodaj. Miklošičeva c.
se tako| odda na Kode- plm. . Naslov na upravo 7 _ j j j ievo	m
Ijevem. Naslov v upravi ^Slovenca« pod Gorenj- __1.............'__
Slovenca« št. 5284. (si sko« št. 5301.	p) „ ,
_ 1 Puhasto pene
14
Beseda samo 50 par ODDAJO:
Lokal s točilnico
kuhinjo, stanovanjem, lepim vrtom, na ugodni točki, se takoj da v na jem ali proda, c. 76, Maribor.
Beseda samo 50 par IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, iščem za 2 starejši osebi. Plačam za eno leto naprej. Ponudbe pod »Mirna stranka« št. 5302 na oglasni oddelek »Slovenca«, (č) (
Zaradi preselitve
se proda lepa vila z velikim sadnim vrtom, z velikimi vinskimi kletmi in zraven še 10 stavbnih parcel, skupno ograjeno pri vili in nekaj vinskih sodov. Odda se tudi na-daljnih sto stavbnih parcel posebej na drobno ali več skupaj. Več pove lastnik Podmilščakova Meljska u,'ca št. 4, Ljubljana VII.
(n)
Pekarna
se odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upr. »Slovenca« Maribor pod »Pekarna v mestu«. (u)
Jnserati
v-Slovencu-
trna jo največji uspeh:

Potrti neizmerne žalosti, javljamo tužno vest, da je v sredo ob pol 10 zvečer izdihnil v 64. letu starosti svojo dušo blagi soprog in oče
JOSIP JURŠE
upokojeni služitelj carinarnice
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 15. aprila, ob četrt na 17, iz mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 14. aprila 1932.
Antonija, soproga; Josip, sin.
čisto čohano do 48 Din kg druga vrsta do 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam uo poštnem oovzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Uica 82. Kemična čistilnica oeria
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup Anton Presker, Sv Petra cesta
(D
Vsemogočni je nepričakovano odpoklical k sebi v boljše življenje, 13. aprila, v 80 letu starosti, našo preskrbno mater
HELENO DROLC
Mrtvaško opravilo se vrši dne 15. aprila ob 7 zjutraj na Bohinjski Beli, nakar odpeljemo mamo v Krašnjo, kjer se bo vršil ob U pogreb.
Priporočamo mamo v spomin in molitev pn sv. maši.
Bohinjska Bela-Krašnja, dne 14. aprila 1932,
Župnik Martin Drolc, sin; Frančiška por. Klopčič, Antonija in Alojzija, hčere.

Beseda samo 50 par Tračnice
5—7.5 kg, 1600 m inkl, vijaki, laše in žeblje, ku-
v mestu, na najpromet-
nejšem križišču zagreb- 1 ■	,	u
- 1	, h p. opekarna »limona«,
s krasno Ljubljanai Dunajska c. 23
(k)
(p) št. 14, Ljubljana.
■MBifflNM
škega centra, letno teraso pred gostil no, z vsem inventarjem in petletno najemninsko pogodbo ter nizko najemnino, se radi naglega obolenja lastnika proda za Din 26 000.—. Krasna eksistenca za agilno go-stilničarsko družino. Po-slovnica M. S. Pavleko-vič, Ilica 144, Zagreb. (1)
■fll »S"1 5*» Ff BT* ffiB ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦«
Inserirajte v
.Slovencu'!
n« g* sen* mm mg«
mmm
Hitro in poceni Vas preseli »LEVANTE« Kolodvorska ul. 30
telefon 21-17
Bu^vo tirvo in ogHe
kupuje stalno
Uran rranc
Ljubi ana
Sv. Petra cesta 24.
Srečke delnice, obligacije
kupuie Uprava »Merkur« Liubhana - Selenburgova ulica 6. IL nadstr.
Tvrdka A. VOLK
I iuMiana Ke^teva cmt« 24 na d i iiaic« ncie »•»* »rste
oSoni^no muko »o Hoče
mlev«k<> <7riflke
L htevajte cenik!

Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so izkazali veliko sočutje in nam izrazili svoje sožalje ob smrti tako rano umrlega ljubljenega sinčka
cm
Posebno hvaležnost izrazamo gg. dr. Fajdigu, p imariju dr Jugu in drugim gg. zdravnikom, vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter podarili toliko cvetja. Toplo se zahvaljujemo preč. g. kaplanu za podeljeno dušno tclažbo, kakor tudi ostali preč. duhovščini, učiteljslvu in šolski mladini za ganljivo petje in natrgano pomladno cvetje ler učenkam meščanske šole v Škof ji Loki za udeležbo pri pogrebu.
razišče, dne 13. aprila 1932.
Tel fon it.
2951
Tvr 'ka
IV. SCHUMI
Kolon sks cesta, nudi lepa, suha drva in prvovisten premog.
Beseda samo 50 par Pohištvo
Novo spalnico in kuhinjo ugodno prodam, obenem lahko dobi kupec stanovanje sobe in kuhinje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5304.	(z)
CiJajte in širite »Slovenca«!
SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEM ALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
llsSSB
NUDI PO IZKKDNO UOOKN1H CENAH
KNJIGOVEZNBCA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
P HEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE

Zahvala
Vsem, ki so nam ob nepričakovani izgubi naše drage matere, stare matere in tete
Adriene Hoier
ro'. Tischier
izrazili svoje sočutje in jo v obilnem številu spremili na njeni poslednji poti, izrekamo prisrčno zahvalo. M a r i b o r - W i e n , 14, aprila 1932, BRATJE HČFER

Roland Dorgeles:
Leseni križi
^ Stara ženska, gredo* iz svoje hiše do soseda, jc prišla mimo nas; nesla je laterno pod predpasnikom, da bi jo zastrla in zavarovala pred vetrom. Človek bi dejal, da nosi zvezdo v naročju.
Še ena taka... Hej stara!... Laterno vkrajk je zaklical Suphart.
Maroux, ki je sam pravil, da je bil divji lovec, je zarenčal, da oni drugi že povsodi voha same špijone. Najmanjša lučica se ntn zdi sumljiva in takoj ugiba o kdove kakšnih tajnih, dogovorjenih znamenjih med kmeti, ki si samo prižigajo svoje brljivke, in pa med sovražnim generalnim štabom.
Dodobra zbit, povešajoč glavo kakor kljuse, ki leze navkreber, je sledil Demachy divjemu lovcu. Čc se je vrsta ustavila, je butil v njegov telečnjak in potem iznemogel čakal, da krenejo dalje. Niti truden ni bil več: bil je samo še stvar brez moči in brez volje, ki jo drugi pehajo dalje. In vendar je upiral pogled v prvo črto in se v presledkih med hišami oziral po raketah. Ta prvi pogled na vojno ga je razočaral. Hotelo se mu je, da bi bil razburjen, da bi bil kaj čutil, in svojeglavo je obračal pogled proti fronti, da bi ga vsaj malo streslo.
Toda zaman si je ponavljal: »Glej, vojna ... vojno gledaš.« Ni mu uspelo, da bi se vznemiril. Ni čutil drugega, kakor nekoliko presenečenja. Ves ta električni čar sredi nemih polj se mu je zdel smešen in neprimeren. Tistih par strelov iz pušk, ki so počili tod in tam, ni imelo na sebi nič strašnega. Niti po-
?.b Jugoslovanske tiskarno » Ljubljani: Karel Cefc
rušena vas ga ni motila, preveč ga je spominjala na odrske kulise Nadjal se je Lil hujšega. Treba bi bilo krikov, vihre, pokanja pušk, da bi vse to oživelo, dobilo dušo. Ta noč pa, ta veliki molk. To ni bila vojna...
In vendar je bila: seveda bolj mrka in žalostna stražna služba nego boj.
Nenadoma je bilo ceste konec, barikada iz brun m sodov jo je zapirala. Posamez smo morali kobaliti čez njo in se s težavo plaziti pod soro, na kateri je marsikdo obvisel s svojim tornistrom.
Mir... Zbiranje levo na polju!«
^ Nepremična skupina vojakov s kvišku molečimi puškami je bila videti v varstvu noči kakor črn vinograd. Ena sama cigareta je žarela v temi. Videli smo jo, kako se je dvignila do ustnic, zažarela, pa zopet počasi padla v temo.
Ta svinjski rilec nas bo še izdal...« je za-godrnjal nekdo. Takle puhač je pripravljen zaradi enega čika spraviti svoje tovariše v grob.«
Gilbert si je snel telečnjak in se zleknil po tleh. Zemlja je bila mehka in mrzla, od zadnjega dežja še vlažna, in čutil je, kako mu pod tenkim plaščem postajajo noge ledeno mrzle. Glavo je položil na nahrbtnik, roke je vleknil v rokave, in tako je ležal vznak, strmel v noč in si odpočival.
Na ramah, kjer sla ga do krvi ogulila nosilna jermena, ga je začelo prijetno ščemeti, po vseh udih je čutil blaženo medlost.
Na drugi strani barikade je bil smajnski dirindaj; cela stotnija se je gnetla pri prejemanju živeža. Slišali smo povelja in psovke; neki glas je kričal:
»Saj ste pijani... Desetnija je trikrat prejela
sladkor, a nič za žreti...«
Drugi so vpili: »Donašalci vode, semkaj... Četo-vodje po vino!«
Potem so kričali strojničarji. katerih mezgi v gneči niso mogli nikamor geniti.
Neki častnik je rjovel: »Mir! Ne hrumite tako, za božjo voljo!« Vpitje je prebudilo Gilberta, ki je bil zadremal. Oprl se je na komolec.
»Ali so Švabi še daleč od tod?« je vprašal.
Ne,c je dejal Sulphart, ki je ležal poleg njega v mokri travi, »na drugi strani ceste. Boš videl, da začno Švabi, ko zaslišijo ta šunder, zdaj zdaj streljati v to gomilo... Dal bi dvajset božjakov. da bi jo dobile te svinje pošteno po grbi.. . Samo poslušaj, kako se derejo.«
Sam ni več kričal; bil je teiško previden, da je govoril s pridušenim glasom; še svejo pipo je bil že pred časom spravil ter se je z neslišnimi koraki, previdno sklonjen, plazil dalje. Gilbert se je njegovi previdnosti čudil.
»Saj tu vendar ni nevarno?« je vprašal.
>Pa še kako, samo poslušaj.«
V noči so brneli tenki, melodični žvižgi, kakor da bi kdo tiho potezal za strune na kitari.
»Slišiš? To so krogle!«
Gilbert je posluhnil, zabavalo ga je. Dona 1 o mu je, da zvene krogle tako prijetno, kakor da bi brenčale ose. Nič mu ni bilo na misli, da bi utegnile ubiti. Čisto tiho je prišlo povelje, ki so ga oddajali dalje od ust do ust, in stolnija je zopet nastopila, pri čemer je nastal dolg. tih zvenket.
»Linija po pet korakov razdalje... Orožje v roke ... Brez hrupa!...«
Izdajatelj. Ivan Kakotee
Urednik: Franc Kremzar.