JSTEVILKA	V. LETO	5. SEPTEMBER 1979
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
r
VSEBINA
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
Predlog poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Analiza poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v I. polletju 1979
Informacija o vključevanju OZD občine v zunanje trgovinsko menjavo
Informacija o zaposlovanju za I. polletje 1979
Štipendiranje v šolskem letu 1978/79
i
Ocena javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju
Smeri razvoja usmerjenega izobraževanja v občini Ljubljana Moste-Polje
Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje
, Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz II. samoprispevka za obdobje marec—avgust 1979
Predlog sklepa o soglasju za uporabo sredstev solidarnosti v občini Šentjur
Predlog sklepa o potrditvi letnih načrtov odstrela divjadi lovskih družin Pugled in Laze za leto 1979
Predlog kandidatov za izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani
Predlog sklepa o razrešitvi člana izvršnega sveta in sekretarja za občo upravo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju članov uredniškega odbora DELEGATSKE TRIBUNE
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
Zapisnik 19. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18. 7. 1979
Zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (18. seja) in zbora krajevnih skupnosti (19. seja) z dne 19. 7. 1979
V_____________________________________________________________________________________
21
24
26
28
30
30
31
34
36
37
37
38
39
39
43
_____/
DELEGATSKO TRIBUNO udarijo »kužema občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnostmi občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, ProletarskajC.
Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska e. 1/11, tel. š|. 41-660 in 41-544. Priprava za lisk: Dnevnik — BEP: Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občinskih samoupravnih Interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št, 421 -I /72 z dne 8, 6. 1977:
Slika na naslovni strani: Varilec; avtor: Tihomir PINTER
(gradivo za seje zborov skupščine
PREDLOG
Na podlagi 186. in 196. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela
dne.......... na seji zbora krajevnih skupnosti
dne......... in na seji družbenopolitičnega zbora
dne.........sprejela
POSLOVNIK
skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
X__________________________________________
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupščina občine) ureja poslovnik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
Zbori, komisije in druga delovna telesa skupščine občine ter delovna telesa zborov delajo po določbah tega poslovnika.
2.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine v skladu s statutom občine in s tem poslovnikom.
3.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino občine, se uresničujejo na način, ki ga določajo statut občine, odlok o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in občinskih upravnih organih ter strokovnih službah in ta poslovnik.
4.	člen
Skupščina občine in njeni zbori sodelujejo s skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi o zadevah skupnega pomena, z republiško skupščino in njenimi organi in skupščinami drugih občin zaradi urejanja skupnih interesov, predlogov in stališč in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja na način kot to določajo: akti teh organov, statut občine in ta poslovnik.
5.	člen
Skupščina občine in njena delovna telesa morajo delati tako, da zagotavljajo nemoten pretok predlogov, pobud, stališč in mnenj delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah, v delovna telesa in zbore in usklajevanje njihovih interesov v teh telesih, sprejemanje čimbolj usklajenih odločitev ter njihovo učinkovito uresničevanje.
6.	člen
Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina občine in njena telesa s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, s temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi, z raziskovalnimi in znanstvenimi organizacijami, z znanstvenimi in strokovnimi delavci ter družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami in društvi na območju občine.
7.	člen
Skupščina občine in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda oziroma narodnosti Jugoslavije.
8.	člen
Delo skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako določi zaradi splošnih koristi skupščina občine, zbor ali njeno delovno telo.
9.	člen
Skupščino občine predstavlja njen predsednik.
10.	člen
Skupščina občine dela stalno. Letni odmor skupščine občine traja praviloma vsako leto od 25. julija do 10. septembra.
11.	člen
Skupščina občine ima svoj pečat.
Pečat skupščine občine je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, v zunanjem krogu besedilo: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA, v notranjem krogu besedilo: SKUPŠČINA OBČINE, pod grbom pa besedilo: LJUBLJANA MOSTE-POLJE.
Pečat hrani sekretar skupščine občine.
Skupščina občine ima tudi kovinski žig iste oblike in vsebine, ki ga hrani predsednik skupščine občine in se ga uporablja samo v posebnih primerih.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
1.	Splošne določbe o pravicah in dolžnostih
12.	člen
Delegat ima pravice in dolžnosti v zboru, ko ga delegacija oziroma konferenca delegacij delegira za delegata na sejo zbora in ima te pravice in dolžnosti dokler delegacija oziroma konferenca delegacij ne delegira drugega delegata oziroma ko mu družbenopolitični zbor verificira mandat. Pravice in dolžnosti delegata so določene v ustavi, statutu občine in v tem poslovniku.
13.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost biti navzoč na seji zbora, v katerega je delegiran ter sodelovati pri njegovem delu in odločanju.
14.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, v katerega je delegiran, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika delegacije oziroma konferenco delegatov, ki ga delegira ali sekretarja zbora.
15.	člen
Delegat neposredno pred začetkom seje zbora ali preden se začnejo obravnavati zadeve, glede katerih ga je delegacija oziroma konferenca delegacij delegirala, predloži komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij.
Komisija iz prvega odstavka tega člena pregleda predložena pooblastila ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poroča zboru.
16.	člen
Delegat v zboru ima v okviru delovnega področja zbora pravico in dolžnost:
—	biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora, na katero je delegiran,
—	podajati mnenja in predloge delegacije oziroma konference delegacij, ki ga je delegirala, in predlagati zboru, da zavzame o njih stališča, *
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v programe dela zborov oziroma skupščine občine,

—	predlagati odloke in druge splošne akte ter amandmaje k predlogom odlokov in drugih splošnih aktov,
—	predlagati obravnavo vprašanj o stanju na posameznem področju družbenega življenja,
—	predlagati obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje določene politike, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov, na delo izvršnega sveta in na delo upravnih organov ter strokovnih služb skupščine občine,
—	predlagati obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na uresničevanje družbenega nadzorstva in sprejem ukrepov za uresničevanje družbenega nadzorstva,
—	predlagati ankete o zadevah iz delovnega področja zbora,
—	postavljati delegatska vprašanja,
—	predlagati ob podpori najmanj 10 delegatov izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov delovnih teles.
Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno.
17.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča zbor se ravna delegat v skladu s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacije oziroma konference delegacij, ki ga je delegirala, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi dmžbenimi interesi in potrebami, pri opredelitvi in glasovanju pa je samostojen.
Delegat mora o delu zbora in o svojem delu obveščati temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma delegacijo ali konferenco delegacij, ki gaje delegirala in jim je odgovoren za svoje delo.
18.	člen
Delegat lahko predlaga zboru, v katerega je delegiran,
—	naj zbor predlaga pristojnemu zboru sprejem odloka, drugega predpisa ali splošnega akta oziroma stališča iz samostojnega delovnega področja tega zbora,
—	naj zbor obravnava predlog odloka, drugega predpisa ali splošnega akta ali drugo vprašanje iz samostojnega delovnega področja drugega zbora ter mu na podlagi obravnave da mnenje o njem.
19.	člen
Delegat v zboru ima pravico postavljati izvršnemu svetu skupščine občine in predstojnikom občinskih upravnih organov v okviru delovnega področja zbora vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Delegat v zboru ima v okviru delovnega področja zbora pravico postavljati vprašanja tudi funkcionarju, ki vodi organizacijo oziroma skupnost, ki izvršuje na podlagi zakona ali odloka javna pooblastila v zadevah pomembnih za občino.
- 20. člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od predstojnika občinskega upravnega organa, od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pojasnila in obvestila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo v zbop.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od predstojnika občinskega upravnega organa, od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pojasnila in obvestila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo v zboru.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od predstojnika občinskega upravnega organa, da mu da obvestilo o vprašanjih, ki so mu potrebna za opravljanje njegove funkcije in se nanašajo na zadeve iz pristojnosti tega organa.
2.	Vprašanja delegatov
21.	člen
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov.
22.	člen
Delegat postavi vprašanje praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jaSha.
-Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanja, podano na seji zbora, vloži pismeno, če smatra, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja.
Vsa delegatska vprašanja se posredujejo v vednost izvršnemu svetu skupščine občine.
Izvršni svet skupščine občine pa je dolžan odgovoriti na tista delegatska vprašanja, ki se nanašajo na izvršni svet ali upravne organe.
23.	člen
Pismeno vprašanje, postavljeno na seji zbora, se objavi skupaj z odgovorom pristojnega upravnega organa praviloma v naslednji DELEGATSKI TRIBUNI.
Na ustno delegatsko vprašanje da odgovor član izvršnega sveta, predstojnik občinskega upravnega organa ali predlagatelj gradiva, na katerega se vprašanje nanaša praviloma na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če ne posreduje odgovora takoj ali če delegat izrecno zahteva, se odgovor objavi praviloma v naslednji DELEGATSKI TRIBUNI, najkasneje pa v roku dveh mesecev od postavitve vprašanja.
24.	člen
Po prejemu odgovora na postavljeno vprašanje, lahko postavi delegat dopolnilno vprašanje.
Vsak delegat lahko zahteva potem, ko je dobil odgovor na vprašanje, da se o tem opravi razprava.
Po končani razpravi zbor odloči, da je zadeva zaključena in preide na naslednjo točko dnevnega reda ali pa odloči, da bo o vprašanju razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni izmed naslednjih sej.
3.	Pravica zahtevati obvestila in pojasnila
25.	člen ,
Delegat ima pravico zahtevati pismena ali ustna obvestila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo v zboru ali delovnem telesu od predstojnika upravnega organa, od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, od predsednikov zborov, komisij in drugih delovnih teles ter od sekretarja skupščine. Pristojni organ oziroma pristojna oseba je dolžna dati pojasnilo ustno ali pismeno.
26.	člen
Delegat v zboru ima pravico, da v okvirv delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina občine, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
27.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
Predsednik skupščine občine in predsedniki zborov določijo takrat, ko se gradivo pošlje delegatom, katero gradivo velja za uradno tajnost.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, kijih zve delegat na seji zbora v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
Način ravnanja z gradivom, ki velja za uradno tajnost, ureja poseben pravilnik, ki ga v skladu s predpisi izda predsednik skupščine občine.
4.	Imunitetna pravica
28.	člen
Delegat v skupščini občine uživa imuniteto.
29.	člen
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je bil poslan oziroma izvoljen in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta skupščina odloča enako-pravno s pristojnimi zbori.
30.	člen
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran oziroma izvoljen; prav tako se zoper njega, če se sklicuje
na imunitetno, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja tega zbora.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru (oziroma v delovnem telesu), do dneva ko mu ta dolžnost preneha; delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen za funkcijo v skupščini občine, pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat, oziroma ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti drug delegat. Delegat v zboru oziroma v delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini občine, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom. Natančnejše predpise o potrdilu izda predsedstvo skupščine občine.
31.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
32.	člen
Brez dovoljenja zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da se odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
33.	člen
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
34.	člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora.
35.	člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost.
Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
36.	člen
Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočilu komisjje za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja odloči zbor, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije.
37.	člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
5.	Prenehanje mandata
38.	člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija, konferenca delegacij, ti ga je delegirala na posamezno sejo zbora. V tem primeru mora delegacija oziroma konferenca delegacij o tem takoj obvestiti sekretaija skupščine občine oziroma sekretaija zbora in navesti ime novega delegata.
39.	člen
Delegata družbenopolitičnega zbora je možno odpoklicati v primeru in postopku, ki ga določa zakon.
Delegat družbenopolitičnega zbora lahko odstopi. Pravico ima svoj odstop obrazložiti.
Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor in Občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva.
40.	člen
Če delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine občine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ti je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine občine.
Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora.
6.	Pravica do povračil in nadomestil
41.	člen
Opravljanje funkcije delegata v zborih skupščine občine, v njenih delovnih telesih in v drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine občine ali njenih organov je častno. Delegatom, ki zaradi opravljanj funkcije na sejah skupščine občine in na sejah delovnih teles skupščine občine in njenih zborov izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih samoupravnih dktov organizacije oziroma skupnosti, ki je delegata poslala v zbor skupščine občine, oziroma po sporazumu, ki so ga sklenile organizacije, katere oblikujejo konferenco delegacij.
Za opravljanje Jrugih funkcij za skupščino občine določi višino in način povračila dejanskih stroškov skupščina občine ali organ, vi ga skupščina za to pooblasti.
III.	ZBORI IN NJIHOVA DELOVNA PODROČJA
1.	Splošne določbe
42.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine občine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno in zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti in tudi tako, da sprejema stJišča o zadevah, določenih s statutom občine.
O zadevah iz pristojnosti skupščine občine, o katerih enakopravno odločajo na podlagi veljavnih predpisov skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
43.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
44.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora;
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in ju razreši;
—	ustanavlja svoje komisije in druga delovna telesa, jim določa področja dela in odloča o sestavi teh teles;
—	sprejema program svojega dela.
2.	Delovno področje zborov
45.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja:
—	sprejema odloke in druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov;
—	obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij;
—	zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine občine;
—	obravnava in določa politiko izvrševanja občinskih odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
—	obravnava in daje soglasje k zadevam za katere je po statutu skupščine mesta Ljubljana določeno, da jih sprejema zbor občin Skupščine mesta Ljubljane na podlagi soglasja delegacij vseh skupščin občin mesta Ljubljane in sicer k: srednjeročnemu in dolgoročnemu planu družbenega razvoja mesta; srednjeročnemu in dolgoročnemu programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu; prostorskemu planu ljubljanske regije; urbanističnemu programu mesta in urbanističnim načrtom; predpisom o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, predpisom o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma njihove organizacije in skupnosti;
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju;
—	razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam priporočila o teh vprašanjih;
—	obravnava mnenja Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti;
—	obravnava mnenja in predloge temeljnega sodišča, sodišča združenega dela in temeljnega javnega tožilstva za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila temeljnega sodišča in javnega tožilstva o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva, občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in občinskega javnega pravobranilstva;
—	opravlja družbeno nadzorstvo;
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in skupščini občine odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo;
—	postavi vprašanje zaupnice v zvezi z delom izvršnega sveta na predlog najmanj 10 delegatov;
—	zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja;
—	zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov upravnih organov;
—	obravnava poročila občinskih organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon;
—	obravnava samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje;
—	obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih;
—	obravnava dmge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, statut občine in ta poslovnik.
—	obravnava zadeve s področja 'ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite;
46.	člen
Delovno področje zborov je opredeljeno v statutu občine Ljubljana Moste-Polje in sicer v členih od 185 do 191.
3.	Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine s pristojnimi zbori skupščine občine
47.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela, zborom krajevnih skupnosti ah družbenopolitičnim zborom, kadar skupščina občine odloča o zadevah, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih interesnih skupnosti. Skupščina posamezne samoupravne interesne skupnosti iz prejšnjega odstavka, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—	sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je ustanovljena posamezna samoupravna interesna skupnost;
—	določajo politiko na področju dejavnosti posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	sprejemajo plane in programe dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	odločajo o ustanavljanju oziroma ukinjanju dejavnosti zavodov;
—	odločajo o drugih zadevah, če to določa zakon.
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1.	Medsebojno sodelovanje zborov
48.	člen
Zbori skupščine sodelujejo med seboj.
Predsednik skupščine občine in predsedniki zborov usklajujejo delo zborov, tako da se dogovarjajo o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
Predsedniki zborov se skupno sporazumejo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore.
49.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju posameznih aktov ah vprašanj, ki imajo zanje skupen pomen, lahko na predlog predsednikov zborov sklenejo, da bodo posamezno vprašanje oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali ekspozeje in poročila ali skupaj obravnavali vprašanja, ki so skupnega pomena.
50.	člen
Zbore skličejo na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihovi predsedniki ali predsednik skupščine.
Skupno zasedanje vseh zborov skupščine občine vodi predsednik skupščine, posamezno zasedanje dveh zborov pa lahko vodi predsednik skupščine občine ah eden izmed predsednikov zborov po predhodnem dogovoru.
51.	člen
Ce zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora praviloma ločeno. O skupnem zasedanju vseh treh zborov se vodi en zapisnik.
2.	Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora
52.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
53.	člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje o njem.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje o njem pristojnemu zboru.
54.	člen
Vsak zbor lahko v postopku za izdajo akta iz delovnega področja drugega zbora obravnava predlog tega akta, če akt ureja
vprašanja, ki imajo pomen za zadeve iz njegovega delovnega področja. i •	' •
Pri obravnavi takšnega akta lahko pošlje zbor pristojnemu zboru svoje predloge ali stališča.
Pristojni zbor mora obravnavati te predloge ali stališča.
55.	člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru predlog ali stališče o predlogu akta iz njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki na seji pristojnega zbora obrazloži predlog in mnenje.
56.	člen
Predloge in stališča za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih z glasovanjem zavzema stališča.
3.	Usklajevanje stališč zborov med sejami o aktih iz njihovih
enakopravnih delovnih področij
57.	člen
Predsedniki zborov skupščine občine se med sejami zborov obveščajo o besedilu akta iz enakopravnega delovnega področja zborov, ki so ga sprejeli zbori in o stališčih, ki so jih sprejeli pri obravnavi predloga.
Akt je sprejet, če so ga pristojni zbori sprejeli v enakem besedilu.
58.	člen
Če predsedniki zborov skupščine občine ugotovijo, da predlog akta ni bil v pristojnih zborih sprejet v enakem besedilu, obvestijo o tem zbor.
V tem primeru pristojni zbori ponovno obravnavajo predlagani akt, lahko pa tudi pred tem imenujejo 9-člansko skupno komisijo, ki naj na osnovi podanih predlogov v posameznih zborih pripravi predlog za uskladitev. Vsak zbor imenuje v skupno komisijo po 3 delegate.
Če se pristojni zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedijo glede besedila predlaganega akta in ga ne sprejmejo v enakem besedilu, obravnavajo predlog takega akta na skupni seji zborov skupščine občine.
Če se pristojni zbori po usklajevalnem postopku tudi na skupni seji zborov skupščine občine ne zedinijo glede besedila predlaganega akta in ga ne sprejmejo v enakem besedilu, se predlog akta odloži z dnevnega reda. Predlog akta, ki je bil odložen z dnevnega reda, se lahko da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta skupščine občine.
59.	člen
Določbe o usklajevanju stališč med zbori skupščine občine se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine občine.
4.	Reševanje vprašanj glede pristojnosti zborov
60.	člen
Če nastane pri pripravljanju delovnih programov in periodičnih načrtov zborov ali pri pripravljanju predlogov za dnevni red sej zborov ali v postopku v zborih, delovnih telesih zborov ali v delovnih telesih skupščine občine spor o vprašanju, v čigavo delovno področje spada posamezna zadeva, odloči predsedstvo skupščine občine.
V.	SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov
61.	člen
Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov.
Če prve seje zbora ne skliče v določenem roku dotedanji predsednik zbora, je to dolžan storiti dotedanji predsednik skupščine občine.
62.	člen
Na prvi seji zbor združenega dela skupščine občine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora ter sprejme sporazum o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor zdru-
ženega dela Skupščine SR Slovenije za področje vzgoje in izobraževanja, sociale in zdravstva, kmetijske dejavnosti, obrtnih in podobnih dejavnosti, za področje oboroženih sil in za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
Zbor združenega dela skupščine občine sprejme na prvi seji tudi sporazUm o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane za področje kmetijstva in za področje delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. Zbor združenega dela skupščine občine na prvi seji tudi izvoli skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
Zbor združenega dela skupščine občine delegira delegate za prvo zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije in zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
63.	člen
Na prvi seji zbor krajevnih skupnosti skupščine občine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora ter delegira delegate za prvo zasedanje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane.
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine na prvi seji izvoli skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine mesta Ljubljane.
64.	člen
Na prvi seji družbenopolitični zbor skupščine občine izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora, izvoli kandidate za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije in Skupščine mesta Ljubljane.
65.	člen
Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora oziroma delegat zbora, ki ga za to določi dotedanji predsednik zbora.
66.	člen
Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora na predlog predsedujočega tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve, ki pregleda predložena potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora in pooblastila delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in o tem poroča svojemu zboru.
Zbor izvoli člane komisije z javnim glasovanjem.
67.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve se sestane takoj po izvolitvi in pregleda predloženo potrdilo oziroma pooblastila ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki zadevajo postopek v zvezi z delegiranjem delegatov.
Takoj, ko končna komisija svoje delo, poroča zboru o svoi'1' ugotovitvah.
68.	člen
Zbor obravnava poročilo komisije in o njem g* . Zbor določi ali se pooblastilo delegata potrdi ali razvelr > vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Obravnave predloga poročila in odločanj jem se lahko udeleži vsak delegat, dokler zbor ne odloči o javnosti pooblastila, ne more pa glasovati o svojem lastnem pooblastilu, če se o njem posebej glasuje.
69.	člen
Če zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ali družbenopolitični zbor ne verificira pooblastila posameznega delegata, mora predsednik zbora o tem obvestiti zbor, konferenco delegacij oziroma delegacijo, ki je delegata delegirala in navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo verificirano.
70.	člen
Mandat članom komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve družbenopolitičnega zbora traja do razpisa novih splošnih volitev za volitve v ta zbor.
Mandat članov komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvolijo novi člani komisije.
Mandat članov komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve, ki so bili izvoljeni na zadnji seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij, traja do dneva volitev,
71.	člen
Po verifikaciji pooblastil delegatov nadaljuje zbor z delom in izvoli predsednika zbora in namestnika predsednika zbora.
72.	člen
Takoj po prvih sejah zborov je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov skupščine občine. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine občine in jo vodi do izvolitve predsedstva za izvedbo volitev predsednika in podpredsednika skupščine občine. Nato predsednik skupščine občine prevzame vodstvo seje.
2.	Sklicanje seje
73.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine občine, izvršni svet ali najmanj ena petina delegatov v zboru.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo moral, jo lahko skliče ena tretjina delegatov v zboru ali pa predsednik skupščine občine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
3.	Dnevni red seje
74.	člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet, občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom.
Dnevni redi sej zborov obsegajo praviloma zadeve sorodnih področij iz pristojnosti zborov.
Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora, dnevni red za skupno sejo pa predsednik skupščine občine.
75.	člen
Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora in sklic seje morata biti poslana najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbami tega poslovnika.
Izjemoma se gradivo lahko vroči delegatom tudi kasneje, vendar najmanj 5 dni pred sejo, če gre za nujne zadeve, katere nimajo za posledico materialnih in finančnih obveznosti.
Za dostavo gradiva delegatom skrbi sekretar zbora.
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v dmgem odstavku tega člena; razlogi za tak sklic morejo biti obrazloženi.
Če je treba sklicati sejo zbora iz posebnih razlogov takoj, se seje udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zbora.
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in dmštev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
76.	člen
V nujnih primerih lahko predsednik skupščine občine, predsednik zbora, komisija skupščine občine, delovno telo zbora, najmanj deset delegatov v zbom in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
77.	člen
O dnevnem redu glasujejo delegati na začetku seje, pri čemer upoštevajo zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru.
4.	Predsedovanje in udeležba na seji
78.	člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora namestnik predsednika zbora.
Če je tudi namestnik predsednika zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo.
79.	člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca.
Predsednik zbora ugotovi, če je zbor sklepčen. Zbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
80.	člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavljajo k besedi vse do konca obravnave. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik zbora. Predsednik zbora skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti.
81.	člen
Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili.
Delegatu v zbom, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v zbom besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v zbom se mora v svojem govom omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
82.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, kije na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja. O ugovom odloči zbor brez obravnave.
83.	člen
Razprave delegatov v zbom in drugih udeležencev na seji praviloma niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zbom, katerega zahtevo podpre najmanj 9 delegatov, odloči, da lahko govornik, o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora.
84.	člen
Na seji sodelujejo brez pravice odločanja:
—	predsednik in člani izvršnega sveta,
—	člani delovnih teles skupščine občine oziroma zborov,
—	predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so povabljeni na sejo samo zato, da povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih,
—	predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, delovnih in drugih organizacij, delovnih in drugih organizacij, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci,
—	predstavniki upravnih organov.
5.	Vzdrževanje reda
85.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora oziroma predsedujoči.	,
86.	člen
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
87.	člen
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki s svojim govorjenjem, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali na drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se izreče delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, bil pa je na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora oziroma predsedujoči.
88.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na dmgačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino občine ah delegate v zboru ah uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine občine.
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red.
Odstranitev s seje predlaga predsednik zbora ali delegat v zboru, katerega podpre najmanj 9 delegatov.
Delegat v zboru, za katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
89.	člen
Predsednik zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki je delegirala delegata, predsednik družbenopolitičnega zbora pa občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
90.	člen
Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje.
91.	člen
Predsednik zbora lahko odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora.
Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
92.	člen
Vsi, ki so v poslopju skupščine, morajo upoštevati predpise o notranjem redu v skupščini.
6.	Potek seje
93.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na seji zbora in poročata zboru o sklepčnosti zbora.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve družbenopolitičnega zbora ugotovi sklepčnost zbora in o tem poroča zbom.
O spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
94.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti po ugotovitvi sklepčnosti praviloma kot prva točka dnevnega reda potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru in predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo ustrezne spremembe.
95.	člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
96.	člen
Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku njene obravnave podrobnejšo oziroma dopolnilno obrazložitev, če je ta potrebna.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obravnavo.
97.	člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine delo zbora in določi dan in uro, ko se bo delo nadaljevalo.
Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, zaradi odmora, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti potrebna mnenja ter v drugih primerih, če tako sklene zbor.
Če je seja prekinjena zato, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi.
98.	člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta ah če zbor o zadevi ne želi odločiti, zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave ah če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo.
7.	Odločanje
99.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru, razen če z ustavo, zakonom ah statutom občine ni zahtevana višja stopnja soglasja.
Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve. Če smatra za potrebno, lahko preveri sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora.
Predsedujoči lahko tudi med sejo zbora ponovno preveri sklepčnost zbora.
100.	člen
Delegat v zboru ima pravico, da se po končani razpravi pred glasovanjem izjavi o svojem stališču glede glasovanja in ga obrazloži.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
101.	člen
Delegati v zbom imajo pravico in dolžnost, da glasujejo vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je praviloma javno.
Delegati v zbom glasujejo tako, da se izjavijo za predlog uti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Delegati glasujejo hkrati z dviganjem rok ah š posamič. ,i izjavljanjem.
102.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zbom, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ah se kdo vzdrži glasovanja.
103.	člen
Posamično se izjavljajo delegati v zbom, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ah če to zahteva delegat v zbom, katerega zahtevo podpre najmanj še 9 delegatov.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zbom izjavi „za“ aji „proti“ ah pa da se „vzdrži“ glasovanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preveijanja ponovno pokličejo delegati v zbom, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zbom opravlja sekretar zbora.
104.	člen
Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov v zboru, razen če je z zakonom ali statutom zahtevana višja stopnja soglasja.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.
8.	Zapisnik
105.	člen
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti.
V	zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
V	zapisniku morajo biti navedeni delegati delegacij oziroma konferenc delegacij, ki se seje niso udeležili.
V	zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičili, oziroma izostali brez opravičila.
V	zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta skupščine občine in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi.
Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in sekretar zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov s sej zbora skrbi sekretar zbora.
106.	člen
Potek sej se posname na magnetofonski trak. Ta je sestavni del zapisnika in se arhivira za ves čas mandatne dobe.
9.	Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine
107.	člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine.
VI.	SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV IN SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV Z LOČENIM GLASOVANJEM
108.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	volijo in odpokličejo skupino delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slovenije,
—	volijo predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije,
—	odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in mesti,
—	sprejmejo odlok o podelitvi domicila,
—	odločajo o podelitvi priznanj občine,
—	odločajo o simbolu občine,
—	opravljajo druge zadeve, če tako določata zakon ali ta statut.
109.	člen
Skupno sejo skliče predsednik skupščine občine in ji predseduje. Če je odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik skupščine občine.
110.	člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost skupne seje po predhodnih poročilih komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve zborov, med sejo pa po potrebi s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja sekretar skupščine občine.
111.	člen
Predsednik skupščine občine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov, na katerem zbori skupaj obravnavajo in sklepajo o zadevah, ki so skupnega pomena za zbire in o katerih enakopravno odločajo.
Na skupnem zasedanju zborov zbori obvezno glasujejo ločeno za odloke, za druge akte pa glasujejo po dogovoru. Zbori veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Na skupnem zasedanju delegati glasujejo v skladu z določili tega poslovnika.
VII.	PREDSEDNIK, PODREDSEDNIKI SKUPŠČINE OBČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV, PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE IN SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE
112.	člen
Skupščina občine ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine občine.
Predsednik skupščine občine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine občine, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zbprov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik skupščine občine sklicuje tudi sejo zbora in posameznih delovnih teles, če tega ne store njihovi predsedniki.
Predsednik skupščine občine skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke in druge predpise ter splošne akte skupščine občine, skrbi za javnost dela skupščine občine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini občine, skupno s predsedniki zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, usklajuje in programira delo zborov oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo z zbori skupščine občine; skrbi za sodelovanje skupščine občine s Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije, z delegati iz Socialistične republike Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ, Skupščino skupnosti občin ljubljanske regije in Skupnostjo slovenskih občin ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa statut občine, ta poslovnik in posebni predpisi.
V vojnih razmerah predsednik skupščine občine sprejema posamezne ukrepe, kadar se ne more sestati predsedstvo skupščine občine.
Predsednik skupščine občine podpisuje odloke in druge akte, določene s tem poslovnikom.
113.	člen
Skupščina občine ima enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih skupščine občine.
Podpredsedniki skupščine občine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Predsednik skupščine občine določi enega od podpredsednikov, da ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti, v kolikor za posamezen primer ne določi drugače.
114.	člen
Vsak zbor skupščine občine ima predsednika zbora, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora.
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora tudi namestnika predsednika zbora. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje odloke in druge splošne akte, ki jih sprejme zbor samostojno; skrbi, da zbor deluje po poslovniku skupščine občine; skrbi za izvajanje odločitev in sklepov zbora; skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zbom, ki jih imajo po ustavi, statutu občine in tem poslovniku; skrbi za izvajanje delovnega programa zbora; dodeljuje posamezr zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev pristojnim delovnim telesom skupščine občine ozirona zbora; skrbi za sodelovanje z izvršnim svetom skupščine občine in drugimi občinskimi organi in organizacijami ter društvi; sodeluje s skupinami delegatov za delegiranje delegatov v pristojni zbor Skupščine SR Slovenije in Skupščine mesta Ljubljane; skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles; daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe ' zbora; opravlja druge naloge, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
Namestnik predsednika zbora opravlja vse dolžnosti predsednika, če je ta zadržan, ter dolž tosti, ki mu jih ta določi.
115.	člen
Predsednik skupščine občine, podpredsedniki skupščine občine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine občine.
Pri tem delu predsedstva skupščine občine sodelujejo predsednik izvršnega sveta in predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar predsedstvo skupščine občine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine, sekretar skupščine občine ter funkcionarji
v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine Skupščina občine lahko ustanovi še druga stalna delovna telesa občine.	z odlokom.
Na sejo predsedstva skupščine občine se lahko povabi predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini.	123. člen
116.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava usklajevanje in programiranje dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, Skupščino mesto Ljubljane in skupščinami skupnosti občin,
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini,
—	skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine in razlaga določbe poslovnika,
—	predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine, .
—	predlaga zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine,
—	opravlja dmge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine.
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, Id jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine občine; ugotavljajo'in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede zadev, o katerih odločajo zbori; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, pri čemer zlasti skrbijo, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih; spremljajo izvajanje politike, ki jo določa skupščina; ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja; dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov.
124.	člen
V zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalca izmed članov delovnega telesa, ki na seje zbora pojasni stališča, mnenja, predloge in pripombe delovnega telesa.
117.	člen
Predsedstvo skupščine občine ima pravico predlagati delovnim telesom skupščine obravnavo posameznih zadev z njihovega delov-
i vivvvvaivu at m »cji iuuia iz.1 vuv v imenu ueiovnega teiesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah v poročilu; brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila.
125.	člen
Ve posamezen premog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini občine, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predsedstvo skupščine dodeli gradivo v obravnavo pristojnim zborom.
Če se med obravnavo pojavi vprašanje, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča, lahko zbor zahteva, naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče. Zbor pa lahko v takem primeru ustanovi posebno delovno skupino izmed delegatov v zboru. Za proučitev tega vprašanja v delu te skupine sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta skupščine občine, če ta ni sam predlagatelj.
118.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine občine.
Sekretar skupščine občine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine občine.
119.	člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih in drugih nalog v zvezi z delom skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini ima skupščina občine sekretariat skupščine, ki ga vodi sekretar skupščine.
Pravice in dolžnosti sekretarja in sekretariata skupščine določa statut občine, ta poslovnik in poseben odlok skupščine občine.
VIII. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE
120.	člen
126.	člen
Delovno telo ima predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa. Predsednik daje pobude za obravnavanje zadev, za katere je pristojno telo; sodeluje s predsednikom skupščine, s predsedniki zborov in predsedniki drugih delovnih teles in s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe pri pripravljanju vprašanj, kijih bo delovno telo obravnavalo; pripravlja in sklicuje seje; predlaga dnevni red sej in jim predseduje; usmerja delo strokovne službe delovnega telesa; skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslov-nik ali odlok o ustanovitvi delovnega telesa.
127.	člen
Predsednika in večino članov delovnega telesa skupščine občine imenuje skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, dmge člane pa po predlogu družbenopolitičnih in drugih organizacij.
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in dmga stalna oziroma občasna delovna telesa.
121.	člen
Odlok o ustanovitvi komisij, odborov ali delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela.
122.	člen
Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in dmžbeno samozaščito,
—	komisijo za dmžbeno nadzorstvo,
—	komisijo za prošnje in pritožbe,
—	komisijo za zadeve borcev NOV,
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
—	komisijo za odlikovanja,
—	statutarno pravno komisijo,
—	komisijo za verske zadeve,
—	volilno komisijo,
—	komisijo za pregled samoupravnih aktov organizacij zdmženega
dela,
128.	člen
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delegacije, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo,'če to zahtevajo predsednik skupščine občine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor. Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ko jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine občine oziroma predsednik zbora.
129.	člen
Delovno telo ima pravico zahtevati od članov izvršnega sveta, izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti, krajevnih skupnosti, predstavnikov občinskih upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila, stališča in dmge podatke, ki jih potrebuje za delo.
130.	člen
Delovno telo lahko povabi na sejo člane delegacij, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ter tudi znan-
stvene, strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na sejah.
131.	člen
Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava, lahko opravlja delovno telo ankete in poizvedbe ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke ter stališča in mnenja.
132.	člen
Delovna telesa sodelujejo med seboj v zadevah skupnega pomena in imajo lahko skupne seje.
133.	člen
Strokovne in druge zadeve za delovna telesa opravljajo sekretariat skupščine občine in občinski upravni organi.
Delovno telo ima tajnika, ki ga imenuje skupščina občine istočasno, ko imenuje predsednika in člane delovnih teles.
Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo ali predsednik delovnega telesa.
IX.	DRUŽBENI SVETI
134.	člen
V obravnavo gradiv in aktov skupščine občine in njenih zborov, se vključujejo tudi družbeni sveti.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem politike, pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter obravnavajo načelna vprašanja v zvezi z izvajanjem določene politike in izvrševanja predpisov skupščine občine.
135.	člen
O pobudah in stališčih družbenih svetov se obveščajo delegati in zbori ter delovna telesa skupščine občine.
136.	člen
Zbor oziroma skupščinsko telo lahko odloži obravnavo določenega akta, dokler ne pridobi mnenja družbenega sveta.
X.	SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH
UPRAVNIH ORGANOV V DELU SKUPŠČINE OBČINE
1.	Izvršni svet
137.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za svoje delo in za delo upravnih organov za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine.
138.	člen
Zaradi zagotovitve medsebojnega sodelovanja skupščine občine, njeni zbori in delovna telesa obveščajo izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih odločitvah, stališčih in mnenjih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
Izvršni svet omogoča predsedstvu in delovnim telesom skupščine občine sodelovanje pri pripravah predpisov in drugih splošnih aktov ter drugih aktov v izvršnem svetu in v občinskih upravnih organih ter o poteku teh priprav obvešča skupščino občine in njene zbore.
Izvršni svet dostavlja osnutke in predlog odlokov ter druga gradiva za sejo skupščine občine in njenih zborov predsedstvu skupščine.
139.	člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles skupščine občine, kadar ta obravnavajo osnutek ali predlog predpisa ali drugega akta skupščine občine, ki gaje sam predlagal, oziroma, ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta.
140.	člen
Izvršni svet lahko predlaga pristojnim zborom skupščine občine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja oblikuje komisija, sestavljena iz delegatov pristojnih zborov skupščine občine na katerih bi izvršni svet razložil svoje stališče.
141.	člen
Izvršni svet seznanja skupščino občine z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja predpisov in z drugimi vprašanji u svoje pristojnosti.
142.	člen
Na sejah skupščine občine in njenih zborov predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles, lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in strokovne sodelavce občinskih upravnih organov.
143.	člen
Izvršni svet dostavlja predsedstvu skupščine občine gradivo za seje skupščine in zborov najkasneje 30 dni pred dnem, ki je s programom dela skupščine določen za seje skupščine in njenih zborov.
Gradivo, ki ga je izvršni svet predložil v obravnavo skupščine po roku iz prejšnjega odstavka, se uvrsti v obravnavo na naslednjo sejo skupščine oziroma zborov.
Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predloži skupščini, tudi imena svojih predstavnikov, ki jih je določil za sejo skupščine občine oziroma posameznega zbora in za sejo delovnega telesa.
144.	člen
Pred obravnavo posamezne zadeve na seji skupščine občine ali na sejah zborov lahko predstavnik izvršnega sveta poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni vsebino predlagane zadeve in stališča izvršnega sveta do obravnavanih vprašanj.
145.	člen
Izvršni svet obvešča skupščino občine oziroma posamezne zbore o svojem delu, o izvajanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter o izvajanju politike skupščine občine na njihovo zahtevo ali po lastni iniciativi, najmanj pa enkrat letno.
Izvršni svet poroča skupščini občine o svojem delu na skupnem zasedanju ali na seji zbora, v čigar delovno področje zadeva sodi.
Po obravnavi poročila zavzamejo pristojni zbori stališča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali ter mu določijo obveznosti za izvajanje politike, izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter dajo smernice za nadaljnje delo.
146.	člen
Do obravnave lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti, sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu dajo smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu; določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov aktov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so v nasprotju z ustavo, zakoni in statutom občine.
147.	člen
Vsak zbor skupščine občine lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Ce je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov in navede v obvestilu razloge zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
• 148.člen
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice. Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
149.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predlaganega odloka oziroma dmgega splošnega akta skupščine občine, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta. O vprašanju zaupnice, ki jo postavi izvršni svet, odločajo zbori na skupnem zasedanju.
150.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
151.	člen
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine občine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov.	s
152.	člen
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
153.	člen
Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešijo zbori dolžnosti vse člane izvršnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
154.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine.
O imuniteti članov izvršnega sveta odloča izvršni svet po predhodnem mnenju mandatno-imunitetne komisije družbenopolitičnega zbora.
155.	člen
Najmanj 10 delegatov v kateremkoli zboru skupščine občine lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanja, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine občine.
156.	člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči najkasneje v roku 15 dni po prejemu poročila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda.
Če izvršni svet ne pošlje poročila do poteka roka iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red prve prihodnje seje po poteku roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
157.	člen
Predstavnik delegatov, ki so vložili interpelacijo,ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
158.	člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
159.	člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave.
2.	Občinski upravni organi
160.	člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in organizacij:
—	da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo;
—	da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja;
—	da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles;
—	da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina občine, o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja;
—	da izdelajo predloge odlokov ali splošnih aktov iz svojega delovnega področja, ki jih sprejema skupščina občine;
—	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo, ali ki sojih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo skupščine občine oziroma zborov in njihovih delovnih teles.
161.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine oziroma njenega zbora, kakor tudi na seji delovnega telesa skupščine oziroma zbora, kadar ta razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa. Na seji skupščine oziroma njenega zbora ali na seji delovnega telesa skupščine dajejo predstojniki občinskih upravnih organov obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo.
Če se predstojnik upravnega organa seje ne more udeležiti, lahko določi, da se seje udeleži strokovni sodelavec iz tega upravnega organa.
162.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov poročajo na zahtevo skupščine in njenih zborov oziroma delovnih teles skupščine ali na lastno pobudo o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine, o delu upravnega organa, ki ga vodijo in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja.
Na zahtevo skupščine občine in njenega zbora so dolžni dati poročila iz prejšnjega odstavka tudi pismeno.
XI.	PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE
163.	člen
Zbori skupščine občine sprejemajo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja program dela za obdobje enega koledarskega leta.
S programom dela zbori določijo naloge in zadeve, ki jih bodo obravnavali ter roke obravnav.
Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, so sestavni del programov skupščine občine, kakor tudi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Komisije in druga delovna telesa sprejemajo programe dela s svojega delovnega področja na osnovi programa dela zborov skupščine občine.
V svoj program pa lahko vključijo tudi druge zadeve, ki se nanašajo na določanje in izvajanje politike z delovnega področja zbora.
Delovna telesa obvestijo o sprejetem delovnem programu pred-1 sedstvo skupščine občine.
164.	člen
Pri sestavljanju delovnega programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti, delegacij krajevnih skupnosti, konferenc delegacij, skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, komisij in drugih delovnih teles zborov, predsednika skupščine občine, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organov ter skupnosti.
165.	člen
Delovni program skupščine pripravi na podlagi predlogov, ki so jih dali predlagatelji navedeni v prejšnjem členu, predsedstvo skupščine občine.
166.	člen
Delovni program sprejemajo zbori praviloma v dvofaznem postopku. Pred začetkom obravnave predloga programa dela zborov, morajo biti zbori seznanjeni z izvršitvijo programa prejšnjega obdobja.
167.	člen
Program dela zborov skupščine se objavi v Delegatski tribuni (glasilu skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje).
XII.	AKTI SKUPŠČINE 1. Splošne določbe
168.	člen
Skupščina občine oziroma zbori sprejmejo odloke, dmžbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, odločbe, priporočila, sklepe in stališča in dajejo obvezne razlage svojih predpisov. Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
169.	člen
Odloke in druge akte ter odločbe sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Dmžbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča. ‘
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejmejo akte, kijih določi statut občine.
170.	člen
S priporočilom opozarja skupščina občine oziroma zbor na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje predpisov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.
S priporočilom se izraža stališče skupščine občine oziroma zbora glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena.
S priporočilom skupščine občine tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje v skladu z njihovimi nalogami in interesi.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in dmge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem na katera se priporočilo nanaša.
171.	člen
Sklepe sprejema skupščina občine oziroma zbor kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ah kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini občine.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina občine izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ah razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina občine po zakonu, statutu ali odloku.
Sklepe oziroma odloke, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini in sklepe o svojemu delu sprejemajo zbori in delovna telesa skupščine občine in zborov.
Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave osnutkov oziroma predlogov za spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanje drugih zadev z njihovega področja.
172.	člen
S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobudo za izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih aktov skupščine občine.
173.	člen
Priporočila, sklepe in stališča sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno oziroma samostojno.
174.	člen
Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, če je to z zakonom ali odlokom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja.
Družbeni dogovor ali samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine občine predsednik skupščine ali funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine občine.
Izvršni svet skupščine občine lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, družbenem planu ali na drug način izražena politika, ki jo je določila skupščina občine in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti skupščina občine.
175.	člen
Odloke, sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina občine podpisuje predsednik skupščine.
Odloke oziroma akte, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik skupščine.
Odloke, oziroma akte, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles skupščine občine in zborov, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
176.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine občine ter obveznih razlag odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine občine.
Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine občine ter obveznih razlag hrani sekretariat skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar skupščine občine. Za izdajo prečiščenega besedila odlokov in drugih aktov skupščine občine lahko skupščina pooblasti statu-tarno-pravno komisijo.
177.	člen
Odloki in dmgi akti skupščine občine ter obvezne razlage odlokov kot tudi popravki morebitnih napak v objavljenih besedilih le-teh se objavljajo v Uradnem listu SRS. Za objavo je dolžan skrbeti sekretar skupščine občine.
Sekretar skupščine občine daje na podlagi izvirnega besedila, sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oziroma obvezne razlage odloka.
Akti skupščine občine, za katere je določeno, da so tajni, se objavijo na način, ki je določen v teh aktih.
2. Splošne določbe v postopku za izdajo odloka
178.	člen
Odlok sprejema skupščina občine v dvofaznem ali enofaznem postopku. Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti
delavcev, delovnih ljudi in občanov, oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti.
Odlok se lahko izda v enofaznem postopku samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu občine, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče ali druge posebne potrebe občine.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih.
179 .člen
Sprejem odloka ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisije skupščine občine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem odloka ali splošnega akta, ki je v pristojnosti drugega zbora.
180.	člen
Pobuda za sprejem osnutka odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine občine in predsednikom pristojnih zborov.
Zahtevo za sprejem osnutka odloka oziroma predloga odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine občine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se pobuda za sprejem odloka, osnutek oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se pobuda, osnutek oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov.
Ko predsednik pristojnega zbora sprejme zahtevo za izdajo odloka, jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji zbora, če je zahteva tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o zahtevi odločati. V nasprotnem primeru pošlje predsednik zbora zahtevo za izdajo odloka pristojnemu delovnemu telesu skupščine občine in statutarno-pravni komisiji, da jo predhodno proučita in pripravita ustrezen predlog.
Ce pristojni zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, določi s sklepom način, kako naj se v smislu te zahteve izdela osnutek odloka. Sestavljalec osnutka odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnik predlagatelja, ki lahko na seji zahtevo obrazloži.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve za sprejem odloka o stališču, ki gaje sprejel v zvezi z zahtevo.
Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje delegacijam, delegatom v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošilja gradiva za seje zborov skupščine, najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo zbora.
Če osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine občine osnutek odloka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru.
181.	člen
Osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo komisije, pristojni družbeni sveti in ostala delovna telesa skupščine občine in zborov, ki so pristojna za področje, v katero sodi osnutek oziroma predlog odloka.
Predlog odloka obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi statu-tamo-pravna komisija.
182.	člen
Predlagatelj osnutka oziroma predloga odloka mora biti povabljen na sejo zbora. Za to skrbi sekretar skupščine občine.
Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma predloga odloka, v kolikor je to potrebno. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo osnutka oziroma predloga odloka, čeprav izvršni svet ni predlagatelj odloka.
pravnih določb ali tez. Osnutek odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev praviloma vsebuje:
—	oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom;
—	razlage, ki utemeljujejo potrebo po novem odloku oziroma po njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal;
—	načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju;
—	cilje, ki se želijo doseči;
—	poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev;
—	finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter viri in način zagotovitve teh sredstev;
—	materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane;
—	nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini;
—	druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine osnutka odloka.
184.	člen
Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij, pristojnem družbenem svetu, družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnemu zboru k osnutku odloka, odločijo pristojni zbori skupščine, da je odlok potreben, ali pa osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o teir sklepu. Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo praviloma na splošno obravnavo odloka, nato pa na obravnavo posameznih členov in tez.
185.	člen
Po končani obravnavi zbori s sklepom določijo stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošljejo predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Zbori s sklepom določijo tudi, v katerem pogledu je treba osnutek odloka spremeniti ali dopolniti, oziroma katere pripombe in smernice mora predlagatelj upoštevati pri izdelavi predloga odloka.
Zbori lahko tudi odločijo, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo, ki naj praviloma ne bi bil krajši kot 30 dni.
4.	Predlog odloka
186.	člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati zlasti:
—	kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka,
—	katerih stališč, mnenj in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel
—	in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka,
—	besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve,
—	finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev.
Predlog odloka praviloma obravnava tudi statutarno-pravna komisija.
187.	člen
Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnava njegovega besedila.
Predno zbor preide na načelno obravnavo, predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skupščine in zborov obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenja vsa vprašanja glede rešitve, ki jih vsebuje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odloka po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih.
3.	Osnutek odloka
183.	člen
Postopek za izdajo odloka se začne praviloma z osnutkom odloka. Osnutek odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki
188.	člen
Po končani načelni obravnavi zbor odloča praviloma o vsakem amandmaju posebej. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih.	^
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti.
189.	člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka; zbor pa lahko tudi odloči, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek odloka.
Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti in kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
Če zbor sklene, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi predlog odloka ter določi rok za njegovo obravnavo.
190.	člen
Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje oziroma stališče ah predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče.
5.	Amandmaji
191.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati odlok.
192.	člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
193.	člen
Amandma k predlogu odloka je treba praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka.
Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniku pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu in po potrebi statutarno-pravni komisiji.
Le-ti poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom svoje mnenje.
Predlagatelj amandmaja je lahko vabljen na sejo organov iz prejšnjega odstavka, mora pa biti povabljen na sejo zbora.
Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj 9 delegatov v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo.
Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen. Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava predloga.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma.
Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka.
Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga.
Če amandma ni vložen v 3 dneh pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka, se šteje, daje bil dan na seji zbora.
194.	člen
Predlagatelj odloka pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
195.	člen
Če pride v zvezi z amandmajem na seji zbora do različnih stališč, lahko zbor imenuje posebno skupino za proučitev amadmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja odloka. V skupini sodeluje predstavnik izvršnega sveta tudi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka.
Če skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena sodi v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zboru, dokler ne da k amandmaju stališča družbenopolitični zbor.
196.	člen
O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov predloga predpisa^ na katere se nanašajo.
Če je h kakšnemu členu predloga predpisa danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve. Če je ta amandma sprejet, se o ostalih amandmajih ne glasuje, če pa amandma, ki je bil dan prvi na glasovanje, ni sprejet, se glasuje o ostalih amandmajih po vrstnem redu, določenem po istem kriteriju.
Če je dan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o poznejšem amandmaju.
Če ni nobeden od amandmajev sprejet, se šteje, kot bi ne bilo nobenega amandmaja.
6.	Odločanje pri sprejemanju odlokov
197.	člen
Vsak zbor lahko odloča o osnutku oziroma predloga odloka le, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, odloči predsednik zbora.
198.	člen
Da bi za odločitev o osnutku oziroma predlogu odloka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverijo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora.
199.	člen
Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu osnutka odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov.
200.	člen
V primeru, da ne gre za vsebinsko pomembne odloke, lahko na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine občine ali zbora ali na pobudo predsednika skupščine občine, zbor skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnava in dokončno odloča o odloku tako, da združi obe fazi sprejemanja odloka, razen v primerih, ko statut občine določa, da mora biti odlok sprejet v dvofaznem postopku.
7.	Hitri postopek za izdajo odloka
201.	člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
202.	člen
Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
203.	člen
Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o predlogu, naj bo odlok izdan po hitrem postopku; zbor lahko pred obravnavo ah med obravnavo zahteva od pristojnega delovnega telesa, naj mu da svoje mnenje.
Ce predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
204.	člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
205.	člen
Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku, o razpravi in o zahtevi za sprejem osnutka oziroma predloga odloka.
8.	Sprejem odloka
206.	člen
Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma pristojna zbora ali zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori oziroma zbora ali zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeti v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
Predlog odloka je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora.
207.	člen
Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ati je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu.
208.	člen
Če predsednika pristojnih zborov ugotovita, da je bil predlog odloka izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu in v skladu s stališči dmžbenopolitičnega zbora, če je dmžbenopolitični zbor takšna stališča po statutu dolžan dati, obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji.
209.	člen
Če predsednika zborov ugotovita, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v dmgem zbom, ati če besedilo, v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči dmžbenopolitičnega zbora, zbori ati skupščina samoupravne interesne skupnosti nadaljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih.
210.	člen
Ponovna obravnava se prične po možnosti že na isti, sicer pa na prihodnji seji zborov po obvestilu predsednika zbora, ki je sprejel predlog odloka v drugačnem besedilu, kot je predlog predlagatelja. Obvestilo mora vsebovati točno formulacijo tistega dela besedila, ki je sprejeto drugače od predloga ter navedbe razlogov, zaradi katerih seje zbor odločil dmgače.
Ponovno obravnavo po sprejetem obvestilu prične drugi pristojni zbor (ati oba zbora oziroma skupščina SIS) z namero, da se ugotovi, če je možno spremeniti prvotno odločitev in sprejeti odlok v takem besedilu, kot je vsebovano v obvestilu po prejšnjem odstavku. O tem, kako se je zbor ponovno odločil predsednik zbora z navedbo razlogov obvesti predsednike ostalih pristojnih zborov.
Če predsednik zbora iz prvega odstavka tega člena prejme obvestilo, da drugi pristojni zbori niso sprejeti spremembe besedila v smislu njegovega obvestila, obravnava tudi ta zbor zadevo ponovno z namero, da ugotovi, če je možno spremeniti njegovo prvotno odločitev in s tem doseči izglasovanje v enakem besedilu z drugimi pristojnimi zbori. Po sprejetju odločitve predsednika zbora o tem obvesti predsednike ostalih pristojnih zborov.
211.	člen
Če se zbori ati zbori in skupščina SIS po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga odloka, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina SIS enako število članov.
212.	člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom.
Če se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti ati če zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora, skupščine SIS ali izvršnega sveta.
9.	Postopek za sprejem drugih aktov
213.	člen
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo predloga za sprejem odloka.
Po istem postopku se obravnavajo akti, ki jih enakopravno sprejemata pristojna zbora skupščine in skupščina samoupravne interesne skupnosti.
Pristojni zbori lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavali najprej kot osnutek nato pa kot predlog.
10.	Postopek za obvezno razlago odloka
214.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
215.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutamo-pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja.
Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da zahteva oziroma predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga zboru, da ga ne sprejme ter obvesti tistega, ki gaje dal.
216.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo in sprejmejo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje predloga odloka.
11.	Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom
217.	člen
Samoupravne in dmge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina občine ali da daje k njim svoje soglasje obravnava zbor v okviru svojega delovnega področja.
218.	člen
Samoupravni in drugi akt ter predlog izvršnega sveta obravnavata pristojno delovno telo zbora in statutamo-pravna komisija skupščine občine. Statutamo-pravna komisija pripravi o tem poročilo in predlog sklepa, da se da soglasje k samoupravnemu aktu oziroma da se potrdi.
219.	člen
Zbor najprej obravnava samoupravni ati dmg akt samoupravne organizacije in skupnosti in nato sklepa o soglasju k temu oziroma potrditvi. O odločitvi zbora se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost. Če je zbor zavrnil potrditev oziroma soglasje samoupravnemu ali drugemu aktu samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potrditve.
»
12.	Javna razprava o odloku
220.	člen
Pristojni zbor lahko v dogovoru s Socialistično zvezo delovnega ljudstva občine sklene, da se da osnutek odloka v javno razpravo, če zbor da osnutek odloka v javno razpravo s sklepom določi:
-	besedilo osnutka odloka, ki se da v javno razpravo;
-	delovno telo, ki bo spremljalo javno razpravo in o njej poročalo zboru;
-	rok, v katerem je treba opraviti javno razpravo.
221.	člen
Delovno telo poroča zboru o rezultatih javne razprave. Poročilo vsebuje mnenje in predloge iz javne razprave in stališča delovnega telesa o tfeh mnenjih in predlogih.
222.	člen
Ko sprejme poročilo delovnega telesa o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne razprave.
’ Delovno telo obvesti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zbor zavzel do mnenj in predlogov iz javne razprave.
XIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
1.	Splošne določbe
223.	člen
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj 9 delegatov, da se glasuje tajno.
Če so volitve javne, se glasuje z dvigom rok.
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnico.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu pomaga sekretar zbora in po potrebi dva ali trije na seji izvoljeni delegati.
Če se glasuje z glasovnicami, glasuje delegat za kandidata na ta način, da obkroži število pred njegovim imenom.
Glasovnica iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
224.	člen
Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsedujoči objavi, da je glasovanje končano.
Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic.
Rezultat glasovanja ugotavlja predsedujoči ter objavi za vsak zbor skupščine posebej število vseh delegatov v zboru, koliko je bilo delegatov navzočih, koliko delegatov je glasovnice oddalo, koliko jih je glasovalo za kandidata, koliko jih je glasovalo proti in koliko glasovnic je neveljavnih. Glasovnice, ki niso bile oddane, veljajo kot neveljavne.
225.	člen
Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov v zboru.
Kadar je več predlogov kandidatov za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru.
226.	člen
Če noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek, potem ko se predloži nov predlog kandidature.
227.	člen
Določbe tega poslovnika se uporabljajo za vse volitve, za katere je pristojen zbor oziroma zbori skupščine občine, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
Določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo tudi za postopek pri razrešitvah.
vn-i;	; ,■ 'it	•,	•:>	,Vf .
2.	Posebne določbe o postopku pri volitvah funkcionarjev skupščine občine
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine
228.	člen
Kandidata za predsednika skupščine občine predlaga občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidat mora biti delegat enega izmed zborov skupščine občine.
Predlog kandidature predsednika skupščine občine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka.
Predlog kandidature se javno objavi.
Predlog kandidature se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij, ki pošljejo delegate v zbor zdmženega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora hkrati s sklicem seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature še ustno obrazložiti.
229.	člen
Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine občine.
230.	člen
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v posameznem zboru. Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj 9 delegatov, da se glasuje tajno.
Kandidati za predsednika in podpredsednika so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora.
231.	člen
Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine občine.
232.	člen
Če niso bili izvoljeni kandidati za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine. Na ponovnih volitvah iz prejšnjega odstavka se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom.
Volitve predsednika in namestnika predsednika zbora skupščine občine
233.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora na svoji seji predsednika in namestnika predsednika zbora.
234.	člen
Kandidata za predsednika zbora predlaga občinska konferenca SZDL. Predsednika zbora se izvoli izmed delegatov zbora.
Kandidata za namestnika predsednika zbora predlaga občinska konferenca SZDL ali najmanj 10 delegatov ustreznega zbora.
Predlog kandidature mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka.
235.	člen
Volitve za predsednika zbora in namestnika predsednika so javne, če zbor ne sklene, da so tajne. Predsednik oziroma namestnik je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru.
Slovesna izjava
236.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine občine in predsedniki zborov slovesno izjavo:
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odno-
sov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.”
237.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine občine dasta slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zborov, predsedniki zborov pa pred zbori, ki jih volijo.
Imenovanje delovnih teles skupščine občine
238.	člen
Predsednika, namestnika predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles skupščine občine imenuje zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno.
Predsednika, namestnika predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles se imenuje s sklepom.
239.	člen
Kandidatno listo s kandidati za predsednika, namestnika predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles skupščine občine predlaga komisija za volitve in imenovanja. Predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj 10 delegatov v zboru. Predstavnik komisije za volitve in imenovanja, kakor tudi predstavnik skupine, ki je predlagala kandidata, imata pravico obrazložiti predlog.
Predlog kandidatne liste oziroma predlogi posameznih kandidatur se izročijo predsedniku skupščine.
Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred sejo, na kateri naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka seje.
Imenovanje sekretarja skupščine občine
240.	člen
Sekretarja skupščine občine imenuje zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno na predlog komisije za volitve in imenovanja.
3.	Volitve izvršnega sveta
241.	člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL po poprejšnjem kandidacijskem postopku.
Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine.
242.	člen
Glasovanje za kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine se opravi na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. To glasovanje je praviloma javno.
Glasovanje se lahko opravi, če je na skupnem zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora.
243.	člen
Po končanem glasovanju v vseh zborih skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika izvršnega sveta za vsak zbor posebej.
Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vsakega zbora.
244.	člen
Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku skupščine občine listo, ki obsega imena podpredsednikov in članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta naj skupščina občine imenuje za predstojnike upravnih organov.
K predlagani listi da komisija za volitve in imenovanja svoje mnenje.
245.	člen
Skupščina občine voli podpredsednike in člane izvršnega sveta ter imenuje izmed članov izvršnega sveta predstojnike upravnih organov, na podlagi predložene liste.
O listi se glasuje v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej.
Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora.
4.	Volitve in imenovanja pravosodnih organov
246.	člen
Volitve in imenovanja predsednika in sodnikov temeljnega sodišča, sodnikov sodišča združenega dela, imenovanje javnega tožilca in njegovih namestnikov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovih namestnikov, volitve sodnikov organa za kaznovanje prekrškov in drugih funkcionarjev se opravijo skladno z zakoni, statutom občine in tem poslovnikom. Če v navedenih predpisih ni določen predlagatelj, se volitve in imenovanja opravijo po izvedenem razpisnem postopku, če je ta predpisan na predlog komisije za volitve in imenovanja po poprejšnjem mnenju občinske konfemce SZDL.
5.	Imenovanje predstavnikov širše družbene skupnosti v organe
upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti
247.	člen
Če ustava, zakon ali akt občinske skupščine predpisuje, da se imenujejo kot delegati v organ upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti predstavniki družbene skupnosti, se ti delegati imenujejo na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Delegati organov upravljanja, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji poročajo o svojem delu.
XIV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI
248.	člen
Sodelovanje skupščine občine s Skupščino mesta Ljubljane, skupščinami drugih občin, Skupščino SR Slovenije in Skupščino SFRJ ter drugimi organizacijami in skupnostmi se uresničuje v skladu z določili XII. poglavja statuta občine, odlokom o delegiranju delegatov v Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije ter v skladu z določili poslovnika.
249.	člen
Zbori skupščine občine predstavljajo konferenco delegacij za Skupščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije.
Skupščina občine obravnava kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, usklajuje stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikuje stališča, pripombe, mnenja in predloge k posameznim vprašanjem, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
250.	člen
Kadar zbori skupščine občine obravnavajo kot konferenco delegacij zadeve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije, lahko le-ti zahtevajo, da pri njihovem delu sodeluje izvršni svet in da občinski upravni organi dajo svoja strokovna mnenja in stališča oziroma da pripravijo ustrezne informacije o stanju v občini na določenem področju.
251.	člen
Po končani obravnavi vprašanj iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščine SR Slovenije, pristojni zbori skupščine občine kot konferenca delegacij sprejmejo stališča, mnenja in predloge, ki jih po delegatu ali pismeno sporočijo pristojnim zborom Skupščine mesta Ljubljane oziroma Skupščini SR Slovenije.
XV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
252.	člen
Poleg s tem poslovnikom predvidenih oblik dela z delegati lahko pri uresničevanju delegatskega sistema sodelujejo skupščina občine in njena delovna telesa z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina občine zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles, pri strokovni pripravi predlogov odlokov in drugih aktov oziroma gradiv, s skupnimi sestanki in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
XVI.	SODELOVANJE SKUPŠČINE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
253.	člen
Skupščina lahko razvija pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah delovnih teles, z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov in javnih razprav ter z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
pravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene skupščina oziroma delovno telo ali zbor. Le-ti lahko sklenejo, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka.
Skupščina občine oziroma zbori in delovna telesa lahko tudi sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
257.	člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine in zborov, obvestila in poročila in magnetofonski zapisi o delu skupščine in zborov, delovnih teles in izvršnega sveta.
XVII.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE
254.	člen
Skupščina občine obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo uradno tajnost.
255.	člen
Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skupnem zasedanju, na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles, če ni sklenjeno, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
256.	člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov, na skupnih zasedanjih, na skupni seji zborov in na sejah delovnih teles in obveščati javnost o njihovem delu. Sekretariat skupščine je dolžan poskrbeti, da le-ti gradivo pravočasno prejmejo.
Na seji zbora, na skupni seji zborov, na skupnih zasedanjih oziroma na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja na seji tudi, kadar na njej raz-
258.	člen
O delu skupščine občine oziroma zborov obveščajo javnost predsednik skupščine občine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta, o delu posameznih upravnih organov pa predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
259.	člen
Ta poslovnik pri svojem delu smiselno uporabljajo tudi delovna telesa skupščine občine, v kolikor nimajo svojega poslovnika.
260.	člen
Obvezno razlago tega poslovnika daje predsedstvo skupščine občine.
261. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka:
OBRAZLOŽITEV
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na skupnem zaseda nju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora dne 25. junija 1979 obravnavala osnutek poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in ga dala v javno razpravo, ki je trajala do 31. julija 1979.
Pri pripravi predloga poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje smo upoštevali dane pripombe, razen naslednjih:
1.	pripombo izvršnega sveta skupščine občine na 224. člen osnutka poslovnika, da je javna razprava preveč zožena na dogovor s Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Te pripombe nismo upoštevali zato, ker je Socialistična zveza delovnega ljudstva najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi in občanov in kot taka enotna fronta vseh socialističnih sil, ki omogoča, da se v javno razpravo vključijo vsi delovni ljudje in občani;
2.	pripombo izvršnega sveta skupščine občine, da v osnutku poslovnika ni določil o imenovanju funkcionarjev upravnih organov. Pripombe nismo upoštevali zato, ker je imenovanje funkcionarjev upravnih organov že določeno z materialnim predpisom - Zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS ŠL 24/79) in odlokom o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni list SRS št. 15/79).
Sekretariat skupščine občine
ANALIZA
poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v I. polletju 1979
V prvem polletju smo analizirali periodične obračune sto-enajstin organizacij združenega dela, ki delujejo na območju občine.
I.	FINANČNI REZULTATI GOSPODARJENJA
v lo^ din
prvo oollatje prvo polletje _	1970____________15Z9_______Z_1
Celotni prihodak PorabiJana arodstvc Dohodek
Rasdeljenl dohodek
Rt. spon J eni čisti doh.
Ispubo
Za lop;e ekupaj
Denarna erodatva
Terjatv) do kupcev ekupaj
Chvisnoeti do dobaviteljev
ekupaj
Trajni viri posl.sredstev Krediti ia obr. sredstvu Krediti sa oen. sredstva Poprečno uporabljene posl. sredstva
8.503.458 6.326.672 P.261.786 2.259.637 1.571.754 5.038 2.352.125 • 908.973 849.7oo	11.199.891 8.253.085 ,2.946.8o6 2.949.793 2.084.338 12.636 2.81o. 047 810.360 1.725.432	13o,4 130.4 13o,2 130.5 132.6 250.7 119,4 89,1 203,0
705.599 5.617.772 982.226 1.275.422	1.252.630 6.555.949 1.541.808 1.727.o2o	159.4 S? 135.4
ll.205.P05	14.829.243	132,3
Gospodarstvo občine je v prvem polletju 1979 doseglo za 30 % viiji celotni prihodek, povsem sorazmerno so porasla porabljena sredstva in tako tudi dohodek. Izgube so v letošnjem polletju 2,5 krat vlije kot v lanskem polletju. Ob istočasnem zniževanju denar-nih sredstev v OZD so bistveno porastle obveznosti do dobaviteljev, terjatve do kupcev ter krediti za obratna sredstva, kar kaže na to, da se le likvidnost gospodarstva zmanjšala.
Vzgornjitabeli|navedeni finančni rezultati gospodarjenja so v veliki meri tudi rezultat gibanja cen. V letošnjem prvem polletju so se namreč v primerjavi z lanskim polletjem cene dvignile v kovinski industriji za 14 %, v elektroindustriji za 6 %, v kemični industriji za 22 %, v industriji gradbenega materiala za 18 %, v papirni industriji za 9 %, v živilski industriji za 13 %, ter cene v trgovini na drobno za 22 % in cene gostinskih storitev za 22 %.
Struktura celotnega prihodka glede na vrsto prihodkov se je nekoliko spremenila: za 12 % se je zmanjšal delež prihodkov od prodaje proizvodov in sedaj znaša 58 %, za 10 % pa se je povečal delež prihodkov od prodaje blaga in v letošnjem polletju znaša 25 % celotnega prihodka. Povečal se je delež prihodkov iz naslova skupnega prihodka in delež prihodkov iz udeležbe v skupnem dohodku. Kot rezultat poslabšanja gibanja v zunanjetrgovinski menjavi se je zmanjšal delež prihodkov od prodaje v tujini.
Struktura dohodka po področjih dejavnosti se ni spremenila. Še vedno ustvari največ (50 %) dohodka industrija, nato gradbeništvo ("24 %) in trgovina (13 %). Zadnje čase pa se počasi dviga delež dohodka finančnih in drugih poslovno tehničnih storitev, il. IZGUBE
V prvem tromesečju je izgubo izkazovalo dvaindvajset organizacij združenega dela v skupnem znesku 57 milijonov din, izgube so se do polletja zmanjšale za 78 % in jih izkazuje samo še pet organizacij združenega dela.
vseh pet organizacij združenega dela je imelo izgubo že v tromesečju, vendar se je v Žitu TOZD Pekatete izguba od tromesečja povečala za 124 %, v vseh drugih OZD se je izguba v polletju zmanjšala: v Žitu TOZD Tehnični obrati za 72 %, v Keminu za 60 %, v KTM Protektorju TOZD Protektiranje za 10 % in v GIP Obnovi TOZD Montažna gradnja za 45 %.
1.	žito TOZD Pekatete
2.	žito TOZD Tehnični obrati
3.	Kolinska TOZD Ketnin
4.	KTM Protektor TOZD Protektiranje
5.	GIP Obnova TOZD Montažna gradnja
2.419.904 din 582.484 din 1.248.414 din 3.438.227 din 4.946.738,din
Vse organizacije združenega dela so nastale situacije obravnavale na delavskih svetih in v zvezi s tem sprejele tudi ukrepe za odpravo izgube.
Po zagotovilih organizacij združenega dela v Žitu TOZD Tehnični obrati in GIP Obnova TOZD Montažna gradnja situacije niso problematične in konec leta izgub ne bodo izkazovali. V Žitu TOZD Pekatete in v Kolinski TOZD Kemin bodo eventuelno izgubo reševali v okviru lastne delovne organizacije. Izguba v KTM Protektor TOZD Protektiranje pa je zaradi večletnega pojavljanja že bolj problematična.
Vzrcriti izgub in ukrepi za odpravo izgub po posameznih organizacijah združenega dela
Kolinska TOZD Kemin
Izkazuje 1.248.413,85 din izgube zaradi nedoseženega dohodka m je v primeijavi s planirano izgubo večja za 14 %. TOZD dela na zastarelih napravah, ki zahtevajo visoke stroške vzdrževanja, onemogočajo pa povečanje kapacitet. Lociran je ob Šmartinski cesti, modernizacija proizvodnje na tej lokaciji zaradi pomanjkanja vode in prostorske omejitve ni možna. Poleg tega se v zadnjih letih pojavlja še vprašanje surovin, zaradi katerega prihaja tudi do izpada v prodaji tako na domačem trgu kot v izvozu.
Ker se težave pojavljajo že vrsto let (nerentabilno poslovanje kožne linije) TOZD Kemin sanira izgubo z dolgoročnimi ukrepi — z razširitvijo smolne linije in ukinitvijo kožne linije s 1. 1. 1980. Na tej lokaciji se bo gradila Tovarna gotove in polpripravljene hrane.
Žito TOZD Tehnični obrati
Izkazuje 582.484,25 din izgube. Poglavitni vzrok za nastalo izgubo je, da poslovanje v celoti še ni organizirano, saj je bila TOZD ustanovljena šele januarja 1978. Velik del izgube pa gre tudi na račun neplačane realizacije v znesku 1,3 milijona din.
Da bi izboljšali poslovanje so si zadali naslednje naloge: odprava ozkih grl v proizvodnji, zmanjšanje zalog materiala in poiskati večje možnosti realizacije izven delovne organizacije.
Žito TOZD Pekatete
Izkazuje 2.419.904,34 din izgube. Glavni vzroki so: nizke cene proizvodov, občuten porast cen surovin in velike proizvodne kapacitete v Jugoslaviji. Del izgube gre tudi na račun neplačane realizacije v znesku 786 tisoč din.
TOZD je v preteklosti sprejela že vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja, še bolj intenzivno pa so pristopili k realizaciji ukrepov po letošnjem tromesečju. Računajo, da bodo ukrepe realizirali v celoti do konca leta 1979 (znižanje stroškov, povečanje kapacitet za že obstoječe proizvode, poiskati dopolnilne dejavnosti, razširiti prodajno mrežo).
GIP Obnova TOZD Montažna gradnja
Izkazuje 4.946.738,30 din izgube. Predvidevajo, da ob koncu devetmesečnega poslovanja ne bodo izkazovali izgube. Izguba je nastala zaradi velikih zalog nedovršene proizvodnje in neplačanega prihodka.
KTM Protektor TOZD Protektiranje
Izkazuje 3.438.227,11 din izgube. Na pobudo delavcev TOZD je SDK pregledala obračun prvega tromesečja in ugotovila, da bi morala znašati izguba 3.807.624,82 din.
TOZD Protektiranje je izdelala sanacijski program, ki analizira vzroke za nastalo izgubo in predvideva ukrepe za odpravo nastale situacije. Sanacijski program seje začel že izvajati.
Vzroki zaradi katerih posluje TOZD z izgubo:
-	Zmanjšana proizvodnja (za 247 ton manj proizvodov kot lani), zaradi premajhne količine kvalitetnih karkas za obnavljanje.
-	Povečale so se cene surovin. Sl.l. 1979 so proizvajalci novih avtoplaščev dvignili cene svojih izdelkov. TOZD-u Protektiranje so bde odobrene nove cene proizvodov šele s 21.4.1979.
-	Slaba kvaliteta gotovih izdelkov (če bi dosegli enako kvaliteto kot v I. polletju 1978 bi bila izguba manjša za 661.504,64 din).
-	Nepravočasna nabava novih kalupov, zaradi katerega je prišlo do precejšnjega izpada količinske proizvodnje.
-	Zaradi dislociranosti proizvodnih obratov morajo zaposlovati večje število delavcev s tem večji stroški pri kadru in transportu, ki pa jih ni mogoče bistveno zmanjšati.
-	Povečale so se cene repromateriala (za 9,01 din pri kg tekalne površine, kar pomeni 1.396.500 din višji materialni stroški).
Program ukrepov za odpravo izgube:
-	Zagotoviti je potrebno nemoteno dnevno proizvodnjo potniških in tovornih avtoplaščev.
—	Organizirati proizvodnjo tako, da se ponovno doseže oz. preseže kvaliteta izdelkov 1978. leta.
—	Znižati materialne stroške, saj se v,letošnjem letu že pojavlja tendenca zviševanja materialnih stroškov (tekalna površina, karkase, transport, para, voda, elektrika itd.).
—	Zagotoviti potrebni repromaterial.
—	Ustvariti dohodkovne odnose med TOZD-i in DSSS.
—	Medsebojni odnosi v TOZD in DSSS niso najboljši, zato bo potrebno narediti gotove kadrovske premike, ki naj zagotovijo izvedbo sanacijskih ukrepov in okrepijo medsebojne odnose.
III.	DELITVENA RAZMERJA
Cisti dohodek, ki ga je v tem polletju ustvarilo gospodarstvo v znesku 2.084 milijonov din je za 32,6 % višji kot v istem obdobju lani. Udeležba čistega dohodka v celotnem prihodku je letošnje polletje ista kot lansko — 26,3 %.
STRUKTURA RAZPOREJENEGA ČISTEGA DOHODKA
					
prvo poli.	prvo-poll.-.		D > 1	e i	
70-	Z 7	.		I.poli.78	I.poll.7'	
osobni doh. l.o?3*722	1-378-059	128,3	68,3	66,1	96,8
ckupnu por. v TOZD	155*042	2lO.C86	135,5	9,9	lo,l	lo2,o
rozčiritov in izboLjč. mut. o&u. ''.ola.	295*952	/ 451.022	146,6	18,7	20,7	no,?
ar;'1ufcv3 rezerv 49.o)0	65-170	138,9	3,1	3,1	loo
ckupaj razporejen Čisti dohodek 1.571*754	2.084.338	132,6	loo	loo	loo
Iz strukture razporejenega čistega dohodka se vidi, da je glede na polletje lanskega leta upadel delež sredstev za osebne dohodke za 3,2 % medtem ko je delež sredstev za razširitev materialne osnove dela raste za dve strukturni točki oziroma za 10,7 %. Gledano nominalno so sredstva za osebne dohodke rastla počasneje (28,3 %) kot pa čisti dohodek (32,6 %) in sredstva za razširitev materialne osnove dela (46,6 %).
Še vedno dosegajo najhitrejšo rast druge oblike porabe (čeprav imajo manjše deleže v bruto dohodku) kot npr. del za delovno skupnost 37 %, del za LO in DSZ 140 %, članarine 72 % in plačila za bančne storitve 53 %.
STRUKTURA BRUTO DOHODKA
	I-VI 1978	Delež	I-VI 1979	Delež	Indeks
dal za nito OD dol za skupno pcrabo	747.511 '155*042	29,4	961.886	29,3	128,7
v TOZD		6,1	21o.o86	6,4	135,5
skupoj:	902.353	35,5	1.171.972	35,7	129,9
del dohodku zo					
skupno porabe 01 dohodka za	143.796	5,7	152.365	4,6	lo6,c
anlcčno porabo	45.89c	1,7	45.224	1,3	98,5
d}l za sk.in spl.por. ket davki in prisp^ _ iz OD	326.411	12,9	416.173	12,7	127,5
skupaj 1	514.c97	2c,3	611.762	18,6	119,0
dol za razširj.repred. d sl za druge namom	7c8.?05	27,9	945.005	28,7	133,1
(obresti od kr;ditx.v, s združena sredst.,zu LO	16				
in DSZ, za varstvo ckclja	415.105	16,3	560.973	17,c	13-5,1
P rut c dohedjk	2.539.836	luc	3.287.712	loo	129,4
Iz zgornje tabele vidimo, da je v prvem polletju 1979 del bruto dohodka za razširjeno reprodukcijo porastel za 33,1 % kar je nekoliko več kot pa bruto dohodek (29,4 %). Masa neto osebnih dohodkov je porastla za malenkost manj kot pa bruto dohodek; če pa gledamo skupaj osebno porabo in del dohodka za skupno porabo v TOZD pa je ta oblika porabe narastla za 29,9 % torej nekoliko več, kot pa bruto dohodek v celoti. Tudi letos je skupna in splošna poraba svojo rast umirila na 19 % — največ so porastli davki in prispevki iz osebnih dohodkov — za 27,5 %; del dohodka za splošno porabo pa je celo malenkostno upadel.
IV.	OSEBNI DOHODKI
Občinsko gospodarstvo je konec prvega polletja zaposlovalo za 5,2 % več delavcev kot v istem obdobju leta 1978 in sicer 22.856.
Povprečni izplačani neto osebni dohodek na delavca v gospodarstvu se je povečal za 20 % in je znašal 6977 din. Pri upoštevanju porasta življenjskih stroškov za 23,4 % sledi, da realni osebni dohodki padajo.
Gibanja zaposlenih, poprečno izplačanih neto osebnih dohodkov in produktivnosti
	štev.zaposl neseca I.poli.78	.konec I.pc-11.79	Indaks por.	Dcs.dch.na z&posl. I.poli.78 I.poll		Indaks por.	Poprečni izplač. r.atc ID na dalav. I.pčol.78 I.poli.79		Indeks porasta
Industrija	lc-574	11.029	lc-4,3	107.421	132.131 1	123,0	5682	6Clo	120,3
Kmetijstvo	253	285	112,6	-112.090	146.635	13c,8	592c	814?	137,6
Gradbeništvo	5-603	6.085	lo8,6	96.9oc	116.137	119,9	5767	6860	119,o
Promet	3-c72	3-275	lo6,6	96.845	116.541	12c,3	6o28	74o3	122,8
Trgovina	1.042	1. c 34	99,2	124.054	164.113	132,3	6033	7182	119,o
Gostinstvo	266	247	92,8	60.842	8o.c81	131,6	4613	5935	128,7
Obrt	337	331	98,2	77.234	103.928	134,6	6cl6	7192	119,5
Stan. in kom. dejavnosti	57	55	96,4	36.281	69-3o9	191,0	5038	6088	12c,8
Fin. storitve	5o4	515	lo2,l	165-829	255.705	154,2	6688 )	8613	128,8
Gospodarstvo :	-21.708	22.856	lo5,2. Ic4.191		128.929	123,7	5815	6977	12o,o
Od povprečnega izplačanega neto osebnega dohodka na delavca odstopajo navzgor: kmetijstvo, promet, trgovina, obrt in finančne storitve. Nižje osebne dohodke pa imajo področja: industrija, gradbeništvo, gostinstvo, stanovanjska in komunalna dejavnost.
Osebni dohodki glede na resolucijo v družbeno-ekonomski politiki SR Slovenije
Konec polletja 1979 je triinštirideset organizacij združenega dela presegalo sredstva za osebne dohodke po merilih resolucije. Največja preseganja izkazujejo:
Organizacije združenega dela	Indeks porasta dela čistega doh. za osebne dohodke	Indeks porasta doseženega dohodka	Razlika v porastu
Elektroobnova	186,8	119,9	66,9
Eurošped	110,3	64,5	45,8
POZD Etiketa	124,1	83,9	4o,2
Petrol TOZD Avtopark delavnica	151,o	114,1	36,9
Gradis TO ZD Železokrlvnica	133,o	98,4	34,6
Scena	121,2	86,8	34,4
KTM Protektor TOZD GT1	141,7	114,2	27,5
Gradis TOZD Strojno prom. obrati	146,4	121,0	25,4
Toplarna	127,3	lo2,3 - —	25,o
dejevnoet	171,0	148,8	22,2
Glede na resolucijo presegajo osebne dohodke tildi organizacije združenega dela, ki izkazujejo v tem polletju izgubo (razen Žito TOZD Tehnični obrati).
Iz primerjave rasti dela čistega dohodka za osebne dohodke in rasti akumulacije lahko vidimo, da osebni dohodki rastejo počasneje le v eni organizaciji združenega dela (Eurošped). Slabi rezultati so doseženi tudi, če primerjamo porast zaposlenih in osebnih dohodkov s porastom akumulacije na zaposlenega (razen v Eurošped).
Ob primerjavi porasta zaposlenih in dela čistega dohodka za osebne dohodke na zaposlenega z doseženim dohodkom na zaposlenega, lahko ugotovimo, da porast zaposlenih in osebnih dohodkov vomenjenih organizacijah združenega dela, ni doprinesel k večjentu porastu dohodkov
V.	KAZALCI USPEHA GOSPODARJENJA V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
Mercator TOZD Hladilnica Zalog Evrošped
3,7
13
Poprečja
Stopnja akumulativno sposobnosti
I-VI 1978 I-VI 1979 Ind.
Stopnje reproduktivne sposobnosti
I-VI 1978 I-VI 1979 Ind
industrijo	4,0	4,0	loo	6,4	6,o	95.7
krostijstvo	4,5	4,2	95,5	6,6	6,5	95,4 95,2
gridb-miStvo	5,o	4,7	94,o	8,5	8,1	
prornit	2,4	5,2	155,5	5,5	6,6	124.5 127,0 105.6
trgovina	4,1	•	5,5	129,2	4,8 , 8,} 4,1	6,1	
gostinstvo	5,6	6,5	116,0		8,6	
obrt	2,6	5,6	2oo,o		7,1	175,1
finančni in posl. storitve	2,8	4,0	142,8	5.5	4,4	125,7
gospodarstvo	5,9	4,2	lo7,6	6,5	-6y4—	-t0T75"
Kazalci gospodarjenja — stopnja akumulativne sposobnosti in stopnja reproduktivne sposobnosti kažejo, da se je uspešnost gospodarjenja v letošnjem polletju napram lanskemu nekoliko popravila. Rentabilnost gospodarjenja se je dvignila za 7,6 % od stopnje 3,9 na 4,2 vendar taka stopnja še vedno kaže na zelo neakumulativno oz. nerentabilno poslovanje.
Sredstva za reprodukcijo so sicer v absolutnem znesku porastla za 33 % vendar pa so v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi porastla samo za 1,5 %.
Po področjih izkazuje največjo rentabilnost gostinstvo, ter obrt, kjer se je rentabilnost napram lanskemu polletju zelo popravila predvsem zaradi uspešnejšega poslovanja v Mizarstvu in tesarstvu Zadobrova in Pohištvenem mizarstvu.
V gradbeništvu je rentabilnost padla, ker je padla v skoraj vseh OZD razen v Tehniki TOZD Železokrivska dejavnost in TOZD Strojni obrati, v Zidarju Kočevje TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, v Obnovi TOZD Gradbeni obrati ter v Obrtnem podjetju Moste.
Nižjo stopnjo rentabilnosti (akumulacija proti povprečno uporabljenim poslovnim sredstvom) kot gospodarstvo v povprečju izkazuje naslednjih 34 organizacij zdmženega dela
Toplarna
Saturnus TOZD Tov. embalaže Žito TOZD Tehnični obr.
ŽG Centr. del. TOZD Za vzdrž. lokomotiv KTM Protektor TOZD Al sulfat Julon
Totra TOZD Izdelki iz plas. mas.
Papirnica Vevče TOZD Tehn. papir Papirnica.Vevče TOZD Grafični papir Papirnica Vevče TOZD Blag. prom.
HP Kolinska TOZD Kemin Totra TOZD Pozament. izdelki KTM Prot. TOZD Protektiranje KTM Prot. TOZD GTI Žito TOZD Mlini Žito TOZD Pekatete Emona Mesna ind. Zalog SGP Zidar Kpčevje TOZD Gradbeni sekt. Lj.
GIP Gradis TOZD Železok.
Obloga slikoplastika GIP Obnova TOZD Mont. gr.
SGP Pionir TOZD Gradb. sek. Lj.
Sap Viator TOZD Turbus Petrol Avtopark delavnice Vektor
GIP Megrad TOZD Strojni obr.
Sap Viator TOZD Ceprom GIP Obnova TOZD Servisni obr.
Sap Viator TOZD Globus Jugotekstil TOZD ONA—ON Sap Viator TOZD Servo meh. obr.
POZD Etiketa
0,5
3.3 0
1.5 0,4.
2.5
2.4 2,0
1.5 0,4
0
2,0
0
1.4 1,8
0
2.4
3.9
3.4
1.5 0 0
1,7
0,7
2,4
0,5
0
1,7
0,5
1,3
2.9
3.9
V teh štiriintridesetih organizacijah so vse organizacije združenega dela, ki imajo izgubo in imajo stopnjo rentabilnosti enako nič: Žito TOZD Pekatete, Žito TOZD Tehnični obrati, HP Kolinska TOZD Kemin, KTM Protektor TOZD Protektiranje ter GIP Obnova TOZD Montažna gradnja. Poleg teh OZD, ki imajo izgubo tudi SGP Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana ter SAP—Viator TOZD Ceprom nista dosegla nobene akumulacije in izkazujeta stopnjo rentabilnosti nič.
Med zgornjimi dvaintridesetimi OZD je nekaj takih, ki so rentabilnost poslovanja v primerjavi z lanskim polletjem nekoliko popravile, čeprav še vedno ne dosegajo zadovoljive stopnje rentabilnosti (kot naprimer Julon,' Totra TOZD Pozamenterijski izdelki, SGP Zidar TOZD Gradbeni sektor, Sap-Viator TOZD Turbus SAP-Viator TOZD Servo mehanični obrati in Evrošped).
Rentabilnost poslovanja pa je opazno upadla pri naslednjih OZD: Toplarna, KTM Protektor TOZD Al sulfat, KTM Protektor TOZD GTI, GIP Gradis TOZD Železokrivnica, Petrol—Avtopark delavnica ter POZD Etiketa).
Višje stopnje rentabilnosti nad 6 % pa izkazujejo:
Saturnus TOZD Orodjarna in vzdržev.
Saturnus TOZD Avtooprema
Arbo
Teol
Olma
Papirnica Vevče TOZD Veta Velana
Žito TOZD Pekama
Žito TOZD Razvoj inženiring
Indov
Žito TOZD Šumi Tiskarna Jože Moškrič Scena
KOTO — Koteks Tobus TOZD Koprod Veterinarska postaja Posavje GP Tehnika TOZD Tesarska dejav.
GP Tehnika TOZD Železokriv. dej.
GP Tehnika TOZD Strojni obrati GIP Gradis TOZD Biro za projektiranje GIP Gradis TOZD Strojno prom. obrati ŽG Gradb. podj. TOZD Nizkogradnje Elektroobnova
GIP Gradis TOZD Kovinski obrati Obrtno podjetje Moste Pleskarstvo
Emona Blagovni cent. TOZD Transport
BTC TOZD Pretovor
BTC TOZD Javna skladišča
Kmetijska zadmga Dobrunje
Emona Blag. center TOZD Centromerkur
BTC TOZD Restavracija
Mizarstvo Moste
Pohištveno mizarstvo
Emona TOZD Elektronski center
7,9
11,6
8,2
7.5 10,9 20,8
7,2
6,0
34,0
8,1
11.3
9.1
6.2
7,3
11.5 8,8 6,5 8,1
11,1
7,3
7.7
9.0
7.1
24.4 21,0
7.2
7.2
6.2
15.4
6.7 153
7,3
8,2
30,8
VI.	INVESTICIJE
Organizacije zdmženega dela so v prvem polletju 1979 formirale za 33 % več sredstev za reprodukcijo oz. 943 milijonov din. Ko smo od teh sredstev odšteli sredstva za rezervne sklade in sredstva za že zapadle anuitete ter anuitete, ki jih bo I potrebno plačati v prihodnjem letu ie ostalo prostih sredstev za investicije samo še 48 % oz. 454 milijonov din, kar je nominalno za 29 % več kot v istem obdobju lanskega leta.
VLAGANJA VIVESTICIJE
iuduoVriJa
km y':iJatvo
gradPenifitvo
prumat
trgovina
eodtlnutvo
0l>rt
sten. ):oji. daj sv. Fin.in posl. tab. storit vi
gospodo:atvo
Vl&eando v n id 1-iton .I-VI 1978	invostioijo Ind. I-VI 1979		Osnovna sredstva dana v uporabo usd letov I-VI 1970 I-VI 1979 Ind.	
n?:S 55-965 !:!}! 62 m	257-788 5.4oo 158.697 90.759 lo.254 617 29o 58	215.5 loo 257 440,2 281.6 15:1 11,9	41.886 5.291 58.544 20‘^ 565 575 485	- 111.526 288,8 75.79o 555,1 5.446 492,8 874 154,8 115 5o,4 58 11,9
lo.521	14.165	157,2	528	1.815 5*5,8
214.544	518.028	241,4 lo?.146		256.57o 259,4

Tekom leta 1978. smo ugotovili upadanje investicijske dejavno-	so se letošnje polletje povišala za 139 %. Največji delež v investi-
sti. V prvem polletju pa je investiranje bistveno porastlo; indeksi so	ranju zavzema industrija: 50 % vseh investicij v teku in 23 % vred-
tako visoki deloma tudi zaradi nizke osnove v letu 1978. Vlaganja v nosti osnovnih sredstev danih v uporabo med letom, investicije so porastla za 141% osnovna sredstva dana v uporabo
INFORMACIJA
o vključevanju OZD občine v zunanje trgovinsko menjavo
______________________________________V
1.	Izvozno-uvozno gibanje v prvem polletju 1979
Gospodarstvo občine — predvsem pa predelovalna industrija je v veliki meri vezano na uvoz surovin. Od skupno 111 organizacij združenega dela je skoraj polovica takih, ki uvažajo in četrtina takih, ki tudi izvažajo.
Največji izvozniki so:
% delež v celotnem izvozu
Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme	12,6
Papirnica Vevče	23,4
Kolinska TOZD Tov. hranil	7,6
Kolinska TOZD Kemin	3,3
KOTO — Koteks Tobus TOZD Koprod	7,8
Intertrade TOZD Zastopstva tujih firm	12,7
Sap TOZD Globus	7,4
Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas	2,3
Emona Mesna ind. Zalog	3,7
Zgornjih devet organizacij združenega dela realizira kar 81 % celotnega izvoza gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje.
Največji uvozniki so:
% delež
uvoza v celotnem uvozu
Saturnus TOZD Tovarna embalaže	20,7
Julon	6
Teol	8,3
Papirnica Vevče	19,6
Kolinska TOZD Tovarna hranil	4,8
Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil	5,6
Emona Blagovni center TOZD Prehrana	7,3
Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas	3,3
Velana	3,2
» Tudi uvoz je koncentriran na zgornjih devet organizacij združenega dela, ki realizirajo 79 % vsega uvoza v občini.
V prvem polletju leta 1979 so organizacije zdmženega dela v občini Ljubljana Moste-Polje izvozile za cca 278 milijonov din (oz. 47 % realizacija izvoza glede na letne načrte OZD). V istem obdobju je bil uvoz 2,7-krat večji kot izvoz in je znašal cca 745 milijonov din (42 % realizacija glede na letne načrte OZD). Razmerje izvoz— uvoz seje tako poslabšalo od 1:2 za leto 1978 na 1:2,7.
Še vedno je večina zunanjetrgovinske menjave realizirano z zahodnimi državami (izvoz 66 %, uvoz 82 %). Občinsko gospodarstvo oz. predvsem industrija (ki opravi kar 72 % vsega izvoza in 89 % vsega uvoza), je vezano na uvoz reprodukcijskega materiala in surovin saj ta uvoz pomeni kar 93 % celotnega uvoza.
Struktura uvoza po državah
zahodne države	82	%
vzhodne-evropske države	10	%
države v razvoju	7	%
Struktura uvoza po namenu repromaterial, surovine in
rezervni deli za tekoče vzdrževanje	93	%
investicijska oprema in rezervni deli
za investicijsko vzdrževanje	6	%
storitve	1	%
Struktura izvoza po državah:
zahodne države	66	%
vzhodno evropske države	15	%
države v razvoju	19	%
Struktura izvoza po namenu
široka potrošnja	34	%
repromaterial, surovine in
rezervni deli za tekoče vzdrževanje	31	%
investicijska oprema, rezervni
deli za investicijsko vzdrževanje	6	%
višje oblike menjave	4	%
storitve	25	%
Negativni saldo med uvozom in izvozom znaša cca 467 milijonov din. Največje negativne salde med izvozom in uvozom imajo v naslednjih organizacijah združenega dela:
		Absolutni znesek primankljaja v mio din	% delež v celotnem pri-monkljaju	Razmerje Izvoz -uvoz i		% uvoza glede na letni načrt
X.	Saturnus TOZD Tov. embalažo	14o	25,2	i	i 23	S
2.	ronirnica Vevče	81	14,4	i	: 2	
5-	T»ol	60	lo,7	i	i 28	59
4.	Emona Blagovni center TOZD Prehran .a 55		9,7	s orno	uvaža	72
1.	Julon	42	7,5	i i	: 2o	13 (57)
-4-r—Enron t-Agroemona Tov. ov.onih krmil	42			7,5	ecmo uvaža		37
7.	Vi) r.nc	19	3,3	1 :	s 4	23
d. 9.	Tetro TOZD Izdelki plastičnih mas Indoc	iz 17 16	3,1 2,8	1 1	i 3 : 13	75 56 ■
le.	Kolinske. TOZD Tov. hicnil	14	2,7	1	i 2	26
Zgornjih deset organizacij združenega dela realizira kar 87% celotnega primankljaja, ki brez pokrivanja s presežkom znaša 560 milijonov din.
Pomembnejši pozitivni saldo med izvozom in uvozom imajo samo	1
v mio din
Intertrade TOZD Zastopstva tujih firm	35
Sap-Viator TOZD Globus	19
Saturnus TOZD Avtoopreme	17
KOTO - Koteks Tobus TOZD Koprod	j 5
2.	Posledice ukrepov za približevanje uvoza uvozu, ki ga dovoljuje načrtovana plačilna bilanca Slovenije v nekaterih OZD
V prvem polletju je prišlo do večjih odstopanj od predvidene plačilne bilance SFRJ in projekcije plačilne bilance SRS. Glede na to je bil sklenjen medrepubliški dogovor o začasnih ukrepih pri omejevanju plačevanja uvoza blaga. Skupščina SIS za ekonomske odnose s tujino je zato že v maju in juniju sprejela nekatere ukrepe, ki niso dali zaželjenih rezultatov. Zato je skupščina SISEOT na seji 15. 8. 1979 sprejela sklep o mesečnem usklajevanju dinanike izvoza in uvoza in mesečnem usklajevanju sprejemanja prijav o sklenjenih poslih uvoza do konec leta 1979.
Predvidene uvozne restrikcije glede na sklep skupščine SISEOT o sprejetju načrta za približevanje izvoza uvozu, ki ga dovoljuje plačilna devizna bilanca republike bodo gospodarstvo občine — predvsem pa predelovalno industrijo, ki je v veliki meri vezana na uvoz surovin precej prizadeli.
Organizacije združenega dela, ki so že dobile odobrene prijave za uvoz bodo morale za uvoz ponovno pridobiti soglasje po pogojih oz. v mejah, ki jih določajo absolutne kvote uvoza in mesečna dinamika uvoza do konec leta 1979, ki jo je določil SISEOT. a) Organizacije združenega dela, ki so vezane na uvoz surovin, ki so naftni derivati
f
Surovine na bazi naftnih derivatov so se v letošnjem polletju podražile za 30—40 % ali pa ponekje celo 60—80 %. Stoodstotno je na uvoz surovin vezan Julon, petdeset odstotno Totra TOZD izdelki iz plastičnih mas, manj pa Teol, Arbo in Izolirka. Julon je dovoljeno absolutno kvoto uvoza že izrabil in bo v primeru, da se mu ne dovoli dodaten uvoz prisiljen proizvodnjo ustaviti. Totra predvideva, da bo letni plan proizvodnje dosegla le 50-60 odstotno ob sedaj izračunani dovoljeni kvoti uvoza in ob vseh drugih optimalnih pogojih. Teol bo proizvodnjo preusmeril na izdelke, ki ne vsebujejo toliko uvoženih surovin. Arbo je dovoljeno kvoto uvoza surovin porabil že v aprilu in predvideva, da bo prenehal proizvajati, če mu na nek način ne bo omogočen uvoz nad določeno kvoto.
b) OZD, ki uvažajo manjši delež surovin
Emona—Tovarna močnih krmil uvaža cca 15 % vseh surovin in to ribje moke in soje, ki se v Jugoslaviji ne proizvaja.
Velana predvideva, da ji bo glede na dovoljeno kvoto uvoza manjkalo približno 15 % surovin in bo po mesecih določena dinamika verjetno povzročila motnje v proizvodnji.
Indos uvaža nekaj elektronskih sestavnih delov brez katerih končna proizvodnja ni možna, vendar od julija naprej ni dobil nobenih zaprošenih soglasij za uvoz.
V	Kolinski je tudi izvoz izdelkov vezan na uvoz surovin je tako možno, da se bo z omejevanjem uvoza posredno zmanjšal tudi izvoz.
V	Indosu uvažajo predvsem umetne ovitke, Jti se v Jugoslaviji ne proizvajajo. Zmanjšanje uvoza bo imelo za posledico manjšo proizvodnjo, ki pa bo vplivala tudi na živilsko proizvodnjo.
Papirnica Vevče uvaža v glavnem celulozo iglavcev, ki je v Jugoslaviji ni. Doslej je to celulozo uvažala iz Sovjetske zveze, letos pa bo morala zaprositi za dovoljenje za uvoz iz zahodnih držav, ker je bila dobava iz Sovjetske zveze ukinjena zaradi težav v proizvodnji.
Satumust TOZD Tovarna embalaže uvaža približno 40—50 % vseh surovin. Delo pokrije uvoz z izvozom v TOZD-u Tovarna avto-opreme, vendar ne v celoti, ker Tovarna avtoopreme izvaža predvsem na vzhodno klirinško področje, ki ne prinese enakih uvoznih pravic.
3.	Ugotovitve
1.	V organizacijah združenega dela ugotavljajo, da so zadnji restriktivni ukrepi neselektivni; ni namreč bistvene razlike pri omejevanju uvoza blaga široke potrošnje in reprodukcijskega materiala, prav tako ni selektivno omejen uvoz blaga, ki se doma proizvaja in uvoz blaga, ki se ga pri nas ne proizvaja (velika večina prizadetih OZD uvaža repromaterial kateremu je primarna surovina nafta).
2.	Tako velikemu nominalnemu povečanju uvoza je krivo predvsem skokovito povečanje cen na svetovnem trgu — spet predvsem surovinam iz naftnih derivatov. Tako ugotavljajo v nekaterih OZD, da so sicer, če gledamo nominalne zneske, uvozili res več, vendar pa to hkrati pomeni tudi manjšo količino.
3.	Omejitve uvoza bodo sigurno vplivale na zmanjšanje proizvodnje in nedoseganje planiranih ciljev.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 58. seji, dne 28. avgusta 1979, obravnaval analizo poslovanja OZD občine v prvem polletju 1979, informaciji o: OZD, ki v tem obdobju poslujejo z izgubo in vključevanju OZD občine v zunanjetrgovinsko menjavo ter ugotovitve in stališča Odbora IS za gospodarstvo k obravnavanem gradivu. Sprejel je naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo:
1.	Analizo poslovanja OZD občine Ljubljana Moste-Polje v prvem polletju 1979, katere sestavni del je informacija o OZD, ki v tem obdobju poslujejo z izgubo
in
2.	Informacijo o vključevanju OZD občine v zunanjetrgovinsko menjavo,
pri čemer izpostavlja:
- Ponavljajoča se izguba v Kemični tovarni Moste TOZD Protekti-
ranje narekuje oblikovanje posebne delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov s področja gumarstva ter predstavnikov: Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Občinskega sindikalnega sveta, Razvojno gospodarske skupnosti, Kemične tovarne Moste in izvršnega sveta, ki bo pregledala in preučila dolgoročni proizvodni in prostorski program razvoja Kemične tovarne Moste.
Kadrovsko zasedbo delovne skupine predlaga Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj na 59. seji izvršnega sveta dne 4. septembra 1979.
—	Izgube v ŽITU TOZD Pekatete je potrebno analizirati v odnosu na celotno delovno organizacijo ŽITO in z dopolnitvijo proizvodnega programa sanirati ponavljajočo se izgubo.
—	Rast osebnih dohodkov je tekoče spremljati glede na merila Resolucije o družbeno ekonomski politiki SR Slovenije. Ob zaključku 9-mesečnega poslovanja Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom analizira organizacije združenega dela, ki presegajo sredstva za osebne dohodke glede na resolucijo.
Komite za družbene dejavnosti pripravi analizo gibanja sredstev za osebne dohodke v prvem polletju 1979 za OZD iz negospodarstva.
—	Izvršni svet obvesti OZD občine, ki se vključujejo v zunanjetrgovinsko menjavo, o rezultatih zunanjetrgovinske menjave v prvem polletju 1979.
Rezultati polletne zunanjetrgovinske menjave kažejo na veliko odvisnost gospodarstva občine, predvsem predelovalne industrije, od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Zato bo potrebno dolgoročno in razvojno usmerjati gospodarstvo v nadomeščanje uvoznih surovin z domačimi, pa čeprav z izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti.
Izvršni svet bo tekoče spremljal gibanja v zunanjetrgovinski menjavi ter skupaj z OZD, pri katerih bo zaradi uvoznih restrikcij prišlo do večjili zastojev v proizvodnji, v okviru možnosti sodeloval pri razreševanju problemov, o primerih sistemske ne-selektivnosti in togosti ukrepov, ki zavirajo večji porast izvoza nekaterih OZD občine (n. pr. Kolinska, Žito—izvoz sladkorja), pa bo obveščal samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ
^_________________________________________________________J
BELEŽKE:
INFORMACIJA
o zaposlovanju za I. polletje 1979
___ 	_ akupaj	___ _ gospodarstvo _ _ negospodarstvo
31.12.1978	26193	23893	2300
30.4.197»	26678	24334	2344
Podatke za polletno informacijo o zaposlovanju smo dobili) iz temeljnih organizacij zdmženega dela in drugih.organizacij združenega dela.
Snjernice za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana j^Moste-Polje za obdobje 1976—1980 vsebujejo v letu 1979 glede zaposlovanja sledeče določilo:
Zaposlovanje se bo v letu 1979 povečalo po stopnji 2 % — 2,5 %, pri čemer bo združeno delo V z boljšo organizacijo,' dela omejilo nesorazmerno naraščanje neproizvodnega kadra v gospodarstvu in negospodarstvu. Vsako novo zaposlovanje mora spremljati tudi pozitivni ekonomski učinek - predvsem v obliki povečanja dohodka na zaposlenega delavca A Vsem, že zaposlenim in novozaposlenim delavcem, mora TOZD preskrbeti minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, prioritetno pa livalne prostore.
Kljub prizadevanjem, da se prekomerno, zaposlovanje zaustavi, je po podatkih strokovne službe samoupravnih skupnosti za Ljubljano načrtovalo v letu 1979 85 temeljnih organizacij in drugih organizacij zdmženega dela iz naše občine povečanje delavcev nad 3 %,kar bi| v skupnem številu znašalo 1818 delavcev.
Za poročila smo v prejšnjih letih koristili bodatke Zavoda za statistiko SRS, ki pa niso usklajeni spodatkistrokovne službe samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Ker bo skupščina mesta Ljubljane obravnavala poročilo o zaposlovanju po podatkih strokovne samoupravne skupnosti za zaposlovanje, se teh podatkov tudi mi poslužujemo.
1.	Pregled zaposlovanja delavcev v občini Ljubljana Moste-Polje od leta 1976 do 30. 6. 1979 (vir podatkov: Zavod za statistiko
SRS)
teto	__	število zaposlenih_	število novo zaposlenih
konec leta
na dan 31.12.1976	21544	2544
na dan 31.12.1977	23879	2335
3>.12.1978	26155	2276
50.6.1979	26274	119	'
Podatki strokovne službe Samoupravne skupnosti za zaposlovanje od leta 1978 do
30.6.1979
porast zaposlenih
31.12.1978	26193
30.6.1979	26678	485	1,85 %
Poročilo obravnava 25266 delavcev ali 94,71 % od skupno 26678 zaposlenih delavcev (dne 30. 6. 1979).
Manjkajo podatki za delavce, ki so zaposleni v raznih skladiščih, hišnih svetih, bencinskih črpalkah itd. kar v skupnem številu znaša 1411 delavcev, za katere nismo- uspeli dobiti podatkov.
Ne obravnavamo pa tudi delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju, katerih število znaša 811.
Iz podatkov je razvidno, da smo že v prvem polletju 1979 dokaj intenzivno zaposlovali, saj smo.dosegli stopnjo zaposlovanja. 1,85 % od načrtovane 2—2,5 %.
2.	Pregled zaposlenih delavcev po šolski izobrazbi (vir podatkov iz
OZD)
Ocena sedanje izobrazbene stmkture zaposlenih je glede na strukturo gospodarstva v občini precej neugodna. Iz podatkov je razvidno, da imamo v občini od vseh zaposlenih kar 46,63 % zaposlenih nekvalificiranih delavcev.
Že večkrat je bilo ugotovljeno, da uveljavljanje) sodobne tehnologije in organizacije dela nedvomno terja večji delež kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov. Žal pa očitnejših premikov v smeri izboljšanja izobrazbene stmkture zaposlenih delavčevi nismo napravili niti v pretečenem srednjeročnem obdobju, niti v prvem polletju letošnjega leta.
V organizacijah zdmženega dela na območju naše občine v letošnjem letu nismo zasledili odločnejših ukrepov v smeri izboljševanja izobrazbene stmkture, tako) da verjetno tudi ob koncu leta ni pričakovati pomembnejšega izboljšanja na tem področju.
Na splošno lahko ugotavljamo, da OZD z velikimi težavami vsaj delno pokrivajo svoje potrebe po novih delavcih. V OZD posebno primanjkuje kvalificiranih delavcev ter nekaterih profilov visoko strokovnih kadrov, kot so: strojni inženirji, ekonomisti, pravniki. Znano je, da se relativno malo število mladih odloča, oziroma usmerja za nadaljevanje šolanja na srednjih poklicnih šolah. Visoko strokovni kadri s prej navedeno poklicno usmeritvijo pa se v zadnjem obdobju raje zaposlujejo v neproizvodnih OZD. Razlogi so zlasti v boljšem materialnem položaju, tako glede osebnih dohodkov, reševanja socialnih in drugih vprašanj, primernejši delovni čas, lažji delovni pogoji ipd.
število delav-	j
leto	cev obravnavanih	Vlaoka Vlila Srednja Poklicna______________________Ona ovna________Nep. osnovna
v Informaciji_______št._____%______št- % št.__________%	&t»	%______št;______%--------Šl:--------
31.12.1977	23259	862	3,7	731	3,1	2896	12,5 7079	1 30,4	5260	22,6	6431	27,7
31.12.1978	24774	904	3,6	829	3,34 3344	13,43 8128	32,80	5232	21,11	6337	25,57
30.6.1979	25267	939	3,7	842	3,33 3364	13,3 8334	33	5434	21,5	6352	25,13
3. Fluktuadja
Iz podatkov lahko ugotovimo, da relativno visoko število delavcev menja svojo zaposlitev. Tako je v prvih šestih mesecih letošnje-g; leta prekinilo delovno I razmerje v OZD v naši občini kar 2307 delavcev oz. 9,1 % od vseh zaposlenih. V tem času pa je na novo sklenilo delovno razmerje 2792 delavcev.
Dejansko je na novo sklenilo delovno razmerje 485 delavcev, število 2307 delavcev pa je pokrivanje fluktuacije.
OZD, ki izstopajo po fluktuaciji v I. polletju 1979 v primerjavi z letom 1978: Ellux, Močna krmila, Izolirka, Mineral, Yulon, Saturnus, KTM-Protektor, Velana, Žito: TOZD Šumi, DSSS, Papirnica Vevče Gradis, Obnova, Slovenija ceste, Železniško gradbeno podjetje, Vektor.
Temeljni razlogi za takšno fiuktuacijo so različni. Najpogosteje se pojavljajo kot razlogi za spremembo zaposlitve interes za doseganje čimvcčjih osebnih dohodkov, čimboljših delovnih pogojev, čimustreznejšega delovnega časa in podobno. Takšna stopnja fluk-
tuacije nedvomno zaviralno deluje na produktivnost dela, povezana je tudi z dokaj visokimi stroški za uvajanje teh delavcev v delo, vpliva pa tudi na število nesreč pri delu.
Iz podatkov je možno sklepati, da se večina potreb po novih delavcih zaradi prekinitev delovnega razmerja delavcev ali pa zaradi povečanih potreb po delavcih, pretežno pokriva z delavci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine, oziroma mesta. Na takšne ugotovitve nas navaja tudi podatek, da je bilo v letošnjem letu od skupno na novo zaposlenih 2817 delavcev kar 1842 ali 52,10 % delavcev iz drugih republik, ki so že zaposleni ali pa so prišli v Ljubljano. Očitno je, da pri zaposlovanju novih delavcev ne zagotavljamo minimalnih standardov za življenjske in delovne pogoje delavcev, kot smo jih zapisali v samoupravnem sporazumu.
To poraja vedno nove socialne probleme, ki jih niso sposobni sproti reševati niti OZD niti družbeno-poUtična skupnost. Nenačrtovani priliv delavcev, ki ni usklajen z ustreznim razvojem spremljajočih potreb (stanovanja* otroško varstvo, šole, zdravstvo), povzroča množico teh problemov.
PREGLED ZAPOSLENIH DELAVCEV PO PANOGAH V LETU 1978/1979
	zaposleni 31/12-1978	Vi 2	*	zaposleni 30/6-1979	2	P
1. Industrija	9473	4131	43,60	9476	4113	43
2. Kmetijstvo	431	228	52,90	4$9	240	54,66
3. Gradbeništvo	6893	498	7,22	7313	513	7,01
4. Promet	3005	524	17,43	3014	521	17,28
5. Obrt	3£ 0	48	13,71	343	46	13,41
6. Gostinstvo	139	96	69,06	131	90	68,70
7. Trgovina	1268	678	53,89	1265	697	55,09
8. Šolstvo-os nov no	512	424	82,62	512	426	82,74
9. Vzgojno-varstveni zavodi	388	382	*	98,45	391	385	98,46
10. Šoistvo-tiruge	239	151	63,17	225	143	63,55
11. -Državna uprava	269	149	55,39	258	144	55,81
12. Zdravstvo	711	533	74,96	733	551	75,17
13. Poslov no, finančne tehnične storitve	Z69	98	36,43	262	99	37,78
14. Ostali	837	' 397	47,43	905	419	46,29
SKUPAJ	24774	8337	33,65	25267	8387	33,19
ZAKLJUČKI
1.	V mesecu semptembru bodo OZD in samoupravne skupnosti pristopale k dmžbenemu dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Z vso odgovornostjo se bomo zavzemali, da bodo družbenemu dogovoru pristopile in ga podpisale vse organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti. Udeleženci dogovora bodo svoje samoupravne splošne akte uskladili z določili tega dogovora v roku šestih mesecev po podpisu dogovora. (Nosilec naloge kadrovska služba pri IS SO Ljubljana Moste-Polje). Po pristopu in podpisu družbenega dogovora v OZD bo izdelala Komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora akcijski program za njegovo izvajanje.
2.	Vse OZD v občini so dolžne zagotoviti uresničevanje politike zaposlovanja, kot je določeno v družbenem planu občine Ljubljana Moste-Polje (za obdobje 1976-1980) v letu 1979.
3.	OZD so dolžne odločneje ukrepati za izboljševanje kvalifikacijske strukture že zaposlenih delavcev s širšim uveljavljanjem vzposabljanja delavcev ob delu in iz dela.
4.	Organi upravljanja v zdmženem delu naj bi obvezno do konca leta 1979 obravnavali problematiko zaposlovanja, izobraževanja, družbenega standarda in izostankov z dela ter sprejeli ukrepe za reševanje problematike.
5.	Kadrovska služba pri Izvršnem svetu Skupščine občine in Občinski sindikalni svet sta dolžna ugotoviti, koliko in katere organizacije zdmženega dela v naši občini so že podpisale samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere zaposlenih delavcev in sprožiti ustrezno druž-beno-politično akcijo, da sporazum podpišejo tudi tiste OZD, ki sporazuma še niso podpisale.
\	'N
Informacija o zaposlovanju v občini za prvo polletje 1979 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 58. seji dne 28. avgusta 1979 obravnaval zgoraj navedeno informacijo in sprejel naslednji
SKLEP
1.	Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo informacijo o zaposlovanju za prvo polletje 1979 hkrati s predlaganimi zaključki.
2.	Kadrovska služba naj poenoti podatke skupnosti za zaposlovanje in Zavoda za statistiko SRS ter v gradivu navede vire. Poleg tega ugotovi, ali se zaposlovanje giblje v okviru planirane poprečne stopnje rasti za leto 1979 (2-2,5 %).
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA S VEGA Jože KAVČIČ
ŠTIPENDIRANJE
v šolskem letu 1978/79
V________________________________________J
S sprejemom družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma v SR Sloveniji je bU na področju štipendiranja napravljen očiten napredek. Po eni strani se je postopoma povečalo število kadrovskih štipendij, združena sredstva, ki jih v občinah združujejo delavci OZD, pa so bistveno prispevala k izenačevanju materialnih pogojev mladih ljudi za študij.
Težnja, da bi postalo štipendiranje eden izmed pomembnejših elementov poklicnega usmerjanja ter v še večji meri element kadrovske politike, je narekovala, da je potrebno te dokumente ustrezno dopolniti. V skladu s tem je že bil v javni razpravi osnutek novega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma. V okviru te razprave je bil v naši občini organiziran širši posvet vseh kadrovskih delavcev, na katerem so bila oblikovana stališča do končnih vprašanj ter sprejete nekatere pripombe, ki so bile posredovane pripravljalcem teh dokumentov. Javna razprava pa je potekala tudi v organih upravljanja v številnih OZD.
Glede na to, da so bile do sedaj bolj privlačne za učence in študente štipendije iz združenih sredstev, pri podeljevanju katerih so bili močno izpostavljeni zlasti socialni kriteriji, poleg tega pa so bile tudi obveznosti štipendistov glede bodoče zaposlitve Imanj konkretne, kot za štipendije OZD, je bila težnja mladih za pridobitev štipendij iz združenih sredstev. Z novim samoupravnim sporazumom se kot temeljna oblika štipendiranja uveljavljajo kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo OZD, štipendije iz združenih sredstev pa so le kot dopolnilna oblika in deloma celo kot prehodna oblika štipendiranja. V čimvečji meri bodo OZD podeljevale štipendije skladno z dolgoročnimi kadrovskimi potrebami toliko manj bo potrebe po podeljevanju štipendij iz združenih sredstev.
Očitno je, da bo tudi v bodoče potrebno za določene kadrovske potrebe štipendirati kadre iz združenih sredstev, kot tudi solidarnostno pokrivati potrebe manj razvitih območij. Vendar naj bi se v skladu z zmanjševanjem števila štipendistov iz združenih sredstev zmanjševala tudi višina združenih sredstev. Z novim samoupravnim sporazumom se odločneje uveljavljajo rešitve, ki jih skušamo V zadnjem obdobju vse bolj uveljavljati tudi v naši praksi. Gre za to, da mora vsaka podeljena štipendija izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela, oziroma občine, najsi bo to kadrovska štipendija ali štipendija iz združenih sredstev. Nadalje je treba pri podelitvi vsake štipendije ustrezno upoštevati tudi socialni vidik. Poleg tega pa mora vsak udeleženec v usmerjenem izobraževanju, ki mu je
podeljena štipendija, imeti tudi ustrezne sposobnosti, ki zagotavljajo uspešen študij na določeni stopnji oz. smeri študija.
Če izhajamo iz gornjega, potem lahko ugotovimo, da se tudi v naši občini v zadnjem obdobju povečuje število kadrovskih štipendij. Tako so OZD v šol. 1. 1974/75 podelile 1005 štipendij, v šol. 1. 1978/79 pa štipendirajo v OZD 1592 štipendistov.
Po drugi strani pa upada število štipendij iz združenih sredstev pretežno zaradi zaostritve socialnih kriterijev, pa tudi zaradi odločnejše usmeritve pri podeljevanju teh štipendij za pridobivanje takoimenovanih deficitarnih poklicev. Tako je dobivalo iz združenih sredstev v šol. 1.1976/77 štipendijo 222 štipendistov, v šol. 1. 1978/79 pa jo dobiva 108 štipendistov. 363 udeležencev v usmerjenem izobraževanju pa dobiva razliko med kadrovsko štipendijo in štipendijo iz združenih sredstev.
Takšna usmeritev v uresničevanju štipendijske politike v Sloveniji in z racionalnim gospodarjenjem z združenimi sredstvi, je uspelo sanirati materialno stanje na področju štipendiranja. Z racionalnim in odgovornim gospodarjenjem in doslednim spoštovanjem dogovorjenih meril in kriterijev pri podeljevanju šti-pendij in razlik med kadrovskimi in štipendijami iz združenih sredstev, smo uspeli zagotoviti redno pokrivanje vseh materialnih obveznosti in ustvariti tudi presežna sredstva. Po dogovoru v okviru republike je bil sprejet sklep, da se presežna sredstva vrnejo združenemu delu tako, da je za 6 mesecev ukinjen prispevek za štipendije.
Podrobnejši pregled finančnega poslovanja iz združenih sredstev pa je:
v letu 1978 je bilo združenih sredstev 0,5 % od bruto osebnih dohodkov	11.568358.80
za štipendije naših štipendistov je bilo porabljenih 5.155.478.00 za solidarnostno prelivanje v SRS	6.097.671.00
ZAKLJUČKI
1.	V celoti podpiramo usmeritev dopolnjenega družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma ter predloge za njegovo uresničitev.
2.	Po pripravi dokončnega besedila samoupravnega sporazuma bomo organizirali akcijo podpisovanja pri OZD za njegov pravočasni sprejem. Sočasno se bomo zavzemali za to, da OZD sprejmejo programe za uresničevanje sporazuma.
3.	Zavzemali se bomo, da bodo plani OZD za srednjeročno obdobje 1981—1985 vsebovali tudi programe kadrovskih potreb ter ukTepe za njihovo uresničitev, vključno tudi štipendiranje.
4.	Vzpodbujati moramo trajno politično aktivnost, da postane štipendiranje še bolj kot dosedaj sestavni del kadrovske politike in eden od pomembnih elementov poklicnega usmerjanja mladih v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela.
PREGLED KADROVSKIH ŠTIPENDIJ PO PANOGAH V ŠOLSKEM LETU 1978/1979									
	3k. št. 1977/78	štip. Plan	Prijavo	Sprejetih	Vrste šol V Vi		S	P	Skupno število štipen. ob koncu šol.l. 1973
1. Industrija	232	156	260	123	45	19	33	157	304
2. Kmetijstvo	7		5	5	1		4		5
3. Gradbeništvo	838	352	896	468	50	37	158	881	1126
4. Promet	40	36	41	30	5	-	33	1	39
5. Obrt	51	19	16	16	-	-	4	51	55
6. Gostinstvo	7	10	10	8	-	-	-	3	8
7. Trgovina	7	9	6	6	-	-	-	6	6
8. Šolstvc-osnovno skupni podatki o štipendistih za Ljubljano so pri i'lestni izobraževalni skupnosti
9. Vzgojno varstveni zavodi	n		=.				1»	
10. Šclstv 3	n		"				,	II	
11. .Državna uprava	1	-	-	-	2	-	- . -	2
12. Zdravstvo	19	21	5	5		1	4	_	5
13. Poslovno finančne tehnične storitve	9	2	1	1	5	—	- -	5
14. Ostali	12	18	23	17	3	2	31	1	37
SKUPAJ	1268	623	1263	679	111	59	317	1105	1592
ŠTIPENDIJE ZDRUŽENIH SREDSTEV
Stanje štipendistov po stopnjah šol in po področju študija v šolskem letu 1978/79
Vrsto šole	Področja študija	sredstev	Razi.		Skupaj
Visoke šole	Pr a v no-upr o v na	1	1		2
	elcono -nsko posl. -org.	2	1		3
	družboslovno	4	z		4
	medicinsko	10	z		10
	u netniška	2	z		2
	biotehniška	z	z		z
	pedagoško	7	z		7
	t ehniška	2	3		5
	naravoslovna - matematična	2	z		2
Višje šole	Pravno - upravna	z	1		1
	eko.»omako posl.-org.	z	z		z
	družboslovna	4	z		4
	.edic inska	3	z		3
	pedagoška	3	r		3
	biotehniška	z	/		z
	tehniško	z	z		z
Sred i>je šole	Uprav,to od ninistrativna	z	l		1
	ekono .iško	3	1		4
	gimnazije	28	z		28
	zdravstvene	11	z		11.
	umetniške	2	z		2
	biotehniška	2	z		2
	pedagoško	4	2		6
	tehniško	12	8		20
Poklicne	5 celotnim teoretičnim poukom		6	47	33
	s periodičnim poukom od 1.9.1973 - 1.2.1979		'z	162	162
	s periodičnim poukom od 1.2.1979 - 1.6.1979		Z-	136	136
			100	363	471
Stopnje šol in socialno poreklo štipendistov v šolskem letu 1978/79					
Po stopnjah Šol	kmet	delavec v neposred. proizv.	obrtnik	ur**.	ostali delavci	skupaj
Visoke šole	3	10	z	7	13	35
Višje šole	1	5	z	z	5	11
Srednje šole	10	40	z	8	16	74
Poklicne šole e celotnim						
teoretični m po uk o ■	9	37	z	6	1	53
Poklic ie šole s periodi-						
č il n poukom od 1.9.73						
do 1.2.79	53	107	z	z	2	162
Poklicne šole od						
1.2.1979 - 1.6.1979	40	90	z	2	4	136
s :upaj	110	209	z	23	41	471
Ukinjene štipendije med šolskim letom in ob Šolskem in ob konci' šolskega leta
Ra slog ukinitve	,..=k.	višje	■red nje	poklicne	■kup.j
Konec šolanja ob polletju	2	4	z	Z	6
Konec šolanja ob saključku šolskega leta	z	z	14	8	22
Mirovanje - na praksi	z	z .	z	298	298
Mirovanje - ni Izpolnil ob-	4	1	1	z	6
Prejel kadrov.ko štipendijo	3	z	6	z	9
o« ulo	1	1	3	z	s
SKUPAJ:	10	6	24	306	346
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 58. seji dne 28. avgusta 1979 obravnaval poročilo o izvajanju družbenega dogovora o štipendijski politiki v občini in sprejel naslednji
SKLEP
1.	Izvšni svet predlaga skupščini občine v obravnavo poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini Ljubljana Moste-Polje za šolsko leto 1978/79.
2.	Izvršni svet ugotavlja na eni strani pozitiven porast podeljevanja štipendij, po drugi pa zmanjševanje števila štipendistov iz združenih sredstev, da pa temu ni ustreznega porasta kadrovskih štipendij glede na obstoječe kadrovske potrebe in strukturo zaposlenih v OZD občine.
3.	Kadrovska služba v poročilu izpostavi delovne organizacije, ki podeljujejo največ štipendij, kot tudi delovne organizacije, ki štipendij ne podeljujejo, ali jih podeljujejo le malo.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ
BELEŽKE:
iti
OCENA
javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem j izobraževanju
X_____________________________________________________________J
Na osnovi dogovora o organizaciji javne razprave o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki ga je sprejel RK SZDL, stališč in predlogov republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje in stališč in sklepov 10. seje občinske konference ZKS ter stališč, predlogov in ocen TOZD je koordinacijski odbor za vodenje javne razprave pri predsedstvu OK SZDL ocenil javno razpravo, ter sprejel stališča in pripombe:
Koordinacijski odbor ocenjuje, da javna razprava ni presegla ravni informiranja, kar pomeni, da v javni razpravi niso bila razčiščena osnovna vprašanja, ki jih osnutek zakona ponuja. Ugotavljamo pa, da so bila ocenjena odprta vprašanja organiziranosti, delovanja na področju vzgoje in izobraževanja ter povezanosti uporabnikov in izvajalcev pri razreševanju konkretnih vprašanj.
Osnovni vzrok je premajhno število udeležencev javne razprave (predvsem delavcev v TOZD) in odsotnost nosilcev javne razprave pri usmerjanju razprav k razreševanju osnovnih dilem osnutka zakona.
Udeleženci javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju podpiramo začrtana izhodišča samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju načelno omogoča višjo kvaliteto vzgojnoizobraževalne dejavnosti, kar dosega z vključevanjem vzgoje in izobraževanja kot sestavnega dela združenega dela, uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov in celovitim vplivanjem delavcev na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja uporabnikov in izvajalcev na vsebino in obseg konkretnih vzgojnoizobraževalnih programov ter mrežo vzgojnoizobraževalnih organizacij.
Posebej je potrebno izpostaviti stalnost izobraževanja in prepletenost proizvodnega dela z izobraževanjem ob delu ali iz dela.
Pri tem opozarjamo, da je potrebno pred uveljavitvijo zakona rešiti splet problemov, brez katerih rešitve, ki jih zakon načelno omogoča, v praksi ne bodo mogle zaživeti.	,
- Razvojni programi s tem pa tudi plani kadrovskih potreb združenega dela so pomanjkljivi ali pa jih sploh ni. Tako ni mogoče načrtovati obsega in vsebine in ne mreže vzgojnoizobraževalnih delovnih organizacij in ne uveljavljati kadrovskih potreb kot te-
meljnega elementa usmerjanja vpisa učencev in študentov in ne delavcev ob delu ali iz dela. Tako je vpis še vedno odvisen od zmogljivosti vzgojnoizobraževalnih ustanov in želja posameznikov.
—	administrativno usmerjanje vpisa bi bilo potrebno čimprej nadomestiti s pravočasnim poklicnim usmerjanjem. Poklicno usmerjanje na stopnji osnovne šole bi morali bolj povezati s poznavanjem del in nalog z v zdmženem delu na tisti lokaciji, kjer se delo opravlja, ne samo v šolskih prostorih. S tem bi dosegli večjo motivacijo za pravilne in pravočasne poklicne odločitve, kar pa zahteva koordinirano delo v občinskih skupnostih za zaposlovanje, raziskovalnih skupnostih in posebnih izobraževalnih skupnostih in njihovo medsebojno koordinacijo;
—	nujen sestavni element — kadrovsko načrtovanje TOZD in s tem najtesneje prepleteno usmerjeno izobraževanje zahteva temu primemo organizirane kadrovske službe, usposobljene za kadrovsko načrtovanje in sodelovanje z delovnimi organizacijami — izvajalkami in strokovnimi komisijami posebnih izobraževalnih skupnosti.
—	sočasno s postopnim uvajanjem usmerjenega izobraževanja bi morali zagotoviti strokovno usposobljene učitelje, učbenike in prostore za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov;
—	razmisliti bi morali o sistemskih rešitvah, ki bi omogočale strokovnjakom iz proizvodnje vključevanja v vzgojno izobraževalni proces, (izvajanje praktičnega pouka, delovne prakse, poklicnega usmerjanja itd....)
—	uspeh usmerjenega izobraževanja temelji na rezultatih predhodnega vzgojnoizobraževalnega dela. Ti pa so odvisni od števila otrok zajetih v VVZ, vzgojnega programa, ravni vzgojno izobraževalnega dela OD in uspešnosti povezovanja namernega in nenamernega vzgajanja in izobraževanja, in od vzgojnoizobraževalnih rezultatov v osnovnih šolah. Pri tem ugotavljamo, da kvaliteto nujno zmanjšuje pomanjkanje šolskega prostora (pogojev za COŠ nimamo) in neustrezna strokovna usposobljenost delavcev, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo v*OŠ, kar je značilno predvsem pri posameznih predmetih;
—	učinkovito izvajanje določil zakona o usmerjenem izobraževanju zahteva istočasno sprejetje ostalih predpisov;
—	prepočasno uveljavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja kot prostora za pripravljanje oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov ter določanje njihove vsebine, obsega in zahtevnosti;
Odprta vprašanja zahtevajo nujno koordinacijo nosilcev preobrazbe usmerjenega izobraževanja, ki morejo le z načrtnim delom
zagotoviti pogoje za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem
letu 1980/81.
SMERI RAZVOJA
usmerjenega izobraževanja v občini Ljubljana Moste-Polje
Vir podatkov Statistično poročilo Gimnazije Moste in šolskega centra tiska in papirja ob zaključku šolskega leta 77/78 in začetku šolskega leta 78/79.
Po končani osnovni šoli je v šolskem letu 77/78 nadaljevalo šolo 590 učencev kar je 90 % in to na gimnaziji 146 ali 24,75 %, na štiriletnih srednjih šolah 200 ali 33,9 %, 208 ali 35,25 % na poklicnih šolah, 7 za vojaške poklice, 29 pa jih je izbralo pedagoške poklice. (Podatki Zavoda SRS za šolstvo OE Ljubljana).
Na srednjih šolah se je po stanju 12. 1. 1979 izobraževalo 2262 učencev za 106 poklicev:
1.	Analiza usmerjenega izobraževanja
Na področju občine je organizirana kot srednja splošna izobraževalna šola Gimnazija Moste ter šolski center tiska in papirja kot strokovna šola, ki ima v svojem sestavu poklicno grafično šolo, poklicno papirniško šolo ter tehnično grafično šolo odraslih. Na ravni visokošolskega izobraževanja pa visoka šola za telesno kulturo v sklopu univerze Edvard Kardelj v Ljubljani.
ItciUo učenci CUmnMriJe Moeie
Poklicna grafične Sole Poklicna papimtčka Sola Mnlln grofična Sela
Sol.1. 177/71 S74 253 132
♦S
Soi.l.74/71
So«
4oo
US
2S
Učenci po elalnom MoollSču v Selakom letu 71/71
Sk. LJ.M.P. dr.Lj.oM. Sr.obč. ir.rep. Olmnaseja Mdete	SeS	«21	147	2o
Poklicna grafične Sola «oo	«3	125	232
Poklicna pepirnička 4o. 116	3	8	31	77
•JuipaJ	1.13«	«67	29£	"	283	77
—	za ozke profile — 4 poklice 9 učencev
—	za široki profil — 61 poklicev 677 učencev
—	za profil tehnika —41 poklicev 1576 učencev (podatki Izobraževalne skupnosti Slovenije).
Na osnovi prvih prijav za vpis na visokošolske delovne organizacije v šolskem letu 1979/80 se je odločilo za nadaljevanje šolanja 309 učencev, ki bi nadaljevali šolanje redno in 208 delavcev, ki bi se izobraževali ob delu. Od skupnega števila prijavljenih kandidatov (9282) je to 3,3 % rednih slušateljev in od 5211 prijavljenih kandidatov za izobraževanje ob delu 4,6 %. V drugih ljubljanskih občinah se je prijavilo od skupnega števila prijavljenih.! kandidatov v občini Bežigrad 4,2 % rednih in 4,9 % ob delu; v občini Ljubljana-Center 2,7 % rednih in 3,5 % ob delu; v občini Ljubljana-Siška
6,0	% rednih in 7,0 % ob delu: občina Ljubljana Vič-Rudnik 4,7 % rednih in 4,3 % ob delu. Skupno število slušateljev s stalnim bivališčem v Ljubljani pomeni 20,9 % rednih slušateljev in 24,5 % slušateljev ob delu. Stanje pri posameznih poklicih je zelo različno, vendar je mogoče kljub pomanjkljivosti podatkov prvega vpisa ugotoviti, da se študijske namere in prijave ujemajo s trenutnimi in
dejanskimi potrebami, a so v nasprotju s prioritetami zapisanih družbenih planskih dokumentov (podatki Centra za razvoj Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani - analiza prvega vpisa v visokošolske delovne organizacije).
2. Kadrovska struktura zaposlenih delavcev
Po podatkih službe za kadrovske zadeve je izobrazbena struktura izredno neugodna in naj slabša v ljubljanskih občinah. Od skupnega števila delavcev konec leta 1977 (23.879) je bilo 3,7 % delav-
z višjo, 19,9 % s srednjo, 32,8 % s pol in 25,75 % z nepopolno osnovno šolo.
oklicno, 31,11 z osnovno šolo
13 pa jih ni sprejelo od skupno 136 TOZD, 52 TOZD ni odgovo-, rilo. Poudariti je potrebno, da je trenutno organiziranih 16 posebnih izobraževalnih skupnosti s področja gospodarstva, področje, družbenih dejavnosti, bančništva in računalništva pa še ni organizirano. V PIS za agroživilstvo je vključenih 11 TOZD, PIS Blagovni" promet 5 TOZD, PIS Elektro 2 TOZD, PIS Gostinstvo in turizem 2, TOZD, PIS Gozdarstvo 1 TOZD, PIS Gradbeništvo 19 TOZD, PIS. Kemija — farmacija in nekovine 6 TOZD, PIS Kovinsko predelovalna industrija 3 TOZD, PIS Lesarstvo 1 TOZD, PIS Prometa in zvez 10 TOZD, PIS Tiska in papirja 7 TOZD. V posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo, za rudarstvo in geologijo, za tekstil,. za usnjarstvo, za pomorsko gospodarstvo in špedicijo ni vključen^ nobena TOZD.
' i
3.	Štipendijska politika
Štipendiranje TOZD kaže usmeritev v štipendiranje učencev poklicnih in srednjih tehničnih šol. Stmktura štipendistov kaže takšno sliko: 7 % na visokih šolah, 3,7 % na višjih šolah, 19,9 % na srednjih šolah, 69,4 na poklicnih šolah (štipendijska politika je obširno obdelana v posebnem poročilu)
4.	Razvojne možnosti industrije
V analizi razvojnih možnosti industrije, ki deli možnost razvoja glede na specifične lokacijske zahteve je predlagan razvoj bazične industrije oz. večino panog kemične industrije nekatere vrste prehrambene industrije, proizvodnje papirja in celuloze in barvna metalurgija v industrijski coni Dolsko, MP7 Vevče in MP8 Podgrad; motorna in strojna industrija, elektro in kovinska industrija, predelava nekovin, živilska industrija ter gradbena industrija na območju MP 3 del Letališča Moste in MP 4,5 v Zalogu (vir Industrija v Ljubljani - Zavod za družbeni razvoj Ljubljana).
Ob takšnem načrtovanju industrijskega razvoja in usmeritvi vzgojno izobraževalnih organizacij v najtesnejše povezovanje s proizvodnim delom, torej neposredno povezovanje izobraževalnih organizacij na sedanjih lokacijah ne dopuščajo da prostorske možnosti vzgojnoizobraževalnih organizacij na sedanjih lokacijah ne dopuščajo pomembnega Siljenja kapacitet ob neugodnih pogojih za posodabljanje vzgojnoizobraževalnega programa, velja razmisliti o preusmeritvi gradnje novih objektov usmerjenega izobraževanja v bližini industrijskih con v sklopu z načrtovano stanovanjsko izgradnjo.
5.	Samoupravna povezanost TOZD v posebnih izobraževalnih
skupnostih usmerjenega izobraževanja,
Z analizo o povezovanju TOZD v zbore uporabnikov posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja smo iskali odgovor o kvalitet-povezovanja in možnosti neposrednega sodelovanja TOZD pri oblikovanju programov in mreže usmerjenega izobraževanja. Samoupravne sporazume o ustanovitvi posebnih izobraževalnih skupnosti je sprejelo po podatkih analize 70 TOZD,
%%%%%%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX|
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 58. seji dne 28. avgusta 1979 obravnaval osnutek smernic razvoja usmerjenega izobraževanja v občini in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo osnutek smernic razvoja usmerjenega izobraževanja na osnovi osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju in usmerjanju vpisa učencev po končani osnovni šoli z naslednjimi stališči izvršnega sveta:
1.	Temeljne organizacije združenega dela morajo analizirati delegatsko povezovanje v posebni interesni skupnosti usmerjenega izobraževanja ter glede na rezultate analize povezovanja v posebni interesni skupnosti sprejeti ukrepe za čimučinkoviteišo povezanost v zborih.uporabnikov.
2.	Glede na neugodno kadrovsko strukturo morajo TOZD pripraviti program izobraževanja delavcev, da bi dosegli zahtevano strukturo, usklajeno z razvojnimi namerami TOZD. Programi izobraževanja morajo biti sestavni del načrtovanja srednjeročnega in dolgoročna razvoja.
3.	Glede na dejstvo, da je bil razvoj usmerjenega izobraževanja prostorsko usmerjen izven območja občine, je potrebno v najkrajšem času doseči dogovor o prostorskem razvoju usmerjenega izobraževanja, usklajen v Ljubljani in ljubljanski regiji in ugotoviti možnosti prostorske usmeritve usmerjenega izobraževanja tudi v občini Ljubljana Moste-Polje.
Zato je potrebno uskladiti predlog gradnje centra usmerjenega izobraževanja v stanovanjski soseski Fužine v Ljubljani, določiti programsko usmeritev in navezati na, center nujno izobraževanje delavcev ob delu in iz dela.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože KAVČIČ
v:
POROČILO
o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje
stva za varstvo borcev NOV in drugih borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne, tako za temeljno kot za dopolnilno varstvo, postaja vse bolj aktualno vprašanje urejanja socialnega in zdravstvenega položaja borcev NOV. Ker se v naši družbi vsa vpra* Sanja urejajo po samoupravni poti, je nujno tudi področje socialno-zdravstvenega varstva borcev in vojaških invalidov reševati po tej. poti in vzpodbuditi vse pristojne dejavnike v občini za razreševanje borčevsko-invalidske problematike.
V
2. PODRUŽBLJANJE BORCEV NOV
SISTEMA SOCIALNE VARNOST^
1. UVOD
Glede na dejstvo, da je bila v zadnjih letih sprejeta vrsta družbenih dokumentov o urejanju sistema socialne varnosti borcev in drugih udeležencev NOV in vojaških invalidov, čemur so predvsem prispevali sklepi in stališča skupščine SR Slovenije in republiške konference SZDL ter republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, je potrebno akcijsko pristopati k razreševanju konkretnih problemov in vprašanj s tega področja v občini, krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, skratka v vseh sredinah, kjer borci živijo in delajo in kjer se srečujemo s problemi in težavami v borčevskih sredinah.
Kljub pozitivni oceni, da je to področje normativno in materialno dobro urejeno in da naša družba namenja znatna finančna sred-
Ugotavljamo, da funkcije podružbljanja razreševanja in urejanji borčevskih vprašanj še nismo uspeli v celoti realizirati v duhu sprejetih sklepov in stališč skupščine SR Slovenije iz leta 1976. Ena od nalog je, da se pri samoupravnih interesnih skupnostih, ki se vključujejo v skupnost socialnega varstva, ustanovijo delovna telesa za reševanje vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Ta telesa morajo biti delegatsko sestavljena iz delegatov SIS in delegatov ZZB NOV. V naši občini tako telo že obstoja pri samoupravni stanovanjski skupnosti, pri ostalih SIS (socialno skrbstvo, zdravstvo, pokojninsko invalidska skupnost itd.) so ta telesa v ustanavljanju, prav tako je v ustanavljanju koordinacijski odbor pri skupnosti socialnega varstva.
Pri omenjenih telesih moramo zagotoviti delegatski sestav iz baze in to ne samo iz vrst borcev, temveč je treba vključiti tudi
druge predstavnike SZDL, ZKS in ZS, kajti le tako bomo dosegli cilj podružbljanja borčevskih zadev.
Visoka poprečna starost borcev (63 let), slabo zdravstveno stanje itd. zahteva hitro in učinkovito akcijo vseh družbenih dejavnikov v občini, predvsem pa posameznih SIS s področja družbenih dejavnosti, ki se morajo takoj tvorno vključiti v razreševanje življenjskih problemov borcev NOV in vojaških invalidov.
V	občini, zlasti pa v krajevni skupnosti, bomo morali več storiti na ugotavljanju, socialnega stanja borcev, zlasti pa ugotoviti primere, ko so borci materialno preskrbljeni, njihovo zdravstveno stanje pa je tako, da zahteva posebno pozornost pri zagotavljanju domače ali bolniške nege. Vse to zahteva pristnejše in humane medčloveške odnose med samimi borci in občani, še posebej pa humanizacijo odnosov delavec-izvajalec v domovih.
Zato bo potrebno poleg SIS vključiti tudi druge inštitucije v KS kot so RK, mladinske organizacije, šole, v delovnih organizacijah pa tudi sindikat.
Glede na to, da so delovna telesa pri SIS za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov v fazi ustanavljanja, smo do sedaj vsa vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov reševali v okviru komisije in strokovne službe pri SOb ter komisij pri občinskem odboru ZZB NOV občine. Angažiranje teh organov bo potrebno tudi v bodoče, vse do tedaj, dokler ne bomo uspeli organizirati in vsebinsko opredeliti naloge in delo delovnih teles pri samoupravnih interesnih skupnostih.
3.	ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOV
Zdravstvenemu varstvu borcev NOV in vojaških invalidov je bila že dosedaj posvečena posebna pozornost in skrb družbe. Z zvezno in republiško zakonodajo je v celoti rešeno zdravstveno varstvo borcev NOV in vojaških invalidov. Poleg osnovnega zdravstva mislimo tudi na zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Ta pravica je od maja 1978 razširjena tudi na druge kategorije borcev, ne pa samo na nosilce spomenice 1941 in vojaške invalide. Po samoupravnem sporazumu je ta pravica priznana vsem udeležencem NOV, ki ima priznano posebno dobo v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1. 1945. do konca vojne, pod pogojem, da je za tako zdravljenje podana medicinska indikacija. Poleg te oblike posebnega zdravstvenega varstva borcev NOV smo v skladu z družbenim dogovorom in na podlagi občinskega Odloka o skrbi za udeležence NOV in drugih vojn večali zdravstveno zaščito borcev s tem, da smo jim omogočili 10-dnevno preventivno zdravljenje v počitniškem domu v Banjolah na morju ali pa v gorskem zdravilišču „Triglav“ v Mojstrani. Stroške zdravljenja v naravnih zdraviliščih i borcem, katerim je tako zdravljenje odobrila pristojna zdravniška komisija, krije v celoti ali delno občinska zdravstvena skupnost, za 10-dnevno preventivno zdravljenje pa stroške pokrivamo iz proračunskih sredstev občine.
V	občini je evidentiranih skupaj 3866 članov borčevske organizacije, od tega s statusom borca pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 skupaj 1.319 borcev, s statusom po 9. 9. 1943 pa do konca vojne, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju je 446 borcev in 186 borcev, ki imajo priznano posebno dobo za udeležbo v NOB v dejanskem enojnem trajanju.
Na koristnem zdraviliškem zdravljenju v Slatini Radenci, Rogaški Slatini, Laškem Dobrni, Čateških toplicah, Dolenjskih toplicah in Podčetrtku je bilo v letu 1978. skupcj 134 borcev, od tega 81 borcev na stroške občinske zdravstvene skupnosti v celoti in 53 borcev, za katere je zdravstvena skupnost krila samo stroške za zdravstvene usluge.
Na 10-dnevno preventivno rekreacijsko zdravljenje v Banjolah in v Mojstrano je bilo v letu 1978 poslanih 83 borcev NOV in vojaških invalidov. V tekočem letu bo te oblike zdravljenja deležno 211 borcev, od tega na stroške zdravstvene skupnosti občine v celoti 147 borcev, 64 pa bo koristilo samo zdravstvene storitve na račun zdravstvene skupnosti, ostale stroške pa plačajo sami, ter še 108 borcev, ki bodo koristili 10-dnevno rekreacijsko zdravljenje v Banjolah in Mojstrani, in za katere del stroškov pokriva komisija za zadeve borcev NOV iz proračunskih sredstev občine.
Zdravstvena zaščita borcev in zdravstvena služba v dispanzerjih in ambulantah za borce NOV še ni zadovoljivo razvita. V občini je pri zdravstvenem domu Moste organizirana ambulanta za borce, ki obratuje 3-krat tedensko v popoldanskih urah. Ordinirajoči zdravniki se menjajo, čeprav je bilo že leta 1977 dogovorjeno, da bo nameščen stalni zdravnik. Taka oblika zdravstvene skrbi ni zadovoljiva, kajti pacientov iz vrst borcev je vsak dan več. Zobozdravstvena služba za borce je sicer bolje organizirana, vendar jo bo potrebno kadrovsko okrepiti glede na število pacientov. Od leta 1976 do sedaj se je število prihodov borcev v zobozdravstveno ordinacijo povečalo za 440 %, kar očitno utemeljuje potrebo po krepitvi te zdravstvene službe.
Poleg teh pomanjkljivosti bo potrebno v okviru zdravstvenega doma Moste zagotoviti ustrezne prostore in stalne kadre za te oblike varstva borcev. Možnosti bodo, ko bo zgrajen prizidek k zdravstvenemu domu in bodo sproščeni prostori sedanjega otroškega dispanzerja. To vprašanje izpostavljamo zato, ker bo nujno razširiti krog oseb, ki se bodo posluževale zdravstvenih uslug v ambulanti za borce NOV. Zagotavljanje enakih pravic do zdravstvenega varstva moramo dopolnjevati tudi v tem smislu, da bodo vsi borci NOV oproščeni plačila raznih prispevkov za zdravstveno varstvo, ne glede na čas kdaj so vstopili v NOV. Tudi za kmete-borce NOV bomo morali zagotoviti enake pravice v sistemu zdravstvenega varstva, tako kot je to urejeno za borce NOV po predpisih iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja.
4.	OBČINSKE PRIZNAVALNINE
Občinske priznavalnine kot dopolnilna oblika družbene skrbi za borce NOV in vojaške invalide se dodeljujejo upravičencem na podlagi določil Odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane, ki ga je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora KS sprejela 17. aprila 1979.
Sedaj prejema denarno pomoč v obliki priznavalnine ali družbene pomoči 140 upravičencev, od tega je 6 borcev za Severno mejo in 134 borcev NOV in vojaških invalidov. Najnižja denarna pomoč znaša 500,00 din (žepnina oskrbovancem v domovih za ostarele občane) in najvišja 2.500,00 din mesečno ali v povprečju 1.100,00 din na upravičenca. Sredstva za te oblike denarne pomoči se zagotavljajo vsako leto v proračunu občine in sicer:
za leto 1975 je bilo porabljenih skupno za leto 1976 je bilo porabljenih skupno za leto 1977 je bilo porabljenih skupno za leto 1978 je bilo porabljenih skupno
1.136,529 din 1.297,483 din 1.818,315,90 din 2.206,000 din.
5.	DODATEK ZA BORCE
Zaposleni borci NOV s statusom pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in 15 leti pokojninske dobe imajo pravico do dodatka za borce, če njihov osebni dohodek ne dosega povprečnega osebnega dohodka v SFRJ iz prejšnjega leta povečanega za 6 %. Za leto 1979. je osnova za zvezni dodatek 5.380,00 din, za republiški pa
6.511.00	din od 1. 1. 1979. in 7.430,00 din od 1. 7. 1979. V naši občini prejema zvezni dodatek 10 upravičencev in republiškega 12 upravičencev. Najnižji znesek izplačanega zveznega dodatka je
350.00	din, najvišji pa 1.600,00 din, najnižji znesek izplačanega republiškega dodatka je 465,00 din in najvišji 1.131,00 din.
6.	VARSTVENI DODATEK ZA KMETE-BORCE NOV
Varstveni dodatek kmetov-bprcev NOV je urejen z republiškim zakonom o starostnem zavarovanju kmetov in občinskim odlokom o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete-borce NOV. Do tega dodatka so upravičeni kmetje s statusom borca pred 9. 9. 1943, stari nad 60 let in, če dohodek na družinskega člana skupno s kmečko pokojnino ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki za letošnje leto znaša
2.900,00	din oz. 3.190,00 din od 1. 7. 1979. dalje, kmečka pokojnina pa 840,00 din. V občini prejema varstveni dodatek 28 upravičencev v razponu od 2.060,00 din do 1.482,00 din, odvisno od dohodka.
S sprejemom sprememb in dopolnitev zakona o starostnem zavarovanju kmetov in ustreznega odloka s tega področja naj bi o višini varstvenega dodatka odločala komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov z individualno obravnavo posameznega primera.
7.	STANOVANJSKA PROBLEMATIKA BORCEV NOV
V zadnjem času znova ugotavljamo, da je še dokaj primerov neustrezno rešenih stanovanjskih vprašanj borcev NOV in vojaških invalidov. Pojavljajo se potrebe po boljšem stanovanjskem standardu, s staranjem borcev se kažejo čisto drugačne potrebe po stanovanjih, največkrat gre za zamenjavo stanovanja, katero narekujejo objektivni razlogi, starost, bolezen, invalidnost itd. Od leta 1978 do danes je bilo v občini rešenih 9 primerov z dodelitvijo novega ali izpraznjenega stanovanja. Poseben problem pa predstavlja reševanje stanovanjskih vprašanj z zamenjavo stanovanj. Gre za tiste borce NOV in vojaške invalide, ki stanujejo v višjih nadstropjih v zgradbah brez dvigal in je opravičeno nujno, da se tej kategoriji borcev in invalidov omogoči stanovanje v nižjih nadstropjih in z boljšim standardom (centralno ogrevanje ipd.). Pri občinski stano-
vanjski skupnosti je 32 prošenj borcev, ki čakajo na rešitev tudi več kot štiri leta, pa rešitve enostavno ni zato, ker stanovanj za te namene ni. Pri razreševanju teh primerov nas onemogočajo tudi določila pravilnika stanovanjske skupnosti, saj je zamenjava mogoča samo v okviru solidarnostnega stanovanjskega fonda, v tem primeru pa mora dati soglasje tudi solidarnostni upravičenec, ker mu pravilnik daje pravico do novega stanovanja. Le-ti pa redko odstopajo od novih stanovanj. Zato bi bilo nujno predpis v pravilniku menjati v tem smislu, da se solidarnostniku lahko dodeli ustrezno stanovanje. V tem primeru bi veliko lažje in hitreje reševali take primere borcev NOV in vojaških invalidov.
Dodeljevanje posojil borcem za adaptacijo ali nakup stanovanj ali za gradnjo stanovanjske hiše se vrši na podlagi odloka skupščine mesta Ljubljana preko zveze stanovanjskih skupnosti Ljubljane in komisije pri tej zvezi. Zbrana finančna sredstva, ki se nabirajo v glavnem od anuitet prejšnjih posojil, ne zadoščajo za pokrivanje vseh potreb prosilcev v Ljubljani. Tako stanje še bolj zaostruje vprašanje dodeljevanja kreditov za reševanje stanovanjskih, problemov kmetom-borcem NOV
Za razreševanje vseh nerešenih vprašanj v stanovanjskem gospodarstvu za potrebe borcev NOV in vojaških invalidov bo potrebno večje in tvorno delovanje komisije za stanovanjska vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov pri občinski samoupravni stanovanjski skupnosti. Potrebno pa bo več storiti tudi na dograjevanju in spreminjanju predpisov s področja reševanja stanovanjskih problemov udeležencev NOV.
8.	KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV NOV IN VOJAŠKIH INVALIDOV
Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov je imela 9 sej v svoji mandatni dobi od junija 1978. Na sejah razrešuje pro-bleme in odloča v skladu z določili odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane po predhodnem dogovom z občinsko organizacijo zveze borcev NOV in stanovanjsko skupnostjo občine. Za boljšo koordinacijo dela in splošno zboljšanje varstva borcev večkrat skliče Mestni odbor ZZB NOV posvetovanje, katerega se udeleži predsednik komisije.
9.	ZAKLJUČEK
Lahko ugotovimo, da je skrb za udeležence NOV, vojaških invalidov ter njihovih družinskih članov na podlagi določil družbenega dogovora in občinskega odloka dokaj dobro urejeno. Veliko več bo treba storiti na podružbljanju teh zadev, predvsem s prenosom določene skrbi in odgovornosti na samoupravne interesne skupnosti v okviru skupnosti socialnega varstva v občini in takojšnjo ustanovitvijo ter aktivno dejavnostjo delovnih teles - komisij v SIS in koordinacijskega odbora pri skupnosti socialnega varstva.
Izboljšati pogoje v organizaciji dispanzerske službe pri Zdravstvenem domu Moste z zagotovitvijo prostorov in stalnega zdravstvenega osebja za dnevno ordinacijo.
Pri stanovanjski skupnosti aktivirati komisijo za stanovanjska vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, da se doseže dogovor za ustreznejšo ureditev teh vprašanj v okviru stanovanjskih skupnosti, poleg tega pa vgraditi določene korekture glede teh vprašanj ob spreminjanju predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Predsednik komisije za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov Alojz NARDIN
------------------------------------------—^
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 56. seji dne 14. avgusta 1979 obravnaval zgoraj navedeno poročilo in sprejel naslednji
SKLEP
1.	Izvršni svet posreduje skupščini občine v obravnavo Poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov dopolni z načini razreševanja, kot jih predvidevajo spremembe in dopolnitve zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
2.	Izvršni svet predlaga Komiteju za družbene dejavnosti obravnavo poročila, na čigar osnovi naj uskladi program dela komiteja.
3.	Glede ,a podružbljanje problematike družbene skrbi za borce NOV in drugih vojn izvršni svet predlaga izvršnim odbor?,n občinskih SIS: otroškega varstva, socialnega skrbstva, socialnega varstva, pokojninsko invalidskega zavarovanja, zdravstva in stanovanjske skupnosti, da obravnavajo poročilo in preko svojega delegata v skupni komisiji pri skupnosti socialnega varstva uskladijo programe nalog ter predlagajo izvajanje nalog v dopolnilih samoupravnih sporazumov o temeljih plana za leto 1980 ter samoupravnih sporazumih o temeljih planov za bodoče srednjeročno obdobje.
4.	Izvršni svet je že na 44. seji dne 15. maja letos podprl ureditev ambulante za borce NOV v sedanjih prostorih otroškega dispanzerja, o čemer ponovno obvesti Zdravstveni dom Ljubliana—enoto Moste hkrati s predlogom, naj določijo za borce stalnega ordinirajočega zdravnika.
5.	Izvršni svet predlaga komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV in vojaških invalidov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, da preuči možnost spremembe kriterijev za pridobivanje stanovanj borcev NOV in drugih vojn ter vojaških invalidov in predlaga konkretne spremembe oziroma dopolnitve v sodelovanju s komisijo za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov pri SOb Ljubljana Moste-Polje.
6.	Izvršni svet predlaga občinskemu odboru RK, da preveri organiziranost sosedske pomoči in poskuša zagotoviti organizirano sosedsko pomoč borcem in aktivistom v sodelovanju z odbori ZZB NOV v krajevnih skupnostih. Prav tako naj preuči možnost oblikovanja centra za nudenje organizirane pomoči vsem kategorijam občanov.
Podpredsednik Izvršnega sveta Janez LAH
r	x
POROČILO
operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda iz II. samoprispevka za obdobje marec—avgust 1979
\______________________________________________________
I.	O cena -realizacije nalog sprejetih na osnovi poročila operativnega odbora za obdobje oktober 1978 — marec 1979. Operativni odbor je ugotovil v poročilu marca 1979:
—	spremembo datuma zaključka gradnje prizidka ZD Moste
—	zakasnitev pričetka izgradnje VVZ Snebeije in povišano vrednost izgradnje
i- spremembo vrednosti gradnje VVZ Štepanjsko naselje
—	spremembo programskih osnov OŠ Leopolda Mačka—Boruta.
1.	Gradnja ZD Moste
Operativni odbor je ugotovil glede na nerazrešeno vprašanje zagotovitve požarne in sanitarne vode ter električnega priključka, da
je:
—	Soseska zagotovila z izgradnjo priključka na vodovodno omrežje zadostno količino požarne in sanitarne vode (tehnični pregled julij 1979) zato ni potrebna izgradnja požarnega črpališča, kije bilo načrtovano kot premostitev predvidene zakasnitve izgradnje vodovodnega omrežja.
—	Elektro Ljubljana pristopila k izgradnji trafopostaje za potrebe ZD (poskusno obratovanje zato je bilo načrtovano 16. avgust 1979) ZD (poskusno obratovanje zato je bilo načrtovano za 16. avgust 1979) roka izgradnje, (pridobitev uporabnega dovoljenja, je bila načrtovana 28. 8. 1979), ki ga investitor ni sprejel in uvedel penale. Ugotovljena je ponovna zamuda 60 dni. Tehnični pregled objekta je predviden 29. 8. 1979.
—	Spremembo namembnosti prostorov — namesto demonstracijske sobe za preventivno zobozdravstveno varstvo, je bila vključena ambulanta za zdravljenje respiratornih obolenj.
Sprejet je bil tudi 2. aneks k investicijskem programu. Investicijska vrednost se je povečala od 17.975.519 din na 23.008.988,35 din kar pomeni za 5.032.968,85 din zaradi podražitve gradbenoobrtniških del, predelave toplotne postaje, podražitve opreme, predvsem dodatne zahteve za medicinsko opremo.
Odločbo o ugotovitvi potrebe in smotrnosti ustanovitve služnosti za polaganje kanalizacije preko zemljišča last Samčevih, ki jo je sprejela Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora zdmženega dela in zbora krajevnih skupnosti se umakne, ker je dosežen sporazum s prizadeto stranko o odstopu navedenega dela zemljišča za izgradnjo kanala proti ustrezni odškodnini.
2.	VVZ Snebeije
Lastnik spornega dela zemljišča za zunanjo ureditev je sprožil upravni spor na Vrhovnem sodišču SRS tudi zoper postopek izdaje gradbenega dovoljenja. V juniju je Vrhovno sodišče SRS zavrnilo obe tožnikovi tožbi (zoper razlastitev in zoper gradbeno dovoljenje). Upravni organ Sob je dne 6. 7. 1979 izdal gradbeno dovoljenje za zunanjo ureditev, ki jo je zaradi spora potrebno izločiti iz osnovnega gradbenega dovoljenja. V obeh postopkih, ki sta potekala skoraj leto dni, je tožnik izskoristil vse možnosti tožb in pritožb
Objekt je zgrajen in Marles izvaja dela pri zunanji ureditvi. Po terminskem planu je en mesec zamude, ki je nastala zaradi zakasnitve del pri zunanji ureditvi in komunalnih priključili.
3.	VVZ Š tepanjsko naselje
Operativni odbor je skupno z IS Sob Ljubljana Moste-Polje sprejel aneks št. II. k investicijskemu programu za VVZ Štepanjsko naselje, ki ga je predlagal LIZ zaradi podražitve pri izkopu gradbene jame, dodatne toplotne postaje in črpališča pri kanalizaciji, kar osnovni investicijski program ni upošteval. Sob in SOV kot financerja dodatnega programa morata zagotoviti še 3.015.286,80 din.
Objekt je v končni fazi gradnje in mora biti po terminskem planu tehnično pregledan novembra 1979. — uporabno dovoljenje in pričetek poslovanja pa 15. 1. 1980.
4.	OŠ Leopolda Mačka—Boruta Novo Polje
Operativni odbor je obravnaval in sprejel investicijski program v
skupni vrednosti 27.707.756,00 din Za katerega je zagotovil samoprispevek sredstva v višini 10,774.970,00 din in SOb v višini
16.932.776,00	din.	;	;	iv
V izdelavi so projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja. LIZ je 18. 7. 1979 razpisal natečaj za oddajo del in bo upošteval vse ponudbe, ki bodo prispele do 20. 8. 1979.
Izvajalec bo šolo pričel graditi v mesecu septembru in jo bo moral zgraditi do avgusta prihodnjega leta.
5.	VVZ Novo Polje
Vrtec je zgrajen in LIZ je 7. 8. 1979 zaprosil upravni organ, za tehnični pregled objekta, id je predviden 27. 8. 1979. Po terminskem planu je en mesec zamude, kije nastala po krivci projektanta ob izdelavi glavnih projektov. Pridobitev uporabnega dovoljenja in pričetek poslovanja je zato načrtovan 15. 9. 1979.
6.	OŠ in VVZ Dolsko
Operativni odbor je sodeloval pri pridobivanju zemljišča in pomagal razreševati probleme komunalnih priključkov. Zemljišče je komunalno neopremljeno, zato bo potrebno zgraditi požarni bazen za zagotovitev zadostne količine požarne vode in klorirno postajo za zagotovitev neoporečne sanitarne vode. Upravni organ je izdal lokacijsko dovoljenje še isti dan 27. 6. 1979, ko je zanj zaprosil LIZ.
V izdelavi so glavni projekti, LIZ je 1.8. 1979 razpisal natečaj za oddajo del. Upošteval bo vse ponudbe, ki bodo prispele do 30. avgusta. Izvajalec bo šolo pričel graditi v mesecu oktobru in jo bo moral zgraditi do 20. 7. 1980.
Po terminskem planu je 2 meseca zamude zaradi težav pri izboru lokacije, pri pridobivanju zemljišča, ter pri preskrbi objekta s požarno in sanitarno vodo.
7.	VVZ Hrušica
Zemljišče določeno za gradnjo vrtca je v privatni lasti in z lastnikom ni bilo mogoče doseči sporazuma za odkup. Zato je Sob dne 14. 3. 1978 začela s pripravami za razlastitveni postopek in izdala odločbo o ugotovitvi splošnega interesa dne 22. 12. 1978. Upravni organ je dne 8.3. 1979 izdal odločbo o razlastitvi zoper katero se je prizadeta stranka pritožila. Na podlagi zavrnjene pritožbe je stranka dne 16. 6. 1979 sprožila upravni spor, na Vrhovnem sodišču SRS, ki je še vedno v postopku.
Operativni odbor je obravnaval idejni projekt in ga sprejel.
Razrešiti bo potrebno tudi problem zagotovitve požarne vode s požarnim bazenom ali z gradnjo novega vodovoda. Po terminskem planu bi morali vrtec vseliti v maju 1981.
8.	OŠ in VVZ Nove Jarše
Izvajalec GIP Obnova je pričel graditi šolo in vrtec v juniju 1979 z dvomesečno zamudo zaradi zakasnitve pri projektiranju. (Gradbeni oddelek je izdal gradbeno dovoljenje isti dan, ko gaje investitor zanj zaprosil).
Po terminskem planu mora izvajalec dokončati oba objekta v juliju 1980. Operativni odbor je obravnaval tudi program relejne kuhinje, ki gaje izdelala HP Kolinska in ga potrdil.
Glede na načrtovan dodaten program 100 mest VVZ se je Sob odločila v 1. fazi zgraditi še skupne gospodarske prostore za kapaciteto 240 mest v vrednosti 2.663.625,00 din. in povečano skupno relejno kuhinjo za OŠ in VVZ (obe fazi) v OŠ v vrednosti
1.289.148,00	din.
9.	VVZ Vevče
Projektant je z zakasnitvijo 2 mesecev izdelal idejni projekt. Operativni odbor ga je obravnaval in sprejel. Sodeloval je tudi pri razrešitvi komunalnih priključkov in vprašanju ogrevanja. Predvideno je bilo ogrevanje na plin, vendar se je operativni odbor zaradi prevelikih stroškov ob napeljavi plinovoda in samega obratovanja odločil za ogrevanje z lahkim kurilnim oljem.
Po terminskem planu mora biti vrtec zgrajen junija 1980.
10.	OŠ Štepanjsko naselje
Operativni odbor je obravnaval in sprejel rebalans terminskega plana, ki določa pričetek gradnje v decembru 1979 in tehnični
pregled v decembru 1980, tako, da bo možno pričeti s poukom v drugem polletju februarja 1981. Operativni odbor je obravnaval in sprejel še idejni projekt in investicijski program v vrednosti
61.909.074,00	din (odlok: 40.544.000,00 din)
Programske osnove predvidevajo samostojno osnovno šolo s kompletnimi upravnimi prostori, vendar pa je potrebno proučiti umestnost dveh samostojnih šol v isti krajevni skupnosti. Pedagoški in organizacijski vidik kažeta na ustreznejšo upravno povezanost, čemur bi bilo potrebno prilagoditi tudi razporeditev prostorov v novem objektu.
11.	VVZ Zalog
Operativni odbor je obravnaval idejni projekt vendar ga ni sprejel, ker ga mora projektant dopolniti z obdelavo II. faze za dodatnih 60 mest, ki jo investira SOV skupnost s KS Zalog, z glavno kuhinjo za 300 obrokov in s kotlarno na plin, ki bo služila tudi obstoječemu vrtcu. Po terminskem planu bi morali biti v avgustu izdelani glavni projekti. Zamude je 5 mesecev, ki je nastala po krivdi projektanta. Vrtec bi morali pričeti graditi oktobra v letošnjem letu in ga končati do decembra 1980.
12.	Dom ostarelih občanov Moste
Izdelan je idejni projekt, ki ga mora operativni odbor še obravnavati. Po terminskem planu je en mesec zamude, ki je nastala zaradi dolgega postopka pri izbiri in potrjevanju projektanta. V izdelavi je LD. Glavni projekti morajo biti izdelani v oktobru, pričetek gradnje v decembru 1979 in konec gradnje v juliju 1981.
II. Financiranje izgradnje objektov družbenega standarda
fcojekt	Cdlok	Invest. prog.	sofinaciranje
1. Z J V.oste	16.Coo.ooo,oo	23.ocG.408,55	-
V7L Sneberje	7.134.ooo,oo	7.26o.9o4,oo	
3. VVZ, 11. rolje	7.134.ooo,oo	14.763.29o,cx>	-
4. VVZ. Zalog	5.9oo.ooo,oo	I4.45o.ooo,oo	7.22o.ooo,oo
-JZ Stopanjsko n.	lo.713.ooo,oo	2G.64,,30l,oo	14.293.451,50
6. VVZ Nove Jarše	16.ooo.ooo,oo	17.7oC.0C5,oo	2.663.625,00
7, VVZ Vevče	5.9oo.ooo,oo	7.6ll.ooo,oo	-
8. VVZ Hrušica	0.76o.ooo,oo	-	-
4. C$ itepanjako n.	4o.544.ooo,oo	61.9o9.o74,oo	-
to. C5ln VVZ *3oUko	13.6o0.oco,oo	2o.3C1.3G4,oo	-
II. 05 Novo Polje	C.3oo.ooo,oo	27.707.756,00	16.932.786,00
12. Gl Nwe Jarše	4o.544.ooo,oo	40.426.029,oo	1.296.148,00
13. Som upokojencev	72.3oo.ooo,oo	94.25o.ooo.oo	-
gituPAJ	243.037.ooo,oo	360.126.ool.55	42.399.olo, 5o
Glede na finančno poročilo ugotavljamo ponovno podražitev objektov za 71.889.990,95 din. Vrednost dodatnega programa (OŠ Leopolda Mačka Boruta, VVZ Štcpanjsko naselje, VVZ Zalog, VVZ Nove Jarše, skupno kuhinjo za OŠ in VVZ Nove Jarše) je 42.399.010,50 din na osnovi investicijskih programov. Izgradnja objektov družbenega standarda poleg tega z vsem opozarja na zahtevne dodatne investicije za funkcioniranje objektov. Osnovno vprašanje je kanalizacija, požarna in sanitarna voda ter elektrika. Zato je potrebno nujno vsklajcvanje del in financiranje komunalne opremljenosti zemljišč določenih za izgradnjo objektov družbenega standarda iz programa 2. samoprispevka.
Ul. Polletni finančni obračun skupnosti samoprispevka
1. Finančna konstrukcija zbiranja sredstev predvideva
Pritok virov
leto	»amoprlapevek	povečanja vi	soinvestitorji	skupaj
1977	170.332.270,44	7,62	24.o69.937,3o	2o2.4o2.2o8,25 ,
1970	102.270.2o6,oo		62.15o.ooo,oo	244.420.2o6,oo
1979	2o». 619.936 ,»o	19	139.962.ooo,oo	399.531.936,90
1930	241.0*2.927,44	15	-	241.062.927,45
1901	277.222.344.40	15	7.430.000.00	204.7o2.366.5o
SKUPAJ l,oi$.5l5.7o7,Jo	233.6M.M7.0o	1,372.177.643,10
2.	Periodični obračun skupnosti izkazuje
stenje 1/1-1*79
prihodki
odhodki
din	211.337.296,2o
din 165.172.001,75 din 349.111.360.75
stenje liro računa per 3c/6 - 1979
din 27.097.5o9,2o
Obrazložitev:
SREDSTVA - PRIHODKI
I.	Prenos sredstev po ZR 1978 - znesek din 211.837.296.20 predstavlja prenešena sredstva po zaključnem računu 1978.
II.	Dohodki po FN 1979
1.	Krajevni samoprispevek je bil uveden z Odlokom skupščine
mesta Ljubljane za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS štev. 30/76).	Po	finančnem načrtu predvidena sredstva
samoprispevka din 256.800.000,00 so bila do 30/6-1979 dosežena 49,72 %-no ali din 127.675.791,80. Planirana sredstva so bila ocenjena na podlagi 20 %-nega povečanja realiziranega dotoka samoprispevka v letu 1978.
2.	Regionalna zdravstvena skupnost in občinske zdravstvene skupnosti so svojo obveznost din 122.038.070,00 realizirale 3,28 %-no ali din 4.000.000,00.
3.	Izobraževalne skupnosti občin in mesta Ljubljane so svojo obveznost din 19.100.458,00 realizirale 7,10 %-no ali din
1.355.000.	000.00.
4.	Mestna skupnost OV in občinske skupnosti OV so svojo obveznost din 75.855.032,00 realizirale 16,47 % ali din
12.491.000.	00.
---------------------7--------------------*	\
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 57. seji dne 21. avgusta 1979 obravnaval zgoraj navedeno poročilo in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo poročilo operativnega odbora o gradnji objektov družbenega standarda iz II. samoprispevka na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje marec-avgust 1979, dopolnjenega z razpravo na seji in naslednjimi sprejetimi sklepi:
Prizidek k zdravstvenemu domu
Izvršni svet ugotavlja, da je skrajni rok za pričetek obratovanja prizidka k zdravstvenemu domu in zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Moste kot celote 15. september 1979. Zdravstveni dom TOZD Moste do tega roka opravi preselitev in v primeru kakršnihkoli zadržkov sproti obvešča komite za družbene dejavnosti, ki tudi sodeluje pri organizaciji osnovnega zdravstvenega varstva.
VVZ Sneberje
1.	Izvršni svet pošlje generalnemu direktorju MARLESA odprto pismo, s katerim zahteva pisno poročilo v zvezi z zamudami pri gradnji objekta VVZ Sneberje ter z njihovim odnosom do dela nasploh. Posledica tega je še vedno odprto vprašanje zunanje ureditve ter predvsem pričetka obratovanja VVZ.
2.	Izvršni svet skliče sestanek predstavnikov: Elektro Ljubljana, Soseske, LIZ-Inženiring OŠ, VVZ, skupnosti II.* samoprispevka, Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, SML-Uprave za notranje zadeve Oddelka za požarno varnost in operativnega odbora glede odprtih zadev elektro in drugih komunalnih priključkov na tem in ostalih načrtovanih objektih iz programa II. s katerim zahteva pismeno poročilo v zvezi z zamudami pri gradnji
VVZ Štcpanjsko naselje
Izvršni svet sprejme informacijo o tretjem aneksu k investicijskem programu za VVZ Štcpanjsko naselje v znesku 1.518.360 din. Nastali položaj preuči Komite za družbene dejavnosti v sodelovanju s strokovnima službama LIZ-Inženiring OŠ, VVZ in skupnosti II. samoprispevka ter o ugotovitvah poroča izvršnemu svetu.
OŠ Leopolda Mačka Borata, Novo Polje
Izvršni svet posebej izpostavi rok izdaje uporabnega dovoljenja zaradi izredno težkega položaja, ki bi nastal, če šola do 1. septembra 1980 ne bi bila zgrajena.
objektov poškodovanih od plazov
VVZ Hrušica
Izvršni svet pisno zaprosi Vrhovno sodišče SR Slovenije, Senat za upravne spore za pospešeno razreševanje spora, ki ga je sprožila stranka Hlebš, ko se je pritožila zoper zavrnjeno pritožbo na odločbo o razlastitvi.
OŠ in VVZ Nove Jarše
Na osnovi obravnavane problematike Komite za družbene dejavnosti skliče razgovor med predstavniki: HP Kolinske, Zavoda za napredek gospodinjstva, Univita ter občinske SIS otroškega varstva zaradi uskladitve pri gradnji relejne kuhinje in poenotenja cene oskrbnega dne.
200.000	din
6.100.000	din
Rekapitulacija
Za kmetijstvo	5.900.000	din
Za komunalno gospodarstvo	6.100.000	din
Skupaj:	12.000.000	din
2. V skladu s 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti se uporabijo še neuporabljena sredstva solidarnosti, ki so oblikovana v občini Šentjur pri Celju do vključno leta 1979 ter razlika do 12.000.000 din iz združenih sredstev ostalih občin v SR Sloveniji.
Dom upokojencev
Glede na lokacijo doma upokojencev in zaradi ureditve parkovnih površin v Štepanjskem naselju Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja pripravi predlog za mirovanje pokopališča v Stepanji vasi.
PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Janez LAH
x________________________________________y
PREDLOG
C
Na podlagi 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in v skladu s 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS št. 29/75) ter na osnovi sklepa 8. seje odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti z dne 18. 7. 1979 je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega
dela dne ..............,. in seji zbora krajevnih skupnosti
dne..............sprejela
SKLEP
o soglasju za uporabo sredstev solidarnosti v občini Šentjur
x_____________________________________________________y
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje soglaša, da se za delno odpravo škode, ki je nastala zaradi neurja s točno v občini Šentjur v dneh 12. 6. in 30 6. 1979 uporabijo sredstva solidarnosti v višini 12.000.000 din in sicer za naslednje namene:
Na področju kmetijstva:
-	za regresiranje semen, gnojil in zaščitnih sredstev za setev
-	za zaščito pred rastlinskimi boleznimi v sadovnjakih
-	za delno kritje izpada proizvodnje sadovnjakov družbenega sektorja
-	za delno kritje izpada proizvodnje v vrtnarstvu
-	za regres za 300 t koruze
-	za kritje lastne udeležbe pri gradnji hlevov za govedo
ierejsko proizvodnjo
Skupaj:
Na področju komunalnega gospodarstva:
-	za sanacijo vodovodov in vodnih zajetij
-	za ureditev in čiščenje kanalizacij
-	za popravilo poškodovanih občinskih makadamskih cest
-	za popravilo in zavarovanje stanovanjskih
2.140.000	din
100.000	din
1,000.000 din
200.000	din
300.000	din
2.160.000	din
5.900.000	din
100.000	din
370.000	din
5.430.000	din
OBRAZLOŽITEV
Občino Šentjur pri Celju je dne 12. junija t. I. prizadelo neurje s točo, ki je povzročilo občutno škodo kmetijstva. Neurje je prizadelo zlasti območja Krajevnih skupnosti Blagovna, Sentjur-okolica, Dramlje in Ponikva. Dne 30. junija je del občine zajelo ponovno neurje z močnim dežjem, ki je povzročilo glavno škodo na komunalnih napravah ter objektih in izdelkih TOZD-ov, manj pa na kmetijskih kulturah. Na osnovi dela komisij je ocenjene škode po prvem in drugem neurju skupaj 101,072,402 din, od tega v kmetijstvu 51,788.810 din ali 51% napram skupno ocenjeni škodi.
Največja škoda 'je povzročena v intenzivnih sadovnjakih. Družbeni sektor je planiral, da bo letos pridelal na 85 ha sadovnjakov, 172 vagonov kakovostnega sadja, oziroma je kazalo, da bo glede na dobro oplodnjo okrog 200 vagonov pridelka. Neurje s točo pa je povzročilo tako škodo, da je možno pričakovati le sadje za industrijsko predelavo in še to, izpod planirane količine. Ker daje sadjarstvo glavni vir dohodka družbenemu sektorju, bo ta imel letos močan izpad dohodka, čeprav je imel sadovnjake zavarovane, posledice pa se bodo čutile še naslednje leto, ker je potrebna dodatna rez poškodovanega rodnega lesa.
Toča je povzročila večjo škodo tudi na posevkih žit (pšenici), koruzi in krompirju, ki se bo sicer obrstel, vendar bo dal manj pridelka. Prizadete so tudi ostale poljščine, zlasti vrtnine in ne-pokošeni travniki.
Občutno škodo je neurje povzročilo tudi na komunalnih objektih in napravah in sicer predvsem na občinskih in krajevnih cestah ter na kanalizacijskem omrežju in vodovodnih objektih. Močno so bili poškodovani tudi stanovanjski objekti v družbenem in zasebnem sektorju ter industrijski in drugi objekti.
Celotna ocenjena škoda po prvem in drugem neurju v občini Šentjur pri Celju znaša 101.072.402 din. Od vse povzročene škode bo zavarovalnica krila skupaj 16.366.853 din v družbenem kmetijstvu, zasebnem kmetijstvu, zasebnih objektih in družbenih objektih. Nepokrita škoda od skupno povzročene škode znaša 84.705.549 din, kar znaša 13,6 % družbenega proizvoda preteklega leta občine Šentjur pri Celju. Od celotne povzročene škode 101.072.402din je procent škode znašal 16,2 družbenega proizvoda preteklega leta.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora se je z nastalo situacijo seznanil ter na osnovi ocene škode ter predloga Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Republiškega sekretariata za urbanizem sprejel sklep, da predloži vsem podpisnikom družbenega dogovora sklep o delni sanaciji nastale škode v občini Šentjur pri Celju kot je navedeno v izreku tega sklepa.
Ker je nastala škoda v občini Šentjur pri Celju izredno velika saj znaša 16,32 % družbenega proizvoda za preteklo leto, predlagamo vsem podpisnikom družbenega dogovora, da v najkrajšem možnem času razpravljajo in sklepajo o predloženem sklepu.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti pričakuje pozitiven odziv od vseh podpisnikov družbenega dogovora do konca septembra 1979.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 58. seji dne 28. avgusta 1979 sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo »Sklep odbora podpisnikov Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč1* - toča v občini Šentjur.
PREDLOG

Na podlagi 41. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) in 187. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. Ust SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne............. 1979 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnih načrtov odstrela divjadi lovskih družin Pugled in Laze za leto 1979
1.	Potrdi se načrt odstrela divjadi lovske družine Pugled za leto 1979. Odstrel medveda se ne dovoU.
2.	Potrdi se načrt odstrela divjadi lovske družine Laze za leto 1979. Odstrel medveda se ne dovoU.
OBRAZLOŽITEV
Lovski družini Pugled in Laze sta na podlagi 41. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št 25/75) predložili v potrditev načrt odstrela divjadi za leto 1979.
Obe lovski družini sta v svojih načrtih predvideli odstrel medveda, kljtib temu, da medved v staležu ni prikazan. Na območju občine medved ne živi Možno je, da bi kdaj zašel k nam posamezen medved, toda zaenkrat ni potrebe, da bi odstrel medveda dovolili
V letu 1978 je LD Pugled izplačala 10.353 din škode po divjadi, LD Laze pa je izplačala oškodovanim kmetom 32.159 din. Kmetje so sev letu 1978 pritoževali zaradi prenizkih cen uničenih pridelkov. Za leto 1979 je bil izdan nov cenik s tržnimi cenami kmetijskih pridelkov. Ta cenik je usklajen z ostalimi ljubljanskimi občinami Ugotovljeno je, da bi bil za območje ljubljanske regije potreben lovski inšpektor.
J ll m jad	7	lo	19	lo
Fazan	.	15o	bo	55	2oo
Poljski zajsc	2o	8	6o	2o
Rcco mlekaric#!	18c>	1?4	15o	• 2uv
Kljunač	15	2		
Golob grivnr	lo			lo
Grlici				lo
Divji mečka			3	1
Jazbeci	15	5	40	12
Kuna zlatica	lo		2° \	4
Pižncvka	2o	6	6o	2v
Kozico				5
Ostala raca	?o „	6		15
Njivske gos	\	1	-	lo
Dihur	2		2o	5"
Kragulj Skobic	\		15 3c	7 lo
Kanja			4o	
Viliko podlasica			5	
Mala podlasica			2o	
Lisici Vrani, sraki, čvjo	• 2	19 64	'	"
( \ Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 51. seji, dne 3. julija 1979 sprejel naslednji
SKLEP
1.	Izvršni svet predlaga skupščini občine potrditev letnih načrtov odstrela divjadi za leto 1979 lovskih družin Pugled in Laze. Načrtovani odstrel medveda v obeh lovskih družinah se ne odobri.
2.	Izvršni svet ugotavlja potrebo po lovskem inšpektorju za območje ljubljanske regije in daje predlog v presojo Izvršnemu svetu in Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljana.
i _____________________________________)
PREDLOG '
kandidatov za izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani
X______________________________________/
LOVSKA DRUŽINA PUGLED
Vrsta divjadi	Načrt c d strela 1978	Izvršen odstrel 1970	Stal iž pomlad 1979	Načrt cdstr ila 15.7.9	
Divji Drufiič	] 4		12	14
Srnjad	8o	63	lic	86
J il »njed	9	2	1?	9
V>11*1 pit flln			2	
Gozdni jereb	lo	1	4o '	lv
Fazan	lOv	45	3o	15i
Fuisnko	lc		lev	15
Poljaki sajic	35	33	?0	5u
Pri jaka jerebica	Go	14	8o	Go
R-cl ulskarica	15"	?o	l?c-	1?5
Kljunač	15	3		?V Go
Golob grivar	8c	24	13o	
Orlica	5o	21	18o	80
Jazbic	6	1	18	6
Kuno »lttiea	4	1	14	5
Kune beliču	1		5	1
Pilnovka	2o	16	5o	25
Kozica	lo			15-
Ostalo rac >	15			?o
Njivska gos		2		G
Dihur	3	1	Jo	5
Kragulj Skobjc		2 2	lo 15	4 5
Vjlika podlasica			2o	
Mula podlasica			3o	
Kanja			15	
Lisici Vrani,sraki,šojo	-•	35 559	5c	
LOVSKA DRUŽINA LAZE
Vrsts divjndi	N.ičrt odst-	Izvršin	Stalaž	Načrt
	rol« 19?8	odstri!	pomlad	odctrala
		1978			...m.	
Divji prašič Srnjad	2o 62	3 32	lo 180	2o 7?
1.	KOLENC - RUS MARJANA, roj. 12. 5. 1953 v Trbovljah, stanuje v Zagorju ob Savi, Cesta 9. avgusta št. 33. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1977, s 1. 3. 1977 seje zaposlila kot sodni pripravnik pri Občinskem sodišču v Trbovljah, kjer je še vedno v delovnem razmerju. Dne 27.12. 1978 je opravila pravosodni izpit. Je član ZK ter aktivno deluje v Občinski konferenci ZKS Zagorje ob Savi. Je predsednik 00 sindikata - enota v Trbovljah.
2.	MESOJEDEC MILAN, roj. 1. 5. 1950, stanuje v Ljubljani, Černetova 6. Diplomiral je dne 1. 7. 1975 na Pravni fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlil v DO Elektrotehna kot pripravnik. 1.1. 1977 je nastopil delovno razmerje kot sodni pripravnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in leta 1978 opravil pravosodni izpit. Član ZK od junija 1978. Sedaj je zaposlen kot tajnik Temeljnega sodišča v Ljubljani.
3.	POLJSAK-DERGANC MAGDA, rcrj. 6. 3. 1952 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Privoz 8. Diplomirala je 28. 2. 1977 na Pravni fakulteti v Ljubljani in se zaposlila v Tovarni dvokoles „Rog“ kot pravna referentka. 3. junija 1977 se je zaposlila kot sodna pripravnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani (sedaj Vi^je sodišče), kjer je aprila 1979 opravila pravosodni izpit. Je članica ZK od oktobra 1974. Kot mladinka je aktivno delovala v ZSMS, bila je delegat DPZ Skupščine občine Grosuplje in članica delegacije za zbor občin SRS.
4.	ROZMAN JELKA, roj. 4. 1. 1951 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Smrekarjeva 10. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1975 in bila nato do leta 1977 zaposlena kot sodniška pripravnica. 16. junija 1977 je opravila pravosodni izpit in se zaposlila kot samostojni svetovalec pri Občinskem sodišču I v Ljubljani. Od leta 1979 dalje je zapbslena kot strokovni sodelavec pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota Ljubljana. Je član ZK od marca 1977 in aktivna družbeno-politična delavka.
5.	RUŽIČ—ROGELJ MARINA, roj. 14. 12. 1952 v Bovcu, stanuje na Vrhniki, Jagrova cesta 8. Diplomirala je dne 23. 9. 1976 na
Pravni fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot sodna pripravnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani (sedaj Višje sodišče). Marca 1979 je opravila pravosodni izpit. Je član ZK.
6.	STADLER BORIS, roj. 3. 5. 1950 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Trstenjakova 6. Diplomiral je leta 1976 na Pravni fakulteti v Ljubljani in se zaposlil kot sodni pripravnik pri Občinskem sodišču I v Ljubljani. Od 1. 1. 1979 naprej pa je zaposlen kot sodni pripravnik pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota Ljubljana. Marca 1979 je opravil pravosodni izpit. Član ZK je od leta 1974:
7.	URBAS IZTOK—TONE, roj. 27. 10. 1946 v Cerknici, stanuje v Cerknici, Gerbičeva 2. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1970. Po končanem študiju seje zaposlil v upravi SO Cerknica kot premoženjsko pravni referent. Od leta 1972 do 1974 je bil izvoljen za tajnika SO Cerknica. Od 1. 1. 1975 do 31. 12. 1975 je opravljal pripravniško prakso na sodišču. Od leta 1976 opravlja dolžnost vodje organa za postopek o prekršku občine Cerknica. Član ZK je od leta 1970 in aktiven družbenopolitični delavec v občini Cerknica, predvsem v ZK in Telesnokultumi skupnosti. Pravosodni izpit je opravil 25. 6. 1979.
8.	ŽALIK VESNA, roj. 11.5. 1953 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Vrtača 5. Diplomirala je septembra 1976 na Pravni fakulteti v Ljubljani in se zaposlila kot sodnica pripravnica pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Od januarja 1979 pa je v delovnem razmerju kot sodnica pripravnica pri Višjem sodišču v Ljubljani. Februarja 1979 je opravila pravosodni izpit. Je član ZK od novembra 1977.
Ljubljana, 10. 7. 1979.	'
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi usklajenega predhodnega dogovora in v skladu z 62. členom Zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS št. 10/77) ter 6. člena Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS št. 17/78), je Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Ljubljana Center razpisala devet prostih sodniških mest pri Temeljnem sodišču v Ljubljani. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 14/79 dne 11. 5. 1979.
V	razpisnem roku in postopku se je prijavilo 14 kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za sodnike po 65. členu Zakona o rednih sodiščih.
Postopek evidentiranja in kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov je potekal v okviru Odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana, v soglasju z Medobčinskim svetom SZDL zasavske regije in sodelovanjem vseh občinskih konferenc SZDL ter Temeljnega sodišča v Ljubljani
V	postopku kandidiranja je bilo opredeljeno enotno stališče, da izpolnjujejo, glede na dejanske potrebe in neposredne naloge Temeljnega sodišča, največ pogojev predlagani kandidati
Glede na to, da izmed prijavljenih kandidatov ni bilo interesenta, ki bi sprejel dela in naloge sodnika v enoti Kočevje, je za izvolitev predlaganih le 8 kandidatov, kot vam v predlogu tudi posredujemo.
Ker je postopek evidentiranja in kandidiranja zaključen, želja Temeljnega sodišča v Ljubljani pa je, da bi biti sodniki čimprej izvoljeni, predlagamo, da za prve seje pristojnih zborov občinskih skupščin uvrstite v dnevni red tudi izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani.

PREDLOG
--------------------------
Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78), 11. člena Odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Ur. list SRS, št. 15/79) ter sklepa skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 25. junija 1979, je skupščina občine Ljubljana Moste-
Polje na seji zbora združenega dela dne .zbora
krajevnih skupnosti dne.... in družbenopolitičnega zbora dne..............sprejela
SKLEP
o razrešitvi člana izvršnega sveta in sekretarja za ,°bčo upravo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
V___________________________________________/
FRANCI BRICELJ, roj. 1934. leta, ki je do sedaj opravljal dolžnosti profesionalnega člana izvršnega sveta in sekretarja za občo upravo Skupščine občine Ljubljana MostePolje, se z dnem 30. septembra 1979 razrešuje omenjenih dolžnosti.
Številka:	PREDSEDNIK
Datum:	SKUPŠČINE OBČINE
LJUBLJANA MOSTE POLJE Marjan MOSKRIČ
OBRAZLOŽITEV
Tovariš Franci BRICELJ, stanujoč v Bizoviku,. Pot v dolino 22, je bil na skupnem zasedanju zborov skupščine občine Ljubljana MostePolje dne 12. aprila 1978 izvoljen za profesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine, odgovornega za upravno področje.
Zaradi prevzema nove delovne dolžnosti je tov. Bricelj zaprosil predsednika izvršnega sveta za razrešitev opravljanja funkcije člana izvršnega sveta in sekretarja za občo upravo Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Predsednik izvršnega sveta na podlagi mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana MostePolje ter mnenja Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine predlaga zborom skupščine, da razrešijo Francija BRICLJA dolžnosti opravljanja funkcije člana izvršnega sveta in sekretarja za občo upravo z dnem 30. septembra 1979.
X_____________________________ J
PREDLOG
___________________________________________
Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in v skladu s 4. členom Odloka o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 10/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji
družbenopolitičnega zbora dne... na seji zbora
združenega dela dne ....in na seji zbora krajevnih
skupnosti dne.......sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov uredniškega odbora DELEGATSKE TRIBUNE
x_____________________________:_______________J
i.
Dolžnosti članov uredniškega odbora Delegatske tribune se razrešijo:
Zvone TUŠAK - glavni in odgovorni urednik Stane BREZOVAR - tehnični urednik Franc BRICELJ — član Janez LAH ^>član Vilko SLUGA - član.
V uredniški odbor Delegatske tribune se imenujejo:
Erika RAČIČ— ŠIFT — glavni in odgovorni urednik Stane BREZOVAR — tehnični urednik Helena GAŠPERŠIČ — član Slavko GERLICA - član Janez LAH - član.
III.
Sklep stopi v veljavo z dnem imenovanja.
Številka:	PREDSEDNIK
Datum:	SKUPŠČINE OBČINE
Marjan MOŠKRIČ
OBRAZLOŽITEV
Sekretariat skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je predlagal kadrovski službi, da kadrovsko izpopolni uredniški odbor Delegatske tribune, ker so nekateri dosedanji člani uredniškega odbora prevzeli nove delovne dolžnosti.
Kadrovska služba je v zvezi z gornjo zahtevo evidentirala nove člane uredniškega odbora; o tem pa je razpravljala tudi Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, ki predlaga zborom Skupščine, da imenujejo uredniški odbor Delegatske tribune v predloženem sestavu.
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
ZAPISNIK
19. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 18. julija 1979 s pričetkom ob 8. uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Pri 3., 4. in 5. točki dnevnega reda sta pri vodenju seje sodelovala Aleš KARDELJ, predsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje in Andrija VLAHOVIČ, predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je predlagal delegatom, da se predlog dnevnega reda razširi še z naslednjimi točkami:
1 ld) predlog sklepa o izvolitvi delegata in namestnika delegatov odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji,
I	le) predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v
odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji,
II	f) predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v
odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalnizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji.
Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnikov:
-	17. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. junija 1979
-	skupnega zasedanja zbora združenega dela (17. seja), zbora krajevnih skupnosti v «3. seja) in družbenopolitičnega zbora (18. seja) z dne 25. junija 1979
3.	Poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v obdobju
1976-1979 in ocena možnosti razvoja v letu 1980 ter predlog smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije za obdobie 1981-1985	3
4.	Poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana mesta Ljubljane
za obdobje 1976—1980 in predlog smernic za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985
5.	Ocena izvajanja srednjeročnega družbenega načrta Občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 in predlog smernic za pripravo družbenega načrta občine Ljubljana Moste -Polje za obdobje 1981—1985
6.	Osnutek odloka in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane
7.	Osnutek družbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in razvoju mednarodnih stikov mesta Ljubljane
8.	Preusmeritev proizvodnje na površinah v Vinjah, Volavljah, Javoru in Repčah in ureditev travnikov v topolovih nasadih v Kašlju
9.	Poročilo o delu odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar
10.	Informacija o delu komisije Skupščine mesta Ljubljane za odnose z verskimi skupnostmi
11.	Kadrovske zadeve	«
a)	predlog sklepa o imenovanju delegata v svet družbenopolitičnih skupnosti pri Radiu Glas Ljubljane
b)	predlog sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega'tožilstva v Ljubljani
c)	predlog sklepa o podaljšanju mandata začasnemu oiganu DO Ellux Ljubljana
č) predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
d)	predlog sklepa o izvolitvi delegata in namestnika delegata v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
e)	predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
f)	predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji
12.	Predlogi in vprašanja delegatov
KI
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov dmžbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in
ugotovila:
Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 10 delegatov.
Odsotni so naslednji delegati:
Marjanca AGREŽ,
Nina JEVŠNIK,
Franc KOLMAN,
Franc MANDELJC,
Milan PAUNOVIČ,
Tone PODOBNIK,
Marko PRIMOŽIČ in Božidar TONI.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Slavka KER ŽAN, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Karla NOVAK, član izvršnega sveta skupščine občine,
Helena GAŠPERŠIČ, samostojni svetovalec za planiranje in družbenoekonomski razvoj pri skupščini občine,
Marjana ERJAVEC-HAUPTMAN, samostojni svetovalec za prostorsko planiranje pri skupščini občine,
Blažena PUGELJ, tajnik občinske Kmetijske zemljiške skupnosti, Jože MIHELIČ, predsednik 10 občinske Kmetijske zemljiške skupnosti.
K 2
Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnika 17. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. junija 1979 in skupnega zasedanja zbora združenega dela (17. seja), zbora krajevnih skupnosti (18. seja) in dmžbenopolitičnega zbora (18. seja) z dne 25. junija 1979 in soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 17. seje dmžbenopolitičnega zbora z dne 25. junija 1979 nima pripomb in ga v celoti potrjuje.
2.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (17. seja), zbora krajevnih skupnosti (18. seja) in družbenopolitičnega zbora (18. seja) z dne 25. junija 1979 nima pripomb in ga v celoti potrjuje.
K 3,4 in 5
Pri obravnavanju 3., 4. in 5. točke dnevnega reda so sodelovali tudi člani predsedstva Občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje, člani Občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje in predsedniki skupščin in izvršilnih odborov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti.
Predsednik dmžbenopolitičnega zbora je predlagal, da se 3., 4. in 5. točka dnevnega reda obravnavajo skupaj.
Nato je Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, uvodno obrazložil poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976-1979 in oceno možnosti razvoja v letu 1980, predlog smernic za pripravo dmžbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana mesta Ljubljane za obdobje 1976—1980, predlog smernic za pripravo dmžbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985, oceno izvajanja srednjeročnega dmžbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 in predlog smernic za pripravo dmžbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985.
V razpravi so sodelovali:	,
Brigita BLAJ,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Anton KOROŠEC, predsednik dmžbenopolitičnega zbora,
Vera BAJIČ, sekretar občinske zveze prijateljev mladine,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Joža CERAR,
Jože CVETKOVIČ, predsednik IO SSS Ljubljana Moste-Polje, Marjana ERJAVEC—HAUPTMAN, samostojni svetovalec za prostorsko planiranje pri skupščini občine,
Slavko GERLICA,
Vladimir MOHAR, član predsedstva OK SZDL,
Slavka KERŽAN, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Angelca BUTENKO,
Jože LESKOVŠEK,
Ciril JERIHA in
Jaka MATIČIČ, član predsedstva OK SZDL. Po končani razpravi so delegati dmžbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o izvajanju dmžbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976-1979 in oceno možnosti razvoja v letu 1980 nima pripomb.
2.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na predlog smernic za pripravo dmžbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 nima pripomb.
Nato so delegati dmžbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana mesta Ljubljane za obdobje 1976—1980 nima pripomb.
2.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na predlog smernic za pripravo dmžbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 naslednjo
pripombo:
V smernicah za pripravo dmžbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 se naj poglavje ..Stanovanjsko gospodarstvo” v celoti nadomesti z besedilom, ki ga predlaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje.
Delegati dmžbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
amandma:
Na strani 11, v poglavju ..Kmetijska zemljišča" se naj drugi odstavek glasi:
Dokument je kategoriziral zemljišča v trajno kmetijska in v tista, katerih namembnost se glede na izkazane potrebe lahko spremeni.
Nato so delegati dmžbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema oceno izvajanja srednjeročnega dmžbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetim amandmajem.
Delegati dmžbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednje
amandmaje:
—	v poglavju ..Globalne usmeritve dmžbenoekonomskega razvoja" se k četrtemu odstavku doda naslednje besedilo: Da bi se omogočil skladen in enakomeren razvoj Ljubljane, bo potrebno v procesu usklajevanja in dogovatjanja med ljubljanskimi občinami doseči, da se v planske dokumente vnesejo konkretni ukrepi, ki bodo zagotavljali tudi realizacijo deficitarnih dejavnosti (maloprodajna trgovska mreža, šole, vzgojnovarstveni zavodi, zdravstveni zavodi, zdravstveni domovi).
—	v poglavju ,JNa področju ekonomskega razvoja" se drugi odstavek pete alinee nadomesti z naslednjim besedilom: Razvojno gospodarska skupnost se bo kot nosilka koordiniranja in povezovanja celotnega gospodarstva v občini povezovala z regionalno Gospodarsko zbornico in bo skrbela zlasti za usmeijanje investi-toijev v:
—	v peti alinei istega poglavja se kot tretji odstavek doda naslednje besedilo: Predvideni gospodarski razvoj bo zahteval tudi razvoj organizacij zdmženega dela, ki bodo sposobne voditi tehnični inženiring in prodajati znanje oziroma inovacije.
Nato so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema smernice za pripravo družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetimi amandmaji.
2.	Pripombe podane v razpravi se naj ovrednotijo in upoštevajo pri pripravi programa razvoja občine.
K 6
Uvodno je osnutek odloka in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane obrazložil Jože KAVClC, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo.
Delegati dmžbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se strinja s pripombami izvršnega sveta skupščine občine na osnutek odloka in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane.
K 7
Uvodne obrazložitve osnutka dmžbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in razvoju mednarodnih stikov mesta Ljubljane ni bilo.
V	razpravi je sodeloval Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Po končani razpravi so delegati dmžbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek dmžbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in razvoju mednarodnih stikov mesta Ljubljane naslednjo
pripombo:
Med udeležence dmžbenega dogovora se naj vključi tudi Zveza kulturnih organizacij Ljubljane.
K 8
Uvodno je predlog za preusmeritev proizvodnje na površinah v Vinjah, Volavljah, Javora in Repčah in ureditev travnikov v topolovih nasadih v Kašlju obrazložil Jože MIHELIČ, predsednik 10 občinske kmetijsko zemljiške skupnosti.
V	razpravi so sodelovali:
Joža CERAR,
Ciril JERIHA,
Jože MIHELIČ, predsednik 10 občinske kmetijske zemljiške skupnosti, in
Blažena PUGELJ, tajnik občinske kmetijske zemljiške skupnosti.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s preusmeritvijo proizvodnje na površinah v Vinjah, Volavljah, Javom in Repčah in ureditvijo travnikov v topolovih nasadih v Kašlju v predloženem besedilu skupaj z zaključki in predlogi v predloženem besedilu.
2.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje naj od EMONE ponovno zahteva pojasnilo kaj bo s topolovimi nasadi v Dolskem.
3.	Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje naj čimpreje ustanovi svet za kmetijstvo.
K 9
Uvodne obrazložitve poročila o delu odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar ni bilo. V razpravi so sodelovali:
Jože LESKOVŠEK,
Slavka KERŽAN, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, in Ciril JERIHA.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na poročilo o delu odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar naslednjo
pripombo:
Poročilo se naj dopolni z zadnjimi točnimi podatki o podpisovanju samoupravnega sporazuma v občini Ljubljana Moste-Polje.
2.	Družbenopolitični zbor poziva temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki k samoupravnemu sporazumu še niso pristopile, da samoupravni sporazum ponovno obravnavajo in k njemu pristopijo.
3.	Družbenopolitični zbor je mnenja, da razlogi za odklanjanje pristopa k samoupravnemu sporazumu niso utemeljeni in jih ne sprejema kot razlog za nepristop k samoupravnemu sporazumu.
K 10
Uvodne obrazložitve informacije o delu komisije Skupščine mesta Ljubljane za odnose z verskimi skupnostmi ni bilo.
V	razpravi so sodelovali:
Ciril JERIHA,
Robi DELORENZO,
Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora,
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Brigita BLAJ,
Angelca BUTENKO, in
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na informacijo o delu komisije Skupščine mesta Ljubljane za odnose z verskimi skupnostmi nima pripomb.
K 11
KADROVSKE ZADEVE
a)	Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v svet družbenopolitičnih skupnosti pri Radiu Glas Ljubljane ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenuje
Pio MAHKOVEC—KUHARIČ, Ljubljana, Zaloška 75/a za delegata v svet družbenopolitičnih skupnosti pri Radiu Glas Ljubljane.
b)	Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenuje
Janeza ŠINKOVCA in Stanislava SOČANA za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
c)	Uvodne obrazložitve predloga sklepa o podaljšanju mandata začasnemu organu DO Ellux Ljubljana ni bilo.
V	razpravi je sodelovala Slavka KERŽAN, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje do imenovanja individualnega poslovodnega organa DO ELLUX
LJUBLJANA, Litijska 31 podaljša mandat začasnemu organu DO Franciju OSTERMAN-u.
IS) Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in izvolitvi neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljub-' ljana Moste-Polje ni bilo.
’! Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
razreši
Dušana TRATNIKA, dolžnosti neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
Darka LAKOVIČA, dipl. oec. za neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za področje spremljanja razvoja krajevnih skupnosti.
d)	Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi delegata in namestnika delegata v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji ni bilo. Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	V odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji se izvolita:
za delegata — Bernard LENARDIČ za namestnika — Albin MAHKOVEC
2.	Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati 3. točka sklepa, ki gr je ob obravnavi predloga družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji sprejela skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. 4. 1979.
e)	Uvodno je predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odboru udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V	odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji se imenujeta:
za člana Ernest MIKULETIČ za namestnika Maijan GERM
f)	Uvodno je predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev dmžbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V	odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji se imenujeta:
za člana Jelka VALENČAK za namestnika Ludvik FAIN
K 12
DELEGATSKO VPRAŠANJE v zvezi s pomočjo osnovnim šolam in vzgojno varstvenim organizacijam pri pripravi samoupravnih splošnih aktov je postavila Brigita BLAJ.
Na postavljeno vprašanje sta odgovorili Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, in Angelca BUTENKO.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, ob
12,00	zaključil 19. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine.
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR
PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC
PREDSEDNIK
OBČINSKE KONFERENCE SZDL Aleš KARDELJ
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZSS Andrija VLAHOVIČ
BELEŽKE:
ZAPISNIK
skupnega zasedanja zbora združenega dela (18. seja) in zbora krajevnih skupnosti (19. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 19. julija 1979 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c.
Zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, in Danilom JURCA, predsednikom zbora krajevnih skupnosti.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Predsednik skupščine občine je predlagal delegatom, da se s predloga dnevnega reda umakne 11. točka t.j.:
Predlog odloka o prispevkih za financiranje razvoja ptt prometa v območni samoupravni interesni skupnosti za ptt promet Ljubljana;
na dnevni red pa se uvrstijo še naslednje zadeve:
—	predlog sklepa o soglasju za uporabo sredstev solidarnosti v občinah Ajdovščina, Brežice, Idrija in Tolmin;
—	predlog sklepa o izvolitvi delegata in namestnika delegat? v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji;
—	predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji in
—	predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji.
Po takem sklepu so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
dnevnired:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (17. seja), zbora krajevnih skupnosti (18. seja) in družbenopolitičnega zbora (18. seja) z dne 25. junija 1979
3.	Poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana mesta Ljubljane za obdobje 1976-1980 in predlog smernic za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985
4.	Ocena izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 in predlog smernic za pripravo družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985
5.	Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za odplačevanje anuitet za poslovitveni objekt (upepeljevalnico) na Žalah
6.	Osnutek družbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in razvoju mednarodnih stikov mesta Ljubljane
7.	Predlog odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978
8.	Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
9.	Predlog odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 11 Zalog in MS 105 Stari Zalog
10.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979
11.	Osnutek odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinar-sko-higienske službe
12.	Preusmeritev proizvodnje na površinah v Vinjah, Volavljah, Javoru in ureditev travnikov v topolovih nasadih v Kašlju
13.	Predlog sklepa o soglasju za uporabo sredstev solidarnosti v občinah Ajdovščina, Brežice, Idrija in Tolmin
14.	Kadrovske zadeve:
a)	predlog sklepa o imenovanju delegata v svet družbenopolitičnih skupnosti pri Radiu Glas Ljubljane
b)	predlog sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
c)	predlog sklepa o podaljšanju mandata začasnemu organu DO ELLUX Ljubljana
č) predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
d)	predlog sklepa o izvolitvi delegata in namestnika delegata v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
e)	predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji 0 predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji
15.	Poročilo o delu odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar
16.	Osnutek odloka in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana
17.	Predlogi in vprašanja delegatov
K 1
V	komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	Milana POLIČA, delegata III. konference delegacij — ŽITO,
2.	Marjana DRAGARJA, delegata XIII. konference delegacij — BTC,
3.	Silvo MAJERLE, delegatko XIV. konference delegacij — GRADIS.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je ko-misijazaverifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 21 delegatov.
Odsotnih je 18 delegatov in sicer: en delegat I. konference delegacij — Saturnus, en delegat IV. konference delegacij — Indos, en delegat VI. konference delegacij - Velana, en delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče, en delegat IX. konference delegacij — ŽG, en delegat X. konference delegacij - ŽG-Gradbeno podjetje, en delegat XV. konference delegacij — Tehnika, en delegat XVI. konference delegacij - Slovenija ceste, en delegat XVII. konference delegacij- Obnova, en delegat XIX. konference delegacij — Petrol, en delegat XXIII. konference delegacij — HP, en delegat XXTV. konference delegacij — Tiskarna Jože Moškrič, en delegat XXVI. konference delegacij — Staninvest, dva delegata XXVII. konference delegacij— Kmetijska zadruga, en delegat XXVIII. konference delegacij — OŠ Kette-Mum, en delegat XXX. konference delegacij — Klinični center in en delegat XXXIII. konference delegacij - Obrtna dejavnost.
Zbor združenega delaje sklepčen.
V	komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Franca GOSTINČARJA, delegata krajevne skupnosti Dolsko,
2.	Ivana KOSA delegata krajevne skupnosti Zadobrova-Snebeije,
3.	Maruško KOŠENINA, delegatko krajevne skupnosti Polje.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 23 delegatov.
Odsotni so 4 delegati in sicer: en delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, en delegat krajevne skupnosti Lipoglav, in dva delegata krajevne skupnosti Vevče-Zgomji Kašelj.
Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen
Navzoči vabljeni:
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine,
Janez LAH podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
'Zvone TUŠAK, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine,
Maijana ERJAVEC-HAUPTMAN, samostojni svetovalec za prostorsko planiranje pri skupščini občine
Helena GAŠPERŠIČ, samostojni svetovalec za planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine,
Vladimir MOHAR, predstavnik SSS Ljubljana Moste-Polje,
Blažena PUGELJ, tajnik občinske Kmetijsko zemljiške skupnosti, in
Marko LOKAR, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine.
K 2
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in dmžbenopolitičnega zbora z dne 25. junija 1979 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (17. seja), zbora krajevnih skupnosti (18. seja) in družbenopolitičnega zbora (18. seja) z dne 25. junija 1979 nimata pripomb in ga v celoti potrjujeta
K 3 in 4
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so se dogovorili, da bodo 3. in 4. točko dnevnega reda obravnavali skupaj.
Po takem sklepu je Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, uvodno obrazložil poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana mesta Ljubljane za obdobje 1976-1980, predlog smernic za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985, oceno izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 in predlog smernic za pripravo dmžbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985.
V	razpravi so sodelovali:
Albin LEVIČNIK, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sne-berje,
Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje,
Sava OSREDKAR, delegat krajevne skupnosti Moste,
Marjan KLOPČIČ, delegat krajevne skupnosti Šmartno,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, in Vladimir MOHAR, predstavnik SSS Ljubljana Moste-Polje.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana mesta Ljubljane za obdobje 1976—1980 nimata pripomb.
2.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imata na predlog smernic za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 naslednjo
pripombo:
V	smernicah za pripravo družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 se naj poglavje ..Stanovanjsko gospodarstvo*' v celoti nadomesti z besedilom, ki ga predlaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje.
Pripombo naj delegati na seji zborov Skupščine mesta Ljubljane posredujejo v obliki amandmaja.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
amandma:
Na strani 11, v poglavju ..Kmetijska zemljišča" se naj drugi odstavek glasi: Dokument je kategoriziral zemljišča v trajno kmetijska in v tista, katerih namembnost se glede na izkazane potrebe lahko spremeni.
Nato so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata oceno izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976 — 1980 v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetim amandmajem.
Delegati zbora zdmženega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednje
amandmaje:
-	v poglavju ..Globalne usmeritve družbenoekonomskega razvoja" se besedilo tretjega odstavka dopolni z naslednjim besedilom: Samoupravni organi, ki sprejemajo letne in srednjeročne plane razvoja, imajo pravico in dolžnost tekoče spremljati uresničevanje planov, sprejeti ukrepe, ki naj pripomorejo k izpolnjevanju le-teh in po potrebi ukrepati proti posameznikom ali skupnostim, ki sprejetega ne izpolnjujejo.
-	v istem poglavju se k četrtemu odstavku doda naslednje besedilo: Da bi se omogočil skladen in enakomeren razvoj Ljubljane, bo potrebno v procesu usklajevanja in dogovarjanja med ljubljanskimi občinami doseči, da se v planske dokumente vnesejo konkretni ukrepi, ki bodo zagotavljali tudi realizacijo deficitarnih dejavnosti (maloprodajna trgovska mreža, šole, vzgojno-varstveni zavodi, zdravstveni domovi),
-	v poglavju ,JNa področju ekonomskega razvoja" se drugi odstavek pete alinee nadomesti z naslednjim besedilom: Razvojno gospodarska skupnost se bo kot nosilka ki ordiniranja in povezovanja celotnega gospodarstva v občini povezovala z regionalno Gospodarsko zbornico in bo skrbela zlasti za usmerjanje investitorjev v:
-	v peti alinei istega poglavja se kot tretji odstavek doda naslednje besedilo: Predvideni gospodarski razvoj bo zahteval tudi razvoj organizacij združenega dela, ki bodo spodobne voditi tehnični inženiring in prodajati znanje oziroma inovacije.
Nato so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata smernice za pripravo družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetimi amandmaji.
2.	Pripombe podane v razpravi se naj ovrednotijo in upoštevajo pri pripravi programa razvoja občine.
K5
Uvodne obrazložitve predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za odplačevanje anuitet za poslovitveni objekt (upepeljevalnico) na Žalah ni bilo.
V	razpravi sta sodelovala:
Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje, in Aleksander VALIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih: skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopata k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za odplačevanje anuitet za poslovitveni objekt (upepeljevalnico) na Žalah s pripombo, da se med sklenitelji samoupravnega sporazuma navede tudi Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Žale kot je navedeno med podpisniki.
2.	Za podpisnika samoupravnega sporazuma pooblaščata zbora Jožeta KAVČIČA, predsednika izvršnega sveta skupščine občine.
K6
Uvodne obrazložitve osnutka družbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in razvoju mednarodnih stikov mesta Ljubljane ni bilo.
V	razpravi sta sodelovala:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje se strinjata s pripombami izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki jih ima na osnutek družbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in razvoju mednarodnih stikov mesta Ljubljane.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki jih ima na osnutek družbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju in razvoju mednarodnih stikov mesta Ljubljane.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pa imata na omenjeni osnutek še naslednjo
pripombo:
Med udeležence družbenega dogovora se naj vključi tudi Zveza kulturnih organizacij Ljubljane.
K7
Uvodno je predlog odloka o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16. 4. 1978 obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno-sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16.4. 1978 v predloženem besedilu s popravkom, da se datum v naslovu odloka pravilno glasi 16. 4. 1978 in ne 14. 6. 1978 kot je bilo pomotoma objavljeno v gradivu.
K8
Uvodno je predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno-sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v predloženem besedilu.
K9
k
Uvodne obrazložitve predloga odloka o novelaciji zazidalnega načrta za MS 11 Zalog in MS 105 Stari Zalog ni bilo.
V razpravi je sodeloval Jože JORDAN, delegat krajevne skupnosti Zalog.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o novelaciji zazidalnega načrta za MS 11 Zalog in MS 105 Stari Zalog v predloženem besedilu.
K 10
Uvodno je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 ter amandma k odloku obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
amandma:	'.-
Na prihodkovni strani se v glavnem namenu Davek na dohodek in davek iz OD, postavka „Davek iz OD delavcev" poveča za i '
1.010.000	din tako, da znaša ocena te postavke za leto 1979 'I
7.418.000	din (indeks 116), prihodki skupaj pa 116.291.000 din (indeks 108);
na strani odhodkov pa se v glavnem namenu 04 Negospodarske '\1 investicije uvede v opis nova postavka: ..Ureditev OS Polje" 1.000.000 din tako, da znaša za rebalans predlagani znesek 25.615.800 din (indeks 148) ter skupaj sredstva za razpored
116.291.000	din. Vzporedno s tem je potrebno povišati postavko ()
..Krediti, vezana in izločena sredstva" za 10.000 din.	I
Nato so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
\>
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za ^ leto 1979 v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetim amandmajem.
K 11
Uvodne obrazložitve osnutka odloka o organizaciji, ureditvi in " poslovanju veterinarsko higienske službe ni bilo.	"
V	razpravi so sodelovali:
Jože JORDAN, delegat krajevne skupnosti Zalog,
Marko LOKAR, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri v izvršnem	svetu skupščine	občine, in	‘’i
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji	*’ i
'•i
SKLEP:
l
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine , u občine Ljubljana	Moste-Polje imata	na	osnutek odloka o organi- „
zaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe nasled- , -< njo	•»'
pripombo:	,«
K 4. členu odloka se naj doda tretji odstavek, katerega besedilo ' -naj obvezuje organizacije združenega dela EMONA TOZD Mesna i'' industrija Zalog, PERUTNINA perutninska klavnica Zalog in KO-TO TOZD Koprod na tako zbiranje, transport in vskladiščenje živalskih odpadkov, da ne bo škodljivih vplivov na okolico.
K 12
Uvodne obrazložitve predloga za preusmeritev proizvodnje na površinah v Vinjah, Volavljah, Javoru in Repčah in ureditev travnikov v topolovih nasadih v Kašlju ni bilo.
V	razpravi so sodelovali:
Aleksander VALIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
Franc GOSTINČAR, delegat krajevne skupnpsti Dolsko,
Albin LEV1ČNIK, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sne-berje,
Blažena PUGELJ, tajnik občinske Kmetijsko zemljiške skupnosti, Maruška KOŠENINA, delegatka krajevne skupnosti Polje, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani raz- •, pravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglašata s preusmeritvijo proizvodnje na površinah v Vinjah, Volavljah, Javoru in Repčah in ure- 1 ditvijo travnikov v topolovih nasadih v Kašlju v predloženem besedilu, skupaj s predlogi in zaključki v predloženem besedilu s priporočilom, da Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Dobrunje in občinska Kmetijska zemljiška skupnost vse zadeve rešujeta s kmetovalci sporazumno.	.|.
1 *l
K13
Uvodno je predlog sklepa o soglasju za uporabo sredstev solidarnosti v občinah Ajdovščina, Brežice, Idrija in Tolmin obrazložil '•* Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.	„
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglašata s sklepom odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, s katerim se iz sredstev solidarnosti za odpravljanje nesreč v SR Sloveniji namenijo sredstva občinam Ajdovščina, Brežice, Idrija in Tolmin v skupnem znesku 31.330.000 din za pokrivanje škode nastale zaradi naravnih nesreč.
K 14
KADROVSKE ZADEVE
a)	Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v svet družbenopolitičnih skupnosti pri Radiu Glas Ljubljane ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenujeta
Pio MAHKOVEC-KUHARIČ, Ljubljana, Zaloška 75/a za delegata v svet družbenopolitičnih skupnosti pri Radiu Glas Ljubljane.
b)	Uvodno je predlog sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenujeta
Janeza ŠINKOVCA in Stanislava SOČANA za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
c)	Uvodno je predlog sklepa o podaljšanju mandata začasnemu organu DO Ellux Ljubljana obrazložil Marjan MOŠKR1Č, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje do imenovanja individualnega poslovodnega organa DO ELLUX Ljubljana, Litijska 31 podaljša mandat začasnemu organu DO Franciju OSTERMAN-u. č) Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in izvolitvi profesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
razrešita
Dušana TRATNIKA, dolžnosti neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvolita
Darka LAKOVIČA, dipl. oec. za neprofesionalnega člana izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za področje spremljanja razvoja krajevnih skupnosti.
d)	Uvodno-je predlog sklepa o izvolitvi delegata in namestnika delegata v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
V	razpravi sta sodelovala:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, in Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	V odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji se izvolita:
za delegata — Bernard LENARDIČ za namestnika - Albin MAHKOVEC
2.	Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati 3. točka sklepa, ki ga je ob obravnavi predloga družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji sprejela skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17.4. 1979.
e)	Uvodno je predlog sklepa o imenovanju člana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V	odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji se imenujeta:
za člana — Ernest Mikulič za namestnika — Marjan Germ
f)	Uvodno je predlog sklepa o imenovanju plana in namestnika člana v odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji obrazložil Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V	odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji se imenujeta:
za člana - Jelka VALENČAK za namestnika — Ludvik F A IN
K15
Uvodno je poročilo o delu odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine,
Albin LEVIČNIK, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sne-berje, in
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imata na poročilo o delu odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar naslednjo
pripombo:
Poročilo o delu odbora udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju izgradnje Kulturnega doma Ivan Cankar se naj do-
polni z zadnjimi točnimi podatki o podpisovanju samoupravnega sporazuma v občini Ljubljana Moste-Polje.
K16
Uvodno je osnutek odloka in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Albin LEVIČNIK, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneber-
je,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, in Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek odloka o usta-noitvi Zavoda za družbeno planiraje Ljubljana naslednjo
pripombo:
-	v 3. členu naj se črtata četrta in peta alinea;
2.	Zbor »združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imata na osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih do Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana naslednje
pripombe:
-	v 3. členu naj se črtata četrta in peta alinea, ali pa ju je je treba precizirati, zlasti peto alineo: ,,navodila za izdelavo lokacijske dokumentacije za pomembnejše objekte11;
-	v 5. členu naj se za besedilom „do 30. 11.“ doda besedilo: „za naslednje leto11;
-	v 6. členu naj se v prvem odstavku namesto pike doda besedilo: „na ovrednoten program dela, ki ga potrdijo izvršni sveti ustanoviteljic11;
-	v 7. členu naj se črta beseda „najbolj“ optimalno, ker je optimalno že „naj“.
3.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti menita, daje število delavcev, ki naj bi bili potrebni za opravljanje nalog, kot so opredeljene v osnutku odloka o ustanovitvi zavoda, previsoko, saj ukrepi za stabilizacijo narekujejo omejitev zaposlovanja.
K17
Delegatsko vprašanje je postavila Francka TEKALEC, delegatka krajevne skupnosti Klopce.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 19,30 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela (18. seja) in zbora krajevnih skupnosti (19. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine.
SEKRETAR	PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE Stane BREZOVAR	Marjan MOŠKRlC
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA	pnpncnrvvnz
Ljubo ZABUKOVEC	ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Danilo JURCA



t
vb
f,

4






%




'

\














■
.: ■
■••V* * '




■
.





Z '


■


I i>






\

,

!










-■ ■ :i -












'N





v
I
• Priprava za tisk:
HBSBTU bep - Tisk:	tiskarna ljudske pravice


r V