PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini /-* . ~ , Abb. postale I gruppo • Ideila 4(J lir V Milanu napovedali splošno stavko kot protest proti višanju najemnin Napovedani dve stavki gradbenih delavcev - Poziv CGILvladi, naj skliče Leto XIX. St. 212 (5587) se- stanek s sindikalnimi predstavniki v zvezi s položajem italijanskih emigrantov v Švici - CGIL in CGTpozivata na nadaljnje podpiranje španskih rudarjev T MILAN, 6- ~ Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so rir,u aslle za 23- sePtembra splošno stavko v Milanu in milanski Pokrajini proti nenehnemu višanju najemnin. Sindikalne organi-So razglasile stavko spričo velike zaskrbljenosti in nezadovoljstva med prebivalstvom zaradi stalnega dviganja najem-zaradi vedno večjega števila izgonov iz stanovanj in za-Pomanjkanja stanovanj z najemninami, ki bi bile dostopne ovne ^uci'’ kar Je posledica pomanjkanja primerne urbanistične zakonodaje. Splošna stavka se bo začela v Ponedeljek 23. septembra ob 14. in bo trajala ves dan. Ob tej Priložnosti bo veliko zborovanje delavcev in nameščencev, kate-run bodo govorili voditelji vseh treh sindikalnih organizacij. Y Rimu so se danes prekinila po-|®janja za obnovitev delovne pole ?? delavcev gradbene industriji;’ ki so se bila začela včeraj. V "poročilu sindikata gradbenih de-SJbev je rečeno, da so bila poga-“anJa.Prekinjena, ker podjetniki ni-bili pripravljeni diskutirati o Prašanjih, ki jih postavljajo delav-J “ ki se tičejo zajamčene letne mezde, razčlenjenih pogajanj in rugih sindikalnih pravic. Podjet- niki so postavili nezadovoljive ponudbe. Zaradi tega so vse tri sindikalne organizacije razglasile dve vsedržavni stavki, ki bosta prva 12. in 13. septembra, druga pa 17., 18. in 19. septembra. Sledile bodo stav ke v posameznih pokrajinah. Razen tega so sklenili takojšnjo prekinitev nadurnega in prazničnega dela. RIM, 6. — Tajništvo CGIL sporoča, da je opozorilo na številna vprašanja v zvezi z italijanskimi delavci v Švici. CGIL je zahtevala sklicanje sestanka med predstavniki ministrstva za delo in za zunanje zadeve ter predstavniki sindikalnih organizacij, da vsestransko proučijo vprašanja italijanske emigracije v Švici in da se sporazumejo o načinu intervencije, ki bi bila primer- ZAHTEVE SINDIKATOV VELIKE BRITANIJE IN ZDA TUC zahteva 40-urni teden AFL-CIO pa 35-urni teden Angleški sindikati zahtevajo tudi izenačenje mezd za ženske in moške LONDON, 6. — Kongres Trade Spi10n°v je na današnji zaključni U p odobril resolucijo, ki zahteva bo štirideseturnega delovnega uda^n- ^eleSat‘ s0 med debato po-ha a’ da k° P°trebna dolga bornih da 'se doseže znižanje delov-j«v lUr' ®den °d delegatov je iz-l.';11' da bo potrebno dolgo in počiš l'vo delo, da bi prepričali nirn6 ?elovn'b komisij tudi z jav-demonstracijami, preden bo- DANES n Y daliji poročajo dan za dnem eln«0t?sHh proti naraščajoči dra-V Milanu so vse tri sindi-23 t orBanizacije razglasile za n« :: m- splošno protestno stavko ni« 5 nenehnemu višanju najem-s»a„,n Proti številnim izgonom iz •'»“«vanj. Razen teEa ^ CGIL ren/« ,vIado, naj skliče konfe-in ,sindikalnih predstavnikov deln i Stavn*kov ministrstva za jjii.hu za zunanje zadeve, da te-ian^i.-u Proučijo vprašanje itali-' kar * Pmigrantov v Švici, zlasti Parskn i j novih PPSajanj s švi-Vanju Vla“0 0 socialnem zavaro- konf!,'?no s francosko Glavno Cra*c,J°dc,a pa ie cgil PO-raj,." Jtclavce, naj še dalje podpi-dela. borbo španskih rudarjev in ko V |v Proti Francu. Medtem Svoi « t dan nove države javljajo bi „ Pristop k moskovski pogod-je . Pfekmitvi jedrskih poskusov, vlà,i, kor že javljeno, francoska ho na„,P?!10vila svojo namero, da je a, aljevala jedrske poskuse in Avstr«?- Protestirala pri vladah Ferui» i ’ Nove Zelandije, Čila in som „ ,.r se upirajo tem posku- jc i-11?, 1’acifiku. Vladi Avstrali-nrfi_“ Nove Zelandije sta včeraj girali na ta francoski poudarili, da bodo fran- odinZr ove Zelandije sta včeraj koral/*” reagirali na ta francoski Cost» In poudarili, da bodo fran-žave iP'^kuse izkoristile tiste dr-Pišrin 'acejo izgovor, da ne pod-Kitajsi{POBOdbc, kakor na primer sveži s stanjem v Južnem so danes predstavniki ^ietnamu žav i/s/1 afriških in azijskih dr-iitvl “J, vali. naj se zadeva o kr-vi sn//”veskih Pravic v tej držanja na dnevni red zaseda- Vlada •P!“lne OZN- Sajgonska siala rCv?e sporočila, da bo pokor m. ,New York nič manj ka-oglasno Diemovo svakinjo. vic Urn?'?1* kršitvi človeških pra-tudi "iz'/n''* nadaljnja poročila Wall-** ZGA. Zloglasni guverner Šoie ace„;ie namreč dal zastražiti da tirLB .!n'n,',lamu in drugod, se v W začetek pouka, ker so čm#-». ,iu’e vpisali tudi otroci Ma *//, Toda prebivalstvo zgub-ravnI?-p^enJe in guvernerjevo hel/i nAPu - obsojajo tudi številni Heriii °bcinski svet pa je guver-zač/t„iPozva1, naj preneha ovirati ‘acetek pouka. in »n«?nd°na prihaja zelo važna sklenuilmi'la novica, da so Kurdi sko . ostanoviti neodvisno kurd-Z»ni Y, avo in da je bil El Bar-sednik=eil!?,van za začasnega pred-ca ver ’i ?nano, ali je ta novi- vj| trj,- | Ull JC ta 1111*1- Udari/0dostojna, vendar pa se po-od lr/’bBa .^ordi ne želijo ločitve niala = e bo iraška vlada me-večin svo,i? stališče in pokazala žahtn., Pripravljenost upoštevati nomiji Kurdov P« notranji avto- bodnnh/^0 80 važne Izjave zala. d°abeflta«*fSa župana Brand-prciUh, I®;, Pripravljen imenovati vzhodm/h"5?’ k'.bi. stopili v stik z «za .JjnberUnsklmi predstavniki nied /V’ .lšanje človeških odnosov P Ali bo Vietkong, ki ima v rokah precejšen del notranjosti dežele in ki bije proti vladi zelo učinkovito gverilsko vojno, razširil svojo oblast na maloštevilno budistično ljudstvo v velikih mestnih naseljih? Skupine protikomunistične opozicije bodo storile vse, da bi to preprečile. Da bi tudi oni imeli svojega mučenika, so izkoristili samomor Nguyena Tuonga Tana, književnika in pisatelja slovitega romana «Prelom.» Tan je bil, zapleten v zaroto 11. novembra. Ubil se je, da bi njegova smrt, po njegovih lastnih besedah, bila «opozorilo» tistim, ki so navajeni z nogami teptati vse svoboščine». V pismu, ki ga je poslal časopisu «France Observateur», je polkovnik Nguzen Chanh Thi, najodgovornejši človek za po- skus državnega udara z dne 11. novembra, spravil v medsebojno zvezo smrt književnika Tana in smrt borca Quaga Duca ter o-pozoril redakcijo, da bo Diemo-va politika «navsezadnje potisnila Južni Vietnam v komunistične roke». Vendar pa je igra nekomunistične opozicije v Južnem Vietnamu zdaj težja kot kdajkoli poprej, zakaj nič ne kaže, da se bo politika ZDA do Sajgona spremenila. Diem še nadalje o-staja poglavitna karta v ameriških rokah. Spričo tega goji opozicija več ; upanja v Vatikan kbt pa v Washington. Ali ne grozi nevarnost, da bi katolicizem v Južnem Vietnamu, ko se je kompromiti-, ral s svojimi zvezami z Diemo-vim režimom preprosto utonil, kadar se bo odirala oblast? Tudi o tem velja prepričati Rim. Zadnje tedne in tudi zadnje dni je več veleposlaništev previdno posredovalo, da bi zdramilo nekatere katoliške osebnosti. To posredovanje še traja... P.-M. DE LA GORCE Pontecorvo odlikovan z Leninovim redom MOSKVA, 6. — «Tass» sporoča, da je bil atomski znanstvenik italijanskega porekla ter potem angleški iiižaylj#n Bruno Pontecorvo, ki s» je preselil v Sovjetsko zvezo 1950, odlikovan z Leninovim redom ob svoji 50-letnici «za velike zasluge na področju fizike». Sedaj je prof. Pontecorvo sovjetski državljan. Leninov red mu je podelil prezidij Vrhovnega sovjeta. Pontecorvo je že aprila prejel Leninovo nagrado za svoja raziskovanja v fiziki nevtrina. Ob tej priložnosti ga je «Tass» označila za «enega izmed najbolj eminentnih fizikov našega časa». V svojem porpčilu o podelitvi Leninovega reda je radio Moskva dejal, da je biografija Pontecorva «zelo zanimiva». Povedal je, da je Pontecorvo po rojstvu Italijan, je pa dolgo časa živel in delal v Angliji. «Ker pa s svojim delom, je dejal radio Maskva, ni hotel prispevati v tekmi za atomsko oborožitev, je zapustil britanske otoke in se preselil v našo deželo. Postal je sovjetski državljan ter našel v SZ pravo domovino» LORO CIUFFENNA, 6. — Žirija je objavila, kako bodo razdeljene nagrade «Ciuffenna» za slikarstvo. Prvo nagrado (250 tisoč) prejme C ecco Magnolato iz Benetk. 7. vseh strani so brigade že na poti v Cerkno, ki bo jutri sprejelo tisoče in tisoče iz vseh krajev Primorske in tudi iz Trsta. Kipar Lenassi pa je dogotovil spomenik padlim borcem na Cerkljanskem. Delavci so uredili grobnico, na katere, spominskih ploščah so vklesana imena padlih borcev in žrtev fašizma. Spomenik in grobnico bodo v Cerknem odkrili že danes popoldne NEURJA S TOČO Vsak dan nova škoda zaradi vremena 0 slabem vremena poročajo skoraj iz vseh predelov Italije VERCELLI, 6. — Huda nevihta je divjala danes nad Vercellijem in okolico. Poldrugo uro je dež v valovitih sunkih s točo bičal riževa polja. Nastala je velika škoda, ker j; bil riž že skoraj zrel. Reka Sesia je v zadnjih urah znatno narasla. Nad Ivreo in okolico se je utrgal oblak. Škode je za nekaj sto milijonov lir. Približno četrt ure je debela toča uničevala polja v nekaterih občinah. Ponekod se je toče nabralo do 20 cm, da Je bilo videti, kot bi bilo snežilo. Tudi iz Barija poročajo, da Je bilo popoldne tam pravo tropsko deževje, zraven pa je bliskalo in grmelo. Temperatura je precej padla: od 38 v prejšnjih dneh na 20 stopinj. Zaradi nalivov je Pad močno na: rasel. V Ferrari se je raven reke dvignila skoraj za 3 m. Tudi Ticino narašča. VIDEM, 6. — Po vsej Furlanili sl slede hude nevihte, pri čemer reke in potoki močno naraščajo ter povzročajo škodo na cestah in pri telefonskih napeljavah. Mnogo zemeljskih usadov je zaprlo razne ceste. Po hribih pa je v višinah nad 1500 m zapadel sneg. Po vsej desni strani Tagliamenta je lilo kot iz škafa. V Pordenonu Je padala debela toča. Okrog Fontanafredde je toča, ki je trajala nekaj minut, napravila ogromno škodo vinogradom. Ostole so samo nekatere njihove slike in pesmice, ki so jih otroci napravili, preden sb končali v plinskih celicah. Piedstavn-Jti oblasti in političnih strank so potem odšli v Figline, kjer so nacifašisti za represalijo pobili 29 partizanov. Carina zaplenila «Decameron» CAGLIARI, 6. — Neki carinski inšpektor v Cagliariju je zaplenil izvod nemškega prevoda «Decame-rona», češ da je ta knjiga pornografska. Knjigo je neka nemška založba poslala neki Nemki, ki biva že več let v Gagliarlju, kjer uči nemščino na strokovnih šolah. Učiteljica je izpolnila naročilnico in čakala. Toda namesto knjige je dobila neki carinski formular, s katerim so ji sporočili, da so njej namenjeni zavoj zaplenili. Ukrep so upravičili samo z dvema besedama, napisanima s strojem na tiskan formular: «Pornografska knjiga.» (Ako je vest resnična — in nimamo povoda, da bi o tem dvomili — je tako kričeča, da pač ni treba kakih komentarjev.) CARRARA, 6. — Kipar Nardo Dunchi je dokončal marmorni spomenik padlim iz San Giacomo di Boves, piemontskega mesteca, v katerem so nacisti pobili 340 prebivalcev. Spomenik, ki predstavlja moža in ženo, ki postavljata na mesto arhitrav svoje na novo pozidane hiše, bo odkrit 22. septembra. PRATO, 6. — V okviru proslav 19. obletnice osvoboditve mesta so danes otvorili razstavo slik, ki so jih napravili židovski otroci iz geta v Terezinu, ki so bili deportirani pa se niso več vrnili. Med Milanom in Palermom v Čudno potovanje zavoja z revolverji Ali se je naslovljenec v Palermu zbal in ni hotel priti po zavoj? MILAN, 6. — Skrivnosten poštni zavoj, v katerem je bilo šest pištol, je dvakrat napravil pot od Milana do Palerma, preden so Odkrili, kaj se v njem nahaja, in to šele, ko se je strgal papir zavoja. Zavoj je bil poslan 24. maja s centralne pošte v Milanu; naslov- SAN GIMINIANO (Siena), 6. — V okviru praznika uporništva v nedeljo 8. septembra, bo shod bivših političnih antifašističnih zapornikov, ki so bili za časa fašizma za bolj ali manj dolgo dobo zaprti v kaznilnici v San Gimi-nianu. Shoda se bo udeležilo kakih petdeset bivših zapornikov, med katerimi so številni politiki, kot n. pr, bivši minister financ sen. Antonio Pesenti ter bivši podžupan iz Firenc sen. Mario Fabiftni. Ker je zadržan, se shoda ne bo mogel udeležiti sen. Umberto Terracini. Navzoč pa bo tudi neki predstavnik jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. V dvorani občinske hiše bo imel sen. Fabiani referat «Prispevek italijanskega antifašizma k borbi narodov, tlačenih po fašizmu», Popoldne pa bo ob otvoritvi spominske plošče sen. Pesenti govoril na trgu pred stolnico. (Na sliki detajl iz S. Geminiana) ljen je bil na «poste restante» v Palermu za nekega Antonia M. (Policija ni ugotovila priimka naslovljenca, ki ga niti ni.) Po več mesecih, ko je zavoj ležal na pošti, ne da bi ga kdo prišel dvignit, ga je poštni urad spet odposlal v Milan, kjer naj bi mogoče našli pošiljatelja. Med prevažanjem sem in tja pa se je v Milanu raztrgal papir, s katerim je bil paket ovit, in pokazala se je pištola. Takoj je bila obveščena policija, ki je poskrbela, da se je zavoj odprl. V njem so našli šest pištol, zavitih v dnevnike z datumom 24. maja; tri pištole so bile avtomatične, tri pa na boben. Med številnimi domnevami se zdi preiskovalcem najbolj verjetna, da gre za orožje, ki so ga rabili tisti; ki so napravili atentat na Angela La Barbera v Drevoredu Regina Giovanna. Da bi se pištol odkrižali, so jih atentatorji najbrž poslali v Palermo «poste restante», kjer bi jih dvignil nekdo s ponarejenimi dokumenti, človek, ki bi moral na pošti v Palermu to opraviti, se je baje odtegnil iz strahu, da ga bodo aretirali. Najdene pištole so spet poslali v Palermo, kjer bodo opravili natančne preiskave, da ugotovijo, od kod so pištole. Nadaljevanje afere Profumo iiiiiiiiimHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiilHiiimiiltiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif V Jugoslaviji zopet milijardna škoda To pot jo je povzročilo neurje v severni Vojvodini BEOGRAD, 6. — Severni del Vojvodine od Subotice proti madžarski meji je sinoči zajelo močno neurje s točo. Zrna toče so Ente A/1.:/ UHC | mm** nifT m avtomobilskem salonu v Frankfurtu bodo razstavljali novi Mercedes «600» z osmimi sedeži v treh vrstah. To bo na tej razstavi največji in najdražji avto (dolg čez 6 m, stal pa bo 12 milijonov) bila nenavadno debela. Čeprav je nevihta trajala samo četrt ure, je prizadela ogromno šoko vinogradom in sadovnjakom. Sila viharja je ruvala drevesa in odkrivala strehe. Cenijo, da je neurje prizadejalo več milijard škode. Avtobus zletel v 200 m globok prepad BEOGRAD, 6. — Stiri osebe so izgubile življenje sedem pa jih je laže ranjenih zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila danes na poti iz Petrovca na moru proti Titogradu, Nesreča se je pripetila sedem kilometrov od Petrovca na moru, ko je avtobus, v katerem je bilo poleg šoferja in sprevodnika devet potnikov, zletel s ceste v 200 metrov globok prepad. Sodijo, da je do nesreče prišlo, ker je šofer zaradi utrujenosti izgubil kontrolo nad vozilom. LONDON, 6. — Medtem ko je roparski napad na poštni vlak Glasgow-London za nekaj časa potisnil popolnoma v ozadje zadevo Profumo-dr.Ward-Keeler, pa se je sedaj ta zadeva spet pogrela. Christine Keeler so nenadoma aretirali in danes dopoldne je že prišla pred sodišče. Izkazalo se , je namreč, da je krivo pričala, ko je trdila, da jo je napadel Gordon, ki je bil potem obsojen na tri leta zapora. Ze pred časom, ko je sodišče Gordona nenadoma izpustilo iz ječe, je bilo jasno, da to pomeni obtožbo Keelerjeve. Danes je bilo zaslišanje zelo kratko, se bo nadaljevalo, Keelerjeva je spet na svobodi proti položitvi kavcije v znesku 3000 funtov šter-lingov (čez 5 milijonov lir). Trije angleški časnikarji so objavili publikacijo, v kateri trdijo da bi bivši vojni minister lahko še bil na svojem mestu, če bi Profumo ob neki priliki ne smešil nekega laburističnega poslanca. Začelo se je tedaj, ko je iraški predsednik Kassem nekaj grozil z aneksijo Kuwaita z bogatimi petrolejskimi ležišči. Britanska vlada je sklenila, da pošlje takoj tjakaj svoje čete. Vse pa je bilo pripravljeno tako naglo in površno, da ni bilo težko kritizirati. Vojaški specialist laburistične stranke polkovnik EdwanJ Cecil Wigg je pripravil interpelacijo, na katero je pa Profumo odgovoril zelo zviška ter Se iz frigga norčeval. Vsa stvar je zaspala, toda Wigg je sklenil, da se maščuje. Marljivo je nabiral material o Profumu in ko je bilo dovolj, ga je izročil Mac Millanu. Profumo je moral javno priznati, da je lagal, in odstopiti. Wigg se je tako maščeval. BERN — Z 2. septembrom se je bencin podražil za dva centima pri litru. Tako zdaj stane v Svici liter navadnega bencina 52 centimov, liter super bencina pa 56 centimov. * * * PARIZ, 6. — Kakih štirideset strokovnjakov v latinski epi grafiki, ki so se zbrali v Parizu na mednarodnem razgovoru, je sklenito, da se ustanovi «Mednarodna zveza latinske epigrajike» s sedežem v Parizu. Unllga v» gledali,ive s »3 giubba ^ bliku'ibtvo Knjiga domačina iz Repniča ANTON MILIC: Dvaindvajset tisoč kilometrov od Kragujevca do Kragujevca Obširno knjigo z naslovom «Dvaindvajset tisoč kilometrov od Kragujevca do Kragujevca» je napisal Antoti Milič-Marko doma iz Repniča pri Trstu, kjer se je rodil leta 1908 v družini n alega kraškega kmeta. Ko je bil, šest let star, se je pričela prva svetovna vojna. Oče, ki se je prav takrat vrnil iz Amerike, je moral na vojsko, mati pa mu je bila umrla, ko je bil star eno leto. Tako je ostal prepuščen sam sebi in avstrijski vojaki so ga največ hranili in oblačili. S petnajstimi leti se je šel učit kamnoseštva v nabrežinske kamnolome. Tu se je ob druženju z delavci izoblikovala tudi njegova zavest pripadnosti delavskemu razredu. Ko mu je bilo 18 let, je postal član tajne organizacije, Komunistične partije I-talije. Toda zaradi fašističnega nasilja mladi fant ni zdržal do-iAfe Oflšel je v Jugoslavijo»' naj-■ji¥ej v Y.lubUnno, od tam pa v Radovljico,, na dem svoje matere. Ko se je potem razgledal po raznih krajih Slovenije, se je na stričevo prigovarjanje odločil, di si poišče delo v Srbiji. Odšel je tja in se kmalu ustalil v Kragujevcu, kjer se je zaposlil v svojem poklicu. Nekaj let je preživel še po drugih krajih Srbije, dokler ni dočakal vojne spet v Kragujevcu. Ves čas svojega življenja v Srbiji pa je deloval kot zaveden delaVec in partijec ter se ob oboroženem uporu vključil v borbo proti o-kupatorju. Najprej je kot ilegalni delavec deloval na organizacijskem in propagandnem področju, prve dni avgusta pa se je pridružil partizanskim borcem. Bil je borec Kragujevskega partizanskega odreda ter se z njim skupaj udeležil številnih bojev v zahodni Srbiji, Bosni, Črni gori in Hrvatski, dokler ni bil poslan v Slovenijo. Med tem je neposredno doživel grozovit nemški pokol v Kragujevcu, prisostvoval ustanovitvi prve proletarske brigade, bil v Foči član zaščitnega bataljona glavnega štaba, se udeležil igmanskega pohoda, doživel pohod proletarskih brigad v Bosansko Krajino, v Črno goro in druge strahote, dokier ni prišel v Slovenijo na Rog in postal namestnik komisarja novoustanovljene Cankarjeve brigade. Vsa ta bogata, pestra pa tudi trnova pot je opisana v knjigi, ki je pravkar izšla pri založbi Borec. Pravzaprav je izšel šele prvi del, ki se končuje konec leta 1941, nadaljevanje pa bo izšlo v drugi knjigi. Miličeva knjiga je dokumentarna knjiga, ki pa je napisana v obliki oseb- ' ' t ... : : k nih spominov na legendarne dogodke, ki se jih je avtor udeleževal. Napisana je preprosto, vendar zanimivo, s sugestivno pripovedno močjo, včasih tudi malo razvlečeno, s patetičnimi, neživljenjskimi dialogi, sicer pa skrbno in z uspešnim poskusom literarno izoblikovanega stila. Seveda pa. je prava vred- Med snemanjem filma «La noia» je na vrsti tudi scena, ko morajo igralko Catherine Spaak pokriti z bankovci po 10.000 lir. Tudi če niso pravi... Tudi Anica Zubovič iz Beograda je nastopila na eni od prireditev v okviru glasbenega poletja v Taormini nost te knjige v njeni dokumentarnosti. Iz neposrednega prvega vira si lahko ustvarim* sliko o grozodejstvih ustašev in četnikov nad muslimanskim in pravoslavnim prebivalstvom, podobo krvavih boiev med partizani na eni in okupatorji in njihovimi pomagači na drugi strani in sliko o nečloveškem trpljenju, ki so ga morali v nešteto bojih in ofenzivah prestati partizani-Zato je to pričevanje enega redkih preživelih Slovencev o bojih na Balkanu m osvobodilnem boju jugoslovanskih narodov toliko dragocenejše. Sl. Ru. Delphine Seyring in Albert Finney bosta v Benetkah nagrajena? BENETKE. 6. - Delphine Sey-ring, glavna igralka v francoskem filmu «Murici», ter Albert Finney, protagonist v angleškem filmu «Tem Jones», bosta v nedeljo prejela na beneškem filmskem festivalu nagradi kot najboljša igralca v filmih, ki so na sporedu XXIV mednarodnega filmskega festivala v Benetkah. O najboljših igralcih je žirija glasovala danes zvečer, medtem ko je odložila za jutri odločitev glede ostalih nagrad. Po glasovih, ki so prodrli skozi zid tajnosti in molčečnosti, pa bo «zlatega leva» prejel film «Roke nad mestom» Francesca Rosija. Posebna nagrada, ki je na razpolago žiriji, pa bo verjetno razdeljena na dva izmed teh treh filmov: «Le feu follet» režiserja Louisa Malia (Francija), «The cool world» s. Clarka (ZDA) in «Vstuplijenije» Juriju Talankina (SZ). — Ce bi res prejel nagrado Rosijev film, potem bi bilo te.koče leto izredno uspešno za italijansko kinematografijo, ki hi doseglo uspeh, kakršnega je težko kdaj dosegla kaka druga država; zmagoslavno bi namreč izšla z vseh pomembnih mednarodnih filmskih festivalov. Tako je v Mar del Plata prejela prvo nagrado za film «Il sorpasso», v Cannesu je bila prva z Visconti-jevim «Il Gattopardo», v San Se-bastiona z «Il Mafioso», v Berlinu z «Il diavolo», v Moskvi s Fellinijevim «Otto e mezzot tez v Luzernu z «J basilischi». — 3 — 7. septembra 1963 VELIKO SREČANJE PRIMORSKIH IN GORENJSKIH PARTIZANOV OB 20-LETNICI VSTAJE PRIMORSKE V Cerknem se bodo zbrali stari borci da počaste spomin svojih padlih tovarišev Veličasten spomenik boju primorskega ljudstva : grobišče, posvečeno spominu 999 žrtvam - Zbor XXXI. divizije - Nastop Igralske skupine IX. korpusa - Posebna izdaja «Partizanskega dnevnika> Partizansko slavje v Cerknem, ki bo danes in jutri in, ki bo potekalo pod geslom SREČANJE PRIMORSKIH IN GORENJSKIH Partizanov, bo predvsem pro* slava dvajsetletnice ustanovitve «TRIGLAVSKE» ali pozneje XXXI. DIVIZIJE. Ta je v glavnem združevala partizanske borce severnega Primorja in Gorenj, ske, to je Vojkovo, Prešernovo m Gradnikovo brigado pa še razne druge enote. Na tem slavju se bomo hkrati spominjali še cele vrste raznih pomembnih dogodkov v času NOB na osvobojenem ozemlju Primorske, katerega središče je bilo prav partizansko Cerkno. Borci sc prelivali svojo kri «po bregéh in po doléh», zato ni čudi no, da je Cerkljansko že tako rekoč posuto s spomeniki NOB in spominskimi ploščami. Na visokem Poreznu se razgleduje Preprost spomenik z rdečo zvezdo kot simbol žrtev in novega življenja. Lepi spomeniki so še v Otaležu, na Bukovem, v Jesenici, v Novakih in drugod. Nad Cerknim se beli vitek obelisk v spomin 47 slušateljem partijske šole, ki so vsi padli tistega nesrečnega 27. februarja leta 1944. Gostoljubnost in ljubezen do borcev za svobodo najpristneje iz- raža Keršičev spomenik sredi Cerknega s partizanom, kateremu stara ženica s toplim pogledom m skromno, a dostojanstveno držo podaja kruh. Sedaj se bo vsem tem spomenikom pridružila še veličastna in lepa partizanska nekropola pri vhodu v Cerkno, tik ob pokopališču. V peterokotni grobnici bodo počivali padli borci s Cerkljanskega in partizani iz drugih krajev, ki so prelili svojo kri na tem koščku naše zemlje. Na marmornatih ploščah bodo vklesana imena 823 borcev, s posvetilom pisatelja Franceta Bevka. V njej bodo shranjeni tudi posmrtni ostanki 176 neznanih borcev. Prav je, da so zapisana tudi imena borcev, ki so sicer pokopapi v sosednih vaseh. Tako je cerkljansko grobišče posvečeno spominu 999 borcev in žrtev, ki so dali svoje življenje za svobodo. Med temi je tudi 90 pripadnikov italijanske brigade «Garibaldi — Natišone». Prelep spomenik iz istrskega kamna, ki se tako skladno prilega cerkljanski pokrajini, je napravil kipar Janez Lenassi. Nekak uvod v cerkljansko proslavo bo letošnje praznovanje občinskega praznika idrijske občine, ki je sicer določen za 27. september, ga bodo letos, zaradi Zavezniška pomoč je partiz anski vojski prihajala takole tega, da mu dajo še slovesnejši pečat, premaknili na današnji dan. 27. septembra pred dvajsetimi leti je bila namreč na dvorišču bivših italijanskih vojašnic v Cerknem (sedaj je tu industrijsko podjetje ETA) ustanovljena Vojkova brigada, najbolj priljubljena partizanska enota v teh krajih. Idrijska občinska skupščina bo danes, 7. septembra, imela slavnostno sejo v Cerknem, nakar bodo v obnovljeni in polepšani vasi odprli za promet nov most pri trgu. Tri brigade: Vojkova, Prešernova in Gradnikova brigada ter Škofjeloški, Dolomitski, Jeseni-ško-bohinjski, in Kokrski odred pa še trije samostojni bataljoni: Udarni, Cankarjev in Bataljon VDV bodo kot nekoč na teh pobočjih in obronkih obnavljali svoje spomine in se pripravljali, da jutri veselo in svečano vkorakajo v nekdanjo partizansko prestolnico. Po vseh teh vaseh bodo partizanski mitingi in ljudsko rajanje. Partizanske brigade, sestavljene iz mladincev, ki jih vodijo nekateri znani partizani iz 16 občin na Primorskem, Notranjskem in Gorenjskem, imajo že precej poti za sabo. Njihov pohod se bo končal jutri v Cerknem pred slavnostno tribuno. Na predvečer velikega praznovanja bodo po stari slovenski navadi na višinah zagoreli kresovi in grmeli bodo možnarji. Svet pod Poreznom in ob Idrijci se je dobro pripravil na edinstveno praznovanje. Igralska skupina IX. korpusa, za to priložnost ponovno zbrana z vseh vetrov, pa je v Cerknem že nekaj dni. Njeni člani so prav v Cerknem (ki je bilo nekoč živa kulisa njihovega umetniškega in zabavnega delovanja) obnavljali in vadili svoj eksluzivni program, mimogrede so nastopili za televizijo. Seveda bo proslava dosegla svoj višek jutri. Za ta dan si vsi, prisebno pa še pripravljalni odbv-v Idriji oziroma Cerknem in š*ab za 20-letnico XXXI. divizije v Ljubljani želijo samo lepega vremena. Na novo asfaltirana cesta po vsej dolini Idrijce in tudi do samega Cerknega Ne Sedaj privablja vsak dan več turistov. Koliko vozil bo ta dan hitelo proti Cerknemu, se pač ne da predvidevati. Prireditelji pričakujejo okrog 20.000 obiskovalcev, kar pa se zna tudi podvojiti ali celo — potrojiti. Ozka, slikovita dolinica v predalpskem svetu bo te dni veselo sprejemala vse, ki bodo prišli : svojce padlih, bivše borce, mladino, izletnike. Glavna tribuna bo na desni strani pred prihodom v Cerkno. Na njej bodo bivši partizanski poveljniki in politični predstav- niki. Med temi osebnostmi bodo tudi delegacije ANP1 iz Trsta, Gorice in Vidma. Ena glavnih točk proslave bo vsekakor zbor enot XXXI. divizije. Brigade in bataljoni (od 4 do 6 tisoč ljudi) bodo v vojaškem redu stale pred tribuno s svojimi komandanti. Raport bo predal komandant XXXI. divizije generalpodpolkovnik Stane Potcčar-Lazar. Z njimi bodo tudi slavne bojne zastave, ki ijh je za edinstveno priložnost dal na razpolago muzej NOB v Ljubljani. V štabu za proslavo dvajsetletnice ustanovitve XXXI. divizije smo zvedeli, da bo generalni štab JLA podelil vsem enotam spominska odlikovanja. Po slavnosti živahnost v Cerknem ne bo zamrla. Stalno bo v službi več avtobusov, da bodo lahko odvažali obiskovalce v partizansko bolnišnico Franjo. Nastopila bo igralska skupina, invalidski pevski zbor pa bo imel krajši koncert na odru sredi trga. Prav tako bodo razne godbe imele promenadne koncerte. Povsod bodo stale različne stojnice in prireditelji upajo, da bo poskrbljeno prav za vse. V eni izmed takšnih stojnic bo zbrana najnovejša partizanska literatura, ki jo izdaja založba «poreč». Verjetno bodo ljudje radi kupovali pravkar izšlo knjižico z naslovom «Kronika Vojkove brigade», ki jo je napisal eden izmed komandantov te brigade Stanko Petelin — Vojko. Te dni bo izšlo tudi daljše zgodovinsko delo istega avtorja, to je knjiga «Od Triglava do Trsta», kjer pisec kronološko opisuje življenje in boje XXXI. divizije vse od njene ustanovitve (to zanimivo delo bo štab poklonil vsem bivšim pripadnikom te divizije, ki so bili v vojnem času vsaj 6 mesecev v njej). Bodo pa tudi še druge knjižice, kot na primer izbor partizanskih reportaž z naslovom «Na Primorskem so izkopali puške», ali pa delo Milka Štolfe «Med briškimi griči je posijalo sonce». Velika skupina dijakinj bo prodajala dobro izdelane razglednice s cerkljanskimi partizanskimi mo*vi in vasjo in vse te knjižice. Kot 'pošeTmo darilo pa bodo kupcem navrgle še drugo svečano številko «Partizanskega dnevnika». Ta je med vojno najprej izhajal kot glasilo XXXI. divizije, potem IX. korpusa in pokrajinskega odbora OF za Primorsko in Gorenjsko; iz njega se je, končno, razvil tudi naš «Primorski dnevrtik». Naj omenimo, da je ena številka Partizanskega dnevnika izšla že prod dnevi. Tiskana je v 90.000 izvodih in priložena trem slovenskim časopisom: časopisu TV-15, ki je glasilo Zveze zdru- Težka pot čez steno in rafal ki je strl njegovo življenje Oaven-Vipavska dolina-Otlica-Trnovski gozd-Kozje stene... In zopet Čaven.... Hodili smo vsi, ki nismo mogli Hoditi. Hodili smo bolniki, ranjen-c>. hodili hromi, slepi, lačni in utrujeni do smrti. V planinah, kjer sta bila sneg ■n mraz, smo si želeli sončne doline, toplega vzdušja domače kuhinje, dišeče po dobri, topli polenti. V dolini pa smo si znova Zaželeli gora, kjer sta sneg in niraz, kjer je nebo jasno iti ni tako vroče. Povsod pa nas je spremljal duh padlih tovarišev, vtem ko je nam bilo usojeno, da trpi-•»o dalje. Morda do jutri?... Morda še dva dni, še en mesec, do konca, do svobode? Kdo ve!... Horba je neizprosno terjala žitve 'n smrt jih je že mnogo iztrgala )z naše sredine. Izbirala je vedno ■bed najboljšimi. Tisti večer pred božičem, ko je mrak zagrinjal Vipavsko dolino, smo bolniki in ranjenci korakali Proti Čavnu, da bi tam prespali n>ed njegovimi stenami. Dolina je bila polna nemške soldatesKe, kotnikov in ostalih plačancev. Biti smo v hajki. Kdo od primorskih partizanov se ne spominja božiča leta. 1944! Hodil sem zadnji, ker sem vedno zaostajal zaradi svojih bolnih nog. Za mano je korakal Kovič Drago iz Mirna pri Gorici, drag Prijatelj in tovariš. Dal mi je košček kruha, ki ga je dobil v v«si. pri bolnišnici je bil za stražarja. Stopal je in mi govoi il o materi, ki da je ostala sama dotta in ga bo jutri prišla obiskat, čeprav je stara in težko hodi. Poleni smo spet molčali in hodili, hodili.... Vrh Čavna je že bil ves v temi in mi smo utrujeni polegli Pod veliko steno ter se prepustili njenemu varstvu. Ta-pum, ta-pum, trrrrrr-z-z-z-hurnl... Planil sem pokonci. Bito je jutro. Pogledal sem okrog sebe: bilo je jutro smrti! Mimo mene je pritekel zdravnik Bežek: za mano! Pribežali smo do navpične stene, v katero so s kovinskim zvenom treskale krogle. Ranjenci in utrujene tovarišice so posedli pod skalo, zdravnik je zaskrbljeno begal in iskal izhodu. Drago Kovič pa je odločno pričel plezati po steni v smrt ali življenje. Za njim .se je pognal Ščuka iz Ajdovščine, sin lekarnarja. Gledal sem ju in drgetal v pričakovanju. Kovič je pravkar zgrabil za grmovje, ki je viselo čez lob stene, in se potegnil na vrh. Za njim Ščuka Blagor njima, bila sta rešena! Okrog nas so s povečano močjo treskale krogle in krušile kamenje. Koščki so frčali na vse strani in podali po naših glavah. Nekaj granat je padlo prav nekje blizu nas, da smo morali poleči na tla. V meni se je iznenada prebudila nekakšna ogromna in dotlej še nikoh občutena sla po življenju. Kovič je žeje), da bi prišel za njim. Hotel sem se rešiti ter se povzpel na pečino. Nekje sredi nje pa so me moči povsem zapustile, nenadoma sem začutil neko veliko praznino v glavi in telesu. Nikamor več nisem mogel. Obvisel sem na steni, razpet kot tarča Nemcem in izdajalcem. Hurraaa!... Der linke Fluegel vorwaerts!... Bili so komaj nekaj sto metrov od.nas. Krogle so brizgale na gosto, tolkle po steni, drobil* kamenje, ki #em ga čutil, kako mi je padalo po glavi ,n nahrb-niku. Enkrat mi je bil nahrbtnik že rešil življenje, kdo, ve, če mi ga bo še enkrat, sem pomislil megleno. Bil sem smrtno utrujen in natančno sem vedel, da dolgo ne bom več vzdržal. Kot da je bi) nekdo drug in ne jaz, se mi je zdelo, -ko sem«pomi.4lil:" ali naj se spustim in padem vznak, da se spodaj razletim na tisoče koščkov, ali naj se povzpnem še naprej, kvišku, da pridem na vrh in se rešim? Seveda sem se hotel rešiti; toda kaj, ko v meni ni bi- lo več nobene moči. Menil sgm, da je to konec in mrzel pot me je začel oblivati. A v tistem trenutku je k meni prišla moja dobra mati, ki je pred leti umrla. Prišla je majhna in vsa zgubana in močno zdelana od trpljenja. Izrekla je samo moje ime, toda tako žalostno, da sem se v hipu spomnil, kako sem jo bil užalil, ko sem prvič in zadnjič v življenju prišel pijan domov in zaklel. Zraven je bil oče, odločen mož, ki mi je rekel: «Peter, slabič sl, a mislil sem, da si junak-partizan.» A poleg obeh sem videl še majhno izmučeno ženico, ki je kazala s prstom name in govorila moji materi: «Ta tvoj sin ni hotel pomagati mojemu Dragu, ko je bil v smrtni nevarnosti.»... Pero!... Pero!... Na pomoč!... Klical me je Drago Kovič z vrha. Zbral sem zadnje moči in se skozi točo krogel potegnil do roba. Obležal sem poleg Draga, ki mu je rafal bil prežagal vso desno stran telesa. Proseče me je gledal jn skozi njegova krvava usta sem zaslišal prošnjo: «Pero, ubij me!» Prvič v življenju sem jokal. «Drago, saj ni tako hudo, skušajva se zavleči v one skale, zvečer pa bo prišla mati». Komaj slišno je ponovil «... prišla mati». Previdno sem za ga zvlekel skozi robido. Krogle so sikale in brenčale kot razsrjeni insekti, dumdumke pokale okrog naju, pa še in še, zraven bombe m rjovenje Nemcev in slovenske besede vmes: Dva sta na vrhu!... Hitro na levo!... Svinje rdečel...» Kovič se je zleknil in negiben obležal. Bil sem zraven njega, na njegovi levi strani, ko je izdihnil. Obrnil sem ga na hrbet, mu zatisnil veke in sklenil roke. Potem sem se ves onemogel zavlekel v skale, gosto obraščene s pritlikavimi bori. Slišal sem strele iz revolverja in kričanje v neposredni bližini. Dotekli so me, sem pomislil. Zgrabil sem pištolo in se onesvetil. Ko sem se prebudil, je vsepovsod vladal velikanski mir. Splazil sem se nazaj do mrtvega prijatelja, do mojega tovariša Draga. Bil je prestreljen še skozi čelo. Streljajo, torej, tudi mrtve, sem pomislil. Streljajo jih, ker se jih boje. Po spominih tov. Petra, zabeležil major Miran Peretil ženj borcev NOV, Primorskim novicam (Koper-Nova Gorica) in Glasu Gorenjske (Kranj). Pošta v Cerknem bo oba slavnostna dneva — danes in jutri — upo-rabliala poseben spominski žig. Štab za dvajsetletnico XXXI. divizije pa bo po svoji strani pripravil še svoj poseben žig z napisom ZBOR XXXI. DIVIZIJE. Udeleženci si oodo lahko ogledali razstavo «Cerkljanski med NOB». Sicer pa bo ta dan vse Cerkno en sam muzej : skoraj vsaka hiša v vasi je po tej ali oni stvari znamenita in pomembna za vsakogar, ki ga zanima zgodovina NOB. Cerkljani so prišli na posrečeno zamisel, da bi s posebnimi napisnimi tablami oživili bogato zgodovino te partizanske prestolnice na Primor- skem, TOMAŽ PAVŠIČ Cerkno, ki je bilo središče primorskega osvobojenega ozemlja, je plačalo strahoten davek: vsak deveti prebivalec Cerkljanskega je padel, Cerkno pa je, kot mnoge druge bližnje vasi, bilo uničeno do tal SPOMINI NA VELIKE DNI NARODNOOSVOBODILNE BORBE «Juriš! Hej brigade, hitite!» poje harmonika skozi gozd štab Vojkove brigade. Pri telefonu: «Halo, prosim 316!» Halo, tam 316? Prosim tovariša šefa OC ena in tridesete... Halo, tam Polde? Prosim Te, Ti, ki moraš vse vedeti, daj mi v kratkem opis situacije po bo-jišiih.... Za vojno dopisništvo, da tu Franci. Od danes zjutraj ' do sedaj seveda, kaj si pa mislil? Od Napoleonove bitke pri Waterlopju dalje? Potem si se ptič zmotil?... Na številki 316: «Vsak se lahko zmoti...». «Razen šefov OC. Le-ti morajo po svoji vojaški dolžnosti biti vseveaUL'S"! ' «Ne prekinjaj s tako neumnimi opaticaMf Torej:.? Iz Idrije preko Vojskega proti Mrzli Rupi krenilo 250 Švabov. Iz Kanala proti Lokovcu ravno toliko. Trčili so ng edinice XIX. brigade. Tudi iz Avč jih je skozi Kanal proti Lokovcu rinilo okoli 200, iz Sv. Lucije preko Tolminskega Loma pa še ena švabska kolona približno enake moči. Pri Lokovcu jih je napadla naša Bazoviška XVIII. brigada. Na Predjami se jih je pojavilo okrog 1000 iz Postojne, pioti Zavrhu pri Trnovem pa jih je prišlo 500. 40 belogardistov je prišlo iz Baške grape na šentviško goro, krenili so na Slap, kjer so odpeljali nekaj družin in jim pokradli vso živino. Kako pa pri vas?» «Proti eni koloni, ki se je približala Trnovemu, je zavzela skupina borcev II. in III. bataljona Vojkove položaje.... Halo, si še pri telefonu? Ravnokar prihaja kurir. Pravi, da so se tam že dvakrat umaknili na nove položaje.... Halo, boš ostal zaenkrat na 316? Pozneje te zopet pokličem. Hvala. Zdravo!» Pridrdra motor. Pred štabom brigade se ustavi komandant XXXI. divizije, podpolkovnik Lazar. «Vojko, kaj pa delajo vaši? Povsod drugod so jih že nago-siali naši. XVII. brigada jih je nabrisala in nažgala, da je veselje, prav tako sta se dobro držali osemnajsta in devetnajsta. Zaplenili so nekaj Šarcev in brzostrelk. Gradnikova je pri Predmeji uničila 7 kamionov in zaplenila krasno motorno kolo. Tudi ena limuzina je zgorela. Tvoja brigada mora vreči sovražno kolono nazaj s položajev...» «Tovariš podpolkovnik, poslali smo že en bataljon Nemcem za hrbet, moral bi vsak čas napasti. Ravnokar pošiljam še en udarni vod, da napade z boka. Tvoje povelje bo izvršeno.» Oprezno stopa udarni vod. Po pokanju sodeč bi že moral biti na položaju, da napade sovražnika z boka. Tedaj se začuje glas harmonike. «To so naši. Hitro, hitro, šli bodo za Nemci, preden še dospemo na položaje. Kaže, da so jih že pregnali s prejšnjih položajev. Krenemo desno in v strelcih naprej. Marjan, ti pa po zvezo z bataljonom.» Vrača se Marjan: «Tovariši, hitro, minuto od tu so naši. Umaknili so se na boljše položaje in od tam so vrgli sovražnika zopet nazaj. Hitite, da dospemo 'pravočasno k njim. Zdaj bo juriš, da jih dokončno uničimo.» Krogle «mavzeric» že žvižgajo nad nami. Evo, tu je Cene, načelnik štaba Vojkove brigade!! «Tovariš načelnik, kako je?» «Evo. vidiš, zdaj smo jih stisnili. Jaz sem že ves hripav od kričanja ukazov. Včasih je bil prekleto kočljiv položaj. Torej prišel si, da boš lahko pisal reportažo o naši borbi?... Evo, Vojka!» «Zdravo, tovariš komandant! Prišel si ravno o pravem trenutku. Moram ti reči, da imaš neumornega načelnika! Treba ga bo dati v časopise...» «Si slišal harmoniko? To bo za juriš!» «Sijajno! Cul sem jo že prej. Nimaš pojma, kako to povzdiguje moralo.» «Juriš, juriš!» še gromke je se Šarci in «zbrojevke» zakro- hočejo. Žvižgajo dum-dum krogle. Od drevesa do drevesa naprej. «Juriš! Hej brigade hitite!» poje harmonika skozi gozd. Pod nami se beli cesta. Juriš! Naprej na pse! Naprej za Tit\ Kje so meje, pregrade — se o-glase zvoki harmonike med našimi vzkliki. Kdo še more zadržati naš urnebes! Smrtonosno lajajo naši «breni». Vse slabše in slabše se oglaša vmes beže-či sovražnik. FRANCI PREIS (Partizanski dnevnik, 27. aprila 1945) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne podcenjujte dobre volje onih, ki vas podpirajo. Bodite previdni glede novih čustvenih pobud. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dovolite, da bi na vas vplivale nekatere docela napačne napovedi. Dan je zelo primeren za razne športne podvige. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Posli se bodo ugodno razvijali, sreča je na vaši strani. Prijeten obisk vas bo nadvse razveselil. RAK (od 23.6. do 22,7.) Trenutek je posebno primeren za neko posredovanje pri predstojnikih. Pazite, da ne bi iskali nasvetov prj najmanj primerni osebi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Današnji dan bo za vas posebno ugoden, vendar samo v primeru, če boste sledili neki svoji zamisli. Na HOROSKOP ■ ■MlimilllllHIHIHIIHIIIIIinilllllllllllDIlOlHllllnilllllllllllllllllllllliiliHtlniHIIMMnillHIIIIU razne spletke in ognili se boste marsikateri neprijetnaati. STRBJLEC (od 22.11. do 20.12.), Dobro organizirana poslovna delavnost vgm bo omogočila lep dobiček: Vaša čustvena stremljenja so povsem uresničljiva. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zadovoljite se z riekim sjcer drugorazrednim, zato pa mirnim dolom. Skušajte z odločnim ukrepom rešiti neko delikatno čusjve no vprašanje. .VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Stonte vse, da svojo poslovno dejavnost oprete na solidnejje osnove. Ugoden trenutek za primerjavo svojih idej z onimi drage osebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Napetost v poslovnih odnosih, bodite diplo-matični. Srečno naključje vam bo zagotovilo zelo prijeten večer v družbi starih tovarišev. Za partizansko vojno latinsko geslo, da v vojni muze obmolknejo, ni veljalo. Kulturno življenje je bilo sorazmerno zelo živo. Na sliki:, proslava stoletnice rojstva goriškega slavčka Simona Gregorčiča leta 1944 v Cerknem . > čustvenem področju vse po vaših željah. DEVICA (od 23Ì. do 22.9.) Nastopite zelo odločno proti malomarnosti in nedelavnosti svojih družabnikov. Ne obveščajte druži-n* o svojih težavah. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ce .boste upoštevali svoje najno-vtjše izsledke, boste imeli dokajšnje izglede za uspeh. Prišlo bo do koristnega srečanja, ki bo omogočilo uresničitev nekega čustvenega načrta. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11) V neki težki situaciji se boste zelo dobro znašli. Ne mešajte se v Rodio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15: Za naše žene; 12.30: SOBOTA, 7. SEPTEMBRA 1963 Strani iz albuma; 9.05; Pesmi; 9.30: Operna antologija; 9.50: Razstava radia in televizije; 11.30: Koncert; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; ----- ----- -= 15.30: Ital. pesmi in plesi; 15.45: -a vsakogar nekaj: 13.30: Glasba Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za po željah: 14.40: Kvarteta Cetra bolnike; 16.30: Operna glasba s in Radar; 15.00; Mali koncert; plošč; 17.25: Izžrebanje loterije; 15.30: «Boželiša», radijska igra; 17.30: Koncert za mladino; 18.50: 16.35: Ciganska orkestra; 17.00: Glasba za godala; 20.25: A. Val- Operne uverture; 17.20: Vatikan- damini: «Cinque al castello»; ski koncil; 17.30: Pesem in ples; 21.20; Pesmi in melodije; 22.30: 18.30: Tržaški skladatelji: «Pavle Plesna glasba. Merku»; 19.00: Bach; 19.15: Na počitnicah; nato Kai akteristični ansambli; 20.00: Športna tribuna; 20.45; Koroški oktet: 21.00: Vabilo na ples; 22.00: Gershwin: Koncert v F-duru; 22.30: Iz galerije jazza; 22.45: Preludij k noči. 8.00: Jutranja glasba: 8.35: A-driano Celentano; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 9.35: M. Brancacci: «Viaggio in casa di...»; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: ■' • i Tret Orkestri; 144)0: Pevci; 15.00: Pi- irSl san program; 15.15: Najnovejše 12.00: Plošče: 12.25: Tretja ff*? sfran; 13.15: Opereta, kolikšna Strast: 13.40: Lahka glasba; .14.15: Arhiv redkih skladb; 14.45: Dantejeve- «V-ice». .....- Koper 6.15: Jutranja glasba: 7.15: 10.25: Jarnovič: Koncert za violino in orkester; 10.55: Nova popevka; 11.Ó0: Pozor, nimaš pred-r.psti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi: 13 30; Zabavne melodije; 14.05: Z jug. pevci v operah: 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.33: Kodaly: Simfonične variacije; 16.00; Vsak dan za vas; 17.05; Gremo v kino; 17.50: Z lokom po strunah, 18,00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Skladbice; 18.45; Novo v znanosti; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Po domače,..; 20.20: F. Durbrid-ge: Primer za Paula Templa; 20.50: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Ples do polnoči. Ital. televizija 10.30: Razstava radia in televizije; 15.30; Svgtovno prvenstvo v smučanju na vodi; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.20: TV priredba: Gora sonca; 20.15: Sport; 20.30: Dnev-Prijeten večer; 20.35: Operni pro- o' ?,1:(,5: <l>irwllltlllllt PROGLAS FIOM OB DANAŠNJI SPLAVITVI Ministri naj jasno povedo kaj mislijo o bodočnosti Sv. Marka Danes stavka in povorka 330 tržiških delavcev in sprejem njihovih zastopnikov na prefekturi Ob splavitvi motocisteme «Agip-Trieste» je izdala FIOM na delavce proglas, v katerem ocenjuje ta važni dogodek. V uvodu pravi, ča gre za takšen dogodek, ki je vedno razveselil delavce in tehnike pa tudi vse tržaško prebivalstvo, ki so vedno kazali veliko navezanost na ladjedelnico ter bili ponosni na njihove uspehe. Toda dandanes je to veselje skaljeno zaradi zaskrbljenosti delavcev in meščanov glede prihodnosti tržaške ladjedelske industrije. Medtem ko vlada i vseh ladjedelnicah CRDA zaradi premestitve 330 tržiških delavcev repen sindikalni spor, ki povzroča veliko gmotno škodo, preti ladjedelnicam tudi preureditev obratov s skrčenjem, kar bi pomenilo brezposelnost za tisoče delavcev. Tržaška ladjedel-niška industrija začenja preživljati resno krizo zaradi pomanjkanja dela. Se posebno povzroča skrb popolni molk glede zahtev po zagotovitvi sredstev za modernizacijo ladjedelnic in ni čudno, da se pojavljajo v zvezi s tem razne negotove vesti. Vsako skrčenje obratov bi pomenilo hud udarec ne le za zaposlene delavce, pač pa tudi za neštet j malih podjetij ki delajo za ladjedelnice in živijo samo od te dejavnosti. Da se delavci in vsi ostali prizadeti pomirijo, je treba, da vladne oblasti končno pretrgajo svoj dolgotrajni mol; ter nakažejo stvarne in jasne perspektive m sprejmejo potrebne ukrepe v korist naših ladjedelnic. Tržaški delavci zahtevajo od vladnih oblasti, naj ob današnji splavitveni ceremoniji natočijo čistega vina glede bodočnosti ladjedelnic, ter terjajo od ministra za državne udeležbe Boja in ministra za trgovinsko mornarico Domine-doja, naj jim odkrito odgovorita na naslednja vprašanja: Kdaj in kako nameravata rešiti vprašanje premeščenih tržiških delavcev? Kakšne ukrepe nameravata sprejeti, da se zagotovi kontinuiteta dela ter da se prebrodi sedanja kriza v tržaških ladjedelnicah? Koliko denarja nameravata nakazati za modernizacijo tržaških ladjedelnic, tako da bodo sposobne tekmovati na mednarodnem trgu. Na združenju malih industrijcev so se začeli razgovori glede zahtev delavcev, zaposlenih pri čiščenju in pleskanju ladij. Predstavniki podjetij so dejali, da morajo te zahteve globlje proučiti, češ da niso imeli za to dovolj časa. Zato so odložili pogajanja na prihodnjo sredo. Tržiški delavci, ki so bili premeščeni v Trst. bodo danes zapustili delo v ladjedelnicah ob 10. uri in pojdejo kot običajno v povorki pred ravnateljstvo CRDA. Snoči so sporočili po radiu, da bosta minister Bo in predsednik IRI Petrilli ob 12,30 na prefekturi sprejela zastopnike delavcev, vendar pa sindikati še niso bili o tem uradno obveščeni. Jo najustreznejšo točko tev velikega naftovoda. za priče- Podpis listine šole socialne službe V pokrajinski palači so ob navzočnosti predsednika pokrajine De-liseja podpisal: ustanovno listino združenja za šolo socialne službe. Navzoči so bili tudi župan dr. Franzi), predsednik združenih bolnišnic od v. Morgera, predsednik Občinske podporne ustanove Chicco ter ravnateljica nove šole prof. Bastiani. Na trg. zbornici razprava o mesu Na trgovinski zbornici je bil noči sestanek, na katerem so razpravljali o ceni mesa. Sestanka so se udeležili predstavniki prizadetih ustanov in združenj. Na sestanku so proučili možnost določitve cenika za prodajo mesa na drobno. tržaškim parlamentarcem, senatorju Vidaliju, poslanki Berne-tičevi, poslancu Bologni in poslancu Belciju pismo, v katerem jih seznanja z nesrečo, ki je v noči od 3. do 4. t.m. prizadela Milje. V tem pismu prosi župan tržaške parlamentarce, naj bi posredovali v Rimu, da bi lahko prizadeto prebivalstvo v najkrajšem času bilo deležno pomoči. Na državni cesti v Zavljah, ki pelje proti Miljam in jugoslovanski meji, so včeraj delavci državne ustanove ANAS z bagri in buldožerji nadaljevali s čiščenjem materiala, ki ga je nanesla podivjana Glinščica. Tudi včeraj se je ves promet skozi ta del ceste pomikal samo po desni strani proti Miljam, ker je na levi strani še vedno precej materiala, ki ga je treba odstraniti. Škoda, ki jo je poplava povzročila, je večja, kot se je zdelo neposredno po katastrofi. Predstavniki industrijskih podjetij, ki so bila najbolj prizadeta, so se sestali na Združenju industrijcev. O tem sestanku so izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da iz prvih ugotovitev sledi, da je poplava povzročila v teh tovarnah okrog 1,5 milijarde lir škode, pri čemer pa ni upoštevana škoda, ki jo bodo ta podjetja utrpela zaradi prekinitve obratovanja. Nekatera podjetja bodo morala prekiniti obratovanje tudi za več tednov. Zlasti ne bosta mogli o-bratovati več časa podjetji ATLAS in Radici. Senator Vittorio Vidali je poslal predsedniku ministrskega sveta vprašanje, v katerem ga seznanja z elementarno nesrečo, ki je prizadela Milje, Zavije, dolinsko občino in nekatere manjše predele tržaške občine. Potem ko navaja, kaj vse je voda uničila in poškodovala, senator Vidali zahteva takojšnje posredovanje vlade, ki naj sestavi poseben načrt za koordinacijo vseh ukrepov, ki bodo sprejeti za pomoč prizadetim krajem. Lestvice učiteljev za začasno namestitev Šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene lestvice učiteljev, ki so zaprosili za začasno namestitev in poverjena mesta za pouk na o-snovnih šolah v šolskem letu 1963-1964. Interesenti si jih lahko ogledajo na šolskem skrbništvu, šolskem nadzorništvu. šolskih ravnateljstvih in županstvih. PROSLAVA BAZOVIŠKIH JUNAKOV OB 33. OBLETNICI" NJIHOVE MUČENISKE ŽRTVE BO JUTRI, 8. T. M. OB 15.30 PRI SPOMENIKU NA STRELIŠČU PRI BAZOVICI Svečanost bo v imenu Odbora za proslavo bazoviških žrtev, otvoril in vodil VEKOSLAV ŠPANGER govorili pa bodo: DUŠAN HREŠČAK za Zvezo političnih preganjancev in za Zvezo tržaških partizanov ; DR. BRUNO PINCHERLE za F1AP; LIVIO SARANZ za ANPPIA, ANPI in Društvo deportirancev v Nemčijo ; IGOR KOSMINA za napredno slovensko mladino in INŽ. NINO CUFFARO za napredno italijansko Pod vodstvom Ubalda Vrabca bodo zbori iz okolice. mladino. nastopili združeni pevski VENCI IN CVETJE NA GROBU BAZOVIŠKIH ŽRTEV PR! SV. ANI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM PISMO ŽUPANU GLEDE SPOMENIKA PADLIM PARTIZANOM NA POKOPALIŠČU Organizacije bivših partizanov zahtevajo nov in dvojezičen napis na spomeniku i Pismo zavrača županove trditve, da so napisi na partizanskih spomenikih v okolici izključno slovenski Dvojezična napisa na spomeniku padlim partizanom v Nabrežini in na spomeniku nacističnim žrtvam v Rižarni Organizacije bivših partizanov FIAP, ANPI in ZPTO so poslale tržaškemu županu dr. Franzilu v zvezi s postavitvijo spomenika padlim partizanom in talcem na pokopališču pri Sv. Ani, sledeče pismo: «V zvezi z razgovorom, ki smo ga imeli z Vami dne 23. avgusta, Vam pošiljamo glede spomenika, ki ga .je občinska uprava postavila na pokopališču pri Sv. Ani — polje XX na grobnico, kjer so zbrani posmrtni ostanki nacističnih žrtev iz časa osvobodilne borbe, nekaj pripomb, ki predstavljajo tudi zahteve velike večine svojcev omenjenih padlih, še enkrat poudarjamo, da napis, ki spominja omenje- TRZASKO ŽUPANSTVO JE SPOROČILO, DA BO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM PARTIZANOM IN TALCEM NA POKOPALIŠČU PItf SV. ANI. JUTRI DOPOLDNE OB 9. URI. ne padle, ne sme biti splošnega značaja, kot je to določil občinski odbor, temveč mora jasno izražati zakaj so ti borci padli. Zato se napis ne sme glasiti «Alle vittime della guerra 1940-1945», ampak «Ai partigiani caduti», kot to določa zakonski dekret štev. 518, člen 8 od 21.8.1945, objavljen v Uradnem listu dne 11.9.1945. Hkrati pa menimo, da je treba v počastitev etnične pripadnosti tako velikega dela omenjenih padlih borcev, postaviti zraven italijanskega tudi slovenski napis. Glede tega pojasnjujemo, da ni res kar hoče dokazati občinski odbor in da so na nekaterih spomenikih, ki so jih po- stavili v tržaški občini in v drugih okoliških občinah padlim partizanskim borcem, napisi dvojezični, kot boste lahko ugotovili iz priloženih slik. Zato ne držijo izgovori, ki ste jih Vi, gospod župan, glede tega navedli. Prosimo Vas, da predložite občinskemu odboru te naše zahteve, za katere menimo, da vsebujejo priznanje stvari, za katero so omenjeni borci dali svoja življenja, kakor tudi etnični skupini, ki živi na tem ozemlju in ki je dala svoj doprinos v tej borbi.» Kot smo že svoj čas poročali, je župan dr. Franzil na sestanku s predstavniki treh omenjenih organizacij bivših partizanov dejal, da so na vseh spomenikih padlim partizanom v spodnji in zgornji okolici Trsta napisi samo v slovenščini. Resnica pa je, kot nam dokazujeta tudi sliki (in takih slik bi lahko objavili še več!), ki ju ob tej priložnosti objavljamo, da so partizanske in antifašistične organizacije, kakor tudi svojci padlih borcev, povsod, kjer so bili poleg slovenskih tudi italijanski padli borci, dali na spomenike dvojezični napis. Samo slovenski napisi pa so le na vseh tistih spomenikih, ki spominjajo samo slovenske padle partizane in druge žrtve nacifašizma. Volitve v podjetju Prešel Včeraj so bile v podjetju Prešel prvič volitve notranje komisije. Nova delavska zbornica je prejela 33 glasov in enega zastopnika. Delavska zbornica pa 35 glasov in dva zastopnika. Za Novo delavsko zbornico je to uspeh, čeprav je dobila "dva glasova manj, ker je prej prevladovalo mnenje, da ima Delavska zbornica v tem podjetju veliko večino, rtvedtem* ko 'so sile dejansko uravnovešene. NOVI ZNAMKI Poštna uprava bo 16.11. "m. dala v promet običajno serijo ■ dveh znamk, namenjeno evropski ideji. Znamki bosta imeli nominalno vrednost 30 in 70 lir in sta umetniško delo norveškega grafika Erne Holma. Znamki bosta veljavni za franklranje do 31. dec. 1964. Ob 33. obletnici smrti bazoviških junakov je bila včeraj ob 17.30 na pokopališču pri Sv. Ani spominska svečanost, ko so se njihovemu spominu poklonili predstavniki partizanskih organizacij, Slovenske kul-turno-gospodarske zveze ter svojci. Na grob Bidovca, Marušiča. Miloša in Valenčiča so položili venca: za Odbor za proslavo bazoviških žrtev Vekoslav Spanger in Zorko Jelinčič, za Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo pa Boris Race in Bogo Samsa. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki Zveze partizanov, ANPI in PIAP. Po polaganju vencev je tov. Zorko Jelinčič pozval navzoče, da počaste bazoviške junake, ki so zavestno žrtvovali živ-Henja za svobodo zatiranega naroda, žene in mladina pa so grob o-krastli s šopki cvetja. V bazoviški cerkvi je bila včeraj ob 19. url maša zadušnica za bazoviške žrtve, ki jo je daroval kaplan Kozina. Po cerkvenem obredu je spregovoril župnik Živec, ki je počasni spomin bazoviških žrtev. Predstavniki Skupne slovenske liste In različnih kulturnih organizacij ter med njimi Slovenske prosvete, Kluba mladih izobražencev, Kulturnega kluba, Prosvetne matice in drugih so nato polomili venec na strelišče v Bazovici, Skavti pa so ob spomeniku držali častno stražo s prižganimi baklami. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA OTVORITEV DUNAJSKEGA VELESEJMA Delegacija trgovinske zbornice odpotuje danes na Dunaj Sestal se bo tudi stalni tršasko-avslrijski odbor za avstrijski tranzit skozi Trst Danes bo odpotovala na Dunaj delegacija tržaške trgovinske zbornice, ki jo bo vbdil predsednik dr. Caidassi, prisotna pa bosta tajnik zbornice dr. Steinbach in načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Maurel. Delegacija se bo udeležila otvoritve dunajskega velesejma, ki bo v nedeljo, nato pa je predvidena vrsta razgovorov s predstavniki gospodarskih ministrstev, kjer bodo zlasti razpravljali o prometnih zvezah. Istočasno se bo sestal posebni stalni odbor, v katerem so tržaški in avstrijski gospodarski predstavniki, ki se ukvarjajo s tranzitom skozi Trst in ki bodo proučili sedanje stanje prometa. Kasneje, 12. septembra, bo omenjena delegacija tr-žaBkir trgovinske zbornice pri^t vbv 41 & (Jtvo-rltvi Velesejma v Brnu, kjer se bodo razgovarjali s predstavniki češkoslovaških gospodarskih krogov. Predsednik zbornice.nam je izjavil, da pričakuje, da se bo lahko 15. septembra udeležil zasedanja, ki bo v okviru zagrebškega mednarodnega velesejma in na katerem bodo razpravljali o italijan-sko-jugoslovanski ' trgovinski izmenjavi. Avtomobilist podrl prlletnejšo žensko Včeraj ob 12,50 so z rešilnim av tom RK prepeljali v splošno bolniš- nico 75-letno Amelijo Zane iz Ulice Volta 4, ki se je ponesrečila pri prometni nezgodi v bližini poslopja št. 24 v Ul. Marconi. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je ženska zlomila desno zapestje ter se pobila po levem kolenu. V bolnišnici se bo morala zdraviti okoli 20 dni. Do nesreče je prišlo, ko je Zane-jeva prečkala ulico prav v trenutku, ko je mimo privozil z avtom Fiat 600 TS 22215 38-letni Davorin Samec iz Ul. Revoltella 74, in jo podrl na tla. Zaradi hitrega zaviranja je padla v filobusu Anna Smeraldi por. Pescatori iz Skednja — Ul. Soncini 42/1 se je včeraj nekaj pred 18. uro peljala s filobusom št. 1 po Ul. Geppa. Na vogalu z Ul. F. Filzi je šofer nenadoma zavrl težko vozilo, da ne bi trčil v neki avto. Pri tem je Smeraldijeva izgubila ravnotežje ter padla v filobusu na tla. Z rešilnim avtom RK so jo takoj prepeljali na 1. kirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer so ji ugotovili razne poškodbe na zatilniku ter na levi strani prsi. V bolnišnici se bo morala zdraviti teden dni. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Zdravniški dnevi na tržaški univerzi V okviru Tržaških zdravniških dnevov so se včeraj na tržaški univerzi nadaljevala predavanja specialistov in primarjev. Prvo včerajšnje predavanje je imel prof. Fornara iz No vare, ki je govoril o bolezni kolagena pri otrocin. Ob 10.30 je prof. Patrassi iz Padove predaval o obrobnih okvirih koiagenoz, sledil mu je prof. Luchelini iz Rima, ki je prisotnim udeležencem simpozija govoril o dihalnih organih pri boleznih srednje klične pole. Popoldne so se dela simpozija nadaljevala z zelo pričakovanim predavanjem svetovno znanega nemškega specialista za kužne bolezni prof. Scheiffartha iz Erlan-gena, ki je v nemščini govoril o problemih odpornosti pri organskem presadu. Za njim je govoril prof. Marcolongo iz Siene o pato-genetskih problemih sklepnih vnetij po prestanih kužnih boleznih. Ciklus včerajšnjih predavanj pa je zaključil prof. Introzzi, ki je govoril o infekciji po kužni bolezni v okviru nekaterih klicnih obolenj in anatomsko-klinične lokalizacije teh. Tržaški zdravniški dnevi se bodo nadaljevali tudi danes in se bodo zaključili jutri. GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo samo še danes od 9. do 12. ure v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1., tel. 29-779. Reden pouk se bo začel v ponedeljek, 9. septembra 1963. RAVNATELJSTVO Šolske vesti Na državnem znanstvenem liceju t slovenskim učnim jezikom v Trstu. ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo zrelostni izpiti v jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1962-63 dne 13. sep. tembra 1963 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Na državnem trgovskem tebničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se bodo začeli usposobljenost-ni popravni Izpiti 13. septembra 1963 ob 8,30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1963-64 se vršijo vsak dan o^ 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul, Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25, septem- Državiia nižja Industrijska strokovna šola » slovanskim učnim Jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsmo 8J, obvešča, da se vrši vpisovanje'učencev in ufenk do vključno dne 25. septembra t.l. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za II. in til. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 Osak delavnik od 10. do 12. ure. Učen. čl, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni Ust iz anagraf. urada, 2. Potrdilo o precepijenju. 3. Potrdilo o zdravih očeh, 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole Vpisovanje v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1. Dijaki ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963/64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinali, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Geppa 9/II (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino. naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejemajo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki. Uradne ure do 20. septembra: Vsak delavnik od 11. do 13. ure, ob ponedeljkih in petkih pa še od 17. do 18. ure. Nazionale 16.00 «I maghi del terrore» technicolor; Vincent Priče, Boris Karloff. Arcobaleno 16.00 «Rocambole» east-mancolor, Channing Pollock, Guy Delorme, Hedy Vessel. ExcelsUr 16.00 «Le monachine». Katherine Spaak, Amedeo Nazzari. Fenice 16.00 «Ginevra e il cavaliere di re Artù» technicolor. C. Wilde. Grattacielo 16.00 «Gangster contro gangster». Kay Doubleday. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 «Sexy nudo» east-mancolor. Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «I tre implacabili». Jeffry Horne, Cristina Galoni. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Il fiume rosso». John Wayne, Montgomery Clift. Aurora 16.30 «Mare caldo». Cristallo 16.00 «La pelle che scotta». Capitol 16,30 «L’attico». Daniela Rocca, Thomas Milian. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «Il cambio della guardia». Gino Cervi. Fernandel. Massimo 16.30 «Le avventure di Hayyi Baba» technicolor. John Derek. Impero 16.30—21.45 «La nave Matta di Mister Roberts». Moderno 16.00 «Zorro e i 3 moschettieri» technicolor. Gordon Scott, Grazia Maria Spina. Astoria 17.00 «Gerarchi si muore» technicolor. Aldo Fabrizl. Astra 16.30 «La voglia matta». Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.00 «La congiura dei dieci» technicolor. Stewart Granger, Silva Koscina. Abbazia 16.00 «Vulcano, figlio di Giove» technicolor. Bella Cortez. Marconi 16.30 «11 gioco dell’amore» metrocolor. Debbye Reynolds. Ideale 16.30 «Magnifica ossessione» ■technicolor. KINO NA PROSTEM Marconi 20.00—22,00 «II gioco dell’amore» metrocolor. D. Reynolds. Paradiso 20.00 «La furia degli implacabili» technicolor. Richard Todd. Danes: v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21 *ir ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota». Razna obvestila Silovit karambol na cesti pri Grljanu Do zelo slikovitega avtomobilskega karambola je prišlo včeraj okoli 14. ure v bližini hotela Riviera v Grljanu. K sreči ni nezgoda terjala človeških žrtev, pač pa je škoda na treh avtomobilih, ki so bili zapleteni, zelo velika. Ob omenjeni uri je 70-letni francoski državljan André Meumier iz Pariza 6 Rue Valentin zapustil s svojim avtom znamke Peugeot 9809 LI-75 parkirno mesto pred hotelom ter se hotel vključiti v promet na obalni cesti. V tistem trenutku pa je privozil od zadaj inž. Davide Po-liaga, star 57 let iz Ul. Torrebianca 22, ki je upravlja! avto Fiat 1300 TS 57989. Tržaški avtomobilist se je hotel izogniti trčenju ter je zaobrnil krmilo na levo, kljub temu pa je zadel z desno stranjo svojega vozila v francoski avto. Udarec je odbil Foliagov avto popolnoma na levo stran ceste, kjer je trčil v avto znamke «Bianchina» TS 43168, ki je bil pravilno parkiran na desni strani ceste. Lastnica «Bianchine» je Luigia Mevlja por. Zennaro iz Ul. Catraro 5. S tem pa nezgoda še ni bila pri kraju. Siloviti udarec je odbil «Bianchino» nazaj, zaradi česar je udarila v avto Fiat 500 D TS 59031, katerega lastnica je Giunta de Suvich iz Ul. Donota 3. Sv. maša na Katinari. V nedeljo t 8. septembra ob 10. uri bo sv. maša pri kapelici KRALJICA MIRU za proslavitev 24. obletnice njene zgraditve. IZLET V ZAGREB Potovalni urad «Aurora» (Ul. Cicerone 4, tel. 29-243) priredi v nedeljo, 22. septembra enodnevni izlet v Zagreb, združen z ogledom mednarodnega zagrebškega \elesejma. Prijave se zaključijo ob oddaji zadnjega sedeža v avtobusu. Kdor nima svojega potnega lista, se lahko vpiše na kolektivni potni list. Nezgoda delavke v Pastificio Triestino Sinoči ob 23. uri so z avtom RK prepeljali na I. kirurški oddelek 39-letno delavko Marijo Saini por. Vlahovich iz Ul. Canova 25. Zenska je imela številne udarce in rane na zatilniku, ki si jih je povzročila v Pastificio Triestino v Ul. Primario št. 1 v Zavljah, kjer je padla, ko Je čistila skladišče, katero je ob zadnjem neurju poplavila voda. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. septembra 1963 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb. Umrli so: 77-letna Ida Curto, 64-letni Vittorio Romano, 48-letni Rio-cardo Bellovec, 67-letna Maria Grat-ton, 79-letna Francesca Vrhovec por. Rosano, 44-letna Slaviana Crizman por. Reggente, 75-letna Amelia Do-brigna vd. Sgur. NOGNA SLUŽBA LEKARN od 1. do 15. septembra All’Alabarda. Istrska ulica 7; d Leitenburg, Trg sv. Ivana 5; t Due Mori, Trg Uniti 4; Frendin Ul. Tizla-nb Vecellio 24. Darovi in prispevki i Družina Glavina iz Lonjerja daruje 500 lir za Dijaško Matico. Mali oglasi DEKLETA za labko delo — dobra plača — bivajoča v okolici Opčin — išče-Jo se. Pismene ponudbe na: Fabbrica Cartotecnica — Casella postale 2001 — Opiclna. Stivo «IRIS» PROSEK predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope nagrajen na berlinskem festivalu «LA STEPPA» po romanu Antona Čehova Igrajo: MARINA VLADY, BOBLE VUJIŠIČ in mali CHARLES VANEL 5 7. septembra 1963 REKORDEN PROMET CEI TRŽAŠKE OBMEJNE BLOKE Skoraj milijon prehodov meje s potnimi listi v avgustu S propustnicami je prešlo mejo skoraj 800.000 italijanskih in jugoslovanskih prebivalcev obmejnih področij - Na prvem mestu blok pri Škofijah V avgustu je bil osebni promet skozi tržaške obmejne prehode re. korden, saj se je promet s potni-tni listi v primerjavi z lanskim letom več kot podvojil, občutno pa je tudi narastel promet s propust-niami. Po uradnih podatkih tržaškega iektorja obmejne policije je bilo letos v avgustu 965.062 prehodov meje s potnimi listi, medtem ko je hilo lani le 456.981 prehodov. Od tega odpade na italijanske državljane 279.239 prehodov (lani 124. tisov 643) in na tuje državljane 685 tisoč 823 (lani 341.338). Vrstni red pri preoodih tujih državljanov je nekoliko drugačen, vendar se ni bistveno spremenil, aaj so se občutno povečali prehodi različnih državljanov. Na prvem mestu so Nemci s 172.400 prehodi (lani 74.200), na drugem Avstrijci s 94.200 prehodi (lani 25.900), na tretjem Francozi z 78.900 prehodi (lani 45.000), na četrtem Jugoslovani s 60.600 prehodi (lani 44.900) Slede Angleži (59.900, lani 34.000>; Švicarji (36.200), Svedi (29.400), Holandci (24.300), Belgijci (21.000), Američani (17.800), Danci (16.700), Norvežani (13.800), Grki (12.900) in drugi. S propustnicami je bilo v avgustu 794.217 prehodov, medtem ko je s propustnicami v istem lanskem mesecu prešlo mejo 647.831 prebivalcev italijanskega odnosno jugoslovanskega obmejnega pod. ročja. Prehodov prebivalcev italijanskega področja je bilo več, saj so 463.438-krat prekoračili mejo (lani 363.409-krat), medtem ko so prebivalci jugoslovanskega področja prešli mejo 330.779-krat (lani 284.422-krat). Promet se je občutno zvišal na vseh obmejnih prehodih, vendar pa je ostal vrstni red neizpreme-njen. Na prvem mestu je blok Škofije s 324.800 prehodi (lani 271.700), na drugem mestu Fernetiči s 251 tisoč 800 prehodi Uani 191.200), na tretjem Sv. Jernej z 61.600 prehodi (lani 66,200), na četrtem Pesek s 50.700 prehodi (lani 30.600), slede Lipica (24.900), Repentabor (24 tisoč 100), Prečnik (13.000), Cereji (9,500), Campore (9.000) in Sv. Barbara (7.400). ni prehod Sv. Jernej po številu prehodov pred Peskom, pa čeprav je Pesek mednarodni blok, ki je stalno odprt in skozi katerega še lahko gre tako s propustnico kot s potnimi listi, medtem ko je blok Sv. Jernej odprt samo za propust-nice. _________ Obvezno cepljenje gostov iz Budimpešte Pokrajinska ustanova za turi-zem v Trstu obvešča vse hotelirje lastnike penzionov ter oddajalce sob, da je ministrstvo za zdravstvo z okrožnico, ki stopi takoj v veljavo, odredilo, da se morajo vse tiste osebe, ki prihajajo iz Budimpešte podvreči cepljenju proti kozam, kot to predvideva mednarodni sanitetni pravilnik. Vsi hotelirji, lastniki penzionov in oddajalci sob morajo zahtevati od vseh oseb, ki prihajajo iz madžarske prestolnice, dokument o nedavnem cepljenju proti kozam, če pa tega nimajo, so dolžni to takoj javiti občinskemu zdravniku v svoji občini. Zanimiv je pojav, da je obmej- .................im...............................„..... ŠE DANES . NA. GLAVNEM KOLODVORU -**■- ' _ - v ■ - - i, Veliko zanimanje za razstavo avtomatičnih miniaturnih vlakov Med včerajšnjimi obiskovalci potujoče razstave je bil tudi znani operni pevec Gino Becchi, predsednik it. federacije železniških mode listov Od včeraj si lahko obiskovalci, med katerimi je skoraj več odraslih kot otrok, ogledujejo maketo železniškega vozla v Wup-pertalu v Zahodni Nemčiji v enem samem železniškem vagonu na de. vetem tiru glavnega kolodvora. Na 8C0 metrov tračnic in neštetih kretnic teče kar 40 malih vlakov vseh vrst, od najmodernejšega Trans Europ Expressa do navadnega, 6 metrov dolgega tovornega vlaka, ki prevaža na 41 miniaturnih vagonih 250 avtomobilčkov. Maketa je, kot rečeno, urejena v železniškem vagonu in so jo v šestih mesecih zgradili modelisti iz Wuppertala po naročilu Nemških državnih železnic. Na povabilo Italijanske federacije železniških mo-delistov, potuje sedaj vagon od 31. avgusta do 13. oktobra po Italiji in se bo ustavil v največjih mestih. Kot že rečeno so miniaturni vlaki pravo čudo. Tehnik urejuje prihode in odhode vlakov na maketi z navadnim pritiskom gumbov na geografskem avtomatskem panelu, kot jih imajo v dotaciji na številnih postajah. Gledalec, ko opazuje kretanje vlakov, dobi vtis, da je na pravi postaji. S PftOKlčjo 34 transformatorjev, 1000 električ-. nih relejev in 5000 kontaktov .sg, vlaki ustavljajo ob rdečem sefna-foru ter spet odpeljejo, ko se prižge zelena lučka. Vse je avtomatično in ni čudno, da je bilo potrebnih 6 mesecev dela za ureditev vseh električnih napeljav, saj so za celo maketo tehniki uporabili 18 km električnih žic raznih debelosti. Maketa ponazarja mestece Wuppertal v merilu 1:87 v vseh mogočih potankostih, v ozadju pa je preslikana cela pokrajina. Vagon- z maketo iz Wuppettala ostane v Tf-stu še danes, urnik za obiskovalce pa je od 9. do 12.30 in od 18. do 20. ure. V nedeljo odpotuje v Mestre, nato v Bologno in še v ostala mesta. Vredno si je ogledati «igračko», ki pravzaprav ni igračka, saj kot smo omenili, vzbuja največje zanimanje pri odraslih, med katerimi smo včeraj opazili tudi svetovno znanega pevca Gina Bechi-ja. ki je predsednik Italijanske federacije železniški!) modelistov. Maketa železniškega vozla v Wuppertalu pa ima tudi svoj reklamni značaj. Tehnični vodja Hans Schneider razkazuje obiskovalcem tudi perfektno delovanje avtomatskega kontrolnega panela, ki še lahko uporabi na katerikoli železniški postaji. P «<** M GORIŠKO GOSPODARSTVO V MESECU JULIJU Napredek v industrijskem sektorju slab pridelek pšenice zaradi mraza Stavkovna gibanja v tekstilnem obratu, v ladjedelnici in v avtobusnem prometu Proizvodnja sektorju je bila v mesecu juliju na splošno zadovoljiva. Vest o tem prinaša zadnja številka mesečnika trgovinske zbornice za goriško pokrajino, ki med drugim poudarja, da je posebno razveseljiva dosega sporazuma v tekstilnih tovarnah, kjer so delavke stavkale več tednov za svoje pravice Na ugoden proizvodni ritem je vplivala redna preskrba s surovinsko bazo in električno energijo. Ce naj se lotimo posameznih obratov, tedaj naj gre prva beseda tržiški ladjedelnici. V tej tovarni je bila julija v teku stavkovna akcija, ki pa ni vplivala na proizvodnjo. Normalno je potekala tudi v sosednih obratih manjšega pbsega, Itjer izdelujejo plastične mase .in Jni manjše pliiv-ne objekte. Optimistične ocene veljajo tudi za metalmehanične tovarne, ; ki jih je. kar precéj ’ na Goriškem. Zadovoljiva je proizvodnja statev, ki jih izdelujejo v livarni ŠA FOG, metalne ambalaže, industrijskih in trgovskih hladilnikov. O tekstilni tovarni smo pisali poprej. Sporni stranki, ki sta bili na zelo oddaljenih stališčih, sta se sporazumeli zatadi posredovanja visokih predstavnikov oblasti. V kemičnjh tovarnah ni. bilo nobenih sprememb v primerjavi s prejšnjimi meseci; isto velja tudi za lesno in prehrambeno industrijo, : Zelo je razvila svojo dejavnost gradbena industrija. Ò-mogočilo jo je predvsem lepo' vreme, ki je bilo značilno ža ta mesec. Vzporedno z. gradbeno dejavnostjo ja bilo opaziti izredno živahnost tudi na ostalih sorodnih področjih kot jso opekarne, gramozne jame, apnenice itd. Prevozništvo je zabeležilo kratkotrajno pavzo zaradi stavke šoferjev avtobusov V potniškem prometu, v tovornem prometti pa ni bilo zastoja. Tudi pristanišče 'fjorto-rosega je uspešno »pravilo svoj del v tovornem prometu. Kar' žadeva jcmeiijstvo naj. omenimo uresničitev napovedi strokovnjakov, da bo letošnji .pridelek žita precej manjši kpt običajno. Mlačev se je v tem mese- e-U- industrijskem . Zaradi tega bi bila edina traj- nejša rešitev samo njeno asfaltiranje, kar bi predstavljalo precejšen strošek, ki ga občinsaa uprava ne bi zmogla. Zato bi mor.ala priskočiti na pomoč kakšna druga ustanova ali država. Vaščani se sprašujejo, zakaj imajo v sosedni Martinščini asfaltirane po dober meter široke poti med posameznimi hišami, na Vrhu pa ne poskrbijo niti za najosnovnejše. Udeležencem izleta v Cerkno z ANPI iz Doberdoba Sekcija ANPI iz Doberdoba obvešča vse tiste, ki so se prijavili za izlet v Cerkno, ki bo v nedeljo 8. t.m., da bo odhajal avtobus v nedeljo 8. t.m. točno'ob 6. uri izpred prosvetnega doma v Doberdobu; ob 6.20 izpred gostilne Pahor v Jamljah ter ob 6.30 iz Dola pri Andrejcu Karlu. Priporočamo točnost! ko odobri zakon za deželne volitve najkasneje v prvi polovici oktobra, ter da vsako nadaljnje zavlačevanje izvedbe deželne avtonomije predstavlja neupoštevanje volje parlamenta in prizadetega prebivalstva. V resoluciji se ugotavlja nadalje, da predstavlja vsako zavlačevanje pri izvedbi av-tonomije izgubo velikih vsot, ki so namenjene za finansiranje del in pobud v deželnem okviru. Zato se predlaga, naj bi razpisali volitve za prvi deželni svet že v začetku meseca decembra. ZA PRESKRBO S PITNO VODO V Starancanu bodo zgradili 30 m visok viseči rezervoar Vodne gradnje tudi, v Rovkah in Selcah Medobčinski vodovodni konzorcij za Ronke in Staranean namerava v kratkem razpisati dražbo za oddajo del pri gradnji visečega vodnega rezervoarja, ki ga nameravajo postaviti v Starancanu za potrebe tamkajšnje občine in njenih prebivalcev. Ko bodo dobili potrebno dovoljenje, nameravajo izvesti dražbo na ta način, da bo vsak konkurent predložil načrt in račun stroškov za njegovo izvedbo. Tako se bo ocenjevalna komisija lahko odločila za načrt, ki bo predlagal najboljšo tehnično izvedbo tega dela. Vsekakor pa mora načrt predvidevati gradnjo stolpa do višine 30 metrov; stolp mora imeti žele- V tujem stanovanju padla na parketu Erminia Crevatin vd. Serino, sta-ra 59 let iz Milj — Zindis 11, je včeraj obiskala neko prijateljsko družino v Ul. Milano. Takoj pa 110 j,e stopila v stanovanje, ji je spodrsnilo na gladkem parketu ter je nerodno padla. Z rešilnim svtom Rk so jo prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku mesec dni, ker si je zlomila levo zapestje. Kine na iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiitiiiiiiimiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiimiiimiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiniiitiiittHHiiiiitMiiii DVE PROMETNI NEZGODI SKORAJ NA ISTEM KRAJU Silovito trčenje avtomobilov v bližini pomorske postaje Tramvaj z vso silo trčil v avto na tračnicah in ga porinil v drugi, nasproti vozeči avto cu .skoraj v celoti .zaključila^ Z i« , lepo so g&Me . aitjiMVM' deteljišča in vrtni nasadi zelenjave. Zdravstveno stanje živifib- Mladl ln stari a vidnim zanimanjem ogledujejo miniaturne vlake jjena ^p^ 'j^^bfl^^udi^iprwlratia" ’:*Aoma&h živfli, še prav pošefcrtb kW > prima n ji-kovala krma v pretekli zimi. ■ Izlet Mladinske iniciative na Tolminsko ; ;; ;| Mladinska iniciativa priredi v nedeljo 22. septembra avtobusni izlet na Tolminsko. Vpisujejo naslednji poverjeniki: Slovenska prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoli 1, Ivan Klanjšček v Števerjanu, Aleš Hoban v Standrežu, Sošol v Pevmi, Miro Kuzmin v Sovad-njah, dr. Karel Primožič na O-slayju, Janko Gergolet v Doberdobu, Filibert Benedetič v Tržiču, Poldo Devetak na Vrhu in Vid Primožič v Gabrijah. Cesto na Vrh popravljajo Občinska cesta na Vrh je eno izmed večnih vprašanj, s katerimi se ukvarja sovodenjska .občinska uprava. Na dnevnem redu je tako pogostoma zaradi njene neprimerne gradnje. Speljana je v klanec, da ob vsakem véè-jem nšfiVtt deževnica odnaša f»e. sek z nje. Navzlic pogostjm popravilom je precej luknjasta, kar povzroča nezadovoljstvo prebivalcev. Pred nekaj dneyi je občinska uprava spet poslala na cesto dva delavca, da bi zasula Jame. Delo dobro opravljata, tako da bo cesta za nekaj časa nared. Med prvim večjim nalivom pa bo spet pokazala skale in debel grušč. V neposredni bližini obale je prišlo včeraj ponoči in predvčerajšnjim do dveh prometnih nezgod, ki le k sreči nista imeli hujših posledic. Prva se je pripetila 'okoli 1,30 na obali Màndracchio v bližini pomorske postaje. Ob tisti uri se je po obalni cesti peljal v smeri Velikega trga 27-letni Sergio Bec-eiani iz Ul. Sara Davis 16. ki je upravljal avto TS 48721. V avtu je bila tudi 22-letna Bruna Som-mariva iz Ul. sv. Justa 8. Nenadoma ie nrivozil z obale večji avto TS 59791, ki ga je šofiral 27-letni trgovec Enrico Glavina iz Milj — Ul. Verdi 26. Zaradi precejšnje hitrosti obeh vozil je bilo trčenje neizbežno. Pri nezgodi sta se seveda najteže poškodovala oba potnika v manjšem vozilu. V bolnišnici so Beccianiju in Sommarivi nudili prvo pomoč. Prvi se bo moral zdraviti okoli 10 dni, druga pa dva tedna. Skoda TMMk- predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 18. uri Dear Super-technirama barvni film: EL CID Igrajo: CHARLTON HESTON SOPHIA LOREN RAF VALLONE GENEVIEVE PAGE JOHN FRASER in drugi KINO P^)SEK_JCJ)NrOVEJ. predvaja danes 7. t. m. ob 19.30 uri dramatični barvni film: IL RE Dl ROMA (Cesarski orel) Razkošje na avstrijskem dvoru v zgodovinskem filmu Igrajo: JEAN MARAIS, BERNARD VALEY, MARIANNE KOCH in RENE’ DARY na obeh avtih je velika ter še posebno huda na Beccianijevem vozilu. Predvčeratšnjim pa Je prišlo do hude prometne nezgode nedaleč od kraja prejšnje. 48-letni železničar Alfredo Pulitanò z Opčin — Ul. dei Fiordalisi 22, se je peljal z avtom TS 48512 po obalni cesti od Velikega trga v smeri proti nomorski postali. Ko je prišel do križišča z Ul. Starega tržišča (Mercato vecchio) kamor je nameraval zaviti, je obstal, da bi pustil mimo vozila, ki so prihajala iz nasprotne smeri. Po nesreči pa je v tistem trenutku privozil za njim tramvaj št. 3, ki ga je upravljal 51-letni Vincenzo Seguito iz Ul. Orlandini 54, ki je z vso silo trčil v avto na tračnicah. Pulitanòjev Fiat 600 je sunek odbil naprej s tako silo, da je trčil v «Cabriolet. TS 52776. Pri trčenju se je Pulitanò pobil po lasišču. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč ter bo ozdravel v dveh tednih, Skoda na Fiatu 600 je precei velika, nekoliko manjša pa na «Cabrioletu». Zenska pod avtomobilom zaradi neprevidnosti Neprevidna ženska je včeraj zjutraj prečkala ulico na cestnem prehodu za pešce, ki na Goldonijevem trgu pelje od bara Ve-nier proti' središču trga, v trenutku, ko je bil prebod zaprt za nešce in odprt za vozila, ki so namenjena v predor pod Sv. Ju-stom. Gre za 33-letno Pierino Sabadin por. Vidonis iz Kopra, ki je hotela prečkati cesto ne da bi se prej prepričala, če je prehod dovoljen za pešce. 31Jetni Antonio Coslovich iz Ul. Crispi 31, ki je šofiral avto TS 34071, seveda ni pričakoval, ko je pognal vozilo naprej, da mu bo ženska nenadoma prekrižala pot. Trčil je vanjo ter jo podrl na tla Vidoni-sova si je zaradi padca zlomila desno koleno ter se pobila po bradi, rokah in nogah. Takoj so ji priskočili na pomoč mestni redarji, Poklicali so rešilni avto RK. ki jo je prepeljal v splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 40 dni. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Resolucija PSDI o deželnih volitvah Pretekli četrtek je bil na sedežu PSDI v Zagraju sestanek pokrajinskega odbora te stranke. Na dnevnem redu je bilo imenovanje članov deželnega odbora stranke problemovrJ'n Vd olsan,/dcljsklh Prejšnji teden je bila tričlanska delegacija komunistk iz Nove Gorice oh ,u , ■ ROSt ženske komisije federalnega komiteja KPI v Gorici. Po razgovo- Ob tej priliki so odborniki spre- rih v Gorici so prisostvovale prazniku lista «Unità» v Krminu Objeli tudi posebno resolucijo, v ka- iskale so Tržič in Doberdob. Na slik.’ so članice delegacije v družbi ten ugotavljajo, da parlament lah- predstavnice KPI goriške pokrajine ....................................iiiiiiimiiyiuiijiiiiiiiiiiiiuiiiiiiijHtìiiiiiiiu............ KONTROLA MLEKA V GORICI Pri reorganizaciji prodaje mleka je treba upoštevati koristi potrošnikov in proizvajalcev Centralna mlekarna ali konzorcij za razdeljevanje mleka? - V Rimu pijejo tudi tolminsko mleko Zdravstveni nadzorniki, ki jim je, poverjena , naloga, . da preglfe dujejo živila , v prodaj-j.., in., njihovo pristnost, so v tem tednu posvetili pozornost prodaji mleka, odnosno prodajalcem, ki mleko prevzemajo pri živinorejcih ter ga .ppbem odvažajo , v mesto in tam prodajajo potrošnikom. Tako so v četrtek zjutraj od 6. do 8. ure jrije’ taki nadzorniki', od katerih •sta. bila dva. ód pokrajinske upra-vè 'in eden tod goriške občihe, pregledali na ločniškem mostu tovor 13 takih prodajalcev mleka, ki ga zbirajo večinoma po furlanskih j vaselj. Kontrolorji so se zanimali predvsem, če je posoda dovolj čista in dobro zaprta, potem pa so pri vsakem prodajalcu odvzeli tudi vzorec mleka, ki ga bodo preizkušali v pokrajinskem hjgienskem .laboratoriju v .dorici 2e j« pristno in ali nima morda 'primešane vode ali drugih primesi.. .. . Ze dalj časa se tudi v Gorici govori in razpravlja o boljši on ganizaciji i prodaje mleka, predvsem glede na kontrolo njegove pristnosti. Nekateri predlagajo u-Stanovitev centralne mlekarne, ki bi lahko bila pod upravo občine ali ;kakšne druge ustanove, drugi, kbt npr. Zveza veleposestnikov, pa predlagajo naj bi ustanovili .pošeben konzorcij za prodajo mleka, v katerem naj bi bili vključeni proizvajalci, trgovci in razdeljevalci. Tako eden kot drugi način bi omogočil boljšo kontrolo mleka in dal večje Jamstvo potrošnikom za njegovo pristnost. Vendar pa so kontrolorji pri pregledu v zadnjih dneh ugotovili. da prodajalci, ki vozijo mleko v mesto, še kar dobro skrbijo za snago in so s tega vidika imeli ’ kaj malo oporekati. Tudi pokrajinski zdravnik dr. Montagna je povedgl, da je bilo do sedaj letos samo 11 prijav zaradi mešanja vode z mlekom ter dve zara- di posnemanja m,lekaiji,;1|,1iV!i . ..Vsekakor imamo. ’,v Gorici,, to veliko prednost, da iaMesrtjpiijieih/i' sveže mleko, saj je bilo’ v večini primerov mleko, ki' ga prodajajo v jutranjih urah,' molzeno šele prejšnji večer. Ce upoštevamo še' dejstvo, da je tudi živina zelo zdrava, zlasti po nedavni kampanji proti jetiki in brucelozi, ki je na nekaterih področjih Še v ; teku, - potem moramo u-gotoviti, da smb glede tega na boljšem kot v večini večjih mest v drž,avi, kjer ponekod tudi ne zadostuje proizvodnja' okrog mesta in morajp mleko uvažati iz drugih krajev. Naj navedemo za primer Rim, kjer pijejo med drugim tudi mleko iz Tolmina, ki ga neki uvoznik, iz Vidma uvaža in pošilja jv večnd mesto., Tajco.. . mleko je sicer pasterizirano in . kontrolirano, vendar pa mine nekaj dni preden pride od proizvajalca do potrošnika; če bo torej prišlo tudi pri nas do kakšnih sprememb na' tem področju, potem je treba vso zadevo urediti tako, da pri tem ne bodo oškodovani niti proizvajalci niti ne potrošniki, ki so pri tem vprašanju najbolj prizadeti. ■Mrellb -te- Go ritje, '1^1, Brigata Tre- Padla z drev.esa na domačem dvorišču. Zdravniki so ji ugotovili precej globoko rano na lasišču, udarec zobetonske nosilne stebre ter spodaj vse potrebne naprave za dvig vode! Rezervoar mora imeti prostornino za 180 kub. metrov vode. Računajo, da bodo stroški za izvedbo tega dela znašali okrog 10 milijonov lir. Prav tako so razpisali natečaj za izvrtanje treh vodnjakov, iz katerih bodo črpali vodo za vodovod. To delo nameravajo izvesti v Ul. Delle Nonne. To delo je prevzelo podjetje Bardin iz Bel-luna za okrog 4.7 milijona lir. Se prej so s poskusnimi vrtanji, ki iih je izvedlo podjetje Lazzarini iz TrevisB, preizkusili kakovost vode, da bi ugotovili njene sestavine, saj je predvideno, da bodo z njo napajali ves vodovodni sistem za obe občini. Dokončati bodo morali tudi grad. njo rezervoarjev nad Vermelja-tiom in v Selcah. Tudi v tem zadnjem kraju bodo morali navrtati nekaj vodnjakov za rezervo. Lastnik je dobil izgubljeno uro Včeraj se je zglasil na uradu mestnih stražnikov v Gorici Rodolfo Marson iz Gorice, Ul. Ra-stello 19, ki je dokazal, da je lastnik zlate ure, katero je prejšnji dan našel Renato Toros v Ul. Canova. Tako je tudi pošteni najditelj prišel do primerne nagrade. Hotelska ležišča na gornjem Primorskem Po poročilu Goriške turistične zveze iz Nove Gorice imajo po hotelih in zasebnih hišah na gornjem Primorskem naslednjo razpoložljivost sob za turiste: V Ajdovščini, hotel Planika 20 postelj; Bovec, hotel Kanto 50, Go-lobar 45 in Alp-hotel 65 postelj; Trenta, hotel Planinski orel 60; hotel «Soča» v Soči 20; hotel Man. grt» v Logu pod Mangrtom 8 postelj; hotel «Soča» v Kanalu 15 postelj in še 6 pri zasebnikih; hotel «Zvezda» v Kobaridu 5 in še 10 pri zasebnikih; hotel «Poida-novec» na Lokvah ima 84 postelj, v Novi Gorici je prostih 74 postelj od tega ,x. Park hotelu 25, v Sabotinu 25, na Kekcu 16 in na Skalni«! 8. V Park hotelu bodo imeli dne 7., 8. in 14. t.m. vse sobe Za- križu in pretres možganov. Pri- , spden‘‘ in Prav tako v Sabotinu držali so jo s prognozo okrevanja v 15 dneh. Dve ženski sta padli z dreves Sintiči okrog 19. ’ ure so poklicali avto .Zelenega, križa v ,Sčed-no. št. 6, kjer je bilo treba odpeljati -v goriško bolnišnico 79-letno Štefanijo Vidrih, ki je malo prej, ko je delala na polju blizu svojega doma, padla z drevesa ter si zlomila nogo. V bolnišnici so ji ugotovili zlom piščali in zunanje kosti na levi nogi ter sp jo pridržali za 35 dni na zdravljenju. Malo prej pa so pripeljali v bolnišnico tudi 45:letno Elviro Pa- Lepo urejene grede z mladimi sadikami zimske solate, ki so jo goriški vrtnarji posadili pred nekaj dnevi, napovedujejo prihod jeseni Aretacija zaradi pijanosti V četrtek ob 8.15 zjutraj je policija aretirala 48-letno postrežnico Elviro Bonaita, iz Gorice, Ul. Ascoli 25, ker so jo zasačili pijano v baru «Ai Giardini» v Ul. Petrarca, kjer je nadlegovala goste. PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I dne 7., 11. in 12. t.m, V hotelu «Krn» v Tolminu je prostih 20 postelj in 9 pri zasebnikih, v hotelu «Vipava» v Vipavi pa 17 ležišč. Strupene gobe je jedla V bolnišnico v Čedadu so pripeljali včeraj 65-letno Marijo Sturm iz Platišča v Beneški Sloveniji, ki se ,je zastrupila s strupenimi gobami, katere je jedla misleč, da so užitne. V bolnišnici so ji sprali želodec in jo pridržali na zdravljenju. .....................•"■••minili.nillillllll....... IZ NOVE GORICE V Plavah in Doblarjih čistijo naprave elektrarn Zanimivi podatki o zaposlitvi - Živahna gradbena dejavnost v Tolminu Po podatkih zavoda za zaposlitev v Novi Gorici je sedaj v tej obči-ni zaposlenih 14 500 delavcev to delavk. Poročilo navaja, da so leta 1961 v tej občini na novo zaposlili 1845 oseb, lani pa 2070 oseb. Letos so na novo zaposlili v prvih šestih mesecih 1927 oseb, od tega okrog 770 žensk. Bo šolskih seznamih sodeč bo v prihodnjih sedmih letih končalo obvezno šolanje na osemletki približno po 1000 učencev letno. Od tega bo več kot polovica dečkov, dočim so v preteklih letih prevladovale deklice. Zavod sl prizadeva, da bi s podrobnim proučevanjem to v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi izdelal sedemletni načrt o potrebah strokovnih kadrov in možnosti zaposlitve V šolskin elektrarnah pri Plaveh so začeli pred dnevi čistiti sedem km dolg rov, po katerem teče voda od zbirnega jezera pri Ajbi do strojnice v tej elektrarni. Tako čiščenje opravljajo sedaj prvič. Z delom računajo končati do srede tega meseca in bodo pri tem potrošili okrog 20 milijonov din Tudi za popravila pri zbirnem bazenu v Doblarjih so potrošili 20 milijonov din to preprečili zemeljske usade, ki so grozili, da se bodo spustili v bazen. V Tolminu Je še vedno precej živahna gradbena dejavnost. Gradbeno podjetje iz Nove Gorice gradi 18 stanovanjski blok na odkup to podjetje Posočje pa 9-stanovanjski blok pravtako za odkup. V obeh stavbah so razne organizacije to ustanove že odkupile stanovanja za potrebe svojih uslužbencev. Poleg tega gradijo poslopje za jestvinsko trgovino, kmalu pa bodo dokončali z gradnjo zdravstvenega doma, za katerega so dal4, sredstva občani in občinska uprava. Ko bodo vse te gradnje dovršene, bo Tolmin zopet, pridobil kot važno turistično središče v Soški dolini. Vespist je trčil v avto Včeraj »zjutraj okrog 9.30 se je peljal 37-letm Mariangelo Pacifico, bivajoč' v Gorici, Ul. Trieste 20 s svojim #iat 600 po Ul. Sauro.proti ■županstvu. Ko, je privozil nà križišče z Ul. Cascino je dal znak, da bo okrenil v to ulico, vendar se je ustavil sredi oeste, ker so šla mimo druga vozila. V tem je za njim privozil na vespi 22-letnì Giorgio Silvestri iz Gorice, Ul Giustiniani 68, ki je od zadaj trči) v avto. Pri tem ni bil nihče ranjen in tudi škoda na vozilih je le neznatna. Zapisnik o trčenju so sestavili mestni stražniki. VERDI. 17.00: «Pugno proibito», E. Presley to G. Joung, ameriški barvni film, zadnja ob 22. uri. CORSO. 17.00: «Rodaggio matrimoniale», A. Franciosa, J. Fonda in J. Hutton. Crnobeli ameriški film. VITTORIA. 17.00: «I leoni di Castl-glia», C. Romero in F. Avalon. Italijanski cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.30: «Io, Semiramide», Y. Forneaux in J. Ericson. Cinemascope v barvah — mednarodna koprodukcija. DK2UKNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprt* v Gorici lekarna S. Giusto, Korzo Italia 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvil-jo dnevno temperaturo 24,2 stopinje ob 12.30 in najnižjo 16 stopinj ob 5. uri. Povprečne vlage je bilo 70 odstotkov. Dežja je padlo ponoči m preko dneva 64.fi mm. TRŽAŠKA ATLETSKA REPREZENTANCA 60 m zapreke : 80 m : 600 m palica : višina : disk : kopje : hoja 4 km : Lepre (Ginn.), Oeromet (Fiamma) Tonini (Ginn.), Gandusio (Ginn.) Sancin (Bor), Tiengo (Fiamma), rezerva Peres (CSI) Tuli (CSI), Fonda (Ginn.), rezerva Giglio (Ginn.) Hreščak (Bor), Fabjan (Bor) Fučka (Bor), Pinarello (Fiamma) Dolenc (Bor), Fomasaris (Fiamma), rezerva Bedrin a (CSI) Mattagliano (Ginn.), Jnuoch (S. Giacomo) ATLETI BORA NA STADIONU Atleti Bora se bodo jutri udeležili tekmovanja za mladince in člane, ki bo na stadionu pri Sv. Soboti. Urnik tekmovanja: 8.30 — zbor sodnikov in tekmov alcev 9.00 — 400 m zapreke disk — SEDMAK Emil, CESAR Vojko, HRVAT Nevo daljina 9.30 — 200 m — ŠVAB Dušan 10.00 — 800 m kopje — TRETJAK Ivan višina — CESAR Vojko, ŠKRINJAR Rudi 10.30 — 5000 m 11.00 — štafeta 4x400 m ZARADI DEŽJA Na danes odložen boksarski dvoboj Mazzinghi - Dupas MILAN, 8. — Zaradi dežja so boksarski dvoboj za svetovni naslov srednje junior kategorije Mazzinghi - Dupas odložili na jutri zvečer. ATLETIKA SIENA, 6. — Petega in šestega oktobra bo v Sieni «IV. atletski miting prijateljstva». SZ BOR ODBOJKARSKI ODSEK Odbojkarji Bora bodo nocoj odigrali prijateljsko tekmo s Kanalom. Srečanje bo od 20. uri v Novi Gorici. Odbojkarski odsek vabi člane prvega moštva Bora, da se zberejo danes ob 14.15 na tržaški železniški postaji. PO 17. KOLU PRVENSTVA V HOKEJU NA KOTALKAH Monza in Triestina še vedno za naslov Tudi na dnu stanje nejasno Prejšnje kolo hokejskega prvenstva ni doprineslo nobega elementa, ki bi omogočil bolj jasno in tehtnejšo razčlenitev stanja in možnosti ekip, ki so na prvih mestih lestvice ali pa tistih, ki se bore za obstoj v prvi ligi. Danes lahko po petnajstem kolu ugotovino le, da sta Marzotto in Novara dokončno odrezana od noja za končno zmago, Moder.i pa, če seveda upoštevamo teol etične možnosti Tiadoknadcnja dveh zamujenih točk, kar bo težko izvedljivo, ostane torej le trohica upanja. Vse kaže, da bo končni uspeh in z njim lovoriko že'3 ena izmed ekip iz Trsta ali Monze, ki sta v ..................................................................................................................m..................... Alessandria-Vicenza 2 Cagliari-Lazio 2 X Catanzaro-Messina X 1 Foggia-Catania 2 Lecco-Torino 2 Napoli-Bari 1 X Padova-Modena X 2 Palermo-Fiorentina 2 Potenža-Roma 2 Prato-Sampdoria 2 Triestina-Spal 2 X Udlnese-Bologna 2 Verona-Mantova X 2 2. — LiJ grrj p F Ì prvi 2 X 7 — drugi 1 2 : prvi 2 1 — drugi X X prvi 1 1 — drugi 2 1 prvi 2 X — drugi 1 2 prvi 2 — drugi I prvi 1 — drugi X 3. — 6. — JUTRI V GORICI TROBOJ TRST-GORICA-VIDEM ------ ' —---------0 -------- Pet Borovih atletov v tržaški reprezentanci Zaradi poškodbe v dvomu nastop kop j asa Dolenca Končno je le pred nami tako pričakovani 8. september, važen datum za mlade domače atlete in za športno združenje Bor, ki počasi prodira v obširno športno življenje. Po vrsti izbirnih tekmovanj so tržaški atletski funkcionarji s pomočjo trenerjev vseh klubov izbrali reprezentanco za težki dvoboj treh pokrajin Fur-lanije-Julijske krajine. Od skupno l6 tržaških atletov, ki bodo nastopili v 8 panogah je letos kar 5 borovcev, medtem, ko je bil lani le eden. To je vsekakor zavidljiv uspeh, ki dokazuje, da tržaška atletika v kategoriji najmlajših v veliki meri sloni na moči slovenskih športnikov, posameznih panogah bo V posameznih panogah bo šlo v Gorici približno takole. Skok s palico je celo leto preživljal hudo krizo, posebno, ker .smo bili navajeni lanskih uspehov Savina. Prav v zadnjih dveh tednih je zanimanje za to panogo naraslo in povišali so se tudi rezultati. V Trstu se je kot gobe Borov atlet Sancin v družbi Baccija in Mihčiča po dežju pokazala trojica čez 270, v Vidmu pa sta to znamko dosega dva skakalca. Za prvo mesto ima največ možnosti Tržačan Fonda, ki bo po mnenju strokovnjakov kmalu dosegal višine okoli 3,30 m. Izredno hiter napredek dokazuje, da bi z načrtnejšim treningom vsak klub imel lahko celo vrsto dobrih skakalcev. Met diska za Trst ni problem. Fučka bo z stoodstotno gotovostjo pobral prvo mesto, drugo in tretje pa bo verjetno pripadlo reprezentantom Vidma Cantoniju (38,76) in Cogoiu (35,20). Tudi v hitri boji je zmaga, celo dvojna, za Trst gotova. Mattagliano in presenečenje . . zadnjega tekmovanja Miloch, .bosta v borbi le z časom in sodeč po letošnjih doseženih rezultatih bi morali vsi ostali zaostati za skoraj cel krog. Do skrajnosti negotova bo zmaga v teku na 60 m z zaprekami. Tržačan Lepre in Videmčan Da Ros imata letos isti čas 9”1. Atleta sta se v letošnji sezoni le enkrat srečala, zmagal je Lepre, trenutno pa je Da Ros bolj v formi; ima nedvomno vsaj malo prednosti. Za tretje mesto bi se moral potegovati Tržačan Gero-met. V teku na 600 m bodo zmago slavili Goričani. V Gorici in Tržiču imajo kar tri odlične elemente in težave so le v izbiri. Deželni rekord je letos postavil Mihčič z 1’27”5, prejšnjo nedeljo pa je zmagal Merni z 1 ’28”. Zaradi trenutnega nerazpoloženja verjetno ne bo nastopil Bacci (letos 1’27”7). Na tretje in četrto mesto bi se morala uvrstiti Sancin in Tiengo. Za slovenskega atleta vemo, da je v dobri formi in skušal bo ogrožati drugo mesto enemu prej omenjenih tekačev. Sancin je letos dosegel 1’30”3, Tiengo pa 1’3I”. Skok v višino je že rezerviran za 15-letnega Musulina iz Gorice, ki je prav zadnjo nedeljo poletel čez 1,80 m visoko letvico. Za odličnim Goričanom sta dvojici Trsta in Vidma. Vsi atleti sedaj skačejo 165 cm, v začetku sezone pa je borovec Fabjan dvakrat dosegel 170 in enkrat celo premagal Musulina. 170 cm pričakujemo tudi od Hreščaka, ker trdno zaletišče na goriškem stadionu povsem odgovarja njegovemu slogu skakanja. Lep dvoboj se obeta tudi v metu kopja. Igor Dolenc pa se je težje ranil na desni roki in ni še povsem gotovo če bo v Gorici metal. Tudi če bo Igor na zale-tišču, je možno, da ne bo mogel vzdržati največjega napora in rezultat utegne biti seveda slabši. V Vidmu imajo Biacominija, ki je dosegel največ 49,10 m, je pa tudi kandidat za met diska, in Sandrini,ja z rezultatom 46,26. Zadnja točka je še tek na 80 m. O zmagi Toninija ni dvoma, vsak plasma pa je mogoč od 2. do 6. mesta. Ce napravimo nekaj računov z rezultati iz letošnje sezone vidimo, da bo zmagal Trst s 67 točkami pred Vidmom — 60 in Gorico — 41. Zmage na papirju pa niso vredne vsega «dupànja in zato raje počakajmo na jutrišnji goriški dvoboj. Reprezentanci Trsta in posebej petim atletom Bora želimo največ uspeha! BRUNO KRIŽMAN tem kolu z lahkoto odpravili svcja nasprotnika. Kar se tiče boja za prvo mesto imata obe še praktično enako težki nalogi. Triestina mora še gostovati v Rimu in Valdagnu, medtem ko bo na domačih tleh gostila Novaro. Monza bo potovala ravno tako v Rim in nato še v Lodi, doma pa se do pomerila s Follo-mico. Na papirju je torej morda nekoliko lažja naloga Monze, ker mora Triestina igrati še z Novaro, ki je vedno dokaj oster nasprotnik za vsako še tako močno ekipo. Letošnji potek hokejskega prven. stva pa je dokazal z eno samo izjemo, tekmo Triestine v Mode-ni, da so močna moštva na svojih tleh nepremagljiva in vsa igrišča so do danes nezavzetna. Prav to je edina značilnost tega prvenstva. Po vsej verjetnosti, če manjše ekipe ne bodo zmožne kakega podviga in premagale eno izmed vodečih petork, bomo po osemnajstem kolu imeli na vrhu lestvice še vedno dve ekipi z enakim številom točk in po vsej verjetnosti bo treba počakati na nadok-nadne tekme, da bo zadeva o prvem mestu in o letošnjem prvaku rešena. Ravno tako negotovo je stanje na dnu lestvice kjer preti Laziju, kljub dvema točkoma prednosti, precejšnja nevarnost. Koledar nalaga namreč rimski ekipi zelo težka bremena. Rimljani bodo za gotovo ostali v družbi najboljših le če bodo uspešno zaključili tekmo v Bassanu s svojimi direktnimi tekmeci. V ostali dveh tekmah pa je njihov poraz skoro gotov in tudi delni uspeh proti Monzi ali Triestini bi pomenil veliko presenečenje. Lodi in Ferroviario tekmujeta za boljše mesto na sredini lestvice. Tudi ti dve ekipi bosta med-seboj obračunala in šele P9 tej tèkmi bo ta odsek lestvice dobil svojo dokončno razvrstitev. Izidi zadnjega kola. ffTrieatina-FpUorticu fjMobza-Bassmjo . r Modena-Ferroviario ') * ,Lazio-Lodl Novara-Marzotto 8-0 wi 3-3 3-2 ;|t p. Prvenstvo Evrope v košarki Jugoslavija in Italija v A skupini BEYRUT, 6. — Italija in Jugoslavija bosta nastopili v isti skupini košarkarskega prvenstva Evrope, ki bo od 4. do 11. oktobra letos v Wroclavu na Poljskem. V A skupini bodo poleg Italije in Jugoslavije še Bolgarija, Madžarska, Belgija, Turčija, Izrael in Nizozemska, B skupino pa sestavljajo SZ, Francija, CSSR, Romunija, Vzhodna Nemčija, Poljska, Finska in Španija. Italija bo nastopila po naslednjem sporedu; 4. oktobra z Madžarsko, 5. z Nizozemsko, 6. z Jugoslavijo, 7. z Belgijo, 8. z Bolgarijo, 10. z Izraelom in 11 s Turčijo. UNIVERZITETNE IGRE Za Della Prio zlata kolajna v metu diska PORTO ALEGRE, 6. — Italijan Della Pira je osvojil na atletskih tekmah univerzitetnih iger zlato kolajno v metu diska. V ostalih disciplinah je Kubanec Figuerola zmagi z 10”4 v teku na 100 m, Italijan Berruti pa je bil tretji za Rusom Ozolinom. V teku na 110 m ovire je bil najboljši Mihajlov (SZ) pred Italijanom Mazzo. V izločilnih skupinah teka na 200 m je najboljši čas dosegel Rus Ozolin 21”7. Berruti je zmagal v svoji skupini z 22". Tenis za pokal švedskega kralja V prvem kolu Z. Nemčija - Italija PARIZ, 6. — Prvo kolo teniškega turnirja za pokal švedskega kralja, ki se bo začelo s 1. decembrom, bo potekalo po naslednjem vrstnem redu: Poljska-V. Britanija, Belgija-švedska, Norveška - Francija, Z. Nemčija - Italija. Jugoslavijo, Holandsko, Finsko in Dansko so po žrebu prepustili k četrtfinalu, ki bo potekalo kakor sledi: Jugoslavija-Holandska, Belgija ali švedska proti Poljski ali V. Britaniji, Norveška ali Francija proti Nemčiji ali Italiji, Finska - Danska. * * * KIJEV, 6. — Sovjetska atletinja Marija Itkina je s 53”2 Izboljšala lastni svetovni rekord v teku na 400 m. iimiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiHiiimiiiiniiiiNiHiiinmiiiimiimiiiii m munii) im inumili m mim mn mn m i!iiiiiniin!imiin n min multi u m mini m niinuiiiimimii mu ZA «NAGRADO PRIMORSKE 1963» Že 110 tekmovalcev za portoroško dirko j JL v 4 4 * v j'V 4} 4 | , s I f t t v . 1 . • » j * Danes začetek ob Ì6. uri, jutri pa ob 10. Za »vtomotodirke za' nagrado ršnlike občinske skupščine Ivo Primorske na progi Lucija — Portorož — Valeta — Lucija se je danes Prijavilo 110 tekmovalcev, med njimi nekateri svetovnoznani dirkači, kot trikratni svetovni prvak zahodni Nemec Maks Deubel v kategoriji prikolic, pa čeprav je istega dne kot v Portorožu v Budimpešti velika avtomotodirka za nagrado tega mesta. To pomeni, da se je portoroška dirka v svetu uveljavila. Spričo velikega števila prijavljenih kvalitetnih dirkačev lahko upravičeno pričaku- ob desetih najprej iemo, da bo letos padel rekord proge, ki ga brani Rodezijec David Rilly (104 km in 125 metrov na uro). Vsi prijavljeni dirkači so imeli včeraj na dirkalni progi obvezen trening, na katerem morajo prevoziti pet krogov in ob tem doseči predpisane meje v hitrosti, sicer ne bodo smeli nastopiti na dirki. Dirke se bodo pričple danes ob 16. in se nadaljevale v nedeljo ob 10. do približno 15. ure. Danes bodo zaprli progo za promet ob 15,30. Dirko bo otvoril predsednik pi- inilNNIlimilNNININIIIIINinNNIIItllNimiNNMlINIIIIIIlAmilMIinnNIHIIHINinillinNtllliniMIIINitNinilimilllllllllillllimNINNIlINniNlllimilllNIIIINIIlllllllNI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Delamaris še brez igrišča Slaba uvrstitev Fafangela in Kosmine na regati v Pulju Izolski Delamaris je nedeljsko prvenstveno tekmo z ljubljansko Svobodo igral v Ajdovščini. Izid 1:1 je povsem realen. Izolčani so bili v prvem delu igre odločno boljši, žal pa so zamudili vrsto zrelih priložnosti za dosego zadetkov. Vodstvp 1:0 pa je bilo preskromno, da bi si lahkopriljoriH dve točki, kajti v nadaljevanju je Delamarisu pošla kondicija in Ljubljančani so izenačili, Izolski Delamaris je zdaj v ze- lo težkem položaju in igralci so na posebnem sestanku ponovno apelirali na občinske športne forume in na občino, naj jim pomagajo, da bi čimprej prišli do igrišča. Ze leto in pol namreč gostujejo po tujih igriščih in je res pravo čudo, da igralci po znanih dogodkih z odvzemom točk in bre zlastnega igrišča še niso izgubili morale. Tudi izolska športna javnost zahteva, da se dokončno uredi igrišče, saj je Izola edino nogometno društvo v Sloveniji, ki nima svojega igrišča. ... V Pulju se je zaključilo prvenstvo XVII. distrikta. Zmagal je znani švicarski tekmovalec Brin-ner z jadrnico Ali Baba VIII. Vsega skupaj je nastopilo nad 30 jàdrnic iz Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Do sedmega mesta so se uvrstili predstavniki tujih držav, sedmo mesto pa je zasedel Marušič iz Splita. Največje presenečenje pa je vsekakor slaba u-vrstitev Koprčanov Fafangela in Kosmine, ki sta zasedla šele 21. mesto. Tako slabe uvrstitve nobeden ni pričakoval, saj je Fa-fangel pred kratkim osvojil državno prvenstvo v razredu Sjar, lani pa je na XVII. distriktu o- svojil celo prvo mesto. Vzrokov za slabo uvrstitev je več. Koprčana sta . bila preutrujena, po drugi strani pa je treba upoštevati, da Cha-cha III. ne ustreza več sodobnim zahtevam izgradnje tekmovalnih jadralnih objektov. Tuji tekmovalci so namreč nastopili s takimi jadrnicami, s katerimi se Cha-cha v tehničnem pogledu ni mogla meriti. V nedeljo je bil v bazenu v Podmarkovcu pri Kopru plavalni dvoboj med Koprom in Rovinjem. V večini disciplin so zmagali Koprčani. Zlasti je treba omeniti odličen rezultat Jazbeca na 100 metrov prsno (1’19”2). V vaterpolo tekmi so gostje prepričljivo zmagali z 10:2, medtem ko se je mladinska vaterpolo tekma končala neodločeno 5:5. Majnik, po otvoritvi pa se bodo zvrstili tekmovalci naslednjih kategorij 125, 350 in prikolice. V kategoriji 125 je zmagal lani Italijan Visenci na Ducatiju, v 350 Nemec Klaus na Nortonu, v prikolicah pa je bil najboljši Nemec Butscher, ki pa bo letos zaradi ostre konkurence dveh najboljših dirkačev na svetu Nemca Deubla in Švicarja Kamatijasa težko ponovil svoi uspeh. V nedeljo bodo v prvi vožnji nastopili motorji kategorije 50 cm. Lani je bil prvi Italijan Parlotti na Tomo. su Special, nato bodo startali motorji kategorije 250, (lanski zmagovalec Italijan Provini na Mo-toriniju), za njimi bodo vozili dirkači kategorije 500 kubičnih motorjev, kjer je zmagal lani Nemec Rectenwald. V zadnji najzanimivejši disciplini pa se bodo pomerili med seboj vozniki dir-karlnih avtomobilov «formule junior», Lanski zmagovalec Švicar Moser na Ford Lotosu verjetno ne bo ubranil naslova, kajti v tej kategoriji bo letos startalo 15 dirkačev, med njimi eden najboljših vozačev pa svetu Anglež Arun-del in pa zmagovalec Opatije Nemec Kurt Arensen. Na včerajšnjih treningih vrsta novih rekordov proge PORTOROŽ, 6. — Danes popoldne so bili na portoroški progi treningi za jutrišnjo dirko, na katerih so postavili vrsto odličnih rezultatov, kar pomeni, da popolnoma prenovljena proga omogoča sigurno vožnjo in razvijanje največje hitrosti, Prvikrat je bil dosežen rekord v kategoriji motorjev do 500 kubičnih cm. Postavil ga je Novozelandec Mai Loy s povprečno hitrostjo v enem krogu 104,47 km na uro. Enak čas je postavil v kategoriji do 250 kubičnih cm Italijan Milani. Absolutni rekord proge pa jc avstrijski prvak Kurt Barry s povprečno hitrostjo 111 km na uro izboljšal v kategoriji avtov formule junior. V tekmovalnem sporedu so nastopile nekatere spremembe. Tako bo jutri ob 16. na sporedu samo dirka motorjev do 125 in do 350 kubičnih cm ter dve kvalifikacijski vožnji avtomobilov formule junior. V nedeljo dopoldne ob 10. pa bodo na sporedu dirke vseh ostalih kategoriji motorjev ter finalna vožnja avtomobilov formule junior. O.— Lege uda. [T| Vodstvo didk. EŠfl StAtt (88 Cilj Q Šdodtua komisija “•© Stabteb P SObUiK UK -ZAVOJU ® QtSlLUI AVIO © Dova poaoÌ ElLBfcoiM za T E K MOVAlCE mmm tUMQVAUJA P10GA Proga portoroških avtomobilskih dirk —-JOŽE VERČ AN:- («MAREZIG do MADRIDA 59. Med njimi so se posebno naglo znašli Jugoslovani. Tako ali tako so našli način, da so se vrnil v domovino. Tam so bili med prvimi, ki so pomagali organizirati partizanske čete, bataljone in brigade. Z izkušnjami, ki so jih imeli iz Španije, so mnogo pripomogli k temu, da se Je NOV tako naglo razvila in tako uspešno vodila boj proti okupatorju in domačim izdajavcem. Komur se ni posrečilo priti v Jugoslavijo, je pograbil za puško v tujini. Povsod Je bil pripravljen na vsako žrtev. Sedem Jugoslovanov, nekdanjih španskih borcev, Je padlo med partizani v Franciji, štirje pa v Rdeči armadi. V bojih z okupatorjem in domačimi izdajavci je padlo med narodnoosvobodilno vojno 130 španskih borcev, 30 je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih ali kako drugače ubitih v taboriščih. Za požrtvovalnost in hrabrost je bilo proglašenih za narodne heroje 54 španskih borcev, v narodnoosvobodilni borbi pa jih je napredovalo do generalskega čina kar 23. V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU V FRANCIJI Naposled smo prišli do francoske meje. Tu so nas priča kovali Senegalci s strojnicami ter orožniki s puškami in nasajenimi bajoneti. Bili so z nami skrajno surovi. Tak je bil menda ukaz Deladierove filofašistične vlade. Morali smo oddati orožje. Orožje smo zmetali na kup in se postavili v vrsto. Borci Garibaldijeve brigade smo bili skupaj. Ce smo vprašali Senegalce ali orožnike, kam nas popeljejo, so nas nahrulili. Neki stražnik pa je le odgovoril; «Pojdete v lep letoviški kraj ob morju.» Bili smo kar boljše volje. Korakali smo proti S. Ciprienu. Pot je bila prašna in se je vlekla kot kurje črevo. Bili smo prašni in utrujeni, toda če Je kdo le za korak zaostal in si brisal prah s čela, so pritekli Senegalci in policaji in ga nagnali naprej. Posebno surov je bil neki Senegalec. «Naprej! Naprej! Prasci umazani!» Pritožili smo se pri oficirju, toda tudi ta nas Je nahrulil; «Nobene pravice nimate, da se pritožujete!» Imeti so morali navodilo, da ravnajo z nami surovo. Naposled smo prišli v taborišče. Kakšno razočaranje! O kakem letovišču ne duha ne sluha. Pred nami je bil velikanski prostor, ograjen z bodečo žico. Ob žici so korakale straže z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. Za bodečo žico pa pravo mravljišče ljudi. Nekateri so stali, večina pa Je sedela ali ležala v prahu in pesku. Policaji so nas potisnili za žico in se niso več zmenili za nas. Bili smo kot živina v ogradi. Pri vratih so bile tri ali štiri barake za vojake in policaje, za nas nič. Vprašali smo pa stranišču. Ni ga bilo. Vprašali smo za vodo. Ni je bilo. Bilo ni ničesar, prav ničesar. Torej tako sprejema Franclja ljudi, ki so se skoraj tri leta borili proti fažismu, proti tistemu fašizmu, ki je tiste čase že stegoval svoje žrelo tudi po Franciji. Bilo Je 12. februarja 1939, torej sredi zime, spati smo morali pod milim nebom na golih tleh in bili smo brez vode, brez hrane, prah pa nam je silil v oči in grlo. Bilo je grozno. Res, da smo bili ob Sredozemskem morju, kjer je morda poleti lepo, kjer se kopljejo in sončijo, tedaj pa je zeblo in močan veter, ki Je pihal od morja, Je dvigal droben pesek, ga vrtinčil nekaj časa po zraku in neusmiljeno sipal po ljudeh. V tem taborišču nas je bilo nad 120.000. Pravcato morje ljudi. Gotovo jih je bilo med tolikimi tišoči na stotine lahko oblečenih in niso imeli ničesar pri sebi, da bi se lahko odeli. S Karlom in Antonom Cetinom smo imeli vsak svojo odejo, ki smo Jo prinesli iz Španije. «Kaj, ko bi malo legli?» Je rekel Anton. Poiskali smo primeren prostor na pesku. «Grda se nam obeta,» sem rekel. «Mar si mislil, da nas bodo čakali Francozi s fanfarami in cvetjem?» se Je nasmehnil Karel. Potipal sem pesek, bil je ledeno mrzel. «Kaj, ko bi razgrnili eno odejo po tleh in bi se z drugima dvema odeli?» sem vprašal. Tako smo tudi naredili. Stisnili smo se skupaj in se odeli. «Zmrzovali bonio kot cucki!» Je pripomnil še Karel in se obrnil. Potem ni zinil nihče besede več. Nekje v bližini je nekdo rahlo smrčal, zraven njega se Je drugi obračal in potihoma preklinjal, kdaj pa kdaj je veter zapihal močneje in mi nasul nekaj peska po obrazu. Obrnil sem se, pokril čez glavo in zaspal. , URKUNIS1VO: TRST - UL. MQNTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-«:« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 -letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna #400 lir — SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno »60 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo Stritarleva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGI.ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 130, flnančno-upravni 300, osmrtnice 150 Ur — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln riška Založništvo tržaškega tiska, Trst Zjutraj sem vprašal brata Cetina, če ju je kaj zeblo. «Niti ne,» sta odgovorila. «Ne bi verjela, da nas bo ta tanka odeja tako grela.» Ko sem se malo obrnil, se mi je nekaj usulo za vrat. Začudeno sem pogledal. Vsa odeja je bila pokrita z debelo plastjo peska. 14. februarja nas je obiskala posebna komisija Društva narodov. Pregledovali so, ali še Franfcija res točno drži vseh navodil, ali so nam res pobrali vse orožje, ki so ga morali vrniti Francu, in ali so nas res internirali in pošteno zastražili. Zadovoljno so kimali. Vse je bilo torej v redu. Cez nekaj dni smo dobili velike skladovnice desk. Barake smo si morali zgraditi sami. Takoj smo se pridno lotili dela in čez teden dni so bile po vsem obsežnem prostoru dolge vrsJ? i€S*njač- Dobro nam ravno nl bil° v nJih, bolje pa le. Ce je ricevalo je tu pa tam ffc vedno curljalo po nas, tudi veter je žvižgal skozi špralije in, zanašal v barake pesek. Imeli smo pa vendarle občutek, da smo na varnem. Rečeno je bilo, naj se držimo svojih barak. Kljub temu pa smo radi hodili tudi k druflRn v goste, se seznanjali tudi z borci drugih narodnosti, se z njimi razgovarjali in debatirali. Kmalu smo imeli skupne sestanke, ustanovili smo posebne krožke in študirali politično literaturo, predvsem pa spise Marxxa, Engelsa in Lenina. V začetku nas j* bilo v taborišču 120.000, kasneje nas je bilo še več, zakaj neprestano so prihajali novi. Razumljivo, da je bila v taborišču v marsičem zmeda. Hrane je bilo malo in še ta slaba, primanjkovalo Je celo1 vode,1 da o higienskih napravah sploh ne govorim. Za snago in zdravljenje je bilo res slabo preskrbljeno in je pravi čudež, da niso Izbruhnile večjft epidemij9. 4 „ / 1 f * I i - , ! :