I N F O R M A TOR
KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN QOTBl®)e RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, IPC
E
tlenje, 4. marca 1992
Leto XXVI.
Številka 9
Proizvodnja v februarju 1992
ji korenju Gospodinjski apara-so meseca februarja letos kth ^edli skupaj 109.043 veli-o gospodinjskih aparatov in °l delovni načrt presegli za 4 odstotke.
namZVOdnia ie bila skoraj v celoti jnenjena za izvoz na tuje trge, 2 Ir? Za Slovenijo izdelali vsega b4 aparatov, medtem ko je v
kov 'deni kolonl za vPis podat-, Za proizvodnjo, namenjeno P Soslaviji, še vedno ničla, ebruarja so izdelali okrog 500 (■Igg^oVjiTianj kot januarja letos
Po posameznih programih je bilo izdelanih: v Kuhalnih aparatih 47.816 izdelkov (106 % plana), v Pralno-pomivalnih aparatih 18.046 (100 %), v obratu Zamrzovalne omare 11.652 (105 %), v obratu Zamrzovalne skrinje 11.107 (111 %), v obratu Hladilniki 20.432 (102 %).
O izpolnjevanju proizvodnih delovnih nalog v ostalih podjetjih bomo poročali v naslednjem Informatorju. Sicer pa je bila proizvodnja na podobni ravni kot januarja, le v Gorenju Elektronika se je proizvodnja za izvoz povečala.
mr :
tehnike na Dunaju. Najbrž je obisk na tej poslednji točki strokovne ekskurzije, kjer je bilo opaziti tudi izdelke Gorenja, vzpodbudil mnogo koristnih prebliskov in premislekov. Zlasti o tem, koliko naporov bo še potrebno v smeri kvalitete in poslovnosti, da nas bo Evropa sprejemala kot enakovredne partnerje.
Dr. Emil Rojc
koristen stik s tujim znanjem ln Poslovno prakso
Qdso,venf/ Poslovodne šole tedrenia 30 bili v preteklem hu na enodnevni strokovni skurzijj v Avstriji.
I Ej ekskurzije, ki jo je vsebinsko l0 r9anizacijsko skrbno pripravi-dek8®6 .P°dietie Gorenje Han-sist 16 dil bvojen. Prvič, spoznati jan?81 Poslovodnega usposabl-soh Zlasti 9lede znanj in spo-mp?08.*'’ ki jih zahteva sodobni rriot Zment’ 'n dobiti vpogled v jOb® praktičnega usposabl-(jr 8 thlodih menedžerjev. In, dim9'8, izrnenjati izkušnje z mla-doh' avs,rijskimi menedžerji o solih J1'11 Pristopih k trženju v razvi-^ svropskih državah.
p^bhjoHS cilja strokovnega iz-ek u n*eVania 30 udeleženci ja ®kurziie realizirali prek srečan-Brz managerji v tovarni ANKER je /r ' in z razgovorom v Goren-ren andels' Na slednjem sta pos-tud?Vala sv°je bogate izkušnje Pon nia^' Cih1 Paluc in Milan oq|e?®ban Poučen je bil tudi kon0 ihtormacijskega centra ra2 cterna Philips ter enega od avr|ih prostorov bele in rjave
Stroj, ki ne potrebuje kontrole
Programabilni avtomat za toč-kanje sestavnih delov na kad pralnega stroja, ki so ga izdelali v strojegradnji Gorenja Procesna oprema za proizvodnjo pralno-pomivalnih aparatov Gorenja Gospodinjski aparati, je enostaven naziv za tako strojno kot elektroenergetsko ter računalniško zahtevno napravo, ki bo zagotavljala stoodstotno kakovostno in zanesljivo varjenje sestavnih delov kadi.
Gre za konstrukcijsko zahteven stroj, v katerem imata elektronika in računalniško krmiljenje novo, nadvse pomembno vlogo, to je stoodstotno kontrolo kakovosti zvarov. Strojni sklop naprave je konstrukcijsko zasnoval Zlatko Roškar, elektro-energetski sklop Drago Mikuž, za računalniški program pa je poskrbel Karel Štiglic. Pri izdelavi strojnih elementov sta največ sodelovala brata Zlatko in Samo Duh, pri izdelavi in montaži elektro opreme pa Roman Rig s sodelavci. Čeprav so vsi sestavni sklopi prog-ramabilnega avtomata enako pomembni, je treba posebej pou-
Absolventi Poslovodne šole med razgovorom v Gorenju Handels na Dunaju
darili posebno vlogo krmilnega dela naprave s petimi mikroprocesorskimi enotami, ki medsebojno funkcionalno povezane predstavljajo dušo in možgane stroja. Osnovni krmilnik nadzira celotno delovanje stroja, pri tem mu pomagajo mikroprocesorski inteligentni krmilnik za nadzor vožnje po x in y osi, posebna mikroprocesorska krmilnika, ki nadzirata varilni glavi stroja, in peti krmilnik, ki uresničuje stik stroja z uporabnikom. S tem krmilnikom namreč programirajo vse zahteve za delo stroja, obenem pa krmilnik omogoča celovit vpogled v delovanje naprave. Mikroprocesorski sistem zazna vsako odstopanje od programiranih zahtev za zvare in stroj avtomatično ustavi. Pomemben del naprave je še elektroenergetski sklop, v katerega spadajo servo pogoni in močne enote za upravljanje varilnih transformatorjev.
Po programabilnih zahtevah, ki sta jih sestavila Zlatko Roškar in Drago Mikuž, je Karel Štiglic izdelal računalniški program, p ^
Letna seja konference svobodnega sindikata
V sredo, 11. marca 1992, bo ob
11. uri v sejni sobi št. 99 letna seja Konference zveze svobodnih sindikatov poslovnega sistema Gorenje.
Na seji bodo obravnavali poročilo o delu konference v preteklem letu, o uresničevanju finančnega načrta organizacije in izvedli nadomestne volitve ter določili zaupnike s pooblastili.
Beseda bo tekla še o pripravah na splošno stavko sindikata SKEI, napovedano za 18. marec 1992.
Ul
J
Iz kadrovskega poročila Gorenja Gospodinjski aparati
Kot običajno, so tudi letos na kadrovskem področju pripravili poročilo za preteklo leto, v katerem so podatkovno in analitično kvalitetno obdelana kadrovska gibanja, posebno pa pritegnejo številni grafični prikazi.
Glavnino poročila je pripravila
Dagmar Vrtačnik, ki je poročilo tudi uredila in oblikovala, s posameznimi deli pa so sodelovali Zlata Golja, Alojz Meterc, Tomaž Kolar, Jože Pečnik, Maksi Podlesnik in Jože Meh.
Za bralce Informatorja povzemamo iz kadrovskega poročila Gorenja Gospodinjski aparati nekaj zanimivih informacij o kadrih v letu 1991.
Stanje in gibanje števila delavcev
8000
2000 -
6901
7067
4939
5495
5127
5574
5410
5306
4461
Trend gibanja števila delavcev v zadnjih desetih letih je s tremi izjemnimi leti, ko se je število povečalo, v stalnem zmanjševanju števila zaposlenih.
Lansko leto nas je zaključilo 4461 zaposlenih v Gorenju Gospodinjski aparati in 541 zaposlenih v hčerskih podjetjih, kar pomeni 5,7 % zmanjšanje števila delavcev glede na leto 1990.
Legenda:
SSS = Skupne Strokovne službe
KA = Kuhalni aparati
PPA = Pralno-pomivalni aparati
VI = Vzdrževanje in investicije HZA = Hladilno-zamrzovalni aparati KOMP = Kompresorji
Iz primerjave števila delavcev po programih s stanjem predpreteklega leta je razvidno, da je bilo leto 1991 leto bistvenih proizvodnih in organizacijskih sprememb. To je bilo leto nezanesljivega trga in s tem sprememb v obsegu proizvodnje, različno po prog-
ramih, in leto novih možnosti podjetniške organiziranosti, ko so se ustanavljale nove družbe in ko so se funkcije oziroma deli organizacijskih enot reorganizirali na podjetniško učinkovitejši način.
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje.
Struktura zaposlenih
Poprečna stopnja izobrazbe v Gorenju GA je med II. in III. stopnjo (2,6). Nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev je 51 %, kvalificiranih je 25 %, delavcev s srednješolsko izobrazbo je 13 %, višje in visoko izobraženih imamo 11 %. Čeprav je izobrazbena raven za obstoječo stopnjo tehnološke razvitosti nizka, pa istočasno ugotavljamo, da znanje zaposlenih ni polno izkoriščeno. Od leta 1987 se z ustrezno kadrovsko politiko: prenehanjem inenzivnega zaposlovanja, štipendiranjem, itd. struktura intenzivno popravlja. V tem času se je število zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe povečalo za 10 %, tistih s VI. stopnjoza51 % in visokošolsko izobraženih za 77 %. Zelo pomembno za vzdrževanje in dopolnjevanje znanja zaposlenih je
funkcionalno izobraževanje, ki_sč izvaja preko internega izobraže' valnega centra.
Glede strukture po spolu se naš® podjetje počasi spreminja iz iztf' žito "ženskega” kolektiva, ki s° pred sedmimi leti predstavljal® še 65 % zaposlenih, v kolektk enakomernejše zastopanosti obeh spolov: moških je 43 % i6 žensk 57 %.
Z zmanjšanjem zaposlovanja n® minimum in zaposlovanjem p<e' težno kvalificiranih delavcev j® priliv delavcev majhen in v p°' prečju starejši, kar je povzročil® postopno staranje kolektiva. PC prečna starost se je z 31 let I® pol v letu 1981 povečala na & let v lanskem letu.
Deleži Slovencev in delavce® drugih narodnosti se v zadnjil* desetih letih niso spreminjali, ^ skupno zaposlenih je 30 % neS' lovencev.
Fluktuacija
Fluktuacijo v lanskem letu smo izračunali po dveh kriterijih. V prvem primeru, ko odstotek fluk-tuacije presega vse "normalne" meje, smo upoštevali dejansko stanje delavcev v Gorenju Gospodinjski aparati konec leta 1991, se pravi tudi odliv delavcev zaradi reorganizacije v samostojna podjetja.
Čista fluktuacija je bila v lanskem letu 8,7 % kar je 47 % več, kot v letu 1990. Politika zaposlovanja je bila lani zelo restriktivna in smo zaposlili le 130 delavcev, od tega 51 po mirovanju pravic, 41 pripravnikov, 21 je bil prehodov znotraj Gorenja. Novih zaposlitev, večinoma za določen čas, je bilo zanemarljivo malo, komaj 16.
Vrtičkarji, pozor!
Prosimo vse zainteresirane dosedanje obdelovalce vrtičkov v
Gorenju, da poravnavjo letno najemnino 700 SLT do 20. 3. 1992
v blagajni vzajemne pomoči. Prosimo vse, ki vrtička ne nameravajo obdelovati, naj to sporočijo tudi v tem roku, da vrtičke lahko pravočasno oddamo novim interesentom.
Odbor vrtičkarjev, predsednica
Vesna Konečnik, ing. gr.
Podjetje je zapustilo 975 dela®' cev, 550 ali 56,4 % jih je prešT1® v hčerska podjetja, 216 ali 23 “ je bilo upokojitev (105 z doto1' pom zavarovalne dobe, kar i® predstavljalo enega od "mehkih načinov reševanja presežnih cto lavcev), ostalo predstavljajo p<e' selitve (86 delavcev), druga z3' poslitev (48 delavcev) in osta‘ razlogi.
Fluktuacija že nekaj zadnjih let h' več zaskrbljujoča, zamisliti pa s® bo treba nad tem, koliko tistefj® časa, ki smo ga prihranili, to nam ni bilo treba iz meseca * v mesec uvajati množico novih de' lavcev, smo porabili za povečah' je kvalitete obstoječega kadra ih njihov razvoj.
Morda ste slišali?
Kulturni center Ivan Napotn^ Velenje pripravlja zanimj'1 obisk dežele Gardaland, kjd se lahko voziš s kanujem P? afriški reki, preizkusiš svoj* moči po reki Coloradu, vidi’ show delfinov ipd.
Cena dvodnevnega aranžman® le 150 DEM za odrasle, za otr°' ke pa bo nekaj manj. Če začne1® z obročnim odplačevanjem mar ca, je obrok po 25 DEM v tolarsK' protivrednosti. Najbolje pa je, & pokličete po telefonu v pisarn6 prireditev (853 574).
Znanje in izkušnje
adaljevalni tečaj o načrtovan-Pnevmatskih vezij na Centru linjih šol so opravili Marjan n?9a’ Pavel Pungartnik, . ° Jazbinšek, Franc Pod-Pecan, Bojan Klančnik, Vito P°Privec, Milan Šikman in is Smajič iz Vzdrževanja Gonja Gospodinjski aparati.
!?tel obliki smo sicer že poročali Pre]šnji številki Informatorja, to-„ ® Pa sta o tečaju na kratko Pogovorila še Milan Šikman in Marian Antloga.
®kupinovocjja	vzdrže-
§j,nia v obratu Hladilniki Milan le( rTlan je v Gorenju začel delati ie . 1975 pri napravah za poln-dei S P0i'ure,anom- Ker pa je sp ? zahtevalo vse več znanja, l6t |e od|očil za šolanje ob delu in šol01983 končal strojno tehnično
ko'e\/rT|a alovek voljo, moč ni tež-■ vehko novih naprav zahteva Drrn V6a teoretičnega znanja, če-je 7 nekai pomenijo tudi izkušn-čili ? ° j® Prav’ da smo se odlo-jz Za takšno obliko strokovnega g^P^hjsvanja. V dveh tednih s r Po tri popoldneve znova sevpr|Za ®olske klopi, največ pa ob 6da Pomenijo praktične vaje vahUS,re2nih Pnevmatskih napra-v kabinetu merilne tehnike.”
Se Počutiš sprejetega?__________________
kulture v Gorenju oraZ.n' standard nadaljuje z Van-n'Zac'i° zan'mivih preda-n J na temo kulture posloven komuniciranja.
v	PHhodnjem predavanju, ki bo soh ' ^erberstein v petek, 6. in ka °to' 7- marca 1992, bo estet-
Ana Kneževič govorila o po-rnp!?u občutka sprejetosti posa-
vi	..zn|ka v skupini, predvsem z U 'ka vodenja skupine in s »stavanja osebnosti. Kako do-Q Cl in negovati občutek sprejet-
'' je dragocen temelj za So5efno nadaljnje ustvarjalno ejovanje in komuniciranje v ^ini in širšem delovnem in l* 6njskem okolju. Prisluhnite.
D.Z.
D°pisujte
^informator!
Marjan Antloga je skupinovodja v tekočem vzdrževanju obratov Zamrzovalne omare in Zamrzovalne skrinje, sicer pa dela v Vzdrževanju v Gorenju že 14 let. Začel je kot ključavničar in ob delu končal srednjo tehnično šolo.
"Strojev, ki delujejo na pnevmatski osnovi, je v Gorenjevih obratih vse več. Tudi linija Mira-mondi ima veliko hidravlike in pnevmatike, ki je je več še pri točkalnikih, pri krmiljenju lakirnice in drugod. To strokovno izobraževanje je za nas v proizvodnji velikega pomena, dobro moramo poznati povezanost teorije s prakso. Predavatelj Maksimiljan Korošec je znal snov prikazati zelo kakovostno in v veliko pomoč so mu različni sodobni pripomočki, ki jih premore Center srednjih šol."
H.J.
Zazri se vase, ženska
Konec februarja je izšla v založbi Tangram knjiga profesorice Nade Mulej iz Žalca z naslovom Ženska na poti k sebi.
Knjiga je stkana iz iskrenih in utemeljenih premišljevanj ženske o doseženi vlogi in položaju ženske v družbi, njenih stvarnih, a neizkoriščenih sposobnostih. Kako preseči lastno zaprtost, zavrtost, kako lastne intelektualne sile in znanje usmeriti v poklicno potrjevanje, samouresničevanje, osebnostno uveljavljanje. Knjiga ni zbir receptov, je razmišljanje o poti do sebe, do drugih in lastne veljave.
Predstavitev knjige v Gorenju načrtujejo v Sektorju kulture Gorenja Družbeni standard v petek,
6. marca 1992, ob 13. uri, v sejni sobi Koncerna št. 99, ko bo o knjigi spregovorila sama avtorica.
Prvi in najlažji korak k sebi, k spoznavanju vrednot zaupanja vase, v svoje sposobnosti, boste ženske storile, ko boste vzele knjigo v roke in jo prebrale. Ugotovile boste, koliko je v njej resnice, ki ste je same čutile in nosile v sebi, pa si jo niste mogle ali hotele razlagati, kaj šele spreminja-
Srečanje na delovnem mestu
Andrej Lešnjak
Nedvomno je veliko ljudi, ki še v zrelih letih premlevajo ali sanjarijo, kako bi se jim godilo, če bi bili uresničili svoje mladostne poklicne želje. Andrej Lešnjak, strojni ključavničar v profitnem centru Strojegradnja Gorenja Procesna oprema, v mladostnih letih zagret za tesarski poklic, se ne zateka k tem mislim. Saj, navsezadnje, drži to, na kar ga je opozoril njegov oče tesar. Andrej Lešnjak ne obžaluje, da si je izbral sedanji poklic, saj je bil v tistem času najbolj cenjen, obetaven, celo popularen. To je priznal sam, ko je odprl skrinjico svojih spominov na tista prva delovna leta, saj so bili v Gorenju ključavničarji kar dobro zapisani, lepo plačani, celo bolj kot knapi. Res je tudi, da so za to bili motivirani velikokrat delati po dvanajst ur in jim ni bilo težko. V obilici dela, ob dobrih sodelavcih, polnih mladostne radoživosti in tekmovalnosti nobeno delo ni bilo težko. Najbolj težko je, če ni kaj delati, je med drugim, bolj mimogrede, ugotovil Andrej Lešnjak, in nehote opozoril, da je lahko to največji problem za slehernega delavca danes. Ta skromni, ne preveč zgovoren mož, bi bil, sem prepričana, enako resen in zanesljiv mojster tudi v kateremkoli drugem poklicu. To se lahko opazi, ko človeka pogledaš v oči, ko prisluhneš njegovim mislim, ki izzvenijo v preproste, enoznačne in neokrancljane besede, stavke. Razprte dlani pa z gubami in odtisi odkrivajo sledove objema različnih orodij, s katerimi brusi, pili, zavija, skratka obdeluje železo ali sestavlja drugo z drugim. Andrej Lešnjak je med sodelavci najstarejši strojni ključavničar po stažu, saj jih je, kot je dejal, veliko prišlo k njim delat in tudi od tam odšlo drugam. Ni si mogel predstavljati obsega svojega 22-letnega ključavničarskega dela, sestavljenega v stroje, naprave, orodja. Bila sva si enotna, da bi
jih bilo najbrž vsaj za eno srednje veliko tovarno. Predvsem pa, da gre za globoko in trajno sled Najnovejša, sveža sled Andrejevega dela, je v napravah na liniji za izdelavo bobnov sušilnikov perila, kjer se je s sodelavci prizadeval narediti kar najbolje. Ali v strojih, ki so jih izdelali za proiz vodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov in ki jih je Andrej, preden sva se začela pogovarjati, skupaj s sodelavci preizkušal. Sledi Andrejevega dela niso samo v Gorenju. Pustil jih je v bi-haški Biri, sarajevskem Tasu, v Koprivnici, v pivškem Javorju, Gorenju - Tiki. Andrej se s tem ni hvalil, bolj je poudaril, da rad gre na montažo strojev in naprav drugam po domovini in dlje. Nedvomno je, da doseže človek z dolgoletnim preudarnim delom zavidno raven popolnosti, ki ga razlikuje od drugih, mlajših sodelavcev. Nekatere to zapelje v skušnjavo, da se začnejo postavljati pred sodelavci. Adre; Lešnjak ni takšen. Spoštuje in ima rad svoje sodelavce, ki so, kot je dejal, sposobni, resni pri delu in ne potrebujejo "mentor ja”. Še ko je treba delati več kot osem ur, jih ni treba na to posebej nagovarjati, saj se zavedajo, da je treba delati, kadar je delo in, da njihovo morebitno zamu janje lahko povzroči veliko škodo. Zato jim, kot je mimogrede pripomnil Andrej, težko pade, ko plače zamujajo.
Dušanka Založnik
Gorenje Gospodinjski aparati
Prejemnikom socialnovarstvenih pomoči
Obveščamo vse dosedanje prejemnike socialno varstvenih pomoči (delna nadomestitev stanarine, družbena pomoč otrokom), da od 9. marca dalje pri svojih poenterkah dvignete vloge SPN, z že izpolnjenimi podatki o osebnih dohodkih. Te vloge oddajte v Oddelku za socialno delo, zraven pa prinesite enotne matične številke (EMŠO) za vse družinske člane.
Delavci, ki do sedaj niste prejemali pomoči, menite pa, da se je vaš materialni položaj bistveno
poslabšal, lahko dobite vloge v našem oddelku. Osnova za presojo upravičenosti do pomoči sc-vsi neto dohodki, ki jih je družina prejela za leto 1991, dohodek v obliki delnic ali obveznic pa le tisti del, ki je zapadel v izplačilo v letu 1991. Dohodkovni limit za pridobitev pravic do družbene pomoči otrokom znaša 4.46: SLT neto dohodka na družinskega člana v letu 1991.
Pohitite, rok za oddajo vlog je 20. 3. 1992.
Oddelek za socialno dele
V nas svet okoli nas
Na četrtkovnem pogovoru udeležencev oziroma prijateljev Kluba popotnikov, enem izmed delavnic kreativnega življenja, ki so jih ustanovili v sektorju kulture Gorenja Družbeni standard, smo na tihem ali ob izrečenih mislih obredli Ameriko, Španijo, Anglijo.
Nekateri smo se radi mudili v Pragi, Rusiji, Baltiku, nekateri na tej ali oni razstavi izvirnih likovnih del v New Vorku, Londonu, nekateri pa smo se prijazno spomnili domačih logov, naše kulturne dediščine, Prekmurja, Dolenjske, Primorske.
Od idej, pobud, želja, razmišljanj k stvarnosti, torej k njihovem uresničevanju. V Klubu popotnikov, ki združuje ljubitelje popotovanj po svetu zaradi duhovne in nazorske bogatitve osebnosti bodo korak za korakom uresničevali te želje. Zato so se pogovarjali o tistem neizogibnem, namreč o možnostih in načinu organizacije potovanja v ZDA, o neprijaznih mate-
Šestič na Snežnik
Tradicionalni zimski pohod na Snežnik bo letos že osemnaj-stič zapored, planinci Gorenja pa se ga bodo udeležili šestič.
Lepa planinska tura na 1796 m visoki Veliki Snežnik zahteva za zimske razmere dobro pripravljenost pohodnikov in ustrezno opremo, smučarske palice in sončna očala. Čudovit razgled proti morju in v notranjost slikovite Slovenije poplača odločitev za tak vzpon po snežniškem pogorju, vrh katerega se razteza botanični rezervat.
Pohod bo 14. marca 1992 in planinska sekcija Gorenja Servis, ki je včlanjena v Planinsko društvo Šoštanj, vabi na izlet vse delavce Gorenja in vse planince Šaleške doline. Odhod avtobusov bo ob 4. uri, prvi bo odpeljal od Rdeče dvorane mimo Vinske gore in Žalca, drugi pa iz Šoštanja, skozi Penk, Šmartno ob Paki, Letuš. Za ta lep in zanimiv izlet se lahko vsakdo prijavi pri Maksimiljanu Korošcu (444 - II. ATC) Rezki Vocovnik (142 - II. ATC). Pohod bo ob vsakem vremenu, cena izleta pa je 400 SLT.
Najboljši v badmintonu * V
Na tekmovanju za prvenstvo Gorenja za ženske je v badmintonu zmagala Andreja Cesar (Elektronika) pred Tanjo Presečnik (Kuhalni aparati) in Marjo Pušnik (Hladilno-zamr-zovalni aparati).
V moški konkurenci ps so bili najboljši: Brane Slivar (Galvana) 6 točk, Brane Blagotinšek (Strokovne službe GA) 5 točk, Oto Perše (Strokovne službe GA) 4, Franc Višnjar (Hladilno-zamrzo-valni aparati) 3, Zlatko Roškar in Rajko Lah (oba Procesna oprema) po 1 točko in Milan Goršek (Družbeni oprema) po 1 točko in Milan Goršek (Družbeni standard).
rialnih okoliščinah za tako "drzno" hotenje, o sodelovanju in povezovanju z ljudmi, svetovljani, ki so že izkušeni popotniki in snovalci podobnih potovanj. Jedro tega so finance. Kako torej, namensko in učinkovito varčevati za financiranje potovanj.
Popotniki so se dogovorili za dvodnevni izlet v Firence, 25. in 26. aprila, potem pa morebiti v Pariz, Munchen. Seveda niso pozabili domovine. Domovino bodo spoznavali na izletih, ki bodo najmanj enkrat mesečno. Na izlet v Prekmurje se bodo odpravili že 21. marca, v začetku aprila pa v prestolnico, ki jo, roko na srce, še premalo poznamo. Ogledali si bodo znamenitosti mesta Ljubljana in Cankarjev dom. Za potešitev ali krepitev želja po izletu v ZDA pa si bodo ogledali filmsko predstavitev te dežele in sicer najbrž sredi marca v oglednici Gorenja Servis.
V oglednici Gorenja Servis se bodo popotniki poslej redno sestajali zadnji četrtek v mesecu ob 18. uri.
D.Z.
V petek prvenstvo v veleslalomu
V sektorju rekreacije razpisujejo prvenstvo Gorenja v veleslalomu za leto 1992.
Tekmovanje bo v petek, 6. marca, ob 16. uri na Kaštivniku, prijaviti pa se je treba do petka, 6. marca, do 8. ure, ko bo žrebanje štartnih številk v sejni sobi Gorenja Družbeni standard.
Do žrebanja je treba plačati startnino, ki je 500 SLT in v njej je všteta smučarska karta, avtobusni prevoz in stroški organizacije tekmovanja.
Avtobus bo odpeljal od Rdeče dvorane v Velenju ob 14.30. Povratek po razglasitvi rezultatov v Partizanskem domu. Najbolje uvrščeni v 4 starostnih kategorijah bodo prejeli diplome, najboljše ekipe pa plakete.
Na svetovni ravni
Prvenstvo v veleslalomu podjetja Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje, minuli petek, 21. februarja 1992, na Gol-teh je sicer minilo v znaku dobre udeležbe, a svoje je opravil tudi veter.
Kljub temu pa se je kar 54 smučarjev preizkusilo na veleslalomski progi in tekma je bila na ravni svetovnega pokala, kot se je izrazil organizator Roman Krono vše k.
Poglejmo rezultate: ženske A: Mateja Bolha 35,39, Bernarda Napotnik 37,33, Anica Naraloč-nik 37,89; ženske B: Marija Arnič 42,75.
Moški A: Matjaž Kunej 27,20, Damjan Šemenc 28,86, Jani Kake r 28,87, moški B: Robert Pruse k 27,16, Marjan Grofelnik 28,42, Peter Leskovšek 29,75, moški C: Drago Drev 30,06, Bojan Godec 30,26, Mitja Breznik 30,90, moški D: Ivan Stradovnik 31,13, Stane Kolenc 32,56, Dominik Miklavc 32,89, Marko Pur-nat 32,98.
Razstava
fotografije
V Galeriji Gorenje bodo v četrtek, 12. marca 1992, odprli razstavo umetniške fotografije Barbare Jakše in Staneta Jeršiča.
Ob otvoritvi ob 12.30 bo spregovoril likovni kritik dr. Jure Mikuž, direktor Moderne galerije iz Ljubljane.
Kapljica
Ob kar številni ponudbi različnih prireditev vas tokrat vabimo, da svoje otroke popeljete na zanimivo glasbeno-plesno prireditev za otroke z naslovom Kapljica.
Gre sicer za abonmajsko lutkovno predstavo, a v soboto bodo vrata Doma kulture v Velenju odprta izjemoma v veliki dvorani. Predstavo je pripravil Plesni forum iz Celja in tudi vstopnina ni pretirano visoka. Cena vstopnic za neabonente je 100 SLT.
Nove obrestne mere za tolarsko varčevanje občanov
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. od 1. marca 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
mesečne obrestne mere
Tekoči računi občanov	5,50 %
Žiro računi občanov	5,50 %
Hranilne vloge na vpogled	5,50 %
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesec 11,81 %	
Hranilne vloge, vezane nad 24 mesec 11,98 %	
Hranilne vloge, vezane nad 26 mesec 12,15 %	
Depoziti, vezani od 10 do 19 dni	11,00%
Depoziti, vezani od 20 do 29 dni	11,09%
Depoziti, vezani od 30 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SLT	11,27%
- depoziti od 50.001,00 do 100.000,C11,36 %	
-depoziti nad 100.000,00 SLT	11,45%
Depoziti, vezani nad 30 mesece - depoziti do 50.000,00 SLT	11,27%
- depoziti od 50.001,00 do 100.000,C11,36 %	
-depoziti nad 100.000,00 SLT	11,45%
Depoziti, vezani nad 6 mesecev	11,54%
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	11,81 %
Dovoljena prekoračitev stanja na TR 12,72 %	
Nedovoljena prekoračitev stanja na T 13,78 %	
Gospodiiiiski uporni! Gorenje
- deltami •x foMbm pon*
■ , popust preplačilu z gotovino- 'A

M i
^popust pri plačilu na 4 ‘pbroke.
zaposlenim v 'Gorenjih
navedenim! posojijohko kupite
en veliki oporo! ^
Posebna ponudba vel za vse delavce GorenF Koncern v Sloveniji sicer za nakup le ene<j! velikega aparata.
Najboljša
prototipna
V namiznem tenisu se je v miznoteniški ligi moških P? merilo 8 ekip podjetij Goreti* najboljša pa je bila Prototipa
Za zmagovalno ekipo, ki je dos® gla vse možne zmage, so igr" Djurovič, Leber, Zadravec |f Žlender.
Zahvala
_______________________^
Ob boleči izgubi dragega 0& ta se iskreno zahvajujeva ^ delavcem Gorenja Proces^ oprema in Hladilno - zamrZ^ valnih aparatov Gorenja & spodinjski aparati za izrečen1 sožalje in podarjeno cvetje.
Miro in Ivan Perov^
Zahvala
Ob boleči izgubi mame se ^ kreno zahvaljujem sodelavka1* in sodelavcem za izkazano P0 zornost.
Ksenija Blagotinš6
Malica			V
	Redna	Dietna
Četrtek	Pečen piščanec, mlinci,	Pečen piščanec, mlinci,
	solata	solata
Petek	Ciganski golaž, sladoled	Sirovi štruklji, kompot
Ponedeljek	Enolončnica z mesom, pecivo	Enolončnica z mesom, peciv0
Torek	Ocvrti piščančji zrezki,	Ocvrti piščančji zrezki,
	riž, solata	riž, solata
Sreda	Čebulna bržola, kruhovi	Čebulna bržola, kruhovi
Četrtek	štruklji	štruklji
	Svinjska pečenka, pražen	Telečja pečenka, pražen
	krompir, solata	krompir, solata 	v
Nedeljsko družinsko kosilo za odrasle:
goveja juha, puranov galantin, pretaknjena goveja pečenka, krompirjeva rolad* solatni bife, sladica - Cena: 280 SLT
za otroke:	,
goveja juha, krožnik "barba papa", solatni bife, lizika, sladica - Cena: 180 Sl
__