sa  142 ts
Moji prijatelji.
^Edo so moji prijatelji? Kakšni so? Veliko jih je, y§K zlasti med mladino se mi jih ne manjka. Tonček me ima rad: Jožefc želi biti vedno pri meni: Rudolfu je dolgčas, Ce me ne vidi; Jerica je vesela, samo le grem mimo hiše . . . Kdo bi vam vsc naštel?
In zakaj jih imam rad, zakaj so to moji prijalelji? Zalo ker so zares Ijubki, nedolžni, nepokvarjeni, pre-prosti otroci. Če ne verjamete, pa beriie to-le, kar vam bom o njih povedal.
1.
Silvnikov Tonček še ni poizkusil dosti svcta. Svoje sosede pozna prav dobro, teto pozna pa naj-bolj — tisto Rezo z Oore, ki mu vselej kaj dobrega prlnese.
Tudi mene pozna prav dobro. Kako sva se že seznanila?
,Čigav pa sir-
.Slivnlkov."
,Kako ti je pa ime?"
^TonCek.'
„Ali si kaj priden?"
^M           „Ali znaš kaj moliti?"
^B           .Znam "
H           Pove mi še, kaj zna, in zalo mu dam podobico
B sv. Anlona z Jezusfkom v naročju. Ta je bil namreč njegov krstni patron. In od listega časa sem je Tonček moj prijatelj in mi vsc zaupa. Kadar grem mirao hiSe, vselej mi pove kaj novega. Vseh njegovih novic vam ne bom pravil; dovolj je, če izveste samo eno.
Pri Ooričanu, Slivnikovetn sosedu, so mama pe-slovali nekaj tednov slaro Ančko. Tonček je bil rivno pri sosedovih, kar zagleda mene, da grem proti hiši. Tcdaj pa kar hiiro domov!
Komaj pridem mimo hiše, mi že Tonček pove, Jcaj je danes videl.
»Pri Goričanu imajo pa tako Ančko, da nima nič rok in nič nog."
et 143 va                                   -**
Da si ne boste ubijali mladih glavic z vprašanjem, kakšna bi bila taka Ančka, vam povem, da jc Tonček videl Ančko, ko je bila povita v povojih. — —             ¦•
II.
Dolenčeva Franica in Jugovičeva Rezika sla lelos ravno v tistem letu. ko je treba prestopiti šolski prag. Ni mi treba praviti, da je ena bolj pridna kol druga. Kako zna že Rezikabratl! Franica pa beie malo slabše, pa zalo piše tem lepše. V krščanskem nauku ima ludi vsaka svojo enojko.
BKaj ste pa danes delali v šoli?" vprašatn enkrat obe deklici, ko sta šli iz Sole domov.
.Brali smo,"  pove Franica.                                        ¦
,Pri ,k' smo brali," dostavi hitro lovarišica.            I
,AIi si bila danes pridna v šoli?¦'
,Obe sva bili pridni. Še nikoli nisem stala v kotu, pa  zaprta ludi nisem bila;   pa  Rezika ravnolako ne."
,Le tako pridna ostani, pa ti tudi, Rezika!" Pa hočem oditi.
,Eni otroci pa niso nič pridni, prav nič ne ubo-gajo v šoli." pridene k moji pohvali zgovorna Rczika. .Tolikrai jim rečejo gospodična, naj pri vejici malo počakajo, po vseeno kar naprcj berejo."
Scdaj se pa vname med Reziko in Franico majhen prepirček zaradi besede ,gospodična". Ni bilo sicer hudega; no, pa čemu ju opravičevati, saj vam lahko vse povem.
»Učitcljica jim rečejo — naj počakajo — ne pa gospodična," popravi Franica prejšnjo govornico.
nGospodična so, učiteljica pa ne."
„Učiteljica so, saj so naša mama rekli, da uCi-teljica uče otroke v šoli, gospodiine so pa take, kf nič ne delajo."
To pojasnilo je bilo všeč tudi Franici, in prepir je bil srečno konCan: Franica in Rezika sta ostali taki phjateljici kot poprej   In to je (udi prav.
O drugih mojih prijaleljih pa morda pozneje kaj.
/. E. Bogomil. essaeeaaas