Leto XXL, SL 268 Ljubljana, petek 1$. novembra I940 Cena t Din UpfKviunvu. LjiilMjtna. tijnafijeva 6 — Telefon Nn 8122, SUS, 81M, 8136. 3186. fnserauu oddelek: Ljubljana, 8eieo> burgovs uL — Tet 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Orajaki trs •L I — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ttttca X Telefon St. 190. Računi pn poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 slooii so šinili visoki plarreoi. Čim ie prva salva bomb udarila na cilj Požar, ki ie nastal v rafineriji, se ie še ; zmerom širil, ko so bila angleška letala že ; zdavnai izven napadpne^a nod-očia V a | britanska letala so se s tega napada vrni- I la nepoškodovana Kako je bile napadeno brodovje v Tarantu London, 14 novembra, j (Un Press) V londonskih letalskih in mornariških krogih se mnogo bavijc z analiziranjem angleškega letalskega napada na italijansko vojno brodovje v Tarantu. Kolikor je dognano na podlagi informacij iz merodi s'o*ci žarometov so se križali 00 nebu Pr tile-talsko topništvo okrog mesta in v luki ie spet pričelo obstreljevati le'aia ki so v jasni mesečni noči priletela nad mesto. Letala so se pred zapornim ogniem kmalu umaknila ter se oddili^a čez morje. ure. strmoglavem poletu, ki so vrgla na ladje veliko število bomb težkih p< 500 funtov. O učinku teh bomb, ki niso med najtežjimi kalibri, so mnenja ze'c deliena V drugem valu so napadla italijansko brodovje angleška letala, ki so oborožena s torpedi. Ta letalla so se navzlic silovitemu zapornemu ognju spustila pra nizko nad morje pred pristaniščem ter so iz višine le nekaj čevljev nad morsko gladino spustila proti italijanskim ladjam svoja torpeda. Nedvomno je, da gre pretežni del akode, ki je bila povzročena na italijanskih bojnih ladjah, na račun teh torpedov. Seveda pa ne gre omalovaževati tudi bombardiranja, ki ga je izvedla prva skupina angleških letal, Zlasti še, ako se vpošteva, da so bile bombe pri tem merjene iz višine kakih 20.000 čevljev (7.000 m). Važno pri tem napadu pa je morda še najbolj dejstvo, da je letalsko orožje izvojevalo zmago nad pomorske si'lo. kar se je v mnogih angleških krogih doslej zelo skeptično presojalo Kairo, 14. novembra j (Ass Press) Zadnje uradno poroč;lo poveljstva angleškega letalstva ugotavilja, »da je zdaj z absolutno sigurnostjo ugotovljeno. da ie uspeh angleškega letalskega napada na luko Tarent: ena sovražna oklopnica je zelo hudo poškodovana. dočim ie b'la hudo poškodovana tudi neka nadaljnja oklopnica.« Drugi napad London. 14 novembra j. (Reuter). Po informacijah ki jih je prejelo letalsko mi- Irska se boj! zasedbe Možnost} da bo Anglija po lastni volji uredila vprašanje svojih oporišč na Irskem New Tork, 14. nov. j. (Ass. Press.) Po vesteh iz nekaterih nevtralnih virov na Irskem izražajo v krogih, ki so blizu irske vlade, bojazen, da ne bi skušala Anglija navzlic odločnemu irskemu »ne«, ki ga je ponovno izrazil predsednik de Valera, vseeno po lastni volji urediti vprašanje angleških mornariških oporišč na zapadni irski obali. Berlin, 14. nov. j. (DNB) Današnji »V51-kiseher Beobachter« se bavi z angleškim načrtom akcije proti Irski ter pravi v tej rezi, da je moralo doslej tudi že mnogo drugih narodov na lastni koži občutiti, kako zločinska družba v Londonu skuša zmerom iznova ponavljati svoie krivične akcije proti tujemu posestvu. Kakor ie v norveškem primeru, Je zdaj tudi v primeru Irske Anglija na tem, da poostri svoj zločesti pritisk na to državo. V obeh primerih je angleški tisk napačno zatrjeval, da ti dve državi kot angleški sosedi ne moreta dovolj čuvati svoje nevtralnosti ter ne moreta dajati dovolj učinkovitega odpora proti delovanju nemških podmornic. »Volkischer Beobachter« zaključuje svoje opombe, rekoč, da so v primeru Irske angleške grožnje sicer naletele na odpor vlade, ki je odločena za vsako ceno braniti svojo nevtralnost, toda navzlic temu 1« nevarnost, ki grozi Irski, velika. Nemčija mora zaradi tega pozorno slediti irskemu vprašanju. Operacije v Afriki London, 14 nov. s (Reuter). Po Informacijah iz angleških vojaških krogov se v Sudanu nadaliuieio operacije tako ob abesinski meji pri Kasali. kakor tudi ori Galabatu Pri Ga^batu so Angleži zajeli nad 50 italijanskih ujetnikov. Nemški bombnik treščil v Švici na tla Bera, 14. nov. j. (SDA) Švicarsko ar-madno poveljstvo objavlja: V noči na 14. novembra je vzhodno Švico preletelo neko nemško bombno letalo, ki se je nato zrušilo na tla v bližini Willersella v kantonu Schwyz. Letalo so našli tamkaj popolnoma razbito, toda posadke ni bilo mogoče izslediti. Vojna na Kitajskem Tokio, 14. nov. AA. (DNB) Po poročilih, ki so prispela v Tokio, so japonski letalski oddelki izvršili napad na pot čez Birmo in pri tej priliki bombardirali mesto Ju-nan. Zadetih je bilo več vojaških ciljev, ki so porušeni. V Junanu je trajal alarm 6 ur. Japonski cesar je sprejel dopoldne vojnega ministra generala Toja. Avdienci pripisujejo v političnih krogih velik pomen, zlasti glede na včerajšnjo izredno cesarsko konferenco, ki ji tudi pripisujejo veliko važnost. Sklepi, ki so bili sprejeti na konferenci, še niso znani. Tokio, 14. nov. s- (Ass. Press.) Japonska vlada uradno javlja, da so bile iz južnih kitajskih provinc Kvantung in Kungsi japonske čete iz nekaterih delov popolnoma umaknjene. Uradno poročilo pravi da bodo te čete uspešneje porabljene drugod. V omenjenih provincah je postala japonska vojska po uradnem poročilu nepotrebna, ker je bila njena naloga samo, da brani dohode z mej Francoske Indokine, ki pa so sedaj zaščiteni od znotraj. Guverner Indokine ni odstopil Toldo, 14. nov. AA. (DNB) Generalni guverner francoske Indokine Decoux je japonskim novinarjem izjavil, da so neutemeljene vse vesti o njegovem odstopu, kakor tudi govorice o atentatu nanj. Glede japonsko-indokitajskih odnošajev je De-coux dejal, da obstoji želja po sodelovanju obeh držav, ker bi bilo to v korist obema S svoje strani bo podpiral izvajanje japon-sko-lndokitajskega sporazuma v okviru politike vlade v Vichyju. Slabo vreme nad Anglijo in Rokavskim prelivom je v sredo ponoči oviralo delavnost nemških letalcev Včeraj je bUo sestreljenih 13 strmoglav cev London, 14. novembra, j. (Ass. Press). Slabo vreme z nizkimi oblaki ki od včeraj spet vlada nad Anglijo in Rokavskim prelivom, je tako podnevi kakor tudi v minuli noči oviralo delavnost nemškega letalstva proti Veliki Britaniji. Operacije nemških bombnikov so se morale zaradi tega omejiti zgolj na obalne predete. Kmalu po mraku je billo izvedenih več bombnih napadov na posamezne ciilje v bližini obale jugovzhodne, južne in severovzhodne Anglije. Prizadejana škoda je neznatna in tudi število človeških žrtev ni bilo veliko. Najgloblja točka, do katere so prodrli nemški bombniki, je bil v minuli noči London, kjer je bilo vrženih nekaj bomb na jugovzhodnem in vzhodnem delu. Tudi tamkaj povzročena škooa ni bila velika. Ostali napadi, izvedeni od posameznih letali. so bili brez pomena Bombe so bile vržene večinoma skozi oblake in povsem brezciljno. Nobeni vojaško važni objekti niso bUi zadeti Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata da je bilo tekom današnjega dneva pred jugovzhodno an gleško obalo sestreljenih 13 nemških bomb-nikov-strmoglavcev Prav tako je bilo sestreljeno eno borbeno letalo Letala so bila sestreljena, še predno so mogla izvršiti svoje napade Neki nemški težki bombnik ki je preletel angleško obalo -^anes zjutraj je bil takoj nato sestreljen Angleško letal stvo pogreša dve lovski letali vendar pa se je en pilot rešil London 14 nov s. (Reuter) Letalsko ministrstvo iavlia ob 21. da ie bilo po zadnjih podatkih danes nad Angino sestreljenih 19 sovražnih letal Skupno okoli 200 bombnikov ie v spremstvu lovskih letal poskusilo narvasti Anglijo Ena cama angleška lovska esk?drila ip v borbi 7 nemškimi letali sestrelila 14 aparatov, med njimi 13 strmoglavcev Junkers 87. Psdvigi angleških letal London. 14. nov i (Reuter) Kom mike letalskega ministrstva o operacijah angleških bombniških odredov nad Nemč io v minuli noči Dravi da so bili poleti nad Nemčiio zelo razsežni Med drugim iebi izveden tudi velik bombnišk: napad na Berlin Navzlic skrajno neueodnim vremenskim prilikam, so angleški bom1 n ki pri poletu nad Berlin vendarle v polni meri izpolnili svoio nalogo V Berlinu ie bil v prvi vrsti bombardiran šleziisk- kolodvor dalie tovorni kolodvor s skladišči v Griinewaldu ter več objektov v središči Berlina kamor ie bilo vrženih mnogo tež kih bomb Izbruhnilo ie več požarov Drugi cilji na kafere so bile vržene bombe, so bili. električna centrala pr Kolnu ter doki v porenskih lukah Duisburs in Ruhrort Industrijske nap-a ve so bile bombardirane v Dortmundu in Dvisseldor fu. v Lintfortu oa skupine peči za proizvodnjo koksa. Povsod so bile ooazo ane eksplozije Ponovno so bili bom1 a d;rani petrolejski rezervarji v Gelsenkirchnu Hannovru in Leuni Povzročene so bile Dovsod eksplozije ki so Um sled:ii požari. Drugi odredi britanskih bombnikov so napadli letališča pri Haamstede in Kreuz-briicku severno od Berlina Nadaiie ie bilo bombardirano letališče v Lubecku ter oporišče vodnih 'etal pri Nordern°yu Doki v Calaisu in Wilhelmshafenu so bih na- daljnji cilji, kamor so bile ponoči vrženo bombe. Z vseh teh operacij se 1« dve angleški letali nista vrnili še 6 ladij rešenih London, 14. novembra j. (Reuter). Uradno poročilo angleške admiralitete javlja, da je v neko angleško luko priplulo nadaljnjih 6 tovornih parnikov iz konvoja, ki je bil 5. novembra napaden od neke sovražne . »«, . ladje. Te ladje so »Saiint Go~ benn, »Stureholm«, »Cetira«, »Treffuasi«, »Puck«, in »Sovac«. Vse te iadje ao se vrnile povsem nepoškodovane 40 letečih trdnjav VVashington. 14. nov. s. (Tass.) Associated Press javlja da bodo Zedinjene države že do konca tega mesca odstopile Angliji 40 štirimotornih »letečih trdnjav« ki bodo poslane v Anglijo iz Amerike po mračni pošti. New York 14. nov. j. (Un Press.) Kakor se ie zvedelo iz pristojnih krogov v Washingtonu ameriško letalsko ministrstvo Angliji ni odstopilo novega modela aparata za bombno ciljanje, kakor ie bilo to prvotno iavlieno marveč ie angleškemu vojnemu letalstvu odstopilo samo starejši model tega aparata V istih krogih pa hkrati naglašajo da ie tudi ta starejš; ameriški model mnogo boljši od priprave ta. ciljanje z bombami kakršne so zdai vera-i ene na angleških letalih. Nemška poročila Berlin, 14. nov. j. (DNB) Nemški hitri Dombniki so v sredo napadli London in Južno Anglijo, čeprav je nad vsem britanskim otočjem ležala debela plast oblakov. Nemška letala so skozi vrzeli v oblakih s spretnimi napadi vrgla bombe na tovorne in železniške naprave vzdolž obalnega pasu. Uporabljene so bile bombe vseh kalibrov. Angleška obramba je poizkušala z odredi 'ov^k^h letal odbit' napade nemških bombnikov ter je napadala nemške Messer-schmitte. ki so bili bombnikom dodeljeni v spremstvo. Pri tem je bil en angleški Hurricane sestreljen. Dve drugi angleški lovski letali sta bili tako hudo zadeti, da je treba računati z njih izgubo Nemško letalstvo pogreša en sam aparat. V pretekli noči je nad Rokavskim prelivom in angleškim otočjem divjal snežni vihar. Kljub temu so naša borbena letala nadaljevala s svojimi povračilnimi p-.Jeti nad London. Med poleti so bila zadeta prometna sredstva v severozanadnem delu mesta Zelo močne eksplozije so se slišale tudi v zapadnem indijskem doku in po ostalih delih Londona Naša etala so močno napadla tudi Liverpool in Coven-try ter mesta na obali Rokavskega preliva. Včeraj so letala bombardirala London in številne vojne cilje na angleškem jugu. Nekaj posameznih sovražnih !etal je včeraj zvečer poizkusilo napasti nemško prestolnico Zaradi učinkovitega zapornega ognja protiletalskega topništva pa letalom ni uspelo prodreti preko zapornega pa=u ter preleteti središče Berlina. L-afala so morala odložiti svoj bombni tovor zaradi tega že nad najbolj zunanjim pasom berlinskih predmestij. Bombe ki so bile vržene brezciljno, so večinoma zadele naselja ter stanovanjske četrti v predmestjih. Zanetenih je bilo nekaj požarov na ostrešjih, ki pa jih je uspelo naglo pogasiti Kaka druga škoda ni bila povzročena. Poškodbe v rumunskih petrolejskih revirjih Mnogo petrolejskih rafinerij v Rumuniji uničenih, cevovodi na več krajih pretrgani — škoda večja, kakor so prvotno mislili CarigTad, 14. nov. J. (AFI) Kakor do-znava dopisnik agencije AFI v Carigradu, je škoda, ki jo je zadnji potres v Rumuniji povzročil v petrolejski industriji, mnogo večja, kakor je bilo mogoče presoditi na podlagi prvih poročil. Po informacijah, ki jih je bilo mogoče dobiti od rumunskih gospodarskih osebnosti, ki so dopotovale v Carigrad, so na mnogih krajih poškodovani objekti ter naprave petrolejskih podjetij. Petrolejske rafinerije Campina so zaradi potresa povsem izven obrata. Petrolej ska skladišča, tanki in prometne naprave v Bacoju in Bustenariju so bili uničeni. Petrolejski cevovodi med Ploestijem in Giurgiuom so na več mestih pretrgani. Prav tako so bili petrolejski vodi med Ploestijem in luko Konstanco na Črnem morju pretrgani, odnosno vsaj poškodovani na razdaljo več sto metrov. V Rumunijo so prispele nemške tehnične komisije. ki bodo proučile, kako bi se škoda najhitreje popravila ter rumunska petro-lejska proizvodnja spet spravila v red. S ponravilom petrolejskih vodov se je že pričelo. V zvezi s porušen jem hotela »Carlton« opozarjajo v Bukarešti na značilno dejstvo, da se je popolnoma porušilo tudi še več nadaljnjih zgradb, ki jih je gradilo ii.tc podjetje kot ta hoteL Prebivalstvo zahteva. da se uvede preiskava ter dožene, s kakšnim materialom so bile grajene te stavbe. Kot posebno značilno okoliščino navajajo v Bukarešti dejstvo, da je mnogo zgradb v neposredni soseščini hotela »Carlton« odneslo le majhne poškodbe. To dokazujejo tudi fotografije, ki jih objav-lj;io carigrajski listi BukareSta, 14. novembra, p. Aparati seizmološkega zavoda v Bukarešti so zabeleži*i snoči kmalu po 19 nov potres, čigar epicenter je bil v neposredni bližini Bukarešte. V Bukarešti kakor tudi v nekaterih vzhodnih krajih so čutili lahek potres, ki k sreči ni povzročil nobene nove gmotne škode, vendar pa je izzval med prebivaJ-stvom mnogih krajev paniko. Odstranjevanje razvalin se pod nadzor-srt-vom oblasti nadaljuje z vso naglico. Oblasti so prepovedale v Bukarešti vozni in avtomobilski promet, ker so posamezne ufi-ce še povsem zatrpane z razvalinami. Nadaljuje se tudi odstranjevanje razvalin porušenega hotela »Carleston« Doslej so izkopali 165 trupel, izmed katerih pa nad polovica še »i identificirana. Vrsta novih izrednih ukrepov Bukarešta, 14 novembra, a (Reuter). Rumunska vlada je objavila danes vrsto izrednih zakonov Prvi izmed njih določa, da bodo vsi rumunski vojaki takoj demobilizirani ter navaja utemeljitev, da so ' ▼ Rumuniji delovne moči nujno potrebne in da rumunske meje niso od nikogar ogrožene. Drugi zakon uvaja protižidovske odredbe v smislu niirnberških določil Nadalje določa, da je za člane nemške narodne manjšine v Rumunij' nemška zastava enakopravna rumunski Prav tako določeni izredni privilegiji nemšk.h manjšin Člani nemške manjšine prisežejo zvestobo vodji manjšine v Rumuniji ta zopet pa kancelar-ju Hitlerju. Tretji zakon določa stroge kazni proti kritiki obstoječega javnega in socialnega reda v Rumuniji Premestitve v poštni službi Beograo, 14. nov. p. Premeščeni so k poŠti LJubljana 1, kontrolorka Bernardina Urbančič, dosflej pri pošti Ljubljana 2, kontrolor Zdenko Vehovar, doslej pri poštni direkciji v LJubljani, k pošti na Viču, višja kontrolorka Pavla Uršič, doslej prt' pošti Ljubljana 2, k pošti Ljubljana 1, višja kon-tmk*rka Amalija Lenart, doslej v št. Vidu nad LJubljana. Vremenska napoved ZetnunSka vremenska napoved: Večje poOblačenje v zapadnih krajih, ki se bo postopno razširilo proti vzhodu. Na vzhodni poJovid države le delno oblačno, ponekod pa jutranja megla. Težave bitoljske občine po napadu IDeseta smrtna žrtev tufe letalske ilin podpore, kar fe premalo za - Bitoljska občina fe doslej prizadetim — Po letalskem ■ Zbiranje tujih v&>irke za žrtve letalskega napada če naseljujejo po raznih mestih Jugoslavije. Ob isolikšni vsoti je podporni odbor v Bitolj u ibe lahko pričel deliti podpore prizadetim lin sicer naj siromašne jšim prebivalcem, ki nimajo strehe nad glavo ah pa so v takem itfanju, da ne morejo počakati na poročila, Iki jih bo predložila ocenjevalna komisija. Podporo so dobili tudi tisti, ki morajo nuj-loo izvršiti najpotrebnejša dela, popraviti akna, vrata in strope, da bodo lahko spet iHtanovali v svojih skromnih domačijah. V Bitolju se gospodarsko življenje ne more docela vrniti v normalni tir. Mnogoteri zasebni uradniki in drugi nameščenci, iki so živeli od trgovine, so zaradi poško-idovanih podjetij brez zaslužka. Občina je prejela že nad 400 prošenj za podpore od samih takih ljudi, ki so podpore resnično potrebni. Izkazalo se je, da je bilo precej ljudi ranjenih od drobcev, vendar niso šli k zdravniku, ker so se bali stroškov, ali pa so menili, da se bo rana kar sama zacelila, pa se je nasprotno poslabšala. Ob takem stanju se je bitoljska občina znašla v stiski, ker ne more vsakomur pomagati, kakor bi bilo treba. Zupan Vlada Rizevič bo zatorej objavil nov oklic. O tem je izjavil: »Bitoljska občina je pred težkimi nalogami, da bo pravilno in čim hitreje razdelila prejete podpore. Poleg prizadetih po bombardiranju smo, kakor vsako leto, primorani pomagati mnogim, ki so brez zaslužka. Bitolj je mesto preteklosti, v ka-leri je mnogo trpel in si pridobil mnoge zasluge za to državo. Zato se nadejamo, da se bodo pristojni potrudili in nam pomagali v okviru možnosti.« V bitoljski bolnišnici je umrla deseta žrtev bombardiranja. Stanje zvaničnika mestnega predstojništva Stavre Josifoviča je bilo zadnje dni zadovoljivo, vendar je mož v sredo nenadno izdihnil. Žrtev bombardiranja je postal, ko je šel mimo Oficirskega doma v trenutku, ko so tuja letala vrgla nekaj bomb. Drobec granate ga je nevarno ranil v glavo. Čeprav so se zdravniki zanj še posebno potrudili, je smrt nastopila iznenada. Zapustil je vdovo, ki je bila ves čas ob njem, in tri otroke. Vdovi so takoj izplačali podporo 5.000 din. Pokojnika so prepeljali v Ohrid, kjer je doma. Stanje našega ožjega rojaka inž. Oskarja Miljavca, ki je po rodu iz Maribora, se je obrnilo na bolje. Pred štirimi dnevi so ga operirali in sodijo, da je zdaj že izven nevarnosti Oskar Miljavec, sin upokojenega višjega stražnika iz Maribora, je star žele 26 let. Tekstilno srednjo šolo je dovršil v Brnu in je dobil službo kot tekstilni kemik pri Prizadu v Beogradu. Ker pa je poročen z Rusinjo Maruško Jakubovo. ki je nameščena kot sestra pomočnica v Bitolju, si je tudi on tu preskrbel službo. Pa Je hotela nesreča, da je bomba zadela hišo. v kateri je stanoval Eksplozija nra Je nadejala stanovanje, njega samega pa Je drobec bombe zadel v križ. Operacija je, kakor rečeno, srečno uspela. Mlada žena je stalno ob njegovi strani. Bitolj postaja važno poročevalsko središče. Zadnje tri dni sicer ni bilo letalskih alarmov, toda od daleč se čuje grmenje in Nova gimnazija, kaplanija in mežnarija po načrtu sedanje celjske občinske uprave Celje, 15 novembra Danes je bila komisijska razprava po enem osnutku za zgradbo druge realne gimnazije v Celju. Komisiji je predsedoval banovinstki inšpektor Silvo Kranjec, v komisiji so bili: gospodarski reierent Mejač, kustos dr France Mesesne1!, zastopniki mestne občine ter direktorja obeh celjskih gimnazij gg. Mravljak in Bračko. Idejni osnutek določa da bi se nova gimnazija zgradila na prostoru stare gimnazije poleg župne oerkve. Podrli bi kaplanijo in mežnarijo kakor tudi celljski muzej. Nova gimnazija bi bila zgrajena proti župni cerkvi in Kapucinski ulici v enem nadstropju, na vrtu proti Masarykovemu nabrežju pa naj bi bila trinadstropna. šol- ske sobe bi bile na južni strani poslopja, dvorišče pa ob promenadni poti Masaryko-vega nabrežja. Mestna občina celjska bi se obvezala, da v petih mescih poruši sedanja stara posfcpia in da stavbišče na razpolago. Na prostoru muzeja bi zgradila mestna občina do poslopja Posavčeve lekarne novo kaplanijo in mežnarjo na lastne stroške. Pri komisijski razprav ie kustos dr. Me-sesnel zahteval nekatce spremembe. Oba gimnazijska direktorja gg Bračko m Mravljak sta biLa proti osnutku, ki za Celje nikakor ni primeren. Mnogo bolje bi bilo zgraditi novo šolske palačo na Otoku ali na Pertinačcvem zemljišču v Lanovžu. Istega mnenja so vsi uvidevni Celjani še zlasti pa vsi bivši študentje celjske gimnazije. Odločila bo kraljeva banska uprava. Za povzdigo zimskega turizma Na Bledu je bila konferenca tujskoprqmetnih interesentov, ki je obravnavala naloge tujskega prometa Bled, 14. novembra V dvorani Parkhotela na Bledu se je danes vršila konferenca tujsko-prometnih interesentov naše Gorenjske, ki jo je sklicala Zveza za tujski promet v Ljubljani, na dnevnem redu pa so bila važna vprašanja v zvezi z razvojem turizma v novi zimski sezoni. V razpravi so bili problemi o sanaciji gostinstva., o naših prometnih in poštnih razmerah, o asanaciji naselij, o propagandi in pripravah za zimsko sezono in o izboljšanju finančnega stanja tujsko-prometnih društev. Konferenco je vodil predsednik Zveze za tujski promet načelnik dr. Ratej, referate je podal direktor dr. žižek, o načrtu pro- pagandnega dela pa je poročal propagandni referat zveze Gojko Pipenbacher. Poleg lepega števila predstavnikov tujsko-prometnih organizacij iz vseh važnejšia krajev Gorenjske so konferenci prisostvovali tudi načelnik dr. Trstenjak za bansko upra vo, načelnik Podbregar za žele^iško direkcijo, inšpektor Kit za poštno upravo 'n ravnatelj Pateln za Zvezo gostinskih združenj. Debata je bila stvarna in izčrpna ta so se je udeležili skoraj vsi prisotni, da je konferenca s kratkim presledKom za kosilo trajala od 10. vse do večera. Pokazala je, da so taki sestanki resnično potrebni, saj je razgovor dal mnogo zanimivih pobud in sprejeti so bili številni sklepi za povzdigo zimskega turizma. Franc Gosak obsojen na 1$ lat rablje Sodišče ga je spoznalo za krivega, da je umoril mačeho Celje, 14. nevembra Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je danes nadaljevala 31. oktobra prekinjena razprava proti 30-letne-mu posestniku Francu Gosaku s Planine pri Zrečah. Senatu je predsedovali s. o. s. dr. Mak, votanti so bili s. o s. Cepuder, Detičck, dr. Lobe in Kraut, obdolženca sta zagovarjala odvetnika dr. Humer iz Konjic in Jernej Stante iz Celja. KakoT smo že obširno poročali, je bil Franc Go6ak obtožen, da je 7. avgusta do- nedavni prelet tujih letal je spet zbudil mnogo ogorčenja. V Bitolju se zbirajo informacije o operacijah na fronti in o posledicah bombardiranja na grški in albanski strani Poročevalci tujih poročevalskih agencij in listov pričakujejo, da se bo kmalu pričela velika bitka na fronti Lerin - Korica. — pd. — a« PlanM pri Zrečah s udarci z ostro sekiro po glavi usmrtil svojo mačeho, 52-letno preužitkarico Julijano Gosa-kovo po zrelem preudarku m iz koristoljub-ja, da bi postal neomejen gospodar in has-novalec njenega posestva in se rešil vsakoletnih dajatev, zlasti lesa in drv. Gosak je tudi danes odločno zanikal krivdo. Zaslišanih je bilo osem prič, ki pa tudi niso mogle dokazati krivde obdolženca, proti kateremu so govoriH v glavnem k razni indici. Državni tožilec je predlagal obsodbo po obtožbi, zagovornika pa oprostitev. Ob 13. se je senat umaknil k posvetovanj«, ki je trajalo tričetrt ure Ob 13.45 je predsednik razglasil sodbo. Sodišče je spoznalo Franca Gosaka za krivega umora ▼ smislu obtožbe i« ga po § 167-11 obsodilo na 15 let robi je, trajno izgubo častnih pravic in 1-500 din povprečnine. Sodišče je utemeljilo krivdo rek t dvema nesoglasjema med izpovedbami obdolženca in prič. Po mnenju sodeča ni imel nihče drug razen obdolženca interesa in povoda, da bi bil umoril Gosakovo. če bi bilo šlo za tatvino, bi jo bH storilec lahko izvršil, ne da bi b9 umoril Gosakovo, ki je bila zaposlena ▼ kleti. Ta* torej ne bi bil imel nobenega Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. 1. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 povoda, da bi bil vzel sekiro, stopil v klet in umoril Gosakovo Sodišče ni izreklo smrtne kazni, ker je upoštevalo obdolženčevo neoporečnost in skrb za družino. Franc Gosak je takoj po razglasitvi sodbe izjavil: »Nisem kriv!« Zagovornika sta prijavila revizijo m priziv Oče obsojenega Gosaka je po razpravi potTt zagotavljal našemu zastopniku, da je njegov sin nedolžen. Stari mož se nikakor ni mc-gel pomiriti. Dva razbojnika in samotna gospodinja Zločin, ki je zbudil ogorčenje po Slovenskih goricah Maribor. 14. novembra V Obradu pn Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je bilo v pretekli noči izvrstno drzno razbojništvo. Dva mlada moška sta vdrla v hišo posestnice Terezije Cuč-kove. Takoj sta ji zagrozila, da jo ubijeta, če jima ne da denarja. Zbegana posestnica je dopovedovala, da nima denarja. Biez-upno se je branila, ko sta ,o razbojnika pričela daviti. Mučila sta jo in jo pretepala ter ji zadala več poškodb po vsem životu, da se je sirota onesvestila. Nato sta razbojnika prebrskala vse predale in sta našla nekaj gotovine, dve srebrni uri, dva zlata prstana pa različne jestvine, ne- kaj mesa in masti — v celem jta nabrala za 6000 din plena. Eden izmed njiju je izvršil še drugačno nasilje. Ko se je čučkova osvestila, je šla klicat orožnike, da so takoj uvedli preiskavo o razbojništvu, ki je zbudilo veliko ogorčenje po vseh Slovenskih goricah. Ker je Cučkova lahko podrobno opisala oba laz-bojnika, sodijo orožniki, da sta to bila 29-letni Ivan Klobasa iz Oseka pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ki je bil že večkrat kaznovan, in pa 271etni njegov prijatelj, ki je bil tudi že kaznovan zaradi tatvin. Pobegnila sta v gozd in ju orožinške patrole iščejo povsod naokrog. Na postaji večnih nevarnosti Razmere na postaji v Polju je treba takoj izboljšati Polje, 12. novembra Pozna jesen ie tu. Kaj drugega ko dežja in snega nimamo več pričakovati. Teh dveh nepriiateljev se ori nas upravičeno najbolj boje vsi oni. ki morajo z jutmji-ma vlakoma v Ljubljano. So to delavci uradniki, nad sto šolskih otrok in še mnogo drugih priložnostnih potnikov. Vsako jutro se zberejo na postaji, ki še danes nima skromnega perona. V dežju in snegu prezebajo v slabi obutvi na prostem, na mokrih tleh. Širile so se govorice, da bodo tolikanj potrebni peron zgradili že letošnje poletje, da so načrti zanj že gotovi in tudi krediti da so že na razpolago. Sto in sto potnikov se je teh govoric razveselilo, zato ie deitvo. da bodo tudi letos čakali na vlake na prostem, na dežju in snegu in to vso dolgo zimo in deževno pomlad, spravilo vse potnike v še hujšo nejevoljo. Podoba ie. ko da so potniki in postaja pri D. M. v Polju brez vsakih pravic in da ni nikogar, ki bi se brigal za najnujnejše potrebe te najbolj obiskovane podeželske postaje v območju ljubljanskega železniškega ravnatelistva. Postaja ie dejansko nerazsvetliena. Skromna luč. ki sveti nad vrati prometne pisarne, ne služi potnikom ne strojevodjem za opozorilo, da bi mogli ustavljati vlake pravočasno, to ie. da bi obstali vsaj kolikor toliko na ustreznem mestu. Tudi ne more to svetilo služiti postajnemu uslužbencu, ki prevzema prtljago iz službenega voza ali pa jo oddaja vanj. Potniki. ki vstopajo in izstopaio iz večernih in nečnih vlakov v popolni temi, se spotikajo ob tračnice in padajo nanje. Strojevodje nimajo na enoličnem okolju proge in v megli nobene opore, da bi se oo njej ravnali in pravočasno zaustavljali vlake. Zgodi se čestokrat. da obstanejo vlaki zunaj postaje. Potniki morajo dirjati za njimi oo proei. ali pa morajo, če ie vlak zapelial mimo postaie. ob proei nazaj k postaji na cesto. Dvoje visokih svetil za tako prometno postajo, bi v interesu potnikov, uslužbenca postaie. stroie-vodij in vlakosoremnega osebja morali že kdaj postaviti! Službo prometnega uradnika opravlja en sam uslužbenec: prodaja karte, zapira dvoje zapornic cestam. sprejema telefonska obvestila in zvočne signale, odpravlja prtljago v službene vozove vlakov in iz njih. kadar mu čas dopušča, oa proda ia pri okencu vozovnice. Zlasti ob ponedeljkih, ko je naval potnikov zaradi nakupa ted mikih voznih listkov tolik, da tudi na.iurne.iši uslužbenec ne bi mogel izdati kart vsem potnikom, je nejevolja nad tem nedoDUst-nim stanjem postaie upravičena. Mnogi morajo zato. ker niso dobili voznih kart. četudi so dovoli dolao čakali nanie. vstopati v vlake brez kart. Neljubi incidenti s sprevodniki so potem neizbežni. Največja ovira osebnemu Drometu na tei postaji oa so tovorni vlaki, ki križaio prav na postaji osebne vlake. Mnogokrat se zgodi, da obstane tovorni vlak štev. 991, na postaji, ker ima progo zeprto. Zgodi se to često v času, ko mora privoziti osebni vlak z Zidanega mosta, ki dospe v Polje ob 7.12. Ker je tovorni vlak. ki je obstal na p. v Polju, zaprl pot potnikom, ki prihajaio na postajo z zadobrovške strani se morajo ti vzpenjati čez vozove tovornega vlaka, ali oa se kobacati pod vozovi na postajno stran. Kakšna nesreča grozi tem potnikom, ki ne vidijo prihajajočega osebnega vlaka! Več nezgod so zahtevale že tudi zapornice pri postaji sami. Uslužbenec, ki opravlja sam toliko važnih poslov in ki v zadniih minutah pred prihodom in odhodom vlakov ne more imeti pregleda čez vse svoje dolžnosti. često v zadnjem trenutku do Mirkovo zapre zatvornice. Ob taki priliki je neki , , zavozil v zatvornico. ki mu ie v zadnjem hipu prečkala pot. Sunak v želodec je bil tako močan, da ie . obležal in ga je odr>el.ial reševalni voz! Zel z-niško upravo opozarjamo na te nedostatke in jo prosimo, nai vendar kai ukrene za zboljšanje razmer na tej postali, da bodo stotine potnikov deležni malo večjega občutja varnosti pred nezgodami. KINO MATICA, tel. 22-41 Predstave ob 16., 19. in 21. uri. DANES ZADNJIKRAT odlična filmska komedija KORAJŽA VELJA Burkasta zgodba o bogati dedinji... Smeh... Dobra volja... Humor... V glavnih vlogah: THEO LINGEN, GUSTAV FROHLICH, MARIA ANDERGAST pregled Lektorat Nemške akademije v Ljubljani Kakor v vseh večjih mestih naše države, je Nemška akademija v Miinchenu ustanovila tudi v Ljubljani svoj lektorat. Ta nova institucija, ki prične 15. t. m. z jezikovnimi tečaji, je dobila prostore v Beethovnovi ulici 14/1. Lektorat bo prirejal tri tečaje nemškega jezika, dalje tečaje za učitelje nemščine, tečaj za tehniko govora in tečaj za umetnost predavanja. Imel bo tudi svoj literarni krožek. V programu so nadalje predavanja uglednih nemških znanstvenikov, književnikov in glasbenikov, predvajanja kulturnih filmov itd. V trenutku, ko se ta institucija pridružuje drugim, že obstoječim ustanovam za tuje jezike in kulture, naj na kratko informativno označimo njen značaj: Nemška akademija se je ustanovila v Miinchenu leta 1925. kot akademija za znanstveno raz-iskavanje in gojitev nemštva. Delo si je razdelila po oddelkih, ki se bavijo s posameznimi strokami: ta z nemško zgodovino, oni z nemško umetnostjo itd. Poseben oddelek skrbi za gojitev in širjenje nemškega jezika v inozemstvu. Ta oddelek ima podobne naloge, kakor n. pr. Alliance Fran?aise: štiriti po svetu znanje jezika ln z druge strani podpirati zanimanje za nemško kulturo, posebno še za znanost in umetnosti vseh vrst. Leta 1931. sta bila v Inozemstvu samo dva lektorata. Danes šteje Nemška akademija lektorate v več ko 18 deželah od južnovzhodne Evrope preko Indije do Daljnega vzhoda, od Irske preko Španije tja daleč v Južno Ameriko. V nekaterih deželah ima celo deset ln več podružnic. Za poučevanje nemškega jezika med drugimi narodi je Goethejev institut Nemške akademije izdelal posebne metodične smernice, ki so za vsak narod prilagojene fonetičnim in drugim posebnostim. Tako hočejo lektorati pripadnikom drugih narodov čim bolj olajšati učenje nemškega jezika, v svojih višjih tečajih pa skrbe, da naprednejši obiskovalci kar se da temeljito prodro ne le v vse odtenke pravilne nemščine, marveč da se tudi seznanijo z nemško literaturo in z vsemi drugimi panogami nemške duhovne tvornosti. Ob priliki otvoritve ljubljanskega lektorata Nemške akademije nam je vodja lektorata g. Stan Hafner, znani prevajalec slovenskih novelistov v nemščino, takole orisal svoje poglede na nemško-jugoslo-vansko kulturno sodelovanje: — Zanimanje Nemčije za kulturno ln literarno življenje v Jugoslaviji je bilo že mnogokrat Izpričano. Tako nemški narod samo nadaljuje tradicijo svojih duhovnih velikanov, kakor Goetheja, Grimma in Herderja. Po pravici lahko trdimo, da- zavzema jugoslovanska literatura že znatno mesto v nemškem slovstvu. Knjige, ki posredujejo splošno znanje o Jugoslaviji, ter prevodi jugoslovanskih pisateljev postajajo čedalje pogostejši. Vrsta revij je objavila posebne izdaje o krajih in ljudeh v Jugoslaviji, da bi se tako povečalo zani- manje nemškega občinstva za slovanski jug. — Dragoceno je kulturno ta znanstveno delo, ki ga na tem polju opravljajo razni instituti ta družbe. Kot primer navajam ekspedicijo Nemške akademije zaradi snemanja bosanskih narodnih pesmi. S temi fonografskimi posnetki se je za vse čase ohranil najdražji zaklad jugoslovanske nacionalne kulture. Smoter kulturne izmene bodi tudi izpodbuda za osebne stike med narodi. Slovenski duhovni velikani, kakor Kopitar, utemeljitelj slavistike Miklošič in profesor M. Murko, so vzgledi za to. Tudi mlajša generacija nemških znanstvenikov, ki si prizadeva, da bi smotrno zasledovala vezi obeh narodov v slovenski kulturni zgodovini, Ima najboljši namen, da seznanja nemški narod s sposobnostmi slovenskega naroda. Sporazum med narodi ni mogoč, če ni medsebojne Izmenjave kulturnih dobrin ta medsebojnega spoznavanja posameznih javno delujočih oseb. Narodi, ki žive v tesnem sosedstvu, se pa morajo med seboj spoznati ta morajo tudi stremeti po izmeni duševnih in gmotnih dobrin. — O kulturnem udejstvovanju, ki spada ▼ delovno območje lektorata Nemške akademije, bi dejal naslednje: Nemška akademija se Imenuje Akademija za znanstveno raziskavanje ln gojitev nemštva. že ta naslov utemeljuje izključno znanstveno in kulturno delovanje te institucije. Kulturno delovanje ▼ inozemstvu sloni na obsežnem raziskavanju, M ga Izvršujejo znanstveni oddelki Nemške akademije. Inozemski oddelki Nemške akademije imajo nalogo, da posredujejo tesno sodelovanje nemških učenjakov, umetnikov ln osebnosti kulturnega življenja z drugimi narodi ter tako služijo nemškim kulturnim odnosom do kultur tujih narodov. — Ker je mogoče neki narod dojeti v vsej njegovi globini ta bistvu le tedaj, če smo vešči njegovega jezika, si je Nemška akademija stavila za svojo najbolj vzvišeno nalogo, da goji v inozemstvu znanje nemškega jezika ta da ga pospešuje. V ta namen je ustanovila po vseh državah lektorate kot posredovalne ustanove. V Sloveniji je bilo znanje nemščine pri starejši generaciji zaradi državno-političnih odnoša-jev zelo dobro, po svetovni vojni pa je pri mlajši generaciji močho popustilo, zaradi tega so nastala marsikakšna nespo-razumljenja. Nemška akademija se bo tudi tu uveljavila z jezikovnimi tečaji v lektoratu ta na univerzi. — Lektorati Nemške akademije posredujejo razen jezikovnih tečajev tudi znanstvena predavanja ta izmeno predavanj, umetniške razstave itd.; sploh skrbe za poglabljanje kulturnih odnošajev med Nemčijo ta Jugoslavijo. Razen tega je slušateljem jezikovnih tečajev na razpolago nemška knjižnica. Nadaljnja glavna naloga lektoratov je ta, da s prevodi jugoslovanskih pisateljev in z Izmeno publikacij približajo nemškemu narodu jugoslovansko, zlasti slovensko literaturo ta tako olajšujejo medsebojno sporazumevanje. Klub Neodvisnih odgovarja dr, Mikužu Klub Neodvisnih likovnih umetnikov v LJubljani nas je naprosil za objavo na-Slednjega članka: V Jakopičevem paviljonu razstavljamo svoja dela- Cela vrsta naših razstav je do danes v očeh g. dr. Staneta Mlkuža vsaj delno uspeia. Kar naenkrat pa se je gospod doktor premislil in nam stopal na vratove. Oglejmo si na nekaj citatih, ki 1 so nam bili v naglici pri rofcl, kafco je pi- sal gospod dCktor o nas včasih in kako piše danes. Skratka: poglejmo is metamor-fozo gospoda doktorja Mikuža. Danes: »Umetnost kluba Neodvisnih, umetnost .francosko gledajočega kolektiva* odklanjamo.« — »Francosko gledane podobe bi prav za prav lahko naslikal en sam slikar...« — Razstava Neodvisnih je bleda senca francoske umetnosli — posne-movalna umetnost.« — »Delo francosko gledajočih Neodvisnih je vprašanje popolnoma problematičnega uspeha.« Včasih; »Razstava Neovdvismh je visoko kvalitetna...« (Slovenec, 16. junija 1939). — »Neodvisni so posegli po barvni harmoniji francoskih poimpreriofnistov in sodobnikov ter tako prenesli v naš svet nove možnosti koloristične problematike .. Umetniki se razvijajo vsak v svojo individualno smer (»Slovenec«, 10. aprila 1940). — »Umetniška skupina Neodvisnih se vedno izraziteje uveljavlja na polju naše kulture.« (»Slovenec«, 14. oktobra 1939). DaneS; Kakšno popolno nerazumevanje vrednote barve, kakšna tehnična nespret-nost s strani Preglja.« Včasih: Iz Pregljevega temperamentnega študija barvnih problemov so vzrasla že prav dobra dela.« (Slovenec«, 14. oktobra 1939). Danes: »Omerza se lovi še za detajli. ..« Včasih: »Med slikarji zavzema prav vidno mesto mladi Omerza. Njegova slika je med najboljšimi na razstava. Vidna je velika barvna pretehtanost, kultura. Kompozicija je prav dobro rešena.« (»Slovenec«, 26. aprila 1939). Danes: »Tudi surrealizeon Je tu, vendar ne po srčni — marveč po francosko gledajoči potrebi.« Včasih: v Kregarju je močan su realistični element, ki pa ni, kar mo>ram poudarit], nobena kaprica, marveč temelji v <*- DomaČe vesti * Svečana proslava osvoboditve Dubrovnika. Dne 13. novembra 1918 je srbski major Milan Gjorgjevič, sin bivšega ministrskega predsednika, na čelu svojih čet vkorakal v Dubrovnik. Solznih oči ga je takrat pozdravil župan Pero Cingrija. V po-čaščenje osvoboditve se je cesta od Gruža do Dubrovnika do lani imenovala Cesta 13. novembra,..... . t •»* » •*»» '» » »• *< 111 ta dragoceni spomin. Proslave osvoboditve pa se vsako leto obnavljajo in je bila tudi letošnja prav svečana. Preteklo sredo je ista mestna godba, ki je pred 22 leti sprejela srbsko vojsko, igrala po mestnih ulicah in je pred mestnim poveljstvom odigrala državno himno. Narodna združenja so imela sestanek in so izdala poseben proglas, v katerem poudarjajo: »Dubrovčani! Spominjajte se onega spominskega dne z dolžno hvaležnostjo, kakor tudi onih junakov, ki so zmagovito vkorakali v mili Dubrovnik, donoseči mu ponovno svobodo.« POSEBNOSTI ZA ZIMO: Odeje iz kamelje volne Balonska svila za plašče in športne bluze Velur v modnih barvah za plašče Din 180'- F. KS. SOUVAN MESTNI TRG 24 LJUBLJANA, * Za važna javna dela v banovini Hrvatski je ban dr. žubašič te dni odredil 22 in milijona din kredita. Izvršenih bo 17 večjih zgradb. Tako je nekaj nad 5 milijonov namenjenih za predor pri osušitvi imotsko-bekijskega polja, 4 in pol milijona za zavod in za šolo gluhonemih v Zagrebu, nad 3 milijone za laboratorij zagrebške tehniške fakultete, nad 2 milijona dinarjev za upravno palačo vseučiliških poslopij, poldrugi milijon za novo ljudsko šolo v Vrap-ču pri Zagrebu (prvi obrok), nad 1,200.000 din za gradnje na Savi od Jakuševca do Mičevca in nad 1,800.000 din za regulacijska dela na Muri pri Dekanovcu in Go-ričanah. * 251etnica artiljerijske pod oficirske šole v Cupriji je bila včeraj svečano proslavljena. Mesto je bilo vse v zastavah in iz raznih krajev so se pripeljali gostje in predstavniki. Ministra vojske in mornarice je zastopal inšpektor artiljerije, divizijski general Dragotin Radosavljevič. Pripeljali so se tudi gojenci I. razreda te šole, ki jih je še 12 živih, in je izostal samo eden zaradi bolezni. Oficirski zbor je prve gojence slavnostno sprejel. * Skrajšana cesta od Sarajeva do Splita. Te dni je bila izročena prometu nova cesta od Mokronoga preko Prozora in Rame, ki veže Split s Sarajevom. Nova zveza med obema mestoma je za 45 km krajša od ceste, ki drži preko Livna, Bugojna in Travnika. * Ogromen požar je v torek zvečer razsajal v Požarevcu in ogražal ves severni del mesta. Uničil je 6 vagonov slame, nekaj hlevov in staj in nad 10.000 snopov škopa. Požar je bil viden daleč naokoli, škodo cenijo nad 100.000 din. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen, ker se je pojavil istočasno na treh mestih, docela enako, kakor pred dvema letoma. * Huda avtobusna nesreča zaradi sladkorne repe. Avtobus, ki je obratoval na cesti med Petrovgradom in Novim Sadom, GRENCICA &;i»ES. S. •«!. 22365 od 18-1X19^0 5. i je v sreuo uopoiune zvrnil v jarek. V njem je bilo 16 potnikov. Sedem potnikov je bilo ranjenih m so morali dva jadrno prepeljati v novosadsko bolnico. Ostalim so zdravniki pomagali na kraju nesreče. Nesreča se je zgodila po golem naključju. Avtobusu se je pripeljala naproti neka kolesarka, ki pa ji je ob sladkorni pesi na cesti spodrsnilo in je padla. Da je ne bi pregazil, je šofer krenil preveč na desno. Ker so bila tla spolzka, je avtobus spodrsnil in padel v poldrugi meter globo«, jarek. Pri tem je še udaril ob obcestno drevo, da so se razbile vse šipe. * Dve žrtvi električnega toka. šele nedavno smo poročali iz Vojnika, kako je neko dekle hotelo rešiti psa, prizadetega od električnega toka. O še večji podobni žaloigri poročajo iz Bosanskega Novega: Preteklo sredo zjutraj je šel vajenec čevljarskega mojstra Huseina šehoviča zgodaj zjutraj odpirat delavnico. Spotoma se je spodtaknil ob žico. Ni vedel, da visi od električnega voda, zato jo je dvignil, ali tisti čas je že tudi zavpil in se zgrudil. Krik je čula njegova gospodinja, ki je prihitela in hotela dvigniti dečka, pri tem se je sama dotaknila žice in je z dečkom vred obležala na mestu mrtva. Ljudje so poklicali električarje, ki so napravili red. Komisija je odredila, da se pregledajo vsi električni vodi, da se ne zgodi nova nesreča. 2e preteklo soobto se je pokvaril veliki stroj v električni centrali v Kostaj-nici. Elektrarna napaja Hrvatsko in Bosansko Kostajnico in tako bosta zaradi popravil obe mesti najmanj 14 dni v temi. Petroleja je malo, sveče so drage in tako je prebivalstvo obeh Kostajnic obsojeno na temo, kakor v vojujoči se državi. * Obup ne®rečne predilnič^fce. V Maut-nerjevi predilnici v Gradcu pri Litiji je bila uslužbena predilničarka Marija V reč kova. V podjetje je stopila pred 25 leti, zdaj je dopolnila 42 let- Bila je dobra delavka, poslednja leta pa je začela živčno bolehati. Pred 6 leti se je poročila. Toda pri možu je ostala le kratko dobo. Ker se ji je bolezen slabšala je zapustila moža in je poslej zaradi hudih bolečin v glavi pogosteje obiskovala zdravnika. Zdravnik ji je zapove-dal mir, dal ji je zdravila in naročil domačim, naj pazijo na Marijo Toda na obisku pri svojih znankah je Marija na mah stopila k oknu in ae hotela pognati iz 3 nadstropja. Komaj so jo zadržali. Njena potrtost pa se ni zmanjšala. Te dni je bila na poti k znancem v delavska koloniji Dobravi Spremljali jo je nečak. Ker se je bližal vlak, je nečak pazil na teto. Naenkrat se mu je iztrgala in skočila pod kolesje tovornega vlaka. Bil je grozoten prizor, ko jo je zmrvilo kolesje. S kolodvora so obvestili orožnike, ti pa sorodnike. Komisija je ugotovila takojšnjo smrt, saj je bila glava zdrobljena. Pdkojnica je bila iz Virtove družine v Dolskem. Njena žalostna usoda je vzbudila globoko sočutje s pokojnico ln svojci. * Smrtonosni skok iz četrtega nadstropja. V Beogradu so nekako v modi samomori s skokom v globino. Nedavno se je ubil mlad zaljubljenec s skokom s Kali-megdana. Preteklo sredo pa se je ubil 55-letni delavec Mate Latin, oče dveh otrok. Vrgel se je iz četrtega nadstropja neke palače sredi Beograda. Obležal je nezavesten in je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Mate Latin je bil doma iz okolice šibenika in je bil sluga Kolarčeve restavracije. Zadnji čas je bil močno obupan ln se je.naposled pognal v naročje smrti » Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkcij drž. železnic v Ljubljani razpisuje mesto kontrolnega zobozdravnika in mesto retaksatorja. Pogoji za sprejem so na vpogled pri oblastni upravi. Pravilno kol-kovane prošnje s prilogami je treba dostaviti na oblastno upravo do 15. decembra 1940. * Za propagando tujskega prometa v Sloveniji in na Hrvatskem skrbi prav vzorno revija »Turizem«, ki je pravkar v skupni številki izšla za september in oktober. Objavlja zanimiv članek prof. Frana Violiča o pospeševanju tujskega prometa v Hrvatskem Zagorju, odlomek iz nedavne publikacije univ. prof. Fr. Steleta v Ljubljani »Pečat naše usode«, razpravo Miroslava Pajaliča o fotografiji v službi našega turizma, reportažo Vladimira RegaJlyja »Z veseljem in smehom čez naše Pohorje«, prof. Violičevo poročilo o uspehih letošnjega tujskega prometa na Jadranu, prispevke Vladimira Regallyja »V Rogaško Slatino tudi pozimi na zdravljenje« in »Pesem morja in noči na Sušaku«, poročilo o sklepih turistične konference v Šibeniku in bodrilo Josa Sironiča za izdajo res solidnega turističnega priročnika za našo državo. Naslovno stran nove številke »Turizma«, ki ga urejuje novinar Vladimir Regally, ti- ska pa Narodna tiskarna, krosi slika križ- niške cerkve ln Ilirskega stebra v Ljubljani, tekstni del pa slike Zagreba, Remet pil Zagrebu, Ljubljane, planine Obruča, pohorskih domov in dveh motivov z nove ceste na Pohorje, Hvara, Rogaške Slatine Sušaka in drugih lepih motivov iz naših krajev. Revija »Turizem« zasluži zaradi svoje res okusne opreme vso pozornost naše turistične ja vnesti, saj je naša najboljša turistična revija. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva 5, celoletna naročnina pa stane 100 din. Iz Liubljane u— Ipolit Majkovski razstavlja v Ljubljani. V galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti je priredil jubilejno razstavo svojih slikarskih motivov z jadranske obale akademski slikar Ipolit Majkovski iz Splita, G. Majkovski je že ponovno razstavljal v Ljubljani in si je pridobil širok krog občinstva, ki se zanima za njegove verno izdelane slike z našega večno lepega Jadrana. Zato ne dvomimo, da bo njegova razstava vzbudila tudi tokrat široko zanimanje, tembolj, ker je vstop nanjo prost. Razstava akademskega slikarja Majkov-skega bo trajala od 15. novembra do 1. decembra t. i ln je odprta dnevno od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. n— Akademija JNAD Jugoslavije. Koristno in prijetno bomo združili na nedeljski akademiji z geslom »Pomoč tovarišu«. Zakaj koristno? Ves čisti dobiček je namenjen revnim tovarišem, na sporedu pa bodo nastopili sami mladi ljudje ln jim je s tem dana možnost, da se pokažejo pred javnostjo. Koristiti revnim tovarišem, pomagati mladim ljudem do uspeha! Zakaj prijetno? Zbrali se bomo starejši Jadrana-ši, ostala nacionalna javnost ln mladina, porazgovorill se bomo in pozabavali. V nedeljo ob petih popoldne na svidenje v Trgovskem domu! Po sporedu bo prijetna zabava s plesom. Obleka promenadna. u— Za BafOvo palač0, ki je že zdaj, ko zunanjost še m olepšana, ponos Ljubljane, se seveda zanimajo meščani in deželam Delavci noč in dan pospravljajo zadnje ostanke hotela pri Maliču, dia bodo mogli od nedelje, ko bo mogočna velikomestna trgovina Bat'e slovesno odiprta, dograjen še hodnik v šelenburgovi ulici. Razsvetljava lokala je že zdaj, dasi še ni gotova, kar razkošna. Nad vhodom v trgovino so namestili začasni napis Bat'a, ki se pa ne more uveljaviti, ker ga pobijajo kričeča, bela platna, reklame za razne prireditve; kvarijo pa te reklame tudi vso palačo, ker ne dovolijo očem da bi zajeli vso zgradbo v pogled. Platna razkosavajo palačo na več delov. Ker pričenja palača od vrha doli kazati že svoje dokončno lepo pročelje, ki si ga ljudje z zanimanjem ogledujejo, bi bilo prav, da se take motnje odstranijo. Ljubljana je za lepo palačo lahko hvaležna, prav tako, kakor so ljudje zlasti v teh časih hvaležni za dobro in ceneno obutev. u— Prva Izvedba škerjančeve »Slovenske maše« v Ljubljani bo v nedeljo 17. t. m. v frančiškanski cerkvi ob 9. Skladatelj jo je napisal na besedilo znane Nedvedove maše (K Tebi srca povzdignimo). Maša ima sedem stavkov. Izvajal jo bo barito-nist Mirko Preme lč ob spremljevanju orkestralnega društva Glasbene Matice. Skladatelj škerjanc je za izvedbo v frančiškanski cerkvi napisal še orgelske medigre. u— RazStava kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še tri dni, na kar opozarjamo vse one, ki razstave še niso utegnili videti jo, da si jo ogledajo. Razstava je odprta bd 9 do 18. u— Sentjakobčani otvorijo letošnjo Sezono Jutri ob 20.15 s Senečič&vo igro »Nenavaden človek«. Snov. zajeta iz one sredine, katere problemi kiičeio danes nai-bolj po pravičnejši ureditvi, ie v tem delu prikazana v 6 slikah, ki kakor film tečejo mimo gledalca ter se ga prav vsled svoie iskrenosti in udarnosti globoko doi-mejo. Igra ie skrbno pripraviiena in sodelujejo prve moči odra. V nedeljo ob 20.15 se igra ponovi. Ker ie za pre. stavi izredno zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji. u— Kino Sloga bo predvajal te dni poleg glavnega sporeda še kratek kulturni film: »Salzburg — Mozartovo mesto«. Film nam kaže zanimivosti enega izmed najstarejših nemških mest, katerega glavni del je bil zgrajen v baroku. Dalje vidimo Mozartovo rojeno hišo, ki je zdaj preurejena v muzej, njegove slike iz mladosti m BBB——■ \mm\nt ■■ Danes poslednjič napeta romantična filmska zgodba z ameriškega divjega zapada. OD A C il r C T 17 7 r V glavni vlogi Bob Baker, r A 5 W £ 9 I ML is Kt junaški kovboj-pevec. Kot dodatek: SALZBURG, rojstni kraj znamenitega skladatelja W. A. Mozarta, kjer se prirejajo znani festivali njegovih glasbenih del. KINO SLOGA, tel. 27-30 poznejše dobe. Film spremlja vseskozi Mozartova glasba, tako da je film tudi v tem pogledu zanimiv za ljubitelje glasbe. V spomin na slavnega glasbenika Je zgrajen Mo-zarteum, dom glasbe, kjer prireja mesto Salzburg po vsem svetu znane glasbene festivale. Film je vsekakor zanimiv in vreden ogleda. (—) u— Članstvo Društva slušateljev pravne fakultete si je izvolilo novi odbor: predsednik Mihelčič Franc, podpredsednik Humer Dušan, tajnik Hrašovec Aleksander, blagajnik šusteršrič Mirko, knjižničar Mlsjak Lojze, referent za skripta Tušek Mirka gospodar Urankar Feliks, revizorji: Vilfan Sergij, lipovšek Anton, Majcen Branivoj. u— Kronika nesreč. V bolnišnico so pripeljali 62-letnega občinskega reveža Janeza Javornika. ki si je dal opravka okrog preplašene kobile pri ižanskem konieder-cu Vebru. pa ga je žival nekajkrat prav pošteno udarila s kopitom oo stegnih in v rebra. Njegove poškodbe so precej resne. — 19-letni mehaniški vajenec Bogomir Vidigoj Iz Dravelj je našel nekje star sa mokres, pa ga je iz radovednosti skušal odpreti. Samokres pa ie bil nabit tn se je seveda sprožil ter ie krogla Vidigoia občutno ranila na desni nogi. — Pod voz je padel in obležal z zlomljeno nogo posestnikov sin Franc Klančišar iz Orehovi ce pri Zagorju. — Na posestnikovo ženo Jožef o Hrenovo iz Kompolia pa ie v eo7du padla izpodsekana bukev ter ji prav tako zlomila nogo. u— Tatvine koles. Pazite na kolesa, da vam iih tik pred zimo ne odpelje tat nska roka. Zvonimiria Ronka ie gotovo bridko prizadela izguba skoraj novega kolesa znamke »Torpedo«, ki mu ea ie tat odpeljal izpred hiše na Vodnikovem trgu Kolo ie vredno 1.800 din. — Antonu Ravbar-ju ie bilo ukradeno v Staničevi ulici 1.300 din vredno kolo iste znamke. Inž Zupančiču ie bilo odpeljano 1.000 din vredno športno kolo znamke »Mifa« iz drvarnice v Vošnjakovi ulici V Zvezni ulici je tat odpeljal z nekega dvorišča Josipu Cimer-manu kolo znamke »Tajfun«. Anton Piškur oa ie prijavil, da mu ie bilo ukradeno z dvorišča Novakove gostilne na Zaloški cesti 1.000 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Vitler«. SOKOL Občni zb°r velenjskega Sokola. V soboto je imelo velenjsko sokolsko društvo redni cbčni zbor, ki se ga je udeležilo številno članstvo, zlasti pa sokolska mladina. Starosta br. Tone Kurnik je pozdravil župnega delegata br. dr Kloarja Iz Celja in ravnatelja tukajšnjega rudnika br. inž. Kendo. Nato je v zgoščenih besedah podal pregled društvenega delovanja. Sledila so poročila ostalih bratov ir. se je moglo razbrati da društvo, čeprav majhno lepo napreduje ln je v dobrih rokah. Zlasti je vsem ugajalo poročilo marljivega načelnika br. Igorja Merviča. ki je med drugim navedel, da je društvo pri vseh svojih nastopih na župnih tekmovanjih v tem letu doseglo najlepše uspehe. Tako je vrsta članov zmagala na pomladnem medžup-nem teku čez drn in s trn ter si pridobila časten naslov župnih prvakov v tej športni panogi članice pa ao pri župnih orodnih tekmah junija v Ceiju zasedle prvo mesto v nižjem oddelku in je rudi kot poedinka zmagala s. Kovačeva od domačega društva. Br. dr. Kloar je društvu iskreno čestital k uspehom in poudarii da je ta skupščina ena najlepših, kar se jih je zadnji čas udeležil kot župni odposlanec. Naj bi društvo tudi v bodoče delovalo v smeri, ki si jo je začrtalo in ki je že pokazala tako lepe uspehe. Za novo poslovno leto je bila izvoljena naslednja društvena uprava: starosta br. Kurnik Tone, podsta-resta br. Kramar Franc, načelnik br. Mer-vič Igor, načelnica s. Mlillerjeva Cilka, tajnik br. Megušar Milan, blagajnik br. Bo-zovičar Ivan, matrikar br. Smole Franc prosvetar br. Megušar Milan, gospodar br. Centrih Oto. H koncu se je br. starosta vsem zahvalil za zaupanje, ki mu je bilo tokrat že desetič izrečeno ter je prosil pri- JNAD JUGOSLAVIJA TRG. DOM 17. XI. OB 17. Akadtmlfa - Pomoč tovarišu SPORED PLES BUFFET ADAMIČ BRODWAY novnem Kregarjevem razpoloženju.« (»Slovenec«, 14. oktobra 1939 ) Danes: »Razstavljena detla Sedfeja so kvečjemu študije, pa nič več. V Sedejevih delih srečaš tu Degasovo balerino, ki si zavezuje čevlje, tam je prekrižal v brezdelju roke Picassojev artlst. Harlelrin vodi kanja, ki se je nenadoma znašel v čudnem, nedomišljenem prostoru, ki pa je menda potreben za to, ker ga je pač Francoz tako videl.« Včasih; »Sedej ustvarja povsem v duhu svoje generacije in harmonično veže stare ekspresianistične pridobitve z novimi slikarskimi spoznanji. Figuralna skupina je ritmično porazdeljena po slikarski ploskvi in podprta po veliki barvni kulturi ter osebni noti slikarjevi neposredno vpliva na gledalca. Nekaj sanjavega slovenskega občutja in lirike je razlito preko Sedejevih del...« (»Slovenec« 26. aprila 1939.) Včasih: Stane Mikuž. Danes: Doktor Stane Mikuž. Klub Neodvisnih Zapiski IZ NOVEGA ZVEZKA »LJUBLJANSKEGA ZVONA« V najnovejšem (9—10) zvezku prinaša »Ljubljanski Zvon« izmed člankov, esejev in kritik, ki zavzemajo dobršen del številke, naslednje prispevke: Nadaljujejo se Juša Kozaka »Blodnje za lepoto«. Ta vsebinsko in oblikovno na moč zajemljivi primer izpovedne proze, kakor je imamo v slovenskem slovstvu tako malo, je v novem poglavju posvečen avtorjevemu duševnemu in umetniškemu razvoju ob slovstvenih, glasbenih in likovnih vzorih in izpodbudah. NaUkradena ura« in še nekaj drugih zabavnih dejanj. Ker je naša mladež vsa navdušena za ljubljanskega Gašperčka, se bodo gostovanja ponavljala in smo prirediteljem vsa starši hvaležni 1— Samarijanski tečaj zaključen. Času primeren je bil samarijanski tečaj, ki so ga priklicali v življenje naši gasilci. V tečaj se je prijavilo precej naših žena in deklet in je trajal več tednov, predavali pa so naši zdravniki in voditelji našega gasilstva. Ob zaključku so bili izpiti, ki so dokazali da se je naše ženstvo z vso resnostjo oprijelo dela. Izpit so napravile vse tečajnice, nekaj je bilo tudi odličnih ocen. V kratkem bo strokovni tečaj za gasilce. i— Za dobro tn ceneno sI°vensko knjigo. Te dni bodo dotiskane knjige Vodnikove družbe. Vsak član bo prejel za bore dvajset dinarjev štiri lepe, izvirne slovenske knjige. Kdor se še ni prijavil za člana Vodnikove družbe, naj to stori takoj. V Litiji je poverjenica gdčna. Fani Jerebova, v Šmartnem pa g. Maitin Adamčič. Rok poteče te dni, potem bo prepozno! Iz Trbovelj t— Trboveljski podružnici CMD sta se v nedeljo potrudili oo vseh svojih močeh, da tudi v našem industrijskem središču izvedeta nabiralno akcijo čim uspešnejše. Na žalost odziv ni bil tak kakor se ie v tako velikem kraju upravičeno lahko pričakovalo. Nabralo se je od 15.000 prebivalcev le okrog 1200 dinarjev, vsota, ki je sicer tudi lep prilog k skupni zbirki, a bi morala biti vendar dosti višja, če bi bil marsikateri dodal vsaj skromen dinar ali pol. Danes pač berači pri svojih pohodih, ki jih sistematično vršijo zlasti pri nas brez vsake kontrole, naj že so potrebni ali ne. eotovo zberejo za sebe lepše vsote. Ce upoštevamo visoki narodni in kulturni namen nabiranja tega prepotrebnega narodnega novčiča. se moramo res vprašati. odkod pri nas tako nerazumevanje in taka mlačnoet. Pri akciji so v Trbovljah sodelovali s hvalevredno vnemo gg- Mi-slej Josip. Feštanj Franc. Anton Osterc, ravnatelj meščanske šole. Julij Novak, učitelj, učiteljice gdč. Ruža Davidova. Olga Cotarjeva. Tončka Cargova. Mariia Jtt-govičeva in Tončka Ramovževa. Med sodelavci smo pač pogrešali še mnogo oseb. ki bi bile zbirko lahko podprle s koristno iniciativo Skoda, da obče narodna stvar pri nas najde tako malo razumevanja! Nabirala ie naša vrla mlad'na. Vsem nabiralcem nabiral kam in plemenitim darovalcem iskrena hvala! R I Petek, 15. novembra. Ljubljana: 7.00: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11.00: Šolska ura: Od Ljubljane do Ohrida (g. J. Janežič). — 12.00: Šopek naših pesmic (plošče). 12.30: Poročila, objave, napovedi — 13.02: Vesel spored radijskega orkestra. — 14.00: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. — 18.00: Ženska ura: 2ena in socialno zavarovanje (gdč. Marija Penca). — 18.20: Operetni odlomki (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19.00: Napovedi poročila — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Izseljenski kotiček (g. Jožo Rozman). — 20.00: Večer klasične glasbe: Sodelujejo gg. Ali Dermelj (violina), F. Matheis (viola) in radijski orkester. — 21.15: Veseli trio. — 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Beograd 20.40: Simfonični koncert — 22.00: Modema glasba. — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Koncert solistov. — 20.00: Simfonični koncert — 22.10: Komorna glasba. — Praga 19.30: Veliki orkester, zbor in solisti. — Sofija 19.50: Operni prenos. — 22.00: Plesna muzika. — Berlin 19.20: Veliki in mali orkester ter solisti — 21.10: Lahka glasba. — Rim 19.50: Violinske in klavirske skladbe. — 20.15: Zvočna igra. — 22.10: Lahka glasba. Gospodarstvo v# at ' K vprašanju obveznega mešanja psemcne moke s koruzno Izvajanje uredbe © ®hi in industrijskih aprovizacijah Prva seja posvetovalnega odbora za pospeševanje isBilnstrile In obrti pri trgovinskem ministrstvu vcw&j uupoidne je ona v »eiiKi dvorani Industrijske zbornice v Beogradu prva seja posvetovalnega odbora za pospeševanje industrije ln obrti pri trgovinskem ministrstvu. Seji je predsedoval trgovinski minister dr. Ivan Andres. Razen članov posvetovalnega odbora je bil na s^ji navzoč tudi pomočnik trgovinskega ministra dr. Sa^a Obradovič. Sejo je otvoril minister dr. Andres, ki je pri tej priliki dejal: Državni zavcc za pospeševanje industrije in obrti je v 20 letih svojega obstoja podvzel številno Utcije, ki so bile brez dvoma koristne. Njegova dclJ»vno«t zlasti glede iz bnzoc tako potrebnega strokovnega ose >ja bi se mogla razviti z večjim razmahom in poletom, če bi obstojal tesnejši stik med tistimi, ki so zavod vodili in zastopniki prizadetega gospodarstva. Ta nedostatek sem poskušal popraviti z odlokom q ustanovitvi posvetovalnega odbora za pospeševanje industrije in obrti. Zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrti predvideva tak svetovalni odbor kot pomožni organ. Po določbi pravilnika ima odbor nalogo: 1. da proučuje vprašanja, ki se nanašajo na pospeševanje Industrije, obrti in delavnosti doma po hišah ter predlaga trgovinskemu ministrstvu primerne ukrepe za pospeševanje teh gospodarskih panog; 2. da stavlja predloge za organiziranje strokovnih obrtniških tečajev, državnih, samoupravnih in zasebnih; 3. da ocenjuje strokovne knjige in publikacije, namenjene izpopolnitvi in napredku industrije ter obrtništva. Stalni stik med posvetovalnim odborom in uradniki, ki vodijo zavod, bo omogočil plodnejše delo te ustanove v bodoče ln njeno prilagoditev resničnim potrebam naše industrije in obrti. Odbor je nato prešel na dnevni red. Ravnatelj državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrti dr. Ljubica Olič ie nato vodil sejo, ki se je nadaljevala tudi popoldne. Gospodarske vesti — Ustanovitev odseka za uravnavajo kmetijsko gosp°darstvo in prehrano pH banski upravi. Poleg že ustanovljenega ba-novinskega prehranjevalnega zavoda se z današnjim dnem ustanovi pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave poseben odsek za kmetijsko gospodarstvo in prehrano, in sicer kot šesti odsek tega oddelka. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč v sporazumu z ministrom za notranje pcsle izdalo na osnovi § 20. zakona o banski upravi dne 4. junarja 1940 rešitev, s katero se pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave ustanavlja ta poseben odsek za uravna vano kmetijsko gospodarstvo in prehrano Glede na to rešitev in na osnovi §§ l.t 5. in 20. zakona o banski upravi je ban odredil, da začne novo ustanovljeni odsek poslovati s 15. novembrom. S tem dnem preidejo vsi posli dosedanjega referata za uravnavano kmetijsko gospodarstvo pri odseku za poljedelstvo in živinorejo, kakor tudi vsi posli nadzorstva nad ustanovami za organizacijo in pospeševanje kmetijstva v pristojnost novega odseka, medtem ko bo odsek za poljedelstvo in živinorejo vršil od tega dne posle pospeševanja poljedelstva in živinoreje izven strogo organiziranih celot. = Nova dodelitev jedilnega olja za oddajo potrošnikom in sklepi glede bučnega olja. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister odobril za november in december za oddajo 120 vagonov jedilnega olja za potrebe prebivalstva. Ob enem poročajo, da je bila tam konferenca interesentov glede razdelitve bučnega semena tvorni -cam olja v banovini Hrvatski in dravski banovini. Od skupne količine 253 vagonov bodo dobili predelovalci na Hrvatskem J.3 odstotkov, predelovalci v Sloveniji pa 90.7 odstotkov. Presežki preko količine 253 vagonov pa se bodo razdelili po ključu, ki velja za razdelitev sončničnega semena. Na konferenci je bilo končno sklenjeno predlagati, naj se določi cena bučnemu olju v nadrobni prodaji na 25.30 dinarjev za liter (brez trošarine). Sklepi konference bodo predloženi trgovinskemu ministru v odobritev. — Trgovinski register. Pri tv. Josip Pauer, Braslovče, je vpisana sprememba besedila fir me v Pauer Josip, lastnik Maršič Riko (obratni predmet odslej: trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom z deželnimi pridelki na debelo in drobno, s sadjem, hmeljem in zaklanimi svinjami ter izvoz). — Pri tvrdki Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar v Libiji pri Mozirju s podružnico v Letušu sta izbrisana zaradi smrti družbenika Alojz Goričar in Franc Podbrežnik, vpisana pa je Fani Goričarjeva, tovarnarjeva vdova; družbo zastopa družbenik Fortunat Remše, tovarniški ravnatelj. — Pri tvrdki Lesna industrija »Vintgar« družbi z o z. v Ljubljani je izbrisan poslovodja dr. Franc Spiller-Muys, vpisan pa poslovodja Jože Zupančič, učitelj iz Litije. — Tvrdka Špedicija »Eksport«. Erna Suša, je prenesla se-Jež iz Ljubljane na Rakek. — Pri tvrdki »Triglav«, industrija perila in obleke J. Olup in sin v Ljubljani je vpisan izstop javnega družbenika Josipa Olupa star., zaradi česar je prenehala javna trgovska družba in se besedilo firme odslej glasi »Triglav«, industrija perila in obleke Z. Olup. — Pri tvrdki »Zora« tvornic! konfekcije, družbi z o. z. v Mariboru je vpisan kot poslovodja Ludvik Schreiber, tovarniški ravnatelj. — M°žn°st ponovne uvedbe klirtnga % Rumunijo. Iz Beograda poročajo, da je dosežen z Rumunijo načeta! sporazum, po kar terem bodo ob koncu novembra pogajanja za sklenitev novega gospodarskega in plačilnega sporazuma med našo državo ln Rumunijo. Verjetno je, da bomo pri tej priliki sklenili z Rumunijo zopet klirinški sporazum, ker je Rumunija stavila predlog, da nam dobavlja nafto proti kompenzaciji v blagu, medtem ko moramo sedaj nafto plačevati z devizami. — Cena bakru na domačen trga. Ix Beograda poročajo, da je z družbo borskih rudnikov dosežen sporazum glede prodajne cene za baker, ki je potreben na domačem trgu. Borska družba bo baker prodajala vsem domačim potrošnikom po enaki in stalni ceni. Borze 14. novembra Na zagrebški in beograjski borzi je prišlo danes do prometa v grških bonih in sicer v Zagrebu do 43 in v Beogradu po 42. Nadalje je Beograd zabeležil promet v grških bonih oo 52.08. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo pri mlačni tendenci za Vojno Škodo povpraševanje po 445 (v Beogradu je bil zabeležen tečal po 445.75 — 447). Do prometa ie prišlo le v delnicah Trboveljske oo 350 — 352.50. DEVIZE Uubliana. Oficielni tečaji: London 175.15 — 178.35. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61 — 219.81. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Curih. Beograd 10. Pariz 9.75. London 17.1250. New York 461. Milan 21.7750. Madrid 40. Berlin 172.50 ' EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 den.. 4®/o agrarne 55 den.. 5% severne agrarne 52.50 — 53. 6°/o begluške 78 bi.. 6% dalm. agrarne 71 b!.. 6°/o šum?ke 71 bi.. 7°/o stabiliz. 95 den.. 7°/o invest. 98 den.. 7% Seligman 101 den., 1% Blair 95.50 den.. 8°/o Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 6450 bi.. PAB 192 den.. Trboveljska 350 — 355 (350 — 352.50) Se-čerana Vel. Bečkerek 675 den- Oceania 700 den. Beograd. Vojna škoda 445.75 — 447. 4V« agrarne 58 den., 4% severne agrarne 52.25 —53 (52.50). 6°/o beglnške 77 den.. 7% dalm agrarne 69.75 — 70.25. 6% šumske 69.25 — 70 7®/o invest 99 50 den.. 7®/o Seli?man 100.50 den.. 7% Blair 94 75 — 94.50'91 75), 8°/o Blair 100.50 — 101 Narodna banka 6500 den PAB 192 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chieago. 14. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 88J75. za maj 87.875. za julij iS.75; koruza: za dec. 63.25. za maj 64.50. za iulil 64.75. „ 4. NOvo^ad^ka blagovna b°rza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 315 — 317. Rž: baška 332.50 — 335; ban. 330 — 332.50. Ječmen: baški in sremski 335 — 337 50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza, baška sušena par. Indjija 268 — 270; par. Vršac 266 — 268. MoKa: franka mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč, >0« 620 - 640; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in VTeč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 427 50 — 432.50. Odpusti delavstva v tovarni papirja pri Radečah Radeče, 14. novembra. Tovarna papirja »Bratje Piatnik« na Njivicah pri Radečah je začel odpuščati delavstvo. Tovarna, ki redno zanosi je okrog 180 delavcev, je zaradi ratio. aliza-cije svojega obrata odpustila do seda i 29 moči. Med delavstvom ie nastal pop ah, če bo vodstvo še prisiljeno zm mjšat; štev lo zaposlenih. Ni prijetno ostati brez zaslužka ravno v nastopajoči zimi in ob toliki draginji Vendar pa skuša vodstvo tovarne pri odpuščanju ravnati čim bolj socialno in odpušča v prvi vrsti tiste, v katerih družini služi še kak drug član: tako: če sta uslužbena mož in žena. ie enemu odpovedana služba. Prebivalstvo upa. da vodstvo tovarne ne bo prisiljeno k nadaljnjim odpustom S tem bi bile zlasti hudo prizadete siromašne oko iške vasi. kamor iz tovarne doteka edini zaslužek. — Kupna moč tukajšnjega prebivalstva se bo pokazala v ponedeljek 19. t m., ko bo v Radečah živinski in kramarski sejem. Iz Kočevja k6- Pevski koneert. V soboto zvečer bo pod okriljem Narodne čitalnice v Kočevju koncertni večer Akademskega kvinteta iz Ljubljane. Na sporedu bodo narodne in umetne pesmi slovenskega in drugih slovanskih narodov. Koncert bo v kinodvora-ni. Naj nihče ne manjka! S tehniške srednje šole na univerzo Ali bodo diplome priznane izven banovine Hrvatske ? Iz Celja e— Sokolska božičnica. Sokolsko društvo Celje-matica se obrača na roditelje • prošnjo, da bi po svoji mladini, ki obiskuje telovadbo dece ali naraščaja, poslali njihovim vaditeljem ali vaditedjicam ob priliki telovadne ure razpoložljivo odvišno obleko in obutev. Storili bi s tem plemenito delo, ki bi darovalcev ne prizadelo, obdarovane pa navdalo s prijetno zavestjo, da mislimo in skrbimo zanje in si prizadevamo omiliti njihovo stanje. Kdorkoli je v srečnem položaju, da more pomagati, naj se odzove klicu pomoči potrebnih. Sokolsko društvo Celje-matica se dobrim srcem v imenu svojih revnih mladih pripadnikov najtopleje priporoča. PLESNE VAJE DATŠ v soboto — velika dvorana — Narodni dom e— Akademijo Jadranske straže, ki je, kakor smo že poročali, dosegla velik uspeh, bodo ponovili v nedeljo 17. t. m. ob 16.30 v celjskem gledališču. Opozarjamo vse one, ki akademije še niso videli, da obiščejo v nedeljo gledališče, da se ob petju, telovadbi, baletu in prizorih naše mladine navdušijo za lepoto, bogastvo in vrednost naše svobodne domovine. Cene za to akademijo so nizke. Vstopnice so v predprodaji v Goričar jevi knjigarni, čisti dobiček akademije je namenjen celjskim dijaškim kuhinjam. e— Zbor društvenih in četnih prosvetar-jev celjske sokolske župe se prične v nedeljo 17. t. m. točno ob pol 9. dopoldne v Narodnem domu v Celju. ŽPO vabi vse brate in sestre, da se ta dan udeležijo tudi skupnega kosila. e— Družbi sv. Cinia in Metoda sta darovala v nedeljo ob priliki poročne gostije v Perčevi gostilni v Gaberju gg- Stane Bizjak in trgovec Alojz Drofenik po 100 din. e— T°variša je °kraOel. Celjska policija je aretirala 171etnega delavca Franca P. iz škofje vasi pri Celju, ki je bil zaposlen pri gradnji ceste št. Vid — šoštanj in je tam ukradel nekemu delavcu suknjič. Are-tiranca so izročili sodišču. e— Starešinska organizacija »Sloge« priredi 11. januarja 1941. VI. akademski ples. e— Svoji sestrici je odrekal dva prsta. Na Zg. Ponikvi pri Veliki Pirešici je posestnikov sinček Ivan Jelen v sredo po nesreči odsekal svoji 18 mesecev stari sestrici Mariji s sekiro levi kazalec in sredinec. Otroka so oddali v bolnišnico. e— Dve nesreči. Včeraj je padel lSletni zvaničnikov sin Bogomir Zagradišnik z Brega pri Celju tako nesrečno, da si je poškodoval tilnik. V rudniku v skalah pri Velenju se je v ponedeljek ponesrečil 15 letni ključavničarski vajenec Ivan Ribič s Pesjega. Pri delu ga je zgrabil stroj za desno roko in mu zmečkal tri prste. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. h Maribora a— Strelski odsek Sokolskega društva Maribor III. Krčevina—Košaki priredi v nedeljo, dne 17. novembra ob 15. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru svojo čajanko, pri kateri se bodo razdelila darila tekmovalcem društvenih strelskih tekem. Naprošajo se vsi prijatelji, osobito člani raznih strelskih oasekov in družin, da posetijo to prireditev. Zdravo! a— Na spl°šno željo občin^H-a, ki ni pri zadnjih predstavah zaradi popolnoma zasedene dvorane dobilo mesta, se v krčevinski osnovni šoli ponovi veseloigra »Dve nevesti« v soboto, dne 16. novembra ob 20. uri. Priredita Sokolsko društvo Maribor III. ter občinski odbor Rdečega križa v Košakih. Kakor je iz splošne kritike posneti, sta prvi predstavi izborno uspeii in so gledalci v vsem prišli na svoj račun. a— Slikarsko razstavo pripravlja Mariborčan Rene Nerat. Razstavil bo olja. tem-pera in akvarele z motivi iz Italije, Španije in Francije. a— Smrt znanega Marib°rčana. V Vrtni ulici štev. 8 je preminil sodavičar Henrik Senekovič, star 65 let. Pokojni je bil v Mariboru znana oseba, svojčas je bil tudi član mariborskega mestnega sveta. Pokopali ga bodo jutri v soboto ob pol 16 uri. Svojcem naše sožalje! a— Otvoritveno propagandno planinsKo predavanje, ki jih vsako leto organizira marljiva pcdružnica SPD, je bdlo predsnoč-njim v polni dvorani Ljudske univerze. Uvodno pozdravno besedo je spregovoril v imenu majib. podružnice SPD g. L. Z o r-zut, ki je sporočil program propagandnih predavanj, nakar je povzel besedo novinar g. Karlo Kocjančič iz Ljubljane, ki je v klenih, poučnih in strokovnjaških izvajanjih očrtal najpreje tehniko in možnosti barvanega filma ter hkrati pokazal serijo krasnih posnetkov. V drugem delu svojega izredno zanimivega predavanja pa je posvetil posebno pozornost prelepi planinski flori in pričaral pred oči hvaležnih poslušalcev slike najlepših, najkrasnejših cvetk z naših visokih planin. Za svoja izvajanja je bil deležen toplega priznanja številnega občinstva. a— Kar trije vedeli gOsp°dje bodo nastopili drevi v Ljudski univerzi: urednik »To-tega lista« B. Podkrajšek, pisatelj Ivan Rob in Milčinski Ježek. a— V prid revni rastni ded bo 17. t m. ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma dobrodelna akademija, ki io prirejajo ženska društva v Mariboru. a— Čigav je zlat pOrOfini prstan. Na Koroški cesti je bil najden zlat poročni prstan z vgraviranima začetnicama L. V- in datumom 21. V. 1938. Lastnik ga dobi pri policiji. — Pred poslopjem banov, hranilnice pa so našli ročno torbico, v kateri je bilo nekaj gotovine. Lastnica naj se zglasi na policiji. a— Nepojasnjena us<>da p°begle žene In sina. Mehanik Janko Menhard je zelo zaskrbljen zaradi nepojasnjene usode svojf 291etne žene Jelke, ki je pred 10 dnevi odšla s svojim 131etnim sinom Milanom neznano kam Zadevo je sporočil policiji ki poizveduje sedaj za ženo in sinom. a_ AmacOnka z nožem v rokah strahu je okolic0. Precej razburljiv dogodek se ie pripetil na Obrežni cesti v Studencih. Pojavila se je od nekod 461etna Avguština P.. ki je z nožem v rokah razsajala po nekem dvorišču. Nato je navalila z nožem na Elizabeto Kolnikovo. ki je komaj ušla bojeviti amaconki. Red so morali vzpostaviti stu-denški orožniki. Pri zaslišanju je izpovedala, da ničesar ne ve, kaj je počenjala, kor je bila preveč pijana. Orožniki so jo prijavili sodišču a_ Gnezdo nemorale so odkrili studen- ški orožniki na stanovanju nekega moške ga v Studencih. Zvabljal je k sebi nedorasla dekleta s pomoč jc slaščic in denarja. Zadeva je vzbudila mnogo ogorčenja pri starših in vsem prebivalstvu. Preiskava se nadaljuje. Po informacijah iz Beograda bo s 1. decembrom uvedeno obvezno mešanje pše-nične krušne moke s koruzno moko, pri čemer bo to razmerje določeno tako, da bo nova enotna krušna moka vsebovala V* pšenične in V« koruzne moke. Glede na to vest opozarjajo v strokovnih krogih na okolnosti, ki bi mogle ne samo kvarno vplivati na kvaliteto kruha, temveč bi lahko imele dalekosežne posledice, zlasti v z\ezi z izredno pokvarljivostjo in nestal-nostjo mešanice pšenične in koruzne moke. Znano je, da se pšenična moka pomešana s koruzno moko ne drži, četudi bi bila koruzna moka povsem suha. Naravno sušena koruza je sposobna za mletje komaj mesca aprila. Vse dotlej pa vsebuje toliko vlage, da se le težko melje. Glede na veliki odstotek vlage pa se nabasana v vreče že v dveh do treh dnevih povsem pokvari, tako da postane neužitna celo za živali. Ker imajo le redko kateri mlini sušilnice za koruzo odn. primerne prostore za konzerviranje koruzne moke, nekateri mlini pa se z mletjem koruze v obče ne bavijo ir nimajo niti primernih strojev, bi bilo mešanje koruzne moke s pšenično v samih mlinih nemogoče in praktično neizvedljivo; v večini mlipov ne bi bilo primerne koruze moke. v nekaterih mlinih pa sploh ne bi imeli nobene koruzne moke na razpolago. Razen tega bi se tako mešana moka redno pokvarila prej. preden bi prispela do potrošnikov. V taki moki ne bi mogli imeti zalog niti za 8—14 dni, potrošniki, predelovalci in trgovci pa si ne morejo dnevno nabavljati sveže moke. Tudi pekovski strokovnjaki ugotavljajo, da je peka kruha iz mešane koruzne in pšenične moke nemogoča, ker bi bil kruh neokusen in slab, in bi se hitro pokvaril. Pač pa se da peči kruh iz mešanice pšenične in koruzne moke, če se moka meša neposredno pri peku samem. Koruzna moka se mora namreč, preden se zmeša s pšenično, posebej in sama za sebe popariti s kropom. Tako poparjena koruzna moka se da mešati s pšenično moko ter pre-mesiti v testo, ki da dovolj okusen in stanoviten kruh. Glede na ta dejstva ne kaže uvesti prisilno mešanje pšenične krušne moke s koruzno moko. pač pa se lahko predpiše, da peki sami mešajo pšenično krušno moko in koruzno moko neposredno pred peko v predpisanem odstotku in da pečejo mešan ošenično-koruzni kruh. Mešanje v mlinu tudi zaradi tega ne bi bilo umestno, ker si potem nihče ne bi mogel kupiti pšenične krušne moke, ki se glede a visoko ceno bele moke danes uporablja tudi za kuho. Mešanica koruzne in pšenične moke pa bi b la za kuho neprimerna. Pozornost bi bilo treba posvetiti tudi kmečkemu mletiu. Ze sedanji predpisi ne ustrezajo potrebam kmečkega prebival- i stva. Ce bi morali sedaj še k moki kmečke i plenice primešati koruzno moko. bi nastale j nedogledne posledice. Ce bi samo posa- ' V zadnjem času sta bili izdani dve važni uredbi, ki urejujeta skrb nekaterih občin , skin uprav in večjih industrijskih podjetij | pri preskrbovanju prebivalcev s hrano in ; kurivom. Predpisana je ustanovitev posebnih uradov za preskrbovanje pri večjih občinah, z isto uredbo pa so dobila podjetja z nad 50 deiavci dolžnost, da v lastnem delokrogu ustanovijo potrošniške zajedni-ce za svoje delavce in nameščence. S tem je mreža ustanov za preskrbovanje prebivalstva z živili pojačana in izpopolnjena. V Sloveniji je približno 250 obratov, ki izkazujejo nad 50 delavcev, in je v teh obratih zaposlenih približno 30.000 oseb. Gospodarske zbornice so pristojna ministrstva s posebno spomenico opozorile na težave, ki jih ta uredba prinaša., in na ovire, ki'jih imajo podjetja pri izvajanju te uredbe, odnosno pri ustanavljanju potrošniških zajednic. Naloge občinskih uradov Ln potrošniških zajednic so velike, želeti je, da bi občanski uradi in gospodarska podjetja pokazala vso dobro voljo, da uresničijo težnje, ki so vsebovane v uredbi. Prehrana prebivalstva bo najbrže vedno težavnejša in lahko se pojavijo neprijetnosti, ki jih bo težko odstraniti. Danes je treba razpoložljiva denarna sredstva v prvi vrsti uporabiti za nabavo potrebnih količin živil, šele v dmgi vrsti je sredstva uporabiti za druge občinske potrebe, ali potrebe gospodarskih podjetij. Gospodarska podjetja gotovo niso vsa v položaju, da organizirajo zahtevane zajednice Pred vsem to velja za podjetja, ki imajo svoje obrate raztresene in delavci ne stanujejo na ozkem prostoru. Oči t no pa je namen uredbe »amo ta, da ima vsako podjetje svojo potrošniško zajednlco odnosno več podjetij svojo skupno zajednico; uredha hoče v prvi vrsti podjetja pritegniti k fi-nansiranju prehranhene akcije predvsem občinskih prehranbenih uradov. Ona podjetja, ki niso v položaju da organizirajo lastne zajednice, bodo mogla v sodelovanju z občinami izvršiti to, kar od njih uredba zahteva. Uredba o preskrbovalnih ustanovah sicer določa, da bo kmetijski minister v sporazumu z ministrom za notranje posle, s trgovinskim ministrom in ministrom za socialno politiko predpisa) natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe; navzlic temu pa določa, da mora vsako gospodarsko podjetje, ki zaposluje več kakor 50 delavcev, v 10 dneh, ko stopi ta uredba v veljavo, ustanoviti svojo potrošniško zajednico. Ker je uredba stopila v veljavo 9. t. m., preteče ta rok že 19. t. m. Ta rok je gotovo prekratek in zlasti tudi ne upošteva, da še niso izdana podrobiejša ravo-d'la. V tej zvezi je zlasti važna tudi določba, da sme banska uprava na predlog inšpekcije dela postaviti ob stroških podjetja komisarja pri privatnem gospodarskem podjetju, ki ue ustanovi potrošn ike zajednice za svoje delavce in nameščence v določenem roku, ali če potm^iSka za-jednica ne upravlja pravilno njej poverjene naloge. Tak komisar ima oal ;go ustanoviti potrošniško zajednico in voditi njeno poslovanje. mezni mlini mleli točno po predpisih, bi kmetovalci dali mleti žito še v večji meri kakor sedaj pri onih mlinih, ki se ne drže predpisov in meljejo tako, kakor to kdo žel L Znano je, da uporablja slovenski kmet za Kruh rž, koruzo in ajdo, medtem ko seje pšenico predvsem za belo moko. 2e sedaj te cvje, da bodo kmetje opustili sejanje pšenice, češ da svojega pridelka ne morejo izkoristiti tako, kakor jim to prija in kakor jim nalaga gospodarska nujnost in struktura podeželskega življenja. Mahinacije vojvodinskih mlinov Beograjski listi poročajo, da so vojvodinski mlini intervenirali preko Združenja' mlinske Industrije v Beogradu na mero-dajnih mestih, da bd se mletje pšenicc dodelilo predvsem onim mlinom, ki leže v pokrajinah, kjer je bila pšenica pridelana. Z drugimi besedami, mlini, včlanjeni v Združenju mlinske industrije v Beogradu, zahtevajo, da bi oni sami Izmleli praktično skoraj vso pšenico. S to zahtevo odrekajo vsem ostalim mlinom, njih nameščencem in delavcem, pravico do eksistence. S tem bi bil podan privilegiran položaj mlinarstva v Vojvodini. Ker bi morali vsi ostali mlini prej aM slej likvidirati, bi nastal položaj, da bi bila oskrba države z mlevskimi Izdelki odvisna od mlinske industrije v žitorod-nih krajih. Na dalekosežne in nepopravljive posledice take odvisnosti ne samo iz gospodarskega in socialnega, temveč tudi iz narodno obrambnega vidika so ostali mlini že opozorili merodajne činltelje ob drugih prilikah, ko so vojvodinski mlini prihajali s sličnimi zahtevami Istočasno zahtevajo vojvodinski mlini, da se brišejo vse doslej izrečene kazni po uredbi o preskrba prebivalstva in vojske s kruhom. Država naj torej naknadno sankcionira nepravilnosti, ki so se dogajale in naj se odpusti in črta kazni onim, ki so si z nedopustnimi mahinacijami pridobivali materialne koristi in so s tem škodovali na najbolj nelojalen način drugim mlinom, Id so se vestno in točno držali predpisov in so bili zaradi tega najobčutnejše prizadeti. To zahtevo vojvodinskih mlinov je treba najodločneje odbiti, ker bi vplivalo demoralizujoče v pogledu spoštovanja zakonov, zlasti v sedanjih časih pa je treba strogo paziti, da se najtočneje izvajajo zakonski predpisi in da se izrekajo naj-sitrožje in eksemplarične kazni, če pa to ni mogoče naj se predpisi spremene, da bodo v potai meri ustrezali potrebam države in naroda in da bodo sami onemogočali vsako brezvestnost in izigravanje. Ce se urefba o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom ne bo spoštovala in če bodo nekateri mlini mleti po svoje in kakor je njim v prid. kar z zahtevo po amnestiji sami priznavajo, potem bo onemogočen obstoj onim, ki hočejo bnti pošteni in poslovati strogo po predpisih. Dvoje ali več gospodarslun podjetij v istem kraju sme sporazumno ustanoviti skupno potrošniško zajednico za delavce ir nameščence, če to odobri uonivno obla-stvo pive stopnje. Za ustanovitev take skupne potrošniške zajednice, ki jo mcia šele odobriti oblastvo, je prav tako lOdnev-ni rok mnogo prekratek. Marsikatero podjetje tudi nima takoj na razpoiago primernih prostorov ali pa nima med svojimi uslužbenci primerne osebe, ki bi vodila zajednico. CJredba sicer določa, da si morajo potrošniške zajednice o pranem času preskrbeti le potrebne količine krušne rnoke. oziroma pšenice in koruze, ter drv oziroma premoga za delavce ta nameščence in njihove rodbine, toda banska oblast sme to obveznost raztegniti tudi na mast, olje, fižol, krompir in sladkor. Morda bo marsUiteremu podjetju kazale Ua v zvezi z ustanovitvijo take zajednice stopi v stike s posameznim trgovcem, tako glede nabave blaga, kakor tudi glede vsklr.diščenja in odaaje določenih količin delavcem in nameši-ncmi Obratno z glavnico za to p-'S'o van je mora seveda dati na razpolago podjetje. Zajednico vodi po uredbi posebna uprava. ki ji določi podjetje predsednika in kamor spada starešina delavskih zaupnikov; poleg teh pa morajo biti v upravi tudi po dva do štirje člani izmed delavcev in nameščencev, "ki jih določi predsednik. Podjetja kjer že obstoain struge delavcev in namežčoncev. niso zavezana •j!,tanoviti potrošniško z-jei.Vco. Le če je znatno število delavcev Ln nameščencev izven zadruge, sme barska uprava odrediti. da se ustanovi potrošniška zajcdnica zaradi preskrbe delavcev in name5čencev ki niso včlanjeni v zadrugi. Ge pa so pri posameznih podjetjih delavska in n?mc-ščenska konzurrma društva, morajo le-ta svoje poslovanje spraviti v sklad s predpis: te uredbe. Glavni namen uredbe je ta da občinski uradi in eosnodarska pod->"-'■». n ornvem času preskrbe potrebne k^r^l-e živi!. Napačna bi bila politika sukcesivnega pre-skrbovan-a teh potrebščin. More priti čas, ko bo potrebščin na trgu zmanjkalo, živila je treba pravrčasno splaviti v široke decentralizirana skladišča in tudi na domove občanov, odnosno delavcev in lame-ščencev. Za gospodarska podjetja je misel o preskrbi delavcev z zadostno količino živil zato laže izvedljiva, ker morejo podjetja živila dati na kredit in zneske odtegniti od delavskih zaslužkov. Občine bodo imele težave pri nabavi denarnih sredstev, kajti posojila pri direkciji za prehrano ali drugod ne bodo takoj na razpolago ali pa ne bodo dosegljiva v zadostni višini. Marsikatero gospodarsko podjetje pa ima možnost. da v svojem delokrogu primerno fi-nansira prehranbeno politiko. Mislimo, da spada k nalogam in dolžnostim banovin -skega prehranbenega zavoda dolžnost, koordinirati prizadevanje občin in gospodarskih podjetij glede preskrbe prebivalstva K osnovnim dolžnostim tega zavoda pa spada, preskrbeti vse sreze v banovini s pravočasno in z zadostno množino življenjskih potrebščin. O vprašanju sprejema absolventov tehniških srednjih šol na domače tehniške fakultete je »Juti o« v tekočem šolskem letu prineslo že tri poučne članke. V poslednjem z dne 1. VI. 1940 smo razbrali dopis ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, katera je prejela odgovor na svojo znano resolucijo o strokovnem šolstvu, da je ministrstvu trgovine in industri je o tem vprašanju predložen obširen referat in da so razen tega pri ministru prosvete in pri glavnem prosvetnem svetu napravljeni koraki v svrho. da se to vprašanje čim prej r<;ši v prilog absolvente tehničnih srednjih šol. Slične članke so prinesli vsi ostali večji jugoslovenski dnevniki (»Politika«, »Novosti«), Zaključek članka se je glasil: Torej utegne vendar tudi mrtvi paragraf zakona o tehničnih srednjih šolah po osmih letih končno priti do veljave Upajmo, da še pred začetkom prihodnjega šolskega leta. V vseh dnevnikih banovine Hrvatske z dne 14. oktobra 1940 smo zasledili sledečo uredbo: Absolventi tehniških srednjih šol banovine Hrvatske se lahko vpišejo na teh- niško fakulteto. Kraljevski namestniki so na predlog bana dr. šubašiča predpisali uredbo o vpisu absolventov tehničnih- srednjih šol na zagrebško tehniško fakulteto. Ta uredba se glasi: Izvzemši § 32 zakona o univerzah se lahko za redne slušatelje zagrebške tehniške fakultete vpišejo absolventi tehničnih srednjih šol s področja banovine Hrvatske, in to samo na odgovarjajoče odseke, katere so absolvirali na tehnični srednji šoli. Z bansko uredbo bodo predpisani pogoji sprejemnega izpita. In tako so se lahko že v letošnjem zimskem semestru vpisali mnogi absolventi, ki bodo po prvem semestru že lahko opravili diplomski izpit v treh predmetih. Nastane vprašanje: ali je mogoče pričakovati, da se diplome, pridobljene v eni banovini ne bodo priznavale v drugih banovinah kraljevine Jugoslavije, ali pa, da bi pripadniki ene banovine uživali večje pravice v skupni domovini? Prizadeti naprošamo vse odločujoče činitelje, da se to zdaj Se bolj boleče in pereče vprašanje tudi za nas v najkrajšem času pravično reši. G. V. »JUTRO« St 288. tnunski prestolnici - Nesolidna gradnja je strašno Kakor poročajo iz Bukarešte, je 183 hiš rumunske prestolnice v nevarnosti, da se vsak čas zrušijo, 402 hiši pa bo nujno treba temeljito obnoviti, če naj ostanejo. Usodno je pri tem zlasti to, da so vse te hiše visoke zgradbe, takozvane bločne palače, visoke 6, 8, 10 in celo 12 nadstropij. Večina teh hiš je last trgovskih družb in zgradbe so nastale skoro vse v zadnjih desetih letih. V nekaterih teh hiš so stanovanja štirih sob s pritiklinami, katerih zgradba je veljala povprečno milijon lejev. Do i. 1930. so v Bukarešti gradili samo nizka poslopja. Rumunski generalni štab je namreč zastopal stališče, da bi bila visoka poslopja preveč izpostavljena napadam iz zraka. Upiral se je visokim zgradbam, toda zaman. Ko je ameriška družba za telefonslti promet vložila načrt za svojo desetnadstropno palačo, se je dvignil val protestov. Nastal je celo spor med mestom ln družbo ter rumutt-akim generalnim štabom. Ker pa je telefonska družba imela zaslombo na najvišjem mestu, so bili njeni načrti odobreni. Ta palača pa je imela k sreči dovolj močno jekleno konstrukcijo. L. 1932. je rumunski generalni štab spremenil svoje naziranje glede visokih zgradb. Zahteval je čim več visokih poslopij •z utemeljitvijo, da se bo mesto v primeru letalskih napadov lažje branilo proti letalom. Tako je napočila za Bukarešto doba »nebotičnikov«. Ljudje so pobrali iz bank Velika moderna palača »VVilson« v Bukarešti d razvalinami 2 do 3 tisoč človeških žrtev — Položaj v petrolejskem ozemlju Exchange poroča lz Bukarešte preko Rima, da je še vedno težko napraviti si objektivno sliko potresnega razdejanja na rumunskem ozemlju. Prometna sredstva ,so pretrgana, telefon je prekinjen. Po zaupnih informacijah je skoro gotovo, da .znaša število žrtev 2 do 3000. V področju petrolejskih vrelcev je baje škoda mnogo večja kakor se piše. Več rafinerij je docela uničenih, v drugih so morali ustaviti obratovanje. Iz Ploestija in Carnpine poročajo očividci, da vlada v obeh mestih nepopisna beda. Ponekod je mogoče potovati iz kraja v kraj samo peš in to na velike daljave. Ponekod so nastale razpoke v zemlji in bruha iz njih topla voda. Oblasti imajo seveda mnogo dela z osiromašenimi ljudmi in še niso prišle do tega, da bi dale analizirati tekočino, ki bruha iz zemlje. V Ploestlju je nad 40 odstotkov hiš porušenih, Buzau pa je ves v razvalinah. V Galcu se je sesul največji hotel in pet večjih poslopij. Izpod razvalin so potegnili 74 mrtvih in 300 hudo ranjenih. Direktor bukareštanske Standard OI1 podružnice je izjavil, da je morala družba zapreti svojo čistilnico petroleja za deset dni,ker so popokale mnoge cevi ter je bilo tudi poslopje na več mestih poškodovano. Neki visoki činitelj rumunske vlade je priznal, da je izbruhnil večji požar v nekem petrolejskem kraju. Pogasili so ga posebni oddelki nemške vojske. Kakor javljajo nadalje lz istega vira, so potresni sunki bolj poškodovali naprave za pridobivanje petroleja kakor petrolejske vrelce same. Petro- lejski vrelci v Tsintei so utrpeli največjo škodo, ker se nahajajo v globini 3500 m. Toda vrtalni stroji se ne bodo dali tako i hitro popraviti, ker so naprave za pridobivanje petroleja ameriškega izvora in bo trajalo precej časa, preden bo mogoče potrebne dobave realizirati. Baje ni na razpolago v Rumuniji nobenih nadomestnih delov za pokvarjene stroje. če še m veš, s izveš« da bodo posmrtni ostanki Nevillea Cham-berlalna pokopani v Hampshireu; da pade vsako leto na zemljo 511 bilijonov litrov vode; da ima čmo morje samo en otok; da so v Berlinu osnovali šolo za neveste, kamor imajo pristop dekleta od 15. do 38. leta; da so Zedinjene države stare samo 152 let. V tem času so Američani volih 38 krat in so izvolili 32 prezidentov; da bodo ameriške vojne ladje in »leteče trdnjave« spremljale prevoze ameriških državljanov v Evropo; da so iz nemške prestolnice odposlali že 700.000 otrok na deželo in da bo število evakuiranih Berlinčanov kmalu doseglo milijon ljudi. denar ta so ga Jnvesdrafl v zgradb«. Vse parcele so bile prodane za drag denar. Ponekod so se zložile po večje skupine posameznikov, tako n. pr. celo 40 do 60 ljudi ter so svoje prihranke vtaknili v palače. Železarna v Rešicah je kmalu stopila na ptan s posebnim poslovnim načrtom. Spravila je na dan proračun, po katerem je ba nebotičnik iz jekla •enejil od betonske zgradbe Istega obsega, železarna je bila takrat Se brez dela tn je iskala naročil. Posledica tega je bUa, da so ljudje začeli s vso naglico graditi palače s 6, 8, 10 in tudi 12 nadstropji. Ker pa se navzlic temu ni porabilo več stavbnega železa kakor prej, je železarna v Rešicah poverila nekaj svojih Inženirjev s študijem tega problema. Izkazalo se je, da se pri gradnji novih nebotičnikov porabi mnogo manj železa kakor zahtevajo stavbni predpisi za visoke Zgradbe. A ne samo manj železa se je porabilo, temveč tudi mnogo manj cementa. To so bile torej, kratko povedano, nesolidno zidane hiše. L. 1934 je v zvezi s temi ugotovitvami izjavil neki ravnatelj železarne v Rešicah: »Bog nas varuj potresa! Ce se bo zemlja začela tresti, se bodo vse bločne zgradbe v Bukarešti spremenile v razvaline. . .« Kako pravilna je bila njegova domneva izhaja iz poročil, ki so doslej o usodi večjih poslopij na razpolago. 183 hiš se je podrlo, 402 bo treba lz temeljev popraviti. Večino teh poslopij pa bo treba popolnoma odstraniti, kajti obnovitev železobetonskih hiš je nemogoča. In kar je glavno: v Bukarešti danes nimajo sredstev, da bi nanovo pozidali sto novih visokih hiš . . . Milijarde, ki bi bile potrebne v ta namen, niso več na razpolago in tako je treba računati, da bo v rumunski prestolnici kmalu nastala velika stanovanjska stiska. Samomor romunskega novinarja Rumunski židovski novinar Blumenfeld, ki je pisal v rumunske liste pol imenom Serutator ter je bil pod prejšnjimi režimi nekakšen oblikovalec javnega mnenja, je izvršil samomor v nekem sana toriju blizu Bukarešte. Petrolejska ladja, ki Je zašla v megli bi viharja ter je obležala na čereh nekje ob bretonski obali Molotov pomeni kladivar Iz življenja sovjetskega komisarja Molotova-Skrjabina Predsednik sveta ljudskih komisarjev v Moskvi Molotov se piše s svojim pravim imenom Vjačeslav Mihajlovife Skrjabin. Molotov je samo revolucionarno ime, ki si ga ja bil pri vzel Skrjabin na podoben način kakor Stalin in pomeni dobesedno »kladivar«. Molotov je danes star komaj 50 let in je prvotno študiral v Leningradu nacionalno ekonomijo. Obvlada francoski in nemški jezik popolnoma. S Stalinom je prišel Molotov prvič v stik 1.1912 v ured- ništvu tedanje »Pravde«. Sledila je svetovna vojna in oktobrska revolucija, po kateri se je vrnil Molotov iz Sibirije, kamor so ga bili pregnali. Stalin mu je kmalu dodelil važno vlogo. Zdaj deluje Molotov že sedemnajst let nepretrgoma ob Stalinovi strani. Svoje delovne prostore ima v Kremlju naravnost poleg Stalinove sobe. Molotov je v Rusiji zelo popularen. Po njem se imenujejo nekatera mesta in še več vaških naselbin, pa tudi ladje, železniške proge in razna industrijska podjetja. Ekscentrlcnl nebesni potnik Merkur med zemljo in soncem Te dni v ranih jutranjih urah je potoval planet Merkur na svoji vsemirski poti pred soncem. Pojav je bil viden samo v Severni in Južni Ameriki ter vzhodni Aziji. Evrop-ci ga niso bili deležni, ker je ob uri srečanja bila pri na£ trda tema. Upravnik zvezdarne v Washingtonu J. F. Hellweg je ob tej priliki pozval vse astronome sveta, pa tudi amaterje, ki zasledujejo nebesne pojave, naj opazujejo srečanje in naj mu poročajo morebitne posebnosti. Merkur namreč potuje med zemljo in soncem samo desetkrat v sto letih. V sedanjem stoletju se je zgodilo to že devet- podrocja > . ^r : ■' ~ ;: ' , T 'IV. - 4 m ia*« * 4 . ' ■" A .'■> v- ®flSs .miem- M *- - fŽ ■ x -:' '■■••■ ' . £ - * ' fl? • 'i. -v" • t?- , ^ mi m V-'.'-^ ^ Mi - 7 sat K " " i ' ■ : - - -.' v • • ■ ■ i1'.- . • n<-V'.: ... - ' - Pogled na petrolejske vrelce v Morenigju krat. Prihodnjič se bo pojavil na enakem potovanju šele L 1953. Pot Merkurja med zemijo in soncem daje astronomom priliko, da kontrolirajo njegovo kretanje v bližini sonca. Temu pojavu pripisujejo poseben pomen zaradi tega, ker še ni popolnoma izgrajena teorija sončnega sistema. Merkur je v nekem pogledu »ekscentričen« nebesni potnik. Njegova pot je dala enega glavnih vzrokov za Einsteinovo teorijo o relativnosti. Einstein je namreč izračunal, da se potovanje Merkurja znatno razlikuje od Newtonove formule. Dosedanja opazovanja so baje potrdila Einsteinovo trditev, če bi se pa zdaj pokazalo kaj nasprotnega, bi bilo treba začeti obravnavati kozmološki problem popolnoma iznova, pravi profesor Hellweg. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ANEKDOTA Jurist Heiririch Zopfl je pripadal heidel-berškemu vseučilišču skoraj petdeset let. Ko ga je nekoč neki bivši njegov slušatelj pozdravil: »Gospod dvorni svetnik, saj vi se niste sploh nič spremenili!« — je odgovoril obilni gospod: »Jaz in heidelberški sod ostaneva, dragi gospod, vedno tisto, kar sva bila!« VSAK DAN ENA »Bil sem pri zdravniku zaradi sitne pozabljivosti, ki me v zadnjem času moti«. »In kaj ti je povedal?« »Zahteval je denar za ordinacijo vnaprej. . .« (»Buen Humor«) H. Adama Detektivski roman »Krasno igra, kaj ne?« Dafna je vedela, katerega igralca misli, in tiho zamrmrala nekaj v odgovor, ne da bi odtrgala oči od igre. »Tvoj oče ne gleda nič manj napeto kakor ti,« je Karolina nadaljevala. »Govorila sem z njim,« je rekla Dafna. »O čem? Menda ne o Patu?« »Seveda, o čem pa?« »In kaj je rekel?« »Nič, dejal je, da se morajo prej biseri najti. ,Groza' si še vedno domišljuje, da jih je Pat ukradel.« »To je nesmiselno,« je rekla Karolina. V njenem glasu je bilo nekaj takega, da je Dafna vendarle odtrgala oči od kriketne igre in jo pogledala. . . »Saj je tudi res nesmiselno,« ]e dejala, »a zakaj praviš tako?« Karolina ni precej odgovorila, temveč ie pomislila, ali naj ji pove vse kar ve. Toda domneve in mnenia so brez vrednosti, kadar je treba dokazov. Tega kakopak ni vedela, da so se bile danes že pri dveh drugih priložnostih oglasile do malega iste besede. , . , . . »Obdolževati Pata je nesmiselno,« je dejala, »zato, ker vem, kdo je bil.« 28 To pot jo je Dafna široko in začudeno pogledala. Srce jo je sililo, da je opazovala Pata, in ves čas se ji je zdelo, da je varen, dokler ga ne spusti izpred oči, in da mu bo gotvovo izpodletelo, če neha paziti nanj. Zdaj pa se je vendar povsem obrnila h Karolini, zakaj niti kriketna igra ni bila tako važna kakor njena trditev. »Praviš, da veš, kdo je ukradel biserno ogrlico?« je nejeverno ponovila. »Zakaj potem nisi že davno povedala? Zakaj nisi opozorila gospoda Bla- ka? Kdo je bil?« »Mislim, da vem,« je rekla Karolina s tihim glasom; »sama pri sebi sem skoraj prepričana, a kakš-šen smisel ima navajanje imena, če ne moreš ničesar dokazati? Potem bi bila prav tako zlobna kakor ,groza4. Najprej moram z gotovostjo vedeti, kje je skrita ogrlica.« »Ali ti lahko pomagam? Vse bi vzela nase, da dokažem Patovo nedolžnost.« Dafna je bila razburjena in napeta; niti za trenutek ni dvomila, da je v Karolinini trditvi nekaj resnice. Njena stara sošolka je bila zmerom vodi-! teljica malega krožka in zmerom se je človek lahko zanesel na njeno besedo. Karolina sama je ostala čudno mirna. »Dokazati moram Patovo nedolžnost, prav tako pa tud; svo-;o,« je dejala. »Tvojo lastno?« je zavzeto vprašala Dafna. »Tebe pač ne more nihče sumničiti.« »Pa me vendar,« je rekla Karolina. »Le spomni se, da sem bila v sobi gospe Neilsonovo. Gospod Grey je opazil, kako sem stopila iz nje, in je zdaj trdno prepričan, da sem ukradla bisere.« »Tega vendar ne more misliti! Odkod imaš to?« »Spoznala sem po načinu, kako me je gledal takrat in kako me gleda ves čas od tistih dob. Zdaj se me skrbno ogiblje. Človeku ni treba biti jasnovidec, da to ugane.« »Vsi smo nezaupljivo opazovali drug drugega,« je rekla Dafna. »Toda povej mi rajši, koga imaš na sumu.« Karolina je malce počakala, nato se je sklonila k nji in ji šepnila na uho: »Billa Masona!« »Billa Masona! Na tega vobče še nisem pomislila. Kaj veš o njem?« »Morda je res samo ženska domneva,« je odgovorila Karolina. »Očitajo nam, da rade napačno sklepamo, kakor hitro gre za ljudi, ki jih ne moremo trpeti. Mislim pa, da je moja domneva vendarle nekoliko bolj osnovana. Tistega nesrečnega večera smo imeli vsi preveč opravka s samimi seboj, da bi se bili utegnili meniti za vsakega posameznika. Kakor sem ti že povedala, se mi je bila utrgala podveza. Stopila sem torej v najbližjo sobo, da vidim, kaj se je utrgalo, nato pa hitro stekla v svojo lastno po drugo podvezo. Bili Mason ima sosednjo sobo. Ko sem šla mimo, je pravkar stopil iz nje in za spoznanje osupnil, ko me je zagledal. Kaj je neki delal v svoji sobi?« »Torej misliš,« je razburjeno rekla Dafna, »da je skril ogrlico pri sebi?« »Trdno sem prepričana. Seveda to še nič ne dokazuje, kajti vzrokov, ki bi ga bili utegnili pripraviti, da je šel v svojo sobo, je na stotine; prav lahko da se mu je utrgala naramnica, kakor se je meni podveza, a čudno se mi zdi, zakaj me je tako pogledal, ko sem ga srečala. Z vso gotovostjo sodim, da je tisti, kdor je ukradel ogrlico, najprej skril svoj plen in se nato vrnil k skupni zabavi, kakor da se ni nič zgodilo.« »Tudi detektiv tako misli.« »Ker je vedel, da se mu ne more nič zgoditi, je Bili Mason takoj nato predložil, naj nas vse preiščejo.« »Nemara imaš prav,« je rekla Dafna, »a kako moremo to dokazati?« »Opazila sem pa še nekaj drugega. Izza tiste tatvine zaklepa zvečer svoja vrata, česar prej ni delal.« »Odkod veš?« »Ne misli, da sem izkušala iti k njemu,« je rekla Karolina. »Prvi večer mi je sicer hotel ponuditi nekaj boljšega kakor zgolj sosedstvo, potlej pa ne več, ker sem ga poslala po pelin. Vem zato, ker slišim, kadar obrača ključ. Zakaj se je jel mahoma zaklepati, zakaj ne pušča niti vrat na balkon odprtih, zakaj tako skrbno spušča zavese? Ker mora pogledati, ali leži njegov plen še varno v skrivališču.« »A gospod Blake je vendar tudi to sobo pre-iskal.« »Seveda, gospod Blake je preiskal vse sobe, toda nekje mora ogrlica vendarle biti. Menda je Bili Masson našel zanjo posebno varno skrivališče, ki ga detektiv še ni izsledil.« Predsednik vlade o potrebi načrtnega gospodarstva Konferenca tajnikov vseh naših gospodarskih zbornic V dvorani Prizada v Beogradu je bil v torek sestanek tajnikov gospodarskih zbornic iz vse države. Pobudo zanj je dal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič na osnovi želje, izražene na nedavnem sestanku g. Cvet koviča z beograjskimi gospodarstveniki, o čemer smo že takrat poročali. Na torkovem sestanku so bili poleg predsednika vlade še trgovinski minister dr. An dres, minister dr. Mihajlo Konstantino-vič, pomočnik ministra trgovine in industrije dr. Sava Obradovič, načelnik indu-strijsko-obrtniškega oddelka v tem ministrstvu dr. Mlsič ln ravnatelj Prizada dr. Tot. Sestanek je otvoril predsednik vlade Dra- giša Cvetkovič z enournim govorom, v katerem je najprej omenjal svoja dva dosedanja sestanka z beograjskimi gospodarstveniki ter očrtal namen in pomen sedanjega sestanka s tajniki gospodarskih zbornic in vse države. Poudaril je, da od tega sestanka mnogo pričakuje. V današnjih težkih razmerah je vladi kakor tudi gospodarstvenikom vsekakor mnogo na tem, da naša država pride iz gospodarskih težav s čim manjšimi žrtvami. Za glavna tri vprašanja, ki naj se na sestanku o njih razpravlja, je označil porast cen, preskrbo z življenjskimi potrebščinami ter dosedanje proti draginjske uredbe. Nato je med drugim nadaljeval: »Porast cen prestavlja nenormalen pojav in je zato privedel do gotovih motenj. Vsi ne morejo enako gledati na ta pojav. Nasprotni so si interesi proizvajalcev in interesi konzumentov. Dolžnost vlade je, da te izredne prilike uredi. Zaradi tega je vlada začela z določanjem cen gotovih vrst blaga. V zvezi s porastom cen se je pojavilo vprašanje preskrbe z življenjskimi potrebščinami, pri čemer so nastale zmede tudi zaradi mednarodnih prilik. Računati moramo s tem, kar imamo. Mnogi mislijo, da se moremo zagraditi s kitajskim zidom in živeti popolnoma ločeno ne glede na prilike, ki vladajo v EvropL Toda to nI mogoče. Evropa je tudi v normalnih časih uvažala pšenico. V današnjih prilikah pa se pojavlja še zmanjšanje proizvodnje v Evropi sami, prvič zaradi vojne, drugič zaradi okupacij ln tretjič zaradi mobilizacije. Do kopičenja rezerv prihaja zaradi vladajoče psihoze, kl Igra najpomembnejšo vlogo in je prinesla velike motnje v naše gospodarsko življenje. Mi moramo vsi skupaj, Srbi, Hrvati in Slovenci, voditi z enega mesta in po istih načelih celokupno naše gospodarsko življenje. Organizirati moramo ustanovo ali odrediti osebo, kl bo na vsa gospodarska vprašanja gledala samo z enega stališča, s stališča splošnih interesov .V teh težkih časih mora biti končni cilj gospodarstvenikov in vlade, da se omogočijo boljše življenje in boljši odnosi med proizvajalci in konzumentL Vlada je pripravljena na vse koncesije, da se zbližajo njeni pogledi s pogledi predstavnikov gospodarstva.« Na koncu je predsednik vlade opozoril prisotne, kakšen je bil položaj pri nas od začetka vojne do danes in kaj vse sme storili, da smo ohranili največje Interese države. Konferenca se Je nadaljevala pod predsedstvom trgovinskega ministra dr Andresa. Razvila se je debata, v katero so posegali vsi navzoči tajniki ter ministra dr. Andres tn dr. Konstantinovič. Minister Andres je sporočil, da smatra ta sestanek za predkonferenco plenarne seje, ki bo kmalu v Beogradu in ki se je bodo udele žili poleg tainikov tudi predsedniki in podpredsedniki vseh gospodarskih zbornic v državi. Havajsko otočje postane del Zedinienih držav Bsrlinske zdravile Beograjska »Podtika« objavlja pod naslovom »V zdravicah v hotelu Kaiserhof ni bilo ničesar objavljenega« sleueče poročilo svojega berlinskega dopisnika Milana Ra- duloviča: »Ob priliki sinočnega sprejema v hotelu »Kaiserhof« so bile izmenjane tako od nemške, kakor od ruske strani prisrčne zdra-vice O njihovi vsebini ni bilo do danes mogeče ničesar podrobnega izvedeti Iz za-d"žanja nemškega tiska, ki molče prehaja preko vsebine obeh zdravic, je lahko zaslutiti željo, da se o tej stvari za sedaj nič ne razpravlja O obeh zdravicah so nemška uradna mesta strogo rezervirana. Pravijo s-mo to. da sta ob tej prriki oba državnika (Mol-ctov in Ršbentrcpp Op. ur.) izmenjava nekoliko pozdravnih besed. Na istem mestu pa so opozarjali z očlvidnim nezadovoljstvom na dejstvo, da so nekateri ino-z-roški listi kljub temu objavili dozdevno vsebino sinočnih zdravic. Nemški uradni krogi po. črtava jo, da so vsa ta poročila neresnična. Končno nam ie bilo na mero-dajnem mestu rečeno, da je bil snočni večen v hotelu Kaiserhof resnično prijeten večer.« Zahvala sovjetskega poslaništva Poslaništvo Sovjetske unije je zaprosilo Agencijo Avalo za naslednjo objavo: Pooblaščeno zastopstvo Zveze sovjetskih socialističnih republik v Jugoslaviji nima možnosti, da bi posamič odgovorilo na mnogoštevilne čestitke in pozdrave, ki jih je prejelo v vzezi s 231etnico SSSR, ln zato s tem izraža zahvalo vsem osebam in organizacijam, od katerih je prejelo pozdrave. Načrt za finančno sanacijo hrvatskih mest V Zagrebu se je začela konferenca predstavnikov hrvatskih avtonomnih mest in njihovih finančnih strokovnjakov. Konferenca bo trajala tri dni. Glavni predmet razprav bo sanacija hrvatskih mestnih občin, katerih finančni položaj je ponekod kar obupen. Finančni strokovnjaki mestnih občin so izdelali zato načrt banovinske uredbe o finančni sanaciji mestnih občin. Hrvatske mestne občine dolgujejo raznim denarnim zavodom nad 439 milijonov din. Ta dolg stalno narašča in se je samo Zagreb letos zadolžil za novih 60 milijo- I nov. Načrt uredbe o sanaciji mestnih financ predvideva nove dohodke v obliki obnove kuluka. obdavčenja novih zgTadb, do-k'ad na uSlužbenski davek itd. Predvideva pa tudi oprostitev vseh mestnih podjetij od plačevanja državnih davkov, taks, trošarin, carine in ostalih dajatev. Iz Kulturbunda Vodstvo Kulturbunda v naši državi je odredilo po naročilu svojega voditelja dr. Janka zbiranje nemških narodnih pesmi in melodij za arhiv narodnih pesmi Nemcev v Jugoslaviji. V ta namen je bil ustanovljen pri Kulturbundu poseben odsek, ki bo zbiral vse nemške narodne pesmi, kakor tudi melodije za nemške narodne plese v Jugoslaviji- Pripravlja se dalje ustanovitev posebne skupine nemških inženjerjev, arhitektov, tehnikov in stavbenikov v okviru Kulturbunda. Ustanovna skupščina te nove strokovne skupine Kulturbunda bo 24. novembra. Bolgarija in sedanji čas V sofijskem vladnem organu »Dnes« je te dni izšel uvodnik o bolgarskih nalogah v sedanjem času. Po uvodniku posnemamo nekaj misli: »Sedanji čas je zgodovinskega pomena in iz dogodkov, ki bodo ne le zapustili posledice teritorialnega in političnega značaja temveč bodo vtisnili dobi tudi svoj socialni pečat, bo izšla nova bodočnost Evrope Sedanj- trenutki s< trenutki rušenja, toda tudi že obnove. Iz teh pretresov zgodovinskega značaja bodo izšli samo oni narodi pr katerih se bo politična misel — v poln' zavesti svojih nalog do naroda in države — osredotočila okoli velikih dnevnih vprašani Na naJe v»1'ko veselje ie glede vseb velikih vprašanj že dolžen spo- razum v najširših narodnih vrstah, kar je v sedanjih prilikah prav gc+ovo ugodna osnova za politično obnove Sedanja doba ie zgodovinska in bo zato imel* zgodovin ske posledice. Prav zs-adi tcaa -*J seveda naloge naše javnosti veike in odgovornosti zelo težke pa je treba z njimi računati, da bi biil tako bolgarsfc' narod v svoii celoti združen okoli svetega kralja in da bi mogel hoditi po pot' svojega zgčke Cez teden igrani seti so pokazali, da se bo borba vršila v glavnem med 7 igrale od katerih so se plasirali končno v finale Završnik. Sušnik, Antonič, Božič, Jeram Seti v finalu so bili živahno ln ostro igrani tako. da je bilo pravi užitek gle dati posamezne pare. Nasprotniki so bil-med seboj skoro izenačeni. Prvak je postal Završnik Miroslav, ki je ostal sploh nenora?«"-krasen prehodni pokal, dar Sokola Jesenice Drugi je bil Jeram Zvonimir, ki je dobil v prehodno last lep bronasti kip. Sle dili so 3. Božič Prane, 4. Sušnik Vlado in 5. Antonič Albert. Vsi finalisti so dobili lepe spom''nske diplome. Presenečenje je izzval mladi talentiran' Sušnik, ki je delal dosti preglavic že starejšim. rutiniranim igralcem S svojo lepo in koristno igro bi zaslužil skoro še boljše mesto. Ostali štirje »jeseniški kanoni« so imeli priliko igrati tudi že na večjih turnirjih v Ljubljani, v Celju in drugod. Bolgarska sodba o ruski politiki Znani bolgarski publicist, vseučiliSki profesor Genov je objavil te dni v sofijski »Zori« članek o ruski politiki. Olanek pravi med drugim: »Države trikota Berlin - Rim Tokio ne žele od sovjetov drugega kakor dobro sosedstvo in nenapadalni pakt. To so obveze, ki ne pomenijo nobenega tveganja ter ne zahtevajo nobene skupno akcije. One samo poudarjajo korektnost in lojalnost v medsebojnih odnošajih. Države angleško - ameriškega bloka in Turčija pa zahtevajo od Rusije mnogo več One žele skleniti z njo pogodbo o medsebojni pomoči, naperjeno proti državam trikota. To pomeni, da bi Rusija morala prevzeti nase obveze skupne akcije za obrambo Anglije, Amerike in Turčije. Obveznosti takšne vrste se prevzemajo le ako obstoji popolna vzajemnost med interesi držav. Odgovornost je namreč zelo velika Angleška politika na celini ne more uspeti, razen ako ima na svoji stram mogočno kontinentalno državo; zato seveda išče stikov z Rusijo. Sovjetski Rusiji pa je ljubša od takšnih obveznosti njena »čudovita osamljenost«, kakor ponekod označujejo njen sedanji položaj. Sovjetska Rusija se želi izogniti vojni ter zato noče prevzeti nobene obveznosti o vojaški pomoči, kakoi to želita Anglija in Turčija. Moskovska politika dopušča samo obveze, ki ne gredo preko prijateljskih in nenapadalnih dHočb Samo to žele Nemčija. Italija in Japonska Zaradi tega je sovjetom ljubša zveza s temi državami ter se izogibljejo širšim obvezam, kakor jih hočeta Anglija in Turčija Stalin in Molotov sta ponovno poudarila da sovjetska Rusija ne bo hodila za druge po kostanj v žeriavico To pomeni, da ne bo podpisala skupne obrambne pogodbe, ki bi jo zapletla v nevarne vojne k se jim hoče iz notranjih in zunani'h razkgov izogniti. Vse kaže, da ne žeh postati slepo orodje nikogar, kakor ie Rusiia bna pogosto v preteklosti.« Nemška uprava v zasedeni Franciji Nemški listi objavljajo izjavo šefa štaba nemške civilne uprave v zasedeni Franciji dr. Schmidta, notranjega in gospodarskega ministra Wiirtemberške o nemški upravi v Franciji. Iz izjave posnemamo naslednje podatke: Težave nemške uprave v Franciji si je mogoče predstavljati, ako se upošteva, da gre za ozemlje 340.000 kv km, na katerem živi blizu 24 milijonov duš. Na čelu osrednjega organa vojaške uprave nad tem ozemljem je general Stiilpnagel Ta osrednji organ pa je razdeljen na dva odseka: generalni štab vojaškega poveljstva ter generalni štab civilne uprave Prvemu nače-Ijuje Stiillpnagel, drugemu pa dr. Schmidt. Glede civilne uprave je dr. Schmidt poudaril, da mora v prvi vrsti upoštevati vo-jašike interese in interese nadaljevanja vojne. Zato so vsi civilni ukrepi še vedno podrejeni tem nujnim potrebam vojaškega značaja. Osrednjemu organu nemške vojaške in civilne uprave so neposredno razen Pariza podrejene še štiri okrožja Pod vrhovnim vodstvom teb organov pa delujejo na licu mesta še lokalni štabi, katerih coskim departmaiem Najnižie upravne edinice pa so srezi (arrondissemcnts), ki so območje odgovarja nekako prejšnjim fran-pod vodstvom lokalnih poveljnikov. Civilna uprava razpolaga v ceicti z okoli 1000 osebami, kar je v sorazmerju z delom majhen štab ljudi So pa to v glavnem elitni uradniki, ki se temeljito poznajo na upravno delo. V skladu s pogoji premirja pa seveda v načelu tudi francoska uprava nadaljuje s svojim delom. Nemška uprava je v glavnem omejena le na ono deflo, pri katerem je treba v prvi vrsti upoštevati nemške interese. Zato se omejuje predvsem na nadzorstvo francoske uprave. Razen tega je vichyjska vlada poslala v Pariz glede področij delovanja poedinih ministrstev svoje delegate, ki so v stalnem stiku z odgovarjajočimi nemškimi funkcionarji. Franooska sodišča poslujejo v okrožjih kakor poprej. Le vprašanja, ki so povezana z nemškimi interesi ali ki se tičejo nemških državljanov, spadajo ▼ pristojnost nemSkih vojaških sodišč. Občinske uprave, policijska služba ter javna prometna služba, kakor železnice. po*ta. telegraf itd so še nadalje v rokah francoskih oblasti, seveda pa tudi pod nemško kontrolo. Epirsko bojišče švicarski Ost o pomenu italijanskih operacij Paul Gentlzon, italijanski poročevalec švicarskega lista »Gazette de Lausanne«, ki je znan tudi kot poročevalec francoskega polslužbenega organa »Temps«, podaja naslednji pregled strateškega pomena sedanjih italijansko-grških operacij v Eplru: Iz Albanije kot Izhodišča so Italijanske čete v smeri proti jugu vkorakale najprej v Eplr. Ta predel, ki tvori severozapadno mejno pokrajino Grčije, je trenutno glavno prizorišče italijansko-grških bojev. Preden bi se namreč vrgli v smeri proti Tesali ji ali Macedonljl, si morajo Italijani zagotoviti posest Epira, drugače bi moglo biti njihovo Izhodišče. Albanija ogroženo po grških četah z južne strani Zato je naravno ako je začetni oapoi italijanskih čet >brnjen predvsem v smeri proti Janini. Plastika Epira je zelo razgibana. Neurejene vodne struge ga aiobe v osamljene sektorje ki sc le ežk< dostopni. Iz tega izvirajo prometm težave v notranjosti tei težave stikov z zunanjim svet/;m. S taktičnega vidika Je to ozemije strnjena ve-rioa gorovij, kotlin tei dolin » prečnimi orehodi. icar *veda predstavlja ve:tke ovire za napadalca, medtem ko lsto^-sn^ olajšuje akcijo branilca Pokrajina je le male obljudena komaj 30 ijud: na kvadratni kilometer. Male je tudi rodovitnih predelov zelo male cest in nobene železnice. Skratka, dežela je ostala taksna, kakršna je bala v daljni preteklosti: poljedelska in pastirska. Najbolj obljudeno središče je Janina, ki šteje 25.000 prebivalcev, ki so po rodu Grki. Albanci Slovani in židje. Mesto se dvigne na zapadtni obali jezera, ki je tako veliko kakor na primer Luganako v švlct in je zelc slikovito. V Epiru so Italijana zadeli na približno enake terenske težkoče kakor v Abesiniji. Bolj ko ceste, ki jih ni, označujeta smeri italijanskega vdora strugi rek Kalamasa m Vojuše Vojuša izvira v Pindakem gorovju, vzhodno Janine, in teče nato preko alban- skega ozemlja. Njena dolga dolina tvori najboljši dostop od Jonskega morja v južno Albanijo in Epdr. Smer italijanskega prodiranja kaže tu proti važnemu središču Mecovo v Pindskesm predelu, od koder bi Italijani lahko prodrli do zaliva Arta, a tučfi v severovzhodni smeri po dolini Bistrice proti Solunu ter končno še v jugovzhodni smeri po dolini reke Salamarlng proti Trikali in TesalijL O položaju in namerah grških čet niso doslej znane nobene podrobnosti. Ve se le, da so v Macedomiji poskušali operirati v smeri proti vrhu Kopištici, to se pravi po cesti Lerin—Korica (Korča) ter vzdolž južne Obale Prespanskega jezera. Vse to pa Je za sedaj v glavnem le epizodnega značaja., kajti do spopada v večjem stilu doslej še ni prišlo. Zahteve hrvatskih železničarjev Zagreb, 14. nov. o. Danes Je bil v Zagrebu kongres zveze železničarskih strokovnih društev v banovini Hrvatski. Na kongresu so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj se železnice v banovini Hrvatski podrede banski oblasti, nadalje naj se vsem železničarjem izplača 1. decembra enkratna denarna podpora v obliki trinajste plače, izenačijo vsem železniškim uslužbencem draginjske doklade, ki se naj izplačujejo v sorasnerju z gibanjem cen na trgu, izplačajo vsem oženjenim uslužbencem doklade za ženo. Izplačajo stanarine železničarjem, ki nimajo stanovanja v na turi, uvrste pasivni kraji v prvi dmginjski razred, oproste železničarji plačevanja šolnine za svoje otroke ter se prizna pri nameščanju novih železniških uslužbencev prednost otrokom železničarjev. Paragraf se igra z usodo ljudi Greh ni enako velik, če ga je storil star zakrknjenec ali skromen začetnik Ljubljana, 14. novembra Tri mesce zapora za tri din Nepoučenemu se lahko na sodišču primeri, da gleda v potek stvari včasih kakor tele v nova vrata. Vzemimo primer: Pred dnevi je bil pred sodniki malega kazenskega senata delavec Pavel iz Zlatega polja pri Lukovici. Malo nerodno je mencal na zdrsani zatožni klopi, čeprav je nI drsal šele prvič. V trgovini Jožeta Cevca Je posegel v predal, kamor spravljajo izkupiček Trgovec je sodil, da je bilo v njem okrog 25 din drobiža, Pavel, ki so ga kot tatu prijeli, pa je priznal, da je pobral Ie tri dinarje. Kakšen vražji sršen ga Je prav takrat pičil, menda niti njemu nI jasno: v žepu je namreč imel tisočak, pa se je spozabil zaradi treh dinarjev, kakor da ne bi imel niti bož-jaka. To pa še ne bi bilo najhujše. Imel je na vesti še nekaj tatinske preteklosti, zaradi te pa ga je doletela dvomljiva čast, da so njegovo zadnjo beraško tatvino bolje kvalificirali v smislu naših kazenskih paragrafov, ki določajo precejšnjo poostritev krivde za povratnike. Obsodili so ga na 3 mesece zapora in na 1 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Vsak dinar ga je torej veljal en mesec zapora. Valuta dinarja pa tudi pade Z zavistjo bo mogel nerodni Pavel v zaporih srečati svojega sotrpina, delavca Stanislava, ki se je danes prvič srečal a sodniki. Tudi njega so obsodili zaradi tatvine na 3 mesece zapora, toda Stanislavu je bila usoda vseskozi bolj naklonjena kakor Pavlu. Ni Imel sicer ne tisočaka, pa tudi ne božjaka v žepu, ko je krenil na stranpot. Godilo pa se mu je mnogo bolje vsaj od trenotka, ko se je pregrešil, pa do časa, ko so se tudi za njim za enako dobo zaprla jetniška vrata. Mladi Stanislav je več let služIl pri posestniku Ivanu Mescu v Zaplanl nad Vrhniko. Nekoč pomladi, ko je bil še uslužben pri nekem podjetniku na Vrhniki, pa je Se pomagal gospodarjevemu sinu Jakobu razkladati z voza blago za trgovino in gostilno, kl ga je pripeljal z Vrhnike. Zvečer je sin opazil, da je izgubil listnico z vsemi svojimi prihranki, potožil je o tem tudi Stanislavu, kl pa se je katsal prav tako nevedneera kakor vsi drugi. Neveden pa ni bil. prav nič! Ko je namreč razkladal voz, je lz konjske odeje pokukala Izgubljena listnica. Naglo je pogledal vanjo, opazil dva stotaka in dovolj je bilo, da jo je stisnil v svoj žep. Tožba domačega sina ga ni ganila. Se manj drugo jutro, ko je na poti na delo na Vrhniko prvič spet pogledal v utajeno listnico ln poleg dveh stotakov zasledil Se štiri tisočake. Zdaj pa mu je zmešalo pamet: namesto na delo je krenil v gostilno, en dan veseljačll in popival, naslednji dan Je poračunal z delodajalcem in že krenil v Ljubljano, se oblekel od glave do pete, nov kovčeg napolnil z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi drobnarijami, s potom spet malo poveseljačil, nato pa krenil v Zagreb, baje s trebuhom za kruhom. Ker je bilo še nekaj cvenka v žepu, se mu nI tako mudilo ozreti se za zaslužkom. Kovčeg. je oddal v postajni garderobi, v mestu poiskal toMerišijo, ji napival vino ln likerje, kupil za negotove čase nekaj srečk »Hrvatske majke«, da bi ostale vsaj nade, velikodušno poklonil svoji v Zagrebu živeči materi 5 kovačev in se spet vrnil k tovariši jI. Poigral se je z biljardom, a tu ga je, vsaj kakor sam pravi in je tudi verjetno, zapustila sreča. Nekdo mu je iz suknjiča izmaknil listnico in z njo garderobni listek, zadnji up s srečkami »Hrvatske majke« — ln Stanislav Je ostal tako rekoč suh. Od 4700 din, kolikor pravi lastnik, da jih je imel v pogrešani listnici, Je v Stanislavovem žepu žvenketalo le še nekaj drobiža. Pa Stanislav je še mlad, pred to tatvino še ni zagrešil nič kaznivega in kazenski zakonik Ima še vero v njegovo poboljša-nje. Zato je valuta dinarja v njegovih rokah padla. Za 4700 din je dobil 3 mesece zapora. I>ve postrvi — 240 din Ce bi še živela in bi bila tega sposobna, bi se 15 cm dolga postrv, ki jo je v ribolovnem revirju zakupnika Glanzmanna ▼ reki Bistrici pri Tržiču ulovil 40»/» invalid, slikar Janez iz Retij, napihnila kakor žaba ln počila od napuha. Janez lz Retij je bil danes pred sodnikom okrožnega sodišča obtožen, da je ulovil dve 15 cm dolgi postrvi brez dovoljenja. Priznal je ln se zagovarjal, da mu ni bilo znano, da je prepovedano loviti. Ta nekam naivni zagovor mu ni pomagal, škodilo mu je pa fle to, da je že imel nekakšna srečanja s sodniki in zato pač nI bOo milosti. Sodnik ga je Obsodil na 420 din denarne kazni, vsaka postrv ga bo torej veljala 210 din r>* le posladkal se ni ž njima, ker ro '.vu jik zaplenili. ŠPORT V vrtincu prvenstvenega tekmovanja V nedeljo štiri ligaške tekme in še kopica drugih za U/čke Kar naprej gre letošnje tekmovanje za točke, ker je pač vreme še dovolj ugodno ln bo nogometna zveza s temi termini mnogo pridobila za spomlad, ko so igrišča vse predolgo pokrita s snegom. Razen tega so zdaj naša nogometna moštva temeljito v treningu ln je prav, da odigrajo čim več teh važnih tekem v najboljši formi. Ta nedelja bo prinesla spet popolno kolo (XI.) v ligaškem tekmovanju, razen tega pa bo na sporedu tudi nekaj prav zanimivih prvorazrednih srečanj. V podrobnem opozarjajo klubi prireditelji na svoje prireditve, kakor sledi: Mars—Olimp Nedeljski gost iz -Celja se bo proti Marsu boril, da ne ostane na zadnjem mestu, ker mu grozi izpad. Tudi Mars še ni na zeleni veji in ga še čakajo težke preizkušnje. Upajmo, da bo nedeljsko tekmo po požrtvovalni igri obrnil v svojo korist, kar bi mu prišlo zelo prav. Gostje so se nam že predstavili v igri proti Ljubljani. Ne glede na njihov takratni poraz jih ni podcenjevati, ker so zelo žilavi borci, ka~ so dokazali že s tem, da so prišli v vrsto slovenskih ligašev. Volja, da ne izpadejo, jih bo v nedeljo pognala v boj proti Marsovcem. Tekma bo zelo zanimiva, skrajno napeta in bo nudila dober športni užitek. V pred-tekmi ob 13. uri nastopi Grafika proti Korotanu. Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane. Bratstvo—Maribor V nedeljo ob 14. se bosta v ligaški tekmi srečali enajstorici Bratstva in Maribora. Na Jesenice pridejo simpatični gostje iz Maribora, ki so v prvenstveni tabeli tik nad Jeseničani. Nedeljska tekma bo odločila, kdo se bo na tabeli pomaknil še bolj navzgor ali pa zdrknil še bolj proti dnu tabele. Mariborčani imajo v svojih vrstah nekatere odlične igralce, med katerimi sta najbolj znana Vari in Miloš v napadu, v krilski vrsti pa igra odlični Welle, ki je nedavno z uspehom v Zagrebu nastopil v juniorski reprezentanci. Mariborčani so zelo močan nasprotnik, proti kateremu bodo morali domačini postaviti najboljše moči. Prireditev bo gotovo pritegnila mnogo občinstva, ki bo seveda po najboljših močeh pomagalo Bratstvu. * Razen teh dveh tekem bodo v nedeljo v slovenski ligi oddane še štiri točke, in sicer dve najbolj važni in morda celo odločilni za končni izid vsega tekmovanja v Mariboru: med železničarjem in Ljubljano ter še dve, za kateri se bosta pomerila dva močni, predstavnika naše lige ln sicer v Trbovljah: Amater—Kranj. V nekaj vrstah Nogometna zveza o kranjskih dogoiikih O znanih dogodkih v Kranju, o katerih smo bolj neradi tudi mi pisali več kakor so zaslužili, je na zadnji seji upravnega odbora razpravljala tudi SNZ, ki objavlja v »Službenem vestniku« naslednje: »V zvezi z incidenti na prvenstveni tekmi med Kranjem in Marsom dne 10. t. m. sklene upravni odbor: a) SK Kranj je odgovoren za varnost moštev, sodnikov in organov SNZ v vsaki tekmi, ki se igra v Kranju, in sicer od njihovega prihoda do odhoda. Pri najmanjšem bodočem incidentu bo u. o. odvzel Kranju pravico prirejati javne tekme v Kranju. b) V zvezi z zgornjim sklepom naj tudi upravni odbor SNZ ukine vsa izvzetja glede sojenja v Kranju ter opozori v Kranj delegirane sodnike, da morajo soditi tekme ter naj morebitna opravičila ne jemlje na znanje. c) Ker se poročila o incidentih na gornji tekmi v podrobnem in glede prestopkov igralcev ne ujemajo (podčrtali mi, op. ur.), se vsi prijavljeni izročijo kazenskemu odboru v postopek z naročilom, da ta stvar temeljito preišče in krivce eksemplarično kaznuje.« Po sklepu tehničnega odbora so bili obenem po poročilih o tej tekmi izročeni kazenskemu odboru v postopek: žitnik Ludvik, Pliveršek Anton, Jakše Anton, vsi SK Kranj, in Hassl Viktor, SK Mars. To je besedilo oficielnih sklepov, o katerih ni treba nobenega komentarja, tem bolj, ker se da iz njih še marsikaj čitati med vrstami. Te dni je imela sejo hrvatska nogometna zveza, na kateri so med drugim govorih tudi o vprašanju taks na športne prireditve, ki so že spet začele groziti našemu športu. Pravijo namreč, da bodo od 1. februarja 1941. dalje spet uvedene takse na športne prireditve, in sicer v obliki 25% dohodkov. Sklenjeno je bilo, da bo posebna delegacija obiskala predsednika HšS in senatorja dr. Krnjeviča, da bi se zavzel za pravično in športu koristno ureditev tega vprašanja. Razen tega so na tej seji odločili tudi, da to nedeljo v hrvatski ligi ne bodo nadaljevali tekmovanja za spomladanski del, temveč bodo najprej odigrali še zaostale jesenske tekme. Tako bodo po tem sklepu v nedeljo igrali samo preostanek prekinjene tekme med Gradjan-skim in osiješko Slavijo, prihodnjo nedeljo pa zadnjo jesensko tekmo iz lige med Hajdukom in Gradjanskim v Splitu. Glede prekinjene tekme med Hajdukom in Splitom zaenkrat še ni nič odrejeno. V češko-moravskem protektoratu so odigrali dozdaj 9 kol prvenstvenega tekmovanja in so bili v zadnjem doseženi naslednji izidi: Prost je jov—Bohemians 1:0, Liben—Kladno 2:2, Bata—Sparta 4:0, Slavija—Viktoria, Plzen 3:3, Viktoria—Žižkov, židenice 4:1, Pardubice—Plzen 2:2. V prvenstvu vodi Slavija pred Sparto in Plz-nom. Med prvorazrednimi tekmami opozarjamo med nedeljskimi na naslednje: _ SVOBODA—MOSTE V zadnjem kolu za prvenstvo ljublj. L razreda bosta pojutrišnjem nastopila Svoboda in Moste. Glede na uspeh Moščanov v zadnji tekmi proti Disku, ki so ga odpravili s hazenskim rezultatom 9:0 in na veliko važnost uspeha Svobode, ki so ji točke za zasedbo I. mesta neobhodno potrebne, se obeta zanimiva in ogorčena borba za točke. Tekma se bo pričela ob 9.30 na igrišču Ljubljane, za tem pa se bodo pomerili tudi v prv. borbi juniorji Svobode in Ljubljane. Ta tekma se bo pričela ob 11. JADRAN—HERMES V nedeljo se bosta v borbi za točke spoprijela na novem stadionu v šiški, Jadran in Hermes. Oba sta najmočnejša kandidata za prvo mesto, šiškarji imajo zdaj eno točko več in vodijo v svojem razredu So v solidni formi in dozdaj še niso izgubili nobene tekme. Na tihem upajo, da bodo zasedli prvo mesto. Ravno takšne račune pa delajo tudi Jadranaši. Po nedavni fu-ziji z Reko je njihova moč zavidanja vredna. Zato bo ta tekma tipično prvenstvena, saj bosta stala drug proti drugemu dva enakovredna nasprotnika, od katerih bo vsak skušal pobrati točki ln si osigurati prvo mesto. To borbo si bo vredno ogledati! Vstopnina bo minimalna. CELJE—BREŽICE Na celjski Glaziji ob 14.15 Kakor že javljeno, bo v nedeljo na Glaziji zadnja letošnja prvenstvena nogometna tekma med »Celjem« in Brežicami, ki bo obenem odločilna za zasedbo drugega mesta na tabeli. Dozdaj imata obe moštvi enako število točk. Zato bosta v nedeljo napeli vse sile, da izvojujeta zmago. Sicer gre Celje z majhno prednostjo na Igrišče vendar po zadnjih uspehih Brežlčanov presenečenje ni izključeno. Nadvse zanimiva tekma se bo pričela že ob 14.15, in ne kakor prvotno določeno ob 15. Dopoldne ob 10.30 pa bo na Glaziji trening tekma med dvema moštvoma Celja in Jugoslavije. V juniorski konkurenci bo zanimivo srečanje Mladika jun.—Mars jun. V nedeljo ob pol 11. se bosta pomerila med seboj dva najresnejša kandidata za prvaka v svoji skupini, Mladika in Mars. Moštvo Marsa sestavljajo dobri in talentirani igralci, ki so že večkrat zastopali barve svojega kluba v L moštvu. Mladika bo poslala v boj kar svoje prvo moštvo, ki je gotovo najboljše v H. razredu. Vsi prijatelji lepega nogometa vabljeni! SK Svoboda. Obvezen članski sestanek bo drevi ob 19. v Delavski zbornici, nato seja odbora. tšTK Moste. Zaradi nedeljske prvenstvene tekme drevi ob 20. važen sestanek vseh igralcev. SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vseh igralcev juniorskega in I noštva v klubski sobi na Sv. Petra c, W. Važno zaradi prvenstvene tekme z Jadranom in gostovanja. Posebej leržan, Skapin in Smolnik. Prosim vsi sigurno! Poravnajte članarino! Načelnik. SK Celje (nogometna sekcija). Zaradi prv. tekme z Brežicami naj bodo v nedeljo vsi igralci ob 13.45 na Glaziji. Postava na razglasili deski. Drugo moštvo bo igralo trening tekmo z Jugoslavijo ob 10.30 na Glaziji. Vsi določeni igralci naj bodo ob 10. v garderobi. Cajnko in Blagotinšek naj prideta za tekmo za trening. Načelnik. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 18. redna seja odbora, ob 18.30 članski sestanek. — Jutri ob 20. v gostilni pri Čadu pod Rožnikom družabni članski večer. Zbor ob 19.45 v tajništvu, nato skupen odhod; morebitne priključitev možna pred Narodnim domom odn. v gostilni. Vabljeni vsi člani! Kolesarska pod zve za Ljubljana ima drevi ob 19. važno izredno sejo. Pozivajo se vsi odborniki, da se te seje zanesljivo udeleže v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Predsednik. »Sportska revija« številka 35 je v glavnem s slikami in gradivom posvečena zadnjemu kolu nogometnih tekem v srbski in hrvatski ligi. Na slovenski strani so spet tri slike (o kajakaših, nogometaših in plavalcih) z nekaj kratkimi prispevki o zadnjih dogodkih v Sloveniji. V številki je tudi še razen tega mnogo takega, kar bo zanimalo vsakega športnika. Posamezne številke so po 3 din. VSEM ŠPORTNIM KLUBOM! Objave za nedeljo danes do 18. ure, ker jih v ne- objavljaU. SLUŽBENE OBJAVE LZSP Ljubljanska zimskosportna podzveza iz-preminja razpis za tek čez drn in »trn, ki bo v lepem vremenu v nedeljo 17. t. m. toliko, da bosta start in cilj pri gostilni na strelišču pod Rožnikom, ne pa pri gostilni Čad. V slučaju slabega vremena bo ta prireditev šele v nedeljo 24. t. m. Podzveza bo imela sejo drevi ob 20. v pisarni Zimskosportnega saveza (prej JZSS). Zaradi izredne važnosti dnevnega reda vabimo vse gg. odbornike, da se seje sigurno udeleže. Posebno vabimo zastopnike smuških sodnikov in učiteljev. Seje naj se udeleže tudi g. Ervin Zupan. Telovadba naših smučarjev bo odslej vsak torek in petek v telovadnici meščanske šole za Bežigradom, in sicer od pol 19. do 20. Ponovno pozivamo vse tekmovalce, da se teh treningov udeležujejo čimprej marljivo. Iz Novega mesta n— Okrajni odbor Rdečega Križa poziva vse one, ki so se prijavili v bolničarskl tečaj, da pridejo v nedeljo 17. t. m. ob 9. v gimnazijo Tudi drugi, ki se še niso prijavili. se lahko ta dan prijavijo. Odbor. n— Kino D°m bo predvajal danes in jutri ob 20.15 ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 razkošni orijentalski film »Aixa, hči pustinje«. Prekrasni originalni posnetki, španjolske pestmi in plesi. Predigra: Uni-verzuanov zvočni tednik in Foxov najnovejši žurnal. (—) Naše gledališče D B A M A Petek, 15.: Skrivalnice. Red A. Sobota, 16.: Lepa Vida. Izven-Nedelja, 17. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ob 20.. Cigani. Izven. Drevi b°do igrali veseloigro Olge Schein-flugove »Skrivalnice«. Delo je pisano v so dobnem duhu in pokaže družino, ki je izgubila zaradi procesa svoje podjetje. Inte-i gentno, sodobno dekle, ki ni zgolj lutka, temveč ženska, ki se zna v poslovnem življenju s pridom obračati in obenem na naj-nedolžnejši način preslepiti svojega moža, je središče dogajanja. Igrala jo bo Mira Danilova. Staro gospo, njeno taščo, ki se nikakor ne more znajti v nove razmere, pa bo igrala Avgusta Danilova k. g. Očeta bo igral Lipah, njegovo ženo Nablocka, Pavla Friča Kralj. Režija je prof. šesta. Prva repriza Ferda K°zaka drame v štirih dejanjih »Lepa Vida« bo jutri kot predstava izven a b o m a j a. Drama zajema konflikt med tremi brati. Godi se v današnjih dneh, v industrijskih krogih. Poleg zakonskega in ljubavnega zapleta pokaže tudi socialne in družabne strani življenja. Delo je zrežiral dr. Kreft Naslovno vlogo bo igrala Mira Danilova, v glavnih bodo nastopili Levar, Kralj in Jan. O P £ B A Petek, 15.: zaprto. Sobota, 16.: Traviata. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Levento-ve. Nedelja, 17. ob 15.: Grof LuksemburSkL Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Ob 20.: Jeaiufa. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopranistinje t Verdijevi »Traviati«. Jutri bo spet gostovala Vanja Leventova kot Violetta. S to partijo si je pridobila pri občinstvu ln kritiki verigo priznanja. Zanimiva kreacija njene Violette, je privlačna v pevskem in igralskem pogledu. Tenorsko partijo bo pel Franci, očeta Janko. Predstava bo izven abonmaja- PleStd nastop Marte PauUnove je moral biti zaradi vpoklica spremljevalca g. prof. Pavla Si vica, odložen in bo v ponedeljek 9. decembra Plesalko bo spremljal prof. Marjan Lipovšek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 16.: Nenavaden človek. Otvoritev sezone. Nedelja, 17.: Nenavaden človek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 15. zaprta Sobota, 16.: Na cesaričdn ukaz- Red C. MALI OGLAS! CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak ogma m enkratno pri atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo siužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje islovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn 20.— ' TJUl Beseda 1 Oin davek Un za 5lire ali daianje naslova 5 Din Sajmaniš" znesek 20 Din Natakarico mlajšo, izvežbano. spre) mem takoj v gostilno — Pogoji: 10 odstotkov stanovanje, hrana ln cl garete Zaslužek zelo do ber Takojšnje ponudbe s sliko poslati na »Lo vačkl rog« šld. 30721 1 Ključavničarja veščega struženja ln var jenja sprejme. Tetina 'martlnska 64. poleg nove mitnice. 30811-1 Služkinjo staro 30 do 35 let. ki zna obenem trudi kuhati, sprejmem. Nastop takoj. Naslov T vseh posl Ju tra. 30779 1 NAJSLAJSA in NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMET—VINO ČRNINA IZ FRUŠKE GORE SremskJ Karlovct — Gostilničarji nudite to špecljaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, 8remskJ Karlove! — Frnška gora Tovarna obutve in gume »Boston« a. d. Beograd IŠČE strokovne delavce ca usnjeno obutev: krojače, šteparlce, strojne natezalce (iber-holerje), ščlpače (cvikerje), podSivače (doplerje) ln rezkarje (frezerje). Javiti se Je pismeno ob točni navedbi sedanjega dela na naslov tovarne, Beograd, Kralja Aleksandra 174. V neizmerni žalosti naznanjamo ▼sem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nas Je aa vedno zapustil po kratki bolezni naš predragi oče, soprog, brat, stric, svak, gospod ing. Avgust Dolenc Vsem, ki ste ga poznali, ga priporočamo ▼ blag spomin. Treviso, škofja Loka, dne 14. novembra 1940. Salnjott: Mlls, soproga; Sonja in Ada, hčerki in rodbine ftink — seseda 1 Din davek Oin. za šifre ali dajanje naslova 5 Oin Najmanlš znesek 20 D1d Registrirna blagajna se proda. Jos. Jaeodi Celje. 30806 6 Seseda 1 Din davek t oin za šifre an dajanje naslova 5 Din Najmanlš znesek 2C Din Starinsko pohištvo vsakovrstno, slike porce lan ln vse starine — stalno kupuje Golob Ma rlja. Gallusovo nabr. št 29, LJubljana. 30798 7 Radio Beseda • Din. davek 3 Din za štfrr ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš! znesek 20 Din Radio Minerva. 5 cevni, pro dam. O. št Ljubljana. Blelweisova 42-11. Na ogled vsak dat od 18 do 19. ure. 30788 9 Beseda l Din. davek s Din za Slfrt alJ dajanje aaslova S Din Najmanlš) znesek 30 Din Tovorni avto tri ln pol tonski, kupim Prednost ima na plin ali nafto. Zavadlav. Pod sused prt Zagrebu 30801-10 Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro al! dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Lipove plohe pol suhe 7 do 10 cm debele, lepo blago, prodam 4 kv. m (Dobilo bi se jih 1 vagon.) Naslov v vseh posL Jutra. 30788-15 ZapHm Beseda 1 Din davek i oin. za šifre ali dajanje aaslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom ln varčevalcem Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezplačno zava rovanl. Zadruga »Moj Dom«. Ljubljana. Dvor žakova 8 ISčemo pover jenlke. 199 Posest Beseda l Din. davek s Oin za šifre ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Beseda 1 Din davek s Din za šifre ali dajanje naslova b Din Najmanlš' znesek 20 Din Zakonski par s štiriletnim fantkom Išče enosobno stanova c.Je ali sobo z štedllni kom v bližini Sv Petra ali Poljanske ceste Po nudbe na ogl. odd. Jutra ood »Takoj«. 30733 21 a Več stanovanj -iraznih ln opremljenih sob, z ali br»z 06krbe. Ižče Servis biro«, po strežna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27-1, tel. 2109. 30804 21a v'saka beseda 50 par z» lajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Dir Sobo čisto, zračne rabim ta koj za dijaka osmošol-ca blizu Bežigrajske gimnazije Pogoj dobra hrana ln strogo nad zorstvo. Ponudbe je po slatl na ogl. odd Ju tra pod »Zračna soba'. 30678-23a Mesečno sobo v št. Peterskem predmestju iščem za stalno, po možnosti souporaba kopalnice Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Soliden oficir«. 30795-23a Beseda i Oin davek c Din. za štfro aH dajanje naslova 5 Din Najmarijft-znesek iC Din Soba opremljena se takoj odda gospodični. Rcžna ul. 19. 30802-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam solidni osebi s 15. novembrom. Ulica Stare Pravde 3, pritličje. 30797-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, svetlo, zračno, z 1 aH 2 posteljama blizu tramvaja, poceni oddam, Sp. Šiška. černetova ul. 31, I. nadstr. vrata 3. 30793-23 Seseda I Din. davek j Din za šifre ali dajanje naslova 5 Dm Najmanlš znesek 20 Din Pisalni stroj star. rabljen, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe pod »Pisalni stroj« na ogl. odd. Jutra. 30791-29 zgubljen m Beseda 1 Din davek Din za šlfrr ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš-znesel: 20 Din Ušla je majhna, zelena papiga, ki sliši na ime «Mlky«. Ujame se Jo le, če se jI pokaže zrcalo. Kdor Jo najde, naj jo odda proti nagradi šušteršlčeva 3-1, Moste. 30887-28 Vsako keOSno čajnega masi* ln .una-ta ne kupim. Ponudb« poslati na M. B. Oaruojld, Dubrorvačka 7, Beograd. 30810,31 % Dvignite v oglasnem oddelka dospele ponudbe: Beseda 1 Din, davek Din. za šure ali daianit aaslova 5 Din Najmaniš-znesek 20 Din Neli. Z ar se ne mežemo više videti. Ja Vas očekujem 1 verujem, da čete dočl. Nadbiskup, Šoštanj, Ce lje, LJubljana. 30800 24 Auto šport. Anonimno se ne upošteva. Blizu centra. Bankir. Bled, Blag značaj. Blagovni promet. Cela oskrba. Divji kostanj. Dva brata, Dijak. Domačnost, Dalmacija. Dobra. Del'*r. na. Donos, Danila. Do 850 din brez zajtrka. Etiko, Elektrarna 3, Te-rc kontinent. Frizerka, Galanterlst, Gozd. Grgič Karlo, Hltno, Harmonija. Inteligentna. Izurjen, Jugočarapa, LJubljana mesto. Lovska puška LJubljana. Kladsky Zan. Kavcija. KoraJža, Knjige Kamorkoli. Materinščina, Modeli 1941, Male obresti. Mizarska, Miren dom, Ml to. Najraje v Ljubljani, Nova hiša. Najlepši dnevt Ohranjen, Obresti, Odkritosrčna. Ornega Premoženje, Posestvo v Bohinju. Potovanje, Pridna ln poštena. Priden mfinar, Poštenost, Prijateljstvo 202. Poštena ln marljiva. Prosto stanovanje ln pi&ča 200, Rabljeno. Razoiaran, Resnost, Redka prilika. Srednjih let. Sreča, Sostanovalec, Sposoben, Specerija, Skupno gospodinjstvo. Sltuiran, Sporazum tajen. Svoje pohištvo, Šofer. Sreča Te Išče. Sredina, Tallln, Ti-homlr, Talentiran. Točna vrnitev. Ugodno Šiška. Ugodno, Ugodna prilika. Vrtnar. Vesten mizar. Vrnem, V centru-mu, Zasiguran 5. Zmožen. Zaslužek 16899. Za-s topnost 1000, 3000 — 1000, 999. Od Vas je :vi«no, •'a i mate obleko vedno ?:ot novo zato jo pustite redno f>-nično čistiti ali Darvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika mca TKALSKI MOJSTER strokovnjak s prakso in predizobrazbo, sposoben in samostojen posebno pri izdelovanju blaga iz umetne svile in Zellwolle SE SPREJME takoj ali po dogovoru. — Samo res prvovrstna moč, katera prevzame tudi odgovornost za čisto blago in produkcijo, naj pošlje ponudbo s sliko na oglasni oddelek > Jutra« pod: »Umetna vlakna«. Izredna prilika! Zidajte! V najlepšem znanem letovišču Hrvatskega Primorja Vam zidamo vilo. Stavbena sezona traja vso zimo. — Oglejte si načrte in pogoje. — Naslov pri oglasnem oddelku >Jutra«. Parcela 12.000 m na obali samo 3000 din OBJAVA Jadransko-pod unavska banka v Beograda javlja, da se ne poslužuje več uredbe o zaščiti denarnih zavodov ln njihovih upnikov ln da od danes dalje izplačuje na zahtevo brez omejitve vse vloge na uložnih knjižicah, tekočih računih in drugih računih. JadranskofKMilinavsSca banka Beograd Zamenjam hlfio ▼ Beogradu na bite v Ljubljani ali pa kupim hišo ▼ Ljubljani Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod Slfro »Zame njava«. ^^ 30780-20 Umrla Je danes 14. XI. 1940 po dalJSem botehanju naša nepozabna zlata, blaga Valčka Knnstelj edina hčerkica gostilničarke Angelce Pogreb nepozabne pokojni ce bo v soboto 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti, Ježi ca 6, na farno pokopališče Sv. Jurij. Ježi ca, Savlje, Lesle, Mtaesotta, 14. nov. 1940. Angelca, mati; Anton, oče; Zvonko, brat in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. ~ Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tfakamarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani