OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Sekretariat za občo upravo ,' Št.: 6/1-1-40/84 Datum: 29.3. 1984 POROČILO o delu upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana-Šiška v letu 1983 1 Uvod 1.1. Občinski upravni organi kot institucija političnega sistema izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone ter predpise in dru-ge splošne akte skupščine občine, izvajajo smernice občinske skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so usta-novljeni, spremljajo stanje na posameznih področjih in da/ejo po-budo za reševanje vprašanj s teh področij, izdajajo izvršilne pred-pise, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne naloge za občinsko skupščino in njen izvršni svet. Po ustavnih določilih so v okviru svojih po-oblastil samostojni in odgovarjajo za svoje delo občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu. So ne le upravni organi skupščine občine, ampak tudi upravni organi vseh družbenopolitičnih skup-nosti, ker ne izvajajo le politike občinske skupščine in izvršujejo njene akte, temveč so zadolženi tudi za izvrševanje zakonov. S svojim delovanjem morajo ustvarjalno prispevati h krepitvi in razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov in delegatskega sistema, tako z doslednim izvajanjem nalog iz svoje pristojnosti, s preventivnim delovanjem na področjih, kjer nadzorujejo izvajanje predpisov, kot izvrševanjem svojih obveznosti do delovnih Ijudi in občanov, delegatov in delegacij, skupščine občine in njenega iz-vršnega sveta in do drugih družbenih dejavnikov v občini. 1.2. Sedanja organiziranost upravnih organov je sprejeta z od-lokom u ustanovitvi, organizaciji in delovnem področiu upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana-Siška, ki ga je sprejela skupščina občine na 42. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič-nega zbora, dne 21. septembra 1981. Po njem so kot kolegijski upravni organi ustanovljeni: komite za družbeno planiranje in go-spodarstvo. komite za daižbene dejavnosti in komite za urejanje prostora, kot individualni upravni organi pa: uprava za družbene prihodke, sekretariat za občo upravo, sekretariat za Ijudsko ob-rambo in sekretariat za finance in proračun Za opravljanje stro-kovnih in drugih opravil za občinsko skupščino, njen izvršni svet in družbene svete je bila ustanovljena skupna strokovna služba. V skladu z zakonom o sistemu družbene uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, dogovorom o skupnih osnovah za usklajeno urejanje splošnih na-čel za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o no-menklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in upravnih organizacijah v SR Sloveniji in od-lokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in skupne strokovne službe občine Ljubljana-Šiška, so v sekretariatu za občo upravo ustanovljene kot skupne službe: kadrovska služba, pravna služba in splošna služba. Te skupne službe opravljajo dogovorjena kadrovska, pravna, določena stro-kovna, tehnična in pomožna opravila za vse upravne organe, izvršni svet in skupščino občine. Izvršni svet skupščine občine je v mesecu juniju 1983 sprejel odredbo o skupnih načelih za notra-njo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o enotni nomen-klaturi nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, o enotnih zahte-vah glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih in skupni strokovni službi občine. Sprejeti so bili pravilniki o delu in organizaciji vseh upravnih organov in skupne strokovne službe ter pravilniki o siste-mizaciji del in nalog štirih upravnih organov (komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, sekretariat za občo upravo, sekretariat za finance in proračun in sekretariat za Ijudsko obrambo). V drugih upravnih organih in skupni strokovni službi so pravilniki o sistemi-zaciji del in nalog pripravljeni za razpravo in sprejem. 1.3. V decembru 1982. leta so vsi trije zbori občinske skupščine obravnavali problematiko o organiziranosti in delovanju občinskih upravnih organov in strokovnih služb in sprejeli določena stališča in sklepe. Na podlagi teh sklepov in stališč je izvršni svet skup-ščine občine v mesecu marcu 1983 sprejel akcijski program po-trebnih aktivnosti za odpravo problemov in pomanjkljivosti v orga-niziranosti in delovanju upravnih organov in skupne strokovne službe. V njem so opredeljene konkretne naloge z nosilci in roki izvedbe na področju notranje organiziranosti ter sistemizaciji del in nalog, izboljšanju kadrovske struklure in strokovnega usposab-Ijanja delavcev, samoupravne organiziranosti delavcev, spreje-manja temeljnih samoupravnih aktov, delitve osebnih dohodkov po delu in na področju poslovanja z občani, organizacijami zdru-ženega dela in drugimi strankami. Uresničevanje akcijskega pro-grama je v teku. 1.4. Poročilo je izdelano na podlagi poročil, ki so jih posamezni upravni organi in skupna strokovna služba predložili v sprejem izvršnemu svetu. V njem niso obdelani problemi in naloge, ki so bili že predmet obravnave skupščine občine v preteklem letu, dela in naloge, ki so iznešena v poročilu o delu skupščine in izvršnega sveta in naloge, katerih reševanje je prenešeno v pristojnost or-ganov mesta. Kljub taki načelni zasnovi pa se v poročilu v celoti ni bilo mogoče izogniti določenim ponavljanjem problemov in na-log, saj je bilo delo upravnih organov vtkano tako v delo skupščine kot v delo njenega izvršnega sveta. Upravni organi poleg izvajanja upravne funkcije pripravljajo tudi potrebne strokovne podlage za odločanje v skupščini občine in njenem izvršnem svetu. To pa je v posameznih upravnih organih po obsegu največji del njihovega dela. 2. Temeljne usmeritve pri izvajanju del in nalog 2.1. Delo upravnih organov je bilo v letu 1983 usmerjeno pred-vsem na sprotno in sistematično spremljanje na področjih, ki spa-dajo v njihovo pristojnost, na pripravo potrebnih analiz, informacij in aktov za odločanje v skupščini občine in njenem izvršnem svetu ter na odločanje v upravnih stvareh, tako da se lahko delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti hitro, učinkovito, s čim manjšimi stroški in na enostaven način uresničevali svoje pravice in pravne koristi ter opravljali obveznosti v upravnem postopku. 2.2. Upravni organi so redno spremljali in analizirali problema-tiko na področju svojega delovanja, jo v okviru svojih pristojnosti reševali, ali pa predlagali potrebne ukrepe izvršnemu svetu ozi-roma skupščini občine. O posameznih problemih, katerih reše-vanje je v pristojnosti mesta ali republike, so obveščali organe teh družbenopolitičnih skupnosti. Za skupščino občine so pripravili tudi vse potrebne odloke, odločbe in druge akte, katerih predla-gatelj je izvršni svet. Pri pripravi analiz, informacij in drugih gradiv za obravnavo na skupščini so si prizadevali, da bi bilo gradivo stro-kovno kvalitetno, kraiko in razumljivo. Upravni organi so pripravljali tudi strokovna stališča do gradiv drugih, ki so bila obravnavana na občinski skupščini ali njenem izvršnem svetu in do gradiv, ki so bila v obravnavi v organih rnesta in republike. 2.3. Upravni organi so v letu 1983 prejeli 2286 novih zadev \z upravnega postopka, 987 zadev pa je prenešenih \z leta 1982. V predpisanem zakonskem roku je bilo rešenih 1484 zadev, od tega je bilo v 1470 primerih zahtevi stranke ugodeno. V 9 primerih je bila zahteva stranke zavrnjena in v 5 primerih zavržena. Po izteku predpisanega zakonskega roka je bilo rešenih 820 zadev. Na prekoračenje rokov pri reševanju upravnih zadev največ vpli-vajo pomanjkljivo dokumentirane vloge strank, kar zahteva dodat-no pozivanje strank za predložitev dokumentacije, rok za reše-vanje pa v tem času ne miruje. Ob koncu leta je ostalo 969 zadev nerešenih. Pri večini teh zadev še ni potekel zakonski rok rešitve, posamezne zadeve pa stojijo zaradi nepopolno dokumentiranih vlog, intervencijskih predpisov s področja kmetijstva in zaradi iskanja sporazumnih rešitev na področju upravnih izvršb. V leto 1984 je prenešenih v sekretariatu za občo upravo 312, v komiteju za družbeno planiranje 128, v komiteju za urejanje prostora 526 in v upravi za družbene prihodke 3 nerešene zadeve iz leta 1983. 2.4. V preteklem letu je bila zagotovljena pomoč delovnim Iju-dem in občanom ter drugim strankam in udeležencem v postopku pri uresničevanju njihovih pravic in pravnih koristi ter pri izvrše-vanju njihovih obveznosti v upravnem postopku. Prav tako je bil uveden tudi nadzor nad tem, ali posamezni občinski upravni or-gani pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise o upravnem postopku, zlasti pa nad učinkovitostjo, pravočasnostjo in zakonitostjo njihovega dela. Določen napredek je napravljen tudi v zboljšanju odnosov upravnih delavcev do strank, saj je bilo število pritožb nad vedenjem upravnih delavcev v preteklem letu neprimerno manjše. Uvedena je bila tudi prodaja kolekov v upravni zgradbi in na sedežih obeh krajevnih uradov. Malo pa je bilo stor-jenega, da bi lahko občana oprostili iskanja potrebnih prilog po posameznih upravnih organih za vlogo, ki jo vloži pri določenem upravnem organu. 3. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo 3.1.Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na družbeni plan občine in dolgoročni plan občine, oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih smernicah in drugih aktih za uresničevanje družbenih planov in njihovo izvrše-vanje, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, delovna razmerja med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela ter osebno delo, delovanje ukrepov ekonomske politike, samouprav-no organiziranost in integracijske procese na področju gospo-darstva ter zadeve, ki se nanašajo na industrijo, gradbeništvo, gostinstvo, promet blaga in storitev, obrt, turizem, kmetijstvo, goz-darstvo, lovstvo, ribištvo in veterinarstvo. 3.2. Zaključen je bil postopek sprejemanja sprememb in dopol-nitev srednjeročnih planov občine za obdobje 1981—1985. Pra-vočasno so bile pripravljene strokovne osnove za izdelavo občin-ske resolucije. Naloge v zvezi priprave dolgoročnega plana Ljub-Ijana 2000 so ostale v fazi delovnih gradiv, ker je Zavod za druž-beno planiranje Ljubljana kot nosilec v stalni zamudi pri realizaciji sprejetega programa dela na tem projektu. Izdelana so bila redna tromesečna poročila o uresničevanju resolucije za leto 1983 3.3 Komite se je aktivno vključeval v razreševanje ključnih in kri-tičnih vprašanj, ki so se pojavljala predvsern v organizacijah zdru-ženega dela z negativnim finančnim rezultatom in v organizacijah združenega dela z motnjami v poslovanju ter v razreševanje inte-gracijskih povezav ali statusnih sprememb in podobnih procesov. Izdeloval je periodična poročila o izgubah v organizacijah zdru-ženega dela in informacije o skladnosti sanacijskih postopkov glede na zakonska določiia. Komite je dajal tudi mnenja na pri-pravljene programe sanacij. V nekaterih OZD (DO PAP, Iskra ISEZ, GP Objekt, Dekor itd.) se je komite direktno vključeval v iskanje vzrokov in rešitev kritičnih stanj. Taka aktivnost je zahte-vala od delavcev komiteja vso širino poznavanja problematike, možnosti investiranja, ekonomskih ocen upravičenosti povezovanj itd. z vidika dolgoročnih razvojnih rešitev. Neposredne možnosti vpliva na investicijske namere v organizacijah združenega dela komite nima, glede na pristojnosti regijskih in republiške komisije za presojo investicij, vendar pa je komite spremljal investicijsko dejavnost organizacij zdaiženega dela tako z vidika finančnega črpanja namenskih sredstev, kot tudi s same materialne realiza-cije. Prioritetna vloga zunanjetrgovinske dejavnosti se je odrazila tudi v usmerjenosti in ažumosti spremljanja problematike in ukre-pov za povečanje izvoza v posameznih organizacijah združenega dela s strani komiteja. Komite je tudi redno spremljal uresniče-vanje družbene usmeritve razporejanja dohodka in predlagal po-trebne ukrepe izvršnemu svetu. 3.4. Na področju upravnih zadev je bilo v letu 1983 zaključenih 3529 zadev, od tega na področju kmetijstva 394, obrti 1176 in pogodb 1959 zadev. Opravljena so bila tudi vsa dela v zvezi s skladom skupnih rezerv in kmetijsko zemljiško skupnostjo. 3.5. Podružabljanje dela komiteja je potekalo v dveh smereh, in to v delu komiteja kot kolegijskega upravnega organa in delu de-lovnih teles oziroma komisij komiteja (komisija za turizem, go-stinstvo, trgovino in cene, komisija za drobno gospodarstvo). 3.6. Širok spekter delovanja komiteja zahteva sodelovanje z ve-likim številom institucij, od katerih vsaka zase zahteva drugačno angažiranje glede na svoje primarne naloge. Predlagatelji posa-meznih sporazumov združenemu delu skušajo realizirati sprejem sporazumov sami, poročilo o pristopu in analizo vzrokov eventu-alne neuspešne akcije pa zahtevajo od upravnega organa ozi-roma izvršnega sveta. Ker so v Ljubljani nekatera področja spe-cifično urejena, prihaja do nerazumevanja pri razreševanju posa-meznih odprtih vprašanj na teh področjih. 3.7. Ne glede na opise del in nalog znotraj komiteja se večina aktivnosti v končni fazi zreducira na priprave prikazovanja stati-stičnih podatkov in uradniško obravnavanje problematike. Vzroki so v tem, ker imamo veliko število organizacij združenega deia, ker se zbirajo podatki v organih izven komiteja, ker se ne spoštu-jejo roki s strani organizacij združenega dela in ker so pogoste zahteve po formalnem spremljanju akcij. Od komiteja se zahteva in pričakuje usposobljenost za opravljanje strokovnih nalog, ki so-dijo v področje dela posameznih strokovnih institucij, vendar takih nalog komite v sedanji kadrovski sestavi ne more opravljati. za izboljšanje kadrovske strukture pa ob sedanjih osebnih dohodkih in delovnem času ni izgledov. 4. Komite za družbene dejavnosti 4.1. Komile za družbene dejavnosti opravlja dela in naloge, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, zaposlo-vanje, varstvo borcev in vojaških invalidov, varstvo španskih bor-cev, varstvo predvojnih revolucionarjev, varstvo borcev za sever-no mejo, varstvo slovenskih vojnih dobrovoljcev, varstvo civilnih invalidov vojne, urejanje grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij in spomenikov. Poleg tega opravljajo delavci komiteja tudi vsa organizacijsko-tehnična in druga opravila za delo skupščin in organov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. 4.2. V okviru kontinuiranega in celovitega spremljanja poslo-vanja organizacij združenega dela družbenih dejavnosti se ugo-tavlja, da pravih kršiteljev družbene usmeritve razporejanja do-hodka v Ietu 1983 ni bilo. Izvedena je bila dokončna sanacija Zavoda Tivoli. Poseben problem še vedno predstavlja stanje v Domu starejših občanov »Marija Draksler-Marjana«, ki je zaradi zamrznitve cen oskrbnin in drugih elementov zaključil poslovanie z izgubo v letu 1983. Načrtovana integracija vzgojnovarstvenih or-ganizacij ni v celoti uspela. Uspela je združitev VVO Najdihojca, Milan Majcen tn Litostroj v enovito delovno organizacijo. ne pa tudi združitev WO Rezke Dragarjeve, Manice Komanove in Medvod Ta akcija bo ponovljena v letu 1984. Na iniciativo komiteia je v po-sameznih osnovnih šolah pospešena akcija pridobitve ustrezne strokovne izobrazbe posameznih pedagoških delavcev Poseben poudarek je bil dan tudi analiziranju izvajanja učno-vzgojnih pro-gramov v osnovnih šolah z vidika utrjevanja doseženih rezultatov in ocene možnosti za nadaljnje dograjevanje osnovnih šol kot celodnevne šole. 4.3. Z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo vzgojnovarstvenega prostora v KS Na jami je bil zaključen pro-gram gradenj 15 objektov iz II. samoprispevka. Sprejeti so bili idejni projekti in potrjeni investicijski programi za izgradnjo WO v KS Dolomitski odred, za prizidek pri OS Stane Kosec in za iz-gradnjo delovno varstvenega centra. 4.4. Opravljene so bile vse naloge za izvedbo 36 sej skupščine. 62 sej predsedstev in 154 sej odborov SIS družbenih dejavnosti. Strokovne službe SIS na nivoju mesta so v večih primerih zamu-jale s pripravo gradiv. Na nivoju občine ni dovolj možnosti za vplivanje in odločanje pri dokončnem oblikovanju programov mestnih in republiških SIS Prepočasi se spreminja položaj de-lavcev organizacij združenega dela in občanov krajevnih skup-nosti pri pripravi in odločanju o programih posameznih SIS. ki so temelj svobodne menjave dela. Tudi v letu 1983 je bil neusklajen pristop glede pravočasne priprave prispevnih stopenj, ki so bile združenemu delu posredovane v »časovni stiski«, tako da delavci v združenem delu dejansko niso imeli možnosti za pogloW|eno obravnavo predloženih programov z vidika utemeljenosti in upra-vičenosti. 4.5. Izvedene so vse naloge v zvezi z izvajanjem programa postavitve, obnavljanja in vzdrževanja spomenikov NOB. Izve-denih je bilo 12 obnovitvenih del. Še vedno je ostal nerešen pro-blem ureditve bunkerja na Toškem čelu zaradi potrebe po kom-pleksni rešitvi. S področja izvajanja varstva borcev in invalidov je bilo rešenih 1160 primerov vlog in realiziranih 15.744 invalidskih in borčevskih prejemkov. Nerešenih je 12 primerov za zdraviliško klimatsko zdravljenje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Iz-danih je 16 dovoljenj za izvoz delov kulturne dediščine in opro-ščenih 13 občanov plačevanja samoprispevka zaradi nizkih oseb-nih dohodkov. 5. Komite za urejanje prostora 5.1. Komite za urejanje prostora opravlja zadeve, ki se nanašajo na celovito prostorsko in urbanistično urejanje prostora, varovanje in celovitost naravnega in ustvarjalnega človekovega okolja, smo-trnost izrabe prostora, urejanje stavbnih zemljišč, promet. stano-vanjsko in komunalno gospodarstvo ter na naravne vire 5.2. Po obsegu dela je bilo težišče delovanja komiteja na izva-janju upravnih postopkov pri izdajanju lokacijskih in gradbenih do-voljenj, tehničnih pregledih, izdajanju urbanističnih potrdil, izdaja-nju vodnogospodarskih soglasij, dovoljenj za prekope in uporabo cest ter potrdil o namembnosti zemljišča. Komite si je prizadeval tekoče in v čimkrajših možnih rokih izvajati navedene postopke. ki pa so vsaj v primeru lokacijskih dovoljenj pogosto zelo zamudni in zapleteni, Veliko število organov, organizacij in skupnosti. ki pri tem sodelujejo in katerih sleherni je pristojen, da varuje neki druž-beno opredeljen interes pri posegih v prostor. nujno pomeni tudi nevarnost zamud, pri čemer pa občinski upravni organ v končni fazi le preverja ali so bile opravljene vse formalne obveznosti v predhodnem postopku. 5.3. Na področju urbanističnih. lokacijskih in gradbenih zadev je bilo obravnavanih 1131 zadev, od tega je bilo rešenih 900 zadev (kot nepopolnih je bilo zavrženih 7 zadev. 13 pa zavrnjenih, ker ni bilo pogojev za izdap dovoljenja). Določen zastoj je nastajal pn strojepisnih opravilih in za razrešitev teh problemov je komite v preteklem letu predlagal določene ukrepe v smislu modernizacije administrativnega poslovanja 5.4. V skladu z odlokom je komite pristojen tudi za celovito pro-storsko planiranje ter za področja, ki jih urejajo nekatere interesne skupnosti materialne proizvodnje. V skladu s to zadolžitvijo je ko-mite sodeloval v postopkih iz družbenega planiranja, ki se na-našajo na urejanje prostora. 5.5. V začetku leta je bila osnovna pozornost posvečena iz-vedbi postopkov, ki jih je nalagal v decembru 1982 sprejeti inter-ventni republiški »Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spre-minjanjem namembnosti«. Občina Ljubljana-Šiška je zaradi dol-goletnega sistematičnega dela pri izdelavi kmetijskih prostorskih planov večino potrebne dokumentacije že imela izdelane ter je kot prva med Ijubljanskimi občinami lahko sprejela »Sklep o uskladitvi družbenega plana s kmetijskim zakonom« že v maju lanskega leta. Poleti 1983 se je komite aktivno vključil tudi v oblikovanje nove prostorske zakonodaje. Interventni kmetijski zakon je v veliki meri vplival na vsebino nekaterih urbanističnih dokumentov, ki so bili oziroma so še v izdelavi. Potreba po varovanju kmetijskih zemljišč je zmanjšala perspektivne možnosti za kakršnokoli grad-njo in v luči teh zmanjšanih možnosti so pri številnih razpravah o urbanističnih dokumentih nastopile intenzivne razprave o tem, kako uskladiti lokalne in širše koncepte o ureditvi posameznih območij. 5.6. Komite je vodil vse potrebne postopke za spreiem 9 urba-nističnih dokumentov (zazidalni načrti) v skupščini občine in 5 do-kumentov za sprejem v skupščini mesta Ljubljane. Vodeni pa so tudi postopki za 20 nadaljnjih urbanističnih dokumentov, ki so v izdelavi oziroma javni obravnavi. Sleherni od teh dokumentov je rezultat daljšega samoupravnega usklajevanja, kjer si je komite prizadeval v smislu podružbljanja odločanja o urejanju prostora čimbolj tvomo sodelovati z organi krajevnih skupnosti, katerih območje so posamezni dokumenti urejali. 5.7 Na področju stanovanjskega gospodarstva je glavno težavo predstavljalo dejstvo, da komite še vedno nima kadrovsko pokri-tega področja del in nalog na tem področju. V sodelovanju z mestnim komitejem za stanovanjsko gospodarstvo in mestnim svetom ZSS je pripravil predlog za odpravo barak ter stanovanj VI. in VII. kategorije s pomočjo kombinirane zamenjave stanovanj IV. in V. kategorije, katerih sedanji stanovalci bi se želeli v skladu s predpisanimi pogoji preseliti v nova stanovanja. Komite je pri-pravil predlog v obsegu, na osnovi katerega bi morala stanovanj-ska skupnost izvesti konkretne ukrepe. Organiziranih je bilo več razgovorov za pripravo osnov za stanovanjsko izgradnjo v prihod-njern srednjeročnem obdobju ter v zvezi s prenovo objektov v Stari Šiški. 5.8. Komite si je prizadeval doseči večjo usklajenost pri zado-voljevanju potreb stanovanjskih zadrug po zazidljivih zemljiščih na območju občine, vendar tovrstni napori še niso doživeli ustreznega učinka v obliki samoupravne organiziranosti stanovanjskih zadrug v okviru stanovanjske skupnosti. 5.9. Na področju komunalnega gospodarstva je komite tekoče sodeloval s komunalno skupnostjo in rezultat teh naporov so ne-katere akcije, ki so. ali pa še bodo izboljšale komunalno in pro-metno urejenost v posameznih krajevnih skupnostih. Izredna na-loga, pri reševanju katere se je komite angažiral v lanskem letu, je bilo zagotavljanje pitne vode v sušnem obdobju. 6. Uprava za družbene prihodke 6.1 Uprava za družbene pnhodke opravlja zadeve, ki se na-našajo na izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov, izpolnje-vanje obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, spremljanje pridobivanja pnhodkov in trošenja sredstev pri ob-čanih ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih ob-veznosti občanov in obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe. 6.2. V letu 1983 je uprava za družbene prihodke, kljub številnim težavam, opravila vse odmere družbenih obveznosti za vse vrste davkov, ki jih pobira uprava po zakonu o davkih občanov, po za-konu o prometnem davku od prometa blaga in plačil za storitve in po drugih predpisih. Dosežena je bila 94,3% izterjava vseh dav-kov in prispevkov, samih davkov pa prek 95%. Opravljena je bila realizacija prihodkov proračuna 99% z ozirom na plan. Doseženi pa niso bili kalkulativni prihodki, ki po dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji vplivajo na proračunske prihodke v letu 1984. 6.3. Spremembe v zakonodaji so prinesle mnogo sprememb na področju pobiranja posameznih davkov, kar je zahtevalo do-datne napore delavcev uprave v pripravi ustreznih predpisov in organizacije dela Tudi zaostrene gospodarske razmere zaostru- jejo pogoje dela uprave. Zavezanci so ob padcu realnih osebnih dohodkov in porastu inflacije vse slabše izpolnjevali svoje obvez-nosti do družbe. To se posebno kaže zaradi nelikvidnosti gospo-darstva, saj se dolgovi prenašajo tudi na zavezance, ki s svojim samostojnim osebnim delom in sredstvi opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost. Poslabšane razmere pa z omejevanjem sploš-ne porabe z zakoni in drugimi predpisi nalagajo upravi dosledno odmerjanje davkov in prispevkov ter zahtevajo dosledno izterjavo družbenih obveznosti in preprečevanje šušmarstva. Ob tem pa dolgoročni program gospodarske stabilizacije prenaša precejšen delež gospodarske ustalitve na'drobno gospodarstvo z zahtevami po večjem izvozu, nadomeščanju uvoza in dodatnem zaposlo-vanju Gospodarske razmere so posebej vplivale na slabšanje finančne discipline davčnih zavezancev pa se je morala uprava v večji meri posluževati postopkov prisilne izterjave. Opravljenih je bilo 221 blokad žiro računov, 120 prepovedi na osebne dohod-ke, izdanih prek 15.000 opominskih položnic, 429 sklepov za pri-silno izterjavo na terenu ter 108 sklepov za kmetijstvo in 73 za dohodek od premoženja. 6.4. Delo davčne inšpekcije je bilo premalo usmerjeno na delo na terenu, saj je morala opravljati preglede poslovnih knjig za od-mero iz gospodarskih dejavnosti za leto 1982. Šele v zadnji tretjini leta je bila inšpekcija usmerjena na teren, predvsem na to, kako se izpolnjujejo in plačujejo družbene obveznosti, v manjši meri pa tudi na pregled poslovnih knjig. Inšpekcija je opravljala tudi pre-gled nedovoljenega poslovanja občanov — šušmarjev. Ugotov-Ijeno je bilo, da 9 občanov opravlja gospodarsko dejavnost brez dovoljenja. Pri izterjavi je inšpekcija opravila dva rubeža osebnih vozil, pri nekaterih pa ni bilo mogoče niti z rubežom pokriti druž-benih obveznosti, pa je zato bil predlagan odvzem obrtnega do-voljenja. Izrečenih je bilo 12 kazni z odločbami in 9 mandatnih kazni. Inšpekcija pa v svoje delo ni vključila ugotavljanja izvora premoženja, ker za to še ni usposobljena. 6.5. Opravljena so bila tudi druga dela in naloge uprave. Po-seben problem pri delu uprave poleg prostorskih pogojev pred-stavlja velika fluktuacija kadrov. Z delom je prenehalo 7 delavk, od tega tri na ključnih delih in nalogah. Razlogi za odhod so v nizkih osebnih dohodkih, neugodnem delovnem času in »nepri-Ijubljenem« delu. 7 Sekretariat za občo upravo 7.1. Sekretariat za občo upravo opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje predpisov v upravnem postopku in druge zadeve obče uprave, premoženjsko pravne zadeve, volitve in volilne ime-nike, pridobivanje in obnavljanje osnovnih sredstev, ki so materi-alna osnova za delo občinskih upravnih organov, upravljanje ne-premičnin v družbeni lastnini, ki jih uporabljajo občinski upravni organi ter zadeve, ki se nanašajo na organiziranje skupnih služb za opravljanje tehničnih in pomožnih opravil ter določenih stro-kovnih opravil za občinske upravne organe. V okviru sekretariata je ustanovljen krajevni urad Medvode in krajevni urad Vodice za opravljanje zadev v zvezi z matičnimi in državl/anskimi knjigami in drugimi registri za občane izvenmestnih krajevnih skupnosti. Kot skupne službe so v okviru sekretariata organizirane: kadrov-ska, pravna in splošna služba. 7.2. Poleg opravljanja rednih del in nalog je bilo delo sekreta-riata v letu 1983 usmerjeno tudi na izvajanje akcijskega programa potrebnih aktivnosti za odpravo problemov in pomanjkljivosti v or-ganiziranosti in delovanju upravnih organov in skupne strokovne službe, na izvedbo samoupravne organiziranosti delavcev uprav-nih organov in skupne strokovne službe, na ustanovitev in izvedbo organiziranosti delovne skupnosti delavcev krajevnih skupnosti, na izboljšanje delovnih pogojev za delo upravnih organov in skupne strokovne službe ter na organizacijsko in kadrovsko usta-htev sekretariata. Vseh pet nalog je bilo opravljenih ali pa so v za-ključni fazi izvedbe. 7.3. Kadrovska služba je svoje delo usmerila predvsem na ure-ditev in ažuriranje kadrovskih evidenc, na zagotavljanje strokovnih podlag za učjnkovito izvajanje sprejete politike pri kadrovanju v pristojnosti občine ter na urejanje kadrovske problematike v uprav-nih organih in skupni strokovni službi občine. Ažurirane so pred-pisane kadrovske evidence, evidence perspektivnih kadrov pa še niso, saj je bil odziv organizacij združenega dela, drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti glede evidentiranja perspektiv-nih kadrov slab. Od 239 organizaclj je podatke posredovalo le 34, pa tudi te so posredovale v glavnem neustrezne podatke. Tudi poseben posvet s kadrovskimi evidentičarji ni stanja izboljšal. Kadrovska služba je pripravila vsa potrebna gradlva in izvedla za-ključke 11 sej komisije za volitve in imenovanja, 9 sej komisije za odlikovanja, 5 sej žirjje za občinska priznanja in 4 seje komisije za administrativna vprašanja skupščine občine. Izdelani so bili tudi potrebni pregledi in anaiize kadrovanja poslovodnih organov, or-ganiziran posvet s predstavniki občine v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih organov, posvet o planiranju kadrovsko-izobraževalnih potreb v združenem delu in posvet o izvajanju sprejete politike odlikovanj. Na teh posvetih so ob izmenjavi izku-šenj bile sprejete tudi kadrovske naloge posameznih nastavitev izvajanja kadrovske politike. Vsa la dela in naloge v zvezi z de-lovnimi razmerji in pri izvajanju posameznih pravic in obveznosti delavcev iz medsebojnih razmerij so bila sprotno izvedena. Ka-drovska služba še ni v letu 1983 opravljala potrebnih strokovnih del in nalog za koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL, ker so bile te naloge dogovorjene šele ob koncu leta. 7.4. V premoženjsko-pravni skupini je bilo obravnavanih 495 vlog strank s premoženjsko-pravnega področja in 114 zadev s področja upravnih izvršb. Posebna pozornost je bila posvečena odpravi zaostankov na področju evidence družbene lastnine ter izvedbe zemljiškoknjižnih predlogov in sklepov v zemljiško knjigo. V zemljiško knjigo je bilo predloženih 80 predlogov za proučitev družbene lastnine v kompleksu Preska in Vodice. Izvršena je bila vknjžba zemljiškoknjižnih sklepov v evidenco družbene lastnine. Zaostanek bo predvidoma odpravljen do konca leta 1984. Po-seben problem pri delu na tem področju predstavljajo neizdelani in nesprejeti zazidalni načrti in premalo razčiščene razmere na pod-ročju izvajanja kmetijske zakonodaje. Pri izvajanju upravnih izvršb se pojavlja cela vrsta socialnih problemov, ki so se skušali reševati z večjim vključevanjem organizacij združenega dela v reševanje posameznih nasilnih ali nezakonito zasedenih stanovanj. Izve-deno je bilo le 10 prisilnih izselitev, v 6 primerih pa so se stranke same izselile. 7.5. Normativno pravna služba je pregledala pravno pravilnost in zakonitost 15 samoupravnih aktov organizacij združenega dela in nudila potrebno pravno pomoč pri izdelavi posameznih samo-upravnih aktov. Izdelani so bili temeljni samoupravni akti za orga-niziranje delovnih skupnosti krajevnih skupnosti in delovnih skup-nosti upravnih organov in skupne strokovne službe. Pregledana je pravna pravilnost in zakonitost aktov, ki so bili predlagani v spre-jem skupščini občine ali njenemu izvršnemu svetu in nudena zahtevana pravna pomoč pri njihovi pripravi. Vodene so bile tudi zahtevane aktivnosti v zvezi z uresničevanjem priporočil in skle-pov republiške skupščine glede premaknitve delovnega časa v organizacijah in skupnostih. Kljub začetnim uspehom, zlasti v or-ganizacijah združenega dela materialne proizvodnje. je akcija usahnila, predvsem zaradi njene nepripravljenosti in negativnih po-sledic, ki jih je vnesla v sistem dela in življenje občanov. 7.6. V splošni službi so bile opravljene naloge v zvezi z delom krajevnih uradov, overovitvami, delovnimi knjižicami, vložiščem in drugimi administrativno tehničnimi storitvami. Zaključena so bila obnovitvena dela v avli, izvršena obnova elektro instalacij, za-menjana telefonska centrala in telefonski aparati, izvršena obnova vodovodnih instalacij in druga dela pri obnovi upravne zgradbe. Zamenjanih je 23.523 osebnih izkaznic občanom naših krajevnih skupnosti in periodično podeljeni boni občanorn za nakup bencina in drugih goriv. S predstavniki krajevnih skupnosti so bili organi-zirani trije posveti in opravljene dogovorjene naloge v zvezi z za-gotavljanjem prostorskih pogojev posameznim delovnim skup-nostim. 8. Sekretariat za Ijudsko obrambo 8.1. Sekretariat za Ijudsko obrambo opravlja zadeve, ki se na-našajo na obrambni načrt občine in strokovno usklajevanje ob-rambnih priprav, ukrepe za pripravljenost na vojno mobilizacijo organizacij, skupnosti in državnih organov, naloge v sistemu druž-bene samozaščite, ki so povezane z Ijudsko obrambo, vojne zveze in kriptografsko zavarovanje podatkov, civilno zaščito in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito ter na usposabljanje delavcev, ki opravljajo strokovno delo v zvezi z obrambnimi pripravami, izvajanje var-nostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav, opravljanje strokovnih nalog za druge organe s svojega področja in druge zadeve s področja Ijudske obrambe. 8.2. Sekretariat je v sodelovanju z mestnim sekretariatom za Ijudsko obrambo skrbel za usklajeno in dogovorjeno izvajanje in finansiranje obrambnih priprav in nalog, ki so skupnega pomena za občino in mesto. V okviru svoje funkcije odgovornosti za stanje na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite je sekretariat redno spremljal problematiko razvoja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite in v okviru opravljanja te funk-cije posredoval v obravnavo odgovornim subjektom informaci/e, poročila in predloge za izboljšanje stanja na tem področju. Oprav-Ijene so bile naloge v zvezi s pripravo in izvedbo vaje »Golo-vec-83« in usklajevanjem aktivnosti s krajevnimi skupnostmi in or-ganizacijami združenega dela. 8.3. Opravljene so bile naloge v zvezi z vojaško mobilizacijskimi zadevami. Po vsaki mobilizacijski vaji so bile izdelane analize ne- odzivnosti vojaških obveznikov in dostavljene mestnemu sekreta-riatu za Ijudsko obrambo v nadaljnjo obdelavo in reševanje. 8.4. Nabor in nabome priprave so se opravljale na podlagi danih usmeritev. Nabor se je prvič opravljal brez pristojnosti nabornika. Tak način izvajanja naborov negativno vpliva na že doseženo raven podružbljanja nabora. Izveden je bil posvetovalni sestanek z vsemi prostovoljkami enot teritorialne obrambe in drugimi prosto-voljkami, ki so se prijavile, da bi se vojaško usposabljale. Problemi nastajajo v tem, da se prostovoljka želi usposobiti v času, ki ga je navedla in večina njih v šolah za rezervne oficirje. Opravljene so bile tudi vse programtrane naloge v zvezi z obrambnim načrto-vanjem. 8.5. Na področju civilne zaščite je bilo delo sekretariata usmer-jeno v realizacijo ocene ogroženosti v primeru katastrofalnega po-tresa ter v priprave in izvedbo taktične vaje »Golovec-83«. Izve-dene so bile tudi potrebne aktivnosti glede usmerjanja mladine v vojaške šole in obrambne poklice. Na področju izobraževanja so bile aktivnosti usmerjene na usposabljanje delovnih Ijudi in ob-čanov za ravnanje v primeru rušilnega potresa. Opravljene so bile načrtovane naloge na področju vojno-upravnih zvez in kripto-zaščite. 8.6. Na področju varnosti in družbene samozaščite so bili dose-ženi zadovoljivi rezultati, saj sistem in organiziranost družbene sa-mozaščite vedno bolj uspešno in učinkovito delujela Tako se je za uresničevanje določenih skupnih interesov nadaljevalo z orga-niziranjern narodne zaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih orga-nizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 9. Sekretariat za finance in proračun 9.1. Sekretariat za finance in proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na bilanco sredstev splošne porabe. analiziranje in ugotavljanje pojavov na področju javnih financ. proračun in orga-niziranje računovodstva za izvrševanje občinskega proračuna, finančnega načrta upravnih organov in posebnih računov ter za-deve, ki se nanašajo na upravni nadzor nad uporabo sredstev uporabnikov občinskega proračuna. Sekretariat je opravljal tudi računovodska dela za krajevne skupnosti. 9.2. Sekretariat je opravil vse naloge na področju splošne po-rabe, ki so predmet obravnave v delegatski skupščini in izvršnem svetu, naloge na področju načrtovanja, izvrševanja in vodenja knjigovodstva sredstev za delo upravnih organov in skupne stro-kovne službe ter dohodka delovne skupnosti upravnih organov in skupne strokovne službe, ki so predmet obravnave in sklepa-nja na izvršnem svetu, upravnih organih in skupni strokovni službi in v organih upravljanja delavcev delovne skupnosti, naloge na področju vodenja knjigovodstva krajevnih skupnosti, ki so predmet obravnavanja in sklepanja v organih krajevnih skupnosti ter vse druge naloge in opravila s področja financ in proračuna, ki so podlaga za načrtovanje, izvrševanje in vodenje knjigovodstva. 9.3. V letu 1983 je sekretariat vodil knjigovodstvo. sestavljal periodične obračune in zaključne račune za proračun občine, Ijudske obrambe in družbene samozaščite in teritorialne obrambe in za finančne načrte upravnih organov in skupne strokovne službe delovne skupnosti upravnih organov in skupne strokovne službe, krajevnih skupnosti in posebnih računov proračuna. 9.4. V sekretariatu je močno oteževala delo fluktuacija delav-cev. Štiri delavke so prekinile delovno razmerje, 4 pa so bile na novo sprejete. Časovni razmik med prekinitvijo in začetkom no-vega delovnega razmerja je bil velik, kar je otežkočalo normalno delo. Lokacijska oddaljenost sekretariata od prostorov občine ima zelo neugodne posledice za uspešno in racionalno delo sekre-tariata. 10. Skupna strokovna služba 10.1. Skupna strokovna služba opravlja strokovna, administra-tivna, organizacijska in druga opravila, ki so potrebna za delo skupščine, zborov, delovnih teles, delegacij, delegatov, izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter za skupine delegatov za skup-ščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije. 10.2. Skupna strokovna služba je v letu 1983 sodelovala pri pripravi sej občinske skupščine in njenih zborov ter delovnih teles, oblikovala zapisnike, stališča in sklepe s sej zborov in delovnih leles občinske skupščine in skupin delegatov, spremljala izvrše-vanje sklepov zborov in delovnih teles ter opravljala naloge, ki jih nalagajo ti sklepi, nudila strokovno pomoč delegatom in delega-cijam, sodelovala s predsednikom, podpredsednikom skupščine ter predsedniki zborov, zagotavljala in dajala strokovna mnenja v zvezi z delovnimi nalogami občinske skupščine in njenih zbo-rov, zagotavljala in dajala strokovna mnenja v zvezi z delovnimi nalogami občinske skupščine in njenih zborov, zbirala in vodila evidenco delegatskih vprašanj ter skrbela za njihovo pravočasno posredovanje pristojnim upravnim organom, ter vodila oziroma posredovala odgovore le-teh, opravljala tajniška opravila za skup-ščino ler protokoiarne zadeve, vodila dokumentacijo skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter opravljala še druga dela in naloge opredeljene s statutom skupščine, poslovnikom skupščine, poslovnikom izvršnega sveta, odlokom o ustanovitvi, sestavi in nalogah ter načinu dela delovnih tetes skupščine občine, progra-mom dela občinske skupščine in njenega izvršnega sveta ter v okviru nalog, predvidenih s pravilnikom o delu in organizaciji skupne strokovne službe. 10.3. Skupna strokovna služba je opravila tudi potrebna opravila pri zbiranju in vodenju evidence delegatskih vprašanj in pobud, zlasti pri analizi delegatskih pobud. 10.4. Opravila je potrebna strokovna in organizacijsko-tehnična dela pri pripravi in izvedbi 13 sej zbora združenega dela, 12 sej zbora krajevnih skupnosti, 10 sej družbenopolitičnega zbora. 1 skupne seje in 3 skupnih zasedanj vseh treh zborov skupščine občine ter 84 sej delovnih teles občinske skupščine. 49 sej skupin delegatov za delegiranje v skupščino SR Slovenije in 7 sej sku-pine delegatov za delegiranje v zbor združenega dela mestne skupščine. Delavci skupne strokovne službe so v okviru svojih nalog sodelovali pri pripravi in izvedbi 7 delovnih srečanj med delegati v zveznem zboru skupščine SFRJ \n predstavniki zdru-ženega dela v občini ter pn pripravi mnogih drugih delovnih se-stankov. 10.5. Opravljena so bila organizacijsko-tehnična opravila za pn-pravo in izvedbo 56 sej izvršnega sveta ter vsa zahtevana opra-vila na področju protokola. 10.6. Pri svojem delu se je skupna strokovna služba srečevala s kadrovsko in prostorsko problematiko ter zastarelo pisarniško mehanizacijo. Nezasedenost posameznih del in nalog je v prvem polletju močno oteževala njeno delo. saj so bila v l.polletju na novo zasedena dela in naloge vodje skupne strokovne službe. tajnika družbenopolitičnega zbora in tajnika zbora krajevnih skup-nosti, kar so nujno spremljale tudi začetne težave pri uvajanju v delo. Začasno so bila nezasedena tudi dela in naloge tajnika zbora združenega dela (porodniški dopusl do 31.3.1983). Pro-' storska utesnjenost onemogoča normalno delo. saj tajniki vseh treh zborov delajo v eni sobi. Glede na lo. da opravljajo poleg tajniških del za zbore tudi tajniška dela za 13 delovnih teles in za 5 skupin delegatov ter tajniška dela za začasna delovna telesa (rnedzborovske komisije, skupine za pregled posameznih poročil ipd), imajo izredno veliko razgovorov z delegati in drugimi ob-čani (osebni kontakti in kontakti po telefonu s predsedniki kon-ferenc delegacij, vodji temeljnih delegacij krajevnih skupnosti). 10.7. Posebej je potrebno navesti komisijo za prošnje in pritožbe. ki je po svoji naravi dela in po svoji pristojnosti specifična in zahteva maksimalno angažiranost tajnika, ki le-to komisijo pokriva. predvsem v smislu osebnih stikov z občani. ki se na to komisijo obračajo ter z delavci strokovnih služb. 10.8. Kot je \z vsega razvidno, je delo skupne strokovne službe bilo usmerjeno na izvrševanje opravil za potrebe skupščine, nje-nih delovnih teles in izvršnega sveta ter je zato delo teh organov tudi merilo za ocenjevanje uspešnosti dela službe. 11. Kadrovska in prostorska problematika 11.1. Sedanja organiziranost upravnih organov in skupne stro-kovne službe omogoča opravljanje nalog. ki so v pristoinosti ob-čine. Organizacijsko so pokrita vsa delovna področja. Izvršni svet je pri novih nalogah, za katere ni bil v zakonskih predpisih izrecno določen pristojen upravni organ, sproti opredeljeval m določal pristojnost glede na podobnost del in nalog. Na ta način je omo-gočal pravočasno izvajanje vseh tistih nalog. ki jih zaradi zveznih in republiških ukrepov na področju gospodarske stabilizacije morajo opravljati tudi občinski upravni organi. Dela in naloge upravnih organov so ustrezno opredeljena in razmejena z deli in nalogami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Sedanja organiziranost je v skladu z doseženim razvojem m delovanjem upravnih organov na posameznih področjih. kar pa ne pomeni. da smo z doseženim zadovoljni. Predvidene spremembe in do-polnitve statuta občine irt mesta bodo prav gotovo zahtevate proučitev ter vsebinsko in organizacijsko uskladitev delovanja posameznih upravnih organov, zlasti glede na razmejitev pristoj-nosti med rnestom in občinami ter novo sprejetim rešitvam. 11.2. Za razliko od organiziranosti, pa na področju kadrovske zasedbe upravnih organov nismo v celoti uspeli najti najustrez-nejših rešitev. Še vedno nismo uspeli kadrovsko pokriti posa-meznih področij dela upravnih organov. zagotoviti zasedbo po-sameznih vodilnih delovnih mest, niti bistveno izboljšati kadrov-ske strukture zaposlenih. Prav tako nismo uspeli v celoti ustrezno zaposliti obstoječe kadre in obstoječi kadrovski potencial ustrezno prerazporediti. Vzrok za to je predvsem v nizkih osebnih dohod-kih v primerjavi z gospodarstvom, neustrezen sistem nagrajeva-nja po rezultatih dela. sprejeti delovni čas in ne nazadnje klima, ki je ustvarjena o delavcih v državni upravi. Težko je izvesti si-stem nagrajevanja po delu in načelo svobodne menjave dela v času, ko se sredstva za delo upravnih organov indeksirajo s poravo v predhodnem obdobju. Programi dela še vedno ne pred-stavljajo realne podlage za pridobivanje dohodka v odvisnosti od dejanskega de/a. 11.3. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1982 mini-malno zmanjšalo. Zaposlenost je bila po posameznih upravnih organih naslednja: 31.12.1982 31.12.1983 Skupna strokovna služba 14 Komite za družbene dejavnosti 17 Komite za družbeno planir. in gospodarstvo 16 Komite za urejanje prostora 17 Uprava za družbene prihodke 60 Sekretariat za občo upravo 46 Sekretariat za Ijudsko obrambo 6 Sekretariat za finance in proračun_________17 10 16 17 17 53 55 6 18 Skupaj 193 192 11.4. Kvalifikacijska struktura delavcev je naslednja: 31.12.1982 31. 12. 1983 Visoka strokovna izobrazba 22 Višja strokovna izobrazba 31 4-letna srednja strokovna izobrazba 66 3-letna srednja strokovna izobrazba 23 2-letna srednja strokovna izobrazba 1 Osnovnošolska izobrazba 50 24 29 63 25 1 50 Skupaj 193 192 11.5. V letu 1983 je bilo sprejetih na novo 16 delavcev. 17 de-lavcev pa je prekinilo delovno razmerje. 11.6. Prostorski pogoji za delo upravnih organov in skupne stro-kovne službe so se v letu 1983 sicer izboljšali. vendar še vedno predstavljajo zavoro bolj kvalitetnemu in organiziranemu delu upravnih organov. Upravni organi še vedno delajo na petih loka-cijah, v posameznih pisarnah dela po več referentov. ki vsi kon-taktirajo s strankami. arhiva je prav tako na večih lokacijah. za vso arhivo pa še prostori niso zagotovljeni. Oprema je še vedno zastarela in obrabljena, mnogokrat pa po svoji funkcionalnosti več ne odgovarja sedanjim potrebam dela. Možnosti za rešitev pa ni na vidiku zaradi vsem znanih razlogov. 11.7. Kadrovski in prostorski pogoji pa poleg zapletenosti po-sameznih postopkov in zahtevane dokumentacije tudi vplivajo na odnose upravnih delavcev do strank. Stranke ne zanimajo naši pogoji dela. stranka ima pravico. da svoje zadeve uredi takoj in kvalitetno. To ji pa mnogokrat ne moremo zagotoviti. Sekretariat za občo upravo Stališča izvršnega sveta skupščine občine Izvršni svet skupščine občine je na svoji 109. seji. dne 2apnla 1984. obravnaval predloženo poročilo in ob tem sprejel naslednji sklep: a) Izvršni svet sprejema poročilo o delu upravnih organov in skupne strokovne službe za leto 1983. ki ga je pnpravil sekre-tanat za občo upravo in ga predlaga v obravnavo in sprejem skupščini občine. b) Izvršni svet ugotavlja, da je organiziranost upravnih organov in skupne strokovne službe ustrezna danim pogoiem. tako da lahko opravljajo naloge. za katere so pristojni in odgovorni. Ob tem je potrebno. da se upravni organi in skupna strokovna služba organizacijsko in kadrovsko ustalijo in s tem ustvarijo pogoje za kvalitetno delo pri opravljanju upravnih nalog in nalog do skup-ščine občine in njenega izvršnega sveta. c) Upravni organi so v preteklem letu napravili premik v smen samostojne odgovornosti za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. tako da je vedno manj in manj primerov. da se odgovornost za reševanje posameznih upravnih zadev prenaša na izvršni svet Premajhen premik ga je napravljen na področju samostojnega nastopanja in odgovornosti upravnih organov do skupščine občine d) Izvršni svet bo tudi v bodoče vztrajal, da upravni organi in skupna strokovna služba samostojno in odgovorno opravljajo naloge iz svoje pristojnosti ter na ta način krepil njihovo odgovor-nost za reševanje problemov, ki se na posameznih področjih nji-hovega delovanja pojavljajo. Pri tem bo usmerjal. koordiniral in nadzira! njihovo deio in tako na eni strani onemogočal. da bi ob-činski upravni organi prenašali odgovornost za reševanje posa-meznih problemov na izvršni svet. na drugi strani pa omogočil vzpostavitev tesnejših posrednih razmerij med upravnimi organi in občinsko skupščino, kar bo prispevalo tudi h krepitvi samostojne odgovornosti predstojnikov posameznih občinskih upravnih orga-nov. e) Upravni organi morajo posebno skrb posvetiti odnosom do strank in zagotoviti, da bodo delovni Ijudje in občani, organiza-cije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti lahko hitro in učinkovito. s čim manjšimi stroški in na enostaven na-čin uresničevali svoje pravice in pravne koristi ter izvrševali ob-veznosti v upravnem postopku. Pri opravljanju strokovnih del in nalog za potrebe skupščine občine in njenega izvršnega sveta pa morajo upravni organi zagotoviti, da bodo gradiva pnpravljena pravočasno ter kratka in razumljiva za delegatsko bazo. f) Na uspešno delo upravnih organov in skupne strokovne službe bistveno vpliva strokovna usposobljenost in splošna pripravljenost delavcev za opravljanje nalog. Zato bo izvršni svet vztrajal, da se pri novem in nadomestnem zaposlovanju zaposlujejo le kadri. ki odgovarjajo strokovnim in drugim pogojem za opravljanje po-sameznih del in nalog in da se za že zaposlene pripravijo in izva-jajo ustrezni programi permanentnega dopolnilnega strokovnega izobraževanja za delo in samoupravljanje. Posebno skrb morajo upravni organi in skupna strokovna služba posvetiti uveljavitvi stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov ter uresniče-vanju notranjih samoupravnih odnosov in svobodne menjave dela g) Izvršni svet bo podvzel vse potrebne ukrepe za čim prejšnjo ureditev prostorskih in drugih pogojev za delo upravnih organov in skupne strokovne službe, zlasti pa za odpravo prenatrpanosti in nefunkcionalnosti posameznih poslovnih prostorov, dotrajane opreme in dislociranost posameznih delov upravnih organov ter na ta način omogočil pogoje. v katerih bodo lahko upravni organi in skupna strokovna služba svoje delo opravljali bolj kvalitetno. Posebna skrb bo posvečena tudi izboljšanju organizacije, tehnike. opreme in metod upravnega poslovanja. Izvršni svet