£■! Darko TRATNIK s P Gubčeva 2,3310 Žalec tel.: 063 718 458 - pooblaščen BAGAT servis - pooblaščen SINGER servis - popravilo strojev na terenu - popravilo likalne tehnike UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 7031 650, 7031 661 Savinjshe Letnik 4, št. 79, 28. 10. 1998 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana RR^fecL. PROIZVODNJA IN PRODAJA BETONOV IN BETONSKIH IZDELKOV. ZABUKOVICA 87 TEL./FAX: (063)719 351 (063)719 355 (063)719 232 Gradič GRADBENO PODJETJE d.o.o. Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 331« Žalec Tel. & fax: 063/716-020 ALU-PVC * okna in vrata zimski. . ...vrtovi senčila ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 J Telefon 063/ 412 128 Vojko Zupanc bo župan! Kandidat za župana občine Žalec W '*? AVTO ŠOLA ČADEJ Šlandrov trg 20/a _ (v bližini Tuša) Q “ Tel.: 715-948 “ GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA Naročnik: Vojko Zupanc IVA TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Šempeter 128 li 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 AVTO IJKI.I ZA VOZILA: OLJA: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA - ALFA LADA VW GOLF FIAT - VALVOLINE - ELF - CASTROL - AGIP ZIMSKA OPREMA ODPIRALNI ČAS: OD 8 - 12 In 14 - 18, SOBOTA OD 8-12 VSEM STRANKAM ŽELIMO VAANO VOŽNJO! I GOSTIŠČE FILAČ - SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko, Tel.&fax: 063/725-430 in GOSTIŠČE FILAČ - TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad, Tel.&fax: 063/843-006 er Nudita gostinske usluge v lepo urejenih ambientih za ohceti, civilne poroke, slavnostne obroke, zaključene družbe, dnevna kosila, malice in hrano po naročilu. Sprejemamo rezervacije za Silvestrovanje in Novoletni ples. OSREDNJA GLAS 79/iflWJ|||||pai UVODNIK CEi.tr Volitve Ljudje imamo do politike sila različen odnos. Malokoga bi v teh dneh našli, ki ni slišal za razvpiti primer pretepanja v parlamentu - po besedah enega z zvitkom časopisa, po besedah drugega pa s surovimi udarci po glavi. Slej ko prej bi se večina zedinila, da naši politiki niso resni, in da je dogajanje v parlamentu prej burka kot pa odločanje o resnih vprašanjih. Vrh nesmiselnega razvoja slovenske politike nedvomno prikazuje prej omenjeni primer. Nekateri ljudje dajejo prav Kacinu, drugi trdijo, da je bil Hvalica žrtev surovega napada. Vsekakor pa dogodek daje dobrodošlo izhodišče za začetek pogovora in seveda odpira večno plodno področje kritiziranja slovenske politike in politikov. Ob vsem silnem besedičenju in modrovanju, zastrašujočem strokovnem poznavanju vsakršne problematike, ki je tem bolj suvereno, čim bolj vidno je dno kozarca, privatni politični razpravljalci pozabljamo, da so volitve dogodek, ko vsi, ki se ne želimo, ne moremo ali ne znamo ukvarjati s politiko, izbiramo svoje predstavnike - ljudi, ki bodo kar najbolj vemo predstavljali naša stališča in prepričanja v parlamentih, skupščinah, svetih, odborih, telesih, zborih in ne vem kje še vse. Pozabljamo, da so volitve pravzaprav sila udoben dogodek, ko lahko ljudi s presežkom volje in energije pooblastimo, da nas zastopajo v raznih telesih upravljanja države. Še bolj pa pozabljamo, da je slika slovenskih politikov - tako lokalnih kot državnih - slika minulih volitev. Kot za kure ni seno, tako za vsakega tudi politika ni. Kakšen kleni in trdni Franc bi svojega zoprnika prej natreskal po glavi s kakim polenom kot pa z zvitkom časopisa, zato je v resnici bolje pooblastiti kandidata, ki obvlada kakšen bolj sofisticiran prijem pri prepričevanju nasprotnikov. No, da vendarle ne bom vsega obrnil na hec, moram poudariti, da velja volilno izbiro dobro pretehtati. Konec koncev bo pred nami lista ljudi, ki so prepričani v svoje sposobnosti, ki so pripravljeni delati in poskušati nekaj narediti za domači kraj. Svoj glas zaupajmo tistemu, ki si ga zasluži. Predvsem se pa moramo odvaditi tega, da vemo o politiki povedati silno veliko, ko pa pride dan, ko je treba iti volit, raje obsedimo doma in rešujemo križanke. Volitve so lep dogodek, in tako je prav. Redkokdaj imamo možnost tako učinkovito uveljaviti svoje prepričanje. Zato je prav, da se volitev udeležimo v čim večjem številu. In potem, ko smo nekomu zaupali svoj glas, lahko gremo domov s prepričanjem, da smo storili nekaj koristnega. In to drži. Volite! Vid Burnik SPOMIN Poglej, mnogo let je že minilo, kar si me zadnjič z očmi objela. A srce ne bo nikoli pozabilo na bol, ki me je takrat prevzela. Zdaj spomin v meglice se zagrinja, kakor, da bi te moral pozabiti, a duša v mojem srcu se zaklinja, da tega ne bo nikoli moč storiti! V srcu mi ti za vedno boš ostala, in v njem žarela boš do konca dni! A ko sam ugasnem, moja draga mama, naj z menoj še tvoj spomin zaspi! V. V. MAMI V SPOMIN Takrat, že dolgo tega si jih tolažila! S svojim srcem, polnim ljubezni, bedela nad otroki in nikoli jih nisi pustila v samoti otroštva. Vedno si verjela, da boš skupaj z njimi ljubezen delila, delila ljubezen srca, ki ga more le mati. In z ljubeznijo to si svoje otroke ovila, ker drugega takrat nisi mogla jim dati! In kakor ti si nekdaj svoje otroke ljubila, tako zdaj tvoji otroci otroke ljubijo svoje. Saj ta ljubezen je večna, je neminljiva, ni kot ta pesem, ki v tvoj spomin se izpoje! Zdaj so leta minila, ti si tiho odšla, so otroci odrasli, njih otroštva več ni. Le tiho, potihoma včasih, prav iz srca budi se spomin, spomin ki je lep, a boli! V.V. IZ VSEBINE AKTUALNO Ob dnevu mrtvih Stran 4 GOSPODARSTVO Genski sejem: Domofin Temeljni kamen za halo L Borza Kaj narediti z delnicami PID-ov? Švedske strehe za slovenske hiše VOLITVE 98 Milan Dobnik -prvi mož občine Žalec Stran 10,11 Lojze Posedel - Ko izbereš, ljubi svoje in vztrgjaj Stran 13,14 LDS Stran 15 ZLSD Stran 16 Zeleni Stran 17 SDS Stran 17 Demokrati Slovenije Stran 18 DOGODKI Teden vse življenskega učenja Pogled nazaj - Taborski kulturni dnevi GLASBA John Prime PihalijK"»rkester SyEA Zagorje NAGRADNA KRIŽANKA Stran 22 Stran 18 Stran 19 Stran 6 Stran 7 Stran 8 Stran 23 GLAS Savinjske izhaja vsako dmgo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o„ Šlandrov trg 20, P.P. 21, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefta: 063! 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarki: Ljiljana Pušnik-Čede, Nina M. Sedlar; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Motela, Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Fotografija na naslovnici: Jesen - Karmen Janc - Foto Kaja • • ŽIVELI SO A JIH NI VEC Pred dobrimi sto leti je praznik vseh svetih posvetil Gregor II. v baziliki .sv. Petra. Od takrat so za 13. maj začele množice romarjev prihajati v Rim, vendar se je pokazalo, da v tem času primanjkuje v Rimu živeža za domačine in številne tujce. Gregor IV. se je zato odločil prestaviti praznik vseh svetih od 13. maja na I. november ter hkrati naročil Ludviku Pobožnemu naj v frankovski državi uvede ta praznik. To se je zgodilo leta 835. Praznik vseh svetih se začne z osmino. Nekoč je bil ta praznik na kmetih zelo strog. »Kdor se pred vsemi svetniki ne V cerkvenih krogih pravijo: »Če posti, pravijo v celjski okolici, se mora postiti preči vsakim svet- nikom posebej.« Če ieprav je praznik vseh svetih po svoji vsebini praznik zmagoslavja, praznik veselja nad množico pravičnih, ki gledajo božjo slavo, ga prekriva otožna misel na rajne, na verne duše. Za 1. november po popoldanskih litanijah vseh svetnikov je pridiga, nakar sledi molitev za rajne. Po molitvi je procesija po pokopališču za rajne mrtve. Takrat na vseh grobovih gorijo lučke. Čeprav se v preteklosti na ta dan ni slo v gostilno, je sedaj položaj drugačen in se ponavadi rodbina pp obisku cah.« V preteklosti je ljudstvo menilo, da 1. novembra duše rajnih sedijo na grobovih in gledajo, kdo jih obišče. Ponekocf so kadili z brinjem, češ da ta dim vernim dušam dobro dene. Večer pred dnevom vseh svetih so postavili na mizo blagoslovljeno vodo in hleb kruha, v goricah še kozarec vina ter prižgali svetilko, lem. s napolnjeno z oljem. 1? to blagoslovljeno vodo so se duše ohladile, si z oljem namazale pekoče rane, lučka jim je osvetlila zatemnele oči, s kruhom iz domačega žita pa so se okrepčali. Po vsej Sloveniji je Y'' ’ ' 'usam pokopališč napoti v gostilno. Krščanska F rščanska Evropa veruje, da se na vseh svetih dan ob večernem zvonjenju začno vračati duše iz vic na svoje domove. Do zvonjenja naslednji dan so rešene trpljenja. Vizitator Pavel Bizancij poroča, da so z zvonjenjem že nekdaj hoteli rajne buditi. Naloga Jezusa je, da spušča duše iz vic, ki pa se zanašajo na posebno prošnjo živih, da jih bo njihova molitev odrešila prav to noč. Odtod izvira post, odtod pobožnost, odtod vztrajna molitev rožnega venca. bilo značilno, da so vernim dušam pripravili pijačo, da so jo prišle popit. V prejšnjih dobah ljudi ni motilo, ko so našli zjutraj jed in pijačo na mizi nedotaknjeno. Živo so bili prepričani, da so bili mrtvi v so bili prepričani, da so 1 gosteh, ne da bi se dotaknili teh darov. Slovensk; vseh nska navada je bila, da so o svetih gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki so nosili po različnih krajih različna imena. Najpogosteje jim pravijo prešice (nekvašen kruh) ali vahtiči Ivahti: nemško wachen, »bedeti«), pa hlebčki, hlebci, mižnieki ali kržeji. Vsi sveti VRTNARSTVO CSL3B vrtnarstvo csLje ■Ljubljanska 93/ 3000 OtSL^JtSŽra /dote Object tel. (063) 425160 POS£BNy\ POM UDBA ZA1.M0VČMBČR !