Z7. Strailta.
I (jillini, i »tort, L fttamii 1912.
XLV. leto.
»Slovenski Narod* velja.
V Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman:
teio leto pol eta
četrt leta na mesec
K 24-—
. 12 —
. 6'—
. 2*—
celo leto.......K 22*—
pol leta .......   . 11*—
četrt leta.......5-50
na mesec.....- 1*90
Doptel nai se frankiraia   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hnaflova ulica št. 5 (v pritličju levov telefon št 34.
Izhaja vsak dan tmmšm itcvaaaaai nedelje lat praznike.
inserati  veljajo:   peterostopna petit vrsta za enkrat  po  14 vin.,  za dvakrat po
12 vin., za trikrat aii večk n t no 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vnoslaive naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
sa Avstro-Ogrsko
celo leto.......K 25*—
pol leta .......   . 13*—
četrt leta....... 650
na mesec                         . 2*30
ea Nemčijo: celo leto.......K 23*—
za Ameriko in vse droge dežele: eelo leto......K 30*—
Vprašanjem glede Inseratov se nai priloži za odgovor dopisnica aii znamka. Upravnlatvo: Knaflova ulica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telelon it. 89
MiielrpsKoiMlištoilMo
anfsk®
Kandidatje narodnonapredne stranke so:
Za srednjo irg^verio
(rdeče glasovnice):
Viktor Rohpniann, trgovec in posestnik, Ljubljana, Feliks Urbane, trgovec in posestnik, Ljubljana, Josip Perdan, trgovec in posestnik, Ljubljana.
Za malo tpgovEho
(modre glasovnice);
Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher/trgovec v Postojni.
Za veliko obrt
(rumene glasovnice): Ivan Bonač« tovarnar in posestnik, Ljubljana.
Za srednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju,
Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani,
Fran  Ksaver  Stare,  sobni slikar in  posestnik v Ljubljani,
Sodna ulica.
Lavosiav Bučar« gostilničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice):
Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani.
Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno volilko podpisati.
- m--
Trgovci Sn ofarrt ni k i, spominjajte se, da so vas klerikalci hoteli
uničiti s konsumnimi društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svo e težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1912.
Dr. Ivan Tavčar    Za volilni odbor:    Dr. Fran Novak
župan ljubljanski.
deželni poslanec.
LzM in juplouansM ppoblem.
Ne da se več tajiti: na severu češko, na jugu jugoslovansko vprašanje trkata z vedno naraščajočo silo na vrata svobodne Avstrije.
Še pred šestimi leti'so vladajoči krogi češki problem podcenjevali, a glede jugoslovanskega vprašanja so prezirljivo skomizgali z ramami, češ, samo ene poteze gosjega peret*n je treba, da se ta fantom za vselej spravi s sveta.
A danes?
Ni ga treznega in resnega politika ali državnika. ki bi ne priznaval, da je rešitev tako češkega, kakor jugoslovanskega problema živ-1 jonske važnosti za donavsko monarhijo.
Tudi med prevdarn**jšimi Nemci se širi vedno bolj in bolj prepričanje, da se ni smeti več igrati s problemi, ki se 7 neodoljivo silo n ve fja valjajo na severu in na jugu habsburške države, in da bi bilo naravnost opasno, ako bi hot^U Nemci .se nadalje nastopati v vlogi ptiča noja vzpričo povsem naravnih in vsled svoje notranje upravičenosti mogočnih čeških m jugoslovanskih stremljenj.
Vedno bolj se* uveljavlja mnenje, da pride v dogledni bodočnosti do uresničenja čeških in jugoslovanskih teženj, ako ne s sodelovanjem nemSkeera naroda, pa brez njega in proti njemu.
Naravni razvoj je to in ta rnz-voj se da umetno začasno ustaviti, nikdar pa docela preprečiti.
Kdor se temn naravnemu razvoju up;ra, ta bo brezobzirno pomendran in zgodovina bo prestopila preko ni^pra na dnevni red.
Toda še so med Nemci in tudi v vladnih krogih ljudje, ki sieer priznavajo, da je v interesu države, da se če*ko in jnaroslovansko vprašanje rim najpreje reSi ter tako definitivno spravi s sv^+a. vendar pa nastopajo stališče, da se d«sta ta problema radikalno in s tem tudi definitivno reš'ti samo na ta način, da se z železno pestjo v koreninah nduše tako češka, kakor jugoslovanska stremljenja po u vel javi jen jn in izvedbi narodne enakopravnosti.
Te nazora zastopa po pretežni večini še vse nemško časopisje.
In da bi tem lag\ie pridobilo merodajne kroge za politiko železne pesti proti Cehom in Jugoslovanom,
LISTEK.
Bisnzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edvard Lvtton - Bulvcr. Prva knjiga. (Dalje.)
X.
Priklicanje silovitega duha, ki zna pozneje čarovnika raztrgati.
Za časa tega živahnega prizora v okolici kapitola, je bil v neki sobi te palače provzročitelj razburjenja, Ttienzi. navidezno ves zatopljen v 1 ' ezpomembne malenkosti njegovega uradnega poklica. V tem, ko se je 6T.1E in krik množice valil proti njegovi osebi, se je zdelo, da ga sploh ne čuje ali pa se ne da motiti pri svojem delu. Z neprekinjeno enako-a«erncstjc kakega avtomata je z jas-i-o m lepo pisavo tistega časa zapi* sova] v svojo veliko knjigo obsodbe Vredne dogodke, ki so ga bolje, kakor jt.vni govori poučevali o hudodel sivih, storjenih na ljudstvu in mu dajal, v roke tisto orožje — dejstva — ki je zloraba tako težko odbija.
»Stran druga, knjiga B« je rekel z mirnim uradnim glasom svoji-n pisarjem. »Ali je tam zapisan dobiček
o<: naklade na sol? Oddelek št. 3. — pr3v dobro. Stran deveta, knjifira D — koliko je davčni prejemnik Ves-ecbjJdi oddal denarja? Kaj — dva-najct tisoč goldinarjev — ne več. Ta brezvestni slepar! (Zunaj se je zaslišalo glasno klicanje: Pandulfo —-- ah vio Pandulfo!) Prijatelj Pa-strueci — vaše misli niso pri delu. Vi poslušate hrup na trgu; blagovolite se raje pečati z računom, ki sem ga vam poveril. Santi, koliko denarja je oddal Antonio Tralli?«
Na vratih je nekdo lahko potrkal in v sobo je stopil Pandulfo.
Pisarji so nadaljevali svoje delo, dasi so se živahno ozirali na bledega častitljivega    obiskalca, čigar ime je na njih veliko začudenje ijud stvo tako viharno klicalo.
»Ah, prijatelj,« je dejal Rienzi s precej mirnim glasom, d očim so se mu. reke tresle slabo prikritega razboj jenja, »vi hočete z menoj na samem govoriti? Dobro, dobro! Tu notri'«
Peljal je meščana v sobico poleg pitaine, zaprl vrata in prijel z naravno nepotrpežljivostjo svojega ztačaja Pandulfo za roko.
»Govorite,« je zaklical. »Aii razumejo tolmačenje. Ali ste jim atvar ..asio in razumljivo razložili? Ali jim je šlo globoko v dušo?«
»O — pri Sv. Petru — d«*, je reke i meščan, razburjen in povzdig-
njen, da je tudi on govornik »Kar poznali so vsako besedo mojega razlaganja do mozga jih je pretreslo. Tu uro jih lahko peljete v bitko in izkazali bi se kot junaki. Kar se tiče kovača - velikana ...«
»Kako? Cecco del Vecchio?« ga je rrekinil Rienzi. »Njegovo srce je iz zlata — kaj je storil?«
»Prijel me je za rob moje -rokuje, ko sem šel z govorniške mize (o. da me niste videli — na mojo vero. prnel bi vas bil za suknjo — bil e:n drng-' Rienzi) in jokajoč, kakor otrok je rekel: O, gospod, jaz sem le ubog m^ž nizkega stanu; ali če bi bila vsaka kapljica krvi v mojem telesu zase življenje, žrtvoval bi svojo kri za domovino.«
»Duša poštena,« je jrinjen vzkliknil R'enzi. »Da bi imel Rim le petdeset takih mož. Nihče nam ni med svojimi ljudmi toliko koristil, kakor Cecco del Vecchio.«
»2e njegova velikost jim vePa ta varstvo,« je menil Pandufo. »Že to jo nekaj, da slišijo ljudje kljubovalne besede takega velikana.«
»Ali je bilo ališati tudi gin-ove. ki fo obsojali sliko in njen sm»sel?« »Ne enega.«
»Caa je torej skoro zrel — nekaj ur še, in utrgati bomo na»ri'i sad. Aventin, I^ateran in potem posa-mičoa tromba.«
F prekrižan i mi rokami in pove
slika nemško časopisje hudiča na steno, zatrjujoč, da bi uresničenje čepkih in jugoslovanskih zahtev in teženj značilo propad in konec habsburške monarhije
Toda, kd?r objektivno motri položaj in današnje razmere v državi, bo vedel, da grozi nevarnost obstoja monarhije ne od slovanske strani, marveč od tistih, ki se v svoji zaslepljenosti in borniranoeti npirajo naravnem« raarvoju razmer.
Ničesar drugega si ne žele niti Celi i, nit! Jugoslovani, kakor skromen prostorček na solneu, prostorček, kjer bi lahko svobodno narodno dihali in živeli. In ker jim ta prostorček gre po vseh božjih in človeških zakonih, si bodo to svojo pravico tudi izvojevali in naj se temu npirajo tndi vse sile pekla!
Naraven je ta zakon in neizprosen.
Sertem milijonov Cehov na severu, osem milijonov Jugoslovanov na
jugu, to je sila. ki se je ne da zatreti!
Gori na severu starodavna češka kultura, sijajna narodna prošlost, tu na jugn neprecenljiv zemljepisni položaj narod mlad, ki šele stopa v življenje, to so faktorji, ki morajo prej*** ali aleje igrati odločilno vlrg-o v razvoju avstro-ogrske monarhije.
Zato je snas in bodočnost te monarhije v njih!
In čim preje se uresničijo stremljenja Cehov na severu in Jugoslovanov na jugn, tem hitreje pride do notranje konsolidacije razmer v na-ri monarhiji in tem gotove je bodo dani pogoji za miren in uspešen razvoj habsburške države.
Vsa znamenja kažejo na te, da je bolezen, v kateri se nahaja Av-strija že več ka^or pol stoletja, stopila v stadij akutne krize, iz ka4ere se ima poroditi prenovljena Avstrija, katere glavni stebri bodo ob Kr-konoših in Vltavi Cehi, ob Savi in Jadranskem morju, ob Trierlavu in Velebitu pa narod jugoslovanski!
Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico.
Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico so pred durmi. Volilno gibanje je v polnem teku in prihodnji teden bo predvsem namenjen podrobni agitaciji. Klerikalna stranka je angažirala ves svoj aparat in se začela posluževati vseh onih umazanih sredstev, ki jih ima na razpolago
edinole stranka, ki si je nadela ime slovenske ljudske stranke. Najbolj značilno je pa to, da je klerikaln* stranka kar naenkrat iztaknila v nekem kotičku svojega obširnega srca tudi ljubezen do trgovca in obrtnika, ki ga je dozdaj smatrala kot oviro razvoju našega naroda, ki ima po mnenju klerikalcev edino bodočnost v agrarizmu. Vsa dosedanja klerikalna politika je bila predvsem naperjena proti trgovcem in obrtnikom, ki so vsled svoje inteligence nevarni klerikalni politiki, ki ima še edino zaslombo v nerazsodnosti širokih mas. Ko so klerikalci izprevideli, da trgovci in obrtniki ne gredo na, limanice klerikalnih voditeljev, tedaj so začeli z gospodarsko politiko, katere edini namen je bil gospodarsko uničiti naše trgovstvo in obrtništvo. Ta njihova gospodarska politika je pa danes takorekoc pred konkurzom in se vzdržuje edinole s tem, da je dežela prevzela garancijo za njeno mimo likvidacijo. In to spoznanje je dovedlo klerikalce zopet do tega, da so začeli obrtnikom in trgovcem kar na vsa usta razodevatt svojo ljubezen ter jim obetati kar nailepso bodočnost, če jim pri teh volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico oddajo svoje glasove ter jim s tem pripomorejo do dveh mandatov v deželnem zboru kranjskem in pa do tega, da napravijo iz dosedanjo strokovne organizacije, iz trgovske in obrtniške zbornice navadno agenturo z?, klerikalno politiko.
Vse dosedanje delovanje kranjskih klerikalcev v prospeh našega trgovskega in obrtnega stanu popolnoma jasno dokazuje, da so imeli klerikalci vedno in povsod prod očmi edinole strankarski interes. Ena crlav* n'h pridobitev, ki jo zdaj klerikalci prosrlašajo kot silno važno za obrtnike, je takozvani obrtnoposprševal-ni zavod. Ta zavod je pa vse prej nego obrtnopospeševalen. Idejo so si izoosodili pri trgovski in obrtniški zbornici in sicer v edino ta nam°n, da napravijo iz obrtnopospeševalne-ga zavoda — klerikalnopos-peševalni urad. Na zadnjem shodu krnnjskih gostilničarjev so jim to ponolnoma jasno povedali in dokazali. Pribiti j« pa treba, da tega »ohrtnopospeševal-nega urada« ne vzdržujejo morda klerikalci ali pa dežela, temveč prispevajo zanj pred vsem ministrstvo, trgov«ka in obrtniška zbornica in tudi občina ljubljanska. In vendar nimajo pri tem zavodu te korporacije odločilne besede, še manj obrtniki — temveč edinole klerikalni agitatorji in polit ki.
fenimi očmi se je Rienzi po teh besedah zatopil v svoje sanje.
»Skoro bi bil pozabil,« s«* j> oglasil Pandulfo, »da bi bila mru žica najraje sem pridrvela, tako je bila rii?.burjena in želela te videti. A Ceev« del Vecchio je na mojo prošnjo stopil na govorniški oder ia jim na *voj priprosti način povedal, da s*? to m spodobi sedaj, ko si s posvet nimi in duhovskimi zadevami zapt • slen na kapitoln. Ali nisem prav storil?«
»Popolnoma prav, Pandulffo.«
»A Cecco del Vecchio je rekel, da mora priti sem in ti poljubiti roko LnJk£e ga tu pričakuješ v trenolkn, k j se bo mogel neopazen splazi ."i od množice.
»Dobro došel,« je nekako raztresen odgovoril še vedno v svoje misli zatopljeni Rienzi.
*In glej — tu je,« je dejal Pandulfo ki jo eden pisarjev oglas!! kovača
»Naj vstopi,« je rekel Rienzi in se mirno vsedel.
Ko je velikanski kovač stal pred R-tnzijem, je imel Pandulfo veselje opricvati čudovito oblast Inha »ad materijo. Ta mogočni in kljubovalni velikan, ki se je pri vseh Ijn Jakih puutib a tvojimi kamenitimi m &ica mi il železnimi živci visoko dvigal run; množico in bil središče in zaščitnik drugim, jo stal sedaj *arudi-
vfjce in drhteč pred duhom, k: j« njegevega takorekoc šele vstvur 1. V resnici kdor vzbudi v sužnju 5u*tvo ir dušo ta se — v kopkor ie to človeku mogoče — približa bogu kot stvarniku bolj, kakor filozof ;n V>lj kakor pesnik. Ako pa prsi tega ne morejo vzdržati, zna dar posta"! darovalcu v prokletje; kdor postane naenkrat iz sužnja svoboden človeg, ta postane lahko ravno tako hitro h* svobodnega človeka lopov.
»Stopi bližje, prijatelj,« je po kratkeiii molku rekel Rienzi. »Vem, kaj si že vse storil in kaj še boč A storiti za Rim. Vreden si njegovih najlepših dni in rojen, da se jih udeležiš, če se povrnejo.«
Kovač se je vrgel Rienziju pred noge. Rienzi je iztegnil roko, da bi ga dvignil; Cecco del Cecchio je prijel roko in jo spoštljivo poljubil.
»V tem poljnbu ni izdajstva,« je smehljaje rekel Rienzi. »Toda vsta-ni, prijatelj; samo pred bogom Ih njegovimi svetniki sme človek klečati.«
»Kdor nam pomaga v sili, j« svetnik,« je dejal kovač. »In tega ni nihče drugi storil, kakor ti. A kdaj « je pristavil s pritajenim glasom in gledal Rienzija ostro, kakor človek, ki čaka na znamenje za boj »kdaj storimo glavni udarec?« (Dalje prihodnjič.)
Eden obrtuiiki stan ja, katerega *> do zdaj smatrali in tndi označevali klerikalci za nesrečo našega naroda (to je klerikalne politike) — katerega so pa kar čez noč začeli taisti klerikalci vpoštevati in častiti. Ta stan je gostiln ičnrski atan. Škof Jeglič sam je a pastirskimi listi ta-•el bojkot proti gostilničarjem. In t« bojkot se je potem dan za dnevom razglašal s prižnic in v klerikalnih glasilih. Občinske in deželne oblasti, ki so zdaj slnčnjno v rekah klerikalcev, so začele z najhujšo persek učijo tega stanu. Omenjamo le slučaj Ko-balove kleti v Irir'j?, ki jasno kaže na-*ilstvo in breznačelnost klerikalne politike. Z vsemi sredstvi, z nasilstvi so nbijali tea-a naprednega obrtnika — tik pred volitvami v trgovsko in obrtniško zbornico je pa našel milost p»ed očmi klerikalne veČine v deželnem odboru. Pesek v oči! In kaj so napravili klerikalci s tujskim prometom, ki bi moral prinašati kranjskemu prebivalstvu kar najlepše dohodke. Iz strankarsko - političnih nagibov ga hočejo popolnoma nnieiti.
Vsa dosedanja klerikalna politika je popolnoma nasprotna interesom našega trgovskega in obrtniškega stana. Klerika7ci so napisali na svojo zastavo: agrarizem in v imenu tesra g-sla so napovedali in tudi vo» dili uničevalen boj proti obrtniku in trgovcu.
In pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico ima vsnk obrtnik in trgovec voliti med dvema nnorloma: Ali naj voli v to strogo strokovno korporacijo zastopnike svojesra lastnega stanu ali pa zastopnike klerikalne stranke, kt so si postavili za nalogo v imenu asrrarizma ubiti tr-govsfcl fn obrtni stan.
Ker pa klerikalci prav dobro vedo. da nin ajo zannanja pri obrtnikih in trgovcih, te.lrj se bodo posluževali tudi drugačnih sredstev. Zadnje volitve v trgovsko in obrtniško zbornico so pokazale v jasni Inči sredstva, katerih se klerikalci pcs?n-žujejo v dosego svojega namena. Voditelj takozvane obrtne politike v klerikalni stranki, Kresar še do danes ni izbrisal suma, da je slep?ril pri teh volitvah. Stranki, ki imn na «*cu interes ohrtneTa in trsrovskocra stanu, se pač ni trebn posluževati sleparskih sredstev, da pri 7e do veljnve in moči v strogo strokovni organizaciji kakršna je ravno trgovska in obrtniška zbornica. Mi poznamo na-ga trgovca, naloga obrtnika, mi poznamo stanovsko zavest teh dveh itanov in vsled tega smo tudi prepričani, da naši zavedni trgovei in rbrt-niki ne bodo pripustili, da bi klerikalci z nasilstvi in sleparijami napravili iz trgovske in obrtniške zbornice — zavod za goiitev in razširje-vanje pogubne klerikalne politike. Z glasovnicami bndo naai obrtniki in trgovci dokaznli, da cenijo svoj lastni stan in da ga nočejo omadeževati s politiko kranjske klerikalne stranke.
Uspehi siGvensffih ftleri-Halcev v Brade«.
V Celju, 1. februarja.
»Slovenski klub« v štajerskem deželnem zboru je izral prerlvreraj-Šniim komunike, kateri se glasi po >S*"r.« z dne 30, januarja sledečo: ^Slovenski klub štrjersk^ga deželnega zbora konstat'ra soglasno, da so bila pogajanja za del az možnost štajerskega deželj-eTa zbora že tik pred Ugodnim zaključkom, a jim je hipoma napravila  predčrsni   Vonee od
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
A on ni hotel piti vec.
•>Mojo gostoljubnost odklanjaš *b uri, ko sva sklenila bratstvo?« •vpra&ala je proseče.
->Ne mojem piti.«
»A če te jaz prosim, prav lepo Jtfosim,« je rekla milo.
»Tudi ne bom pil.«
»Davorin, zakaj me mučiš?«
O las Ji Je bil otožen, kot bi ji ael na jok.
Sedmič ni rekel nič. Stal je na koncu mize in sovraštvo do Katinke jo rastlo v njem.
Tedaj je planila k njemu. Oklenila se ga je z rokama okrog ramen, iz oči so se ji udrle solze, usta pa govorila iskreno prošnjo:
»Ljubi me, moj Davorin, vračaj mi mojo ljubezen, ki žrtvuje za tebo ▼se, kar ima in kar bo kdaj imela!«
»Ne maram te ljubezni!« odvrnil je rezko in skušal otresti breme raz sebe. A ona se ga je držala kot klop.
»Ljubiva se, ljnbček, ljubiva »e, kot se ljubita mladenič in dekle, ki vidita pred seboj samo srečo in ki se ne ozirata na nobene ovire okrog sabo!«
Waatianove skupina aaangana, opstrukcija. Radi tega nepričakovanega obrata ho ▼ bodoča treba Slovanskemu kluba več pozornosti.«
Pasns i »ugodnim sakljuokoma je prezanimiv in za klerikalno politiko v deželnem iborn štajerskem pre-značilen, da bi ne govorili nekoliko e njem. Pred vsem ai je treba priti na ja>no, kaj mislijo klerikalci e* tem »ugodnim zaključkom«. Po »Straži« iščemo zastonj komentarja teh vendar za politični uspeh klerikalne ob-stmkcije doma in na tujem velevai-nih besed. Brumni njeni bralci bi naj ostali po »Str.« mnenju in prizadevanju še vedno v nadeji, da prinesejo klerikalni poslanci iz Gradca »veselo novico« slovenskemu ljudstvu na Sp. štajerskem, da je storilo v narodnostnem in knlturn°ra svojem razvoju korak naprej. »Str.« hoče nemara tudi doseči, da bi mnogi pre-zaunni naši narodnjaki mislili in verjeli na kakršnekoli uspehe »naših slovenskih« poslancev v deželnem zl>orn. Ali nemfckonaeijonalno časo-pisie je odgrnilo prehitro zaveso, za katero so se vr^Pa graška pozajmi-1. Kar ni povedal en graftki dnevnik, je hitro spopolnil iz konkurenčnih ozirov drugi. In tako smo zvedeli, da so slovenski klerikalci že privolili v takozvani nevtralni delovni program in razširjenje deželnega šolskega sveta v tem smislu, da bi dobila v njem posvetovalno 'n gls«ovalno pravico tudi oba deželna odbornika ir, sknni-ne kmečkih občin, za sedaj torej gg. Rob'č in Ragenhofer. To imenuje dr. Korošec ugoden zaključek pega-janj v Gradcu in uspeh dveletnega nbstrukci jskee»s boja proti nemško-nacuonalni deželnozborski večini.
T>r. Korošcev klub je napravil c priznanjem tega dejstva veliko politično napako, ki se bo hudo maščeval. Prosto mu. k^or veruje v odkritosrčnost Wastianove akcije, zlasti kdor dos!ovno vernte javno navedenim vzrokom te akciie Kajti čemn bi nasprotovali nemšl*' uacTjonalei glasovalni pravici enega ali dveh nrmSkonaeiionalnih šolskih nadzornikov v deželnem šolskem svetu? To je človeku nenmevno, posebno še, ker dobe nemški naeijoralei gotovo ene*" ".»stopn^k^ v dež. šolskem svetu novrh. da ostane nri starem in da ne bo ogrožena nemška posest. Povrh tega vedo nemški nacijonalei prav dobro, da slovenski klerikalce v deželnem šolskem svetu ne bode ni-koM rekel niti ene besede v prilog slovenskemu nčiteljstvu ne Sp. Štajerskem, ka+ero ne stoji v klerikalnem taboru in ga zato duhovščina bolj sovraži ko vsakega Nemca Rti celo lutrrve*. P- tvč bo v dež. šolskem svetu koneHijantno molčal kakor molči v dež^l^em odboru, dr. Ver-stovšek pa. ki baranta s političnimi prenr:čanji, kakor eig-in s konji, bo z vepeljem in vnemo denuncira! slov. neifelje kot svoje politično nasprotnike in značaiue^*> Ijo^i kot je on. Zarđaj torej Wrstlan dlako cepi v Gradeu in zakaj re nn'ru ne morda tej edini »koncesiji« Slovencem, temveč glR*ova!n» pravici enega nem-škon^ei^onalnega šolskega nadzornika t^? Zato. da po ponrej z »zmernejšem« krilom nemških naeij^nal-cev sklenjenem dogovoru sJove^aVra klerikalcem prav jasno pokaže, koliko je Nemcem na delazmožnosti tistega deželnega zbora, za katero so k*er*kaJci žrtvovali ve* svoj pr eetU slovenske stranke, presti? rad 'kalnih branl*eljev ra*lh narodnih hi «ro-spod^rskih interesov, katerega so zadnje čase ljudem naravnost velevati in jim je mars'kdo tudi verjel. Za oslovo s^nco so se ud»il v deželnem zboru in to ^ v posebnem komu-n;k«\in oznen;li urbi et orh«! Nemški
naeijoajeJei aa jih speljali tako grdo na led, da bo v bodoča rea treba več
Cosornosti kakor čitamo v komiii-ajn.
Niaaao dr. Koronam im njegovi to-vnriiiji nikoli prisojali posebnih političnih talentov. Je to piaana droi-ba ljudi, ki so se aešli k vseh mogočih strankarskih taborov kot verni častilci krščansko - aoeijalnega Boga Pohanaja. Izrabili ao verska in narodna čustva našega ljndstva aa to, da so si priborili lahko in udobno življenje. Ker ni v njih samih veliko prepričanja o »poštenosti« svojega dela in eiljev svoje sedanje stranke, zato so naravnost klaverno odvisni od vsakega nasprotnega političnega mnenja. Iivrš^valni odbor narodna stranke je sklenil pred dvema letoma, da je treba začeti prav oster boj proti deželnemu proračunu — in dva dni kasneje so klerikalci že obstrui-rali. Kar z glavo so začeli v zid butati v strahu, da bi ne mislili volilci na Sp. fttaje»-jn. da je Narodna stranku korajžne'ša ko oni ia da bi jih kdo ne smatral za najradikalnejše zagovornike spodnj^štajerskih Slovencev. Dr. Korošec je kmalu uvid«d, da vladajoča ntrsnka ne sme nikoli hoditi po istih potih ko opofieijonal-na in da mora Kmečka zveza ponuditi kaj pozitivnega svojim volilcem ne pa samo fraz. Začel se ie pogajati — a je našel v Gradcu gluha nšesa. In začel je tisto nesrečno dvojno igro, ki mn je sedaj pripomogla do težjega političnega fK>raza v Gradeo: doma je lezel v čimdnlje večji rad«kali-zem, pri pogajanjih pa JŠ licitiral vedno nižje. Izvrsevalni o'bor narodne stranke je zopet sklenil znani ko-mnn'ke — in dr. For^^ru se tako mudi za premirjem, da je hrte! svoj poraz sam priunaveti. Tska vrtnglava politika ne neraja nit' nje«>-ev:m lastnim pr'»s*a^em in če bi šlo po volji nekaterih konservativcev ▼ Korošee-vem klnbn, bi Neniei morali staviti zdatno višje een» za premiri \ če bi ga hoteli imeti. In enkrat bi moralo priti do njvira. Zgodovina zadnje ob-trukcije v deželnem zboru, katera je rodila lepo kmetiiko šolo v Št. Jurjn, kaže. da ao bfli tisti »starol'b*»ralci« neorimemo Koljsi in bolj rafinirani politiki kot je puMoglavi in ošabni dr. Korošec. Tn^eli so sieer dtrvifmčne T^an're kot Korone?, Benkoviei in Vertovški — a n« led s* niso nikoli dali t^ko sramotno speljati kot sedaj Slovenski klub.
Slovensko klerikalna opstrukcija je danes že mrtva in poražena. Za menila jo je ne^^onacijonalna, katera zasleduje redini namen osmešiti in blamirati slovensko klerikalno. .. Ako bode premagal rame*tnik Oarv tndi stvarne pomisleke nem-škonac'jonaleih opstrukcijisnistov, bo v tore>k nričeteV re(iner:a dela v deželnem rbrru. 0* pa ne. bode sknš"l dr. KoT-oSec zopet porivati kot ob-strnVc"jon:8t za — volitve. Samo narodna t^ga je šla po M"ri, Htotako slava odpora proti zvi^aniu deželno-zhorsk'h doki a d. Morda bo zadostovalo ljudstvu, da se bo p-stavTjal z novim bičem za obubožano in gladno slovenako učitelj«tvo?
Slavnostni dan v Sofiji.
Dunaj, 2. februarja,
Danos slavi bratski bolgarski narod vele važno in velepomembno slavje. V sijajni družbi reprezentantov in Tidličnjakov bolgarskega naroda, obdan od zastopnikov evropskih držav in vladarjev, je bil v sofijski katedrali proglašen pr*»stolonas'ednik princ Boris, prvorojeni sin carja Ferdinanda, za polnoletnega.
Hlada Bolgarija ai prvič postavlja aina domovine, v narodnem dnho in xa narod vzgojenega kraljeviča na daano svojega prestola ter ga kinča s glorijo bodoče krona Bolgarske. Prine Boris bo prvi bolgarski dedni kralj, ki ga kliče bolgarska ustava is domača dinastije k prestola.
To dejstvo nas iela spominja, kako mlada je Bolgarija in sili nas k primerjanju s preteklostjo bolgarskega naroda. Treba nam je pogledati 50 let nmaj ter za trenutek prelistati zgodovino Jug oslova nstva, da spoznamo velikanski napredek, katerega ja dosegel bratski narod bolgarski.
Objektivni presojevalci imenujejo Bolgare narod balkanske bodoč-noati in na zaman. Kar si je mlada Bolgarija v par desetletjih nstvarila na gospodarskem, kulturnem, političnem polju, to ne občudujemo le mi v bratski vzajemnosti, temn se čudi ve« omikani svet.
Bolgarija ja najmlajša slovanska država. Na sosednjem Romunskem in v srbskih pokrajinah je že davno raste! odpor proti turški nadvladi, ko je v bolgarskem vilajetn še vedno nemoteno gospodaril turški paša nad bolg trsko rajo. Sele v dobi krimske vojske je zavladala tudi med Bolgari ideja narodne neodvisnosti in požrtvovalni rodoljubi so iskali sredstev, priboriti tlačenemu ljudstvu svobodo. Leta 1875. in 1876. so bila posebno kruta in turška nasi'stva ter kr-voprelitja v bolgarskf-m vilajetn so povzročila, da se je ostalim balkanskim vprašanjem pridružilo tudi bolgarsko. Na earigrajski konferenci 7^75. so znstopniki evropskih velesil hoteli doseči avtonomijo tudi za Bolgare. Turčija je vse reforme odklonila, prišlo je do vojske in pozimi 1877/78 so stale ruske čete pred samim Carigradom. Svetoštefanska mirovna pogori ha je priznala samoupravo tudi Bolgariji: dosedanji turški vilajet je bil proklamiran za vazal-sko državo, katere nnveren je ostal sicer tudi v bodoče še sultan^ ki pa je imela pravico, izvoliti svojega krščanskega kneza ter vzdrževati lastno narodno armado. Berolinski kongres je te določbe evetoštefanskega miru v bistvu potrdil, omejil pa ja avtonomno bolgarsko ozemlje (kneževino) na pokrajine med Donavo in Balkanom ter južno bolgarako deželo organiziral kot turško provinco »Vzhodno RnmeJijo« s posebnim krščanskim gubernatorjem, Dobmdžo prepustil Romunski, v Makedoniji pa pri poznal staro turško upravno organizacijo.
V smislu berolinske konference jo sprejela skupščina bolgarskih no-tablov meseca februarja 1879 prvo bolearsko ustavo, na podlagi katere je izvolilo veliko narodno sobranje kneza Aleksandra Battenberga za prvega bolgarskega kneza.
Toda novi knez je bil odgojen v razmerah, ki so bile pravo nasprotje demokratičnemu ustroju nove države, manjkalo mu je državljanske sposobnosti in preudarnosti, ki bi ga bila edina usposobila^ da vodi mladi narod čez razburkano valovje politične mladosti v pristanišče mirnega in rednega razvoja. Vladati na podlagi demokratično ustave iz 1. 1879.. se mu je zdelo nemogoče in končno jo je i pomočjo konservativne večine velikega sobranja leta 1881. »za sedem let« suspendiral. Spodkopal si je s tem ugled v deželi in rešiti ni mogel svojega režima niti s tem. da je dosegel imenovanje za gubernatorja Vzhodne Rumelije ter tako faktično ::družil oba dela Bolgarije. Revolucija naprednih in demokratičnih elementov ga je že leta 18P6. pognala
čez mejo in Aleksander Battenberg Je v jeseni istega leta podpisal svojo re~
signacijo ... *
Po deeetmeeečnem inteneguu j*
bil izvoljen (7. julija 1887) prine Ferdinand Koburški ta kneza bol. gorskega. Novi vladar se je skoraj pokazal pravega državnika. Z ustaro iz leta 1893., je restituiral staro demokratično konstitucijo, ter se * uspehom trudil poravnati notranje spore, ki ao zadržavali politični*, grv spodarski in kulturni razvoj bolgar-skega naroda. Za časa njegovega vladanja je Bolgarska razcvetela na občudovanja vreden način ter vstopila kot enakovredna vrstnica v krog kulturnih evropskib držav. Nekdanji zanemarjeni turški vilajet je danes dežela, kjer se industrija mogočno razvija, kjer cvetejo znanost in umetnost in sa razširja ljudsko blagostanje. Bolgarski narod je v kratkih desetletjih dokazal, kako vreden je svobode, katero si je po stoletjih tlačaa-stva izvojeval.
Bolgari so si priborili ne le blagostanje na znotraj, temveč tudi ugled na zunaj. V zboru evropskih držav so kmalu zavzeli odlično mesto in ko je knez Ferdinand po aneksiji Bosne in Hercegovine s krepko roko segel po kraljevski kroni ter uničil zadnje sledove nekdanjega turškega gospodstva, proglasivši združeno Bolgarijo za neodvisno kraljestvo, se je zdel ta korak celi evropski javno-sti kot nekaj aamoobsebi umevnega. Silna bolgarska nrmada je bila porok, da se tudi Turčija ne bo mogla upirati in rea je visoka porta kmalu tudi priznala, kar se ni dalo več is-prerneniti.
Po velikem narodnem sobranju, ki je lani revidiralo ustavo razmeram primerno, je svobodna, demokratično država bratskega bolgarskega naroda postavljena na nove varne temelje. — Bolgarski narod si je svoje domov je dogradil in ponosno je smel včeraj pozdraviti domačega sina svoje dinastije kot bodočega vladarja..
Koliko ugleda in spoštovanja uživa moderna Bolgarska med evropskimi narodi, dokazujejo skoraj pol-uostevilno zbrani zastopniki vseh evropskih držav, ki so bili včenj prič> si a vn osti polnoletnosti prestolonaslednika Borisa, princa Trnovskega, Avstrija je poslala člana svoje dinastije, nadvojvodo Karla Albrehta, da v Sofiji priča ne le o prisrčnem razmerju, ki vlada med carjem bolgar skim in našim častitljivim cesarjem, temveč tudi o prijateljskih stikih med najmlajšo slovansko državo in staro podonavsko monarhijo.
S ponosom in samozavestjo morajo navdajati bolgarski narod izrazi spoštovanja, ki jih prejema na slavnostni dan od cele Evrope.
Iz naše skromne   slovenske domačije hiti naša ljubav v sijajno prestolnico   bratskega   naroda in tisoč želj za njega nadaljni procvit in bi? gor kipi iz naših src.
Italijansko - turska mm.
Carigrad, 1. februarja »Sb-bah« poroča, da je neka turško-arab-ska kolona dne 28. januarja napadla sovražno taborišče pri Ainzari. Italijani so imeli petna jstcen ti metrske topove. Turki in Arabci so imeli enega mrtvega in deset ranjenih. — Italijani so bombardirali dne 24. januar ja Hasso, dne 27. januarja pa Džeba-no ob Rdečem morju in so uplenili en motorski čoln. V Džebani sta biln dva turška vojaka ranjena.
T o b r n k, 1. februarja. Dane* je plnl aviatik Rcasi v spremstvu stotnika Montu čez sovražno tabori šče. Na zrakoplov, s katerega so se
»Nikdar!« je kriknil. »Ljubiva se vsaj en dan, en dan in eno noč!«
»Ne!«
»Samo nocoj!«
»Ne!« je za vpil.
»Ah, vsaj eno aro!«
Te?o ji je drgetalo mrzlično v koprneči strasti in stiskala je mladeniča k sebi, kot bi ga hotela zadušiti. Njen obraz je bil nenavaden: oči so se ji izbuljile, iz ust ji je silila pena, strastne poteze so se poglobile, kot bi jih zarezal z noževo ostrino.
»Proč od mene!« je zakričal Sedmič in z vso silo svojih moči sunil Katinko od sebe, da se je opotekla in padla po tleh, kot zadeta od kapi. A njegovo srce je bilo trdo. Ni je iel vzdigovat, kot bi bil • gotovo storil vselej drugikrat, ampak butnil k vratom, jih odprl in jih treščil za seboj, da ao se zamajali podboji. Ni se brigal več, kaj je z njo, ki mu je ponujala gorečo ljubezen v žareči posodi!
Ležala je na tleh dober četrt ure. Ko ae je vzdignila, bolela jo je glava vsled udarca pri padcu, obraz ji je bil pa spaeen z ostudnimi pohotnimi potezami; iz njega je plam tel a strast jeze, sovraštva, maščevalnosti. In stisnila je pest, vzdignila roko ter sa zagrozila:
»Ce me ne marai, ea sus nočeš, bos še obžaloval.«
X.
Odkar je oče Jevševeo okusil slast izvrstnega borovničevca iz Ma-tižarjeve steklenice, dobil je tako skomine po žgani pijači, da si je je moral večkrat privoščiti par požir-kov. Dobil jo je od Škrpinovega Toneta is Leskovja. Skrpinov Tone ja imel namreč to lepo navado, da je tovori 1 z boljšim žganjem po b'ižnji in daljnji okolici ter ga prodajal najmanj po pol litra, najrajši pa po celo slatinsko steklenico skupaj. Tako je tndi kmalu po Mntižarjevem obiskn Jevševea olajšal za par desetič in kadar je zdaj šel ta spat, ali kadar je vstal ali kadar je šel na delo ali t dela, vselej si je s požirkom plemenite tekočine oplaknil take moče potrebno grlo, češ, saj človek gara kot črna živina, pa da bi ai ša par kapelj žga-njiee ne privoščili
Dokler je imel Jevševee kaj pijače v steklenici, jo bil kaj dobro volje in zdrav. Ko pa ni pritekla hi nje kljub vsemu stiskanju in postavljanju na vrat prav nobena kaplja vee, izginila je vsa Jevševeeva dobra volja in zdravje. Tudi zdravje9 Da. Neprestano ga je vilo in ravnalo po trebuhu, da je večkrat glasno dal dnika notranjim bolečinam. Zeni se je mož smilil, ker gn je tndi ponoči tako strašansko ščipalo, da oba nista mogla spati, nato je Jevievka neko
jutro vzela slatinsko steklenico, prav tisto, iz katere je Jevševee s takim veseljem in zanimanjem užival sadove žganjekuharske, ter rekla Mari-janici:
»Pojdi v Smrečnik po zdravje, ki je za vsako bolezen. Pa glej, da čistega natočiš, kar je zdaj gotovo majhen.«
Da ne bo prija tel j-brale** mislil, da bo žrtev kake mistifikacije, povemo takoj jasno, da se je Zdravje imenoval neki studenec, ki je imel svoj izvirek v gozdu Smrečkniku. Med ljudstvom je bila razširjena vera, da je studenčnica zdravilna, da ozdravi celo vsako bolezen pri človeku in živini. Ljudje ao si pripovedovali, da je ta studenec zato tako uspešen zdravju, ker ga je blagoslovil sam škof, ki da je bral mašo ob njem. V trajen in hvaležen spomin na ta važni dogodek in začetek zdravilnosti studenčeve je visela vedno nad studencem sveta podoba, s katere je spral dež vso barvo vaškega umetnika; tudi je bila ob studencu prijazna klopica, kjer je sedel po ljudski povedbi oni dobrotljivi škof. Svet okrog studenca je bil zravnan in posut z belim peskom, ki se je pa zadnji
! čaa kaj sumljivo jel blatiti in mešati s gozdno prstjo, ki je od leta do leta kazala vedno več vpliva nanj. Saj
i poznamo ionski svet!
Sem se je napotila s slatinsko steklenico v desnici Jevševeeva Ma-rijanica. Bilo je prijazno jesensko jutro, mrzlo, ker je ponoči bilo nekoliko slane, vendar prožeto s tistim posebnim vonjem, ki prihaja od ostarele narave. Solnčni žarki so zmagovito obsuli starodavno prijateljico svojega gospodarja, da se je megla, ki se je hotela še nekoliko odpočiti v pripravljenih ležiščih, hipoma vzdignila in izginila kot osramočena lonu-hinja.
Deklica je hitro hodila. Ni je motilo ostro resje in robidovje, ki jo je ob ozki stezici rezalo v bose noge ter jih močilo z jutranjo roso, kakor si tudi ni odmikala do'gih jelševib, gabrovih in bukovih vej. ki so se bohotno raztezale čez pot in brisale ob njeno krilo težka kaplje, ki so visele z njih.
Ko je dospela do studenca, je videla, da je skoraj suh in da si bo s posebno težavo natočila čiste studenčnica, ce ji bo to sploh mogoče. Poskusila je evojo srečo, a čim je postavila steklenico, »kalila se je voda* izvirka, ki ae je le počasi čisti'a. A Marijanica si je znala pomagati. Poiskala je kos smrekovega lubia, vtaknila cev tik pod izvirek in kmaln je tekla bisemočista studenčnica skozi ozki steklen i čn i vrat.
(Dalje »rlhodajie.)
mmmmmm
metale z velikim uspehom bombe, je ^vražnik streljal, ranil stotnika ter « štirimi streli zadel zrakoplov.
Rim, 2. februarja. »Tribuna« t^roča i« Tri polisa: PoveljniŠtvo jo opustilo misel, zasesti Zuaro, pač pa *e pripravlja za pohod proti Garianu. Tega pohoda se bosta udeležili dve diviziji z artilerijskimi in ženijskimi petami.
London, 2. februarja. Lloy-^va agentura poroča is Perima: Italijan i so zopet začeli bombardirati £ejk Sajd.
Pariz, 2. februarja. Neka nota »Agence Ha v as« pravi: Ministrski predsednik je sprejel včeraj ravnatelja državne policije, ki mu je poročal o 20. Turkih, ki so zdaj v Friou-lu. Poizvedbo so dognale, da je 27 od teh turških podanikov nedvomno pripadalo turškemu »rdečemu polmesecu«. Tem so vsled tega dovolili, aaj nadaljujejo svoje potovanje proti Sfaksu. Kar se tiče obeh ostalih Turkov, je eden resno zbolol in bo toliko časa ostal v Frioulu, da ozdravi, drugi pa ni mogel s svojimi dokumenti dokazati svoje identitete, vsled česar mora v drugi smeri zapustiti Francijo.
M a r s e i 11 e, 2. februarja. Paketni čoln »Ville de Tunis«, ki je od-lul proti Tunisu in Sfaksu. je sprejel v Frioulu na krov člane otomanske misije.
Štajersko.
Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora se vendar še nadaljujejo. Ako se bode namestnik grof Clary sporazumel s slov. klerikalci in nemškimi nacijonalei glede mirovuib pogojev, se vrši danes plenarno zborovanje neniakona-eijonalnega kluba, v ponedeljek pa seja klubovih načelnikov. V torek bi se vršila potem redna seja deželnega ^l>ora. Zanimivo je, da k Wastianovi skupini, katera dela pri sedanjih pogajanjih tolike težave, ne spadajo vsi spodnještaj. nemški poslanci, temveč le Ornig in mariborski Nego r. K tej skupini spadata še Forst in Seidler. oba tovarnarja na Zg. Štajerju. Negri, StalLner, Erber in Langer se torej ne strinjajo z Wasti-anovo politiko. O tem spregovorimo na drugem mestu.
C. kr. deželnemu šolskemu svetu na Štajerskem. Dasi še ni posebno dolgo, ko smo našo najvišjo deželno šolsko oblast opozarjali na nepostav-aosti •— da ne rabimo drugega izraza — ki jih uganja pri nameščen ju učiteljstva okrajni šolski svet v Marnbergu, vendar se do sedaj, ka-T; r se vidi, ni še ničesar storilo. Takrat smo namigavali marsikaj; ker se pa ni ničesar ukrenilo z*a ureditev škandaloznih razmer, ki vladajo po nekaterih šolah marnberškega okraja, ampak vsa dejstva potrjujejo, da se hoče i za naprej samolastno vladati, brez ozira na postave in dobrobit soistva, samo da zadostijo Marnber-žani svojim znanim nacijonalnim Težnjam, za to smo primorani danes govoriti jasneje. Na utrakvistični Šoli v Eemšniku še vedno širi knrturo in javno pohujšanje mladine znani učitelj Klugler, katerega je poslal mamberšiki okr. šolski svet najbrže kot nacijonalnega špijona na to šolo, dasi možiček nima nikakega izpita iz slovenščine, ki jo mora poučevati. Ali ni to nepostavnost? Kaj pravi k J emu kršenju zakonov potom okr. šol. oblasti naš e. kr. deželni šol. svet? Ali se strinja? Drugi, še hujši slučaj je s Št. Ožbaltom, kar smo zadnjič .-»amo namignili. Tam že drugič funk-eijonira kot šol. voditelj — začasno — neki Kompost iz Maruberga, Šola je utrakvistična in mož mora poučevati tudi slovenščino, a nima izpita /m ta predmet. Njemu se kljub temu dobro godi in še ne misli tako hitro zapustiti dobrega mesta, za katerega vleče doklade, če tudi jib postavno ue zasluži. Ta služba je bila razpisana do sredi decembra 1. I. Pa kaj ponia-ira razpis! Četudi bi se služba prav lahko definitivno oddala o Veliki no-«i, lahko že danes rečemo, da se to ne WJe zgodilo, ako ne poseže vmes >am c. kr. dež. šol. svet. Učitelj Kompost, kateremu se ne godi slabo, ker ima ondi svojo nevesto, se baje baba okrog, da bode on vplival na krajni in okr. šol. svet, da se bode nadalje >Iužba zavlekla za eno leto. Kdor po-'ma razmere, ki vladajo pri tej korporaciji, bode pritrdil, da se prav lahko zgodi. Saj Marnležanom ni potreba vpoštevati postav. Lahko zatečejo končno še tako dolgo, da zna Kompost dohiti definitivno to mesto. Xa to so že mislili posamezni udje *>kr. šolskega sveta in učitelj sam. V ruskem terminu sta sla obu ta žitelja delala izpit tudi iz sloven-*-ine. Zgodilo se pa je, da sta oba od-^•jpita, ker sta vedela, da sfrčita. ^daj je še njuno edino upanje Celovec. Tam gre neki bolj gladko, kakor v Mariboru. Zato se tolažita s Celovcem. Za daues toliko. Če ne bofl''' pomagalo, bomo govorili drugje. Saj ni zlodej, da bi se tudi okr. šolski
svet inarnber&l no prisilil upoštevati postavne določbe.
Celjske novice. Občni zbor celjskega »Sokola« se je vršil v torek, dne 30. januarja v »Sokolskom domu«. Uvodoma je podal starosta J. Smertnik pregled o delovanju društva v minolem letu, pri čemur je posebno opozarjal na to, da telovadi v društvu vse premalo trgovskega, obrtniškega in delavskega naraščaja. Tu bo treba odločne reme-dure! Spominjal se je v lanskem letu umrlih bratov Lončarja, Vavkena in Milana Detička, ki so si pridobili za društvo velikih zaslug. Iz poročila tajnika Kralja je razvidno, da je društvo štelo lani 104 Člane in članice, med njimi 4 izvršujočih članov in 7 izvršujočih članic Deškega naraščaja je bilo 43, dekliškega 27. Odsek celjskega Sokola v Št. Pavlu šteje 64, v Št. Jurju ob Juž. železnici 35 članov. Društvo se je lani udeležilo sokolskih zletov v Središče, Domžale, Zagreb in Št. Pavel. Priredilo je spomladi leta 1911 trimesečni vaditelj-ski tečaj in dne 23. septembra interno telovadbo članstva v »Sokolskem domu«. Telovadilo se je v štirih oddelkih po trikrat na teden. Poročilo kaže, da se v celjskem »Sokolu« silno veliko dela in da se društvo ravno vsled tega intenzivnega notranjega dela krepi in napreduje. Denarnega prometa je bilo po poročilu blagajnika Meglica 4206 K 16 vin.; članarine 1213 K. Članom je bila na razpolago knjižnica »Kluba slovenskih naprednih akademikov«, ki je nameščena v »Sokolskom domu«. Omeniti je še družabne prireditve društva, dva plesa, Miklavžev iu Silvestrov večer v »Sokolskem domu«. Pri Miklavževem večeru je bilo obdarovanih okrog 50 dečkov iu deklic z obleko ter drugimi potrebščinami. »Sokolski dom« je postal družabno središče gaberskih Slovencev; zbirajo se v njem vsi sloji tega predmestnega prebivalstva, ki si je iskalo poprej zabave v različnih, celo neruškutarskih gostilnah. Pozdraviti je toplo idejo \. Rode ta, da se nabavi za »Sokolski dom« tudi gledališki oder. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor br. J. Smertnik, starosta; Miloš Stibler, podstarosta; V. Moškon, načelnik; Drago Kralj, tajnik; M. Meglic, blagajnik; dr. Ser-nec Janko. dr. Hrašovec Šandor, Fr. Furlan, odborniki. Praporščak ostane br. Kode; namestniki so br. Detiček, MartinČič in Priča; pregledoval ca računov Prelog in Berk. Na predlog br. Lesničarja se izvoli br. starosta Josip Smertnik častnim članom celjskega »Sokola« in to za njegove izvanredne zasluge, ki si jih je pridobil za društvo iu za slovensko Sokolstvo sploh. Predlog je bil z navdušenjem soglasno sprejet in so br. zborovalci priredili svojemu starosti presrčno ovacijo. Krepko na delo tudi v bodočem društvenem letu! — Slovenski železničarji v Celju prirede dne 11. februarja ob S. zvečer pri »Zelenem travniku« predpustno veselico. Svira železniška godba. — Blamaža celjskega magistrata. Poročali smo svoj čas, da je dr. Amhrožič kaznoval trgovca Karla Goričarja na 5 K globe, ker je prodajal neke razglednice z malim zemljevidom Tri polisa. Razglednice je smatral dr. Amhrožič za zemljevide, katerih ne sme g. Goričar prodajati in je slednjega kaznoval. G. Goričar pa se je pritožil na štajersko na-mestnijo, katera je pritožbi ugodila in dr. Ambrožičevo razsodbo razveljavila. Zopet prav neprijatnu blamaža za našega pašo na magistratu, ki jo je pa za svoje nepotrebno šikaniranje seve slovenskega obrtnika popolnoma zaslužil.
Nemško posestvo je dobiti. V nekem lepem in živahnem trgu na Sp. Štajerskem sta naprodaj dve na jako ugodnem kraju ležeči hiši. V eni se izvršuje gosti In »carska obrt, ima pa tudi vso urejeno za mesarijo, za katero je poseben prodajalni lokal. Drugo hišo ima v najemu neki čevljar. Zraven hiš so sadonosniki in vrti; k posestvu spada tudi zelo lepa hosta, travnik in njive. Sedanji posestnik se namerava preseliti drugam. Posestvo se dobi po nizki ceni 22.000 kron. Slovenci v tistem kraju nimajo gostilne, kjer hi se shajali in postavili gledališki oder. Kdor hoče izvedeti za trg, kjer je to posestvo naprodaj, naj piše društvu »Brani-bor« v Ljubljani. Za odgovor je priložiti znamko.
Krvava bitka med vojaki in kmečkimi fantL Iz Šikolj na Dr. p. nam poročajo: Tu so se mudili zadnje dni vojaki 47. pešpolka iz Maribora in domobranci 26. pešpolka iz Celja in Maribora na strelnih vajah. V Selovi gostilni so se sprli s krneč-kin?i fantL Ti so vojake pometali iz gostilne, pred katero se je na to razvil« pravcata bitka. Vojaki so pograbili svoje puško, nek korporal je pa ukazal ustreliti. Štirje vojaki so res ustrelili; kmečki fant Anton Horvat iz Pongerc je bil smrtno ranjen iu je tudi že umrl. Upeljala se je stroga preiskava.
Na Moti so pretekli petek krpali »Sudmarkino« podružnico,   ki je
bila že v razsnln. Poskušali so jo še
v soboto preje, pa so se ljubi bratci samo kregali ter sploh niso mogli izvoliti odbora. Zadnji petek pa se jim je le posrečilo. Pa petek je slab začetek. Ta pregovor se je tudi tukaj uresničil. Ker niso krpe dobro držale, zato so jih pritrjevali s — klofutami. Pa so bili popolnoma sami med seboj — sami »pristni« Nemci. Pred zborovanjem sa preiskali vse kote, 6e so kje skriti Slovenci, kakor so bili prejšnjo soboto, da so zvedeli o naklepih »Sudmarke« na Pernicah ter bili nevidne priče velike nemške »ljubezni« in »sloge«, ki vlada med njim.
V Vuzenici so pri občnem zboru požarne brambe nedavno vrgli zadnjega Slovenca iz odbora ter z de-jauji proglasili požarno hrambo za nemško obrabno društvo. Sedaj pa ravno isti ljudje uri Slovencih beračijo za podporo. Da je ta »edel ge-sinntes Volk« tako nesramen, tega nismo verjeli do sedaj. Seveda so dobili, kar so si že pri obenem zboru izprosili — figo.
Zaradi nagnanih »Siidmarkov-eev« v Pernicah dne 21. januarja kričijo štajerski nemški listi od tetke »pošte« in zagrizenega »Taghlatta« tja doli do obskurne celjske »vahte«, ki je članek ponatisnila v uvodniku. Ubogi reveži, ti preganjani »Nemci« na Spodnjem Štajerskem! Njim kar ne gre v glavo, da se je slovensko kmečko ljudstvo na meji dvignilo ter nagnalo nepotrebne usiljivce in zdražlarje. Zato zdaj izlivajo svoj žolč na nekatere posamezne inteli-gente, ki so se zborovanja udeležili; za kar se pa ti prav nič ne brigajo, rudi jih slikajo kot pretepače in pobijalce. Resnica je, da morajo biti »Sudmarkovci« ravno tistim inteli-gentom, katere sedaj nnjbolj napadajo, še posebno hvaležni, da niso v nolni meri izkupili. česar so iskali. Ko so nasprotniki napadli naše Ijndi, je v marsikomu zavrela kri, in se je po velikem trudu posrečilo jih zopet pomiriti. Kri pa ni tekla, ampak je ostalo pri posameznih klofutah. Nad-učJtelj Hren je edini imel palico ter je ž njo udaril v svrho miru po mizi, kar so razkričali. da je udaril občinskega predstojnika. Ko je g. nadnči-telj govoril, da svojih nasprotn:kov ne bamo pobijali s sekirami in kosami, pa tudi ne i revolverji, ampak z razumom, postavo in pravico, so sedaj razkričali, da so jih hoteli napasti Slovenci z revolverji. Poudarjamo, da potovalni učitelj »Sudmar-ke«. Mn&ke, ni bil ne v začetku in tudi ne med pretepom v sobi, torej je napisal laži drugih sedaj v nemške liste. Sicer bode pa itak dognala ^nepristranska« sodoiia v Marn bergu. kdo je kriv. »Siidmarkovci« namreč tožijo nekatere posameznike, četudi ni ves pretep vreden piškavega oreha. Slovencem je tudi prav. Ljudstvo je že tako skrajno ogorčeno proti tem usiljivcem in nemirnežem in tožbena pota bodo to ogorčenost le še povečala. Slovenci ne morejo pri takih prilikah ničesar zgubiti, ampak mnrejo samo pridobiti v narodnem ozirn. Kako pa lahko kako zborovanje prepreči, so na videli za časa državnozborskih volitev v Vižingi; sedaj so se Slovenci poslužili v Vub-redu in na Pernicah istega sredstva, £akor takrat Mamberžani.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 4. februarja t. 1. vprizori »Dramatično društvo« v Mnriboru igro »Nioba«, angleško glumo v treh dejanjih.
Iz Maribora* Na vabilo »Dramatičnega društva« v Mariboru so se različna spodn jesta jerska narodna društva, ki goje dramatiko, udeležila sestanka, ki se je vršil 21. januarja v Narod. domu. Zastopana so bila sledeča društva: Narodna čitalnica v Ptuju, ptuiski »Sokol«, moška podružnica sv. Cirila in Metoda in »Pipee« v Ptuju, društvo »Edinost« iz Središča, podružnica družb«? sv. Cirila in Metoda za Središče in okolico, bralno društvo »Lipa« iz Bol-fenka pri Središču. Čitalnica (dramatični odsek) iz Slov. Bistrice, telovadno društvo »Sokol« (dramatični odsek ir. Kr&k ga. »S~knl« rz Maribora, »Sokol« in Čitalnica iz Brežic, »Sokol«, Čitalnica, pevsko društvo in podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru, Šaleška čitalnica, »Sokol« in »Ljudska knjižnica« v Šoštanju, Bralno društvo iz Starega trga pri Slovenjem gTadcu, čitalnica iz Šentlenarta v Slov. gorjeah in dramatično društvo v Mariboru. Počastil je naš sestanek tudi g. dr. Kari Glaser, vseučiliški profesor v pokoju iz Hoe, ki se kakor znano živahno zanima in dela za razvoj slovensko dramatike in slovstva sploh. Čitalnica v Gornjem gradu je poslala brzojavne pozdrave. Opravičili so se: »Kmetijsko bralno društvo« v Ro-goznici pri Ptuju. »Dramatično društvo« v Celju, »Ljudska knjižnica« v St Jurju ob j. žel., ter g. Govekar, ravnatelj slovenskega gledališča v Ljubljani. Vsi so pismeno odobravali namen izdajanja »Talije« iu pozdravljali misel glade ustanovitve »Zveze«,   združitve   vseh narodnih
društev, ki gojijo dramatiko. Najprvo so si zastopniki omenjeniih društev ter g. K. Glaser pred zborovanjem ogledali naprave na odru in garderobo slovenskega gledališča, o čemer so se vsi jako pohvalno izrazili. Nato so se zbrali k skupnemu posvetovanju v restavraciji Narodnega doma. Zborovanje je otvoril g. Srečko Stegnar, predsednik »Dramatičnega društva« v Mariboru, pozdravil zborovaIce in pojasnil namen današnjega zborovanja. Po prečrtanju do-šlih pismenih dopisov in brzojavk poroča g. Kejžar o resultatih sestanka dramatičnih društev v Ljubljani, da se je namreč posvetovalo o odpravi težav glede izpo60jevanja iger, garderobe itd. ter vzniklo prepričanje, da je neobhodna potreba zopet pričeti izdajati »Talijo«. Treba pa je predvsem centralizirati vsa društva, ki gojijo dramatiko. V to svrho naj se ustanovi »Zveza«. Tudi se je na ljubljanskem sestanku govorilo o eventualni napravi mehaničnega odra, da bi na tak naein odpomogli oviram in težavam različnih društev na deželi, ki jih imajo v tem ozi-ru. O vsem tem se je razvila živahna debata, pri kateri so se končno vsi zedinili. da so za ustanovitev »Zveze« in v principu tudi za zopetno izdajo »Talije«, da pa naj predvsem posamezna društva zbirajo abonente v svojem kraju in doženejo, koliko izvodov tekom enega meseca žele abonentje, poročejo vodstvu v Maribor o tem, pošljejo zaeno imenik svojih iger, ozir. statistiko društva. Tudi naj poskrbijo danes zastopana društva naslove onih, katera vodstvu niso znana do sedaj. Glede mehaničnega odra so se izrekli veliki pomisleki z ozirom na prevažanje in posta vi jn nje, tako da se o tem ni moglo ničesar sklepati. Zatem podajo gg. zastopniki vsak za svoje društvo informacije o prirejanju iger, o odru in pevskem sodelovanju pri predstavah. Po 3 in pol urni debati zaključi predsednik zborovanje, ter se zahvali prisrčno vsem zboroval-cem, ki so se končno udeležili tudi večerne predstave »Cbarleveva teta«. — Na svidenje pri prihodnjem sestanku!
Drobne novice. V Šoštanju je umrl tovarnar Frane Wn«ohnagg st., star 80 let. Pokoin;k je bil častni občan mesta Šoštanja in eden izmed najbolj strupenih nemskutarjev. — VVurbergu nad Ptujem je nmrl 26. januarja vpok. nadnčitelj J03. Tašner, star 86 let. Pokojnik je služboval od 1. 1879. do 1898. v Vur-b*-rgu. poprej pa na različnih šolah ptvjskega okraja. — VPtujuseje ustrelil dne 31. januarja sodnijski kanclist Jože Bortseh popoldne v pisarni. Govori se. da je poneveril denarje mladoletnih. — Konkurz.
V konkurz je prišel Franc Povoden, trgovec v Marn bergu. Začasni npra-v'telj konkurzne mase je notar Stock-llmrer v Marn bergu. — Zopet pobegnil. Iz Zagreba poročajo, da je železniški tat Dušan Svetanovič zopet pobegnil. Prijeli so ga šele pred nekaterimi dnevi na zagrebškem kolodvoru. — Iz Slov. Bistrice poroča »Str.«, da so dne 28. jau. zmagali pri volitvah v skupno obrtniško zadrugo slovenski kandidatje z lepo ve5ino. Za načelnika je izvoljen g. danez Gumzej, ključavničarski moj-sar v Slov. Bistrici, v odbor pa gg. Grli. Dvoršak, Cvahte, Stunan, Šl o-ser, Prevolnik in Fuhrer. Nov odbor naj nemudoma dela na to. da se upe-ljo v obrtnonadaljevalni šoli slovenski poduk. — Iz Celja. V Savinjo je skočila neka nervozna ženska Elvira Schmidt. Dva moška sta jo sieer potegnila iz vode, a drugi dan je reva v bolnišnici umrla. — TJ m r 1 a je v M^iboru 78 let stara zas«bniea Elizabeta Wanie. roj. GseTlmann. — Iz Ptuj a. Kavarna r Maks Kossar je že v graski kaznilnici, kamor so ~a spravili, da bi ga preiskali, je li pri pravi pameti ali ne, umrl. Umrl je pa v graški bolnišnici tudi njegov ob«treljeni sinček. — Iz Celja. 30. januarja se je splazil v Confindenti-jevo gostilno v Zavodni neki že večkrat zaradi tatvine kaznovani postopač Kari Lnbej in je ukradel iz miz-nice za denar 33 kron. Domači sin pa ga je ravno zalotil, ko se je mislil pobrati in ga je izročil orožnikom.— Iz Ptujske gore nam poročajo:
V konkurz je prišel gostilničar in me«ar Hugo Weissensteiu, — V L i m b u a u nad Mariborom so zmagali pri občinskih volitvah v vseh treh razredih Slovenci. To je jako veselo poročilo iz občine, ki leži tik nemškutarskega Maribora. — Iz Pesnice nad Mariborom poroča »Slov. Gosp.«, da je novi slovenski župan g. Supanie' uvedel pri občini slovensko uradovanje. To je tudi edino pravilno, kajti zmage po obmejnih občinah ne pomenjajo mnogo, ako ne pride v občinsko upra-v» tudi slovenski duh. V Št. IIju na pr. je občinsko uradovanje še vedno nemško! — VNovemCelju mislijo vendar usmiljeni bratje urediti b\ menico, kakor je te pred tedni po-r ^al »Slov. Narod«, dasi so to takrat kbrikalni listi zanikali. Samo sedaj
grof Salmov grad bi se naj kupil s pomočjo — slovenskih savinskih ob-
em
Koroško.
Narodna   Čitalnica   v Celovcu
priredi veliko predpustno veselico v sredo, dne 7. februarja 1912 v veliki dvorani hotela Trabesinger.
Za Sokolski dom v Borovljah to darovali v zadnjem času gg. dr. AL Kraut v Kamniku 20 K, Štefan Podij ii v Celovcu 10 K, dr. Karel Toi-•^oraik v Gorici 5 K in Rudolf celini j, trgovec v Prevaljah 5 K. Iskre-ua hvala vsem častitim darovalcem •zreka odbor društva Sokolski dom v Borovljah in se toplo priporoča za posnemanje. Na zdar!
Mošnjo zlata. Tovarniška mojstra Sper in Lakovič v tovarni v Les ju sta nesla iz tovarne v drvarnico žakelj slame, da se porabi za kurjavo. Ko sta vrgla žakelj na tla, sta entfln v žaklju nek težak predmet. Ko sta slamo iztresla iz žaklja, ita našla v njem mošnjo polno cekinov. Njih vrednost znaša 4520 kron. Last-mk zagonetnega zaklada se še ni oglasil.
Smrt v službi. Med sestavljanjem nekega tovornega vlaka v Beljaku je zadela srčna kap skladiščnega paznika Thurna. Odnesli so * a s kolodvora na dom, kjer je kmalu umrl.
Koroški deželni zbor je v sobotni seji sprejel predlog glede načrta spremenjenega zakona za realke in giede premembe občinskega reda. Nato je bilo vloženih več predlogov glede raznih regulacij in glede podpor raznim občinam. Prihodnja seja se vrši danes.
Deželni obrtni urad. Obrtniška zveza na Koroškem je prosila deželni odbor, da bi se ustanovil za Koroško dt želni obrtni urad. ki naj bi reševal sporazumno z deželnim odborom obrtniška vprašanja, zlnsti pa bi mu bV.s izročena mladinska oskrb in skrb za vajence.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. Na dnevnem redu sobotne seje je bilo 31 pred-locr, med katerimi je najvažnejša predloga glede več jako važnih železniških zvez z obmejnimi deželami. To predlogo so izročili po kratki debati železniško-tehničnemu odseku. VW druge predloge so vsebovale ri.me regulacijske načrte. Gospodarskemu odseku so izročili poročila glede naprave novega paviljora DT»bee in glede zgradbe nove deželne b^nišnice. Prihodnja seja je danes popoldne.
Iz deželne zdravniške službe. Z i okrajne sodnike so imenovani konci-pisti dr. Alfons Serjnn v Tolminu, dr G. Germonik v Trstu, dr. Ivan VerČon v Sežani in asistent dr. Anton Volmsrčič v Lošinju. Provizo-rična koneipista pa sta postala asistenta dr. Vlad. Stanek v Pulju in dr Josip Piperata v Tržiču.
Deželnozborska dopolnilna volitev v Istriji iz skupine veleposestva se vrši dne 8. marca 1912 v Poreču. Vclilni imeniki so že sestavljeni iu se je otvorilal4dnevna reklamacijska doba.
Rodbinska    tragedija   v Isoli.
Pred nekaj dnevi so naši! i pred mestom na cesti ubite«ra 501etnega posestnika Andreja MarČiea. Marčič ^c imel globok snuek z nožem v vratu. Zločin jo izvršil njegov lastni 221etni sio Ivan M^rČič, ki ie bil včeraj aretiran Preiskava je dognala, da je bil Marčič udan pijači in v pijanosti p-»stal silno nasilen in je r>refepal neusmiljeno ženo in otroke. Pred nekaj dnevi je v pijanosti tako pretepel Svinjo ženo, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Sin prizna, da je napade: očeta in sicer zato, ker ni mogel več prenašati sirovega obnašanja očetovega in je hotel svojo mater maščevati.
Nesreča na železniški progi. Ona
ženska, ki so jo našli pri Matuljaa ub;to na železniškem tiru, kamor je pa JIo čez visoko pečino, je kakor se j* sedaj dognalo, 381etna Ivana Rupi č iz celovške oltolice. Bila je kuha-r*^a in služila najzadnie v Gradcu. ITotela se je peljati v Opatijo, izstopila pa je par »tacij prej iz vlaka, ker ni Imela dovolj denarja in je nadaljevala pot nes. Pri tem je zašla in je nadla čez pečino.
Atentat na ravnatelja dal mat in. skib železnic. V Kninu je ustrelil m skrivališča neki neznanec s puško na r-ivnatelja dalmatinskih železnic Oskarja Krittnerja. Oddal je ver strelov, ki co večinoma vsi zadeli io ima Krittner več emrtnonevarnih ran. Odpeljali so ga v sanatorij v %*V.t. Njegovo stanje je skoro brezupno
Požar v Dobravljah. V sredo je •.^bruhnil okoli polnoči v podstrešju hiče Breečakove, kjer je tudi gostilna, pn.žar. Or«enj se je silno hitra rizSiril in js pogorela oela stavba. Re*'lt so 1# nekaj oprave in obleke. Ogenj jo nastal vsled poškodovanega
s
dimnika.   Škodo   cenijo nad 30.000
kron.
t'mor ali samomor. Včeraj popoldne so našli v Skednju mrtvo 30-letno Gizeio Medevt. Domači ne veri-jejo, da bi bila izvršila Medevt i »-a nsjm i not in sumijo, da se je izvršil zločin.
Potres v Istri. V četrtek zvečer sozačutili v Kasta vščini močno zamolklo *rroEuenje, nakar se čutili več dolgo trajajočih, precej močnih potresu?! 6i*nkov. Potres so čutili tudi v tlelš^iiah, Jurdanih, Kastvu, Ma-tuljah m aa Reki. V več vaseh je povzročil jptUfei razpoke v stenah "n več manjših počkodb.
Toicionsko omrežje v Dalmaciji :n H'^cegtvini. V soboto so izročili zueviues.Tiemu prometu sledeče telefonske projoa; Tidat-Kotor, Kotor-Trcbinje - Trebi nje - Dubrovnik ia Metković - Mostai.
Dogodki v Zagrebu.
Kapitulacija akademicnega senata Is vlade pred dljastvom. Odklonjen sprejem madžarskih ministrov«
(Telefonsko poročilo.)
Zagreb, 3. februarja,
V eeirtek dopoldne so se dijaki zabarikadirali na vseučilišču. Redarji in orožniki so sicer obkolili univerzo, niso si pa upali naskočiti dija-štva. Proti večeru je prišlo na vseučilišče tudi 80 slušateljev bogoslovja. Izrazili so svojo solidarnost z ostalim dijaštvoui ter se pridružili zaba-rikadiraucein. Akademiki so vztrajali v svojih pozoeijah vso noč od četrtka na petek i u ves včerajšnji dan. Aled tem časom je dijake preskrblje-▼alo z jedjo in pijačo rodoljubno meščanstvo. V četrtek zvečer so dobili dijaki 500 porcij gorkih jedil, ki so jih jim poslali rodoljubni gostilničarji. Nad zabarikadiranim vhodom na vseučilišče so dijaki razobesili veliko črno zastavo, ob frontah pa so pritrdili ogromne narodne trobojni-«e. Velika vrata so bila zabarikadirana s klopmi in dolgimi drogovi. Neprestano jih je stražilo 50 do sto dijakov. Ostali dijaki so stražili druge vhode. Večina dijaštva je taborila v vestibulu. Neprestano so se vrstili navdušeni govori, vmes pa so se orile rodoljubne pesmi.
Zvečer je zapustilo 12 dijakov vseučilišče. Šli so kot deputacija akademikov na ples baučuih uradnikov. Prišedši na plesišče, so izjavili odboru, da se akademiki v z pričo nastalih razmer ne morejo udeležiti plesa in da odpovedujejo tudi svoj ples, ki bi se imel te dni vršiti. Nato se je deputacija vrnila na vseučilišče.
Ponoči je prišel med dijake profesor S i 1 o v i ć ter pričel z njimi v imenu akademicnega senata pogajanja.
Dijaki so zahtevali, da se mora zatvorite v univerze takoj preklicati In da mora odstopiti rektor dr. Domač, ker ni ščitil akademičnih svoboščin, da se da dijaštvu primerno zadoščenje za kršenje akademičnih svoboščin :n da se ekscmplarjčno kaznu-jejo oni organi, ki so akademike z brahijalno silo metali iz vseučilišča.
Dr. Š i 1 o v i ć je nato odšel, da sporoči te pogoje dijaštva oblasti. Včeraj dopoldne se je profesor Šilo-▼ie zopet vrnil na vseučilišče ter sporočil dijakom, da jamči s Častno besedo za to, da se bodo izpolnile vse dijaške zahteve. Izvrševalni odbor združenih akademikov je nato sklenil, da dijaštvo opusti nadaljno borbo in zapusti vseučiliško poslopje, ako se akademični senat obveže, da bo izpolnil vse dijaške zahteve.
Popoldne ob 3. je imel akademični senat sejo, na kateri je sprejel vse pogoje, ki so jih stavili dijaki. Sklepom akademicnega senata je pritrdil tudi ban Čuvaj.
Vseučilišče se otvori takoj, čim bodo odstranjene barikade. Izmed dijakov ne bo nihče kaznovan, pač pa bodo kaznovani vsi tisti oblastveni organi, ki so se zagrešili na dijakib.
Akademični senat in vlada sta torej na vsi črti kapitulirala pred di-jaštvom in dijaki so v borbi za aka-demične svoboščine naravnost sijajno zmagali.
Ban Čuvaj si misli svoje stališče ntrditi s tem, da je povabil v Zagreb — madžarske ministre, ki bi naj o raznih aktualnih vprašanjih konferi-rali s posamnimi hrvatskimi politiki. Določeno je bilo, da bi prišli v Zagreb finančni minister dr. Lukacs, trgovinski minister Beothv in domobranski minister Hazai. Razume se, da je banu mnogo ležeče na tem, da bi bili ti ministri čim najsijajneje sprejeti.
V to svrho je dal ban včeraj poklicati k sebi štiri občinske odbornike -— od vsake stranke po enega — ter jih vprašal, kakšno stališče zavzemajo nasproti napovedanemu obisku ministrov v Zagrebu. Vkljub vsem prigovarjanjem s strani bana so se vsi odborniki izrazili, da smatrajo obisk madžarskih ministrov v danih raz-
merah sa neoportun ta da ne morejo vzeti nobene odgovornosti, kamoli obveznosti aa prijazen sprejem a strani hrvatskega občinstva In hrvatsko
javnosti.
Čuvaj je bil seveda razočaran in z njim so razočarani gotovo tudi madžarski ministri, ki si bodo sedaj pač premislili, da bi se usiljevali Hrvatom, ki so na tak jasen način odklonili — »prijazen sprejem«.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski občinski svet ima
v torek, dne 6. februarja 1912, ob b\ popoldne v me«tui dvorani na dnevnem redu javno sejo. 1. Naznanila predsedstva. 2. Odobrenje rppismka zadnje seje. 3. Personalnega in pravnega odseka; poročilo o dopisu mestnega magistrata glede izvolitve raznih odsekov ter direklorijev in pa zastopnikov občinskega sveta v razue korporacije in sicer: a) Odsek za uboge; 6) direktorija mestne elektrarne; c) direktorja mestnega vodovoda; d) klavničnega ravnateljstva; e) direktorija mestuega užitninskegazakupu; r) direktorija mestne zastavljalnice; ^) ''»sciplinarno komisijo; h) naborno komisijo; i mestni stalni zdravstveni svet; j) šolski odbor t hrtno-uadaljevalne šole; k) realčno komisijo; 1) šolski odbor trgov&k' greini-uijalne sole; ni) kuratorij slovenske trgovske šole; n) društvo za zgradbo delavskih stanovanj; o) društvo avstrijskega srebrnega križa, podružnica kranjska: p)  Klizabetno bolnico.
4. Stavbnega o/«*eka poročilo o prošnji kranjske 1 ~anilnice za spremembo regulačn Ta načrta kat. občine viradišče glede c^ste za novim nein-•^ki gledališčem. 5. Samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Josipa Pipenbaeherja glede ustauovitve državne realne gimnazije, tipa A v Ljubljani. — Duevni red tajne seje: 1. Personalnega in pravnega odseka poročili: a) O prošnjah za razpisano Matija Debeljakovo dijaško ustanovo; b) o prošnjah za razpisano mesto blagajnika mestne zastav i jal niče. :* finančnega odseka poročila o četvero raznih prošnjah za podpore. 3. Obrtnega odseka poročila o proš-ujali za razue obrtne koncesije,
-f- Voiiive v trgovsko in obrtno zbornico. Voiiine legitimacije in glasovnice za letošnje dopolnilne volitve v trgovsko in obrtno zboruico se bodo v nedeljo, dne 4. februarja, zvečer oddale vse h*ratu ljubljanski glavni pošti, ki jih bo odpravila z nedeljskimi nočnimi vlaki, tako da se bodo volilni dokumenti v ponedeljek, dne
5. februarja mogli začeti voiilceiii dostavljati. Te posiljatve se morajo dostavljati v lastne roke adresata, tako da jih ne more nihče drugi sprejeti. Adresat mora prejem lastnoročno na oddajnem listu potrdili. Volil-ceui, ki bi jih pisuiouoša ne našel, bo pustil naznanilo (aviso), da morejo na pristojui pošti dvigniti pošiljale v. Priporoča se, da se v takih primerih voiilec (adresat) preskrbi s primerno legitimacijo o osebni iu»ntiteu. ><e-dvigujeue ali uedosiavijeue pošiljat-ve bo pošta vrnila c. kr. volilni komisiji v Ljubljani.
+ Pred volitvijo v trgovsko in obrtno zooruico. Od dne, ko se je razglasilo, da bodo nadomestne volitve v trgovsko in obrtno zbornico, prinaša dični .-.Slovenec« dan za dnevom članke in notice, Ki so naperjeui proti trgovcem in obrtnikom naiotino-uapredne stranke, nasprotno ko svoja mameluke in analfabete kuje v ueve-ta nebesa. »Slovenec« skuša tudi s svojimi dopisi trgovsko in obrtno zboruico primerjati z obrtnim pospeševalnim uradom, čigar predsednik je slavuo znan j pasar Haus Rregar. iver se že toliko v uredništvu »Slovenca« repenčijo, da je vse dosedanje delovanje trgovske in obrtne zbornice za trgovstvo iu za obrtništvo niče-vo, brez vsakega pomena in koristi, ter da se obrtnike z dokladami za zboruico le izžeuia, naj bode »Slovencu« povedano, da napredni trgovci in obrtniki vse to, kar »Slovenec« piše, naravnost preziramo in »Slovence v em u« pisarjenju ne pripisujemo prav nikake važnosti. Dobro vemo, da je vse »slovenčevo« početje ie vo-Llni mauever in da bi rad s svojimi dopisi spravil trgovce in obrtnike t zmoto iu jih priuobil za svoje kandidate, ki so po večini take kapacitete, da od njih o kakem delovanju v korist in proč vi t trgovstva in obrtništva še do danes nismo nič slišali in izvedeli. Morda imajo vse svoje talente skrite in reserviraue za si u čaj, če pridejo v trgovsko iu obrtno zbornico. Prepričan sem, da se bo tem talentom čudil ves svet, kako znajo lepo molčati in paziti, kdaj jim bo ual njihov vodja znamenje, naj pri glasovanju vzdignejo roke. Talenti, kakor so trgovec Zore, Velkavrh in obrtniki vsega vedni in učeni Ložar in vedno v zbornici molčeči, pač pa po gostiiuah kričeči (Jlobevuik, to so možje, ki bodo resili vsega zla trgov-stvo in obrtništvo na Kranjskem. — Pripoveduje se, da Globevnik radi
tega ne sme več kandidirati ▼ trgovsko in obrtno zbornico, ker ae boje, dn ne bi vseh svojih talentov porabil v zbornici in je dobro, de se jih pribrani za bodočega deželnega poslanca in načelnika krojaške sadruge. — Priznati se jim pa mora, da so tudi dobri gospodarji. In na mestu je, da si tudi njih dobro gospodarstvo od bližje malo pogledamo. Za obrtni pospeševalni urad so si vzeli pisarniške prostore eno leto prej, predno je ta nrad sploh mogel začeti svoje delovanje. In zato, da so imeli kam postaviti tri ali štiri stole in eno, na treh nogah obstoječo mizo, so najeli eno leto prej lokal na vogalu Dunajske ceste in Sodne ulice in so za ta loka) plačali 3000 K najemščine. Za podporo obrtnim zadrugam niso imeti denarja, pač pa so ga imeli, da so brez potrebe plačevali visoko najemnino za pisarniške prostore, katerih sploh niso leto dni nič rabili. V tem se zrcali pravo gospodarstvo kleri-kMnih velenmov in dobrih zastopnikov- trgovcev in obrtnikov. Pa še nekaj je, kar je treba ravno pre 1 volitvami v trgovsko in obrtniško zbornico trgovcem in obrtnikom upoštevati. Ce zmaga pri bodoči vol it vi lista kandidatov S. L. S., ne bo trgovska in obrtna zbornica nič drugega in nič drugačna, kakršen je danes klerikalni deželni odbor in klerikalni deželni zbe- Napredni trgovci in obrtniki bod a vseh koncih in krajih prezi-rani m bojkotirani in zgoditi se zna naprednim trgovcem in obrtnikom tako, kakor se je zgodilo napredne mu kmetovalcu v deželnem dvorcu. In do tega ne sme priti. Ce hočete, da sc ne bo z nami pometalo in ravnalo v trgovski in obrtni zbornici tako, kakor se pometa in ravna z nami v deželnem dvorcu in v obrtnem pospe Sevalnem uradu,torej naj ne,odda noben trgovec in noben obrtnik klerikalnemu priganjača, pa naj si bode v osebi kakega /upnika, kaplana« trgovca ali obrtnika, svoje glasovnice in legitimacije. Zapodite od sebe vse klerikalne agitatorje in če ne gre drugače, s pasjim bičem, ker nadh-ž-j ni bodo do skrajnosti. Še nekaj dni j nas loči, ko bodo dostavljene glasov-I niče, zatorej je treba vsestranske j previdnosti, komu in kateri stranki ! se poveri svoj glas. Trgovci in obrtniki! Vsi, ki imate smisel za povzdi-tfa in napredek trgvoskega in obrtnega stanu, zaupate in oddajte svoje glasove le kandidatom, ki jih vam priporoča izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. — Napreden obrtnik.
4- Deželna ki i v niča in mesnica. V zadnji seji deželnega zbora so klerikalci sklenili, ustanoviti v Ljubljani deželno klavnico in mesnico. Na svarila ljubljanskega žnpana in drugih narodno - naprednih in nemških poslancev, se niso nič ozirali in na vseskozi stvarne pomisleke niti resno niso odgovorili. Dežela napravi nove dolgove — kakor bi jih že ne imela zadosti! — in klavnica in mesnica bosta ustanovljeni. — Posezimo maio nazaj. Jeseni so bile v državnem zboru velike razprave zaradi draginje. Kakor znano, je biv ši kr-sčansko-socijalni minister dr. \Veiss-kirehner koristi naše državne polovice izdal in prodal Madžarom in ogrska vlada ne pusti, da bi se meje odprle uvozu tujega mesa. Borba zoper draginjo je imela ta uspeh, da se ni konsumentom nič pomagalo, pač pa zopet producentom. Za pospeševanje živinoreje bo vlada izdala velike vsote, konsumentje naj pa saj nekaj let čakajo, da bodo videli, če bo ta vladna akcija sploh imela kak uspeh. Pri dotični debati v državnem zboru so agrarci vso krivdo zaradi draginje zv raca I i na živinske prekupce in na mesarje in marsikateri govor je izzvenel v zahtevi, naj se uničijo mesarji, pa bo pomagano kmetu. Klerikalci so si to vzeli k srcu in ker hoče vlada dati nekaj denarja za deželno klavnico, so hitro sklenili, da jo ustanove. S klavnico hočejo na eni strani uničiti mesarje cele dežele, na drugi strani pa dobiti v svoje roke vso kupčijo z mesom, ds bi potem — brez konkurence lahko diktirali mesu visoke cene in delali dobičke. Že danes je v deželi pomanjkanje živine in le temu, da si mesarji med seboj konkurirajo, se imamo zahvaliti, da sploh še kaj mesa dobimo. Ce se uresniči klerikalni načrt, se bodo razmere hitro na slabše obrnile. Klavnica bo seveda veljala ogromen denar in režija bo draga. Ce naj dežela pri tem podjetju le toliko zasluži, da bo plačevala obresti od najetega dolga in pokrivala režijo, bo morala kolikor le mogoče mnogo živine poklati, kajti znano je — in prezado!ženost naših pridnih mesarjev potrjuje to, — je mesarjev dobiček pri posamezni zaklani živali jako skromen. Klerikalci bodo torej prisiljeni, Že zaradi režije in obrestovanja dolga in ne glede na drugi dobiček, poklati kolikor največ živine, meso pa kolikor mogoče dobro prodati. Napovedali so še, da bodo meso dajali v Trst, v Pulj, v .Opatijo in na Reko, kjer je lahko še dražje prodajo, kakor v Ljubljani. Posledica tega bo, da bo vedno manj
živine v deželi, dn mesarji sploh ne bodo mogli dobiti živine in absolutno ne bodo mogli konkurirati z deželno klavnico. Mesarji bodo drug za drugim propadli, na deželi ravno tako, ali Še hitreje, kakor v mesto. — Klerikalci pravijo, da bodo mesarji lahko iz deželne klavnice dobivali meso. Mi sicer tega ne verjamemo, ker bodo klerikalci raje meso za dražjo ceno prodajali v Trst, kakor pa ga prepuščali ljubljanskim mesarjem. A denimo, da bodo ljubljanski mesarji res dobivali meso iz deželne klavnice — mesarji, kakor konsumentje, bodo vendar ndarjeni. 7daj kupuje mesar živino naravnost od kmeta, jo sam zakolje, uporabi ter vuovči vse in se zedovoljuje z mal«mkostnim dobičkom. Deželna klavnica pa bo hotela imeti prekupčijski dobiček in tudi pri najbolji volji ne bo mogla dajati mesarju mesa po tisti ceni, kakor ga ima sedaj. Mesar bo moral oeno od deželne klavnice dobljenega mesa zopet nekaj zvišati in draginja bo zopet večja, m°6arjev zaslužek pa vendar veliko manjši, kakor je sedaj. Mesar ne bo več mesar, ampak samo razpo-čevalec deželne klavnice, ne več podjetnik, nego hlapec, konsument bo pa žrtev. U važe vati je dalje še eno: Dežela bo potrebovala mnogo živine, če naj pokrije režijo in obresti in naravno je, da bo živinorejec to okolnost izkoristil in povišal ceno živini. Dežela bo morala vsako ceno plačati, saj njena klavnica vendar ne bo mogla prazna stati in ker bo klavnica deželno podjetje, bodo klerikalni kmetje s političnimi poleni zahtevali kar najvišje cene. Klerikalci morajo to vendar sami uvideti, a žal, da so nepristopni vsakemu pametnemu na-i svetu, fgonobiti mesarje in jim iztr-j gati njihov itak revni zaslužek, to jim I je že leta v mislih. Hoteli so to poskusiti potom konsnmov, potem z izvažanjem živine v Pulj, potem z vnov-čevalnico in zdaj hočejo ta namen doseči z de/elnim denarjem? Mesarji in konsumentje plačujejo ogromne naklade, klerikalci pa hočejo s tem denarjem ubiti mesarje in povečati dra-srinjo, samo da bi dejali dobičke, da bi imeli zopet toliko in toliko klerikalnih uradnikov in uslužbencev več, da bi toliko in toliko svojim vo-lilcem preskrbeli lepe službe in zadali zopet težak udarec srednjemu stanu. Marsikomu se zdi čudno, da so bili klerikalci pri razpravi o deželni klavnici jako maJobesedni in da niso hoteli z barvo na dan. Dr. Lampe niti ni hotel pojasniti, na kako finančno podlago postavi to svoje najnovejše podjetje, koliko bo veljalo, koliko dolga bo morala dežela zopet najeti in koliko bo znašala režija. Ničesar ni hotel povedati, češ, o tem da je govoril v odseku, to pa nima za javnost nobenega pomena. Dr. Lampe bi bil moral stvar v javni seji razložiti. A tega ni storil, ker se njegova stranka boji, da bi nastal v deželi vihar in da bi še klerikalni obrtniki pri volitvi v trgovsko in obrtniško zbornico pokazali klerikalni stranki hrbet. Sploh se klerikalci jeze, da so zdaj to stvar spravili v deželni zbor. Neki vplivni klerikalec se je v soboto hudo jezil, češ: »Liberalci so nas vjeli — najprej so se delali, kakor bi nič ne imeli zoper nas načrt — ko smo pa bili tako kratkovidni, da smo se vsedli na te limanice, so se pa uprli. In zdaj bodo vpili vsi mesarji po celi deželi in to nam bo škodovalo pri volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico in tudi pri volitvi v Beli Krajini in nazadnje bo še ves naš projekt v vodo padel. Tako je tožil mož. Upajmo, da se ta bojazen klerikalnega s! a bo vol ju ika uresniči in da se bo posrečil onemogočiti za konzumente kakor za mesarje nevarni, za deželo pa silno riskirani projekt dr. Lampeta.
~- Ložar in Globevnik, znana kričača in svetnika trgovske zbornice, sta vso svojo naklonjenost do malega obrtnika izkazala na poseben način. Nagovorila sta nekaj svojih kolegov, naj oferirajo za delo, katero je razpisal mestni magistrat, med tem ko je tudi oferirala zadruga krojače v sama kot taka, in ta je po zaalugi klerikalnih zastopnikov tudi delo dobila. Ker je pa na prigovarjanje Ložar ja in Olobevnika res nekaj samostojnih krojačev za delo oferiralo, so jih pri zadrugi s tem kaznovali, da pri razdelitvi dela na posamezne obrtnike niso dobili več dela, kakor po ene hlačke in en suknjič, nasprotno ko je Globevnik vsled svojega katoliškega prepričanja izgubil vse napredne naročnike, katoliških pa ni nič imel, požrl svem drugim delo in zaslužek. In ta mož je vzor klerikalnih svetnikov trgovske in obrtne zbornice. Krojači in krojaČice — le . volite še take vrate ljudi v trgovsko in obrtno zbornico in rešena bodo vsa važna gospodarska vprašanja. Gledali bode te lahko skozi prste med tem, ko ae bodo vaši zastopniki polnili žepe in namesto vaa dobro jedli in pili. Torej krojači pozor, tukaj imate vzgled klerikalnega svetnika trgovske in obrtne zbornice.
-f Gostilničarjem v nanje. Kakor se nam poroča, ae je kandidat gostilničarjev   aa   trgovsko in obrtno
zbornico, gosp. Lavoslav Bnčar, za
slučaj svoje izvolitve obvezal, da bo pred vsako sejo trgovske in obrtne zbornice zaprosil, da mu da odbor >* Gostilničarske zveze« potrebne di. rektive za njegovo postopanje pri se-ji trgovske in obrtne zbornice.
+ »Najboljša uprava na sveta«.
V deželnem zboru nižjeavstrijskem imajo že nekaj dni sem razprave, ki vzbujajo velikansko pozornost. V ten\ deželnem zboru imajo krščanski soci-jalci veliko večino in izkoriščali so jo s 6krajno brezobzirnostjo prav tako, kakor delajo naši klerikalci v kranjskem deželnem zboru. Zdaj pa prihaja na dan, kako so krščanski so-cijalci na Nižjem Avstrijskem gospodarili. Strahovito so delali. Ljudski blagor so imeli vedno na jeziku, ce-dili so se same ljubezni do vseh stanov — a pokazalo se je zdaj, da »o samopridno zlorabljali svojo moč in da so z drznim čelom skrbeli samo za svoje žepe. Krščanskosoeijalna korupcija na Nižjem Avstrijskem je taka, da smrdi do oblakov. »Bog Ponašaj« je edino božanstvo, ki je molijo in priznavajo krščanski socijal-ci, patron te stranke je pa nadangelj Uzmi. V zadnji seji te korporacije, kjer se zakonodajei zmerjajo med seboj kakor fajmoštri, kadar se tepo za dobro faro, je poslanec Hraba razkril med drugim, da ga je sam pokojni dunajski župan dr. Lueger prosil, naj predlaga ustanovitev kontrolnega or. ara na, ki bo krščanskim socijalcem t dež. odboru na prste gledal. Toda krščanski socijalei niso hoteli o tem ničesar slišati. Kako potreben in koristen bi pa bil tak kontrolni or^ran. to so pokazala razkritja o krščansko-socijnlnem gospodarstvu z d°želnira imetjem in o krščanskosocijalni upravi. Sredi tega viharja, sredi tega kršeanskosocijalnega smradu se je povzpel razupiti Bielohlawek do gorostasnega medklica: »Nnša uprava je najboljša na svetu«. Ta medklit izrečen v trenotku, ko sede Bielohla-muk in njegovi kumpani na obtožni klopi in so jim dokrzane nečuvene stvari, je gotovo jako karakterističen. Čuden slučaj je nanesel, da smo ravno te dni, ko je veliki maSnik »Boga Pobasnj* v nižjeavstrijskem deželnem zboru na izrečene obtožbe zaklical »Naša uprava je najboljša na svetu«, čitali zonet enkrat v »Slovencu« slovesno zatrdilo, da je kranjska deželna uprava vzorna in da jo občuduje ves svet. Dunajski Bielo-hlawek proglaša svojo upravo za najboljšo na svetn, ljubljanski »Slovenec« pa upravo svojih patronov. N >čemo na ta slučaj navezati razmotri vanj o kranjski dež. upravi, ni ti rlelnti kakršnekoli primere med nižie-avstrijsko in med kranjsko deželno upravo in dež. gospodarstvom. Razprave v nižjeavstrijskem dež. zbora so vzbudile našo pozornost poorlavit-no zaradi tega, ker so pokazale, kaka nesreča je za deželo, če ni nnhene-ga organa, ki bi kontroliral deželni odbor. Ta sramotna, ta veliknnska korupcija, to brezvestno početje t deželnim denarjem, to nezaslišano koristolovstvo na Nižjonvstriiskem je bilo samo mogoče, k-T ni bilo nobene kontrole n?d deželnim odborom. Sam Lueger, ki je bil gotovo zagrizen strankar, je zahteval, da se ustanovi kontrolni organ, a njegovi lastni ljudje so to onemogočili, ker so hoteli v ka'nem varno in brezskrbno ribariti. Gessmann je takrat obdolžil Lueger ja, da hoče s svojo zahtevo le hu.iskati in poslanec Maver st je postavil na stališče, da bi se s kontrolnim organom ustanovilo v deželi gospodarstvo uradništva (to se pravi korektno, nestrankarsko in strogo postavno poslovanje) dež. odhof pa da je avtonomna oblas*, to se pravi strankarska uredba. Zdi se nam, da je tudi naš dr. Lampe na stališču, da je avtonomija dež. odbora brez kontrole največji blagor za deželo. Spričo nečuveno škandaloznih stvari, ki so se godile v nižjeavstrijskem dež. odboru in ki so se rrogle zgoditi samo vsled tega, ker nad dež. odborom ni bilo nobenega kontrolnega organa pa tudi dr. Lampe ne bo mogel vztrajati na tem svojem stališ?«.
V časih, ko je b'la v deželnem odboru liberalna večina in ko ni bilo nobenih nasprotstev glede dež. uprave in dež. gospodarstva, takrat je dež. odbor sam mislil na ustanovitev kontrolnega organa. Vr&rla se je tudi neka enketa, ki pa se je izrekla proti dotičnomu načrtu, nikakor pa ne proti principu. Danes so razmero drngačne. Danes zahteva tudi vlada, da se nad dež. odbor postavi kontrolni organ. Zaradi dež. gospodarstva in dež. uprave vladajo dandanes na Kranjskem največja nasprotja, vsa narodno-napredna stranka in ž njo vred vse razsodno prebivalstvo, ki ima količkaj razumevanja za take stvari, gleda z največjo nezaupnostjo na poslovanje dež. odbora in zato jo danes s posebnim ozirom na nižje-avstrijske dogodke več kot zadostno utemeljena zahteva, naj se postavi nad kranjski dež* odbor poseb?n kontrolni orrau.
-f- Klerikalno • nemš'a avrzs pr< volitvah v obrtno sodišče. Kakor smo že zabeležili, je bilo oddanih pri
r.>l:tvah v obrtno sodišče v skop:ni v^eobrti 17 glasov za narodno-na-prpdno kandidatno listo, 17 pa za nemško. V tej skupini je torej treba ož j i h volitev. Vsakdo, ki je Čital ta reriiitat, se je pač vprašal, kje pa so v rej skupini ostali klerikalci, da ni-gQ postavili svojih kandidatovi Ali m v skupini veleobrti nobenega klerikalca t O da, tudi v tej skupini imajo klerikalci svoje pristaše, toda ti g0 \oIili z Nemci! Ni to morda samo zlobno sumničenje, marveč čista res* nfra. Z apodiktično gotovostjo namreč lahko trdimo, da so se klerikalci udeležili volitve in da so volili nemško kandidate. Vemo namreč, da je volil klerikalni pristaš Mathian mlaj-g- Nemce, takisto tudi vemo, da J3 kmonik Andrej Kalan v imenu »Katoliškega tiskovnega društva« ki izdaja »Slovenca«, »Domoljuba« in druge »slovenskonarodne« liste, oddal svoj glas nemškim kandidatom. D,t je to naroden škandal prve vrste, nam pač ni treba še posebe naglaša-ti. Društvo, ki izdaja »Slovenca«, list ki ima vedno na jeziku narodnost in slovenstvo, list, ki velja za glasilo škofa Antona Bonaventure in deželnega glavarja dr. Šusteršiča, je volilo z Nemci! Ali se je potem čudili, da »Slovenec« molče odobruje etrmanizacijo pri sodiščih in da klerikalni posianci niti s prstom ne ga nejo, da bi preprečili naraščajoča germanizatorska stremljenja na fl< v Tjskem vobče in na Kranjskem še posebef! Kdor pozna klerikalne voditelje, ki 60 od prvega do zadnjega b»-ezdomovinci najčrstejše pasme, te-sra tako postopanje klerikalnih veljakov ne bo presenetilo, čudil pa se bo tistim elementom v klerikalni stranki, ki so si ohranili še nekaj narodnega čustva, da trpe takšna narodna zločestva svojih prvakov! Ali res ni v klerikalni stranki nikogar več, ki bi pošteno naredno čutil in ki bi si upal javno obsoditi takšne protina-irvne čine merodajnih faktorjev v klerikalni stranki? Kakor se zdi, ni v klerikalni stranki nobenepra takega človeka več in to je žalostno, zelo žalostno!
— Opozarjamo na društveni sestanek za trgovce in obrtnike, ki pa
priredi »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« jutri v nedeljo, dne 4. t. m. ob 10. dopelrlne v restavracijskih prostorih g. Valentina Ivi raka »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti št. 4.
— Umrl je včeraj v deželni bol-nfei zasebnik g. Henrik W a 1 d a iz Sp. Šiške. Pogreb bo jntri ob pol 4. iz dež. bolnice. Pokojnik je bil vrl naprednjak. N. v m. p.!
— Slovenskim ženam. Slovensko zenstvo ima svoje lastne glasilo, mesečnik »Slovenska Žena«. Prva številka tega mesečnika je že izšla in ima raznovrstno vsebino, ki z°n:ma vsako ženo. Dolžnost slovenskih žen je torej, da se naroče na ta list in agi tirajo med svojimi tovarišieami. List stane za celo leto 8 K, za učiteljice in dijakinje 6 K. Uredništvo in ipravn:štvo je v Spodnji Šiški številka 20*
— Najodličnejše mesto med kavnimi pridatki zavzema Kolinska kavna primes. Pred vsemi kar se tiče njene kakovosti, ki je v vsakem ozi-ru nedosežna, kajti Kolinska kavna primes je napravljena iz najboljših surovin po načinu, i se je kot najboljši izkazal. Za nas je pa tudi važno to dejstvo, da je Kolinska kavna primes pristno domače blaoro — edino te vrste sploh — kajti Kolinska tovarna v Ljubljani je podjetje združenega trgovstva. Izborno domačo Kolin-sko kavno primes moramo vsakemu, oosebno pa Slovenskim gospodinjam, prav top!o priporočati!
Poročil se je danes gosp. Anton Kajfež, c. kr. okraini sodnik v Vel. Laščah, z gdč. Danico Kavčičevo. Bilo srečno!
C. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju. Iz senčurske občine: Naj nam bo dovoljeno vprašanja sledeče na c. kr. okr. glavarstvo in c. kr. orožnike: Ali imajo olševski klerikalci patent za streljanje s topiči ali možnarji, ker pri njih vedno poka, kakor v Tripolisu. Ako smejo kloridi !c^ z nepostavnimi topiči brez dovoljenja streljati, bomo pa še mi začeli. — Več radovednih napred-n jakov.
Iz Šmartna pri Litiji. Čedalje l>olj se kažejo sadovi katoliške laži morale, katero vceplja svetohlinski I^kan svojim katoliškim ovčicam. Komaj je z največjo težavo izvlekel svoja dva kaplana - pretepača iz sodni jske obravnave, mu že delata preglavico njegova »katoliška« učitelja. To pot mu bo zna biti sreča bolj nemila. Stvar je sledeča: Dekanova dva varovaneka, edina »krščanska« učitelja v Šmartnu, sta popivala v veseli družbi v gostilni »pri duhovnih posodah«, kakor je neki kmečki šalji-vec krstil gostilno. Kar se začne prepirati »pobožni krščanski« učitelj P. s čevljarjem P. — Ker ga je »olikani« učitelj P. pital s »šustarsko harnim« in drugimi psovkami, je poštenemu obrtniku zavrela kri, beseda je dala besedo in kmalo sta si bila v
laseh. Nato potegne učitelj samokres in ga nastavi čevljarju na prsi. S trudom so navzoči zabranili največjo nesrečo. Čevljar je zadobil občutne telesne poškodbe in sodnija bo poučila »krščansko mislečega« učitelja P., kako se ima obnašati napram poštenemu obrtniku. — Seveda je to siluo neprijetna zadeva za naše nadvse pobožne »krščanske moraliste«. Čevljar P. je klican v občinsko pisarno, obdelavala sta ga iupan in orga-nist, naj prekliče to stvar, sicer mu zna Škodovati, toda ni se dal pregovoriti, vse ima sodnija v rokah. — Kaj je sedaj storiti t Morda prirede klerikalci tridnevnico v čast sv. Li-guoriju in jim bo pomagal iz te zagate, da jim napravi iz samokresa »nebeški ključ« — vse mogoče. -Res. deka .i nima sreče niti s svojimi varovanci, niti s svojimi tako toplo priporočanimi gostilnami. Se celo mladoletni fantaiini — se mu posme-bujejo, kadar jih nagovarja za vstop v društvo treznosti. »Ha, ha, dokler bo on imel polne sode vina v kleti in njegovi kaplani popivali cele noči po gostilnah in ponočevali, naj nas, ki med tednom trdo delamo, v miru pusti.« — Iz farovža pride največ pohujšanja, zato naj pometa dekan pred svojim pragom.
Gradnja belokranjska žeieznice je definitivno odločena. Trasačni oddelek v Novem mestu preneha biti kot tak in se izpremeni v vodstvo železniške crradnje. Ponudnikov je baje mnogo. Dela se oddajo do 15. marca t. 1. Belokranjska železnica bo imela sledeče postaje: 1. Kandija, 2. Birčna vas, 3. Urina sela - Toplice, 4. Rožni dol - Pribišje, 5. Semič, 6. Črnomelj, 7. Gradac in 8. Metlika.
Novomeški akademiki ponove v nedeljo 4. t. m. v Narodnem domu E. Kristanovo dramo »Samosvoj«, katera je imela pri prvi vprizoritvi kra-s°n uspeh. Ker je čisti dobiček namenjen potrebnim visokošolcem se vabi cenjeno občinstvo k obilni udeležbi. Začrtek ob petih popoldne. Po predstavi prosta zabava.
Črni vrh nad Idrijo. V zadnjem »Domoljubu« (št. 4. z dne 25 januarja) me kličejo na besedo Črnovrški klerikalni generali- Na željo visoko-nčenih dopisnikov tega lista sera pripravljen odgovoriti na vs*ko vprašanje, kolikor je v moji moči. Kor r nisem potomec egiotovskih razlagalcev sanj. tudi ne morem razlagati zagonetnih sanj naših klerikalcev. Pač pa znam razločevati križane številke ter moram reči, da klerikalci ne dobe terne. Zadnjič, ko so hoteli ob nas brisati svoje umazane podolate. so rekli, da so lib^r^lci pustili občini gotovih 500 K dolera. Sedaj p;šejo, da era je bilo 1?09 K. Katero naj človek verjame? Sramota za klerikalce, da so tako molče prevzeli take dolove ne da bi pogledali, čemu so te dolgove nanravili zapravliivi liberalci. Sele zdaj. čez sedem let, jim dela to preglavice. Prosimo, naj tudi povedo, pri katerem uordku se nahaja ta liberalna coklja. Za klerikalno posojilnico na Črnem vrhu vemo, da ni imela občina nič ooravit ž njo takrat. Kako je potem po liberalcih nastal s°danii dolg v črnovr^ki pos^i1-nicit Prosimo pojasnila. Kar se tiče naših plakatov ob volitvi, so b;li pošteni in resnični. Od nas v klerikalno trdniavo dobro vž-na b^^ba je naredila v ern'h šaneah veliko luknjo, ck/~zi katero je zletel v m^crlo klerika1™ županski kandidat. < V ne bo hitre pomoči je nevarnost-. Ha poro-majo po isti poti še štirie generali. Cemu neki hvala o zmagi na celi črti. Da se mi z našimi plakati ne moremo ogrinjat, to ve«t<» parni. Vrši ponoČni otiči so naše olakare prvi ve*er r*>-brali raz zidove, kar se jih je dalo sneti ter jih znesli v svoja gnezda, da vam še ~oli mlad'či ne poginejo od mraza. Ta dogodek priča, da morajo ti mlad'či imeti jako slabo vzgojo v gnezdih, polnih necneee in nereda. Naši plakati so že tol'ko zamazani in r-*zcefr*n\ da se že ne da več nrvotnih številk konstatirati. Pomilovanja vredna je zares ta uboga družba. Nesreča čez nesrečo. Vse gre hkoncu, če jim nemila usoda š> Mucka kam vzame, potem so ob vs<\ Nam pa vseeno ostane pri nč^ni esperant'zem. s katerim bodemo lahko poizvedovali po svetn. kam se je skril. — Franc Zagode.
Iz Zagorja ob Savi. Kakšni prijatelji davkonlačevalcev so naši »črni« nam pojasnjuje sledeči slučaj. Bilo je nekaj dni pred občinskimi volitvami, ko so se naši »črni bratje« vrgli z velikanskim navalom na na-snrotnike, osobito na »liberalce«. Mislili so, da se dajo liberalci vleči za nos, a so se prebito vrezali; to so potrdili narodno - napredni volilei. Klerikalci so b'li to se jim mora priznati zelo delavni za obč. volitve, saj jim je vendar pomagala sama »špeh-nata farovška kuharica«. A ker pri občinskih volitvah niso zmagali, si hočejo z drugimi sredstvi pomagati iz zadrege, namreč z novo cesto, katere h^če^o speljati po že itak borni zagorski dolini. Posebno airilni so ti Te mnž"k"rfi: z delavski mi šnlii obogateli milijonar, nič manjši bogataš
rtanzingerjev Pene, ter dolgo jezični Zabnikarjev Tince. Zlasti zadnji zeli si cesto, ker bo ob tej priliki prodal prav po cifutsko svoje njive, kar se da že iz naslednjega sklepati. V nedeljo je bila v občinski pisarni licitacija za občinska ceste. Ko se je predlagala cena za zagorsko cesto od kolodvora 700 K na leto, se je oglasil gospod Miiller, da za 700 K jo prevzame on. Tinček Z tbnikarjev pa ss oglasi: »Jaz jo pa prevzamem za tisoč kron.« Torej za celih 300 K več nego g. Miiller. Seveda se je oddala ne Tinčetu, ampak g. Mullerju. Morda bode tudi njive hotel prav po visoki eeni prodajati za zgradbo nove ceste. Za danes dovolj, pride pa še.
Ameriške novice. Smrt slovenskega duhovnika. V Bridgeville je umrl župnik Josip Za-lokar. Rojen je bil v Gorjah na Gorenjskem in dosegel starost 60 let. V mašnika je bil posvečen 1. 1878 in je nekaj let služboval na Kranjskem. — Slovenec ponesrečil. V pre-mogokopu v Claridge, Pa., je Frana Sraja tako nesrečno udaril kamen, da mu je zlomil krž in nogi. Po preteku petih tednov je v groznih bole-ČTuah umrl. Zapustil je štiri majhne rt roke in ženo.
Elektroradiograf »Ideal«. Pozor! S 3. februarjem trajajo večerne predstave po poldrugo uro in si^er od 7. do polu 9 ter od polu 9. do 10. ure, ob nedoljah od 6. do polu 8, od polu 8. do 9. in od 9. do polu 11. Spored za soboto, dne 3., nedeljo 4 in ponedeljek 5. februarja 1912: Popoldanski spored: Pri Murutih. (Prekrasen naraven posnetek v barvah.) Littie Hans lovec na roparske živali. (Velekomično.) Junakinja iz leta 1864. (Zgodovinska drama.) Gg. Rell umetnika z obroči. (Varietetna slika
v barvah.) Morilec detektiv. (Velekomično. — Igra ggsp. Prince.) — Večerni spored: Pri Murutih. (Prekrasen naravni posnetek v barvah.) Ako umrje ljubezen. (Moderna aen-zacijska drama iz življenja; firma Nordiskfilm Co.) Gg. Rell, umetnika z obroci. (Varietetna slika v barvah.) Moric detektiv. (Velekomično. — Igra Prince.)
Priporočljiva perica. Pred nekaj dnevi je dala neka brezposelna služkinja 501etni perici Marijani Gorše, stanujoči v Spodnji Šiški prati različno perilo. Gorše je prišla prati na Ljubljanico. Ko je bilo perilo oprano je šla Gorše v gostilno, se najedla pečenke in napila vina. Ker pa ni imela s čem plačati je popustila natakarici vse perilo vredno 32 K in odšla. Policija je včeraj Goršetovo, ki je bila zaradi tatvine in goljufi te že večkrat predkrznovana izsledila in aretovala. Izročili so jo sodišču.
Huda vojaka. Snoči sta se dva domobranca v neki gostilni na Do lenjski cesti z gosti sprla. Ko ju je gostilničar začel miriti, sta skočila vanj in se ga dejansko lotila. Nato sta bila poklicana dva stražnika, ka-♦era sta istotako naletela na odpor. Vojaka sta se tudi teh dejansko lotila in sta ju varnostna organa naposled s pomočjo gostov le preobvlada-«t ter uklonila, potem je bila pa poklicana vojaška patrulja, ki je boja-željna vojaka odvedla v vojašnico.
Poskusen samomor. Snoči je prišla 251etna knhariea Marija Šturmo-va, rodom iz Weithofena s svojim ljubimcem v navskrižje, kar jo je tako užalilo, da je šla iz Abacljeve ceste naravnost na Sv. Petra nasip, kjer je slekla jopico, odložila klobuk in boo potem pa p1an;la v vodo. Kr. je bila že do pol života v vodi, je za-čoJa kričati, kar je čul neki vojak 17. pešpolka, ki je taoj priskočil Stnrmo-
vi na pomoč in jo otel gotove smrti, nato so poklicali pa rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico.
Izgubljeno in najdeno. Učenka Marija Planinškova je izgubila žensko ročno delo. — Posestnikova hči Angela Ponikvarjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Preglednik Fr. Brodnik je izgubil denarnico z večjo vsoto denarja. — Učenka Štefanija eeh je naši* zlat poročni prstan. — Mestni stražnik Franc Perme je našel rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Noka dama je izgubila zeleno denarnico, v kateri je imela okoli 10 K denarja.
Dotični gospod, ki je na veselici 1. t. m. v »Narodnem domu« zamenjal trd klobuk, se prosi, da ga odda hišniku v »Narodnem domu«, kateri bo poskrbel, da dobi svojega nazaj.
»Slovenska Filharmonija« priredi v nedeljo, 4. t. m. koncert v veliki dvorani grand hotela »Union«, "ačetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
Restavracijo »Narodnega doma« v Ljubljani in kavarno »Narodne Čitalnice« prevzame i dnem 6. t. m. gospa Marija Draži lova, soproga, v slovenskih krogih dobro znanega rodoljuba. Veš v današnjem inseratn.
M fo Me! 1e m into h. Cirila ii iMa.
Harodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala gdčna. Jelica Grisold 8 K, katere je nabrala v veseli družbi v restavraciji Grisold. — Gdčna. Loj-zika Posebova je nabrala ob 401etnici gosp. Stegnarja v »Narodnem domu« v Mariboru 38 K. Ob godovanju Pavlice in Pavleta so nabrali njuni častilci v gostilni pri Marčanu za družbo sv. Cirila in Metoda 7 K 60 vin. > Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani« je vlpačalo za »kamen« 206 K 54 vin., iz nabiralnika pa pridelek 9 K 51 vin. Gosp. Anton Gnus, nr.dučitelj na Dolu, je poslal 10 K s sporočilom: »Nabrala jih je Stana Gnus na fantovskem večeru, ko je nas Franci slovo jemal od dolsko-hrastniškib samcev.« Hvala iskrena!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 4. t. m. ob 2. popoldne v Narodnem domu.
Društvena naznanila.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se vrši jutri, v nedeljo dne 4. t. m. ob 10. dopoldne javeu društven sestanek /a trgovce in obrtnike v salonu gosp. Valentina Mraka »Pri starem Rim-Ums na Rimski cesti 4. Na dnevnem ?edu: Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Poročata gg. državni poslanec dr. Ravnihar in deželni poslanec R i b n i k a r. — Volilei, vo-lelke in somišljenik, vsi na shod!
Občni zbor »Društva slovenskih časnikarjev« se vrši danes ob 5. popoldne v uredništvu »Slovenskega Naroda«, na kar se Člani opozarjajo.
Muzejskega društva za Kranjsko cbčni zbor se vrši dne 14. t. m. ob 6. zvečer v prostorih deželnega muzeja.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« začne zopet s svojimi priljubljenimi plesnimi vajami. Ze danes opozarjamo plesaželjno mladino na to.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« je priredilo v četrtek, dne 1. februarja, svoj običajni plesni ven-6ek ob obilni udeležbi v veliki dvorani Narodnega doma. Med odličnjaki po6etnikov moramo omeniti posrbno župana g. dr. Tavčarja s gospo soprogo, podžupana in deželnega odbornika g. dr. Trillerja, državnega poslanca g. dr. Ravni-h a r j a, dalje predsednika trgovsko-obrtniške zbornice g. Kneza, tajnika trgovske zbornice gosp. dr. W i n-diseherja, g. dr. Novaka in druge. V okusno dekorirani dvorani družil je ples nase odlične trgovske kroge ob zvokih oddelka »Slovenske Filharmonije«, ki je zelo vestno in marljivo igrala razne operetne plesne točke, do ranjega jutra. Zlasti lepa so bila okusna damska darila, ki so s svojo lično zunanjostjo vzbujala pri damah splošno zanimanje in zadovoljstvo. Figuri rane plese je spretno in lepo aranžiral gosp. H o t k o; pri prvi četvorki je plesalo nad 120 parov, pri drugi in nadaljnih čvetorkah pa še mnogo več. V stranskih prostorih je bilo pa vestno skrbljeno tudi za odpočitek in okrepčilo plesalcev in neplesalcev. — Tako se je vršil tudi ta plesni venček našega slovenskega trgovskega društva »Merkur« v znamenju splošnega zadovoljstva in proste, neprisiljene zabave, kar bo ostalo vsem udeležencem še dolgo v prijaznem spominu.
Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko v Ljubljani priredi dne 10. februarja v mali dvorani »Narodnega doma« svoj zaključni plesni venček, na katerega že danes opozarja vse svoje člane in prijatelje društva.
Zadruga krojačev, krojačic itd. v Ljubljani naznanja cenjenim svojim članom in članicam, da se vrši prihodnja preizkušnja za vajence in vaj«*nk*, oziroma pomočnike v dneh od 24. do 29. februarja po predpisanih določilih. Prošnje za pripustitev k tej preizkušnji je pravočasno vložiti pri načelstvu zadruge krojačev. Prošnji je priložiti učno spričevalo, spiičevalo obrtno - nadaljevalne šole in določeno preiskovalno takso. — Fr. J e 1 o č n i k, t. č. predsednik.
Stepanjskega »Sokola« prva prireditev se vrši v nedeljo, 4. svečana, popoldne v prostorih brata Jožeta Anžiča (pri »Šoršu«). Najprej nastopijo telovadci v skupinah, za tem se vprizori burka: »Eno uro doktor«.
Maskarada belokranjskega Sokola v Metliki se ne vrsi, kakor je objavljeno, 2. februarja, ampak na nedeljo dne 11. februarja.
Presveta.
Is pisarne slovenskega gledali, šca. Danes, v soboto se zaradi planinskega plesa ne igra. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se igra pri nizkih cenah ljudska igra s petjem in godbo »Deseti brat« (za lože par). Po- gdč. T. Thalerjeva, g. Jos. Križaj, g. Skrbinšek, g. Plut in moški zbor a orkestrom. Izvajajo se pevske
in glasbene točke g. Lavoalava Pa-
hoija. — Zvečer prvič izvrstna veseloigra Hermana Bahra »Koncert« (za nepar). Herman Bahr je znan prijatelj Slovanov, kar je dokazal s svojimi potopisi o Dalmaciji in Češki, poleg tega je odličen romanopisec in eden izmed najboljših nemških dramatikov ter kritikov. Njegove drame in veseloigre so duhovite, polne napetega dejanja in izborne tehnike. — V četrtek prvič velika lirska opera »Rusalka« v režiji gosp. Frana Krampera, ki je vprizoril opero po vzoru Narodnega divadla v Brnu in Pragi. — V V. Parmovi opereti »Caričine amaconke« se bodo izvajale nove glasbene in pevske točke. — Ravnateljstvo je nabavilo senzacionalno operno noviteto »Llebc-lei« Fr. Neumanna.
Slovensko gledališče.   V četrtek so ponovili »Lepo Vido«. Igralo se je vobče bolje, nego pri premijeri. Obisk je bil slabejši. Nekaterim gledalcem v album: gledišče je kulturen zavod, in kdor je kupil vstopnico, ni kupil s tem še pravice, motiti med igranjem s svojo duhovitostjo onih, ki so prišli gledat in poslušat avtorja, ne njega. — V petek popoldne so igrali ljudsko igro v petih dejanjih »Revček An-drejček«. Gosp. Verovšek. ki je nastopil v naslovni vlogi, je pokazal, da nima slovensko gledališče nikogar, ki bi mu bil kos. On ustvari, oživi figuro, jo vzdrži z enako krepko karakteristiko do konca, najde za izgovorjene besede pravi ton, postavi nu. oder človeka, ki je res revček in ren Andrejeek, in čara gledalca k misli« da to na odru ni teater, pač pa resnica in življenje. Kako karaktiristi-čno je bilo njegovo petje v početku igre in kako naravna in tipična pesem, ki jo je zapel sredi dejanja! Vidi ! se, da je naravna igra prvi pogoj J umetnika - igralca. Ponarejenost, i stran, patos stran vsi, ki se pehate za j igralsko 6lavo! Naturi prodreti v srce in od tam izpeljati svoje oeste in i pota! Sicer vse pade, vloge drče mimo in ne puščajo za sabo ne utiskov, ne sledov, ne spominov! — Pri gospodični Wintrovi se je bati, da zaide v šablono.      Ali je pomislila, da igru. kmet. dekleta? Ce je to storila. Čemn je pa izbrala tako solzivo mehek toč, ; čemu pa je prevlekla z gosnosko me-: lanholijo vseh pet kmetiških aktov" j Antigona, Vražji Rudi, Lepa Vida, Revček Andrejeek. pa povsod isti iu j enaki drhteči in boječi glasovi! To stvar je vsekakor treba malo premisliti, prerešetati in še zlasti popra-| viti! —   V torek (30. januarja) in včeraj so ponavljali »Revizorja«. Ali ne bi bil hotel prevzeti vloge poštar-i ja g. Verovšek t   S tem bi   bila v««i i stvar pridobila, tako pa   pade ena ! glavnih vlog te operete v vodo. Eks-j temporacije nekaterih    gospodov so . take, da pa človeku zagomnzi, ko jih j čuje. Tako n. pr. konča nekdo stavek »čitate«, a eden ujame besedo in napravi iz nie ta dovtip: tlčate! Otročje zmeša dva soglasn;ka in ta ja oa> njegovem dovtip! — Obisk je bil nrt vseh reprizah, ki so omenjene v tem poročilu, precej slab.   Lože posebno stanovitno ziiajo. P.
O gospodarskih grehih proti kazenskemu zakoniku je predaval v četrtek zvečer na prošnjo »Sniosnega slov. ženskeo-a društva« g. dež- sodni svetnik Milanski pred številna zbranim občinstvom. Predavanje je počastil med drugimi tudi župan dr. Ivan Tavčar. Predavatelj je v svojem zanimivem predavan iu razkril grehe vzgoje, ki zapeljejo celo dame iz boljših krogov, da v marsikaterem kaznivem dejanju ne vidijo nevarnosti, ki jim preti. Zgodi se na primer večkrat, da dame ne vidijo v prilastitvi tujega imetja ničesar kaznivega in da tudi v izdajanju ponarejenega denarja ne vidijo ničesar kaznivega. Istotako kaj rade zamolče, ee kaj naidejo, ali crdo kupujejo blago in dragocenosti sumljivega izvora. Vse to hi sc ne zgodilo. Če bi bila v~"x>ja bolj smotrena in opozarjala tudi ne samo na kazenske predpise, marveč v prvi vrsti vzgajala čut pravičnosti in poštenja. Šola naj bi dala zlasti ženskemu soolu, ki je se vedno mačehovsko zapostavljen, priliko do duševne izobrazbe poleg vseh onih dobrih in lepih stvari, ki se ufa po šolah že danes. Zlasti zanemarjeni in samim sebi prepuščeni so otroci nižjih slojev. V tem slučaju bi morala poseči vmes šola in sicer z dobrim pregovarjanjem in i dobrimi zgledi. Mladina je za čut pravičnost veliko bolj občutljiva kot odrasli in na mladino vpliva jako ugodno, čc ta vidi, da se pravičnost deli. Toda odgojevatelj sme in mora odpuščati, nikdar pa sme pregledati prestopkov. Laži in napuhu, ki se k^že v tem, da hoče biti kdo več kot je v resnici aa mora odgojitelj postaviti v bran in poskušati, da zatre te lasstnosti v mladem srcu. Tudi se mora vzgajati človekoljubje. Še več pa kot iola nudi odgojnih prilik dom in te prilika se morajo dosledno izrabljati. Ne ss> doetuje pa, da se odgaja mladino ls z lepimi nauki marveč posebno z do-br'mi vzgledi ker znano je, da besede mikajo, dejanja vlečejo.
Razne stvari.
f    * Ponarejevalci denarja.  V r a -
tisi a v a, 31. januarja V Beutnnu .so- prijeli večjo tolpo ponarejevalcev •i«?ijarja. Našli 30 zaboj, v katerem & bilo tri milijone rubljev papirnatih komadov po sto rabljev.
* Draga Ijnbecen. B o r o 1 i n , 31. januarja. Neki iz Rusije došli trgovec s kaviarom se je eno celo uoč nazveseljevnl kar z dvoma »damama«. Zjutraj ni bilo dam — manjkalo mu je pa obenem tudi 120.000 -mark.
* Vojska med francoskimi in nemškimi otroci. Pariz, 31. jauti-•a?.i&. V Rennesu so se včeraj stepli francoski in nemški šolarji. Osemletni Oto Kurt je dobil tako zaušnico, «ia je kmalu na to umrl. — Morda pride do dipl omotičnega konflikta . ..
* Tatvina dinamita. Tomečvar. 30. jan. Na temesvarski 'železniški postaji so včeraj neznani .storilci vlomili v voz, v katerem je bil dinamit, ter ukradli 10.000 patron. Od teh patron se jih jo 8000 našlo v nekem jarku.
* Stavka. London, 31. januarja. Neka mlada deklica po imenu Elizabeta Ilbnn. ki je komaj odrastla Bfc>li, ;1g povzročila ust^jo v Lavrren-
00. Deklica je nalmjskala delavce na policijo. Pri tem je bil ubit en po-liciat in ena ženska. I>o *:daj so odposlali dvanajst stotnij pehote ;.n dva AŠkadrona kavalerijo v ozemlje, kjer stavkajo. Vojaštvo ima ukaz. «1« •»ostro strelja.
* Porod pod lekssnaiitsv. Pr< d kolodvorom v G-armisehn je prod kratkim zdravo tele zagledalo lne sveta. To se je zgodilo na sledeč način. BrroTTnl: je povozil brejo kravo, fn dočim je bila krava laKoj mrtva, je Izpod lokomotive prilezlo popolnoma zdravo t^Ie v največjo začudenje vseh pričuj čih.
* Papiž je dal iv4 indeks knjigo, ki jih je prej blagoslovil. Rim, 31. jan. 7j dekretom v »Osservatore Romano je dal papež na indeks cerkveno zgodovino profesorja Dnchesa--;;a. Pet let je bila že Duehesnejeva knjigu, uvedena na francoskih seminarjih kc; učna knjiga. Neki duhovnik, ki je ua sumu kol modernist, jo je preložil v italijanščino, na kar je dobila \y. papeževe pisarne »imprima-tnr«. Raznim štreber jem in nevošč-Ijivcem pa knjiga tega duhovitega voditelja sole ->Ecole francaise <1* ^r-r-boolo^rie^ ni nič kaj u .trajala in napeli so vse moči. da jo uničijo. Gomori se. da se bo monsignore Duchesne podvrgel. Ko so mu sporočili papežev korak, je zaklieal: i>Če papež želi. bom sam svoje delo secgnl!« Nekomu svojemu prijatelju ja pa precej ogorčeno pisal, da je papež Pij prvi in drugi zvezek njegovega dela blagohotno sprejel. Ko mn je izročil tretji zvezek ter tra prosil, naj blaso slovi delo. da se. bo srečno končalo, je papež odgovoril, da ne dvomi o tem, ter mu dal svoj blagoslov. To je bilo meseca aprila L 1910. Antimoderoi-sti so bili pa nevoščljivi DueheineiT za uspehe, ki jih je dosege!, ter toliko č>.*a intrigirali, da je papež iz-premenil svoje itaziranje ter dal p.a indeks knjigo, ki jo je prej blagoslavljal. In to je — nezmotljivost ps-<ac zeva.
5 Redakcija stavkala. Budimpešta, 2. febr. Pri »Pesti Nap!ou je včeraj zvečer začela vsa redakcija stavkati. Ob pel sodmik zvečer so vsi dani uredništva izročili lastniku lista zahtevo po dvajsetodstotni draginjski dokladi. Ko so dobil! negativen odgovor, so vzeli svoje rokopise ter zapustili uredništvo. V neki kavarni so Čakali, kako zadeva izteče. Proti deseti uri zvečer je poklical lastnik enega od urednikov ter mu sporočil, da hoče aekaterim plačo zboijšaii, glede ostalih mora pa zadevo še le dodobrega presoditi. Uredniki so to ponudbo odklonili ter izjavili, da hočejo toliko časa stavkati, dokler se jim ne ugodi. Danes so list sestavili iz samih Iitogratirsnih korespondenc. Tudi pri nekaterih drugih listih se pripravlja podobno gibanje. — Budimpešta, 3. febr. oet hsta „Pesti Napio", Josip Surany je danes ponoči sporočil sotrudnikom, da sc jim dovoli  15% zvišanje plače od
1. marca naprej, nakar so začeli v uredništvu zopet z delom.
* Tosellijevka. Berohn 1. lebr. Gospa Toselli se namerava, kakor poroča neki angleški list, v kratkem poročiti z nekim angleškim častnikom.
9 Pomorski čoln se potopil. Portsmouth, 2. febr. Angleški podmorski čoln „A 3" je trčil ob topničarko „Hazard" ter se potopil. Častniki in moštvo, skupaj 11 mož, so najbrže utonili.
* Veselo poročilo astmatikom.
Na tisoče ljudi potrjuje, da je dr. Ete-wirtha prašek Asmol-Asthma najzanesljivejše sredstvo, da se odpo-aiore temu zlu ali pa večkrat popolnoma odstrani. Astmol se pred vsemi drugimi izdelki proti astmi odlikuje s tem, da je učinek takojšen in točen,
da astmatiku dovede tisto olajsiio, po katerem hrepeni. Da se vsakdo, ki ga
muči astma, tesnoba v prsih in težka sapa, prepriča o učinku praška Astmol-Astma razpoSlja vzorce gratis in franko Schwann-Apotheke, Schotten-ring 14, Dunaj 1,
* List »Hospltal tiazette« ia Londona poroča: Naravna Frane Jo-iefova grenčica je bogatejša odvajalnih soli, kot vse druge ogrsko vode. Njen učiuek je v vseh slučajih zelo zadovoljiv in so mnogo prijetneje za-uživa kot pa je to sicer navadno pri zdravilih.
BnjižBvnost.
— »Veda«. Prva številka 11. letnika ima naslednjo vsebino: B. V.: Zimski dnevi v Peterbnrgu; F. Seidl: Mehanika dosovnega delovanja; dr. D. Lončar: Adolf Fischhof; dr. M. TCrczigar: Konjukturo, kriza in de-prrmija . y dr. Jc*s. Vošnja-k: Južno-s>lovu.riskl .spomini; The >*»lave Seho-lar: Angleška knjiga o južnih Slovanih; dr. I. Prijatelj: Iz življenja kranjskega literata; B. V. Radič: Sa-vremena ustavnost; B. V. Velsen: Ha u pt probleme der Siaatsreehtieh-re; V. K. Soeijalnopolitieni pregled; V. K.: Kos, Gradivo k zgodovini S'n-veneev; B. V.: Češka politika; A. O. Miehols, Russland als Vorruaeht; B. V.: Iz dnevnika Crispija; V. K.: Spomini snejjaljatfnje; B. V.: Revne di*s seiendes politiques; I, A. Glonar: Slovensko slovstvo; f. H. Z.: VIL razstava; Kidrič: Oanopis pro moderni filozofiji; F. Seidl: B. Baebler, kemije; Hintorleehner: Herle, kemija; Bogumil Vodnjak: Odgovori I.
— Pozor tamburaška in pevska ' • -tva! Naročite predpustno za-bave novo izišle šaljive igrokaze, žaljive skladbo (kuplete) s sprounljeva-njem tamburic ali klavirju in novo tambuarške partiture Sinhuljaka, Hrnze, Far kaša, Maebaea itd. pri Prvi sisiički rukot vernici tambura I. Stjepušin, Slsek. (324)
spred sodišča.
Kazcr*ake obravnave   pred deželnim sodiščem.
Zgodaj je začel. Jernej Ambro-žič, 16 let star iz Gorij, brez stalnega bivališča, jo ielo nevaren tat. Ima že 4 predkazni zaradi tatvine in je presedel enkrat že 7 mesecev jece. Sedaj je zopet ukradel sinu svojega gospodarja Jakobu Kun ciču v Radcvni 60 kron, katere je imel ta v postelji spravljene. Dne 20. decembra zjutraj se je vtihotapi! neopazen v hišo Antona Kapusu in mu vzel 200 K. Minuli božični večer pa je prišel v Ar-hovo hišo v Gor. Gabru. Odprl je sobna vrata, kjer prebiva Žagar Janez Petrač in nva ukradel 200 K gotovine. Zadnji dau minulega leta je vlomil skozi okno v zaklenjeno hišo -Matevža Hudovernika in izmaknil delnico Dolenjske železnice in pno srečko, v skupni vrednosti okoli 500 kron. NI se mu pa posrečilo te vrednostne papirje speča ti. Izvršil je še dve drugi tatvini in napravil nekaj čez 45 K žkode. Vse te tatvine fant večinoma pr^jenava. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. po prestani kasni pa ga bodo oddali v prisilno delavnieo.
Končno *e je le vjel. V gnan od 1. avgusta 1910 do 1. avgusta 1^11 je bilo na tukajšnjem kolodvoru ukradenih iz skladišča 11 sodov, vrednih 309 K, 17. av$ru.sta 1911 je pa izginil prazni .sod tvrdke Holzer v Ljubijani. Ravno ta sod je prodajal tisti dan France A plene, zajorar v Sp. Šiški kromarju Matevžu Hartinann in Petru Hribarju. Po naključni je prišel tja lastnik soda in ga spoznal za svojega ter naročil obdolžencu, naj ga pelje na njegovo dvorišče. Do-^aaJo se je, da je že trojo tlkib >;<> dov večje vrate prodal. Tako je minulo pomlad prodal Petru Hribarju **od, držeč £00 litrov. Obdolženec se je skuša! z rožnimi lažujivimi izgovori rešiti iz zagate, a ni šlo, kajti obsojen je bil na 1? mesecev težke joče.
Teiefonslia in mmm
poročilo.
Odgodftev (štajerskega deželnega zbora.
Gradec, o. februarja. Poerajaiija »a deJozmožnost btajerskega deželnega zbora, ki so se vršila včeraj in predvčerajšnjim, so se definitivno ruzbila in pričakovati je, da se deželni /bor še danes odgodi. Odgoditvi bo najbrže sledil razpust.
Grof A eh rent hal.
Dunaj, 3. februarja. Precej ugodno zdravstveno stanje grofa Aehron-thala daje zdravnikom povod, da se posvetujejo, ali bi ne kazalo ministru vendar priporočati, da v svojo okrepitev zapusti Dunaj. V neki vili v Griesu pri Romu 60 najeli za grofa Aehrenthala stanovanje ter hoče pre-
živeti zunanji minister, oe ae mu zdravstveno stanje zboljša, tam svoj daljši dopust.
Dana j, 3. februarja. Današnji jutranji »Journal« prinaša vest, da so bili ponoči poklicani k A«ehrenthalu zdravniki, ker se jc baje pokazalo oslabljenje srčnega delovanja. Opoldanski listi pa temu nasproti poročajo, da je njegovo zdravstveno stanje neizproinenjeno. Memorandum hrvaških poslancev na cesarja.
Dunaj, o. februarja. 55 hrvaških poslancev, med njimi državni poslanec Sedardič ha bivši saborsl-I poslanoe Zagorac, je oddalo pred prtr dnevi na cesarjevo kabinetno pisarno is na vojaško pisarno prestolonaslednika memorandum, v katerem izvajajo med drugim tudi sledeče: Podoisaui poslanci uo vidijo nobenega drugega izhoda in nobenega sredstva, da osrečijo Hrvate in domovino ter jo zadovoljijo, kakor da se obrt* čajo do Vašega Veličanstva, da fcs> kor hitro mogoče zopet uveljaviti ustavo ter vrnete hrvaškim deželam integriteto. Poslanci ei dovoljuje ndano prositi Vaše Veličanstvo, da blagovolite zastopnike hrvaŠJkegra naroda iz vseh hrvaških dežela — poklicati v 2a<rreb na posvetovanje.
Budimpešta, 3. januarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je interpeliral poslanec Polonv rniniftrškega predsednika ali je res, da sUj poslanca Zagorac in Sesadič vložila tak memorandum, v katerem se nazivlja Njegovo Veličanstvo cesar in v katerem dolžita bana Čuvaja, da je prelomil ustavo ter zahtevata in-korporacijo Dalmacije, Bosne in Hercegovine pod hrvasko-slovansko kraljestvo. Ministrski predsednik je takoj odgovoril ter naglasal, da je odrska vlada izvedela, da hočejo priti hrvaški poslane* v prvi saborski seji s takim predlogm. Zato je storila svojo dolžnost z razpustitvijo sabora. O memorandumu ni ministrskemu predsedniku nič znanega, sploh pa meče vojaška pisarna prestolonasledniku take politične memorandume v koš.
Afera dr. Hinkoviea.
Zagreb, & februarja. Znano je, da je zagrebško sodišče obsodilo zagovornika zaradi »veleizdaje obtoženih Srbov drja. Hinkoviča na šest mesecev težke ječe, češ, da je žalil in obrekoval hrvatske oblasti. Dr. Hinkovičovi zagovorniki so se proti razsodbi pritožili na stol sedmorice. Kakor se čuje iz zanesljivega vira, je stol sedmorice pod predsedstvom predsednika Posiloviča že razpravljal o tej ransodbi in odločil, da se kazen dr. Hinkoviea zniža na tri mesece in da se kvalifikacija dejanja spremeni iz zločina v pregresek« Dr. Hinkoviš torej ne izgubi doktorata in tudi ne advokature. Sodba stola sedmorico še ni oficijelno razglašena.
Položaj na Ogrskem.
J^gdiinpešte, 3. februarja. Vated pogajanj ministrskega predsednika Khuena z voditelji opozicije je upanje na mir nekoliko boljše. Glede vojaško političnih pritožb opozicije se izve, da je Kbuen pripravljen privoliti izpremembo vojaško reformnih predlog:. Khnen so je bajo zavoziil, da prineee v jeseni volilno reform'« pred parlament, ter da pride ta takoj po reformi poslovnika v delegacijah na razgovor.
Dnnaj9 3. februarja. Ogrski do-loobramhni minister Hassay je dospel na Dunaj tev imel konfefreneo i vojnim ministrom Au??enber*rora in domobranskim ministrom Geor-#ljem. Danes ob 10. jo bil od cesar j« sprejet v uvdijenei, ter mn je reieri-rsl o vojaško ooliticnib zahtevah opozicije.
Češki IsjsjsjIiniJL
Pnmn& !>. februarja. Tu so jo vršil grane rahli zbor češke centralne že-leeničarBke zveze. Prišlo jo med centralisti in avtonomisti do hudega spora in do dejanskih napadov, tako da je moral biti zbor rszpuščen. I/tpremembn razmerja med Italijo in Turčije, padce ministrstva Giolitri.
JHinu o. februarja. Ministrski predsednik Giolitti jc že 2 dni boion za influenco ter ga obhajajo tudi želodčni krči. V njegovo zdravstveno stanje ni opjisno, vendar pa se boji njegova okolica, da bo za del j časa pranoran neudeležili se parlamentarnih sej. Zato tudi n« bo imel možnosti v parlamentu zagovarjati svoj aneksijski dekret. Posledica tega bi Mla, da bi se vladi težko posrečilo prodreti z nazuaiijenjero o aneksiju kar bi imelo za posledico padec celokupnega kabineta. Nova vlada bi imela potem nalogo stopiti s Turčijo v pogajanja na podlagi priznanja su-verinitete sultanove nad Tripolitani-jo in Cirenajko.
Krina v Srbiji.
Belgrad, 3. februarja. V političnih krogih pričakujejo za danes, da poda celokupno ministrstvo svojo de* misijo, ki jo bo kralj baje sprejel.
Belgrad, 3. februarja. V današnji seji skupine je razglasil predsednik Nikolič, da je glasom naznanila ministrskega predsednika Milovaniča podal kabinet svojo demisijo, ki jo jo kralj v sprejel. Seja je bila nato odgođena.
Polnoletnost   bolgarskega prestole* naslednika.
Sofija, februarja. Včeraj so slavili na Bolgarskem polnoletnost prestolonaslednika Borisa. Prestolonaslednik je prisegel dopoldne v vojaški akademiji vojaško prisego. Pozneje je car pripel prestolonasledniku red sv. Cirila i u Metoda.
Bolgarske čete.
Skouiijc. 3. februarja. Pri Bistri-ei med Skopi jem in Velesom se bojuje že več dni številna bolgarska četa s turškim vojaštvom. V Skopi ju se boje resnih nemirov.
Solon, 3. februarja. Dva trg-ovoa, ki sta se vračala s trgra v Rakovi, sta bila umorjena. Vojaštvo, ki Je iskalo morilce, je zadelo na dvanajstglavo četo ter 30 je prisililo, da «e j<9 vdala. Pri Mukratu 6e je vršil boj med bolgarsko četo in turškim vojaštvom. Već četašev je bilo ustreljenih, drugi so ponoči pobegnili.
Nemški cesar.
I5eroiin, 2. februarja. Nemški cesar je zbolel ua prehlajenjn sopil, ter mora ostati v postelji.
Kreta.
Caneja. :j. februarja. Oboro£oue čete pustošijo otok. V vaseh vlada popolna anarhija. V včerajšnji ^eji narodne skupščine je bil izvoljen komi t? obstoječ iz 30 članov, ki je prisegel zvestobo kralju Jurju grškemu ter ima nalojro otok pomiriti iu prs-preciti nađaljne izgrede.
Bahiiari in bivši perzijski šah. PetrO|rrad, 3. februarja. »Novoje Vremja« poroča iz Teherana, da se Bahtiari branijo bojevati se proti bivšemu perzijskemu šahu. V Teheranu baje obstojajo diference med pripadniki bivšega šaha.
Nemški državni zbor.
Berolin, 3. februarja. Novi nemški državni zbor bo baje otvoril 7. K m. cesar sam. Vslcd novih volitev je treba v zbornici nekaj izprememb, zlasti je naraslo število socijalnih demokratov napravilo, da se izpremeni vsa razporedba sedežev.
Stavka v Pulju.
Pulj, 3. februarja. Stavka občin-skib delavcev je končana. Župan Barston, oziroma občinski svet, se je vdal zahtevam delavcev. Danes so začeli zopet z delom.
Potopljena podmorska ladja.
London, o. februarja. Kakor poročamo na drugem mestu se je potonila včeraj angleška podmorska ladja A III. Pri tem so utonili 4 oficirji in 10 mož.
Zima.
Praga, o. februarja. Na celem češkem neprestano sneži. Telefonske zveze so pretrgane, vlaki imajo veii-ke zamude.
Stavka gledaliških igralcev.
Dunaj, 3. februarja. V gledališču »An der Wien« se pripravlja stavka gledaliških igralcev zarnrii nastavljanja kapelnika Krtigerja, k* je v Litomeficali na Češkem zapustil svoje igralsko osobje brez sredstev in sprejel mesto kapelnika na Dunaja.
Vlom v blagajno.
Dunaj, 3. februarja. V II. okraju jo bil izvršen danes po noči drzen vlom. Vlomilci so navrtali železno blagajno in iz nje odnesli 9500 kron. O storilcih ni sledu.
Nemiri na Portugalskem.
Lizbona, 3. februarja. Parlament Jo votiral vladi zaupanje ter ji naročil, da naj stori vse potrebno, da se ohrani mir in red Nato je parlament začel z obravnavo vladne predloge, ki določa, da naj pridejo aretirani v skupinah po 25 oseb pred vojaško sodišče.
Lizbona, 3. februarja. Vsi voditelji nemirov so aretirani in pridejo pred vojno sodišče. Vlada je zaplenila obsežno korespondenco ki razkriva zvezo med delavci voditelji in monar-hističnimi glavnimi kvartirji v Londonu. Da se zadeva razjasni, so aretirali tudi monarhistima voditelja Azeveda in Franka ter pet bivših monarhističnih ministrov.
London, o. februarja. Kakor poročajo iz Lizbone so vdrli monarhisti v mesto Verin, ter odstranili republikansko zastavo in jo sežgali, nato pa razobesili monarhistično zastavo.
Lizbona, 3. februarja. Vlada je razglasila podaljšanje obsednega stanja. Revolucija na Kitajskem.
Hankav, 3. febr. Republikanci so zasedli Hsiauhan in arzenal v Hani-angu. V Haniangu so republikanci utrdili vse vitje ležeče dele mesta.
Peking, 3. febr. JuanSikaj je v mestu zbral vso svojo vojsko.
Mukden, 3. febr. Tn se pripravlja stavka uradnikov, ker jim dosedaj niso bile izplačane plače.
Vstaja v Mehiki.
New York, 3. februarja. Iz Mehf-ke poročajo, da so nemiri, ki jih je provzročil v Mehiki   Za bata, resna nevarnost za deželo. Njegove čete se nahajajo sedaj v državah Moreilos Mehiko, Gnesero in celo v zvezneiri distriktu. Madero pa ne priznava, d« bi bilo to gibanje v zvezi   z onim v Cindad Juarezu. Kakor poroča brz<i javka iz El Pasa, so voditelji v Jua rezu proglasili Emilija Vasqueza 60-meza za provizoričnega predsednik*, ker Madero baje ni   izpolinl svojih dolžnosti.
New York, 3. februarja. Kakor poročajo iz El Pasa, so izjavili vsta-61, da hočejo Juarez zopet izročili zveznim oblastim pod pogojem, da se jim izplača dolžna mezda in zagotovi prosta vožnja domov.
Gospodarstvo.
— »AdrSa«, delniška pivovarna v Trstu. Jadranska banka v Trstu in jrosor>da Peter in Juri Liebman so dobili vladno dovoljenje za ustanovitev imenovane družbe, katera pro-vzame od leta 1820 eksistirajočo in sed-ij moderno urejeno eksportno pivovarno in gladovno v Senožečah. Delniška glavnica znaša 1,000.000 K, od katerih je z aportom in potom privatne subskripcije že 700.000 K pr>-krit'h, ostalih 300.000 K bode izloženo to dui na javno subskripcijo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslem<ek.
•mm
Darifa.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo« Albina Lasbacher, učiteljica, Bu>" 12 K, nabrala ob priliki računa kraj-nega šolskega sveta v Rušah.
Za »Učiteljski konvikt«: Ber. Andoljšek, nadučitelj, Litija 20 K 50 vin., nabral med tovarišicami in kolegi 30. januarja na Sveti gori ob po-firrebu rajnkega tovariša g. Frani ^el - Cota mesto venca na grob.
Za »Narodni sklad«: Albert F. Sič v Ljubljani 6 K 40 v, nabral v zbrani družbi pri »Brgantu« v Trnovem.
Živeli nabiralci in darovalci!
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po „Kloll-ovem fraa-coakem Žganju in soli" dokazujejo usešn-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po S 2'— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. AIOLL, c. in kr dvorni založnik na Dunaju, Tuohlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 22
V vsaki starosti se ob hudem kašlju z uojboljšim uspehom lahko rabi sredstvo prijetnega okusa Thy-momcl Scitlae. Stane 2 K 20 vin. in se dobiva v skoro vsaki lekarni; pazite pa strogo na ime Thvmomel Scil-lae. II. b
SJMBSJSJ
tmmj
11  - 'Ti*
:S^a?ic$i]iYej!i^==»*^^^ IZOLIRNi 1 način proti vodnim škodam vseh vrst
j IftRiFeftiNCt     Avstr. parenr pnommuomt
Avstr.ceresitna družba*•^Ounaj.XVII!A Martin j jrruse n. Telefon ZZZ&o
Boleciuc tolažeče, zacelenje pospešujoče in proti vnetju delujocr sredstvo, ki se je pogosto s presenetljivim uspehom rabilo pri najrazličnejših slučajih ranitev, je že 50 h t preizkušeno praško domače mazilo us lekarne B. Fragnerja c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. To mazilo je znano po vsej monarhiji in se zatorej dobiva tudi po vseh lekarnah. Mazilo ne izgubi zdravilne moči, če jo tudi na leta spravljeno in bi moralo kot dobro domače zdravilo biti v vsaki donrici lekarni. II. b
Pitani listhi.
Vsled nove Že let. uredbe mora
imeti vsaka vreča in vsak kos blaga listek ali etiketo, označeno
z krajem, kamor je blago name-njeno.Te listke izdeluje najceneje ljubljanska kartonažna tovarna
• I. Bonnu, Ljubljana.*
Viorci ia cene se dopošljejo brezplačno.
Svoje   zdravje  si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kHe se Vam ojačijo, speli boste zdravo, splošno dobro zdravstveno rszpololoženje bo zopet na* stopilo, ako bodetc rabili pristni Fellerjev fluid z znamko „Elzafluiđ". Tucat na poizkusujo5 kron franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Fellerv Stubici, Elzin trg štev. 238 na Hrvaškem
gem^Ka namizna nfla vrte nste!
Zdravilo za angleško bolezen in slabokrvnost. Neprekoslfiva pijača za osvežen je in užitek.
Toda Je posebno dobra sa mešanja s vinom.
Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, Ljubljana. Frančiškanska ul. Zaloga v »1. ljubljanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o. z.«
MIMblMK
bini seKandariJ deželne bolnice v Liubljan?
ordinira za vse bolezni
0d 9-—12. uro dopoldne od 2.—5.  uro popoldne
Vrhovčeva ulica št. 12,
I. nadstropje   na levo.
■ Boj proti infekcijoznim bolestmi v šoli in doma. Poslednji čas so
<p pripetili med berlinskimi šolskimi otroki premnogi slučaji škrlatice in difterije, da so se morali zapreti celi razredi, da, cele šole. Da bi se uspešno nastopilo proti razširjenju teb nevarnih bolezni, se je šolskim vodstvom zdelo potrebno, da »a prosijo starše otrok podpore pri zatiranju bolezni. V ta namen se otrokou onih razredov, kjer so se zgodili kaki slučaji bolezni, dajo seboj za starše list. katerim se starši opozore, kako naj ravnajo. Da se odvrnejo bolezni, se rem svetuie. nnj otrokom trikrat na tlan s razkazujoči mi ulsnimi vodami, n, pr. nekaj kapljicami lyso-fonna s poprovo meto v kupico vode dajo jrrirrati in skrbe za popolno £i-■*tost tole«a s pogostim umivanjem in kopanjem z milom in za snažnost perila in obleke. Upati je, da se posreči bolezni, ki so letos zahtevale že toliko žrtev, s skupnim delovanjem žole in doma kmalu zatreti.
Lioli um Pehiten. tad isl sloli?
Otrok kašlja in je popolnoma hnpsv. jP^lj rdeč vrat ima. zaro me pa skrbi. Pa . g tudi sedaj, tako pozno ponoči ne mo-j       rem iti iskat zdravnika ! — No, pa
dajte otroku za enkrat 5e3tero teh sodenskih pastilj na toplem mleku — pnstne Faveve so — čez uro pa zopet
' i Sestere To bo znabftf ?e zadostovalo, I i      pomagaio  bo pa vsekakor.   Kupite si
_ torei jutri skatljlco za K 1-95 v lekarni mm al? drogeriii. Fayeve sodenice bi morali vedno imeti doma. — PrenOt amćijte. Generalno   zastopstvo  za   Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert, e. kr dvorni založnik Dunaj
V i i. Grosse Neusasse 17.
i
Zapomnite si,
da }e dober tek temeij dobrega prebav-';anja, da je torej zbujanje teka najvarnejši pogoj zdravega življenja. Kdor torej hoče imeti zdrav želodec in krepko prebavo na poskus« že deset!et;a z dobrim uspehom rab'jene .Bradvere zelsdeae ka-pif cea, prej todi Manjaceljske želodčne kapljice, ki so že cd nekdaj najzanejslivejse domaČe sredstvo proti vsem težkočam otrok kakor tudi odraslih. Dobe se po lekarnah in srane stene steklenica samo K - in K1 *B0 dvojna steklenica. Kjer se ne dobe tja pošlie fznelovatelj. lekarnar, C. BraJt. Dana I. Fleischmarkt 2-481 brez stroškov na dom 6 Steklenic K 580 ali tri dvojne steklenice za K 530. 4785
Kolesarji!
Motoristi
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in aroto-rtste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
f prtatfnra feopvkasd ia proti cgsja zarasvani
sbrambo brezplačno.
Ako pa kole ali motor potrebu te kakega popravila, prenovi enja tli nadomestitve posameinin delov, se j to izgotovl solidno ia po prim. coni.
; Priporočajoč se za cen j. naročila btiežim z odličnim spoštovanjem 46
: Karel Čemernlk
; specijalna trgovina a kolesi In posameznimi deli
j Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Zitrse cene v Budimpešti«
Dne 3 februarja 1912. Termin.
PSeniea za aprti 14*12    .  .   za SO kg lieS PSenica iz maj 1913.  .  . za 50 kg 11*«o ; fcnica za oktober 1912. j« za april iyw.   .   . . Korttza /.a maj 101* . MJruza za julij 1012 . . Oves za april 1912 . ■
za 30 kg 11 11 za 50 kg I0 6o za m> k* S-S2 za 50 kg S°4 aa 50 kg 10*01
i
2
t. pop. O.av.
T. ■).
727 2 j —OS! ar. fvzti.
72571 —4-0 brezvetr.
I *
7221   -OS »L avzh.
del obla*, oblačna
J.
2. pop 0. zv.
7.cj.
7175 7108
T09-5
1 1 03
4-2
sr. avzh. ar. jzah.
det
Srednja predvčerajšnja temperatura —3***, norm i*6l in včerajšnja —1-8\ norm. —V5*. Padavina v 24 urah 00 mm in 283 mm
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatehem in znancem preža kostno vest, da je naša nepozabna mati, ozir. stara mati, gospa
jVUrija Zupančič
v petek ob 4 uri zjutraj, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče v starosti 69 let mirno v Gospodu zaspala 4 i
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 4. februarja ob pol 9 uri zjutraj iz hiše žalosti Škofljica Pod Lan iščem St 3- * na pokopaliSCe k   upni cerkvi Šmarje.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Šmarjah.
Bodi ji blag spomin.
Lan išče, 2. februar: ?9l2.
iatafoei sata!!.
Zrncc TIUst, c kr. rretaik naznanja tužnim srcem v svoiem in v imenu staršev It si?s in Henriate
Bcrlis- ter vseh drugih soroemkov žaiostno vest, da je dne I. februarja   1912   v Rogatcu njegova blaga lena, oziroma hči. sestra, itd , geapa 466
v tifarosti 23 J**
Pogreb predrage se bo eriii dine
3. februarja iz hiše smrti
Sv. maša se bo darovala v ponedeljek, dne 4 februarja ob S Zjutraj v Župni cerki v Rogatcu.
Gornjigrad-Rogatec, 2. febr. 1512.
Globoko žalostnega .--c* naznanjamo [vnem sorodnikom, prijateljem in znancem
bridko vest, da je naš ljubljeni soprog, oče in stari oče, g»>spod
Henrik Walda,
zasebclk
včeraj ob 2. tiri zjutraj, previd- 1 s tolažili svete vere, v 72. letu -iarosti snime v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bod*> v nedeljo 4. februarja ob polu 4. . popoldne iz deželne bolnice na poke tališče k sv. Kri*u.
Svete ma$e zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabnega priporočamo v prijaznemu spornimi! 474
Spodn a Šiška, dne 3. febr. 1912.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vsestransko izraženo sočutje povodom prebrtdke izgube nad vse ljubljenega soproga ki očeta, gospoda
Josip Ham-a
posestnika In mesarja
izrekamo tem potem našo iskreno nalivalo. Posebno se še zahvaljujemo častiti „Mesarski zadrugi", g. Polako, rodbini Lampič ter bratom ranjkega, za darovane krasne vence, g. dr. Sta-retn za obilne tolažljlve obiske za časa bolezni, „Političnemu in prosvetnemu društvu za Krakovo ia Trnovo*, ©reč. duhovščini ia sploh vsem, ki so spremljali ranjkega k zadnjemu počitku.
Ljubljana, & februarja 1913.
470 Žalnioil ostali.
Mostam »sankal
Preigran planino
f nkn m i mi a m na
Stanovah) e
lepo in suho, s 2 sobama, kuhinjo in pritiklino se takoj ceno odda v Ta-bsčni ulici st 3. Več se izve rsvnotam.
poslovodja za žago.
Slnabo aell premeriti
na veCjo ali msajSo parna žago izurien p oslovo al j«, ki se razume na vsa dela pri žagi. na nadzorovanje I tudi, zna pokazati oeiavcem. kako se izlaga o »španunge**
na železni in leseni jarem, kako se vpoia-bija in žaga les, da ne gre v vpadek. Je tudi zanesli t v Žagar, ki zna na več listov žagati j ftavalete in jele.
1       Pismene ponudbe na „/L H. SAgs 4 far**, Koeevfs, poste resUnte. 380
mo
i dolenjako Mm Gadove pefti, Bo6;a i. dr>. belo in rdeče, se prodaja po primernih cenah. Na zahtevo poskušnje. Pojasnila daje:
Xm«U]ska podrezata r 6erkl)ak ;ri Xrlu« p. Krška vas. 463
Lepa prilika!
ižc© se
ompanjon
za vecie podjetje. SI treba zmožnosti v vodstvu deli. Potrebna so samo denarna sredstva. Za enako delno vložitev M bilo potreba prvotne založiti 46 tisoč kron, ftudt\\jnm založitev, če potreba, le s sporazumom obeh aH tudi več strank. — Kdor želi, da se ma denar bolje obrestuje, ima ta lepo priliko. — Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. 461
Dvajestonovanl
vsako a 2 sobama, kuhinjo In pripadal
m tila nt a taktf, eno a 1. april
Pr>ora!a se pri klaaik« v blvii l, aVankratev tre it S. «77
Prodajalka
w moitojna ter čec 20 let stara,
a snja i sodrižijci nelanep Map.
Ponudbe na tvrdko
atn lertit, ftnre, jnjj d Sari
M. Kocjan, si. Ptua [ a
zdraTBiike ispra&ana ^7°
maserka
po metodi dr. Puchbsuma ia d*. Gold-sterna U Fango-sanatorija na Dunaju
; Bjah toa ggjj OO
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, pridna, zanesljiva in poštena
je m 11 Mio trgovino na deželo.
Starejše imajo prednost. Vstop lahko takoj. Naslov pove upravništvo PSlov.
Naroda*. 465
deset minut hoda od Celja z zidanim gospo* darskim poslopjem, kozolcem, niso s 3 sobami, kuhinjo, 2 kletema, 3 vrtovi aa zelenjavo In vse vrste mdečega sadnega drevja in ipalir z vinsko trto ter takoj rraven okoli 3 orale njiv in travnikov, ležeče ob cesti se ceno proda. Lava it. S pri Celju, Štajersko. 447
želi pristopiti % večjo glavnico k dobro uspeva jočem podjetju ali trgovini 35 letni, samski in trgovsko povsem «4 naobražen Slovenec. Prevzame eventualno tudi službo blagajnika.
Nastop začetkom maja. Ponudbe na upr. „Slov. Naroda" pod šifro „Inozemstvo".
Zajamčen repek
siaer denar r»axaj* 459
Zdravniška priznanta o izvrstnem ačfalru Biad. dr« A. Mm
krema za prsi.
s«£k**ijt*« aataaaa trajen MaaaetaMlr* a*p**-
Snjne prsi polne, krepke telesne oblike, za vsaka starost r kratkem časa.
Poizkušat lonček 3 K, ve i k lonček 8 K.
Eoparno kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A R\xu odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo Vsa zdrav* aiike oblastvena areizka-seaa lepotila.
Hasaaot, Uboratorl!
I2L, Bsrggasse 17
Razpošiljanje  diskretno   po    povzetju ali franka če se vsota naprej pošlje.
473
Naznanilo in priporočilo.
Vljndne nansajam, da prenamom ine 8. lekrnbrfa t L
in kavarno Narodne čitalnice.
Skršeta sodem za najboljšo pastreJbo a pristnimi vini, vedno svetim pivom, brezalkoholnimi pijačami in dobro kuhinjo.
V roatavraoljl krnela aaafjana taral asnrarmiak« m Veliki aasjMlaUkl prsalsil se jako primerni za veselice, tberovsnjs in seje. — Na razpolago je Inraaae kefftllSSe in velika araaa.
Sinili st BButilal bi mili m niniL Msil Inft nat lan ziltrki ti 2B f tfji.
ar Tofii se t^sJI Ooa sfKoo. -mm
Za prijazen ebisk v svojem novem podjetju se vljudno priporoča in obenem 11 p i ii'     s zahvaljuje svojim dosedanjim cenjenim gostom ===
RflaHfa DraaUNova9 gostilni«arka.
mešane stroke,  vešč slovenščina nemščine, izurjen prodajalec, želi t kojšen nastop.  Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
47e
Lovci pozor!
trocevna puška
C
9
t mMlMi. MmK uto M k, I. nMt
Naravna vina
bela in rdeča 50—56 K, rizling 60 K, pristna slivovka in tropinovec K 125 za 100 litrov 2*aF~ Prodaja "^aaj
Josip Kravagna v Ptuju*.
Pozor I Pozor!
Proda se v sredini mesta Ljubljene
v katar! fa ta vee lat dobra ljana gostilna. Pogoji tako ugodne
Kje, pove upravaišteo j*S1ot. Naroda*
Zastopnike in potnike
(primerne tudi sa npo ojene aćital^al
za obisk privatnih oseb s prodajan jasa suknenega blaga in lodnaskih eremeav skih plašČfV za gospode in dame sprejme proti eisoki proviziji, pozneje proti fiksn« plači največje tvorniefaa razpoŠtijalnicm sukna
Ponudbe na Budali a Faltinek«
Insbruck, Museumstras^e 26.
Dobro ianrjena
učiteljeva vdova, zdrava in močna, 38 let stara,
zeli stoiii I li\m gos:iS ali droian f HiZnv
Gre za malo plačo, samo da trne imeti pri sebi svojega triletnega sinčka — PonudtoO se naj pošljeio cod JŠt  3S3*« na upravni«
Itvo »Slovenskega Narodt«.
Gostilničarjem in društvom,
U za predonstne veselice za mej« :: kao odskodaizto potrebn^ejo m
irocilDO
se vljudno priporoča
M*
J. Vcdifek, Vodovodna cesta 26.
-■■i iiiJiwta.imiiiia)Maafsa
Naročajte novi fobilej-ni cenik s koledarjem *   za ure, zlatnino ia srebrni no.
tudi po pošti prosto, srn
Za gg. ženine in ^
neveata n&jvaoja izbira.
Fr.
?
nasproti frančiškansko cerkve«
Vatiiio 81 i
Uredni okni zbor
MM flMie liiiRli zadrDSS"
w Ljubljani
r. z. s o. z, ki se vril
t četrtek. 22. februarja t. L
ob 1L dopoldne e det. dv<
Dnevni red.
1. Poročilo načelstta, nadzorstva te predloiitev računskega zaključka aa drugo upravno leto 1911.
3 Sklepanje o razdelitvi čistega dobička*
8. Volitev namesto ftstopivsta dtaaao načelstea ia nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Racala tve»
Računski zaključek fn poročile načelatv* ter nadzorstva ic oP uradnih uran v zadrsfal pisarni članom na vpogted Po pravilih iaa stopno nas ednji Člani nac IstVS: gg* f »ancič R hard, Lackner Andrej, ManakU Joi MikiavCaC Franc, 2arc ieaa.
54
10
^133
10
1U
Cementa« cavi v vseli dimenzl-iah, barvaste plošče itd.
Ljubljana.
t*
T. S
fcetfhOMii •BO-
K B M
HKBS MirSO^««^--*:*^"
I I]
Brata
trkoslikana. lakiranim*
Proda jalnica ■
Miklošičeva   ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
in Dotiiivena pleskarja:.:.
24S
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6. Električna sila.
I
al^sr%snsBT%artai
Nsjnilie ceno.
6
Isr^iKs^sHi vHS iKw
. J. Hi
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
Iijndovit Borovslli
puškar v Boro vijah (Fer« laoh) na ■taroikam.
as priporoča v iaae.ovanje »e*Jn*avi^ta«tn pasak m lovee i« strelce pa a .}••■. v-e*etti ilstemfb pod popolnim jamarvom Tudi ara* delaj • stare ea*rokresmce. sprejema vsake-vrstna popravila ter lih tečno hi dobre rivrsuje Vse pulze so as c kr. pmkuse-nalnici in oŠ mene preiakueene. — Uustra-31 vani ceniki znne&nj.
bi sreli bala
Znamka Sekala.
Skatljiea SO vin.
PaslHii prati bili
Or. Seebara ssv
Zavitek 40 rte,
Te starosUvnc, mnog* preizkujfcne pastilje proti kašlja fn Č«J proti kašlju »L* izvrstni sredstvi proti kailiu, siljenja na kašelj, zaslezeaju in proti vsem lkodljivlm posledicam pre-
hlsjenja. 41 0
Psiffil m ihtitii
Or. Laat&raach.
Skatlfica SO vin.
Izborno preizkušene prt migreni, glavobolu in
influenci.
SflLVfiT
gumijevi rjodpetniki
Ha želodcu bolni
ki po vsaki pijači ali po vsakem koščku jedi čutije tiSčanje v želodcu, ki naraste včasirt   de  velikih  bolečin, naj  poizkusijo slavnoznano  raztapljajočo prebavilno sol
c: STOftSACHICON SCHOLZ
Majhna cena K 13- a« akatijo omogočuje tudi  revnejšim ozdraviti si želodec in v
kratkem iz bolnika postaviti zdrav Človek.
as
„B9ei!-Apsthe!ie" Dir! i, Greben itev. J.
ALFONZ
za spalne In "odOno sobe, salone in sobe.  Preproge,  zastor i, znodrool
tlmnati modro cl, otroški vozički Itd.
Najsolidnejse blago.
gosposka fssssj ■a vxm»: ,00
______XX
•xxxxxx xxxxxx
BREZNIK
e. kr. izvedtnee in učitelj   Glasbene Matice.
44
Nafvečia in najstarejša trgovima in Izposojevalnica klavirjev in bar-monliev. Velikanska zaloga vsaga glaabenoga orodja stran in muzikallj,
Ljubljana, Kongresni trg št. 15 wrr^want
JJBJM Mm 1908. oaukovi
I
Uaioaa ti
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljadao priporočam največjo zalogo krasni!
nagrobnih vencev in trakov z napisi
Zunanja lanOla a inaMi utn In tem. Cene brez konkurence.
V aalogi je vedno de 900 kosov od 2 K do 60 K konta; take da si vsakdo lahke Ishere
Lfnblfana Mestni trg 11-12.
I   Ob nedeljah mm dob S vajo iretioi w iatl hial w I, eaadatr.
GLIC
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zalaga: Anton Krisper, Ljubljana. 1 »ablva ss povsod. -
orar in tmovet z zlaieino id sre&miso
!9M     zapriseženi cenilec
Ijnbljana, Jurčičev trg 3.
Zaklenite nuj ranikar izšli
najnove ši cenik.
mm
C kr, aTttriJtki pofttao-eraatlaUal koato *t. lM.ftS.
Klavir]e dvorne tvrdke B6sen-dorler, Czapka. H61sl £ Heltz-mann, Stelshammer in Hortt-ejel (amer. harm.) imam le fas izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in  izbiri.   Ne  dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blaga,     osobito,   ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče na i niti 1 cent ali na čudovito majhne obroka brez vsakega sada tj a nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zamene. Izpo*o'evalafna na; {zina. Fonravila la n~la. evan!e vseh glasbil najceneje. Preigranl klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitara, tambnriee, harmonike, telov rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
•a-cfj^^ Friporožsir^n.o
Samsko n otroško kon/ekcijo
zelo aolidne tvrdke
. Kristofič-Bučar
Velika izbira, posebno:
kostumi, plašči, jope, pelerine in krila
najnovejšega kroja, tudi po meri.
KRASNE   B 1^ XJ Z K
kakor Rotne kalje. aredpasnikL perilo, urnimi h nate vrste modno blago.
Potrebdčine za otroke in novorojenčke
« največji Izbiri. ^ Pošilja na Izbiro tudi na deželo. *a*/u
Brzojavke: Prometna banka ljubljena.
a Telefon štev. 4L n
Stanje denarnih vlog na hran. knjliice 30. nov. 1911
ss     K 68,262.023-—. ss
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. — 29 notariate.   fsnj lup tT|Sf. PelTi CBSlS(V MSI JtaMOli iilMl. MiM kapital in reserte 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh  bankovni*,  transakcij, a. pr.: Prevzemanje 4e*armin vte*  na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga v;ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vreanostnik papirjev strogo v okviru uradnih kuraaih poročil.  —  Shranjevanje in opravljanje (depoti) vrednostnib
papirjev in posoiila nanje.
Najkulantnejie izvrševanje borznih naroell na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Marin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese aa ven Srebanja. firplnsfln lat nahamHa v Ameriko ta ta Amerike. 1660
jačlta ta-anaakeljah vaakdar brezplačno. ■
Berbabnviev podfoeforokisH
(Oblastveno varovano.)
opneito železnatl sirup
It 41 let zdravniška erelikaita ta ariaertCca arsai eirae. Razkraja elez, blaži kašelj, pospešuje tak. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren aa tvoritev krvi in kasti, zlasti aa
slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 k, po polti 40 h več za zavoj.
Pur jodal
Jedev sarmsarHtaf presarat čisti kri, de naje proti vnetju. Rabi se z Izvrs
■enjavanje snovi, blaži bolečine in krt ta trn uspehom povsod tam, kjer se potrebni jodovi ia sarsaparillni izdelki. Steklenica K 220; po posti 40 h reč za zavoj.
lsW"1
Salato izdelovali**© la glav. razpečevaliačo:
Dr. Hellmanna lekarnica 99Zur Barmherzigkeit^
(NCRSAtSV.jav atanali
Zalege pri gr lekarnarjih « Lja h ljami li
al nI k).
79
0656
C9B
Slovansko Sokolstvo.
Jubilej Sokolstva. Z veliko slav-
nostjo je proslavilo praško Sokolovo začetek letošnjega leta. V svečano 1912 bode minulo 50 let, kar je Pil razvit prvi sokolski prapor nad majhnim številom navdušenih čeških mladpnicev in mož, ki so se združili, Aa bi skupno delovali za telesni in rJnševni razvoj svojejra naroda. Z velikim navdušenjem je sprejel probu-jnjoči se narod Sokolstvo in danes po 50 letih, ko se je iz malega društva razvila največja in najmočnejši narodna organizacija, ko je postalo Sokolstvo last vsega slovanskega naroda, se hoče Sokolstvo spomniti tega važnegra dogodka s prireditvijo L vseslovanskega sokolskoga zleia, ki se vrši v Pragi od 28. junija do 1. julija 1912. Ne gre se tu samo za prazno, brezpomembno jubilejno alavnost, ampak za jasen dokaz, da Sokolstvo vrstno vrši svojo težko nalogo med slovanskimi narodi in da ekrbi za telesno vzgojo, ki je glavni pogoj za celi duševni razvoj takega naroda. Leto 1912 je za nas sokolsko leto, celo leto — velik praznik. Naj bi bilo to zlnsti za slovensko Sokolstvo. ki se naj v dobi najsrnnsnejšega in najbolj ostudnega preganjanja od strani lastnih rojakov še s posebnim veseljem spominja tega velevažnega trecotka.
Spored slavnosti VI. vsesokol-skega zleta je sledeči: V nedeljo 26. maja: Telovadba učencev ljudskih šol. V nedeljo 2. junija: Telovadba nčencev srednjih ol. V nedeljo 9. junija: Telovadba nareeraja iz praških društev. V nedeljo 16. junija: Telovadba ženskega naraščaja iz praških društev. V nedeljo 23. junija: Telovadba naraščaja.
Zlet slovanskega Sokolstva.
V petek 28. junija: ob 7. uri zjntrai tekma za prvenstvo S. S. S.; popoldne: a) telovadba ruskega naraščaja: b) sestanek sodnikov.
V soboto 29. junija: ob 6. uri zjutraj do 9. ure tekma vrst iz višjega in nižjega oddelka. Ob 9. uri skušnja za ženske proste vaje. Ob 10. uri sirašnja za proste vaje članstva, popoldne ob 4. uri javna telovadba.
V nedeljo 30. junija: dopoldne obhod po mestu; popoldne ob 4. uri javna telovadba.
V ponedeljek 1. julija: Prosta tekma, popoldne ob 4. nri: a) zgodovinska scena (Marathon) ; b) telovadba.
V torek 2. julija: Zleti v OKolieo. Stavba telovadisča je prevzela
firma Kubeweva. ki je že znesla z doli. Arhitekt br. Dryak je že zgotovil načrte za paviljone* za vhode itd. — Umetno izdelane zletne znake je prevzela tvrdka Pichlova. Izdelala bode 40.000 znakov. — Iz Amerike pride v Pra^o 1000 čeških Sokolov. Tudi francesli gimna^ti prinravjajo večji zlet v Prago. Češko Sokolstvo se udeleži letos tudi v večjem številu zleta francoskih gimnastrvv v Tnni-su. — Češko pasMstvo je darovalo večjo vsoto Sokolstvu za zlet ter s tem pokazalo, da razume zvišeno nalogo, ki jo izvršuje Sokolstvo.
Žena v Sokolstvo. Poročila posameznih čeških sokolskih društev jasno kažejo, kako po^r^bna je bila ženska sokolska organizacija. Številoćia-nic raste od dne do dne, v vs^h društvih tekmujejo članice pri delu s moškimi člani in povsod se živahno razpravlja o ženskem vprašanju v Sokolstvu. V praškem Sokolu je nedavno predavala načelnica čeških Sokolie sestra Rondna o ženskem vprašanju. Iz tepa predavanja povzemamo sledeče: Žena v današnjem življenju ni ravnopravna s možem, ampak je vedno zapostavljena. Danes se gleda na ženo, kakor na kako manj vredno bitje — a to po krivici. Dandanes so se zelo spremenile socialne razmere, ki so povzročile i spremembo v socialnem stališču žene. Prnj je bila žena samo gospodinja, nj^no delo je bilo omejeno na delo hišne gospodinje; toda z razvojem industrije je prišla žena tudi v tovarno kot delavka, a s tem, da je žena stopila v tovarno itd. je postala živa potreba za ženo izobrazba — splošna in strokovna. Zlasti strokovna izobrazba je velikega pomena za ženo. Zonam manjka disciplin*"*. Pri izobrazbi žene se je treba ozirati na dvojno — za drobno praktično delo in za višjo izobrazbo. Žensko gibanje ima največ nasprotnikov. 2°na naj bi bila 6amo mati. Kako napačni pojmi. Žensko gibanje ne odvrača žene od rodbine, žensko gibanje ni naperjeno proti možu, proti otroku, ampak hoče !e doseči lepše razmere za ženo. Hočemo enako vzgoio dečkov in deklic in že veliki učitelj Komenskv je bil za enako vzgojo moža in žene. Hočemo, da bi bila žena ravnopravna, hočemo močno, neupogljivo ženo. Današnje življenje je zelo tež^o. a zato je potreba, da krepkega, silnega moža podpira izobražena žena.
Sctauck mskU srkolsViti vaditeljev v Moskvi. Od 26. do 27. decembra 1911 6e je vršil v Moskvi seota-
aek raskin sokolskih vaditeljev. Sestanek se je vriil 2 dni in se ga je
udeležilo 21 vaditeljev. Mnogi dele-g/ati so morali potovati več dni. Prvi dan so vadili proste vaje za VI. aokol-ski zlet v Pragi in za posebni nastop ruskega Sokolstva v Pragi; razven tega se jo vršil razgovor o termiuo-logiji. Dalje so vsdili vaje za tekmo za višji in nižji oddelek, ter je bil razložen tekmovalni rad. Določili so telovadno obleko za žene in moške. Sklenjeno je bilo da 6e vrši leta 1S13 I. sokolski zlet ruskega Sokolstva v Moskvi.
Dr. Vanie-k etar — 50 let. Načelnik    slovanskega     Sokolstva je praznoval v začetku letošnjega leta — petdesetletnico. V jubilejno leto Sokolstva vstopa i   njega načelnik svež i čvrst —   kot petdesetletnik. Češki in vsi slovanski listi mn prinašajo zdravice, čestitke. Sokolstvo 6e pa obrača s hvaležnostjo in iskreno ljubeznijo k svojemu neutrudljivemn načelniku, lasteč njega in njegove vztrajno delo. Kot mladenič je vstopil v sokolske vrste in takoj se je z vso ljubeznijo oprijel velike sokolske ideje in jej služil do današnjega dne. 20 let stoji že na čelu češkega Sokolstva in ko je bila ustanovljena Slo vanska Sokolska Zveza je stopil m čelo vsemu slovanskemu Sokolstvu Letos se pa veseli Sokolstvo trenot ka, ko bo oh 501etnici tega velikeg* moža,   visoko   nad   tribunami po veljrval slovansko armado.
Izobraževalno delo češkega Si: kolstva. Ce>kr> Sokolstvo je ime* lansko leto 3076 predavanj, 641 pomnih zletov, 3072 društvenih zleto\ dobili so 2392 znanstvenih knjig 13.436 zabavnih, tako da je imelo \ letu 1911 200.000 knjig t. j. 44.80f znanstvenih in  153.iil2^ zabavnih.
Sokolski naraščaj. V S>kolskem društvu blizu Prage je predaval K. Vaniček o naraščaju tor med drugim zaklical mladim dušam sledeče besede:
Služite svojemu narodu kolikor vam je mogoče in naj ne bode v vaših vrstah mladeniča, ki se bi po vzgledu mnogih drugih ljudi vpra- \ šal: A kaj bodem imel od tega, kdo mi da kaj za to? — To so besede prosjaka. Oni, ki za to, ako je mignil s prstom v korist društva, kaj zahteva, je prosjak, ni značajni človek. Vi bodite pa značajni ljudje! Kakor hitro vstopite v sokolske vrste, tako naj vsak takoj pokaže svoj značaj s tem, da služi brez ozira na lastno korist stvari po vzgrledu onega, pod katerega podobo je napisala prijateljeva roka: Ne čaeti, ne slave! (Je to podoba Fiignerja) — In vendar ima vsak korist od tega — v nravstvenem oziru. Obrtnikom i. dr. je govoril sledeče:   Mojstri lahko spoznajo, j
Zobna krama
Cigaretni papirin
cigaretne stročnice
ABADIE
PARIZ
Dobe se v vseh trafika
Vsi oni, ki trpifo m ka*!:a, bronhijainem katara ter na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitajo sledeče.
Z lahko vestjo »pričujem, d« je zdravilo 64 ..Goudrona de Guyot" uspešno iredstve in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere je bfle naročen«.
Ze več let sem bil napade« od nekega krvicnega kašlja, ki je učenja! redno v jeseni in je dospel po limi do take stopinje da sem
potreboval  celo poletje,  da sem   *e okrepčal,
dasirjvno me ta kašelj ni nikoli popolnoma z; pustd. .
No dobro „Oondron de Ouvof prekaša vse druge preparate, sirupe, pastifje rtd.
Potem ko sem  zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat, lomljenje  provzročal in  me je  prisilil,  da sem moral eele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma da vodi Sokol zaupani mu naraščaj     prenehal; In za to jaz na tem mestu izražam
po pravi poti, tako da nikdar ne zablodi v nižine, v katerih je blato in umazanost. Ne hranite svojemu nčen-eu obiskovati telovadnice. S tem ga izročate v dobre roke, kjer se vam nikdar ne pokvari. V sokolski šoli se nauči discipline, drži meogo do sebe, ne občuje z vsakim zlobnim fantali-nom, tu postane dober učenec in tako bode začel delati v vašo korist in v korist cele družbe. In želja nas vseh morn biti, da bi postal naš narod, ki je obdan od vseh strani od sovražnika, močan. Nihče drugi nam ne pomore, ako si ne bodemo sami. In zaradi tega moramo skrbeti, da postane vsakdo izmed nas — in tudi ta naraščaj — popolen, močan, značajen človek, bojevnik za blagor in korist j našeg-a naroda. — Zaradi nečastnega * in gnusnejra boja naših nasprotnikov | proti sokolskim organizacijam je prepovedano šolski mladini telovaditi v sokolskih telovadnicah. Odvzet nam je s tem šolski naraščaj; tem bolj pa je radi tega dolžnost vsakega društva, da skrbi za obrtniški naraščaj. Pri nas marsikateri obrtnik se z nekakim nezaupanjem gleda na telovadbo in ne pušča rad ali pa sploh nič svojega učenca v telovadnico. Ti si naj prečitajo besede vrlega sokolskega delavca in po teh naj se ravnajo.
V času okrevanja.
Povsod, kjer je treba, da se maci nekolika zvečajo, torej posebno za Časa okrevanja po prestani bolezni, se je obnesla
svojo hvaležnost Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sem se boril več let Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k tema sredstvu, jaz sem gotov, ta se
Scottova em
že večkrat in sijajno. Scottova emulzija, ki je že sama na sebi bogata na redilnih snoveh, na-pravlja istočasno tek, kar je glavna stvar. Pritem je Scottova emulzija Čisto lahko prebavljiva in tako okusna, da Jo odrasli kakor otroci jako radi uživajo Hbicam — in dobro prenašate. mpU!!! *
Pri nakupu zahtevajte Izrecno Scottevo
emulzijo. Saj znamka „Scott,** ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovos In učinek.
Cena origina ni steklenici 2 K 0S n. Deb se v vseh lekarnah. 5
Franc Berghcim.
bode potem veselili z menoj, zadobfTi bode zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za si pridobiti telesno moč.
Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisege in izrekam ie enkrat svojo hvaležnost izumite!}« lega zdravila.
Naslovljen: Franc Bergheim, Kosalarn, Nemčija, 3. februarja IS96.
Zaporedno uživanje zdravila „Ooudroa-Guyot" v vseh jedilih, v množini kavine žilice  na  vsak   kozarec  vode   alt   kakršne si
bodi pijačo, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem m najbolj zastarele bronhi te. Večkrat se namerava ustaviti napredek bolezni in ozdraviti pri hudih obolenjih sopil. Priprosto, toda resnično.
Najmanjši zanemarjen revmatizem Ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnikom, naj
si v začetku pomagajo z zravilom ,.Oou-dron-Ouvof
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta aH oni produkt namesto pravega „Goudron-Gu-vot" ne zaupajte, ktr ae gre edinole za dobiček, Je brezpogojno potrebno, če hoče kde ozdraviš od bron hi tov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov. da zahteva pravi MGoudroa-Ouyot". Dela te iz kaframa, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od henmitelfa raz topljivega ka trama; in to zadostuje v dokaz da )e uspešnejše kot vsaka podobna sredstva. K zaključka, za preprečiš vsake zmešnjava, pazite na znamko. Pravi „Ooudron-Ouyot ima ime Guvot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni ia rdeči potres kot naslov: Maesen Prere. 19, rac Jacob, Pariz. ^
is tudi ozdravi.
P. T. — Os*, kf te ae morejo privaditi okusa ka trama, lahke nadomestijo „Ooudron. Guyet" t ..krogijicami Ouvof Iz norveškega katrama obrata* smreke, vzemi* pa dve aH tri kroglice pri vsaki |edl. Na ta način si lahko pridobe Iste zdravstvene učinke in tudi enake zdravje. Zavzeta pred (temo m tudi varat, te kroglice so lahke prabavtjive skupne z jedrni ta delujejo kar najbolje na želodec m telo sploh. Prave Mkrogljlee Ouyef* ta bale Ia podpis Ouvot }e crno natiskan na vsaki krogljici.
Glavna zaloga: Maiton Prere. 19, rac Jacob. ParU. Nadalje te se dobiva v lekarnah: Oabriel Pfceolt, Šolnik, Ub, pL Trokocsj ia V
A. KUNST
Llnblji
Židovska ulio« Sto«. 4»
Velika zaloga obuval
tadslaaia fo veda
Vsakršna naroČila se izvršujejo točne hi po nizki ceni. Vse more se shranjujejo ia zazaaatjeje. — Pri zunanjih naročilih saj se blagovoli vztrce poslati. 40
prvi ta sdlnl slovenski n glasovalec la trgove o glas© vir j ov
Ljubljana, Poljanska c. 13. L
Glasovir!a, planino la harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. VglaSevanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare klasov rje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matisi in drugim slovenskim zavodom uglaSuje glasovirje izključno le
teiloiisa hib 0. F. MA
m «
Zastonj
dobi vaak l ploš čo in   200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč.
Št tO VTL J
dobi vsakdo 1 album ia 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč
Gramofoni *• od 21 K naprej
Avtomat! ie a. H) K naprej
šndl aa prav prInterne mesečno obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa ponrnvila gramofonov izvršujem v svoji
lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik  naiveČjih tvornic. kakor 2namke
Aajel Zonophon, Pavorite, Odeon, Jumbe idr. Preprodajalci dsbtjo papast
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Žalec
LJubljana, Stari trg 9.
Josip Stupica
jsrmsnar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočan svojo   segat«  zaloge najrazličnejših
konfskih oprav
—n*ap  kraumo opremljene »
ktčije, droge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero Imam vedno v zalogi, kakor rudi vse druge v sedlarsko obn spadajoče potreb-
n ftćine, žet obrabljene vozov« in it
———   konjake oprava. ■
51
ročnih del
TONI JAGER
v LJaMSaal, Židovska ulloa Stav. S.
Predtiskarija
I Tamburiranjc
Montiranje
j Plisiranje :-: ;-;
336
za knriavo,
na kubičen   meter, se  radi pomanjkanja proatora
prodaja'o po zelo znižani ceni
Odjemalci velikih množin imajo popust
Parna žaga V. Scagnetti
Cesta na Budollovo železnice lf
::      (za državmm kolodvorom). ::
Vinko Maj&ič
i ini 11
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo iako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34 V Lmbltanl. Cerknici, Trnovem, Pod gradu, Trata, Pultu, Reki, Zadru, Snlletn, Srceajnoveza, Uotorn Sv. Lncli ob Soči Bellaka, Celovca1 Znomosra, Boleaaa  la Trlaentu'
Brzojavi: Valjčni mlin, Kran}i
FRANC KOS
Ltabljana, Sodna oHoa št 3.
Speti e-na mehanlriti
plelilHa indostrlia
■\i trgovina
:i novrSn? ni spodit ionics. moderfte, tt-'evmke. nogavice, rs* fttin, pcsetin? obleka ziner traje pla-tilni uteriial i. t. i
nadrobno m debele Šivalni  strofi   od  70  K naore«;
KUT   pletilni stroj
patent »U/ederman« je edina in naj* □glednej^a prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno drlo zarjo-tovlieno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogaviee se ceno podpletujejo. 232
iz   Podpirajte domačo industrijo. S
Ranitve
vsea vrst na| sa skrbno varujejo vsakega
one ČUdonJo.
kor se a tom lahko u<maniU rani t« v razvije A-prav hudih, težko eeljivih ran. Že «  let se praiko
doma&O  mazilo obnaša  kot  om«čti)oCe obvezilno
sredstvo, ki vlutm ti rane Varuie rane, laj ta vnetje in bolečine, hladi in pospe*«'« aarascenie in aacelkev
DOT"   Po P*** M poiilja vaak dan.
Cel ion£ok       bel    Kdor B _u
potl-e po poiu naprei S K e^S-dEjE^*-^" 16 h oobi    , 1 oor 7 K p« ' Wv .. % * t
10 lončkov poltnin« prosto na vsako postajo Avstro-
0»T« tO
Posor na trna tseeJfca,
Izdelovalo a, eono ln rar-
stvena sajunko. Pristno
Slavna saloga
B. FRA0NER, c t dvomi dobavitelji.
lekarna pri »Ornem Orlu-. Praga, Malt
o gol Norndove al. At. 2C3.
ZmV&jt* ** tfmfk i*m\mwn*h Attr»- Ogrske.
V LSnbllanl: lakame Jas. Mavr, dr. S. PlasoU, Joa* Otau
Teodor Korn
(poprej Henrik Korn)
nokTlTalec streli in klepar, wW
stnlmdn, ter instalater vodovodov
UiKiii Poljanska cesta 9.8.
PriporoCa se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tazemskim Skriliem z
nMraatrii Mm ff tonit) patoit latstlek
z izbočno in plosčsato opeko, letno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
Bel b MMob smm MatOau fmit
Poprave  točno in crno.
hWsCsoi lra]ios^ in pott. presta,
DB
82
ZGANJARNA ROBERT DIEHL
Filasreia svojo iraui if«mo Štajersko elivovko, bo« roviti^o veo, brinja veo , a troplnoveo. n vinsko žganje in konjak.
CELJE
9 4 sobami in pritiktinamt se radi selitve v Kolodvorski ulici §\ 32, I. nad« sropje takoj odda. 445
mešare stroke, 24 let star, o';;h deželnih Jezikov  zmožen, tali alutbo premen iti.
Gre kot trgovski voda, potnik aH skladištar — Biagohotne ponudbe pod „Stalna Sluiba" na uprav. »Slov. Naroda«. 594
2 dobre Izurjena
435
mizarska pomočnika in učenca
sprejme v trajno delo 15. G o gala, mizar na Bleda.
£epo stanovanje
s 4, eventualno 3 sobami «52
g^ajf* se odda -"Sjajg
a tanol ali wm termin, mm trg s
(tr£ pred sodnijo). — Već pri hišniku.
v Ljubljani, 437
z  vrl'kimi  £-o*tiln škirni prostori
se odda takoj aO mm t Dajem.
Vprašanja  pod  šifro  JtD. S. 1300"
aa uoravniŠtvo »Slovanskega Naroda«
v« 0|0
!i(3. HO flfl
379
stara 20 let,
9 želi vstopiti v službo, s
kjer b> dopoldne porrag«'a v kuhinji popoldne pa šivala. V službo ieli vstopiti na raje ▼ mestu. — Ponudbe na = ae b agovolijo poslati na ti'-ra'-ni^t-ro »Slo v. Naroda« pod Šifro .Prednost*.
•/ I. nadstr., s 4 sobami in pritiklinami,
se eđria late! ali za iaa;n termin
na Bleivreisovi cesti 20.
VpraSa se 336
i tisni f.       mm m 9a. 5.
Oificni mi
li Li i iliaoa Pod \im 1
triitroča stojo bogate kf^VSfc^ir^5^?  zalogo naoćnikor. M> Z/X ,*i■ -V jji,.       k   na^ni'cov. dalini^leSti Mv^^5^Jt^fj^^ it rse t to stroke spa-af^-^k^      :: tfajoce predmete. ::
Odvetniška plasma
ir. Frana BmOCa is dr. Mej? Metla
* Trstu ulica Nouva štev. 13 U.
sprejme izurjenega
slenooraf a—strojepisca
▼ešcesra   slovensko - nemškega jeaika.
Na-top službe tako). — Pogoaba po dogovoru. 457
Proda se iz proste roke
v sredini mesta Celja,
pripravna za vsako obrt. Zraven je tudi lep vrt, ki vete h<šo a drugo ulico, torej pripraven ia sta»bi^če
Ponudbe   v   nrm^pm   rz^u na
er rt si -j ra cosn.. Marije Dneik Upnica, Žtajersko. 449
Cijoretnl papir „Ottomsn"
Je pristen name a to glavo!
Samite vsake paaarstto. ** tavndte vsako ponaredbo.
Kupim hišo
v predceatja LJubljane
Siki,   Rožni   dolini,  ca Vica
440 itd)
v ceni
do 12 000 K. — PoijijJbe pod j ifK. S. 13* nptavniitvu »Sle Naroda«
i
3** zaradi smrti lastnik«
u *alo ugodno proda« a
Ht*" ie v sredi m«*sta, elegantno zidana ia ee dobr** obresti je, ima tudi vrt. In se le lahko poveča. — Ona ni/ka, H"t*!ov v upravnistvu   »Slov. Naroda«
Špecerijske In  tt~ _'TV"turrrr      ae« VfSCs ter dele*** *uđi ka*~att iti o »na >»:
\WW~  išo^ služb:?
Teaa*e»»r; peTidbe 3^ p-^si salati poti T^mli ptstfraH9titM 'tati ase ai Muk«. 3SS
^0
1,
3 *obe itd, I. nad^tr. v pvijasai
Novi ulici štev. 3,
se takoj ali pozneje ceno odda.
S-Siteva te
h kakemu samotnemu gospodu, bi si želela priti deklica, v kuhanju in I vseh domačih delih dobro izurjena. Nastopi lahko takoj. Gre tudi v tujino Ponudbe pod imenom .zanesljiva* do 15. febr. na uprav. Slov. Naroda. 450
i si nestalna proeto moj   hogat<»
iluatrovaai glavni katalog z
4*00 slikami ur, zlatih, srebrnih predmetov, godbenik potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebščin za kadilce, manufak-turnega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja »td. I*rv* tovara* ttr
iaf! tel l k?, ivera« Sito! il. Int. št. 114], Cdta.
Prava  švicarska   ntklasta   remontoarka ne sidro, sistema Roskopf pat. 5 K, Registrirana »Adler-Roskopf«, niklasta remontoarka na si- j dro K 7 Prava »rebrna remoptnarka, odprta j K S 40. -       ~>3: - Ziat*. im^tn r; tam sat]. I
3oT S
30?
ima
tnlikiT podpefnik.
Slezijske fine brikete Fine štedilniške brikete Ccski visokopiamteči prmog
lBjuf e ii nsjctutiSt mfint. priatrtli
J. Paulin tu, Nova ulica 3.
ad 39205/11.
442
Oddati je s 1. mainikom t \.
s lan o vanje
v visokem t>ar»^riu, obstorećr n štirih seb predsobe, kuhinje tn kopalne -obe s pntiklinarriT; 4^
stanovanle
v suterenu, obaHoj '6c iz 2 sob in kuhinje
v vil« aa Erjavčevi oeatt Ms
Natančneje se poisvc pri hišnem lastnika ravno t ara aH pa v pisarni notarja Radovsrnlka
----------- v LlnbllanU----^
Pri mestnem magistratu ljubtjan strem rtnrttnieno je eno mesto cesar Fra^c Jo^cfovih  ustanov za resice v 3ne»kn 100 K na leto.
Do te astsnove imajo pravico v Ljubljano prt sto ni sli. ko bi tak h r»ro *i cev ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. viSjo *aa!ko v Ljubljani.
ProSnje ta podelitev te ustanove Bsetejo biti opremi sne t krstnim listata oeiroms t dr»mofnico obotnim listom ter s šolskim spri evalom tadnjegt serre^rra in jih je v^a^ati
i% 15. marca t L pri SaL raniateljstn.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 26 ianu^ria 1912
Župan: Dr. Iva* Tavear.
I gospodom, ksterema dovoljujejo razmere voliti brež dote, bi se hotela seznaniti * de k I ca iz boljše katoliške rodbine, izobražena in v vseh domačih delih, kakor tudi v kuhan|n dobro ia-nrjena, je dobrega srca is tihega, mirnega obnašanja. Ponudbe ood imenom .spomlad 1912«, da 15. lehr. na npr. .Slov. Naroda*.
Varstvena znamka: Slttre. 3329
firimeat. Capsici corap.
Nadomestilo ta
NHDB1B s lita
priznane litartt, tatrtite tolafete ia tivajalst Mtzlrt t» treiilajetjt ittf. po
80 h, K 1-40 ta 2-— se dobiva v vseh ekarnah Pri nakupa loga splošno ^ljubljenega domačega zdravila naj se jem ieio le originalne ttekranice v skatljicah a nato varstveno znamko .sldraar*. potem Je vsakdo prepričan, da je dobil originalni Izdelek.
Dr. Mefcter|eva lekena pri .Zlaten levi* t—
Za izobraženo, pridno, 15 letno
deklico
K J!lt 1(19 ulito i tipioi.
Ponudbe se prosi pod »Pridnost 3* na uprav. .Slov. Naroda". 449
izurjen • meiani in selegninsiri stroki.
z dobrimi spričevali, jg'j
eev- lelt premenitl elnžbe. -ese
Ponudbe se nrosiio na utravntštvo »Slovanskega Naroda« pod „Metana stroka1 •
Dobro iavolb&neaa
za fct^vbno in galanterijsko delo,
eprejme takoj v službo,
kakor tadi 436
kleparskega vajenca
um imm, Wiw. B3]ster. Jeaiin. Eornjsfr.
Brllaa garoltnra itn. 8730.
T l»«s« w>;'ran: tsstSsl Mt>
--•k s kl]maaaa«. 1 cnidoigi.
I     .   cm i 'c.'.    n m • i»L.»
i pre«uirikiiH aa>««at«ai tsr •
>Mwi hri n-m poircbUiiumt -1.  Dobra k  Ia »o.r*-.
(■nskegft «rc»mrf* •■•'<**, 4 S feraka,  I 4 a«la brufeni, pri.
prama aa raako hrWa ta le
potO' a mm   porab«     3 Dob«
posaamahii ;croiaa   2 škat^ Stf bi attkM aaaaa + - S~»tiv«« aatiftaptičnefa brilaajc« a*ila '■>. Paniki lan* brila* skled >oa. Brila« izrr-m pomk.-ir:«,
satajasi
aTaaaialataiti farfaaai kaJta»oai
IW samo K 5*—.
lasa aaaakura aa a arhvH# s aanaaataa artprav« s» ac*
iaui jar*a   .»t.     -.    - •.' ?»r-f -*  c aavoduom K 5*00» 81 iO MafKavalla kritna aamtaJtiaia «1 bi8tw fina i»oaf»i»«n rarnontni anlai aparat c d-cme dvorrtnhaa ktaafaaan        »«i»»»-'^»»r — fc» rripor.Minr« K a 8)0.
a Brat rtstaa! laanaa iavoljeaa al! taoar saataf. a
Privjitai*« ratpoii1 ic |m» panttiu ali tienar wn- piiaaatio
taka amoina rvaiont« frrrfaa
m lasti t h k. mM it*m. attt sm. tis« (ttatl
davni ka talac b <0><> slikami a* aa »ah:sra raakaiam p«StJa ac^taaj is polant proata.
moim nemočne ac sprejmejo ali pa nastavilo s atalno plaćo za prodajanje do vol enih srrćk v Avstro Ogrlici. pa.
nudbe po 1 „Merkur", Brni. Neuorasse 2(1
f _
litem vajenca
za kleparsko obrt. "
: Lupali lilv. Bmnti ajte m Ki
Odda si; nn i Uim
z vse« orodjem v na]enia
Pod ugodnim1 pogoji se tudi stavba rrodt j Nudi se ugodna prilika kovačem in kolar lem. ' ker je samo četrt ure od Ljubljane, na Selu, blizu glavne ceste in nt v bližin nobene-a kovača in kolarta. — Po<zve se ori Fransa Bremen, r*l*ućavniCarskem mojstru v
Ljubljani, Cagnar;ov« ali o a 6t. 13, 3io
Lepo stanovanje
v Betni dolini ŠL 217 (Vila Fan?)
nasproti peka, obstoječe is 3 sob, kuhinje, verande in porabe vrta. 432
ae takoj ali pozneje eeao edtta.
Natančneje pri
filflfraffi Prsi Kmti i Ijuh-jiri. W^fsva ilfct iti?, i
Proda se iz proste roke
radi smrti lastnika 346
Vi II
v Eadovljiol blizu ttolođvor«u
Posestfo obsega teitlro moderno or«>-jeno gostilno s salonom, acetiien*ko rai&vetl-avo, vodovod, kopališče, ledenico, velik senčnat vrt itd. Prostori so pripravni za gostilniško ah mesarsko obrt ali os tudi za vinsko trgovino — Vpraša ae pri
Kunetelj v RadovSjioia
oan.
taar*    Hm  ppav pripravna delna  odplazila  —  brez povišanj;
Zlate švicarske žepne ure, dragulji, zlatnina in srebrnina.
PositJ-tve za izbiro fraako. Cetj. ponađso z naredbo poklica aa M. ftersehner, Gradec Wie!andgasse 11-
se bode redno vršil dne 9. svečana.
s Županstvo Zagorje ob Savi. :
V saptiščiao po vjo^pri Antoniji Samta, udovi po  ravnatelju deželne deske V Ilir Bistrici hit. ste v. 40 spadajoČib premičnin ;
pohištva, perila, Itahinjske oprave, zlatnine, peH ili
li Ht a a U. Mnurii 1912 raki U M 9. m 12. ia h H i Ml pa v hiši št 40 v Ilirski Bistrici.
Inventarni tapisnikr je na vpogled pri podpisanem sodnem ko mita rjo. Kupnino js plaćati takoj v reke sod komisarja in je adratene premičnine takoj odstraniti.
Dr. Alojzij Žnldarlč
468 e kr. notar kot todni komisar.
sprejema zavarovanja človeSkeeja Življenja po ntjraanovrttnejlih kombinacijah pod taka orodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
/lasti je agodno zavarovanje aa doživetje ia tmrt z man j ia>oč inu ae 101 vplačili.
„J£» NAVIJA"
viajsaino tavarotalna banka v Pragi«   ••« -mm m i«t!lvJIHi — isnistBBi eiiaeeaias ta aaaitaltls B lUjao.SSatt H vtinaeati sragi v«ajeniaa nvsmalika aaie sttavc i vseskozi ilsvaaiks-narodas oprava.
■ Vaa aalaaatta. stajat ■
rstniM nttattn v lialai arsarM t Gasaaj rilci »it. 12.
Zavaruj« nosiooja ta prtmiCnine proti požarnim Škodam pa najnižjih cenatv Škode ceniuje takoi in naikulantneie. Utiva najbolja slovet, koda posluje
Dovoljuje ia čistega dobička izdatno podpora v aa rodne in občnaKonttne namene.
I
■
9OA
DA
990581
3991
17
114
MA
51
«
Za kratBfc čas.
& n p a d : Slišite, občinski taj-danes bo treba kaj ukreniti za javno varnost. Neki zdravnik pride jlgjp predavat. Obvestite orožnike, naše#a policaja in nočnega čuvaja, da pridejo pravočasno na to predavanje«
Obe. tajniki Čemu pa? Pri mkem predavanju se vender oič ne
more zgoditi.
Župan: Vi &te lep občinski uajnik! Se nič ne more zgoditi! Hm! Kaj niste brali lepaka? Tam je ven-der zapisano: Predavanje /demon-itracijami.
Mlada g-ocipodična je z velikim -animanjem poslušala v gledališču pogovor treh kadetov o prihodnji vojski. Zlasti ji je ugajal Monte-♦•uccolijev izrek, da je za srečo v vojaki treba denarja tn zopet denarja jji še enkrat denarja. Zapomnila si je ta izrek, da bi ž njim pri prvi priliki briljirala. Že v prihodnjem med-aktu se ji je ponudila taka prilika. \jene sosede so g-ovorile o sreči v življenju. Tedaj pa se je oglasila mlada gospodična in je glasno rekla: Ce hoče biti žena srečna, mora imeti moža, in še enega moža in še enega moža.
* •
—- Kako si kaj zadovoljen na nor: fari? Zdaj si mestni župnik.
— Beži, beži! To naj bo mesto ! Že štirinajst dni niso nobene nove krčme otvorili!
- Vet*, moj stari <x*_* je ginh, pa se vender vedno vtikuje v pogovore in to je č^sih skrajno sitno. = TCako to?
— Zadnjič na pr. smo imeli gro->te. Stari oče je nekaj razumel, da BO je govorilo o velikih izgredih.
tpm   smo   začeli   govoriti o drugih stvareh in končno tudi o tom, da sem ze tri leta   omožena,   pa še nima i a otroka. In tedaj . . . = In tedaj?
— Tedaj se je oglasil stari oče, ki je bil v mislih še vedno pri izgredih in je rekel: V takih slučajih je treba vojake na pomoč poklicati.
tk
Gobpa Lili : Moj mož je vender jako nepreviden mož. Vedno me pusti, da grem sama na izprehod.
Gospa Fifi: Zakaj je nepreviden.
Gospa Lili: Xo. moj bog, moški 90 dandanes vender skrajuo r>redrzni in že več ne razločijo dostojne žene od lahkoživke. Pomisli, ee bi se mi kaj primerilo ... Če bi me kdo speljal na svoje stanovanje . . . jaz si umijem roke v nedolžnosti.
m
Fajmošter Jaka: Rajten-
sro!
Natakar: Izvolite veleučeni! Pečenko s salato . . . dve krvavi klobasi . . . enajst kruhov . . . šest «^aš piva . . . dva litra vina . . . Dalje ste razbili en kozarec . . . porabili dve škatljici vžigalic in celo skodelico zobotrebcev . . . skupaj 11 kron 18 vin.
Fajmošter Jaka; Ce pri vas vse računate, ste pa še nekaj pozabili — hk — da sem šel tudi dvakrat na stran.
Mati: Torej. An gel i ca. le pridna bodi; daj gospodični odgojiteljici poljubček in pojdi spat.
A n g e 1 i c a : Poljubčka ji pa ne dam.
Mati: Zakaj ne!
A n g e 1 i e a : Ker bi mi dala klofuto, kakor jo je davi dala pa-panu.
* i
Kmetica : Prosim, gospod doktor, da bi prišli še danes k nam. Moj mož je obolel. Na eni strani ga tako trga, da kar kriči.
Zdravnik: Na kateri strani tto. pa trga?
Kmetica: Na tisti, kjer stoji omara.
a
S tihimi   koraki   se  je gots-pod Žgane   splazil po stopnicah, naglo >dpahnil vrata in zalotil svojo ženo v kritični situvaciji z njenim ljubimcem.
-— Ha, zakonolomec, morilec moje sreče, je zakričal gospod Zgrane in poteg-nivši izpod suknje svete! kuhinjski nož dostavil: Pripravi se na strašno smrt ali pa podpiši to menico za 1000 kron.
Zasačeni ljubimec je s pripravljenim peresom podp*isal pripravljeno menico in potem rekel:
— Zdaj pa pač lahko še dve uri tukaj ostanem.
*    * * -— Jej, jej, jej, kaj sem slišala, ljuba gospa Macahela! Nekaj ste kupili pri vas.  Jej, jej, jej — in kar dvojčke!
— Da, da. Ah, veste, saj mi ni nič na tem, da sta dvojčka, ampak fla 6em jih dobila obenem, to je pa res
preveč.
Hišina Nežka je nekoliko sramežljivo stopila pred svojo milostivo.
— Ne zamerite milostiva ... prosim . . . neka,] bi rada vprašala ...
=■ Le vprašaj.
— Prosim, milostiva, ali nimate ljubezenskega razmerja z lajt-nantom Fićfirićem!
— To je nesramno vprašanje. Kako se drzneš . . .
— Ne zamerite, milostiva, jaz sem le hotela vedeti, če najn nima obeh za norca.
*    * *
Hišina Ančka: Povej, kaj pa storiš, če ti da gospod krono in te potem izprašuje, kaj gospa poca-nja . . .
Hišina Pepea: Kar resnico mu povem . . .
Hišina Ančka: In če ti da dve kroni?
Hišiua Pepea: Potom pa so kaj dostavim.
Plesna svila
od 1 K 16 h naprej meter, zadnje novosti.
Franko in ze «e» rt njeno se pestjo na dom Bosrata iibira vzorcev s prvo posto T*-varna za avflo Hrnnrbrra, Kiirleh.
164 4
Gladkost, svetost, mehkost kože
se dos<5e le z vporabo
Brin jevega mila
s francoskim žganjem.
Dobiva se povsod.    Dobiva se povsod.
Jfajboljsa os^ežlna prača
alkaileSnas kislinan Čistost okusa
Šumeča ogljikova kislina * lahko prebavno,
vea organizem poživljajoče.
I
9m
Proti is
zoliofiolu iii sili zob
izborno deluje dobro znaša
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki strel dlasao in odstranjuje nepristno sapo Is ost t steklenica % navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Llnbijaai, Reslfeva cesta slev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnZ. Železnice, c. fcr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
aCeiasine-tLstna in sobna voda.
Sunja.  Hrvaško.   22.   februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite ni zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične aceiaslne-nst e sobna voda, katera je neprekosljivn sredstvo zoper zobobol, utrja dlesn i in od-stranja neprijetno   sapo iz ost Za ohranjenje zob in osvežen je ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurmović, kr poŠte meštar.
i
Želodčni liker
je najboljše krepalo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozni Kdor ga ima.
Ima zdravje dom«!
Ljadska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*4*.
•      m 4*80.
Naslov za naročila: ..FLORIAlf". Ljatljaaa.
l
Postavno varovano.
August Repič
sodar v Ljubljani v Trnovem, izdeluje in popravlja vsakovrstne
sode
ao najnlijik eenah.
Kupuje in prodaja stare vinske sode.
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
cilindre, čepice itd.
----Najnovejše tasono ==
po najnižji ceni.
Ilostrovani ceniki zastonj ia poštnine prosto.
Dtfateri &eiijo ćvbru, po cent in črtenenl/iiso-potovati rzczj obmepe
v •flMpMS ŽCbioduofiske utic*r£t?.
Najcenejšo
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov |
t
Jos. Vi
ar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4.
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si
mojo bogato zalogo prav h, nafinejŠih švicarskih ar iz zlata in srebra, ore za dame z diamanti in brilianti, zapestnice, obane, vratne verižice, poročne in drage prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Saateva|ts cenik.
pošljem ga zastoaj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno.
1}
Moderno pitni za piane in
233 sobe za gospode^
Glogovski & Co-
c is kr. dvorni dobavitelji
Gradec. Joanneumsring. Telefon 384. Prevzema izdelovanje vsesoloftaefa pohištva.
Proračune   izvršujejo   lastni arhitekti.
! MiMm ian!jiw m. Samo R 750.
I 3 letnim reelnim p!-
1   snenim Jr-   - r BTJTS*
toarka »Fantaste«, bo-Iiden nVrov,
levratno re-
klaatiai kele» sjem s
me
ni
Kr    41* .
pravim srebrnim okro-Tom 9 poela-cenim kole> Ni«m akameni
K 11-—.
Nr 4:8» S ftrebmini no-
tr»i»iin» pla*. eem K 13"—. Slkak rla*-ko1 Lam t na
Beaarnasa|.
rTaipoail^« po povrerja —a— močia trvetovna tvrdka
Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj Koa? št 1144, Češko.
Glavni _^'_.'o^ t 40     aHium; dobi vsak na »ahterd
grarls in tranko.
K7-50
pripravka, coaa In saaasltiva vožnja
OUSIJtflD LIKE.
Franconia, Iz Reke. dne 14. ietmarja T912. tltonia. iz Reke. dne 21. febrnarja 1912. Laconia, iz Reke. dne 2. marca 1912. Is livernoela:
Najhitrejši in najlepši parnik sveta,
Lasitiaaia, ćnc 17,  febmarja. 0. marca, marca, 27. aprila. IS. maja 1912.
23. marca,
30.
13.
30
Kauretasia,  dne  2. marca, aprila. II. maja, t. jaalja 1912.
Pojasnila in vozne liste pri
Mi. MM t Ljubljani. MVm oiica !t. 23.
roleg cerkve Srca Jezusovega.
VOZNA CENA Trst-Kew York III. razred K 200 odraslo osebo z davkom vred in K 11J za otroka pod 12 leti z davkom vred
Is
^arae destilerlje
trni s siock
Barkovlje v vadu plrabiraiili sMloricih.
Dobiva $e povsod!
EASLJAJOGIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0HEL SCtLLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoČe du5ljivosti In zmanjštije njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvanonael Scillaa pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kaSUa. SJBaV" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 1*20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za SO*— K. Izdelovaaje ia glavna zaloga
Ba Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji —   Praga III., *t. 203.       , „
Pazite na ine izdelka, izdelovalca  in na varstvena znamko.
V Ljobljaai t lekarnah. Ms. Msyr. dr. 0. Piccoli
fa Jas. titmit.
cela, popolnoma suha
po   1 m dolga.....K 11*—
za meter in
po 24 col m.....I   »    7*—
zs meter se dobijo pri 4330
JOS. L0RENZI, LJUBLJANA
Dunajska cesta St 44. Telefon st. 153.
In-BlS*-
dobavljam franko na vsake postajo za reklamo nove vrste
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev po t   =   — cenah na debelo a ——
L Weimiera. Diipj II. smere Ibmbiksh 23 bi.
Sbnuki i« krnita k«ns»»toia — taSU mfs ii fmti
Izdelane postelje j
iz rdecern posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 130 cm dolga, 116 cm široka K 10-—, K 12—. K IS*— in K 18~. 1 metra dolga, i 140 cm široka K 13'-, K 15*-, K 18-, ; K 21"-. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K S*—, K 350 in K 4"—, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 450 in K 550. Izdelnjem tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27—, boljii
K 33*—. PoSilja se poštnin« prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja alt nazaj
se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 913
pri Plz&iu na Češkam. y+>
Sugserfosfati
mineralni in živalski, najbolj preizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos-foTJevo kislino za vse
fj-a-***" vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena.
Najzanejsljivejše in najhitiejSe oživlienje Krm?kih nasadov, doseženje velikih donosov fosforovih soli polne krme.
»arama SupGPfOSfat =
povzroča pri žitu in sočtvju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sadu, tako tudi pri krompirju, repi itd
dalje amonijakove, kalijeve in solitrove
.". superfosfate
dobavljajo
vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, poljedelske zadruge in društva.
Centralna pisarna: Praga, Pfikonv 17.
f
=: Hoi jt sil. izilefia ti\
Izborno, zajamčeno, zdravju neškod-Ijlvo barvilo i* laae in brado je
1. Vitekov ,,0doline", ki barva takoj in trajno, plavo (blond), rjavo in črno. 1 karton z navodilom K 4*—.
2. Vitekov „!f ucln", dvojnata, cenejša vrsta. 1 Ivarton K 2 —.
3. Vitekov „Nncln", enostavno barvilo. 1 steklenica K 1'—.
Ta barvila so se v tisočih in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet.in diet. izdelkov tvrdke
Drogerija ^drija
Ljiljana, Seinterg. il. S, uaipiMi fin. ptifi. iBtn lut, ihgiriji, Židovska ulica SHi. 1.
Glavna zaloga:
Losite kite
najfltiolo kakovosti po 5, 7, • ta 13 kron — vso Trato lasne podlago injnrotloo ~ Usnlje, brado ta drago po-trobšeino za maskiran]o vse po smoraih oonah priporoča
Štefan Strmoli,
brivec In lasničar
Cjnbljana, pod 3rančo št. 1,
(zraven ftavljarsaega rnosra).
Izdeluje vsa lssaMarsks mala solidno in okusno.  Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase , po najvišjih cenah 1788
75
30
1
52
.L
Proč z britvijo!
— Higiensko britje — brei britve, bres aparata. Namaze! se, se umijeS in si v 5 minutah brezhibno obrit Ne more* se urezati, ne kaj nalesti; brez pekočin po britja. Ogrski preparat »Prvič z britvijo« je zajamčeno neškodljiv in stoji pod stalno kontrolo sodnega kemika drja G. Bischofla v Berlinu Edini obutveno rre^zkusen brilni aparat Velika škatlja x okoli 50krstno rabo proti vpošiljatvi K 3 50 sli po povzetju (50 vinarjev). Vse gsrniturne pritikiine K 1—.
Razpe?evaH§te fJK«s«r v>g!M Junij II. ScMitcrhofpm I. Jrt. y.
Premnogo zdrat. izpričeval. Na tisoče priznala!* »Isea. V laoieantva ie S L s ?elitna ssitSsai ■?eleso*
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
oblast v. k one. In štala t« v za električna naprava« lafci, artnoa sile p dalja lilinih zvonil, telefonov Itd« Strelevedne napravol Poprava v stroko apadajočlh dal« V zalogi blago prva vrste, proračuni na razpolaga« Opremljen sem z najboljšimi m najnovejšimi    preskuševalniml   aparati«   —   Cena   in   dela aalidna!
potrebščine
X K X X
C. kr. avstrTske
državno te ezn'ce.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven ad 1. oktobra 1911.
Postaja; Ljubi^3r.a 'ntnl kolodvor. Odhod.
0-48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini,
Dunaj
7-25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Tonlice
0*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnoe:radf Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prage, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*S2 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3a30 popoldne«  Osebni   vlak  na Kranj,
Tržič. Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, "S5 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak. Inomost, Solnojrrad, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec,
Line, Dunaj
7-3JS zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
tO"10 po noći. Osebni vlak na Krant, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Unc, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
T»16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gotice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
p-aa
lina, Draždan, Pra^e, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beltaka), Tržiča, Kranja
3«52 z utraj. Osebni vlak iz Rudolfovega. St. Janža, i rebnjega. Kočevja, Grosupljega.
9-48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja. Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta Beljaka.
11-1S dopoldne. Osebni vlak tz Gorice, Jesenic. Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča, Krana
2«59 popoldne« Osebni iz Straže-Topiic. Rudolfovega. St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosun'iega
4- 18 popoldne. Osebni vlak od Trsta. Gorice. Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka. Tržiča, Kranja
S>** aewacat». Osebni vlak iz Jesen*c Z 2ve/.o   na   brzovlak iz   Berlina. Dra*dan,
Prage, Dunaja, Linca, Celovca, K.lna Monakovega, Solnograda, Inomosta. Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Onatiia-Reka)
5- J* zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-fVJ po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnega. Kočevja, Grosupljega.
po noči. Osebni vlak iz Trsta. Go-nce,Trbiža,Jesenic. Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja: Liubllaaa dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-28, 11*90. S-15.
7- io. Prihod
8- 10.
iz Kamnika: 8-41y 10-99, 2-40.
32?
Ckr. državno-železnisko ravnatel'stvo vTrstn.
Perjo
ara postelja in puh
pdpmd po najattjik ceuk
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročili se tottio izvrtojej*.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce-»ion. optik in 5*->»-'vnjak priporoča svoj
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in sćipalnf ko,
toplomera zrakomere, hjgrome-re, dali-Boaleda vseh vrst. kakor ,.Zslss, Busch, lom11 itd., ter vse v to stroko spadajoče prsdzaote. Vsa »opravila f z vrtu« e m točno in solidno v svofl % električnim Obratom nre'ent delavaisL
Ishtsvatts cenik, poil'sni 91 zastonj.
C«ti»tTiinio IMA.
^arno barvarstvo
ter kemično čiščenje i snaženje oblek.
mm Apretura sukna. _
"J0S.REICH"
■ Pollanski m - Ozka olita It. 4. ■ Sprejemališče
Selenbnrglva nlica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
K
gj_g_l
X X
Ljubljana,
Dana) Ko cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
M nizkih cenah
--WT ---i------------Wf
Ba jec I WSL,I|a 16
umetni in trgovski vrtnar
lazanja st p. b. drairra, ta se adsjt ijtff?
cvetlični salon
Pod Trančo. *
Tel zalo a Ni vencev.
izletom;! i8?::n. ram, tnkn iti
Okusno delo in zmerne c s e Zunanjo naročilo totao.
Halji 11M M l V.
1
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov ImtiM pflttiHiOo. mH dil kito (liti^if)
kakor tudi
ustalili epi m wM ml.
Pupiav la pu-k, s.m.owrtsov tn bictklov točno in solidno.
Cenovnik zaatonj iti poštnine prosto
oeuui Slovensha tvrtka. » ceu«
HrUjc Ttlki miš ttklati za ttataale Hite h razne ral azteinov Id leliM
■ Prevzame jih tudi « prenovljenje. ,
strnil ti nntii rjjrtniKir IVAN REBEK m. mm mita it. u
Pozor1
Pozor1
33S
na griču v Spodnji Šiški
Eddam takoj la rai, n v mm iti opii pggeii k proti kanili
Hotel Je i vaem potrebnem popolnoma opremljen.
Ponudbe sprejemam do 10. februarja 1912.
Alojzij Zaje, posestnik in trgovec z vinom v Sp. Šiški.
12=11
Otvoritev obrti.
395
Slavn. občinstva vljudno naznanjam, da sem s s 25. januarjem
otvoril lastno kovaško obrt L
v Zupančičevi hiši na Ahacljevi cesti 15»
:: V** v to stroko spadajoča dela izvršujem točno in solidno. :: Priporočam ae slav. občinstvu kar najbolje z vsem spoštovanjem
Josip Poženel. ?nft: w\l\tl Pit BiJtlflt llaOT. !0iE V LjULijSHI Sprejmem tudi vajenca.
347
RAZGLAS.
Vsi gozdi rajnega gospoda Franceta Omersa iz Kranja, kateri leže v Besnici in kateri so postali last gospe Pavle Sajovic iz Tacnja pod Šmarno goro,
prodali se bodo na javni prostovoljni dražbi
dne 6. februarja 1912.
Razprodaja in dražba teh gozdov se bode vršila na lici mesta, to je v Besnici.
Ti gozdi se bodo prodali po posameznih parcelah, katere merijo približno 2 do 4 johe.
Vsakdo, ki se zanima za nakup teh gozdov, naj pride dne 6. februarja 1912 zjutraj ob 8. uri v Besnico k wMahavu* od koder se podajo vsi udeleženci naravnost v gozd na lice mesta k dražbi.
Natančnejša pojasnila daje in vabi k obilni udeležbi
Pavla Sa'ovcc,
veleposestnika soproga v Tacnja.
Ugodna prilika za restavraterje in zasebnike. V sreda 7. febnaila 1912 donolodne n pritne ? iiotelo Maline; »a Bledo tajsko)
ii
!l
II
a:
to je 34 popolnoma opravljcalh 10b la mod temi lope starino, m v aaibeljiem itaala, ilike, srebrna la steklena namizna
posoda, kafcinjska oprava itd.
Dražba 9« prične s sobno opravo in traja toliko časa da se vse proda Natančne.Ša pojasnila daje
J. LEGAT,
44S restavratar v Lescah na Gorenjskem.
Immmm
454 najnovejše
spomladanske konfekcije!
14 A rj
Ravnokar dospela sveis nsjmoder-nejšsj konfekoija za dame in e dolgi paleteti (raglani) la kostumi
ter moderno la barvaste Jopico sa deklleo od 4 K naprej .     tf      t.    » m    it stroke „ 2 K naprej
AHOlelko s&Iadiate oblek—0. Beraatovič
^^-j ubija na, Mestni trg štev. *mJj
_
3966
0006
BU
6239
84
JaCs
25? 2*j^S? Monufflhturnn trdovina
manufaktur nega blaga.
na debelo in drobno. Ljubljana, Stritarjeva ulica.
!! 500 kron 1!
Vam plačam, ako vaša kurja očesa, bradavice, trda koža ne izg ne brez bolečin v 3 dneh z mojim uničevalcem vrastlih korenin, mazilom Hizs. Lonček z garancijskim pismom vr d I K Kemenv, Eoslee. L postni predal IS 64 Ogrsko. 250
P latnine in pavolnine
kupite naravnost pri izdelovalca najceneje.
Novosti finih flanel in Mitov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnica Bratje Kreta. Datuaska 305. teško.
naisolidoejše izvršitve, po naj-mijih tvorniških cenah. Št. 800S. Fina rožena pipi z leseno glavico z rjavimi i.lami poslikano, konec cevke okovan s kovino, kar zabranjuje zoprno napetje. z roženo cevjo, roteno odtočnocev|o2l cm dolgo K i-fi». Pipe elegantno izvršene K 1*80.2*30,2*80, 3*50 in nanrej. Pri naro-č i t t i naj se pošlje denar naprei vštevši poštnino ali pošlie po pov/etjn c. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most ste v. 1163 (Cesko).
Brez rizika! Zamena tioTolJena ell denar nazaj.
Glavni kafaiog s 4003 sl'kami a? zahtevo gratis ia fracko.
01
iz prve roke se dobe le v ateljeju za gramofone
Sodna ulica št. 5.
Velika fverni&ka zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim v rac tom, popolnoma sam delujoč, začne ia jenja sam K 80* — Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-tonski h plošč. .*.
FaMte natančno s  na  naslov, n
fjtibljana, Kolezijske al. 16
1542 ianrriujc
za razne prilike.
Delo umetniško okusno to po solidnih cenah.
Prodaja cvetlice, raznovrstne sadite rve-iik in zelenjavo.
Naročila as deloio hitro   in vestno.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka
M ravnokar liilo v dveh svesklh, a* okoof ata saraaai 490 strani. Oka svezaa veljata broširana 2 140?, vozana 3 I 20 pasto 20 v vso. Pošilja so samo po aovsetla sil to so denar aapre) posije.
Narodna knjlgarna9 Ljubljana.
L®
Izjavita
da ie zanesijivo razkuževslno sredstvo potrebno pri vsaki hiši. Za čiščenje ran, oteklin, za lriiacijo pri da^nah, za razhnievanle pri bolnikih ia odpravljanje slabega duha, tudi prt potanju nog, lo steklenici
u  ii  desinfekcijskega sredstva, priznano najboljšega!
Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogerifi po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lvsolormovo toaletno milo komad t krono.
Za igranje na glasovir
r predpustu, pri družn^kih in druSt-
venih plesih se toplo priporoča
S. F. Jnitsek. Llabiiaaa. Poljanska tesla 131
so naši izdelki. 6 veiehnih, popolnoma pat-nenih rjuh 1.«50'2fO cm vel. K IV-, iste 150 220 cm vel K 16 50. Kos Krejcarjeve tkanine, velefino beljene 20 m K 18 — 30 m sortiranih ostankov K 18 . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in onreme —l— gratis in franko i
Tvornica listih! Hratls Rrejcar. »jlnlfa. UBl
Uradno dovoltena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
i
G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje  Gosposka   ulica   štev. 6), priporoča In namešča Is boljše
vsake vrste
kakor
privatno trgovsko In erostilnisko osobfe Izbira različnih slnieb, zlasti za ženska Vestna in kolikor moino hitra postrežba zagotovljena. 585
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tur-bogeneratorjl. električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. 0b-ločnlce in žarnice vseh vrst
M
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
iltlna*    in    flaflff naj jn
illjd
„Adrija"
oniastveno Koncesllonirana prodaja stnmoi
2798        v L'abljaiii, Selenburgova ulica st« 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja   naročila   z   obratno poŠto
Zahtevajte cenike!
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno rt
trgovino
z galanisniskim in vseb vrst Mra-i Map in MimoL
364 Devoclonall'e
in vse vrste blago za božja pota.
Tnnffla zaloga knnlAii gMtn.
^nton Skof
Ernest Jevnlkarjev naslednik I
DHDajsMa cesta, i ii gostilne it. 6. J
preje Kolben in dr.
Praga-Vyso6any.
3977
Vodne tarbtne vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za tnitaHranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
436963
4
448^2954
12
Mayfohrt" selalni stroj A$rIcolo
Najprearostejlt ustava. AUtsa konstrukcija. Esakemerse stjaaje.
Kultivatorje * Brane • Valjarje
tar vi« poljedelske stro o anfaoilđasISe, uafaolfss mi        tavi-sitva i.dalmjelo ta dobavljajo
Pli rloyf fltirt a Co. Dona! II.
»čeio se zastopniki. Frankfurt n. M. Berlin. Parts.
3van ]ax in sin
v Ljubljani 358 Dunajska  cesta 17
priporoma svojo bogato zalogo
voznih koles.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it 8.
Reichova hita.
Velik« .al...
aiodUnlh ognjišč.
Iivratno te eettafao eele.
Cene zmerne. Popravila ae
i i točno izvršujejo, i i
C. kr. priv. tovarna za cement
IVlvOveljslio nremogokonna dniifeo v Trbovljah
pfipOFOČa svoj priznano tovrsten PortJaitd*eaitiant v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne fn podome trdote dale« nadkrtljnlocl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 42
raznih  uradov  ia najslovitejših   tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Šivalni
za rodbino
irreipialni kurzi za vezenje
Pisalni s
Pleiiln
vsak vofikosti
lslBI in isiSISIStSISIs] Isl Isllal
Edina zaloga 3142
s a
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
Ljubljane, nova ia i I
[SfsllSPlJ!sllHl[ii[I!lH]llll3E3
fepsce^ijs^c bls^o, kshiatcko In živinsko sol. Petrolej,
tisSi v orig-aalalfe pioževmastili ^asaFijst, oba2a¥šoal in ag\oh-la^žžasi bs-seša (sa motorio is avtomobile). Gaso-l£s, ISgralis (sa razsvetljavo). fSarilco olje za Dieselove mv*s*?iz* ¥mt %'* j- strofna olja. ParaSa. Vse aslnoralno yo£e m vsi p?3izv6.U Izvirkov veđao 9?e£l v zalogi.
s
krojač prve vrste j=
se nahaja sedaj v tasta! fcfSi
Fran Jffla tesla 1
konknrira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvsnriška zaista naifUtp aaaj. iD fraiL jpHijffi Nam
a
a a as
Krasna umetniška reprodukcija v vat barvah
lamenite Grokarfeve slike .-. a
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in Široka 59 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
= Cena a poŠto K 3.20. —
Dobiva se v
Prešernova i ?.
Ub!
trn 10.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Icnčonu.
pod nadzorstvom e. kr. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr avstrijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-85 - izcedno liberalni pogoji polio« -
Pri kritnih policah midi dražba taksj po sklsaitvi zavarovanja odškodnino za smrt po
samomopu ali dvoboju
Kove in kaanorite tarife — Inlomtaeiie in pres^ekH zastonj.
Podružnica za Avstrijo.
Gresham Life Assurance Society Limited Dunaj I., Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. «JBF  VIKTOR MORO.
V zavarovalprstvu uvedene osebe, ki imajo v mesto in na deželi dobre zveze, se sprejtito
pod ugodnimi pogop 345
Li
Fr. ŠOTilkSui
puškar
priporoča svojo veliko ZfilOffO raznovrstnih '8
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijska, aaliklb in čeških strogo
preizkušenih pušk« za katere jamčim 2a dober streL Posebno priporočam lahke trocovke in paške Boofe s Kruppovimi cevmi za brez*
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
BV  po najnižjih cenah. Popravo« in naročbe ae isvrialejo točno in sanoalj'vo.
Cenovniki na zahtevenjs zastonj In poštnina prosta.
ea
ca
«0
a
•M
a
*■ m
JU
e
ms
Najboljši kosmetiSki predmeti
za oiepšanje polti in telesa so:
no 90 ae n, s creain po s
Ju s Monthol S! Q3 ustna voda po 1 Si
zo oni prasak po 60bj
za ohrani ter In rast las: lasna voda po
a9mmmm lasna poznata t 8.
Ti izdelki „Ada", Li so oblastveno varovani, so naprodaj lev
1
Ph. Mr. Josip Cižmir
v Ljubljani.
Knpirjte zaupno te domače izdelke!
t. kr. m zavarovalna dmžsa. t. h. pri?, zafarev. drežlia za MMi
„flostrlisNl Femus" no sunejo.
Vplačana delniška glavnica K &000.000. Dražba zavaruje:
a) preti škodam vsled ognja, strele in parne alt plinove razstrelite, kakor tudi prsti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij ia proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje preti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pri* delke itd.:
1) proti požarnim škodam poljske pridelke ia Klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti Škodam vsied slučajnega efeitja zrcalnega stekla;
. rf) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim prt f      prevažanja pa suhem in po vodi: *} preti škodam vsled tatinskega vloma ia vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov:
/') proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih
podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Odlikovana
Prva kranjska
tvornicu klavlrlev
Ljubljana
Kilsarjeva ulica 5  Recfaerjeva hiša
Delniška glavniea. .... K 6.000.000
Stanje zavarovanih svet . • K 230,000.003 Premijske rezerve . . . . „ 60,D00.(KW Letni dohodki na premijah    . 12.000.000
Družba zavaruje na človeško Življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drago določeno osebo;
6) za slučaj smrti m mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
c) zavarovanja za dofivetje, preskrbljeaje za starost, zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosego določene starosti na zavarovanca samega :
d) zavarovanje dosmrtnih rent za preskrbo v d in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost
m nezapadtost police, jamstvo tudi za sleci vojske brez posebne premijske doklade itd.
69
Natančneje pojasnila daje rad o vol j no
Generalni zasiop v Ljubljani
ulica štev. 1. .
Vodja generalnega zastopa: Jos. Prose si c,
Priporoča svoja prve vrata, ea vsa podnebna solidno narejene planina«  klavirja in harmanlja tudi aaatialgralna
plačila eU aapesedo.
Poprave ia oglašavanja st lavrsnjejs točno ia računijo najceneje,
lfalvsaia
HaHša in najbitrejsa vožnja v AmedMo s paniki Jeferoneniliega Llojila'
1
lz
2911
Bremna NewYork
rani braopaiaiki JKAI8BR WILHKLM1,L „alROlfPRINZ W11Aan.MNf „1CAIUR vlIJISLM d. OHOSSE11.
Prekomorska votnja traja samo 5 do 6 dni. ~
Natančen, zanesljiv pouk in parobrodnega društva kakor
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne voene listke za parnike gon navedenega
tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v L|nnllani edino le prt
mod in. mm m m. 1
nasproti občezuani gostilni »pri starem TiSlerjn".
OAei Is LlaMIane |a vaak tarok, četrtek la soboto. — Vsa M aa^aaalla, Iti se tikalo potovanja, točno la brezplačno. — *m Peatreftba poštena, realna in aoUana. trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor. Calvrada Meksiko, Kalifornijo arizosa, Utaa, VVioming. Nevada, Oreroi ia Vashinrtoa nudi nas* -»ruštvo posebno ugodno m is redno ceno čez Oalvastan. Odhod na tej proaa ia Bremna
enkrat mesečno.
1 se dobivajo pa tudi listki preko lattiaora in nt vse ostal* d>'e sveta kakor aW Brazilijo, Raba. Bicita-airts. Calaabo. Slsgapsre f Avstr|li> itd
8Q
QC7
00
Ia*n|»entnlj -veseo
Franc Viajan
Ljuljana, KsMvorska ■lic« 28
pripor««;« svoje bogato salogo
48      aorta la t« raM|
VOZOV.
v Prešernovih ulicah  atev. S*
Bairia min mm. tanan n itnltl um. um a \m-\w o viW
onsenkfi gorsldo M\a.
Jiajfceljsi M* eni Tir.
Ceno posteljno perje! 1Tjp
ZSotovFere postelje
Kg sivega, dobrava, po) toneva 2 K; boljše*« 2 40 K; (masa polbeleva 2 0» K; beleva 4 K; bele«« puhastega Slo Ki kg velefinegi aneinobolera, peljenega, 6'4o K. S K; k* paka, sivega 6 K, 7 K« belega, finega 10 K; nanneiii prsni puh 1 i K.
»'tratila 4 h kg šatre« fraake. 2682 a foatonUege rvJoeega, no
drega, belega ali rumenega naokmga, crnica 180 cm dolga. 120 Cm Uroka, s drema »glavnicama. SO cm dlg, 60 cm Ur« polnjena s novim, aivtaa, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo ■uii *0 K; puh A K*, poaa-nezne pernice 0 K, 1* K, 14 K, 16 K, sglavntce S K, J-50 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K.14 K 70, 17 K 80, 21 K, sglav-nica, °J0 cm dolga, 70 cm sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K /0, spodnja pernica it močnega, črtastega grad!a, 180 cm dolga, 116 cm Sir. M K 80, 14 K 80 Raaposilja ae po povaetiu, od 12 K naprej Iranko. Lahko ae franko lamtnia xa nenvaiame« »e vrne denar — \*sta črti cenovniki gratis is fnmko.     9 Benleoh, OoSenlee *t~ 767, wesko.
Jake skrbna Izvršitev po ▼seh
8271
e*
za
Neprenosljivo Puder proti krhki ia rszpokani
koži. Nz mastno. Čudovitega učinka na polt is kožo.
GficeriM ia ifrdii geiit hla I —H ii 1*28.
Dralle
llO BrnselJ  1910 s
Tnrln 1911:
Grand Prix.
Mednarodna
higienična
razstava Oraidane 1911:
Veliko darilo.
Podmok!! Đ. L
Ljubljana, Sv. Petra c16
•vitarsca mit
velika zalogo gotovih oblek na goaaode in dečke, jopic in rjlaecev za gospe, nepre-močljivih hnvelokov itd. itd.
Obleke pa meri se po najnovejših fiof-cia ia najnižjih ceaah izrrtojeja.
2 posteljni odeji, I na m i um prt, volnen in seces. at S«l0, finejŠe K 1Ž* . 110*— itd. Damastm namizni prt, čisto platno in 6 servet 60x60 cm K 9a50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno 150x200 cm E 2*30, finonito K 2*33. Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno 150x225 a 2*70, finonito K 2-SO. Komad Hochbergove Specialne tkanine S2 cm Široko, 23 m za najboljše perilo a 1S-50. Tucat brisač, rjavih in belih, kan-rastih 44x100 em X 3*SG. Tucat brisač, damast, Čisto plitno seces. vzorci 50x100 cm E S*—. Tucat batistnih rutic z atlasatlmi pesicami. belih 44x44 cm K 1*20. Fini ostanki tkanine   beljeni 92 cm široki, 6—20 m dole! meter 53 vinarjev.
po j*e iMlja.
m anvnjn
S^SJttTSaaJ anrett. -Mirta« £aaai"ImT^TalSU^lafmlne
BERTHOLD HOCHBERG
BOSTBUC CBBTTMT 11
s       Češko a
eoeeeoefeeeoe^n*
o
Ji Vsak dau sve£e
Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vite* del' Harnai star 80 let, je več kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabil
S brezuspešno (pravi on) različna zdravilna sredstva n. p.  zdravilo  od L...... od
vi......, belo rnostardno seme. Nekega dne se mu Je priporočalo vzeti  po vsaki hrani
eno žlico prahu oglja BeMoc. Skozi 10 let rabim to sred-tvo in od takrat ne čut rh nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tisterra časa uživam zdravje kar je kljub moji starGsti pravi čude£
V resnici zadostuje, da se u£iva ogl e Belioc po vsakem kosila po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Beiloc provzroča prijeten občutek \ želodcu, daje tek po^pešoje prebavo in od stranjuie telesno zaprtje, oglje Beiloi. je neprekosliivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migrene ki ie posledica slabega prenavljanja, proti gorečici. proti vzne, havanju, kakor tuđi proti vsem živčnim boleznim Želodca in čreves-V#      * ■■ \A      z Na'oriprostejSe sredstvo vživati   oglje Belioc v praška je.
Vitez oel Marnai. da M v kupici na čisti sli poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali ' presledkih spije
Ogije Belioc lahko samo koristi, škoditi na se more, v kakršnikoli množini ga rabimo )obiva ae po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belioc ponarejati, aH so te ponaredbe brez nčmka in »e ozdravijo iK ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki tteklenici ime *eI!oc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19. me Jacob, Pans.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje nsjtttje Belioc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo U olnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belioc. Zadostuje v usta jih ;n s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. PiccolI, lekarna Sušnik, lekarna U. pi. Trnkoczy ^. Bohinc
1
e
priporoča
J. Zalaznik
g j Stari trg st 21.
el>«#lo7aaaee#e j
Qbristqfle^
jedilno Ew namizne« »rodfn-
Samo ena aaresa *,,-xkov5"
aajboliia.
Dunaj I.
Opemring 5 fleiartcasbet.
m soćfvfa HaV*
^^^&a^. 3
Po vseh lestih peepredejalcK
Bila in mm pet
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Mane tez Sotierpei t Rew-Torl
oŠ je proga
ed Star Line
J
deča zvezda
o
jfouia/,h^aKfAv jmj jame*>uhiaaaV
3Gatrmaincaiaoa/
j. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
■•leg UrkasCevc «aaat. trgevia« orlporoaa
teplte. razno meiko Demo, Kravate, onatilke itd. Itd.
Bla^o imam solidna, cene zmerne. Postrežem točno.
□loiDlGlDininin
Na naših pamfkih FLntand Sroonlsad, Vaderlaad, feelamii. Laplacd ia Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje
med Antwcrpnom in Novim Yorkom je snažnost. izborna hrana, v.judna  ro*trežba  in spalnice po
novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljane vsak orek popoldne
Nasi parniki vozijo tudi na mesec po večkrat Ooa aamatdo v Severno Ameriko in je ta vožma izdatno eeneisa kakor na Novi Yorfc
Pejaaoila saje vlaaaa patrjen zasteaatk
Franc Dolenc
v Ljubljani; _
Kolodvorska ulica <** štev.
od južnega koiodeora na levo pred  znano  gostilno Mpfi Stai*0I
Najnovejša Iznajdba!
28,
TUiarla".
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo e
Smekalovlml brizgalnlcaml
a 40   delavske sile pemaajaaalai ravaotaieai nove sestave, ki od desne
in leve Strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnlc nepotrebno. Na Kraajskem so doteđaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krtko, kestaalavlaa. Boatafaaa Btstrloa, Metlika, taaftar, Itoroika BaU Zgornja Maka, Dravlje, Snoanja Idrija, Prodoalfo, Sora. Stok JaaUoa, aovtn. Velika Loka, Kanina gorica. Stotice, V alta v na Si. Pater na aolaniakaan.
. a. S ME K AL
araal«
at ne
□IDlDininininin
is
v Zagrebu
•MaatSfia vaeh gasilnih predmetov, briagalnle, oevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojar tor motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
—- 129 odlikovanj! -
^029
EF
I Modna trgovina
I v Ljubljani 1
I Stritarjeva ulica it 7.
I Solidno blago. Nizke cene. Vzorci ptttiln prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci
PAT
vseH dežela iznosluje inženir 20
MAUH, oblastveno avtor, in sapriselenl patentni odvetnik Dunaju VI-, Mnrlnhllfnmtrnnne ftt. S7.
kaj so ljudje zopet iznašli. Neverjetne se sligi in vendar je res. — Kakor veš, delajo ljudje iz našefa mesa najslavnejša jedila, guljaž, goven perkelt, krompirjev guljaS itd., to pa stane mnogo truda in denarja, ker je treba dodati ziaven masti, čebule, diSav in Se marsikaj drugega, pa
5e večkrat ni dobro. Sedaj so pa iznašli »Vertesov guljažev pndatek« in to je pa nekaj čudovitega, ker ni treba zraven dragega nego meso in tablico pndatka, pri Vertesovem krompirjevem guljaZu pa samo krompir in pndatek in rajslastnetSi
suljaž je gotov. S tem pridarkom se pa lahko tudi napravi piščanec v parriki, riba v parriki, guljaZ z zeljem, fižol z guliažem itd. Videti bi moral, kako zadovoljne
obraze delajo hudje, ako vidijo pred seboj z »Vertesovim guljaževim pndaikom« napravi :eno jed, kar vidi se, kako se jim cede sline. — Tablica Vertesovega pristnega ogrskega guljafevega pridatka 20 h — Preizkušeno od c kr. splošnega preizkuševalca na Duraju Dobiva se po vseh boljših trgovinah Pristen samo »Veites = . Edina izdelo-valnica: Tvornica Sivi! Virtes & Co. Lugos, Stev. 491. (Južno Ogrsko).
LE V IZVIRNI POLNITVI
i«
šampanjec najvišjega
' dvora in ari sto h racije
Ustanovljeno
1743
Stampilije
vseh vrat m iraitva,
Anton Cerne
In ladeletvratelf
navinnovih itan-ptUJ
LioUiono, Star! trg 20.
OealkJ Iranko. 235
Najcenejši
poročni prstani
lastnega Balb3lf6ega izdelka
po meri se dobe pri najstarejši domači tvrdki
Lud. Ć@fhi
invallr, ti;m: i mm ter m'.nlm \tit cenile.,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Zahteva te   a^Jnovc'ši cenik.
Dolžnost
ftakega imtim Slevaica m tak! it
da raM izki jučao I«
(krema)
za čevlje in usnje
katero le priznano nalbolfse.
Shatljlea stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se »sto po vseh treovinah ter vsak druf mani vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le čistilo v tej obliki in z samico
4306
M prodaja
? prid M sv. DA in Metoda.
Glavna zaloga is kemična tvornica
Ivan Keber
t Poljanska cesta it. ti
1887 - 1912 * 1887 1812 * 1887 -1912 IW   Blagovolite pisati po vzorce« *VR1
V. J. Havliček in brat, kopališče Podčbradv, Češko.
Dobra inana Izvozno tvrdkn, uainnovijeno loto 1887, priporoča
danska  Opremo SO   neveste,   dobro  znane in preizkušene kakovosti
HavMftkove tkanine, kanafaei, brisalke, iepne rute, namizni prti. batisti, pralna svila itd.
Modno Eilago za dame in gosmnfe itd. Plesno blage -
I uro) 40 metrov »kasa« Ubranih ostankov v kosili po 2—8 m pošiljamo za 18 K s postnim povzetjem franko •d teb ne pošiljam« vzorcev. Havlifkive tkanine t kas 23 metrov za K 12. I1-2*. I458. 18. I7S0. 20 tO. 22-40.
Priporočljiv češki mknonl vir.
q|jal|n||a!!QnallDJlajLqJl^l^l^!^l^iaJlDJ|DJ[DJIa||nlta]
B
m
•nt
19
s s m m m
151
Idi
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MAČEK & KOMP.
FRANCA JOŽEFA CESTA STEV. 3
:: SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. =
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE.
Hl£ll2llElE]lol3
i
M
i
tal §
1 1
HI
[51
i
tu
J3!^Iaj[5II51l31JaJ[51io][5JgII5]fQll5I|
i
B
151
IsJlallHlIaliHlIsIlallšIlaJlElE
A. Hauptmann- nasledniki
. ZANKL SINOVI
=-— LJUBLJANA. —-=
Jvornica kemičnih barv, lakov in /irnsžev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Marijin trg št. f.
Vse vrste: li  firneže«, ll II  Čopiče*, u ii lakov, i:
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Naslov zadostuje:
171
A* Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 8,000.000.
32
Stritarjeva ulica štev. 2.
Reaarvnl fond 800.000 kron.
Podružnice v Spljetu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Spro'ema vloge na knjižice In na tekočI račun  Ml I O* Prom,M — b,l*n'» *™b»"i
:: ter |!h obrestuje od dne vloge po čistin s Hr
2|s m dri. sr. h L1M0 ; ^mmkKg- Sar. trab. 1. labr. OL dob. K 000.000 — |U H 37, lanal'.ar. L ml k E ••—. trab. 19. „   „ -
90.000—
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
R2E