logaške
7^
Priti vrh železnega hriba pomeni narediti mnogo korakov. Ni vsak korak zanesljiv, ni nujno tudi potreben. Mnogokdaj se čez pot postavi tudi vprašanje o smotrnosti, o smislu. To veja približno enako za vsako početje, za vsako podjetje, za vsako ciljno prizadevanje. Z otvoritvijo vrtca na Pavšičevi smo prispeli vrh hriba, ki ga ne kanimo prav kmalu zapustiti, ampak se na njem utrditi in zasnovati novo dejavnost. Pot je bila začrtana nekako v letu 1985z nakupom prostorov za potrebe tedanje skupnosti otroškega varstva, ki v pridobljenih prostorih ni mogla uredili varstva predšolskih otrok vsem, ki so je bili potrebni. Od leta 1987, ko so bili prostori nared, je nekaj prizadevnih funkcionarjev skupnosti iskalo, in zvečine tudi našlo, možnosti za opremo prostorov s potrebnim inventarjem. Nekam nerazrešljivo pa se je kazalo vprašanje, kako zbrati sredstva še za zaposlitev predvidenega osebja, za potrebno nego in vzgojo malčkov.
Spremenili so se časi, pa seje našla rešitev tudi za to vprašanje. Prizadevnost vodstva SKD iz Logatec, župnijskega urada in v zadnjem času Caritasa po eni, strokovnih služb in skupščine občine na drugi strani, je botrovala dogovoru, kije omogočil odprtje vrtca. Za zdaj pod okriljem župnijskega urada, ki ga vodi g. Tone Kompare; ko se urede formalnosti, z uzako-
KJER JE VOLJA - JE TUDI POT
J. Gostiša
njenimi koncesijami, pa bo cerh>ena organizacija dokončno uredila status le dejavnosti.
Otvoritvene slovesnosti se je 4. aprila udeležil predsednik slovenske vlade, gospod Lojze Peterle, v spremstvu nekaterih visokih funkcionarjev upravnih služb, z njimi pa predsedstvo logaške občinske skupščine, člani njenega izvršnega sveta, predstavniki Cerkve in številni občani. V nagovoru je podpredsednica izvršnega sveta, Ana Jakličeva, z izbranimi besedami za objela dogajanja, ki so s skupno voljo našla pot za oživitev varstvu namenjenih prostorov. V kratkem programu so sodelovali Logaški oktet in trije recilatorji. Predsednik občinske skupščine, Anton Antičevič, in doniačižupnik, Tone Kompare, sla izkazala tudi pozornost republiškemu premieru, predstavnica logaškega odbora SKD pa je izročila denarni prispevek svoje stranke za novo dejavnost. Po otvoritvi je bil ogled prostorov, ki bodo v polnem zamahu rešili skrb za varstvo 26 malčkov. V sosednjih prostorih je zasebnik Anton Masle odprl "Tinin hram". V gostinski prostorih bo moč malicati in kositi, pa tudi naročiti kosilo za dom ali jedi za zaključeno skupino. Obrat bo skrbel (tudi) za prehrano varovancev v vrtcu.
Če se je zdelo pred letom še tako težko uresničljivo, je vendar uresničeno: vrtec na Pavšičevije sprejelpr\>e varovance. Volja je našla pot.
Med otvoritveno slovesnostjo: z leve dr. Z Vodopivec, ini. A. Antičevič, predsednik republiške vlade L. Peterk in V. Puc
foto: M. Tršar
O DAVKIH OBČANOV PO NOVEM
Iz Odloka o davkih občanov v letu 1991
NA ROB SPREJETIH PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV
onec marca je potekel predvideni rok za sprejem prostorskih ureditvenih pogojev na področju Martinj hriba. Čeprav
naj bi javna razprava pokazala eventuelne slabosti načrtovanja, pa temu ni tako, saj so pripombe obrobne in kažejo le delni interes za ureditev na posameznih območjih.
Drugače pravzaprav tudi ne more biti. To se je v celoti pokazalo tudi ob razpravi 21. 3. letos, ko so se obravnavali prostorsko ureditveni pogoji in možni posegi v prostor na območju MI I OS 1 - B ob železnici - del in MFI OS A - Plesišče, kot del planske celote Martinj hrib. Predlogi naj bi omogočili izoblikovanje morfološke celovitosti območja, racionalno izrabo razpoložljivih površin, dopolnitev prometne in komunalne opremljenosti, varovanje in zaščito naravnih značilnosti in vrednot krajine ter naj bi preprečili negativne vplive in posege v okolje.
Območje, ki ga obravnavajo prostorsko ureditveni pogoji, je namenjeno dopolnilni gradnji stanovanjskih hiš, predvidoma pa se ponuja tudi možnost dopolnitve območja z nemotečimi oskrbnimi, storitvenimi in servisno-obrtnimi dejavnostmi za potrebe ožjega mestnega območja.
Prostorski ureditveni pogoji podrobneje opredeljujejo posege v prostoru in določajo merila in pogoje glede:
• vrste posegov,
• oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor,
• velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
• prometnega in komunalnega urejanja ter
• varovanja in zaščite naravnega okolja.
Podlaga za opredelitve meril in pogojev za prostorsko urejanje jc analiza naravnih in ustvarjenih razmer na območju in v izoblikovanju usmeritev za celovito urejanje na osnovi planskih odločitev za dolgoročni razvoj tega območja.
Na osnovi tako opredeljenih izhodišč so zadeve jasne predvsem strokovnim ljudem, medtem ko naseljencem pomenijo predvsem vir dodatnih podražitev, nejasnosti, zlasti še glede financiranja in prostorskih interesov. Primer so že ceste: del razpravljalccv jc menil, da bo dovolj 3 m široka enosmerna cesta ali ulica, vprašljiva jc bila tudi lokalna cesta, ali kako doseči soglasje oz. časovno opredelitev posameznega urejanja. Že na posameznih območjih jc kar dovolj vprašanj, pri čemer pa stanovalcev iz starejših območij ni nihče obravnaval. Ker so bili udeleženci sestanka večinoma z novega območja Martinj hriba, so se ob koncu dogovorili, da bi se zadeve reševale na kraju samem skupno z vsemi stanovalci oz. graditelji na določenem območju. Šele tako bi oblikovali dokončno rešitev in omogočili nadaljnje načrtno izvajanje prostorske ureditve kraja. V ta namen bi morali tudi občinski upravni organi pripraviti prioriteto izvajanja akcij skupno s finančnim vrednotenjem in načrtovanjem akcij do leta 2000.
V primeru, da stanovalci ali posamezniki nekega območja želijo s svojimi sredstvi predčasno urediti območje, pa bi morala biti dana kljub vsemu realna ocena vloženega dela in denarja prav upoštevajoč bodoča vlaganja novih graditeljev. Za vse občane bodo zanimive prav izvedbene možnosti bodočega obdobja (recimo izgradnja vodovodnega omrežja, vodni viri in podobno) in zato pričakujemo, da bodo posamezniki ali stanovalci določenega območja naslovili na Logaške novice vprašanja, ki bodo zanimiva za vse, še zlasti, ker si vsakdo želi urejeno okolje z vso pripadajočo infrastrukturo. Ta pa danes ne bo več poceni, saj jc verjetno že za ureditev razmer potrebnega več denarja, kot ga zmoremo.
A.Č.
1. Davek na dediščine in darila
Dediščine in darila v		Sorodstvo iz	Sorodstvo    Vsi drugi
vrednosti din		2.dcdncga reda	iz 3. dednega
		(starši, bratje,	reda (dedje,
		sestre-potomci)	babice)
nad	do		
	133.360	5%	8% 11%
133.360	600.120	6%	9% 13%
600.120	1.066.880	7%	10% 15%
1.066.880	1.533.640	8%	11% 17%
1.533.640	2.000.400	9%	12% 19%
2.000.400	2.467.160	10%	13% 21%
2.467.160	2.933.920	11%	14% 23%
2.933.920	3.400.680	12%	15% 25%
3.400.680	3.867.440	13%	16% 27%
3.867.440		14%	17% 30%
2. Davek od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž			
Davčna osnova		Davčna stopnja	Davčna stopnja
		v primeru stanov, v primeru počit.	
		rabe	ali rekrcat. rabe
nad	do		
	70.000	0,10%	0,20%
70.000	175.000	0,20%	0,35%
175.000	437.500	0,30%	0,50%
437.500	875.000	0,45%	0,70%
875.000	1.531.250	0,65%	0,90%
1.531.250	2.000.000	0,85%	1,20%
2.000.000		1,00%	1,50%
3. Davek od poslovn		ih stavb in poslovnih prostorov	
Davčna osnova		Davčna stopnja	
nad	do		
	70.000	0,15%	
70.000	175.000	0.35%	
175.000	437.500	0,55%	
437.500	875.000	0,75%	
875.000	1.500.000	1,00%	
1.500.000		1,25%	
Davčna stopnja se poveča za 100%, če lastnik poslovnih prostorov ne uporablja za opravljanje gospodarske dejavnosti oz. prostorov ne daje v najem.
4. Davek od plovil
Davek od plovil se plačuje pavšalno v letnem znesku glede na dolžino plovila:
- od najmanj 8 do 9 m dolžine 1.300,00 din
Za vsak nadaljni meter dolžine se plača dodatno 510,00 din davka.
Za vsako leto starosti plovila se pavšal zniža za 5%; za plovila stara nad 15
let se davek ne zaračuna.
5. Davek na dobitke od iger na srečo
Dobitki od iger na srečo so obdavčeni s 15%, vendar se plača davek le, če vrednost posameznega dobitka presega 2.000,00 dinarjev.
Za objavo pripravil maš
■
PRAVIČNEJŠI IZRAČUN
SPREJETI PRORAČUN
ZAUPANJE LOGAŠKI VLADI
Konec marca je Skupščina občine Logatec sprejela proračun, dokument, ki z dokaj drugačnih izhodišč kot doslej obvladuje javne potrebe. Po novem se v proračun stekajo vsi prihodki (iz Občine in Republike), iz proračuna se potem financirajo vsi javni porabniki: uprava, vzgoja in izobraževanje, kultura, sociala, šport, del infrastrukture, inšpekcijske službe, sodni organi pa še kaj.
Najtežja naloga pri oblikovanju proračuna je usklajevanje med potrebami in možnostmi. Ko se tu doseže najugodnejša skladnost, se reče, da je proračun dober; naj-
boljši tako nikoli ni, še dober redko kdaj.
Predvidoma bo logaški proračun zbral 117.167.000,00 dinarjev skupnih prihodkov, kijih razporeja takole:
• za tekoči del proračuna (za jevne potrebe) 80.270.000,00 din
• za investicije 27.445.300,00
din
• za gospodarski razvoj in intervencije 5.418.200,00 din
• za refundacije prispevkov za leto 1990 4.033.000,00 din
Logaška skupščina je predlogu proračuna za leto 1991 priznala veljavo. maš
Republiška skupščina je sprejela amandma logaških poslancev k Zakonu o proračunu
Na zadnjem marčnem zasedanju republiške skupščine, na kateri se je odločalo o republiškem proračunu za leto 1991, so logaški poslanci opozorili na nekatere netočnosti in nepravilnosti pri predlaganem izračunu potreb za javno porabo.
Tako je, na primer, razlika v obsegu javne porabe na prebivalca, kot jo dopušča predlagani izračun (razmerje 1:2,1) neutemeljena, glede na dejanske razmere v posameznih občinah. Zato z izračunom naši poslanci niso soglašali, pač pa so predlagali, da se naj v 3 mesecih opravijo potrebne analize občinskih proračunov, tako da bi se sedanje razlike v javni porabi na prebivalca med občinami uravnotežile.
Namreč, izračun javne porabe za leto 1991 ne bi smel temeljiti izključno na osnovah oz. porabi iz leta 1990, ker so izhodišča in problematika po posameznih občinah zelo različna. Občine, ki so že v preteklih letih varčevale z javno porabo, krčile porabo z ukrepi racionalizacije in, skladno z navodili, razbremenjevale gospodarstvo, so s takimi izračuni oškodovane, druge, ki tega niso počele, pa so na boljšem.
Zalo so poslanci zahtevali, da se na področjih, kjer je to možno, opredelijo nacionalni programi, predvsem za področja družbenih dejavnosti in državne uprave ter drugi programi, ki naj bi bili v republiki vsebinsko čim bolj enotni. Hkrati so predlagali, naj republiški izvršni svet opravi vsebinsko analizo javne porabe najkasneje do 1. julija letos, pri čemer naj upošteva specifiko posameznih občin. Vsekakor pa je treba v izračun javne porabe upoštevati prilive za leto 1990 in ne zgolj prilive v letu 1990, kar so utemeljevali tudi z velikim obsegom refundacij po zaključnih za leto 1990.
Posebej so logaški parlamentarci opozorili na problem komunalnega gospodarstva, kjer je bila pri izračunu lanska osnova zmanjšana za 30%. Tako zmanjšana sredstva, namreč, ne zadoščajo niti za vzdrževanje objektov in naprav skupne komunalne rabe. Zato so zahtevali, da se v osnovi upoštevajo popolni podatki za gospodarsko infrastrukturo za leto 1990. Z zbranimi sredstvi smo lani financirali določene investicije, ki po novem izračunu javne porabe sploh ne pridejo več v upoštev. To pa postavlja na hudo preizkušnjo možnosti občine, ki naj zagotovi lastno udeležbo za projekte, ki bi konkurirali za sredstva iz republiškega proračuna (Zakon o demografsko ogroženih območjih, republiški proračun za komunalne investicije, ekološki dinar ipd.).
Posebej so poslanci še opozorili na vprašanje ljudske obrambe in še zlasti pospeševanja proizvodnje hrane, saj je bila pri izračunu javne porabe na občinski ravni odšteta celotna poraba v letu 1990 z zagotovilom, da se bodo ti programi finansirali iz republiškega proračuna. Zdaj pa vse tako kaže, da finansiranje teh dveh območij ni v republiškem proračunu ustrezno zagotovljeno. V tem smislu so zahtevali, da se naj sprejmejo na obeh področjih nacionalni programi in naj gre njihovo financiranje iz republiškega proračuna, ali pa naj se osnova za javno porabo poveča, upoštevajoč lanske podatke.
Razprava v republiški skupščini in v ustreznih skupščinskih organih je šla v prid tem stališčem in je bil tako njihov amandma k 24. členu Zakona o javni rabi, ki pravi, da je treba, poleg kriterija "poraba na prebivalca" v letu 1990 in "delež prebivalcev", upoštevati še najmanj 3-lelno povprečje prispevnih stopenj v občinah (1988 - 1990), tudi sprejet.
maš
RAZVOJ PODJETNIŠTVA -OSNOVNA USMERITEV SKUPŠČINE?
V zadnjem obdobju vse več govorimo o podjetništvu. Podjetništvo postaja pravljični sen, ki pa nikakor ne zaživi In ostaja še vedno na specifikl jugoslovanskega okolja. Znašli smo se dejansko na novem razpotju, ko vse boli ugotavljamo, da je naša proizvodnja prenizko učinkovita, ponudba ne zadovoljuje, materiala nI mogoče kupiti, ker nI denarja Itd.
Če nekoliko pogledamo po Logatcu, kako napredujemo v podjetništvu, lahko ugotovimo, da nekaj podjetnosti je, ni je pa dovolj, da bi lahko govorili o večjih premikih. Tako smo imeli v Logatcu lani registriranih 20 družb z omejeno odgovornostjo (da ne govorimo o Sloveniji, kjer je registriranih že 15000 različnih družb), ali kaj ko so to povečini družbe brez zaposlenih ali največ z enim zaposlenim delavcem. Še največji napredek se kaže v obrtništvu (obrtna cona); na vseh področjih pa se čuti pomankanje denarja. In vendar pravijo, da sposoben gospodarstvenik zna najti denar, kjer ga drugi ne vidijo. Primere uspešnih gospodarstvenikov poznajo povsod po svetu, mi pa se bomo morali šele naučili, koga se v njegovih razvojnih konceptih splača podpreti. Recepta za to ni, je pa največkrat stvar pravilne presoje s prisotnih mest, ki lahko kakorkoli odločajo in podprejo posameznega podjetnika. Presoja običajno temelji na preizkušeni uspešnosti, zaradi česar bo v občini potrebnega več sprotnega spremljanja, kot ga je bilo doslej. Ocenjevanje verjetno ne bo moglo potekati le iz pisarn in samo v uradnem delovnem času, temveč bo potrebno drugačno spremljanje razvoja gospodarstva.
Tržni strokovnjaki menijo, da je trženje človeška aktivnost, usmerjena v zadovoljevanje potreb in hotenj v procesih menjave. Načini so, seveda, različni: od lastne proizvodnje, prosjačenja, prisvojitve od drugih pa do menjave. In prav zato, da srednja dva načina ne bi pričeli uporabljati, naj bi občinska skupščina bolj kot doslej spodbujala podjetništvo. Pri tem ne pričakujem, da se bo ponovno aktivirala kakšna občinska komisija za ugotavljanje "neupravičenega bogatenja", pač pa naj bi srednja načina ne postala nekaj običajnega, poudarjeno pa naj bi postalo ustanavljanje različnih podjetij ali vsaj ohranjanja dosedanjega števila delovnih mest.
Albič
ZMAJ ZVENKETAJ
NAROD, KI ZAUPA VASE, DELA IN VARČUJE, NE MORE PROPASTI
Bančni moto - dediščina zgodovine slovenskega hranilništva - tudi v današnjem času ni izgubil svojega pomena. Pravo varčevanje je sicer v zadnjih letih visoke inflacije v našem okolju odprlo tolikšne rane, da jih bo težko zaceliti. Politične razmere so državljane silile k drugim načrtom, rodile dolge vrste v bankah, ki so varčevalce spravljale v obup. Banke smo tako postale "barometer" družbenih in političnih razmer.
lovcnci smo maloštevilen narod. Zaupanje vase, zaupanje v delo in varčevanje nam lahko prinese lastno ohranitev in uveljavitev.
Dolžni smo popraviti neprecenljivo škodo svojim otrokom, ko smo jih vzpodbujali k zapravljanju z besedami: saj se ne splača več varčevati.
Ljubljanska banka oziroma Mestna hranilnica v Ljubljani jc že doslej vodila in ohranjala posebno obliko otroškega varčevanja za mesto pa tudi za okoliške kraje, koder so ekspoziture Ljubljanske banke.
V zadnjem času smo se v Ljubljanski banki d.d. odločili tudi za nove oblike varčevanja, ki naj bi najmlajše vzpodbujale k hran jenju vsakega kovanca. Doslej uvedeno varčevanje z darilnim bonom za novorojenčke in hranilnikom o-hranjamo. Novost pa jc igrica ZMAJ ZVENKETAJ. Ta igrica omogoča vsakemu otroku, da doživi samostojen stik z banko in omogoča varčevanje manjših denarnih zneskov. Otroci v starosti od 5. do 15. leta razpolagajo s hranilno
knjižico, ki jc izdana na njihovo ime. Starši ne morejo brez prisotnosti malega varčevalca polagati ali dvigovati denarja, najmanj pa prejemati nagrade. Zanimiva nagrada te igrice jc nalivno pero Zmaja Žvcnkctaja po tretjem mesecu varčevanja.
Mladinci lahko samostojno razpolagajo s hranilno knjižico ob uporabi mladinske bančne izkaznice. Samostojnost razpolaganja z denarjem pred polnoletnostjo morajo banki seveda odobriti starši.
Ob koncu želimo vsem občanom sporočiti, da poleg stalnih o-blik varčevanja, obstajajo možnosti novih naložb: naložbe v vrednostne papirje. Veliko zanimanje velja nakupom obveznic Republike Slovenije, ki omogoča kasneje ponovno odprodajo obveznic banki, možnost medsebojnega prenosa, obdarovanja ali uveljavljanja oprostitve plačila davka od dohodka občanov.
Posebnost jc tudi nakup slovenskega tolarja (skovanega v čast slovenski državi in I. zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa) iz zlata in srebra.
Ljubljanska banka d.d. Ekspozitura Logatec
Občinski odbor SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DLMOKRATOV v Logatcu
vabi na
ZBOR LOGAŠKEGA ODBORA SKD
vse člane in druge občane krajevnih skupnosti naše občine v četrtek, 25. aprila 1991, ob 19. uri v Narodni dom v Logatcu. Na zboru, prežetem s kulturnim programom, vam želimo predstaviti dosedanje delo SKD v Logatcu in v republiki ter nove naloge, ki nas čakajo, zlasti na socialnem in gospodarskem področju. Pogovarjalli se bomo z uglednimi gosti: Izidorjem Rejcem, Načetom Polajnarjem in Jožctom Ramovšem. Ob koncu zbora bo družabno srečanje.
]*risrčno vabljeni!
IZSTOP ZELENIH LOGATCA IZ KOALICIJE DEMOS
Zeleni Logatca smo v četrtek, 14. marca 1991, na razširjeni seji Izvršnega odbora, na katero so bili vabljeni tudi vsi člani in simpatizerji Zelenih, sprejeli sklep o izstopu iz koalicije DLMOS.
Tako željo je že večkrat izrazila večina članov in simpatizerjev, nekateri pa so tudi pogojevali članstvo v stranki z njeno samostojnostjo. Ugotovili smo, da so globalni cilji, zaradi katerih smo ob ustanovitvi stranke pristopili h koaliciji, že realizirani.
V svojih programih, še bolj pa v politični praksi, posamezne stranke DI • MOS-a v nekaterih točkah nastopajo z različnimi pogledi na reševanje nekaterih problemov, kar samo po sebi ni slabo, onemogača pa izoblikovanje skupnih rešitev, kar naj bi bil tudi eden od ciljev združevanja strank v koalicijo.
V praksi se jc tudi pokazalo, da se poteze, ki jih povleče ena od strank koalicije, najpogosteje pripisujejo celi koaliciji, to pa pomeni nositi odgovornost za dejanja drugih, na kar Zeleni ne moremo pristajati. Mnenja smo tudi, da v koaliciji ni možno dovolj dobro graditi lastne strankine indentitete, zato smo se odločili za lastno pot.
Ob tem želimo poudariti, da to dejanje v nobenem primeru nc pomeni prekinitve odnosov s katerokoli stranko ali povezovanje z drugimi strankami v novo koalicijo. Pri svojem delu bomo pač iskali somišljenike glede na naravo posameznega projekta in nc glede na pripadnost levemu, desnemu ali kakemu tretjemu bloku.
Marko Kek
ŠOLSKI MINISTER NA OBISKU
Včetrtek, 28. marca 1991, jc prišel na obisk v občino Logatec republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje ter šport, docent dr. Peter Vencclj. Ogledal si jc šolske stavbe v D. in G. Logatcu ter v Rovtah. Po ogledu dvorane v Rovtah se jc odpravil še na otvoritev prenovljene podružnične šole na Vrhu nad Rovtami. Podružnica jc končno dobila težko pričakovano centralno ogrevanje, obnovljena jc bila kuhinja; nove so tudi sanitarije. Prenovo so financirali delno vaščani s samoprispevkom, delno pa občinski proračun. Na ta način bo šola na Vrhu še naprej imela funkcijo prave podeželske šole. Domačini so ob tej priložnosti pripravili kratek, a prisrčen kulturni program. Posebej zanimivi so bili spisi otrok, v katerih so spregovorili o zanje velikih spremembah. Nc bojih več zeblo, prostori so prijetni in malicali bodo v čisto novi kuhinji. Ni čudno, da jc eden od učencev zapisal, da se najbolj veseli prav malice. Po otvoritvi in ogledu prostorov jc dr. Vencclj odgovoril na nekaj tehtnih vprašanj o novi Šolski zakonodaji, financiranju. Posebej pa jc izrazil zadovoljstvo nad skrbjo, da podeželske šole ostanejo to, kar so. Dejal jc tudi, da naj bo šola ustanova, ki bo otroku pomagala razviti vse njegove zmožnosti. V spomin na obisk v občini jc dr. Vcnclju predsednik IS SO Logatec izročil knjigo o Logatcu, katere avtorje g. Kompare. Gospod Jesenko, predsednik sveta KS Vrh, seje vsem zahvalil za pomoč in povabil vse, naj pridejo na Vrh tudi ob drugih priložnostih.
Zaželimo Vrhovccm in njihovim otrokom čimveč prijetnih uric v skoraj novi šoli. "Žc dosedaj so radi hodili v šolo, sedaj pa bodo še raje", pravi njihova "tovarišica", gospa Čclikova. Pa srečno, mladi Vrhovci.
J. Kokalj
NADALJEVANJE SAMOPRISPEVKA V ROVTAH
v
Člani sveta KS Rovtc so na zadnji seji razpravljali o planu dela oz. razvoju kraja v naslednjem obdobju. Letos junija se izteka samoprispevek, ki jc omogočil izgradnjo doma v Rovtah in obnovo šole v Ložanski dolini. Ker pa veljajo sedaj za največji problem v Rovtah neasfaltirane ceste, so bili člani sveta KS mnenja, da mora postati asfaltiranje cest v kraju prioritetna naloga. Zato bo sklican zbor vaščanov, na katerem bo svet KS predlagal podaljšanje samoprispevka. Sredstva pa bi namenili za asfaltiranje. Katere ceste bodo na ta način asfaltirane? Dogovor bo dosežen na zboru vaščanov. Člani sveta so mnenja, da smo se na plačevanje samoprispevka žc tako navadili, da brez njega nc bi niti več znali živeli.
J. K.
Silva Kranjc-Debevc
PRAVE ŽPVLJENJSKE VREDNOTE
Otrokom naj bi jih pokazali starši in starejši
Zadnja tri leta veliko delam in se pogovarjam z mladimi. Vedno znova sem presenečena nad njihovo odkritosrčnostjo, s katero priznavajo svojo notranjo stisko, dvome in celo malodušje. Nič čudnega, boste rekli.
Saj živijo in odraščajo v času velikih sprememb.
Poglablja se materialna kriza,
mladi ostajajo brez zaposlitve, stanovanj ...
Zanimivo pa je, da materialna kriza mlade ne vznemirja toliko kot kriza duhovnih vrednot.
Mlade govorjena beseda ne pretrese. Naj bo še tako dobronamerna, beseda ostane beseda. Mladi hočejo videti in se zgledovali po našem življenju. Zgledi našega lastnega življenja so tisti, ki mlademu človeku dopolnijo osebnost, jo uskladijo in ji dajo bogato vsebino ali pa jo napolnijo s praznino.
Kol mati in kot vzgojitelj vse pogosteje doživljam, da se mlad človek izoblikuje po nas samih. Odrasli, predvsem starši, smo prenašalci načina življenja, vedenja, mišljenja in vrednot na mlade.
Prenašanje vrednot pa je pravzaprav temelj vsake civilizacije in kulture. Tako starši bolj kol kdo drug odločamo o tem, kakšni bodo jutrišnji ljudje naše družbe. S tem pa bistveno soodločamo o tem, kakšno bo življenje jutri in kakšen bo svet v prihodnosti. Biti roditelj in živeti v družini je prav zaradi tega zelo odgovorna naloga. Je tudi ohrabrujoča za vse, ki se znamo in zmoremo žrtvovati za svoje otroke. Pomirja nas vest, da se prek naših otrok načini mišljenja, vrednotenja in dela ter življenja prenašajo v prihodnost. Tako je vsaka mati, vsak oče na svojski način nesmrten. Naši otroci ponavljajo to, česar so se ob nas naučili. Otroci niso takšni kakršni pač so, samo zaradi nekih zakonov dedovanja, marveč tudi zato, ker smo bili mi taki, ko smo živeli z njimi in ob njih. Taki do sebe, do drugih ljudi, do dela, do vrednot, do svela in dogajanja v njem. Pa ne samo kot starši tudi kot ljudje tako silno vplivamo na svoje otroke, da še tako obsežno znanje o načinih vzgajanja ne more preseči tega. Zato je pametno, da vsaj toliko kot
o tem, kako naj bi vzgajali, razmišljamo o tem, kakšni smo kot ljudje! Premišljajmo kdaj o sebi! Zakaj ravnamo tako, kot ravnamo? Sele če razumemo svoje ravnanje, smo ga vsaj deloma sposobni tudi obvladali
Velikokrat je pomankanje časa opravičilo za naše neizpolnjevanje družinskih in roditeljskih dolžnosti. Vrednote kot so: ljubezen, odpoved, razumevanje, razdajanje v družini niso več prisotne kot vrednote. Nadomestile so jih druge, velikokrat lažne vrednote: pohlep po imetju, izkazati se, pokazati se pred drugimi z več in boljšim. To zamegljuje naše bistvo po BITI.
Satno v družini, kjer vlada ljubezen in spoštovanje, se počutimo varni, sprejeti. In samo v taki družini ljubezen otroka do staršev prerašča v globoko spoštovanje. To pa je malo in največ, kar starši latiko pričakujemo od svojih otrok
Družina je svet v malem. V njej si otrok nabira prve in pomembne življenske izkušnje za srečanje z življenjem zunaj varnega, domačega zavetja.
Starši ne moremo nobenemu svojih otrok prihraniti težav, s katerimi se bo srečeval v življenju. Otrok ne moremo obvarovati pred tem da ne bi bili kdaj žalostni, potrti, nesrečni in razočarani. Lahko pa jim pomagamo s svojim zgledom premagovanja težav in sprejemanja le-teh, da bodo težili k dobremu in vrednemu. Ce bomo dali otrokom na pot takšna spoznanja, se nimamo česa bati. Ob takšni doli staršev se bodo otroci sposobni vedno znova in znova pobrati in se zazreti v nov dan.
Zaupajmo v moč ljubezni!
PREDSTAVLJAMO VAM MATEJO PIVK
Ingrid Kovač Brus
folo: J. Brus
"Jc kaj zajest? Zdaj 'mam pevske vaje, potem acrob'ko. Pridem ob 9h." Tako jc ob četrtkih, ko pride Mateja iz Ljubljane, iz službe. Druge dni jc drugače, a vseeno podobno. Mateja Pivk jc /samo na prvi pogled/ čisto običajno dekle, ki zelo rado "zafarba", bere plažo in -kot večina mladih - na skrivaj piše pesmi. Mateja tudi vodi otroško dramsko skupino v Hotcdršici, otroški pevski zbor, ki ga tudi spremlja s kitaro, nekaj mesecev pa tudi žensko aerobiko. Za 18-lctno pubcrtclnico, -kljub vsemu jc tudi to-, so to zelo nenavadne stvari.
Mateja ni nikoli dobila nobenih priznanj in pohval, kakršne običajno dobivajo ljudje, ki počnejo podobne stvari kot ona, tudi nobena kulturna skupnost jc ne podpira in ji ne plačuje ur in kilometrin.
Trenutno s svojo dramsko skupino pripravlja igrico Janko in Metka. Režirala jc že več krajših enodejank, bila hkrati scenograf, kostumograf, tehnik, šcpctalcc, in
vsak, ki jc videl katero od njenih predstav, bi jo gotovo prisodil izkušenim amaterjem. Ko jc poleti iskala igro, ki bi bila primerna, ni našla nobene. Nadaljevanje jc iz Matejinih ust zvenelo zelo preprosto.
"Šla sem v knjižnico, brskala med pravljicami in Janko in Metka se mi jc zdela najbolj primerna. Dodala sem ji režijo, jo malo spremenila; česar se ne da uprizoriti, sem dala v prolog."
Še v osnovni šoli, koje hodila k dramskemu krožku, ki ga je vodil Rudi Čamcrnik, seje, pravi mnogo naučila - tudi, da so na sceni lahko samo namišljene stvari ali pa samo pomanjšane. Kako bi sicer lahko naredila hišo iz čokolade?
Še ena od njenih izjav mora biti zapisana: "Otroci radi pojejo in zakaj ne bi!" Kratka in smiselna razlaga. Več kot dve leti zato uči otroke peti. Ker jc ugotovila, da bi bilo vse skupaj veliko laže, če bi igrala kitaro, se jc naučila osnov, in pri lažjih
pesmih že spremlja svoj zborček. In še kakšen izlet organizira za pevec, da ni vse skupaj preveč pusto.
Mateja je tista, ki dvakrat tedensko kriči ena, dva, tri, štiri... na ženski aerobiki. Ker pravljica Janko in Metka še ne bo dokončana do ženskih praznikov v marcu, pripravlja proslavo. In tisti dan, ko sva sc dobili, da bi skupaj ugotovili, kam izgine njenih 24 ur, me je spraševala, kako bo letos, bomo praznovali 8. marec ali morda materinski dan ali pa kar dan staršev -proslavi jc treba določiti datum.
"To kar jaz delam, lahko počne nekdo, ki nima fanta, saj ne moreš nikoli iti ven. Ves svoj prosti čas porabiš za to, doma so kar naprej jezni..."
Ker je Mateja še najstnica, si tudi v poseben zveščič zapisuje modre misli in izreke pametnih mož. - Življenje jc oder: prideš, vidiš, in greš, -jc v zvezku dvakrat podčrtano.
/l
folo: M. Jcrncjčič
DOZORELO KLASJE
Moški pevski zbor Dolenji Logatec je 6. aprila koncertno obeležil 80-lctnico svojega obstoja. Pojoča priča temu dogodku so bili pevci mešanega zbora iz Dragomera, in nekaj desetin poslušalcev.
Dejavnost moškega zborovskega petja v Dol. Logatcu je živa že več kot tričetrt stoletja. Leta 1911 se je zbralo sedem fantov, med njimi Janez Hodnik, ki so do začetka I. svetovne vojne prepevali in množili svoje vrste. Po končani vojni so začeli znova, dosegli tudi tekmovalne uspehe, in med drugo vojno utihnili. Po njej sc je pesem spet oglasila in ni utihnila do današnjih dni.
18- članski zbor seje za koncert temeljito pripravljal in dobro pripravil. Programsko je zaobjel renesanso, rusko liturgijo, našo romantiko, narodno pesem, tudi v sodobnejši priredbi. Program in pristop k izvedbi sta bila tehlncjša kot sta bila običajno na krajših nastopih, kar je tudi povsem razumljivo. Pevcem se je poznalo in obrestovalo trše delo na podaljšanih vajah med letom. Zborovodja Primož Sark je svoje delo opravil zanesljivo in natančno. Za takšno in tolikšno uspešnost veljajo zboru vse čestitke.
Gostujoči zbor, mešani, iz Dragomera pod vodstvom Jožeta Jesenov ca, jc svoj del programa odpel tako, kot zna, in sc za ta četrti nastop z dolnjclogaškim zborom tudi temeljito pripravil. Skupni pevski vtis jc bil zelo dopadljiv.
Povezovalec programa Marko Škrlj jc s prijazno in izbrano besedo dejavno sooblikoval nekako vzvišeni dojem koncertnega večera. Dopolnjevale so ga - dojem namreč - pisne čestitke zborovih prijateljev: pevcev z Ljubncga, IlotcdrSicc, zborovega častnega člana Ladka Korošca, pismo župana g. Antičcviča, besede predsednika gostujočega zbora, in direktorja Pekarne Vrhnika, gospoda Košaka, ki jc v ta namen zboru prinesel troje v obliki lire spletenih pogač. K obletniškemu dogodku so materialno pripomogli tudi Valkarton in Pctrol, pa Aljoša Gutnik, Tone Mali, in morda še kdo. Podpredsednik slovenske pevske zveze jc podelil petim pevcem Gallusove značke.
Zboru in zborovodju ob obletnici iskreno čestitam in jima želim še pevskega zadoščenja: dobrih nastopov pred zahtevnim občinstvom.
Od tod dalje bi moral stati zapis o občutku gneva zaradi nikakršnega poslušalskega odziva med ostalo poldrugo stotnijo aktivnih pevcev iz drugih pevskih skupin v Logatcu. Pa ne bo, ker nc želim kvariti vtisa prireditve. Vprašam pa vendar: kaj so res sami sebi zadostni in sc z vprašanjem obiska na nastopih ukvarjajo le tedaj, kadar so sami na odru? Če bi bilo temu res tako, potem bi bilo treba takšno liccmcrstvo na mah pokončati.
J. Gostiša
KONČNO ODER V ROVTAH
Rovtarska dvorana jc v zadnjem mesecu dobila popolnoma novo podobo. Ob vhodu jc napravljena lična blagajna, notranjost dvorane pa jc do višine 2 m obložena z lesom. Največji dosežek pa jc prav gotovo postavitev odra z vso opremo. Oder bo mogoče premikati in dolžino prilagajati potrebam nastopajočih. Tako jc končno narejeno vse, da sc bo dvorana lahko uporabljala tudi za nastope domačih in gostujočih skupin, hkrati pa bo dovolj prostora za športno vzgojo šoloobveznih otrok in rekreacijo odraslih. S tem so tudi pri kraju večje naložbe v nov dom.
J. K.
"NOTRANJSKA" V ŠKOFJI LOKI
Prvo soboto v marcu so sc že devetič zapored zbrali na reviji obrtniški pevski zbori Slovenije; le Dolenjska in Bela krajina nista odmevali tistega večera v koncertni dvorani Osnovne šole v Škofji Loki.
Poleg Škofjeloškega okteta so v koncertnem sporedu peli še Ptujski nonet, Obrtniški oktet iz Ajdovščine. "Obrtnik" iz Slovenske Bistrice, Moški zbor iz Radomelj, "Stanko Rek" iz Dravograda, Komorni pevski zbor Maribor - Ruše, "Obrtnik" iz Maribora, Obrtniški moški pevski zbor iz Kranja, "Obrtnik" iz Lenarta, in edini mešani pevski zbor v vsej tej pisani druščini, namreč "Notranjska", zbor, ki ga jc na reviji kar uspešno predstavil zborovodja Janez Gostiša.
Pevec ter do kraja in še čez polno dvorano sta pozdravila škofjeloški župan in predsednik Obrtnega združenja in Škofje Loke. Na svojski način sta razživcla koncertno dogajanje napovedovalca France Demšar in Metka Volčič-Šišcrnik, ki jc s privlačnim veznim besedilom predstavljala kronologijo obrti in cehovstva, ki sta v Škofji LoM pognala korenine že leta 1451 (celih 100 let pred izidom prve slovenske knjige).
In na vsem lepem tistega večera ni bilo več obrtništvo le obrtniško, temveč in predvsem tudi pevsko. Pesem in beseda - beseda in pesem - za vsa odprta srca.
maš
NAGRADE ZA UČENCE LOGAŠKE GLASBENE ŠOLE
Letošnje tekmovanje glasbenih šol Slovenije sc jc marca odvijalo na Vrhniki in v Ljubljani. Z logaške glasbene šole so sc tekmovanja udeležili trije učenci iz razreda učitelja Matjaža Albrehta. Vsi so tekmovalni nastop opravili zelo uspešno.
Rcbeka I Iren, učenka četrtega razreda flavte, sije priigrala I. mesto v prvi kategoriji.
Lev Pupis, učence četrtega razreda saxofona, jc dosegel II. nagrado v drugi kategoriji.
Iva Smodc Grcgorič, učenka tretjega razreda flavte, pa jc dosegla III. mesto v prvi kategoriji.
Vsem trem čestitamo in želimo da bi bili še naprej uspešni.
Rcbeka Hren, dobitnica prve nagrade na republiškem tekmovanju pa gre 16. aprila na zvezno tekmovanje, ki bo v Ilcrccgnovcm v Črni gori. Rcbcki želimo tudi na zvezni ravni kar najbolj uspešen nastop.
J. Treven
KULTURA
MEHIŠKI OREL
NA PRVI POMLADANSKI DAN
Otroci imajo zelo radi lutke. In prvega pomladnega dne so prispele v Logatec. Po zamisli Mihcle Kavčič in Polonc Čuk smo pred nekaj meseci začeli razmišljati o novi lutkovni igrici (lani jc namreč Polona Čuk, pripravnica v knjižnici, zasnovala in pripravila lutkovno igrico o čarovnici, ki ni mogla biti zlobna). Tako sc jc pričelo delo; najprej izbor primerne igrice, to pot: Mehiški orel, nato pa izdelava lutk in kulis. Kulise in lutke jc Polona Čuk naredila kar sama. Nato so prišle še vaje in vaje.
Z veliko truda in potrpežljivosti, ki so jo lutkarji morali imeti, če so hoteli dočakati dovoljenje za vajo v dvorani jc napočil prvi spomladanski dan. Z malo nervoze - saj jc bil za nekatere to "lutkovni krst", sc jc predstava odigrala izredno lepo.
Pa povejmo še nekaj o gledalcih; Ic-ti so prekoračili vsa pričakovanja mladih lutkarjev. Igrice sc jc udeležilo 130 otrok s starši ali brez njih. To jc za Logatec kar lepo, saj jc najbrž obisk prekosil marsikatero drugo predstavo.
Otroci so bili zadovoljni, lutkarji pa tudi. In ker naj bi imela vsaka ustvarjalna skupina ime, smo sc lutkarji domislili tudi tega. Bilo jc veliko predlogov od MUCA-MACA pa vse tja do MEDO TEDO. Toda, da smo si bili vsi edini, smo si izbrali, kar seda prikladno ime: LUTKOVNI ODIiR LOGATEC. In tako sc jc rodilo novo srce, za katerega sc manj zanimajo politiki in gospodje, mnogo bolj pa otroci - zlasti, tisti najmlajši.
Janč
Drugo marčcvo soboto jc Logaški oktet pripravil koncertno prireditev in predstavil svojo pevsko bero iztekajoče se sezone. Oktet deluje dvajseto leto. Jeseni bo imel slavnostni koncert, ob koncu junija pa svečanega v Zclšah.
Koncert jc bil namenjen počastitvi 400-lctnice smrti Jakoba Gallusa in 200-lctnici VVolfganga Amadcusa Mozarta. Oktet se jc Gallusu poklonil s petimi njegovimi skladbami, Mozartu pa se je poklonil trio Srednje glas-Janez Gostiša ^enc jn baletne šole z njegovo skladbo za sopran (Alenka Slokar), violino (Katarina Jurca) in klavir (Eva Bohtc). Mentor triu jc Tomaž Lorcnz. Program jc povezovala Mclanija Štcr.
V osrednjem delu koncerta sta bili podeljeni letošnji februarski priznanji.
Navajamo uvodne besede predsednika odbora za kulturo in utemeljitve podeljenih priznanj.
KULTURNIŠKA
PRIZNANJA
"So dela, ki so pomembna za človeka samega, so dela, ki so pomembna za njegovo družino, za podjetje, za kraj, za občino, državo. So pa še pomembnejša.
V občini letos drugič podeljujemo februarska priznanja. Pravilnik o njih pravi, da se lahko podele posameznikom za življenjsko delo ali za izjemne dosežke na področju kulturnega dela v občini. Oh lanski prvi podelitvi nas je vodila misel, naj bi priznanja dobili najprej tisti, ki so takorekoč vse svoje Življenje posvetili ljubiteljskemu kulturnemu udejstvovanju, saj poklicnega, razen v zadnjih letih v knjižnici, niti imeli nismo. Vsi trije prejemniki so bili lani iz Logatca - naj jih navedem: Marija Zeljko, Peter Kune in, zdaj že pokojni, Ivan Čeme. Zato smo v letošnjem razpisu posebej poudarili, naj hi za letošnje predloge upoštevali predvsem kriterij: življenjsko delo v kulturi tudi v drugih naseljih naše občine. Odziv je bil pičel.
Prejeli smo šestero predlogov za podelitev. Med njimi žal ni bilo nobenega
iz Holedršice, ne iz Grčarevca. Odbor je pri obravnavanju predlogov upošteval, seveda, najprej prispele predloge, razmišljal pa je ludi o teži dela posameznikov, za katere sicer ni bilo predlogov, pa so vendar za kulturo naredili toliko, da bi njihovo delo odtehtalo težo priznanja. Po odločitvi, da se opravi izbor samo izmed prispelih predlogov - pravilnik namreč določa, da morajo biti predlogi v pisni obliki - je odbor preudaril tehtnost posameznih predlogov in odločil, da podeli eno priznanje za življensko delo in eno za izjemne dosežke. S tem naj bi bil dolg do minulih prizadevanj nekako poravnan vsaj do tistih zanesenjakov, ki so svoje delo že zaokrožili. Čas je pravičnejši sodnikod trenutnega razpoloženja, hkrati pa odmerja utrip živim. Prenekaterih,ki hhi si priznanje zaslužili, ni več med nami.
Februarsko priznanje za življenjsko delo v kulturi na Logaškem prejme gospa Marija Sebenik iz Laz, za izjemne dosežke v kulturi na Logaškem pa gospod Tone Kompare.
Marija Šehenik roj. Kušlan, je prvič zapela v pevskem zboru, ko ji je bilo 16 let. To je bilo leta 1922, ko se je v gasilskem domu Laze-Jakovica ustanovil "Dramatični odsek", kasneje preimenovan v kulturno-prosvetni odsek Prvič je zaigrala leta 1930. Odru je ostala z\'esta s petjem, igralstvom, zborovodstvom in režijo nad 50 let.
Med gledališkimi deli velja opozoriti na njene igralske dosežke v Jurčičevem Domnu in Desetem bratu, vSkelovi MikloviZali, v Nušičevem Navadnem človeku, v Finžgarjevi Verigi in Razvalini življenja, pa v Lipahovent Glavnem dobitku in Gogoljevi Zenitvi.
Nepregledno je bilo število njenih zborovodskih nastopov z mešanim zborom. Ž njim je dosegla največ v letu 1963, ko je bil zbor na reviji v Logatcu najbolje ocenjen. Do glasbenega znanja se je dokopala z vztrajnostjo samouka.
Zaradi pomanjkanja krajših gledaliških tekstov za domači oder je sama napisala več dramskih prizorov z ljudsko, narodnovzpodbudno in folklorno tematiko: Žetev, Snubitev, Košnja, Kraljevič Marko, Ne kliči vraga, Ranjenec, Žene v osvobodilnem boju, Kurir Tonček, Fantje na vasi, Hišica pod hribom, Prijatelj - vse iz preprostega kmečkega življenja.
Dobršen del svojega časa je posvetila tudi sakralni glasbi in ohranjanju kulturne dediščine v domačem kraju.
Tone Kompare je v svojem desetletnem službovanju v I^ogatcu tudi na hdturnem področju udejanil zamisli, ki so že bik porojene, a neuresničene.
Ob 80-letnici dolnjelogaške fare je izdal knjigo z naslovom "Logatec -črtice iz življenja kraja in obeh župnij". S to knjigo se prvič po "Glavarstvu Logatec" s konca prejšnjega stoletja, spet kaže obsežnejši pregled zgodovinskega razmja kraja. V knjigi imajo pomembno mesto predvsem ljudje, ob njih pa zapisi iz kronik, pa tehtni razdelek o zgodovinskih in arheoloških raziskovanjih in dognanjih. Z.aradi različnosti področij, ki so zajela v knjigi bo ta dragocen vir zapisov vsakomur, ki se bo želel tehlneje uld'arjati z družboslovnim preučevanjem bližnje preteklosti Logatca.
Drugo pomembno področje delovanja je obnova sakralnih objektov v Dolenjem Logatcu. Spna župnišče, zalem nov župnijski dom in v zadnjih letih obnova notranjosti župnijske cerkve in ureditev okolice izpričujejo izjemno zavzetost za ohranjanje ktdlurne, zlasti arhitekturne dediščine kraja.
Prizadevnost za ohranjanje zgodovinskega spomina, tako v knjigi, kot pri urejanju objektov, izpričuje posebno voljo za širjenje srčne kulture med ljudmi.
fotografiji S.R.
UGOTAVLJANJE RESNIČNIH OKOLIŠČIN
IZGINOTJA OBČANOV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Komisija za ugotavljanje resničnih okoliščin izginotja občanov po II. svetovni vojni Skupščine občine Logatec je za območje sedanje krajevne skupnosti Rovte na podlagi podatkov, ki so jih po spominu navajali občani in preživeli doma in v tujini, izdelala seznam ljudi, ki so izginili po drugi svetovni vojni leta 1945 in seznam žrtev med drugo svetovno vojno.
Podatke so zbirali predsednik občinske komisije Slavko Šinkovec, član občinske komisije Janko Pet-kovšek ter vaščana Rovt Franc Logar in Mirko Modrijan.
Seznam žrtev v času II. svetovne vojne navaja 50 imen, seznam pogrešanih po II. svetovni vojni leta 1945 pa kar 248 imen.
Občinska komisija se je odločila, da bo objavila neuradni seznam za območje krajevne skupnosti Rovte zato, da bi svojcem pogrešanih in drugim občanom dala možnost, da bi posredovali kakršnekoli podatke o okoliščinah izginotja občanov, predvsem pa, da se na ta način preveri točnost seznama.
Po sklepu občinske skupščine je komisija za ugotavljanje resničnih okoliščin izginotja občanov po drugi svetovni vojni dolžna zbrati predvsem podatke, ki so razvidni iz priloženega obrazca. Za območje Rovt bodo podatke zbirali: Franc LOGAR Rovte 104, Slavko ŠINKOVEC Rovte 44 in Janko PETKOVŠEK Rovte 131.
Komisija vabi vse svojce pogrešanih in druge občane, da se čim-
prej, najkasneje pa do 31. maja 1991 zglasijo pri zgoraj navedenih občanih Rovt, kjer bodo lahko izpolnili obrazce in posredovali tudi morebitne druge informacije o okoliščinah izginotja pogrešanih z območja krajevne skupnosti Rovte.
Ker so izdelani seznami pogrešanih po II. svetovni vojni leta 1945 in žrtev v času II. svetovne vojne za druge krajevne skupnosti v občini Logatec neprimerno krajši, bodo za ta območja člani komisije in njeni zunanji sodelavci obiskali še žive svojce pogrešanih kar na domu, kjer bodo ravno tako lahko izpolnili izjavo.
Vsi izdelani seznami pogrešanih po II. svetovni vojni leta 1945 in žrtev med II. svetovno vojno so deponirani pri komisiji za ugotavljanje resničnih okoliščin izginotja občanov po drugi svetovni vojni na sedežu Skupščine občine Logatec, Tržaška 15, kjer lahko preverite, ali je določena oseba vpisana v seznam, na razpolago pa so tudi obrazci za podpisovanje izjav.
Komisija vabi vse občane, da ji s posredovanjem podatkov pomagajo pri delu, da bo lahko svoje delo čimprej končala in posredovala občinski skupščini sklepne ugotovitve, ki bodo podlaga za sporočilo javnosti o resničnih okoliščinah izginotja občanov logaške občine po II. svetovni vojni.
Komisija Skupščine občine Logatec za ugotavljanje resničnih okoliščin izginotja občanov po II. svetovni vojni
IZJAVA SVOJCEV ALI DRUGIH OSEB O PODATKIH GLEDE POGREŠANIH OSEB PO DRUGI SVETOVNI VOJNI LETA 1945
Priimek in ime pogrešanega:__
Njegovi rojstni podatki:___
Zadnje stalno bivališče:__
Zadnjikrat ga je v domačem kraju videl
dne
leta
Pogrešani je odšel v smer in ga je pozneje še videl _ v (na)_
Kraj in čas smrti pogrešanega:
Kraj:_
dan_mesec_leto_
Podatek o kraju in času smrti navajam na podlagi:
a) lastne domneve
b) po pripovedovanju občanov
c) po izjavi očividcev (ustrezno obkroži) Druge opombe:
Spodaj podpisani sem bil z zgoraj navedenim pogrešanim povezan kot:
(tu se navede stopnja sorodstva ali druga povezava, kot npr., sosed sovaščan).
Zgoraj navedena dejstva potrjujem z lastnoročnim podpisom. Datum:
Priimek in ime osebe, ki je dala izjavo:
lastnoročni podpis:
ŽRTVE MED VOJNO OD LETA 1942 -1945
1. BOGATAJ FRANC, ROVTE (Slabetov)
2. BOGATAJ JOŽE, ROVTE (Slabetov)
3. BONČA IVAN, ROVTE
4. CIGALE IVAN, PETKOVEC (Ravensk)
5. CORN MATEVŽ, ROVTE
6. CORN FRANC, ROVTE
7. CVETKO JANKO, ROVTE
8. GRUDEN JOŽE, ROVTE (Bolkovcov)
9. HLADNIK FRANC, PETKOVEC
10. HOMOVEC IGNACIJ, PETKOVEC
11. JURJEVČIČ JOŽE, ROVTE
12. JEREB MATEVŽ, ROVTE (Kuhnčan)
13. JUSTIN PAVEL, ROVTE
14. KOGOVŠEK JANEZ, ROVTE (Skrotnk)
15. KOGOVŠEK JANEZ, ROVTE (Anžetov)
16. KRIŽAJ BERNARD, ROVTE (Jesenovcov)
17. KRIŽAJ JOŽE, ROVTE (Gabrovškov)
18. KLAVŽAR IVAN, ŽIBRŠE (Mihevcov)
19. KOGOVŠEK MATIJA, ROVTE (Pečover)
20. LUKAN PAVEL, PRAPROTNO BRDO (Mihove)
21. LUKAN ANTON, PRAPROTNO BRDO (l.akanov)
22. LUKANČIČ MATIJA, ROVTE
23. MRAVLJE FRANČIŠKA, ROVTE
24. MODRIJAN FRANC. ROVTE (Modrijanov)
25. MODRIJAN JAKOB, ROVTE (Modrijanov)
26. MALOVRH FRANC, ROVTE (Vovkov)
27. MALOVAŠIČ AVGUST, PRAPROTNO BRDO
28. MALOVRH FRANC, PRAPROTNO BRDO (Groglnov)
29. MOUK FRANC, PETKOVEC (Kznarjev)
30. MALOVRH MATIJA, PRAPROTNO BRDO
31. MIVŠEK ALOJZIJ. ROVTE
32. MIVŠEK RUDI, ROVTE
33. MERLAK FRANC, ROVTE (ubit na Perilah)
34. NIKOLETI FRANC, ROVTE
35. NAGODE CIRIL, ROVTE
36. NAGODE FRANC, ROVTE (Plečnikov)
37. NAGODE JOŽE, ROVTE (Plečnikov)
38. NOVAK FRANC, PETKOVEC
39. ? JAKOB, PETKOVEC (Sivcov stric)
40. PETKOVŠEK JAKOB, ROVTE (gostilna Zajele)
41. PODOBNIK JAKOB, TRATE (Jakalov)
42. PUŠIČ, ROVTE
43. SKVARČA FRANC. ROVTE (GrampovSk)
44'. ŠEMROV LEOPOLD, ROVTE (Bobkov)
45. ŠEMROV FRANC, ROVTE (Slugatov)
46. TRPIN MATEVŽ, ROVTE (Sorčan)
47. TUŠAR JOŽE, ROVTE
48. TRČEK IVAN, ROVTE (Graščnkov)
49. TRPIN JAKOB. ŽIBRŠE (Tomincov)
50. ŽERJAL LOJZA, ROVTE (Krovčkova)
POGREŠANI PO II. SVETOVNI VOJNI LETA 1945
1. ALBREHT ANTON, ROVTE
2. ALBREHT IGNACIJ, ROVTE (iz Kurje vasi)
3. ALBREHT FRANC, ROVTE (iz Kurje vasi)
4. ALBREHT JAKOB, ROVTE (iz Kurje vasi)
5. ALBREHT JANEZ, ROVTE (iz Kurje vasi)
6. ALBREHT PAVEL, ROVTE (Mlakarsk)
7. ALBREHT JOŽE, ŽIBRŠE (mizar Mrčivnsk)
6. ALBREHT PETER. ROVTE
(iz Kurje vasi) 9. ALBREHT IVAN. ŽIBRŠE
10. ARHAR JOŽE, ROVTE (Grabčan)
11. BIZJAN JANEZ, PETKOVEC (Bizjan)
12. BOGATAJ ALOJZIJ, ROVTE (Slabetov)
13. BOGATAJ JANEZ, ROVTE (Slabetov)
14. BRENČIČ FRANC, PETKOVEC (Brenčičova koča)
15. BRENČIČ ALOJZ, PETKOVEC (Žigon)
16. BRENČIČ FELIKS, ROVTE (krojač)
17. BRENČIČ PETER, ROVTE (Ulačmanov)
18. BURNIK HIERONIM, ROVTE (Burnikov)
19. CELARC FRANC, ROVTE (Andrejčkov)
20. CELARC PETER, ROVTE (Andrejčkov)
21. CELARC IGNAC, ROVTE (Andrejčkov)
22. CELARC JANEZ, ROVTE (Andrejčkov)
23. CORN PAVEL, ROVTE
24. CIGALE IVAN, ŽIBRŠE (Trčkov)
25. ČUK JOŽE, ROVTE (Godobovsk maln)
26. ČUK ANTON, ROVTE (Brusov)
27. FILIPIČ RAJKO, ROVTE (Češiikov)
28. FILIPIČ MATEVŽ, ROVTE (Češirkov)
29. GABROVŠEK JOŽE, PRAPROTNO BRDO (Šteklčkov)
30. GABROVŠEK FRANC, PRAPROTNO BRDO (Šteklčkov)
31. GRBEC JANEZ, ŽIBRŠE (od Babčnka)
32. GANTAR FRANC. PETKOVEC (Kucinov)
33. GANTAR PETER, PETKOVEC (Kucinov)
34. GANTAR JAKOB, PETKOVEC (Kucinov)
35. HABE JOŽE, ROVTE (Žabarjev)
36. HLADNIK FRANC, ROVTE (Janeščev)
37. HLADNIK HENDRIK, ROVTE (Janeščev)
38. HLADNIK ŠTEFAN, PETKOVEC (Ruparsk)
39. JEREB ANTON. ŽIBRŠE
40. JEREB ŠTEFAN, ŽIBRŠE
41. JEREB FRANC, ŽIBRŠE
42. JEREB ANTON, ŽIBRŠE
43. JEREB FRANC, ŽIBRŠE
44. JEREB ROMAN, ROVTE
45. JEREB ŠTEFAN, ROVTE
46. JEREB JAKOB, ROVTE
47. JERŠIČ ANTON, ROVTE (Čakovcov)
48. JERŠIČ JANEZ, ROVTE (Čakovcov)
49. JERŠIČ JOŽE, PRAPROTNO BRDO (Slanovcov)
50. JUSTIN STANKO, ROVTE (Justinov)
51. KOGOVŠEK FRANC, ŽIBRŠE
52. KOGOVŠEK ANTON. PETKOVEC (Petrovčeva bajta)
53. KOGOVŠEK IGNACIJ. ROVTE
54. KOGOVŠEK JANEZ, PETKOVEC
(Petrovčeva bajta)
55. KOGOVŠEK JANEZ, ROVTE
56. KOGOVŠEK JOSIP, ROVTE
57. KOGOVŠEK VID, PETKOVEC (Petrovčeva bajta)
58. KOGOVŠEK LUDVIK, ROVTE (Mežnarjev)
59. KOGOVŠEK MATEVŽ, ROVTE (Rastovšk)
60. KOGOVŠEK ROMAN, ROVTE
61. KOGOVŠEK STANKO, ROVTE (Mihatov)
62. KOGOVŠEK PETER, ROVTE (Vidmar)
63. KOGOVŠEK FRANC. ROVTE (Lomarsk)
64. KOGOVŠEK JOŽE, PETKOVEC (Bobrov maln)
65. KUNSTELJ FRANC, ROVTE (kurat)
66. KOKELJ ANTON, ROVTE
67. KOKELJ JANKO, ROVTE
68. KRIŽAJ FRANC, ROVTE (Jesenovcov)
69. KRIŽAJ IGNACIJ, ROVTE (Jesenovcov)
70. KRIŽAJ MILAN, ROVTE (Jesenovcov)
71. KUNC FRANC, ROVTE (Zavčan)
72. KUNC FRANC, ROVTE (Osrešk)
73. KUNC VINKO, ROVTE (Zadrugarjev)
74. KRANJC FRANC, ŽIBRŠE (gostilna na pošti)
75. KRIŽAJ JANEZ, ROVTE (Zajelsk)
76. KENK FRANC, ŽIBRŠE
77. LESKOVEC PETER, ROVTE (Škndrčev)
78. LESKOVEC JAKOB, ROVTE (Lakanov maln)
79. LESKOVEC ANDREJ, ROVTE (Lakanov maln)
80. LESKOVEC STANKO, ROVTE (Loštrekov)
81. LIKAR FRANC. ROVTE (Dovsk)
82. LOGAR ANTON, ROVTE (Pircov)
83. LOGAR LEOPOLD, ROVTE (Kašnkov)
84. LUKAN ANTON, PRAPROTNO BRDO
85. LUKAN STANKO, ROVTE
86. LUKAN JANEZ, PRAPROTNO BRDO
87. LUKAN ANTON, ROVTE
88. LUKAN VID, ROVTE (Čoparjev)
89. LUKAN JANEZ, ROVTE
90. LUKANČIČ FRANC. ROVTE
91. LUKANČIČ IVAN, ŽIBRŠE
92. LUKANČIČ PAVEL, ŽIBRŠE
93. MALOVAŠIČ FRANC, PRAPROTNO BRDO (Štefanov)
94. MALOVAŠIČ JANEZ, ROVTE
95. MALOVAŠIČ JOŽE, ROVTE
96. MALOVRH JANEZ, PRAPROTNO BRDO (Groglnov)
97. MALOVRH JOŽE, PRAPROTNO BRDO (Groglnov)
98. MALOVRH TONE, PRAPROTNO BRDO (Groglnov)
99. MALOVRH JANEZ, ROVTE (Vovkov)
100. MARINČ JOŽE, PETKOVEC
101. MARINČ IGNACIJ, PETKOVEC
102. MARTINČIČ JANEZ, ROVTE (od Katre mož)
103. MERLAK JANEZ, PETKOVEC
104. MERLAK JOŽE, PETKOVEC
105. MERLAK VINKO, ROVTE (Rozmanov)
106. MOLJK IGNACIJ, ROVTE (Zanolkov)
107. MIHEVC JOŽE, ROVTE
108. MIVŠEK FRANC, ŽIBRŠE
109. MIVŠEK ANDREJ, ŽIBRŠE
110. MIVŠEK IGNACIJ, ŽIBRŠE
111. MIVŠEK ANTON. ROVTE
112. MIVŠEK FRANC, PETKOVEC
113. MIVŠEK IVAN, ROVTE
114. MIKLAVČIČ FELIKS, ROVTE (orožnik)
115. MIVŠEK KAJETAN, ROVTE
116. MLAKAR FRANC, ROVTE
117. MLAKAR RAJKO, ROVTE
118 MLINAR PAVEL, ROVTE (Povikov)
119. MLINAR TINE, ROVTE (Povžkov)
120. MLINAR JANEZ, ŽIBRŠE (Gojarsk)
121. MLINAR ANTON, ŽIBRŠE
(Gojarsk) 122  MUNAR FRANC, ŽIBRŠE
(Gojarsk)
123. MODRIJAN JANEZ, ROVTE (Modrijanov)
124. MODRIJAN JOŽE, ROVTE (Modrijanov)
125. MODRIJAN CIRIL, ROVTE (Modrijanov)
126. MODRIJAN MERICA, ROVTE (Modrijanova)
127. MODRIJAN JOŽE, ŽIBRŠE
128. MODRIJAN MATIJA, PRAPROTNO BRDO (Porobkarjev)
129. MODRIJAN ANTON. ROVTE
130. MODRIJAN ANTON, ROVTE (Žabnčan)
131. MODRIJAN JANEZ, ROVTE (Pustnikov)
132. MOŽINA ANTON, ŽIBRŠE
133. MOŽINA FRANC, ROVTE (Vidmar)
134. MOŽINA IVAN, ŽIBRŠE
135. MOŽINA IGNACIJ, ROVTE (Dolencov maln)
136. MOUK JOŽE, PETKOVEC (Krznarjev)
137. MAVSER JOŽE, ŽIBRŠE
138. MENART STANKO, ROVTE (Ogensk)
139. NAGODE JOŽE, ROVTE
140. NOVAK ALOJZIJ, PETKOVEC (Mežnarjev)
141. NOVAK FRIDERIK, PETKOVEC (mizar)
142. NOVAK JANEZ, PETKOVEC (Mežnarjev)
143. NOVAK FELIKS, PETKOVEC (Mežnarjev)
144. NEVEDA JANEZ, ROVTE (Blažev)
145. OSREDKAR JOŽE, ROVTE
146. OSTERMAN STANKO, PETKOVEC
147. OSTERMAN RUDOLF, ŽIBRŠE (Pepn)
148. OTRIN VINKO, ROVTE (Otrinov)
149. OTRIN MATEVŽ, ŽIBRŠE (Blažev)
150. OTRIN TONE, ŽIBRŠE (Blažev)
151. PETKOVŠEK JAKOB, ROVTE (Marjetn)
152. PETKOVŠEK JOŽE, ROVTE (Janežev)
153. PIVK FRANC, ROVTE (Česnov)
154. PIVK ANTON, ROVTE (Brnk)
155. PIVK ANTON, ŽIBRŠE (Birt)
156. PIVK GAŠPER, ŽIBRŠE (Žeje)
157. PIVK ANTON, PETKOVEC (Brenčičev)
158. PIVK FRANC, PETKOVEC
159. PIVK JAKOB, PETKOVEC
160. PIVK JANEZ, PETKOVEC
161. PIVK JOŽE, ŽIBRŠE
162. PIVK MATIJA. PETKOVEC (Koškov)
163. PIVK STANE, ŽIBRŠE
164. PIVK VIKTOR, ŽIBRŠE
165. PIVK JANEZ, ROVTE
166. PEČNIK, ROVTE
(fant od Tončkove Anice)
167. POPIT FRANC, ROVTE (od Povličkove Ančke)
168. PIVK JANEZ, ŽIBRŠE (Žejsk)
169. PIVK DRAGO, ROVTE (Škandrov)
170. PIŠLJAR ADOLF, ŽIBRŠE (Pivkajsk)
171. PIŠUAR JOŽE, ŽIBRŠE (Danjevčkov)
172. PETROVČIČ FRANC, PETKOVEC (Kznar)
173. PETROVČIČ ANTON, ROVTE (Brusov)
174. PRAPOR CVETKO, ROVTE (poveljnik)
175. PODOBNIK MIHA (Jakatov)
176. PODOBNIK FELIKS (Jakatov)
177. PODOBNIK JAKOB (Jakatov)
178. REVEN CIRIL, ROVTE (Štelkov)
179. REVEN FRANC, ROVTE
180. REVEN JAKOB, ROVTE
181. RUDOLF FRANC, ROVTE
182. RUDOLF MATEVŽ, ROVTE
183. RUPNIK ALOJZ, ŽIBRŠE (Irhovcov)
184. RUPNIK IVAN, ROVTE (Rupnikov)
185. RUPNIK JOŽE, ROVTE (Rupnikov)
186. RUPNIK FRANC, ŽIBRŠE (Osojnšk)
187. RUPNIK FEUKS, ŽIBRŠE (Osojnšk)
188. SEDEJ JANEZ, ROVTE (Barben)
189. SEDEJ JERNEJ, ROVTE (Trtovsk)
190. SEDEJ JUUJ, ROVTE (Trtovsk)
191. SEDEJ JOŽE, ROVTE (Barben)
192. SEDEJ ZDRAVKO, ROVTE (Barben)
193. SEDEJ FRANC, ROVTE
194. SKVARČA JAKOB, ROVTE (Bukov plot)
195. SKVARČA JANEZ. ROVTE (Grampovšk)
196. SKVARČA JOŽE, ROVTE (Grampovšk)
197. SKVARČA STANKO, PRAPROTNO BRDO
198. SLABE JOŽE, ROVTE (Rjave)
199. SIVEC JOŽE, PETKOVEC (Sivcov)
200. SIVEC ALOJZIJ, PETKOVEC (Sivcov)
201. ŠEMROV VINKO, ROVTE (Slugatov)
202. ŠEMROV JAKOB, ROVTE (Slugatov)
203. ŠINKOVEC JOŽE, ROVTE (Kelnarčkov)
204. ŠINKOVEC SLAVKO, ROVTE (Kelnarčkov)
205 ŠINKOVEC FRANC, ROVTE (Kelnarčkov)
206. ŠINKOVEC JOŽE, ROVTE
207. ŠINKOVEC MATEVŽ, ROVTE (Hlebčarsk)
208. ŠINKOVEC ANTON, ROVTE (Petičarsk)
209. ŠEMROV MIRKO, ROVTE (Pircov)
210. ŠEBALJ JURIJ, ROVTE
211. TREVEN FRANC, ROVTE
212. TREVEN FRANC, PRAPROTNO BRDO (Travnov)
213. TREVEN ALOJZIJ, ROVTE
214. TREVEN FRANC, ROVTE (Gričarsk)
215. TREVEN IVAN, ROVTE (Gričarsk)
216. TREVEN STANKO, ROVTE (Dolencov)
217. TREVEN PAVEL, ROVTE (Dolencov)
218. TREVEN ZORKO, ROVTE (Želejšk hlapec)
219 TREVEN JANEZ, ROVTE (Rudnsk)
220. TREVEN ANTON, PETKOVEC (Kisovc)
221. TREVEN ALOJZIJ, ROVTE (Dolencov)
222. TREVEN FRANC, ROVTE (Šribarjev)
223. TREVEN IVAN, ROVTE (Šribarjev)
224. TREVEN FRANC, PETKOVEC (Kisovcov)
225. TREVEN FRANC. ŽIBRŠE (Lahovsk)
226. TRPIN JOŽE, ŽIBRŠE (pri Toni)
227. TRČEK FRANC, ROVTE (orožnik)
228. TRČEK JAKOB, PETKOVEC
229. TRČEK JOŽE, PRAPROTNO BRDO (Lakanova koča)
230. TRČEK ANDREJ, PETKOVEC , (Ponikvar)
231. TRČEK VINKO, ROVTE (Breznčan)
232. TRČEK FRANC, ROVTE
233. TURK ANTON, ROVTE (Zogarjev) 234 TURK JOŽE, ROVTE (Zogarjev)
235. TURK FRANC, ROVTE (Zogarjev)
236. TURK ALOJZIJ, ROVTE (Zogarjev)
237. TURK ANTON, ŽIBRŠE
238. TREVEN FRANC, ŽIBRŠE (Lahovsk)
239. ZAKRAJŠEK ANTON, ROVTE
240. ZAKRAJŠEK FRANC. PETKOVEC
241. ZAGORIČNIK ANTON, ROVTE
242. VAVKEN VIKTOR, ŽIBRŠE
243. VAVKEN FRANC, ŽIBRŠE
244. VAVKEN STANKO, ŽIBRŠE
245. VAVKEN MATEVŽ, ŽIBRŠE
246. VAVKEN JAKOB, ŽIBRŠE
247. ŽAKEU MATEVŽ, ŽIBRŠE (Osoje)
248. ŽIGON ŠTEFAN. PETKOVEC
TEKAŠKI PRESEŽNIKI
Ni naključje, da v Novicah namenjamo rezultatom smučarskih tekačev tolikšno pozornost. Z ogromnimi napori, prizadevnostjo in strokovnim delom dosegajo tekmovalci tudi najvišja mesta v državni konkurenci.
Pomembnejše uvrstitve z nekaterih tekmovanj:
Člansko in juniorsko državno prvenstvo, Pokljuka, 24.-27. 1. 1991:
10 km, klasika, članice: 3. Vesna Dolenc, 5.-6. Urša Fcčur, 7. Simona Žibert
10 km, klasika, juniorke: 2. Vesna Dolenc, 4.-5. Urša Fečur, 6. Simona Žibert
5 km, prosto, članice: 4. Urša Fcčur, 5. Mateja Ambrožič, 6. Vesna Dolenc, 8. Darja Rupnik, 10. Simona Žibert
5 km, prosio, juniorke: iste tekmovalke, uvrščene za eno mesto bolje: 3. Urša Fcčur itd.
10 km, klasika, juniorji: 9. Jožko Pclkovšck, 17. Boris Zelene
15 km, prosto, juniorji: Boris Zelene
Štafete 3x5 km, članice: 1. Logatec, juniorke: 1. Logatec.
Pionirsko državno prvenstvo, Platak, 2. in 3.2.1991:
SPI: 1. Vasja Rupnik, 3. Uroš Godina, 6. Boštjan Gostiša, 7. Da-
vor Jcrina, 17. David Čuk
SPE: 1. Tanja Zelene, 2. Bojana Jcrina
MPI: 2. Marko Žibert
MPE: 6. Majda Turk
Štafeta SPI: 1. mesto (Godina, Jcrina, Gostiša, Rupnik)
Mladinsko državno prvenstvo, Sarajevo, 9. in 10.2.1991
MME: 1. Mateja Ambrožič, 6. Darja Rupnik
SME: 1. Vesna Dolenc, 2. Simona Žibert
MMI: 2. Jožko Pctkovšck
SMI: 10. Boris Zelene
Štafeta SME (Ambrožič, Rupnik, Dolenc) 1. mesto, z več kot 5 min. naskoka.
Republiško prvenstvo, Rateče, 16. in 17.3. 1991
Članice: 1. Urška Fcčur, 3. Vesna Dolenc, 5. Mateja Ambrožič, 12. Darja Rupnik, 15. Simona Žibert
SME: 1. Vesna Dolenc, 3. Mateja Ambrožič, 10. Darja Rupnik, 13. Simona Žibert
MME: 2. Mateja Ambrožič, 8. Darja Rupnik
SMI: 14. Boris Zelene
MMI: 1. Jožko Pctkovšck
V absolutni kategoriji ženskih štafet jc znova premočno zmagala štafeta Logatca (Ambrožič, Dolenc, Fcčur).
Urška Fcčur in Vesna Dolenc sta se z reprezentanco udeležili tudi več mednarodnih tekmovanj, bili pa sta tudi udeleženki mladinskega svetovnega prvenstva.
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN ENOOSNIH TRAKTORSKIH PRIKOLIC
Oddelek za notranje zadeve pri sekretariatu za splošne zadeve in družbene dejavnosti občine Logatec, obvešča lastnike traktorjev in enoosnih traktorskih prikolic, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu:
od 8. do 17. ure pri trgovini LESNINA Mavrica v Logatcu od 8. do 17. ure na dvorišču gostilne "PRI REZKI" v Rovtah od 8. do 12. ure pri trgovini LESNINA Mavrica v Logatcu od 13. do 17. ure pred KULTURNIM DOMOM v Hotedršici od 8. do 12. ure pred ZADRUŽNIM DOMOM v Lazah
od 14. do 17. ure pred ZADRUŽNIM DOMOM na TRATAH
LOGATEC 13. maja 1991
ROvTE 14. maja 1991
LOGATEC 15. maja 1991 HOTEDRSICA 15. maja 1991
LAZE 16. maja 1991
TRATE 16. maja 1991
Pri tehničnem pregledu bo navzoč tudi predstavnik zavarovalnice, pri katerem boste plačali obvezno zavarovanje.
Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih delovnih organizacijah zunaj občine.
Sekretariat za splošne zadeve In družbene dejavnosti oddelek za notranje zadeve
PABERKI Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
V nedeljo, 24. marca, jc Občinska gasilska zveza na svojem rednem občnem zboru obravnavala poročila o svoji dejavnosti. Nekateri ljudje poznajo delovanje gasilcev le skozi veselice, drugi pa vendarle vedo, kaj pomenijo gasilci v določenem okolju. O tem pričajo tudi urejeni domovi - urejeni večinoma s prostovoljnimi prispevki in delom občanov. Po lepo urejenih domovih pa imajo marsikje tako staro opremo, da jc potrebna zamenjava. Žal, ni mogoče uresničiti vseh želja društev, saj se jc denar za požarno varstvo občutno zmanjšal, tako da ga zmanjkuje zlasti za nabavo opreme in orodnih vozil. V proračunu občine Logatec jc v ta namen predvidenih 420.000 din, vendar ta sredstva ne bodo zadoščala za obnovo voznega parka in opreme. Zato jc predsednih IS nakazal možnost vključevanja v nacionalni program. Pot do vključitve v ta program pa jc polna preprek in jc tako vprašljivo, ali bo Občinska gasilska zveza v tem uspela.
Ko govorimo o požarni varnosti, ne moremo mimo podatkov o požarih na logaškem, pa tudi republiškem območju. V letu 1990 jc bilo na logaškem registriranih 23 požarov; enajstkrat jc gorelo na travnikih, sedemkrat po stanovanjskih hišah, petkrat pa drugod. Pet manjših požarov, v katerih ni bilo posebne škode, se jc začelo tudi v podjetju KLI.
Vzroki požarov v občini so bili predvsem v neustreznem načinu kurjenja trave, igri otrok, neustrezni uporabi vnetljivih tekočin, varjenju itd. Postaja milice jc že lani prijavila sodniku za prekrške 7 občanov, predvsem zaradi kurjenja v bližini gozda. Letos naj bi bili ukrepi še strožji, saj se nam kaže pojavnost požarov v Sloveniji vse pogostejša. V Sloveniji jc bilo lani 2600 požarov, med njimi 10 velikih (Color, Iplas, LIKO). Pri požarih jc nastala ogromna materialna škoda.
Ker živimo na gozdnem območju in mnogi občani žive tudi od gozda, naj v ilustracijo povemo, da jc bilo v Jugoslaviji lani 1364 gozdnih požarov, ki so uničili 43.000 ha gozda, samo na I Irvaškcm 35.000 ha, kjer so bili mnogi požari podtaknjeni. Če bi se požari nadaljevali s tako silovitostjo kot lani, bi bila Dalmacija v štirih letih popolnoma gola.
V zadnjem času, ko vse gledamo s tržnega zorišča (le kaj se še izplača?), jc del negotovosti zajci ludi gasilske vrste. Vse bolj se ga-
silci primerjajo s sosednjimi državami (Avstrija, Nemčija). Dosedanje ugotovitve kažejo da v opremi bistveno ne zaostajamo, vendar so gasilci v tujini bolj spoštovani kot pri nas. Občani gasilec še vedno spoštujejo, v slabo se jc spremenil odnos do gasilcev pri tislih, ki o požarnem varstvu nemalokrat tudi odločajo!. Kakšna bo nova usmeritev na področju gasilstva, bo pokazala nova zakonodaja. Kljub nekaterim nejasnostim za prihodnost, pa jc zanimanje za izobraževanje in usposabljanje med gasilci še vedno živo. Tako so izobraževanje za višje gasilske častnike končali:
• Marinka Ccmprc Turk iz GD Dolenji Logatec,
• Marko Ccmprc iz GD Dolenji Logatec,
• Bernard Jereb iz GD Dolenji Logatec,
• Zvone Čuk iz GD Tabor Logatec,
• Ivan Bcjgot iz GD Ilotedrši-ca in
• Alojz Jakša iz GD Valkarton Logatec.
Vsem iskrene čestitke z željo, da bodo ostali aktivni in zagnani tudi za naprej.
Dokler imamo v gasilskih vrstah ljudi, ki so v nesrečah pripravi jeni pomagali, jc prav, da ponovno opozorimo tudi na telefonske številke, saj ni treba, da bi ob vsakem požaru klicali gasilsko brigado iz Ljubljane. Tako v primeru požara lahko pokličemo gasilsko društvo ali postajo milice Logatec.
Društva imajo tele telefonske številke:
GD Dolenji Logatec	741-508
G D Tabor	
Gorenji Logatec 741-477	
GD KLI Logatec	741-333
G D Rovtc	768-067
GDIIotcdršica	769-008
G D Laze	741-640
GD Medvedje brdo	768-124
GD Vrh treh kraljev	768-117
PM Logatec	741-202
Naši gasilci vam bodo prihiteli na pomoč.
v sili radi A. Č.
1
0
NOVE TRGOVINE
"AVTOLOG"
6.3.1991 jc bila uradna otvoritev trgovine AVTOLOG, zasebnega podjetja, ki ga zastopa C. Arscnijcvić, dasi trgovina posluje že od srede februarja. Po konkurenčnih cenah ponuja nadomestne dele za ZASTAVA AVJ'O, avtogume, pribor in potrošni material za GOLF in R-4 ter posreduje prodajo rabljenih vozil, za kar zaračunava 5 % stroškov.
Trgovina posluje v kletnih prostorih na Ogradah 22 v Logatcu, lahko jih pokličete po telefonu na številko 741-869, najbolje pa, da jih obiščete ob delavnikih od 14. do 20. ure ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 16. ure in sc prepričate o njihovi ponudbi.
"VIDA"
V Javornikovi hiši na Cankarjevi 12 v Logatcu, poleg mesnice Emona, jc bila 16. 3. 1991 odprta nova zasebna trgovina "Vida". Vida Javornik, lastnica hiše, katere ime nosi trgovina, jc prerezala trak in tako simbolično odprla vrata kupcem, ki sc jih jc že na otvoritvi nabralo lepo število.
V trgovini boslc lahko po ugodnih cenah kupovali metrsko blago, zavese, bluze, krila, volno, ročno pletene izdelke, gumbe, elastiko, sukanec, trakove, pribor za šivanje in še marsikaj, jc povedala lastnica Mira Mihcvc, ki ji poslovnih izkušenj prav gotovo ne manjka. Torej, nova priložnost, posebno za vse tiste, ki radi šivajo. Za vse ostale kupce blaga pa bo v trgovini ob sobotah od 10. do 12. ure na voljo šivilja. Zanimiva ponudba, ki jo velja preizkusiti. Trgovina bo odprta vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., v soboto od 8. do 12. ure.
"TRPIN"
Istega dne kot "Vida" jc svoja vrata odprla tudi trgovina z mešanim blagom in tehničnim materialom v Ilotcdršici. V stari šoli bo Drago Trpin prodajal poleg osnovnih vsakodnevnih potrebščin tudi krmila, razno orodje, gradbeni material po dogovoru, plin in še kaj. Trgovina bo imela deljen delovni čas; ob sobotah bo odprla do 12. ure, od 14. 4. dalje pa tudi ob nedeljah od 9. do 11. ure.
Upajmo, da bo nova trgovina ponudila domačinom in drugim kupcem vse, kar so morda doslej pogrešali. Želimo, da bi bilo tako, in da bi, z na novo urejenim barom "Lipa" Zdenke Popit pomenila majhen, a potreben korak v napredku kraja.
Z.G.
Kaj pa mrtvi vedo o cepljenju psov? foto: M. TrSar _
«4 PLAKATIRANJE
Občinska skupščina je v javno razpravo poslala, med drugimi, tudi odlok o plakatiranju. Izvajanje odloka bo, skupaj z drugimi, ki zapovedujejo skrb za urejeno okolje, korak naprej h kulturncjšcmu in prijaznejšemu življenjskemu oko-lju.
Upajmo, da se podobe, ki so bile na ogled v tednu pred 8. aprilom, ne bodo več pojavljale; če že zaradi obujene srčne kulture ne, pa zaradi sankcioniranega odloka!
J.G.
POSODA AMC
» kompletne garniture » posamezni deli
iz garnitur » atmosfera » dostava na dom
NAROČILA IN DODATNE INFORMACIJE NA Tel.: 752-572 po 17. uri!
UČINKOVITA REKLAMA
Občinsko informacijsko praznino od lanskih volitev do letošnjega leta jc skušal delno zapolniti Logaški glasnik. Njegov temeljni smoter je bil poslovno informiranje.
Racionalizacija stroškov informiranja jc izdajatelja Glasnika spodbudila k predlogu za vključitev propagandnih obvestil v Logaške novice. Novice so za to zainteresirane, in vabijo oglaševalce k objavi reklamnih sporočil na straneh Logaških novic. Obrnete se lahko na sedež občinske skupščine, ali k uredniku na Obrtnem združenju, Tržaška 11.
Logaškemu glasniku pa gre priznanje za določeno sporočilno vlogo, ki jo je bil opravil v dneh svojega izhajanja.
Urednik LN
CAR1TAS LOGATEC sporoča, da je odprla nov žiro račun pri zadružni hranilnici in posojilnici Logatec: 50110-625-7113-2-21 CARITAS LOGATEC Hvala vsem, ki ste v ta sklad že darovali Hvala tudi Logaškim novicam za objavo.
LOGAŠKE
NOVICE, glasilo občine Logatec. Uredil Janez Gostiša, oblikovanje arh. Igor Resnik, tisk tiskarna in knjigoveznica Mali. Naklada 3000 izvodov.
Komisija za pripravo prioritetne liste prosilcev solidarnostnih stanovanj pri oddelku za urejanje prostora SO Logatec
OBJAVLJA
osnutek prednostne liste za dodelitev solidarnostnih stanovanj za obdobje 1991/92
zap.		družina	Število doseženih
it.	Ime in priimek	samski	točk
1.	Aleš KRIŽAJ	samski	249
2.	Greta TREVEN	družina	222
3.	Silva MEDEN	družina	220
4.	Marija VADNAL	sama	219
5.	Zdenka CIMERMAN	družina	216
6.	Zlatko ZIMŠEK	družina	206
7.	Marija RUPNIK	družina	195
8.	Mateja SOVAN	družina	195
9.	Drago PIVK	samski	190
10.	Vilma ŠTRITOF	družina	189
11.	Drago MIVŠEK	samski	189
12.	Dragica LESKOVEC	družina	185
13.	Atif DERVIŠEVIĆ	družina	176
14.	Milena MIKUŽ	samska	157
15.	Jože VEHAR	samski	139
16.	Mirko KRAMAR	samski	137
17.	Mateja MAVSAR	družina	135
18.	Tomaž FERENC	družina	131
19.	Nataša KLAVŽAR	družina	129
20.	Vera KOGOJ	družina	127
21.	Luka JEZERČIČ	družina	126
22.	Anton LUKANČIČ	družina	121
23.	Rasima PAJIĆ	družina	121
24.	Zvonka LAZAR	družina	111
25.	Roben BRENČIČ	družina	101
26.	Andrej MULLER	samski	83
27.	Majda DOMANJKO	družina	83
28.	Nataša KOBAL	samska	71
Razprava o osnutku traja 30 dni, do 24. 5.1991. Vse pripombe, mnenja in pritožbe pošljite na naslov: Občina Logatec, Oddelek za urejanje prostora, Odbor za pripravo liste.
predsednik odbora Zvonka Božič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame stare mame in prababice
JOŽEFE NAGODE
Skalarjeve mame
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožaljc, podarjeno cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene. Posebno sc zahvaljujemo g. Župniku Janezu Komparctu za lepo opravljen poslovilni obred ter pevcem za občuteno zapete pesmi in sodelovanje pri sv. maši. Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njeni
11
QUIDQUIS AGIS, PRUDENTER AGAS
ET RESPICE FINEM
Karkoli delaš, delaj preudarno in misli na konec
Učitelj je nekoč vprašal učence, kaj je pomembnejše,
modrost ali dejavnost.
Enodušno so učenci rekli:
"Seveda dejavnost. Kaj koristi modrost,
ki se ne pokaže v dejanju?"
Rekel je učitelj:
"In kaj koristi dejanje,
ki prihaja iz nerazivelljenega srca?"
Slovenci ob nastopu nove dobe naše zgodovine najbrž potrebujemo oboje: modrost in dejavnost. Ne bo narobe, če latinski pregovor iz naslovu razčlenimo in ga premislimo.
1. KARKOLI DELAŠ ...
A
H jc vseeno, kaj v življenju delam? Lahko delam, kar hočem? Kaj pa, če nič ne delam, je to I prav? Smem delali le to, kar mi jc najlažje? Ali pa imam v življenju prav posebno nalogo? Kakšna jc?
Naš čas ugotavlja med drugimi tegobami tudi to, da jc sodobni človek v krizi identitete. To se pravi, da več ne ve prav, "kdo je" in "kaj jc"? Dejansko pomeni takšna zmedenost, ko človek več ne ve za svojo istovetnost, najhujšo krizo, kar si jih sploh moremo misliti. To je stanje razoscbljc-nosti. To pomeni, da gre za pravo patološko stanje duševne bolezni.
Kriza identičnosti pri sodobnih poklicih ima svoje ozadje v krizi identitete sodobnega človeka sploh. Sodobni človek več ne ve, kdo jc, kaj jc njegovo bistvo, v čem naj išče smisel svojemu obstoju in v katerih koordinatah so zakoličeni bitni temelji njegove osebnosti. Ali ima človek dušo in ncumrljivost; ali jc bistveno
različen in popolnejši od vseh drugih najvišje razvitih sesalcev; ali mora ob spoznanju in zmoti enako strogo razlikovati tudi med grehom in krepostjo; ali jc za svoja dejanja odgovoren še kakemu višjemu bitnemu redu in ali jc končni smisel njegovega življenja prav v tem vzvišenem bitnem redu, ki ga z besedo imenujemo Bog?
Vsa ta vprašanja so sodobnemu človeku mnogo manj jasna ko katerikoli prejšnji dobi človeškega razvoja.
Vrh vsega živi sodobni človek še v pluralistični družbi, kjer mora prevzemali različne vloge in funkcije in hkrati več ne ve, katera je njegova prava vloga, kaleri jc njegov "pravi obraz".
Torej ni vseeno, kaj delam, poiskati moram to, ali vračati se moram tja, kjer jc moje mesto, za kar sem.
2. DELAJ PREUDARNO ...
Nekemu bogatašu jc polje dobro obrodilo, zato se je spraševal: "Kaj naj storim, ker nimam kam dati svojih pridelkov?" Rekel jc: "Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in postavil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in pridelke. Tedaj bom rekel sam pri sebi: Moja duša, veliko blaga imaš, spravljenega za vrsto let. Počivaj, jej, pij in uživaj." Bog
pa mu je rekel: "Neumnež! To noč bodo terjali tvoje življenje od tebe, in kar si spravil, čigavo bo?" Tako bo s tistim, ki si zbira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.
Bogatin v tej priliki jc gotovo inteligenten, razume se na svoj posel. Preračunati zna tržne možnosti in primerno upošteva dejavnike negotovosti tako v naravi kakor v človeškem ravnanju. Vse dobro premisli in presoja; uspeh mu da prav. Toda glej, zgodi se prav to, s čimer ni računal. Mož, ki so ga vsi poznali kot inteligentnega in uspešnega, jc v božjih očeh neumnež.
Ta nespametni intcligcnč-než se mi zdi zelo natančna podoba sodobnega poprečnega ravnanja. Naše tehnične in gospodarske sposobnosti so zrasle do prej nepredstavljivih višin. Natančnost naših .obračunavanj in preračunavanj jc vredna občudovanja. Kljub vsem strahotam našega časa se pri mnogih ljudeh še vedno krepi mnenje, da nismo več daleč od tega, ko bomo največjo možno srečo razdajali kar največjemu možnemu krogu ljudi in bomo končno priklicali na dan novo fazo zgodovine, človeško civilizacijo, v kateri bodo lahko vsi po mili volji jedli, pili in sc veselili. Toda ravno sedaj, ko smo se navidezno približali samoodrešenju človeštva, prihaja do grozljivih eksplozij iz globine nenasičene
in potlačene človeške duše, in tc eksplozije nam pravijo: Ti neumnež, pozabil si na samega sebe, na svojo dušo in njeno ne potcšljivo žejo - na njeno hrepenenje po Bogu.
Delati preudarno pomeni upoštevali pri svojem delovan-juskrbza ta svet v smislu končnega odgovora. - In že smo pri tretjem delu pregovora.
3. MISLI NA KONEC
V študentskih letih smo sc pri filozofiji precej časa ustavili ob delnih ciljih in ob končnem cilju. V različnih zgodovi nskih obdobj i h so Ij udje temu dali različen poudarek. Če povem čisto preprosto: kadar so težko živeli, jim jc bil bliže zadnji cilj; v obdobjih lepega in lahkega življenja so pa imeli veliko opraviti z delnimi cilji. Čisto razumljivo. Prihaja čas, ko bomo morda svoj pogled in zanimanje uravnovesili. Sicer jc v tem največja človekova modrost. Na žalost nas morajo k temu pripeljati objektivne danosti. Malo jc ljudi, ki bi jim to uspelo iz njihove notranje drže. Misliti pri svojem delu na konec, na konec v svojem življenju, pomeni zagotoviti uspeh, celo ekonomski.
Morda jc videti, da poštenjaki prihajajo zadnji na cilj, toda vključeni so v drugačno lekmo. ■ ToneKompare