teto LXV
foStnlna plaSana t gotovini
V Ljubljani, v četrtek, dne 20. maja 1937
štev. 112 a
Jena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni oredništva In oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96
—— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika —
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Ilustrirana priloga „Tcdcn v slikah"
EI
Javor
Pretekli dnevi so k sliki malenikostnosti nekaterih v Sloveniji pr«bivajočih in v Slovenijo pristojnih ljudi z<S{5et dali lop prispevek. Težka vprašanja nas tarejo, bijemo se za samouprave, stikamo glave in premišljujemo, kaj bi ukrenili za naše razkropljene brate in izseljence, da bi ne tonili tako hitro v tujih morjih, ubijamo se z razmerami ob mejah in čez, še o jetiki pišemo -kot o narodni bolezni, proti kateri je treba združiti vse narodove sile, dovolj dela in skrbi imamo z vprašanji, ki se tičejo našega narodnega obstoja
—	pa pride vmes kak dogodek, ki bi smel razburiti komaj eno vas in jo za nekaj dni vreči s tečajev in katerega razčiščenje bi smelo zaposliti samo nekaj nalašč za to nastavljenih in usposobljenih uradnikov in strokovnjakov, vse drugo delo pa bi moralo nemoteno iti naprej. Toda tak, po svojem pomenu sicer majhen dogodek, pri nas takoj plane ali pa ga kdo pahne v središče vsega zanimanja. Piše se o njem, kakor se še o nobeni poplavi ali toči ni, dopisniki listov hodijo v Javor bolj kakor na Koroško, obiskujejo Slovence v Javoru bolj kakor Slovence v jiužni Srbiji — čemu vse to? Zločin v Javoru, katerega žrtev je postala 66-letna župnikova kuharica, gotovo ni najtežji v vrsti zločinov na naši zemlji. Do smrti pre-tepsti mater ali ubiti zakonskega druga ali starše je gotovo težji zločin. Tudi ni zločin v Javoru najtežji po svojih naravnih posledicah, saj ni pustil za seboj nobenih sirot, niti otrok niti starčkov, tudi pohabljencev ne. in vendar tolikšno zanimanje! Vsi slovenski listi pišejo o njem, cele strani s slikami in debelimi naslovi, »Kmetski list« je oplazil po tem dogodku v binkoštnem uvodniku, v vsaki druščini se o njem govori, vse 6e zanima zanj pod tem ali onim vidikom. Od kod to, kdo je vaški dogodek pahnil med narodne dogodke in poglede vseh obrnil vanj, kdo je iz vaškega dogodka hotel napraviti sklep, ki bi bil dalckosežen za dolgo dobo? Ne maramo s temi vprašanji omiljevati krufosti zločina, tudi ne nameravamo omiljevati zgražanja, ki ga je vzbudil v vsej slovenski javnosti že takrat, ko je še iz nepristranskih poročil zvedela zanj, hočemo reči samo to, da tolikšnega zanimanja ni vzbudil ne po svoji krutosti, ne po naravnih posledicah. ampak samo po pravnih posledicah. Vprašanje, kdo je kriv. kdo naj bo aretiran, kdo bo sedel na zatožni klopi pred zborom sodnikov, kdo bo obsojen, morda celo obešen
—	to je iz tega dogodka napravilo to, kar danes jc. Plaz pa so sprožili drzni, površni, nezmiselni, zaviti in obenem jasni članki v »Jutru«, ki molče trobijo, kdo je krivec. Iz teh člankov je vsa javnost dobila vtis, da je ta krivec, na katerega mora brez ozira na njegov stan in na spoštovanje, ki ga po njem uživa med ljudmi, pasti vsa teža zakona, župnik in nihče drugi. Javnost pa so posamezniki, v gostilniških omizjih, v pisarnah, v tovarnah, na polju, povsod, do koderkoli pride glas o tem, kar slovenski časopisi pišejo. Tako daleč je že prišla ta reč, da so še pred našim nedeljskim člankom nekateri izobraženci po Ljubljani ob kozarcu vina že stavili na župni-kovo krivdo in proti. »Jutro« se bo sicer izgovarjalo, da je samo »preiskovalnim organom dalo nekaj migljajev« ali da je »po svoji časnikarski dolžnosti« samo »nekaj doprineslo k razčiščenju«, toda njegovi migljaji niso vredni nič, za preiskovalne organe namreč, javnost v zgoraj omenjenem obsegu pa ni tako natančna, tudi časnikarska dolžnost ni tako pristranska in slepa.
Nihče drugi bolj ne pozna neskončnih meja človeške narave v dobro in slabo kakor katoliška Cerkev in nihče drugi nima toliko žalostnih in veselih izkušenj z duhovščino kakor ona. zato je v njenih zakonih vse natančno določeno, kaj čaka duhovnika, ki bi ga človeška narava potegnila v brezdno slabega. In noben pameten Slovenec ni dejal, da župnik ni tega storil, ker je župni,k, tudi mi smo se vzdržali sleherne sodbe. Naslednje dni pa so vsi, ki dnevno berejo časopise, i/, »Jutrovih« člankov dobili vtis. da je župnik to storil, da si jc župnik in ta vtis je šel po govoricah naprej, brez konica, kakor plaz, da so tisti, ki mislijo, da je vera duhovniška iznajdba, že omahovali v veri. In sem je »Jutro« tudi merilo: s hitro sodbo, z nekaj podatki, ki so se v prečudnem slučaju prepletli okrog župnišča v Javoru in ki jih je »Jutrov« dopisnik še bolj nepremišljeno in nezrelo zbirni in povezoval, umazati enega in ga potem že vsega uničenega treščiti na ves stan. Iz »Ju-trovih« člankov je dihala taka predrzna samozavest in prepričanje v resničnost in nezmotljivost površnih navedb, da še tisti, ki nikdar ne podležejo senzacijam, proti temu niso mogli drugega kakor da so — zmajevali z glavami. Ko smo mi videli, kako šepajo vsi dokazi »Ju-trovih« dopisnikov in kako njihovo sklepanje nasprotuje vsakemu pametnemu miselnemu redu, smo morali v obrambo pametnega sklepanja in resnega mišljenja izpregovoriti tudi mi; radi delikatnosti primera smo izpregovorili tako obširno kakor pač smo. Tako sc je zgodilo. da sta se dva največja slovenska lista na dolgo in na široko razpisala o dogodku, ki spada v nalašč zato ustanovl jene in plačane pisarne, pod povečevalno steklo nalašč zato usposobljenih ljudi. Vsak pa nam bo priznal, da ne moremo dovoliti, da bi nam kdo medtem, ko bi se mi pečali z večjimi, za celoto važnimi vprašanji, za hrbtom umazal tisti stan, ki je nosil in še nosi precejšen del našega narodnega bremena.
Čemu se je »Jutro» tako zaffrizlo v ta dogodek, čemu ga je tako očividno hotelo izrabiti za kost, ki bi jo še dolga leta metalo »vernemu ljudstvu« v obraz? Res, nenavaden bi bil tak dogodek, če bi bil resničen, slovenski dtihovski stan kaj takega še ni doživel, toda kaj pa bi sledilo iz tega? 1322 slovenskih katoliških duhovnikov živi in deluje na ozemlju Dravske banovine, kaj je »Jutrov« detektiv-ki prostovoljec hotel napraviti s tem edinim v samotnem Javoru? Ali ni dovolj prozoren nn-jnen, da jo hotel nekoga dno zavpiti na ves
Italijanski kralj v Pesti
V noči od torka na sredo se je peljal skozi Slovenijo Madjari so zavezniškemu vladarju prirediti veličasten sprejem
Rakek — Kotoriba
Ljubljana, dne 19. majnika 1937.
Italijanski kraljevski par, ki je na uradnem obisku v Budimpešti, da vrne obisk, ki mu ga je letos napravil madžarski regent admiral Hort!iy, se je na poti v madžarsko prestolnico vozil skozi Jugoslavijo, in sicer po progi Rakek-Ljubljana-Zidani most-Pragersko-Kotoriba. ,
Posebni vlak italijanskega kraljevskega para je bil sestavljen iz šesterih najmodernejših vozov, ki sta jih vlekli dve tudi najnovejši lokomotivi. Vlak je zapustil Rim že v torek ob jiol enajstih dopoldne ter je privozil na našo mejo pri Rake-k u ob 23.25. Na Rakeku so pričakovali italijanski dvorni vlak predstavniki jugoslovanskih oblasti, nadalje višji uradniki varnostne službe ter zastopstvo državnih železnic. Jugoslovansko zastopstvo je spremljalo italijanskega kralja vse do madžarske meje.
Na ljubljanski kolodvor je privozil dvorni vlak nekoliko po polnoči, ob 0.35. Na kolodvoru ni bilo nobenega sprejema, ker je kralj skozi našo državo potoval v strogem »inkognitu« in predpisani dvorski običaji v takih primerih ne predvidevajo nobenih sprejemov. Le italijanski generalni konzul Natali z vsem osebjem generalnega konzulata, nadalje upravnik policije dr. Hacin so pozdravili vlak, ko je zavozil na peron. Italijanski državljani so na fašističen način dvignili roko v pozdrav, nakar je generalni konzul pristopil k vlaku ter se nekaj časa razgovarjal s člani kraljevega spremstva. Dvorni vlak je stal na ljubljanskem kolodvoru samo pet minut, nakar je odpeljal dalje ter se ni ustavil več do Pragerskega, kjer je morala lokomotiva vzeti vodo. Od Pragerskega do madjarske državne meje pri Kntorihi se dvorni vlak zopet ni nikjer ustavil. Zjutraj ob 7 je dvorni vlak zapustil naše ozemlje.
Italijansko kraljevsko dvojico spremljajo na njunem obisku princesa Marija Savojska, zunanji minister grof Galeazzo Ciano, štirje načelniki zunanjega ministrstva, šef protokola, maršal dvora, civilni in vojaški adjutant kraljev, dve dvorni dami kraljice Helene in madjarski poslanik v Rimu baron Vilanyi.
Pred dvornim vlakom je vozila izvidnica. Vsa proga od Rakeka do Kotoribe je bila zastražena.
Sprejem na
madjarski meji
Budimpešta, 19. maja. b. Davi ob 5.22 je prispel italijanski dvorni voz na prvo madžarsko obmejno postajo Mura Keresztur. Dvornemu vlaku so priklopih 4 vozove. Vodstvo vlaka je prevzel osebno predsednik madžarskih železnic S z e n n. Ker je bilo zelo zgodaj, ni bilo nobenega sprejema ter je bil prvi uradni pozdrav šele v Sekeszfeher-varus, kamor je vlak prispel ob 9.30. Tukaj se je kralju predstavil in ga pozdravil šef vojaške pisarne general Keresztes Fischer, kralju dodeljeni adjutanti in častne dame pa so se prijavile in vstopile v vlak. Veliki župan je izročil kraljici in princezinji Mariji Savojski krasne šopke cvetja.
V	Pesti
V	Budimpešto je pridrdral dvorni vlak na vzhodni kolodvor ob 10.20. Na postaji je čakala goste častna četa z godbo in zastavami. Goste je pričakoval na postaji regent H o rt h y z ženo v spremstvu kabinetnega štaba in častniške delegacije budimpeštanske mešane brigade z ostalimi dostojanstveniki. V dvorski čakalnici pa je pričakoval italijanskega vladarja z ministri predsednik madžarske vlade Daranyi z velikim številom od-ličnikov, ki so bili oblečeni v gala obleke. Od diplomatskega zbora so bili navzo-či nemški poslanik ruhrmannsdorf, avstrijski poslanik Baar Babrenfeis in pa jugoslovanski poslanik V u k-č e v i č. Postaja je bila ob 8. zjutraj zaprta. Vse tračnice so bile pokrite z deskami, na njih pa so bile položene dragocene preprogi, okrašene s cvetjem. Zidovi postaje so bili zaviti v svilo, raz poslopij pa so visele italijanske in madžarske zastave. Poleg orožja, ki je bilo razstavljeno na sami postaji, je bilo poslopje okrašeno z 10.000 rdečimi belagonijami. Prihod italijanskega kralja so napovedali topovi, ki so oddali več salv. Vojaška godba je zaigrala italijansko kraljevsko himno Giovinezzo, nato pa madžarsko himno.
Horthy je prisrčno pozdravil italijanskega vladarja in ga poljubil, ko je ta stopil iz vlaka v kroju
glas, kakšna je slovenska duhovščina in morda temu vprušanjii celo posvetiti ilustri.auo brošuro? Ali se ni na tisti struni, ki šc nikdar slovenski duhovščini ni privoščila prijazne besede, zopet pripravljal jako zvito premišljen udarec? Veliko slovenskih duhovnikov je vzorno dobrih in vendar se nihče od »Jutra« nc spomni, da bi od blizu pogledal njihovo svetniško življenje in ga narodu postavil za vzor in pohvalil ves stan, tu pa jc v svoji gorečnosti in zakrknjenosti mislilo, da bo odkrilo enega slabega in vrglo madež na ves stan, in koliko strani mu je posvetilo! Kolikokrat kak advokat zagreši kaj protipostavnega, ali kak zdravnik, in vendar nihče ne pravi, da so vsi taki, tu pa »Jutro« kar preži, kdaj sc bo pokazalo kai slabega in še samo išče in stika za aferami — seveda vse po merilih svoje vesti — fin bi napihnjeno iver vrglo na ves stau! Kolikokrat se med srbsko pravo-
italijanskega maršala. Oba sta takoj obhodila častne čete. Nato so izstopili iz vlaka člani kraljevskega spremstva, v katerem se je nahajalo 80 oseb. Vsi so odšli v dvorsko čakalnico za kraljem in llorthyjem. Po pozdravih je spremil admiral Horthy italijanski kraljevski par do izhoda, kjer se je zbral sprevod.
Sprevod po mesta
Na trgu pred postajo, ki je bila lepo okrašena z 20 m dolgimi italijanskimi in madžarskimi zastavami, so bile zbrane delegacije italijanskih fašistov, balille, madžarskih vitezov, bojevnikov, nacionalističnih zvez ter športnih in drugih organizacij. Za njimi je bilo okrog 10.000 gledalcev, ki so vzklikali italijanskemu kralju »Eviva! Elien!« Burno je množica pozdravila tudi italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je bil v spremstvu madžarskega zunanjega ministra grofa K a n y e. Navzoči člani italijanske kolonije pa so neprestano vzklikali: »Duce, duce, duce!« Vreme je bilo izredno lepo ter je šel sprevod po glavnih ulicah do kraljevske palače. Povsod je delala špalir madžarska vojska. Vse hiše so bile v zastavah in okrašene z zelenjem in cvetjem, javna poslopja pa še z ogromnimi italijanskimi in madžarskimi grbi. Na obeh straneh ulice je bilo nad 300.000 ljudi.
Tri zlate kočije
Na čelu sprevoda je bila močna eskadra policije v svečanih krojih z zgodovinskimi čeladami na belih konjih. Izza policijske eskadre so vlekli vranci voz, na katerem je bil poveljnik madžarske garde, poleg katerega je jahal v službi se nahajajoči gardijski častnik. Za njim so vlekli iz državnih hlevov izbrani najlepši beli konji tri od-
prte zlate kočije. V prvem vozu je sedel italijanski kralj Viktor Emanuel z regentom Horthy-jem, v drugi kočiji je sedela kraljica Helena s soprogo g. Horthyja, v tretji zlati kočiji pa je bila princesa Marija Savojska v spremstvu dodeljenega madžarskega gardijskega častnika. Nato je sledilo še 15 gala vpreg s štirimi konji, na katerih je bilo kraljevo spremstvo. Ob kralju so jahali gardisti na konjih, za svečanim sprevodom je bila zopet močna eskadra policijske konjenice na vrancih.
Mimohod narodnih noš
Na Mussolinijevem trgu je pozdravil goste župan Szendy v imenu niadjarskega glavnega mesta ter izročil kraljici in princezinji Mariji krasne šopke cvetja. Ko je sprevod prispel do dvora, so odšli visoki gostje takoj v veliko habsburško dvorano, od tam pa so odšli na kraljevo teraso, nakar se je ol> 11.30 pričel mimohod madjarskih kmetov in kmetic ter deklet v madjarskih narodnih nošah iz vseli krajev države. Defile je trajal pol ure, nakar so se gostje umaknili v svoje privatne apartnmne. — Ob 1.30 je bilo kosilo pri Horthyju, na katerem so bili visoki gostje ter spremstvo.
Istočasno pa je priredil predsednik madjarske vlade Daranyi kosilo na čast italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu, na katerega so bili pozvani razen ministrov in predsednika parlamenta tudi nemški, avstrijski in jugoslovanski poslaniki.
Za italijanskega kralja so v dvoru pripravljene sobe, v katerih je prebival vedno Franc Jožef I., kadar je prišel v Budimpešto, za kra-liico pa so bile prirejene sobe Marije Terezije. Po mimohodu kmetov je bilo intimno kosilo na čast visokim gostom.
Malo politike — več pompes
Protisunek proti načrtu bloka Dunaj-Pešta-Praga
Budimpešta, 19. maja. c. Italijanska vladarska dvojica ostane na Madjarskem štiri dni. Zanimivo je, da se splošno povdarja, da to potovanje razen oficielnega sploh nima nobenega drugega pomena. Posebno kar se tiče političnih vprašanj je treba reči, da kakšnih političnih razgovorov sploh ne bo, kaj šele da bi prišlo do kakih senzacionalnih sklepov.
Sicer je res, da potuje s kraljem in kraljico tudi zunanji minister grof Ciano. Toda to je tudi edini zastopnik italijanske vlade, iz zunanjega ministrstva pa je pripeljal s seboj samo uradnike od protokola z grofom Violom di Campalto na čelu. V spremstvu ni niti enega višjega političnega uradnika, pa tudi ne kakšnega gospodarskega strokovnjaka iz italijanskih ministrstev. — Poleg tega pa moramo še omeniti, da po faši-
stični ustavi vladar ne more opravili kakih izrednih političnih poslanstev, ker je to poglavje državnega življenja predsednik vlade točno 01110-jil nase, tedaj ko si je nadel naslov »Duce«.
Ta uradni obisk je torej samo poveličevalna manifestacija prijateljstva med Italijo in Madjar-sko, ki je že dovolj trdno in dolgotrajno. Razgovori ineil l)ara ny jem in grofom Ciano m hi se mogli nanašali samo na trenutno zapadno-evropsko kombinacijo, ki skuša ustvariti blok Duiiaj-Prnga-Budimpešta najprej na gospodarski podlagi, nato pa šc počasi tuili na širšem političnem polju. Toda zdi se, da (a slučajnost mednarodne kombinacije tako rekoč kar utone pod zunanjim sijajem, s katerim slave prihod italijanskih gostov v Budimpešti.
Os Rim - Berlin lomijo
Avstrijo hočejo odtrgati od Italije in Nemčije Združeni napori Francije in Anglije
Pariz, 19. maja. b. Veliki politični teden v Parizu se nadaljuje danes 7. razgovori meil francoskim zunanjim ministrom Dol bos o m ter avstrijskim državnim tajnikom za zunanje zadeve g. S c h m i d t o m. Po konferenci 7, g. Delbosom se-je dr. Gvidon Schmidt sestal tudi 7. ministrskim predsednikom Leonom Blumom. Predvideno je, da se bodo pogajanja z dr. Schmidtom danes končala, to pa le tedaj, če bi tretja osebnost, ki je povabljena na politične razgovore iz Londona, prišla že danes v Pariz. Ako pa ne, potem bo bržkone g. dr. Schmidt tudi jutri nadaljeval razgovore s francoskimi državniki. Za jutri je napovedan tudi prihod turškega ministrskega predsednika Ineni j« in poljskega zunanjega ministra Beck a. Z razgovori s tema dvema državnikoma bo tudi zaključen politični teden v Parizu.
Glede včerajšnjega 6estanka med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve g. L i t v i n o v i m, predsednikom francoske vlade g. Blumom ter zunanjim ministrom Delbosom se poudarja v vlad-
slavno duhovščino kaj zgodi, kar je prepovedano po cerkvenih in državnih postavah, tudi to 6mo že brali, da je »pop« ubil prvo ženo ali kakega drtigcgu sorodnika, pa se vendar nad tem nihče ne razburja. Sicer tako majhnega zanimanja za življenje svoje duhovščine ne smatramo za dokaz bogve kako tesne povezanosti med njo in med narodom, pač pa nam jc znamenje, da jih eden še ne vrže s tira. »Jutrovo« obnašanje ob tem dogodku pa nam je na eni strani dokaz, kako la kader smrtno sovraži slovensko duhovščino, po drugi strani pa dokaz, kako je v tem stanu važen vsak IKiedincc. Zato pozdravljamo vsakega enega, tuda javorskega z njegovimi župljani vred, ki so bili ob tem dogodku prvi na jasnem, takoj za njimi pa mi, vsaj v tem smislu, da vemo, kdo tega ni storil — v popolnem nasprotju /, »Jutrom«, ki je hotelo tulio natanko vedeti, kdo jc storil zločiu. —
nih krogih, da v odnosih med Francijo in Sovjetsko Rusijo in nastala nobena sprememba. Zaenkrat ne bo nobene razširitve sovjetsko-francoskega pakta, vsaj dotlej ne, dokler se ne vidi, kako so se končala pogajanja, ki jih je vodil v Londonu nemški maršal B I o 111 b c r g, in kako se bodo v bodoče razvijali odnosi med Italijo in Veliko Britanijo. V glavnih obrisih pa se je včeraj razinotrivalo tudi to vprašanje, ne da bi bili sprejeti kakšni sklepi.
Obisk avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta v Parizu ocenjujejo tukaj kot izredno važen dogodek v sedanjem trenutku, ko je napovedana francoska diplomatska ofenziva proti o s i i č u K i 111 — Berlin, kjer daje francoski diplomaciji vso podporo Velika Britanija. Nobenega dvoma ni, da bo Francija nudila Avstriji vsakršno politično zaščito, pa tudi gospodarsko in moralno pomoč, da jo osvobodi nevarnega objema, v katerega jo s silo zašla med Nemčijo in Italijo. Ni dvoma, da Im. dr. Schmidt zahteval to pomoč. Po daljšem zastoju diplomatske aktivnosti Francije v Podonavju jo sedaj Pariz sklenil, da izkoristi nesoglasja, ki so nastala med avstrijsko, rimsko in berlinsko vlado ler ho skušala razmere v Podonavju postaviti na nove temelje s tem. da Avstrija nc lw nič več prisiljena, da se priključi na osišče Rim—Berlin. V političnih krngili s polnim zaupanjem gledajo v uspeh sedanjega dela francoske diplomacije v tej
Angleški nasvet Avstriji
„Nasloni se na Prago,.."
Večerniki že komentirajo la avstrijski obisk in pravijo, da Schmidt zavestno nadaljuje t utrjevanjem avstrijske samostojnosti med Rimom in Berlinom. Tako vedo listi povedati, da je K <1 p n odločno n a s v e t o v a I SchmiiKu, da naj se
{Nadaljevanje na & »liani.}
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Avstrija v svoji boriti nasloni posebno na sodelovanje s Prago. Anglija sicer v tem delu Evrope ne moro prevzeti nobenih obvei, vendar pa z vso odločnostjo svetuje Avstriji, da naj pogumno krene na to pot. Kor pa more hiti francosko stališče v tej smeri samo identično z angleškim, se je moral današnji sestanek med Delhnsom iu Schmidtom sukati samo v tej smeri.
Popoldne je bilo objavljeno uradno poročilo o sestanku med Delt?osom in Schmidtom. Poročilo pravi, da sta se sestala avstrijski in francoski zunanji minister. Avstrijski zunanji ininisler je prišel v Pariz na vabilo francoske vlade. Oba sta ugotovila, da sta zelo srečna, da se lopo razvija sodelovanje med Francijo in Avstrijo posebno na kulturnem in gospodarskem polju.
Nem&ki generali v Rima
Rim, 10. maja. AA. Havas: Od včeraj jo v Rimu nemško vojaško odposlanstvo, ki ga vodi šef motoriziranih sekcij general Adolf llilnlein. Nemške goste sta sprejela glavni tajnik fašistične stranke in načelnik mitičnega glavnega štaba.
V zvozi s poročili o sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem odklanja La Stampa« odločno poročilu v tujini, ki hočejo ta sestanek predočili kot nekakšno :: vojno nevarnost :, Ugotavljamo, nadaljuje list, da bo ta sestanek, čo bi do njega prišlo, v okviru tesnega in prisrčnega sodelovanja med Italijo in Nemčijp in da v tem sestanku voditeljev italijanske in nemške vlade ne bo nič posebnega.
Na pove! je Moskve — Na nasvet Angtiije
Pariz, 19. majnika. TG. Pariško časopisje pri-občujo nekatere zanimivosti o ozadju vladne krize v rdeči Španiji, ki so jo, kakor znano, končala tako, da je iz vlade izletel sam ministrski predsednik Largo Caballero — imenovan španski Ljenin — ter skupina anarhistov, ki so organizirani v Confederaeion Nacional del Trabajo (Narodna delovna zveza).
Predsednik rdečega dola Španije Azana je najprej povabil C a b a 1 I e r a , naj sesiavi novo vlado. Caballero je strankam, ki sestavljajo ljudsko fronto, lo je socialistom, anarhistom, komunistom, levičarskim republikancu! in baskiškim nacionalistom, predložil svoj vladni načrt, ki predvideva enotno ministrstvo za državno obrambo pod njegovim vodstvom in enotno armadni) vodstvo, ki bi bilo neodvisno od političnih strank. Ustanovili bi vrhovni vojni svet, ki bi mu bil podrejen generalni stali. Stranke ljudske fronte, razen anarhistov, so Caballerov vladni načrt odklonile in so postavile protipogoje, med njimi tega, naj Caballero odloži vojno ministrstvo. To da se je zgodilo na zali t e-v o m o s k o v s k e ga predstavnika, nakar je moral Caballero predsedniku Azani vrniti mandat in jo novo vlado sestavil socialist Negrin brez Caballera in anarhistov.
Zanimivo jo, zakaj so k o m u ii i s t i kar naenkrat svojega dosedanjega vodjo Caballera zavrgli in s tom povzročili njegov padec in tako rekoč izgon iz države. Pariški listi naglašajo, da je M o s k v a d a I a p o v s c m n o v a n a v o -dila in zahtevala, naj se rdeča vlada posveti izključno le nadaljevanju drž a v -lj a n s k e vojne do končne zmage. Caballero kat revolurioniirec pa je bil mnenja, da je treba voditi sporedno /, državljansko vojno tudi revolucionarno b o r b n n a z n n t r a j. Moskva je zahtevala, naj so odložijo vse notranje politične borbe in preganjanja, naj se odloži ludi notranja oprema revolucionarne .Španije, dokler divja državljanska vojna. Cabellero pa jc bolel obojo in je moral vsled tega iz vlade izpasti. Katalonski marksist Cuinorora sc je ob ustanovitvi nove vlade izrazil, da bo sedaj treba »rmoroziti ljudske mase« ler iztrgo.ti politično oblast iz rok ulice. To je znamenje. da bo z novo vlado Moskva skušala napravili poskus, da s prenehanjem notranjepolitičnih preganjanj opere madeže, ki so odbijali predvsem angleško javnost, da se ni mogla ogreti za borbo rdečo Španije proti generalu Francu. Na drugi strani pa je način, kako so rešili vladno kvio v rdeči Španiji glasen dokaz za to. (la se s I r n j e n o s t rdeče Š p a n i j e čedalje bolj rnzkraja in da so socialisti, komunisti in radikalni republikanci sedaj na povelje Moskve napravili zadnji poskus, da napravijo konec poulični anarhiji in da zberejo vso položljive sile. za obrambo proti u a c i o n a 1 i s to m , ki lahko brez borite zmagujejo in za katere je žo samo čas j a nisi v o bodoče z m a g o. Oni, ki so zanesli krvavo zmedo v Španijo, si sedaj vijejo roke nad neredom in skušajo v zadnji uri uveljavili moč oblasti nad rjovenjem oborožene silo.
Pariški listi naglasajo, da je sedanja rešitev vladne krizo, ki se je končala z izgonom Caballero v tesni zvezi s potovanjem marksističnega ministru Besteira na kronske svečanosti v London, kjer jo tako od angleške vlade kakor od Ljtvinova dobil navodila in nasvete, kako naj organizirajo obrambo, da se ne bodo več kompromitirali v očeh angleške javnosti, na katero Moskva sedaj p61aga vse svoje karto.
Kakšno stališče bo zavzela napram loj vladi množica. Se ni znano. Anarhisti so namreč slejko-prej močni in obvladajo veliko večino delavstva. Poizkus vodilnih krogov francoske ljudske fronte v Parizu, da bi naslikali novo vlado kot zmerno in vredno podpore vse demokratične Evrope, jo pa seveda jalov. Francoski krogi polagajo veliko nad v predsednika vlade socialista Juana Negrina, ki ie naravnost zaupnik francoske ljudske fronte in bo baje strogo kroti I vse anarhistične tendence. To-
da Ii poizkusi ne morejo zakriti dejstva, da sta v vladi dva komunistva in da predstavlja sedanja vlada prav za prav ojačenje boljševizma na račun anarhistov. Sicer pravijo v Parizu, da so komunisti le neradi žrtvovali svojega dobrega sodruga Caballera in da so v sedanji vladi zavzeli manj važen položaj napram socialistom, ki bodo sedaj pravi vladarji levičarske Španije. Toda treba je pomislili. da so koinunisti storili to samo iz taktičnih razlogov, da uničijo vpliv anarhistov, ki so jim najnevarnejši. Francoski računi bi se mogli uresničiti le, če bi se socialistom res posrečilo napravili red, kar je pa zelo dvomljivo, ker anarhizem nikakor ni uničen, ampak samo začasno potlačen, dočim v srcih delavstva živi dalje v še hujši obliki, ker so morali mnogi njihovi voditelji plačali svoje prepričanje s krvjo in so delavci silno raz-ljučeni na komuniste, ki so v Barceloni pod vodstvom generala Pozasa neusmiljeno trebili njihove vrste.
V svrho rešitve vladne krize je bil iz Pariza odpotoval predsednik francoskih sindikatov Jou-haux. Imel je nalog, da vpliva, da se sestavi vlada, ki bo točno sledila smernicam osi Pariz—Moskva. Ker jo predsednik Negrin v resnici l>olj zmeren nego Caballero in sc bo spravil na anarihste, bo napravil dober vtis v Angliji, da je njegova vlada vlada reda in avtoritete, toda za tem zasloroiu bodo sovjeti lahko še bolj nemoteno boljševizirali
?«e ječe • > •
Varšava, 19. maja. Najnovejša senzacija jc la. da bivši načel n i k Čeke in organizator UPU, žid Jagoda, ni več v lubjanski ječi.
Jagoda je namreč takoj drugega dno, ko jo bil aretiran, mislil izročili Stalinu pismo, s katerim ga jo obvestil, da so nahaja v rokah neko vplivne politične osebe v inozemstvu spisek vseh onih vi-.sokib funkcijonarjev sovjetske vlado in uprave, ki so bili udeleženi pri vseh zločinih iu goljufijah, katerih dolžijo sedaj njega. Te osebe pa da so bile zapletene v zaroto zoper Stalina. Novi načelnik GPU Jezov je |K> svojih agentih v inozemstvu skušal izslediti lo oselio iu se polastiti lega dokumenta ter jjO znani sovjetski metodi, ki se jo je moskovska vlada že večkrat poslužila, to osebo kratkonialo spraviti s pota, ker je sovjeloui tudi iz drugih virov znano, da se Jagoda ni zlagal. Zaradi tega se je sedaj koinproiiiitirnnini visokim osebnostim režima posrečilo prepričati Stalina, da je treba lak škandal, ki bi ugled URSS v Evropi dokončno uničil, nn vsak način preprečili. Zalo je bil sedaj Jagoda iz ječe prepeljan v neki moskovski sanatorij, češ. da ga jc zadela kap. V Moskvi se temu niso čudili, ker so bili ilak vsi prepričani, da Jagoda ve toliko eovjetom nevarnih *lvnri iu ima tolike zvezo doma iu v inozemstvu,
še večje škandale
da bi bilo nevarno sc ga iznebiti in dali tako njegovim prijateljem jiriliko za maščevanje. Zanimivo pa je, da jc Jagodo v snnnloriju takoj obiskal Kaganovič.
Vlada je objavila nov statut vojnih svetov v armadi iti mornarici. Ta statut jo rezultat kompromisa med Stalinom in maršalom Vorošiloni. Ti sveti bodo imeli evidenco in kontrolo nad vojaško pripravljenostjo posameznih vojnih odinic v vsakem vojnem okrožju in bodo neposredno podrejeni vojnemu komisarju, vendar pa bo Stalin imel direktno kontrolo nad armado )>o članih komunistične stranke, ki bodo v le svele inWiovani.
Sfalinova mati v cerhvi
V Tiflisu se jo zgodil zanimiv dogodek, o katerem je Evropo šele sedaj izvedela. Na veliko noč so bili namreč verniki v Tiflisu presenečeni, ko je v edino v leni mestu še odprlo cerkev prišla stara Stalinova mati, ki jo pobožno prisostvovala lilurgiji, ko se je pil podala domov, je popu izročila dar tisoč rubljev. Stalin jc zaradi tega svojo lastno mater pozval, da nemudoma zapusti Tifiis in se podn v neko daljno vas, da ne bi njene praznoverske navade bile komunistom v pohujšanje .. .c
Španijo. Sovjeti in predsednik Blum so prepričani, da bodo na ta način ustvarili v Londonu sovražno razpoloženje proti generalu Francu, ki ima v Londonu vplivne prijatelje. Jouhaux je iz Pariza prinesel tudi veliko denarja, da i>odpre novo vlado.
Odstopil jo tudi zastopnik Valenclje v Parizu Araquistain, veliki prijatelj Caballera iu Del Vaya in jo bil takoj nadomeščen s Carlosoili F.spiu, ki jc zaupnik sedanjega predsednika Girala.
Po bojiščih
Amorbšela pad"a
Guornica, 19. maja. b. Po padcu A in o ribi e-
te, ki so jo zavzeli nacionalisti, se je sedaj pričelo čiščenje okolice, ker hoče general Molla potisniti vse zaostale oddelke iz področja, ki so ga zasedli oziroma obkolili nacionalisti, da bi ne imeli pozneje pri nadaljnjem prodiranju kakšnih nepotrebnih iznenadonj za hrbtom. V cerkvi sv. Marije so našli 350 žena in otrok, ki so preživljali 24 ur grozote, dokler jih niso nacionalisti rešiii. Oddelki nacionalistov in gasilci so pričeli goreče mesto takoj gasili, kar pa so jim no bi posrečilo, če bi vso noč ne lila močna ploha, ki je požar pogasila ler obvarovala, da ni mesto postalo ena sama razvalina. Včeraj dopoldne, ko nacionalisti še niso prodrli v mesio, so skušali priti tja šlirje časnikarji : 1 Anglež, 1 Anierikanec in 2 Francoza, ki pa se jim ni posrečilo priti v mesto, ker so vladno baterije bruhale smrtonosen ogenj. Za vladne čete je položaj zelo težaven, kajli s padcem Ainorebiete so prekinjene vse prometne žile na vzhodu Bil-baua, zaradi česar bo dovoz mnnicije in hrane vladnim baterijam, ki so na bližnjih vrhovih, nemogoč. Te baterije pa se tudi ne bodo mogle umakniti v notranjost železnega obroča, ki jc sklenjen okrog Bilbaua.
Vatžhan posredgz'e za premirje vsaj med nacionaHsii in Baski
Pariz, 19. maja. AA. (llavas) Današnji sEcho de Pariš« poroča iz Londona, da je posebni delegat sv. očeta na kronanjskih svečanostih, msgr. Pizzardo, odpotoval iz Londona čez Bruselj. List poudarja, da msgr. Pizzardo ni opravil v Londonu samo uljudnostnih dejanj. Predstavnik sv. stolice je imel nasprotno v Londonu tudi zelo važne politične razgovore. Nanašali so'se v prvi vrsti na špansko vprašanje. Vse kaže. rta si sv. stolica prizadeva doseči premirje in pogajanja, če že ne ined nacionalisti in vulencijsko vlado, pn vsaj med nacionalisti iu baskovsko vlado. Po poročilu lista so v Londonu soglasno ugotovili, da zaenkrat ni mogoče mislili nn uspešno posredovanje teko dolgo, da se ne popravijo sedanji italijansko-angleški odnošaji.
mammrmam
i^jjBiraFff	rijinui
na$b®lj jeSiena
Vsah čeirti prebivalec
Belgrad, 19. maja. AA. V zadnjih 10 letih je umrlo v Jugoslaviji na jetiki nad 450.000 ljud". cd teh 376.COO na pljučni jetiki. Naša država spada r.a ta način med najbolj jetične države na svetu. Na
stotisoč prebivalcev jih umre na Nizozemskem na jeliki 64, v Nemčiji 79, v Italiji 10S, v Avstriji 143, na Češkoslovaškem 150, na Madžarskem 188. v Jugoslaviji jih je pa umrlo leta 1935 240 na 100.000 ljudi. Posebno visoka smrtnost od te bolezni je v naših mestih, kjer znaša do 25%, tako da umre vsak četrti meščan od jetike. Ker \z jetika med nami ljudska bolezen, se moramo proti njej boriti z organiziranimi silami države, znanstva in ; samouprave kakor tudi s socialno človekoljubno iniciativo zasebnikov. Naša največja organizacija j v tem oziru je Jugoslovanska liga proti tuberku- i loži s 47 banovinskimi in krajevnimi ligami in zve- j zami in znanstveno Jugoslovansko fiziološko dru- i štvo. Svoj tretji jugoslovanski kongres pripravlj.ita ti dve organizaciji v Arandjelovcu od 22. d i 24. t. m. Glavni socialno medicinski predmet prvega dne je načrt zakona o tuberkulozi. Refarirali bodo načelnik ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Stevan Ivanči, predsednik državnega sveta dr. Štefan Sagadin, dr. Robert Neu-bauer in dr. Radmilo Jovanovič. Predmet drugega dne bo »superinfekcija in varstveni ukrepi«, o čemer bodo poročali dr. Jcvrem Nedeljkovič, dr. S, Janovič, dr. T. Živanovič, dr. T. Furlaj, dr. Bor. Djordjevič, dr. Robert Niubauer, dr. V. Orlic, dr. Aleksander Radosavl;evič, dr. Milodrag Zračcvič, dr. P. Samardija, dr. Vlad Spužič in dr. Julka Po-povič-Savič. 23. bo letni občni zbor Jugoslovanskega fiziološkega društva. Udeleženci si bodo ogledali nato več krajev. Prometno ministrstvo jc
Zagrebška vremenska napoved: Stalno in toplo.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jnsno in toplo, jionekod krajevne nevihte.
^ i*!
umre za j3
dovolilo polovično vožnjo na državnih že^znicah vsem udeležencem kongresa. Popust velja od 20. do 28. t. m,
Komunist Muh aireSiran
Belgrad. 10. maja. AA. Nedavno je bil aretiran pri prihodu v Jugoslavijo Adolf Muk iz Ko-tora. jugcslov. državljan. Jugoslovanske oblasti so ga že prej iskale. Muk je dcaedaj živel v tujini, kjer se je skrival pod tujim imenom. Tokrat je prišel v Jugoslavijo s ponarejenim polnim listom neke tuje države. V nezakonitem vodstvu komunistične stranke je Muk zavzemal vodilno mesto in vodstvo komunistične stranke ga je poslalo v Jugoslavijo, da bi na nedovoljen način pridobival in nabiral prostovoljce za Španijo in ustanavljal nezakonite komunistične organizacije. Brž, ko je prišel v državo, so ga aretirali z vsem materi-jalom, ki ga obremenjuje in ga z nekaterimi po-inagači poslali državnemu sodišču za zaščito države, ki je že začelo proučevati vse akte. Njegovi sodelavci, ki jih oblasti iščejo, skušajo sedaj v tujini na tendenčen način dvignili razne mednarodne ustanove in druge nepoučene činitelje, da bi pri naših oblasteh posredovale na korist Adol-fa Muka.
Čezba^-tonsfia žs'ezn'ca
Belgrad- Albanija - Jadran
Rim, 19. maja. b. V pričakovanju čim ožjega sodelovanja med Jugoslavijo, Italijo in Albanijo poroča »Giornale dTtalia«, da v Belgradu poudarjajo, da bi bilo potrebno, da se čimprej prouči vprašanje zgraditve čezbalkanske železnice, ki naj bi zvezala Albanijo z južno Srbijo in. koristila vsem Balkancem.
V
savi
Varšava, 19. maja. AA. (Pat) V Zakopane so so pripeljali jugoslovanski prometni minister dr. Mehmed Spaho, generalni ravnatelj jugoslovanskih državnih železnic Naumovič in pomočnik poljskega prometnega ministra Bobkovski. Na železniški postaji so jugoslovanska gosta pozdravili zastopniki krajevnih oblasti. Nu peronu je stala godba poljskih planincev. Ministru g. Spalni so izročili kot
u, . i®" r-fi
m - M"
ifo 4
H P
Športnica:
ČOKOLADNO KOLO*
je najboljši trener! Koncentrira mi živce ter okrepi mišice, da sera prožna kot lev.
V čokoladnem kolu* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stanijolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje in priliko. — Zavitki po Din 3-—, 6'—, 12'—.
Navzlic vladnim z
Tirana, 18. maja. AA. (Albanska agencija ) Z zavzetjem Delvine so vsa mesta, ki so bila v rokah upornikov, zopet pod oblastjo vladnih čet, ki jih je prebivalstvo sprejelo z navdušenjem. Ujec Etema Tole je po izvršenem poizkusu upora v Delvini napravil samomor. Uporniške čete, ki so bile zavzele Argirokaslro, so uničile aosno poslopje in arhiv upravnih oblasti. Denar, ki so ga našle v blagajnah državnih uradov, so vsega pobrale, kakor smo že včeraj poročali, so vladne čete začele zasledovali Etena Tota, ki so ga njegovi pristaši že zapustili in ki se umika proli planini Kurveles, da bi dosegel Usmaro. Obroč vladnih čet pa postaja čedalje ožji. Uporniki so izpustili vse v Argirokastru zaprte osebe, ki so nato oblekle vojaške kroje. Ti so potrdili, da je poleg brata Eteme Tota, ki je padel, sodelovalo pri uporu še več drugih oseb. Vlada je tudi danes prejela brzojavke, v katerih obsojajo
Častili dar pipo in palico, kakršne nosijo poljski planinci v teh krajih. Minister dr. Spaho in njegovo spremstvo so se z avtomobilom odpeljali nato na izlet po poljskih krajih Tatre. Zvečer so so jugoslovanski gostje pripeljali v letovišče Apko.
Belgrajske vesti
Belgrad. 19. ipaja. m. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela včeraj popoldne v polurno nvdijenco delegati njo Kola srpskih sester.
Sarajevo, 19. maja. AA. Danes dopoldne je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič s svojim spremstvom odpotoval iz Sarajeva v Višegrad. Po ogledu gradbenih del jo predsednik vlade ob 6 nadaljeval pot z avtomobilom čez Užice v Belgrad.
Bclgrail, 19. maja. A A. V ravnateljstvu državnega rudnika v Zenici se bodo 25. t. m. vršilo strokovne skušnje za višje tehniško osebje. Predsednik te komisije je g. Ranko Destič, načelnik oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo ministrstva za gozdove in rudnike. Skušnje bodo delali rudarski inzenjerji, ki so bili najmanj dve leti v državni službi, in sicer izključno v rudnikih.
Belgrad, 19. maja. AA. Za otvoritev kmetijsko razstave v Pragi je predsednik češkoslovaške vlado g. Hodža povabil na teden dni v goste zastopniku našega zadružništva. Izlet priredi Glavna zadružna zveza.
Belgrad, 19. maja. m. V ministrstvu za notranje zadeve je bila danes pod vodstvom načelnika za javno varnost gosp. Kerševana konferenca policijskih predstavnikov iz turističnih krajev iz vso države ter so na njej razpravljali o vprašanju, kako olajšati policijske formalnosti.
Novi Sad. 19. maja. m. Kongres jx>štnih telefonskih in brzojavnih uslužbencev je danes zaključen. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, ki predvsem zahteva, naj se izda čimprej zakon za uslužbenstVo poštno-telefons>e brzojavne stroke, v katerem naj bi |se uredila vsa vprašanja na ta način, kakor so vsh vprašanja urejena s posebnim zakonom za prometno osebje. V resoluciji nadalje zahtevajo naj <se poveča kader poštnega osebju.
Zadnji Baldwlnov govor
London, 19. maja. b. Ministrski predsednik Baldvvin je imel včeraj govor v Albert Halu na predstavnike imperijske mladine, ki so se zbrali ob priliki kronskih svečanosti v Londonu. To bil zadnji veliki politični govor g. Baldvvina, p-ed-no gr> v pokoj, nekaka politična oporoka britanski mladini. V svojem govoru je med drugim d^jal, naj britanska mladina skrbno čuva to, kar ;e doslej ustvarila Velika Britanija in naj skuša še povečati, kajti na mladini leži danes vsa bodočnost in mladina je ona, ki mora sedaj prevzeti vso težko odgovornost in breme na svoja ramena. Poudaril jc, da mora mladina dokazati svetu, da je demokracija potrebna. Mladina naj pa tudi dokaže, da se demokracije ne boji.
Abessnijo odpravijo jeseni
London, 19. maja. AA. (DNB) V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bo Abesinija izključena iz Društva narodov najkasneje na septembrskem zasedanju. Splošno prevladuje mnenje, da sedanje stanje ne more dolgo Irajati. Tako mislijo ne le dežele, ki podpirajo 11 al i jo v Zvezi narodov, in pa švedska, Belgija, Velika Britanija in njeni dominijoni, temveč tudi Francija in Sovjetska Rusija. Samo predloga o izključitvi Abesinijc iz Zveze narodov ne bodo stavile, pač pa so pripravljeno ga podpreti. Po mnenju nekaterih krogov bo ta predlog stavil predsednik švicarskega zveznega sveta Molla, in sicer na ta način, da bi sprejel predsedstvo verifikacijskegu odbora. V tej lastnosti bi nato razglasil, da abesinskih poverilnic ne more več sprejeti.
Pariz. 19. maja. c. Tukaj sc Širijo vesti, da bo turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras odpotoval lakoj iz Ženeve po zasedanju sveta Zvezo narodov naravnost v Bagdad, kjer bo več dni kon-feriral z iraškimi državniki. Ruždi Aras nima nič manjšega namena kot ustanoviti azijsko Zvezo narodov, ki bi zasedala v Ankari.
® ©
fltoll^ Pn„
tako prejema vladar mnoge udanostne brzojavke. Poročnika Lik Bardia in J
nemiri še trajajo
Rust ema Sadrla bodo pokopali v Tirani. List »Dri-ta«, ki komentira te dogodke, jih obsoja v imenu vsega albanskega naroda in poveličuje junaško smrt obeh poročnikov, ki sta se borila za sedanji režim, ki traja že 13 let v korist kralja in domovine.
Izredno sodišče za politične zločine se je preselilo v Argirokaslro, kjer se bo v kratkem začela razprava proti upornikom. Orožniški oddelki nadaljujejo čiščenja, posebno okoli gore Kurvelesi, kjer so skupine hežečib upornikov našle zavetišče. V boju, ki se je razvil v Sevastru, je našel smrt neki orožnik. V Boleni blizu Kurvelesija so ujeli bivšega orožniškega stotnika Ismaila Džilbegaja, ki je bil z Etenom Totom eden glavnih organizatorjev upora. Skupaj z njim sta prišla v ujetništvo ša dva upornika. V gozdovih Kurvelesija so trčile orožniške patrulje ob upornike, katerih večina so kaz-nenci, ki jih je osvobodil Etem Tot. V boju je padlo šest upornikov.
Minister dr. Miha Krek med govorom, ki ga je imel v noči od 14. na 15. maja po radiu našim izseljencem. Gospod minister je govoril o pomenu majske deklaracije, katero jc pred dvajsetimi leti prebral v dunajskem parlamentu sedanji jugoslovanski .-".anji minister gosp. dr. Anton Korošec.
Žična brv čez Kokro v Kranja
Zadnja leta v Kranju sicer narašča gradbena delavnost, vendar še zdaleka ne tako, kakor bi to človek mogel pričakovati glede na številne in velike industrije, ki so doma v Kranju. Gradbeni razvoj Kranja je sam po sebi oviran z njegovo lego. Saj leži ves stari del Kranja na visoki ravnini med izlivom reke Kokre v Savo. Tako Sava kakor še zlasti Kokra sta globoko zarezali svoje struge v ravnino, na kateri stoji Kranj. Posebno pa so strmi prepadi na obeh bregovih Kokre. Čez Kokro se Kranj zaradi pomanjkanja primerne mostne zveze ne more širiti. Zaradi tega obstoji resna nevarnost, da se bo Kranj po sili razmer moral razvijati v drugo smer, zaradi česar bo nekdanje in tudi še sedanje trgovsko središče v Kranju omrtvilo in bo v razširjenem mestu nastalo središče drugod. Kljub temu, da je sedanji Kranj stisnjen v dva strma bregova, ki sta popolnoma zazidana, leži na nasprotnem bregu Kokre, nasproti glavnemu trgu v Kranju, še veliko število



Gospa Eleonora dr. švrljuga je podala ostavko kot dvorna dama. Ostavka je bila sprejeta in je bila ob tej priliki gospa dr. Švrljugova odlikovana z redom sv. Save II. razreda.
lepih in nezazidanih parcel. Zračna razdalja od glavnega trga na nasprotni breg Kokre znaša komaj 100 m. Zaradi tega bi se moglo mesto na nasprotnem bregu, torej na Hujah, prav lepo in ugodno širiti, če bi bil zgrajen že most.
Kranjska mestna občina se sicer bavi z mislijo, da bi zgradila most na Iluje, vendar znašajo preračunani stroški za lak most nekaj nad 2 milij. dinarjev. Ker občina dosedaj ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, da bi zgradila most, ki bi odprl razsežen stavbni svet mestu, se je odločila zgraditi namesto mosta na Huje le brv za pešce. Občina je naprosila tehnični oddelek ban. uprave, naj izdela vse potrebne načrte za žično brv, ki bi vezala Kranj s Hujami. Ta rešitev bi bila za Kranj prav primerna, saj bi se s tem poživila gradbena živahnost na Hujah, pri čemer še ne bi bilo treba opustiti misli na zgradbo pravega mostu. Če bi namreč občina v 10 ali 15 letih prišla do zadostnih denarnih sredstev, bi zgradila na Huje most, žično brv pa bi prenesli na Okroglo, kjer že dolga leta čakajo na primerno premostitev Save.
Tehnični oddelek banske uprave je izdelal že načrte za to žično brv in te dni je g. ban dr. M. Natlačen načrte potrdil. Dohod k brvi bi bil s kranjske strani med župniščem in tako zvano staro škofijo, in naprej do roba skalnatega brega Kokre. Tu bi se morala umakniti brvi kapelica in za njo ležeča šupa. Brv bi šla nato čez globoko dolino Kokre in bi imela razpetine 96 m. Brv sama bi bila široka 2 m in bi jo nosila 2 jeklena kabla. Vsak kabel bo moral biti spleten iz 4 jeklenih vrvi, debelih 4 cm. Vrvi bodo napeljane čez velike in visoke portale iz borovega lesa, ki bodo usidrani v betonskih temeljih. Cel proračun znaša 412.000 Din in bo brv po svoji zunanjosti podobna brvi čez Savo pri Mednem.
Rdeči petelin poje
Slov. Krajina, 18. maja.
Danes popoldne okrog 1 je nastal požar na Tišini pri Vukanovih. Bil je hud veter in ogenj se je razširil z bliskovito naglico. Začelo je goreti za danji strani stanovanjskega poslopja, ognja še niso opazili ne domači in ne sosedje, ko je bila že cela hiša v plamenih. Domači so si skušali rešiti vsaj golo življenje, pa to se jim je le deloma posrečilo. Gospodinja je ožgana po glavi, rokah in nogah, nekoliko manj tudi sin. Mati bo najbrž podlegla ranam. Šolski upravitelj g. Antaner je s svojim avtom takoj oba odpeljal v bolnišnico v Soboti. Požar se je razširil tudi na sosednjo poslopje, pa hvala Bogu, kljub silnemu viharju, so prihiteli gasilci in ogenj omejili ter tako rešili vas. Bilo je več brizgaln, tudi motorna iz Sobote.
Timotej:
Flores Mariani
18. Benedikt XV
22. januarja 1922
Na visokih vrhovih so lepi razgledi. Ob osebah, ki eo visoko postavljene, se lažje pregledajo in presodijo vrednote in lepote posameznih stvari. Iz okrožnice Benedikta XV. (30. aprila 1921) o Danteju se nam še jasneje vidi veličina tega največjega krščanskega pesnika, in iz pesnitve »Di-vina Comedia«, kakor nam jo je zamislil in ustvaril Dante, se še bolj spozna, kaj je Marija človeškemu rodu.
Ni brez pomena, da je Benedikt XV. Dantejevo okrožnico objavil prav 30. aprila, na vigilijo meseca maja, in na spominski dan sv. Katarine Sinske. Saj je ta velika svetnica s pogledom na Marijo in na njenega pesnika Danteja dvignila pesnika Petrarka do višjega vzora, kakor je bila Lavra. Spet je Katarina tisto močno dekle, ki je podala roko Boccacciu, da je vstal iz temnih nižin na svetle višine.
Cerkev in umetnost, kakor tudi Marija in umetnik sta že izza prvih krščanskih časov v odlični in resnični zvezi med seboj. Sijajen dokaz temu je Dante Alighieri, ki ga imenuje papeževa okrožnica kralja v kraljestvu pesništva, kakor je sv. Tomaž Akvinec kraij v kraljestvu bogoslovne vede. »Dante je bogoelovec med pesniki, .pesnik med bogoslovci«. In v obojnem pogledu je dal Dante širok prostor Mariji v svoji sloveči pesnitvi. Kolikega pomena je to za pobožnost, za življenje in za umetnost. Dante je obsegel v svojih spevih ves izvor in razvoj Marijinega češčenja. Njegova silna in močna krila so ga gnala na višine, do katerih se doslej še ni povzpel noben kršč. pesnik.
Dobro stori katoliškemu Človeku, da more te misli izbrati iz pisanja svojega poglavarja, to pot: Benedikta XV. S svojo globoko okrožnico o Danteju hoče papež vsakemu približali tolažilno in odrešilno misei o Mariji: »Kdor išče milosti, in k tebi ne hiti, mu manjkajo peruti, ki nosijo navzgor.« Farad. 33, 14.
19. Marija Terezija Ledohovska
6. julija 1922
Ime Ledohovski je dobro znano v katoliškem svetu. Zaslovelo je po kardinalu Ledohovskem in sedaj še bolj po njegovi nečakinji Mariji Tereziji Ledohovski.
Kakor v svoji mladostni dobi naš Baraga, je hotela tudi Ledohovska nekaj pomeniti v slikarstvu in pesništvu, a jx>stala je: kakor on — misi-jonom vodilna zvezda. Na ljubo svojemu »stricu-spoznavalcut se je naučila tudi poljskega jezika, ki ga je f>ozneje zelo fiotrebovala. Tak je bil začetek njene misijonske vneme.
Ob svojem očetu se je najprej vnela za Marijo. Pogostokrat ga je našla v njegovi sobi klečečega pred podobo Matere božje Čenstohovske.
lz Loosdorfa v Sjx)dnji Avstriji se je oče pozneje preselil v Lipnico na Poljsko. Tedaj in tam so se začele bridke preskušnje za vso družino. Preizkusilo se je zlato v ognju. Izmed sedmerih otrok je Vladimir postal duhovnik (sedaj general Družbe Jezusove) in Julija je odšla v samostan.
»Tudi jaz hočem storiti nekaj velikega za Boga I« se je zavzela Marija Terezija, toliko bolj, ker je bila najstarejša med brati in sestrami v družini. Prirojeni grofovski ponos je rastel v njej.
»Nekaj velikega*'? In postala je dvorna dama pri včliki vojvodinji Toskanski v Salzburgu. Kmalu je uvidela, da tega jioklica ne more prav vršiti »za Boga!« kakor se je glasil prvotni sklep. Kje bi se za ponosno dekle našel velik poklic?
Tedaj je potoval po Evropi kardinal Lavigerie. Vabil in zbitai je kristjane na delo za afriške misijone. Temu vabilu, ki je bil božji klic, se je odzvala Ledohovska. Iz njenih apostolskih oglasov v tem in onem listu ee je naposled razvil samostojni časopis: »Odmev iz Afrike«. Svet jo je za to delo nazval: »Misijonsko norico.« Toda prav kar je neumno pred svetom, je večkrat izvoljeno pred Bogom. Ledohovska je postala ustanoviteljica znamenitega dela za afriške misijone: Peter-Klaverjeve družbe. Storila je nekaj velikega za Boga. In lo vse je storila, kakor je sama večkrat zatrdila: »Le z Manjino pomočjo! — Po njenem zgledu sem služila Bogu, nc da bi sama hotela stali v zarji.«

TH
ila
v ELIDA BELI „„ ŠPANSKI BEZEG v
omamljivega vonja — ^ snežnobcJc barve
Hitro pojasnjen vlom v Mariboru
Alaribor, 19. maja.
Z izredno naglico je mariborska policija jx>-jasnila vlom v stanovanje trgovca lrpina v ve-trinjski ulici, odkrila je zločince in našla 6koraj nedotaknjen njihov plen, ki je bil zelo bogat. Policija je takoj od vsega začetka osumila Trpinovo služkinjo Matildo Resnik, da bo imela pri vlomu svoje prste zraven. Dekle je bilo mlado in živahno ter je dosti zahajalo v družbo, pa ne bi bil čudež, če bi brezvesten človek to izrabil. Sum se je izkazal ko: upravičen. Pri zaslišanju ee je služkinja zapletala vedno v nova protislovja. Ko pa je jx>li-cija še izsledila niena dva prijatelja, s katerima se je največ družila, 20-letnega dijaka Trgovske akademije Igorja M. ter 19-letnega tekstilnega prak-tikanta in bivšega dijaka Edvarda Z. ter ju aretirala, se je Pesnikova udala ter vse priznala. Fanta sta 6icer še skraja tajila, pod silo dokazov pa sta tudi onadva prišla 6 priznanjem na dan. Povedala sta tudi, kje je plen. Skrit je bil v kleti Igor-jevih staršev jx>d premogom. Plen je bil skoraj še nedotaknjen. Čedna trojica je porabila samo 150 Din. V blagajni je bilo 35.000 Din gotovine, zlat-
nina pa je bila tudi vredna 25.000 Din. O pre-
mišljenosti njihovega dejanja dokazuje dejstvo, da so delali pri vlomu z rokavicami, da bi tako zabrisali izdajalske sledove. Res policija ni mogla
odkriti nobenega sumljivega prstnega odtisa, ki ji pa tudi ne bi bil pomagal, če ne bi imela dobrega nosu ter takoj od vsega začetka ubrala pravo sled, ki je vodila k cilju. Pojasnitev vloma je vzbudila v Mariboru izredno pozornost, saj sta mlada nepridiprava, ki sta tako zgodaj zašla na opolzko pot, sinova uglednih rodbin.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joseiova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. Otfl. reg. S. br. 3UI74/3S.
Olepševalni odbori
tajsko - prometnih društev
Tujci obiskujejo naše kraje in nam zavidajo lepoto trgov, letovišč, naših gora in dolin. Čudovito se spaja priprostost našega naroda s pokrajino. Vse je prijazno, domače, česar drugod ne vidimo. Vsak kraj ima svojo lepoto, svoje posebnosti, ima pa tudi svoje napake, katerih mi ne opazimo, opažajo jih pa tujci, navajeni na čistočo in red, ter se nam čudijo, da puščamo le naše bisere v nernar in se zadovoljujemo s tem, kar je. Meščani, vajeni udobnosti, se žele pri nas odpočili, jKuniriti 6i od dela zrahljane živce, žele poleg lepote tudi udobnosti. Najlepši kotički v bližini tujsko-prometnih krajev so tujcem slabo dostopni. Pota, 6teze k raznim razgledom so slabo speljana, pot razorana, brez sence, na razgledni točki brez klopice. Hiše, ki nujno kriče po olepšanju, gole. Odprte gnojne jame in vse druge stvari, ki so za nas brezpomembne; so pa v resnici velike važnosti. Radi tega bo nujno potrebno začeli akcijo, da se lepota naših krajev povzdigne s skupnim delom. Posameznik ne more veliko storiti, pač pa cela soseščina, ki ima v prvi vrsti dohodke od tujskega prometa. Zato bi bilo potrebno osnovali povsod, kjer eo tujsko-prometna društva, olepševalne odseke. Njih naloga bi bila izredno hvaležna, ker bi 6e pečala le z olepšanjem krajev. Drevorede, šetališča, okrasitev trgov, vse to so naloge bodočih olepševalnih odsekov. Kako hvaležen bi bil razpis konkurence najlepše okrašenih oken za posamezni kraj. Slovenci smo znani, da ljubimo cvelje in krasimo z njim svoja stanovanja, pa še veliko premalo. Naši kraji bi morali biti vsi v cvetju, potem bi bila ta trditev pravilna. Kakor streme večja mesta, da si urede nasade in parke, kjer se morejo meščani oddahniti in se nasrkati svežega zraka, tako bi morali biti vsi kraji, kamor zahajajo tujci, en sam park. Ni misliti na bogate mestne
1	i _____!!____fnti/>nn rr/~v'/i 1 i
neokusno poslopje, zakrivajoče najlepši razgled. Stara drevesa, ki dajo poseben značaj kraju, padajo vsled nerazumnosti domačinov. Na vsak korak je polno dela za olepševalni odbor. Delo brez načrta, brez podlage je pa brezpomembno. Zato bi bil nujno potreben za vsak kraj nekak generalni načrt ozir. smernice, katerih bi se moral odbor brezobzirno držati in s trdno voljo leto za letom nadaljevati z delom. V teku 10 let bi se naši kraji zlepšali, da bi bilo veselje. Greš po cesti in opaziš dečke, ki trgajo na sosednjem vrtu španski bezeg in drevo popolnoma opustošijo. Kje naj iščemo vzrok? Mar v slabi vzgoji! Zdi se mi, da naši ljudje zelo ljubijo cvelje. Tega na deželi manjka. Radi tega bi bilo zelo potrebno, če bi se v šolskih vrtovih pečali ne le s predpisano vzgojo sadnih dreves, ampak tudi z vzgojo okrasnega drevja, grmičja in cvetlic trajnic, da pride to drevje med narod, če bi imeli oni dečki doma španski bezeg, bi gotovo ne opustošili sosedovega vrta. Imel sem priliko videti ograjo kmečkega vrtiča zasajeno z jajronsko kutino. Čudovit pogled je bil na ta vrtič. Ljudje bi z veseljem sadili na primerne prostore razne rože, drevje, grmičevje, če bi jih poznali, oz. če bi jih imeli priliko videti. Zato bi ee morale saditve drevoredov, postavitev klopi in drugo vršiti le z sodelovanjem šolske mladine. Čehi so v tem oziru dosegli neverjetne uspehe. To je pripisati le temu, da so zainteresirali že pred leti mladino, katera je danes dorastla. Organizacija olepšanja Češke je izredno močna. Imajo svoj časopis, celo vrsto strokovnjakov in arhitektov, kateri delujejo na olepšanju tujsko-prometnih krajev. Tudi naše kmečke vrliče bi bilo potrebno oživeti z raznim poletnim cvetjem, raznimi trajnicami, ki cveto v času bivanja tujcev pri nas. Imamo celo vrsto raznega grmičja, cvetlic trajnic, ki cveto neprestano od junija do jeseni. Pred leti so priredili v gornjegrajskein okraju razstavo za takraten čas novejših dalij. Prišle so mame in očanci po dve — tri ure daleč z gora. da ei ogledajo te cvetove. Čez par let so bile v krajih, kjer bi človek ne pričakoval, razstavljene sorte v kmečkih vrtovih. Konkurenca najlepših oken bi rodila čudovite uspehe. Škofja Loka ni vabljiva samo radi čudovite lege, okolice, tembolj radi cvetja na oknih, balkonih, kjer vse žari in cvete. Tako bi moralo bili povsod, če hočemo, da se bo tujski promet povečal. Na tem polju bi imeli olepševalni odbori veliko hvaležnega posla. Ljudje imajo najboljšo voljo olepšali kraje, domove, manjka jim pa iniciative, nasvetov in materijala. Potrebno bi bilo ustanoviti pri Tujsko prometni zvezi v Ljubljani in v Mariboru poseben odbor, kateri bi se pečal s tem ter bi dajal posameznim odborom na deželi potrebne nasvete. V Sloveniji bi rabili arhitekta, ki bi se pečal 6anio s temi vprašanji. Kakor so pri banski upravi
razni strokovni kmetijski referentje, katerih naloga je pospeševati proizvodnjo poljedelstva, dvigati živinorejo, mlekarstvo, lako bi bil nujno potreben referent arhitekt za olepšanje krajev. j'oleg tega bi morala tujsko-prometna zveza delati roko v roki s Sadjarsko-vrtnarskim društvom, da se počne kar najintenzivneje gojiti doma zelenjava, da ne bodo tujsko-prometni kraji navezani samo na dovoz iz Ljubljane in Maribora. Isto je tudi z zgodnjim sadjem, katerega 6e ravno tako premalo goji v poštev prihajajočih krajih. Vse to so malenkosti, igrajo pa v tujskem prometu veliko vlogo. V mesecu maju se pošlje iz Slovenije na tisoče raznih letakov, vabil, orošuric o lepoti naših krajev v tujino, da povabi mo meščane iz tujih dežel v naše kraje. Ne smemo ljudi, ki 6lede našemu vabilu, presenetiti z neurejenostjo malenkosti.
Naša najlepša dostopna nam jama
Županova jama pri Grosupljem jo sedaj naša najlepša slovenska jama, ki nam je brez ovir dostopna. Domačini z županom Permetoni se na vse načine trudijo, da bi jamo čim bolj odprli in jo prilagodili čim večjemu obisku. Zal pa je, da se večina Slovencev še mnogo premalo zaveda, kaj imamo v tej jami. Žalostno je, da nas mora preprost mož, kakor je župan g. Perme, šele z vso silo poučevati in vsej javnosti dopovedovati, kakšne krasote še hrani v 6ebi slovenska zemlja. Njegovo prizadevanje ima uspeh, čeprav bi bil ta usjieh taiiko še večji, ko bi Slovenci ne bili tako zaverovani v listo za nas tako škodljivo misel, da je le tislo imenitno, kar je treba piačati s tujo Valuto, kar pa j« domače in |iristtio naše, to je manj vredno. Tako so jietieni Slovenci po zaslugi svojih propagand za binkoStne praznike raznesli po širnem tujem svetu prav gotovo več kakor en milijon dinarjev, ki nam jih doma tako manjka, nismo se pa dovolj brigali, da bi praznike preživeli med lejjolami slovenske domovine.
Na binkoštno nedeljo in f>onedeljek je bil obisk v Županovi jami vkljub temu zelo velik. Od leta do leta raste obisk od vseli strani slovenske domovine in tudi od drugih krajev naše države prihajajo gostje ogledovat si krasote naše zemlje. V ponedeljek pojioldne je dejal neki hrvatski gost, ki je prišel gledat Zupanovo jamo in ga je navdušila njena lejKita: »Slovenci še riti ne vedo, kaj imajo v tej jami.« To nam mora reči Hrvat, ker se tega menda res ne zavedamo. Ko bi bili le majhen del tega, kar smo ta dva dneva znesli drugam, pustili doma za Zupanovo jamo, pa bi jo v kratkem tako lahko polepšali in odprli svetu, da bi bili po vsej pravici lahko ponosni nanjo! Upamo, da bo drugo leto še bolje, ker električna razsvetljava zelo učinkuje. Treba jo bo pač še bolj izpopolniti, da bodo lepote jame prišle bolj do veljave. Za to pa je treba denarja.
Več sto biskovalcev, ki so vsak dan praznikov obiskali jamo, priča, da solba strokovnjakov ni pretirana in da naša slovenska jama it~ zasluži pozornost vee slovenske javnosti!
Dograditev kmetijske kontrolne in poskusne postaje v L-ubljani
Ze lansko jesen je tehnični oddelek banske uprave dal j>o svojih načrtih graditi novo zgradbo za Kmetijsko kontrolno in poskusno j>ostajo v Ljubljani. Velika stavba, ki stoji ob Vilharjevi cesti za stanovanjskim poslopjem nove carinarnice, je dobila še pred zimo svojo streho. Tako so bila glavna gradbena dela že lani končana in je etavba v surovem stanju dobro prezimila.
Čez zimo je tehnični oddelek banske upravo izdelal vse potrebne načrte za dograditev stavbe in njene opreme. V letošnjem poletju l>o na stavbi izvršena druga gradbena etapa, tako da bo mogoče stavbo jeseni izročiti svojemu namenu. Vse načrte in proračune za drugo gradbeno etapo ima sedaj pristojno ministrstvo v Belgradu. Prav verjetno je, da bodo Ii načrti v kratkem potrjeni, iako da bo tehnični oddelek ban3ke uprave že v prihodnjem mesecu mogel razpisati licitacijo za nadaljevanje gradbenih del. Proračuni za drugo gradbeno eta|x> Kmetijske kontrolne in poskusne postaje v Ljubljani obsegajo za razna zidarska dela 437.(KI0 Din, dočim znašajo še potrebna tesarska, kamnoseška, instalacijska in kanalizacijska dela kakor tudi oprema 1.110.000 Din. Druga gradbena etapa Kmetijske kontrole in po kusne postaje jo torej proračunana na 1,517.000 Din,
Drobne novice
Koledar
Oetrtek, Bernardin devica.
sivi
•lavtila,
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrla gdi\ Danica Gantar,
dijakinja VI. razreda realne v. ima;:io. Pogreb bo v petek ob -1 popoldne b. Givaortifeve ulice št. 12 na pokopališče k Sv. Križu. Naj i; sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Tschamba Fii se v vodi ne opere in učinek ne izgine, ker ga koža že v najkrajšem času popije . Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
— Ljubljanski visokošolci v Begunjah. V torek so slušatelji ljubljanske juridične fakultete pod vodstvom gosp. vseučiliških profesorjev Dolenca, Maklecova in Sajovica priredili poučno-znanstveno ekskurzijo v žensko kaznilnico v Begunjah in drž. zavod za poboljšanje maloletnic pri Sv. Petru v Poljčah. Naprave teh zavodov je pojasnjevala poleg gg. profesorjev č. s. upravnica. Slušatelji so bili 7. ogledom zelo zadovoljni, ker so imeli priliko seznaniti se s praktičnim notranjim ustrojem slič-nih zavodov. Po ogledu so jim gostoljubne usmi-Ijenke, katerim je uprava teh dveh zavodov poverjena, priredile lepo zakusko. Ob tej priliki so tako sami slušatelji kot tudi gg. vodje ekskurzije izrazili svoje začudenje nad lepim redom in vzorno snago, ki vladata v zavodih, kot tudi nad odličnimi sposobnostmi uprave, ki je znala najti tako posrečen način za izvrševanje svojih nalog. Ne s kaznijo in strogostjo, ampak z dobroto in ljubeznijo uresničujejo usmiljenke, ki nadzirajo zavode, svoj cilj: da ženske, ki so jim poverjene v skrb, store, zopet za koristne in vredne članice človeške družbe, iz katerih so se same izključile s 6Vojim kaznivim ponašanjem.
Preko 10.000 zdravniških priznanj!
ogleda itd. bodo priobčena v časopisju dne 20. ali 21. maja. Vsak izletnik mora imeti radi ugotovitve identitete s seboj posebno legitimacijo, enako mora imeti potrdila o plačilu, sicer ga bodo smatrali kot potnika brez vozne karte.
—	Za požig — 7 mesecev strogega zapora. Pred malim kaz. senatom 6ta bila včeraj obsojena Tržačanka, 30-letna Pavla Sulčičeva in 48-letni krojaški mojster Matevž Zvab, vdovec iz Lesc, vsak na 7 mesecev strogega zapora zaradi zločinstva požiga. Žvab je posedoval v Lesčah hišico, ki jo je zavaroval za 40.000 Din, za isto vsoto tudi razno pohištvo. Bil je v dolgovih. Od 1. 1934. do septembra mu je gospodinjila soobtoženka. Dne 20. marca 1935 je v podstrešju nastal požar, ki pa so ga gasilci naglo udušili. Zavarovalnica »Slavija« je Žvabu priznala in izplačala požarno škodo v znesku 21.000 Din. Vsi so bili tiverjeni, da je nastal požar po kratkem električnem stiku. Letos marca pa je prišla tajnost požara na dan. Sulči-čeva je priznala, kako sta podtaknila ogenj. Žvab pa je tajil. Banka »Slavija« je zaradi svojih zahtevkov napotena na civilnopravdno pot, ker se ni pravočasno pridružila kazenskemu procesu.
—	Ker gre v kri, ker % kg doza pomeni v resnici J4kg moči, zato mnogi zdravniki priporočajo liiomalz. Poizkusila doza 12.50 Din v lekarnah.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Zagorje
I'ožar je uničil v noči od 17. na 18. t. m. na Izlakah g. Verboletu hlev in kozolec. Gasilci, ki so prihiteli ponoči iz Lok, niso mogli oteti prav ničesar. Gre jim pa vsekakor pohvala, ker so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednja gospodarska poslopja.
S kolesom je povozil neki vajenec sina tukajšnjega grobokopa, 6 letnega Birušo Viktorja. Fantek je dobil tako resne poškodbe, da je bil oddan na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
m*
Zeleznato
KINA-VINO
ZA OKREPITEV SLABOTNIH. SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
Izvrsten okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah : litrska steklenica Din 11'-,
pollitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32'-. Heg. >. br.jd 24. II. I0S3.
—	Protitiiherkulozua zveza v Ljubljani se ob
zaključku letošnjega protituberkuloznega tedna zahvaljuje vsem činiteljem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je ta leden tako v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru prav dobro uspel. Posebno se zahvaljujemo tudi tem potom banu dravske banovine g. dr. Marku Natlačenu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami in je otvoril leden, nadalje vsem predavateljem, tako pri otvoritvi ledna, kakor pri podeželskih prireditvah in v ljubljanski radio oddajni postaji, nadalje tej postaji sami, ker je priobčevala vsa naša sporočila, končno pa številnim nabiralcem in nabiralkam ter darovalcem prispevkov. Še enkrat prav srčna hvala v imenu vseh onih jetičnih, ki so podpore potrebni. Točen obračun bo Zveza položila po dospetju poročil in obračunov svojih edinic.
—	Vremenska napoved. Evropa: Vedro v Srednji Evropi in na Balkanskem polotoku. Depresija z Atlantskega oceana ima za posledico oblačno vreme z dežjem tu in tam v zahodni in deloma srednji Evropi. Jugoslavija: Vedro po vsej kraljevini. V vzhodnih krajih oblačno z malo dežja. V zadnjih 24 urah so bile lokalne nevihte z nalivi v donavski ,drinski, zetski in moravski banovini. Najnižja temperatura je bila zabeležena v Kalinoviku 9, najvišja pa v Jasa Tomiču 31 stopinj. Napoved za danes: Vedro po vsej kraljevini, lokalne nevihte z dežjem tu in tam.
Proti zaprtju in težavam vsled hemoroidov
veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vseh
lekarnah. Oglas reg. S. br. 3236 dne 19. II. 1936.
Gledališče
Ljubljana
V četrtek, 20. maja
—	V Padovo! V soboto, 5. junija t. 1. pop, odpelje luksuzni avtobus častilke in časiilce sv. Antona Padovanskega v Padovo za 460 din. Vožnja Iraja 3 dni. 5. jun. prenočijo izletniki v Gorici, kjer bo dovolj časa, da poromajo na Sveto Goro; 6. jun., v nedeljo ob 10 uri, so že v Pa-dovi pri sv. maši, popoldne ogled razstave, v Padovi romarji tudi prenočijo; 7. jun., v ponedeljek, odhod v Benetke in na Lido. Prihod v Ljubljano isti dan zvečer. V vsoti 460 din je obseženo: vožnja, hrana, prenočišče, vstopnina in napitnina. Prijave sprejema iz prijaznosti pisarna
Hapag«, Ljubljana, Pražakova ulica, do 26. t. m.
—	Dijakom je razlagal boljševizem. France Grošelj jc imel v Kranju štant, na katerem je prodajal razno drobnarijo in pečen krompir kranjskim dijakom. Dne 27. februarja letos so se pri njem ustavili 4 mladi dijaki, stari 14 let. Ker so čakali na pečen krompir, jim je začel razlagati pemen »boljševizma«, ko so dijaki pri njem zapazili reklamni letak Bog v Trbovljah«. Udrihal je tudi po duhovščini in zlasti po dekanu gospodu Matiji Skrben. France Grošelj jc včeraj pred senatom bistveno priznal, kako je govoril o »boljševizmu«, o Španiji in g. dekanu. Bil je obsojen zaradi prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javnega reda in mira v državi in zaradi prestopka žalje-nj g. dekana kot uradne osebe na 20 dni zapora in 300 Din denarne kazni. Razprava jc bila javna.
Pozor! Darmol, sredstvo za odvajanje, jc pogosto ponarejen. Pazite radi tega pri nakupu, da je na vsaki tableti utisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črko T. Zahtevajte radi tega Izrecno Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7006-1936.
—	Vsem izletnikom v Postojno dne 23. maja 1937. Prijave se sprejemajo samo še danes v sredo 19. maja. Od jutri 20. maja dalje se bodo proda-
t'ale v predprodaji vozne karte za progo Ljubljana-fakek-Ljubljana za one, ki jih še niso plačali na vseh mestih, kjer so se sprejemale prijave ter jiro-sitno ljubljanske izletnike, da si jih gotovo nabavijo v predprodaji radi omejitve navala pri blagajnah na gi. koi. Vsa navodila radi prevoza,
Drama: Četrtek, 20. maja: »Dr«. Red. B. — Petek, 21. maja ob 15: »Matura«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. — Sobota, 22. maja: »Rivala«. Red A.
Opera: Četrtek. 20. maja: »Veseli studenček«. Red Četrtek. — Petek. 21. maja: Zaprlo. — Sobota, 22. maja: »Plamen«. Red B.
Predavanja
Slovensko zdraviliško društvo v Ljubljani priredi XLIX. znanstveni sestanek v petek, dne 21. maja 1937, ob 18 uri v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. dr. Franca Brandstetterja o pomenu sedimentacijo krvi za kliniko. Vabljeni so vsi gg. zdravniki in medicinci!
Sestanki
»Ljubljana«. Drevi ob četrt na 9 nujna pevska vaja moškega zbora zaradi nastopa 30. maja. Vsi in točno!
Pevski zboi Glasbene Matice drevi izjemoma nima svoje redne vaje. Naslednje vaje zopet prihodnji teden v torek in četrtek.
Fantovski odsek šentjakobskega prosvetnega društva bo imel v četrtek, 20. t. m. ob 8, svoj redni sestanek.
Naše dijaštvo
Izredna pevska vaja za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih bo drevi ob tričetrt na 7. Vabljeni vsi pevci in pevke.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
1 Umetniški jubilej Ivana Levarja. Koncem tega meseca praznuje 25-letnico svojega gledališkega dela gospod Ivan Levar. Za to priliko si je izbral slavljenec eno svojih najljubših vlog Cyrana de Bergeraca, s katerim je že pred leti žel izredne uspehe. Za igralca, ki je bil svoječasno tudi še vedno nepozabljen ljubljenec operne publike in ki je v zadnjih 15 letih nepretrgoma nosil največje breme vsega dramskega repertoarja, nam pač za to slavnost ne bo treba pisati kakih ]x>sebnih priporočilnih beležk. Preveč vidno in preveč vsej javnosti očitno je njegovo ogromno in neumorno delo, da se ne bi zavedali, da praznujemo z njegovim praznikom tudi vso našo gledališko umetnost, vse naiše mlado gledališče z vsem njegovim razvojem in z vso njegovo rastjo. Da predoči uprava gledališki javnosti čim nazorneje umetniško moč našega glavnega igralca, je sprejela ponovno na dramski spored znamenito historično tragedijo Merežkovskcga Peter in Aleksej«, v kateri igra g. Levar vlogo carja Petra Velikega.
I Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 20. t. m. ogled frančiškanske cerkve in novih fresk, ki jih je napravil I. 1935 in 1036 akad. slikar Matej Stcrnen. Začetek ogleda ob treh popoldne.
1 Vpisovanje na obeh vadnicah drž. učiteljske šole v Ljubljani bo za šolsko lelo 1917-38 dne 29. in 31. maja 1937 od 9 do 11 dopoldne v ravnate-ljevi pisarni. Starši naj se zglase z šoloobveznimi ctroki osebno ter prineso seboj krstni lisi in potrdilo o cepljenih kozah. Potrebna starost 7 let. Istočasno se bodo sprejemale prijave za zabavišče (otroški vrtec). Dokumenti isti. Starost: izpolnjeno
5 le(0- ■ , t ,
1 Kdaj bo podrta Lnssnikova hisa? Lastnik
hiše št 1 v \Volfovi ulici. Em. Maver, ki jo je bil ' 1938. kupil od Jadransko-podunavske banke za 1,250.000 Din, je žc 2<> januarja odpovedal za maj-niški selitveni termin vsem strankam lokale in stanovanja v omenjeni hiši. V odpovedih je kratko | 'iavajal: »Strankam odpovedujem zaradi podiranja i stavbe, ker se bo nova gradila.« Druge stranke 1 so odpoved vzele na znanje in se pripravile k se-
litvi. Štiri manjše stranke po o odpovedi nočejo nič slisati. Lasitiik je etuaj na souiscu preuia^al ueiozucijo teti strank. i^aKor lmro bodo v«a stanovanja in lokali izpraznjeni, pm.no s poairaujeni stare hiše.
1 /.urilženje gostilniških podjetij v Ljubljani
vabi članstvo, da se potnosteviuio uueleži pogreba članu gostilničarja g. Alojzija Kuuovarja iz maveij. l ogreu pokojnega oo v eeirtek, dne 10. maja 193/ ot) 4 jiopuldne iz Dravelj št. 13 na tamkajšnje po-
liopulisce.
1 Meksika! Neki neimenovani »stanovalec« iz ljubljansko mestne niše »Meksike« se je v »blov. narodu tojunačil in »posvetil *v red v tej hiši. Ni vzel prave lesčerbe iu očak »Narod «mu je sel nu liml Cuje se, da so dijaki, katere šlulite med »otro-ke«, užaljeni in da Vum sami odgovore. Jaz pripomnim ie to: vsekakor se tičejo v aši očitki le nekaterih redkih otrok, ki so jjo Log vedi kakšni protekciji prejšnjih mogotcev prišli v hišo. Ata, ali ni Vam Dno všec, du postavimo te stranke, kaiere sle Vi vzgojili, na cesto, ker so slabo vzgojene? Ali Vam pri tem vprašanju kuj vruče prihaja? Ce se zelo jioiite, Vam Uregoričev sanopeu pomaga iz zadrege i Tudi sedanja hišnica ne zmore več vsega dela in zlasti ne more krotiti tistih 1'antalinov, katere imate Vi v mislih. Njo j>a je pustil se prejšnji odbor na svojem mestu. nekaj uasa se bavimo s tem, da jo zamenjamo, toda naše srce ne prenese, ua bi jo po tolikem času službe vrgli iz stanovanja. Ce pa zahtevate, ee iahko in hitro zgodi, samo — odij pade na Vas! Že vidim, da se niti tisti stanovalec — informator liili »Narode ne razumeta prav
nič ne na upravo hiš ne na socijalni čut. Zatorej preneham enkrat za vselej z njima o takih zadevali polemizirati, je škoda časa. — Stoječ.
I Nov samomor v Ljubljani. Predsnočnjim je' šel šofer Franc Medved čez železniški prelaz v Ale-ševčevi cesti v Šiški. Na železniški progi je na svojo grozo opazil, da so tračnice okrvavljene. Takoj nato pa je opazil okrvavljeno glavo, ki je ležala v stran kakih šest korakov, in v daljavi kakšnih 16 korakov še razmesarjeno moško truplo. Obvestil je o tem policijo. Policijska komisija je ugotovila, da je mrtvec 25-letni delavec Ivan IJdovičič, doma iz Krige pri Dolnji Lendavi, stanujoč v Rožni dolini cesta X. Udovičič se jo pred dobrimi tremi meseci komaj poročil, žena pa mu je pred tednom dni umrla. Udovičič je zadnje čase dobil zaposlitev pri gradnji ceste blizu Brezovice. V torek opoldne pa je izjavil pri delu, da mu je slabo ter je odšel z dela. Taval je najbrže vse pojioldne do večera po ljubljanski okolici, dokler ni počakal enega izmiid vlakov, ki vozijo čez prelaz v Šiški, pod katerega se je vrgel.
1 Tatovi so kradli o binkoštih na železnici. Med
tem, ko za binkoštne praznike v Ljubljani ni bilo ne večjih vlomov in ne tatvin, ker je policija že poprej spravila vse nevarne zločince na varno, pa so bili na delu razni žeparji, ki jih je seveda mnogo težje Jioprej poloviti. Največ so žeparji kradli med gnečo na vlakih na binkoštno nedeljo. Med vožnjo od Zidanega mosta do Ljubljane je neznan žepar ukradel Konradu Vasiču, uradniku Mestne hranilnice v Mariboru, denarnico z 2.300 Din gotovine in pa legitimacijo. — Tovarniškemu delavcu Antonu Majcnu iz Gaberja pri Celju je nekdo izmaknil med vožnjo iz Ljubljane do Vižmarij zlalo verižico in zlato uro z monogramom AM. Majcen trpi 2000 Din škode. Kradli pa so tudi v cerkvah. Iz stolnice ni prijavljena sedaj nobena večja tavina, pač pa iz frančiškanske cerkve. Blizu vhoda v cerkev je nekdo med mašo izmaknil železničarju Matiji Lešniku iz Linhartove ulice uro in zlato verižico v vrednosti 1.300 Din.
Vsakemu ni mogoče iti o kopališče,
vendar
more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mestn druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
1 Kavalir okradel služkinjo. Med binkoštnimi prazniki je imela tudi marljiva in varčna služkinja Rezika N. nekoliko prostih uric. Zaželela si je družbe, toda v Ljubljani ne jiozna skoraj nikogar. Dekle je šlo na Kongresni trg, se tam všedlo na klopico irt opazovalo lepo oblečene ljudi, ki so se sprehajali ])o Zvezdi. Kmalu je priserlel zastaven in slad-kobesedni mladenič. Uboga Rezika pa mu je verjela tudi to, da bi se rad seznanil z njo. Predstavil se ji je, mrmrajoč neko ime, in Rezika ga je prosila, naj ji ga zapiše v njen notes. Fant je naglo izmaknil iz notesa bankovec za 500 Din, edino gotovino ubo-ge Rezike, nato pa med sladkimi besedami zapisal svoj naslov — seveda izmišljen — v notes. Spremil je tudi dekle proti domu. Rezika se ni spomnila, da bi pogledala, kaj je z bankovcem. Šele, ko je bil fant že za deveto goro, je Rezika pogledala doma v notes in strahoma opazila, da je ob 500 Din. Drugega dne je šla pogledat na naslov, kakor ga je imela v notesu, toda tam seveda fanta niso poznali. Rezika je spoznala, da je okradena ter se je zatekla na policijo. Po opisu in pa po pisavi v notesu se policiji kar zdi, da fanta nekoliko pobližje pozna ter najbrže ne bo dolgo, ko ga bodo ujeli.
1 Stanovanjske odpovedi. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo letos že 506 sodnostano-vanjskih odpovedi zaznamovanih. Lani do tega časa celo 851. Lani so se zlasti aprila in maja odpovedi silno množile. Mestna občina je vložila takrat cel kop odpovedi, zlasti zaradi izpraznitve raznih barak in stanovanj, dalje so tudi mnogi hišni lastniki odpovedali starim strankam, ker so hiše prodali. Letos je mestna občina vložila še prav malo odpovedi, zadnji čas 3 zato, ker najemniki niso plačevali najemnine za prostore na trgu. »Slavija« je odpovedala podružnici Jugoslovanske banke vse prostore v takozvani Frohlichovi hiši na Tyrševi cesti. Banka je odpovedi ugovarjala in nastala je civilna pravda. Vršila se je o odpovedi že prva razprava, prihodnje dni bo druga. Dokler ni la spor rešen, pač zavarovalna banka »Slavija« ne bo gradila lastne palače odnosno stare hiše ne bo podirala.
Sv. Jurij ob Ščavntci
Za spomenik kralju Aleksandru I. smo prejeli naslednje prispevke: Po Din 100 g. Štumpf. šol. upravitelj Sv. Anton v Slov. gor. iu župnik Franjo Vuk. Po Din 50 g. Tišler, trgovec v Negovi, Senčar Metod, trgovec v Štrigovi. opal |urak. Celje, prof. dr. Žinavc Maribor, senator dr. Marušič, Ljubljana in Din 40 Zajdea Franc, orožniški narednik Medvede. — Prisrčna hvala! Vse rojake in prijatelje, katerim smo poslali položnice, prosimo, da ?e naši prošnji odzovejo. Naj ne manjka nobenega Jurjevčana, ki bi ne prispeval za spomenik kralju Mclcsandru. — Na dan odkritja pa vsi na svidenje 1
Maribor
m 30 let za olepšavo mesta. Te dni je Magda-lensko olepševalno drušlvo v Mariboru imelo svoj trideseti redni občni zbor. 30 letnica tega društva je za Maribor pomemben jubilej, saj je društvo izredno veliko naredilo za napredek in olepšavo mesta, zlasti Magdalenskega predmestja. Največje delo društva je novi magdalenski park, ki je za mestni del na desnem bregu neprecenljive važnosti. Potrebno bi bilo, da bi se mislilo še na razširjenje jiarka, kar bo pa mogoče tedaj, ko bo zgrajena nova glavna cesta ob vzhodni strani parka z železniškim podvozom. Enako velika pridobitev za Maribor je tudi zgraditev nove pro-menadne poti ob Dravi. Kakor vse kaže, bo v bližnji bodočnosti dograjen še ostali del poti. Ko bo urejen Kralja Petra trg in z njim v zvezi Taborska ulica, namerava društvo zgraditi na desni strani mosta pod Taborsko ulico prepotreb-no škarpo. Ob svoji 30 letnici je društvo začelo izdajati prepotrebno revijo jJugoslovanski biseri«:, ki hoče propagirati prirodne lejiolo naših krajev ter dvigati tujski promet. Nešteto je še večjih in manjših del, ki jih je društvo v teku svojega obstoja izvedlo v korist Maribora. Zaradi tega mu gre vsa^ pohvala in priznanje ter želja, da bi tudi v bodoče uspešno delovalo za napredek Maribora.
in Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek na odru. Razgovor o izletu.
m Mestni avtobusi vozijo danes zjutraj ob 8.30 z Glavnega trga v Kamilico k pogrebu kamniškega župnika Franca Božička.
m Blagoslovitev zastave kongregacije mater.
V	nedeljo, '>3. t. m., dobi kongregacija mater svojo kongregacijsko zastavo. Izdelale so jo šolske sestre. Slovesna blagoslovitev bo v frančiškanski baziliki v nedeljo jiopoldne. Zbirališče društev, ki se slavnosti udeleže 7. zastavami,, je od pol 15 do 15 na hodniku samostana. Kiimo-vala bo zastavi ga. Marija Golež.
m Ljubljanska opera gostuje v ponedeljek, 24. t. m. s Puccinijevo opero »Madame Butter'fly«, ki je 7. njo jeseni gostovala pred razprodano hišo. Zasedba je ista ter pojejo glavne partije: ga. Zl. Gjungjenac-Gavellova, gg. Gostič in Janko. Rezervirajte pravočasno vstopnice I
m Javna kuhinja renovirana. Popolnoma nov jedilni list, brezhibna postrežba. Najcenejše kosilo Din 4.50, kosilo a trikrat tedensko pečenko Din 7.-, najboljše kosilo v C-razredu Din 8.50 s pecivom ali sladico. Vabimo goste. Izletniki dobe poseben popust.
m Mesto hišnika-upravitelja v zgradbi kolodvorske carinarnice je razpisalo mestno županstvo.
V	poštev pridejo samo taki strokovnjaki, ki se razumejo .na centralno kurjavo s premogom ter na manjša popravila električnih, plinskih in vodovodnih inštalacij. Prošnje je treba predložiti do 1. junija na mestnem županstvu.
m Volitev volilnih mož za kmetijsko zbornico. Dne 26. t. m. bo na mestnem županstvu seja mestnega sveta. Zanimiva bo zaradi tega, ker se bodo izvolili na njej volilni možje za kmetijsko zbornico.
m Velika dražba. Okrajno sodišče je razpisalo dražbo posestva Meljski dvor, ki obstoja iz stavbnih parcel, vrtov, vil, večjega posestva v Melju in vinograda. Imetje je sodno ocenjeno na 1,627.390 din. Dražba se bo vršila dne 4. avgusta.
m Konj ga je brcnil. Pri Sv. Lenartu se je jjonesrečil pri vpreganju konja 38 letni posestnik Anton Jurša. Konj ga je brcnil ter mu zlpniil nogo v stegnu.	rf,r"
m Mladina beži. V Motherjevi ulici je našel stražnik 6 letnega kmečkega fantiča, ki je milo jokal. Fantek je povedal, da je pobegnil od 'doma ter je doma iz Št. Ilja, piše se pa Avgust! Čaiiier-nik. Oddali so ga v mestni mladinski dom, dokler ne pridejo starši po mladega begunca.
m 60 jabolčnih drevesc ukradenih. Žrtev nenavadne tatvine je postal bivši upravitelj Račjega dvora in lastnik Švajgerhofa g. Gselman. Neznan tat mu je izkopal v sadovnjaku 60 mladih jabolčnih drevesc ter mu jih odnesel. Lastnik trpi 500 din škode. Kdor izsledi zlikovca dobi 200 din nagrade.
Celie
c Zveza Maistrovih borcev — odsek Celje ima svoj redni letni občni zbor v soboto 22. t. m. ob 20 v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju, c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek
21.	maja ob 18,
c Novi vozni red. Vozni red, ki stopi v veljavo
22.	maja, bo za progo Celje-Dravograd precej spremenjen. Kakor lansko leto, bo tudi letos vozil iz Celja ob nedeljah in praznikih izletniški vlak zjutraj z odhodom iz Celja ob 4,39, s prihodom v Dravograd ob 7.12, Zvečer bo odhajal iz Dravograda ob 19.10, prihod v Celje ob 21.45. Ob nedeljah in praznikih odpade vlak, ki odhaia iz Celja v Savinjsko dolino ob 10,15 in oni, ki pride v Celje ob 15,35. Prvi dnevni jutranji vlak iz Savinjske doline bo prišel v Celje ob 6.37.
c Vozni red avtobusa mesta Celja. 20, maja stopi v veljavo sledeči vozni red avtobusa mesta Celja: Ceije-Mozirje-Logarska: avtobus št. I bo vozil iz Celja ob 16.10 in sicer od 22. maja do 11. junija in od 13. septembra dalje, v Celje bo prispel ob 8.20. Št. II bo vozil od 12. junija do 12. septembra iz Celja ob 16.10, v Celje pa pride ob 8.45. Št. III iz Celja od 26. junija do 31. avgusta ob 10.25, prihod ob 19.25, po potrebi in po predhodni objavi v dnevnikih tudi od 1. do 15. septembra. Št. IV: odhod iz Celja ob 11.15, prihod ob 14, od 22. maja do 25. junija in od 1. sepetmbra, oziroma od 16. septembra do 25, junija. — Avtobus Celje-Vojnik-Dobrna: od 21. maja do 5. oktobra odhod avtobusa • • l0,13, 7n50i št; 11 1U5' št" I[I 16.15, št. IV 20.50, ■ V,,14/ P"hod,: I 16.35, št. II 19.50, št. III 14, št. IV 18.50 št. V 18.50. Avtobus pod št. IV bd vozil samo ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah in dnevih pred prazniki, pod V samo ob nedeljah in praznikih. Od 22. maja do 15. oktobra bo odhod m	Št\l ob 7-50' št' 11 1010, št. III 11.15, št.
IV 12.20, št. V 15, št. VI 16,15, št. VII 20.50. Prihodi v, .e'lf; avtobus št. I 6.35, II 9.50, III 14, IV 14.45, ob 16.45 VI 18.20, VII 18.50, Avtobus št, II bo vozil po potrebi samo od 28. junija do 30. avgusta vsak dan, pod št. VII samo ob nedeljah in praznikih in sobotah m dnevih pred prazniki. Od 6, oktobra do 30. aprila odhodi: Avtobus št. I 11.15, II 16.15, III !?'< Prihodi: I 6.35, II 14, III 18.50. Avtobus pod st. III bo vozil samo ob nedeljah i praznikih. Za ostale proge ostane vozni red neizpremenjen. Brezplačni vozni redi avtobusa mesta Celja se dobe pri šoferjih, v pisarni mestnega avtobusa in pri Putni-ku v Celju.
c Šoferski izpiti bodo 2, julija ob pol 9 na okrajnem načelstvu,
c Kino Metropol, Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Ženski raj« (Frauenparadies).
c Smrtna nesreča 70 letnega mizarja. Na binkoštni ponedeljek so pripeljali v celjsko bolnišnico 70 letnega mizarja Antona Stergarja iz Zabukovce. Nesrečnež je namreč doma tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik. Stergar je še isti dan izdihnil.
c Zadnji pregled motornih vozil v I. polletju bo v soboto 22. maja točno ob 8 pred okrainim nanel-
slvnm Prprflorl kn ~ ,.«.!U -----1.. P-t', I
- ■ e,---------Ofc.ia , UltotU Wl)U, OKI U f
celjski in sosedne okraje.
Pri prijateljici na čaju
Ali so vsi možje tako natančni?
Moj Lojze še danes beži od doma, kadar se pere
n se potem čudijo, če perilo dolgo no trpi I
Seveda — pri tolikem mencan-ju in drgneniul
'„Vse lave tožbe so odveč če se za pranje uporabijo
Schichtovo
miio „Jelen",
ker boste imeli potem z manjtruda vedno Čisto in belo perilo!"
Ljubljanska borza
Optimistično poročilo predsednika dr. Slokarja
Ljubljana, 19. maja.
Danes popoldne je bil ob znatni udeležbi redni občni zbor članov, ljubljansko borze, katerega je vodil predsednik g. dr. Ivan Slokar.
Predsednik g. dr. Slokar jo najprej ugotovil sklepčnost, nato pa pozdravil navzoče, predvsem zastopnika banske uprave, v. d. načelnika g. dr. Rateja, fin. ravnatelja g. dr. Sedlarja kol komisarja fin. ministra, predsednika Zbornice za TOI gosp. Jelačina, zastopnika Zveze industrijcev in vele-trgovcev gl. tajnika g. dr. Golio, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Ljubica in predsednika Združenja Irgovcev g. Medena. Na predlog predsednika sta bili sprejeti vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu- namestniku Pavlu, brzojavni pozdravi pa so bili odposlani gg. ministrom: predsedniku vlado dr. Stojadinoviču, fin. ministru Letici, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, notranjemu ministru dr. Korošcu in ministru dr. Kreku. Nato so je spomnil tudi umrlih članov borze, katerih spomin je občni zbor počastil stoje.
Iz nagovora, ki ga je v zgoščenih ugotovitvah podal predsednik dr. Slokar, posnemamo te-le ugotovitve:
Že na lanskem občnem zboru je bilo opozorjeno, da se kažejo razni znaki izboljšanja. Leto 1936 je pokazalo, da je gospodarski razvoj v nekaterih ozirih celo prekosil naša pričakovanja, četudi moramo biti glede na razloge nastopajoče konjunkture previdni.
Lanska izredno dobra letina je prijioiiiogla k zvišanju dohodkov kinetskega stanu kar ni moglo ostati brez vpliva na ostale pridobitne panoge. Trgovina je oživela in tudi razne industrije z izjemo lesne industrije, ki je žrtev sankcij. Priznanja je vredno prizadevanje kr. vlade, da z novimi trg. pogodbami olajša trgovinski promet in omili posledice avtarkičnih stremljenj in vseh najrazličnejših omejitev. Uspeh ni izostal: naša trgovinska bilanca je bila aktivna in naša valuta je pod spretnim vodstvom finančnega ministra in Nar. banke oštala stabilna in tudi devalvacija ni imela nobenih slabih reperkusij. Velika javna dela so pospešila gospodarski polet in omilila našo brezposeln^. Vidni znaki izboljšanja so pred vsem liatasčajoČi drž. dohodki in urejene drž. finance, povečani blagovni promet na železnicah, rekah in na morju.
»Najbolj razveseljivo dejstvo je, da moremo smatrati tezauriranje denarja kot končno likvidirano. Veliki uspehi državnih blagajniških zapiskov za javna dela, velik dvig naložb pri državnih denarnih zavodih, stalno naraščanje novih vlog pri hranilnicah in bankah, 6kok tečajev državnih kakor tudi privatnih vrednostnih papirjev dokazujejo, da se privatni kapital zopet krepko udejstvuje in da se z naglimi koraki približujejo normalizaciji razmere tudi na denarnem trgu.
Upamo, da se bodo našla tudi sredstva za oživitev kreditnega zadružništva, ki predstavlja v Sloveniji zelo pomemben faktor narodnega gospodarstva, kateremu jc pa sama na sebi potrebna likvidacija kmečkih dolgov zadala hud udarec, ki ga čutijo vsi sloji gospodarstva.
Četudi vidimo povsod razdvojenost in borbenost 6e moramo zavedati, da so interesi vseh go-»podarskih panog ozko povezani v eno skupnost, ki zahteva imperativno složno sožitje in sodelovanje v blagor naroda in države. Poleg vseh obstoječih prostovoljnih in prisilnih organizacij obrtništva, industrije, trgovine, denarnih zavodov in prc6tih poklicev dobimo letos še kmetijske zbornice. Vse te organizacije so poklicane, da zastopajo v prvi vrsti sicer svoje stanovske interese,
I da pri tem ne pozabijo, da je vsak poklic samo člen v verigi gosjiodarskega življenja, v katerem tvori I vsak člen komplement k drugemu brez katerega ne : more ne uspevati, ne napredovali, ne živeti. Potrebna ni borba, ampak zdravo tekmovanje. Tega principa se morajo držati vse stanovske organizacije in posebno njihovi odločujoči funkcijonarji se morajo zavedati, de ne služijo v tem svojstvu samo sebi in svojim stanovskim tovarišem, ampak da morajo prilogoditi svbje osebne gmotne koristi interesom celokupnega gospodarskega sistema. Vsaka stvarna kritika je zdrav pojav, v kolikor ne preide v demagogijo, ki ne ustvarja, ampak le ruši. V vsaki državi obstoje zakoni in predpisi, ki niso dobri ali niso več sodobni. Naloga in dolžnost gospodarskih organizacij je. da uplivajo na zakonodajalca, da take odredbe ukine, izpremeni ali dopolni. V to svrho so potrebni stvarni, dobro utemeljeni predlogi, ki upoštevajo poleg stanovskih tudi splošne javne in državne interese. Dobro premišljeni predlogi bodo na pravem mestu in ob pravem času več zalegli kot najbolj vehementna kritika, ki ustvarja poleg tega še slabo razpoloženje. Samo tako usmerjeno delovanje jiomeni pravo služenje v poklicu v prospeh vsega gospodarskega udejstvovanja, v korist naroda in države.
V imenu finančnega odbora ie poročal predsednik g. Ivan Ciregorc. Iz njegovega poročila je posneti, da so se lani finančne borze izboljšale, ker so narasli dohodki. Cisti prebitek je v primeri j z letom 1035 naraste! za 50.000 dinarjev. Omenil je nadalje, da ie borzni stavbni sklad že dosegel lepo vsoto 1.400.0C0 dinarjev. Predlaga absolutorij borznemu svetu.
Nato ie občni zbor soglasno podeli! absolutorij ber.nemu svetu in so bile volitve 5 članov sveta, 5 članov finančnega odbora in 13 članov 1 boznega razsodišča. V imenu skrutinatorjev ie g. ing. Remec na podlagi izida volitev proglasil, da so bili soglasno izvoljeni v borzni svet gg. ing. Hribar Poris, Jos. J. Kavčič, Ferdo Niklsbacher, Rihard Skube.:. Andrej Sarabon in Rih. Srhvvinger. v finančni odbor: Ivan Gres-orc, Janko lovan. Anton Kralj, Ljubic Josip in Anton Soršak, v razsodišče pa: Ivan Avscnek, los. Bahovec. dr. Leo Blinc, dr. Mirko Božič. ing. Eogdan Ferlinc, Ro-I man Golob. Janko Jovan Zdenko Knez, Fran Me-dič, Ev. Popovič. Franc Ravnikar, Karel S os s in i Jos. Verlič.
S tem je bil dnevni red izčrpan, pa se je predsednik g. dr. Ivan Slokar še zahv.-.lil uradništvii za zvesto delo, posebno tajniku g. Jozelu Kovaču in pravnemu tajniku g. Jakobu Antlogi.
Medvedi se množc v Sloveniji, ki je vsled tega znamenita v lovskem svetu in zaradi kosmatincev ! in kozorogov bolj poznana po svetu kot po ljubljanskem nebotičniku. Na lovski razstavi bomo videli kje in koliko medvedov hlača no naših hostah in kako izgleda pravi kozorog. Kolonija kozorogov na Ljubelju je poleg one v švicarsko-laŠkih alpali ; edina večja naselbina v Evropi.
Lični izdelki iz rafije so tako trpežni in poceni, da se vedno bolj uveljavljajo in imamo zato že tudi prav čorlno razvito rafijsko industrijo, ki nam jo< z najlepše strani pokaže spomladanski velesejem od 5 do 14. junija. Seveda bodo pa na spomladanskem velesejmu privabljali kupce tudi naši domači ple-tarski izdelki od vsakdanjih preprostih košar pa do najmodernejših garnitur, ki tako prikupno izpopolnjujemo našo stanovanjsko opremo, zlasti si pa letovanja ne moremo misliti brez udobnih pletenih naslonjačev.
Kulturni obzornik
Zakaj nismo krščanski socialisti?
Delavska knjižnica 2. — Spisal Fr. Pernišek. — Izdala in založila Zveza združenih delavcev v Ljubljani. — Strani 104. Cena 4 Din.
Včasi se nam katoličanom pripeti, da z največjo pazljivostjo zasledujemo in obravnavamo to ali ono skoraj brezpomembno zadevo, to ali ono važno, naravnost v naše versko življenje posegajoče vprašanje pa ostane nerešeno leta in leta. Tako se je zgodilo tudi z enim najvažnejših modernih vprašanj, ali je dopustno in sploh mogoče združiti marksistične nauke s krščanskim nazorom. Ze od začetka našega stolelja sem, še bolj pa po svetovni vojni so si začeli nekateri sicer v bistvu idealni katoličani domišljati, da je to ne samo mogoče, ampak da bo to v največjo korist tako krščanstvu 'kot človeški družbi. Marksu je treba Kristusa, Kristusu pa Marksa, tako bi morda smeli na kratko označiti njihov nazor. Za rešitev socialnega vprašanja jo po njihovem mnenju potrebno, da Marka dojiolni Kristusa.
Ta silna, a na videz zapeljiva zmota se ie po svetovni vojni začela širiti ludi pri nas. Po- j sebno sc jc začela uveljavljati od srede prejšnjega j desetletja. Demagogija z marksističnimi gesli jo | bila tolikšna, tla so mnogi katoliški delavski voditelji menda mislili, da bo mogoče obdržati v organizaciji delavce le, če sami sprejmejo v svoje program čim več marksističnih tako imenovanih »gospodarskih* naukov. Najbolj je obžalovati, da so se ti nauki začeli širiti v naši edini delavski organizaciji, v staroslavni JSZ.
Uvidnejši katoličani so že od začetka gledali z nevoljo in s skrbjo ta razvoj na levo v krščanski delavski organizaciji. Od časa do časa je prišlo ludi do javnih protestov in polemik, a do odločnega skupnega nastopa vsa letu ni prišlo. Kriva |
Trgovinska pogodba z Dansko
Kot smo že poročali, je dne 1. maja bil podpisan v Kopenhagnu novi trgovinski sporazum z Dansko, ki je stopil v veljavo dne 15. maja. Po jio-ročilih belgrajskih listov posnemamo o njeni naslednje jiodrobnosti:
Danska vlada «e je obvezala, da nam bo dala devizne certifikate za uvoz tegale našega blaga: češplje 550.000 kron, marmelada 50.000, sveže grozdje 50.000, vino 50.000, zdravilne rastline 50.000, hmelj 50.000, konoplja 50.000, perje, konjska žima 50.000, klobučevina za klobuke 50.000 in za druge proizvode 50.000 kron, skupno 1 milijon kron. Jugoslavija pa bo dala uvoznih dovoljenj v isti vrednosti nn podlagi prošenj uvoznikov na Odbor za uvoz pri naši Narodni banki. Če poslane trgovina za nas pasivna, se obvezuje danska vlada, da bo dala danskim uvoznikom certifikate tudi za uvoz izven omenjenih kontingentov. Ravnotako bomo naredili tudi ini, če bo bilanca za Dansko pasivna. Vendar pa v obeli primerih dopolnilni kontingenti ne smejo presegati skupne vrednosti 200.000 kron. Plačalo se bo blngo v prostih devizah, katere so nabavljajo po veljavnih predpisih.
Sporazum velja do SO. aprila 1938, po katerem roku se tiho podaljša za novo dobo 4 mesecev, če ga ena izmed pogodbenih držav ne odpove. Odpovedni rok je mesec dni naprej.
S tem se je začela tudi v na"i zunanji trgovini nova doba, ker stopamo na novo v pogodbene odno-šaje s celo vrsto držr.v, v katerih bodo lahko dobili nekateri naši proizvodi važna tržišča.
•it
Novi zadružni zakon. Iz Belgrada poročajo, da je imela Glavna zadružna zveza le dni svoje seje v Belgradu, na katerih je zlasli razpravljala o novem zadružnem zakonu. Kot poroča agencija Jugoslovanski kurir, je bilo na teh sejali z zadovoljstvom ugotovljeno, dn je kmetijsko ministrstvo sprejelo skoro ise pripombe, ki jih je glede zadružnega zakona slavila Glavna zadružna zveza.
Bilance. Chromos, d. d. v Zagrebu, glavnica 4.0 milij., čisti dobiček za 1936 0.33 (0.51 s prenosom vred) milij. Din. — D. d. za zgradbo hotelov in kopali1 č v Zagrebu, glavnica 20.0 milij. Din, izguba za 1936 0.44, prenos iz prejšnjih let 8.86 milij. — Lanena industrija v Osjeku: glavnica 6.5 milij., cinti dobiček za 19D6 0.52.milij." Din.
Razširjenje telefonskega omrežja v Belgradu. Zagrclm in Ljubljani. Iz Belgrada poročajo, da je bila v ponedeljek jiodpisana v ministrstvu za ]>ošie in brzojav pogodba z nemškim Sieniensom o povečanju telefonskih instalacij v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani na podlagi nedavnih licitacij. Siemens lio začel z delom v naj krajšem času.
Vpisi v trgovinski register: Slavoleks, tekslil-na industrijska družba z o. z. v Ljubljani, glavnica 200.000 din plačana v gotovini, |>oslovod,ja Kraua Dragutin, trgovec v Zagrebu; Poldičelik, delniška družba v Belgradu, podružnica v Mariboru; Pontos centrala, izdelovanje Pontos aparatov, d. z o. z., Maribor, glavnica 200.000 din, od lega v gotovini 50.000, ostanek ajiort CIniser Sofije in Dockl Ivana, poslovodja Kranjc Franc, upok. poštar in hišni posestnik; Siniljanič Juretu, trgovina z živino itd., Metlika št. 222; Maritex, d. z o. z.. Pobrežje pri Mariboru, tekstilna industrija (mehanična tkalnica), glavnica 210.000 din, poslovodje: Ošlak Josip, ravn, tiskarne, Megiič Otmar, davčni upravitelj v p., špeglič Karel, tovarnar v Mariboru; Kuri Elsbacher, izdelovanje brezalkoholnih in sadnih sokov. Ptuj, Trstenjakova ulica 4; Mifitex, d. z o. z., Rogaška Slatina, obra-lovališče Straža pri Rogatcu, izdelovanje bomb. blaga, glavnica 250.000 din, od tega v gotovini 80.000 din, poslovodja inž. Miglitsch Herbert, tovarnar v Rogaški Slatini.
je bila menda temu neka obzirnost, da ne bi leh krogov odbili, deloma pa neka negotovost in nejasnost, ker so krščanski socialisti nastopali z veliko samozavestjo.
Leta 1931 je izšla papeževa socialna okrožnica Quadragesiino anno, ki je z vso jasnostjo in odločnostjo izjavila, kar bi moralo bili itak vsakemu katoličanu ze j>rej jasno, da je namreč kakršenkoli socializem nezdružljiv s krščanskim verskim prepričanjem. Poizkus združiti krščanslvo s socializmom je torej Zmota. Religiozni socializem, krščanski socializem, pravi papež izrečno, so protislovni izrazi: nihče ne more biti obenem dober katoličan in pravi socialist. Slovenski krščanski socialisti tudi jio izidu te okrožnice niso smatrali za |>o-trebno, spravili svoj program v sklad s splošnim socialnim naukom Cerkve, četudi so na vsa usta poudarjali svojo udanosl Cerkvi. Njihova ideologija je oslabi neizpremenjenn. Prav to čudno zadržanje kršč. socialistov do avtoritativne izjave sv. Cerkve pa je končno vzdramilo katoličane in jih opozorilo, da je treba poskrbeli za temeljito raz-čiščenje v tem oziru. Po več brezuspešnih poizkusih so jirišli |>ristaši brezkompromisnega katoliškega socialnega programa do prepričanja, da bo mogla tu uspešno nastopili samo nova delavska organizacija, ki bo temeljila na vseskozi čistem nauku katoliške Cerkve. Tako je prišlo do ustanovitve danes že dobro znane Zveze združenih delavcev (ZZD), ki zbira sedaj že tretji tisoč svojega članstva. Obžalovati sicer moramo, da je pri«lo do cepljenja krščanskih delavskih vrst, toda bilo je nujno. Nova organizacija ni nastala iz konkurenco ali strankarskih razlogov, ampak iz želje postaviti krščansko delavsko gibanje na zanesljivo katoliško podlago in lako obvarovati delavstvo marksizma, h kateremu nujno vodi kompromisarslvo krščanskih socialistov.
Brošura »Zakaj nismo krščanski socialisti?« hoče torej jnjkazali, kako daleč so se kršč. soc. v zadnjem desetletju odmaknili od pravega krščanskega socianega natika, ki ga je papež znova z vso jasnostjo razvil v (Juadrago.imo anno, in kako nevarno so se približali ^ocvlisličiiim nazorom
Kjer so planinske koče v gorah, ni turistov s težko obloženimi nahrbtniki. Dovolj bo, da pone-sete polne denarnice s seboj in dobro vam bo. čo pa se odpravite v kraje, kjer no čakajo gostišča na vas, se morale pošteno založili s hrano, ki jo boste nesli s seboj. Oskrbite se za take prilike z izdelki, ki jih boste videli nn razstavi izdelkov in i stroke v okviru ljubljanskega veleaejiua od 14. junija.
Z ogromno energijo so ponaša strojna in kovinska industrija. A la energija spi, dokler je no izkoristi človek, da se z njo povzpne za gospodarja mrtvega stvarstva. Mnogi slroji raznih oblik, za razne smotre ustvarjeni, človeku v pomoč iznajdeni, jo krijejo v sebi. Treba nam je lc jiodjetnosti iu dobre voljo, včasih tudi malo tveganja, brez katerega pa ni uspehov, in z železnimi roboti si bomo ustvarjali novo blagostanje! — K;ir zavzeto boslo slopali skozi paviljone ljubljanskega velesejma, ki vam bodo od 5. do 14. junija prikazovali dovršeno izdelke strojne kovinske industrije. Človeški duh se je pokazal na polju tehnike tudi v teku preteklega leta zelo tvornega.
Licitacije Dne 21. maja bo pri strojnem odd. ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo 1000 kg lanenega firntža.
Dne 26. maja bo v inženjerskem odd. štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega kopališča vojašnice Vojvodo ! Mišica. v Mariboru.
— Pri zaprtju, motniab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef gienčice«.
direktno podan tudi dokaz, da je bilo nujno po-Irebno, da se je ustanovila nova delavska organizacija. Knjižica je sestavljena iz samih citatov, ki so vzeti iz lislov: »Delavska pravica»., »Ogenj', •Beseda« in »Mladi plamen , Razdeljena jo nn sledeče oddelke: Glasniki kršč. socializma, Kršč. socializem — marksizem, Vsebina kršč. socializma, V luči »Qudragesinio anno«, Po Marksovlb stopinjah. Socialni modernizem, Rušenje slovenske katoliške skupnosti. Zaključek.
Citati v knjižici so dobesedni in točni. Vsaj do sedaj jih ni nihče oporekal. Vprašanje je torej, kakšno dokazno vrednost imajo. Na tem sloni vsa vrednost knjižice. Golovo bi bilo nedopustno iz posameznih navedkov izvajali take ali drugačne nepobitne zaključke. Dobro vemo. kolikokrat se dogodi tudi najbolj premišljenemu človeku in najbolj katoliškemu lislu, da izreče ali zapiše kaj, kar ni v skladu s katoliško resnico ali nravnostjo. Nekaj drugega pa je, če so v kakem lislu ponavljajo določne trditve redno, iiogosto, kar sistematično, če jih list celo dokazuje, v njih luči presoja druge dogodke itd. Tu ne more nihče več govoriii, da gre le za nepremišljeno izjavo ali za pisanje neodgovornih ljudi, ampak dokazuje tako pisanje, da gre za izdelan program, za določeno prepričanje, lu to je v tiašetn primeru. Kdor pazno preinotri vse citate, ki jih navaja brošura, se ne bo mogel izogniti 8|K>znanju, da tu res ne gre samo za kakšne nepremišljene izjave ali za citate, ki so iz-trgani iz konteksta, ampak da je tu izjiovedan neki proffram, ki ni v skladu s krščanskim socialnim nazorom.
Kaloliška javnost mora biti hvaležna ZZD, da jo vzela nase težko nalogo, da razčisti pereče delavsko vprašanje. Zaradi loga zasluži jiolno priznanje in podporo katoliških krogov. Kdor jo do sedaj morda mislil, da gre pri boju meri JSZ in ZZD samo za postranske, osebne ali strankarske interese, naj prebere pazno to brošuro in spoznnl bo, da je bi! skrajni čas, da .so slopili nn plan pogumni katoliški možje, ki hočejo jHiknzali našemu delavstvu pravo prol v boljšo bodočnost.
Borza
Denar
Dno 19. maja 1937.
V zasebnem kliringu je ostal angleški luni na naših borzah neizprenienjen: v Ljubljani na 23S
denar, v Zagrebu
Belgradu na 287.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.02—8.12, v Zagrebu na 8 C050—8.1050, v Belgradu na 8.0150—8.1150.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.36—33.06, v Belgradu 32.25 blago.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 213.80 do 216.20, v Belgradu 207.50 denar.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.03 do 12.28, v Zagrebu na 12.0750—12.2750, za konoo junija so beležili 12.20 denar, z,i sredo avgustu 12.25 blago in konec avgusta 12.20 denar. V Belgradu so beležili 12.0722—12.2722.
Devizni promet je dosegel v Zagrebu 2,872.785 dinarjev, v Belgradu 1,636.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu živahen, v Belgradu jo znašal 1,507.000 Din.
L j ii b I j a n a. —
Amsterdam 100 h. gok Berlin KK) mark . . Bruselj 100 belg . . Curih 100 frankov . . I.ondon 1 funt . . Newvork 100 dolarjev Par!?. KK) frankov . Pra^a 100 kron . . . Trst 100 lir ... . Curih. Belgrad 10,
Tečaji s priino m.
... 2398.05-2413.25 .... 1750.52—1764.40 .... 734.45— 739.51 .... 996.45—1003.52 .... 215.34—217.3!) .... 4329.75—4366.07
..... 195.16—196.61)
..... 151.83 152.91
.... 228.44— 231.53 Pariz 19.605, London 21.6-1,
oziroma jih že sprejeli za s\oje. b leni je pa in- |
Dr. J. Ur.
Neuvork 437.75, Bruselj 73.75, Milim 23.—, Amsterdam 240.70, Berlin 175.75, Dunaj 81.25 (81.85), Slockholm 111.25, Oslo 108.75, Kopenhagon 96.60, Praga 15.25, Varšava H3,—, Budimpešta 86.—, Atene 3.1)0, Carigrad 3.45, Bukarešta 3,25,, llelsingfors 9.57, Bueiios Aircs 1G2.75.
Vrednostni papirii
Ljubljana. 7% investic. posojilo 87.25—88.25, agrarji 52--53, vojna škoda promptna 400—108, begluške obveznice 75—76, 4% sev. agrarji 51.50 i do 53, R% Bler. pos. 93—95, 7% Bler. pos. 84—85, | 7% pos. Drž. hip. banke 97 99, Trboveljska 250 : do 260.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 87.75 —88.50, agrarji 52.25—52.50 (52.25), vojna škoda promptna 408—409, za konec junija -107—408, begi. obv. 75.75—76.50, dalm. agrarji 74.25—74.50 (74.25, 74.50, 8% Bler. pos. 91—95, 4% sov. agr. 52 52.25 (52-52.25), 7% Bler. pos. 85—85.50 (85), 7% stab. pos. 87 denar. — Delnice: Priv. agrarna j banka 196—197, Trboveljska 250—270, Gulinann 1X1—65, Isis 22 den., Danica 42 bl., Osj. liv. 180 do 190, Osj. sladk. tov. 170—200, Bečkerek 650 denar, Dubrovačka 300—375, Jadranska plovitba 400 den., Oceania 160 den.
Belgrad. Državni |)aj)irji: agrarji (53, vojna škoda promptna 407.50—407.75 ( 40«, 407.75), za konec junija 407 blngo, begi. obv. 76.25—76.50 (76.50), dalm. agrarji (74.50), 4% sev. agrarji 51.25 denar (52), 7% Bler. |)os. 85 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 99.50 denar (99.25). — Delnice: Nar. banka 7.175—7.220, Priv. agr. banka 197—198 (198).
Dunaj, 19. maja. Na borzi jo danes prevladovalo prijaznejše razpoloženje. Večina tečajev je že v začetku sestanka narasla, kasneje pa je tudi obdržala svojo višje pozicije. Čvrsti so bili tudi češki papirji. Beležili eo: Donavsko-savsko-jadran. obligacije 63.95, avstrijsko stavbne srečke iz lotu 1926 17.60. — Delnice: Litnderbank 86, Nar. banka 158, Donavsko-savska-jadranska 18.55, Graz-Kttflacher 31, Steg 28.20. Steweag 30.10, Magnosit 98, Trboveljska 80.60, Alpinc 48.45, BerR-Htitten 677, Rima Murany 97.50, Ste>r-Dainiler-Puch 217, Leykani 70.65, Semperit 65.30.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Marikccsltc nlsiksll&te
Četrtek, 'JO. maja nli 20: Školjka. Ilcd C. Potok 21. mnjn: Zaprti?.
Sotii.In '.v. iiiuJii oli 20: lirla lir>h:en Premlorn. Nedelj«. "Iiijn oh t.1: Krnljlra imn ■!■ tjrr. Nastop
Oiuladiiiakcga gledališča i i Zagreba. Izvcu.
Plin, ki ne gori in \e silno redek
Dragoceni plin helij
Ob nesreči nemškega zrakoplova »Hinden-burg« je bilo večkrat rečeno, da bi se nesreča ne bila zgodila, ko bi bil zrakoplov napolnjen s helijem, ki ne gori. Nesreča je pač nastala zato, ker se je zaradi tega ali onega vzroka vnel plin vodik, s katerim je bil »Hindenburg« napolnjen. Potem so časopisi pisali cele dolge obravnave o tem, zakaj je bil zrakoplov napolnjen z vodikom in ne s helijem. Poglavitni vzrok pa je bil, da je helij silno drag in da ga je na svetu le malo. Največ helija na svetu ima Amerika, katera pa ga ni pustila izvažati, ali pa je zanj zahtevala toliko denarja, da bi se zeppelini nikakor ne bili izplačali.
Amerika je prepovedala izvažati helij že leta 1925. in 1927. Ker je Amerika edina država sveta, ki ima več helija, je s tem postala neomejen gospodar tega plina. Pozneje je predsednik Roosevelt pač dovolil, da se sme iz Amerike izvažati plin helij v znanstvene namene. Pri tem je ostalo do zadnje nesreče.
Helij je plemenit plin, ki se z nobeno drugo snovjo ne da kemično spojiti. To pomeni, da ta plin sploh ne gori. Bilo je 1. 1868., dne 18. avgusta, ko so trije znanstveniki: Janssen, Lockyer in Frankland v solnčnem spektru našli črto, ki je dotlej bila neznana. To je bila nova svetlo rumena črta blizu natrijeve črte. Mislili so, da so odkrili nov neznan element, nekako solnčno snov. Zato so novo snov imenovali >helij« po grški besedi >helios« — solnce. Pozneje pa so dognali, da je v gornjih plasteh zraka tudi helij in da je tega plemenitega plina zlasti veliko na belih nepremičnih zvezdah.
Toda leta 1895. je znanstvenik Ramsay prvič dognal in dokazal, da je helij tudi v nekaterih zelo redkih rudninah. Dognali so tudi, da plin helij nastaja, kadar se razkraja radij. Toda za praktično življenje je bilo vse to skoraj brez pomena, ker je pač helija bilo tako malo, da se skoro ni izplačalo s tem se pečati. Saj so poskusi znanstvenikov dognali, da en gram radija v teku enega leta izžareva samo 158 kubičnih milimetrov helija ter da so v enem kubičnem metru zraka le ■4 kubični centimetri helija.
Ko so s helijem delali znanstvene poskuse, so takoj dognali, da helij ne gori in da ne eksplodira. Liter helija tehta 0.18 gramov, med tem ko ista količina vodika tehta 0.08 gramov. Po svoji lahkoti je helij, dasi je še več kakor enkrat težji od vodika, drugi najlažji plin. Zato so že. 1. 1896. predlagali, naj bi balone polnili rajši s helijem namesto z vodikom. Čeprav je bil ta predlog sam na sebi čisto pameten in pravilen, se mu je ves svet smejal, ker je pač takrat bilo na svetu še tako malo helija.
Tedaj pa so v Ameriki naenkrat odkrili veliko množine helija, ki je bil v zemlji in je izviral iz dotlej neznanih zemeljskih plinskih vrelcev. Na debelo so tedaj začeli dobivati iz zemlje ta plin v ameriških državah Texas, Ontario, Kansas. Dandanes z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki pridobivajo na leto 650.000 kubičnih metrov helija. Kajpada izvirajo te številke iz najnovejšega časa, ko so na razpolago najmodernejša sredstva.
Če so znanstveniki že leta 1896. predlagali, naj bi se baloni polnili s helijem, je leta 1915. to vnovič predlagal kemik Ramsay, kateremu se je kmalu pridružilo mnogo pristašev. Rekli so, da obratna varnost ter vojaški razlogi zahtevajo, da se poslej vsi baloni in vsi zrakoplovi polnijo s helijem, ki ne gori. Zlasti v vojski je bilo to velikanske važnosti, ker je en sam drobec krogle lahko ranil z vodikom polnjeni zrakoplov ter povzročil eksplozijo. Na podlagi te pobude so takoj takrat začeli študirati kanadske vrelce helija, med tem ko so v Združenih državah severne Amerike šele leta 1917. začeli pregledovati helijeve vrelce. Naslednjega leta je ameriško mornariško ministrstvo za poskušnjo odprlo tri vrelce helija in ga začelo pridobivati. Na veliko pa so začeli ti obrati delati šele leta 1921.
Kako dolgo pa bodo ti vrelci dajali dragoceni plin? To vprašanje sedaj najbolj zanima ves svet. Po mnenju kemikov more en vrelec oddajati svoj plin najmanj 3 leta, največ pa 20 let, kar je samo na sebi kaj malo. Toda ameriški strokovnjaki trde, da je helijevih vrelcev vse
Rdeči milijonarji
Kakor poročajo iz Rige, je sedaj v Sovjetski Rusiji na podlagi uradnih podatkov precej bogatašev, ki imajo več kakor en milijon rubljev premoženja ter morajo od tega bogastva plačevati še poseben davek. V davčnem seznamu sovjetskih milijonarjev so med drugimi tudi tale imena: Mo-rozov, iznajditelj na vojaškotehničnem področju, letalski graditelj profesor Tupolev, kemik Golden-stein, pisatelj Ilja Ehrenburg, Leninova vdova itd.
Ti rdeči velekapitalisti imajo svoje avtomobile, svoje vile ter celo svoja letala. Po večini so ožji prijatelji vsemogočnega Stalina.
£<>try{if£ up gredo DU motornih kolesih, kar napravi v ras i h kako neprijetnost, nnsphno Če
igralec pade.
p^lno v Ameriki, pa tudi drugod jih ne manjka. Treba je le nekoliko bolj natančno preiskati gornjo radioaktivno plast zemlje, pa se bodo odprli vedno novi vrelci helija. Nekateri strokovnjaki so celo zapisali le-le besede: Zemlja nepretrgano poti helij.
To je torej tolažilno tudi za nas, da utegnemo nekega dne tudi mi priti do dragocenega helija. Kajpada takrat ta sedaj tako dragoceni plin ne bo več dragocen. Saj je njegova cena v manj kakor 20 letih že tako padla. Pred 1. 1918. je v Ameriki en kubični meter helija, ki je šel seveda ves samo za znanstvene namene, veljal v našem denarju najmanj 4 milijone dinarjev.
Takrat je namreč bilo na razpolago v vsej Ameriki le 4 kubične metre helija. Pozneje pa je njegova cena vedno bolj padala, čim več so ga pridelali. Sedaj velja en kubični meter le kakih 1000 dinarjev. Vedeti pa je treba, da je to njegova trgovska cena. Pridobivanje helija je mnogo ceneje. Trde, da pridobivanje enega kubičnega metra helija ne stane več kakor kakih petnajst dinarjev.
Vendar je Amerika še vedno edina dežela na svetu, ki nam more postreči s helijem. Ce bi vzeli ves helij, kar ga pridelajo vse dežele Evrope, bi komaj zadoščal, da bi z njim napolnili en zrakoplov.
Angleški vojaki pospravljajo svoje stvari ter jih znašajo nazaj v vojašnice it taborišč, v katerih
f>o taborili med kroaaujskimi slovesnostmi.
Rdeči maršal Tuhačevski, ki je pregnan za Volgo
Pogled v pariško svetovno razstavo.
Najbogatejša ženska sveta
Ko je pred kratkim ameriški finančni minister pregledoval sezname davčnih zavezancev je ugotovil, da vse ameriško premoženje znaša 320 milijard dolarjev, in da je od tega silnega bogastva v ženskih rokah celih 200 milijard dolarjev. V Ameriki je 2868 žensk, ki imajo najmanj en milijon dolarjev premoženja, med njimi pa jih je 462, ki imajo več kakor pa 20 milijonov dolarjev premoženja.
Najbogatejša ženska je brez dvoma gospa Edvard B. Martford, ki ima kakih 200 milijonov dolarjev premoženja. To bogastvo se je nabralo iz velike trgovske organizacije, katera se imenuje Atlantic et Pacific Tea Comp. Na drugem mestu je vdova po umrlem kralju mleka gospa Sniicli v Newportu. Njen mož, ki je med najbogatejšimi veleposestniki, je svoji ženi zapustil 155 milijonov dolarjev. Toda ženska je sama izvrstna trgovka, ki zna zaupane ji talente dobro množiti. Tretja
po bogastvu pa je neka princezinja. Ta se piše princeza Miguel de Braganza. Ima v bankah naloženega nič manj kakor 100 milijonov dolarjev. Tudi Vandebiltovka menda nič ne zaostaja za njenim bogastvom.
Med »manj premožnimi« je Ana Morganova, sestra silnega bančnega bogataša Morgana. Ta ženska pa ima sama svojega premoženja 90 milijonov dolarjev. O tej bogati ženski je treba reči, da veliko svojega denarja daruje za dobre namene, ker sama zase skoraj nič ne porabi in zelo skromno živi. Vse obresti 90 milijonov daruje v dobrodelne namene.
Vdova slavnega kralja jekla Carnegija ima »samo« 50 milijonov dolarjev premoženja. Gospa Eieldova pa ima 40 milijonov dolarjev. Ker pa je ta ženska od svojega moža, ki je tudi velik bogataš, še sodno ločena, dobiva od njega na leto eu milijon dolarjev vzdrževalnine.
Od povsod
Prvo letalsko kapitanko so dobili na Nemškem v osebi jadralne letalke liane Reitsch, katero je minister Goring imenoval za kapitanko.
Namesto mačke je ustrelil svojo ženo madžarski kmet v Szolnoku. Ilotel je ustrelili mačko, katera mu je pokradla že več kokoši. Pa je tako slabo meril, da je strel zadel ženo, ki je bila takoj mrtva.
Mussolini je te dni nepretrgano letal po
zraku 18 ur in 50 minut.
Avtomobilska nesreča se je zgodila blizu kraja Alphen na Holandskem. Avto, ki je naglo drvel, jo zdrknil v jarek poln vode. Vseh šest ljudi, ki so bili v avtomobilu, je utonilo.
Nepreviden lovec. Dunajski dvorni svetnik inž. Rudolf Dorninger je šel pri Purkersdorfu na binkoštni ponedeljek na lov. Šel je na visok sedež, kjer je čakal svojo divjačino. Kdo ve zakaj, pa je kmalu zopet splezal s sedeža ter za seboj potegnil puško, ki pa ni bila zaprta, dasi je bila nabasana. V eni cevi je bila krogla, v drugi pa šibre. Ko je puško tako vlekel za seboj, je sprožil petelina za šibre, nakar mu je strel šel v želodec. Mož je obležal mrtev.
100 mrtvih je zahtevala eksplozija male motorne ladje, ki je vozila potnike na veliko čez-oceansko ladjo v honkonški luki. Po večini je nesreča prizadela samo Japonce. Njihova trupla je razneslo na stotine metrov daleč ter posamezne kose pometalo na strehe oddaljenih liiš. Sodijo, da je bil izvršen atentat.	t s
Stavka ob operacijski mizi
V bolnišnici Saint-Sauvere v Lilleju se je dne 23. aprila zgodilo tole:
Bolnišnični zdravnik dr. Vergac je bolniku Edvardu Thievalu dal pneumothorax. Operacija, ki sama na sebi ni nevarna, je dobro uspela. Ko pa je zdravnik operacijo končal, je bolniku postalo slabo. Treba ga je bilo naglo prenesti v posteljo. Takrat je bila ura tričetrt na 1. Zdravnik je takoj telefoniral strežniškemu osebju, naj prideta dva z nosilnico ter neseta bolnika v posteljo. Minulo pa je 10 minut, ne da bi se bil kdo prikazal. Zdrav-nikje vnovič telefoniral ter velel, naj se njegova odredba takoj izvrši, ker je nevarnost za bolnika.
Čeprav je manjkalo še 5 minut do 1, je prišel sedaj odposlanec strežajev ter rekel, da strežniki ne bodo nastopili dela, dokler ne mine njihov
opoldanski odmor, to je ob 1, ko se zopet začne njihova služba. Sedaj je zdravnik sam stopil k strežajem, da bi jih pregovoril, toda brez uspeha. Ko se je hip nato zdravnik vrnil k bolniku, je videl, da se je med tem bolnik sam dvignil na operacijski mizi ter da sam hoče iti v posteljo. Toda, komaj je bolnik storil nekaj korakov, se je zgrudil. Omedlelega so sedaj prihiteli strežaji nesli v njegovo posteljo, kjer pa je revež eno uro nato umrl.
Minister za zdravje je sedaj odredil posebno komisijo, ki je preiskala ta slučaj, ki je po vsem Francoskem vzbudil velikansko ogorčenje. Na podlagi uspeha te preiskave je sedaj državni pravilnik dvignil obtožnico zoper zanikerne strežaje, ki niso hoteli izvršiti svoje dolžnosti do bolnika.
Bog se ne da zasramovati
Holandski katoliški list »Dagblad von Noord-brahant« poroča o žalostnem dogodku, ki se je dogodil v nemškem nacionalno-socialističnem delavskem taborišču v Billerbecku na Weslfalskem, nedaleč od Ministra.
V tem kraju so pred kratkim prišli klicat ondotnega kaplana, naj gre hitro previdet delavskega prostovoljca, ki je v tistem taborišču na smrt obolel. Kaplan se je naglo odpravil ter so ga pripeljali v taborišče, in sicer v sobo, kjer je baje ležal na smrt bolni delavec. Ko je vstopil
duhovnik z Najsvetejšim v roki, se je na postelji nenadno dvignil mladenič ter se na ves glas za-krohotal. Na duhovnika, ki je ves presenečen obstal z Najsvetejšim v roki, je »bolnik« stresel celo vrsto pikrih in norčavih besed. Nazadnje mu je povedal, da ga je hotel le »potegniti«, kar mu dela veliko zabavo.
Duhovnik je bil zaradi tega silno ogorčen ter je mlademu delavcu povedal le-le besede: »Fant, to je največji greh, kakršnega morete v svojem življenju narediti!« Pri teh besedah se je miadi človek zakrohotal in ves razigran planil kvišku. Toda že isti hip je padel vznak. Zadela ga je srčna kap.
Po vrvi, ki nikjer ne visi, so plezali indijski fakirji in s tem vzbujali veliko pozornost povsod, kjerkoli so se prikazali. Sedaj pa je ta trik indijskih fakirjev spoznal neki Tonnessen, ki sedaj kaže isto »čarovnijo«. Iz klopčiča mu raste vrv visoko v nebo. Po tej vrvi, ki ni nikjer obešena, potem pleza mala
1 deklica. Škoda, da ta mož še drugim ne pove, kakšen je tisti trik.
Avtomobilska nesreča
Brežice, 17. maja.
Na binkoštno nedeljo okrog 10 zvečer se je pripetila v Dobovi na križišču banovinske ceste Brežice-Zagreb in ceste, ki se odcepi proti Kapelam. avtomobilska nesreča, pri kateri sta dobila resnejše poškodbe primarij brežiške bolnišnice in privatni docent g. dr. Cholevva Josip in šofer g. Kerep Ivan, lastnik parne pekarne v Dobovi. (i. primarija je g. Kerep v nedeljo zvečer peljal k neki bolnici v Dobovo. Na omenjenem križišču pa jima je od strani s kolodvora privozil neki voznik, baje pijan, in se zaletel z vozom v avtomobil, tako da je konj skočil na prednji del avtomobila. ter je avlo zdrknil s ceste v jarek in so prevrnil. Pri tem je vrglo g. docenta iz avtomobila in je dobil resnejše poškodbe na glavi in v notranjosti. Tudi šofer g. Kerep je dobil po glavi težje poškodbe, dočim je ostal avtomobil skoro nepoškodovan. Sreča v nesreči je bila, da ni bil jarek globlji. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala preiskava.
Nede! shi liga program
Predzadnje kolo državnega prvenstva, ki se bo odigralo v nedeljo je po svoji pestri zasedbi in usodnem značaju skoro za polovico udeležencem, eno od najbloj važnih.
V	Belgradu se srečata Jugoslavija in Bask, ter BSK in Slavija Osijck. Basku in Slaviji gre za obitoj v ligi, BSKu in Jugoslaviji pa za drugo mesto v tabeli.
Hašk bo na lastnem terenu pomeril svoje moči s Hajdukom. V to tekmo bodo zagrebški akademiki vložili vse sile in znanje. Saj so jim točke več kot potrebne. Z eventuelno pridobitvijo teli dveh točk, bi se Hašk izvlekel iz nevarne cone.
V	Sarajevu bo domače moštvo prejelo novo pečenega državnega prvaka. Slavija je s svojimi 15 točkami že sigurna, obema kluboma gre le za prestiž.
Izgleda, da bo v Ljubljani padla odločitev za zadnje mesto. Concordija, ki je v svoji predzadnji tekmi z Jugoslavijo odvzela isti obe točki krvavo potrebuje še nekaj namečka iz Ljubljane za vsak slučaj. Naše moštvo bi z eventuelno pridobitvijo točk, ki jih lahko še dolu, moglo zasesti sedmo mesto. Ce pa izgubi proti zelenim iz Zagreba, tedaj je zapisano sigurnemu izpadu.
Torej v nedeljo gre za kožo Hrku. Osiješki Slaviji, Basku. Conco-diii in Ljubljani. Upamo, da ne bomo imeli največjo smolo izmed te petorice.
Mariborski športni preg ed
NOGOMET.
SK Železničar, ki si je že priboril pravico za ožje izbirno tekmovanje za vstop v ligo, je v zadnji tekmi proti celjskemu Olimpu pokazal nezadovoljivo formo. Izgleda, da so njegovi igralci preigrani ter ho nujno potrebno, da vstavi nekaj mladih svežih moči, ki bi dvignile polet moštva, ki ima sigurno vse predpogoje, da častno zastopa mari-
borski nogomet v ligi. Treba pa je mnogo marljivega in resnega dela.
TENIS.
Forma mariborskih turnirskili igralcev ni razveseljiva. Pri zadnjem tekmovanju za državno prvenstvo moštev je edino ltupid zadovoljil. Klub se nahaja v dobrih materi jalnih prilikah, da e-i lahko drži inozemskega trenerja, ki razumljivo v veliki meri koristi formi igralcev ler posredno tudi vzpodbuja veselje za igro. ISSK Maribor, ki ima prekrasna igrišča in dovolj dobrega naraščaja, bi na vsak način moral poskrbeli za primeren trening igralcev. Napredek je mogoč le v vztrajnem in resnem delu ter j>od strokovnim vodstvom primernih trenerjev. Islo velja zn Železničarje. Dame letos sploh še niso nastopile, ker jim je primanjkovalo vaje. Iz tega razloga je bilo tudi
Jugoslovanska knjigarna v L juMiant
priporoča za praznik Presv. Rešnjega Telesa cerkvenim zborom: (iruni Anton, -diri himne za praznik Presv. Rešnj. Tel. za mešani zbor; 4 Din. Kimovec Franc dr. Odgovori pri procesiji za praznik Presv. R. T. I Din. Kimovec Franc dr. Rihar Renatus, Zbirka Riharjevili pesmi za mešani zbor. Partitura 24 Din, glasovi po 8 Din. Obsega več himen za praznik.Pre. R. T. Kimovec Franc dr. V zakramentu vse sladkosti za mešani zbor. Partitura po 20 Din, glasovi po 4 Din. Mav Alojz. Ave Jezus. Enajst evharističiiih pesmi za mešani /.bor. <i Din. Premrl St Jezus naj živi. Dvainštirideset evharističiiih pesmi zu mešani zbor. Partitura 42 Din, glasovi po 12 Din. Premrl St. V zakramentu vse sladkosti za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 4Din. — Premrl St. Cerkveni moški zbori; 10 Din. Sattner-Hochreiter. Himne pri procesiji za praznil; presv. R. T. za mešani zbor 4 Din. Vodopivec V., Štiri himne za obhod na praznik presv. R. T. za mešani zbor; 3 Din. Premrl St. Cerkvena koračnica za godlio na trobila !Xi Din. Tranite A. 8 evh. himen za godbo na trobila; 00 Din.
Uunes poslednlic FIlm o borbi mlade iene sa svolo dubezen
M AN| A
Peter feterseu	Man)a Andersast
Premiera! VeleU'11 lz iivlieula ruske carice Elizabete
Cariiin s uDl^cnec
OlsaCeuovii	w i 11 v Eictiberger
/ni e 1 a San u ročk
Daues nepreklicno zadnjikrat Siuioue Simon v prekrasnem acUliSkem llliuu
MATURA
Preda ave danes ob 17, I9 i6 id 2115 url.
Predstave aanes, razen v s ogi ob 16 19 15 in '21 • 16 uu
odpovedano za Rinkošli predvideno tekmovanje za prvenstvo Slovenije v Mariboru in preloženo nn kasnejši termin.
PLAVANJE.
Ker jo bilo kopališče nn Mariborskem otoku olvorjeno že za Hi n koši i. bo plavačeni možno že zgodaj jiričeti /. delom. Tudi letos bo Maraton )>o-skrbei za strokovnega trenerja, ki pa naj skuša predvsem mladino zainteresirati za ta lepi šport na sličen način,, kot ga izvaja Ilirija v Ljubljani. V Mariboru se je stalilo naselil bivši odlični prvak in reprezenlant Jugoslavije v umetnih skokih v vodo g. Srečko Konlelič. Sigurno se ga bo dalo pridobiti za vodstvo treninga naših mladih, a nedvomno zelo talentiranih skakafev, ler še povečali zanimanje za to disciplino plavalnega športa.
Prihodi vlakov v iiulilšaso g!, ko!
V smeri
Tržič (Samo ob delavnikih) Bistricn-B. j., Rateče-Planica, Tržič
Pariš, Miiaclun, 3?sen!ttJ
Rateče-Planica, Jesenice, Tržič Bistrica-B.]., Rateče-Planica, Tržič Jesenice Tržič
Mfir.clien, Satefturg, Je-enloe
Bistricn-B. j., Rateče-Planica, Tržič 3BSEniCE C'd 15. VI. do 15. IX.) Bistrica B-j., Rat.-PI., Tržič (Nd„ pr.)
Jesenice (Ob ned. in praz.) Tržič (Samo ob delavnikih)	j
Bistrica-B. j., Rat.-Plan., Tržič (Nd., pr.); Jesenice (OI> ned. in praz.)	;
Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič <
Jesenice (Od 15. vi. do 15. i.\.) \ Oesrnice. Munsiisti, SHrurg	;
Bistrica-B. j,, Rateče-Planica, Tržič Jesenice, Rateče-Planica, Tržič Tržič	j
Bistrica-B. i., Jesenice, Tržič
Jescnic;, Mii;ichen, Pariš
Jesenice
Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto
15.38 P 17 50 1' 19..5 P 119.42! B 20.35 P 121.13 H 22.12 I
0.40 P
7 35; P ltl.54! P 13.28 P 15.4; P 18.08 P
Ž. S. K. Hermes kolesarska sekcija obvešča vse klube in vozače, du je tradicionalna krožna dirka, ki bi so morala vršiti 30. t. m. preložena nepreklicno na 27. junija I 1. radi etapne dirke okrog Hrvatske iu Slovenije, ki se vrši po nalogu kolesarske. Zveze v dneh 28., 29. in 30. t. m., kar naj blagovolijo vzeti na znanje tudi prijatelji kolesarskega športa.
Klub slovenskih kolesarjev Celje priredi v nedeljo, dne 23. t. m. klubsko otvoritveno dirko in kolesarski izlet na progi C'elje-šoštanj. Dirkači stari ob 2 popoldne pred (ilazijo, cilj v Šoštanju pred hotelom Union. Za izletnike je odhod ob 12.3(1 izpred kolodvora in lo s kolesi, pa ludi z vlaki. Vabljeni so tudi nečlani. Prijave do sobote zvečer sprejemala gg. A. Šunier, trgovec v Celju in tehnični referent A. Breme, Celje, Miklošičeva 3. — Za odbornik" tse vrši seja v četrtek 20. t. m.; za dirkače ob\e/.en cclanel; v soboto oli 20,
Kamnik mesto	|
Kamnik mesto (Samo ob delavnikih) Kamnik meslo	,
Kamnik mesto Kamnik mesto I Kamnik mesto
I Kamnik mesto (Ob nedeljah in prazn.)
Novo mesto
Karlovac, Novo m., Št. Janž, Kočevje Karlovac, Novo m.. Št. Janž, Kočevje Karlovac, Kočevje , Kari., Novo m., St. Janž, Koč. (Nd., pr.)
I Vrhnika trg 1 Vrhnika trg j Vrhnika trg | Vrhnika Irg
I Vrhnika trg (Ob nedeljah in prazn.)
Pariš Roma. Heiitimlglia, Trsi
Postojna
Koma. Suntimliiila, Trsi. Relia
Postojna i Pariš, Milano, Trst, Reka Pariš, Miano, Trsi
Postojna S Borna, Pumi?, Trst, RB'ia_
Bcigr-tl, Silili, 5uš:it, zaiirtb, Mriaor
Zagreb (Ob ned. in prazn. do 12. IX.)
Hšen, ButiaiiCit, finrl n, Barsaaisa
1 Zidani most
Beograd, Snli, StiSalt (15.vl-i5.ix.) ! isliMiiiiil, Rtene fiiihrresia. Beograd
i Maribor, Zagreb
1 BcjqPEd SiilH, SnSili, Zagreti
j Maribor, Zagret)
Praga, Wicn Budnost, Zagreb
Maribor, Zagreb
B?05i' d Za reb
Maribor, Zagreb
J7.fi7. T.hnr smvikih itrileljvv Ilrovl ob »i.:iil sc vrši redna seja in sestanek Zlima v zvezni i «i s» ni i. Prosimo p. n. Članstvo, da sc seje. udeleži točno in polnošl cvilno.
Poizvedovanja
\t[\l(i se je moška urn (v pelek tlite jo pri najditelju: Ljubljana, Breg
Programi Radio Ljubijanai
(Irfrlek, 20. mitju: 12.00 lz vroče Španije (plošče)
—	1:1.-1.-» Vreme, poročila — lll.OO Cns. spored, obvestilu —- i:i.l.'i Vesel opoldanski koncert (Itadij. orkester) -11.OU \ reioe, borza — lfc.0<! Aleksander Nikolič igra saksofon — 18.Ul (Slovenščina zu Slovence (K. dr. Ilud. KolarieJ — W.ni| ("as, vreme, poročila, spored, obvestila — lil..HI Nac. ura: Save/. Sokola kr. Jugoslavije (llml) — III.,''ill Zabavni kotiček - -211.0(1 lil. ura francoske klavirske glasbe (predava m izvaja na klavirju g. prof. I,. K. Hkcrjanc) — 21.(1(1 llny<ln: Kvartet v K-diiru (plošče) — 2i.20 Kitica cvetic (Uad. orkester)
—	J.Min ('as, vreme, poročila, spored — 22.1."> Operetne fant.a/.ijo Hlad. orkester).
Drugi program* i
Črlrrlrk, mitja, lhhirittl: 20 Danski konc. 21.)!i Poljudne posuti - 22.2» KJuv. kone. - Zttnivb: 2(1 Danski evropski kone. '21 Belgrad — 22.'20 Plesna gl. — Dunaj: 2n Danska 21 Zali. koli. — '22.:'" Ork. kone. -- I'r<iya: 10,2.'t i.aliku «č.'^kn gl. i/, M. Oslnive 30 llnuska — 21.1.'i Koračnice iz. Brna — 22.20 1'loščc
—	l oriairt. I9.-IS l.ahkit cl. 211 Danska -- 21..KI šraincl 22 Poljski skladatelji llnrlin: 211.10 Plesni večer 1'rali.slarttr 20.10 PrenOR kone. i/. Budimpešte — Frani-f url: 20.1(1 Pester kone. Ilamliurn: IS Plesna Cl. - 22.20 Plesni večer iz Berlin - Kiiln: 20 lil IV sler kone. .-- Mnnakuro: 20.10 \csiroyev večer >iliilt i/arl: 1'ostra ura — 21.15 Plesna ti. rad. ork.
Prihodi vlakov v Maribor g*, kol
V smeri
Trst, L|tr& Jana, Beograd, SušaH, Split, Zagre:.'
Ljubljana, Zagreb Ljubljana, Postojna, Zagreb Trst, Ltubliana. Zrorcb likali Split
Ljubljana, Postojna, Trst Ljubljana, Zagreb, Beograd Z30r., Suš^S, Split. Betinr. f|iifl.(l5 31.-15 IX.1 Zidani most. Ljubljana___
Murska Sobota, Kotoriba <'akovec
Murska Sobota, Kotoriba Murska Sobota, Kotoriba Cakovec. Kotbriba
Trst. tiub.jana, Beograd, Split Suim, Z<:|rew
Ljubljana
fi?Mr.. Split, SuSoM^r-imu. '15.UI.-IS.IX)
Ljubljana, Zagreb
Postojna, Ljubljana, Zagreb. Beograd
Spi t. SuSnu zaoPEb. Trst. Liunllaan
Postojna. Ljubljana. Zagreb Ljubljana, Zagreb
Čakovcc, Kotoriba Kotoriba, Murska Sobola Oakovec
Kotoriba. Murska Sobola Kotoriba, Murska Sobola____
Ruše Prevalje
Celovec, Prevalje Velenje Ruše
Celovec, Prevalje, Velenje	^
0Br'in liarsznH1 Mlen
št. Ilj (samo ob delavnikih) \Vien. št. Ilj
Miirzzuschlag, (iraz, šl. Ilj P^a^a, W Bi
\Vien. št. Ilj
•'ran lil en (Od 15. VI. <io 15. ix.) \vien, št. ni	a
IMtffa UMMtaUi . I I Ul i II i...... i Mlfc In^uaail
Zahtevajte
5.32	P
8.37	P
IU 12	P
17.00	P
21.40	P
4.30 P 5.41 P »13.20 P k 14.32 P E18.48'
8 3.13	D
i 7.08	P
S 8.1!?	B
Iio.ro	P
13.05	P
10.30	l>
18.38	M
j i/20-50	j>
Ruše
Prevalje. Velenje. Celovec Prevalje. Velenje. Celovec Ruše
Prevalje, Celovec
čez50 različnih vzorccv po velikosti od Din 1 — dal;e nud' trgovina
N, LJUBLJANA
KOPITARJEVA Ul. 2
ki garantira 100 j,ni uspeh znamki
BsTn, !?ars7,čt»a Št. Ilj, Wien
Pl?n, Prrnn «><1 15. vi. do ir>. ix.)
Št. Ilj. Wien šl. Ilj, VVien »IT, Prrja
Št. Ilj (Samo oh delavnikih) št. ilj, Vvien
Damsko konfekcijo za poletje
posebno cenejše vrste ima v največji izbiri na zalogi
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29
damske perilne cefir obleke . . , damske perilne športne bluze . . športna krila v vseh velikostih . pisarniške in jutranje halje . . , otroške perilne oblekce.....
kakor tudi vse vrste boljšeo bleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri! Kroji kot izdelava prvovrstna!
od Din 48'— naprej
i«	n 28	,,
,)	„ 38'— „
»i	it 65 ,,
i,	m 24 i.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako'j pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se ra čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'aO. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
Mlada prodajalka
Išče mesto kot blagajni-čarka ali kaj sllčncga, v letoviškem kraju Slovenije. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Marljiva« št. P801S
Mlajša kuharica
z večletnimi spričevali, varčna in lepega značaja, lSče službo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »V Ljubljani« št. 8012.	(a)
Dve vezilji
ra vezenje v zlatu in »Nadelmalerei«, perfektnl, sprejme takoj N I k o 1 a I v ko v i č, Novi Sad. (b
Krojaški pomočnik
dobi delo takoj pri Janezu Lužovec, Zg. Brnik 8, Cerklje pri Kranju, (b)
Strežnico
sprejmem za čas od 7—11 dnevno. Prednost poročene. Groharjeva ulica 3-1., vrata 5, od 1—2 pop. (b
2 dobra mizar, pomočnika
izvežbann pohištvenih del - dobita takoj mesto. Naslov v upravi »Slovenca« poad št. 8019.	(b)
Iščem gospoda
zmožnega voditi informacijsko pisarno, ki bi pristopil eventuelno tudi kot družabnik. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Družabnik« 7790.	(b)
Trgov, pomočnik (-ica)
popolnoma samostoj. moč, verziran v galanterijski ter modni stroki, z nekaj kapitala v gotovini - se išče za samostojno vodstvo trgovine v mestu na Gorenjskem. Dopise poslati v upravo »Slovenca« pod »roštenost 2« 7998. b
Dekle
pridno, pošteno, snažno, za pospravljanje boljših sob, ostalih hišnih del in pomoč pri kuhi - sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8031. (b)
Prodajalka
ki bi opravljala tudi gospodinjska dela, dobi mesto. Ponudbe v upr. »SI « pod »Spretna prodajalka« št. 8003.	(b)
Prodajalko
povsod uporabno, pridno in pošteno, dobro moč — sprejme takoj trg. z meš. blagom na Gorenjskem. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 8021.
Žagarja
samskega aH oženjenega, brez otrok, za kmečko žago (lohnschnitt), ki se razume' tudi na polno-jarmenik, iščem. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Le resne ponudbe s potrebnim znanjem v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Žagar« 8041. b
mm\
Učenca
za slikarstvo in pleskarstvo, iščem. Nastop takoj. Valantič Alojzij, Novo mesto.	(v)
Vajenca
krščanskih staršev sprejme Ivan Hablč, tapetnik, Poljanska cesta 17. (v)
Dvostanovanjska hiša
z gospodarskim poslopjem, vodovodom, električno razsvetljavo, okrog 2000 m' zemlje, na prometnem kraju, poleg drž. ceste, naprodaj. Ponudbe podružnici »Slov.« v Novem mestu pod »Redka prilika« št. 8025.	(p)
Otroke poučuje nemščino
uspešno gospodična v dopoldanskih in popoldanskih urah. Gre tudi na dom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7133.
I Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Sloven ska banka v LJubljani Kre' j v trg 10, tel. 87-62
Bančno kom. zavod
Maribor. Aleksandrova 4(1
Vam vnovči vloge vseh denarnih zavodov najboljše. Pišite samo na naš naslov, nakar Vam bomo poslali gotovino po
pošti vnaprej. Za odgovor 3 Din znamk.
JI«
Mnogo ceneje
in boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri Presker, Sv. Petra c. 14.
Seno
sladko, prvovrstno, v balah stisnjeno, več vagonov, poccnl odda oskrb-ništvo veleposestva Lan-gental, p. Pesnica, pri Mariboru.	(1)
Gumbe, plise, entel, ažur
p red tisk In monogrume hitro izvrši Matek & Ml-keS, Ljubljana, polejj ho-tela Štrukelj.	(tj
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice in vrednostne papirje nakup in prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesijonirana tvrdka AL. PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10.	(d)
Zaradi selitve
ceno naprodaj razno pohištvo za sobe, kuhinjo, jedilnice. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8011. (1)
Jabolčnik
prvovrsten, večjo množino, proda oskrbnlštvo veleposestva Langental, p. Pesnica pri Mariboru.
Ledna omara
(Eiskasten), dobro ohranjena, naprodaj. Celovška cesta 79.	(1)

trgovaeko d. d.
Vlogo Obrtne banke
v Ljubljani, do 80.000 Din - prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Ugodna prilika« št. P 8008.	(d)
Vnovčujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10
Polnojarmenik
najmanj 65 cm — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »777« P 7717. (k)
Kupim ali zamenjam
star »Singer« za novejši šivalni stroj. Razliko doplačam. Kupim tudi lepo večjo mizo in stole. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Doplačilo« št. 788 1.
Tračno žag®
300—800 m/m, in narav-nalnlk (Abrichter) 400 do 500 m/m širine, skobchnlk na transmlsl jo ali elektr. pogon trofazne struje 380 voltov, 50 per., ln mostno tehtnico okoli 7 ton nosilnosti - kupimo takoj. Ponudbo na: »Jelšlngrad« družbo, Banja Luka.
Generalno zastopstvo
ADLERU/ERKE.,.
Heinrich Kleyer A. G., Frankfurt a. M. za Jugoslavijo
OPTI
ZAGREB, MlhanovICeva 1
Hotel Esplanade
poverila je zastopstvo ADLER avtomobilov za DRAVSKO BANOVINO
g. Maksu Ned@lfcoȣu
Cenjeni interesenti se vljudno naprošajo, da zahtevajo pri g. Maksu Nedelkotu, Ljubljana, Korytkova ulica 7, ali Maribor, Aškerčeva ulica 11 tozadevne ponudbe in neobvezno predvajanje vozov.

Vsakovrstna
zlato kupuje
po oaiviiiib cenab CERNE, iuvelir, Liubliana Woliova ulica št. 3,
Trgovski lokal
pripraven za karkoli, v centru Ljubljane, v najbolj prometni ulici, oddam za 1200 Din mesečno. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8032.	(n)
Dvosobno stanovanje
s prltiklinami, oddam z junijem ali julijem mirni stranki. Vodovodna 17. č
Umrl je naš najskrbnejši, najdražji soprog, oče, gospod
upokojeni železničar in posestnik
previden s tolažili svete vere. — Pogreb predragega pokojnika l>o v petek, dne 21. maja 1937 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Cadranska vas št. 1 na pokopališče v roljčanah. Poljčane, dne 19. maja 1937.
Itoza, soproga; Dolfi, sin; Pepca, sinaha - in ostalo sorodstvo.
Stanovanje
trisobno oziroma dvosobno, oddam za avgust. — Zarnikova ul. 9, tik sv. Jožefa.	(č)
Trisobno stanovanje
komfortno, sredina mesta, oddam s 1. avgustom. — Naslov v upravi »Slov« pod št. 7407.	(č)
Za Din 40>-
oblice dvojnike
(DoppelboDel) od 42-61 mm ter razno drugo orodle po zelo uizkiu cenan nudi
Stanko FtorlančR
ztie/nica Resljeva 3
(Vbod skozi dvorišče Vis a vis Medic Zanki
Poltovorni Chevrolet
dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. - Vprašati pri »Jugotehna«, Gosposvetska cesta 1.	(f)
Dieselmotor DWK
16—18 KS, brez kompro-sorja, malo rabljen, se poceni proda ali zamenja za manjši avto nove ;ega tipa. — Milan Petrovič, Krapina.	(f)
Naslednik
restavracije Čarman
ob Večni poti — toči res pristna izbrana štajerska vina i. t. d. - po solidnih cenah. — Se priporoča: Tomo Kosi.	(r)
Preklic
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove ln druge event. posledice, storjene po mojem sinu Jožetu. — Gaberc Jože, oče, Pokopališka ulica 5, Moste pri Ljubljani, (o)
Starejša premožna dama
dobra gospodinja, želi poročiti istotakega gpsnoda, okoli 60 let, ali pristopi kot sodelujoča družabni-ca. Dopise v upr. »Slov.« pod »Popolna varnost« št. 8000. (ž)
Širite »Slovenca«!
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je v cvetu mladosti za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, gospodična
Danka Gantar
dijakinja VI. razreda realne gimnazije v Ljubljani
K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 21. maja ob 4 popoldne iz Gregorčičeve ulice 12 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. maja 1937.
Žalujoči starši, sestra, brat — in ostalo sorodstvo.
Rudolf Timmermans;
Jienaki iz Alcazarja
Hlastaje škrta in vrta kovina v kamen. Vedno glasneje, vedno bliže!
To so najstrašnejše ure, ki jih doživljajo ženske in otroci v podzemskih prostorih Alcazarja!
»To večno požrešno, vrtalno bučanje v ušesih, s to grozo v srcu, da se bo iznenada razpočila in raztrgala zemlja: to vrta in žre moči žensk bolj ko samo skalo.
Toda te ženske so druga z drugo in pomagajo druga drugi in njih dan in njih noč brez spanja sla izpopolnjena s tiho, gorečo molitvijo.
Iz raznolikosti bobnenja je jasno spoznati, da sta navrtana v temeljno skalo Alcazarja dva rova: proti jugozahodnemu stolpu in proti sredini zahodne stene.
Kdaj se bosta mini raztreščili, ni moči vnaprej dognati. Brez dvoma pa je, da ne bo sovražnik niti za dan okleval, da ves Alcazar čim prej spusti v zrak. A kako daleč v skalo mislijo navrtati oba rova?
Polkovnik Moscardo je dal kar koj izprazniti vse tiste ogrožene dele trdnjave, da bi bilo tako vse pripravljeno. Ženske in otroke, ki bivajo v tistih nevarnih delih trdnjave, premestijo v vzhodni del kleti, kjer je bilo nekoč kopališče kadetov.
Lazaret premestijo v severno fronto prejšnje kapele, tjakaj, kamor so na hodnike dali tudi konje in mezge, da so bili na varnem spričo sovražnikovih granat.
Za kapelo izberejo prostor v južnem delu, na robu ogroženega kraja Alcazarja. Ves ta okoliš razglasijo za »prepovedano ozemlje«, kamor ne sme nihče stopiti.
Tako je storjeno vse, kar je sploh moči storiti.
Kdaj bo eksplozija?
Topovi streljajo z isto silovitostjo na Alcazar. V zahodno pročelje so zasekane velikanske luknje, stanovanjska hiša in šolsko oslopje kadetov sta skoraj porušena. Le še nekaj zidov stoji. Stropi in stene — vse je sestreljeno. Severno pročelje je en sam kup razvalin, ki se od znotraj na vzven počasi viša in dosega višino prvega nadstropij velike galerije, ki obkroža dvorišče.
Večerni mrak narašča. Na vzhodu je v tem delu dneva med živo sončno lučjo in oživljeno temo noči pokrajina že siva in mrtva.
Sonce je izginilo na zahodu, a njegovi poslednji žarki se obešajo na ladjo iz oblakov, ki plava po jasnini neba in jo pobarvajo z rdečo barvo, s svetlo-rdečo, kakršno je veselje ali — kakršna je mlada, sveža kri.
Mahoma so barve spolzele. Bledi oblaki stojijo na nebesu.
Noči se. To je tista noč od 17. na 18. septembra, od četrtka na petek.
A krog Alcazarja se ne stemni. Že več noči sveti ondi sovražnik z velikimi žarometi, ki mečejo svojo jarko, rezko lesketajočo se luč na zidne trdnjave, da jo tako tudi ponoči pripravijo za tarčo pogubnih granat in da otežkočijo drzne izpade obleganih junakov. Še več: sovražnik je posul tla ob delu Alcfizarja z raznimi, šklopotajočimi pločevinastimi škatlami, da ne bi mogli obleganci uiti ušesom oblegovalcev, če bi sku-
šali priti iz Alcazarja in bi mogoče ušli očesom rdečih straž.
Asturijski rudarji delajo v nočni temi. Rov je zasekan globoko v trup pečine. To je ozek hodnik, ki se po širokem vhodu tako zoži, da se more odrasel moški le sključeno plaziti skozi, dotlej, kjer je konec rova in je izdolbina razširjena. Vsak rov drži več ko osemdeset metrov pod zemljo' in vsak se začenja v utrjeni kleti dveh, poedinih hiš.
Z največjim naporom, komaj sopeč, spravijo radarji strelivo v oba rova: dva tisoč kilogramov dina-mita v vsakega! Nastavijo napravo za netivo; napeljava nazaj skozi rov vodi ven na zemljo do semenišča, ki je več ko pet sto metrov oddaljen od Alcazarja. Oba rova skrbno zazidajo. Vse je nared.
Že prav zarana zjutraj hodijo glasniki po mestu od hiše do hiše: Mesto izprazniti! Kdor ostane v mestu, bo sam odgovarjal za nesrečo! Mina!«
Skupina prestrašenih Tolodčanov gre s pisanimi culami po cestah in odhaja po južnih in zahodnih mostovih v jutranjem somraku iz mesta.
Straže v Alcazarju budno pazijo. Ko neme sence stojijo, sedijo, čepijo za obrambnimi nazidki in zavarovalnimi okenskimi odprtinami.
Ko se je bilo obleganje začelo se je med četrto in peto liro danilo. Medtem sta pretekla dva meseca in dan delj časa okleva, preden pride.
Prvi svit dneva se prikaže. Tedaj se zabliska iz sovražnikovega topa ognjen jezik.
»Fuego!« vikne krik straže na severu in »Fuego!« se odzove straža na vzhodu.
NNr ® era n Z?
^•^••o 3
^"^S (U o o •*
b g-« a
Slo o T
SJ° g
-■s.f
. « 5 ^ u D.
tO « g-
O —o
<V 9
S D)
S: S
A lo -»
< < 5
rc <9 n
N N N B ft> B
a a D
sij
</> s.s.ST

B b f
(D «v
S n «
S* S' o
m D C5 r
* O o °
O od2
a a
.M
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce*
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Ccnčifc