I N F O R M A TOR KONCERN. GOSPODINJSKI APARATI. NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, IPC. ^Mje, 5. februarja 1992 telo XXVI Številka 5 [gorenje nova EMBALAŽA ZAMRZOVALNIH SKRINJ - Ne le novi predpisi, nov^ V8e boli racionalno gospodarjenje v Gorenju je pripomoglo, da bo do a embala±a (odpadel je les) prihranila marsikak tolar. Poleg tega pa bo-nianjšj tudi transportni stroški, saj je nova embalaža po obsegu manj-8totko\ pomeni ve6ii izkoristek v posameznih vagonih — tudi za 30 od- Nismo praznih rok (misel ob kulturnem prazniku) Ko se sprehajamo skozi čas po naši kulturni stavbi, se s spoštovanjem in trpkostjo občutij spominjamo velikih mož slovenske kulture, ki so v svojem času s polnostjo svoje duše in ustvarjalnosti sidrali nosilne stebre slovenske kulturne bitnosti. Spomin pohiti v čas prve javno izgovorjene in zapisane slovenske besede, prve slovenske knjige, do stvaritev, ki so našle mesto v svetovni kulturni dediščini. Slovenija kot najmlajša država ponosno vstopa v kulturni prostor Evrope. Nismo praznih rok, naša moč in samozavest rasteta ob plodovih naše kulture. V evropski katedrali kulture paradirajo Gallus, Prešeren, Župančič, Cankar, Wolf, Plečnik ... Še več jih premore Slovenija ob bok kulture Evrope in sveta. Peter Tovšak Spodbuden začetek leta , nami /e prvi mesec dela v vnn 1992 'n zbrali smo Proiz-... delovne rezultate podje-J' Za začetek tako negotovih lovni' lahk° rečemo’ da 50 de~ h rezultati vendarle spod-. Lahko bi namreč bilo nab.’ s'cer pa verjetno da-cs ni nobenega, ki si bi upal " lasnejše napovedi. SnGoreniu Gospodinjski aparati « izdelali skupno 109.512 velimo 9,osPociinjskih aparatov in sečni operativni delovni načrt D[®se9l' za dva odstotka. Znotraj ^ oizvodnih programov pa je bil st®°Vni načrt presežen za 3 od-r ,Ke v programu Kuhalni apa-turli Za odst°tek so plan presegli tih V Pralno-pomivalnih apara-D’.v obeh programih pa je bila 'zvodnja v glavnem namenje-na za izvoz. 4e QPn° 80 januarja izdelali rah*53 Štedilnikov in drugih apa-^ v ter 18.193 pralnih strojev. diln"h^ramu Zamrzovalnih in hla-'h aparatov so največ izdel-/lq Proizvedli v obratu Hladilniki '55) in plan presegli za 20 skrit0tl ki so dopolnili 10, čestjtk°ilet de,a" Vsern 'skrene te™ •p*™« C?iena Koršič, Marijana Skalicki, Dierri- ednak’ Stojanka Todič, aJa Gegič, Mara Mrkonjič; 20 |et lena9£ Kangler, Janez Kos, Mi-Dr .'-'Srajenšek, Drago Rutnik, stan9lca Zogohčnik, Ljudmila Kri-Čret ■ delka črep, Stanislava derornei <^l®a Fil'Pib 'n Veronika - 30 let daršvi l-eskovec, Elizabeta Žni- - načgd' J°že Obran in Marija Ha- 1 oTe^°valno-hladilni aparati Crnnk ■ Brg|ez. Bogdanka H Prnja, Rezija Halilovič, Raha Kri^ič'.S,ana Jovanovič, Marija Zehman'd’ Tomislav Majcen, 2dr.rlMuslim°vič, Janko Popek, nenka Pušnik, Vili Sedovnik, 3az^ ^tevič, Marta Špiler, Hasi-vaihVellal30vič’ Danka Juvan, Beri^r®a Ledinek, Kaja Lovrič, i . Mulavriit* Ivn Praniir5* t-juh^lrna ^ulavdič, Ivo Pranjič, Radivojevič, Marjanca )jč. c' Kata Sipura in Alenka Vra- ?0 let mtkp8 Bla,ešič, Alojz Jus, V( :rn Kopušar, Slavica Krič Roza Marti War'ia Vinder; Rozai ^e^ovn'k’ Jožica Šum Man 19 Cerčin°vič. Marjan F< Lah, Marta Mukenaui Jo let *™A,m££ic- e™ Gn‘i projektu, ki je imel mednarodni kulturni pomen, je dalo svoj prispevek. Ta ni bil zanemarljiv. Gorenje se je odzvalo klicem svojega bližjega okolja, podprlo različne kulturne oblike izražanja, ki so bile drugačne od običajnih množičnih veselic. Če je to bilo po okusu ljudi, bilo pa je vsekakor, je prav Gorenje imelo ta posluh. Danes bi ga tudi imelo. Časi so se spremenili. Mogoče se bomo otožno spominjali časov - množičnih veselic, proslav, govorov, ploskanja... Bilo je. Ta čas zahteva od nas treznost, racionalnost, hitrost misli in dela. Zahteva še nekaj. Našo polno odgovornost do nas samih, do tiste plemenite, globoke strani človeške narave, ki ji grozijo. Človek ni in ne more biti le stroj. Mora biti izvir življenja, predvsem tistega, ki pelje naprej z zvrhano mero duhovnosti in smisla za boljše. Za to pa ne rabimo veliko. Le posluh. V Gorenju ga imamo. Stanislava Pangeršič Jubilanti dela Praino-pomivaini aparati 10 let Snežana Filipovič, Dragica Javornik, Stanislav Merkša, Lucija Vardič, Verica Sevšek; 20 let Ruža Krajnc, Martina Sevčnikar, Marija Šurbot, Stanislav Štrum-pfel; 30 let Milorad Veličkovič. Kompresorji Črnomelj 20 let Veljko Stipanovič Kompresorji Črnomelj 20 let Veljko Stipanovič 30 let Nikola Milič Vzdrževanje 10 let Samo Florjan, Ignac Radikovič, Tonče Vidinič, Franc Jerina, Boris Kontrec, Andrej Koželj; 20 let Zvonko Napotnik, Daniel Rozman, Franc Praprotnik, Vladimir Tisnikar; 30 let M ato Guštin Skupne strokovne službe 10 let Milena Razgoršek, Dušan Videčnik, Dagmar Vrtačnik; 20 let Adolf Andrejc, Milivoj Davidovski, Anton Dobovičnik, Stanislava Bačovnik. Vsem jubilantom čestitamo! Stevo Lalek "Novi ljudje, ki so prihajali, so vedno bolj omogočili, da je razvojno-raziskovaino delo na področju embaliranja izdelkov v Gorenju Gospodinjski aparati na tako visoki ravni. To pa so tudi omogočili pogoji za delo in dragocena oprema ter nenazadnje tudi delovne izkušnje in znanje,” je v našem pogovoru poudaril Stevo Lalek, vodja razvoja embalaže in spremne dokumentacije v Gorenju Gospodinjski aparati. Ko je Stevo Lalek končal osnovno šolo v Koprivnici in leta 1967 prišel v Velenje, verjetno še ni razmišljal o tem, kakšna pot ga bo spremljala. Tu je najprej končal poklicno rudarsko šolo, a se je kmalu pokazalo, da bo lahko v Velenju uresničil morda prej skrite želje, da si bo v tem razvijajočem se mestu spletel družinsko gnezdo in se spopadel s povsem novim, inovativnim, samostojnim delovnim področjem. Začelo se je v Gorenju leta 1974 z zaposlitvijo v tehnični službi servisne dejavnosti, kjer je dobil nalogo urediti embalažo za sestavne dele. Toda tudi v Gorenju TGO je bilo to področje odprto in tedanji direktor razvoja Janez Miklavčič mu je ponudil delo pri razvoju embalaže in zunanje opreme izdelkov. Stevo Lalek je sprejel ta svojevrsten izziv in verjetno mu danes ni žal. Bilo je novo področje, nikjer v državi ni bilo izkušenj. Zato se je ob delu odločil še za nadaljnji študij na teh-nično-ekonomski šoli v Mariboru in smer poslovne logistike in transporta je bila še najbližja njegovi delovni usmeritvi. Moral je pač zaorati v ledino in kmalu si je pridobil ustreznih znanj, še največ na strokovnih seminarjih in drugih oblikah izpopolnjevanja, ki jih je prirejala zvezna gospodarska zbornica. V Jugoslaviji so ustanovili tudi združenje UAMST, v katerem so podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z embalažo, skladiščenjem in transportom blaga, našla še največ skupnih interesov. Stevo Lalek se je kar hitro uveljavil tudi v zveznem merilu in pred 12 leti postal član komisije za embalažo pri Zveznem zavodu za standardizacijo, zadnja 4 leta pa je njen predsednik. Sicer pa so imeli v Beogradu na zadnje sestanek aprila 1991 in v mandatu Steva Laleka so opravili pomembne naloge, saj so sprejeli vse standarde, ki so nujno potrebni za embalažo in transportne sposobnosti. Glede na dolgoletno delo in pridobljene izkušnje je njegovo delo obrodilo bogate sadove tudi v domači hiši. ”Še dobro, da se je razumevanje za to področje iz leta v leto izboljševalo in danes se vse bolj zavedamo, da je embalaža sestavni del izdelka in le tehnično dovršen izdelek se lahko obdrži na svetovnem trgu,” je dejal Stevo Lalek. Sicer pa skrbi 8 strokovnih delavcev za to področje v Raziskavah in razvoja Gorenja Gospodinjski aparati, ki zajema kompletno zunanjo opremo izdelkov, testiranje in grafično oblikovanje, garancijske liste, navodila za uporabo in inštaliranje ter razne druge napotke. "Vsako navodilo naj bi bilo dostopno, razumljivo vsakemu porabniku, ki se mu je treba prilagoditi. Ne rečem, da imamo vse super rešeno. Celoten program Gorenja smo posodobili, prilagodili enotni obliki in vsebini, za kar smo dobro tehnično usposobljeni. Pravzaprav pa smo vodilni v Sloveniji po transportni embalaži, kar lahko preverjamo v lastnem laboratoriju,” je razlagal o tem delu naš sogovornik. Poleg vsega tega pa je pomembna tudi tehnologija pakiranja, najtežje operacije vstavljanja težjih bremen so mehanizirane. Tudi s tem smo v Gorenju Gospodinjski aparati stopili v korak s časom, posebej pa še na področju ekologije. Tudi tu sledimo Evropi. Bili bi v precejšnji zagati, če ne bi sledili in pravočasno reagirali na zahteve po varstvu okolja. Uporabiti bo mogoče le še materiale, ki ne vplivajo na okolje in ki jih je mogoče ponovno predelati. Stevo Lalek je o teh vprašanjih odgovoril takole: "Skratka, v Gorenju smo zadostili še novim zahtevam in embalaža vsebuje vse manj lesa, prevladujejo pa karton in stiropor. Včasih smo porabili od 13 do 15.000 m3 hlodovine, medtem ko je danes letna poraba okrog 1.100 m3 in še ta je v upanju. Tudi v ceni embalaže smo konkurenčni!" Za inovativno delo na tem področju je Stevo Lalek prejel pomembna priznanja. Tako je bil na razstavi RAST YU na Reki nagrajen z zlato plaketo za embalažo pralnega stroja s toplotno skrčljivo folijo ter celotno embali-ranje, Gospodarska zbornica Slovenije pa mu je podelila priznanje za sistem embaliranja vertikalnega programa zamrzovalnih in hladilnih aparatov. Hinko Jerčič INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje. s- 2. 1992 - številka 5 3. stran — Informator gorenje Uresničevanje operativnega delovnega načrta za januar 1992 GORENJE GOSPODINJSKI A >ARATI 102 102 Kuhalm aparati 103 103 Pralno-pomivalni aparati 101 100 Zamrzovalne omaro 84 84 Zamrzovalne skrinjo 102 : 95 Hladilniki 120 119 GORENJE NOTRANJA OPRE obrat Pohištvo WA m 109 1 110 obrat Embalaža obrat Kopalnice «« Il311 ii IlOS Keramika 1 110 I 151 GORENJE MALI GOSPODINJ >KI APARATI - m ■ 98 104 PROGRAMATORJI 1 b02 V ligi dvojic Lah — Plaskan (PO) Že kar nekaj let igrajo delavci Gorenja badminton, posebej zanimiva in prestižna pa je liga dvojic. Na zadnjem tekmovanju za leto 1991 je zmagala ekipa PO (Rajko Lah, Vlado Plaskan) s 4 točkami in razliko 8:2. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa štedilniki (Franc Višnjar, Tone Brinovšek) s 4 točkami (8 : 3), 3. Gal-vana (Brane Slivar - Jure Mogilnicki) s 3 točkami, 4. Razvoj 2, 5. PO 1 in 6. Strojegradnja 1. Teniška liga dvojic V V treh skupinah so od oktobra do januarja opravili predtekmovanja v teniških ligah dvojic. V skupini A je zmagala ekipa Evropa (Erhart) pred HZA (Gorogranc) in Novimi orodji (Slivar), v B skupini je bila najboljša Elektronika (Gajšek), pred PO (Tajnšek) in Strojegradnjo (Roškar), v C skupini pa so si sledili: KK PPA, Izvoz in PO. Imate težave, dvome, stiske? Se želite pogovoriti? Telefon Informacije Pomoč (063) 853-369 vsako sredo od 18. do 20. ure Gorenje Procesna oprema objavlja prodajo nekurantnega materiala in opreme Akcija prodaje se bo pričela v petek, 14. februarja 1992 in nadaljevala v soboto, 15. februarja 1992, od 8. do 16. ure, ter v delovnih dnevih še do 28. februarja 1992. Ogled nekurantnega materiala in opreme bo možen na dan prodaje v profitnem centru Strojegradnja Gorenja Procesna oprema v prostorih Gorenja EKO. Informacije lahko dobite pri Darku Zabovniku, tel. 781 ali 378. V vodstvu Gaivana... Da je mali nogomet še vedno šport številka 1 tudi v Gorenju, priča zanimanje za zimsko nogometno ligo v Rdeči dvorani. V prvem delu A skupine je zmagala ekipa Gaivana z 18 točkami, sledijo: PPA I 14, Investicije - vzdrževanje 13, MGA 14, ZHA - ZS 12, PPA II. 11, Vzdrževanje 8, Centralno skladišče 8, Družbeni standard 7, ZHA -ZO 4 in POINT s 3 točkami. Drugi del zimske lige se je pričel 30. januarja in bo trajal do 9. aprila 1992. Tekme so ob četrtkih zvečer v Rdeči dvorani. Ta četrtek se bodo pomerile ekipe: MGA: Centralno skladišče, PPT I. : Družbeni stnandard, Invest. vzdrževanje : Vzdrževanje, ZHA ZO : ZHA ZS, Gaivana : PPT II. Prosta je ekipa POINT. Priporočamo ogled tekem, ki se pričnejo ob 18. uri in trajajo po 50 minut - do 22. ure. ... in Nabava V B skupini ligi je stanje po prvem delu naslednje: Nabava 17, Tehnologija 14, Glin 12, Strojegradnja 11, TTE 7, MGA 7, Družbeni standard 7, ZHA ZO 6, Elektronika 5, ZHA Plastika 3 točke. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujeva za izkazano pomoč sodelavcem Gorenja Raziskave In razvoj in Gorenja Servis. Marija in Mojca Ferk Odprta telefonska zveza je namenjena odraslim in otrokom, ki želijo pridobiti informacije, pomoč, ali pa se samo pogovoriti o težavah, dvomih, stiskah, ki jih doživljajo v vsakdanjem življenju. Mirko Semolič Ko se utrne zvezda, nihče ne misli na smrt, ko ugasne mlado življenje, dobi ta večna spremljevalka svoj kruti obraz. Čas se nenadoma ustavi, teža smisla ali nesmisla življenja stiska in duši srca vseh, ki ostajamo In medtem, ko solze nemoči polzijo po Ilcu, v bolečini rojen zakaj ne dobi odgovora. Je mar tolažba v tem, da smo vsi na Isti poti? Verjetno ne. bolj tolažilna je misel, da sl bil, da si z nami živel, upal, delal In hrepenel, da si v vsakem izmed nas pustil delček sebe kot dober, vesten sodelavec, znanec in pravi prijatelj. Veš, s smrtjo se življenje ne konča, ker misel živi. Z njo boš še vedno prihajal med nas, ko bomo v trenutkih samote poniknili vase in se srečali s tabo takšnim, kot si bil; dober, ponosen, nemiren, ustvarjalen, rahlo nezaupljiv, občutljiv, prijeten In srečen na poti. Verjetno tudi na zadnji, ki je bila zate in za nas samo ena Izmed mnogih. Smrt pač ne izbira, nikoli ne vpraša po načrtih in prav malo ji je mar, da človeka, ki ga jemlje, potrebujemo za izpolnitev tako poslovnih kot osebnih ciljev. Mirko Semolič, mlad poslovni mož, uspešen borzni posrednik in predvsem dober človek, naš sodelavec, ko se tokrat od tebe poslavljamo In ko izrekamo globoko iskreno sožalje vsem, ki so s tabo živeli in te Imeli radi, nam je vsaka velika beseda preskromna in hkrati odveč. Naj bo dovolj samo želja, da vse rože prihajajoče pomladi cvetijo ZATE. Sodelavci iz , Gorenja Finance i Spremembe in novosti na področju deviznega varčevanja Kot je znano, Zakon o javnem dolgu še ni bil sprejet, vendar so se v LB Splošni banki Velenje d.d. kljub temu odločili, da bodo od 3. februarja 1992 dalje pričeli z reševanjem problema "starega” deviznega varčevanja. Banka bo iz vpogledne devizne vloge avtomatsko prenesla na novi devizni račun znesek do 500 DEM oziroma v protivrednosti drugih valut. Kaj lahko storite z novo devizno vlogo? Lahko jo: - pustite na računu in jo dvignete v valuti skupaj s tistimi devizami, ki jih boste še položili na isti račun, — prenesete na novo devizno varčevalno knjižico, nanjo položite še druge prihranke. Tako boste imeli nekaj višje obresti, saj se boste vključi* poslovanje po novih varčevalnih P vilih, ki bodo podobna tistim v N bankah, - spremenite v tolarje v menjal11 kem tečaju naše banke in preneS5 sredstva na tolarsko varčevalno ^ žico ali pa jih vežete po ugodr obrestnih merah, - dvignete v valuti, če jo potrebuj? , KAJ PRIPOROČAJO? Devize, ki jih nujno ne potrebuj61 ^ pustite na novem deviznem račuf _ Ce jih imate še kaj doma, jih polo* . na isti račun, če pa bo vsota večj* 1 jih nekaj časa ne boste potrebo^ c pa jih prenesite na novo devizno ^ * čevalno knjižico, kjer boste imeli vi-1 V obresti. ^ Možnosti je veliko, zato vas vabijo.1 ii se oglasite v vaši enoti banke in: j odločite za eno izmed njih. / P Malica k n - p Redna Dietna Četrtek Prekajen goveji jezik v Pekljani goveji jezik v ^ omaki, jabolko omaki, jabolko Petek Kisla repa, zabeljen fižol, Kisla repa, pire krompir, kranjske klobase krvavice a Torek Ciganski golaž, jogurt Skutni štruklji, kompot P Sreda Ocvrti sekljani zrezek, Sekljana pečenka, dušen a Četrtek djuveč, solata riž, solata Hrenovke, zelje s krompirjem,Hrenovke, zelje s krompirje^1 pecivo pecivo Strokovnjaki vsako sredo od 18. do 20. ure poslušajo, odgovarjajo po telefonu in usmerjajo vse, ki se na njih obračajo, na ustrezne ustanove in strokovne službe, kjer je moč te težave rešiti. Nedeljsko družinsko kosilo v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Top5 ca, za odrasle: gobova juha, ocvrta zarebrnica, goveji rostbif v kaprovi oh1* pražen krompir, cvetača z maslom, solatni bife, sladica po izbiri; za otroke'.1 bova juha, krožnik Popaj (ocvrta zarebrnica, špinača, krompir, lizika), solatni fe, sladica po izbiri. Cena kosila za odrasle je 250 sit, za otroke 160 sit.