I z h aj a vsak četrtek. Cena mu Je S K na leto. (Za Nemfiijo 4 K, za Ameriko in druge tuje drŽave 6 K). — Posamezne fitevilke se prodajajo 1 po tO vinarjev. S prilogami: —- Haš kmečki dom, Mtvenik, Rasa gospodinja Spisi In dopisi sc poSiljajo i Uredništvu ol|uba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in ln* sera ti pa i Upravnifitva „l>omolJaba". _ LJubljana. Kopitarjeva ulica.— ¥ Ljubljani, dne 17. avgusta 1911. Leto XXIV. Štev. 33. LiDerolni primajduSevcl in resnica. Ministrski predsednik Gavč je pa^ imeten mož. Resno hoče voditi državno [zbornico in zato se ne boji povedati, če je treba, tudi bridkih resnic komurkoli. Kako moško je zavrnil lilastave dra-ginarje, ki so hoteli v državnem zboru uganjati tako ]>olitiko, kakršno so brez premisleka gonili po volivnih shodih in po svojih časopisih! Kar mrzla polt je obšla liberalce in socialne demokra-rte, ko jim je z vso odločnostjo povedal, da z njihovimi čenčami o odprtih mejah in o argentinskem mesu ne bo nič. 'Ravno tako jc okrcal kričače, ki hočejo začeti boj proti veri in Cerkvi. Te pa takoj začetkom in sicer z največjim poudarkom. V prestolnem govoru je cesar namreč sam poudaril, da mora ostati nravno-verski temelj šolski vzgoji. Za prcstolni govor je odgovorna vlada, v prvi vrsti ministrski predsednik, ki ga tudi sam sestavi. Zadovoljen pa mora biti ž njim tudi cesar, sicer bi ga ne prebral. Potemtakem je v prestolnem govoru obsežen program vlade, ki ga odobrava cesar. Prazne so torej za-zdaj sanje tistih, kateri so mislili, da se bo dalo vladati v naši državi proti-versko, osramočeni so pa tudi tisti, ka^ Icri so mislili, da bi bila mogoča vlada proti kmetu. Seveda bi to ne bilo tako, ako bi se bile volitve drugače končale. 'Ravno pri teh volitvah se je pokazalo, kako liberalni časopisi zmedejo svet, da nihče, kdor jim verjame, no ve, pri čem da je. Slovenski liberalci so bili tako očitno tepeni, da tega .sami niso mogli uta-liiti. Tolažiti m se pa, da je drugod vse drugače in da so drugod zmagali večinoma napredni, to se pravi protiverski možje. Bilo je vsled tega tudi med našimi možmi več takih, ki so bili že v strahu, kaj bo. Zdaj, ko se je volivni vihar polegel, lahko o ti reči jasnejše sodimo kot prej. In čisto mirno lahko rečemo, da je v .sedanji državni zbornici protiverska politika še težje mogoča, nego je bila v prejšnji. Soditi se morajo razmere tako, kakor so, ne pa po videzu, ki ga z vso prefriganostjo spravijo na dan liberalni listi. Seveda, kdor se temu pomazanemu papirju zapiše, naj se že tiska v slovenskem ali kateremkoli drugem jeziku, je izgubljen; njegovi možgani so zmešani in .skorajda ne razloči več, kaj je črno in kaj belo. Ros je pri volitvah, zlasti na Dunaju, lcrščansko-socialna stranka izgubila nekaj nad dvajset poslancev, ki so jih dobili nemški liberalci in socialni demokratje. Na Češkem je katoliško-narodna stranka izgubila sedem poslancev, na Moravi tri. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da je vsled tega libcral-stvo na vrhu. Med ljudstvom v Avstriji je splošno še toliko živega verskega duha, da se z odkritim protiverskim programom malokdo upa potegovati se za poslanca. Takih mož, ki so ob volivni borbi nastopali za boj proti Cerkvi in veri in ki so tudi zmagali, jc velika manjšina. Saj so še socialni demokratje večinoma pustili vero pri miru in so gonili samo svoje kanone in draginjo. Priznati pa moramo, da je v sedanji državni zbornici več protiverskih petelinov, kakor jih je bilo v prejšnji. Poleg Hoka in Masarika, ki sta prej vodila to reč, imamo zdaj še strupeno zagrizenega framasona Cenkcrja, juda Frid-mana in Najmana, ki bi vsi radi začeli protiversko vojsko, ko bi mogli. Ti možje in socialni demokratje so že takoj ob pričetku državnega zbora prišli na dan s predlogi, naj so vpelje civilni zakon in naj se odpravijo vso verske vaje iz ljudskih šol. Njihovi predlogi bodo pa težko prišli iz svojega papirnatega doma kam na dan. Socialni demokratje sicer zdaj vpijejo po svojih časopisih, naj se v zbornici odločno prične delati protiverska politika in hujskajo na boj proti »farjem«, kakor znajo tako lepo in dostojno to reč povedati, toda predobro poznamo te tiče, da bi se jih bali. Protiverski boj bi razbil zbornico in tega se socialni demokratje najbolj boje. Saj vemo, kakšen stok je bil med njimi, ko sc jc parkrat vsled odločnega nastojia naših poslancev za naše pravice glede na laško vseučilišče bivši državni zbor zaključil. Ko se gre za desetake, umanjka njihov pogum. Zato smo prepričani, cla sc bo tudi pri soc. demokratih v protiverskem zmislu počečkalo nekaj papirja, porabilo nekaj črnila in sape; hudega pa ne bo nič. Ko bi pa tudi kaj poizkušali, bi se jim nič nc speklo, ker ogromna večina zbornicc odklanja tako politiko. Kdor si razmere natančnejše ogleda, vidi namreč, da velika večina državnih poslancev ni liberalna, in da je vse vpitje o liberalnih zmagali 'prazno kokodakanje. Poslanci Hrvatsko - slovenskega sluha, nemški krščanski socialci, češki katoliški narodnjaki in laška ljudska stranka stoje, kakor vsi vemo, na odločno katoliških tleli. Teh je že samih do 120. Proti taki četi bi se bilo že težko boriti, ko bi bili vsi drugi nasprotni. Pa niso! Najprej moramo Vse Poljake privzeti, ki vsi, kar jih je združenih v Poljskem klubu, odločno zavračajo vsak protiverski boj. Ravno tako moramo šteti k zmernim strankam češke kmečke poslance. Par zagrizenih lihe- t« ralcev je med njimi, toda ti so brez upliva. V klubu odločuje večina in ogromna veČina med njimi se hoče izogibati vsakemu sumu protiverskega mišljenja. Za dokaz, da hoče češka kmečka stranka res delati zmerno politiko, in da se od njihove strani v drž. zbornici ni bati nobenega protiverskega boja, naj povemo, da imajo med poslanci tudi katoliškega župnika Vaceka, in da je v vodstvu njihove stranke na odličnem mestu vzoren katoliški duhovnik Kroiher, ki nikoli ne skriva svojega prepričanja in se resno in z uspehom trudi, da bi stranko očistil svobodomiselnih smeti. Tudi med nemškimi nacionalnimi kmečkimi poslanci je večina nasprotna verskemu boju in zagovarja trezno, zmerno, spravljivo politiko. Med Rusini je samo neznatna manjšina liberalna; drugi, med katerimi jc tudi par duhovnikov, so krščanskega mišljenja. Ravnotako bi med Romani nc našel protiverski boj nobenega pomočnika. Našteli smo sedaj narodne in stanovske stranke. Pa tudi med strankami, ki se same imenujejo liberalne, ni vse tako, kakor piše liberalni pismouk po svojih listih. Mladočeški voditelj dr. Kram&r je v imenu Mladočeliov protiverski boj obsodil; liberalni Dalmatin-ci, ki so sc v svojem volilnem oklicu obrnili proti klerikalizmu se že sramujejo svojega programa. Dr. Ivčevič in Biankini rotita in pridušata Smodlaka, naj iz programa svoje stranke izpusti protiveFsko plat. Tam bi Masarik in Hok tudi slabo zadela. Napisali smo ta članek, da nekoliko izbrišemo oči raznim črnogledccm, ki vedno vidijo same hude reči. Ni najboljše v Avstriji, toda skrbimo, da bi ne bilo v prihodnje slabše. Moč katoliškega ljudstva mora rasti, njegova zavest sc mora še vedno bolj krepiti, pa odvrnemo od svoje domovine vse preteče nevarnosti. Med poslanci, ki odklanjajo verski boj, jih je pač mnogo, ki so sicer versko vnemami, ki pa jih zadržuje prepričanje, kako močna je verska zavest v ljudstvu. In čim večkrat se ta pokaže, čimbolj se oživlja, tem manjša bo predrznost svobodomiselnega liberal-stva. Pri nas smo, hvala Bogu, drugim naprej. Pojmo po ti poti dalje, ker naš zgled nc bo rešil samo naše slovcnsko-hrvatske domovine, marveč bo tudi drugim avstrii ' im narodom pokazal, kako je treba. Občinske volte. Letošnje leto sc vrši pri nas na Kranjskem v znamenju volitev. Za dr-tavnozborskimi imamo občinske volitve po novem volilnem redu. Ne sme se tajiti, da je novi volilni red težak in da prešUidiraU. volitvami natančno . Glede letošnjih občinskih volitev se sledeče•P0tr0bn° posebno °P°zoriti na 21 1. Nasprotniki delajo po večini občin z vso silo. Morajo imeti neko navodilo iz Ljubljane, kajti povsod v volilnem boju opazujemo, cla delajo po nekem gotovem načrtu. Značilno za to je, da imajo pri nas na Gorenjskem povsod volilne odbore, katere vodijo liberalni učitelji in kmečki liberalni ma-gnat.je. Učitelji delajo na skrivaj. 2. V tem boju se poslužujejo najbolj umazanih, najgrših obrekovanj. V občini, kjer je posojilnica, pripovedujejo, da bo posojilnica falirala in da bo morala občina plačevati. V občini, kjer je občina član Hranilnice in posojilnico kmečkih občin, pripovedujejo, da občina jamči deželi za milijone in da bo morala občina te milijone plačevati. V občini, kjer stoji društveni dom, pripovedujejo, cla bo vse skupaj propadlo in da bo morala občina plačevati in izdr-ževati dom. Kadar govore o dolgovih, jim številko tako rastejo kot bi šteli svojo dolgove. 3. Zelo značilno jc tudi to, da nikjer ne pokažejo svoje prave barve, namreč da so libcralci in svobodomi-selci, ampak povdarjajo samo, cla se jim gre za gospodarsko korist in da bi odpravili naklade. Liberalni učitelji se nc upajo niti na dan, temveč v poznih večernih urah napajajo z denarjem liberalnih magnatov volilce. 4. Agitirajo že tedne pred volitvami nesramno od hiše do hiše. V svoje kandidatne liste postavljajo navadno tudi nekaj naših mož. Vedno pa tiste, ki cincajo na obe strani. S takimi sredstvi delajo. Liberalno časopisje jim stoji zvesto na strani. Pri nas na Gorenjskem imamo občino, kamor je prihajalo »Jutro« pred volitvami dan na dan v hiše posameznih volilcev. Pošiljali so ta umazani časopis brezplačno volilcem po pošti. Pomaga jim vso to ne veliko, ker stranka naša gre navzlic temu zmagovalno naprej. Da nam nc bodo liberalci zbegali ljudi, moramo tudi mi: 1. Povedati pred volitvami na shodih, zakaj sc liberalcem gre. 2. Brezobzirno razkrinkati tiste, ki stojo za tem bojem na liberalni strani. 3. Vsakega, ki širi o gospodarstvu občin, hranilnic in posojilnic in društvenih domov laži, prijeti za predolgi jezik. Ko ga zagrabimo, bo žc postal ponižen. L Pred volitvami sporazumno z našimi volilci postaviti kandidate, da ni na dan volitev neprijetnih zmešnjav. 5. V volilni boj iti z navdušenjem in postaviti zadnjega moža na volišče. Četudi se nam ni bati propada, moramo z veliko večino osramotiti nasprotnike in zaslopljencem pokazati, da so sc dali voditi za nos. 6. Velikega pomena so tudi volilni odbori, ki naj so ustanove v vsaki občini, zlasti tam, kjer rogovilijo nasprotniki. In še eno: po končani zmagi se ne samo zmage veseliti, ampak porabiti priliko navdušenja in osramotiti na- sprotnike s tem, da pokažemo ljudem da nasprotnikom njihove laži niso pr«v nič pomagale. Po zmagi zlasti moramo delati naprej, da nasprotnika, ki ja morda samo ranjen, popolnoma pokon, čamo. To se mi je zdelo potrebno omeniti na podlagi skušenj, ki sem jih dobil ob prilik i volitev v domači in sosednjih občinah. J- Z a b r e t [□□□anaaannannagS Političen pregled aatJuaaaaaanuLiaaa JESENSKO ZASEDANJE DRŽAV-NEGA ZBORA. Prva skrb novega min. predsednika bo sedaj, da spravi skupaj večino, potrebno za trajno in uspešno delo državnega zbora, zakaj delo, ki čakiv zbornico, je silno veliko. Kakor poročajo listi obsega delovni načrt vlade v prvi vrsti brambno predlogo, veliko gospodarsko akcijo v svrho povzdige živinoreje, socialno zavarovanje, ki se bo predložilo z nekaterimi izpremembumi, kanalsko vprašanje, ureditev uradniških plač in službenih razmer, proračunski provizorij, končno reformo pu-slovnika in pavšaliranje poslanskih trije! O Bog, o Bog, usmili se nas!«-' ' .:.. Zamislil se je. Njegove misli so letele takoj v daljavo k njegovi mladi ženi. Srce mu je hotelo počiti, ko je mislil, kaj bode z njo, če on pogine. Noč in dan misli nanj, ga spremlja s prisrčnimi molitvami in komaj čaka, da pride čas, ko bodo rožice zopet cvetele, ptice znašale svoja gnezda, ko jo bode vsako jutro svetlo soluce.pozdravilo s sladkimi besedami: »Danes morda pride, danes ga bodeš zopet pritisnala na svojo srce!« Kako bo njeno ljubeče srce preneslo grozoviti udarec, kadar bo izvedela, da se je »Adrija« razbila in potopila. To so bile one misli, ki so mu neusmiljeno trgale srce, da mu je skoraj zastajala sapa. Spoznal je kmalu, da ne sme tega premišljevati dalje, ako noče zblazneti. Zato stopi k dečku in reče Zamjanu, ki je še vedno zvesto stal pred njim: »Stvar je končana.« Nato je sedel h krmilu in zrl v spečega 31 dečka. Ta se kmalu zdrami in začne klicati mater. Milanovič ga vzame v naročje, pritisne glavico na svoje prsi in ga poljubi na čelo: »Tvojo mamico, ljubček moj, je vzel ljubi Bog in jo peljal k tvojemu očetu.« »Toda ljubi Bog je tam gori in moj atek tudi,« zajoče Zdravko in pokaže s prstom proti nebu, »torej sem sedaj popolnoma sam.« »Ne, srček, nisi sam, nisi zapuščen, zakaj si moj, popolnoma moj; ne jokaj, saj te imam prav tako rad, kakor mamica.« Te besede so Milanoviču stiskale srce kakor najkrutejše norčevanje, kajti kaj je mogel storiti, da bi pokazal otroku svojo očetovsko ljubezen in skrb? Posadil je dečka, prijazno se mu smehljajoč, na tla, sam pa se je onemogel zgrudil na sedež, kjer je slonel v neki polzavesti do opoldne. Tedaj je Zamjan zopet zahteval ruma; Milanovič je nalil tri male merice in primešal par kapljic morske vode. Zdravko se ni ganil z mesta, kamor ga jc bil Milanovič posadil; v čolnu ni več videl svoje matere, vendar pa se mu je dozdevalo, da mora biti v vodi, kajti zrl je tako nepremično na njeno površje, kakor da bi pričakoval, da bo vsak trenutek vstala poleg čolna iz vode njena mila podoba. Nehal je jokati, kajti posušile so se mu vsled splošne oslabelosti celo solze. Če si pogledal blodi, ozki obrazek, krčevito se stresajočo glavico, tanke, mrtvo viseče roke, tedaj bi mogel samo želeti, da bi Bog kmalu rešil ubogega otroka iz grozovitega trpljenja, ako ne namerava v kratkem poslati pomoči. Minulo je popoldne, solnce je utonilo v mirno morsko gladino. Ko so še zadnji žarki rdečili nebo, so priletele od juga morske ptice in letale nekaj časa nad čolnom, nato pa zopet med liripa-vim kričanjem odletele. Malenkosten je bil ta dogodek, a vplival je poživljajoče na oba, ki sta se bila žc skoraj odvadila živih bitij. Vsaka najmanjša stvarca se jima je zdela važna in pomenljiva. Zato sta tudi sedaj začela govoriti in premišljevati, kaj naj bi pomenile ptice. Dolgo sta se pogovarjala ln se tolažila z različnimi nadami, dokler ni zopet lakota potrkala na duri. Zamjan pograbi kos premočenega kruha, ki se je bil med tem na solncu posušil, in ga ugrizne; toda bil je grenek kakor žolč, da ga je takoj zopet izpljunil, kajti lakota za trenutek še ni bila dosegla vrhunca. Na morje je legla zopet noč — blagodejna in svetla. Niti najmanjšega oblačka ni bilo opaziti na zvezdnatem nebu. Milanovič in Zamjan sta se uda-la v svojo usodo, križem položila na prsi roke in zaspala, ali bolje rečeno, zadremala v neki polzavesti, tako da hi bil vsakdo mislil, da se morata vsak mp iz tega položaja preseliti smrti v roke. Semmtja se jc kateremu izvil iz prsi težek, obupen vzklik, ki je motil smrtno tišino U Deček je zdrsnil s svojega sedeža in na obrazu obležal na tleh; a niti Milanovič, niti Zamjan ni tega opazil. Tako je prešla noč. DESETO POGLAVJE. Od šestega do devetega dne. Proti jutru se je prvi vzbudil Zamjan. Ozrl se je proti vzhodu in strmeč obstal. Nekaj minut jc nepremično gledal v isti smeri, kar hipoma pa mu iz-preleti po bledem obrazu čuden, divji nasmeh. S svojimi koščenimi prsti pograbi Milanoviča za ovratnik, ga strese in mu proti oni točki kazoč kliče: »Pokonci, krmar, pokonci! Poglejte vendar, zemlja je v bližini! Vidim hiše in drevesa! . . . Oh, kako lepo zeleno je vse! — Za Boga, vzbudite se vendar!« Milanovič je prestrašen planil pokonci in napenjal vse svoje moči, da bi prepodil omotico, v kateri je ležal vso noč. Pogledal je v smeri, katero mu je bil označil Zamjan, mencal si je motne oči in zopet napeto gledal, a le brezmejna in prazna morska plan se je nudila njegovim očem. »Naprej, naprej, z vesli na dan! Bog, kako lepo drevje, kolika krasota! Tam dobimo vode v obilici! Kako slastno jo bom pil, komaj že čakam! — Ali nas ljudje še ne bodo opazili, kaj? Halo!« Potegnil jc z glave klobuk in ga kakor brezumen vihtel po zraku. Naenkrat pa mu omahne roka — glavo pomoli daleč naprej, osteklenele oči se mu pa izbulijo, kakor bi hotele stopiti iz očesnih jamic. »Vse je preč, vse je prečk e mu je izvilo iz prsi, nato se je pa hropeč zgrudil na tla. Milanoviča je ta prizor tako pretresel, da se je začel po vsem životu tresti; šele čez nekaj minut se je zopet pomiril. Zagledal je na obrazu ležečega dečka, stopil je k njemu in ga varno položil poleg sebe na klop. Ko mu jc pa pri tem pogledal v obraz, obšla ga je silna tesnoba in bridkost, kajti drobni obrazek je imel že vse znake bližajoče se smrti. Lepe oči, ki so mu vedno vzbujale najslajše spomine na njegovo mlado ženo, so bile ugasnile. V koliko radost mu je bilo, kadar je dečko razposajeno skakal po »Adriji« in pritekel k njemu, da sc je z njim igral ali poslušal zanimive povesti in zgodbe. Kako ganljivo je bilo opazovati iskreno ljubezen otrokovo, katero je ta gojil do svoje mamice. Sedaj pa je ležal umirajoč pred njim. navezan samo še na njegovo skrb in ljubezen, a prav nič, prav nič ni mogel storiti, da bi ohranil mlado življenje. Umiral je nesrečni otrok, stiskan od žeje in lakote, mučen od bolesti vsled smrti mame, katere ljubezen bi mu bila osladila zadnje trenutke in na krilih molitve prenesla njegovo nedolžno dušico v nebeške višave. Globoka žalost je trgala Milanoviču njegovo občutljivo srce, ko je sklonjen čez otroka v pretrganih stavkih govoril: »Ljubi moj Zdravko — poglej mQ vendar še enkrat — povej mi, kje te boli? — V vratu? — O ubogi, nesrečni moj otrok!« Solze so mu zalile oči. Vzel je robec, ga pomočil v morje in ga položil dečku na vrat. Ta je bil še toliko pjj življenju, da se je zdelo, da še čuti ljubezen svojega prijatelja, kajti obrnil -e je proii njemu, kakor bi se hotel k nJemu pritisniti, lahno se je nasmehnil, govoriti pa ni mogel. Milanovič je bridko vzdihnil in sc začel z obupnim pogledom ozirati po obzorju, kakor bi od te ali one strani morala priti od Bogu poslana ladja, da bi vsaj v zadnjih tre, nutkili rešila nedolžnega otroka. Pretekla je dolga, mučna ura, a stanje otrokovo je bilo skoraj neizpre-menjeno, vendar pa so bila vsa znamenja vedno jasnejša in so pričala, da nastopi smrt vsak trenutek. Obrazek je bil vedno manjši in drobnejši, a obdržal je vedno še svoj prejšnji otroški iz-, raz in mik. Ako bi bili primerjali z njim zunanjost obeh mornarjev, bi bili mnenja, da sta onadva mnogo bliže smrti; kajti oba sta bila sama ko.-t in koža, bleda ko smrt in naravnost strašna s svojimi osivelimi in zmršenimi lasmi in bradami, z belimi, oteklimi in razpokanimi ustnicami in s črnim obročkom okrog ostcklonelih oči, Zamjan je zopet prišel k zavesti, a vendar še vedno ležal onemogel na ti' h in gledal nepremično v nebesni obok. Milanovič je sedel poleg svojega ljubljenčka in mu z vodo močil obraz in vrat; hotel mu je tudi ustnice zmočiti s kapljico ruma, a deček se jc obrni! v stran. Lakota se je bližala svojemu višku in je že presegala vse Milanovičeve moči. Da bi jo nekoliko utešil, seznje z največjim naporom z noge črevelj, odreže kos usnja in ga začne grizli. To je nekoliko pomagalo in zmanjšalo ;:a hip neznosno muko. Ko se je začel dan nagibati proti večeru, je žeja pri vseh ponehala. Izkušnja namreč uči, da traja žeja naj-prej dva ali tri dni, nato pa preide v neko brezčutnost, da potem čez nekaj ur zopet nastopi s podvojeno silo in krutostjo, ki muči človeka do smrti. Pred solnčnim zahodom je začel deček kakor v sanjah govoriti, a nje. gove besede so bile večinoma nerazumljive. To je trajalo kake pol ure, dokl^i se mu ni zopet povrnila zavest. Mila-' novič jc naslonil njegovo glavo na svo-< ja kolena in mu krenil obraz proti zahajajočemu solncu, ki se je pra\ v istem hipu dotaknilo obzorja. Otrok o zrl v gorečo oblo, in ko je ta izgini'«« v morju, je z otožnim krikom iztegnil za njo svoje ročice. Nato se je njegovo telesce začelo krčevito tresti in M|la/ novič je spoznal, da je smrt v bližin'. Poljubil je bledo čelo, deček se je še enkrat nasmehnil in s tem nasmehom Jc odplul njegov duh nad zvezde, k očeiu, k mamici ... Ko Milanovič ni mogel več dvomiti, da je njegov mladi prijatelj res mr- tov, mu je slokel suknjič, mu z njim pokril obraz in ga položil na tla. Razburjenje vsled tega je bilo toliko, da se je skoraj brezzavesten zgrudil na klop. Zamjan se je s težavo priplazil k nje-anu in mu ponudil nekoliko ruma. V steklenici je ostalo samo še par požir-ikov. »Krmar,« pravi liropeč Zamjan in nastavi ustnice prav na Milanovičeva usta, »če umrjem pred vami, vrzite moje truplo takoj v morje! Ne vidim namreč rad, da bi cele tedne valovi gonili po morju čoln z mojim truplom, katero bi le s studom in grozo gledali, nko bi slučajno naletela nanj kaka ladja.« »Ne bom doživel, da bi ti mogel izkazati to uslugo. Meni se prav nič ne zdi, da bi mogel še kaj dolgo prenašati io grozovito trpljenje.« »Da, da,« je kimal Zamjan, »prekletstvo božje je nad nami.« Znočilo se je hitro. Proti deseti uri je od severa zapihala lahna sapica, ki jo prijetno hladila razgreta čela obeh pomorščakov. Čoln se je vsled tega obrnil proti jugu in ker je bilo morje mirno, čoln ni potreboval krmarja, kar je bila velika sreča, kajti Milanoviču so kmalu omahnile roke in izpustile krmilne vrvice. Obšla ga je zopet omotica, ki mu sicer ni vzela vse zavesti, vendar mu pa otemnila posamezne Cule. Naslonil se je na čolnovo steno,, sklonil glavo in zaprl oči, da je bil kakor mrtev. Zamjan; se je sesedel ob jamboru in v čolnu je zavladala smrtmi tišina. Sapa je pihala celo noč, prenehala Bolezen sv. očeta. Sv. oče Pij X. je v zadnjih dneh vsled prevelike vročine precej hudo obolel. Sivolasi starček je več dni zelo slabo spal ter vžil le prav malo hrane. No, bolezen se je sedaj na bolje obrnila in je upanje, da nastopi kmalu popolno zdravje. — Kakor vedno, so bili tudi sedaj liberalci zelo v skrbeh, in njihova glasila so že pripovedovala, kdo bo naslednik sedanjega papeža. Pa naj kdo reče, da niso liberalci lesno zvezani s cerkvijo! Tako lesno, da bi najraje videli, da bi že danes umrl zadnji poglavar katoliške cer-kvc. Le žal, da se jim ta želja ne izpolni še tako kmalu, kajti skala svetega Petra stoji trdneje, kot kedaj poprej ! Česa ne vidijo naši »prijatelji«? Na vseli koncih se zabavlja proti draginji mesa ter kmetu, ki je baje edini povzročitelj sedanje splošne draginje. Kaj raje potipajo one barone, ki so pred kratkim zopet podražili sladkor eh celo krono pri 100 kg. Od junija sem proti jutru, nato pa zapihala od zahoda. Čoln se je nagnil, kar je zdramilo oba moža, ki sta z zadnjimi svojimi močmi naravnala jadro in tako čoln obrnila pred veter. Solnce se je dvigalo na nebesnem oboku. Zamjan se je splazil k mrtvemu dečku in ga začel otipavati. »Kaj počenjaš tu?« zavpije Milanovič. »Gledam, če nima morda v žepih koščeka kruha,« je mrmral Zamjan in divje ošinil s pogledom svojega tovariša. »Svetujem ti resno, ne dotakni se mi ga nikdar več!« Nevoljno in godrnjajoč se je ta pomaknil zopet nazaj na svoje prejšnje mesto ob jamboru, a svojega pogleda pa ni premaknil niti za hip od mrtvega trupla. Milanoviča je obšla groza, ko je opazil njegov nepremični pogled. Sklonil se je na kolena, potegnil dečku raz obraz suknjič in ga še enkrat pazljivo motril, da bi se prepričal, ako je v resnici mrtev. Nato ga je vzel v naročje, da bi ga pustil zdrkniti v morje. V tem trenutku pa skoči Zamjan in ga pograbi za roko. Njegov obraz, kateremu je že trpljenje'dajalo strašen izraz, je izgledal skoraj peklensko, ko je hlastal z ustmi, predno je mogel izprego-voriti kako besedo. »Kaj nameravate s truplom? Obdržimo ga raji!« je zakričal hripavo. »Zakaj?« zavpije Milanovič in mu pogleda v oči. Zamjan sicer ni ničesar odgovoril, a odgovor je bil brali v njegovih očeh. jc poskočila cena sladkorju, ki ga delavec skoro tako neobhodno rabi kot meso, za celih 7 kron pri 100 kg. Teh sladkornih baronov pa liberalci in socialisti ne vidijo. Že vedo zakaj! Kajne, roka roko umije! Hud poper. Naši socialni demokratje zabavljajo vsevprek čez vero in duhovnike in smeše delavce, ki se še niso popolnoma pogreznili v blato brez-verstva. Kaj pa njihovi glavni voditelji? Na nekem velikem shodu v Nemčiji je govoril te dni sloveči angleški socialist Mertens med drugim te-le besede: »Tako močno gibanje kakor je so-cialnodemokratično, ne bi smelo krščanske vere zatajevati, ako hoče na človeštvo trajen vpliv imeti. Če hoče soc. demokracija ljudstvo izboljšati, mora pustiti in sama na to delati, da se ljudstvo preobraža po veri. Napadati krščanska veroizpovedanja, bodisi protestantsko, katoliško ali drugo, to ni posel socialne demokracije. Kjer je sovraštvo, ne more nič dobrega uspevati.« Milanovič mu je obrnil hrbet in dvignil truplo na rob čolna, a v istem hipu popade taisto Zamjan z obema rokama. »Pes, rečem ti, izpusti takoj!« za-kriči divje Milanovič; a ta je kakor divja zver držal in škripal z zobmi. Da bi svojega ljubljenca obvaroval pred dejanjem, ki mu jo pretilo od blaznega nesrečneža, zbere Milanovič za hip svoje nekdanje moči. Močan udarec z nogo je vrgel Zamjana na tla, da so zaškripale klopi, on pa je kakor mr-> tev obležal. Tresoč se po celem telesu se je Mi-, lanovič sklonil čez čoln in mrtvo truplo dečkovo je zdrknilo v morje. Ko so valovi zakrili njemu tako drago telesce, tedaj se mu je zdelo, da je sedaj prišla vrsta nanj. Zdihujoč se je sesedel na sedež in solze so mu zalile oči. Vendar pri življenju je bil še vedno in dokler srce še bije, zahteva na-, rava svoje pravice. Mučna lakota ga je popoldne zdramila iz omotice, ki se ga je bila polastila. Smrtno truden se je vendar vzravnal, obrisal si z ust peno in videl, da je ta krvava. Željno in obupno, kakor preganjana zver, je preis-. kaval z očmi posamezne kote v čolnu, kje bi bilo kaj dobiti. Vendar zaman! Samo na dnu čolna se je svetlikala in šumela voda, katere ni bilo mogoče iz čolna izmetati. To šumenje je povečalo hrepenenje po pijači do neznosnosti. Kakor blisk mu je šinila v glavo neka misel. Potegnil je nož, prerezal si roko, nastavil na rano usta in tako z lastno krvjo tolažil žejo. (Dalje prih.) ■ . v, »t 1H ti .1» — Hud poper, kajne, za socije, ki zahtevajo sedaj že odpravo zvonenja po naših cerkvah. n> . ...;,,,„, , Dunajski nadškof kardinal Gruša jc umrl minulo soboto, dne 4. avgusta, v visoki starosti 91 let. Pogreb njegov minulo sredo jc bil velikanski. Njegov naslednik postane svojedobni tržaški škof msgr. dr. Fr. Nagi, ki je že sedaj opravljal vse nadškofijske posle. Kolera še vedno straši po Trstu in nekaterih obmorskih mestih, V Trstu zboli za to boleznijo vedno več ljudi. Kolero so zanesli iz Italije, kjer posebno hudo razsaja ob sedanji vročini. Kljub temu laška vlada ničesar ne stori proti razširjenju bolezni in vedno bolj vabi v Rim slavit prostozidarstvo in polnit žepe lačnim Lahonom. Občni zbor »Slov. dij. zveze« in abi -Jurijentski sestanek dne 26. in 27. avgusta v Domžalah. Ker je veliki shod siov.-hrvaške mladine v Ljubljani preložen na prihodnje leto, se vrši dijaški sestanek v Domžalah, in sicer s slede? 5» MYMYMYMYMVMYMVMVMVMYMYMYMYMVIYMV?YMVMVMV4V4V4VMY{YMVJV}\ i RAZGLED PO DOmOVINI MVMYMYMYMVMYMYMY4VMYMVMYMVMVMVMVMVMYMVMV4VMV4YMY4\ čim sporedom: V soboto dne 26. avgusta zjutraj ob 1 četrt na 9 dohod (odborniki Slov. dij. zveze in abiturijenti igralci pridejo že v petek popoldne). Ob pol 10. uri občni zbor »Slov. dij. zveze.« — Popoldne ob tretji uri vzporedno zborovanje sekcij: a) literarne, b) organizacijske, c) narodno obram-bene. Zvečer prijateljski sestanek, ki ga prirede abiturijenti s sodelovanjem orkestra slav. Domžalske godbe. — V nedeljo dne 27. avgusta dopoldne ob 8. uri sveta maša. Ob pol 10. uri zborovanje abiturijentov. Popoldne ob pol 4. uri Medvedova igra »Za pravdo in srce«, igrajo abiturijenti. Po igri veselica, pri kateri sodeluje slav. domžalska godba. Opozarjamo tovariše, da se udeleže tega pomembnega sestanka v obilnem številu. Oglasijo naj svojo udeležbo gotovo tekom tega tedna na naslov: Slov. dij. zveza v Ljubljani, Vr-hovčeva ulica št. 11. Čudovita rešitev. Dne 7. t. m. je z ograje v savskem kopališču v Zagrebu padel v vodo nek 121eten deček in voda ga je takoj potegnila pod splav, na katerem stoje kabine. Po nekaj grozepol-nih sekundah se deček na zapadnem bregu živ prikaže izpod splava. Rešitev je tem bolj čudovita, ker si na tem mestu z največjo težavo pomaga izurjen, odraščen plavač, a deček ne zna prav nič plavati in so smrtno nevarni tudi žeblji, ki mole iz lesa. Pes odkril zločin. V Batajnici pri Zeinunu je neka 171etna dekla povila nezakonsko dete, je zadušila in nato pokopala na vrtu svojega gospodarja. Domačr pes jc zasledil zločin in prišel glasno lajajoč s krvavim in od zemlje umazanim gobcem h gospodarju, ki mu je takoj sledil. Pes se je ustavil na meslu, kjer je zavohal mrtvo dete in je izkopal ter ogrizel. Dekla je zločin takoj priznala. Radi dvakratnega umora je bil minuli petek v Varaždinu obsojen Ignacij Kavor na dosmrtno ječo in 1600 kron odškodnine svojemu polbratu in polsestri, ki ju jc težko ranil. Kavor jc minulo zimo ponoči zavratno s sekiro ubil svojega očeta in mačeho ter z istim orodjem ranil polbrata in polsestro. Nesrečnež je oče osmih otrok in je bil vedno skrben, delaven in pošten mož, ki je živel samo svoji družini. Očeta je smrtno zasovražil, ker jc menil, da ga jc namenoma oškodoval pri materini zapuščini. Pravdal sc je zato z očetom, a izgubil, dasi je sam njegov odvetnik izpovedal, da se mu je pri zapuščini res zgodila krivica. Samoumor. V stranišču v deželnem dvorcu v Ljubljani sc je obesil dne 5. avgusta samski stavbni diurnist Franc Plicker, rojen leta 1844. v Ložu in pristojen v Ljubljano. Na lice mesta došla policijska komisija je konstato-vala smrt in odredila, da se je truplo odpeljalo v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Novice iz Amerike. Poročila sta sc dne 24. julija v Jolietu Nikolaj Klepec m Ana Jaklič, oba iz župnije Podzemelj. — Ponesrečili so se: Janez Vr- tačnik v premogokopu v Burdine, Pa., zlomilo mu je levo nogo; Josip Kranj c v Clevelandu je v spanju padel s tretjega nadstropja in si zlomil roko ter dobil več notranjih poškodb; 191etnega Ivana Markusa jc dne 21. julija zasula plast v premogovniku v Bridgeportu O. Bil je takoj mrtev. — Umrli so nadalje: V Chisholmu, Minn., Lovrenc Kern iz Zaloga, fara Šmarje na Dolenjskem. — V Franklinu, Kans., je umrl dne 22. julija Anton Stromlan iz Vač pri Litiji. V Ameriki je bival devet let. V stari domovini zapušča brata in sestro, v Ameriki pa žalujočo ženo in dva otroka. — V Meadovv Lands, Pa., je umrl po kratki in mučni bolezni Josip Jurjevič, doma iz Št. Mihela pri Hrenovkah na Notranjskem. — V Calumetu je umrl Slovenec Štefan Jerman, 19 let star. V Clevelandu so pokopali 281etne-ga Antona Murna iz Vel. Lašč in Franceta Tomšiča iz Srobotnika pri Vel. La-iščah, v Hibbing, Minn., pa Franceta Pleše. Razglas o spre.emu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki jo pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojcslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umevati vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to je sploh za vse, 30 kron, ali za ves tečaj 330 K. Prošnje za sprejem, ki jim jc priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Novo osrednje pokopališče dobe v Mariboru. Komisija je dne 7. avgusta določila v to svrho 20 oralov sveta na Teznu ob ptujski cesti. Nesreča pri kopanju vodnjaka. Dne 1. avgusta je tik pokopališča v Kopru Janez ltojc, posestnik iz Gažona, kopal z dvema sinovoma vodnjak na posestvu koperskega lesnega trgovca Almerigonja. Kake štiri metre globoko se posuje cela plast zemlje in kamenja nanj. Nesreča je hotela, da je padel na ostrino zraven ležeče motilce, ki se mu je zasekala globoko v prsi. Na vpitje mlajšega sina, ki se mu ni nič žalega zgodilo, sc spusti starši sin v janio kjer sta z veliko težavo izkopala napol mrtvega očeta. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico v Kopru, kjer je revež v kratkem izdihnil, žal nepreviden. Nc. srečnež zapušča vdovo s petimi otroci Oče in sin zgorela. V Adriancih na Štajerskem je gorelo poslopje kmetovalca Franceta Luci. Posestnik je planil v ogenj, da reši živino, pri tem je pa dobil take opekline, da jc umrl. Vt ognju je zgorel tudi njegov petletni sinček, ki je planil za očetom v ogenj. Mater zabodel. Neki Marko (iru-bissa v Pazinu se je spri s svojo materjo, ker je morala raili nje njegova žena zapustiti hišo. Zagrabil je kuhinjski nož ter ga zabodel materi trikrat v prša. Ni upanja, da bi mati okrevala. Grozen požar. Dne 9. t. m. olj 10. uri dopoldne je začela goreti tovarna linoleja pri Sv. Marku v Trstu. Požar je objel vsa tri nadstropja, nakar se je udrla med groznim hrščanjem streha. Ogenj se je raztegnil tudi na sosedno poslopje in je do sten popolnoma uničil. Po triurnem neumornem delu vseh tržaških brizgalen se je posrečilo ogenj lokalizirati na omenjeni dve poslopji, pri čemur so bili ranjeni štirje delavci in en redar, škoda se cc-i ni na okroglo pol milijona kron. Škropljenje trt po toči. Deželni odbor kranjski jc doslej podpiral vinogradnike, katerim je toča napravila škodo v vinogradih na ta način, da jim je nakazal primerno količino modre galiee ali pa jim povrnil nabavne stroške. Pri tem sc je pokazalo, da uspehi na tem polju le tedaj mogoči, ako ima vsak vinogradnik vsaj toliko modre galicc doma pripravljene, da v slučaju toče lahko takoj, po možnosti že drugi dan, trte škropi. Če naj posestniki po toči šele delajo prošnje na deželni odbor, ta pa o stvari poizveduje, se utegne zgoditi, da dobe vinogradniki galico šele čez tedne, ko je škropljenje že prepozno. Zato jc dež. odbor sklenil vinogradnikom priporočali, da se v svojo lastno korist preskrbe s potrebno količino modre galicc, ki jo lahko takoj po nastali škodi rabijo. Deželni odbor jc pripravljen, v kolikor mu bodo dopuščala v ta namen dovoljena sredstva, revnejšim vinogradnikom, katerim je toča napravila znatno škodo, dovoliti potem podporo, odgovarjajočo količini modre galicc. ki so jo v svojih vinogradih v resnici uporabili. S puško nad ponočnjake jc t. m. Janez Kužnik, posestnik v Lokvah pri Dobrniču. Bilo je ob l. uri ponoči. Imenovani je streljal na razgrajače. Zadel je 23letnega Janeza Krav čar 1 Luže. Prepeljali so ga v bolnišnic" usmiljenih bratov, kjer se je dognal«, da je nesrečnež prestregel 11 svinčeni« zrn. Živinski kuga slinovka se razširi® po mariborskem okraju. Zanesel J kugo s svojo živino v okraj baje n«'1 živinski mešetar na Ranči pri Pesnic. Okuženih je do sedaj že šest občin- Suša po Dolenjskem in Notranjskem jo že tako občutna, da preti kmečkemu prebivalstvu res prava katastrofa. Otava se je na steblu skoraj posušila, ajda ne more rasti, okopavine so v rasti zastale, fižol ne more delati stročja in sadno drevje so kar suši. Če-^ pl je, ki so obetale tako lep pridelek, odpadajo v veliki množini. Res, da je bila prva košnja obila in tudi žito je dobro uspevalo, toda, če ne bode kme-tovalec pridelal pese, korenja in repe, ne bode mogel prerediti prašičev. Vsled .suše imajo prašiči silno nizko ceno. Zastrupil se je v Trstu 631etni Pe-ier Gorz. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je po dveh urah umrl. Mrtvega so našli 321etnega bivšega uradnika neke tržaške zavarovalnice Henrika d' Allesandrini v njegovem stanovanju. Vzrok smrti je neznan. Pokojnik se je baje večkrat izrazil, da si konča življenje. Velik požar v Sarajevu. V Sarajevu j c 8. t. m. pogorelo 7 biš. Gorelo je v bližini tobačne tovarne. Požar so pogasili šele po velikem trudu. Konja sta utonila v Ljubljanici pri kopanju na Fužinah gostilničarju in posestniku Kalinšeku, vulgo Štajercu. Požar. Dne 2. avgusta t. 1. je pogorela prodajalna Franc Železnika v Št. Lambertu pri Litiji. K sreči so ogenj udušili, drugače bi pogorel ves Št. Lam-bert z župniščom in cerkvijo. Sodijo, da je zažgal neki tat, ki je odnesel tudi 500 kron denarja in nekaj drobnarij. Denar so pozneje našli na njivi. Škoda je znatna. Dne 8. avgusta je pogorelo v pol ure oddaljeni vasi Jablani pet posestnikov, in sicer popolnoma s stanovanji in gospodarskimi poslopji. Zgorela sta dva otroka in nekaj živine in prešičev. Pogorele so hiše: Tomcljeva, kjer se je vnelo, ko je gospodinja zakurila peč za kruh, dalje Ipavčeva, Koroš-čeva, Dražnikova in Komarinova. Štirje so bili zavarovani za male vsote, culen pa čisto nič. Obilih milodarov prosi župni urad Št. Lambert, p. Sava. Tatvina med železniško vožnjo. Med vožnjo iz Prestranka v Sežano je .slekel vsled prevelike vročine nek gospod telovnik, v katerem je bila ura in zlata verižica. Odložil je tudi ročni kovčeg s perilom, v katerem je bilo par zlatih naočnikov in par ključev. Vso te reči pa so mu ukradli neznani tatovi, ilasi so bili v vozu še trije potniki, a niso ničesar opazili. Kolera v krško-rajhenburškem-Ie-hkovškem okraju? Poroča se, da se je pojavil slučaj kolere v okraju Krško^= Kajhenburg—Leskovec. Glavarstvo v Brežicah je ukazalo zapreti brežiški most čez Savo in Krko in je nadaljni promet v tem okraju ustavljen. Razne nesreče. Še ne tri leta starega fantička Ivana Železnika, kajžar-jevega sina v Veliki Lašni je nesel doma njegov 10 let stari bratec po stopnicah. IPri tem je padel in si je otrok zlomil levo nogo. — Hlapec A. Tavčar, ije hotel v Mojstrani vdariti neko žensko, zadel ie pa z desno roko v šipe okna in se nevarno obrezal. — Dninarja Lorenca Simona je v Čemšeniku, ko je pri Grošeljnu dninaril, mlatilni stroj za predpasnik zagrabil in ga na spodnjem delu života nevarno poškodoval. — Oženjeni dninar Jožef Klemene je bil 9. t. m. nekoliko vinjen. Šel je k sosedu Kobalu v Zg. Kaši ju ogledavat mlatilni stroj. Ko ga je jel otipavati, zagrabil ga je stroj za levo roko in mu jo poškodoval. — Marija Trškan, posestnika žena v Zagradišču je zlezla na drevo hruške obirat. Pri tem je pa padla z vi-sočine 4 m tako nesrečno, da se je onesvestila in telesno poškodovala. — Marija Marolt, bajtarja hči je šla k Sv. Jakobu ob Savi k maši. Na poti jo je pa neki kolesar, ki je privozil iz Pšate, zadel in jo na desni rami poškodoval. — Magd. Potokar, posestnika žena v Pod-lipoglavi, je gonila konje pri mlatilnem stroju. Vsled nepazljivosti jo je pa zagrabil stroj in ji zmečkal štiri prste desne roke. Žrtev strele. V četrtek, dne 10. avgusta, je v puljski okolici ubila strela 511etnega kamnoseka Pauletta. Bil je takoj mrtev. — Sebi in drugim nevaren človek je delavec Franc Urankar iz Šmartna v Tuhinju, kjer ima zadolženo kajžo, v kateri stanuje z družino. Dne 1. t. m. se je hotel obesiti, kar pa mu je žena zabranila. Radi tega je svojo ženo vedno preganjal ter ji grozil, da jo bo ubil. 3. t. m. pa se je Urankar pripravljal, da bi zažgal svojo bajto. To pa se mu ni posrečilo, ker ni mogel doseči slamnate strehe z rokami ter so mu tudi domači branili. Nek orožnik, ki je prišel mimo, ga je aretoval ter izročil sodišču. Samoumsr služkinje. Služkinja Škalamera v Puiju je pila v samomorilnem namenu karbolno kislino in je vsled notranjih poškodb v deželni bolnišnici umrla, ne da bi bila izjavila, kaj da jo je gnalo v smrt. Mašniško posvečenje je prejel dne 10. t. m. v knezoškofijski kapeli č. gospod Fran Walland, diakonat pa čč. gg. Jož. Loška in Ludovik Kwapulinskl, vsi trije iz salezijanske družbe. Podeljena je župnija Krško č. gospodu Alojziju Kurent, župnemu upravitelju istotam, župnija Z i r i nad Šk. Loko pa č. g. Josipu Logarju, prefektu v knezoškofijskem zavodu v Št. Vidu. Cesarjev rojstni dan pade letos na petek. Radi tega je dovolil premil. g. knezoškof vsled posebnega pooblašče-nja apostolskega poslanika na Dunaju za vso škofijo, da se smejo dne 18. avgusta letos uživati mesne jedi. Slovenska trgovska šola je dobila pravico javnosti. Vse rovanje liberalne stranke proti temu zavodu, ki ga je ustanovila naša stranka, je torej padlo v nič. Zahvala. Za mnogobrojne čestitke, ki so mi ob priliki izvolitve za župana od vseh strani in iz vseh krogov naših somišljenikov došle, se tem potom vsem zahvaljujem. — Oroslav Bric, župan v Litiji. V litijski okrajni cestni odbor so bili izvoljeni sledeči: Leopold Ilostnik, župan v Šmartnem, Miklavčič Fr. iz Sv. Križa, Gal6 iz Prežganja, A. Mrva iz Vač, Zavrl iz Velike Gobe in Ranzi..-ger iz Zagorja, iz skupine veleposestva pa Slane in Bukovec. Radi preteče kolere prepovedano romanje na Sv. Goro. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici prepoveduje iz zdravstvenih ozirov običajno romanje na Sv. Goro pri Gorici in na Grad blizu Mirna o priliki Marijinih praznikov dne 15. avgusta in 8. septembra t. L, ker preti nevarnost, da bi se zanesla v Trstu obstoječa kolera po romarjih v ta okraj in nadalje tudi v druge pokrajine. Malo čudno je, da velja ta prepoved samo za čas med šmarnimi ma-> šami. Duhovniške izpremembe v tržaško« koperski škofiji. Župnija Šmarje pri Kopru je podeljena veleč. g. Jakobu Čemažar, dozdaj župniku v Kostaboni. V Kostabono je poslan za župnega upravitelja č. g. Josip Volk, ki je dozdaj upravljal župnijo Šmarje. V Mo-mjanu je postal župnik č. g. Janez Co-solo. Župnija Kaštel je podeljena do-zdanjemu župnemu upravitelju č. g. Ivanu Mandič ml., a župnija Završje č. g. Jožefu Mandič. Č. g. Anton Čok, kaplan pri Sv. Ivanu, je premeščen za šestega duhovniškega pomočnika k Sv. Antonu Novem v Trstu. Umrla je na Vrhpolju v soboto, dne 12. t. m., gospa Marija Lavren-č i č , soproga bivšega deželnega poslanca in mati bivšega deželnega poslanca. Svetila plemenito večna luč! "« » o •"^\>mo£ovniku ali tej tovarni ponesreči par"st o delavcev, saj nc manjka ljudi, ki čakajo, da nadomestijo ubite. Kmalu so žrtve pozabljene, kapitalisti pa dobijo na njihovo mesto novih žrtev. Prav nič boljše se ne postopa s pohabljenimi delavci. Če delavcu odseka v tovarni roko alt nogo, kaj store kapitalisti? Nič! Rečejo mu enostavno: »Idi, sedaj te nc potrebujemo več.« Le v slučaju, da ima ponesrečenec kaj denarja za pravdo, posreči se mu tuintam dobiti za zlomljeno nogo ali roko ali kako telesno pohabljcnost sploh kako malo odškodnino, katere polovico pa vzame dolgoletna pravda. V slučaju smrtne nesreče dobe, pa to le po posredovanju konzulatov, sorodniki, vdova ali otroci kako odškodnino, ki znaša k večjemu 1500 dolarjev, ln s tem sramotnim zneskom je po mnenju ošabnih kapitalistov bogato plačano človeško življenje. Ne selite se v Ameriko! To jc stalen klic raznih izseljeniških listov v Ameriki. Listi poročajo naravnost grozne stvari, kako slabo se godi izseljencem v Ameriki, ker primanjkuje dela. Ljudje potujejo iz Čikage v St. Louis, Mihvau-kee, Kansas City in drugam, a nikjer ne dobe dela. V Čikagi sami je nad 60 tisoč delavcev brez posla. Tvornice so odpustile mnogo delavstva, železnic sc gradi zelo malo, premogokopi slal>o delujejo v vseh državah in tako je vsaki dan slabše namesto bolje. Ljudje, 5* ki so šli v omenjene kraje iskat dela, prosijo okoli znancev denarja, da bi se vrnili v domovino. Vsako jutro se vidijo cele tolpe delavcev, ki gredo iskat z lopatami na ramah več milj daleč iz mesta dela, a zvečer se vračajo izmučeni od hoje, ne da bi dobili zaslužka, kljub temu, da so ga iskali ves dan za vsako ceno. Pravijo da bo to pomanjkanje dela trajalo dalje časa. Naj bo to opomin vsem onim, ki hočejo iti v Ameriko iskat dela. Naj vsakdo dobro premisli, predno zapusti domovino, kjer se dobi vsaj še vedno kruha in dela dovolj. SKRIVALNICA. Kje je spremljevalec psa? Prof. dr. Spiegelberg, spisatelj slovite knjige ..Lehrbnch fiir Gebnrtshilfe", piše: Po doseženih uspehih na kralj, kliniki za ženske bolezni vVratislavi rad potrjujem, da se naravna Franc Jožef-ova grenčica v tozadevnih slučajih uživa lahko dalje časa, ne da bi to imelo kakih posledic in ne da bi grenčica vsled tega izgubila .na svojem učinkovanju. 4 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 12. avgusta: 26. 19. 6. 42. 40. Line, 12. avgusta: 38. 40. 48. 31. 63. Brno, 9. avgusta: 88. 77. 55. 17. 86. Mnenje g. dr. G. Foscolo, ravnatelja italijanske bolnišnice, Solun. Gospod J. Serravallo, Trst. Rad ustreženi Vaši želji, da poročam o Vašem Serravallovem Kina-vinu z železom, in izjavljam, cla sem ga preizkušal z uspehom v slučajih malokrvnosti, breztečnosti itd. S o 1 u n , 26. maja 1909. Dr. Foscolo. Nalezljive bolezni se množe, ker družine premalo pazijo na razkuževanje bolnikov. Zanimivo in podučno knjigo »Gcsundheit und Des-infektion« pošlje na željo vsakomur zastonj in franko A. B. H u b -m a n n, Dunaj XX., P e t r a s c h -g a s s c 4. 1557 Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izka al že desetletja kot najbolji, ,.pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg št. 25 in Sv. Petra cesta št. 8. Lastnai tovarna ur v Švici z lastno varstveno znamko » I k o «. Največja in najsolid-* nejša razpošiljalna tvrdka ur, zlatnino in srebrnine. Nizke cene, točna postrežba! Neugajajoče se zamenja ali denar povrne, torej nikake izgube! Pišite po cenik s krasnimi slikami, ki ga prejme na zahtevo vsak zastonj in poštnino prosto. Več v oglasu. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, dne 15. avgusta 1911. Deželni pridelki: j PSenlca...... Rž ......... Ajda ....... Ječmen...... Oves....... Proso belo ... Proso rumeno Koruza stara . . Koruza novn ■ Leča ....... Grah........ Lareno sente . Grailca..... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Riunlčnn Fižol Prepellčar Flzol Mnndalon Čebula . ... Krompir..... Zelje »veže Zelje kislo brez soda....... Repn svela . . . Repa kisla brez soda....... Brinje....... Kumna ...... Orehi....... Gobe suhe .... Jeilce....... Želod ....... Smrekovi storil. Seno........ Sir ni H....... Stelja....... Cena li K v i; ii no •JO »1 r m 17 Ml 20 :et> m •to j, 's 40 i '-'* i« 1 i0 70 1 ti | 41 - : 00 _ 60 711 r.l — 14 _ 1 1 »0 16 4« 1 4 _ ' 4 Ofl * HO i »0 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . . PraSIči..... KoStrunl ..... loi — - u« - u«! li« t — Kuretnina in drugo:. Maslo kuhano od K do . .; Maslo surovo od 1 K KM — do ... I Slanina sveia (ipeli)..... Slanina preka- jenn . . ...... Mast svinjska . . Loj.........j. JnJca 100 kom. Pitanci..... Golobi.......! Raca........ Gos.........ji KO - 17« II« i «4 i SO : r« Kolonijalno blago na debelo Ril Rangon od ' K ii- - . . S« Kava Santos od K SM- do . . . ! «!< Sladkor .....i »9 Petrolej......' M lia/po.iljniu oru/Je t aa k e vr.tr, kol pu.kc llatninrrle«., I>rilllnge, Kancler in Fiuiicrl, ..tiu.krt »*. piitoie itd. po trorui.kili crn»h. 1'opravila najci nej*. Zano.ljivlm o.el.ani do-Toljuj.Mii usodna dflna odplačila, po.ilj.in li,di lioljl. puikc, no da bi .. - i lilo kupiti S dni na po.kuinio in ogli..]. Ceniki zutonj iu Iranko. F. DuSck. tuvarnn pušk, Opočno žl. 53 oj, državni ie- leznici. Češko 1924 Sajko-AlteobDig. ^ Technikns AltenburgM n.. posl. on. itrojni H avtan-b. 5 I.bora! Hj Pr.iiir T»«lnni Bj8|| Inl, lehn.. posl. odi. strojni tlaitrot. avtan.b. 5 Nborat Naročajte .Slovenca* Gobe!2477 Gobe! Suhe jedilne gobe v večjih in manjših množinah se kipijo. Ponudbe z vzorci z navedbo cene in množine na I. TAUSSIG, Dresden, Marlenstr. 13. Sukno in hliScvino 23 moSkc Zastopniki in potovalen ta obiske zasebnih prodajalcev s suknenira blagom za gospode in dame so sprejmo proti visoki proviziji event. pozneje stalno pri prvi razpoš.sukna, Ponudbo pod: „Welttirma 92462" na ■nončno pisarno M.Dukes Nachf-Innaj I/i. 1879 Karav.nakup. Ustanovlj. 1870. Vse obšlo;. ▼ kakovosti in izborili Izvršitvi strela iiBdosežne lovske puške kot: samokrese, streljivo in predmete ka lovce po brez konkurenčnih nizkih cenah dobavlja tovarna lovskih pušk: ANTON SODI A, Borovlie (Koroško). Vse vrste popravila točno in poceni. Ceniki zastonj. Dolgo jamstvo. 1085 Zaslužek! 2 — 4 K na dan in stalno s pre-vzetjem lahke pletenine doma. Edino moj stroj za hitro pletenje ».Patenthebel*4 ima izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne (n Športne izdelke. Predznanje nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost ne škoduje. Troški mali. Pism.garanc. tiajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Pod!etje za pospeševanje domačega dela. trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahllf, Nel-kengassc 1/06. 1392 Zelo dobro uvedena apturna trgovina z živili v Trstu z letnim provizijskim zaslužkom 16.000 K, ki se da So zelo razširiti, se proda takoj za 25.000 K. Neanonimno ponudbe pod »Seltene Gelegen-helt V 9370« na pisarno Haasenstein & Vogler A. G. Dunaj I. 2454 2428 Vseh vrst bluz & perila oblek predpasnikov Plzen. Tovarna predpasnikov in perila. Ilustrirani ceniki zastonj. PoSUjatve za poskuSnjo proti povzetju. Samo na razprodajalco. Dvoje stare orgle spremeni, pripravne za kako podružnico se prodajo po nizki ceni. Ene so visoke 2 m 25 cm in Široke 1 m 36 cm, drugo pa visoke 1 m 78 cm in Široke 1 m. Natančneje se izve na Karlovskl c. St. 10 v Ljubljani. Istotam so proda stroj za lz-dolbenje (Stemmaschine). 2434 Poštenega, čvrstega mladeniča kmetslcega stanu, ki naj bi bil vojaščine prost in kateri zna pisati, brati in nekaj računati, 2471 sprejme takoj kot BSgr skladiščarfa »Gospodarska zadruga v Sinčivesi« na Koroškem. Plača po dogovoru. POSOJILA 2408 na osebni kredit ali proti zastavi nepremičnin, pajHrjev'itd.; OlflM tiOlOOV ZlZnf^ združitve kapitala, odplače- ntafipanin liri vanja kapitala v obrokih itd., lillllli Uiijo jJII" na pupilarno varne hipo-tečne stavke in proti visokemu obrestova- ripnnrnp Tflfjpi/p ureja ozi-nju ter vse drugo UMlUlIlb liUUblb roma preskrbuje Prometna pisarna za bančno komisijske zadeve J. ROZMAN, Kranj, Glavni trg, št. 129. varnega kanile Naznanilo dražbe. Izvanredna prilika za mizarje! Dne 23. t. m. sc vr5l dražba nepremičnin mizarskega mojstra JRNEZR OKORNA v ŠUofjt Loki. Naprodaj fe: 1. hiša v Skotil Loki z vrtom, hlevom in vodovodom, cenjena lO.OCO K; 2. mizarska delavnica s parno Sago, s 4 dobrimi stro)', ceniena 5000 K; 3.1 njiva, 3 gozdi in neka) travnika. Vse v dobrem stanju. Kupi sc lahko vse skupaj ali posamič. VeC se polzve prt c. kr. sodni)! v Sliofjl Loki. 2.173 in plačujeta po najvišji ceni vse pridelke, kot: črno deteljo, repno, laneno in korenjevo seme, vsa travna semena, konopljo, proso, bučne peške, motovileč, čebulo, čebulček 1. t. d. Velik a zaloga raznih vrtnih, travniških in poljskih semen. 2458 Kmetovalci! Gnojnica je zlato. Vrednost goveje gnojnice znaša na leto 60 K. Za gnojnico je neobhodno potreben gnojnični voz. Najboljši voz za gnojnico Je Sistem Uguart kakršne izdeluje FRANC KRAŠOVEC, kolar na 2231 Vrhniki. 3 Vozovi se izdelujejo na štiri in dva kolesa; eno- in dvouprežni. Cena voza jo zelo nizka, tako da se voz izplača že v enem letu. Voz naj bi naročil vsak napreden kmetovalec, ali pa kmetiška zadružna podružnic za svoje člane. Cenik na zahtevo. "'Oglgd na mestu. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O izvrstno kvaliteto Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Kar čudno je, kako hitro se je ta izborni kavini pridatek udomačil po vseh slovenskih družinah. Nobena slovenska hiša ga danes več ne pogreša. Slovenske gospodinje so bile — kar se kavinega pridatka tiče — dolgo časa prav na slabem. Dobrega niso mogle dobiti, s slabim se pa, kar je umevno samoposebi, ne more napraviti dobra kava. Kajti kavini pridatek igra pri napravljanju kave važno in pogostoma odločilno vlogo. Z zares dobrim kavinim pri-datkom napraviš lahko najboljšo kavo, s slabim jo pa popolnoma pokvariš. Kavi pridevati kavine pri-datke je že stara navada, kajti prava kava sama zase nima posebno dosega okusa, ne lepe barve in tudi ne ugodnega vonja. Vse to mora dati kavi šele kavni pridatek. Stori Pa to lahko samo dober kavini pri- datek. Med dobrimi kavnimi pridatki je pa najboljša Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes lahko z uspehom konkurira z vsemi drugimi kavinimi pridatki. Ona jih ne le doseza, ampak v vsakem oziru daleč nadkriljuje. Predvsem, kar se tiče izdatnosti, potem, kar se tiče dobrega okusa, prijetnega vonja in lepe barve, ki jo ta kavna primes daje kavi. Slednjič pa je to kavno primes slovenskim gospodinjam priljubilo ravno to, da je naprodaj v korist obmejnim Slovencem. Delo za obmejne Slovence vrši prav uspešno in pridno „Slo-venska Straža." Vršila bi ga še uspešneje, ko bi imela pri roki več denarnih sredstev, kajti kakor vsaka stvar, tako tudi delo za obmejne Slovence potrebuje mnogo, prav mnogo denarnih sredstev. Obmejni Slovenci potrebujejo izobražebalnih in gospodarskih društev, knjižnic, čitalnic itd. itd. Vse to velja mnogo denarja. Kje ta denar dobiti? „Slovenska Straža" priporoča Slovencem, naj kupujejo blago, ki je naprodaj v korist obmejnim Slovencem. In tu zavzema odlično mesto ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Dejstvo, da je ta kavna primes pristno domače blago in vrhu tega še naprodaj v tak rodoljuben namen, je to kavno primes slovenskim gospodinjam predvsem priljubilo. Morda se bo tu ali tam še našla kaka slovenska gospodinja, ki še ne rabi Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem. Tej bi prav nujno svetovali, da takoj napravi z njo poizkus. Že pri prvem poizkusu se bo prepričala, da je res Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem najboljši kavni pridatek. Da to kavno primes kupuje, je pvedvsem v njeno lastno korist. Ker pa je ta kavna primes naprodaj v korist obmejnim Slovencem, je pa tudi njena narodna dolžnost, da izključno le to kupuje. Opozarjamo samo na to, da mora vsaka škatljica imeti napis „V korist obmejnim Slovencem" in priti-snjen pečat „Slovenske Straže"! Torej! Slovenske gospodinje! Segajte pridno po tem izbornem doma- □ p čem kavnem pridatku in g g pridobivajte mu vedno □ □ več novih prijateljic! gBMBD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ a 2 ^ Bonisch Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega skublje-neoa 2 K : boljšega 2 K 40, prima polbelepa K 80; belega 4 K: belega puha 5 K 10; i Kg izredno finega, sneiro-belega, skubljenega P K 40. 8 K; l ku puha 6 K. 7 K; belega pulta io K; najfinejši prsni' puh 12 K - Pri 5 kg se posije franko. Dovršene napolnjene postelje iz zelo qostcoa rdefega, modrega, belega ali rumenega nsrik:i:ri-l>lacia' I pernica lSo cm dolga. 120 cin široka z 2 blazinama! vsaka so cm dolga, 6> cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 10 K s polpuhom 2 K : s puhom K; posamezne pernica lu K. 12 K 14 K, 16 K; blazine 3 K. i K 50, '< K; pernice 200 cm dolac, HO cm široke, K ič., 14 K 70, 17 K 8 . 21 K: bazine M'cm dolge. 7ocm široke. 4 K 50, 5K20, 5K 70: spodnje pernice iz motnega pnsastega arndla lSo cm dolge, liocm široke. 12 K SO. 14 K M Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In franko. 2410 S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. Don uImca za sprejme takoj. KAROL NOVAK št. Vid pri Ljubljani. ~>;SG8 (2) Najcenejša in najhitrejša vožnja v* ^meri r ■ je s cesarskimi brzoparniki ■ . Kronprin essin Cacilia" „Kaiser Wilhelm II." - „Kronprinz Wllhelm" »60 ..Kaiser VMhelm der Crosse". I' : : .: p. ja-nila in potrebni pouk da v.-akomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica 5t. 35, nasproti stari Tlilerjevi gostilni. G> 2371 popolne obleke v btijejo n.o . 40 metrov dolgi ostanki za 20 K i i i -1 • »■ i-: 1 moderna obleka iz listra. 1 praktična oblokj za.^liljjna opravila in 1 krasna poletna oIjTckA. O? t ah ostanki so lahko porabijo za predpasnike. bluze itd. popolnih srajc vsebujejo ludji 40 metrov PkoT,"0 nc Pošiljajo vzorci. Od \ seli drugih predmetov vzorci nu željo franko. > zorci se morajo vrniti. Pri vsem ptrilnem blagu se dobi vsled zapoznele sezlje 10 % popusta. CLIMAX motori na petrolej Najcenejši obrat. Bachrich & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX 6. HeilijenslSdterslras. 81 je. Na Gorenjskem pri Podnartn, vas Mišače, se proda vsled presen t v e lepO pOSCStVO gojzd, travniki za SOmernikov žetve, mrve za 12 glav ■živine, zemljišče v ravnini. Pri hiši je tudi voda. Kupci naj se oglase pri M. Pristavcu, Mišače 4, p. Podnart. Uradne ure od i. rano do 7. ure zvečer Ustredni banka p°d'uil'ca českych sporitelen vpla„a del Osredn. banka telklli hranilnic. Ponterosse 2. Vloge na knjižice: I Premijne vloge: 4 V/o 47. Vlog« v tekočem računu la vloge fiksno najugodnejie. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 52-1 - Oddelek za vadite in kavcije. - Uradne ure cd 8. rano dt 7. ure zvečer. Sloveči 200 letni □ler-iev rastlinski proti zaprtju, siebi prebavi, boleznim na jetrih, ........... crevosili ]j pristen i znamko. ščipanju, zlati žili itd., jo samo z rudoeim rakom kot varstveno Dobi se v vseh lekarnah ali narav- nost edino pri upravičenem izdelovatelju ? Ladislavu Foides, Veftarna .Zum roten HreDs' rozsony 114 (Požun) Ogrsko. U-?." Ponarejanja se sodnljske zasledujejo. SJ) ISsj Cena eni ateklenlol 70 vinarjev. 10 Po povzetju iest steklenic franko K 4 60. na zaloga zn Avstrijo: Paul Hedtenbacher, zum ,.6enter Kreoz", Dunaj XIII.. AniinTitrasse Kr. 141114. Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K T— naprej. Naročujtele pri moji domači tvrdki _ ker boste tu res ceno in dobro postreieni. Fr. Čuden u Ljubljani, samo nasproti FranfiSkanske cerkoe Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi. Ne več na Mestnem trgu, samo nasproti Frančiškanske cerkve 3149 Na prodaj je v Jančah, pri Litiji >a domačija 2403 tik farne cerkve pripravna za trgovino in oprava je tudi ohranjena s 5 sobami, kletjo, hlevom, podom, šupo, kozolcem z 8 okni ter vodnjakom, potem lep sadni vrt, 40 oralov zemije, jako lepi gozdi. Cena po dogovoru. Več pove Jernej Jerant, Sora, p. Medvode. Največja izbira posteljnega perja >erjo K 1-40. polpuh K .1- . prvovrsten K 4 . siv k 3 20. zelo fini bel puh K h- . vso ceneje kot .Irugr. i gotovo novo. Vzglavnlce nonapolnj'nc K r pernicc n«'-napolnjene K 3' . 2341 Prva čeikn zaloga postellnega perja. oit.Mek na dr. no Adolf Gans, Dunaj, Hernals, Ottakrlngerstrasse 48 60. Prodajalna na deh«lo na dvorišču d"Mio. Podružnici: Tlcfer Graben 11 >" Marlahllf, Atnerllgstrasse 8. Munj kot : kj. bc ne pošilja. r;*<-ni»ki naslov: Adolf Gans, Dunaj, XVII 1. Svarilo pred zmotami 1 - Prosim na Ime In naslov paziti ADOLF GANS. Kralj. Saško Teclinikum - Hainichen ^troj. In rlikt. In*. trlin, p«i«lo' Učna tovarn,) Umetne ?}ebe Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ah cela zobovja. izvzemši nedelje in praznike vsak dan od H. ure zjutraj do 6. z\,ečer v konc. zobarsk. atelje O. Seydl 10 Ljubljana, Strilar/eva ulica št. 7. Grand Pri* svetovna razstava Pariš 1900. Kwizdov Korneuburškl prašek za govedo diefetlčno sredstvo za konje, rojato živino in ovce. Cena: 1 škatlica K 1-40, 1;2 škatlice „ —-70. Nad 50 let v rabi skoraj v vseh hlevih pri pomanjkanju žre tj a, slabe prebave, za zboljšanje in po-množenje mleka pri kravati. Kwizdov Korneuburškl prašek za govedo pristen samo t tte zraven stoječo varstveno znamko, dobi se v vsoh le-^ karnnb in drogerijah. Eranr 'an ifuri7ria c■in lir- avstr.-0gr., kralj. rum. in kralj. llUUl JUII H tli/, liti bulgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, KORNEUBURG pri Dunaju. I30^ Glavna zaloga: vinarja obratnih stroš-uro in HIJ z mojim pat. motorjem z močnim pritiskom in za surouo olje od 16 HP naprej; 4 do 5 vin. pri mojili petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilah, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulus|jasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni lietrolinovi motorji. HIB Tvornlca stolov v Zgornjih Gameijnfh (poifa St. Vid pri LJubljani) proda J&ko trpežne gojlilnlčarske sfole tako tudi po nizki ceni: eno Se ne rabljeno na pol pokrito KoCIJo svetle barvo za uprego enega ali dveh konj. mg« b učenca za pekovsko obrt ■prejme tako] za dobo treh let in z vso oskrbo: IVAN GODEC, peKousKi mojster Ljubljana Dunajska cesta. 2351 (g) Proda se lepo 2344 v vasi Žubna na Dolenjskem oddaljeno četrt ure od župnišča in Sole ter pol ure od kolodvora Ha-doliovavas, z gospodarskim poslopjem v dobrem Btanu, lep travnik dva zaraSčenu in ograjena vrta, gozd, za 25 mernikov posetve, ki se lahko redi 5 glav živine. Proda se po nizki ceni zaradi gospod, razmer. Več so izve pri lastniku FRANC GOLUF, 2uhna 23. p. Št. Vid pri Zatični. Dama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče Izgubiti pege, ter doseCi nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpferd lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Tešin ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, droqerijah in trgovinah s parfumom i. t. a 609 Kdor ima otroke, ta ve, kolikokrat si isti nakopljejo pekoče mehurje, globoke rane in odtiske. Zdravniško priporočena, zdravilna krema za rane „S IG m H" ozdravi hitro in za-brani zastrupljenje krvi. Dobi se samo od deŽSSSIC lekarne d Sloossiski Bistrici. H^Z 1 pušiea stane K 1'20. mz x>i>telinc &>erje lega prinTa K~2'eo''b "l«qn K <"-,'finega mehkega puha K 0, prvovrstnega K 7-—, V— In 9-tlo. Sivega puha K o- -, '•-, belega finega K 10 —, prsnega puha K12 - od pet "3 naprej franko. Dovršene napolnjene postelje Jz gostega, ,rpe2neqn, rudečega modrega aH belega Inlet (nanklng) blago. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm š roka, z 2. vzglavnlcama, vsaka ca. 80 cm dolga, co cm Široka, zadostno napoln|ena z novim sivim, puhastim In trpežnim Posteljnim perjem K 10--, s pol puhom K 20 -,s puh perjem K 24.— Posamezno pernice K 10 —, 12 •-, M'—, Posamezne vzglavnlce K 3 -, 8-50, 4 -. Pern ce 200 krat 140 cm velike K 13—, 15—, 18 -, 20--- Vzglavnlco "°v7o cm velike K 4T,0, 5-—, 5-SO. Spod. pernice Iz najbolj, flradla za postelje 180X11" cm velike K 13-- ln 15—, raz-PoSilja proti povzetju aH naprej vplačilu Maks Berger Dešenica št. 412 a Ccškl les. Nlkak rlzlko, ker se zamenjava dovoli aH denar vrne. "Oflatl lluslr. ceniki vsega postelnega blaga zasloni- 2117 Ljubljanska pekarska zadruga sprejme več pekovskih vajencev a« pod 14 let starih i primerno Šolsko izobrazbo. Ponudbe na zadrugo pekov v Ljubljani sv. Petra cesta 48. 2262 (3) V Smeri in složna, cena in varna £fim Cunard Line Bližnji odbod iz domače luke Trsta: Carpathia 22./8., Saxonia 12./9. Patino:.! • 26.,9. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največji in najlepši parnik sveta), 19./8., 9./9„ 7./10., 28./10., 18./11. 1911, Mauretania 2./9., 23./9„ 21./10., ll./ll. 1911. Pojasnila In vožne karte pri flndrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New~)ork III. razred K 170'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek._ ! Ceni fotograf, aparati ! Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčeno dobro slike, s ploščami, papirjem, kemikalijami in podukom velikost slik 6 X f cm K l'90, 9X12 ein K 3-80, 5 70, 9 70 itd. (poštnina posebej). Natančne krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni! Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk zelo poconi! Glavni ceniki obsegajoči 130 strani zastonj, ravnotako priložnostni ceniki. 1878 Eiir. Birnbaum Hirschberg 326, Češko. i Ustanovljeno 1832. tmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Hdolf HaiapfRSaiM, LjubEgana prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov, llustr. ceniki sc dobe brezplačno. AUSTRO - ^gM &Zaini/rc *» c&meriteo "Materi Selijo -dobra, pa ceni in ~ jrasnesljiiH?potovali naj se obrne/'« cSimon™z/{bietetx<* \> JQ'ub/j'ani ifčblo&oors/te ulice20. IHsa/tovrsbut (Pojasnila tiejc se hri'X/UačnO. Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanjo in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da škrlatinka, ošpice, tifus, kozo v poletnih mesecih močneje nastopajo nego v drugih letnih časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževalno sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževalno sredstvo sedanjosti je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 vinarjev. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze (na rane in otekline) in za obvarovanj o pred nalezenjem. je fino, nežno toaletno milo s pridejanim Iysoforinom in je antiseptičnega učinka. Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt, jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo. Komad stane 1 K. Lgsoform s poprovo meto je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu. Nekaj kapljic zadostuje za pol steklenice vode. Originalna steklenica stane K 160. Vsi izdelki z Iysoformoni se dobivajo po vseh lekarnicah in drogerijah. Zanimivo knjigo „Sesundheit undS)esmfektion" pošlje na zahtevo vsakomur kemik 2168 H. C. Hubmann Dunaj, XX., PeMgasse 4. Tovarna strešnikov F. F. UIDIC $ KOIT1P. Ljubljana ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani sistem MM Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, ralatilnice itd. V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd. FR. STUPlCfl u LJUBLJANI, Matije Terezije cesta 1. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem! pripravna birmanska darila. Nikclnasta ura z verižico ... K 4'50 in napr. „ „ ,, ,, boljševrste „ 8 — ,, Prava srebr. moška ura...... 7'50 „ ,, „ z verižico „ 8 70 „ „ ,, boljše vrste „ 12'— „ tira z dvoj. pokrovom ,, 10-75 „ „ posebno fina „ 20'— „ 14-karatna zlata ura....... 44— „ „ „ „ boljševrste „ 70,80,100 Nikclnasta damska ura z verižico K B'50 in napr. Prava srebr. „ „ „ „ „ 0-50 „ „ Prava srebr. „ ,, boljševrste „12 —,, „ „ „ „ „ z dvoj. pokr. „ 1B — „ „ „ „ „ „ posebno fina „ 16 — „ „ 14-karat. zlata damska ura.....tO — ,, „ „ „ „ boljše vrste „ 80,40,50 „ Am.doubl. zl.zavrat.veriž.z obesk. K 3 35 Srebrna zavrat. verižica „ ,, „ 1'50 Pozlačena „ „ „ „ „ 2- U-k. zlata „ „ „ „ „ 18 — Srebrna dolga verižica za uro . „ 4'— Amer. double-zlala verižica za uro „ 5 — 14-kar. zlata, dolga „ „ „ ,,45 — Vse v finih škatulah napr. Uhani, zlato na srebro K 1 80 in ntf 14-karatni zlati uhani „ 5 80 „ » boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8'— „ »• z diamantom.....25 h " i pravimi briljantl . „ W— » " pripravno za darilo. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Ilko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne. Mesini trg »roti roiovža) H. SlltttlCr - Ljllklpna Sv. Petra cesla m. 8 Cenik zastonj ln poštnine prosto. Lastna tovarna Uf V SvIcI. - Tovarniška znamka „IKO". ■ Izdaja konzorcij .Domoljuba". Tiskala KatoliSka tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Hakoveo.