P®58ft!«a psiilaim v gotovini.
Leto WL, šL 58.	¥	MuS»!iani,	v	imdeš	o	12.	marci	W22.	Pešam*	št.	75	par.
Glasiio S®ciaiistifne stranke Jyg@slame.
Izhaja razen pondeljka m dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L Stane mesečno 2lh pšeničnih kg-, celoletno SO pic. V marcu 1922 računamo i>k po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 nun p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
I težko plačeval 10 Din. mesečno, da pa j vendarle ne more imeti manj, nego ima: 1 sobo in kuhinjo. Ko smo jih pa prosili, da naj se enkrat natančno prečitato ves predlog z utemeljitvijo vred in naj potem i?>nvijo se enkrat, če se jim zdi ve-
| začel zamenjavati osebe iti stranko, s či-< mer se je začel komunizem na G or eni-j skem. Največ je pa škodovalo, da je ljub-| Ijanska organizacija razbijala disciplino, j da je delala proti sklepom izvrševalnega odbora, v katerem je imela zastopnika.
Bistvena razlika.
Na uvodnik v predvčerajšnjem »Na-preju« moram na kratko odgovoriti. In sicer predvsem zato. ker sem se izrazil v svoiem članku ^Odvojeno mišljenje« — tam kjer trdim, da mora biti ideologija merodajna za delavsko politiko, res tako neias-no, da je mag oče moje besede krivo tolmačiti. Jaz seveda ne mislim, da nai sklepajo neorganizirane množice o stvareh, ki spadajo po organizacijskem Statutu pred odbore.
Hotel sem le poudariti, da se mora zakonitost strogo varovati in da morajo sklepi, ki se naoravijo, res izražati voljo tistih, ki sklepajo. In povdariti sem hotel, da je tudi to važno, da tudi neorganizirana množica te sklepe razume, ker ta množica je tudi vir moči. Zato ie najvažnejša naloga vsake, zlasti delavske organizacije, da obvlada duhove. Vera, da se v tem tudi »Napreiev« člankar z menoj popolnoma strinja. Zato ie treba miselne priprave za vse, o čemer se ima sklc-nati. In v današnji dobi prav posebno.
Nisem mnenja, naj plava stranka z množico, kamorkoli.
Stranka mora imeti svoj program in Svoje cilje.
A za te cilje more le v toliko delati, v kolikor stoje pristaši z vso dušo za njimi. Z drugimi sredstvi stranica ne sme delati. Zato mora iti vz^oievalno delo roko v roki s polit1 čno akcijo. Nikdar ne sme politična akciia te idejne priprave zanemarjati, ali z ideologijo prelomijj. To sem hotel v svojem članku povedati.
Uverjen sem, da rni daje politična zgodovina naše stranke iz polpretekle dobe popolnoma prav — in tudi člankar-nasprotnik mi po vsej svoii praksi ne, nasprotuje.	Filip	U	rajnik.
Odprava stanovanjske bede.
»Odbor Društva stanovanjskih najemnikov obvešča člane tega društva, da se ne strinja z načinom pobijanja draginje potom obč. stanovanjskega davka,«
Toie je prvo obvestilo, ki smo ga prejeli proti temu davku. Od vseh strani nam dohajajo soglasja, vse se veseli, da je biio vsaj v tel kričeči zadevi mogoče združiti nasprotujoče si struje, k skupnemu nastopu m da se jim je posrečilo potom stvarnih razprav zediniti se na predlog, ki zadovoljuje vse pametne ljudi, ker ie zmožen odpraviti strašno stanovanjsko bedo deloma takoj, deloma pa vsaj za bodoče. Nekateri so imeli začetkoma pomisleke, češ, da bo to le novo davčno breme, n. pr. starejši gospod, uradnik, je najprej rekel, da bo težko plačeval 5 dinarjev na mesec, da pa ne more v svojo sobo _ vzeti nikogar, ker mora imeti mir pri svojem večernem delu. Miad zakonski par je izjavil, da bo
liko plačevati stanovanjskega davka toliko, kolikor znaša davek na vžigalice, obenem pa vedeti, da bo stanovanjski davek pomagal na pravičen način odpraviti stanovanjsko bedo, dočim je davek od vžigalic samo odiranje delavnega ljudstva, ko smo še posebe zakonskemu paru pokazali drug zakonski par, ki se stiska v kuhinji, sobo je pa dal v podnajem. da bo mogel živeti — potem le soglašal uradnik, soglašal zakonski par. soglašali so vsi, ki so spoznali ta davek.
Razen kapitalistov! Ti seveda ne soglašajo, ker se jim zdi krivično, da ne smejo imeti 7 sob zase in še nekaj lukenj za posle po vrhu!
če torej najdete koga, Id se s tem davkom ne strinja, se najprej prepričajte, če ta davek pozna, če ga razume. Ce sc mu zdi krivičen že tudi potem, ko ga že pozna, ga pustite uri miru — kapitalist je. ki ga ne boste prepričali, treba_ga bo preglasovati.
Kaj pa ie z »Društvom stanovanjskih najemnikov«? Ali pozna ta davek? Da. Zakaj je njegov odbor torej proti? Zato. ker je kapitalističen, ker zastopa koristi kapitalistov.
Kako to? Sai je društvo tudi v akcijskem odboru in je tam sodelovalo in soglašalo. Kako, da je zdaj proti?
Društvo ni pioti. Samo odbor je proti. Tudi odbor ne ves, gospod Vencajz so proti.
Kdo je Vencajz? Makučev prijatelj. Vodja tistih komunistov je bil. ki so leta 1919. in 1920. razbijali enotnost proletarske stranke na enak način, kakor dela zdaj Vencajz proti akcijskemu odboru. Inženir Štebi in Vencajz sta vodila odbor ljubljanske organizacije in namesto da bi delala stvarno, da bi onemogočila takratni nered, sta nasprotovala vsakemu poskusu resnega dela, pri tem pa radikalno kritizirala in lastno nedelavnost očitala drugim. Danes ni nobeden več komunist, prvi ie v visoki državni službi, drugi je pa izstopil iz komunistične stranke takrat, ko io ie začela vlada zatirati. Ce se ne motimo, je baš zaradi njegovega izstopa prinesel neki list sliko, kako zapuščali) podgane ladjo, kadar se začne potapljati. Idejni komunisti imajo drugačne značaje, torej je že to dokaz, da spada mož med komunistične kričače, ki smo jih zadnje dni večkrat omenjali. Kričači so tudi večkrat žeini. usta se osuše —-zato pogledajo radi bolj globoko v kozarec. Tudi to se vjema tri g. Vencajzu.
Komunistični razdor ie prišel na Slovensko iz Ljubljane. Posebno na s. Weis-sa z Jesenic se večkrat spomnimo, ki so ga obdeiavaJi tako dolgo, da je tudi on
Kdor si vse to danes osveži v svojem spominu, bu razumel, kako da je odbor -Društva stanovanjskih najemnikov« začel nasprotovati tistemu davku, ki bi ga imel najboij podpirati. Razkraialno delo ie to, ki ima edini namen onemogočiti resno delo. Ali bodo člani društva to dovolili?
V	naši stranki je bilo pred leti nemogoče del&ti proti takim ljudem, ker ie veljala zanje zaščita tajnosti. Zdaj to pri nas ni več mogoče, ker smo se navadili obravnavati vse v javnosti. Tur je treba prerezati, da gnoj izteče in da ostane telo zdravo. Če pa ga zakrivamo, se razleze po vsem telesu in okuži še zdrave dele. Časopise imate, branite se! Nikakor pa ne boste ribarili v kalnem! Nikakor ne bomo trpeli, da bi merodajni činitdji imeli sklicevati se na »Društvo stanovanjskih najemnikov«, da je proti in da torej najemniki sami ne žele — dobiti človeka dostojno stanovanje. Pazili bomo in razkrinkali vsakogar, ki bi hotel pri tem vprašanju uganjati demagogijo. Posebno tisto žalostno demagogijo z davki. Novi davki so vsi nepriljubljeni, toda ta davek ne bo nepriljubljen, ker je pošten in pravičen. Nepriljubljen bo le pri pijavkah, teh je m premalo, da bi se jih združene organizacije delavnega ljudstva ne mogle otresti!	__________
Kaj je povedal Anatol France o obnovi Evrope.
Vsa Evropa si je na jasnem, da je potrebna nreporoditxe v kulturnem in obnove v gospodarskem oziru. Mnogo se je o tem govorilo in se še govori. Izda-iaio se spomenice, prirejajo konference, spujejo sindikati Ud., vendar pa delo nič kaj prav. ne gre izpod rok.
Zanimivi so nazori različnih političnih in kulturnih delavcev, ki jih imajo glede tega vprašanja. Naj omenimo danes, kaj meni o obnovi Evrope slavni francoski socialistični pisatelj Anatol France. Ko je Anatol France, ki ga žal v Slovencih le premalo poznamo, prejel Noblovo nagrado* so mu priredili prijatelji banket, na katerem jg imel Anatol Fjance sijajpn govor o obnovi Evrope in o miru v Evropi. Dejal je:
»Evropo je treba obnoviti. Gre za naše življenje. Dovoli je bojevitega duha. Seveda moramo zahtevati in dobiti dolžno odškodnino, to je koncem koncev pravo. Toda ne moremo zahtevati z otroško trmoglavostjo od enega samega naroda takih vsot, katerih bi nam ne mogle izplačati vse države na svetu, ko bi izpraznile svoje blagajne.
Ne pravim svojim rojakom: Nikar ne ‘ sovražite; pozabite! Predobro poznam človeško naravo, da bi jih k temu pozivat in zaman trošil besc.de. Jaz pravim: Bodite razboriti! Ljubite mir in ne delajte poskusa, ki traja dalje kakor brutalna sila. zakaj on .uniči tudi onemi, ki ga izvršuje in onega, ki ga mora pretrpeti!
Francozi! Ne težite po hegemoniji, ki ni nikomur več mogoča niti na morju niti na kopnem! Ne sanjajte o zmagah in zavojevanjih! Ne želite si usode Velike Britanije; nimate vzroka, da ji zavidate. Bodimo umerjeni: gre za naše življenje. Zmanjšajmo vojsko, skrajšajmo vojaško službovanje. Nujna potreba je, da si prihranimo ta grdi brezuspešni strošek.
V	splošni bedi vseli držav je Francija morda najmanj nesrečna. Današnji dan se še prenese, a jutrajšnji? Nesreča, ki jo mi občutimo, kroži okrog nas. Širi se po ogromnih ozemljih, vsaki dan se lx>lj razmahuje in sc nam približuje, grozeč, da nas potare. Ako je sploh mogoče, da jo zmanemo, jo moremo samo z enim sredstvom: z mirom. S pravim mirom, a ne z onim v pompoznih dogovorih na mrtvem papirju, temveč mirorn v srcu. Ta mir obnovi Evropo.
Imetje sočutje, pa ako ljubimo slavo, ako baš moramo biti prvi narod na svetu, bodimo to po razsodnosti, modrosti in pravici, ki ve, kaj ie možno in kaj je dobro, z mirnim pogledom, ki obsega vse čtovečansivo. Poslušajmo lepo Goethejevo besedo: Bodimo dobri Evropejci!«
Govor ie poštena lekcija francoskemu imperializmu, ki hoče na vsak način, da se Nemčija več ne dvigne, in ki ni-fekq£ noče popustiti v oboroževanju.
Polltline vest!.
'-F Naši uradi so še vedno avstrijsko pobarvani, kar se tiče občevanja z ljudstvom. Še nadalje mislijo, da ima vso oblast kak Franc Jožef naravnost iz nebes od gospoda Boga, iti da to svojo oblast »po božji milosti« prenaša na svoje uradnike, ki itm seveda potemtakem ni treba nič misliti in povpraševati, kako te to ali ono — saj Bog se ne more zmotiti, cesar tudi ne in cesarski namestnik ter njegovi uradniki tudi ne.
Že lani 7. decembra je predaval s. Podbevšek v Zagorju isto predavanje, kakcu- v Ljubljani, na Jesenicah in v Šoštanju, predavanje, ki je pisano in ki ga vsak čas latiko zopet citatno. 'Foda v Zagorju so nekt čudni učitelji protestirali proti temu, da je bil Cankar socialist, ovadba je bila naperjena proti s. Podbevšku, da je govoril protidržavno. Seveda je bil oproščen vsakega zasledovanja, ko se je izkazala neutemeljenost takega očitanja, toda imel je mnogo sitnosti in potov zaradi tega. k| so mu vzele precei dragega časa in denarja. Pa končno, koliko smo že imeli sitnosti zaradi uradov, prenesti bomo še tudi take.
Toda od takrat so pretekli že 3 meseci, pri radovljiškem glavarstvu pa še vedno ne vedo o tem. Včeraj se je vršil na Jesenicah recitacijski večer in predavanje, kjer je nastopil tudi s. Podbevšek. Glavarstvo ,;e pa zadnji dan prireditev prepovedalo, »ker je s. Podbevšek 7. decembra v Zagonu govoril v protidržav-nem in komunist'čneni smislu«. Z Jesenic se je moral pripeljati v Ljubljano delavec, 'da poizve, če se ima prireditev res odpovedati. Morali smo nadlegovati gospoda pokrajinskega namestnika, ki ima gotovo važnejše posle, nego pečati se s takimi
malenkostmi. Seveda, ker ima dobro voljo biti, objektiven in ni pristaš tiste teorije o »božji tnilosi« cesarjev in uradnikov, je rad žrtvoval nekaj časa, da se prepriča o stvari in popravi pogreško, ki io je vsled slabe voha informiranosti zagrešil kak podrejen pristaš »božje milosti«.
-r Jugoslavija, raduj se! Mnogo dobrega in koristnega so nam ustvarila ministrstva v Belgradu. Dala so nam skupen državni grb, skupno zastavo, razpisala so natečaj za novo skupno himno, sedaj pa pride vrhunec vseh blagrov. Ministrstvo ver ie pozvalo zastopnike vseh vercizpovedanj, nai določijo skupno molitev za Jugoslavijo. Tako. sedaj smo na konju! Ko bodo državne blagajne prazne .jih bodo obkolili ministri v svečanih oblačilih, pomolili z resnimi glasovi državno molitev in blagajne se bodo napolnile z denarjem. Ko bodo obstali vlaki, bodo potniki izstopili in pod vodstvom izprevodnikov gioljivo in pobožno napeli novo molitev, in vlaki bodo veselo oddr-drali dalje... itd. itd. Rešeni bomo vseh neprilik. Preden pa bo ta molitev šs kon-čmrn^^vno sestavljena, nai gospodje, ki bodo imeli s to stvarjo opraviti, pomolijo k. Sv. Antonu, da jim pride v glavo pravo razsvetljenje.
-j- Javni shodi so zelo opasti! »državi«. Visokošolsko društvo »Pobratimstvo« je napovedalo v nedeljo, 12. t. nt. javni shod, na katerem .so hoteli protestirati proti takim ministrom kakor je minister Pribičevk;, o katerem se je izrekel bivši ministrski predsednik in večkratni minister Stojan Protič, da je »kriminalni tip.« Visokošolci so hoteli tudi zahtevati, da toži Pribičevič vse časopise, ki so ugotavljali, da te v zvezi z Draškovičevim umorom in sploh s komunističnimi voditelji. Toda visokošolci so napravili račun brez krčmarja, zakaj policija jo shod prepovedala z motivacijo, da ie opasen — državi! — Ta razlog si moramo dobro zapomniti. Ja bomo vedeli, zakaj so pričeli v zadnjem času z obešanjem političnih zločincev. Prišli -smo že tako daleč, da se ministri oziroma njihove stranke istovetijo že z državo. Od tukaj naprej v resnici ni več daleč do — »države, ki je v opasnosti«.
^-j- Boj za državo med dvema strankama. Med demokraškimi in radikalnimi poslanci vlada že deli časa ostra napetost, ki se polagoma stopnjuje. Tako je imel predvčerajšnjim glavni odbor derno-kraške stranke seio, na kateri je sklenil, da mora na vsak način ostati njihov minister Marinkovič v vladi, čeprav zahtevajo radikalni poslanci zaradi odstave župana v Vel. Bečkereku, da odsopi. Ra v netilko so sklenili, da mora na vsak način ostati v vladi njihov minister Ra-fahovič. Med radikalnimi poslanci vre zlasti zaradi tega, ker se hoče minister Pribičevič posluževati proti svojim nasprotnikom celo bajonetov. Pa ne samo to. temveč skuša povleči v svojo zadevo tudi državo in kralja. Ukrep ministra Marinkoviča. s katerim prepoveduje javni shod belgraiskih visokošolcev, je izzval veliko razburjenje.
-!- Politika nacionalističnih držav je ogabna. Reški fašisti še vedno nemoteno razgrajajo vi plenijo no mestu. Tako na primer so celo oplenili na Sušaku trafiko Fran jeter Poleg tega pa so ubili tudi dva bivša redarja — Hrvata. Poslanec Giu-rati, ki ga ie odposlala laška vlada, da napravi na Reki mir in red, je že odložil svoj mandat in to istočasno, ko se je proglasil za poglavarja Peške državice. Ka-
kor vidimo, 'žive' reški ljudje v razmeraln ki jih lahko brezskrbno primerjamo z razmerami kje med afriškimi zamorci. Italija jih seveda nrav pridno izrablja, ker je prežeta od nacionalističnega šovinizma.
+ Kaj pa ie tebe treba bilo? Nemška monarhistična društva, italijanski fašizem, madžarsko društvo probujaiočih se Madžarov, so zadnji zaploditi tepenega militarizma, ki se hoče zopet prikopati do svoje stare veljave in moči. Tudi Jugoslavija ima podobno društvo, ki je morda imelo v Stari Srbiji pomen in bilo upravičeno. Sedaj moramo trditi, da ni več. da je naravnost škodljivo, ker hujska prenapete nacionaliste zoper ljudi drugega političnega prepričanja in tvori nevarnost državljanske vojne. Posledico jugoslovanskega fašizma, ki se imenuje Narodna obrana, smo že imeli priliko videti, predvsem v Dalmaciji, kjer je tekla kri. Tudi v naši ožji domovini, v Sloveniji, se obeta ustanovitev Narodne obrane. Bočim vlada nima denarja za človekoljubne, prosvetne in kulturne ustanove, ga ima. dovolj za taka sumljiva društva. ki bodo gojila v državi narodno nestrpnost. Toda to je precej nevaren poskus!
-j- Madžari bi radi dobili avstrijske obmejne občine. Ker zahtevajo Madžari od avstrijske republike 46 obmejnih občin, s čimer bi dobili vse burške premogovnike. in vsa velika Friedrichova posestva. se :e obrnil zvezni kancelar Scho-fer na poslanike velike antante, ki so soglašali z njegovimi izjavami. Madžari zahtevajo ozemlje tudi od Cehov. Njihov apetit ie velik.
-T Pred genovsko ekonomsko konferenco. Na shodih, ki jih sklicuje delavstvo v Rusiji, sprejemajo resolucije, v katerih izrekajo željo, naj Lieniu ne gre na genovsko ekonomsko konferenco. Javno mnenje — in kadar govorijo o ruskem javnem mnenju, mislijo samo radikalno delavstvo, — se orotivi posetu genovske konference od strani Ljenina. Morda ga lahko zadene nesreča: atentatorjev je mnogo, zakaj sovražnikov ima Ljenin vse polno. In enega samega je treba, da odda nanj par strelov in takim možnostim rusko delavstvo noče izpostavljati svojega Iliiča. Morda je bolje, da ostane Ljenin v Moskvi. Konferenca v Genovi bo kapitalistična konferenca in bo sklepala, kako vzpostaviti ekonomsko življenje v Evropi na kapitalističnih načelih. O socializmu ne bo govora v Genovi, zato bodo njeni zaključki kapitalistični zaključki, kakor so bili v Versaillesu, v Pariza, v Sevru, Londonu in sedaj v Washingtonu na konferenci za omejitev oboroževanja. Ko je Wilson posetil pariško mirovno konferenco s svojimi točkami, ga je ljudstvo po evropskih mestih pozdravljalo kot svojega rešitelja, kot predstavnika nove bodočnosti. Toda na eni konferenci se ne poruši temeli nobene obstoječe družbe. Tudi če bi bila na Wilsonovem mestu Ljenin in Trockij, bi zaključki ver-saillske konference ne bili mnogo drugačni. In Ljenin ter Trockij tudi res zastopata družbo bodočnosti, konferenca pa bi napravila vseeno kapitalistične, imperialistične zaključke. Ljenin bo v očeh ruskega ljudstva velik, dokler ne prične osebno mešetariti na konferencah kapitalističnih vlad. Ljudstvo je tako: če sodeluješ na kaki konferenci, ki napravi krivične zaključke, te bo dolžilo odgovornosti. četudi si morda ves čas nasprotoval in se boril za pravičnost. Tega se zavedajo nekateri sovjetski državniki, pa
priporočajo Osnimi, naj pusti Iti druge’ v ( Genovo konferirat in se posojat za koncesije in dajat koncesije.
r Kadar gredo kapitalistični delegati na konference. Na Angleškem so zelo razburjeni zaradi Amerike, ki j$ odklonila svojo udeležbo na Genovski konferenci. Listi sodijo, da se Amerika zato ne bo udeležila konference, ker je nastal med ijancosko in angleško vlado spor zaradi podmornic. Nekateri konservativni listi na menijo, da se Amerika zato noče udeležiti konference, ker se noče pogajati z botiševiki.
-r Raški izseljenci še vedno sanjajo o carizmu. Ruski roalisti bodo imeli okoli 20. t. m. v Berlinu konferenco, na kateri bodo razpravljali o možnostih za revolucijo proti sedanjemu ruskemu režimu, ki , bi ga radi nadomestili z monarhističnim. Tako poročajo iz Helsingforsa. Roalisti, ki so z revolucijo vse izgubili, ne bodo prenehali sanjati o starih časih, ki so bili še včeraj, pa »ih ni več. Tudi ne povrnejo se ne; sovjetska vlada je or usti! a in
nimajo, ampak vsled istih vzrokov, vsled katerih je padel carizem: vsled notranjega skrahiranja institucijo, ki je na vladi. Carizem je bil star. zastarel in se ni mogel prilagajati razmeram. Carizem je bil ostanek preteklosti in ie silil v preteklost: nova Rusija ie stvar bodočnosti, zato je dostopna prilaganjem in izboljševanjem. Možnosti za uspešno monarhistično revolucijo v Rusiji danes ni in je nc bo. Poskusi oživeti carizem pa se bodo dogajali.
Drs@wsi@ vasti.
— Dve zanimivi vesti iz »Slov. Na-rodac. Prva pravi, da se novi občinski volilni zakon za avtonomne občine in za Dne, ki štejejo preko 10.000 prebivalcev, v Sloveniji, že tiska. »Narod« upa, da se bodo potem tekom treh mesecev razpisale nove voiitve za ljubljansko mestno občino, ki mu ie najbolj v srcu. ali bolj podomače in točno, v želodcu. »Narodov-cem* in vsem, ki imajo to čast, prištevati se njihovim najbližnjim prijateljem, ki so novi volilni zakon proti vsem načelom prave demokracije vsilili, želimo čimprejšnjih volitev, da bodo čimprej doživeli novo razočaranje. — Druga vest se tiče obeh narodnosocialnih poslancev, ki sta vstopila v republikanski klub. Ne .pade nam ob tej pr'liki niti na um, da bi se spn§tili v nolemiko z »Narodom«, ki sc ie strašno razžalostil nad tem korakom in ki vidi v njem hud /ločin nad Karagjor-gievičevo dinastijo in seveda nad enotnostjo naše države, kateri je omenjena dinastija — edina oporna točka za obstoj. Pustimo »Narodu« take ultrapatrioične ekscese in ooveimo rajši, da so narodni socialci s tem prelomili s tisto cincarsko in antiproletarsko monarhistično politiko. $.eveda mi tega koraka ne pripisujemo vodilnim reakcionarnim krogom v tej stranki, temveč pritisku male« bolj zavednega njenega delavstva, katero išče instinktivno boli razredne orientacije in »aslombe na druge, bolj zavedne stranke. Srbski republikanci so. kakor vam bo zijano, tisti, ki delujejo v zbornici roko v roki z našim klubom.
Podrobnejše o uspehih stavke v tovarni konzerv na Vrhniki priobčimo v pondeljek.
Prottdraglnjsk! sliodi v radarskih re- T
virjih, v Zagorju, Trbovljah in v Hrastniku, se bodo vršili danes v nedeljo 12. t. m.
Vse organizacije vseh strank so se tudi tam sporazumele, stvarno pretresle ljubljansko resolucijo in jo v ccloti sprejele za svojo z malenkostnimi nebistvenimi izpre-membami. Bili so tudi zastopniki komunistično mislečega delavstva poleg, ki so s tem dokazali, da znajo bolj stvarno misliti, nego g. Makuc.
Finančni minister je podaljšal rok za prijave vozil in za plačanje predpisanih taks za ta vozila, ki je potekel dne 15. januarja t. 1., do 15. marca 1922, ker občinstvo ni bilo dovolj obveščeno o obveznosti prijav.
fLIubijagia«
Društvo tobačnih trafikantov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor dne 12. t. m. ob 2. popoldne v prostorih gostilne »Zlata riba«. Ker se bo na tem zboru razpravljalo o važnih zadevah, prosimo za obilno udeležbo. — Odbor.
Komanda mesta se je preselila z Dunajske ceste (Bavarski dvor) v kasarno
Društvo stanovanjskih najemnikov zn Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, vse člane brezstanovalce, da se Čim preje oglasijo v društveni pisarni. Prihodnja javug odborova seja se vrši v sredo, dne 15. marca 1.1. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom unevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično, desno.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-dcljek. dne 23. marca predava gdč. Ana Župančič o socialnem delovanju armade reševanja v Londonu. Dolžnost naša je, da obiskujemo ta visok kulturni forum. Otroci pod 17. leti nimajo dostopa.
MariSsos’.
V	znamenju smrtnih obsodb. Pravkar smo prejeji poročilo, da so včeraj obsodili na smrt na vešalih tri morilcc preužitkaria Kosarja.
Vestnik
Podružnica »Svoboda« Moste pri Ljubljani. Redni letni občni zbor se bo
vršil v nedeljo, 19. t. m. v društvenem lokalu pri Mausarju v Novem Vodmatu z običajnim dnevnim redom. Začetek točno ob pol 10. dopoldne. — Člani poravnajte zaostale prispevke, da boste imeli glasovalno pravico. Pripeljite s seboj sodruge in sodružice, ki žele pristopiti k podružnici. — Sodrugi-delavci, zavedajte se. da je to edina kulturna organizacija, katera ima interes, da izobrazuje delavno ljudstvo. Dokažimo Moščani. da nismo najbolj zaspani in nevedni proletarci. — So-drugi, agitirajte za svojo organizacijo od moža do moža in kmalu se bo pokazal uspeh! — Pridite, da si začrtamo pot za bodoče delo. — Za odbor: Andrei Svetek, predsednik. Fr. Klopčar, tajnik.
Ježica pri Ljubljani. Pri nas imamo gosp. nadučitelja, ki je še Šušteršičevega
nmlim očesom. Pred kratkim je menda že po učenju padel na nekega učenca in ga kar po domače oklofutal. In to zato, ker je tisti učenec siromak in delavčev sin. Ni davno, ko mu je dobri in skrbni oče umrl ter zapustil 5 nepreskrbljenih otrok. Tako gre, če je peč revež: surovo ga pretepajo. S tem ga lahko tudi poškodujejo. Sicer nimamo namena, vmeševati se v take reči, ampak čeje pa resnica, je to j naša sveta dolžnost. Ce je učenec potreben kazni, se lahko dostojno kaznuje in basta! Toliko za sedaj, drugič napravimo drugače. — Več občanov.
Šport.
Jugoslovanski kolesarski podsavez za Sloveaiio sklicuje izredni občni zbor, za 12. marec ob 10. dopoldne v pisarni Športne zveze, Ljubljana, Narodni dom, z edino točko dnevnega reda: Volitev novega odbora.
UTRINKI.
V sedanjem boiu proii organiziranemu delavstvu nudi kapitalistično časopisje korporacijam in trustom vso mogočo pomoč. Delavstvo pa to časopisje ku-puie in ga s tem podpira, socialistične pa zanemarja. Ni čuda, da se kapitalisti ne ozirajo mnogo na pozive dobrih ljudi, naj postopajo bolj milostno z delavstvom.
*
Delavec, ki ne bere svojega glasila, »e nepopolen delavec. On ie hlapec svojega gospodarja, nikdar na ni v nobenem oziru sam svoi gospod. Ker pravi socialist hoče poznati težave, zapreke, uspehe ia napredek delavskega boja. Na tei poti ga zvesto spremlja »Naprej«.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Francc Svetek.
Tisi; Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporab« ljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-iev „E!saf!u5d“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptič. ia čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako jo priljubljen kot krepko blago delujoče in Trlo prijetno sredstvo za »Irgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko /ganje in najbolje sredstva le vrste. Tisoče priznanja! Z žarno tem in poštnino za vsnkogaj 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica....................................48	IJ
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice..............108	K
24	.	„ S	„	„	 280	K
! 3G	„12	„	„	  394	K
j POŠTNINE PROSTO na Vašo po-slo. Kdor denac naprej pošlje, dobi Se popust v naravi.
| PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7-50 K; ' Elsa nientolni klinčič 12K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Eisa ribje olje 85 K; Elsa voda za usta
36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa Sumskimirsi kalibra in ta g. še vedno misli, da je vsa 41 K; Glyeerin C K in 30K; Lysol, Lyaoform SOK; občina od njega odvisna. lil ravno tu se Kincski čaj 3 K; Elsa mrčesni praSek 15K; Strup jako moti, ker ravno nasprotno je res, da i 18 Pot,Bano miži po 8 K in 12K.
je on od občine odvisen. Ta g. ima tudi za EVGEN V. FELLER. (ci* STUBICA
svoje učence menda dvojno mero, kadar ■,	,	.	j	’
jih kaznuje. Na bolj bogate pogleda bolj z 1 donja Llsatrg st, 2Hrvaško.
opušča vso tisto politiko in taktiko, ki jo je vršila v začeku revolucije, pa jo nadomešča s oraktičnejšo, s tako. za kakršno ie rusko liudstvo danes zrelo. Ako bi skušala iti dalj. tedaj bi bili roalisti lahko res nevarni, ne vsled svoje moči, katere
vojvoda Mišiča (prej Belgijska) objekt 14. Vhod v ta objekt je iz Vojaške ulice, vrata pri špediterju Ranzingerju.
KAJO DELIČ,
zlata? Sr draguljar
L! M Dijana HlttfeariJ
priporoča svojo
za nova dela in popravna vsake vrste, kakor tudi za po zlato -vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoreih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvisjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
25	C El. JI	25
lw Manir.
Velika zaloga vsakovrstnega
noirega pohištva
domačega in tujega izdelka. Divani, madraei, pernice, odeje.
Kuplena opreiua a MMpomte.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja v
iz slovenskih premogovnikov
velenski, šentjaušlsi k trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov m d o m & c o v p o r a h o kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la cehoslovaški hi angleški koks asa livarne in domačo v porabo, kovaški premog in crui premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d, v Ljubljani, Nunska ulica 19.
Valene«
za kleparsko obrt se sprejme takoj; ugodna ponudba.
25. Samo v Gosposki m. 25* PMiiitifiia Mim kSsparjsv v LjsUljast | (Zeltbiatter) se iščejo v nakup. \3
Ponudbe je naslovili pod šifro ^Plahte4 na anončoo družbo ,Aloma Company‘\ Ljubljana, Kongresni trg 3,
Znam« cene! DMlo soSidno 11
Kolodvorska ulica 28.
Priporočamo tvrdko
Uubiiana
Siolii lili stroji
za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebŠŽŠR© za šivilje, krojače, Čevljarje.
Srajco, kravale, $ce, vilic«, nožr i. t.d.
na drobno
L
TCS jjjo
n« drobno fin debato«
‘1 i § Blagovolite vzeti na j 1 znanje otvoritev I I nove trgovine v. ! | železBin i shiii ® j | na debelo in drobno	: I Pozori | i 1
i. j1 Šoštarič, Patan & Er ker | |! J = ¥ Liu&IJanl, ^©s61@v® cssta 2® sss |	
i! ? 11 j j|| Pozor!	katero tvrdko pri nakupu posebno i priporočamo i ©bžlrastvtij j slasti trgovcem I d@2el6. [ iminmimiriMiH
KI1.: Lilijana, Siska cstla 2.
Telefoa £i> 588.
Podružnice: Ljubljana, Maribor,
Duuajsku cesla 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	št.	133.
ilavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, 5$ Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
ZDRAVNIK,
B?ato?s&& skiadmca Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. v službo zdravnika.
Samostojnost in večletna praksa je pogoj. Služba se nastopi takoj, ali najkasneje v treh mesecih. Osebna predstava pri rudniškim ravnateljstvu v Trbovljah, kamor se naj pošiljajo tudi pismene ponudbe.
Parne miatilne garniture
na lokomobile s parnim obratom in mlatilnice s kroglastim tečajem, dobavne v kratkem roku
bodoče mlatiive.
. /Sl.£?Z~ 'HnTii "J	.	gEffiMBHB
Beograd,
Knez Mihajlova ulica 3,
RecorcS
Brzojav: RECORD.
u 1 S. za tignlBO is HRhjji
©sOjefe, Teralsa uliia st. I. ==	Telefon:	86.
BBRSBSSSSSSOS^C