OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO POROČILO O STANJU IN POJAVIH PRI REŠEVANJU UPRAVNIH ZADEV V LETU 1987 I. SPLOŠNO Posamezne pravice, obveznosti in pravne koristi delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti oz. pravna razmerja med njimi in družbeno skupnostjo urejajo zakoni in drugi predpisi za posamezna upravna področja (materialni predpisi). Ko upravni organi ugotavljajo, da so v posamičnem primeru izpolnjeni pogoji za nastanek, obstoj ali prenehanje neke pravice oz. za izvršitev neke obveznosti, uporabijo materialni predpis za kon-kretni primer. Pri tem pa morajo ravnati po predpisih, ki določajo dejanja, katera je potrebno opraviti, njihov vrstni red, obliko aktov, ki jih morajo izdajati upravni organi (procesni predpisi). Ta pravila ravnanja upravnih organov pa tudi strank in drugih udele-žencev v postopku, so določena v Zakonu o splošnem upravnem postopku oz. tudi v posebnih zakonih, ki urejajo posamezna področja. Pri odločanju o upravnih stvareh morajo torej upravni organi ravnati tako po materialnih predpisih, kot tudi po predpisih o upravnem postopku in s celotnim svojira poslovanjem zagotav-Ijati zakonitost. Izvrševanje materialnih ter procesnih predpisov nadzorujejo pristojni republiški upravni organi. Republiški zakon o sistemu državne uprave pa daje pooblastila tudi bočinskim sekretariatom za občo upravo, da nadzorujejo, ali občinski upravni organi ter organizacije pri odločanju v upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise o upravnem postopku. V občini Ljubljana Šiška je bil nadzor s strani republiških upravnih organov v letu 1987 opravljen v Komiteju za urejanje prostora, v Komiteju za družbene dejavnosti, v Upravi za druž-bene pnhodke ter Centru za socialno delo. Ugotovljene so bile nekatere nepravilnosti ter pomanjkljivosti, ki jih bodo upravni organi morali odpraviti, prav tako pa bodo morali predloge upo-števati pri svojem nadaljnjem delu. Sekretariat za občo upravo občine Ljubljana Šiška je tudi v letu 1987 opravljal upravni nadzor nad delom upravnih organov ter o ugotovitvah vsakc tromesečje seznanjal Izvršni svet skupščine občine. II. REŠEVANJE ZADEV V UPRAVNEM POSTOPKU 1. Predpisi o splošnem upravnem postopku se v občini Ljubljana Šiška uporabljajo v naslednjih upravnih organih: — Komiteju za urejanje prostora — Upravi za družbene prihodke — Komiteju za družbene dejavnosti — Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo Izven upravnih organov pa določbe Zakona o spiošnem uprav-nem postopku uporablja tudi Center za socialno delo občine Ljubljana Siška na podlagi javnega pooblastila. Enotno za vse ljubljanske občine se opravljajo zadeve s področja upravnega postopka, ki jih je občina Ljubljana Šiška poverila mestu Ljubljani na nivoju mesta, kot na primer inšpekcijske zadeve, notranje zadeve, geodetske in druge. 2. Številčni prikaz reševanja upravnih zadev v letu 1987 V nadaljnjem navajamo številčne podatke reševanja upravnih zadev v letih 1986 ter 1987, ki so jih reševali upravni organi ter Center za socialno delo občine Ljubljana Šiška in sicer na zahtevo strank. Upravni organi so rešili veliko število upravnih zadev, ki se vodijo po uradni dolžnsoti, ki pa niso predmet tega poročila. Zadeve Upravni organi Center za soc. delo leto leto leto leto 1986 1987 1986 1987 Stevilo nerešenih zadev prenešenih iz pret.leta 999 661 15 13 Število zadev, prejetih v tekočem letu 3840 4402 708 697 Skupajvreševanju 4839 5063 723 710 Zahtevku ugodeno vroku 3156 3269 675 656 Zahtevek zavrnjen 60 189 8 30 Zahtevek zavržen 45 10 3 2 Rešenoporoku 926 943 25 9 Skupajrešeno 4187 4411 711 697 Rokpotekef 491 252 5 2 Roknipotekel 170 400 8 11 Skupaj nerešeno 661 652 13 13 Pritožbe 102 243 1 5 a) Iz podanih številčnih podatkov izhajajo naslednje osnovne ugotovitve in ocene dela upravnih organov na ravni občine Ljub-ljana-Šiška: 1. Pripad upravnih zadev je v porastu; v letu 1987 je bil za 562 zadev večji od pripada v letu 1986. 2. Sorazmerno večjemu številu obravnavanih zadev v letu 1987 je bilo rešeno tudi večje število zadev, kot v primerjalnem letu in sicer za 224. Od rešenih zadev je v porastu število zadev, ki so bile rešene v predpisanem roku ugodno za stranke, v porastu je tudi število zavrnjenih zadev, pa tudi število zadev, ki so bile rešene po preteku predpisanih rokov. Upoštevaje, da je bilo v letu 1987 v reševanju večje število zadev, pa je delež zadev, ki so bile rešene po izteku predpisanih rokov le nekoliko manjši od deleža tovrstnih zadev vlelu 1986. 3. Trajanje upravnih postopkov preko predpisanih eno oz. dvo-mesečnih rokov, povzročajo zlasti stranke same, ker ne predložijo dokazov, ki so potrebni za dokončanje upravne zadeve in jih upravni organ ne more pribaviti po uradni dolžnosti. Tako so nekatere zadeve na posameznih upravnih področjih, zlasti na Komiteju za urejanje prostora, v reševanju tudi več mesecev. 4. V upadanju je število nerešenih upravnih zadev, ki jim je konec leta potekel predpisani rok rešitve. To število je bilo v prejšnjih letih visoko. V letu 1986 je bilo 491 tovrstnih zadev, v letu 1987 pa le še 252. Ta podatek med drugim kaže na večji trud delavcev upravnih organov za sprotno reševanje zadev ter na pospešeno reševanje t. i. »starih zadev«. Omenimo naj še, da se v prvih dveh tromesečjih leta 1987 stanje reševanja upravnih zadev ni bistveno izboljšalo v primerjavj z reševanjera v ietu 1986, aktivnejše reševa-nje pa se je začelo v III. tromesečju, zlasti pa še v IV. tromesečju leta 1987. To velja še predvsem za reševanje upravnih zadev v Komiteju za urejanje prostora. 5. Skupno število vioženih pritožb je v porastu. Znatno se je povečalo štvilo pritožb zoper odločbe Uprave za družbene pri-hodke in je posledica povečanja višine davkov v letu 1987. Primerjave dajejo osnovo za zaključek. da je bilo delo občinskih upravnih organov na področju reševanja upravnih zadev uspeš-neiše od dela v letu 1986. Spremljanje reševanja upravnih zadev 12 s strani Sekretariata za občo upravo, tromesečno porodanje Izvrše-nemu svetu skupščine občine o stanju reševanja ter vsakokratni sklepi Izvršnega svea o nujnosti pospešenega reševanja upravnih zadev, so torej v letu 1987 imeli pozitivne učinke. b) Stevilčni podatki o reševanju upravnih zadev Centra za soci-alno delo občine Ljubljana-Šiška kažejo, da se stanje reševanja v predpisanih rokih, Števila zadev rešenih ugodno za stranke, števila zadev reSenih po predpisanih rokih, števila zavrnjenih oz. zavrženih zadev, bistveno ne razlikuje od stanja v letu 1986 in je zadovoljivo. To velja za številčne podatke. Spornejše pa je vsebin-sko reševanje zadev, zlasti še aktivnost posameznih strokovnih delavcev Centra za bolj strokovno rešitev zadev. Center namreč rešuje zadeve, ki se nanašajo na občane, odrasle ter tudi otroke, ki so se znašli v težjih socialnih razmerah. Dobro, v korist človeka rešena zadeva, pa je poleg vrste drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin na strani stranke, nedvomno odvisna tudi od zavzetosti strokovnih delavcev za bolj ali manj ugodno rešitev zadeve. Ugo-tovitve Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, ki je v začetku leta 1987 opravil strokovni pregled Centra kažejo na nezadovoljivo stanje, zlasti slabo notranjo organiziranost dela ter v več primerih tudi nestrokovno, premalo učinkovito reševanje upravnih zadev s strani posameznih strokovnih delavcev. Komite je zato predlagal vrsto ukrepov, tudi Izvršni svet skupščine občine je sprejel sklepe, ki zadolžujejo Center, da upošteva predlagane ukrepe. Vendar pa je Izvršni svet na seji dne 28. 12.1987 ugotovil da se stanje v Centru ni bistveno izboljšalo: Delo Centra krnijo zlasti slabi notranji medsebojni odnosi, dejavnost na strokovnem področju se ni izboljšala. Izvršni svet je zato zahteval zaostritev osebne odgovornosti posameznih strokovnih delavcev ter še zlasti pristop Centra k sodelovanju s krajevnimi skupnostmi ter tako zagotoviti pregled nad socialno varaostjo krajanov, saj sodelovanja doslej praktično ni bilo. Izvršni svet je tudi sprejel sklep o predla-ganju ukrepanja v smislu dnižbenea varstva po Zakonu o združe-nem delu, če Center ne bo izvršil sklepov Izvršnega sveta ter opravil naloge, ki mu jih je naložil Republiški komite za zdrav-stveno in socialno varstvo. III. PRIKAZ REŠEVANJA ZADEV PO POSAMEZNIH UPRAVNIH ORGANIH Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Komite rešuje upravne zadeve po obrtnem zakonu in zadeve v zvezi z urejanjem poslovnega časa v občini. V letu 1987 je imel v reševanju 1074 upravnih zadev, od tega je bilo rešenih 519 zadev. Na dan 31.12.1987 je ostalo nerešenih 555 upravnih zadev, od tega 447 zadevam še ni potekel predpisani rok rešitve. Po preteku predpisanih rokov je bilo reSenih 80 upravnih zadev. Razlogi za reševanje zadev po preteku predpisanih rokov so zlasti nepopolne vloge strank. Tako večina zahtevkov za izdajo obrtnega dovoljenja potrebuje različne predhodne postopke. Pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije se opravlja preizkus znanja o strokovni usposobljenosti. Stranke ob vložitvi zahteve za lzdajo obrtnega dovoljenja pogosto nimajo urejenega poslovnega pro-stora in tudi ne potrdila inšpekcijskih služb o ustreznosti prostora. Zato se včasih poslopek izdaje odločbe vleče tudi več mesecev. V takih primerih, bi lahko upravni organ v predpisanem dvome-sečnem roku izdal negativno odločbo, s tem pa povzročil stranki vrsto neugodnosd. Zoper odločbe komiteja je bilo vloženih 5 pritožb, od katerih so 3 še v reševanju na II. stopnji. Vse pritožbe se nanašajo na odločbe za izdajo obrtnega dovoljenja, s katerimi strankam ni bilo ugo-deno, ker niso izpolnjevale pogojev za izdajo, kot ustreznost strokovne izobrazbe ter vrsta dejavnosti, ki naj bi jo stranka opravljala. Strankam v pritožbenih postopkih ni bilo ugodeno. Zaradi čedalje večjega pomena drobnega gospodarstva in zaradi večje možnosti opravljanja obrtnih dejavnosti ter možnosti večjega zaposlovanja delavcev pri nosilcih samostojnega osebnega dela, komite ugotavlja vse večji interes občanov za opravljanje obrtne dejavnosti oz. obrti kot postranski poklic. Zato se je obseg uprav-nih zadev na tem področju v primerjavi z obsegom prejšnjih let, bistveno povečal. Dela in naloge vodenja upravnih postopkov v komiteju oprav-l;ata dva delavca. Komite za družbene dejavnosti V komiteju se vodijo upravni postopki v zvezi z izvajanjem Zakona o naravni in kulturni dediščini in zakonodajo, ki ureja varstvo borcev in invalidov NOB. V letu 1987 je irael komite v reševanju 1437 upravnih zadev, rešeno je bilo 1376 upravnih zadev, od katerih je 12 zadevam že 1 potekel predpisani rok rešitve. Po izteku zakonsko predpisanih rokov je bilo rešenih 28 zadev. V letu 1987 je komite izdal 24 dovoljenj za začasni in trajni izvoz • predmetov in del kulturne dediščine. Uptavne zadeve komiteja so bila v glavnem reševane v predpisa-nih rokih. Včasih se reševanje posameznih zadev nekoliko zvleče, zlasti na področju ugotavljanja invalidnosti, ker mora zadevo obravnavati več pristojnih zdravstvenih komisij. Da je večina zadev rešenih v predpisanih rokih pa pripomorejo tudi uradne osebe komiteja, ki namesto strank, ki so zaradi starosti (povprečna starost je (68 let) in bolezni pogosto nemočne in zato ne predložijo ustreznih listin, sami poskušajo pridobiti razna dokazila. Proti odločbam komiteja je bilo vloženih 5 pritožb, od katerih na II. stopnji trem ni bilo ugodeno, dvema pa je bilo ugodeno. V obeh primerih je zdravniška komisija II. stopnje spremenila oceno odstotka vojaške invalidnosti, ki jo je določila zdravniška komisija I. stopnje. Dela in naloge vodenja upravnih postopkov v komiteju oprav-Ijata dve delavki. Uprava za drnžbene prihodke • Za ta upravni organ je značilno, da se upravni postopek v glav-nem uvede po uradni dolžnosti in se nanaša na odmero davkov in prispevkov po napovedi davčnih zavezancev ter prisilno izterjavo davčnih obveznosti. V letu 1987 je bilo izdanih 39.890 takih odločb in le 1304 odločb na zahtevo strank. Le-te zajemajo vloge za znižanje davka, vloge za odlog in obročno odplačilo dolgov, odpise davkov ter vloge za vračilo preveč plačanih obveznosti. Zadeve so v glavnem bile reševane v predpisanih rokih, le izjemoma so bile rešene po preteku predpisanih rokov, nanašajo pa se na zahtev-nejše ugotovitvene postopke odmere. Zoper odločbe upravnega organa je bilo v letu 1987 vloženih 190 pritožb. Pritožbe so se nanašale v glavnem na odmero davkov na promet nepremičnin, odmero nadomestil za stavbno zemljišče, odmero akontacij. Na II. stopnji strankam ni bilo ugodeno v 65 zadevah, 34 zadev je bilo vmjenih upravnemu organu v ponovno odločanje in sicer zaradi formalnih pomanjkljivosti tako, da se odločbe vsebinsko niso spreraenile. V reševanju na II. stopnji je še 92 pritožb. Zoper odločbe uprave je bilo sproženih 7 upravnih sporov, od teh eden še ni rešen pred sodiščem, v štirih primerih je bila odločba uprave potrjena, v dveh pa vrnjena upravi v ponovni postopek. Dela in naloge vodenja upravnih postopkov opravlja 17 de-lavcev. Komite za nrejanje prostora Komite rešuje v svoji pristojnosti naslednje zadeve v upravnem postopku: zadeve s področja urejanja prostora (lokacijska dovolje-nja), s področja gradnje objektov (gradbena dovoljenja), s področja stanovanjskega ter vodenega gospodarstva, kmetijstva, razlastitev ter drugih omejitev lastninske pravice. v letu 1987 je imel komite v reševanju 1612 upravnih zadev, od teh je rešil 1209 zadev, konec leta so ostale nerešene še 403 upravne zadeve, od katerih je 223 že potekel zakonsko predpisani rok rešitve. Kar 734 upravnih zadev je bilo rešenih po preteku predpisanih rokov. Delo komiteja v letu 1987 je bilo po številu reševalnih upravnih zadev uspešnejše od dela v letu 1986. Ob nekoliko večjetn pripadu novih upravnih zadev, je bilo rešeno za 162 več zadev, po izteku predpisanih rokov je bilo rešeno kar 734 zadev, to je za 252 več kot v letu 1986, zato je tudi konec leta ostalo nerešenih tovrstnih zadev znatno manj in sicer 223 (v letu 1986 pa 454). Razlogi, da so se zadeve reševale po preteku predpisanih rokov in da so konec leta nekatere ostale še nerešene, so predvsem v nepopolnih vlogah strank. Od poziva stranki na dopolnitev vloge pa do takrat, ko je vloga dopolnjena z ustreznimi vlogami, preteče vedno rok najmanj dveh mesecev,.ki ga določa Zakon o upravnem postopku kot rok, v katerem je upravni organ dolžan izdati ustrezno odločbo. Zoper odločbe komiteja je bilo vloienih 43 pritožb, od tega 18 rešenih in sicer v 10 primerih ugodno za stranko, v 9 pa v korist upravnega organa. Stranke so sprožile tudi 7 upravnih sporov, od katerih je bilo 6 rešenih v korist upravnega organa, v enem primeru pa v korist stranke in sicer zaradi nepristojnosti upravnega organa. Dela in naloge vodenja upravnih postopkov v komiteju opravlja 21 delavcev. IV. PISARNIŠKO POSLOVANJE Urejeno pisarniško poslovanje je pogoj za ažurno in učinkovito iTvaianie strokovnih naloe. Kartotečna evidenca se v občini vodi v sprejemni pisarni, je urejena pregledno. V letu 1987 je večina strokovnih delavcev ažumo izločala rešene zadeve v arhivo. Še vedno pa obstoja velik problem pomanjkanja arhivskih prostorov. Ker pa ima ta problem tudi Zgodovinski arhiv Slovenije, ki zato arhivskih spisov občine ne more prevzeti, je problem občinskega arhiviranja še toliko večji. K hitremu in enostavnemu poslovanju z občani lahko bistveno prispeva dobro delovanje sprejemno infonnacijske pisarne. Stranka mora v njej dobiti čim bolj natančne informacije o možno-sti za hitro in strokovno rešitev njene zahteve. Delavci pisarne to pomoč strankam nudijo, v zahtevnejših zadevah pa stranke napo-tijo tudi k strokovnim delavcem. Strankam so v pisarni na razpo-lago tudi obrazci za večino zahtevkov, zlasti tistih, ki se vlagajo v večjem številu. V letu 1987 so upravni organi izdali nekaj novih obrazcev, stare obrazce pa dopolnili ter uskladili z obstoječo zakonodajo. V pisarni je zagotovljena tudi prodaja kolekov. V sprejemni pisarni občine ter v obeh krajevnih uradih (Med-vode in Vodice) dela in naloge upravnega postopka opravljajo 4 delavke. V sprejemni pisarni bo potrebno pristopiti k projektu moderni-zacije ter avtomatizacije dela. Takšen projekt ter programska oprema zanj sta že pripravljena in bosta poskusno uvedena nekate-rih upravnih organih vzorčnih občin, nato pa lahko pričakujemo, da bo v prihodnjem letu uveden tudi v občini Ljubljana Šiška. V letu 1987 so upravni organi občine nabavili računalniško opremo, tako da bo v letu 1988 več zadev, ki se rešujejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku, prenešena v računalni-ško obdelavo, kar bo nedvomno omogočilo hitrejše reševanje upravnih zadev. V. USPOSOBLJENOST ORGANOV ZA REŠEVANJE UPRAVNIH ZADEV H kvaliteti dela upravnih organov nedvomno vpliva strokovna usposobljenost delavcev, ki vodijo upravne postopke. Po pravilniku o sistemizaciji del in nalog, je v upravnih organih sistemizirano 47 del in nalog, kjer se vodijo upravni postopki. Dejansko ta dela opravlja 46 delavcev, ker so ena sistemizirana dela in naloge nezasedena. Po strokovni izobrazbi je primerjava sistemizacije del in nalog in dejansko izobrazbo delavcev, ki pretežno vodijo upravne postopke naslednja: zasedba ___________________________sistem. ustrezna neustrezna - z višješolsko izobrazbo 15 13 2 (v. iz.) - z višješolsko izobrazbo 25 12 13 (sr. iz.) - s programom srednjega izobraževanja (štiri leta)___________7_______3 3 (os. ž.) SKUPAJ: 47 28 18 (ena dela in naloge, za katera se zahteva srednja strokovna izo-brazba, so nezasedena). ' Navedeni številčni podatki kažejo, da izobrazbena struktura delavcev, ki vodijo upravne postopke ni zadovoljiva. Najslabša je zasedba na delih in naiogah, za katera se zahteva višješolska izobrazba, saj ima od 25 delavcev kar 13 delavcev nižjo, srednjo izobrazbo. Sprememba zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, je prinesla pomembno novost, ker daje vefiji pomen ustreznosti strokovne izobrazbe delavcev, ki vodijo upravne postopke in odločajo o upravnih stvareh. Delavca, ki nima ustrezne strokovne izobrazbe, se lahko le izjemoma pooblasti za opravljanje posamez-nih dejanj v upravnem postopku pred izdajo odločbe, če ima opravljen preizkus strokovne izobrazbe za ta dejanja, če ima eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od predpisane in če se izobra-žuje za pridobitev predpisane strokovne izobrazbe. Pooblastilo se lahko da najdal za 5 let. Če pa se ugotovi, da delavec pogojev ne izpolnjuje, mu preneha delovno razmerje, če odkloni ponujena druga dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi ali če mu takih del in nalog ni mogoče zagotoviti v upravnem organu iste družbenopolitične skupnosti. Glede na te zakonske doloibe so delavcem upravnih organov občine Ljubljana Šiška, ki ne izpolnju-jejo pogojevglede strokovne izobrazbe, pa izpolnjujejo pogoje, ki jih zakon določa za izdajo začasnega pooblastila, potrebno izdati takšna začasna pooblastila; če pa pogojev ne bodo izpolnjevali, bodo prerazporejeni oz. jim bo prenehalo delovno razmerje v upravnih organih občine. Od delavcev upravnih organov občine, ki vodijo upravne postopke in odločajo o upravnih stvareh ima ustrezen preizkus znanja iz upravnega postopka 32 delavcev. Pooblastila za vodenje upravnega postopka in odločanje o upravnih stvareh ima 34 delav-cev, od katerih je bilo 32 delavcem izdano na podlagi preizkusa znanja, 2 delavcem pa na podlagi 3 letnega uspešnega dela pri reševanju upravnih zadev, kot to določa Zakon o pripravništvu, strokovnem izpopolnjevanju in izpopolnjevanju strokovne izo-brazbe delavcev v državni upravi. 12 delavcev torej nima opravlje-nega prizkusa znanja iz upravnega postopka, od teh je 5 delavcev na dela in naloge na novo razporejenih, 1 se izobražuje in bo izpit v kratkem opravljal, 6 delavcev Uprave za družbene prihodke pa je na dela in naloge že dlje časa razporejeno. v letu 1988 bo potrebno tudi tem delavcem izdati ustrezna pooblastila, v kolikor bodo seveda izpolnjevali pogoje po zakonu glede strokovne izo-brazbe, opravljenega prizkusa znanja iz upravnega postopka oz. 3 letne uspešnosti dela, šolanja za pridobitev ustrezne izobrazbe, v nasprotnem pa bo potrebno ukrepanje v smislu prerazporeditve delavcev na druga dela in naloge oz. prenehanja rHovnega raz-merja. VI. NEKATERE UGOTOVITVE O DELU OBČIMSKIH UPRAVNIH ORGANOV PRIREŠEVANJU UPRAVNIH ZADEV V nadaljnem navajamo nekatere vsebinske ugotovitve pristojnih republiških upravnih organov o delu občinskih upravnih organov pri reševanju upravnih zadev. Pregledi so bili odpravljeni v letu 1987 in sicer s strani Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide ter Republiške uprave za družbene prihodke. V Komiteju za urejanje prostora se je pregled nanašal na delo premoženjsko pravne službe. Med drugirn je bilo ugotovljeno, da so zaostanki pri reševanju upravnih zadev še precejšnji in so zlasti posledica nepopolnih vlog strank, neažurnosti zemljiškoknjižnega stanja s stanjem v naravi, neizvedenih pogodb s strani strank, neizvedenega dedovanja, zamude pri sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov, pomanjkljivih zazidalnih načrtov. Opravljen je bil pregled upravnih postopkov na podlagi zakono-daje, ki ureja premoženjsko pravno področje in sicer Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev, Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, Zakona o razlastitvi in o pri-silnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, Zakona o pro-metu z nepremičninami. Zakona o razpolaganju in upravljanju s stavbnim zemljiščem ter Zakona o poslovnih stavbah in poslov-nih prostorih. K delu oziroma izvedbi upravnih nalog delavcev premoženjsko pravne službe Republiški komite ni imel bistvenih pripomb. Ugo-tovljeno je bilo, da manjše število spisov ni popolnih, ker manjkajo listine, ki so podlaga za izdajo odločb, ki so bile dejansko izdane. V dveh primerih pa je upravni organ izdal odločbo o izročitvi zemljišča, čeprav v času izdaje še ni bil izdelan prostorski izvedbeni akt, bi moral določiti konkretno namembnost zemljišča, kar je pogoj. da se odločba lahko izda. V Komiteju za družbene dejavnosti je bil opravljen pregled vseh spisov upravičencev, ki uživajo pravice po Zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev. Pripombe k delu oziroma izvedbi upravnih nalog delavcev komiteja so se nanašale zlasti na neurejenost dokumentacije posameznih spisov ter na pomanjkljivost ugotovitvenih postopkov. Ugotovljeno je bilo, da v posameznih zadevah niso ažurno vodeni popisi spisov, listine niso oštevilčene, v spisih družinskih invalidskih upravičen-cev se nahajajo tudi celotni spisi umrlih invalidov, ki bi morali biti posebej arhivirani. Nekateri spisi tudi ne vsebujejo povratnic o vročitvi odločb strankam in zato tudi ni tnožno ugotoviti, ali je bila vročitev odločbe izvršena. V posameznih primerih so bili pomanjkljivo izvedeni ugotovi-tveni postopki pred izdajo odločbe o prevedbi invalidskega ozi-roma družinskega dodatka. Tako na primer pri odmeri dodatka niso bili ugotovljeni strankini drugi, novi dohodki, upoštevani obstoječi dohodki, ugotovljen dohodek družinskih članov in po-dobno. Tudi v upravi za družbene prihodke so bili s strani Republiške uprave ugotovljeni zlasti pomanjkljivi ugotovitveni postopki pred izdajo odločbe in sicer v zvezi s priznanjem pravic do davčnih olajšav. V več primerih tudi niso bile izdane ustrezne odločbe kot na primer v zvezi z odmero davka zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, pa jim davek ni bil odmerjen ter v zvezi z izdanimi odločbami davčnim zavezancem o. začasni oprostitvi davka na promet nepremičnin. Pregledi s strani republiških upravnih organov so bili opravljeni že v prvi polovici leta 1987, upravni organi so priporočila upošte-vali ter pomanjkljivosti v glavnem že odpravili. VII. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI Iz poročila izhaja, da se je učinkovitost občinskih upravnih organov pri reševanju upravnih zadev v letu 1987 izboljšala. Sklepi občinske skupščine, sprejeti ob obravnavi poročila o delu upravnih organov v letu 1986, so bili v glavnem realizirani. To velja za sprotnejše reševanje upravnih zadev oziroma reševanje zadev v predpisanih rokih, za učinkovitejše organiziranje upravnega nadzora s strani Sekretariata za občo upravo ter tekoče spremlja-nje stanja in tromesečno poročanje izvršnemu svetu skupščine občine. Doslej pa še ni bil realiziran sklep o nujnosti čimprejšnjega dopolnilnega strokovnega izobraževanja in preverjanja znanja strokovnih delavcev, ki vodijo upravne postopke in odločajo o upravnih stvareh. Kljub izboljšanju učinkovitosti dela občinskih upravnih organov, stanje reševanja upravnih zadev še ni v celoti zadovoljivo. To pa velja še zlasti za reševanje upravnih zadev Centra za socialno delo. V bodoče bo potrebno a) še naprej sprotno analizirati probleme, ki se pojavljajo pri reševanju upravnih zadev, zlasti vzroke, da se zadeve rešujejo po preteku predpisanih rokov. Čeprav je res, da so raziogi predvsem v nepopolnosti vlog, zbiranju raznih dokazil ter zahtevnosti posa-meznih postopkov, je na drugi strani tudi res, da upravni organi pri reševanju zadev ne upoštevajo vseh možnosti po Zakonu o uprav-nem postopku za zaključitev postopkov (izdaja negativne odločbe, mirovanje postopka...) b) Sekretariat za občo upravo bo še naprej nudil pravno pomoč upravnim organom ter Centru za sociaino delo ter poostril funkcijo upravnega nadzora, o ugotovitvah pa vsako tromesečje seznanjal Izvršni svet skupščine občine c) nemudoma je potrebno pristopiti k aktivnostim za izboljšanje strokovne usposobljenosti delavcev, ki vodijo upravne postopke ter odločajo o upravnih zadevah. V ta namen bo organizirano dodatno izobraževanje v obliki seminarjev ter obvezni preizkusi znanja iz upravnega postopka. Staiišče izvršnega sveta: Izvršni svet je obravnaval poročilo o stanju in pojavih pri reševanju upravnih zadev v občini Ljubljana Šiška v letu 1987 na 115. seji, dne 22. 2. 1987 in sprejeli naslednja stališča: 1. Izvršni svet sprejema poročilo o stanju in pojavih pri reševanju upravnih zadev v upravnih organih in pooblašče-nih organizacijah občine Ljubljana Šiška za leto 1987 z ugo-tovitvijo, da kljub napredku, ki je dosežen glede na leto 1986 na posameznih področjih upravnega delovanja, stanje še ni zadovoljivo. Še vedno se premalo spoštujejo predpisa-ni roki za dokončanje upravnih postopkov, še vedno se pojavljajo napake kot posledica nezadostnega poznavanja materialnih in procesnih predpisov in še vedno ni v celoti zagotovljeno, da bodo občani in drage stranke v postopku lahko na enostaven in učinkovit način uresničevali svoje pravice in pravne koristi ter izvrševali obveznosti v uprav-nem postopku. Zato bomo vztrajali, da bodo upravni orga-ni še dosledneje upošteval vsa temeljna načela upravnega postopka, Sekretariat za občo upravo pa poostril upravni nadzor nad delom vseh upravnih organov in pooblaščenih organizacij. 2. Izvršni svet naroča predstojnikom upravnil) organov in direktorju Centra za socialno delo občine, da tekoče anali-zirajo delo in stanje pri reševanju uprvnih stvari ter ravna-nje delavcev do delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in dragih strank v postopku, zlasti pa spoštovanje rokov za reševanje posameznih upravnih zadev. 3. Kadrovska služba mora do konca meseca rnarca 1988 pripraviti in predložiti izvršnemu svetu program perma-nentnega dopolnilnega izobraževanja in sistem prevereja-nja znanj iz materialnih in procesnih predpisov za vse delavce, ki izvajajo upravne postopke. 4. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da poročilo, skupaj s temi stališči, obravnava in sprejme.