^oStntna DtateH v Leto X., št. lj („jutro« xx, st.7ia) LJubljana, ponedeljek 27. marca 1939 (Jpravuistvo ujuoijana Knafljeva 0 — Telefon 9t 3122 3123, 3124, 3125 3126 Inseratni oddelek: LJubljana, Selen* Ourgova uL - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2456. Podružnica Cehe Kocenova obča 2. — Telefon 3t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 9t 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 9t 42. Podružnica Trbovile: v hlSl dr Baum-rtnerln PONEDELJSKA IZDAJA Cena 1 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva al 6. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 Ul 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej m velja po poStJ prejsmana Din 4.- po razna šal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg St- 7. Telefon št 2455 Celje, StrossmayerJeva uL L Tel. 68. Rokopisi se ne vrača Ja — Oglasi po tarifu. ussollnl o politiki in zahtevah Italiie Dokler niso izpolnjene njene zahteve, je oboroževanje prva dolžnost Italije Govor na proslavi dvajsetletnice ustanovitve fašističnih borbenih organizacij Rim, 26. marca A A. (Štefani): V teku noči je prišlo v Rim več posebnih vlakov z več deset tisoče v fašistov, ki so se zbrali k proslavi 20 letnice ustanovitve fašističnih borbenih organizacij 2e od ranega jutra so ee zbirale na olimpijskem sitadionu velike množ;C2 ljudstva. Fašistične organizacije so prihajali na stadion z zastavami. Čeprav je deževalo, so vsi vztrajali na mestu. Med drugimi so bili prisotni na ro d no-soc i al isti ena delegacija pod vo italvjmski interesi pomembni, toda niso izključni napram Slovanom. Zaradi tega vlada v tem delu že dve leti mir. Zadnje ter osnovno in usodno načelo pa je: Treba se je oboroževati, treba je po. večati število tankov. bojn;h ladi j in letal, že stoletja je namreč znano geslo: Gorje neoboroženim! Na vsak način in za vsako ceno je treba obračunati s tem, kar se imenuje meščansko življenje. Kadar smo močni, nas prijatelji liubiio, sovražniki pa bojijo. Zaupa'i, poslušat| in boriti se, je bila in bo tajna vsake zmage. Mussolinijev govor je bil često prekinjen z burnimi dolgotrajnimi ovacijamL in maizarsicimi c^&aini V letalski bitki je bils sestreljenih več madžarskih in slovaških letal ki so izgubili vojno. Vlada generala Franca ostaja pri svojih prejšnjih predlogih. Smatra, da sama pripaono.it k strankam ne pomeni zločina ter da bodo pred sodišča pnšii samo oni, ki so zakrivili prelivanje krvi. Na kraju poziva prebiva s vo, naj odneha ter se ne upira četam generala Franca. pariz. 26 marca. AA. (DNB). Iz Bur-gesa poročajo, da še niso končana pogajanja med nacionalistično vlado in svetom za narodno obrambo o predaji Madrida. Svet za narodno obrambo ni mogel prepričati komunistov in anarhistov o potrebi kapitulacije. Krožijo glasovi, da so zastopniki sveta za narodno obrambo sami predlagali nacionalistom, naj v interesu miru pospešijo svejo ofenzivo, da prisilijo komuniste in anarhiste k odložitvi orožja. Madrid, 26 marca. A A. Havas: Polkovnika Casado in Julian Besteiro si a imela včeraj da'jši razgovor z bivšim ministrom za javna dela Justcm, ki pripada republikanski lev;ci. Nato se je začela plenarna seja sveta za narodno obrambo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Bratislava, 26. marca. br. Boji med madžarskimi in slovaškimi četami ob meji Podkarpatske Rusije so se nadaijevali tudi včeraj. Središče bojev je bilo mestece Mihalovci, kjer so se Slovaki uspešno upirali madžarskim napadom in nad katerim je prišlo tudi do bitke med madžarskimi in slovaškimi letali. V tej bitki, pri kateri je sodelovalo 17 letal, so bila sestreljena 4 madžarska letala in 2 slovaški. Predsednik vlade Tiso je poslal v Budimpešto že drugi protest, v katerem je zahteval umik madžarskih čet, ker se obmejni incidenti neprestano ponavljajo. Kakor vse kaže, je slovaška vlada odločena nadaljevati borbo proti madžarskim četam, ki so vdrle na njeno ozemlje. To dokazuje tudi dejstvo, da pošiljajo v zadnjih dneh neprestano nove transporte vojaštva Ln vojnih potrebščin proti vzhodu. Kakor poročajo, so onstran poljsko-slovaške meje opazili zbiranje poljskega vojaštva, zaradi česar se boje, da ne bi Poljska podprla madžarske vojaške akcije za poialj-šanje skupne poljsko-madžarske meje za-padno od Podkarpatske Ukrajine. Zaključitev premirja Praga, 26. marca AA. (Reutir) Poveljnik slovašk h čet v Prešovu je snoči izjavil da je bilo med slovaškimi in madžarskim' četami sklenjeno premirje. Borbe so povsod prenehale. Fronta teče sedaj med občinami Kali, Rostoki, Visna, Ribnica, Je-seno in Nižnja. Navzlic premirju utrjujejo Madžari omenjene občine, iz katerih so odstranili prebivalstvo. Slovaški minister za propagando Sano Mach je izjavil, da slovaške čete dobro čuvajo m-jo. Oblasti so v Prešovu aretirale "župnika in notarja zaradi vele zda je, ker sta dajala madžarskim oficirjem obvestila. Madžarsko poročilo Budimpešta, 26. marca. AA. Madžarska brzojavna agencija objavlja: S'ova-ška vojaška letala so izvršila 23. in 24. t. m. letalske napade na občine Ugar, Pu~ cas. Revney, Nagyrbereza, Tiba, Sobrani, Halsohalas in Paloc. Sedaj se določuje škoda, ki so jo slovaška vojaška le"a!a povzročila. Slovaško letalstvo je imelo naslednje izgube: Slovaško letalo, ki je 23. t. m. popo'dne sodelovalo pri napadu sta občino Nagyrberezo, se je vnelo ter sta dva člana posadke zgorela v plamenu, izmed treh letal, ki so 24. t. m. dopoldne izvršia napad na madžarske če*e pri So. brancu je bilo eno sestreljeno, dočim je bilo drugo prisiieno spust ti se v bVžinl UžWoda. Pilot tega letila, ki je bil slovaški podpolkovnik je bil ujet Včeraj je napsdlo osem madžarskih letal slovaška 'etala ter uničilo sedem slovaških letal. Skupne izgube Slovakov v zadnjih dneh znašajo torej 11 letal. Ker povzročajo letalski napadi veliko škodo, so madžarska Današnjo številko smo poslali tudi mnogim naročnikom redne izdaje »Jutra«, ki na ponedeljsko izdajo doslej še niso naročeni. Naš list prinaša v vsaki številki kopico zanimivih sestavkov, obenem pa predstavlja nujno potrebno dopolnilo redne izdaje »Jutra«, zlasti še v sedanjem času, v katerem nam prinaša skoraj sleherna ura nova poročila o nadvse važnih dogodkih doma in po svetu. Zato vabimo vse prijatelje in čitatelje, da se naroče tudi na ponedeljsko izdajo »Jutra«. Kljub visokim stroškom, ki so zaradi nedeljskega dela združeni z izdajanjem našega lista, je naročnina nanj tako nizka, da jo lahko utrpi skoro vsak. Znaša na mesec samo 4 din za one, ki prejemajo list po pošti, in 5 din za one, ki jim ga dostavljajo na dom naši raznašalci. Naročnina se lahko plača ali nakaže skupaj z naročnino za redno »Jutro«. Da pa bodo v redu prejeli že tudi prihodnjo ponedeljsko številko, prosimo vse, ki se bodo na novo naročili na njo, da to že med tednom sporočijo po dopisnici na: Upravo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, v krajih, kjer so podružnice »Jutra« pa ustmeno ali pismeno tem podružnicam. Preokret v japonski zunanji politiki? Šanghaj, 26. marca. AA. (Reuter). Kitajski listi, ki izhajajo v šanghaju, prinašajo vesti, da se bodo na željo japonskega cesarja izvršile važne spremembe v japonski zunanji politiki. O japonskem mikadu trdijo v zadnjem času, da je postal izredno aktiven pri vodstvu državnih poslov in da izvršuje na vlado večji vpliv, kakor katerikoli njegov prednik. Namen nove politike japonskega mikada je v glavnem, da se Japonska ne vključi v vojaški sporazum evropskih totalitarnih držav, da se japonska vlada izogne Sodelovanju v vseh novih mednarodnih zapleti ja jih, da se sedanji režim na Japonskem ne spremeni v to. talltarni in da se zboljša.jo odnošaji med Janonsko in demokratskimi velikimi državami. Hitler v Monakovu Monakovo, 26 marca. A A. Dopoldne ob 11. je prispel v Monakovo kancelar Hitler. Na postaji so ga pozdravili general v. Epp ter višji funkcionarji stranke in vojske, množice pa so mu priredile na ulicah navdušene ovacije. letala bombardirala letali?če Iglov na S'0-vaškem. Sodelovalo je 12 bombnikov ter eskadrila lovskih letal. Ob tej priliki so bili uničeni trije veliki slovaški bombniki, 13 drugih vojaških letal ter hangarji. Od 25. t. m. dalje ni zabeležena nobena aktivnost slovaških letalskih sil. Madžarsko letalstvo nj imelo v tem času nobenih izgub. 'Ješka manifestacija Torku New York, 26. ma-ca. o. V newyorskem mestnem parku je bila danes ogromna manifestacija za Če ko-slovaško. ki se je je ude* ežilo okoli 150.000 ljudi. Ob tej priliki je govoril newyorški župan Guardia, navzoča pa sta bila tudi bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš in bivši češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masarvk. br-JUw Dr. Mačkov odposlanec v Beogradu Beograd, 26. marca. p. S snočnjim zim vlakom je prispel iz Zagreba dr. raj šutej kot posebni odposlanec dr. Ma» čka. Takoj po prihodu se je v hotelu »Moskvi« sestal s senatorjem dr. A. Kra. merjem in Jovo Banjanir.om. Dopoldne j« dr. Šutej ponovno konferiral z zastopniki zemljoradnikov, radikalov, demokratov in predstavniki JNS. Ker je dr. šutej med-tem obolel, se je s popoldanskim vlakom odpeljal v Sarajevo. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, so bili ti sestanki velikega pomena za nadaljnji razvoj noira. njepolitičnega položaja. Nj. Vis. Olga na zborovanju za zaščito dece Beograd, 26. marca. p. Ob prisotnosti Nj. Vis. kneginje Olge je bila danes otvor-jena letna skupščina Jugoslovenske unije za zaščito dece. Poziv NJ. Vis. kneza Pavla za pisptkvanjs letalstva V razvoju sodobnega letalstva Jugoslavija ne sme ostati za drugimi državami Beograd, 26. marca p. Dopoldne je bila 18. redna letna skupščina aerokluba »Naša krila«, ki so ji prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik dr. Sonderma-jer, zastopn k vojnega ministra polkovnik Naumov č, finančni minister dr. Vojislav Djuričič, minister za telesno v^pio jovič, načelnik glavnega generalnega štaba general S nronovič, večje število aktivnih ofic rjev, delegati aerokluba iz vse države, med drugimi iz Ljubljane dr. Stane Rape, in mnogi drugi. Slavnostno sejo je ©tvoril namestnik predsednika inž. Sondermajer, ki je preči-tal najprej pozdravno pismo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. V svojem pismu poudarja Nj. Vis. knez namestnik Pavle, da nalaga razvoj letalstva no vsem svetu naši državi neodložljivo nalogo, da podvoji svoja prizadevanja, da bi sc tudi naše letalstvo dvignilo na dostojno višino. V tej nalogi je vzgoja sposobnega letalskega osebja na prvem n-estu. Po vsem civ'1'z'.ranem svetu predstavljajo stolrsoči mladine z akademsko mladino na čelu pravo vr^n^s? svetovnega letalstva. Oni so živa sila. ki pretvarjaj." mrtvo materijo v ogromn-h le-ta!sk'h 'n-ius'rljHh v najjačje in najmodernejše činltelje državne sile in moči. Tem primerim v ostsMh državah naj bi sledila tudi naSa država z željo, da v izredni evol- d ji sodobnega letalstva ne ostane za drugimi državami. Z globoko željo, da bi razvoj sofrfenega letalstva nikdar ne pri- šel do izraza v oboroženem spopadu med narodi, temveč nasprotno, da bi njegova izrtdna moč prišla do polnega Izraza v korist napredka človeštva v času, ki ga bo zgodov iiii.- vsekakor obeležila kot dobo letalstva. poziva vse državljane, zlasti pa mladino, naj [ oslavijo svoje plemen1 te, idealne in viteške sposobnosti na razpolago letalsivu Jugoslavije. Kraljevskemu aoriv-klubu »Naša krila«, čigar glavni cilj je gojitev letalskega c.uha v naši državi, vzgajanje letalskega naraščaja in izobrazba civilnih nacionalnih letalcev, želi poln uspeli v n.jegovem delu, ker so od tega uspeha odvisne zelo mnoge sile in sposobnosti jugoslovanskega letalstva. Pozdravne besede Nj. Vis. kneza namestnika Pavla so zborovalci sprejeli z živahnim navdušenim odobravanjem. Nato je imel general Jankovič, ki so ga prisotni prisrčno pozdravili, učinkovit govor, v katerem je poudarjal vlogo in važnost letalstva v moderni vojni. V imenu akademskega aerokluba je pozdravil delegate prof. dr. Branko Popovič, v immu akademske mladine pa pilot dijak Dušan Carevič, ki je izjavil v imenu jugoslovenske mladine, da je vedno na razpolago za službo domov ni. Ob koncu je govoril še namestnik predsednik inž. Sondermajer, ki se je zahvalil vsem prisotnim za udeležbo, nakar Je bU la slavnostna seja zaključena. Sledila so strokovna poročila o delu aerokluba in 0 njegovem programu. Domača kronika dveh praznikov Ljubljana, 26. marca Vreme obeh praznJtov je bilo precej ku-javo, vse še pod vplivom ekvinokcija. Bilo je le malo solnčnega, zato pa več vetrovnega vremena, tako da izleti niso bili nič kaj prijetni, venomer se je ponujal dež ali sneg. Ozračje je suho in zemilja tudi izsušena, da je res že potrebna moče. Sava je tako nizka kakor že dolgo ne in v široki strugi reke se kažejo velike sipine. Po hribih je ponekod naletavalo in padlo nekaj novega snega, hud metež pa je bil zlasti v Preski na najvišjem prevalu ceste, ki vodi od Radeč na dolenjsko stran. Neki avtomobilist, ki ni imel verig na kolesih je zašel v tak snežni metež, da ni mogel nikamor. Na pomoč so morali pr.-ti bližnji vaščani, da so z volovsko vprego spravili avtomobil iz snega. Hudi snežni meteži so divjali povsod v višjih legah, tako zlasti v Karavankah in Julijskih planinah. Smučarji se to pot ravno niso mogli pohvaliti z dobro smuko. Na Zelenici je bil v soboto tak vihar in metež, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Kljub vsemu temu pa drevje v pričakovanju lepšega vremena že lepo brsti in odganja. Obup nad življenjem Krošnjarja Pavleta Karakaša. ki se je rodil v Plavš.nu, občina Brinje v plodnem Banatu, je poznal marsikdo v mestu, zlasti večerni gosti po gostilnah in kavarnah, saj je bil vedno oprtan s košaro, polno škrnicljev z ameriškimi lešniki. Trd in boren zaslužek, a vendar je bil Pavle zadovoljen in ni nikomur tožil o svoji usodi. Davi pa je stanovalce njegove h še presenetila vest, da si je Pavle končal življenje. Zjutraj so ga našli obešenega v njegovi sobi na Sv. Petra cesti. O tem so obvestili policijo, nakar sta tja odšla policijski zdravnik dr. Lužar in uradnik g. Kette. Na odredbo zdravnika so truplo prepeljali v mrtvašnico. Kaj je nesrečnega krošnjarja, ki je bil star šele 33 let, pognalo v smrt, ni znano, najbrž pa je bila kriva beda. Kronika nezgod Na praznik so bili reševalci p< :ani na Tržaško cesto, kjer sta trčila skupaj dva motociklista in sicer krojač Andrej Peter-nel in mehanik Alojzij Weibl iz Ljubljane. Pri karambolu sta bila oba poškodovana po nogah in telesu in so ju morali prepe- ljati v bolnišnico. V bolnišnico pa «0 prepeljali tudi vajenca Franca Miheliča ia Vajeniškega doma, ki si je pri nogometu zlomil nogo. Enaka usoda je doletela tudi zidarja Ivana Jagra, kl si je na Rudniku zlomil nogo. Obračun Podpornega društva državnih in bano-vlnskih uslužbencev V nedeljo dopoldne je zborovalo v Union u podporno društvo drž in javnih nameščencev za dravsko banovino pod predsedstvom g. Janka Dolžan a. Tajnik g. Viktor Ma.rkič je poročal, da šteje Pogrebni sklad 1412 rednih članov in 136 izrednih, namreč otrok od 5. do 21. leta starosti. Bolniški sklad pa je imel v preteklem poslovnem lotu 967 članov, umrlo jilh je 12. Odbor je podeljeval podpore v sivi ho zdravljenja, naklonili je tudi nekaj porodniških podpor, odobraval je povračila stroškov za zdravljenje, pri ba. sredne državne davke je predložilo društvo škofijskemu ordinariatu posebno spomenico, v kateri se naglaša, da so ogromne doklade na neposredne državne davke in tudi samostojne občinske davščine v dravski banovini itak največje. Društveno premoženjsko r tanje je naraslo na 130534 din. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z zaslužnim o red sednikom M e g 1 i č e m na čelu. Nekateri navzoči so sprožili misel, da se druš'vo čim bolj zavzame za to, da se uvrsti Maribor v prvi draginjski razred. Prevozniki in izvoščki pa so imeli svoj jubilejni 40. redni letni občni zbor v Kazini. Poročala sta predsednik J. Sluga in tajnik A. Krepek. Združenje šteje 133 avtoizvoščkov, 87 avtopre-voznikov, 72 voznikov s konji ter 24 iz-voščkov. Novi proračun izkazuje 43.000 din dohodkov ter izdatkov. Pri volitr/an je bil izvoljen sledeči odbor: Ivan Sluga predsednik. Rudolf Omulec iz Studencev podpredsednik. Odborniki, so: Franc Nemec, Anton Rebernak, Martin Prstovšek (Celje), J-slp Kuder (Ptuj), Štefan Kuhar (Murska Sobota) in Anton Mogl. Namestniki so: Josip Peklar, Jernej Hojnik, Josip Hojs (Murska Sobota), Martin šu-mer in Konrad Matel. V nadzornem odboru so: Martin Pa valeč, Aleksander Bal-das'n (Celje), Stanko Vesenjak (Ptuj), Slavko Tičar in Josip Kac. Namestnika sta Andrej Stumpf in Ivan Planinšek (Celje). V črstnem odboru so: Vid Murko. Anton Reberšak, Franc Šnuderl Josip Muršec in Ivan Vindiš. fteračil je in kradel Neznan možakar se je pojavil v delavnici Marjete Rabuzove na Betnavski cesti. Prosil je za kruh. Gospodinja mu je dala nekaj hrane. V zahvalo pa ji je berač odnesel par čevljev in aktovko ter oškodoval dobrotnico za okoli 200 din. — RozaPji Arbeiterjevi pa so uk radij iz njene podstrešne sobe zimski plašč. Novim podstrešnim podganam je policija že na sledu. Drzen vlom, majhen plen Vlomilec je našel v blagajni komaj so din Višnja gora. 26. marca. Pred tedni so vlomilci prepllill omrežje na davčnem uradu in so oplenili železno blagajna Nabrali so precej denarja in raznega nakita. Zaenkrat se jim je posrečilo odnesti pete in zakriti sledove. Zdaj nas je presenetila novica o podobnem tatinskem obisku v noči od petka na soboto. Sreča pa je v tem, da tatovi niso prišli do večjega zneska, ker je bil naš orožnišlci komandir že po vlomu v davčno blagajno priporočil gospodarstvenikom, naj zaenkrat shranijo večje vsote na drugih krajih, ne v lastnih blagajnah. Tokrat so tatovi obiskali župnišče, ki je nedaleč od kolodvora, vendar precej na samem. V župnišču ima svojo pisarno tudi Kmetska hranilnica. Nočni gostje so dospeli k nam najbrž z avtom. Čudno je le, da niso razburili čuvajev, ki so priklenjeni na dvorišču. S pilami so prežagali rešetke na oknih. V sobo. kjer ima hranilnica železno blagajno, so prišli s pomočjo vitrihov. Sledovi na železni blagajni ka- žejo, da je bil vlom prav tako izvršen, kakor v davkariji Najprej so navrtali blagajno ter s pomočjo »svinjske noge« pričeli rezati debele železne stene. Nihče jih nI čul, tako spretno so opravljali svoj {*>-seL Presenečenje tatov pa je moralo biti veliko, saj niso našli v blagajni nič drugega, kakor 50 din drobiža. Ostalo gotovino je bil župnik Vidmar prejšnji večer vzel s seboj v stanovanje. Srdito so vlomilci stikali za denarjem še drugod. Odprli so vse miznice in predale, pretaknili so vso pisarno in še sosednje sobe, a zaman. Da si ohladijo jezo, so pred odhodom razmetali mnogo papirjev, nekaj listin so pa tudi raztrgali. Neslišno so zapustili Višnjo goro. Naslednje jutro je župnik Vidmar takoj odkril vlom saj so bila vrata še vedno odprta, soba razdejana, blagajna preluknjana. Orožniki so takoj uvedli preiskavo ter obvestili tudi ljubljansko policijsko direkcijo in vse sosednje orožniške postaje. Požar v celjski okolici Celje. 26. marca V soboto okrog 20 je zažarelo nebo v smeri proti Galiciji pri Celju. Gasilci iz Celja in z Lopate so takoj obdrzeli na kraj požara. Gorela je hiša posestnika Radajsa v hribovski vasi P od gori pri Galiciji. Gasilci, ki so prispeli z dvema avtomobiloma in motorkami, so morali ob vznožju hriba izstopiti in kreniti tri četrt ure daleč peš do mesta požara. Stopili so takoj po prihodu v akcijo, vendar pa je njihovo delo zelo otežkočalo pomanjkanje vode. Ob sodelovanju domačinov so začeli nositi vodo iz studencev in polivati gorečo hišo in sosedna poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti. Gasilcem se je posrečilo rešiti sosedni kozolec in svinjak. Domačini so spravili živino pravočasno iz hleva na varno. Ra. dajsova hiša je z vso opremo, pohištvom in obleko pogorela do tal K sreči je bilo ozračje mirno, ker bi se bil sicer požar razširil tudi na sosedna poslopja. Gasilci so se že okrog 23 vrnili. Ogenj je nastal v Radajsovi kuhinji, najbrž zaradi pokvarjenega dimnika. Ko je začelo goreti, so bili domači že legli. Sosedje so jih hitro opozorili, da gori hiša. Ogenj se je take naglo širil, da so si mogli stanovalci rešiti le golo življenje Pri era-šenju se 1e posestnik Radajs močno opekel po obrazu Objave Opozorilo zdravnikom. V torek 28. t. m. ob 18. bo v dvorani v Mestnem domu (oder šentjakobskega gledališča), Krekov trg, zelo važna konferenca vojaških in vseh civilnih zdravnikov n zdravnic o pasivni obrambi Udeležba je stroga obvezna za vse zdravnike in zdravnice, ki bivajo v Ljubi iani. Celjska podružnica »Merkurja« bo imela občni zbor v torek 28. t. m. ob 20. v mar 11 dvorani Narodnega doma v Celju in ne drevi, kakor je bilo objavljeno v »Novi Dobi«. Cirilnietodarji v Mariboru! Drevi ob 20. bo občni zbor obeh podružnic v mali dvorani Narodnega doma. Na dne>vnem redu je tudi predavanje šolskega nadzornika Petra Močnika o stanju šolstva ob se. verni meji. Drevi ob 18.15 bo v veliki Filharmonični dvorani H javna produkcija gojencev drž. konservatorija Vstopnica k produkciji je spored, ki se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Maš* *IHEIDI< s Shirley Temple (nemški dialog) Film za mladino in odrasle. I Prve stopinje u zeleno pomlad Sobice in burja, mlado brstje in mraz se bijeta za oblast — nihče ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan D*Zy7f AIOI^MJU, srruzflc^/ Jtfv/iiec/, sru Č/ /za/ ^L&Č/ ! faa/tMCCL' nce£o,ni/1, Medtem, ko se rima), v ftrokem sveta, ffode velike, vznemirljive reči, ki nas spravljajo v težka razmišljanja, smo menda či-s-to pozabili, da smo prav za prav že v začetku pomladi in nam ogreva joči žarki pomladnega solnca kažejo novo pot — kam, kdo ve? Skoraj gotovo nam slovo od zime ne bo posebno hudo, saj je pomlad čas velikih nad. in ko se zbuja zemlja k novemu življenju, naj nam njena mlada, kaleča rast irtrdi vero, da bo še vse lepo in prav. Ali veste nemara, kdo so prvi znanilci pomladi na naših ulicah in cestah? Nekoč prej so bile to lastovke, te ljubke drobcene krilate živalce, ki so z razposajenim žgole-njem napovedovale prebujenje in vstajenje — no. to je bilo pač v dobrih starih časih. Danes pa. ko ljudje upognjeni od marsičesa lezemo vase in so nam pogledi obrnjeni v tla, da ne vidimo solnca in neba. danes nas ubogi, mali razcapančki na uličnih vogalih s šopki zgodnjih pomladan .skih rož v premrlih rokah opozarjajo na zimsko slovo. — Teloh! Telooohl Kupite teloh, gospod! Zvončke? Trobentice? Dajte, kupite! Greš po poti svojih skrbi in težav, zamišljen v cestni asfalt, pa te takole nekdo pocuka za rokav. Še čisto majhen fantek, približno osmih let, stoji pred teboj in t le j si bo nemara kupil pištolico ali vstopnico za cowbojski film. ostali izkupiček pa nesel domov, če ga že ne bo kdo čakal kje za vogalom. Potem bo seveda zgodba drugačna. prišli, dokler jih kdo ne postavi na cesto. Prodaja cvetic se namreč v trgovskem smislu pojmuje kot beračenje. In tako se berač k i spet izgube v ulicah. Neskončnih ulicah, kjer se je pričela njihova mladost in kjer se bo slej ko prej tudi končala... Naj nas zanese pot v naš Tivoli — prvi korak v prebujajočo se naravo. Po parkih ie sadijo vrtni dela\Kt. Urejajo nasade, prekopavajo zemljo, da bo bolje nosila in hranila korenike rož — v občudovanje in j radost našim očem. Posipajo z belim peskom poti — to bo živahno tod čez čas, ko si bodo zaljubljenci na klopeh šepetali svoje sladke skrivnosti in objemajoči se šteli utripe srca Tudi nekaj klopi so že postavili. Da se bomo od počivali, greli na soln-cu in udobno premišljali o dnevih svoiega življenja. Marsikomu bo služila takšnale zelena tivolska klop v toplih nočeh za ne-prosto\*olino postelj... V Tičistanu je kajpa še posebno živahno ta čas. Ptice uglašajo svoje praznične pomladne pesmi in o! resa jo s peroti poslednje zimske nevšečnosti. Kosi rogo\'ilijo že na vse zgodaj, veverice uganjajo po brste-čih drevesnih vejah s\'oje norčije. Penzio-nisti vpeljujejo svoje pravice lz radodarnih žepov vsipajo zrnje m krušne drobtinice na tla— to bo pojedina za ptičji rod! Dobro vzgojeni ščinkavci prihajajo celo na dlan po svoj zasluženi delež Podobno vzgojo bodo morale prestati tudi veverice, če se jim bo zahotelo gostiti se z mastnimi orehi. Mislim, da bi se jih dokaj našlo med osemdesetimi tisoči našega mesta, ki bi iz srca, po pravici lahko vzdihnili veliko željo: O. da bi bil iz Tičistana! Brezskrben, zmerom nasičen ... V Montecarlu, kraljestvu penzionistov, je še vse tiho. Nikogar še ni, je še premrzlo, prazne mize pod košatimi smrekami in bori težko čakajo zvestih gostov Bo pa zato čez mesec dni tem bolj živahno. To bodo udarjale karte od jutra do večera. In zanimive zgodbe iz spominov na polpreteklo dobo bodo kar deževale od miz do miz. * ln oblaki tobakovega dima iz okovanih, Otroci te Imajo svoj raj Kadar je »olnee — zbogom Šolske skrbi! plašno ponuja cvetice. Obut v luknjaste, dvakrat prevelike čevlje, v ponošeni, že davno raztrgani obleki, ki tudi ni bila krojena zanj, in z vso zunanjostjo razodeva, da mu prodajanje cvetic ni v zabavo. Ubog, beden otrok s periferije je to, ki ga bog ve kdo pošilja na ulice, nemara starši, ki jih S šte\nlno družino bedno življenje stiska za vrat kje v kakšnem predmestnem brlogu. — Oča so brezposelni, mati pa bolni. Šest nas je doma, jaz sem najstarejši, odgovarja fantek in kar nekam presunljivo proseče postajajo njegove oči. — Dajte, gospod, kupite šopek! Takole bo prodajal ves dan, ponujal, kričal, vlekel ljudi za rokav in do večera bo njegov glas gotovo že čisto hripav in v večernem hladu mu bedno oblečenemu gotovo ne bo posebno prijetno in toplo. Po- Drugod zopet drobno, jetično dekletce, ponuja zvončke ter se zavija v široko volneno ruto, bog ve od koga jo je podedovala. Včasih se mali prodajalci združijo po dva in trije skupaj ter prično s prodajo po lokalih. Vstopijo na primer v kavarno. no, najbrž ne brez vsakega strahu in nemara tudi ne brez plahe spoštljivosti do tega prostranega, blestečega sveta, preproge po tleh, svetli, pozlačeni lestenci, ogledala, marmorne mize, za katerimi sede sami srečni in bogati ljudje ter pijejo iz kristalnih čaš same dragocene stvari... Z odprtimi očmi in usti zijajo v ta. zanje bajni nepoznani s\>et in pozabijo, zakaj so sploh rezljanih pip se bodo dvigali do najvišjih robov smrek. Nedavno tega je nekdo predlagal v družbi, da bi postavilo mesto še en takšen Montecarlo, za tiste »penzioniste«, ki prihajajo iz šol in ki med dolgoletnim čakanjem na kruh ne vedo. kaj in kako bi... Zdaj. na pomlad, ko bo nebo vedro in ko se bo toliko bogatega solnca razlilo na vse stvari, bomo hodili na Rožnik, na Šmarno goro. na Katarino in še bog ve kam po moč zdra\'ja in po blaženo sproščenost oddiha. Upajmo, zatrdno upajmo, da nas bo prerodila in poživila pomirjajoča radost, da nam bo laže pri srcu! L. Ki-auta Jadralci na olimpijskih igsrah Jadralni letalci so dolgo gojili željo, da bi sinji šport dobil javno priznanje s tem, da bi ga olimpijski odbor uvrstil med discipline Olimpijskih iger. 2e januarja lanskega leta je bilo na sestanku mednarodne komisije za letalstvo FAI sklenjeno, da se prosi mednarodni olimpijski odbor, naj pripusti jadralno letalstvo k mednarodnim olimpijskim tekmam. In sicer bi jadralci tekmovali v letih na daljavo in v akrobacijah. Vsi bi tekmovali na letalih istega tipa in sicer je nemški Aeroklub že takrat predložil kot tekmovalno letalo >Habichta< ki prenese v pikeju — strmem poletu — 420 km brzine in je sposobno za vse akrobacije. 16. marca 1938 je bilo jadralno letalstvo res vpisano med discipline olimpijsikih iger in sicer obsegajo tekmovanja: let da- jPrvi nadeva te pomlad ljavo z naprej določenim ciijem (razdalja znaša več 100 km!), ki se bo klasificiral po največji višini, katero bo letalo doseglo med poletom, in po brzini, s katero bo preletelo določeno razdaljo. Vsaka država bo lahko sodelovala z največ tremi letali in z enim rezervnim. 15. februarja 1.1. se je zbrala v Parizu mednarodna komisija, ki naj bi zbrala tip letala, na katerem se bo tekmovalo na olimpijskih igrah. Komisija je posebno pazila na to. da je konstrukcija čim enostavnejša in da so stroški za gradnjo takega letala čim manjši. Obenem morajo biti sposobnosti olimpijskega aparata kolikor mogoče velike. Iz načrtov, ki so bili predloženi do prvega decembra lanskega leta, je komisija izbrala letalo tipa (»Meise«, konstrukcijo znanega nemškega inženjerja Jakobsa). Letalo se odlikuje po svoji enostavni konstrukciji in izdelavi ter po svoji okretnosti in stabilnosti v zraku. Letalo je težko 160 kg, čez krila meri 15 m, njegov drsni kot znaša 1:25. če bi ga spustili iz višine 1 m, bi preletelo 25 metrov. S 1000 m visokega hriba bi torej preletelo 25 kim daleč, seveda brez vpliva kakšnih vetrov in termičnih struj. Akrobacije jadralnih letal Marsikomu se bo čudno zdelo, kako je mogoče z letalom, ki nima niti motorja izvajati v zraku akrobacije, ko si nekateri Se zdaj ne znajo razlagati, kako se more jadralno letalo v zraku držati in preleteti celo razdalje več 100 km! A dandanes akrobacije jadralnih letal niso več nekaj izrednega. Ljubljančani so lansko leto večkrat imeli priliko videti, kako je brezmo-torno letalo nad Ljubljano »kozolce prevračalo«, kakor se v ljudskem jeziku akrobacijam pravi. Čeprav al mnogi, posebno starejM, nxl-Mljo, da akrobacije nimajo drugega nar mena, kakor gledalcem dih Jemati in življenje drznega pilota postavljati na kocko, imajo vendar nalogo jadralnemu letalcu vliti zaupanja nase in v svoje letalo. Umetno letenje naj bi dalo pilotu potrebno sigurnost, da bi se v nepravilnem položaju takoj aiašel in letalo spet brez nesreče dovedel v pravilno lego. šele akrobacije pokažejo, kaj se lahko vse z jadralnim letalom počne. Pri »slepem letenju« v oblakih, ko letalec brez potrebnih instrumentov sploh ne more letala obdržati v oblasti, lahko aparat pride v take nepravilne položaje, iz katerih ga lahko samo akrobacij vešči pilot brez nevarnosti spravi spet v pravilno lego. Zborovanje društva JUU za ptujski srez Naprošeni »mo in objavljamo: V torkovi številki »Jutra« je bilo objavljeno poročilo o zborovanju učiteljstva, ki je vsebovalo tudi naslednji stavka: » .. .O Samčevi brošuri »Slovenski stavek« je predaval učitelj Praprotnik. Dokazal je, da je stari slovniški pouk na ljudskih šolah rodil dosti lepše uspehe, kakor jih žanjejo vse nove metode.« Napačno informirani javnosti dajemo tole pojasnilo: G. Praprotnik sploh ni zajel s svojim referatom pravega bistva problema ter tudi ni pokazal in še manj dokazal pravilnosti in večje uspešnosti stare učne metode. Obratno: V referatu je bilo polno pavšalnih trditev, ki so stremele za poviševanjem učne metode avstrijskih šol ter smešenja in poniževanja stremljenj, dobre volje in uspehov povojnih učiteljskih generacij. V teh pretežkih dnevih, ko smo bili priče tragičnega konca CSR. in ko je naša akademska mladina vseh struj in stremljenj uvidela nujnost skupnega nastopa, nam ni bilo do neplodnega trenja in cepljenja učiteljstva. Želimo tudi, da se proslava 70 letnice našega najstarejšega slovenskega učiteljskega društva v Ptuju izvrši v tovariški slogi in skupni manifestaciji vsega obmejnega učiteljstva. Kdorkoli hoče podajati stvarne kritične Izjave, mora pač znati opazovati celoto, ne posameznih izsekov. Videti mora živo dogajanje, medsebojno povezanost in pravilno vzročnost raznih dejstev. Končno Izjavljamo: Nimamo časa in ne odvišnih energij za neplodno in razdirajo- U hlft, feVi ftotrefino neprestano opozarjati na »Bayer«-jev križ na Aspirin-fablefah? Pač, kajti vedno znova se pojavljajo palvorbe z nakano, okcristifi se s sve« tovnim slovesom Aspirin tablet. A S P I R I N TABLETE OqI#i xg poS S. brejem 32608 od B. Rt. če prerekanje. Zato sploh ne bomo odgovarjali neresnim kritikom. Z največjim naporom svojih energij bomo vztrajali na svojih poteh, hoteč tako po svoji najboljši volji in vesti koristiti slovenski mladini. Za ostale: Aleksič Mena, šegula Pavle, Debenak Andrej. Vrhunec sreč« Oče (sinu po prepiru z ženo): »Ah sinko, kako bi bila midva srečna, če se ne bi bil jaz nikdar spoznal s tvojo materjo!« Za veliko noč: po KLEFIŠEVO šunko, po najboljša vina k PEZDIRJU, GRADIŠČE S Nove dobrodelne znamke I rn^mmmmmm § m^^^^^^m ■ - Te dni je izdala naša poštna uprava serijo dobrodelnih znamk, katerih prebitek pojde za sklad naših poštnih uradnikov, ki si mislijo zgraditi velik sanatorij. Hkratu je serija tudi spomin stoletnice, kar je bila v nekdanji Srbiji uvedena redna pošta. Serija obsega pet znamk. Na najnižji po 50 + 50 par, ki je sepiaste in rjavo rdeče barve, sta naslikana dva nekdanja sela na konjih. Takšni seli so v srednjem veku in v začetku novega veka prenašali pošto po vsem Balkanskem polotoku, prav do Cari-gr.ada. Na svetlo in temno-zeleni znamki po 1 + 1 dinar je no slikan starinski poštni voz, ki je prevažal pošto, pa tudi potnike. Cinobrasta in rdeče rjava 1.50 + 1.50 dinarja kaže poštni avtobus. Na vijoličasti in lilasti znamki po 2 + 2 dinarja je modem vlak. na jekleno sinji znamki po 4 4 dinarje pa potniško letalo s poštnim avtom. Znamke so še kar dobro izdelane, ln dosti prevelike so. Tiskane so na kredastem papirju. Preveč je na njih raznih napisov. Zobčanje je dobro, le na natančno centriranje v naši znamkami premalo pazijo. Nekaj pa moramo pri tej priložnosti ugotoviti. Cena serije je dosti previsoka, saj stane najvišja vrednota s pribitkom kar osem dinarjev. Ce hkrati upoštevamo še to, da dobivamo v zadnjem času pri nas razna priložnostna izdanja s pribitki kakor gobe po dežju — napovedana je še cela kopica novih serij znamk — je prav verjetno, da naši filatelisti kmslu ne bodo več zmogli bremen, ki jim jih nalaga naša poštna uprava. Škodo od tega bo imela naša pošta, ki ji bo ostala večina takih serij neprodanih. B. R. Gelč Jontesova: V kleti Dan za dnem je sedela v skladišču, v kleti, razsvetljeni s plinsko svetilko. Hodila je tja s povešeno glavo in s pomladnim solncem v očeh, ki ga je prinašala s seboj, že na hladnem stopnišču je čutila, da držijo stopnice v klet. In namesto solnčne luči jo je v oči zabolela ostra plinska svetloba. Ni ljubila tega prostora. Imela je občutek, da je to kraj, ki je določen le za pro-klete, od solnca, Boga in ljudi zapuščene trpine. Le ona in še par nesrečnežev je bilo obsojenih v to trpljenje. Četudi je vedno ljubila mračne, zastrte prostore, je vendar zdaj sovražila to temačnost. Najbolj je blagrovala tiste ljudi, ki so lahko svobodno uživali pomladansko solnce, njegovo čisto luč, njegovo toploto. Sedela je pri blagajni vse dneve. Včasih se je zagledala iz te ječe, kjer je postal njen obraz od večnega glavobola rumen ko limona. Pobegnila bi kamorkoli, na deželo, in tam bi kmetom pasla krave. In solnce bi sijalo okoli nje namesto umazanih, mokrih, po plesnivi moki smrdečih zidov bi dišala okrog nje sveža temno zelena trava. Najhujše je bilo hrepenenje po prostosti in sproščenju zjutraj, ko je odprla oči in se je zavedela: v službo moram! Na njej je še neprespana od prejšnjega dne ležala pusta, zoprna, kot mora težka zavest: služba. Vstajala je in premišljevala: ušla bi kar zdajle, še to uro, pobrala bi teh par cunj, ki bi jih potrebovala in bi utekla. Toda ostala je, ker se je vselej spomnila uboge matere. Videla je, kako bi ob novici obsedela v kuhinji na zaboju za premog, z glavo naslonjeno v rokah, čisto tiho, le rame bi se Ji stresale od neutolaženega, tihega in silnega joka. Razbolelo glavo bi prevezala z belim robcem, namočenim v kis. Počasi bi bolehala, dokler ne bi legla nekega dne. Pa še vedno bi imela belo prevezano čelo Ln ležala bi nepremično, iztegnjena. Zastokala bi z dolgim, tožečim glasom, kakor je včasih v spanju stokala. Nazadnje bi utihnila in bi se ne zbudila več. Ob takih mislih je hrepenenje po solncu v Sabi zamrlo. Z mrtvo visečimi rokami je sedela, šele solze, ki so ji prilezle po licu. so jo streznile, da je pričela delati. Včasih je na kosu papirja bežno zapisala svoja doživetja, a je vse skrivala pred ljudmi. Dasi se je zavedala nujnosti, da mora zavoljo matere ostati v službi, je bilo vendar le malo verjetno, da bo ostala- Njeno delo je bilo pomanjkljivo, slabo, zelo slabo. Morda je bilo te pasivnosti, omrtvelosti, večne zaspanosti res krivo le kletno vzdušje, zakaj tudi za ceno smrti — svoje in materine — bi ne postala drugačna: ker ni zmogla. Njeno delo je bilo skrajno nezadovoljivo. v njem je kar mrgolelo majhnih napak. Toda te napake so se Ob vsakodnevnem zaključku povečale v ogromne, kričeče napake, ki so vzburjale osobje. Dva meseca je že prakticirala, a da bi to delo vodila sama, brez nadzorstva, toliko ji niso mogli zaupati. Saba se je zavedala: točno, natančno, jasno, nemogoče je, da bi to stanje trajalo dalj časa. Kot nezmožno jo bodo odpustili. Kakor bi bila rada odrešena, se je tega vendar bala bolj kot smrti. Sklenila je, da stori samomor. Morala se bo Jauna tribuna Več zavesti In ponosa! V »Javni tribuni« ste, gospod urednik, Zadnji čas objavili nekaj člankov, ki opozarjajo, kako je Zlasti narodu, ki je kakor Slovenci živel celo tisočletje v sužno-sti, krvavo treba več rodoljubja, nacoinal-nega ponosa in samozavesti. A prav gotovo so takšni opornimi in pozivi pravičnejši, kadar so naslovljeni na naše meščanske, ne pa na preproste kmečke in delavske ljudi To bo že najbrž res da je naše kmečko prebivalstvo v nacinalnem pogledu še zmerom premalo aktivno — še zmerom se premalo zaveda, kako dragocene važnosti je za vsako narodno skupnost država. A nekaj izkušnje, kakršne doživljamo zadnji čas, in malo dobre, poštene besede bo kaj lahko zdramilo široke ljudske plasti. Bolj nevarna pa se nam zdi narodna nerazgledanost tam, od koder bi morala narodna zavest in ponos žareti čez vso zemljo — v mestu. Kaj naj v tem pogledu rečemo o toliko opevani in proslavljam, naši beli Ljubljani ? Nedavno je vaš list na tem mestu pograjal grdo razvado ljubljanske gospode in dam, da se na promenadah in po kavarnah radi spakujejo po tuje. Medtem ko zanemarjajo svoj jezik in kulturo domačega govora, se tudi tuje govorice nikoli do kraja ne nauče in vse, kar zmorejo. je samo zoprna, odurna, barbarska spakedranščina. A še hujši je greh, ki ga dan za dnem počno nekateri ugledni pripadniki naših pridobitnih slojev, če pridete v kavarno in natakarja poprosite, naj vam prinese ilustracij, bo v kupu spo. dobnih domačih in tujih revij gotovo prinesel tudi nekaj ilustriranih modnih žur-nalov v nemškem jeziku, ki jih izdajajo nekatere odlične ljubljanske tvrdke zadnji čas. Očitno so se preverile, da utegnejo biti žurnali v tujem jeziku najučinkovitejša reklama za pridobivanje slovenskega občinstva. Temu morajo biti ti žurnali v prvi vrsti namenjeni, saj tvorimo Slovenci — po našem skromnem mnenju — pretežni kader kupujočega občinstva v Ljubljani. Naših tvrdk ni sram, da dajejo svojim odjemalcem v roke reklamne liste, ki nosijo zveneče naslove Frauenwelt«, jMo-dedienst«, »Schuhmode« in podobno, samo prva stran je pre t iskana z naslovom ljubljanskega prodajalca. Komu, gospoda moja, hočete imponlrati na ta način? Se mar ne zavedate, kako ste smešni pred preprostim človekom? 2iv krst pa takšnim prodajalcem ne bo odpustil škode in sramote, ki jo prizadaja poštenemu domačemu delu. Takšen način reklame je v škodo nam vsem: tiskarju, črkostavcu, slikarju, klišarju, domačim manekenom, fotografu, risarju — skratka vsem, ki se morajo odreči delu ln zaslužku, ker so slovenske tvrdke delo rajši naročile v inozemstvu. Pa tega nam nihče ne bo pravil, da pridejo modni žurnali na ta način cenejši: namišljeni dobiček, ki naročniku takega žurnala ostane v žepu, gre narodni stvari sedemkrat v škodo. Pameten domač kupec pa tašni reklami tudi ne bo verjel. Kar v Berlinu tiskajo za Nemčijo, pa magari še za vso Evropo, ne bo veljalo za nas. Kar je še zavednih ljudi med nami, iskreno zavračajo takšno reklamo in pojdejo rajši kupovat tja, kjer plamenček zavesti in ponosa še ni ugasnil. M. 900 kg koksa Ko sem prošli teden vstopil v neko trgovino sredi Ljubljane, sem že pri vratih presenečen obstal, kajti nasproti mi je zavel prav občuten mraz. Na vprašanje sem dobil od premraženega osebja žalosten odgovor, da nič ne kurijo. Zmanjkalo je namreč koksa, ki pa ga je bilo ob začetku zime, reci in piši, 900 kg, a da se šefinja prav nič ne zmeni, da bi nabavila novega, ter obeta, da bodo morala biti vrata od trgovine v bližnjih dneh že na stežaj odprta. Začuden sem majal z glavo in kar nisem mogel verjeti. Podvizal sem se v prvo nadstropje, da pogledam, ali je vsa stavba odeta v sibirski mraz. A kdo bi mogel popisati moje začudenje, ko mi že na stopnicah zapihljajo naproti toplejše sapice in ko 3topim v toplo zakurjeni damski oddelek, kjer uraduje šefinja sama. Torej tako: šefinja zakuri prostor, v katerem se giblje sama, ker bi jo sicer zeblo, ne privošči pa toplote onim, ki ji pomnožujejo premoženje in trdo delajo, temveč jih sili, da morajo prezebati na golem kamnu, brez lesene obloge, in zahteva, da morajo biti vrata trgovine odprta jeseni do konca novembra. ter dovoli zakuriti šele dva dni pred božičem (to se je zgodilo prošlo jesen), torej v času, ko so po ostalih ljubljanskih trgovinah kurili že en mesec in pol. To so vnebovp-joče krivice, ld bi jih morala preprečiti oblastva, saj je menda «brtni zakon tudi zato, da ščiti tiste, ki si sami pomagati ne morejo. IIcifeII|a Nafvečja zbirka znamk vseh časov Ferrarijevo življenje je že od začetka potekalo v znamenju nesreče. V mladih letih je bil privezan k postelji. Zdravniki in -lati so morali zmerom paziti nanj. čeprav j bil plemiškega rodu — bil je sin avstrijskega plemiča in francoske vojvodke de Galliere —, vendar mu ni dalo življenje ničesar razen bolezni in strasti za zbiranje. Ko je že kot otrok ležal v postelji, mu je print^el stric nekega dne knjižico s stotinami manjhnih sličic iz vsega sveta: s stotinami znamk. Nič čudnega, da je mladenič, ki ga je življenje za vse prikrajšalo, načel svojo skromno zbirko znamk z vso vnemo izpopolnjevati. Nič več ga ni zanimalo razen znamk, živel je le še za neštete sličice, ki so prihajale iz vseh dežel sveta. V letu 1866. je njegov oče padel na bojišču. To ga je komaj zadelo. Dosti bolj ga je bolelo, ko je nekaj dni pozneje po neprevidnosti uničil zvezek redkih znamk. Kmalu nato je Ferrari ostal sam na svetu. Tudi njegova mati je umrla. Podedoval je ogromno premoženje: tri sto milijonov datih frankov. Zdaj se mu je zdelo, da si bo lahko osvojili ves svet. Nihče * se ni mogel upirati njegovi zbiralski fit.ms l. Premoženje mu je dovoljevalo, da lahko udeležil vsake dražbe znamk m 7 \ Take dražbe je odšel kot zmagovalec, a t.- -&t vCuficnemostl Kdor ne sliši, je gluh; kdor ne govori, je nem; kdor pa ne sliši in ne govori, je gluhonem. Govor ali jezik obstoji iz raznoterih glasov. Ce se hoče človek naučiti govora, mu je za to potreben najprej sluh. Gluh človek pa ne sliši glasovnega govora, zato ga ne more dojeti in posnemati, niti obnavljati glasnikov in glasniških zvez. Zato ne more govoriti, zato ostane nem. Gluh človek nima vtisov, katere naprarvija glas na človeško dušo. Nanj ne delujeta niti govor niti glasba. Glasovi so zanj brez pomena Gluhonemi je obsojen v večino tišino, zanj ni nobenega glasu: ne sliši ljubkujočega glasu dobre matere, ne sladikaga petja v grmovju skritega slaivčka, ne veličastnega šumenja globoke reke, ne žuiboremja hitrega potočka. Njegovo srce je prazno, pusto in hladno, žalostna in pcimilovanja vredna taka usoda! Res je, da je priučen je govora polnočut-nega človeka zavisno od sluha, res pa je tudi, da ostane gluih človek brez govornega znanja, kolikor so pogoj temu znanju glasovi. Že samo to, če 'ma kdo pokvarjen sluh, zadošča, da ostane nem, četudi ima zdrava govorila, to je zdrave govorne organe. Zato ni neizogibno, da bi bilo s poikvarjenJm sluhom v ?vezi tudi pokvarjenje onih organov človeškega telesa, s katerimi ustvarjamo glasove. Tem delom ali organom človeškega telesa pravimo govorila. Ta so lahko popolnoma pravilno razvita ta zdrava, a kljtub temu nič ne pomagajo gluhonememu. če se normalno razvit človek hoče priučiti glasovnemu govoru, je potrebno, da ima predvsem zdrav sluh, da more posnemati govor, nadalje zdrav razum, to je, da ni bebec, in zdrava govorila, to so ustna, nosna ln žrelna duplina, ustnice, zobje, jezik, nebo in grlo. P01eg te. ga mora imeti tudi priliko, da sliši glasovni govor ostalih ljudi. Ce bd Izločili popolnoma zdravega, normalnega ta polno-čutnega Človeka v mladih letih iz člove-ške družbe v samoto, bi polagoma postal neon. Fiziološke zdravniške preiskave pričajo. da je v premnogih primerih zares edino gluhota vzrok neanosti in da so gluhonemi po večini zdravi na umu in govoril ih. Gluhota je prirojena ali podedovana to je taka ki je nastopila že pred po-jodom. in pridobljena to je orna, ki nastane pozneje v življenju, največ v starosti prvih treh let. Od sto gluhonemih jih je najmanj osemdeset s pridobljeno glu bnto, torej le malo s prirojeno ali podedovano. Znanost navaja med vzroki gluhote na prvem mestu dedno sifilido, ki se prenaša po krvnem obtoku od matere na otrr.ka. Zato vidimo, kolikega pomena im kolike važnosti Je borba proti tej bolezni tudi s stališča gluhonem osti. Podedovana slfilida pogosto povzroča degemera. cijo in v mnogih primerih poapnenje ušesnih delov, zlasti notranjega ušesa; to pa ima za posledico popolno oglušelost Pojavita se degeneracija slušnega živca ta Kortiievega orsrana ter atrofija (usihanje) čufnih celic. Popolna gluhota je neizbežna Zelo pogosta je tudi gluhota zaradi krvnega sorodstva, poisebno še, če sta roditelja potomca sifilitičnilh starih staršev. Med krvnim gluhim sorodstvom pa štejemo od sto otrok takega potomstva naj^ manj trideset gluhonemih. Zakonska zveza med bližnjimi sorodniki bi morala biti bolj zabranjena, saj to ni v zvezi le z glu-hoinemostjo, temveč povzroča tudi beb- sbvo, božjast, norost itd, Francoski reft pravi, da »krvno sorodstvo razjpalja na-sledsvo.« Najbolj pogosti vzroki pridobljene gluhote, zlasti v prvih nežnih letih življenja, so bolezni: škrlatinka, vnetje srednjega ušesa vnetje možganske mrene, pa tudi ošpice, hripa in razne ostale bolezni. Omeniti moramo še razne mehanične vzroke-gluhote, če se glava zaradi prehudega udarca, sunka, pada ali premočnega zvoka preveč strese ali rani. Otroci si pogosto na mehaničen način pokvarijo bcfcraič s tem, da si tlačijo v sluhovod grah. fižol pesek kovinske predmete ta podobno Zaradi pokvarjenosti bobniča trpi jasnost sluha, pojavijo pa se lahko tudi hujša gnojna vnetja, zaradi katerih uho popolnoma ogluši. Tu sta na mestu pazljivost in skrb staršev ta vzgojiteljev. R. D. Koliko ljudi pogrne vsako leto ptl potresih Težko je oceniti, koliko človeških življenj zahtevajo katastrofalni potresi, kakršen je bil na primer potres leta 1755. v Lisaboni ali leta 1908. v Mesini. Za stari portugalski potres koleba število preračunanih^ žrtev med 30 000 ln 70.000, ker so mrliče pokopavali kar v množinah in jih niso posebej šteli. Pri italijanskem potresu so javljala prva poročila, da je poginilo okrog 150.000 ljudi, toda poznejše vesti so jih navajale samo §e 82.000. med njimi 32.000 pogrešanih oseb, tako da število mrtvih menda ni prekoračilo 50.000. Tudi poročila o zadnjem japonskem potresu leta 1923. so zelo nedoločna. Po uradnih cenitvah je izgubilo življenje 99.331 oseb. toda med temi je spet 43.476 pogrešanih. Dr. Ch. Davlson, ki je poizkusil Izračunati, koliko ljudi pogine povprečno na leto pri potresih, Je upošteva1 potrese v zadnjih dveh stoletjih (1735 do 1934), upošteval pa ni velikega kalkutskega potresa leta 1737., ker se mu je zdpla številka, ki so jo takrat navajali, 300.000 dvomljiva. Ako bi bil upošteval krajšo časovno dobo, bi utegnili veliki potresi, kakršen je bil zadnji japonski, znatno izpremeniti poprečno število izgub. V preteklem stoletju (1800 do 1899) je poginilo na vsem svetu pri 360 potresih tretje stopnje 2,785.680 ljudi in pri 510 potresih druge stopnje 17.850 ljudi, kar je poprečno 28.035 oseb za en potres na leto. Poleg tega je Davison izračunal poprečne letne izgube v dežplah. kjer so te katastrofe ob;čajne ta je dobil tale rezultat: na Kitajskem 13 tisoč 862, v Kolumbiji in Ecuadorju 7980, na Japonskem 2240, v ItalHi 1006, v Srednji Ameriki 991. v Tnd ji 715, v Perziji 586 v Mali Aziji 550, na Grškem 99, na Filipinih 35 na Formosi 29 ta v Zed'n1enih državah 6 oseb. Ker je imel lz drugih držav, kakor iz Španije, Portugalske, Venezuele. Alžira itd., samo netočne podatke, je izračunal vse njihovo ozemlje skupaj in cenil njih letno izgubo na 2380 oseb. Ko Je vsa ta števila spštel, le dobil poprečni rezultat 30.479 oseb. ki izgube vsako leto življenje pri potresih. Harold Rae: Moška niČ2muniost Jimmy Momsford se je srečal s pogledom deklice, ki se je pripravljala da sede k sosedni mizi, in se je premagal, da ni zazehal. »Kakor breskvica!« si je mislil in ji poslal enega tistih preizkušenih pogledov, ki očitujejo občudovanje in vabilo. V njegovo veliko razočaranje ni ta pogled naletel na noben odziv. To ga je razjezilo. še nikoli ni ta njegov pogled zgrešil namena Iz tega ste gotovo spoznali, da Jlmmy ni bil grd človek. Njegov popis v policijskem seznamu se je glasil: Visok 1.70 m, lasje svetlorjavi, oči modre; posebno znamenje: nobeno. Vlomi v hiše. blagajne. Dela po večini sam. Ta kratki popis pa je preveč skop. Jim-my Momsford je bil ljubek mladenič, oblečen s skoraj brezhibno eleganco, ln je sedel tisti dan, ko je uzrl deklico »Kakor bre-skvico«, o pol štirih popoldne v majhni londonski čajarni čisto mirno ta v brezskrbni pozi mladega gizdalina še enkrat je poizkusil s pogledom in zdaj se mu je na pol posrečilo, da je ujel modre dekličine oči. Toda brž je povesil pogled na skodelico zakaj čutil je — on, Jimmy Momsford — da je res zardel, še nikoli v življenju se ni namreč srečal s tako pre-dirljivimi očmi. Zdajci je švignilo nad njim nekaj kakor senca: »Ali se morda ne poznava?« Jimmy je pogledal in počasi vstal izza mize. »Jaz — jaz —,« je zajecljal pred modrimi očmi. »Zdi se mi — da se poznava!« je rekla deklica. »Ali smem prisesti?« Jimmy se je trudil, da bi dobil ravnovesje. Brez dvoma ga je deklica zamenjala Gl ko cd komu fiokfloM-ti, jicrkčoni fidikoM, teAnicko 2curse4ur nalivno pjtAcr! ZA SMEH IN KRATEK CAS KRST Takole krsti graditelj ladij svojega no-vorejenčka. ARTISTI MED SEBOJ — Ali veš, da pada takšenle Artaek s hitrostjo dveh milijonov tristo triinsedem-deset tisoč metrov na zemljo? — Nu, lepa reč — navzdol bi vsakdo takole hitro padal. NEZAUPLJIVOST Knjigovodja: »Zakaj se neki šef in blagajnik tako nezaupljivo gledata ln drug na drugega pazita?« Strojepiska: »To je vendar naravno! Sef se boji, da bi mu blagajnik ne ušel z bla- j gajno, blagajnik se pa spet boji, da bi mu J žongler je svoji nevesti prinesel poročna šef ne ušel s kavcijo.« darila z nekom drugim. »Mislim — ne mislim, da se poznava« je dejal s stisnjenim glasom. »Kaj si boste naročili?« »Kavo s smetano, prosim,« Je rekla deklica natakarici in se nasmehnila Sklonjena na mizo si ga je potem dobro ogledala m Jimmy je ujel premeteni zablisk v njenih očeh. »Ne morem se prav natanko spomniti,« je rekla deklica, »ali Je bilo to v Cannesu ali Deauvillu, ko sva se srečala«. Jimmy si Je mislil: če bi rekla ▼ Londonu, bi bila resnici bliže. Rad bi vedel, kam meri? Naglas je rekel: »Morda, ko bi mi vi zaupali svoje ime, gospodična...« »Sanders, Elizabeta Sanders! Ali vam to kaj pomaga, gospod ...?« »Momsford, Jimmy Momsford«, Je dopolnil. »Ne, gospodična Sanders, ne spominjam se, da bi ml bila kdaj čast...« Obrnil se je od njenih oči, ki so se Širile od začudenja ta ▼ duhu se je začel jeziti. On — ki je tako izkušen v seznanjanju z dekleti — se je dal prehiteti ln — da, to je čutil čisto jasno — zaskočiti. In ta pomislek mu je Iznova pognal kri v lica, že drugič v petih minutah. »Tako lepa ura!« je rekla naglo. Požirek kave se mu je malone zaletel. Instinktivno so mu oči preblodile čajarno — toda nikogar ni bilo tam, ki bi bil podoben detektivu. Sicer pa je bil zadosti neumen — se je zavedel Jimmy — ker si je pripel to uro na roko, a pomagati si ni mogel. Ura je bila zares lepa. In pa — zastaviti je ni mogel, sicer bi ga bili takoj ujeli, da bi jo zavrgel — ne, tega bi Jim-my ne prenesel. Nekaj je seveda gotovo: ura je napravila silen vtisk na deklico. Morda je to dekle ena tistih modernih, malih oderuhinj — ampak Jimmy ji ne pojde na led, on ve, kako je treba ravnati z njimi, kadar pride odločilni trenutek. »Torej ura vam je všeč?« Je rekel malomarno. »Pa Se kako!« Spet Je široko odprla svoje modre oči in potegnila njegovo roko k sebi. »Gospod, to je platina, ne?« »Seveda, platina«. Kako je ljubezniva z menoj, Je pomislil. Prav navadna »daj — daj — daj«. Vstopila pa je kakor kraljica No, pripravna je, presneto pripravna! Jimmy je vzel težko zlato dozo iz žepa. »Ko si bo tole ogledala, pojde za menoj kakor psiček in bo prosila,« si je rekel v duhu. »Mislila bo, da se valjam v zlatu, in moja bo, preden se tega zavem«. »Cigareto?« je vprašal glasno. Toda v svojem pričakovanju je bil razočaran, zakaj vzela je cigareto čisto mirno, potem al jo je dala prižgati, se spet naslonila in zadovoljno vzdihnila. Doze niti omenila ni. »Priznajte,« je rekel Jimmy izzivalno, »vi ste presneto navihani, kajne?« Pihnila je dim čez mizo in nekoliko zame žala: »Mislite?« »Kajpak da mislim.« Jlmmy se Je začel zoper svojo voljo razgrevati. »Ce na primer pomislim, da ste prišli k meni, kakor da me poznate!« »Ali morda niste hoteli? Ko bi vas bila v začetku le količkaj povzbudila, bi bili prišli z isto pretvezo vi k meni.« Bila je neprijetno odkritosrčna! »In kaj bova delala zdaj, Jimmy? Ali pojdeva na izprehod v park ali v kino?« »Vraga, ta pa naglo deluje! Morda bi bil kino še najboljši, če ne bom zadremal«, si je mislil Jimmy in se komaj premagal, da ni zazehal. Opazila je napeti izraz v njegovem obličju in ugasila cigareto. »Ali ste prišli snoči pozno domov, Jim-my ?« ga Je vprašala »Precej pozno,« se je nasmehnil in po- mislil kako široko bi se ji prejkone odprle njene modre oči, ko bi ji povedal, da se je še pred štirinajstimi urami potil pri kombinirani ključavnici nedobitne blagajne na drugi strani Londona. Ura in doza sta bili plen nočnega vloma. »Obetam vam,« mu je odgovorila deklica, »da vas pošljem kmalu spat. Jimmy.« In nasmehnila se je. »Ali ste že videli Gangsterjevo ljubico v kinu Troxy?« Jimmy e je otresel: »Ne — jaz —c »Pa pojdiva gledat. Filme o gangsterjih imam strašno rada — vi ne?« Jimmy ni odgovoril; pomignil je natakarici. Zunaj se ga je deklica trdno oprijela in nadaljevala neprijetni pogovor. »Rada bi vedela«, je rekla, »ali delajo ameriški policijski vozovi res tak hrup, kadar drevijo po ulici, kakor je to zmeraj v kinu. Zdi se mi, da s tem razbojnike skoraj svarijo«. Jimmy je v srcu vroče želel, da bi obrnila pogovor na kaj drugega, a ni vedel, kako bi jo napotil na druge misli; zato ji je pritrdil, da bi bilo za zločince res hujše, če bi ameriška policija vzbujala manj pozornosti. »Kakor pri nas, Jimmy«, je rekla priliz-ljivo, »pri nas nikoli ne veste, kje se pojavi policijski voz«. Močno mu je stisnila roko: »Jej, poglejte!« je zakričala čez celo ulico. »Ravno tamle se pelje policijski voz!« Privlekla ga je na kraj hodnika in kazala z neprikrivanim vznemirjenjem čez ul?co. Jimmy jo je potegnil nazaj, a je vendar opizil v okencu avtomobila okrogli, rdeči obraz detektiva Masona. ki je strmel v razburjeno deklico. »Pojdite!« je zasikal Jimmy in jo s silo vlekel po hodniku med množico. »Vzemiva taksi!« Obisk v Tržiča, v kraj« aa#martjivejših čevljarjev Od starinskega škornja do modernih sandal ' »j>m Iiiijiiu. 11 Čevljarska delavnica pred 300 leti Od primitivnega opanka jamskega človeka, do »encijanske« sandale, ki jo pravkar izdelujejo v moderni slovenski tovarni Peko kot novost pomladnega trga 1939, je dolga razvojna pot. Prvi čevlji našega davnega prednika so bili kos navadne surove kože, ki si jo je privezal na podplate. Mehiški cowboy je poznal odlične škornje —: že toplo kožo ubitega konja si je ovil okoli nog Kitajci so nosili lesene nanule, kakor jih še danes poznajo pri nas Macedonci. Deiali pa so tudi čevlje iz slame. Mnogo časa je preteklo, preden je* začel človek strojiti kožo. Arabci so jo strojili s pomočjo listja drevesa sumah Grki in Rimljani so poznali že pravo sandalo, ki &o si jo z mnogimi trakovi vezali na noge Iz te sandale so se razvili srednjeveški čevlji, ki so bili sestavljeni že iz dveh različnih delov, podplata in zgornjega dela. Mnogo novotarij so prinesli v Evropo križarji; takrat so se tudi že močno pojavile modne tendence v čevljarstvu. Vsi čevlji do dvesto let nazaj so bili neparni. Kopita za parne čevlje so začeli uporabljati razmeroma zelo pozno. Fevdalni srednji vek pozna že čevlje v današnjem smislu, šlo je le za to, kako čim bolje vezati podplat k zgornjemu usnju. To .so delali doslej na dva načina: da so podplat prišili ali pribili k zgornjemu delu. lino kakor drugo je bilo nepopolno, primitivno in je zahtevalo mnogo napornega dela. Pred dobrimi sto leti pa je nastopila strojna fabrikacija čevljev. V Čevljarstvu je nastal z uvedbo strojev popoln ■ preokret Tvomica, ta gorostasni, storoki čevljar, težko diha. Ves Tržič ga sliši. 2e od davnih časov je tu središče slovenskega čevljarstva. Nekoč so delali posamezno, vsak žev ves dan prirezuje podplate in opetni- ce. V veliki, zračni sekalnici diši po usnju in po dolgih mizah leže kupi podplatov in opetnic. Kako slabotne in nevešče so spričo strojev roke! V sekundi je raven kos usnja izpremenjen v najlepšo opetnico. Stroj se vrti in cvileče poje. Oster okrogel nož pa prirezuje podplat — drže ga roke nekdanjega majhnega čevljarja, ki morda že leta ni napravil celih čevljev, priostril pa je tisoče in tisoče podplatov za otroške, damske in moške čevlje. Postal je ena izmed stoterih rok tega gorostasnega čevljarja — tovarne. Eden izmed mnogih Členov te zapletene verige je stroj, ki stiska pete. Na st snjeno peto pride še kos usnja, ki ga pribije nanjo drugi stroj. Na stroju se vrti kolobar žice, ki se avtomatično izpreminja v žeblje in žeblje zabije stroj v peto Ropot strojev in brnenje nožev se izpreminja v veličastno simfonijo, nehote se moraš prikloniti veličini človeške misli; nehote se spomniš upokojenega oficirja Mac Kaya. V majhnem oddelku četrtega nadstropja dela v bel plašč oblečen mojster. Njegove misli neprestano snujejo, zamišljajo ustvar jajo nove modele. Svet zahteva izpremem-be Tisoči žensk sanjajo o lepih čevljih, ki bodo vzbujali pozornost na ulici, v salonu, na plesnih deskah. V šivalnih strojih, za katerimi sede ženske, polagoma nastajajo oglavnice. Brnenje strojev, vonj po gumi arabiku, odpadki usnja in platna, velika, okna delavnice in za okni planine Vrti se veliki stroj tovarne in tristopetdeset parov rok oblikuje devetsto parov čevljev. Čevlji prihajajo iz strojev v svojem majhnem domu, zdaj pa jih je združilo podjetje, ki je bilo še pred dobrima dvema desetletjema v nemških rokah, danes pa je izključno slovensko. Sedem strojev, sedem velikih, ostrih no- Pogled na tovarno »Peko« To so le kapice. Človek, ki ima neobrit obraz, prirezuje kapice. Morda ves dan nI izpregovoril več kakor pet besed. Sele zvečer, ko bo doma, bo lahko izpregovoril, se smejal, živel kakor človek. Tu imajo besedo stroji, ki pribijajo golenice na kopita, cvikajo pete, šivajo podplate. Pri vsakem stroju je potreben človek. Vsemogočni stroj je le slepo orodje človekovih rok. Gledam majhne klešče, pritrjene v stroj, ki s čudovito natančnostjo in spretnostjo prijemajo rob golenice in ga nategnejo, obenem pa zagrabijo žebelj, ki zdrsi iz stroja in ga oddajo kladivcu, da ga pribije v kopito. V snažilnlci opravljajo mehke krtače poslednje delo. Čevlji, ki prihajaio sem, so šli skozi tristopetdeset parov rok, skozi celo vrsto strojev in oddelkov. Polni so prahu, podplati in pete so brez leska. Krtačam pomagajo ženske. »Štempl-mašina« onremlja vsak nar s pečatom !n notrebnimi .številkami, Iikalnik jih zgladi in po pregledu na poslednji kontroli gredo v bele škatle, v skladišča in odtod na trg. Celi vlaki čevljev romajo iz Tržiča. Iz izložbenih oken trgovin bodo kmalu gledale ljubke »malinove« sandale, >enci:ano-vec sandale, »bananove« sandale... Vzbujale bodo navdušenje in lepe sanje. Katarina Spur Ali naj se lepotičimo ali ne? Nedavno sem bila priča resnega spora v večji družbi. Nekoliko starejS-h gospa Se s čopom na glavi, visokim ovratnikom in praškom belega pudra na uvelih licih je sedela v kavarni Med njimi nekaj gospa zelo istih let, ki jim je bil obraz od sonca ogorel — ne nosijo pač več sončni.ka. Spor se je začseL, ko Je stopila v kavarno mlada deklica z rdeče pobarvanimi ustnicami in z dvema temnima krivuljama tam, kjer hi imele biti obrvt. To je dandanes že čisto navaden pojav, nad katerim se nihče več ne spotika. Deklica Je sedla v kot, vzela knjigo tn se tudi med jedjo učila. Prav simpatična pojava, ki vzlic rdeče pobarvanim ustnicam ni vzbujala pozornosti. Ena izmed gospa tistih s čopom na glavi in do vratu zapetih je strogo merila Študentko: »Grda maškara, tej se je pa res treba barvati!« Čudno so zvenele te besede iz ust starejše gospe. Gospa, ena izmed tistih, kri so bile ostrižene, se je odločno zavzela za tiho sedečo deklico: »Gospa svetn kova, zakaj jo pa prav za prav zmerjate? Kaj je na njej tako groznega? Res je, da ni ravno lepa, toda zakaj bi jo kar tako psovali? Kaj so vam tako zelo na poti njene rdeče ustnice? Moj Bog. to je vendar dandanes običaj. Vam ugaja moja Verica, s katero pa se spet jaz prič-kam. ker se noče nalepot.čiti, kadar gremo zvečer v družbo. Vse mlade, pa tudi starejše in še celo stare ženske se dandanes lepotičijo in popravljajo naravo. Moja hčerka se za vse na svetu noče vsaj malo na-lepotičiti. Pa porečete morda, da ji tega ni treba, da je tudi tako lepa. I no. lepa je to moram tudi jaz kot mati priznati. Ampak zvečer nikakor ni tako vabljiva kakor druge. Trohica barve in pudra bi ji res ne škodovalo. V kinu občudujemo zvezdnice, n. pr. predelano Sonjo Henie, pa nam niti v sanjah ne pride na misel, da bi ji očitali, ker se iepotiči. Kakšna tfi bila na platnu takale igralka, ako bi ne bila nalepotiče-na?« ^Prosim Vas, filmska igralka, to je nekaj drugega, ampak tale pobarvana dekleta mi pijejo kri. To se ne da primerjati: film in ulica«. »Težko se je z vami prerekati Svet danes ta dan to zahteva, in če se dekle samo zmerno nalepotiči, ne škodi to nikomur, kvečjemu morda njeni polti, če pretirava..« Soglašam z vami,« se vtakne v spor tretja gospa. »Svet je dandanes drugačen, kakor je bil. Mladina hodi svojo pot, ki je me starejše že zato ne moremo obsojati, ker smo drugače živele. Marsikaj tudi meni ni po volji, kar delajo moji otroci, a izkušam se privaditi. Povsod izkušam najti tudi dobro stran in zelo premislim, preden ugovarjam Kakor veste, imam sna in hčerko. Prej je bilo doma precej sporov. Mož je rad potegnil z otroki. Zamerila sem mu to ia mu očitala, da je slabič. Oba otroka sta odlično študirala, se preskrbela in zdaj sem možu hvaležna, da me je brzdal in miril. Vse to, kar mi ni ugajalo, ni prav nič škodovalo, po nepotrebnem sem mučila sebe in okolico. Moževa metoda je bila gotovo pravilnejša, to mu moram priznati. Hotel je, da bi bil naš dom otrokoma najlepše in najmirnejše zavetišče. Po dobrem je vodil otroka in če mu niso ugajale preveč rdeče hčerkine ustnice, ji je to povedal mirno, češ naj ne pretirava. Objela ga je okrog vratu in rekla: Očka. ti tega ne razumeš; kakšna bi pa bila jaz med drugimi ? Cemu to pripovedujem7 I no, zato, ker matere, ki ravnajo z otroki prizanesljivo in ne vztrajajo neizprosno pri svojih nazorih. opravijo mnogo več kakor tiste, ki kričijo, zmerjajo in grenijo življenje sebi in drugim.« 7 Sedanja mlad!na ni prav nič slabša, kakor smo bile me. Prav tako nerada se da prepričati, kakor smo se dale me. Z dobroto dosežete brez dvoma več in morda bo tisto na. ustnicah vaš" hčerke naslikano srčece manj kričeče, čim bolj prijateljski so odnosi med otroki in starši, čim več vzajemnega razumevanja, tem lažja in uspešnejša je vzgoja. Pretiravanje je treba brzdati, toda hoteti, da bi se mlad človek ravnal samo po vas. vi pa bi tičali v svojih predsodkih, to je zelo nespametno in se maščuje«. Td. PRI PERUTNINARJU Gospa: »Dajte mi prav mehkega piščanca, po možnosti najmlajšega.« Prodajalec: »Ce je tako, pa storite bolje, če vzamete kar jajce!« NEPOTREBNO Žena ima nov klobuk, ki pa njenemu možu nikakor ni všeč. »Pa še povrhu ta cvet na klobuku. Zakaj neki?« Ona: »Ti veš, da imam zelo rada rože.« On: »Tudi jaz imam rad cigarete, pa jih zato še ne obešam na klobuk.« V duhu se je strašno jezil Zdelo se mu je, kakor da ga detektiv spoznava. Jimmy je instinktivno čutil, da bi moral zbežatl Toda stisk dekletove roke ga Je posvaril, naj tega nikar ne stori, že zaradi ljudi ne. Tega si je pa najmanj želel, da bi obrnil nase splošno pozornost! Ko se je tako oziral okrog sebe v mučnih mislih, je zagledal taksi in pomignil šoferju. Taksi je takoj krenil k hodniku, a policijski voz je bil hitrejši: usta.vil se je prav pred Jimmom in njegovo spremljevalko. Iz voza je skočil z neverjetno gibčnostjo debeli detektiv Mason. »Halo, Jimmy!« je prijazno pozdravil. »Ali greš s prijateljico na izprehod?« In porinil ga je s šoferjem brez ceremonij v voz, ne da bi čakal odgovora. »Kaj naj to pomeni?« je vprašal Jimmy, ko so se odpeljali. »Zakaj ste me pobrali?« Mason se je obrnil k »prijateljici«, ki je zlezla — kakor je Jimmy v naglici opazil — na sedež zraven šoferja. »Kakšna je obtožnica, seržant?« jo je vprašal Mason. Seržant gospodična Sandersova je odgovorila čez ramo: »Neprijetna zaspanost in delo v West- Endu v minuli noči. Na roki ima uro od tam in pokadila sem cigareto iz njegove doze. Mislim, da ima tudi vse drugo pri sebi.« .»Kako ste ga našli?« »Jaz ga n sem — on je našel mene. Pogostil me je s skodelico kave. Potem sem zagledala uro — veste, je taka, da vzbuja pozornost! Da ne pozabim, seržant obljubila sem mu, da pojde nocoj zgodaj spat. Ilkrbit« za to namesto mene!« Jimmy se je premagoval, da ne bi zazibal. »Vrag vas poberi'« je zamomljal, potem pa je vso pot sedel vzravnan in gledal z občudovanjem in skoraj brez jeze na lepi, vitki tilnik pred seboj. Marlo LazzariJ Aita^elin million Ce vas preganja zla usoda, vas preganja pošteno tudi če dobite v loteriji milijon, kakor se je zgodilo Petru. Toda prigodo moramo pripovedovati od začetka. Zgodilo se je to nekako pred štirimi leti, ko je bio Anabeli osemnajst let. Ni bila slaba, temveč samo muhasta, in njene muhe so bile vzrok, da je Peter izgubil potrpežljivost. »Anabela, bodi vendar pametna, življenjsko vprašanje ...« »Dolgočasen si, daj mi mir s tem!« »Ko bi bil milijonar, bi morda mogel ustreči tvojim muham, ta.ko pa, če si ho-čeva opremiti dom ...« »Sita sem tvojih oč tkov, hočem se zabavati. pa naj bo že s teboj ali brez tebe!« In smejala se je, smejala. Peter je bil mlad resen mož, morebiti preresen za svoja leta. Toda ljubezen ne premišlja in Peter je ljubil Anabelo, čeprav se je zavedal njenih napak. V nadi, da jo pripravi k pameti, ji je pisal skoraj vsak dan goreča pisma z običajnimi stavki: Moje življenje, to si ti. Danes, jutri in vedno. Vse, kar imam, je in bo na veke tvoje. Naj se zgodi karkoli, vse moje imetje je tvoje.« Vobče velika ljubezen. Da ampak prepirala sta se in vsakdanja razprtija se je končala tako. da sta se razšla. »No, poišči si, ki ie tako dolgočasen kakor ti«, mu je rekla. »In ti«, je odvrnil Peter, »si po,-šči lahko-miselnika, kakršna si sama!« Tako sta se razšla. * * * Leta so minevala. Ampak kaj je leto tistemu, ki ljubi? Spominja se skupno pre- živetih trenutkov in duša žaluje za tem, česar ni več. Nekega dne je brala Anabela v časopisu, da je Peter zadel milijon. Dobitek je ni vznemiril, gotovo ne. ampak misei, da bi ta milijon privabil druge žene in ... Je morda ljubosumna? Ne, toda Anabela se muči in išče ... In najde. Pisma! Lepa Petrova pisma, ki jih bere in bere: »Vse, kar je moje. je in bo vedno tvoje. Vse moje imetje je tvoje« — in tako dalje. Ali ni to dobra misel? Navdušena si poišče advokata in pripravi tožbo. Dan pravde je bil dan smeha od začetka do konca. Niti predsednik se ni mogel vzdržati. Potem so izrekli sodbo in pravičnosti je bilo zadoščeno. Pisma govore jasno, bolj kakor uradni spisi, milijon je Anabelin. » • • Drugi dan gresta plačat stroške — skupaj in sta srečna. Zakaj, tudi če ju je ljubosumnost zakužila, milijon napravi lahko srečna tudi dva zaljubljenca. Ne verjamete? No poizkusite, vsaj enkrat... TOČNOST Na klopici sedi mladenič in zamišljeno gleda na uro. V tem trenutku prihiti dekle, mu pokaže svojo zapestno uro in zmagoslavno vzklikne: »Nu, kaj praviš na to?« »Kaj naj rečem?« »Dovoli! Ob pol osmih sva se domenila — in na minuto sem točna!« »Seveda. Ampak pozabila si, da je danes ponedeljek, za sestanek pa sva se dogovorila za v soboto. 2e dva dni posedam tu!« Gospa levinja: »Možek, ti požri debelega, jaz moram skrbeti za svojo vitko linijo«. DEMONSTRACIJE Zupan (občinskemu tajniku): »Slišite! Danes je treba nekaj ukreniti za javno varnost. Dr. Iks ima predavanje. Obvestite orožnike, našega stražnika in nočnega čuvaja, da pridejo pravočasno na predavanje.« Občinski tajnik: »Cemu pa? Pri takem predavanju se vendar ne more nič zgoditi.« Zupan: »Vi ste lep občinski tajnik! Kaj niste čitali lepaka: Predavanje z demonstracijami.« Radio po svetu (Tp/to radia na Razvoj tehnike povzroča, da se močno kulturnim jezikom danes bolj nego kdaj poprej množijo novinke, neologizmi, skovanke, ali pa se starim besedam vbrizgava rtov pomen. Tako smo po vojni pri nas doživeli nekatere strokovne slovarčke, n. pr. poštnega. Najširše sloje zajema gotovo radio, zlasti po državah, koder je dosti sprejemnih aparatov med občinstvom. Novi pojmi so pri nas: oddajna postaja, oddajnik; sprejemna postaja, sprejemnik; življenjska doba — vzdržljivost — trajanje; zasenčena antena, uzemljiti, uzemljitev. blokiranje motorjev (aparatov), kabeliziranje. tajni sprejemnik (oddajnik). moten sprejem, valovna konferenca — razdelitev. valo\'rri razseg — območje, valovna dolžina, super-a. cat (superhet), selektiven aparat; sprejemnik ima (sprejema) tri valcnme dolžine; sprejemnik na izmenični (istosmerni) tok, izravnava fedinga. Feding. v angleški pisavi fading = oslabitev, pešanje. kolebanje jakosti prejema ima svoj vir v latinskem fatuus = puhel, praznoglav. Dalje magično oko, uglašeni krog, zvočna igra (slika), ženska (otroška) ura itd. Oddajati se pravi v francoščini, radio-diffuser. radio-diffusion, angleško: broad-cast, italijansko: trasmettere. nemško: sen-den. Sprega se le po šibkem vzorcu: lVir haben die Rede des Fiihreis gesendet (Deutschunterricht im Ausland, Munchen, Febr. 1939). V Hitlerjevim se je razvil tale smešni pomen: ein Konzeri durch den An sage r absagen. Doslej smo pod tem razumeli: napovedovalec (Francoz mu pravi po angleško: spiker, speaker) odpove koncert, a v radio govoriet znači zdaj: sporoči, da je prireditev zaključena! Orne ni naj se Schwarzhorer — komar, zastonj-kar, ki ne plača pristojbin za radio (Rund-funkgebiihr). Po rusko se mu prarA: zajec, menda zato, ker brž unese pete. če se mu bliža čarobno oko postave. Dosihdob je bil Schwarzhorer visokošolec, ki je predavanja kradel, t. j. ni plačal šolnine. Motnje so različne, radio poka, prasketa, poki ji, praskijš, brbotš, krkljd, (p) sika, skrbeti, piska, šumi, vrši, hrušči itd. »Predačni stancija«, kakor pravijo Ukrajinci oddajni postaji, včasih j e c l j a, čaklja, to se pravi, oddajanje je pretrgano s kratkimi, naglo se vrstečimi pre-nehljaii. Motnjavam najlaglie pridemo do živega z zaslonjeno anteno (češko: zasti-niti, nemško absehirmen). Krepko se ej udomačila malajska beseda gong, ki je sličnoglasnica (onomatopeja) po svojem izvoru »Ob udarcu na gong bo ura trinajst, ob udarcu na gong je ura bila (bila) trinajst«. Lepo nemščino govor č moskovski napovedovalci. Jih li poslušajo rajhovci, kjer je radia gostota blizu 50°/o, torej radio skoraj v vsakem drugem gospodarstvu? Pri nas mnogi zadovoljujejo, pri nekaterih go-vorčinih pa se ti lasje jezijo, če nisi plešast. Tedaj pa seveda hitro zbežiš med radiolovce ali radiote, nemške Wellenreiter, češko nenechavec, ki si če stokrat izpre-birajo vir poučila in vir razvedrilen A. D. Drobiž Načrt novega zakona o radiofoniji je sestavil svetnik ministrstva za PTT v Beogradu dr. 2. J. Markovič. Dr. Markovič pripravlja tudi načrt novega pravilnika o uporabi sprejemnikov. Novo valovno razdelitev za Evropo pripravlja Mednarodna radiofonska zveza, ki ima svoj sedež v Bruxellesu. 1. marca je začela zasedati v Montreuxu v Švici, letošnjo jesen pa že lahko pričakujemo defi-nitivno razdelitev, ki pa ji z.daj posebno Francozi in Italijani odločno ugovarjajo. Znano ni niti to, ali se bo Sovjetska Rusija to pot podredila in pokorila določbam MRZ. Doslej jih namreč ni nikoli upoštevala in je s tem povzročala v evropski ra-diofoniji veliko zmedo. Edina država, ki ni poznala naročnine za radio, je bila doslej Luxembourg, vendar pa so zdaj tudi v tej državici uvedli naročnino Vse kaže, da Luxembourg ogromnih stroškov za vzdrževanje svoje 100 kilovatne postaje ne zmore samo z reklamo, ki jo vsiljuje vsej Evropi. 380 milijonov dolarjev ali v našem denarju 20 milijard dinarjev so izdali lani Američani za nove sprejemnike in za popravila starih. V tem ogromnem znesku je všteta kupnina za nove sprejemnike, stroški za porabo toka in za baterije, izdatki za popravila in nove žarnice in doplačila pri zamenjavi starih sprejemnikov za nove. Kadar govori Hitler, ne veljajo policijski predpisi po najnovejši odredbi nemških oblastev. V normalnih razmerah morajo biti v Nemčiji sprejemniki po 21 uri že čisto pridušeni, da ne motijo lastniki sprejemnikov svojih sosedov, če govori Hitler, pa je sprejem lahko poljubno glasan, ker »ie dolžnost vsakega Nemca, da posluša svojega vodjo«. Italijani so dosedanji Tisrulijev zaliv pri Genovi preimenovali v Mareonijev zaliv, da tako počaste spomin na velikega učenjaka. Po tem zalivu je Marconi s svojo znamenito »Elektro« najrajši križani. Po najnovejših statističnih podatkih so Zedinjene države v radiofonijj dosegle rekord. V Zedinjenih državah imajo namreč zdaj 40.000 iavnih in 50.000 amaterskih oddajnih postaj. Danes bomo poslušali Ponedeljek 27. marca Ljubljana 12: Pevski zbori in solisti (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Paberki iz vsakdanjega zdravstva: Dihanje ( dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Umetnost v Ptuju ( dr. Fr. Štele). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zlatiborski zlati vir. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Klavirske sonate (plošče). — 20.30: Koncert opernih dvospevov. Sodelujejo: gdč. Vera Majdičeva. g. Sv. Banovec in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba iz restavracije »Emona«. =>BOIC=>aC3aOIOBC3IOBOIC E R I T E Mrzelovega »BOGA V TRBOVLJAH«. Broširan 60.—, v platno 70.— Dim Založba» »TRBOVLJE« — Ljubljana. LEVI MED SEBOJ XYn. kolo v ligi Po smoli ob obe točki Ljubljana je včeraj z dvema lastnima goloma postavila sarajevski rezultat BSK je Se zmerom v vodstvu, zadnji so Zemunei Ligaško tekmovanje se naglo bliža koncil. Danes je bilo na sporedu že XVIL kolo in bo treba torej le še pet nedelj, pa bomo imeli novega državnega prvaka v nogometu. Današnja nedelja je med šestimi srečanji dala edini senzaciji v obeh beograjskih tekmah, precej visoka pa je tudi zmaga, iti jo je Gradjanski v Zagrebu spravil proti Hajduku. Da so ostali brez točk naša Ljubljana, mladi Zemunei in Baskovci v Skopiju, smo prav na tihem računali tako šše v naprej. Vrstni red v tabeli je ostal v pretežnem delu nespremenjen in je le Jugoslavija pieskočiia Haška, Zemun pa je Batiela neprijetna naloga, da bo do prihodnje nedelje čaluU na koncu nadaljnjih dogodkov. Ligaški spored se bo nadaljeval že spet takoj prihodnjo nedeljo, in sicer po temle razporedu: v Beogradu Jugoslavija : BSK in Baik : Jedinstvo, v Varaždinu Slavija (V) ; Slavija (S), v Zagrebu Hašk : Hajduk, v Zemunu Zemun : Gradjanski (Z) in v Ljubljani Ljubljana : Gradjanski (S). Do tedaj bo prvenstvena tabela takale: BSK 17 13 3 1 53:12 29 Gradjanski (Z) 17 11 2 4 38:14 24 Hajduk 17 9 4 4 42:25 22 Jugoslavija 17 9 3 5 31:19 21 Hašk 17 8 4 5 32:20 20 Bask 17 5 6 6 22:24 16 Jedinstvo 17 7 2 8 27:33 16 Slavija (S) 17 6 3 8 27:29 15 Ljubljana 17 4 4 9 14:34 12 Slavija (V) 17 3 4 10 20:39 10 Gradjar.iski (S) 17 3 2 11 20:46 10 Zemurj 17 2 5 10 17:48 9 V ua-seldnjem naša poročila. Slavij a (S) s Ljubljana t: o (1: o) SARAJEVO, 26. marca. Pred 1.500 gledalci je bila danes na zelo alabem in blatnem terenu odigrana ligaška itekma med domačo Slavijo in Ljubljano. Ljubljančani so se pokazali z odlično Igro in so današnjo tekmo — če le katero — ' ubili po izredno veliki smoli. M> je pokazalo v izborni fizični kopi. m je vsak naskok Sarajevčanov pariraie z enakim. Najboljšo moč je imelo v odličnem Bertonclju, ki je igral najmanj za tri ljudi, in reši! svoje moštvo morda še nerodnejšega poraza. Tudi krilska vrsta je bila prav dobra, posebno pa se je izkazal levi krilec Cebchin. V napadu je najbolj ugajal hitri in okretni Erber s krasnimi streli pred gol, poleg njega pa sta bila prav dobra tudi Pupo in Janežič. Sarajevčani, ki so imeli prednost domačega igrišča in domače publike, so imeli morda nekaj več prilike za dosego rezultata, toda psi doseženih golih nimajo nebene zasluge. Dali so komaj enakovredno igro gostom. Takoj v začetku igre je bil prosti strel, ki ga je eden Sarajevčanov poslal v neposredno bližino ljubljanskega gola. Žoga se je tamkaj odbila od enega domačih igralcev in odletela v vrata. Vratar Logar je siccr poskušal posredovati, vendar je bilo že prepozno. Podobno je bilo tudi z drugim golom po odmoru. Močna žoga, ki jo je streljal Vidovič, je prišla polvisoko pred gol na noge Ceglarja. Zadel jo je tako nesrečno. da je z vso ostrostjo odletela naravnost v mrežo. Ljubljančani so v teku trg polčasa zabili tudi gol na drugi strani igrišča, toda tega jim sodnik zaradi očitne roke upravičeno ni priznal. V splošnem se mora reči, da je bila igra na povprečni višini, tipično prvenstvena, pri vsem tem pa dovolj živahna in napeta. Igrišče je bilo globoko v blatu in je marsikdaj žoga šla druga pota kakor so mislili igralci. Tekmo je sodil g. Nenkovič iz Kragu-jevca prav dobro in sigurno. Dve presenečenji v Beogradu BEOGRAD, 26. marca. Današnjim dvem tekmam na igrišču Jugoslavije je prisostvovalo samo okrog 2500 gledalcev, ki pa so prišli na svoj račun, toda ne zato, ker so videli lep ln dober nogomet, temveč, ker so se precej zabavali. Teren je bil namreč zelo težak in blaten in zato ni mogoče govoriti o lepi igri. Tekmi je prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo Cejovič. Obe tekmi sta prinesli presenečenje V prvi tesmi je varaždinski Slaviji uspelo odvzeti Jugoslaviji eno točko, v drugi tekmi pa se Hašku ni posrečila revarža za jesenski poraz, temveč Je Jedinstvo spet odneslo obe točki. Gledalci ki so prisostvovali obema tekmama, so čakali celih 141 minut, preden je padel prvi gol. Jugoslavija : Slavija (V) 0:0 Jugoslavija je nastopila brez svojega vodje napada Ace Petroviča, ki ima zlomljeno roko Na njegovem mestu je igral Ra-kar, vendar se na tem mestu ni izkazal ter je kasneje zamenjal z desnim krilom Savl-čem. Pa tudi ta rošada nI mnogo pomagala Napad Jugoslavije se ni mogel znajti. Jugoslavija je igrala preveč pc notranjem triu, namesto da bi glede na težak teren forsirala svoja krila. Zlasti je bilo desno krilo Ferlič premalo zaposleno. Krilci so bili slabi celo Protič je odpovedal. Edino obramba je bila na mestu. Varaždinci so se pokazali kot zelo borbene moštvo Popolnoma pravilno so uredili svojo taktiko in so večinoma branili Precej časa so bil; skoraj vsi igralci v obrambi. To ie bilo glede na nasprotnika ln njegovo znanje popolnoma pravilno Posebno se ie odlikoval iunicrski vratar Ce-rovečki, ki ie ubranil mnogo zelo težkih žog in tako rešil svoje moštvo poraza. Jugoslavija ima takoj v začetku nekaj prav krasnih, skoraj stoodstotnih prilik, ki jih pa napad ne izkoristi Več kakor 10 kotov je bilo v pn^em polčasu proti Varaždincem, a lz nobenega J. ni mogla iz-biti zgoditka. V drugem polčasu so prevzeli pobudo Varaždinci, toda kmalu so se spet potegnili v obrambo in to uspešno, tako da se je prva tekma končala brez gcla Sodil je g Rakič. ne preveč dobro. Jedinstvo : Hašk 2:1 (0 s O) Druga tekma je bila mnngo bolj razburljiva in zlasti v drugem polčasu precej ostra. Haškovci niso pokazali one igre, ki smo jo cd njih pričakovali. Tudi oni so. kakor Jugoslavija, grešili v tem. da =o zanemarjali krili Medariča in Finka. Njih napad ni mogel preko čvrste obrambe Jedinstva in tudi nevarni Hitrec ni dal dobre partije. 1 i rtA MrS^jF tm LNP Včeraj je bilo zaldjučeis® izločilno tekmovanje za prvenstvo LNP LJUBLJANA. 26. marca. Domače prvenstveno tekmovanje je danes prispelo do prve zaključne faze, zadnjega kola izločilnih tekem po sistemu na točke, iz katerih bo v ožjem tekmovanju tekmovalo še dalje najboljših osem moštev iz vseh treh skupin ljubl janskega podsave-za za naslov prvaka LNP. Medtem ko so bili mariborski kandidati V ljubljanski skupini so bile danes na sporedu štiri tekme, ki so se končale precej različno kakor so računali poznavalci. Najvažnejša tekma med Kermesom in Kranjem se je nehala z remisom, v Ljubljani pa je Reka na lastnih tleh položila orožje pred Marsom in tudi Jadran je zelo visoko zmagal nad Svobodo. Jeseničani »so se šli« med seboj in je Bratstvo po trdnem odporu Kovinarjev spravilo obe točki. Tabela v tej skupini je naslednja: Bratstvo 14 10 1 3 35:19 21 Hermes 14 8 3 3 35:26 19 Kranj 14 8 2 4 60:28 18 Reka 14 7 2 5 38:25 16 Jadran 14 7 2 5 30:30 16 Mars 14 5 1 8 29:39 11 Svoboda 14 5 0 9 26:34 10 Kovinar 14 0 1 13 20:72 1 ★ Kranj : Hermes 3:3 (1:1) KRANJ, 26. marca. Današnja tekma v Kranju je Hermesu prinesla remis in s tem tudi obstanek v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP. Borba je bila — kakor pričakovano — zelo zanimiva in napeta in gotovo ena najlepših. kar so jih zadnje čase videli v Kranju. Obe moštvi sta razvili hitro igro z dobro tehniko in silnim startom. Kranj je imel boljšo napadalno vrsto, s katero je ustvaril mnogo kočljivih situacij pred golom in tudi zabil tri neubranljive gole. Hermes je prišel do svojih zgoditkov v glavnem po zaslugi kranjskega vratarja, ki je pri vseh treh golih močno soudeležen. Kranj pritisne takoj od začetka in že v 10 min. doseže Dukič krasen gol 1:0 za K V 17 min. se Hermesu posreči prodor na kranjsko stran; desna zveza izbi je vratarju žogo iz rok in jo potisne v mrežo Do polčasa je igra ves .čas odprta, ven- — ČSK, Železničar in Maribor — določeni že 14 dni, se je v ljubljanski In celjski skupini odločilo o prvih mestih šele danes. Po neodločenem izidu v Kranju bosta ljubljansko skupino razen prvaka Bratstva zastopala še Hermes in Kranj, iz celjske skupine pa sta se za ožje tekme kvalificirala Atletik in Celje. dar se v tem delu kranjski napad vidnejše uveljavlja — toda brez uspeha. V drugi polovici preide Kranj s Sloka-novim strelom spet v vodstvo. H. pritiska na izenačenje, toda v 12 min. zabije Sre-tenovič najlepši gol clneva in poviša na 3:1. Bitka se zdi za Šiškarje skoraj že izgubljena! Toda že 3 min. pozneje uspe srednjemu napadalcu H., da mimo neodločnega vratarja zniža na 3:2. Do konca igre je še 30 min. in Hermes že spet znova upa na pridobitev dragocene točke. 10 minut pred koncem zabije res tudi izravnalni gol, potem pa se potegne v obrambo. Kranj je zdaj še stalno v napadu, toda Siškarjem je sreča mila in rezultat osta ne nespremenjen. Tekmo je sodil ljubljanski sodnik Mr-djen. Občinstva je bilo zelo veliko. Mars: Reka 3:2(1:1) Na sosednem igrišču je bilo vse bolj živahno, vse bolj poletno se je razvijala ogorčena borba za toliko zaželjeni dve točki. Do poslednjega trenotka bitka ni bila odločena, vse do zadnjega je ostalo številno gledalstvo v napetosti. Poljancem se je posrečil sunek v že okamenelo tradicijo, da z viškega igrišča ne odnesejo prvenstvenih točk. Po tekmi so jo zadovoljno ubrali proti rodni četrti z zavestjo, da so premagali i nasprotnika i tradicijo. Marsovci so v ogorčeni borbi, ki je bila tudi na znatni športni viSini, zasluženo zmagali nad žilavim nasprotnikom. Sicer so se morali boriti — podobno kakor zmagovalci na sosednem igrišču — proti nasprotnikovemu naskoku, toda so s pohvale vrednim poletom obšli tudi to oviro in v teku drugega dela igre dosegli celo vodstvo 3:1, ki ga sicer res niso mogli dolgo obdržati. 2e od prvih potez se je videlo, da se bodo Poljanci borili z vso odločnostjo. Od samega začetka igre so bili v na- Krilska vrsta je bila defenzivno boljša kakor ofenzivno, obramba pa precej ne-sigurna. Haškovci so imeli v prvem polčasu nekaj precej zrelih prilik, ki pa jih nista znala izkoristiti Kadjan in Hitrec. Jedinstvo je igralo bolj pametno od Zagrebčanov, zlasti je bil njegov napad bolj prodoren, ker je moštvo manj »driblalo« in igralo z dolgimi predložiti. Najboljša sta bila oba branilca. V 25 min je desni krilec J. Petkovič »lo nevarno »foulal« Duha, ka je moral za 5 minut zapustiti igrišče. Zaradi tega ga je sodnik upravičeno poslal v kabino. Prvi polčas je ostal brez rezultata. V drugem polčasu je v 10 min. nastala gneča pred golom Haška. Zmara zapusti gol in Zivko-vič iz bližine doseže vodstvo za J. V 16 min. pride do pretepa med Arandjelkovi-čem in Domačinom, v katerega se vmešajo tudi ostali. Haškovci so hoteli napasti stranskega sodnika in sodnik Sibalič jih je komaj pomiril. V 23 min. prosti strel proti Hašku in Sekulič pošlje z glavo v mrežo. Najlepši gol dneva. Hašk ostro napada in v 43 min. mu uspe iz kota doseči častni gol. Neodločen rezultat bi bolj ustrezal poteku igre. T. Z. Gradjanski (Z) : Hajduk 3 : O (11 O) ZAGREB, 26. marca. Današnji odločilni tekmi za drugo mesto v ligaški tabeli je prisostvovalo okoli 7 tisoč gledalcev. DomaČi so zmagali zasluženo, vendar je razlika golov izražena previsoko, pri tem pa je treba poudariti, da je imel tudi Hajduk nekaj lepih prilik za dosego gola, pa jih ni izkoristil. Hajduk je igral odlično in je zato zmaga Gradjanskega tem pomembnejša, boril pa se je zelo nesrečno ter je po smoli zapravil nekaj lepih situacij. Vodilni gol za G. je padel v 9. min. prvega polčasa po krasnem centru Plešeta, ki ga je Wolfl z glavo pretvoril neubranljivo. Po odmoru je začel z napadi Hajduk, toda brez uspeha. Dolgo je igra valovila sem in tja, dokler ni v 24. min. po kombinaciji z Antolkovičem Lešnik prišel do strela in povišal na 2:0. Zdaj je spet Gradjanski več v napadu in v teku dogodkov pride do hudega foula med Kragičem in Sipošom, tako da mora Šipoš zapustiti ig-išče. V 40. min. spet nevaren napad proti Hajduku in Wolfl s kramim volejem postavi končni rezultat. Tekmo je dobro in korektno sodil ljubljanski sodnik g. Macoratti, ki pa je imel precej težak poseL BSK: Zemun s: o (o: o) ZEMUN, 26. marca. Pred okoli 2.500 gledalci je danes BSK kot veliki favorit popolnoma zasluženo in brez velikih naporov gladko odpravil Ze-munce. V ostalem obe moštvi nista bili kompletni, kajti zmagovalci so prišii na teern brez Moše Marjanoviča, Zemunei pa z dvema rezervama in brez najboljšega igralca Otaševiča, ki si je teden dni prej zlomil nogo. Gradjanski (S) : Bask 1: O (1: o) SKOPLJE, 26. marca. V današnji prvenstven: tekmi je domači Gradianski po boljši igri tesno, toda zasluženo zmagal nad zelo dobrim Baskom iz Beograda. padu in so imeli tudi takoj svojo prvo priliko, ki je ostala brez uspeha. Po igrišču je medel oster veter, ki so ga zmagali z igro kratkih pasov po tleh, dočim so se Vičani posluževali visc':e igre, ki jim ni prinašala plodov. Iz prodora so Rečani prišli do prvega zgoditka. Slanina je ušel ter je Marsov branilec tvegal taktičen foul z enajstko; toda Unterreiter jo je uspešno pretvoril. No, že v prvem protinapadu so Poljanci izravnali. Doberletov strel se je od prečke odbil v nasprotnega branilca, od tega pa v mrežo. Tako je ostalo do odmora. Seveda se je pričel drugi del igre z obojestranskim naprezanjem, z obojestransKi-mi prizadevanji, da bi dosegli prednosi. Tja do srede polčasa je bila igra enakopravna brez premoči enega ali drugega. Prost strel iz bližine kazenske črte je postavil Marsovce v vodstvo; Doberlet ga je irvedel mimo zida do Podgajška na 'evem krilu, čigar strel je potem obsedel. Sedaj so Vičani močno pritisnili. Se eno enajstko so si priborili, toda tokrat je bil Unterreiter slab strelec; poslal je usnje naravnost v vratarja. Sredi reškega pritiska je najstarejši izmed Trčkov, ki se je za to borbo preselil z branilca na levega krilca, uprizoril iznenaden sunek naprej in s precejšnje razdalje plasiral tik ob drogu. Sedaj je že kazalo, da bodo Poljanci odnesli točke z reškeea igrišča. Mogočen je bil sedaj reški pritisk in se je ob neki priliki obnesel. Trenotno slabost srednjega Mat -sovega krilca in nepazljivost levega je viški napad strumno izkoristil in Repov* 2 levega krila je utegnil neubranljivo zmanjšati na 3:2. In pri tem je ostalo do konca, čeprav so se Rečani močno trudili. Sodil je g. Mehle. Bratstvo: Kovinar 6 : 4 (3 : 2) JESENICE, 26. marca. Danes je bila na igrišču Kovinarja zadnja prvenstvena nogometna tekma med Kovinarjem in Bratstvom, ki se je končala z zasluženo zmago Bratstva. Kovinar je nudil zelo močan odpor in je bil dvakrat celo v vodstvu, toda rutina je to pot premagala požrtvovalnost. Kovinar je pokazal igro, ki je dala misliti, zakaj je ostal na dnu prvenstvene tabele samo z eno točko, kar bo imelo za posledico padec iz 1. razreda. Pri Bratstvu je bilo opaziti, da se moštvo lepo popravlja, prav tako pa tudi, da mu Kovinarjevo igrišče ne ustreza. Le temu je pripisati, da obramba, ki je sicer steber moštva, ni dala sigurne igre in ima tudi dva gola na vesti. Najboljši mož je bil srednji krilec Zavrl, ki je pokazal, kako se dajo iz daljave 30 m zabijati sigurni (aH. Tud oataB. so M Bde potradffl, toda kakor rečeno, al Jim flo vse srsčno od rok. Z današnjo zmago M je Bratstvo zasluženo priborilo prvenstvo ljubljanske skupine LNP v L razredu. Klubu, ki ima ▼ svojih vrstah tudi odlične smučarje, zato še prav posebno priznanje. Igro je sodil g. Lukežič iz Ljubljana. V predtekmi so juniorji Bratstva porazili junorje Kovinarja z 9:2 (3:1). Jadran: Svoboda 3:1(1:1) V začetku je bilo Še dokaj živahno na igrišču v Trnovem. Svobodaši so se Še nekoliko spominjali svojega sloga izza minule nedelje, ko so Bratstvo gladko odpravili. Začeli so prav tako tudi borbo proti Jadranu in je že kazalo, da jim bo tudi tokrat uspel udarec. Sredi svoje ofenzive v prvem delu prvega polčasa so prišli gladko do zasluženega vodstva. Sin-kuietov strel iz precejšnje oddaljenosti je našel svojo sigurno pot do cilja. Toda to je bil obenem znak za domačine, da se morajo nekoliko potruditi, če naj ne doživijo sramote, da jih nasprotnik porazi na njihovih tleh. Igra se je tedaj odprla in sta do kraja polčasa partnerja predvajala borbo enakovrednih. Težko da bi bili Ja-dranaši v tem delu igre prišli do izravna-nja, če jim ne bi bil šel Svobodin vratar po iw]l nerodnosti na roftoot urito J® tako malomarno lovil, da mu je sam meter od golove črte padla iz rok, na kar jo je Svas hladnokrvno porinil preko črte. Po odmoru so Trnovčani stvar vzeli bolj resno v roke in so krepko pritisnili. Kakor igra sicer ni bila na posebni višini, so vendar Jadranaši vsaj v povezanosti in v boljšem startu prednjačili ter nenehoma potiskali nasprotnika v obrambo. Ze kmalu po uvodu so prišli v vodstvo: lep Mar-nov center z desnega krila je Savs pobral z glavo in ga poslal visoko pod prečko v mrežo. Se ni bila bitka odločena. Svobodaši so se nemara naenkrat zavedli resnosti položaja in so pohiteli ter prevzeli pobudo v svoge roke. Preselili so se za četrt ure v nasprotnikovo polovico in niso ostali brez šans. Najlepšo so seveda imeli ob upravičeno prisojeni enajstki, ki jo je Ko-bal začetniško poslal daleč od podboja v out Konec igre je zopet pripadel domačemu moštvu. Se ena težka napaka Svo-bodinega vratarja mu je prinesla tretji zgoditek: tokrat je vratar žogo držal in jo nesel proti šestnajstki, da jo potisne v polje, medtem se je tako nerodno igračkal, da mu jo je Stefanovič prestrigel in jo poslal v prazno mrežo. Igra je bila obojestransko bolj slaba Po poteku bi bolj ustrezal neodločen rezultat Sodil je g. Dorčec. ČSK je prvak mariborske skupine V mariborski skupini je bila danes na sporedu edina preostala tekma med CSK in Železničarji, ki ni bila več važna za vrstni red posameznih moštev, je pa povrh tega prinesla tudi še delitev točk na oba partnerja. Tabela v tej skupini je naslednja: CSK 10 6 4 0 23: 9 16 Železničar 10 4 5 1 15:10 13 Maribor 10 3 4 3 21:18 10 Mura 10 3 2 5 23:25 8 Rapid 10 3 2 5 19:21 8 Slavija 10 1 3 6 10:28 5 * ČSK : Železničar 2 : 2 (1:1) MA.1IBOR, 26. marca. Na stadionu ob Tržaški cesti je bila danes odigrana zadnja prvenstvena tekma v mariborskem okrožju LNP. Srečala sta se stara rivala za obmejni nogometni prestol, ČSK in SK Železničar, ki sta danes igrala neodločeno. Tekma je bila odigrana bolj v prijateljskem stilu, ker ni imela več odločilnega pomena. Nobeno moštvo ni moglo navdušiti in sta napravili obe enaj- storlci vtis, da igrata edino zato, ker pač morata. Zaradi tega je bila tekma zelo dolgočasna. Železničar Je imel sicer nekoliko več od igre, pa njegovi napadalci niso mogli te premoči izraziti v številkah. Zlasti je bil notranji trio skrajno indolenten. Tudi krili nista pokazali ničesar. Napad ni imel nobene zadostne podpore v krilcih, ki so se z uspehom udejstvovali le v obrambnih akcijah. Ožja obramba je bila danes precej nesigurna in je pripisati le slabemu na^orotniku, da ni bilo večje nesreče. CSK je predvedel enostavno hitro i£TO preko kril teT je tako često ogrožal nasprotna vrata, toda tudi srostje niso imeli zanesljivega strelca, tako da so ostale lepe prilike neizrabljene. Krilci in obramba so bili precej zaposleni, toda svojo n logo so v glavnem opravili. Rezultat je v glavnem verna slika dogodkov na polju, vendar bi lahko vsak od nasprotnikov zmagal in sicer z veliko razliko. Toda ne Železničar niti CSK nista znala izkoristiti danih prilik Sodil je g. Deržai iz Ljubljane. Atletik je prvak celjske skupine V celjski skupini situacija do zadnjega ni bila razčiščena. Atletiki so danes premagali Trboveljčane, Celjani pa so — nekoliko nelo.jal .o — s svojim krajevnim ri-valom Olimpom — na račun Jugoslavije — podelili točki. Tabela v tej skupini je naslednja: Atletiki 8 5 2 1 18: 8 12 Celje 8 4 2 2 28:14 10 Amater 8 2 4 2 10:13 8 Olimp 8 13 4 14:19 5 Jugoslavija 8 13 4 12:28 5 ★ Celje : Olimp 5 : 5 (.2 : O) CELJE, 26. marca. Na Glaziji je bila obenem odigrana prvenstvena tekma, v kateri je moštvo Celja. ki bi lahko z lahkoto zmagalo — saj je vodilo že 5:1 — z nesportno taktiko prepustilo Olimpu eno točko in s tem povzročilo, da se je slednji povzpel z zadnjega na predzadnje mesto. Zaradi tega je zad nje mesto ostalo Jugoslaviji, ki bo izpadla iz I. razreda. V prvem polčasu je bilo Celje tehnično in kombiratorno boljše od Olimpa in je do 25 min. absolutno prevladovalo na terenu. V prvih 20 min. je Dobrajc zabil tri gole. Ze pred koncem prvega polčasa pa se je raznesla vest, da vodijo Atletiki proti Amaterju s 3:0. V prepričanju, da bodo Atletiki zmagali, je začelo Celje popuščati, ker se je zavedalo, da ne more več pasti z drugega na tretje mesto. Po odmoru e Celje samo še statiralo in je dovolilo Olimpu, da je po mili volji napadal in streljal. Resno so se borili samo trije ai' štirje igralci. V p^vi minuti je zniža1 Catar na 3:1, a takoj nato je Ocvirk zvišal na 4:1, v 10 min. pa Bajramovič na 5:1 Taktika Celja je vse bolje očitra. V 15 min. je Con-žek zvišal na 5:2, v 24 in 35 min. Catar na 5:4, v 38 min. pa je Lukič izenačil. Ko 'e bil ta rezultat dosežen, je začel tudi Olimp statirati. Tekmo, Id je bila zanimiva samo v prvem polčasu, je sodil g Skalar. Atletik : Amater 4 :1 (3 : O) V tekmi, ki je bila odigrana na igrišču pri Skalni kleti, so Atletiki zmagali zasluženo, vendar je rezultat po poteku igre nekoliko previsok Atletiki so v prvem polčasu tehnično in kombinatorno bolje igrali kakor Amater in so bili v lahni premoči. Iz te premoči je Jungers zabil v 14 in 33 min. 2 gola. Zorko pa v 26 min tretjega. Premoč Atletikov je trajala še v začetku drugega polčasa; ko pa je Go' ak v 20 min. zabil častni gol, so začeli Atletiki popuščati. Amater je izvedel več nevarnih akcij, vendar ni imel strelcev v napadu. V 40 min. je zabil še lasten gol in s tem je bil postavljen končni rezultat. Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljane. Smolej — prvak na 30 km Pokljuka, 26. marca Današnjih tekem za savezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km se je proti pričakovanju in kljub obljubam in prijavam udeležilo malo tekmovalcev, od teh pa celo samo trije, ki so bili v državni re-preizentanci v Zakopanem. Zdi se, da sa-vema prvenstva po končanih nastopih v inozemstvu ne vlečejo več. Z ogromnim trudom in velikimi stroški je Smk Ljubljana pripravil to tekmo. Zadnje dni je padlo mnogo snega in je tudi v soboto med trasiranjem še močno snežilo. Zato je bilo delo na terenu tem težje. Proga je bila izpeljana v dveh zankah po 2-krat 15 km in je vodila od Sporthotela mimo penziona »Lovec« v zavojih in krajših vzponih in smukih do Blejske koče, nato do Mrzlega studenca in spet nazaj do Sporthotela, drugi del pa je bil izpeljan v smeri na Javorniško planino in nazaj mimo Rudnega polja spet do Sporthotela. Višinska razlika je znašala okoli 450 m. Proga je bila brez nevarnih smukov ln hudih vzponov in tipično norveška ter dobro markirana. Na startu je bilo 9 tekmovalcev in sicer 5 članov Smk. Ljubljane ter po 2 Ilirije in Bratstva. Start je bil ob 8.30 na odličnem snegu. Tekmovalci kar niso m gli prehvaliti proge, posebno Smolej je bil ves navdušen ne glede na to, da je dosegel na njej tudi krasen čas izpod 2 ur. Zelo lep je tudi čas Ilirijana Petriča, ki kaže. da smo v njem dobili novega te!k- ! movalca za vztrajnostni tek. i Podrobni vrstni red je bil naslednji: 1. Smolej Franc (Bratstvo) 1:59.27, 2. Pe- trič Anton 2:01.20, 3. Mrak Franc (oba Ilirija) 2:07.27, 4. Pogačnik Anton (Bratstvo) 2:09.27, 5. Starman Lado 2:13.19, 6. Dckleva Milan 2:21.41, 7. Cižman Vinko (v»i Smk. Ljubljana) 2:28.44. — Dva tekmovalca sta izstopila. Zmaga Ljubljane v biljarda! tekmi z Mariborom LJUBLJANA, 26. marca. V novi biljardnid kavarne »Zvezde« je bila snoči in danes pooldne medmestna bi-ljardna tekma med Ljubljano in Mariborom. Ob uri, ko to poročamo, tekma še traja, ker se igrata dve partiji do 1000 točk, dočim so bile ostale le do 500. V soboto zvečer so Ljubljančani dobili v^e tri partije, in sicer Berhard — Puh 500:368. Pe-valek M. — Strohmajer 500:317, Pevalek J. — Zupančič 500:435. Danes popoldne so Mariborčani zmanjšali razliko, ker so zmagali v dveh partijah. Lepej je premagal Orehka s 500:339, Koser pa Kotnika s 500:421. Četrto točko za Ljubljano je dosegel Sevnik, ki je porazil Potočana s 500 :321. V teku sta še partiji mg. ph. Eisen-bart (Ljubljana) — Hobacher in inž. Bri-celj (Ljubljana) — Bender. Prva partija je tik pred koncem. Ljubljančan vodi z 951 točkami pred gostom, ki ima 743. V preostali partiji ima Bender 514, Bricelj pa 502. Srečanje se bo bržkone končalo s 5:3 ali 6:2 za Ljubljano. Največjo serijo je naredil Eisenbart s 204 točkami, naslednjo najboljšo pa Hobacher s 180. Eisenbart je zmagal nad Hobacherjem s 1000:927. Potrti v neizmerni žalosti Javljamo tužno vest, da je preminul naš srčno ljubljeni brat, svak in bratranec, gospod Edvin Rozman upravitelj penz. fonda advokatske komore K večnemu počitku ga spremimo v torek, dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 26. marca 1939. Žalujoči sestri: MILA, por. FILIC, ERNA, por. JANKOVIč ln ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod I.itih1i»n- Bratstvo je prvak ljubljanske skupine 25 let umetniške kariere Emila Janningsa Emil Jannings, prvak nemških filmskih igralcev, pioslavlja te dni 251et-nico svojega umetniškega udejstvova-nja pri filmu. Janrungs se je rodil 1. 1887. v Rohr-bachu ob Rodenskem jezeru. Oče, ki je bil tvorničar, mu je umrl v rani mladosti, nakar je mati s štirimi otroki Emil Jannings v »Sinjem angela« krenila v Nemčijo. Ko je imel Jannings 15 let, je šel za mornarja, a kmalu se je naveličal morske romantike in izjavil materi, da hoče postati igralec. Svojo kariero je začel v gledališču v Gorlitzu kot statist, le tu pa tam so mu poverili manjšo vlogo. In zdaj se je začela pot, ki jo mora napraviti marsikateri igralec: pot skozi bedo, polno razočaranj in pomanjkanja, uspehov in neuspehov Ali imel je železno voljo, da se prebije skozi življenje. Kmalu je zasloveli in že pred svetovno vojno je bilo ime Emila Janningsa v umetniških krogih upoštevano in čislano Leta 1914., tik pred izbruhom svetovne vojne, so ga znanci pregovorili, naj bi -poizkusil svojo srečo tudi pri filmu. Ko so mu ponudili vlogo v pustolovskem filmu, v katerem naj bi z neke hiše skočili na parnik, je to ogoi-čeno odklonil, odzval pa se je vabilu, ko so mu nudili resno vlogo v filmu »Uboga Eva«. Pravijo, da je hotel pobegniti, ko je samega sobe videl na platnu, in dva pomožna režiserja sta ga s težavo zadržala Od takrat je ostal pri filmu in se razvil v enega največjih karaktemih igralcev, ki je v filmu ustvariS nekatera nepozabna dela. Iz dobe nemega filma so znani »Ana Bo-leyn«, »Danton«, Kabinet voščenih figur. »Vse za denar«, itd Nato so ga povabili v Ameriko, kjer je nastop'l v filmu »Krik mesa«, enem najboliših del. kar smo jih videli v »Faustu« itd. V dobi zvočnega filma se je vrnil v Nemčijo. Spominjamo se njegovih filmov »Ljubljenec bogov«, »Sinji angel«, s katerim je zaslovela tudi Marlena Dietrichova. in drugih Zdaj bo igral vloeo znaimeniteea zdravnika dr. Roberta Kocha. Nedvomno je, da je Emil Jannings velik umetnik. bo blH doslej v političnem pogledu pri ustvarjanju f.lmov nevtralni, lotili filmov s tendenco. V hollywoodskih ateljejih jzd*»-lujejo več fiimov z izrazito protinemško tendenco in zaradi tega je nemški konzul v San Franciscu že vekrat protestiral. Jacque Baronoelli pripravlja novo verzijo svojega prej nemega filma »Kralj morja«. Zagotovil si je sodelovanje najboljših francoskih igralk. V novem filmu »Cinq joura d' angoisse«, z vsebino i