- ; T v. ■ NajTečji »lo 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Ratnra Po t tace CurMt»«d. Izhaja vsako srede. Naroimiaei Za 2kM.Mfete....l...9i Za osi lan«........j...$2 The largest Slovenian State« of America. Za iMMMtf«.....,.. $3.00 NASLOV # ' ■radattva ia «pr»Tništra Jat 1004 N. Chicago Street. luued every Wednesday Subscription price: For member. yearly ...$!.20 Fa. aon ■»•mk«rl.......$2.00 r oral t« Counhri«,..... $3 00 Telephone 1048 Joliet, IU. Telefon; 1048 ORGAN OF THE GRAND CARNIOL.IAN VENI AN CATHOLIC UNION A I........■■ ■ . ■ Ent*T"d " Sacond CUM Matter December 9, 1920, at the ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPgnTAT. BAT, n» PffflTftflTi PffOYTPtiTT est Office at Joliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912 IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3. 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. štev. 27.—No. 27. JOLIET, ILL., 6. JULIJA (JULY) 1921. Leto VII. Volume VIL Iz urada gl. predsednika K. S. K. J. . Tem potom se naznanja vsem društvom K. S. K. Jednote, da bo pričel nadzorni odbor s pre dedovanjem knjig v pondeljek, dne 18. julija t. L Ker bo vzelo nadzornikom to delo od dva do tri dni, radi tega se prične polletna seja gl. odbora v četrtek dne 21. julija ob deveti uri zjutraj v Jednotinem uradu. Glavnim odbornikom, ali pa vsakemu dobrostoječemu članu ali članici K. S. K. J. je vstop na sejo glavnega odbora dovoljen. S sobratskim pozdravom, JOSIP SITAR, Predsednik K. S. K. J. Razne vesti. Predsednik Harding podpisal mirovno resolucijo. Raritan, N. J., 2. julija.—Danes popoldne ob 4:10 je predsednik Harding na svojem začasnem letovišču senator Frei-linghuysena podpisal mirovno resolucijo, na pbtUagi katere je mir med Združenimi državami, Nemčijo in AvsTnjo uradno proglašen. Tozadevna prokla-maeija bo javno Obelodanjena dne 4. julija. Ameriška Slovenka naredila izpit za učiteljico ljudske Iz Chicaga se nam poroča, da je dne 24. junija t. L naredila izpit za učiteljico na ljudski šoli gdč. Marija Kreme sec, hčerka znanega hišnega posestnika in mesarja Math Iuemesca, 1912 W. 22. St. Izvedenka je z odliko dovršila farno švlo sv. Patrika v Ohicagu, vsled česar ji je bila podeljena 4 letna ustanova na S t. Mary's učilišjču. Od L 1919 do 1921 je pa ta nadarjena rojakinja zahajala v državno nor- malko in isto leto z dobrim uspeh dm dovršila. Gdč. Marija Kremesec je sedaj druga Slovenka iz Chicaga, ki bo opravljala službo u-čitoljice na javni šoli; njena 3ruga kolegija ali tovaršica je gdč. Emilija Kenig, ki je u-čiteljski izpit že pred več leti naredila. Novi gdč. učiteljici in soses-tvi Mariji Kremesec, tako tudi njenim staršem izražamo iskrene čestitke I Ameriška zastava plapolala v Berlinu. Berlin, 4. julija.—Odkar so Združene države napovedale vojno, so danes tukaj prvič javno plapolale zvezdnate zastave povodom ameriške neodvisnosti. Te zastave je bilo opaziti na poslopju Ameriške trgovske zbornice in na raznih privatnih stanovanjih tu živečih Amerikancev. Berlinski listi so povodom največjega ameriškega praznika prinesli primerne članke, da bodo nastale med Nemčijo in Ameriko kmalu zopet stare prijateljske razmere. Do danes še ni bila Ameriška misija, niti nemška vlada uradno obveščena, da je bil dne 2. julija mir med Združenimi državami in Nemčijo uradno proglašen. Amerikanec Dempsey premagal francoskega rokoborca. Jersey City, N. J., 2. julija.— Pri danes se tu vršeči veliki ro-koborbi za svetovno prvenstvo je Amerikanec Jack Dempsey že pri četrtem spopadu premagal svojega nasprotnika, Francoza George Carpentierja. Velike rokoborbe se je vdeležilo 91,000 gledalcev iz vseh delov sveta. Samomo^ hrvatskega visoko-šolca v Chicagu. Dne 4. julija proti večeru se je na domu svoje sorodnice Mrs. L. Biankini, na 4722 Woodlawn Ave., v Chicagu, 111. ustrelil 21 letni slušatelj univerze Slavo Srepel, rodom iz Hrv atske. Navedenec je došel lansko jesen semkaj iz Jugoslavije v družbi ostalih visoko-šolcev, da dovrši svoje študije. Izredno huda vročina diie 4. julija mu je pokrepila misel, da ne bo,nikdar ozdravel; to je nesrečnika dovedlo do samomora. Žitna polja v ognju. Sacramento, Cal., 4. julija.— V bližini Fairfielda je včeraj na stal na treh krajih ogenj, ki je zajel nad 5000 akrov obsegajo-čih žitnih poljan; ognja, ki razsaja v obsegu 12 milj, še do danes niso mogli spraviti pod kontrolo. Požar je uničil tudi mnogo gospodarskih poslopij in ovac. Skoda znaša nad $1,000,000. Velika razstrelba v čiščilnici gazolina. Chicago, 111., 5. julija.—V čiščilnici gazolina, last Standard OA, Co. v Whiting, Ind., se je včeraj zjutraj ob 8:15 uri pripetila vejika razstrelba, ki je^ tovarniško poslopje do cela u-jiičila. , Ogepj so šele proti poldnevu udušili, nakar se je prijelo z iskanjem ponesrečenih žrtev. Mrtvi so: Josip Palyo, pomožni maršal ognjegascev, Gus. Johnson, kurjač; Fred Harbrecht, Geo. Dvorsak, delavec, Frank Stout iz Hammonda, Fred Engle iz Whitinga, Josip Baulda. iz Whitinga in neki ne-poznanec. Opasno ranjenih je bilo vsled te razstrelbe 42 oseb, katere so naglo prepeljali v .bližnje bolnišnice. Generalni jugoslovanski koa-iul V. Savič odpuščen. Washington, D, 0. 30. juni* ja. — Predsednik Harding je preklical eksekvaturo jugoslovanskega konzula v New Yorku, Vladimirja Savič-a. Op. uredništva: Dosedanji gen. konzul kraljevine SHS v New Yorku jo bil vsled tega odpuščen iz službe, ker se je vmešaval v zadeve, ki niso s-padale v njegov delokrog. Spominjamo se, da je imel prasko znanim lastnikom hrvatskega dnevnika "Nar. List", Franjo Zotti-jcm, ker je boj-kotiial njegov list. Bviši gen. konzul je grozil, da ne bo vi-diral nobenega potnega lista dotičnikom, ki potuje s posredovanjem gotovih parobrod-nih družb, koje so dajale svoje oglase "Narodnemu Listu". Zotti je to netaktnost konzula naznanil vladi v Washingtonu in danes je bivši konzul dosegel svoje zasluženo plačilo. Francoski maršal Foch obišče Ameriko. Posebni odbor reda Kolumbovi^ vitezov v Chicagu dela že sedaj razne predpriprave za dostojen sprejem slavnga fran coskga maršala Focha, ki bo po zagotovilu dne 6. nov. t. L obiskal mesto Chicago. Kolumbovi vitezi bodo razposlali na vsa društva tega reda posebna povabila k slavnostnem sprejemu Focha in veliki paradi, prirejeni iljemu v počast. Pričakuje se, da se bo ta dan zbralo v Chicagu nad 100,000 članov reda Ko-' lumbovih vitezov. Amerika bo prodala 287 parni-kov. Washington, B.C. 30. ju — Uradno se poroča, < Združenih drža^ krajšem času razprodala 287 ovornih parnikov, preostalih od minule svetovne vojne. Ti Darniki zavzemajo nad 900,000 on prostornine. Ponudbe za prodajo bodo razpisane 30. ju-ija. Carnegijeva zapuščina. New York, N. Y. 30. junija. —Pokojni multimilijonar Andrej Carnegie je na podlagi cenitve zapuščinskega sodišča svojim sorodnikom zapustil samo $22,151,011, od te svote je za $17,543,538 vrednostnih papirjev. Kazen za nočne razgrajače. V mestecu Wesfon, W.Va. je bilo pred kratkim aretiranih šest mladeničev, ker so čez določeno uro po noči po mestnih ulicah prepevali in razgrajali. Župan Harrison je te veseljake in ponočne slavčke sledeče obscen. I&lefoerni izmed 'njih mora iti tekom prihodnjih devet mesecev ob nedeljah v cerkev in pomagati cerkvenemu pevskemu zboru pri petju. Velika protestna manifestacija ! "mokračev". New York, N. Y., 4. julija, Danes popoldne se je vršila tu-taj velika parada" mokračev", ki so v najhujši vročini, vsi premočeni od potenja korakali po 5th Ave., do Washingtono vega slavoloka in do 60. ceste. V paradni vrsti je bilo nad 100,000 oseb, med temi tudi številno žensk. Parade bi se bilo gotovo vdeležilo petkrat toliko manifestantov, če bi ne bila tolika vročina. Zanimivo je bilo videti v tej vrsti številne in raznolične napise, s katerimi se je ostro grajalo današnjo prohibicijo. Na Madison Square je bila tribuna za častne goste; med temi je stal tudi župan Hylan. Po končani paradi so manifestant-je poslali v Washington sena-torem in kongresnikom resolucijo, da naj vstrajajo v boju zo per sušo. ^ Sneg v državi Wyoming. Yellowstone Park, Wyo., 4. julija.—Dasiravno je bilo včeraj v teh hribovitih krajih še nad 80 stopinj vročine, se je vreme naenkrat v toliko izpre-menilo, da je danes tukaj zapadlo približno 3 palce snega. Izletniki, ki prebivajo v šotorih na prostem, so vsled te nepričakovane vremenske izpre-membe zelo iznenadenj. Evakuacija Gornje šlezije. Berlin. — Tukaj se uradno potrjuje vest, da je general Ho-efer, poveljnik nemških prostovoljcev v Gornji Šleziji sprejel, nasvet zaveznikov, da naj se Nemci in Poljaki umaknejo z okupiranega ozemlja. Z eva- kucijo, se bo pričelo letos, dne 5. julija. Nekaj številk iz Aurore, ni. Washington, D. C, — Urad za ljudsko štetje je izdal svoje poročilo o prebivalstvu mesta Aurora, 111. leto je štelo to me-stanovalcev. Od teh več kot 10 let starih 15,823 oseb, ki so opravljala razna dela in si služila kruh; (12,116 moškega in 3,707 ženskega spola). To število tvori .43.5 odst. izmed celokupnega prebivalstva. Najboljša krava na svetu. ! VJ Branfordu, Ont. (Kanada) ima farmer Barron kravo holjštajnske pasme, ki mu je dala od 10. junija 1920 do 10. jun. 1921, 27,017 funtov mleka, 1259 funtov smetane in 1,573 fantov sirovega masla. Te krave, ki je najboljša kra va mlekarica na svetu ne pro da označeni farmar za nobeno ceno. ravnala s francoskimi vojnimi jetniki. Generala sodi posebna komisija. Ameriško delavstvo se zavzelo za pripoznanje irske republike. Denver, Colo. 27. junija. — .Organizirano delavstvo Ame rike bo takoj pri predsedniku Hardingu nastopilo potrebne korake, da naj naša vlada u radno izreče pripoznanje irske republike, in naj izjavi ogor čenje nad brutalnim početjem Angležev na Irskem. Konvencija A. F. of L. je določila, da naj prevzame to zadevo predsednik Gompers v svoje roke in da naj željo zveze A. F. of L. razloži vladi v Washingtonu. Spopad med italijanskimi fa šisti in komunisti. Rim, 4. julija.—Minuli petek dne 1. julija je prišlo v Groset tu, Tuskanija med fašisti in komunisti do krvavega spopada vsled maščevanja, ozir, umo ra nekega fašista prejšnji dan Pri spopadu so ostali fašisti v premoči, kajti na mestu je obležalo 16 mrtvih komunistov in okrog 50 nevarno ranjenih. Vročina mu povrnila govor. Concordia, Kans. 30. junija. — Ko je bivši ameriški, seda; nemi vojak Henry Fallows v-čeraj ob najhujši vročini (100 stopinj) na polju delal, se je vsled vročine nezavestno na tla zgrudil. V nekaj minutah so ga zopet spravili k zavesti, nakar je ves vesel in srečen, zopet izpregovoril rekoč: "H- vala Bogu, zopet lah^ko govorim!" Navedenec je bil nem izza časa minule svetovne vojne, ker se je pri Argonne prestrašil pri neki eksploziji. Poljska je hvaležna Ameriki. Iz Varšave, glavnega mesta poliske republike se poroča, da so letos tudi Poljaki obhajali dan 4. julija kot narodni praznik in sicer iz hvaležnosti za prejeto pomož od strani Združenih držav. Na dan Proglašenja neodvisnosti Združenih držav (4.juli-ja) je godba na javnih prostorih večjih mest Poljske igrala ameriško himno; po gledališčih so pa govorniki občinstvu razlagali hvaležnost in prijate-jstvo do Amerike. Nemška generala stavljena pred poroto. Lipsko, 30. junija.— Na pod-agi sklepa mirovne pogodbe n vsled pritožbe francoske v-lade se je tukaj pričela zanimiva obravnava napram nemškima generaloma Stenger in °nisius, ker sta leta 1914 v minuli svetovni vojni jako slabo število prebivalstva na Fran coskem. Pariz,— Meseca marca letos je znašalo skupnt> število prebivalstva na Francoskem 36, 100,000, vpoštevši Alzaško in Loreno. Od zadnjega ljudskega štetja se je število prebi valstva skrčilo za 1,370,003 duš; to znižanje je nastalo vslec velikih izgub v minuli svetovni vojni. DOMOLJUBNI AMERIŠKI VETERANI OBSOJAJO SOCIALIZEM. Povodom narodne konvencije ameriške socialistične stranke, vršeče se koncem meseca junija t. 1. v Detroit, Mich., se je v ravno istem mestu vršila tudi prva konvencija zveze "Pohabljenih ameriških veteranov." Ker je na socialist, konven-oiji L. Engdahl, vodja socialistov v svojem govoru nekoč na nečuven način blatil našo z-vezdnato zastavo, se je dne 29. junija zbralo 50 ranjenih veteranov, (zastopnikov njih convencije), ki so šli ogorčeni naravnost v konvenčno dvorano socialistov. Veterane je vodil Ralph Horr, ki je napram zbranim socialistom strogo nastopil, čemu priporočajo nasilje in čemu blatijo našo ameriško zastavo? Pri tej priliki jih je pozval venkaj na prosto, če se ločejo z veterani s silo boriti za svoja socialistična načela in prepričanja f Dal je domoljubni in pohabljeni veteran Horr ostro pokaral socialista Engdala zaradi njegove protipatnjotične opazke v zadnjem govoru, češ: "da se socialisti ne bodo bori-i za domovino kot 100 procen-tni Amerikanci, ampak samo Dod rdečo zastavo mednarodnega socializma!" — "Nadejam se," je rekel veteran Horr, "da se to poroči« o ne oziFa na splošno sodbo vaše konvencije? — In če je pa temu resnica, in če ima le e-den izmed vas tako misel, smo mi prišli semkaj, da vam tukaj povemo, da bomo s takimi mi sami obračunali. Imeli smo že slično priliko v Seattle, Wash, kjer se je rabilo strojne puške za udušbo nelojalnosti, usta- Ž'e in izdajstva.--Pomnite, ia so one strojnice za rabo še vedno na razpolago." BOMBNI ATENTAT NA REGENTA ALEKSANDRA. Belgrad, Jugoslavija, 29. junija. — Danes zjutraj je bil v-prizorjen atentat na princ-re-genta Aleksandra. Ko je prisegel na jugoslovansko ustavo, se je vračal ob četrt čez 11 uro v kraljevo palačo. Neki človek, Spasoja Stasic po imenu in sobni slikar po poklicu iz Novega Saka je vrgel nanj bombo. Bomba je pa eksplodirala še predno je padla na tla. Osem gledalcev je bilo ranjenih, dva med njimi nevarno. Policija je s pomočjo navzočih takoj prijela napadalca ter ga zaprla. Prino se takoj zatem podal na vežbališoe, kjer je inšpiciral čete. Parada je bila nekaj veličastnega. Vše je pozdravilo Aleksandra. ' Ko se je bil prvi stražnik približal napadalcu, je slednji potegnil samokres, pa je bil še v tistem hipu razorožen. Ko so ga preiskali, so našli pri njem še tri bombe. Rekel je, da se je tekom vojne boril v Dobrudži ter je bil zatem v Rusiji do leta 1919. Pri zaslišanju se je jako mrzlo obnašal. Cinično je priznal, da je prišel iz Novega Sada v Belgrad ob šestih zjutraj z edinim namenom, da usmrti Aleksandra. Prej je bil baje samo enkrat v Belgradu in pravi, da ne pozna nikogar v teni mestu. Ne da bi ga vprašali, je povedal, da je sam zasnoval načrt za atentat ter da ni imel nobenega tovarša. Policija mu pa ega ne veruje. VAŽNO GLASOVANJE V BELGRADU. Ustava novega kraljestva S. H. S. sprejeta. Belgrad, 28. junija. — Danes, ob 25 minut čez čez 12. uro je >ila v zbornici konstituante s-jrejeta ustava Kraliestva Sr->ov, 'Hrvatov in Slovencev z 223 proti 35 glasovi. Izid glasovanja je bil spejet z velikanskim navdušenjem in 'Živijo!" klici na kralja Petra, regenta Aleksandra, minis-tr. predsednika M. Pašiča in M. Ribarja, predsednika narodne zbornice. Z glasovanjem se je dalo z-nak spoštovanja junakom srbske armade, kakor pri praznovanju Vidovega dne ob Obletnici vojne na Kosovem polju. Proglas sprejema ustave se je javnosti naznanil z enim strelom artilerije, kar je med ljudstvom pospešilo velikansko navdušenje in patrijotično demonstracijo. Vse ceste glavnega mesta (Belgrad) so bile naenkrat okrašene z zastavami in dekoracijami. Jutri bo prineregent na novo ustavo prisegel. ~ f". - ' 3 r . t :/> . i ■! — sv.. Jožefa št. -41 Članom gorloznačenega društva pe tem potom naznanja, da je njih dolžnost udeležiti se —:i-"1nj© redne seje, dne 10. t. L točno ob 9. uri do- 1 fadalje se opozarja one članski redno asesmenta ne plačujejo, da je zadnji čas za poravnavo vsega dolga dne 10. julija, na sejL Torej na svidenje dne 10. juUja! sobratskim pozdravom j , NAZNANILO. Društvenim članom št. 47. K - •'• S, K. J. Chicago, IU. Tem potom naznanjam vsem društvenim članom, da je bil pomotoma naznanjen nepravilni naslov, našega novoizvoljenega tajnika, sobrata Peter Kure, in sicer se pravilno glasi: i Peter Kure 1952. W. 22-nd Place Chicago, HI. i?rosim, da si vsak Član ta naslov zapiše in zapomni. Prihodnja redna mesečna seja dne 9. julija bo polletna in je vsakega člana dolžnost, da se te seje odeleži, ' S sobratskim pozdravom ~ Frank Kozjek, predsednik. John Bojane, tajnik. mere po Ameriki, posebno pri nas, ne Mesaba Range;, samo pri nas v Eveleth-u je Oliver Iron Mii>ipg Po. odslovila 900 delavcev ali z drugo besedo: 40 odstotkov vsega delavstva. Pa vsejedno rojaki, žrtvuj -mo nekaj več in pomagajmo našim Pueblčanom vsaj v prvi sili. Upam, da se cenjeno Članstvo odzove mojemo vabilu, za kar se že za naprej zahvaljujem, ter ostajam Vaš sobrat. Martin Shukle, zastopnik dr. sv. Oirila in Metoda 59. K. S. K. J. M*-J*-« piknika za nase društvo; o tome če svaki čuti ko dodje sjedniciM Dalje opominjam one članove, koji duguju svoje ^sesmen-te, da iste podmiriju na prihodnji seji, inače buju suspen-dani, ako se ne jaye na drugoj seji. Sobrat ski pozdrav Matt. Brozenič, tajni. NAZNANILO. Is urada dr. sv. Jožefa št. 58 Irwin, Pa. 8 tem naznanjam članom našega društva žalostno vest, da je dne 20. junija t. L v Greens-burgu, Pa. umrl naš večletni elan in sobrat John Tome v 4&3eti svoje starosti Do danes mkše ni znan vzrok njegove bolezni in smrti. Pogreb se je vršil dne 22. junija. Tukaj za-puSča žalujočo soprogo. Pokojniku, ki je pristopil h K. S. K. Jednoti dne 12. feb. 1902 želimo večni mir! Blag nffe, bodi spomin! . v . "Nadalje se vabi vse cenj. čbjjje v bližnjem okraju, da se u^e^ijo prihodnje seje dne 10. julija, ker imamo na tej seji več važnih točk na dnevnem redu. Sobratski pozdrav. Thomas Oblak, tajnik. Iz urada dr. Vit. sv.Martina št. 75 La Salle, IU. Cenjeni mi sobratje in soses-tre! Naše drušitvo Vit. Sv. Martina priredi 4basket' piknik dne 17. julija, to je tretjo nedeljo v juliju v prid društvene blagajne, ker imamo bolnike za izplačati še iz leta 1920. Dolžnost je vsakega člana in članice da se udeleži tega piknika; kedor bo izostal, bo moral za nevdeležbo plačati en dolar v društveno blagajno. Prosim vas, da to naznanilo blagohotno vpoštevate. Piknik se vrši na prostem pod hrastovo senco nad St. Marys bolnišnico, koji prostor je gotovo vsakemu znan. Ob enem se toplo pri poročamo tudi vsemu slovenskemu občinstvu iz našega mesta in okolice, da nas poseti dne 17. julija na našem pikniku. Torej na veselo svidenje! Sobratski pozdrav Prank Mallie, tajnik Društvo st. Cir. in Met. št. 59 . Eveleth,. Minn. .Cenjepečlane društva sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. se o{>ozarja, da se polno-stWilrio udeležijo prihodnje refl&e seje, katera se bode vr-sil* dne riGL jniija ob pol dvel poppldli* v navadnih prostori^ Uragi člani, čitali ste po raz-nihTlistili q povodnji v Pueblo, 0510; posebno v '4 Glasilu K. S. K. JedriotV* ste sprevideli iz izvirnih poročil od članov K. S. K. Jednote, kakšna ne sreta je zadela taniošnje roja ciane naše Jedw>te vsled " katera je drvila oc 3.-Cjunija ter jim porrisila domove iu s^oro vso last katero s6' iin61i* y svojih Zatorsj. so nailovanja i, da jim priskočimo na ;\zato *se bo na tej seji io, ta j naj se zanje ukre ilemajmo druge našel kako zbirajo milodare. mo tudi mji v njih vrste sedaj pokažimo, oštevati. Dalje naj si tudi vsaka članica zapomni, da se vrše za-naprej naše redne mesečne seje vsak prvi četrtek v mesecu zveččr, v navadnih prostorih in ne več na prvo nedeljo. S sosestrskim pozdravom Mary Kren, tajnica k 811 N. Chicago St: Društvo sv. Mihalja br. 163 Pbgh, Pa. Naznanja se svim članom ir. sv. Mihalja br. 163 K. S. pC. J., da se udeležiju u večem broju prihodnje seje, koja se iši dne 10. julija 1921. Na is-toj seji Če se izdavati polgodi-M račun ili polgodišno izveske; dalje poročilo o članovih-(ic) i Mladinskog oddelaka, koji su pristopili od 1. jan. do ?0. juna. Pak če svaki čuti o > tanju naseg društvenog premoženja i sploh o napredku .društva, da ne bu treba nikomu Vjuf pobri- pitati, kako je,. — nek če sam *uti3 _ ^ ; . _ -ijjr t±>jl Pueblo, Colo., 1. jul. 1921. DMo nas drvi sem in tja; popravljamo in pomagamo, zato vse premalo poročamo, čeravno si lahko mislimo, kako so naši rojaki radovedni. Tudi smo dolžni poročati, ker nam veselo in velikodušno pošiljajo pomoč. Skoraj mesec po strahotni povodnji in mesto je bolj grdo kot prve dni. Vidi se na u-licabi in cestah cele hribe blata in uničenega blaga, ki se izvaža iz mesta. Naši klaverno hodijo okoli svojih podrtij ali se žalostno ozirajo po reki proti vzhodu, kamor jim je ljuta po-vodenj odnesla mila domovja. Samozavest jih je vedno vodila od prve mladosti, da so si pridno zaslužili za vse potrebno v družini ter si zraven še prihranili za udobno domovanje; nikdar se niso zanašali na pomoč drugih. Kar proti svoji naravi se jim zdi dobivati od prijateljev ali od Red Cross zares potrebno pomoč. Jugoslovanski Relief se trudi, Red Cross obiskuje povsod okoli raztresene družine, ter jim prinaša kakor najbolje razvidi. Nekaj, pa le premalo jih je šlo v od vojakov postavljene šioto-re, kjer so še najbolje preskrbljeni. Kaj pa, premalo je podobno življenju v svojem domu. Sedaj vse čaka, kaj se fco naredilo, da se odvrne za vse čase nevarnost reke. Upamo, da ob federalna vlada oskrbela, ker bi za mesto bilo preveli- kansko podjetje. Ves naval vode je prišel komaj dvajset milj od zahoda. Deževalo je neprestano po bližnjih gorah, napolnilo je vse rečice ki se izlivajo v Arkasas i prihrumelo je vodovje v dolino in plan kakor bi se odprlo širno morje. Nikdo se ne bo drznil . postaviti svoj dom v nižjem kraju mesta, dokler ne bomo prepričani da je tek spremenjen. Kedar ugonobi ogenj poslopja, so vendar še kaj reši, ter se dobi zavarovalnina, če vojska razdene, vsaj vlada nadomesti, tukaj pri povodnji pa ne moreš drugega pričakovati kakor prijazna darila usmiljenih ljudi... smo prostovoljno. Pri shodih pobita srca bodrimo, jim moramo zbujati' nad o in pogum, rečemo, saj Red Cross razdeluje kar nabira ves narod, saj naši rojaki le nam pogojujejo; pride čas nezgode drugod, potem imamo priliko vrniti kar smo v nesreči sprejemali. To je nepremagljiva skupna moč medsebojna nas-lomba. : / ; ^ Dosti je Kudo, vendar mar-sikedo zre' preresnobno le na mračno stran prihodnosti. Kdo zamore voditi previdnost božjo? Ali piš, in siloviti vihar le vije, lomi in premetava? Od kod drugod je čisti sveži zrak? Vsekako v takih slučajih se izvabi' iz dušne globine blagi čut, ki bi tam hiral in umiral. Tukaj, sedaj se ne obrne Slovenec na Slovenca, Srb na Srba, Hrvat na Hrvata; Jugoslovan, kje si? Od teh treh virov, kakor od enotnega vira prihaja v našo naselbino ljubezniva pomoč. Smo bili bratje, smo se malo zavedali, da smo bili od nekdaj bratje. Jugoslovan podpira meje in ozidja, ki so nas ločila, mi se približujemo svojim po jeziku in krvi. Rev. P. Cyril Zupan. 'A ZA Dne 27. junija sta rojaka Anton Horwat in Louis Bo- bich zaključila kolekto v slovenski chikaški naselbini v korist vsled povodnji prizadetim rojakom v Pueblo, Colo. Isti dan se je skupaj nabrano svoto $158.50 poslalo Jugoslav Reliefu, 217 Northern Ave., Pueblo, Colo. Imena darovalcev: Po $20.00 Jakob Stonich, in Anton Horwath. Po $5.00. Emma Horwat, Win. J. Hoye, John Koeicek, Mladic & Verderbar. Po $3.00 Martin Miller. Po $2.50 Anton Kotzian. Po $2.00 Louis Bobich, Anton Gregoricfy, Nikolaj Simec, Jernej Pire, John Košmach st. Anton Medic, Misija & Kokolj, Anton Bogolin, Max Omerzel, Jakob Habian, Andrew Fer-kul, Ludwig Potočnik, in Fr. Griil. Po. $1.00 Jacob Adams, Leo Jurjevic, John Bedjencich, John Widmar, Anton Banich, Frank Katich, John Terselich, Frank Andrijas, Anton Kle-mencich, Frank Banich, Frank Mravlja, John Zvezich, John Sircel, John Stefanich* Frank Tomazich, Frank Karun, Alois Darovec, Angela Darovec, Victoria Darovec, Nikolaj Paz-dertz, John Fabian, Anton Brodarich, John P. Pazdertz, George Simec, Jos. Zagar, Ignatz Heinrihar, Fr. Primožič, Louis Stritar, Mihael Stali i sa, Frank Mrlak, s t., John Petrovčič st., John Gottlieb, Andrej Batistig, Frank Bicek, Jacob Korenčan, Frank Kor-dish, John Bilhovar, Jos. Nart-nik, John Pieman, Jos. Jenš,-kovič John Sever, Štefan Utro-sa, Math Darovec, Jos. Dijak, &(£fan Bolovic, Joh® Bogol^n, Frak Spilar, Louis Praprotnik, Ferjan, (Leavitt St.) Peter Vrašič, Reinhard Rom., Jos. Baskovec, Jos. Sluga 22nd St. Jos. Papež, Martin Krošelj, Anton Stonish, Louis Majcen, Mary Markoja, in Frank Poto-kar. Po 75c. Math Tomse. Po 50c. Anton Znidarich; Mary Oblak, Agnes Ribnikar, Louis B. Darovec, Joseph Lasek, Louis Vintar, Marko Stare, Louis Bogolin, Frank Kriznar, Anton Šinkovec, Jos. Komacar. in Andrej Potočnik. Po 25c Joseoh Bobich, Fr. Krzičnik, John Tomse, Peter Gradišek, Štefan Redenšek, Skupaj $158.50. Iskrena hvala vsem darovalcem! Nabiralca. =— mm = ' "■ Imeli smo tudi sv. misijon, ko-jega smo se prav pridno vdele-ževali pod vodstvom č. g. mi-sijonarja, ki nam je v krasnih besedah razlagal pomen sv. vere. Povem Vam, da pri sklepu misijona je bilo prav malo ka^ tero oko ostalo suho; gotovo nam bo minuli sv. misijon o-tal v trajnem spominu do ken-ca dni. Vidite torej oenj. rojaki širom Amerike, da tudi mi Slovenci v Steeltonu v vsakem ozira napredujemo. S pozdravom do vseh Čitate-ljev "Glasila": Marija Starašinič, preds. dr. M. P. št. 114. USTNIOjA UPRAVNlffVA. Naročniki v Jugoslaviji V«e one cenj. sobrate m sosestre, ki Steelton, Pa. Le redkokdaj je citati kak dopis iz naše naselbine, zatorej sem se ja2 namenila nekoliko poročati o tukajšnjih raz-in. mera] Glede dela je zelo slabo,, da slabše ne more biti; nekateri delajo po dva, do 3 dni v tednu, nekateri pa nič. Tembolj pa napredujemo v društvenem in cerkvenem ozi-ru. Naša društva tukaj prav lepo napredujejo; le želeti bi bilo, da bi se še Mladinski oddelek nekoliko povečal, saj i-mamo med nami še dosti mladine, ki še ni prav naši dični Jednoti. Zatorej Vam dragi mj sobratje in sosestre polagam na srce besede duhovnega vodje naše K. S. K. J.i ki nas je o-biskal na dan sv. Alojzija in nam v krasnih besedah očrtal pomen in napredek naše Jednote: Del ujmo torej vsi skupaj z združenimi močmi da pokažemo, da ni bil minuli obisk duhovnega vodje zastonj. In v cerkvenem, ali verskem ozira tudi lepo napredujemo. Naša cerkev je krasna na novo preslikana, koje delo je umetno izvršil naši sobrat in rojak Ivan Gosar, akademiČni slikar. so svoječasno svojcem in drugim v Jugoslavijo naročili naš list, bodisi v zameno, ali naravnost, uljudno prosimo, da izvolijo naročnino obnoviti ko jim poteče. Mi ne moremo na* ročnikov v stari domovini terjati, da naj obnove naročnino, ker je kurz jugoslovanskih kron danes tako nizek. Celoletna naročnina ($3.00) bi «na-sala približno štiristo kron! Kdor hoče svoj list v stari kraj v zameno pošiljati, mora doplačati $1.80 za eno leto; na-racnina naravnost pa znaša $3.00. Ako odpotuje član(ica) s potnim listom v stari kraj, mora doplačati za vsako številko lista 1 cent za znamko; torej 26c za pol leta, ali 52c na leto. K sklepu še omenjamo, da bo starokrajskim naročnikom dva tedna po preteku naročnine list krakomalo ustavljen. Zanimivo namanilo o pre. membi naslova. — Dne 1. julija smo prejeli iz Eagle River, Wis, razglednico sledeče vsebine: 1004 N. Chicgo St. Joliet, 111. — Prosim šaljte mi Glasilo na tistu atres, zakaj sam se preselila v tisti ples. Zdaj novi: Eagle River, Wis.?? (Brez kakega podpisa). Po nasi sodbi mora biti ta narocnica, oziroma članica rodom Hrvatica. Ne vemo pa, kje je poprej stanovala in kako se piše? Sobr Murna in Novakoviča, ki živita tudi v Eagle River, Wis. s tem prosimo, da naj skušata nedavno to, tjakaj došlo člani co opomniti, da naj nam javi še svoje ime in staro bivališče Take sitnosti imamo s pre-membami samo radj tega, ker se članstvo ne ravna po določbah Jednotinih pravil. Gle; točko 175 B na strani 76, ki se glasi: Premembe naslovov članov, ki prejemajo list, se rešuje le po društvenih tajnikih in tajn- cah. Upravništvo "Glasila K.-S. K. J." se ne sme nikakor o- zirati na direktno mu poslane premembe naslovov od strani članov in članic; radi tega mora vsak član (ica) premembo svojega naslova edinole društvenemu tajniku ali tajnici naznaniti. Dr. sv. Roka, 15, Allegheny, Pa. ......... 10.00 Dr. sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont..................10.00 Josip Kamin, Forest City, Pa.......:..........5.00 Paul Jamnik, Oakdale, poslano po Jakobu Jenko ............................l.oo Skupaj .............$166.00 Današnji izk. skupaj.$ 175,00 Zadnji izkaz......... 1076.93 Skupaj........$1261.93' Iskrena hvala vsem daroval-Josip Zalar, tajnik, cem. John Qrahek; blagajnik, Pomožnega odbora. IV. izkaz daroyalcev ZA VSLBD POVODNJI PRI ZADETE ROJAKE V PUEBLO, COLO. Sklad Jolietsk« naselbine: Dr. sv. Jan. Krstnika Krstnika, 143, Joliet, 111., $15; Steve G. Ver-tin, Joliet, IU., $2.00; Anton Zupančič, Joliet, 111., $2.00. Skupaj...$ 19.00 (Zadnji izkaz jolietske naselbine $415:28; današnji $19.00; do danes skupaj $434.28.) Zneski poslani od društev in Posameznikov. Dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn...........$ 50.00 Dr. sv. Ane 127, Wauke- gan, 111............. 50.00 Samostojno dr. sv. Barbare, Ely, Minn.____ 25.00 Math. Kostainšek, Virginia, Minn......... 15.00 ZAHVALA. V Beli Cerkvi na Dolenjskem sijno dobili nov bronast zvon. Zahvaliti se moramo zanj faranom v Ameriki; predvsem Tereziji Gorencic iz Cle-velanda, ki je dala spodbudo, da smo pričeli zbirati in sama darovala .20.000 K. ter poleg tega nabrala pri znancih 6310 K. Poleg nje so nam še pomagali: Fran Ivanciez 11,050 K. sam daroval nad polovico, drugo dobil pri faranih.. Ana Po-nikvar 3.075 K, Jožefa Vidmar 2545 K, Anton in Antonija Lindič 1210 K, Fran Avsec 1000 K, Alojz in Janez RodiS 650 K, vsi iz Clevelanda. Na-, dalje so še poslali: Janez Ko-relo Lockport, 111 2950 K, Ro-sie Kukman, St. Louis 1900 K, in Martin Hudoklin San Francisco 690 K Tako nam je bilo omogočeno, da smo dobili zvon ki tehta 402 kg in stane 61,425 K. Satj je bil potreben, ker nam je J>o vojski ostal samo najmanjši. Bog plačaj vsem, ki so nam pripomogli, da moremo službo božjo slovesneje praznovati. Bela Cerkev, dne 10 junija 1921. Ignacij Omahen, župnik. Posdrav iz New Yorka. New York, N. Y. 9. junija 1921 Predno se podava na parnik "La France", s tem pozdravlja še enkrat vse prijatelje in znance, kakor tudi vse člane-(ice) društva sv. Janeza Evangelista št. 6 v Milwaukee, Wis. JLepa hvala vsem, ki so naju obiskali zadnji dan odhoda iz Milwaukee; posebno pa onim, ki so naju spremili na postajo in nama pomagali pri vsem, kar je bilo ireba za odhod. O-stali nama boste v prijaznem spominu do smrti. Živeli! Ob enem priporočava vsem rojakom žirom Amerike, ki mislijo potovati v stari kraj, naj se obrnejo na tvrdko Zakrajšek & Češark, pri kateri boste dobro postrezeni in prav zadovoljni, kakor sva bila tudi midva. John Močnik, John Ketiš. (Advertis.) Op. ured: Gornje pismo je bilo oddano na pošto v Havre. na Francoskem. KJE JE? Frank Meglič, rodom iz Slovenije. Navedenec se je pred pe-imi leti nahajal bolan v neki bolnišnici v Chicagu, 111. Komur je kaj več znanega o tem možu, naj blagohotno sporoči: i General Konzulatu SH8 115 So. Dearborn St. Chicago, Dl. « Država Wisconsin, suha kot Sahara. Miwaukee, Wis. 30. junija. — Prohibicijski komisar W.S. Smith zatrjuje, da se bo jutri, s 1. julijem pretvorilo našo državo suho, kot saharska puščava. Na podlagi nove pi;obi-'bic. postave ne bo smelo biti v nobenem lokalu, ne bare, ne o-mrežja, ne stojnic, ne klopi in ne sedežev; tako so celo prepovedane bare, ali stojnice za prodajo mehkih pijač. GLAStLO K. S.K:JgDNOTE g^JULIJA irei. Osma nedelja po Binkoštih USMILJENJE (Za "Glasilo K. S. K. Jednote" spisal Ks. Meško. Slovenska plemenitaška ro* dovina živi nekje na Slovenskem. Seveda mlado plemstvo, ker starega Slovenci nimamo. Med vojno se je v ti rodbini dogodilo to-le: Ena hčera se je seznanila z mažarskim oficirjem. Dasi še čisto mlada, ga je poročila. A živela sta le kratko skupaj, pa se je vrnila mlada žena na očetov grad. Pred'ofenziva zoper Lahe so prišli v deželo nemški vojaki. Morda bolj iz mladostne lahkomiselnosti nego iz hudobije in pokvarjenosti je mlada žena norela zdaj za temi. Tako hudo, da je celo ob nedeljah pri cerkvi bila ljuderh v očitno zgledovanje. Domačemu župniku je delaio njeno vedenje težke skrbi. Govoril je z očetom graš-čakom, prosil ga, naj jo on posvari-in brzda. A tudi oče je bil brez moči, tako ob pamel je bila še ne dvajsetletna na. Nemški vojaki so odšli na laško fronto, po srečno utrpeli ofenzivi nazaj v Nemčijo. Kar nekega dne mlada plemkinja pospravi svoje reči, da bi se odpeljala za nemškirti oficir jem v Berlin. Vse " prigovarjanje, svarjenje, prošnje stari-šev so bile zaman. Da ga mora imeti in bo prestopila k protestanti zmu, da se moreta poro čiti, je bil začetek in konec v-seli njenih besed. Res se odpelje, pride v Berlin — in kaj najde tam? Dan poprej je njei izvoljenec umrl za špansko boleznijo. Strašen udarec za mlado, liubezni in življenja željno žensko. "Je li to prst bo žji?" ji zveni venomer v mislih. Ostane do pogreba rajnega izvoljenca, pa se vrne nazaj v domovino. Zdaj je pri očetu. Precej drugačna, zamišljena, resnejša. Upajo, da be našla pravo pot. S čim pa je zaslužilo to pač precej lahkomiselno in nestalno bitje, da ji je Bog na tako odločen, lahko rečemo strašen način zaprl pot v greh in mor rda v časno in večno gorje? S tem-le: V vasi pod gradom je bila bolnica s prav hudo in ogabno boleznijo: vsa je bila ^ ranah. Revna, zapuščena je ležala v svoji kolibici. Nihče se ni kaj posebnega brigal zanjo, nihče ji ni redno stregel. Pač, nekdo se je je usmilil v njeni bedi in zapuščnosti. Ta mlada grajska hčerka jo je prišla dan na dan obiskati. Prinesla ji je jedila, stregla ji je, postiljala ji postelj, umivala jo. Zato Bog ni pustil, ni inogel pustiti, da bi zabredla v globočino zmot in v pogubo. Njen dolžnik je bil po besedah samega Sinv božjega: "Resnično vam povem, karkoli ste storili kateremu teh najmanjših mojih bratov, ste meni storili" (Mat. 25, 40.) in spet po bla-grovanju Gospodovem, ki pra vi: "Blagor usmiljenim, ker bodo dosegli usmiljenje' (Mat. 5, 7.) Po teh besedah je opravičeno upanje, da jo bo usmiljenje božje privedlo povsem na pravo pot, ker je ona tako usmiljenje skazovala. Usmiljenje za usmiljenje! Maloikatero resnico vidimo tako jasno dokazanoan potrjeno v starem in novem zakonu kakor prav to. Poglejmo! V dolini Mambre je sedel o-čak Abraham ob dnevni vročini pri vratih svojega šotora. Pa je povzdignil oči in je zagledal tri tujce, stoječe blizu šotora. Naglo vstane jim gre brzo nasproti, se do tal prikloni in prosi najimenitnejšega: "Gospod, ako sem milost za-dobil v tvojih očeh ne hodi mimo svojega hlapca. Prinesel bom nekoliko vode, da si noge umijete ter počijete pod dreve- som. Tudi grizljaj kruha bom prinesel, da si svoje srce okrepčate, potem idite dalje." Oni so odgovorili: "Stori, kakor si rekel" Bil je pa Gospod Bog in dva angela. In kako je Gospod poplačal Abrahamu u-smiljenje in gostoljubnost? Reče Abrahamu, ko so bili ila videz pojedli: "Spet bom prišel k tebi k letu obsorej, in sina bo imela Sara,» tvoja žena." (I, Mojz. 18.1-15.) Kar sta si Abraham in Sara najbolj želela, za kar. sta najbolj; goreče prosila, sta si prislužila s to u-smiljeno gostoljubnostjo. Drujgi zgled iz knjige božje: Sara je umrla, Abraham se je postaral, iUzak *pa še ni imel žene. Tedaj-pokliče Abraham ?i31iezarja, najstarejšega hlapca svoje hiše, ga zapriseže, da bo delal po njegovih navodilih ter ga pošlje z desetimi velblodi in mnogimi darovi v ivfezopotanijo. Tam, v Abrahamovi domovini, bi naj izbral med pravovernimi deklicami ženo sinu Izaku. Hlapec Dride proti večeru pred mesto Haran. Ne gre pa v mesto, am-i ];ak se ustavi pred mestom ob studencu, kamor so hodile proti večeru žene in dekleta iz .nesta zajemat vodo. Prosi Gospoda, naj mu on pokaže, katero deklico je izbral mla-lemu Izaku za ženo. Kar pride Rebeka, hči Batuela, sinu Meike, žene Abrahamovega jbrata Nahorja, z vrčem na ra- .ui, zala in prelepa devica. Stopi. k studencu, napolni vrč in se hoče vrniti. Kar ji stopi hlapec nasproti in jo zaprosi: Daj mi nekoliko vode piti iz vojega vrča." In ona odgovori: "Pij gospod moj!" In je litro vrč na svoje naročje de-ala in mu dala piti. In ko se ie bil napil, je pristavila: "Tuli tvojim kamelam bom zaje-nala vode, dokler se vse ne iapijo." In ta Rebeka je po i svoji milosrčni dobroti in u-lužnosti postala žena Izakova n je tako prišla v rodovino Kristusa Gospoda, Zveličarja iveta, v veke slavljenega. Znana je usmiljenost in do-;rotljivost starega Tobije, ki je bil v dnevih Salmanasarja, isirskega kralja, odveden v Bužnosti. A v sužnosti je vsak lan hodil k vsem svojim roja-Jkom ter jih tolažil in slednje- nu od svojega premoženja de-il, kolikor je mogel: lačnim je lajal jesti, nage je oblačil, nrtve in ubite je skrbno pokopaval. Res mu je vzel kralj Lenaherih zaradi tega vse pre-noženje. A rojaki, ki jim je joprej dobrote delil, so ga z ženo in s sinom skrivali, da ga kralj ni mogel umoriti. Čez )Qtinštirideset dni pa so kralja njegovi lastni sinovi umoriti. Tobija pa se je vrnil na svoj dom, in vse njegovo premožen-ie mu je bilo vrnjeno. Z deli usmiljenja pa tudi zdaj ni pre--lehal. Zlasti je pobiral trupla wojih rojakov, ki so jih Asir-3i morili in jih ležati kar pustili na potih in cestah. Skri-/al jih je v svoji hiši in jih o polnoči pokopaval. Prigodilo je pa, da je nekega dne od pokopavanju truden prišel na woj dom. Bil je preupehan, da bi se mogel po Mojzesovi postavi očistiti, preden je v hišo topil. Ker neočiščen ni smel v hišo v svojim, je zunaj ob steni legel in zaspal. V spanju pa mu je iz lastavionega gnezda gorko blato padla v oči, da je oslepel. Ko ga je nadangel Rafael, ki je spremljal njegovega sina mladega Tobija na ooti v mesto Rogez, kjer je i-mel oče izposojen denar, ozdravil, mu je rekel: "Kadar si solzami molil in si mrtve pokopaval in si svoje kosilo po-ouščal jn si mrtve podnevu v1 svoji hiši skrival, ponoči pa pokopaval, sem jaz tvoje molitve pred Boga nosil." U?mil-ienie za usmilil je! Kralj Nabuhodonozor se je silno povzdigoval v svoji moči. Pa mu je bilo rečeno; "Tvoje kraljestvo ti bo vzeto, in izmed ljudi te bodo pahnili, in med živino in zverino, bo tvoje prebivališče; travo boš jedel kakor vol, dokler ne spoznaš, da Najvišji gospoduje nad človeškim kraljestvom in ga da, komur hoče" (Dan. 4, 26-29.) Tedaj mu je svetoval prerok Daniel: "Stori po mojem svetu, o kralj, ter se odkupi svojih grehov z miloščino in svojih krivic z usmiljenjem do ubogih, morebiti ti bo Vsemogočni odpustil tvoje grehe." V novem testamentu— kolikokrat je klical Gospod gorje nad neusmiljenje. Vsa£o leto slišimo brati evangelij o neusmiljenem hlapcu, ki je bil poprej tako 'dober in usmiljen z njim, slišal, kako brezrčno se je vedet z drugim hlapcem, ki je bil njemu dolžan malo svo-to, se silno razsrdi in ukaže: Vrzite ga v zunanjo temo, kjer bo jook in škripanje z zobmi." In kako dolgo ga bo pokoril v tem kraju trpljenja? Dokler ne bo poolačal zadnjega vinarja — Večno, ker v ječi ničesar plačati ne bo mogel. Nasprotno pa kako blagruje in blagoslavlja usmiljene. Usmiljenega samaritana stavi za zgled Judom svojega časa in vernikom vseh časov. "Idi in stori tudi ti tako." "Idi in stori tudi ti tako," to zapoved so zvesto in vestpo izpolnjevali vsi svetniki novega zakona. Od apostolov sem, ki so pomagali in dobrote delili na vsefy svojih potih, nepo-znamo nobenega svetnika, ki bi bil trdega in neusmiljenega srca. Svoje premoženje so delili med siromake, s svojimi rokami so delali, da so lajšali trpečim njih bridko usodo, n. pr. sv. Janez, od Boga usta-novnik usmiljenih bratov. Sami so bili voljni iti v sužnošt k neverni kom, da bi druge suž ne rešili n. pr. sv. Peter Nola-skus. Niso se bali streči bolnikom, udarjenim z najhujšimi kužnimi boleznimi n. pr. sv. Elizabeta, grofinja triniška, sv. Alojzij, angelski mladenič, ki si je nakopal ob tem smrt, sv. Kari Boromej. Po mestnih ulicah so iskali bolnike, zapuščene zaradi svoje revščine, na ulico pahnjeno od domačinov iz strahu pred okužen jem. Na svojih rokah in ramah so jih nosili brez strahu pred smrtjo v bolnišnice n. pr. Sv. Janez od Boga, • sv. Kamil Lelij. Znan je brat Damijan, ki je stregel v Tihem oceanu gobavcem, sam nalezel gobe in šele pred desetimi leti umrl strašno razjeden po njih, a vesele du še, ki je šla po plačilo h Gospodu. Naslednik mu je ame-rikanski kapetan, ki namesto tega, da bi živel prijetno življenje, tem najbednijšim med bednimi usmiljenje skazuje, da bi tudi pri Bogu usmiljenje dosegel. Adolf Kolping (1813 1865), oče društev rokodelskih pomočnikov je bil čevljarski pomočnik v Kolinu. S štiri in dvajsetimi leti pa je stopil v gimnazijo, da bi postal duhovnik. Študent je nekega dne izvedel, da je zbolel neki čevljar ski pomočnik, ki sta se poprj dobro poznala, za črnimi kozami. Takoj je šel k njemu Dasi so mu domači, ki bolniku niso upali streči iz strahu, da se bolezen tudi njih prime, branili, je šel v revno podstrešno sobico, kjer je zapuščen ležal u-bogi pomočnik, češ: "Moja pomoč je potrebna, za drugo bo skrbel Bog." Stregel je bolni-: ku z največjo ljubeznijo, pripravil ga lepo za smrt, bil mu v pomoči v zadnji uri. Res zbolel ie tudi on. Vse življenje je nosil v obrazu znamenje črnih koz. A kako se bodo svetila ta tukaj nelepa znamenja ob poslednji sodbi. Kako bodo pričala o njegovem usmiljenju, kako bodo vesela pričakovala usmiljenja božjega. Usmiljenja božjega smo potrebni vsi. v življenju, ob smrtni uri, pri sodbi. Zasigurajmo .si ga z usmiljenjem do svojih sobratov, soseter. Usmiljenje za usmiljenje. "Blagor usmiljenim, ker bodo dosegli usmil- jenje. >> Strašno žrtvovanje. (Spisal Paul Braddon. Poslovenil I. Z.) Bilo je za Časa hude Nap°-lenonove vojne med Francozi in Spanci, v kateri so hoteli Francozi svoje južne sosede do cela podjarmiti in uničiti. Nekega poletnega večera je .prijezdil v malo gorsko naselbino na Španskem, Fiquiere-ras po imenu majhen oddelek francoskih kirasirjev, ki naj bi po naročilu vrhovnega poveljnika zasedli ono vasico, kot važno postojanko. Naravno, da je nepričakovani prihod sovražnega vojaškega oddelka miroljubne vaščane zel° prestrašil; pred vsem, ker so bili vsi bolj siromašni. Zdaj naj bi na milost in nemilost izročili krutemu sovražniku vse svoje imetje in pridelke, sad večletnega truda!? "Kaj za v na ga, slabo smo naleteli! V celi naselbini je samo ena, za nas prikladna hiša," je velel vodja tega oddelka svojim tovarišem, ko .se je vstavil na stopnicah pred velikim samostanom. "Odprite duri! Ce ne, se vam b° slaba godila!" je osor-no za vpil poveljnik kirasirske-ga oddelka in nato parkrat s svojim mečem na samostanska vrata potrkal, da. bi s tem sta-novnike tem bolj prestrašil. Grobna tišina je vladala za jssidovji jnlimega Samostana-Človek bi mislil, da ni v samostanu nobene žive duše; ali da se pobožni menihi baš posvetujejo o kaki važni stvari. •— Še le po daljšem, presledku so se odprla velika vrata in na s-topnicah se prikaže nek sivolasi menih v svoji samostanski opravi, držeč gorečo bak-ljo v rokah. Čuden prizor! Pred hišo miru, ljubezni, zatajevanja in molitve stoje oboroženi sovražni vojaki!— Samostanski vratar se je vojakov tako prestrašil, da se je v plamenih baklje spoznalo, kako se revežu roka trese. "Rešite se!" je z močnim glasom velel francoski polkovnik samostanskemu vratarju, med tem ko mu je na ironični način delal svoje pokl°ne v znak prijateljstva. "Prinašam od našega vrhov nega poveljnika — pozdrave vsem, kj v tem samostanu prebivajo ter pričakujem, da boste sledili mojim poveljem.— Pustite nas notri. V kloti ima te gotovo kaj pijače. Žejni, lačni in utrujeni smo že," so bile besede polk°vifika LaVille Pri teh besedah je Sivolasi samostanski vratar jeze in strahu zardel v lice, niti besedice ni zinil, ampak se je po malem priklonu z glavo tiho nazaj vrnil zapustivša za sabo vrata odprta. LaVille Se ni dosti zmenil za .molčeči nastop samostanskega vratarja; takoj zatem je ukazal svojim vojakom, da naj ra-zjašejo k°nje na bližnjem samostanskem- dvorišču; da naj odlože puške in naj mu po s-topnicah v samostan sledijo. Kako čuden je bil odmev korakov nezaželjnih gostov, ko £0 stopali s pritrjenimi ostrogami po obočenem hodniku dalje za samostanskim vratarjem, ki jify je v nekem kotu z bakljo pričakoval. V srcu sivolasega meniha se je zbudilo silno ogorčenje.— Sovražnik očetom in bratom! Ne bojite se občutne božje kazni, ker skru-ni hiše božje.— Ko je vratar pripeljal krdelo 1 rt -'-j-- vojakov v samostanski refek-torij, so bili tamkaj vsi menihi zbrani. Pri vstopu sovražnika so vsi molče vstali raz svoje sedeže in m°lče motrili ne-zaželjene novodošlece. "Častiti očetje,^ je nagovoril LaVille zbrane menihe s spoštljivim glasom. "Vsi moji vojaki so zelo utrujeni. Jaz ne zahtevam v teh resnih časih od vas nobene posebne gostoljubnosti in usluge, Sprejmite nas, ker sm° lačni, žejni in u-trujeni. Jaz prihajam semkaj po višjem ukazu. Upam pa, da nas boste vseeno dobro postregli, če ne — bomo rabili silo in orožje. V obče pričakujem, ,da tega ne? bo treba vporab-ljati." Sivolasi opat. ali samostanski predstojnik je nato poveljnika spoštljivo s sledečimi besedami nagovoril: "Gospod! Vašim poveljem se moramo pokorili, tudi čeravno vam neradi postrežemo." Motite se č. g. opat," je velel poveljnik LaVille, "dejanja in naša dela vas b°do prepričala, kako lepo mi z onimi postopamo, ki nam gostoljubnost izkazujejo. Opat je nato z roko pokazal vojakom, da naj zasedejo dolge mize v obednici; dalje je naročil bratom, da naj tuje goste kar najbolj mogoče fino postrežejo. Čez malo časa, že so bile mize obložene z raznimi okusnimi jedili. Med menihi in francoskimi vojaki se je kmalu pojavi la nekaka prijaznost, ko je o-pat z dvema bratoma prinesel veliko posodo izbornega vina. Naenkrat so stali napolnjeni kozarci pred temi čudnimi go-stmi. "Tako, dobri oče, izpijva ga vsak en kozarec na zdrav je," je LaVille prijazno nagovoril sivolasega opata. "Oprostite, g. poveljnik naš red nam prepoveduje, da razven sv. maše ne smemo vi na uživati. Ne zamerite tore meni, in tudi tem bratom ker viha ne bomo poskusili." LaVille se je opatovim be sedam ironično nasmejal. Pri tem si je mislil, da so menihi abotni, ker imajo vino na raz polago, pa pijejo samo vodo Nato je dvignil čašo k ustam in jo zopet polno na mizo prec se postavil. V tem trenotku se je jelo v srcih okolistoječih menihov v nemati sumničenje vsled čud nega ravnanja poveljnika La Ville. — LaVille skoči ves jezen pokonci in začne vpiti: "Sumničenje in dvom sta me navdala. Vojaki, ne pokusite niti kapljice tega vina! Morda je za strupljeno Čul sem že o slic nih slučaji!*." — Pri teh besedah so se vsi menihi preplašeno s pogledom proti opatu obrnili, opat je pa le mirno stal na svojem mestu in molčal. "Poskusite in pijte to vino vi najprvo", je nadaljeval La Ville, "še le zatem ga bomo tudi mi pili." Junaški in domoljubni opat je zatem obrnil svoje oči proti nebu ter postal par trenot-kov v navidezni tihi molitvi. Zatem je zagrabil za ponujeno mu čašo vina in isto do cela izpil, opatu so sledili tudi drugi menihi. "No, ali ste sedaj zadovoljni. Ali sedaj še kaj sumničite in dvomite?" je velel sivolasi opat z močnim glasom. "Da, zadovoljni smo z vašo postrežbo, dobri očetje. Zdaj bomo pa še mi na vaše zdravje kozarce izpraznili." Kozarec je sledil kozarcu okrog mize, ko je prvega izpraznil poveljnik vojaškega v tem samostanu. In prvemu kozarcu so sledili še drugi, kajti vojaki so bili v resnici žejni in lačni. že malo dobre volje se je LaVille dvignil in pričel z mogočnim glasom govoriti: "Ko bo naš ponosni francoski orel razprostiral svoje peroti čez vso deželo, tedaj* bom jaz posredoval, da dobijo gostoljubni bratje tega samostana primerno nagrado in — "Prenehajte s takimi opazkami. Tega ne boste vi nikdar doživeli", mu je preetrigel o-pat besedo in z groznim gla-' som nadaljeval: 44Vi ničvredno orodje nasilja! Poslušajte me s strahom: "Vino, ko je smo mi pili, je zastrupljeno! Naša nesrečna domovina je zahtevala od nas to žrtev, ko ji drugače ne moremo pomagati. V svojo dolžnost si štejemo, da žrtvujemo svoje življenje na oltarju za domovino. In da-siravno se nam že smrtna ura približuje, nas pri tem navda* ja tolažilna zavest, da boste tudi vi vsi z nami vred umrli. --No, ali vam strup še tie stopa v žile? Govorite nasi sužnji, govorite!" Nepopisen strah in tišina sta zavladala zatem v obednici starodavnega španskega samostana v Figuierera$u, osobi-to okrog mize, kjer so sedeli že malo vinjeni francoski ki-rasirji, po teh grozni napovedi smrti. Kot divje zverine so se hoteli z bodali spustiti na svoje prekanjence; pa nameravanega maščevalnega čina niso za-mogli izvršiti. Z bodalcem v svojih rokah se je zdaj ta, zdaj oni vojak mrtev na tla zgrudil. Kmalu zatem je potil^iila kletev vojakov pomešana z groznimi klici in — tiho molitvijo junaških menihov, in in samostan je objela smrtna tišina onega poletnega večera. ----, Ko so prišli naslednje jutro bližnji sosedje k samostanski božji službi, so naleteli na celo kopico mrličev v obednici. —* NAZNANILO NAROČNIKOM KOS. Krajše kose od 25 do 29 in- čev sem končno prejel, ter jih vsem naročnikom odposlal po pošti; kedor še ni prejel ki-palno orodje ali motiko, dobi r par dneh, istotako po pošti. ALOIS SKVLJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. V BLAGOHOTNO UVAŽE-VANJE. FRANZ LUBAS, izdelovalec harmonik, mi je sporočil, da so mi harmonike odposlane, ter jih pričakujem v par dneh, ter jih lahko sedaj naročim, kolikor hočem. Lubas se je preselil iz Jugoslavije r Avstrijo; toliko v pojasnilo vsem onim, ki so me vprašali, kedaj dobim zopet njegove harmonike. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. ( Severov.1 zdravil.! vrdi/i zdravje v družin.»h. Beseda ženskam. Nikar ne UhtajU sv z zanemarjanjem tiet—---.—r—. in .oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobit« od avqjega karja S everas Regulator (Sererjev Regulator). Ta regulator je blazino delujoča tomka in zdravilo. Priporočljivi® za popra-vo tistih posebnih oslabelosti m neredov. ki »o jim podvrfene ?—w Cena $1.16. Ni prodaj po vseh lekarnah. .i__ "t t '■ ' : 1 * • 1 —— >loven«ke Katoliške Jednote ▼ Zdruieaih drz*|||r amcriških.11 Uredništvo in upravništvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL r- .......-■—-...............;..........S .........y«...................... i..................... OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order.__ _Issued every Wednesday. >. • ', hl ^ 1004 N. Chicago St OFFICE: , Phone: 1048. JOLIET, ILL. Subscription price: » « For Members, per year.......................... ..................... * V. For Nonmembers .....................................v.-........jZ-00 For Foreign Countries ...............................................$3JJu Zakoni o delavskih odškodninah v Združenih državah. IV. članek. ZAKON V DRŽAVI ILLINOIS. . Pod določbe kompenzacijski^ zakonov države Illinois s-padajo avtomatično vsi uradniki države, okrajev, mest in občinskih uprav, kakor tudi v-si delodajalci in delavci, ki so zaposleni v obrtih, ki so sinat-rane kot izvanredno nevarne, kakršne so gradnja poslopij, rudarstvo, kamenolomstvo, dela, kjer se rabijo rastreljiva itd. Glede drugih delodajalcev pa velja kompenzacijski zakon le tedaj, ako se isti pogodijo z delavci, da bodo v slučaju nezgode veljale določbe kompenzacijskega zakona, v katerem slučaju sq delodajalec rešuje vsake druge obvoznosi glede odškodnine. Pravdna pot izključena Ako je delavec pod kompen- $1750 za vdovo in enega otroka pod šestnajstim letom. $1850 za vdovo in dva ali več otrok pod šestnajstim letom. Maksimalna odškodnina od $3,500 se pa poviša takoj: $3750 za vdovo in enega otroka pod šestnajstim letom. $4000 za vdovo in več otrok pod šestnajstim letom. Kompenzacija za slučaj poškodbe. Poškodovancem se preskrbuje zdravniška, ranocelska in bolniška oskrba za dobo od ne več kot osem tednov, pri čemur strošiki no smejo presega-it $200. V slučaju začasnega popolnega onesposobljenja, trajajočega čez šest dni, dobiva poškodovanec kompenzacijo, enako 50 odstotkom zaslužka, ali ne manj kot $7 in ne več kot $12 na teden, in sicer tako dolgo, kolikor traja onesposobl-jenje, ali ne več potem, ko so odškodninska izplačila dosegla svoto, ki bi se izplačala za s- lučaj smrti. — Ako onesposeb-ljenje traja čez štiri tedne, tedaj začenja plačevanje kompe- zacijskim zakonom, ni dovolje no nastoj)iti običajno pravdno nzacije takoj po dnevu poško-pot v iztiranje odškodnine za dbe. slučaj poškodbe ali smrtne nezgode pri delu. Pohabljenje. ^^^^^^^^^^^^^^^^ Za vsako resno in stalno po- Kompenzacija za slučaj smrti. | habljenje roke, glave ali lica, a) Gmotno odvisna vdova se doMa kompenzacija potom otrok ali otroci, dobivajo odškodnino, eneko štirikratnemu povprečnemu letnemu zaslužku ponesrečenega delavca, ali ne manj kot $1650 in ne več kot $3500. b) Ako ni ponesrečenec zapustil vdove ali otrok, tedaj imajo pravico do odškodnine vzajemnega sporazuma ali pa arbitracije, ali znesek ne sme nikoli presegati eno čjetrtino odškodnine, plačljive za slučaj smrti. Delno onesposobljenje. Za posebne poškodbe, ki o-nesposobljajo delayca v njcgo-»vem rednem poklicu, ima poš- njegov oče ali mati, ako so bili, kodovanec pravico dobivati ti za časa smrti odvisni o njego- razen odškodnine za dobo za. vega zaslužka, in sicer do od- ^nega popolnega onesposob-škodnine, euake štirikratnemu hjeflja vsled take poškodbe še povprečnemu letnemu zasluš- jsieaeče odškodnine: ku ponesrečenega delavca, ali | ne manj kot $1650 in ne več kot $3500. V slučaju, da ni pokojni zapustil ne vdove ne otrok ne staršev, imajo pravico zahtevati odškodnino tudi postranski dediči, ki so bili odvisni za časa nezgode od zasluska pokojnika. Ako nima nihče pravice do potfmi*tmne,l tedaj »se izplača znesek od največ $150 za pogrebne stroške pogrebcu ali pa ki so pokrile pogreb-st roške. Vsaka odškodnina za slučaj rti, izvzemši one'za pogrob-stroške, se izplačuje v ob-ih, enakih polovici povp-nega zaslužka, in sicer v e-kih presledkih, v kakoršnih dobival plačo. Ako upravi-nci zahtevajo, se mora tudi škodnina plačati vsa naen-at v gotovem znesku. Ako upravičenec,do odškodnine živi izven Združenih držav, se znesek izplača v rok«? osebnega zastopnika pokojnega delavca in komisija določi a čin izplačevanja. • • v - « "_____ j — za'sluea] smrti se poviša način: Za izgubo palca ali popolne izgube njegove rabe 50 odstotkov povprečne plače tekom šestdeset dni. Za izgubo prvega prsta — 35 tednov. Za izgubo drugega prsta — 30 tednov. Za izgubo tretjega prsta — _() tednov. Za izgubo četrtega prsta — 15 tednov. Z izgubo prvega člena prsta se smatra za izgubo polovice Izguba več kot enega člena se oc&škodujc kot izguba celega prsta. Za izgubo pesti — odškodnina tekom 150 tednov. Za izgubo roke ali popolne ral>e iMe — 200 tednov. Za izgubo stopala — 125 tednov. >' Za izgubo noge — 175 tednov. Za izgubo vida na enem očesu — 100 tednov. Stalno onesposobljenje. Izguba obeh rok ali obeh stopal ali obeh nog, ali obeh oči ali izguba popolne rabe istih' —— $12 na teden, dokler skupna s-vota doseže znesek odškodnine za slučaj smrti. Potem pa se izplača dosmrtna pokojnina, e-naka 8 odstotkom zneska, plači ji vega za slučaj sinrti. Ta pokojnina pa ne sme biti manjša k6t $10 na mesec. Največja odškodninska plača. [Tedenska odškodnina za poškodovanega delavca ne sme presegati $12 na teden. Ta maksimum se lahko poveča na $13, $H, in $15 na teden, ako mora poškodovanec >krheti za onega ali več otrok. Naznanijo poškodbe. <) nezgodi je treba obvestiti delodajalca vsaj 30 dni po poškodbi. Odškodnina postane neizterljiva, ako se tirjatev ne prijavi tekom šestih mesecev po poškodbi. NEKOLIKO ZGODOVINE 0 TOBAKU IN CIGARETAH. Mars i kakemu kadilcu cigaret, ali svalčie še ni znano, ka-ko'so iste nastale; tem manj bo pa morda še verjel, da je slučaj nekega poskušenega samomora svalčico na površje spravil. Začetkom devetnajstega s-toletja je živel v Kavali, (Sirija) pri prost delavec Mehemet Ali, ki se je sprva kot težak po tamošnjih plantažah tobaka ukvarjal. Ker mu je bila pa sreča mila, je čez čas opustil motiko in se posvetil vojaškemu stanu. V tedanji turški vojni je kmalu postal vrhpvni po-eljnik cele turške armade in kasnejši paša. V tej dobi je poslal Mehemet paša svojega sina Ibi^ahima, da zasede in premaga veliko sirsko trdnjavo Acre. Turki so tedaj imeli nekega Francoza za vrhovnega poveljnika arti-lerije pri obleganju že označeno trdnjave. Ta poveljnik je izumil posebno pripravo iz papirja, -katero se je napolnjeno s smodnikom devalo v odprtino topa za vžig. Ta priprava je bila mali cevki ali današnji moderni cigareti podobna ovita s papirjem narejenem iz riževih bilk. Ker se je novi izum pri streljanju s topovi povodom pbleganja one sirske trdnjave izborno obnesel, je poslal Ibrahim paša svojim vojakom večjo količino finega kavals-kega tobaka v dar. Vojaki so ta tobak kadili iz takozvanih čibukov, iz kojega je bilo napeljanih več lesenih cevk da je nankrat iz istega lahko kadilo po 12, vojakov. Ne tega večera je priletela v njih tabor sovražna kroglja, ki jim je na nesrečo posodo za tobak in vse cevke na drobne kosce razbila. Prestrašeni top-ničarji se niso sicev napada sovražnika niso dosti bali; hudo jim je pa bilo za čibuk ker niso mogli več kaditi. Tedaj pade nekemu desetniku nova misel v glavo. Ker je navedeni vojak male papirnate cevke s smodnikom polnil za vžiganje topa, je namesto smodnika nabasal v one papirnate cevke tobaka in dal iste svojim tovarišem. — Sam je vtaknil prvo cigareto v usta rekoč, da scf bo s tem usmrtil, ker ne more več kaditi; pri tem je opozarjal svoje tovariše, da naj pazijo, kako mu bo glavo razneslo.? — Na svoje veliko začudenje, se mu pa ni nič žalega zgodilo; nasprotno, iz onega zavitka (svalčice) se je jel valiti prijeten duh tobaka, kar je vse navzoče zelo iznenadilo. Tedaj je torej nastala prva cigareta. To je Ibrahimove vojake zatem tako navdušilo, da so ko- rajžno obstreljevali sovražno trdnjavo in — kadili cigarete, dokler jim ni trdnjava v roke padla. Ta nova vrsta kajenja tobaka ■sp < 7-« č.ii Tbraii i na našo 1- _ Evrope in inozemstva; osobito je bila turška cigareta JSi^ na kraljevih dvorih m pn diplomatih, kakor je še dandanes. Okrog leta 1840 so pričeli cigarete kaditi tudi na Ruskem; tobak so dobivali iz Turške in Amerike. Zgodovina nam kaže, da je bil tobak znan že starim Grkom in Egipčanom; vendar se ti narodi niso dosti s pridelovanjem tobačne rastline bavili. Za časa odkritja Amerike 1492 je bil tobak zelo priljubljen pri tedaj živečih Indijancih. Krištof Kolumb je ob svojem prvem povratku s sabo na Špansfco prinesel več tobačnih rastlin z otoka San Salvador in Kuba. Seveda so Indijanci kadili to^akovo listje iz pip; kadar so hoteli pogostiti tujca, so mu ponudili mirovno pipo, Calumet po imenu; iz tega je nastalo tudi znano mesto Calumet v Michiganu. Sprva, kakor že omenjeno, se ni tobaka drugače kadilo, kafcor iz pip; v Italijo so tobak zanesli beneški trgovci, ki so trgovali s Turki. O cigaretah pa nikjer ne čitamo pred začetkom 19 stoletja. Prva z-godovinska črtica o postanku cigarete se opira na obleganje sirske trdnjave Acre, kakor gori označeno. ZdraVniki zatrjujejo, da je kajenje svalčie (cigaret) zdravju škodljivo, kar je povsem tudi resnično. Sovražniki cigaret zatrjujejo, da je iste smatrati za žeblje pri rak v i, ker povzročajo človeku tim prejšnjo smrt. Kdor je že tobaka navajen, naj opusti cigarete; pa naj raje zincrnii kadi iz pipe, ali pa —— - kvi niso prizanesla. Naši očetje so -nam zapustili Icjo svetinjo: krasno cerkvico; zatorej je naša sveta dolžnost, da to cerkvico tudi mi pusfirao našim potomcem, da se nas bodo spominjali. Ako iste" qe bomo sedaj na starost podprli, bonio mor?li zapustiti svojim otrokom same razvaline. Na noge in na delo torej, saj Bog nam bo to dobro delo obilno poplačal! Dragi mi Slamovčani! Nasi v starem kraju so sklenili že letos popraviti cerkev in se obraeajoo š prošnjo na nas, tu živeče vaščane in domačine ter druge dobrosrčne rojake, da bi jim pomagali po svoji moči. Izražajo se, da so jim znani slabi časi tukaj, da^ se moremo mučiti za skorjico kruha; vendar vseeno upajo saj nekoliko naše pomoči. Uslišrmo torej njih prošnjo in pomagajmo jim vsak po svoji moči. Za vse darovalce se bo opravila slo- smodke. t Prošnja. y ves na sv. ma|* na sr. Vidu in sv. Valentinu y gorioznačeni cerkvi. V»i darovi naj ff pošiljajo na mane in ijne-na darovalcev bodo priobčena v tem listu. Anton few* 201 &*>y »t., Joliet, IU. (Advertisement.) Kajenje tobaka prepovedi v javnih prostorih. Grand Fotfcs, If. Dak. 30. junija. — Ž jutrišnjim dnem (1. julija) bo na podlagi nove postave prepovedano kaditi smo-dke, cigarete ali pipe v vseh javnih prostorih države North Dakota; ta postava se pred v-sem pzira na restavrante, hotele in kavarne. ____.mkte WM^a;Ibrahim -Hj^. Kompenzacij main p^^fcijf in 'Egiptu ja se tedaj izplača v znesku ocll jazširil&; iz Kaire so cigarete ne manj kot $7 in ne več-kot uvedli tudi po drugihi večjih Predragi mi rojaki, sosedje, vaščani in^ (k»tt)ačini Slamovčani, živeči šironv Ahicrikt! i V popolno tujino, svet brez pravega cilja ste sc podali iji zapustili svoj rojstni dom, svoje drage domače in ono posvečeno zemljo, na kateri so naši dragi stariši nam pridelovali naš vsakdanji kruh ter nas odgojili. Zapustili smo pri odhodu vse spomine brezskrbnih otroških let; vendar ga ni tukaj v tujini imed nami enega, kojemu bi pri slovesu oko ne rosilo. Kako pa tudi ne? Saj smo zapuščali starše, svoje brate, sestre, prijatelje in znanci. ' Jn ko so nam oni zginili izpred oči, in ko nam je izginila rodna vasica, ozrl sc je marsikdo izmed nas še enkrat proti oni strani, kjer smo zapustili svoje drage. In slednjič nam je izpred oči zginil še križ na zvoniku domače cerkvice sv. Vida jn Valcn-tipa. Kateremu izmed nas šc niso prišla tnkaj v Ameriki v živ spomin ona srečna mlada leta. ko smo kot brezskrbni otroci sklanjali pod cerkveno lipo, ki je kras celega okraja. Kdo izmed nas sc več ne spominja onih časov, ko so vaški zvonovi naznanjali sv. mašo v lični domači hiši božji? O sladki in srečni spomini na prošla leta mladosti v domači rojstni vasici! — Iz brezskrbnega otroka se razvije mladenič in mož; a spomini na otroška leta mu ostanejo vedno v srcu, ki donašajo še druge spomine: misel in skrbi dela za vsakdanji kruh. Za svojim poslom hiti mladenič, hiti mož; a iz domačega zvonika zadoni glas zvona, opominjajoč ga k molitvi in k vstrajnosti pri delu. Predragi nit domačini in sosedje vaščani! Naše življenje je v tesni zvezi s hišo božjo. Ko enkrat končaš zemeljsko potovanje, te pogrcbci neso cerkev po zadnji blagoslov, ki gre s teboj v večni dom; tedaj ti tudi v slovo in zadnji pozdrav turobno zapojejo zvonovi iz cerkvcne line. Zatorej se obračam do vas vseh z milo prošnjo, da pdprite srce odprite svoje utrujene roke in položite mali dar, na oltar naše vaške cerkve! Cenjeni mi vaščani! Znano vam je, kako obstoji naša cerkev; nje staro oporno zidovje je opešalo in se podi-Milo sc ozirajo njeni pogledi na Podprite moje kosti, dajte mi ihoči, da od slabosti ne omagam in da ne padem v razvaline ter prah. Prosim vas v imenu vascanov m faranov, ki so se obrnili ri*qie^ s prošnjo da naj -trkam na vaša dobra srca, in tudi druge cenj. rojake prosim, da bi kaj v to svrho darovali. Jaz sem zadovoljen z vsakim, še tako malim darom; tudUSt z veseljem ^vzamem. ra Has, ki prosi: nek tudi slaba leta nam podirajo blagostanje i» tudi našemu svetišč«, - nasr cer- Pueblo Jugoslav Relief. OFFICE: 217 E. NORTHERN AVE., PUEBLO, COLO. Executive Committee; N. Badovinac, Pres.; Rev. P. Cyril Zupan O. S. B., Vjce-Pre«; Petrr Culi*, Sec y; J. M. Stebley, Ass't Secy.; Frank Grafcak, Treaa.; J. D. Btttkorlcb, Joe Culig, Andro Petros and Drjlofticb. Trustee«: Louis Lovšin, Joe Pritekel and Nick Rakich. Investigating Committee: Louis Anzich, Iso Tomkovich, Nick Fabijaaich, Sime Burin Jac Purkatt* Tony Rupar, Mile BnnbolLch, Jovo Pavlica, John Simonich, Joe Pritekel,,' iiygl&liKff John Mohar, Jake Henigsman and Anton Stare. General Committee: Val. Stalick, Dr. J. F. Snedec, Matt Jerman, D. P. Predovich, John Gori sich, Mihael Rozich, Joe Kočevar, John Knkar, George Thomaa, Joe Cuxak* Jake Vidynar and John Mohar. Ker je bila izrečena želja vsega pomožnega odbora pueblo Jugoslav Relief") na shodu dne 26. junija, da naj se naprosi vse slovenske in hrvatske liste v Ameriki, da nam za nekaj časa vsak teden enkrat odstopijo nekaj prostora za javna poročila, kako posluje naš "Pueblo Jugoslav Relief", so bili v odbor za publikacijo izvoljeni sledeči rojaki; Valentin Stalik, John Germ, Jolin Butkovich, Frank Kupar in Dan. P. Predovich. Naloga tega odbora je, da enkrat teden natančno poroča o delovanju "Pueblo Jugoslav Reliefa.'' Na shodu dne 26. junija se je sklenilo, da se bo ves denarf nabran po "Pueblo Jugoslav Relief" vporabil izključno za Jugoslovane pueblskega okraja, ki so bili vsled povodnji prizadeti. "Pueblo Jugoslav Relief" prosi yse zavedne rojake sirom Amerike, da ustanovijo svoje lokalne odbore (slične onemu v Jolietu, 111.), ki naj pobirajo mjlodare, ter delujejo sporazumno s "Pueblo Jugoslav Reliefom". Rojaki! Pomagajte svojim rojakom, ker le o4 vas smo odvisni! Akoravno je minulo že 4 tedne od one strašne katastrofe, žalibog še do danes nismo slisaji nobene besede od zastopnikov Jugoslavije, ali takoimeuovane: Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Morebiti je slavna srbska gospoda v Washingtonu, O. C. pozabila, da živijo v Pueblu Jugoslovani, ki so svoječasno poslali marsikateri tisočak, ter so z veliko vnemo delovali za ujedinjenje svobodne Jugoslavije? Kje ste Vi, zastopniki našega naroda sedaj! Ali ne boste objajvili sedaj svojega klica za pomoč (apela), ko Vaš narod nujno pomoči potrebuje! Torej, kje ste! Pueblo Jugoslav Relief prosi vsa cenjena društva in posameznike, ako slučajno ne zaupajo "Pueblo Jugoslav Reliefu, da naj pošljejo svoje morebitne doneske naravnost na glavni odbor svojih organizacij. "Pueblo Jugoslav Relief" želi in prosi vse, da se vsi kar najbolj mogoče potrudimo, ter čim več naberemo za reveže v Pueblo in okolici, in to čim hitreje mogoče. Tukaj v Pueblo, Colo., je 125 (stopetindvajset) jugoslovanskih družin prizadetih vsled povodnji. Njih Bkupna škoda znaša nad $90,000.00. Dosedaj nabrani in vposlani* darovi: Narodna Hrvatska Zajeduica, Pittsburgh, Pa.........$2000.00 Hrvatska Zajeduica, Chicago, Illinois............... 2000.00 Slovenic Publishing Co., New York City, N. Y........ 331.00 V. L. Chukovich, Denver, Colo...................... 100.00 Rev. John Perše, nabral v Kansas City, Kans.......... 45.00 Rev. Anzelm Murn, Bethlehem, Pa., nabrano......... 31.00 Vinko Vuk, Predsednik N. H. Z., Pittsburgh, Pa....... 25.00 Ignac Dolak in darovalci, Bivabik, Minn............ 34.75 Frank Tusar, Irwin, Pa............................ 10.00 Rev. P. Benj. Snoj, New York, N. Y., nabnano........ 18.00 Srbsko Podp. Druš. "Prilečevič" No, Duquesne, Pa. .. 10.00 Anthony Lucas, Calumet Michigan.....................5.00 Matt Medic, Ramah, Colo.......................... 5.00 Momchilovich Brothers, St. Lojiis, Mo. ............. • 25.00 Frank Rozinger, Sartell, Minn.,..................... 11.00 "Prijatelj" Milwaukee, Wis....................... 1.00 A. Horwat in L. Bobich kolektqrja v Chicagu, nabrala 158.50 The North American Banking & Savings Co. Cleveland 106.00 Hrvatsko Dobrotvorno in Izobražev. dr. Monessen, Pa. 50.00 Zakrajšek & Češark, slovenska banka in potovalna pisarna New York............i................... 50.00 M. Kapsh, Colorado Springs, Colo., nabral med tamoš- njimi rojaki ................................... 45.50 J. W. Millett, San Francisco, Calif. .................. 25.00 Frank Zaitz, sr., Leadville, Colo..................... 25.00 Slov. Izobraž. Društvo "Rodoljub", So. Fork, Pa. Dr. "Naprednost" št. 223 SNPJ. Greenburg, Pa. ;., Dr. st. 67 SSPZ Johnson City, 111................... Društvo spadajoče k SSPZ v South view, Pa. _______ Dr. št. 137 SSPZ Farniington, W. Va.............. Dr. št. 81 SSPZ Biwabik, Minn................... Sam Meloda, Junction City, Wasb. .;............ Jennie B^mbich, Kansas City, K#ns......;...... Joosip Plevilich, Butte, Mont..................... 20.00 11.00 5.50 5.00 5.00 5.00 2.00 3.00 1.00 Skupaj ...................f........$6158-25 Iskrena hvala vsem nabiralcem in darovalce«! Za 4' Pueblo Jugoslav Relief''; N. Badovinac, preds.; Peter Oulif, tajnik; JTrwk Prabifc blag. Valentin Stalick, preds. Publikacijskega odbor*. Pueblo, Colo., dne 2. julija 1921. GLASILO K. S. g, JEDUOT8J: JgUJA Uttl ' i i "TIT------* K. S. K. Pittsburgh, Pa. ▼ Jolietn, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirafri y Jolietu državi Illinois, dne 12. januarja, 189& GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 104& od ustanovitve do 1. junija 1921 skupna izplačana podpora $1,945,841.0.0. GLAVNI URADNIKI: GWvpi predsednic: Joseph Sitar, 607 X. Hickory St. Joliet, I1L I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Paeblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S Pittst Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, ||t Zapiantkar: John Lekan, 406 Marble St. Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegan, III Vrhovni Zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, P* NADZORNI ODBOR: Tnvfc Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, I1L t ; i »u il life Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. * " Jokn Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, ' * John Germ, 817 East "C* St. Pueblo, Colo Anton Nemankh at 1000 N. Chicago St. Joliet, I1L POROTNI ODBOR: J ; Martin Teiak, 1201 N. Hickory St. Joliet, III. Geo. Flajaxk, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. ' »$ John WuJuhinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. j PRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y, g ; R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III John Dec man, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S*K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet lil Telefon Chicago 1041, JEDNOTIN ODVETNIK.^ Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L V»a piana in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo nx glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet III, dopis« društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet, I1L = Iz urada glavnega tajnika. _ POLLETNO ZBOROVANJE GL. ODBORA. Naznanja se, da se prične polletno zborovanje gl. odbora' K. S. K. Jednote dne 18. julija t. 1. ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu; tega zborovanja se vdeležijo: Predsednik, tajnik, blagajnik in nadzorniki, kakor določeno glasom pravil člen X, točka o, stran 48. Vsa društva ali posamezni člani Jednote, ki imajo kako prošnjo, pritožbo ali kaj drugega važnega za napredek organi zacije odboru za predložiti v presojo in rešitev, naj blagovolijo to pravočasno poslati na gl. urad. Za gl. urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR,. gl. tajnik. Joliet, 111., 1. julija 1921. >11 Y4>.jl} V PREMEMBE ČLANSTVA ZA MESEC JUNU 1921. Pristopili * K dr. sv. Štefana št. 1, v Chicago, 111., 23675 Novak Ignac, roj. 1875. R. 46. $250. Spr. 4. jun. 1921. Dr. šteje 213 članov(ic). K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, III., 9616 Hočevar Marija, roj. 1891. R. 30. $1000. 23676 Malinšek Ivan, roj. 1883. R. 38. $1000. Spr. 14. jun. 1921. Dr. šteje 414 članov (ic). K dr. sv. Barbare št. 23. Bridgeport, Ohio, 23677 Paučnik Josip, roj. 1904. R. 17. $1000. Spr* 11. jun. 1921. Dr. šteje 44 članov (ic). K dr. sv. Vida š.t 25 v Cleveland, Ohio, 23678 Stepič Ignac roj. 1905. R. 16. $1000. 9637 Russ Margareta, roj. 1897, R 24. $1000. Spr. 4. jun. 1921. Dr. šteje 462 članov (ic). K dr. sv. Frančiška Sal. šttr. 29 v Joliet, 111., 23679 Babic Matija, roj. 1905. R. 16. $1000. 23680 Kocjančič Josip, roj. 1904. R, 17. $1000. 23681 Kuzma Jurij, roj. 1904. R, 17 $1000. 23682 Grošelj Luka, roj 1889. R. 17. $1000. 23683 Murn Alojzij, roj. 1877. R, 44. $1000. 9638 Saje Vida, roj. 1900. R, 20. $1000. Spr. 4. jun. 1921. Dr. šteje 353 članov (ic). K dr. sv. Petra, št. 30. v Calumet, Mich., 23684 Zunič Ivan, roj. 1904. R. 17. $1000. Spr. 19. jun. 1921. Dr. šteje 2p6 članov (ic). 9 K dr. Jezus Dobri Pastir št. 49. Pittsburgh, Pa., 23685 Ra-dovič Edward C. roj. 1901. R. 20. $500. 23686 Radovič Ivan M. roj. 1898. R. 23. $500. 23687 Radovič Ivan roj 1870. R, 51. $250. Spr. 19. jun. 1921. Dr. šteje 49 članov(ic). K dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 Pittsburg, Pa., 9639 Barič Ana, roj. 1890. R. 31. $1000. Spr. 14. jun. 1921. Dr. šteje 280 članov (ic). K dr. sv. Jožefa št. 57 Brooklyn, N. Y., 23688 Lavrič Alojzij, roj. 1894. R. 27. $1000. Spr. 4. jun. 1921. Dr. šteje 129 članov (ic). K dr. sv. Janeza Evang. št. 65. R. 19. $1000. Spr. 5. jun. 1921. Dr. šteje 152 članov (ic). K dr. Marije Pomagaj št. 78 Chicago, 111., 9640 Kervin Jožefa, roj. 1873. R. 48. $500. Spr. 16. jun. 1921. Dr. šteje 193 članov (ic). > K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 So. Chicago, 111., 9641 Kulovič Gabriela, roj. 1901. R. 20. $1.000. Spr. 19. jun. 1921. Dr. šteje 170 članov (ic). K dr. Marije Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, O., 9642 Ambrožič Pavlina, roj. 1904. R. 16. $1000. Spr. 18. junija 1921. Dr. šteje 55 članov (io). K dr. sv. Jožefa št. 103 Milwaukee, Wis., 23690 Jenič Franc, roj. 1891. R. 30. $500. Spr. 4. ju«. 1921. Dr. šteje 106 članov (ic). K dr. sv. Ane št. 123 Bridgeport, Ohio, 9643 Goste Marija, roj. 1869. R, 52. $250. Spr. 19. jun. 1921. Dr. šteje 61 čianovic). K dr.r sv. Ana št. 127 Waukegan, 111 9644 Frank Franca, roj. 1905. R. 16. $1000. 9646 Terček Johana, roj,1897 .R. 24. $1000. 9646 Hodnik Franca, roj. 1892.. R. 29. $1000. 9647 Leskovec Marija, roj. 1890. R. 31. $1000. Spr. 26. junija 1921. Dr. šteje 106 članov (ic). K dr. sv. -Družine st. 135 Willard, Wis., 23691 Marinšek Rudolf, roj. 1902. R. 19. $500. Spr. 8. jun. 1921. Dr. šteje 66 članov (ic). K dr. sv. Janeza Krstnika št. 143 Joliet, 111., 9648 Vertin Anna C. roj. 1889. R. 31. Spr. 16. jun. 1921. Dr. Ste je 31 članov (ic). K dr. sv. Jožefa št. 146 Cleveland, OUig, 23692 Miklavž Janez Rev. roj. 1876, R. 45. $1000. Spr. 18. jun. 1921. Dr. šteje 93 članov (ic). K dr. sv. Mihaela št. 152 So. Deering, 111., 23693 Rupčič Anton, roj. 1886. R, 34. $1000. Spr. K jun. 1921. Dr. šteje 66 članov(ic). K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 9649 Ske-tel Marija, roj. 1881. R. 40. $1000. 23694 Sketel Matija, roj. 1880. R, 41. $1000. Spr. 10. jun. 1921. Pr. šteje 62 članov (ic). K dr. Kraljica Majnika št. 157 Sheboygan, Wis., 9650 Falle Marija, roj. 1896. R. 25. $500. 9651 Rosenstein Marija, roj. 18T3. R. 48.$250. Spr. 11. jun. 1921. Dr. šteje 68 članov(ic) K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 9652 Sus-taršič Fannie, roj. 1897. R. 24. $500. 9653 Žagar Fannie, roj. 1895. R. 28. $500. 9654 Tratnik Ana, roj. 1893. R. 28. $500. Spr. 6. jun. 1921. Dr. šteje 300 članov (ic). K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 23695 čartpli* Ivan B. roj. 1905. R. 16. $1000. 9655 Bartolič Antonija, roj. 1proščen, ker so porotniki so glasno zanikali njegovo kriv-lo. Železni drobiž — zopet vel-"aven. Da bi zadostil potrebam lenanie cirkulacije, je finančni minister ukazal državnim , )lagajnicam, naj v bodoče sprejemajo tudi kovani železni Irobiž, ki je ostal v prometu Jie i« časov bivše avstroogrske nonarhije. Državneu blagajnike bodo sprejemale ta drobiž njegovi nominalni vrednosti, t. j. 20. vin. — 5 par. Dinarska vrednost za vso državo. Beograd, 9. junija. Včeraj je minister za šume in rude Ir. Križman kot zastopnik finančnega ministra podpisal od ok, s katerim se odpravlja u--adno računanje s kronami, ter se uvaja kot računska enota dinar za vso državo. ka v Parizu bo najbrž^ imenovan bivši poslanik v Sofiji in Petrogradu, dr. Mirosl. Spalaj-kovič. Ako ne bi hotel sprejeti tega mesta, potem pride v po-šttfv g. Mate Boškovič, ki je že opravljal diplomatske funkcije. Kandidatura dr. Velizarja Jankoviča ne pride v poštev. Nove volitve? V Belgradu govore parlamentarni krogi o možnosti novih volitev, ker so vladne stranke baje mnenja, da brez novih volitev ni mogoče uspešno rešiti vse tiste krize, ki podkopavajo naše parlamentarno življenje! Volitve bi se vršile po sprejetju ustave in novega volilnega zakona, ki bi onemogočal maiijs<- stranke! — Govorice so vsekakor zani« mive. četudi m m-j^oie določiti, koliko je na njih resnice. Trdno določena stvar pa je, da so :»as>e vladne stranke sposobne vsakega p-Lx:'rtga nemoralnega dejanja. Tudi dobro! O fašistovskih divjaitvih v Istri, ki so se godila pred volitvami in na dan volitev, pri-občuje "Edino*'/' zanimiva poročila. Iz Mom anic v Istri poroča, da so fašisli 15 maja vdrli v cerkcv v Moščaničah, ko je bila tam ravno popoldanska služba božja. Verniki so zbežali iz cerkve, v kateri so fašisti razbili razne cerkvene predmete ter nato naskočili župjiiščj. Tu so razbili vrata, okna, slike zrcala, sežgah važne uradne '.vise itd. Škode so napravili nad 10,000 lir. Župnik se je rešil z begom. Predno so fašisti oJoii, so odnesli večjo vsoto denarja, obleke, perila in druge predmete. V Vod-njanu, sekcija Divšioi, je lomastilo 10 fašistov pod vodstvom trgovca Sanse, ki jih je t ja ^pripel jal na svojem tovornem avtomobilu. Razdelili so se najprvo na prostoru pred voliščem, kjer so silili volivce, da pomečejo proč glasovnice z lipovo vejico ter sprejmejo fa- sistovske. Ko so fašisti videli, da ljudje kljub temu spuščajo v žare glasovnice z lipovo vejico (krasna volivna tajnost), so zahtevali od volivne komisije, da se voli javno. Temu pa sc je komisija uprla. Nato so fašisti odšli in se pozneje vrnili ojačeni. Začeli so s silo. Nekemu volilcu, ki ni hotel vzeti fašistovske glasovnice, je fašist trgovec Sansa nastavil revolver in fašista treščil ob tla. Drug fašist je hotel vreči bombo med volivce. V tem hipu skoči jugoslovanski volilec nadenj in ga z revolverjem v roki prisili, da se umakne. Ker nasilja tudi topot niso nič zalegla, so se fašisti odpeljali z grožnjo, da se vrnejo na 4 avtomobilih, kar se pa ni zgodilo. Pač pa so prihruli drugi dan ter s puškami in bombami streljali med ljudi. Ljudje so se v-rglj na tla, ko so kosci izstrelkov letali nad njimi. Pozneje so začeli fašisti loviti posamezne ljudi po njivah, jih vezati ter vlačiti v Vodijjan, kjer so jih pretepali. PO VOLITVAH V ITALIJI. Italijanski listi vseh strank, ki smo jih končno dobili, soglašajo v tem, da pomeni rezultat volitev velik poraz vlade. Viada je prešnjo zbornico razpustila, da dobi sigurno proti-socialistično večino in je zato podpirala fašizem. Kljub vsemu nasilju pa so socialisti izgubili le okoli 16 mandatov, katoliška ljudska stranka pa jih je celo 8 pridobila. To, kar se imenuje vladne stranke, pa ni kompaktno. To se razvidi jz sledečega: Neoficialno se računa, da so dobili "konsti-tucionalci" 273 mandatov (prej 239), popolari 108 (prej 100), socialsti 122 (prej 138) komunisti 16 (prej 18), repub-ličani 7 (prej 13), Nemci 4, Slovani 5, torej konstitucio^ nalci 273, opozicija 262. Med konstitucionalci pa je okoli 30 izrecnih fašistov, ki so tako proti Giolittiju kakor proti njegovemu rivalu Nittiju, in ravnotoliko * « ijif ormistov ", ki so načelni opozicionalci v mnogih vprašanjih. Vladi se ni posrečil njen poglavitni namen, izločiti katoliško stranko, da ne bi bila jeziček na tehtnici. Socialisti pa po vsej pravici naglašajo, da so moralno zmagali, oni, ker so fašistovski teror z glasovnicami zlomili. Vladni poraz je še očitnejši, ker je na podlagi nacionalističnega bloka prvič izvoljeno zelo veliko agrarcev, ki bodo v zbornici tvorili svojo grupo; sploh blok v zbornici s sigurnostjo razpade. Zanesljivih •glasov ima vlada le okoli 150 —160, torej precejšnjo manjšino. , Fašisti sq izdali proglas, v katerem se nad svojim porazom tolažijo; socialisti pa seveda slavijo triumf. ' ler se bo zavedala, kaj je njena dolžnost pred Bogom in pred verniki. Ravnotako kot doslej in še bolj bodo duhovniki vršili svoje dolžnost in o-pozarjali vernike na ogromne nevarnosti, ki jim prete od brezverskega tiska, ibrezver-ske šole, ki jo nameravajo u-peljati, od sokolskega pohuj-ševanja. Sploh na vse, kar je Kancelparagraf. Z malo večino je bil kancelparagraf v Belgradu sprejet. Vlada je bila pripravljena, da ga opusti, toda slovenski sa- mostojneži so rekli, da izstopijo iz vladne stranke, če se kancelparagraf opusti. Ker je pa vladna večina na zelo slabih! nogah, se je vlada vdala. Tako so se izkazali sloven .ski samostojneži kot najstrup nejši sovražniki katoliške Cerkve. Nobena, še tako brez verna država nima kancelparagrafa, ker pomeni tako o-čitno nasilje nad svobodo katoliške Cerkve, da si nobena modema država ne upa izvajati takega nasilja. Po tem paragrafu duhovnik ne sme v cerkvi .govoriti za krščansko šolo, ne za krščanski zakon, ne proti brez verskemu *in proticeifkvenemu časopisju, ne sme vernikov s-variti pred slabimi proti verskimi društvi itd. Torej cela vrsta stvari, o katerih je duhovnik dolžan govoriti, bi po tem paragrafu ne smela priti .ne na prižnico, ne v spovedni-.ce, ne na shode cerkvenih družb itd. Na drugi strani pa sme časopisje nemoteno udrihati po veri, Cerkvi in duhovnikih, brezverska društva smejo nemoteno pohujševati našo mladino, grde in umazane knjige smejo v celih množinah vlačiti mlade ljudi v blato in močvirje, gledališča in kini smejo cele reke gnojnice izlivati med ljudstvo, po izložbah se smejo kazati nage podobe, naše meščansko ženstvo sme Scrajno nedostojno oblečeno hoditi po ulicah in koncertnih dvoranah — za vse to ni kancelparagrafa?. Dalje: liberalna okrajna glavarstva smejo izvajati politični pritisk na ljudstvo, cela deželna vlada sme biti postavljena v službo liberalcev in samo-stojnežev, osrednja vlada hoče usiliti centralizem samo zato\ da bi svojim strankam ohranila premoč, liberalno uradniat-vo sme po svojih uradih šikanirati naše ljudstvo — za vse to ni kancelparagrafa. Končno: Bankirji in veriz niki in veletrgovci smejo odirati, kadar le morejo, kmet-sko in delavsko ljudstvo, kapitalizem sme nemoteno izmoz-govati vse majhne in 'srednje ljudi — za vse to ni nobenega kancelparagrafa. Kanselparagraf je samo za duhovnika, da ne sme kot dušni pastir dvigniti svojega glasu proti vsem grdobijam, pred brezversko in umazano ki se vrše nad ljudstvom, da ne sme svojih vernikov svariti povodnji, ki mu grozi. Kancelparagraf je samo za A ni in ne bo nikdar sprejet od katoliške duhovščine, dok-, ALI SE HOČETE UDOBNO POČUTITI? V vročih poletnih dnevih gotovo radi opazujete "škropilnico, ki se premika po cesti in meče velike curke vode da odstranjuje cestni prah, kar pretvarja bolj čisti zrak za dihanje. Vaš telesni sistem tudi potrebuje tako splošno čiščenje organov v vročih poletnih mesecih. A£o hočete, da se boste nevarno duševnemu življenju,^ ^^ morate jemati> vernikov Pa ce bodo zato mo- L, .^ ko vin0) ki ^ rali v ječo, bodo sli z veseljem'st.. yse gttupene S110vi, in ponosom, da smejo vsaj del y črevegju> ter olajšuje trpeti za Kristusove resnice, t redno delovanje želodca, črev kar so trpeli skozi 2000 let mi- ^ obisti To ^ utrjuje or-lijoni in milijoni velikih bo- izem in povrača življensko jevnikov za resnico in svobo-,« p0ieg tega je Trinerjevo do. 'grenko vino tudi zdravilo zelo Ljudstvo pa se bo v tem bo- prijetnega okusa. Morate pa ju tesneje kot kdaj oklenilo j vedno zahtevati to pristno vino svojih, dušnih pastirjev, ki e- ne pa ponarejanj. Ne pozabite dini ne bodo klonili glav pred vsemogočnim, a krivičnim državnim, nasiljem; ker Boga je treba bolj slušati kot ljudi. "Domoljub." I AGITIRAJTE ZA NAŠ MLA DINSKI ODDELEK! pri nakupu besede "Trinerjevo" vino. Poskusite enkrat tudi Trinerjev Liniment za u-trujene noge, ko ste si iste izkopali v vodi in nadrgnili s Trinerjevim Linimentom. (Advertis.) Established 1857 Ako potujete v staro domovino boste našli v svojo lastno korist, da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. na katerih je označena svota, kojo želite vzeti ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čeki—kadar vnov-čeni v Evropi—bodo zavarovali in tvorili njih celo (polno vrednost v evropejskem denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in vas varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne mOre nihče drugi zamenjati, kot VI SAMI! =3 KUPITE TOREJ VAŠE POTNIŠKE ČEKE V TEJ BANKI. muss Slavna društva K. S. K. J., pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila L t d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, lq je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V Mit tiskarni - ti»ka "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St, Joliet, I1L P0Z0B BO JAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA j« najuspešneja na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpeopotnada za brke in brado; kurja o5esa in bradorice t 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem t 6ih dneh popolnoma o-zdravim Bruslintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma natnrni; rane opekline, potne nog« in za druge bolezni imam jako uspešna zdravilo. Pilite takoj po cenik in Koledar in Knjiifco za leto 1921, kar pošljem zastonj. Pošljite marko za Sc za . • poštnino. Knjiiica velja v potrebi več kot $10l JAKOB WAH0I0, 0702 Bosna Avene H. & CLEVELAND, OHIO. Importirsne prave stsrekrajske kose iz svetovno znane tovarne "S E NSE N-WE R K-KR E N HO P' imam pa zalogi, v dolgosti od 25 do 29 inčfcv, s ključem in rinko vred, za pritrditi na kosišče. Posamezna kosa stane--------------------$2.75 6 kos skupaj ali več-------------------------2.50 Klepalno orodje, garnitura__________________1.50 Motike _____________________________________________200 "BERGAMO" brusilni kamni po________1___1.. .60 Z naročilom vred je poslati tudi denar potom money odra; pišite na: ALOIS SKULJ Epsilon PUce Brooklyn, N. Y> o vinski podatki Združenih držav. (Dalje.) čarovništvo v Salemu. Zgodovina nam pripoveduje | o velikih čarovniškil* panikah, i ki bo se dogajale v Evropi že v petnajstem stoletju; strah pred namišljenimi čarovniki je osobito vladal v 17. stoletju na Angleškem in Škotskem. Sčasoma se je vera v vraže in čarovništvo zanesla tudi- v kolonijo Massachusetts, osobito. v mesto Salem. Nekoč je nevedno in praznoverno ljudstvo zagnalo glas, da so otroci nekega puritanskega duhovnika od vraga obsedeni, ker jih je je neka zamorka začarala. Ta nesrečna zamorka je svoj čin priznala. Temu slučaju je sle dilo le več drugih. Kadarkoli so. imeli razposajeni otroci na kakega človeka mržnjo, so z-bobnali v sveti da je čarovnik, kar je povzročalo med kolonisti občen strah, paniko in ogor čenje. Tedaj je Cotton Mather, vnet pui;itan&ki * pastor celo s prižnice' napadal čarovništvo ter priporočal da naj se vse čarovnike strogo kaznuje; to je povzročilo še večje sovraštvo do namišljenih čarovnikov v mestu Salem. Nihče ni bil Va-len pred razjarjenim ljudstvom, katerega so obdolžili čarovništva. Tako je bilo tedaj 29 oseb (Čarovnikov) po nedolžnem na smrt obsojenih in tf-morjenih, njih premoženje so pa oblasti zaplenile. Ljudstvo je bilo vsled vraževerja tako razburjeno, dk je fcelof dv& psa ubilo, ker sta bila baje tudi začarana? Kolonisti naselbine Salem so kmalu zatem spoznali ^vojo moto in verovanje v Čarovništvo, nakar so nad 200 osumljenih oseb izpustili iz zaporov. Cela naselbina je stala osramočena pred svetom, ker je toliko namišljenih čarovnikov po ne-dožnem na smrt obsodila. Vsled tega se je sklenil dan zadoščenja, posta in pokore. Ta dan je sodnik Samuel Sewall javno pripoznal svojo zmoto nad čarovništvom in je javno prosil vse prizadete odpuščen ja-v s- tari puritanski cerkvi na južni strani mesta Salem. S tem je preganjanje čarovnikov v Mass koloniji enkrat za vselej prenehalo. Massachuttski charter razveljavljen., . % Ko je Karol II; zasedel prestol svojega očeta so se kvake-rji, baptisti, episkopalci m d- rugi pri njem pritožili vsled velike nestrpnosti in krutosti oblasti v Mass. Kralju se je do dokazalo, da je bilo ondi več angleških podanikov po nedolžnem na smrt obsojenih; da se kraljevega imeiia ne rabi pri sodnijskih odlokih in*listinah; da episkopalcem ni dovoljeno delati pritožbe na kraljevo sodni jo; da se je denar nepostav-nim potom kovalo; da se krši novigacijske pravice itd. Vse to je angleškega kralja Karola II. tako razkadilo* da je na po* dlagi dane mu pravice charter kolonijo Massachusetts navzlic številnim protestom t 1684 preklical. Leta 1686 je bil imenovan za guvernerja v Mass. Sir Edmund Andres, naslednji aisles ki kralj Viljem III. j^ pa deVolil koloniji Mass. no^i charter. - •• J * Ta charter je določal, da.se smatra kolonijo Maine, 'Massachusetts in Plymonnth samo za eno provinco. Volilno pravico se je v tem charterju v toliko izpremenilo, da se volilcev ni delilo v razne verske struje, ampak na podlagi velikosti posestva, koje je kedo jastoval; vseeno pa niso imeli katoličani nobene volilne pravice. Kralj je smel imenovati guvernerja in ljudstvo je labjko delalo le one postave katere je "angleški kralj potrdil. NEW HAPSHlRE L. 1623. Podelitev ozemlja Gorges-u |n Mason-u. Leta 1603 je kapitan Martin Pring prispel z dvema ladja ma v zaliv, danes znan pod i-menom Portsmouth; od tam jo je krenil po reki Piscuat* L. 1622 sta Sir Fernando ges in kapitan John Mason od velikega sveta v Plymouth^ dobila lastninske pravice do o zemlja med reko Merrimao in Kennebec; ta črta se je na iztoku vlekla od Atlantika do velike reke v Kanadi. Označe no ozemlje so nazivali "Laco-nia", vsled številnih, ondi se nahajajočih jezer. Naselbini Dover m Portsmouth. Kmalu zatem sta nastali dve novi naselbini: Dover in Portsmouth, ki pa nista tako naglo napredovali. Tedanji kolonisti «e niso hoteli dosti s poljedels tvom pečati, ampak so samo ribarili hodili na lov in trgo vali z Indijanci. Leta 1629 sta si Mason in Gorges to ozemlje razdelila; Mason je dobil de med Merrimac in Piscatagua rekami, koje ozemlje je naziva New Hampshire, (po nekem mestu na Angleškem kjer je dlje časa živel). Gorges je dobil ozemlje med reko Piscatagua in Kennebec, koje je nazi-val ^faine (glavno osrednje o semlje.) Kmalo zatem je Mason iz Anglije naročil za svoje našel jence več potrebnega poljedelskega orodja, živine Jnsemena, je pa žo čez 6 let umrl (1.1635) nakar ona naselbina ni več ta ko lepo napredovala. L. 1635 je imel tedanji ^sgplhutski pastor John Whelwrighjt razne neprilike, ker je dajal preveč pozornosti Mrs Anne Hutchinson; posledice tega so bile, da je moral iz Mass. \pobegniti, nakar sta se oba naselila v ko loniji Exeter. V Exeter so se pričeli čez leta osobito Irci v obilnem številu naseljevati; leta 1719 so na ta način tudi Irci ustanovili novo naselbino Londonderry. Leta 1641 je bila kolonija New Hampshire prideljena Massachusetts, zatem se je pa zopet od nje odcepila; to se je večkrat ponavljalo dokler ni bila 1.1679 kolonija New Ham »shire uradno proglašena za raljevo provico. Od tedaj dalje je kralj nastavljal guvernerje; tako je tudi angleški kralj vse postave te province sankcioniral. Med tem časom (aprila 16-39) je dobil Sir Ferdinando Gorges charter od angleškega kralja in naslov "Lordov lastnik province in okraja Maine". Na podlagi tega charterja je imel Gorges v oni pokrajini neomejeno moč "ter pravice v rseh političnih in tudi cerkvenih zadevah. Prva stvar, Gor-ges-a je bila ta, da je v koloniji priporočal in ustanavlja Angleško cerkev, pokrajina je bi-, la nadvoje razdeljena: v okraj" Agamenticus ali *Yoik, drugi pa Saco*. Leta 1632? je bil u-stanovljen Portland. Gorges se je zatem vrnil nazaj na Angleško iit se ni več dosti zanimal zd napredek novihi naselbin v Mairie. L. 1677 jfc državica Masschusetts kfcpjfita vse lastinske pravice od Masona in Gorgesa do i onega ozemlja za približni znesek $ 6000. — Na podlagi novega charterja, katerega sta izdala 1.1691 angleški kralj Viljem in kraljica Marija se je pokrajino Maine z družilo z Mass. Ista je bila pod nadzorstvom te pokrajine do 1. 1820 ko jd pristopila v unijo Združenih držav. (Dalje prih.) Dne 31. maja je poroti predsedoval g. dvorni svetnik Regally, votanta sta bila gg, &a-dsvetnik Žužek: in svetnik dr. Ogoreutz. Uboj v Spodnjem Bemiku, Prvi se je zagovarjal posestnikov sin Andrej Stare iz S-podnjega Bernika. Spri se je z Blažem Jenkom zaradi nekaterih besedi. Zvečer dne 2. aprila letos je pa Stare na vasi Blaža Jenkota z gnojnimi vilami ubil. Stare je priznal svoje dejanje, rekel je le, da Jenkota ni udaril po glavi, marveč po hrbtu. Porotnikom je senat stavil eno glavno vrasanj glede na uboj, fcatero so porotniki soglasno potrdili. Gosp. dvorni svetnik Regally je razglasil na to sodbo, s katero je bil obsojen Stare na 3 leta težke ječe poostrene z dvema temnicama na leto. Takoj nato je otvoril g. dvorni svetnik Regally drugo razpravo. Ubijalec svojega odeta. Franc Baraga, po dom. Šte-fetov iz Podoba, je zelo pijači udan človek. S svojim 75 letnim očetom Ivanom Baragom je bil že več časa sprt, ker ga je starček zaradi pijančevanja večkrat karal. Dne 24. januarja 1921 je Franc Baraga popival v Podobu. Njegovi tovariši so ga nagovarjali, naj nap-reže očetove konje jn jih odpelje v Podgoro na neko svatov-ščino. Franc Baraga se je začetkoma* branil, češ, konji so trudni, ker so prišli iz gozda, končno je pa le odšel domov z namenom, da ustreže svojim tovarišem. Doma je brat Janez hotel zapreganje preprečiti, v prepir se jo vmešal tudi stric Matevž, katerega je Franc z nožem v roki izgnal iz hleva. Strjc Matevž je prestrašen z-bežal k sosedi Tereziji Zgonc, kjer je bil takrat Francetov o-če. Ko je starček slišal, da se sin hoče s konji odpeljati, se je razsrdil in tekel precej domov. Med potjo je pograbil poleno in ga zagnal Francetu v glavo, ker je že gnal konja iz hleva. Sin in oče sta se nato spoprijela in padla oba na tla. Med pretepom je sin sunil očeta z nožem v trebuh in je starček na zadobljeni rani, kljub zdravniški pomoči dne $5. januarja U-mrl. Ubijalec je prespal celo noč pri sosedi Tereziji Zgonc, drugi dan je zbežal v 'gozd. O-rožniki so ga aretirali dne 29. januarja v Velikih Laščah. Na smrtni postelji volil oče svojemu ubijalcu 25.000 kron dote. Gosp. dvorni svetnik Regally je na to zaslišaval Franceta Barago. "Ali ste krivi T" 4 Nič iie vem, kako se je to godilo, bil sem popolnoma pijan." — "Ali ste šli kaj pogledat očeta, ko je umiral?" — Ne." — "Torej očeta, ki je umiral, še pogledali niste!" — 'Kaj ste potem storili?" — 4 Po gozdu sem hodil, na to sem šel v Velike Lašče k zrav-niku, ker me je oče poškodoval!" — "Za to ste šli k zrav% niku, da bi tožili očeta. Zahtevali ste od njega zravniško s-■jričevalo. Slučajno ste pa prišli k tistemu zdravniku, kateri je bil prišel k rajnemu vašemu očetu, ga raztelesil, in vas je potem naznanil orožnikom, ki so vas prejeli." — Zagovornik Barage, g. dr. Frlan obtožencu: "Ali vam ni zapustil o-,če na smrtni postelji doto? •— "Da." — "Koliko?" — "25.-000 kron." — Dvorni svetnik Regally: "Tako dober oče, vedel je, kdo ga je; pa vam je še tako doto zapustil. In njegov sin ga ni šel prosit odpuščen-ja!" "Se ne spominjam, nič ne-vem!" Nato so se zasliševale priče. Med drugimi pričami je brat I-van Baraga povedal, da s§ je on peljal po zdravnika v Lašče. "Na Franceta oče niso bili hudi, grunt so dali meni čez; Francetu so volili 25.000 k-ron." Pri vseh pričevanji^ je obtoženi Franc Baraga na v-prašanje g. predsednika dvornega svetnjka Regallyja odgovarjal: "Se ne spominjam! — NiČ ne vem!" Pričevanje ranjena očeta. Sodišču se je posrečilo, da je pod prisego še zaslišalo rajnega o<5eta. Oče je med drugim povedal, da je sinu rekel, da ga bo udaril, ker je hotel sestro pretepati. "Sin je stopil na to k meni in me je sunil v trebuh. Ker me je nekaj sklelp, sem pogledal in videl, da me je zabodel v trebuh. V kritičnem trenutku je bil sin nekoliko pijan, toda gotovo ne toliko, da bi ne vedel, kaj je storil." "-Kaj pravite k izpovedi vašega očeta?" je vrašal obtoženca g. dvornik Regally in kakor gramofon je odgovoril obtoženec: "Se ne spominjam! Nič ne vem!" Mnenje izvedencev. Sodna izvedenca gg. dr. Ti-čar in dr. Lisjak sta izjavila: "Zunanji znaki kažejo, da se jefiaraga pri izvršitvi dejanja zavedal, kar je storil. Mogoče je, toda verjetno ni, da bi se ne bil zavedal svojega dejanja." Morilec obsojen. Senat je stavil porotnikom tri vpra.^anja. Po govorih gg. državnega pravdnika dr. Ogo-rentza, zagovornika dr. Frla-na in po resumeju dvornega svetnika Regallyja so se porotniki 1 uro posvetovali. Porotniki so z 11 da in z 1 ne potrdili vrašanje o uboju; 2. vprašanje, če je izvršil svoje dejanje v popolni pijanosti, so zanikali soglasno, vsled česar je odpadlo 3. vprašanje, ki je merijo pa to, če je izvršil Baraga zjomnrv pijanosti. * :• :. Dvorni svetnik g. Regally je iia to razglasil sodbo, s katero se je obsodil Baraga na 5 let težke ječe poostrene z dvema temnicama, postom in trdim ležiščem vsako leto. • Baragov zagovornik g. dr. Frlan je po kratkem razgovoru s svojim klientom izjavil, da Baraga sprejme sodbo in takoj nastopi kazen, ovmo don Germain Morin, že pricel s precideli y Za- nadaljeval jih bo pa tudi drugod* Odbor se obrača na episkopat, pravoslavne in katoliške cerkve, da ga pri tem podpira gmotno in moralno, aa se započeto delo oživo- tvori, kakor to/žele njegovi začetniki in ideja. sama. Viri in študije se bodo tiskale v našem in enem svetovnem jeziku Koliko besed se ispregovori v kongresu v enem tednu? Dne 26. junija t. 1. je edina kongresnica, gdč. Alice Robertson, ko je isto dnevno zbornici predsedovala tole omenila: "Ne govorite predolgo in hranite s tem denar!" V tednu od 20. do 25. junija se je povodom zasedanja (v 5 dneh) v obeh zbornicah iz pregovorilo 458,000 besed in sicer Senat: Kongres: Dne 20. junija . .25,000 41,000 Dne 21. junija . .84,000 45,000 Dne 22. junija . .41,000 43^)00 Dne 23. junija . .56,000 55,000 Dne 24. junija . .36,000 32,000 IZPLAČILO V KRONAH, DL NARJIH IN DOLARJIH V GOTOVEM DENAR- T JU V JUGOSLAVIJI Pišite po cenik za pošiljanje denarja! SIFK A RTE ZA VSE ČRTE. H' Emil Kišš bankir. 133 Second Ave. New York. N. *j Skupaj 242,000 216,000 Skupaj v obeh zbornicah 458,000 besed. V soboto, dne 25. junija se v kongresu ni zborovalo. Stroški tiskanih poročil go vorov so znašali $9,900.00. Prodaja zemljišč. (Real Estate) Življenpko zavarovanje. Zavarovanje proti ognju. Zavarovanje avtomobilov. Zavarovanje proti nezgodam, in bolezni. Slovenski sodni j ski tolmač. WALTER PLESE 608 Heggie Bldg. Joliet, HI. Telefon 3498 CERKVENA ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV Na pobodu , starinoslavca msgr. Frana Buliča in naših prvih zgodovinarjev se je sestavil odbor učenjakov, svetnih in ceijkvenik, ki namjeravajo sestaviti jugoslav. cerkv. zgodovino obeh cerkvah, zapadne in vzhpdne. Ministrstvo pros-vete je uvidelo velik pomen u čenjaškega in kulturnega podjetja in odobrilo, da se odboru teh učenjakov, ki se imenuje Illyricum Sacrum, izplača 60. 000 dinarjev za leti 1921 in 19-22 za preiskavanja, ki se bodo vršila tekom leta, obenem pa tudi za nabavo priročne knjižnice. V odboru so naši najboljši učenjaki (15) Srbi, Hrvati in Slovenci (večinoma so vse-učelišiki profesorji). Od Srbov so profesorji Stanojevič, Ana-stazijevič, Corrovič, Vulio Ra-donič, Radojčič, od Hrvatov Bulič, Klaič, šišič, Jelenič, Ri-tig, Pavič, Novak, od Slovencev Kos, Hauptman, Kovačič, Gnvec. Predsednik je zaslužni don Franc Bulič, podpresedni-ka nniv. prof. Stanoje Stanojevič in msgr. Svetozar Bitting,^ blagajnik univ. prof. Co-rovič, tajnik univ. docent. V. Novak. Načrt dela je razdeljen v tri serije. Prva obsega zgodovino do prih. Juž. Slovanov na Balkan, druga od prihoda do turške periode, tretja pa od turške periode do leta 1790. — Poleg naših učenjakov bodo sodelovaali tudi drugi, posebno je angažiran francoski specialist za najstarejšo cerkveno ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vseh sdučajih na nas in Vam bomo zadeve povoljno uredili. E. Greenwald, odvetnik. ' William B. Launch, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, IU. Telefon: Canal 5777 (Nasproti slovenske ccrkveO ......m IŠČEM Joe Skulj-a, ki je živel pred 3. ali 4. leti tukaj v Tower, Minn, in ki ima svojo sestro tukaj. Ker bi mu rad nekaj važnega sporočil, zato prosim cenj. rojake, da mi blagovolijo naznaniti njegov sedanji naslov, ali naj se pa dotičnik sam pismeno javi pri John Zobitz, ml. B°x 1490 Tower, Minn. ANTON ZBAŠNIK. SLOVENSKI JAVNI NOTAR. Telefon urada: Court 3459 soba 102 Bake well Bldg., Pittsburgh, Pa. na domu: Fisk 232-J. Izvršuje vsa v notarski posel spadajoča dela, kot na pr. POOBLASTILA KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, VKNJIŽBE, OPOROKE in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA Prevzame tudi razne preiskave tukaj ali v starem kraju. Pišite ali pr dite osebno. PLAPAO PODLOGO ZASTONJ, Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev kaj so PLAPAO PODLOGE za druge dobrega storile. Pišite po našo knjtl go o utrgovanju (kili), tam bo«te nimogo zvedeli o tej neprijetni bolez« ni. Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov drža^ ve, kjer je dokazano, da so PLAPAO« PODLOGE najboljše in da so ž« mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minui« vec. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali na poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Nai slov: PLAPAO CO. 3206 Stuart Bldgt St. Louis, Mo. POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici. Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari m, zanesljivi < Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je naše geslo. IZUMITELJI. Pišite po našo knjižico v zadevi iznajdb in patentov. Knjižico vam pošljemo zastonj. Ža točno, ekspertno:iin zanesljivo rešitev vašega patenta pišite nam, ker smo patentni odvetniki in imamo že Večletno skušnjo. Nihče drugi se bolj ne razume na patente kot mi. V vaso korist pišite še danes po aiašo Slovensko patentno • knjižico. .]-• , . . \ v A. M WILSON, Inc. Registered Patent Attorneys, 315 Victor Bldk.Washington,DC ■ Začimbe, zelišča in najrazno-P* ' vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem, d Mi Vam svetujemo, da hranite in naložite* del svojega zaslužka sleherni mesec v našo banko; to pa ne radi tega, da bi povečali promet nase banke, ampak v prvi vrsti zato,* ker bo to pomagalo samo Vam. Na ta način boste imeli prihranjeni delež vašega zaslužka vedno na razpolago, kar Vam bo v veselje. Ako pa ne hranite, vam bode ostal za spomin na delo samo boleči hrbet in žuljeve roke. ' < Poleg bančnih poslov mi tudi pošiljamo denar na vae kraje Jugoslavije; izvršujeni6j zavarovalnino hiš in pohištva proti požaru. Vse svoje posle lahko naredite pri nas v svo; jem domačem (slovenskem) jeziku, za kar Vam bo nas u-radnik Jakob Osbolt šel vedno z veseljem na roke. First National Bank CHISHOLM, MINN. Skupno imetje $1,800.000.0° KERNOV Angleško-slovenski besednjak. Vam je potreben pri učenju angleščine. Slovenska mladina ga lahko rabi pri učenju slovenščine. Cena mu je $5. Vsa-: ka hiša bi morala imeti en izvod. DR. F. J. KERN 6202 St. Clair Ave, Cleveland, O. PRISELJEVANJE V AMERIKO UTEGNE BITI PRE-! POVEDANO. £dor hoče dobiti svojce V Ameriko, naj si da hitro pti meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-casnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in. stari kraj. 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. $ Največja slovenska bankav Ameriki denar t itari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) M lajfnoročnira podpisom prejemnika v tekn 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ Denar pošiljamo po dnevnem knrzu, ceneje, nego ga itn* kedo drugi Naša banka je DRŽAVNA BANKA, vsled fei sar nam lahko brez strahu zaupate Vas denar. Prodajamo šifkarte za vse oarobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko! Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 8TREET NEW YORK, N. T Glavnica $100,000.00 Rez. fond $30.000.00 Steve Stonich Največja trgovina z železnino. 102 lake Str. Chisholra, Minn "Če ne bi prišel od lakote h kmetu kruha prosit." Obči grohot. 4'Kruha prositi Lažesf" "Kaj pa klatiš z jezikom! Ti stric Vasja sta kravjo s-mrt nbila; zato sta prišla sem." (To je, ubila možkega ali žensko, izpuščajočo po zraku čar, od katerega pada živina. Pri nas je bil takšen ubijalec. — Op. avtorja.) Grohot se dvigne še glasneje, resni pa gledajo še bolj nejevoljno. "Ah, lažešl" kriči Skuratov. "To je Mikitka nagobezdal o meni, pa niti ne o meni, marveč o Vaški; mene so pa zaradi lepšega pripletli zraven. Moskvič aem in vajen potepuštva od mladih nog. Ko me je še pop učil čitati in pisati, me je vča-sihi vlekel za uho, češ, ponovi "tJsmili se me, o Bog, po veliki milosti svoji!" — jaz pa sem ponavljal: "Na policijo sol me vedli po milosti tvoji" in tako dalje.....2e v otroških letih sem bil takšen kujon." Zopet so se vsi zasmejali. To pa je bil ravno namen Skura-tova. On se ni mogel premagovati, da ne bi počenjal neum-nostLKmalu so ga pustili in se1 vrnili zopet k resnim razgovorom. Modrovali so največ starci in takšni, ki so poznali stvar, Mlajši in mirnejši ljudje so se samo veselili, gledali jih' ter iztezali vratove, da bi slišali bolje. Vsa kuhinja se je napolnila z arestanti; razume se, da podčastnikov ni bilo poleg; v njihovi navzočnosti ne bi bilo prišlo do tako odkritih razgovorov. Med tistimi, ki so se posebno radovali, sem zapa-zh Tatara Mametfko, visokega, sila smešnega človeka s štrle-čimi ličnicami. Dasi rusko skoraj ni govoril in tudi ne razume!, vendar je mbfil fclavo izža trume terposlušaf z nepopisno Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po »vaji uljudni in hitri postrežbi. __^ " ^—^^ S Mi plačujemo na hranilno ulopo iiS STjfli fei iih pripišemo k glavnid ^m^hW.rii a as ^ 3 s tko jih ne dvignete. 4 ISliraF fr^Šlflg? Naša banka je pod nazorat- 0 tfj S O RS rt voxn zdruiejiih držav in aftfiiSB^ ^ .Vii^li. članica federalnega reservne- ^^Sefej^Š^■OF pošiljanju denarja v Jn- —_ H|WHWR|rf - j ji,. goslavijo bodite previdni j * Jfl ljBq Brezvestni mešetarji nastavi- 'jajo SC(^aj kronam visoke ce-ne, ker se hočejo okoristiti t ■ - ..J nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v ataro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. čujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemikemu oddelka. FARME Na prodaj imamo večje število obdelanih in neobdelanih fan* v državi Wisconsin, posebno v stari znani slovenski farmarski naselbini v Willardu, kjer je naseljenih že okrog 200 slovenskih farmarjev. Kogar veseli kmetijstvo in želi postati neodvisen, je Wisconsin najbolj primerna država za kmetijstvo, posebno pa še Willard med domačim| rojaki. Pišite za potrebne informacije. MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chi«™ m SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave.,