f? Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 102. JOLIET, ILLINOIS, 20. NOVEMBRA 1914 LETNIK XXIII. Na zapadtiem Poljskem se vrši velika bitka. Ob liniji med reko Vistulo in reko Warto se poprijemajo Nemci in Rusi, ali dosedanja poročila o izidih bojev si nasprotujejo. — Avstrijci zmagali pri Valjevu v Srbiji, toda v Galiciji menda nimajo sreče. Na zapadnem bojišču se zavezniki doslej uspešno stavijo v bran. Washington, D. C., 16. stro-, Av- , "Ogrsko poslaništvo je prejelo dalis,12 Dunaja uradno brezžično brzo Ppko, v kateri je med drugim rečeno, se je obstreljevanje Kotora prene-°dkar se je posrečilo zapreti sa-r> težkim francoskim pomorskim to-»vom na višinah Lovčena. Poleg te-® so bili Črnogorci odgnani v njiho-0 lastno ozemlje, dočim se Srbi na "] črti umikajo. S^ojavka se glasi takole: ar Združene nemške in avstro-ogrske J*de so se umeknile iz Ruskega Jskega pred močnejšimi četami po CJ določenih načrtih, ne da bi se Pustile v odločilno bitko. Rusi so Cedili počasi, ne da bi motili naše S!^tegično kretanje; Przemysl zopet 0t%aJo. • ^ Srbiji ima naše vojskovanje zasnovati posebno ugodne uspehe. i..ne 5. in 6. nov. so naše čete odlogu verjamejo v poročilo, da je nemški cesar pravi "diktator" (neomejen poveljnik) avstro-ogrske armade. Cesar Viljem je baje zahteval, da se avstro-ogrski prestolonaslednik popolnoma umakne od vrhovnega poveljstva in da ima poleg tega enajst divizijonarjev ki so se deloma izkazali nesposobne, odložiti svoja poveljstva. Cesar Franc Jožef, je rečeno, je pač izpolnil drugo zahtevo, a se protivi, glede na prvo izpolniti željo svojega zaveznika. Na častnike avsrro-ogrske armade je baje "dejstvo, da je prešlo vrhovno poveljstvo na nemškega cesarja," napravilo tako neugoden vtis, da "uteg nejo mnogi izstopiti iz vojaške službe". (To čudno poročilo je menda v zvezi z brzojavko iz Benetk, datirano z dne 12. okt. in objavljeno v 92. št. A. S., ki je naznanila nekaj važnih izpre-memb v vodstvu avstrijskih vojnih je 0 Porazile vso srbsko armado, ki zb0rov. O tistih izpremembah je pri-»°"°vno poskušala, obdržati se v nesd ljubljanski "Slovenec" z dne 13. K mh postojankah. Dne 12. nov. smo okt siedeče naznanilo: "Za poveljni-II lln'Jo Banjani — zapadno od (ka 3 armade je imenovan general pe- I V L L»UZU U1 aiiuva. ,dl^°strelievanje Kotora je nehalo, i «/eVa" ! hote Svetozar Boroevič pl. Vojnai ^ /nogorska armada je bila pogna- Vpokojena sta zborna poveljnika ge-«z mejo v lastno ozemlje in jo neral kavalerije Giesl pl. Gieslingen napadamo blizu Grahova. (8. armadni zbor v Pragi) in general pehote pl. Hortstein (9. armadni zbor •>štvu )e,našemu nabrežnemu top- j v Litmoricah). Iz zdravstvenih razlo- ''tčilo'" rne^ateri.m v.ojnim ,adjam P° gov s0 odpuščeni armadni poveljnik _______________________... Gotske , magati težke francoske po- v;tez p| Auffenberg, in zborna povelj- znanja zadnje nemške uspehe na vz-pove' ki so feili v Podporo nika general konjenice Koloszvary de hodnem bojnem polju, se glasi takole: ^isitic«"1 Privedeni na 'ovčenske Koloszvar (11. armadni zbor v Lvo- "Boji na vzhodu se nadaljujejo. Na vu) in general pehote Oton Meixner Vzhodnem Pruskem smo včeraj odbili armadnega zbora (?) podmaršal Fail-Grieszler za poveljnika 8. armadnega zbora, podmaršal Štefan Ljubičič je povišan za fcm. in imenovan za poveljnika 11. armadnega zbora, za poveljnika novo ustanovljenega 17. armadnega zbora je imenovan podmaršal Kari Kritek.") Turčija v "sveti vojni". Berlin, 16. nov. (Brezžično čez Say-ville.) — Brzojavke iz Carigrada pravijo, da je sultan v svojem proglasu na armado in mornarico posebno poudarjal, da je sedanja vojna za Turčijo "sveta vojna". Proglas je baje v glavnem mestu vzbudil veliko navdušenje. Obhodi skoro velikanskega raz-tega so se valili po ulicah ter se ustavljali pred nemškim in avstrijskim poslaništvom, da so tam radostno vzklikali. Ruski in srbski porazi. Umikajoče se srbske čete so se zbrale zapadno in severno od Valjeva in poskušale tamkaj zavzeti nove postojanke, vendar se je namera izjalovila. Zasledujoči jih Avstrijci so jih napadli z uspehom, jih mnogo ujeli in preostale prisilili k umiku. Po neuradni brzojavki iz Budimpešte so Avstrijci vzeli mesto Obrenovac z naskokom. Knez Dolgorukov zahteva v "Ruskih Vjedomostih", ki izhajajo v Moskvi, zaman, da se Judje izvzamejo od posebnega zakonodajstva. "Rusi so izgubili pri Koeprukevi v Transkavkazu 8,000 mož na mrtvih in ranjenih; 500 je bilo ujetih; 10,000 pušk in mnogo streliva so Turki zaplenili, ki zdaj marširajo proti Batumu, Nemci ujeli 23,000 Rusov. Berlin, 16. nov. (Brezžično čez Say ville.) — Brezžična brzojavka, ki na- VAŽNA NOVICA. Postransko se nam poroča, da je gl. predsednik K. S. K. J. imenoval za urednika novega Glasila K. S. K. J. bivšega urednika Narod. Vestnika v Duluthu, Minn, g. Ivana Župana, ki je znan pod imenom "Majk Cigare" iz New Yorka. Križarka "Tennessee", ki se nahaja ob Mali Aziji, dobila naročilo mirovati. smeri proti Plocku. Močni oddelki ruskih čet prodirajo ob desnem bregu Vistule. V teh bojih smo včeraj ujeli petsto Rusov in zaplenili deset brzo-strelnih lopov. "V bitki, ki smo v svrho izkorišče-nja naših prvih uspehov prisilili vanjo sovražnika pri Wloclaveku na Ruskem Poljskem, 30 milj severozapadno od Plocka, je po več dneh dosežena odločitev. Več ruskih vojnih zborov je bilo pognanih nazaj do Kutna. Po dosedaj dospelih poročilih smo ujeli 23,000 Rusov in zaplenili čez dvajset strojnih pušk. Število zaplenjenih topov se doslej še ni dalo dognati." Pred zavzetjem Belgrada. Berlin, 17. nov. — (Brezžično čez London.) — Po danes objavljenem u-radnem naznanilu so Avstrijci v neposredni bližini Belgrada, in srbsko glavno mesto utegne biti v kratkem zavzeto. Avstrijci prodirajo v Srbiji. Dunaj, 17. nov. — Uradna brzojavka, prejeta tukaj nocoj, pravi: "Na južnem bojnem torišču so naše čete prodrle v severozapadni Srbiji do reke Kolubare, ki so jo že prebrodile na nekaterih točkah, dasi je sovražnik razdejal mostove. V okrožju Valjevo, kamor so dospeli naši armadni poveljniki, je bil zopet napravljen red. Mesto je zelo trpelo od srbskih vojakov. ( 'Mali konjiški oddelki so včeraj uje li 200 Srbov." Vil: kot avstrijski "diktator". (7. armadni zbor v Temešvaru). Za sovražnika od Stallupoenena. Zapad poveljnika 8. armadnega zbora je ime- nopruske čete so se uspešno stavile v neva, 3. nov. •— Osebe, ki so do- novan podmaršal pl. Scheucherstuel, bran prodiranju ruskih čet pri Soldav semkaj iz Inomosta, glavnega za poveljnika 6. armadnega zbora in so po bitki, za nas ugodno potekli tirolskega, trdijo, da tamkaj (Kassa) Artur Arg, za poveljnika 7. pognale sovražnika pri Lipnu nazaj v A. F. of L. za mir v Coloradu. časi se obetajo. London, 17. nov. — Brzojavka Exchange Telegraph-družbi iz Aten pra- 8,000 Srbov ujetih. redsednik Wilson noče imeti vojne s Turčijo. MEHIKI ŠE VEDNO NEMIRI. Boljši Nemčija ' I Raiser Kriedrkli'llf" mornarico na svetu, Anglija pa prvo. Tu sta naslikani dve nemški vojni ladji, I ta »'Ino nevarni sovražniku^ 'cdr,ch Karl" sP°daj' 0bc Padata starejšim ladjam v mornarici, vendar tQ* b* ±«n«rlcM» Pran AOToctation nemške vojne ladje, čakajoče na spopad z angleškimi v sev7ernem morju. Washimon, D. C., 17. nov. — Danes v avstro-ogrsko poslaništvo iz Du naja dospela brezžična brzojavka se večjidel ujema s prejšnjimi poročili iz Berlina. Pristavlja samo, da so se tudi na severnem bojnem torišču spet pričele sovražljivosti. V brzojavki je med drugim rečeno "Naše zmagovite čete so dospele do Kolubare ter po devetdnevnih bojih zasedle Valjevo in Obrenovac. Osem tisoč Srbov je bilo pri naskoku na Va ljevo ujetih. Med zaplenjenim vojnim materialom se nahaja, kolikor je do 'ei znano, 42 topov in 31 strojnih pušk. "Na severnem bojišču so se spet pričeli boji." Nemci se ustavljajo Rusom. Berlin; 17. nov. — Splošen pregled položaja na vzhodnih bojiščih kaže. da so bile zadnje nemške zmage take. da je rusko prpdiranje bolj oteženo Vendar tega uspeha ne smemo prev soko ceniti, kajti ruski porazi, dasi veliki, ne pomenijo zaustave ruskega prodiranja vpričo ogromnega števila ruskih vojakov. Boji na Vzhodnem Pruskem. Petrograd, 17. nov. — Hudi boji se vrše na Vzhodnem Pruskem v bližini Neidenburga in Soldave. Sreča je ba je popolnoma z Rusi. Nemške čete v tem okrožju so bile poprej v reservi v posadkah Koenigs-berg, Danzig in Allenstein. Sedaj ob levem bregu Vistule prodirajoče nemške čete so sestavljene deloma iz rednih čet, ki so prej prodirale proti Varšavi, potem iz čet od vzhodnopruske meje, iz Belgije in Avstrije. Ta nemška fronta ob Vistuli se razteza na razdaljo sedemdesetih milj ju-gozapadno od Plocka. Na desnem bregu Vistule so čete prodrle dvajset milj od meje. Štiri milje dolg grob. Amsterdam (čez London), 17. nov. —"Nieuwe Rotterdamsche Courant" navaja pismo nekega gališkega duhovnika, v kateri pravi, da je bilo 40,-000 Avstrijcev pokopanih v enem dnevu v grobu šest in pol čevlja širokem in nekaj nad štiri milje dolgem. Trupla, pravi pismo, so bila položena drugo poleg drugega v treh skladih. Ti vojaki so bili usmrčeni, je rečeno, med bitko, ki je trajala samo nekaj ur. Dunaj poroča uspehe. Washington, D. C., 18. nov. — Av strijci so včeraj planili iz Krakova in zavzeli ruske utrdbe severno od avstrijske meje, kakor pravijo danes pre jete brzojavke iz Dunaja na avstro-ogrsko poslaništvo. Omenjajo tudi srbski poraz, ki je Avstrijcem omogo čil prebroditi reko Kulebro. Poročila u nasprotujejo. y>: "Barčica Združenih Držav križarke Tennessee', ki je danes poskušala dospeti v Smirnski zaliv, da ukrene vse potrebno za križarko, da dopluje v lu-ko, je bila obstreljevana iz trdnjavic in se je morala vrniti. "Poveljnik, križarke 'Tennessee' je turškim pristanskim oblastvom naznanil, da ima od svoje vlade naročilo, do-pluti v Smirnsko luko, in da bo to storil na vsak način." Pariz, 17. nov. — Havasovi agenturi poročajo iz Aten: "Križarka 'Tennessee' Združenih Držav je doplula v luko Vurlo, ob vhodu v Sftiirnski zaliv, in napravila konec grdemu ravnanju z angleškimi, francoskimi in ruskimi prebivavci. O-blastva v Smirni so se zbala bombar-dovanja in zatekla v notranjo deželo. Posadka v Smirni šteje sedaj 35,000 vojakov." Wilson noče vojne s Turčijo. Washington, D. C., 18. nov. — Do vojne med Združenimi Državami in Turčijo nikakor ne pride. Tako je izjavil predsednik Wilson z ozirom na napad na barčico Združenih Držav križarke "Tennessee" iz neke trdnjavice pri Smirni v Mali Aziji. Nadalje mislijo washingtonski uradniki, da je bila barčica obstreljena "iz prijaznosti", češ da so hotela oblastva v Smirni posvariti ameriško vojno lad jo, da so v luki mine in bi torej bilo nevarno dopluti vanjo. Podrobnih poročil o tem vmesnem dogodku še nima vlada v rokah. Poveljnik ladje "Tennessee" je bil brzojavno obveščen, naj ničesar ne ukrene brez posebnih naročil iz Washingtona. rala Villo. Carothers pravi, da je gen. Villa dobro opremljen za marš. Ameriški konzul Stillman poroča, da je položaj v mestu Mexico resnejši, nego je bil ob pričetku mirovnega pogajanja. Dejanske sovražljivosti smatra za neizogibne, dasi se nekateri generali še trudijo za mirno poravnavo spornih vprašanj. General Carranza se noče vdati nikomur drugemu, kakor generalu Gon-zalesu ali kakemu drugemu veljaku, ki ga sam izbere in ima vanj zaupanje. A. F. of L. za mir v Coloradu. Philadelphia, Pa., 18. nov. — "American Federation of Labor" je danes v svoji letni konvenciji enoglasno sprejela resolucijo, ki poziva predsednika Združenih Držav, "naj zahteva, dfa lastniki premogovnikov v Coloradu takoj izpolnijo zavezne vlade načrt za poravnavo" stavke v omenjeni državi. Resolucija nadalje nujno priporoča, da "v slučaju, če odklonijo zahtevo, ukrene vse potrebno, da se imenuje prejemnik (receiver) v svrho, da prevzame dotične premogovnike in jih obratuje v korist ljudstvu pod zavez-nim nadzorstvom do časa, da bodo civilne in politične pravice ljudstva ustanovljene." Resolucija je bila predložena konvenciji po odseku za izvrševalnega odbora poročilo in sprejeta brez razprave. Odbor je izrazil sočutje za stav-karje in jih zagotovil podpore, dokler ne bo stavka poravnana. Konvencija je tudi sprejela s 150 proti 33 glasom resolucijo, ki zvišuje plačo predsedniku federacije od $5,000 na $7,000 na leto in plačo tajniku od $4,000 na $5,000. Predsednik Goro-pers je pred glasovanjem o tem predmetu prosil delegate, naj ne glasujejo za povišbo. V Mehiki še ni miru. Washington, D. C., 18. nov. — General Villa, poveljujoč četam pod nadzorstvom konvencije v Aguas Calien-tes, maršira proti mestu Mexico. Njegova armada je zavzela Leon, prvo važno železniško središče jijžno od Aguas Calientes, brez najmanjšega boja. Čete generala Pablo Gonzalesa, ki je zvest Carranzi, so zbrane pri Quere-taru in Irapuatu, kjer pride prejkone do prvega važnega spopada v sovraž-ljivostih med generalom Carranzo in konvencijo. Ta dejstva so bila naznanjena v u-radnih brzojavkah, prejetih danes od George C. Carothersa, ameriškega kon zularnega agenta, ki spremlja genc- "Business" se baje boljša. Washington, D. C., 16. nov. — Vsa poročila vladnim departmentom naznanjajo, da motnost in medlost, ki sta prevzeli obrt in trgovino v Združenih Državah, ko je izbruhnil vojni vihar v Evropi, počasi izginjata ter so znaS.) sedanje in prihodnje prosperitete že vidni. Upapolno bodočnost za ameriška podjetja je ob kratkem orisal danes trgovinski tajnik Redfield v pismu na trgovinsko zbornico Z. D., v katerem pravi: "Recimo in priznajmo najhujše, kar moremo reči glede obstoječih obrtnih in trgovinskih težav v Ameriki, vendar je naše stanje ne le primeroma dobro, marveč se brzo boljša ter je v mnogih ozirih prospešno in upapolno-' Potem piše o letini, bančnih reser-vah ali zalogah in drugem. \%nfs pravi: "Inozemstvo, kolikor se ga vojskuj« in kolikor ga miruje, se obrača do A-merike za velik del svojih potrebščin, in reklo 'kupite v Ameriki' je zadobilo veljavo kakor nikdar poprej. no, dohajajo nasprotujoča si poročila od rusko-nemške linije. Petrograd ne zanika, da so Nemci spet začeli napadati, ali brzojavke iz ruskega glavnega mesta izjavljajo, da tako nemško kretanje ne bo najmanj zadržalo ruskega navala na Vzhodno Prusijo, ki se vrši počasi, ali stanovitno, Medtem poroča Berlin zmago blizu Lipna, tako da so ruske čete v nevarnosti, ker se morajo ustaviti, predno prebrodijo reko Vistulo. Iz teh nasprotujočih poročil je razvidno dejstvo, da se pripravlja in menda že vrši velika bitka na zapadnem Poljskem ob liniji med reko Vistulo in reko Warto. Rusi napredujejo čez Karpate, pred Krakovom in na Vzhodnem Pruskem. Z zapadnega bojišča. Amsterdam, čez London, 16. nov.— Kakor poroča berlinski "Lokalanzei-ger", je imel bavarski kralj včeraj povodom izbire gojencev kadetske šole v Monakovem govor, v katerem je med drugim rekel: "Vojna bo trpela dolgo. Kajti mi ne bomo počivali in mirovali, dokler sovražnik ne podleže in si ne zagotovimo miru, ki nas za dolgo časa zaščiti proti kakemu napadu." London, 16. nov. — Prvi minister Asquith je danes izjavil v parlamentu, da stane vojna Anglijo 4J4 do 5 milijonov dolarjev vsak dan. Washington, D. C., 16. nov. — Vlada Združenih Držav je bila že pred dvema tednoma uradno obveščena o prošnjo britanske vlade pritajena. Carigrad, 16. nov. — Sultan je naslovil proglas na armado in mornarico, v katerem obdolžuje Veliko Britanijo, Rusijo in Francijo, da so Turčiji vsilile vojno. Potem pristavlja, da bo ž njimi enkrat za vselej obračunila in jim za vedno vzela veselje do poskusov izzivati Turčijo. Ko je pozval čete, občuvati čast domovine, sklepa sultan z besedaipi: "Gre se ne le za usodo naše lastne dežele, marveč za usodo 300 milijonov inoslemov." Berlin, 16. nov. (Brezžično.) — k Carigrada poročajo ,da britanski luki Aden v Arabiji, ob južnem vhodu v Rdeče morje, preti nevarnost, in sicer od strani Beduinov. Šejk je sklical svoje ljudi pod orožje k "sveti vojni", da se otresejo britanskega jarma. Zavezniki se ne dajo ugnati. London, 18. nov. — Zadnja uradna poročila glede vojskovanja na zapad-nih bojiščih kažejo, da so se vršili boji ob celi fronti, ali brez kake znatne iz-premembe v položaju. Nemški topovi strašno grmijo, a zavezniki se ne dajo premekniti z mesta. Vsi nemški napadi so bili odbiti v zadnjih dneh. Iuhičenju britanskega dreadnoughta "Audacious", a je bila vest na posebno Jolietske novice. — Iz Chicage so nadalje prišli fc predstavi "Miklove Zale": Mrs. Bat-tol in njena hčerka Berta in njen brat Frank, ki so bili gostje pri družini Mauserjevi. O predstavi so biK polni hvale, kakor tudi zadnjič imenoma na vedeni člani chicaške "Danice", Joliet, 111., 18. nov. — V zgodovini slovenskih gledaliških predstav v Jo-lietu ostane uprizoritev "Miklove Za-Ui* dne 15. nov. 1914 zapisana z zlatimi črkami. Po splošni sodbi vseh ljubiteljev slovenske dramatike, ki niso tekom let zamudili niti ene igre na našem odru, je bila večerna predstava "Miklove Zale" najlepša in najpopolnejša izmed vseh dosedanjih slovenskih predstav. Igranje je bilo v celo-ii in detajlih zelo zadovoljivo za naše razmere, in vsem igralkam in igralcem •je skupaj čestitati na prelepem vtisu, ki so ga napravili na naše občinstvo «p!oh in posebej tudi na ljube goste h Chicage. In čestitati je naši vrli Dekliški Mariji Družbi na krasnem u-spehu, ki ga je dosegla v gmotnem in ie bolj v moralnem oziru s prelepo u-prizoritvijo "Miklove Zale". In končno je čestitati tudi naši slovenski župniji sploh ,da ima tako vrlo šoli odraslo mladež, ki se navdušeno zanima za lepo dramatično umetnost. Dokler se bo ta umetnost gojila med nami s tako resnostjo kakor doslej, se nam ni bati za našo mladino. Gledališke predstave so za naše družabno življenje največjega pomena, zlasti če nastopa na odru šoli odrasla mladež. Saj so take predstave nekaka višja sola, v kateri se uri spomin, izobražuje glas in pravilno prednašanje, daje plemenitost v zunanjosti, v hoji in v izrazu obraza .vzbuja pogum pri nastopu in tudi neplašljivost v javnosti. Po vsem omikanem svetu se pri vzgoji mladine posebno gojijo predstave, ki dajejo užitek igralcem samim in splošnemu občinstvu. To zadostuj kot uvod k pričetku zimske sezone, ki nudi najlepšo priložnost za gojitev dramatične in pevske umetnosti. Sedaj pa še nekoliko besed o naši zadnji igri in igralcih. Vsebino "Miklove Zale" smo navedli že v zadnji petkovi št. A. S. To je ljudska igra iz turških časov v osmih slikah. Spisal jo je po dr. Sketovi znani povesti A. Cerar-Danilo, ki je lani slavil svojo 35Jetnico, odkar deluje na ljubljanskem odru. Igra se vrši v Rožu na Koroškem in deloma v Carigradu v petnajstem stoletju, ko so Turki ropali is pustošili po Slovenskem. V "Miklovi Zali" nastopa nad trideset oseb, a glavnih ulog je enajst. Ženske uloge so bile v rokah vrlih članic D. M. Družbe, a moške uloge so drage volje prevzeli priznani starejši in nadepolni mlajši diletanti. Ženskam dajemo v Ameriki vedno in povsod prednost, zato tudi v tej kratki oceni. Gdčna. Tereza Nemanich kot Almira, hči Žida Tresoglava, zasluži izmed vseh ženskih ulog venec prvenstva. Igrala je svojo hvaležno ulogo c res občudovanja vredno dramatično Živahnostjo in z neprekosljivim temperamentom. Ako bi naša Almira imela priliko, da se nadalje izobrazi in izpopolni v kaki dramatični šoli, bi -gotovo briljirala kot sijajna zvezda na vsakem slovenskem odru. Njena čuv-»tvenost, s katero se zna prilagoditi vsaki situaciji z umetniško umerjeno-stjo, je skoro nedosegljiva. Toda preveč in predolgo ne smemo hvaliti, sicer ne pridemo do konca. Zatorej izrekamo naši Almiri kratko, a največjo pohvalo in kličemo: na svidenje na •dru! — Gdčna. AnaZoranje igrala Miklovo Zalo, glavno junakinjo. In kako jo je igrala? Tako, da ni skoro prav nič zaostajala za Almiro. Njena fina eleganca, njena igralska spretnost, njeno miloglasno petje, vse to je tako zmagovito učinkovalo, da je žela obilno zasluženega aplavza in splošno pohvalo.—Gdčna. Frances Spclich kot mati Scrajnica se je popolnoma poglobila v svojo ulogo in jo je do-igrala izborno. Gospodične Mary Kos t el c (kot dekla Meta in kme-tica Mikla), A n a Mutz in Katarina butala (kot kmečki dekleti) so igrale z dušo in razumom ter popolnoma zadostile svojim ulogam; gdč. Kat. Butala kot robinica Lcjla pa je bila oprav divna in neprekosljiva. Izmed moških ulog je najbolj ugajal g. John Petrovčič kot čredni k Mihej. To vam je bil črednik in humorist od golih nog do hudomušne glave! Takega komika pač ne premore noben slovenski oder — pa tega ne trdimo iz lokalnega patriotizma, nego iz resnega prepričanja. Kako je bil naš črednik originalen in fino ka-rakteriziran v maski, a kaj šele v svojih kretnjah in dovtipihl Tako je govoril in deklamiral, da ni bilo bučnemu smehu ne konca ni kraja. In tudi pel in vriskal je neprekosljivo. Od prvega nastopa do zadnjega je vzbujal velikansko pozornost in pisati bi morali na vatle dolgo, da ga primerno pohvalimo. Naš Mihej je igralec in komik, da mu ga ni para, pa naj reče kdo, kar hoče! — G. F1 rank Skole kot Se-rajnik, starejšina v Rožu, je bil na vrhuncu svoje igralske umetnosti. Že mnogokrat je nastopil na našem odru, t še nikdar ne s tako umetniško dovršenostjo. To vam je bil starokrajski starejšina, da ga je bilo veselje gledati in poslušati. — In njegovega sina Mirka pa je igral g. Frank Dras-sler, najboljši predstavljatelj Ijubim-skih ulog, ki ga imamo v Jolietu. Njegova lepa postava, njegovo živahno • neprisiljeno igranje, njegove elegantne kretnje, vse to je vredno, da se vidi in občuduje. Ni čuda, da ga je Almira tako lovila v svoje mreže, kajti takle fant je res šment. — G. J o s i p R o g i n a je prav dobro pogodil Žida Tresoglasa, g. John N. Pasdertz je bil imeniten kot župnik Unrest, g. Frank Meteš je igral hlapca Davorina z veliko umetnostjo in dramatično silo, in g. Josip Pasdertz je bil kot kmet Korajman izboren. G. Frank Završnik kot Iskender beg je bil klasičen turški paša in kot Marko prav dober. Velik talent je pokazal g. Frank Rus kot Štefan in je želeti, da spet nastopi. Vsak po svoje so pripomogli k uspehu predstave še naslednji gg.: John Jelenič kot kmet Strele, Frank Kostelc kot pastir Mihec, Josip Grill kot kmet Žalnik, Josip Spclich kot Vinko, George Stonich ml. kot kmet Maček, Anton Šraj ml. kot kmet Rutar, John Težak kot Ahmet aga, Anton Kočevar kot Hassan in John Mutz kot spahij Bahir. Vsem čast! Kostumi so bili krasni; oskrbel jih je g. Fr. Skole v Chicagi. Kulise in scenerije so bile primerne, za kar so se zelo potrudili gg. Josip Rogina, Josip Grill in Steve Vertin. Na piano so igrale med odmori in pevskimi točkami zares prav lepo gospodične: Lizzie Grayhack, Margaret Nemanich, Lizzie Stefanich in Mamie Stefanich, ki so pomagale tudi pri petju narodnih pesmic, da je bilo divno poslušati. Popoldanska predstava je bila nekaka "glavna poskušnja" za večerno predstavo, ki je bila res lepa. Mnogoštevilno občinstvo, ki se je udeležilo večerne predstave, je sprejelo z gromkim ploskanjem tudi vele-znameniti nagovor, ki ga je imel Rev. John Plevnik o turških pohodih na Slovensko. To poročilce je že predolgo, zato končajmo z željo za nadaljnji razvoj naše dramatične in pevske umetnosti. Naprej in navzgor! — G. Anton Košiček, bivši gostilničar, 1404 N. Broadway, si je izpehnil levo nogo in leži doma. Sredi zadnjega tedna se je pripravljal, da pojde v jutro naslednjega dne s prijatelji na lov na zajce. Ko je nesel iz mesnice blago namenjeno za 'lovski izlet, je skočil čez obcestno grapo in si pri tem izvinil nogo. Upati je, da kmalu o-kreva in potem — gorje zajčkom! — G. John Jelenič je danes odšel za delom v Chicago in naprej. Ker je v nedeljo igral v "Miklovi Zali", je prišel ob delo v neki Aali tovarni pod nekim sitnim bossom, dasi je poprej vsak dan delal z vzorno pridnostjo, ,cclo po 24 ur zaporedoma... Cleveland, O. — Dopisniku iz Cle-velanda od zadnjega tedna se prav nič ni čuditi, če se mu je vreme zamerilo. Saj je pa tudi bilo tako, da bi bilo kakor nalašč za "pasje dnove". Dne 8. nov., kakor je bilo omenjeno, smo praznovali 20Jetnico cerkve sv. Vida. Pripravljeni smo bili, da se pokažemo v javnosti z veliko parado, pa ni bilo kar nič in nič! Dež pa dež, celi dan dež, tako da ni bilo mogoče iti na dan. Odložili smo parado, češ pojdemo pa prihodnjo nedeljo "marčat". Vreme se je obrnilo na lepše, cel teden je bilo lepo in vse smo pripravili za parado. A glej ga — malo da ne bi človek rekel "buzarona" — nedelja zjutraj pride, z nedeljo pa zopet dež. Toda danes smo pa bili pripravljeni i)i, tudi če bi padale gnojne vile. To je vreme opazilo in se je vdalo, proti poldnevu je dež ponehal in veter je vodo po ulici hitro posušil. Ob eni uri popoldne začelo je ljudstvo vreti skupaj in ob dveh je zadonel boben, ipdba je zaigrala in parada se je začela uvršča-vati. Zapel je šolski zvon in otroci so se vsuli iz šole, kakor orehi iz žaklja. Približno cnajststo otrok, vsak z zastavico v roki, je korakalo za tremi jahači, sprevodniki, po štiri in štiri. Povem vam, da Cleveland, posebno pa slo,venski svet kaj takega, kaj tako krasnega še ni videl ne tu, ne v stari domovini. Otroci so bili pripravljeni za korakanje in za krasni red. Za njimi, tik pred godbo je šlo ministrant-sko društvo, kakih šestdeset po številu, istotako z zastavicami v rokah in društvenimi znaki na prsih. Koj za godbo je korakalo društvo Žalostne Matere Božje, v svojih ličnih uniformah. Društvo sv. Alojzija in pa društvo slovenskih doslužencev, istotako uniformirani, sta sledili v krasnem redu. Za njimi so prišla še druga društva, moška in ženska, in za njimi avtomobili, kakih trideset po številu. Parada, dasiravno ne velika, kakor bi bilo pričakovati, da ni vreme pretilo, je bila brezdvomno najlepša, ki jo je še kedo videl v naši sredini. Čast in zahvala vsem društvom, ki so se udeležila! Hvala pa tudi odboru in drugim možem, posebno pa g. A. Strnišu za mnogi trud, ki ga je imel kot glavni maršal na dan parade in popred z dopisovanjem. Ampak najlepši del parade je bil otroški oddelek. Človek se ni mogel nagledsti krasote toliko zastavic, ki so migljale nad glavicami. Ta red pri otrocih je oskrbelo društvo "Alumni Society", to je, društvo onih, ki so zdelali osmi razred v šoli sv. Vida. Zastavice so otroci dobili brezplačno in so jih vzeli seboj domu za spomin. Zato se imajo zahvaliti naj- več g. Dr. Seliškarju, ki je pri odboro-vi seji stavil ta predlog in ga podprl z $5 za zastavice. G. Anton Grdina mu je sledil z $3, priskočili so še drugi možje s cvenkom na pomoč, in denar za zastavice je bil zbran in šolska mladina razveseljena. Torej hvala njim, ampak vremenu pa figo. "Že zopet vreme," se boste mogoče jezili, toda, "halt!" Le počasi! Povem vam, da smo komaj prišli nazaj s parado, je že začela zopet voda iz neba. Po paradi so se otroci zbrali v cerkev, katero so napolnili kakor kaša vreče. Po blagoslovu so zapeli zahvalno pesem, katera je gotovo predrla celo dežja polne oblake, tako je bila močna. To si lahko mislite, da iz toliko grl mora priti nekaj glasu, če tudi ne vedno refini-ran. Drugi ljudje pa so se razšli po šolskih dvoranah, kjer so jim žene prav dobro postregle z gulažem, "rdečim čajem" in še z drugimi dobrotami. Dekliško društvo je ponovilo igri "Sv. Cita" in pa "Pri gospodi". Tamicasta je, seveda, zopet povzročila polno sme ha, kakor hitro je na oder "pršva" in je ogledala tam na miz tako "fest vampo". Vsem dekletom se moramo' zahvaliti za njih trud. Kar pa se tiče 201etnice, obhajane na nedeljo popred, naj omenim na kratko, da je imel Very Rev. Wencel Šolar slovesno sv. mašo in slavnostni govor. Pri sv. maši sta mu stregla Rev. Po-nikvar in Rev. Oman. Pevci so peli nekaj krasnih skladb in peli z najboljšim vspehom. Popoldne je zgoraj o-menjeni č. gospod blagoslovil novo šolsko kapelo Žalostne Matere Božje, katero so bile žene dan popred po nebeško lepo okinčale z venci in cveticami. V kapelo so bili malo popred postavljeni novi stoli, za katere so istotako žene nabrale čez $300, za drugih- $200 pa se moramo zahvaliti društvu "Lira" in dekliškemu društvu, ki sta na ta dan priredili igre za kapelo. Najlepša hvala njim! Drugo, kar se je godilo na slavnostni dan, je bilo že prijetno omenjeno po nekem drugem dopisniku, katerega bi radi slišali še večkrat. Radi bi vedeli, če se je že sprijaznil z vremenom. Omeniti pa ne smem pozabiti darove, ki so jih na ta dan prejeli šolarji. Šolarju pokaži kaj za med zobe in storil si mu največje veselje. To so vedeli tudi naši trgovci in zato so zbrali precejšnjo svoto ter kupili samih "dobrot", jabolk, orehov, sladčic, "keksov" itd. Kupili so kar na "berlne in bokse", ter napravili približno 1200 debelih zavitkov iz tega. Nedelja je prišla, dež je šel, in šolarji niso mogli iz šole na cesto "marčat", kakor so pričakovali. Kislo so se držali, dokler ni odprla sestra vrat sobe, kjer je bil veliki "zaklad". Na nos je udaril prijetni vonj, in glejte, sprememba na obrazih je naravnost čudovita. Res, kakor-je rekel mali representant, ki se je 1*1 posiar.; da se zahvSli vrlini možem, trgovci po svoji skušriji so vedeli, da imajo šolarji srce zelo blizu želodca, in da je najkrajša pot k srcu skozi usta. Za te dobrote gre pa največ zahvale Mr. J. Knausu in John Mihelčiču. Ona dva sta delala največ na to, da se otrokom napravi eno veselje za spomin. Še nekaj, g. urednik. Misijon! Bil je že sicer omenjen, a ne zadosti. Deset dni je trajal misijon in 40urna po-božnost in naša naselbina, izvzemši nekaj daleč zašlih revežev, je kakor prenovljena. Približno 6000 sv. obhajil je bilo sprejetih med tem časom. Govori so bili pridno obiskovani, tako da je bila cerkev, posebno po večerih, le premajhna. Č. g. Šolar govori z močnim prepričanjem, dasiravno preprosto, in to je kar dela njegove govore ganljive. Njemu se ima marsikateri, ki je bil že blizu propada, zahvaliti, da je pravočasno spregledal. Bog dal, da bi seme božje besede, ki ga je sejal močan sejavec, obrodilo stoteren sad. Častitcmu g. šolarju pa hvala za njegov trud! Naročnik iz "VI. mesu". Sartell, Minn., 12. nov. — Dragi Am. SI.: — Danes gre prav pridno sneg. Delo je tukaj za tiste, ki delajo, še stalno; za nove delavce pa ni svetovati sem hoditi sedaj iskat dela. Slovenskih družin je tukaj osem in več posameznih slovenskih delavcev in 4 delavke, ki zbirajo papir. So pa tudi delavci raznih drugih narodnosti. Katoliške cerkve še ni tukaj; upati je, da bo sčasoma tudi. Gremo pa v St. Cloud, kjer imajo v škofijski cerkvi sveti misijon, katerega vodijo očetje dominikani. Sklep bo v nedeljo. Pozdrav vsem čitateljem, listu pa obilo uspeha. John PetTtč. SLOVENSKI VOJAKI — BRANILCI PRZEMYSLA. Slovenskemu vojaku je bilo dovoljeno poslati ljubljanskemu "Slovencu" naslednje pismo o zadnjih bojih za trdnjavo Przemysl: Gotovo bo zanimalo slovensko javnost, posebno pa one družine, katerih očetje izvršujejo vojaško službo v tukajšnji trdnjavi, kako se Slovencem godi v Przemyslu. Bodi kar takoj povedano, da smo slovenski vojaki kar najbolje razpoloženi; najhujše, hvala Bogu, je za nami. Kolikor je meni znano, sta v strašnem tridnevnem boju z Rusi padla iz med topničarjev samo dva: en delovodja in en narednik; ranjenih je ne kaj več. Večje izgube je pa seveda imela naša infanterija v strelskih jar kih. Kakor znano, je bil Przemysl obkoljen od sovražnikov; 21. septembra je odšla od tu zadnja pošta. Od tega dne smo bili odrezani od sveta in smo vedno pričakovali glavnega sovražnega naskoka. Manjši boji s predstra-žami, pri katerih so sodelovali tudi naši topovi, so se vedno vršili. Bolj nego kdaj prej smo v teh trenutkih čutili v naših srcih živo kliti ljubezen do naše drage domovine in našega preljtibljenega vladarja; ta ljubezen nam je zaplemenela v srcih kakor kres in slovenski vojaki smo slovesno ponovili prisego, ki smo jo bili prisegli Bogu, da bomo do zadnje kapljice krvi vršili svojo dolžnost in da bo moral sovražnik drago plačati naše življenje! V noči na Rožnovensko nedeljo, 4. oktobra, nas zbudi alarm — znamenje, da je sovražnik naskočil naše postojanke. Začne se grozovit boj; zemljo pretresa grom topov, da se ziblje in maje kakor ob potresu. Najhujši boj je bil pri utrdbah 1, 2, 4, 11 in 14, katere je sovražnik silovito napadal. Na vseh teh postojankah so prideljeni naši slovenski možje. Naša baterija s 4 težkimi havbičnimi topovi, je imela nalogo s šrapneli obstreljevati teren na severozapadni strani ter prisiliti sovražnika, da se obrne proti utrdbam 10 in 11, kjer mu je bila dana prosta pot; tu so pustili sovražnika, da se je približal na 800 korakov. Tedaj pa so ga naši brzo-strelni topovi obsuli s svojim ognjem! Krogle so padale gosto kakor toča in šrapneli so imeli silno žetev. Trupla mrtvih Rusov so se kopičila drug vrh drugega. Pehota v strelskih jarkih je izborno pomagala. Ruski šrapneli so frčali visoko nad našimi glavami brez vsakega učinka: Kar je med Rusi o-stalo živih, so se dali ujeti. Ganljivo je bilo gledati naše slovenske junake, kako so stregli pri topovih. Nekateri so osiveli možje, toda s kako mladeniško gibčnostjo in spretnostjo so skakali krog topov, s kako vnemo in naglico so pošiljali smrtonosne šrapnele nad sovražnika! Zares, krasen prizor. Sam trdnjavski poveljnik se je pohvalno izrazil o njih, češ: "Ti možje so res pravi junaki!" Drugi dan t. j. 5. oktobra smo bili zopet v ognju s sovražnikom, a boj je bil nekoliko manj ljut. Najhuje pa je bilo 6. oktobra! Ta dan se je sovražnik s tako silo pognal na naše postojanke, da je nekaj ruskih oddelkov prodrlo prav do nekaterih utrdb; toda vsi ti so našli grozno smrt pod našimi šrapneli in kartečami. Ta dan je bil eden najhujših, kar smo jih doživeli. Streljalo se je ta dan z vseh utrdb, in sicer cel dan in celo noč. Ruski napadi so bili s tako sili odbiti, da se je sovražnik poražen in pogažen umaknil proti severu, na katerem potu ga naša artiljerija uspešno zasleduje. Poveljnik trdnjavske posadke je nato izdal naslednje povelje: 'Častniki in vojaki! Tri tedne je od tedaj, ko se je sovražnik prikazal pred przemyslskimi okopi in se pripravil, da trdnjavo obkoli. S številnimi izpadi se nam je posrečilo, da smo sovražnika do zadnjega Časa zadržali od trdnjavskega pasu. V zadnjih dneh pa je sovražnik, zaupajoč na svojo premoč, z obupnim naporom poizkusil polastiti se trdnjave, tega branika boreče se armade. V 72urni vroči borbi smo sovražnika povsodi z velikimi izgubami vrgli nazaj in tako, zvesti naši prisegi, služili našemu najmilostnejšemu cesarju in kralju ter domovini. Ponosno se lahko oziramo nazaj na to 3tedensko dobo, v kateri smo s trdim trudom in med pomanjkanjem, toda okrepljeni z mislijo na svojo veliko nalogo, vezali številne sovražnikove moči in ga končno zmagovito vrgli nazaj. Z radostnim zadoščenjem se kot trd njavski poveljnik v imenu Najvišje službe zahvaljujem vsem poveljnikom in četam za njihovo izkazano vstraj-nost, požrtvovalno zvestobo v vršenju dolžnosti in hrabrosti, s čeincr smo dosegli uspeh, ki nas vse osrečuje. Ganjenega srca se pa spominjamo tudi onih tovarišev, ki so padli na polju časti in so svojo zvestobo do najvišjega vojnega gospoda in domovine zapečatili s svojo srčno krvjo. Čast njihovemu spominu! To povelje je naznaniti vsem častni kom in moštvu, slednjim v njihovem materinem jeziku. Kusmanek m. p. fml. Kakor sem izvedel iz častniških krogov, znašajo skupne ruske izgube pred Przemyslom čez 100,000 mož mrtvih, ranjenih in ujetih! Nas Slovencev-topničarjcv je tukaj 800; dvakrat toliko bo Dupajčanov in Gradčanov. Pehote bo seveda nek/ij več. Zavedamo se, da smo v polni meri vršili našo sveto dolžnost in danes s ponosom zremo na naše zmage! Ne manjka nam bojnega navdušenja in če se še enkrat oglasi Rus, ne bomo varčevali z granatami in šrapneli. Govorili bodo z njim naši topovi tako odločno in uspešno, kakor so topotl ♦ • • Tako piše slovenski vojaki Mala naša domovina je ponosna na svoje hrabre sinove, ki so v prvi vrsti avstrijskih junakov na vseh mnogoštevilnih bojnih poljih. Sinovi našega naroda se ne bore samo na severu in jugu države, bore se tudi proti Francozom, Belgijcem, Angležem in Japoncem. Povsod širijo slavo našega imena in slovenskega junaštva. Slava jiml Belgijske len« v vojni 'The Graphic" priobčuje »liko, na kateri belgijske žene kleče krog odra REVMATIČNE BOLEČINE so zelo nadležne neprilike. Ako ste nadlegovani z njimi, nadrg-nite Severa's (Scverovo Gothurdsko olje) H H S a s s a a a a a a__ a Za otroke in odrasle 3 SEVERA'S TAB-LAX. alSeverove Tab-Lax). Sladkorno odvajalo. Q Cena 10 in 25 centov. a a a W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. "Scverovo Gothardsko olje aelo uspcSno in hitro učinkuje. Trpel nem vsled revmatiztna, ter radi njega nisem mogel hoditi. toda po par nadevanj Se-verovega Gotbardskoea olja sem se počutil popolnoma zdravega. Nikoli no bom brez njega v mojem domu. Moja dva sina ga tudi pohvalita kot izbornega zoper izvinjeja in raztezc. katere nastanejo vsled trdega delu. Priporočamo ga svim, ki trpijo vsled revmatiz-■>a. oteklin, raztez ali izvin-Jenj." M. Czagaln. K. 1, Box 6, St. Louis, Mich. Gothard Oil ter si pridobite hitro olajšbo. Priporoča se tudi zoper nevralgične bolečine, krče, otekline, izvinjenja in razte-ze kit in otolkljaje. Njegov upliv v slučaju revmatizma najboljše opisuje gori tiskano pismo, katero smo pred kratkim prejeli.—Zoper bolečine in okorelosti nadrgnite Severovo Gothardsko olje. Gena 25 in 50 centov. i Milo, tako izborno kakor je Seiera's MEDICATED SKIN SOAP [Scverovo Zdravilno Milo] ima veliko uporab. Cena 25 centov. Severovi pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Sevcrova. Ako vas lekaruar ne more založiti, naročijte jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g HHfflfflHIsP HHElHElEHEiEH VIVIVIVIViVIVtVIV 9 Učite svojo deco slovensko moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. § Si 9 Ji * 9 9 9 % 9 S 9 % 9 9 9 9 P 9 9 Pišite ponj na Amerikanski Slovenec,................ IfiffiWSiffiSffiSiffiKSSifiKSffiffiSiSiJfi&K K i COMMERCIALS TRUST & RANK SAVINGS ^ SE * PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLEJ $ HOP JOLIETg NADZORNIKI: URADNIKI Herman C. L. Stoli Jibm R. Bentler CerlOetteile Charles McKeene £ Edward R. Daley Theodore R C.rU«* 7 William Sura Jobn T. Clyne E. J. Murphy jjj W E. J. MURPHY, predsednik THEO. R. CEKLACH, podpredeede*. Hi JOHN T. CLYNE.ka.ir. Ni kruha istega okusa- . nI mogofe dobiti. BA»' MO 1'OSEBNA SH^. STVA in pazimo, da P »pečemo ravno prav. Bu&erlfausk KRUH—5c hleb. Pokuttite ga 0» umirajočega belgijskega vojaka. K sliki pripominja list: Belgijske žene »o vrgle nazaj marsikak napad nemških ulancev in pri Herstalu so s kropom polile 2000 nemških vojakov in jih o-nesposobile 7.a boj. — Tudi francoska "L* avenir" priobčuje članek, y katerem slavi junaštvo belgijskih žena, ki so branile Herstal. List piše: "Ko so Nemci prišli v mesto, seveda niso našli v njem nobenega za orožje sposobnega moškega; toda žene, večinoma delavke velike orožne tovarne, to prisegle, da bodo preprečile, da bi nem ške čete zasedle tovarno. Oborožile so se z revolverji in vsem drugim, karkoli je moglo služiti kot orožje. Večkrat so vrgle nazaj napadajoče m-lance; ko jim je pošlo streljivo, so »e zabarikadirale v »vojih hišah in od ondi zlivale vrelo vodo na prodirajoče Nemce. Govori se, da »o na ta način 3000 Nemcev oneipojobile xa boj. Hrambe mesta »o se udeleževali tudi starčki in otroci. Joliol Steam Dye flo?, >SP(«m1om1 Claanara a*i V* ) STRAKA * CO. OffWa and Work., 642-644 V Oba telafoM 4» ||M> .»..»■.»■•»■I««' IIrede telefon ChJOMt® Stenoven)« telefon <;kloe*o tJOSIP KLEP^" JAVNI NOTAH fit* 100t N. Chlo»fo 8U J01'1 Vil*4 » uradu iTeter do t. ure ob »e«»el)»,'_ j. p. k1 OU l.latnn * * Obe telefon Ite«. • L®f»o> CHmton in Dtp***" KRANJSKO. — Iz seje kranjskega deželnega šolskega sveta. Kari Pihl se premesti ir. Suhorja v Vrbovo. Denarno prehitijo iz premoženja svoječasnega društva za zgrajenje vrtov v znesku po 72 K 16 v. dobe: Bergant Jožef, naduči-U-ij, Turjak; Lunaček Aleksander, nad učitelj, Št. Rupert; Rojina Franc, nadučitelj, Šmartno pri Kranju; Čepon Janko, učitelj, Moste; Jocif Peter, nad-ucitelj, Dobrova pri Kropi in Konjar Mihael, nadučitelj, Motnik. Mobilizi-rauih je iz Kranjske 90 učiteljev, 45 profesorjev in 2 nadzornika. Suplen-t«u na realki se imenujeta: Dr. IIussl J»an in Gruszecky Oskar, na gimna- v Kranju: Rus Josip. — Vitez Pogačnik. Podpredsednik Poslanske zbornice g. Josip vitez Pogačnik, nadporočnik v rezervi, sporoča "Straži", da je prideljen kot ordonanč-li častnik 6. armadnemu zboru. — Ranjencev so pripeljali do 13. <*t. v Ljubljano nad 6000. Mnogi so °r' Prcmyslani 30. avgusta od mrtev ali le ra- •■»"nesanla. Fant jc 18. okt. v dež. b»lnici umrl. ~7 ,'>0Krcša se okrajnosodni pred- ^ojnik dr. Leopold Jerovšek, poročat* i Polk, i« bil ^rela zadet. "Če Jc B,cn. ni znano. *>U^fa»Qr Julius Tambornino pri peš-aah kiS!. 5c na svojih težkih ra-i* dobil na južnem bojišču, aici v n . Unirl v Sarnizijski bolniš-jcii I ; ,mP"ti. Kaj"* jc bil ro" " Ljubljančan. «Cf~pad'l1Pvr0Čnik IIcrman Stcmber-KcverI1P„,' ,K"kor t)or<>čajo, je padel na „irnf ,, b_°J'šču slovenski junak nad-Sošno Rajni je bil vflnih Llntn ,n l)r"'jubljen tako v ci-Poa11 ■ ? tUdi v vojaških krogih. V So^j^ * »i« učite,j enoletnih fcaor^i11-' V GraJcu vpokojeni pro-|>rt.j .Jozef Kronbergcr, star 75 let. i4eni je bil profesor na ljubljan-mrla uč'teljišču. — V Ljubljani je u-Kl'c. Pavla Deachmann. \'radni seznam izgub o izgubah Od P, r-! Albreht Franc, iz "'ubljane, mrtev; Andoljšek Frans, ■aH t' A,,(Jrejal< Mil,acl iz St- Vida tel «••; Andrejčič, vjet; Ar- y>J Anton, r.; Aupič Janez, r.; Aužlo-*r Anton, r.; Avbclj Alojzij, r.; Až-■n Franc, r.; Babnik Franc, iz Do-""J pri Ljubljani, r.; Baje Benjamin, J"r»ey: Baje Blaž, r.; Barle Janez, r.; encich Armando, r.; Bcncdičič Franc, "»'a Loka, r.; Berlan Jožef, r.; Bevk r.. B„ck Joicf r . Blaznik Jo. *f. mrtev; Bohek Julij, r.; Boh Janez, •• »ohme Anton, r.; Boka! Frant r-"oritnar Karel, iz Tržišč, mrtev; Bon-0,1 Janez, \z St. Vida nad Ljubljano r • Kregar Valentin, mrtev; Krevelj Jožef iz Krškega, r.; Krivic Matej, r.; Kromar Alojzij, r.; Krušnik Janez iz Krtine, r.; Kuchler Urban, r.; Kukcc Franc, r.; Kumar Matija, r.; Kune Rudolf iz Rudolfovega, r.; Kusold Alojzij r.; Kužnik Leopold, r.; Lampič Karel, mrtev; Lavrič Anton iz Litije, r.; Lavrič od 7. stotnije, mrtev; Lavzu, mrtev; Lavtižar Janez, r.; Lazar Anton, r.; Lckan Alojzij, r.; Lckše Alojzij, r.; Lenarčič, r.; Lissa Gvido, r.; Lorbcr Karel, r.; Loser Edvard, r Lovšin, r.; Lugeg ,mrtev; Lukač Anton, r.; Lukanc Franc, r.; Majzelj Rudolf iz Metlike, mrtev; Mandeljc Mihael, r.; Mausar Franc iz Vrhnike mrtev; Martinjak Jožef, r.; Marinčič Pavel, mrtev; Marinšck Jožef iz Do ba, r.; Marjetič ,mrtev; Marolt iz Tre beljevega, r.; Martinčič Janez, r.; Ma-toušek, r.; Matjaš Tomaž, r.; Matjan Franc, r.; Mausser Franc, r.; Meden Jožef, r.; Medvcšček Franc iz Sv. Kri ža pri Krškem, mrtev; Mencin Ignacij mrtev; Mencinger, 6. stotnija, mrtev Mencinger Franc, 5. stotnija, mrtev Mtytsburger Edvard iz Celovca, mr te v; Mikuš Franc, ranjen; Mikolič A lojzij, r.; Miklič Anton, r.; Miklič A lojzij, r.; Miklauc Pavel, r.; Mikcc Ja nez, r.; Milavec Andrej, mrtev; Mirt mrtev; Mlakar Jožef, r.; Močnik, ra njen; Modic Janez, r.; Modic Franc iz Sv. Gregorja, mrtev; Može Rudolf, r. Mrak Jožef, r.; Mulley Oskar iz Ce lovca, r.; Mulej Franc, r.; Mušič Ja nez, r.; Noč iz okraja Radovljica, mr te v; Novak Jernej, r.; Novak Luka, r. Novosel Martin iz Velike Doline, r. Novšak Franc, mrtev; Oblak Franc r.; Oblak Ignacij iz št. Jerneja, r. Obrckar Janez, r.; Okorn Mihael, r Omahen Leopold, mrtev; Oman, mr tev; Opak Janez, mrtev; Orehek Al bert iz Ljubljane, r.; Orel Alojzij, mr tev; Orešek, r.; Oven Jožef, r.; Oven Matej, r.; Pajer Jožef iz škofje Loke mrtev; Pahor Julij iz Trsta, v.; Pan čur Janez, r.; Pavli Janez, r.; Tavšek Lovrenc, r.; Pečlin Franc, r.; Pečnik Janez iz Št. Vida nad Ljubljano, mrtev; Pegan Jožef, r.; Peklaj Anton, mrtev; Penič Janez, r.; Per Franc, r.; Perenič Janez, r..; Pernaver Janez, r.; Perne Alojzij, r.; Perušek Jožef, r.; Petač Nikolaj iz Medvod, r.; Peternelj Valentin, r.; Petač Nikolaj iz Medvod, r.; Peternelj Valentin, r;. Petrica Fr. iz Iderskega, mrtev; Petsche Jožef, r.; Pezdirc Mihael, r.; Pibernik Angelik, r.; Pire Mijo iz Siska, r.; Piškur, r.; Piškur Franc iz Gorenjevasi, r.; Pod-logar Franc iz Želimelj, r.; Pogačar Anton iz Kamnika, r.; Poje, r.; Popek Anton, r.; Porenta Franc iz Stare Loke, r.; Potisek Franc, r.; Potokar Ber- . nard, r.; Prašnikar Emil, r.; Prelesnik Rudolf, r.; Prešern Jožef, r.; Preželj Anton iz Selc, mrtev; Primon Janez, r.; Pungerčar Franc, r.; Racz Jožef, r.; Radič Franc, vjet; Rajer Jožef, r.; Ravnikar Janez, r.; Rauch Matija iz Črešnjice, r.; Rausch Janez iz Črešnji-ce, r.; Reberšek Franc, mrtev; Remic Franc, r.; Renko Alojzij, r.; Repič Jožef iz Šturij, r.; Rihtaršič Luka, r.; Rinaldo Robert, r.; Robida Alojzij, mrtev; Rogale Matija, r.; Rotar Fr., r.; Rothmueller Leo, r.; Rožič Kare!, mrtev; Rozman Jožef iz Bohinjske Bistrice, mrtev; Rozman Vinko, r.; Ru-par Janez, r.; Rus Anton, r.; Rus Fr., r.; Samsa Jožef, r.; Sattler Rudolf iz Zgor. Šiške, r.; Schneller Janez, r.; Schneller Peter, r.; Schwarz Roman, r.; Schwarzenbacher, r.; Sečnik Martin, vjet; Šega Janez, mrtev; Selak Anton, r.; Selan, r.; Sever Jakob iz Črnuč, r.; Sever Viktor iz Ljubljane, r.; Sila Matija, Trebnje, r.; Skarabot Jožef, r.; Škerjanec Primož, r.; Skofic Franc, Predoslje, mrtev; Škrbec Fr., Stari trg, r.; Škrjanc Janez, r.; Škulj Anton, r.; Slamnjak Ludvik, r.; Slap-šak Jožef, mrtev; Slejkovič Janez, mrtev; Slevec Jernej, mrtev; Sluga Ja nez, r.; Šmalc Anton, r.; Smolič Jožef, r.; Smolnikar Janez, r.; Smrekar Jožef, Belapeč, mrtev; Sobar Alojzij, r.; So-jar, mrtev; Solce Martin, r.; Sopotnik Franc, mrtev; Šoren Alojz, r.; Sova Matej, r.; Sovinšek Franc, Podhru-ška, r.; Špehar Jurij, mrtev; Spitzna gel Mihael, mrtev; Srebrnič, mrtev; Stamfelj Anton, r.; Stanjko Jožef, r.; Šteblaj Jožef, r.; Štefanič Jožef, r.; Štcfanec Slavko, Črnomelj, r.; Stein-berger Jakob, r.; Štembov Jožef, Jezica, r.; Stepišnik Peter, r.; Štepic Jožef, r.; Štih Martin, r.; Štine Janez, r Stomitsc Ferdinand, r.; Strah Jožef Videm, r.; Strniša Avgust, r.; Stuzin Jožef, r.; Suhadolnik Franc, r.; Swo-boda Janez, r.; Tavčar Janez, r.; Tel-ban Janez, r.; Terček Anton, r.; Ter-ček Franc ,r.; Terkelič Janez, r.; Thaler Matija, Sora, r.; Tičar Andrej, La-hovče, r.; Tomšič Ludvik, Dobrova, mrtev; Tomšič Božidar, r.; Torelli .'akob, Preserje, r.; Tratnik Franc, r.; Tršar Julij, r.; Trtnik Alojzij, r.; Tschebull Maks, vjet; Tschinkel Alojzij, r.; Tschinkel Matija, r.; Turk Ja kob, Erzelj, r.; Turk Martin, Žužemberk, r.; Udir Janez, r.; Uranič Janez, mrtev; Urankar Anton, Moravče, r.; Urbanija Janez, Moravče, mrtev; Ur-bas Janez, Cerknica, r.; Urmaš Robert .; Uršič Alojzij, Predoslje, r.; Varšek Jakob, mrtev; Velič Jurij, r.; Verder-ber Jožef, r.; Vidic Karel, r.; Vidmar jožef, r.; Vidmar Valentin, r.; Vitigoj Mihael, r.; Vizlar Jožef, r.; Vovk Anton ,r.; Vovk Nikolaj, Vič, ranjen: Vozelj Engclbert, Zagorje, r.; Vranič Franc, r.; Vrankar Franc, r.; Vrisk Ferdinand, r.; Wojska Franc, r.; Wolf .fožef, r.; Žagar Peter, r.; Zaje Janez, Ljubljana, r.; Zaje Jožef, Čermošnji-ce, r.; Zaletelj Ignacij, r.; Zaje Jožef, čermošnjice, r.; Zaletelj Ignacij, r.; Zalokar Jožef, r.; Zamljen Janez, r.; Zaverl Jožef, r.; Želcznik Franc, r.; Žemljic Vinko, r.; Zidan Valentin, r.; Žirovnik Janez, mrtev; Žitko Jakob, mrtev; Žlabnik Janez, Košan, r.; Zlat-nar Peter, r.; Zobec Ignacij, r.; Zore Anton, r.; Zorman Janez, Lahovčc, mrtev; Zupan Anton, Krško, r.; Zupan Janez, r.; Zupančič Alojzij, Veljka Loka, mrtev; Zupančič Karel, r. ; Žužek Janez, Sv. Gregor, r.; Žvan Franc Hočevar Martin iz Krškega, r.; Kralj Alojzij iz Rudolfovega, r.; Petsche Andrej, r. Gradcu nadalje sledeči spodnještajer-ski Slovenci: Miroslav Volčič, župnik v Brezncm ob Dravi; Franc Škof, kaplan v Kamnici pri Mariboru; Franc Kranjc, nadučitelj pri Sv. Barbari niže Maribora; Anton NoVačan, pisatelj v Celju; Ivan Hlebič, posestnik in predsednik "Slovenske Straže" pri Sv. Križu nad Mariborom; Jakob Kopič, nadučitelj od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah; Jakob Cafuta, organist v Kamnici; Fr. Zmazek, poštni uradnik; J. Vaupotič, poštni uradnik navGrobel-nem in J. Simreich, poštni uradnik na Zidanem mostu. Direktna črta med New Yorkom ia Avstro-Ogrsko. Smrtna kosa. V Lipnici na Štajerskem je 10. okt. umrl vlč. g. o. Leon Črček, rojen v Žužemberku. - Junakova smrt. Dne 10. septem-' j bra je v Galiciji umrl junaške smrti g. Lojzek Pernat, korporal poljskega topniškega polka št. 7, doma pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Do zadnjega zdihljcja je bil po poročilu polkovnika zvest in hraber vojak za Boga, cesarja in domovino. - Nova vojna kurata. Vpoklican je kot vojni kurat na srbsko bojišče dr. Anton Jehart, nemški pridigar v Celju. Na severno bojišče pa je odpotoval Franc Kren, kaplan pri Mariji Snežni na Velki. — Oproščen. Slovenski trgovec Miha Arnc. je bil dne 10. oktobra pri obravnavi v Mariboru — oproščen. Nizke cene Dobra postrežba, električna sritljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz >osef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki Družbni parobrodi na dva vijaka. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS, ft CO. 2 Wasnington St, New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi PRIMORSKO. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA WALTER R. PADDOCK, lastaik. A. W. FLEXER, lekar. P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL, Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravB, okrepčil in mazil. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Telefon Canal 32t7. Slovenkam in Hrvaticam se priporoča. Slovenska Babica Marija te 1610 LOOMIS SH CHICAGO, ILL. ŠTAJARSKO — Na severnem bojišču je bil ranjen g. Tomaž Šorli, c. kr. notar v Podgradu, poročnik 47. pešpolka v rezervi. Padtl je asistent c. kr. kmet. kem. preizkovališča v Gorici g. Ludo-vik Buchta. — Nesreča na železnici pri Luetti-chu. — Nekaj Avstrijcev prizadetih Iz Kolina na Nemškem je došla cen zurirana brzojavka g. poročnika Muehibauerja, zeta g. A. Casagrande v Ajdovščini, da se je 16. okt. pri Luet-tichu zgodila železniška nesreča, pri kateri je ostal mrtev sottnik Amann in je bilo ranjenih mnogo oficirjev in moštva 8. trdn. artil. bataljona iz Aj dovščine, kateri se je odlikoval s tež kimi možnarji pri obstreljevanju trd njav "Luettich, Namur, Maubeuge in Antwerpen. Kakor znano, je nemški cesar odlikoval bat. komandanta polkovnika Langer-ja in mnogo častnikov in podčastnikov, med njimi tudi častnika Mauehlbauer-ja z železnim križem. Stotnik Amann je bil temeljito izobražen oficir in zelo priljubljen pri vojakih, kakor tudi pri civilistih. — Redek vojaški slučaj. Iz Ajdovščine pišejo z dne 12. <.>kt.: Splošno priljubljeni in tudi v Ljubljani dobro znani gosp. Franjo Staut, sedaj pri vojakih (14. črnovoj. pohodni bataljon, 3. stotnija), se je 11. okt. slovesno poročil z gospo arijo Bitenc iz Postojne. Poroki je prisostvovala cela stotnija. Za priči sta bila gospoda nadporočnik Buzič in poročnik dr. Celestina ter četovodja gosp. Franjo Kraje. Razen gosp. Stauta služijo tačas pri vojakih še trije njegovi bratje in en brat njegove gospe soproge. •— Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil g. Andrej Lah, rezervni kadet pri 97. pešpolku, doma iz Du-tovelj. na Krasu. — Ustrelil se je v Trstu 28 let stari finančni preglednik Karel Medič. Bil je takoj mrtev. — Na južnem bojišču sta padla so-trudnik "Obzora" Rudolf Hodak in revizor zagrebške "Zemaljske središnje vjeresijske zadruge" Milan Glavaški,— Ranjen je bil na severnem bojišču učitelj Janko Garvas iz Trsta. - Umrl jc na Frdeniču pri sv. Ivanu g. Josip Vatovec, star 66 let, brat pokojnega tržaškega mestnega svetovalca gosp. Josipa Vatovca. Prejema raznovrstne denarne nlogi ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Kadar se mudite na vogalu R uby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posUeitni. Fino pivo, najboljia vina in tmoikt. Wm. iVIetzger Ruby and Broadway J O LIB T FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopar ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oalasite se Rri meni A. NEMANICH, pred.. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag »imunim » HA. Mm* ' iT f -- -Š8 — Proces poslanca dr. Korošca. Cenzurirana dunajska "Rcichspost" poroča pod zgorajšnjim naslovom. Iz Maribora se nam dne 17. okt. poroča: V Mariboru ob Dravi izhajajoča vse-neniška "Deutsche Wacht" je nedavno objavila obvestilo, da jc pobegnil slovenski poslanec dr. Korošec v Švico. Dr. Korošec je tožil radi razžalje-nja časti. V današnji razpravi list-ni mogel svoje trditve dokazati in je bil zato obsojen odgovorni urednik Deutscher Wacht". — Duhovniška vest. Vič. g. Franc Lukman, dozdaj kaplan v Trbovljah, je z dne 1. nov. t. 1. imenovan za pri digarja nemške cerkve v Celju. Vojni kurat dr. Anton Jeliart je odšel na južno bojišče. — Vič. g. Josip Pinter, mestni kaplan v Celju, je še samo ime novan, ne vpoklican za vojnega kurata. — Promoviral je za doktorja zdra vilstva g. Emil Schlandcr. — Očetomorilec obsojen na smrt. Kakof smo že poročali, jc ubil sin Martin Radič svojega očeta, ki je bil znan pijanec. Pred celjskim sodiščeri je bil morilec obsojen na smrt, in sicer na vislice. — Izpuščeni so iz zaporov deželno-brambovske in divizijske sodnijc HRVATSKO. GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1610 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOUET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. i ,. '• - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iiiiiiniiimiiiiiiilllllllllllllllMIUIIIlllMHIIIIIIIMIIMIIllllHini Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. Vložen denar obrestuje po 41 % — Zgradba liškc železnice. Kljub sedanjim razmeram se zgradba liške železnice vrši v neizpremenjenem ob segu. Pri delu je zaposlenih 7 do 8 tisoč delavcev. — Na smrtni postelji se je poročil Zagrebu Mihael Vcrcš. Ker je bil težko ranjen, se je njegovo stanje vedno bolj slabšalo, vendar je hotel izpolniti svojo obljubo zaročenki. Ona je prišla iz Subotice, se z njim poročila, a drugi dan jc že njen mož umrl za ranami. — Lastnoročna cesarjeva zahvala 'vražji diviziji". Na čestitke 42. hrv. domobranske divizije — "vražje divizije" — k Najvišjemu godu se je cesar lastnoročno zahvalil z naslednjim pismom: "Wien, Burg, 11 h. 45 m. 5. X. 1914. C. poveljstvu 42. domobranske pehotne divizije. Globoko ganjen se zahvaljujem Svoji vrli 42. domobranski pehotni diviziji za čestitko, poslano z bojnega polja, ki dokazuje starega izkušenega duha. Naj Vas vodi božji blagoslov do zmage. Franc Jožef m. p." — S takim odlikovanjem — cesarjevim lastnoročnim pismom — se ne more doslej pohvaliti nobena četa avstro-ogrske monarhije. brez ^ snlcega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. i /\ -STRANI OBSEGA- 4 jU Velili Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod *na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pitava, Spisovanje pisem, Kako ae postane driavljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohyalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKG-AM. TISKOVNA DIMA. Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$100 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik - - Anton Nemanich Tajnik- - - - William Grahek Blagajnik - - - John Grahek Urednik - - Rev. John Kranjec CERKVENI KOI UDAR. 22. nov. Nedelja 25. pobink. Cecilija. 23. " Pondeljek Klemen, pap. muč. 24. '• Torek Janez od križa, sp. 25. Sreda Katarina, dev. m. 26. " Četrtek Konrad, škof. 27 " Petek Virgil, škof; Ahacij 28. Sobota Eberhard, škof. CERKVENI GOVOR ZA POSLEDNJO NEDELJO PO BIN-KOŠTIH. Spiral škof Anton Martin Slomšek. Sodba. Prikazalo se bo znamenje Sina človekovega na nebu in tedaj bodo ječali vsi rodovi na zemlji. Mat. 24, 30. 1. Neskončno pravični Bog! kaj beremo toliko strašnega v današnjem >v. evangeliju? Malo dnij pred svojo smrtjo Jezus na Oljski gori sedi, in [irerokuje dve strašni reči: trdovratnega Jeruzalema grozovitni pogin in poslednji konec sveta. 2. Kako strašno se je prvo prerokovanje spolnilolzRavno tako natanko se bo tudi drugo zgodilo: pokončanje sedanjega sveta, ustajenje mrtvih, in poslednja sodba. Prvega spolnitev nismo skušali, drugo pa bomo videli; /jh, da bi le srečno! "Glejte, poprej ••cm vam povedal." 3. Poslednja nedelja cerkvenega leta je, konec bo skoraj tudi našega življenja; povzdignimo torej danes svoje idave, in pomislimo našo posebno sodbo, pa tudi sodbo celega sveta: I. Kcdaj bo? II. Kakošna bo? Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle, katere vam v imenu Jezusa govorim. I. i. Kdaj bo sodba? "Človeku je odločeno enkrat umreti; potem pride sodba," sv. Pavel uči (Hebr. 9, 27). Hitro po smrti pojde duša moja in tvoja na posebno sodbo, kakor Lazarja in pojeduna (Luk. 16, 22), da vsakdo prejme, kar si je zaslužil (11.Kor. S, 10). Tvoja vest se bo izbudila, vse skrivne grehe, že dolgo pozabljene razkrila, pokazala tvoje zamude, in te sodniku tožila. l'a tudi tvoja dobra dela te bodo spremljala, in bodo na tehtnico božje pravice dejana (Skriv. i-azod. 14, 13). Kdo nas bo sodil? Jezus, ki nas je odrešil, bo razsodil, ali smo pridni, ali slabi kristjani, vredni večnega veselja, ali večnega ognja (Joan S, 22—33). Grešil sem, in kaj lm£ein storiti? Naj bi se kdo hotel s teboj prepirati, ne bo ti mogel na tisoč jedne odgovoriti" (Job. 8, 20. 9. 3). Kakor bo vsaka duša posebej, tako bo duša in telo skupej, celo človeštvo ob jednem sojeno. To poslednjo sodbo nam Jezus živo popisuje (Mat. 25, 31—46). 2. Kdaj bo poslednja sodba? "Dneva in ure tudi angeli ne vedo" (Mat. 24, 36. II. Petr. 3, 10). Pa znamenja sodnjega dneva nam je Kristus razodel, in na nje paziti ukazal. Znamenja v cerkvi Jezusovi bodo: Sv. evangelij bo vsem narodom oznanovan; Judi se bodo preobrnili. Doma bo pa vera umirala, ljubezen ugaševala; malokdo bo pa za vero porajtal, iz prave ljubezni dobro storil'. S.v. cerkev bodo preganjali, in antikrist bo svoje kraljestvo začel. Oh, koliko ima prijateljev že med nami! Na zemlji bodo potresi, vojske in lakote, punti in pre-kucije. Na nebu bode otemnelo soln-ce, mesec in zvezde, ki so za človeka stvarjene, bodo tudi pokončane, kadar njega ne bo. II. 1. Kako se bo sodba začela? Poslal bo svoje angele s trobento itd. (Mat. 24, 32). Prva tromba bo zabučala in dalo bo morje svoje mrtve, zrak povrnil prah človeških teles (Skriv. raz. 20, 13). Druga tromba bo zabučala, in grobi zemlje se bodo odprli. "Pride ura, v kateri bodo vsi, ki po grobih spijo, glas Sina božjega slišali" itd. (Joan. 5, 28—29. I. Kor. 15, 52). Tretja tromba bo zagromela in pekel bo dal svoje, od Kajna do Judeža in poslednjega nespokorjenca, ki bodo upi-li: "Gore, padite na nas! hribi, pokrijte nas!" (Luk. 23, 30). Četrta tromba bo zapela; nebesa se odprla, in prišli bodo izvoljeni od nedolžnega Abelna do poslednjega pravičnega. Vse staro bo spremenjeno (II. Petr. 3, 13). Prerojena bodo telesa za večno (I. Kor. 15, 42—43); častitljiva izvoljenih, grozo-vitna pogubljenih. 2. Združile se bodo 'spet duše s telesom na večno; pravični z neizrekljivim veseljem, pogubljene duše pa bodo klele svoja telesa. Snidli se bodo zopet srečni znanci in prijatelji, starši in otroci, brati in sestre itd. si veselo roke podajali in Boga hvalili. Kleli pogubljeni svoje tovariše in zapeljiv-ce. Angeli bodo odbirali pravične na desno, krivične na levo. "Dve sta bili v jednem mlinu; jedna bo vzeta, druga zavržena" (Mat. 24, 41—42). Tako odbrani bodo stali rodovi, kakor sno-pje ob žetvi, in čakali sodbe. Na kateri strani bomo pa mi? 3. Prikazalo se bo znamenje Kri-žanega na nebu, in vsi rodovi bodo jokali, izvoljenih veselja, pogubljeni od strahu pred tem, kar ima priti. Sedel bo Kristus na prostolit svojega veličanstva (Skriv. raz. 20, 11—25), in dvojne knjige se bodo odprle: evangelija, po kojem bi bili imeli živeti, in naše vesti, kako smo živeli. Vsak bo čital grehe vsega sveta, ves svet bo videl hudobije vsakega. Pravični bodo nad krivične ustali kot tožniki, priče, sodniki in premagavci (Modr. 3, 5. 5. 1. Ps. 149, 6). To bo sodba, pred katero se je sv. Jeronim tresel, rekoč: "Naj pijem ali jem, ali kar rad storim, vedno čujem trombe glas: Ustanite mrtvi; stopite k sodbi!" Oh, naj bi zadonela tudi v naše srce, spreletela naše pregrešne kosti, in nas izbudila kakor sv. Jeronima k resnični pokori, za sodbo milo! 4. Kako se bo sodba sklenila? Samo dve besedi bo Sodnik izrekel: "Pridite! —Poberite se!" in vesoljna sodba bo skončana. "Pridite izvoljeni mojega Očeta!" itd. (Mat. 25, 34—40). Potlej poreče tistim na levici: "Poberite se spred mene, prekleti!" itd. (Mat. 25, 41—45). In kaj bode konec sodbe? Pravični pojdejo v večno življenje v lepi procesiji z Jezusom in Marijo, in z vsem angeli v srečno domovino, kjer solze ne teko ,ni bolečin, ne smrti (Modr. 5, 10). Zavrženi pojdejo v večno trpljenje, z vsemi hudiči v strašni kraj večne teme, kjer njih o-genj ne ugasne, njih črv ne umrje (Mat. 25, 46). To bo žetev božja, od katere Kristus govori (Mat. 13, 14). 5. Kam pa ti pojdeš čista, nedolžna duša! tukaj zaničevana in preganjana? V večno življenje! "Blagor jim, ki so čistega srca; Boga bodo gledali" (Mat. 5, 8. Modr. 4, 1). Kam ti pojdeš, pobožni spokornik in spokortiica? Ti v solzah pokore svoje grehe umivaš, po ostri poti pravičnega življenja hodiš? Veselo pojdeš v sv. raj, kajti Bog noče smrti grešnika, marveč, naj se spo-kori in živi (Ecch. 33, 11). Kaj čaka tebe, skrbni kristijan, ki si za nebesa neprenehoma zaklade nabiraš? Vesela žetev sv. raja; kdor tukaj obilno seje, bo tudi tam obilno žel (II. Kor. 9, 6). Pogubljeni bodo za njimi gledali, se prestrašili, in čudili, rekoč: "Ti so, koje smo nekdaj zasmehovali" itd. (Modr. 5, 2—5). Konec. Pogubljeni se bodo prekli-njevaje in obupovaje vsuli v družbi hudičev v peklenski brezden neskončnega trpljenja. — Vranko! kam pa ti pojdeš, zastarani pijanec? Milko! ti razuzdani zapeljivec, kaj tebe čaka? Brigita, ti jezičnica! kam misliš ti priti? Oh, ne motite se! (I. Kor. 6, 9— 10). Kakoršno življenje, takošna smrt, takošna tudi neskončna večnost. Sedaj je še čas pokore, milosti; vrata večnosti se bodo zaklenila, ostala bode večna pravica, večna resnica: "Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle" (Mat. 24, 33). Amen. VOJAKI MOLIJO.. razvalinami neke cistercijanske opatije, ki je svojčas gostoljubno sprejela sv. Alojzija in njegovo mater Bianko Kastiljsko, med skupino lovcev in zua-vijev pripovedovali dogodki na dolgo in široko, kakor v junaških pesmih, in sence naših bratov so stale za nami. Ob mraku so se napajali konji s črno vodo grajskega jezerca, v katerem sta bila dva labuda — nepremična, in se .<* zdelo, da sta samo ona dva ohranila čistost in ves molk sveta. Slišalo se je gromenje topov proti severu v gričevju, ki ga je zavzel sovražnik; po u-drtih cestah so sopli železni vozovi; v zraku se je čulo ropotanje francoskega aeroplank, ki je preletel cesto v ritmu samotnega pogumaž in raztrgano nebo je imelo na vzhodu barvo zavese, ki ima bledobo školjke, ki jo pokaže, ko še živa razkrije svojo rano. Ali bom kdaj pozabil to vzvišeno uro? Poznate Longpont? Je majhno mestece med podrtim ogrodjem opatij-ske cerkve in starimi vrati s stolpiči na straneh, ki se mi zdi kakor naslikana od enega starih vaših miniaturnih slikarjev na star rokopis. Tako mi je ljuba, da hočem to vizijo vedno ohraniti v svojem srcu, kakor nosi sv. Barbara na dlani svoje roke zvonik z zob-častimi nazidki. Včeraj zjutraj v nedeljo sem bil pri maši-zadušnici v ozki kapeli, napravljeni v neki dvorani, ki je svojčas služila za sprehajališče benediktincev menihov. Vojaki v rdečih oblekah so napolnili vse hrastove klopi, toda vsi niso mogli dobiti prostora v molilnici in zato so stali na pragu in v priprosti zakristiji v senci podrtin. Na velikem oltarju so se svetili relikviari in župnik je z visokim glasom naznanjal imena padlih; brala se je nato daritev Telesa in Krvi našega Gospoda in dvignilo se je petje proti somraku oken: Zbor nežnih ženskih in otroških glasov, pojočih negotovo, katerim so se počasi pridružili hripavi glasovi moških in izzveneli v mogočno intonacijo: "Ky-rie eleison". Vsi vojaki v kapeli in zakristiji so peli, predno se vrnejo zopet v boj, kakor v prastari kanconeti Sancourta: "Kyrie eleison". Tudi oni, ki so oko-matali velike vprežne konje, oni, ki so sedlali svoje konje, oni, ki*so ugaševali ognje v bivaku in oni, ki so nakladali dolge vozove s šestimi kolesi,; vsi so intonirali sveto pesem kakor sinovi Ansgarda: "Gospod — je rekel. Ce me ne ustavi smrt, bom storil vse, kar hočeš." Ko se je poslovil od Boga, je dvignil svoj prapor in odjezdil v Francijo. Oni, ki so ga čakali, so mu klicali: "Gospod, dolgo časa vas že pričakujemo." On pa jim je odgovoril: "Potolažite se! Ne bom si prizanašal, dokler vas ne osvobodim." Zdelo se mi je, da ravno tak epičen dih sili v razkuštrane oblake proti vs-petim obokom mrtve cerkve in giblje divje rože ob opornih stebrih, ki so imeli odslej nositi samo svoj lasten ponos. Videl sem, kako so se tresli duhovi v vetru v veliki prazni roži kakor v ustih maske, ki več ne odmeva. Zidovi so bili kakor bližnje grožnje; brezoblični kosi, ki so se zrušili na sredo cerkve, so se zdeli, kakor da se hočejo izpremeniti v mračne grobnice, kar se kakor na mističnem kraju v široko razprtem rožnatem okrasku upodobi podoba smrti, ne grozna žena ampak lep moški genij. "Bogu čast in slava!" je rekel vodnik, ko je videl to, kar je iskal. Vojaki, sklonjeni v svojih rdečih barvah kakor v lastni krvi, niso jenjah moliti. Kakor spremljajo glasovi or-gclj pesem, tako se je slišalo neutolažljivo kanonado, tamzgoraj proti globokim kamnolomom, odkjer so bili najbrže vsi ti kamni zbrani v čast božjo. Zdelo se je kakor da bi bilo od časa do časa slišati hropenje divje zveri, ki je zasledovana in jo ustavijo na vznožju planine prepadi. "Bogu čast in slava" je nadaljeval in intoniral sveto pesem. Vsi so peli ž njim "Kyrie eleison". Ko je bilo petje končano, se je začela bitka; kri je skočila v oči in pot je kapljal iz čela vojnikov." SOCIJALISTI IN NJIHOVI NAUKI. Ljubljanski "Slovenec" z dne 28. sept. prinaša sledeče: Gabriele D'Annunzio, slavni italijanski pesnik, je poslal pariškemu "Gaulois" med drugim tudi sledeče vrstice: Predvčerajšnjim zvečer so se pred (Nadaljevanje.) Socijalizem, delavčeva poguba. Vlada nezadovoljstva ,boja in zla bi gospodarila. Veliko preje, predno bi socijalisti prišli do moči v deželi, bi se razrušila vsa trgovska zveza, banke bi izginile zaradi velikanskih izgub na gospodar-stvenem polju. Ko bi bila enkrat šo cijalistovska država, bi prošli na kant vsi la.->tniki obrtnijc, prevažanja iu občil, ali hi pa morali vsaj nehati z delom. Nasledek tega bi bil, da bi bilo milijone ljudi vrženih od dela na cesto. Take razmere bi vladale predno bi se vladi po dolgem času posrečilo urediti trgovske razmere, dati vsakomur delo, kakoršno si želi in določiti primerno •>'ačo Tu bi pa zadeli na Waterloo. Že tri četrtine stoletja socijalisti re šujejo vprašanje, kako bi razdelili delo med delavce in kar temu sledi, kako bi jih plačevali. Veliko, vode bi torej preteklo, predno bi socijalisti potola žili nezadovoljneže, kateri bi stradali od prvega dne socijalistovske zmage, pa do dne, ko bi dobili plačo, ki bi u-gajala njim in vladi. Plača ali odškodnina bi bila ali v denarju ali v blagu iz narodnega zaklada ali kar nekaterim socijalistoin veliko bolj ugaja, v nekakih izkaznicah o delu, s katerimi bi dobili gotovo množino blaga ali iz vladnih trgovin ali pa iz skladnic, ker bi se te izkaznice ne razločevale veliko od denarja, jih bomo imenovali "denar", kedar govorimo o plači. Socijalisti so predlagali razne načine uslužbenja in odškodovanja. Najstarejši načrt je ta, da bi si vsak sam izbral delo, katero si želi, pod pogojem, da je oseba zmožna opravljati delo, katero si izvoli. Vsi državljani bi dobivali enako plačo. Ta način je nesmiseln. Vsa neljuba opravila bi bila zanemarjena, pa naj bi bila še tako potrebna. Nasledek tega bi bil brezmejna nezadovoljnost, nevoščljivost in nered, ker bi si vsak iskal delo, katero bi 11111 ugajalo. Ker bi dobivali vsi enako plačo, se bi to ravno toliko reklo, kakor da daje država nagrado za lenobo in delomrž-nost in država bi prišla na kant. Naj-resnejši upor pa bi grozil od strani izvežbanih rokodelcev, ker bi gotovo zahtevali, da se jim plača po njihovi zmožnosti. Če bi pa ne dali enake plače, bi pa veliko socijalistov, namreč neizvežbanih delavcev, postalo smrtni sovražniki nove vlade, ker so jim pravili leta in leta, da bodo dobili vsi enake plače. Druga predloga, kateri so socijalisti zelo naklonjeni, je ta, da bi si vsak državljan izbral svoje opravilo in jemal iz javne skladnice, kolikor rabi. (Program nemških socijalistov v Gotha.) Ta načrt, je ravno tako popolnoma nesmiseln, kakor prvi. Ne samo, da bi mnogi zlorabili ugodno priliko i:i zeli več, kakor rabijo, ampak bi tudi podpiralo brezdelnost, bi spravilo državo na nič in bi napravili nezado-oljne izučene delavce. Pod tem drugim pogojem bi vse prebivalstvo čr-tilo neljuba dela, nastala bi jeza in nevoščljivost do tistih, kateri imajo boljša dela. (Nadaljevanje sledi.) "Ranjenci niso več sovražniki, marveč samo ljudje." "Italia" z dne 23. sept. 1914 poroča po očividcu o položaju nemških ranjencev v reimški katedrali. Med drugim pripoveduje, da je neki francoski civilist, ki je prišel gledat te nems ranjence .vzkliknil: "To so pošaf vsi bi se morali postreliti!" Tedaj stopil naprej neki francoski pripn vojak in civilista plemenito zavrnil besedami: "To so ranjenci; ranjei niso več Nemci, marveč ljudje." PISMO NEMŠKE MATERE FRANCOSKI MATERI. Nekaj jako lepega za Božič je angelj sko zvonehje in trobentanje. Na milijone se jih je že prodalo v Evropi in prineslo veselje v hiše. Visoko je 1 čev. in se lahko pritrdi na vrli božičnega drevesca ali se dene na mizo. Ko se sveče nažgejo se angelja premikajo in čarobna godba napolnuje sobo, naznanjujoča rojstvo Gospoda. Spodaj je krasna podoba jaslic ' Betleliemu z napisom: "Slava Bogu v Višavah", itd., vse narejeno iz kovine in krasno barvano. Trpežno, da se ne razbije in okrašeno, ter se lahko spravi vkup. Pošljemo po parcel pošti, ako nam pošljete en dolar. THE MOERCK IMPORTING CO., 270 West 131 St., New York, N. Y. "Frankfurter Zeitung" priobčuje naslednje plemenito pismo, ki ga je neka nemška gospa pisala neki francoski materi, katere sin je na nemškem u-mrl na ranah, ki jih je dobil v boju za francosko domovino: Milostiva gospa! Mati, ki je kakor Vi poslala v boj za domovino svojega sina, nemška mati, bi Vam rada pisala nekaj vrstic. V petek, dne 28. avgusta, je dospel semkaj velik transport ranjenih vojakov, med katerimi se je nahajal tudi Vaš sin gospod Lucien Paul. Bil je težko ranjen na glavi. Z veliko skrbnostjo so ga prenesli v bolnišnico u-smiljenih sester sv. Vineca Pavlanske-ga, kjer so mu z veliko skrbnostjo stregli. Eden naših kanonikov, prelat mgr. Hilpisch, ki je obiskal ranjence, je bil obveščen, da se želi gospod Paul izpovedati. Monsignor ga je našel, kakor mi je rekel, zelo slabega. Vaš ljubi sin je le z težavo govoril ter je zato prosil monsignora: "Prosim, izprašuj-te me." Dobil je odvezo. Ker se je zdelo, da trenotno ne grozi neposredna nevarnost, je monsignor sveto obhajilo in sveto poslednje olje odložil za naslednji dan, da bi se Vaš sin preveč ne utrudil. Toda ponoči ob 3. uri je nastopil krč, ki mu je Vaš sin podlegel ob pol 5., ne da bi se bil več zavedel. Očividno je bil težko ranjen na možganih. Bodite zagotovljeni, milostiva gospa, da je Vaš ljubi sin užival najskrb-nejšo strežbo in da se ni ničesar opustilo, kar bi bilo moglo rešiti njegovo mlado življenje. To Vas bo nekoliko potolažilo. Vas in Vašega soproga, v Vaši veliki bolesti. Misel, da mu je ob zadnji uri stal ob strani duhovnik in da je bila njegova smrt sveta. Vam bo pomagala, da svojo glavo upogne-te pod roko najvišjega. Gospoda nad življenjem in smrtjo. Vaš sin je umrl kot junak za svojo domovino in spi sedaj na tuji sicer, toda blagoslovljeni zemlji, kjer čaka vstajenja, ko bo zopet videl svoje, ki sedaj objokujejo njegovo izgubo, da se nikdar več ne loči od njih. Njegov pogreb se je vršil v torek, dne 1. t. m., zvonili so mu zvonovi v katedrali. Izkazane so mu bile vse vojaške časti. Obe naši vojniški društvi z zastavama, ki sta bili oviti v črno tančico, sta mu dali častno spremstvo na zadnji poti. Jasno modro nebo se je svetilo nad odprtim grobom, ko so oddali tri častne salve. Naj počiva v miru! Dovoljujem si priložiti Vam tukaj nekaj vejic iz lovorjevega venca, ki sta ga vojnšiki društvi položili na grob, kakor tud inekaj izrekdv iz tukajšnjega lista. Iz njih bodete videli, kako zelo se je častil Vaš sin, ko so ga nesli k zadnjemu počitku. Počiva na novem mestnem pokopališču. Njegob grob ima štev. 1. Milostiva gospa! Reklo se mi je, da je tako težko ranjeni mladi Francoz pred vsem želel videti svojo mater. To mi je šlo tako k srcu, da sem sklenila takoj pisati njegovi ubogi materi in ji vse poročati, kar sem mogla zvedeti o mladem vojaku. Kajti tudi jaz, milostih gospa, imam sina edinca, ki je poln navdušenja sledil cesarjevemu klicu in o katerem že od 22. avgusta nismo dobili nobene vesti. To pismo naj Vas nekoliko tolaži v Vaši veliki bolesti, Vas in celo Vašo družino nad veliko izgubo Vašega dragega sina, ki je žrt,vova lsvoje mlado življenje za domovino. Blagovolite sprejeti, milostiva gospa, zagotovilo najodkritosrčnejšega sožalja matere, ki z Vami iskreno sočustvuje. Vojska! Vojna! Vojska Pri nas imamo še vedno vojsko na previsokih cenah pohištva, peči, karpetov, preprog in vse vrste blaga, katero dobite pri nas Vedno cenejo kot kjer koli v tem kraju. Pridite in si oglejte, da se prepričate. Merchandise Clearing House i Cor. Cass and Joliet Sts. iZASTONJ! ZASTONJ! ZASTONJ! Radi vojske smo kupil^ veliko zalogo raznega blaga od neke banke' rotne nemške firme, katero smo se namenili razdati z našimi urami P0' pol noma ZASTONJ. Torej, kdor zdaj kupi od nas moško ali žensko uro, dobi zgoraj naslikanih 8 predmetov popolnoma ZASTONJ, kako*-1.) verižica, 2.) privesek, 3.) nožič, 4.) fountain pero, 5.) britev, 6.) budilko, 7.) prstan, 8.) 32 calibre revolver s 7. streli (model). # Ako hočete imeti 14 karat pozlačeno uro .jamčeno od tovarne za. -let, z svetovnoznanim kolesjem in teh 8 predmetov, kot darilo z ZASTONJ, izrežite ta oglas in ga pošljite nam s 25c vrednimi znamkami, kot dokaz, da res hočete uro, in ko to prejmemo vam pošljemo ur0' in teh 8 predmetov popolnoma zastonj. Kadar vam pride zavoj, in c boste zadovoljni z uro in darili, plačajte $7.70 in ceno pošiljatve 2ic-Ako niste zadovoljni z blagom, ne plačajte nič in vrnemo vam 25 cento*' Omenimo, da drugod zahtevajo za tako uro trikrat toliko, a mi računamo samo $7.95; ta darila sama so vredna več kot $7.95, a mi jih dam zastonj, ker jih smo dobili darilo po silno nizki, da naredimo večjo re' klamo za naše ure. |; Pomnite, da z nemško vojsko ne bo trajala vedno in ne boste n« take prilike več, zato se poslužite zdaj dokler imamo zalogo daril. "'* šite danes na: NEW YORK WVTCH CRED. CO. Gerken Bldg., West Broadway, Dept. 144, NEW YORK ClTV- Opomba: Rabimo agentov za prodajanje naših ur. Plačamo od $10 $25 na teden. Pišite za podrobnosti in pridenite v pisma znamko z odgovor. Pristna kalifornijska vina BELA IHT RDEČA stara ter najboljše vrste na prodaj v sodih in galouih po zmernih cenah. ___—2 Pridite in pokusite— ifl gotovo boste tudi kupili' Izvrstna kapljica! Slavnemu občinstvu se priporočam. ANTON SITAR Chicago Phono 277» 815 N. Chicago St., Joliet, »MERIKANSKI SLOVENEC 20. NOVEMBRA 1914. I. lemi ošas daj riprt /rnS mjei a! Bell phone 1048. 1 Organiiovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. | Predsednik.................'.................Paul Schneller, Calumet, Mich. I I. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2; Box 132, Pueblo, Colo. I U. podpredsednik:............M. Ostronič. 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa. i Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. f Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. j. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. J Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. ' Vrhovni zdravnik-........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John M ravin tz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: [ Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec. 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. Crabtree, Pa., 9. nov. — Želim naznaniti vsem članom in članicam našega društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. Jednote v Crab Tree, Pa., da prihodnji mesec 6. decembra imamo glavno zborovanje. Ker bo več važnih reči se za pomeniti in ukreniti, smo torej dolžni vsi, da se te seje udeležimo, da je potem nam mogoče videti, kako da obstoji naše društvo in kaj je k temu vse potrebno. Torej na svidenje, cenjeni sobratje in sosestre, na 6. decembra 1914! Kdor se pa o-menjene seje ne udeleži, plača kazni $.1.00 v društveno blagajno. Z bratskim pozdravom K. Jereb, tajnik. |0 m in se Virginia, Minn., 13. nov. — (Iz urada društva sv. Jožefa št. 16, Virginia, Minn.) Naznanjam vsem članom gori omenjenega društva, da se udeleže glavnega zborovanja dne 13. decembra 1914 točno ob 9. (deveti) uri dopoldan v Duluth Brew. Hall, kjer navadno društvo zboruje. Vsi tisti, ki se ne udeleže, bodejo kaznovani po društvenih zakonih. Pozdrav vsem članom(icam) K. S. K. J. John Sumrada, tajnik. I! 1 V«E DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J. Pretečem teden odposlal sem po Wells Fargo Express Co. zapisnik zadrega glavnega zborovanja K. S. K. Jednote. Vse cenjene tajnike(ice) krajevnih društev prosim, da povprašajo na bližnji postaji omenjene ekspresne ^Užbe za odposlani zapisnik, v slučaju, da se jim pravočasno ne dostavi strani družbe. Omeniti moram, da ekspresni stroški so plačani in za slu l'»j, da bi kateri izmed tajnikov(ic) moral od poslanega zavitka plačati, naj v namen zahteva pobotnico in isto meni pošlje, nakar hočem gledati, da se "opravilno kolektovana svota od strani družbe povrne. Ker se je naročilo le 2000 zapisnikov, radi tega ni bilo mogoče poslati za ysacega člana po eno knjižico, marveč se jih je poslalo le primerno število "i vsako društvo, vsled česar bodo društveni uradniki(ice) pazili, da se da Pr'Iiko vsem društvenikom(icam) istega čitati. Vsled neljube pomote, ki se je vrinila v zapisnik, prosim, da se vpošteva bedeči popravek: Na strani 42 "Izplačana posmrtnina" naj se blagovoli čitati "Umrli člani in Danice od 1. jan. 1912 do 30. junija 1914." Jednako tudi na strani 48, pod dr. št. 91, namesto 19848 Štefan Lukunič naj se čita $1000.00. Skupna zavarovalnina treh umrlih članov name-st<> $1650.00, naj se čita $2500.00. I Več vprašanj sem dobil od strani krajevnih društev, ki me povprašujejo, •»ode li g]. ura(j uredil in izdal razpored članov(ic) po letih, ali naj si društva f to sama uredijo? Na vsa ta vprašanja tem potom odgovarjam in naznanjam, j kakor sem že poročal in sicer: Koncem lanskega oziroma spočetka letošnjega leta razposlal sem izpis čla-Sov in članic na vsa krajevna društva. Društveniki(ice) bili so razpodeljeni starosti. Radi tega bi priporočal, da cenjeni tajniki(ice) uredijo za bodoče «?to svoje knjige na podlagi izpisanega imenika izdanega iz glavnega urada. 1-reba je ie £rtati vse tekom leta 1914 suspendovane, odstopile, izločene, od < rustva prestopile in umrle, poleg tega pa prišteti vse novo pristopile in prc-* opde od druiega društva in imenik bode.popolen. ■■ » slučajih, kjer se ne zna prave starosti člana ali članice, naj se piše na gl. rH nakar se bode takoj odgovorilo in pojasnilo. bližamo se koncu poslovnega leta. Ker je še precejšnje število posmrtnin Ce'°ma ali deloma neplačanih, vsled tega bi prosil cenjene uradnike(ice) krasnih društev, da se potrudijo in dediče obvestijo in jih podučijo, kaj jim je S'0r'ti, da zamorejo priti v najkrajšem času do pripadajoče jim zapuščine. V naiveč slučajih pripada posmrtnina pok. članov(ic) nedoletnim dedičem. V slučajih naj blagovolijo društveni uradniki opozoriti bližnje sorodnike ""'adoletnih dedičev, da je treba dedičem postavnega varuha, ki mora biti Postavljen od zapuščinskega sodnika (Probate Judge). Ko je varuh od sod-potrjen, naj varuške listine (Letters of Guardianship) pošlje na glavni Jednote, nakar se bode denar varuhu izplačal, kakor hitro so listine *4Jdene v redu. Dokler je posmrtnina zapuščena dedičem, ki so nedoletni ~e denar ne more izplačati ne materi, ne očetu, in ne kaki drugi osebi ali sodniku nedoletnih dedičev, dokler ni v to pooblaščen od sodnije kakor omejeno. ^rugi zadržki izplačila so dediči nahajajoči se v stari domovini. Po večini 0 nekaki "nevrjetni Tomaži". Naš pooblaščenec pošlje pooblastilo v staro Ot>iovino, ter prosi, da naj isto dediči podpišejo, kakor se zahteva. Toda mesto, da bi to napravili, pišejo in povprašujejo za različne informacije in Josled izdajo pooblastilo kacemu konzulu ali kaki drugi osebi. Zakaj vse Pra ,?:!mo rad' lega, da izplačilo zadržujejo in sami sebi večje stroške na-JeH a'°' tCRa priporočal cenjenim društvenikom(icam) naše slavne in i"01-6-' da v vsacem slučaju, kadarkoli umrje član(ica), ki zapušča svojce ter V stari imovini, gledali na to, da se najde kak sorodnik ali znanec, Po"SC Ka naI>rosi> lla poroča dedičem v staro domovino, da naj ne dvomijo o Poohl"°Sti K" S- K" J' in da brez odlaša"ja podpišejo in pustijo legalizirati •»o -Stil° Poslano od Jednotinega pooblaščenca ter isto zopet kakor hitro vrnejo. Hitreje ko bodo to storili, toliko preje bodo prejeli denar, se z. | etne dediče živeče v stari domovini velja isto kakor za tukajšnje, ter kar seT8' da varuh ozir. sovaruh nedoletnih dedičev podpiše pooblastilo, na- To senar "jemu izplača, ■ačin se° Jiiko važne točke in zelo potrebne, da se jih vpošteva, kajti le na ta posmrtniZa"K>rc Prihraniti veliko nepotrebnega pisanja, na drugi strani pa se Vsem"13 lahko v najkrajšem času izplača, potrudit" "njcnil» dr. uradnikom(icam) polagam na srce, da se blagovolijo Poduči; 1" .kjcrkoli jc kak slučaj, da posmrtnina še ni plačana, naj dediče prit; do in,ajo napraviti, da zamorejo še pred zaključkom letošnjega leta 2 bn?!"1 1>r'Padajoče zapuščine. sk»n pozdravom sem udani Vam sobrat Opo] JOSIP ZALAR. gl. tajnik K. S. K. Jednote. ^y-1'^.tajnike Jolictskih društev prosim, da se oglasijo v uradu, ker pj. ^ uobili zapisnike, katerih nisem zamogel poslati z ostalimi, ker eks-sne družbe ne sprejmejo pošiljatev za domače mesto. 4tva !et> nov. — Iz urada dru- *no odkora-tfcija j/v. maši. Mislim, da ni po- ,ninjatfe1POScbcj vsaceKa čiana opo-0e8a sv 8 uu Ud,eleŽi z ('ruštvom skup ir»a sk„; °1,haj,la' Posebno zdaj, ker Val, i„ Vfak' član čas' kcr sc ob solato tn "edcljah skoro nik'cr dela. J se Pričakuje, da se v pol- nem številu udeleže skupnega sv. obhajila! Nadalje so naprošeni vsi, da se istotako polnoštcvilno udeleže prihodnje mesečne ter obenem celoletne seje, pri kateri se bodejo volili odborniki dru štva sv. Jožefa za leto 1915. To jc ena najbolj važna seja celcga leta, ker na tej seji sc odločuje ali izbira može, kateri naj vodijo društvo skozi prihodnje leto, to je, to so isti možje, kateri morajo paziti na društveno premoženje, kakor tudi na član stvo. 2e se je primerilo, da je že kaka baba vmes posegla ter tega ali onega odbornika ozmerjala, češ ti delajo in društvo "ronajo" po svoje in drugi pa nimajo nič pravice. Zato torej naj sc vsaki član udeleži gotovo prihodnje seje, pri kateri boste odločevali vsak po svoji volji; Zdaj pa sobratski pozdrav vsem članom in članicam slavne naše K. S. K J., posebno pa društva sv Jožefa. Mihael Uraich, tajnik. Poslano. Bridgeport, Conn., 14. nov. 1914. — Gospodu Pavlu Schnellerju, predsedniku K. S. K. J. v Calumet, Mich. Bil bi Vam res hvaležen za Vaše pojasnilo v A. S. z dne 6. nov. 1914, ako bi bili točno in stvarno odgovorili na moje vprašanje: "Odkod to, da si predsednik sam prilastuje vse pravice, sprejeti ali odkloniti vse ponudbe za službo uradnika Glasila K. S. K. J.?" Vi ste pisali v oglasu glede razpisa urednikove službe tako-le: "Predsednik si (t. j. sebi, g. Schneller!) pridrži vse pravice za odklonitev ali sprejem vseh ponudb." V odgovoru na moje vprašanje pa pravite: "Nobeden pameten človek ne more reči, da je v oglasu omenjeno, da bode predsednik sam urednika izbral. ali določil, kedo da bode urednik." Ali vidite, kako si nasprotujete? Jaz tudi Vam zaupam toliko pameti, da morate uvideti, da je v Vašem oglasu omenjeno to in edino le to, kar trdim jaz v svojem vprašanju. Glejte, tako se pa s svojimi lastnimi besedami bi-jete po zobeh. Mož, in posebno še "chairman" tako ugledne organizacije bi naj ostal dosleden vsaj v svojih lastnih besedah. Nadalje pravite: "Upam, da so tudi ostali trije možje omenjenega odbora s tem zadovoljni, saj bodejo imeli priložnost glasovati za urednika." Če je tako, zakaj pa potem pišete: "Predsednik si pridrži vse pravice itd.'' Tako bi Vi mogli govoriti še-le potem, ako bi Vam ostali trije odborniki izročili ali poverili celo zadevo. Recimo pa, da bi ostali trije odborniki glasovali za urednika, ki ni Vam všeč, za katerega bi Vi ne glasovali, kaj ne, potem bo pa prišel gospod 'chairman" s svojim fermanom: "Gospodje, to ne velja, ali niste čitali v oglasu, da si predsednik pridrži vse pravice za izbero urednika, jaz sam odločujem itd." Če pa bi obveljalo pravilo večine, kar bi seveda moralo, potem pa tudi nobeden pameten človek ne more razumeti, zakaj v oglasu povdarjate, da imate edino Vi vse pravice, odkloniti ali sprejeti prosilca. In na to uganko mi še tedaj niste dali prav nič odgovora. Hvala Vam lepa za pouk o "chair-manu". Vedel sem že tudi pred tem nekaj o tej instituciji, kar bi tudi Vam rad takole -na uho povedal, namreč, da je predsednik kake korporacije, ali kakega odbora le izvrševalni ali ekse-kutivni (ta beseda je iz latinskega, g. Schneller!) organ pravnomočnih sklepov korporacije ali odbora, to se pravi: on'mora izvršiti sklepe večine, mora storiti to, kar mu večina naroči, nikakor pa si nima pridržati vse pravice za »e, kakor bi Vi radi, tako Amerika-nec nc smatra "office" chairmana. G. Schneller tudi ne ve,'če je Rev. Golob član K. S. K. Jednote, ali ne. Res, vsi morate priznati, da je gosp. Schneller imenitno informiran o K. S. K. Jednoti, katere najvišje mesto mu je poverjeno. — Odkod bi naj tudi on znal, ali sem član Jednote, ali ne, saj je dozdaj imel priliko to zvedeti samo: 1.) Ko je podpisal listine, vsled katerih je bilo sprejeto v Jednoto kat. slov. podp. dr. sv. Jožefa v Bridgeport^ Conn., katero društvo je podpisani ustanovil, pri katerem društvu je tajnik in je zastopa kot zastopnik v zadevah Jednote. Seveda Schneller še nc ve, da je Rev. Golob član Jednote. 2.) Skoro vsaki mesec je bil Rev. Golob v Am. Slov. na 8. strani imenovan kot tajnik in zastopnik društva št 148 K. S. K. J. 3.) V javnem vprašanju v A. S. z dne 30. oktobra 1914 pišem v uvodu, da pošiljam $10.85 kot asesment za september, vendar Mr. Schneller še ne vc, če sem član Jednote. 4.) Podpisani sem bil ponovno v A. S. imenovan med delegati za XII. gl. konvencijo K. S. K. J., pa g. Schneller še iz vsega tega ne ve, če je Rev. Golob član Jednote, ali ne. Vem, da g. Schneller ne čaka na mojo hvalo. Kako pa tudi, saj ga je sama ponižnost. Le samo berite, kako piše: "Ne bom se bahal s svojo sposobnostjo, vendar (prosim, ne se smejati!) pa moram reči, da imam jaz kot dilavec več skušnje in sposobnosti za Jednoto voditi, kakor marsikateri Lcmcnitčar (?), kateri nima druzega kakor šolo, in če bi vsakdo svoje lastno delo hotel pravilno opravljati, bi gotovo istega dovolj doma našel." — Tako g. Schneller. Koga smatrate Vi pod besedo "delavec"? Ali nismo vsi delavci? Če smatrate za delavce samo tiste, ki delajo s trudom svojih rok, s krampom lopato, potem pa Vi tudi niste delavec, ker tudi Vi nimate žuljavih rok, marveč se preživljate lepo z busines-som na lahko in brez znoja. Slovenci v Ameriki smo vsi delavci. Vsak mora delati tu v Ameriki ali z rokami, ali z umom, ali z obojim, če se hoče pošteno preživiti. In ravno Vam, g. Schneller, kot predsedniku K. S. K. Jednote najmanj pristoja delati nekako umetno razliko med člani Jednote. Vsi imamo enake dolžnosti in enake pravice. Zapomnite si to! Vam, kakor je videti, noče iti v glavo, da si kdo upa kritizirati nedostatke in nepravilnosti samega gospoda predsednika. Naravnost smešno je, da vlačite v svoje pojasnilo slovnico. Kakor je vi- . deti, Vi ne poznate razlike med prati-ko in slovnico; poslednja Vam je menda le po imenu znana. Če pa Vi ho- j čete dneve računati po slovnici name-1 sto po pratiki, bodite uverjeni, da Vam tega veselja nikakor nočem kratiti. In kaj pa pomeni beseda "Lemenit-čar"? Ta je samo v Vašem slovarju. Mislili ste najbrž psovko "lemenatar", s katero psiijejo ljudje Vašega kova katoliške bogoslovce in duhovnike. To psovanje se Vam, predsedniku katoliške Jednote najbolj poda v trenotku, ko iščete katoliškega urednika za katoliško Glasilo. Kakor se mi zdi, hočete Vi stavek:' "Če bi vsakdo svoje lastno delo hotel j pravilno opravljati, bi gotovo istega dovolj doma našel," obračati samo na | duhovnike, češ ostani v cerkvi, kaj te briga Jednota in Schneller. To je že stara pesem, katero so peli in jo še vedno ponavljajo starokrajski liberalci. Da tudi Vi čivkate za njimi, kaže, kam cikate. — Mislim pa, da bi to bilo preveč enostransko, tako lep nauk na-obračati samo na duhovnike, ampak naj ima splošno veljavo: G. Schneller ostanite doma pri svojem Real estate-businessu, rudarji ostanite pri svojem rudokopu, tovarniški delavci ostanite v fabrikah, uradniki v svojih uradih, zdravniki pri bolnikih, dentisti pri zobeh in če še hočete, šoštarji pri svojih kopitih in tako naprej. Potem pa ne bo nobenega društva, nobene Jednote, noblene konvencije, nobene volitve, nobene politike, nobenega predsednika, pa tudi nobenega predsedniku podrejenega člana, ki bi si upal predsedniku oponirati. Na stavljene javne uganke ste mi še pa odgovor vedno dolžni. Z vsem spoštovanjem in sobratskim pozdravom REV. M. J. GOLOB, tajnik društva št. 148 K. S. K. J. Sheooygan, Wis., 16. nov. — Cenjeni urednik! Dolgo se že nihče neče oglasiti iz te naše naselbine, zatorej vam hočem jaz nekoliko vrstic odposlati. Tukaj imamo že danes, ko to pišem, zelo nadležno starko, ki stoji tik pred vrati in vsakogar prav prijazno poljubi. To je tista neljuba ljubica starka zima. Z delom gre tukaj — ne vem, kako bi zapisal — dobro in slabo. V usnja-tih tovarnah delajo vsaki dan, še ob nedeljah morajo nekateri delati, v delavnikih pa delajo po 12 ur na dan. Vse drugače je po tovarnah, ki izdelujejo lesene stvari, pohištvo, stole in vse v to stroko spadajoča dela. Po teli tovarnah se pa dela po 8 ur na dan in pa samo 5 dni na teden. Sedaj občutimo krizo tukaj v naši naselbini. Da si pa bolj preženemo te žalostne čase, bomo imeli v nedeljo 22. nov. v cerkveni dvorani celi popoldan veselo zabavo, nazadnje pa bode sklep z zelo zanimivo tombolo. Kdor se hoče pošteno zabavati in veseliti, naj pride na ta veseli čas. Tam se lahko pogovorijo vsi prav po prijateljsko. Dalje bo imel pa vsak priliko iznajti svojo srečo. Tombola je v Ameriki bolj redka zabava, ali mi jo bomo imeli sedaj že v drugič. Ne bom bahal z dobitki, vsak si jih bode lahko ogledal sam. Dobitkov bode veliko, tako da nc bode šel samo eden srečen domu, ampak jih pojde več. Nihče naj ne ostane doma, kedor more iti, vstopnina prosta. Drugič kaj več. Sedaj pa pozdravljam vse čitatelje tega lista ^širom Amerike. Torej na veselo svidenje, dragi rojaki v naši naselbini! Korenina. Nizke cene in dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway an<} Granite Street*. 10 Predmetov vrednih $30 za POŠLJEMO NA OGLED ZASTONJ. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovol V mesnic J. & A. Pasierti se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše meic Vse po najnižji ceni. Pridite torej ir poskusite naše meso. Radi kompeticije smo znižali ceno na zlatih urah in drugih stvareh in hočemo poslati celo stvar 10. vrednostnih predmetov: krasno uro, za moške ali ženske, z najboljšim amer. kolesjem, lepo verižico s priveskom, zapestne gumbe, iglo za mašno, britev, brivni lonček, krtačo, strep, in 32 caliber samokres iz jekla in poniklen. Vse blago je najboljše kakovosti in jamčeno. Skupno 10 krasnih predmetov, skupno vredni $30, samo za $5.95. NE POŠLJITE NOVCEV. Ta oglas izrežite in ga nam pošljite s svojim natančnim naslovom, pa vam pošljemo po ekspresu vse te stvari na ogled. Ko ste vse pregledali in ste ž njimi zadovoljni boste plačali agentu malo vsoto $5.95 in ekspresne stroške. POSLUŽITE SE TE PRILIKE TAKOJ! Ne pozabite poslati naročila še danes, pa pazite, da omenite ali hočete moško ali žensko uro. — Pišite na: 407 N. EIGHTH STREET, DEPT. 49 ST. LOUIS, :: MISSOURI. Union Supply Go,, OBA TELEFONA 67 Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno. Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. (FRED W. EGGER) J 210 N. Chicago St. JOLIET. Razvažamo hitro na vse kraje mesta. Vsak član prve in najstarejše podporne organizacije K. S. K. J. bi moral imeti krasen, v naravnih barvah izdelan obesek za Spomin na 201etnico K. S. K. J. Cena s poštnino vred: 14 karatno garantirano zlato, $8. Pozlačen ....................$3. Pri večjem naročilu popust Zavarovano proti ponarejanja. F. Kerže Oo. 2711 S. Millard Ave., Chicago, HL Obrnite se na mene za zastave, znake, regalije in vse druge društvene potrebščine. Ceniki zastonj. Vse delo in blago garantirano. Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIS, Chic. Phone 276& N. W. Phone 1113 Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Fiano hikI J^urniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. 41& ^^ ^^ ^^ "ft_ NA VODNJAKU. Srbski spisal Lazare K. Lazarevič. Poslovenil Štefkin _____?» ^ ~ (Konec.) Stari se je branil. "Poberi se! Ne onečasti mi rok. Ali si mož?" Arzen se je obrnil v steno in zakril oči z rokavom. "Stori z mano in z njo, kar ti drago! Mene ubij, njo spodi! Bog te oprosti krivde! Samo sedaj me ne goni od sebe, za Boga živega!" Dedova brada je lahno zadrhtela. Rad bi bil prikril ginjenost. Trdo se je naslonil nazaj in pogledal v strop. "Glej, sinko, sam si jo izbral. Ali sem ti jaz svetoval, da stori tako ali da opusti?" "Ne, čuvaj Bože, jaz sam sem kriv." Ded je napravil važen obraz in rekel: "In sedaj naj jaz popravim, kar si zagrešil ti?" "Boga mi, da, ti!" "I.)a, ali ne vem, kako?" Da je bila Radojka v sobi, bi bila videla, kako se je krog starčevih pol-zaprtih oči pojavil izraz otroškozvite samozavesti. "Kakor te navdahne Bog ,dedko!" je menil Arzen. "Aj — ti — tako — torej jo sovražiš?" Arzen se je prestrašil. Najraje bi bil molčal, toda staričina se je srdito ozrl vanj. Potem pa mu je pomagal in dejal: "Vem! Vem! Toda vprašam te: Ali ti je kaj za njo?" Arzen je zopet molčal. Rad bi se bil izognil odgovoru, pa- tudi ded je molčal — samo gledal ga je trdo in karajoče. "Burmaz jo je izpridil, saj veš, edinka mu je! Zato je taka!" Starcu je pohajala potrpežljivost: "Mari si gluh in ne slišiš, kaj te vprašam? — Še enlčrat: Ali ljubiš Anoko? To hočem vedeti!" Arzen je sklonil glavo, stisnil nos v pest, pomajeval z rameni na levo pa na desno in odvrnil zateglo: "Ne vem." "Hej, to moraš vedeti, kajti po tem bom sodil in pozneje naj ti ne hodi navskriž — ter mi ne očitaj tega in onega." "Ne." "Dobro! Sedaj pojdi, da si premislim." Kdor zna brati, je gotovo že ugžnil, da je bil ded čisto na jasnem s seboj, kaj da mu je storiti in da je zadovoljen tem svojim načrtom. Zvečer so. kakor običajno, sedeli možje za mizo po starosti. Od žensk je bila med njimi samo Radojka. Ženske je bi**. .✓ed njimi samo Radojka. Ženske jedo posebej. Samo dve ali Iri strežejo možem. Ravno je bila Anoka na vrsti. Dočim sta oni dve nosili jedila na mizo in z mize in natakali vino, je slonela Anoka poleg duri in vrtala s prstom po nosu. Ded se je ozrl vanjo; vsi v sobi so utihnili. Radojki je srce začelo biti hitreje. Anoka ni slutila ničesar. Po večerji so se možje prekrižali in čakali, kdaj da ded znamenje, da vstanejo. Ta je porinil kosec kruha, vilice in žlico na stran in vtaknil nož v nožnico, potem se je oprl ob komolce, pogledal vse navzoče drugega za drugim, nazadnje mu je pogled obviscl na Anoki. Anoka je jela postajati polagoma nemirna in roke so ji omahnile. Vzravnala se je in hotela iz sobe. "Počakaj, hči!" je vzkliknil starec nenavadno glasno. Vsi so osupnili. Prav tako glasno je nadaljeval: "Ti - — dete moje — tebi se godi krivica v moji hiši. ljudje ne ravnajo s teboj tako, kot bi morali.',' Kdo Je cul katerikrat, da bi >e bila .daj drznila zagovarjati se naša žena? Čudi Anoka je bila tiho in se prijela za hedro, da so se ji prsti globoko zagre-lili v meso. Z istim jasnim glasom m mirnim obrazom je povzel starina: "lil tega jaz ne trpim, dokler bom gibal še z mezincem! Da bi bil moj dom kateremu nu'je dece hiša sužnosti! Cul .ttm, da te ženske (pokazal je z glavo proti kuhinji) mučijo in ti nagajajo. Toda tukaj sem jaz gospodar!" Anoka je zapazila v obrazu dedo-veni nekaj pretečega in vkljub srdu jo je obšlo čustvo kakor strah. "Vedno kaj iztaknejo na tebi, kar jim ni po volji. In tako bi rade, da bi ti delala in garala mesto njih. Kakor «la si prišla iz sirotije v našo hišo t" Govoril je tako nerodno ljubeznjivo in ncr.no, da so Anoki začeli vstajati lasje. "Ali jaz tega ne trpim! Star sem in -lab in težko mi je vzdrževati red med toliko ljudmi. In sedaj ne maram več---' i Obraz mu je postal trd in usta so ,e mu tresla. Potem pa je (zakričal hripavo in s težavo: "Vam vsem, tudi ti, Radojka, čuj in ti, Blagoja, in vi vjh, — Vam vsem in ženam vašim ukazujem, da v vsem poslušate in ubogate to" — z iztegnjeno desnico je pokazal na Anako — "in to hočem, da ne prime v hiši za nobeno delo, da si ne o-niaže nežnih rok. Tudi vina naj ne riataka. In Bog naj ubije tistega, ki se jI ne bo pokoril na mestu ali jo razgalil le z besedico." Skočil je pokonci. Ubogi staričina I Veličanstven in vendar smešen in pomilovanja vreden. Tresel se je kot preplašena ptičica, ko je odhajal skozi vrata. Vsi so se pokrižali in vstali. Molče, v velikem krogu so se ognili Anoke, da se je pač kdo ne dotakne. Strašna in divja je bila jeza Anoki-na! Kakor nora je zletela nad ženske v kuhinjo. "Ali ste čule sedaj, ali ste slišale?' Ženske, ki ne bi slišale! "Nocoj mi posteljete pod lipo. De-dovo žimnico hočem imeti, Radojkovo blazino, Blagojevo odejo, in ti, Petrija, ki imaš brata obsojenega na trdnjav-sko delo, se spravi in spodi kokoši z lipe in celo noč boš čula pri meni. Kdor ne uboga, Bog naj ga ubije! Hej, hej, ali ste me razumeli?" Res, čestokrat je človek hujši od živali. Nihče ni črhnil besedice. Vsi so trepetali strahu in v ušesih jim je od-mevkla težka kletev dedova: Bog naj ga ubije! Arzen je tekel naravnost v skedenj, legel med dvoje snopov in poskusil zaspati. Ali spanec ni odeja, ki si jo človek lahko potegne preko glave. Tudi Anoka se je spravila spat pod lipo. Oj, pa zaspati ni bilo tako lahko, kakor si je mislila. Kar se ji dosedaj ni primerilo še nikoli, čutila se je samo. In vrhu tega brez strehe nad glavo, kakor na razdivjanem konju brez povodcev, brez krmarja na ladji, ki jo preganjajo viharji. V prsih se ji je boril divji srd s prirojenim dobrim srcem in nikogar ni bilo, ki bi jo bil branil in ubranil morečih misli: Žalostno je danes na svetu, vse narobe--- Ali srd ni ponehal. "Kaj dremlješ, klada, ako ti ukažem, da čuj!" je vpila nad Petrijo. "Ali hočeš, da te ubije Bog?" Polnoči. Mesec je svetil na nebu. Vse je spalo; kmalu se zopet prebudi toplo življenje, Anokino srce pa se polni vedno bolj z nečim mrzlim. Tako ne sme iti dalje — ali kaj storiti? Vrniti se k očetu — kaj naj mu reče? Ded sam je zapovedal vsem, da jo ubogajo! Aj, kako naj gre k očetu?! Noč je potekla počasi in nad planino je si-velo jutro. Vsak čas vzide solnce in ona, nesrečnica, kaj naj stori? Ali naj kljubuje še dalje — pa kaj naj bo iz tega? Ali se naj spravi z njimi — kako? Se ponižati? Ne, nemogoče! Misli so se ji zapletale druga v drugo kakor nitke v tkanini, trudnost je zmagovala nad strastjo in ljubeznijo, srdom, lakoto in žejo. Na očeh ji je ležalo težko kakor svinec; ali spanca— od nikoder. Neznosno. Da bi bila vsaj mrtva! Najboljše bi bilo! Raje smrt kakor sužnja! Spancu ded ni mogel ukazati! Anoka se je dvignila. Nad seboj je uzrla temno senco Petrijino. Nekaj se ji je zganilo v prsih, nekaj dozdaj čisto nepoznanega: krščanski čut. "Petrija ,hodi spat!" Petrija ni rekla ničesar. Odložila je pahljačo in se obrnila. "Fetrija!" Petrija se je zganila in ustavila. Žensko srce se je omehčalo. "Anoka, duša!--" "Petrija, sestra!" Prijela jo je za roko, jo potegnila k sebi, objela in obe sta zajokali. Vse naokrog je bilo mirno, le poljube je bilo čuti in ihtenje. Anoka je poljubljala, kamor je bilo, Petrija njo na vrat in čelo. "Petrija, srce moje, umrla bom. Ti, sestra ,me pokoplješ. Veliko bosiljke mi priloži. Tudi jabolko nagirzni in gn deni v krsto. Samo ti me ljubiš!" "Molči, noričica, kdo te ne ljubi? Vsi te imajo radi." "Ne, ne, saj vem." "Kaj veš, veselje moje, ko dosedaj niti govorila nisi z nami? Raje uinr-jem, kakor bi pustila, da ti reče kdo žal besedo!" In zopet sta se med solzami objeli. "In ded?" "Deti, tako mi duše, je star in dober. Pojdi le tako k njemu, kakor si, in videla boš." "Dobro, grem. — Z Bogom, srce moje, ako umrem —" Petrija ji je položila roko na usta. Anoka je prijela roko in si jo ovila okoli vratu. "Ako umrem, ne spominjaj se me v zlem- In sedaj te prosim, idil" "Ne pustim te, dokler sem živa." "Ali prosim te, kot se prosi Bog." "Kam hočeš?" "Pusti me, tako dobro mi je pri duši! Pusti me, kakor ti Bog pomozi, pri deci tvoji te prosim, pusti me. Ti ne veš, kako mi je!" Tetrija je odšla v kuhinjo, da od tam pazi, kam pojde Anoka. Pa bilo jc še temno, zato ni mogla videti, kako se je Anoka splazila do dedovih vrat in se temkaj sesedla na prag. Tudi ded ni vso noč zatisnil očesa. Prvikrat je zapel zunaj petelin, prvi znanilci jutra in življenja so se dramili iz sna. Anoki se petelinji klic, ptičje petje ni zdelo še nikoli tako lepo. Starec se je dvignil v postelji. Odgrnil je odejo, napravil križ, podtegnil noge in zamišljeno obsedel na ležišču. Petelini so se oglašali drugi pot. Ded je vstal, da gre na vodnjak. Na pragu je počez ležalo človeško telo. "Kdo si, Bože?" "Jaz sem, dedko, Anoka. Umreti hočem. Odpusti mi, ako moreš." Starec je omahnil in trepetaje govoril: "Dete, zoper Boga grešiš! Poglej te lase. Niti jagnje nima belejše volne!" Anoka je zgrabila konec suknje, ki jo je ogrnil starec čez pleča, in ga poljubila: "Strašno sem se pregrešila nad teboj, vso hišo sem ti spravila v nered. Odpusti, ako ti je draga vera v Boga!" Kaj lažjega, kot ganiti starca. Oči so se mu zarosile. Z obema rokama je prijel Anoko za glavo, pa jo poljubil: "Pojdi noter!" } Šla je za njim v izbo. "Sedi!" Sedla je na klop pokraj postelje. "Tu-le, ruži grah." Storila je tako. Zadovoljno je gledal starec, kako je Anoka luščila grah. Oba sta molčala, rekla nista besede, samo srca so govorila in zunaj se je danilo. "Tako, sedaj hodi z mano!" Šla sta v hlev in položila je, kakor ji je velel, vsem konjem krme. Nič se ni bala, celo Blagojevega rjavca ne, ki je navadno besno tolkel okoli sebe. "Pojdiva dalje." Vodil jo je do svinjakov. Devet buč je zdrobila in jih vrgla živalim. Ljudje v hiši so se budili, vstajali in bo ječe ter široko razprtih oči gledali za onima, skrbno se skrivaje, da jih ne bi zapazila. Arzen je bil tako iznena-den, da je splezal na oreh in ondi skrit med vejami strmel nad tem nezaslišanim čudežem. Ded malo da ni poskakoval radosti. "Naprej, k vodnjaku!" Tudi tja mu je sledila potrpežljivo kakor jagnje. "Zajemi!" Anoka je potegnila čebrico iz vodnjaka. "Vlijl" Anoka je vzela bučo in vlivala toliko časa, da si je ded umil glavo in obraz. "Obriši me!" Anoka je razgrnila ruto in ga obrisala. Ni se težko obrisati, ako si moker in ako imaš kaj vzeti v roko, ali starčeve oči so bile slabe in solzile so se neprestano. Zagledal je ljudi na dvorišču. "Hej, pridite semkaj, deca, zakaj se ne umijete? Glejte, Anoka vas čaka z vodo." Otročji ponos mu je seval z obraza. Vsem, vsem je hotela dati vode. Ali da bi zaprosila koga: "Daj, postrezi tudi meni!" ne, tega ne. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi. Možje in ženske so stopile k vodnjaku. In kakor da jc visoka dama, se ji je sleherni, potem, ko se je umil, zahvalil. Arzenu se je zjasnilo v glavi. Spustil se je z oreha in se nameril proti vodnjaku, se sklonil, pa nastavil roke: "Daj!" Anoka je vlivala, Arzen je bil v sedmih nebesih. "Ali kako vlivaš? Vse po srajci!" "Nič ne de, nič ne de!" Z levico mu je zavihala rokave, z desnico nagibala posodo. "Dolgo ti življenje!" Petrinja je tekala od svakinje do svakinje in jim vsa v solzah nekaj šepetala, kazala z rokami in se trkala na prsi. Ded se je vrnil v izbo, odprl skrinjo, in vzel iz nje ovratnico iz orljih tolarjev. Zavil jo je v rutico, skril v ne-drije in odšel zopet na dvor. Vsi so se umili in vsem je Anoka postregla z vodo. Na vseh obrazih je bilo nekaj svečanega in kakor ob stvarjenju glas božji nad vodami jim je šumelo v ušesih. Ded se je dobrodušno-resno oziral po okoli stoječih. Ubogi, dobri staričina. "In njej ne bo nihče pomagal?" Vse jc drvelo k čebrici.i "Ne," jc vzkliknil ded. "Anoka prislužim jaz. Pojdi, dete, umij se!" Kdo bi znal povedati, kaj se jc tedaj bolj treslo, njegova roka ali Anokino srce? Otrl jo je .s svojo ruto in ji obesil ovratnico za vrat. "Za vedno je tvoja! — Ali pravim vam, pazite, kaj sem vam rekel sinoči: Kdor ji kaj prizadene, naj ga ubije Bog!" « ,* * Ljudje I Res je, da se tudi nebo včasih nasmeje in se raduje. Revni člo vek vidi to, razprostre roke, začuti, kako ga nekaj peče na levi strani v prsih in duša zahrepeni kakor neviden vonj kadila proti nebu. Da, Boga mi! E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje\ in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander Chi. Phone 376. %J N. W. 92' 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET Vedno več. V krčmi pokliče tujec natakarja, pa mu da čevelj, rekoč: "Tukaj-le je majhna luknja v čevlju; pošljite ga k čev ljarju." Natakar stori tako. Čez deset minut prinese deček od čevljarja zašiti čevelj, pa reče vratarju pri krčmi: "Tukaj je čevelj za »t. stane deset vinarjev!" Vratar ga da hlapcu, rekoč: "Tukaj je čevelj za št. 6.; plačal sem 20 vinarjev zanj'" Hlapec ga da natakarju ter pravi: "Tukaj je čevelj za gospoda v št. 6; plačal sem 30 vinarjev zanj, prosim, da mi jih vrnetcl" — Natakar prinese čevelj tujcu ter reče: "Tukaj je zašiti čevelj, velja 50 vinarjev!" — Tujec gre vprašat k čevljarju, koliko je treba plačati za zakrpani čevelj. Čevljar pa odgovori: ' Nič!" -^------------------- STARA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA # POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala iu velika posojila pojdite k A SCHOBNSTBDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. S Oscar J. Stephen K-S. Sobe 201 Ld 202 Barber Bldg. jjrj JOLIET, ILLINOIS. m JJL VIVI I NOTAR H Kupuje in prodaja zemljišča §8 v mestu in na deželi. jU Zavaruje hiše in pohištva pro-§5 ti ognju, nevihti ali drugi po-® škodbi. gg Zavaruje tudi življenje proti S Je nezgodam in boleznim. jc ifj Izdeluje vsakovrstna v notar-jH sko stroko spadajoča pisanja. Hj H - ifi Govori nemško in angleško. ^ Kri^asw^wiitf^'fiiiwswssfi^j Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Mi hočemo tvoj dena ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vt lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakoffl nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, lath, cederne stebra, desk šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranili de h i stai I na piši nac JT. W. LYONS! Naš office in Lumber Yard na wPjfl £ DES PLAINES IN CLINTON ! Chicago Photu SS5S 8 JOS. KUHAR MESNICAiti GROCERIJA SE PRIPOROČAM. 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois 3i Garnsey, Wood & Lenn«1 ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, lLl Metropolitan Drog Store N. Chicago 4 Jackson St». Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl »)45 i* *U Mub a VCl&H 6O&K » BJ»TM * revmatehu hromosti bolesti . kolku BOLESTIH » &ENKW _____ nevralgir, pr0tinu prehlajenju otrplost hsc bolestih ' ledjih slabotnem križu bolest« t krl2b hudem kasuu slabostih » (ibtth tfa pljučnih in prsnih mrazenju t životu^ vnetju 0pr9b f silii®iiliwii PROPAST. iM 9SB Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajte pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaša lastna nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite zle posledice v bodočnosti. Če Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vaš prebavni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila ne po-magajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ki vedno uspešno llcluje, ter je zanesljivo zdravilo zoper prebavne nerede, ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okrepča, da so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči. TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OKU!> IN DELUJE HITRO TER USPEŠNO. Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite nadležnost neprebavnosti in nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nadlog1« ki jo povzroča neprebavnost. — DOBI SE V VSEII LEKARNAH. -- BITTER-W1HE TdlNEROVO HORKEV1N0 W«t„red b/J0SEPH TRINtf* SAftKUnd Ave Ne zaboravite Trinerjevega Linimenta, ki je najboljie mazilo in n«)' uspešnejše deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost miilČ i0 členkov, otekline in natege. •ffiWffiffiffiffi^WSSJtfiffiifi'JHiSSffiffiHiffiffiSR ' S W Si s 35 « Hi W ffi » Bi « SB K Bi « HK W Bi S Si M ffi » * JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, IU- mmmmwmm dei les AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. NOVEMBRA 1914. 7. iCSeOSBKKO! mehki I i, desk i| aines og :ol Mi« lili dfl * Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za | starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% "a prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa Pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod | nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The I Joliet | National | Bank | JOLIET, ILLINOIS j Kapital in rezervni sklad Sj $400,000.00. ROBT. T KELLY, pr-d«. CHAS. G. PEARCE, kaiir S S DD0» Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije .in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje koskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. iMMS « » » » * * * » Mi K SLI KE IZ VOJNE. K S K S S Si K W » SSSSiiS Ig- W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1749 commercial ave. SOUTH CHICAGO, ILLS. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar n obresti v največjo in najmočnejšo banko ! v Jolieto r/g!i Hranilnica Tlade Zd. Držar, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Had 12,000 najboljših ljudi t Jvlietu ima t« Tložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 HM«j domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino: Sod, 6 gal............$5.50 Sod, 10 gal............ 8.00 Sod, 25 gal........... 16.50 Sod, 50 gal...........30.00 Catawba belo vino: Sod, 6 gal.............$7.00 Sod, 10 gal............ 11.00 Sod, 25 gal............24.00 Sod, 50 gal...........42.50 t Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, $26-00. Sod 50 galonov, $50.00. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-Polnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati dfnar ali . Money Order. —IB ks slavnoznani SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim ?eč ga pljcš tembolj ne ti priljnbi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. bel o piyo To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. «13 N. Scott St. 50liet> 111 Telefoni Chi. 2875 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Pobratimstvo avstrijskih narodov v boju. Vojni poročevalci nemških listov poročajo: Za mestom S... ob Sani stojimo (neki nemški polk) pred nekim mestom, ki edini veže S. z O. čez Sano. Ob naši desnici prodirajo Čehi proti mostu. Če zadržimo sovražnika toliko časa, da more priti večina brigade na nasprotni breg, se mora Rusom slabo goditi. Če tudi smo že osem ur na nogah in ni bilo časa jesti, dirjamo po približno 1 km široki nižini ob Sani, Bataljon srečno pridirja do mostu; čez nekaj minut stoji na nasprotnem bregu in pošilja na desno in na levo živahen ogenj na sovražnika. Naša dva bataljona stojiti kot rezerva na levi strani mostu, Čehi na desni. Vsak živec trepeta; radi bi hitro ojačili naše čete, kar nas pretrese groza. Na gričih, z drevjem zaraščenih, onstran reke strelja sovražnikova artiljerija na most. Šrapneli se kakor črvi zadirajo v lesen most, ki se kruši in podira; čez četrt ure se goreči in preluknjani most podere v deročo reko. Mislim, da je vsak med nami v tem trenotku tiho zakričal od sebnosti in sočutja, videč, da bo bataljon onstran reke popolnoma izgubljen. Poznamo pritoke Visle in vemo, da na prehod niti misliti ni, ker je Sana najmočnejši pritok. V tem trenotku napetosti, ki si ne upamo niti dihati, pogledamo vsi na desno na Čehe, katerim govori njih podpolkovnik s konja, kazoč jim s sabljo na reko. Vedno bolj se mu rdeči njegov obraz; ne razumemo niti besedice, a vemo, kaj da govori. Govoru sledi skoraj nadčloveški krik v čeških vrstah; mogočna množica plane visoko vihteč puške z nasajenimi bajoneti v vodo. Zapirajo nam naravnost pot; vedno bolj globoko brodeč v vodo silijo kakor blazni, delujoč si z obema rokama pot skozi valove naprej. Ko pridejo prvi na nasprotni breg, sledi zmagoslavno kričanje v vseh vrstah. Ko pridejo vsi na nasprotni breg, prerrjočeni, zgoraj sivi in spodaj skoraj popolnoma črni, se niti ne otresejo, marveč drve kakor obsedeni v sprednje vrste. Čez nekaj minut se streljanje in ropotanje znatno ojači: blizu stoječi hlevi prično goreti. Tudi mi, ki tvorimo zadnjo rezervo, dobimo ukaz, naj prodiramo. Sledimo zgledu Čehov, in sicer veselo, ker se je sovražna artiljerija že zelo na nas zastre-lila. Na nasprotnem bregu ni bilo več veliko dela. Rusi so bili potisnjeni s silo v gozd, kjer jih skoraj ni bilo mogoče zasledovati, ker je postalo že temno. Veliko se jih ni moglo rešiti, ker je medtem postalo temno. Mi smo pa zvečer napijali spravo svojim češkim bratom. Oddaleč so se lesketale luči iz mesta S. Peli smo in kričali nemško in češko ali kar smo mislili, da je češko. Kako se je naš alpinec boril z Rusi. Že med prvimi ranjenci smo čitali ime Martin Režek, alpinist 27. bram-bovskega ali planinskega polka iz Ljubljane. Ti planinci so se 15. avgusta iz Goriškega odpeljali skozi Ljubljano in Ogrsko v vzhodno Galicijo blizo do Tarnopola. A po svojem dohodu so po napornem maršu že zadeli na sovražnika. Dne 24. avgusta so se že začeli manjši boji, v katerih je bilo mnogo naših ranjenih. A dne 27. avgusta je bila huda bitka pri Premisla-nyju. Oddelek, v katerem je bil Režek, je dobil povelje, da zavzame sovražnikovo baterijo. Planinci so se vrgli nanjo kakor levi. Vnelo se je mesarsko klanje s puškami, meči, rokami in puškinimi kopiti. Padali so na obeh straneh. Kogar ni podrla krogla, prebodel ga je meč. V tem metežu je Režek dvema Rusoma s kroglo pomagal na oni svet, enega pa je z mečem zabodel, da se jc kar sesedel. Med tem pa se proti Režeku zakadi močan Rus, pravi Harambaša, ter ga začne zgrabivši ga za vrat kar daviti. A naš alpinist ne izgubi samozavesti, mahoma parira Rusu ter ga istotako zgrabi za vrat, z drugo roko še puško držeč, in tako se rovata na življenje in smrt. Režeku se posreči, da podere Rusa na tla. Hitro zgrabi za puško in s kopitom srečno premaga sovražnika, ki se več ne gane. A med tem metežem je eden izmed ruskih ranjencev ustrelil proti njemu. Zato Režek skoči tudi na tisto stran ter mu vrne to prijaznost s kopitom, da ruski vojak ni več nikomur škodoval. — Izmed frčajočih krogelj mu je ena tik ob sencu odstrelila peresni šopek na čepici, in kmalu nato je priletel prapnel, ki mu je telečnjak na hrbtu <>drczal s takim pritiskom, da mu jc bruhnila kri iz nosa in skozi usta. Šrapnel je njegovega tovariša raztrgal na kosce, a Režek sc jc obrnil sovražnika, a ranjen je bil. Potem se je onesvestil. Naša saniteta ga je pobrala in ga odpravila v mesto Stryj v bolnico, odkoder je prišel v domovino. Zmagoslavni slovenski junak v vojni vihri 87. (celjski) pešpolk, kjer so večinoma samo štajerski Slovenci, se posebno odlikuje. Prvi trije njegovi bataljoni se tepejo n asevernem bojišču tako hrabro in zmagovito, da jih občudujejo ne le avstrijski generali, ampak tudi nemški atašeji, ki so izjavili, da bodo priporočili tudi nemški vladi v Berolinu, da odlikuje ta polk. Njegov četrti bataljon je pa na srbskem bojišču. Bil je prej ta bataljon v Ska-dru v Albaniji. Zato se je vrnil iz Skadra skozi Hercegovino v Bosno, kjer je od severa naprej pomnožen po svoji rezervi, ki je prišla iz Celja, začel prodirati proti Srbom. Dne 20. avgusta t. 1. je premagal Srbe na gori Panoš pri Višegradu. Srbi so imeli na tej visoki in strmi gori jako dobro utrjeno stališče. Pri tej bitki je sodelovalo več avstrijskih čet. Tudi Srbov je bilo mnogo. Ob 2. uri zjutraj je bil zapovedan naskok. Ko je soln-ce zahajalo, je vihrala že avstrijska zastava na Panošu. Sovražnik je bežal z velikimi izgubami. Tudi izmed naših jih je nekaj padlo, n. pr. Stuhec iz Zasad na Murskem polju in Velnar iz Ljutomera. V spomin na to zmago na Panošu pri Višegradu je zložil sobojevnik grof Harah zmagoslavno pesem. V mesecu septembru se je pretolkel ta naš bataljon na srbska tla ter imel hude boje s Srbi. Mihael Kamnik, od 14. kompanije tega bataljona in polka, Savinjčan iz Št. Jurja pod Taborom, ki leži ranjen v Mariboru, pripoveduje, da je bil v treh ju-riših (naskokih). V enem mu je sovražnik že prebodel plašč od spredaj, pa ni dobro zadel, zato je svojo pomoto plačal s smrtjo. Ranjen je pa bil dne 1. septembra ob 9. uri zjutraj Krogla od šrapnela mu je šla na nogi skozi stopalo. Takrat so stali našemu bataljonu, pri katerem se pa 15. kom-panija nit ini porabita, nasproti trije srbski bataljoni. Naši so bili torej z nasprotniki v razmerju 1 proti 3 ali skoro 1 proti štirim. In vendar pripoveduje ta ranjenec, da so tudi takrat naši zmagali s svojimi topovi, puškami in nazadnje z bajoneti. Ranjenec Kamnik pa je skakljal na eni nogi nazaj, dokler ni prišel na obvezališče. Prenočil je še zunaj. Drugi dan pa so ga odpeljali v avtomobilu, potem po železnici v Maribor, kjer je toliko okreval, da bo kmalu lahko zopet hodil popolnoma zdrav. Šestkrat spečena kokoš. Zanimiv prizor nam pripoveduje semkaj došli ranjenec: Ko smo korakali skozi neko vas na bosenski meji, sem od nekega kmeta kupil lepo tolsto kokoš za eno krono. To utegne biti delikatna jed v vojskinem času, sem si mislil. Jaz in moj tovariš sva se že pošteno veselila te dobre pečenke. Z bajonetom sem zaklal žival. Težavneje je bilo skubljenje, ker nisva imela nobene vroče vode. Celo uro sva oba skrbno skubila kokoš, da bi jo mogla ob bližnjem počitku speči. Ker nisva smela v šotoru zakuriti, izkopala sva v zemljo globoko luknjo, zanetila spodaj ogenj in pokrila jamo zgoraj z listjem. Majhen odvodni kanal naj bi nevidno zakrival izdajalski dim. Ko je kokoš ležala v vreli vodi, sva zaslišala naenkrat klic: "Naprej I" Preostajalo mi ni ničesar drugega, kakor v telečnjak pobasati na pol pečeno kokoš, iz katere se je kadilo, da mi je hrbet skozi bluzo peklo. Moj poročnik me je začuden vprašal, zakaj se iz mojega telečnjaka kadi. Bila je sopara na pol pečene perutnine. Tako sem korakal s svojo kokošjo več ur daleč, ležal v rojni črti (Schwarm-linie) in sovražne krogle so frčale čez nas. Zopet sem porabil bližajoči se počitek, da bi spekel svojo kokoš. Pa zgodilo se je ravno isto; ko je voda z našo pečenko že kipela, poklicali so me k poljski straži. Tako se je zgodilo še trikrat. Vedno, ko bi imel priti do cilja, odšla nama je jed, na katero sva se že tako veselila. Bile so pravcate muke to. V šestič je bila kokoš spečena in pripravljena za povžitek. Tedaj je hotela nesreča, da me je ranila šrapnela in so me prenesli na ob-vezovališce. Predno sem se ločil od svojega tovariša, izročil sem mu šestkrat spečeno kokoš. Toda v vojski-nem času ne moreš biti izbirčen. VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH V WISCONSINU NI. To je gotovo! Ravnotako je gotovo in esnica, da se v okaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na katertj obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsacega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici jc tudi kristalno-čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje ,ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16—20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas ,da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 138 — 1st Avenue, Milwaukee, Wis. 87-88—6t—nw. Dr. Martin J. Iyec N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence ia Hrvate, v jsvojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI I JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Državft in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. Farme v Wisconsinu. □SLOVENSKI-1 ZDRAVNIK j Physician and Surgeon 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Urad zraven »lovenske cerkve. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona; Urad 1354 J. Dom 2102 L. Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake« mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "hotel flajnik" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO* VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstva r najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli I NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. [awwwwwwKtwwj »WQERMANWW 4 Loan & Savings Bank« MARTIN WE8TPHAL tU N. Bluff Stmt JOLIIT. ILL.9 mmwmmmi Žepni robec kot vzgojno sredstvo. V francoski armadi so sedaj uvedli žepne robce, na katerih so natisnjene najvažnejše določbe vojaške discipline. Robci so razdeljeni v štiri polja; na prvem stoje zapovedi o pokorščini nasproti višjim, obenem pa so navedene tudi kazni, ki dolete vojaka, ako prekrši te zapovedi. Na drugem polju So natančno označeni vsi službeni čini in pa različni znaki, s katerimi jim je izkazovati čast. Na tretjem polju najde vojak določbe, po katerih se ima ravnati v vojašnici, njegove dolžnosti in pravice. Na četrtem polju se nahajajo predpisi, po katerih se ima vojak ravnati v vojni. Na drugi strani robca je slika, ki kaže, kako ima dober vojak pozdravit svojega predpostavljenega. Mlad junak. "Kuryer Poznanski" poroča iz Ko lobrzega: Ranjen vojak, ki se je vojskoval v zadnjih bojih v vzhodni Pru-siji, pripoveduje: Naši vojaki, ki so ležali v rovih, zlasti ranjenci so imeli veliko žejo. Tu nam je prinesel sredi toče krogelj desetleten deček vodo, da bi sc napili. In hrabri deček nam je donašal cel čas vodo. Božja previdnost ga je varovala, da ga ni zadela niti ena krogla. Cena 25 centov. SVETOVNA VOJNA z 33 slikami in zemljevidom Avstro-Ogrske je izšla in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th Street, New York, N. Y. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svoj« Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 SENO, SLAMA, SENO! vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino. "W. H. Berst 201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. [MICHAEL CONWAY* 106 Loughran Bldg. ' Cass and Chicago Sts. JOLIET Pcsojuje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phonea 500. Menj dobička. Gost krčmarju: "To je pa vendarle preveč, da stane pri vas pečenka 60 vinarjev; pri vašem sosedu jo dobim za 40 vinarjev I" Krčmar nekoliko pomisli, potem pa reče: "Že mogoče, ie, a potem pač nima toliko dobička kakor jaz t" TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc N> drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 10C Jefferson Street Jeliet DL John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILIi Pozor, rojaki ! Dobil sem iz Washin-tona ta »vol« zdravih »erialno Številko kter. jamči, da so zdravilu prava in koristna. Po dolgem (asu se ml je posrečilo iznajti jravo Alpen tinkture n Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorlne Sedosedaj na svetu ni bilo, od katera moBklm iu ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zmste-lo in ne bouo večlzpa-lali ter ne osiveli. Kavno tako zrastejo moSkim v 0. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah in križ.cah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranilo Da je to rasnica jamčim s (500. Pišite uo cenik katerega pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64 th St. Cleveland, Ohio. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579 Hrvatsko-SIovenski Dom. GEO. MAN SALUN 201 Ruby St, Joliet, m. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veaeUce. Kegljišče (Bowling Alleys) Free lunch vsak dan. :: Dobrodoibt Glasba po nizki ceni — Mane« k Cigo Co. Zdarma pre pruhovitycb NA ZKUŠKU PLAPAO. Zlatu medailu a diplomu obdržal nad rSetkymi konkurentmi na medzinarod-aej vystave v Rime a hlavnu cenu v jP*riži. STUARTS PLAPAO-PADS so vytecne v liečeni pruhu, liečia tie aajboršie formy pruhu v domačnosti fcrez toho, že by obmedzovaly praču a su vel'mi lačne. PRUH VYLIECENY, IKimoču STUART'S PLAPAO-PADS; namena tol'ko, že možte odhodit bol' asti zapričinujuce pasy vobec, bo PLAPAO-PADS su zhotovene ku vy-liečeniu pruhu a nie len ku jeho zadržanju; ale ponevač su robene tak, že same priliehaju, tak enižiadnej obavy, ie bysa smyknuly dolu nasledkomte su zavažnym faktorom pri zadržani pruhu. Niet žiadnych remenov, pra-c!ek alebo pier su makke jako samet— 1'ahko sa pripravia. PLAPAO LABO-RATORIE su: Block 1612 St. Louis, Ifo., a poslu každemu Plapao na zku-Sku, kto o ne odpiše. EoF. Dober naročnik ponudi list sosedu, kadar ga je prečita), da se tudi sosed naroči nanj; pazi, da ima list vdeno predplačan, ker le tak sme pričakovati, da bo dobival list točno; pošilja dopise v list o vseh važnih dogodkih v njegovi naselbini in okolici. Ker osebno ne poznamo nekaterih naših cenj. naročnikov, katerim je že potekla naročnina in ne vemo, če ga dobivajo na pravi naslov, ali ga kdo drugi dobiva namesto njih, če so se preselili, zato se zahteva naročnina vedno vnaprej, ker le predplačniki so naročniki, ki gotovo takoj naznanijo, če se preselijo. Kdor ne more takoj obnoviti naročnine, naj se oprosti, da se ga počaka. Kjer imamo zastopnike se lahko njim izroči naročnina, ali se pa pošlje naravnost na nas. Uprav. "A. S." ffi S S ffi S ffi S W S ffi s s s s w •Si Sili »S H S S S ffiffiffi SfiSfSŠK N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAP SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State St». Joliet. 1» DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodu taa S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu. Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16.250.000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Boji med Rusi in Turki. London, 17. nov. — Brzojavka iz Sofije na Reuterjev urad navaja sledeče naznanilo iz Carigrada z dne 15 t. m.: "Turške čete so napadle ruske postojanke pri Lylanu, v neposredni bližini ruske meje in nedaleč od morja. Rusi so bili poraženi in so utrpeli težke izgube. Sovražnik je poskušal izkrcati čet, a se mu ni posrečilo. Drug turški oddelek je zavzel Duzkene in Smoux, obkolil rusko krdelo pri Hau-medreszih ter zaplenil mnogo streliva in živeža. Rusi so zaman bombardo-vali mejni trdnjavici Kokmush in Abi lah." C hi. Phone: Office 65». Re». 3704 Uradne ure:. 9_12 a. m. 1—5 and 7—4 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. CUTfMTE MARKETS^ 114-116 Jefferson St. Joliet. 111. POSEBNA PRODAJA MESA v petek in soboto 20, in 21. novembra 1914 t No. 1 Pork Loin Roast, per lb....................15c No. 1 Pork Butti, per lb ......................... 15c No. 1 Pork Chops, per lb ..................... 16c No. 1 Pork Shoulder, per lb......................14c Our Best Lard, per lb.........................12ZC Fresh Raw Beef Lard, per lb.................122C Fresh Spare Ribs, per lb......................1 lc Choice Beef Rib Roast, per lb..................12c Choice Beef Pot Roast, per lb..................lie Fancy Lamb, front quarter..............10c Fancy Lamb, hind quarter....... .................12c Choice Veal Roast, per lb 12k tO 15C Nresh Dressed Chickens, per ib..................18c Fresh Dressed Ducks, per ib...................20c Fresh Dressed Geese, per lb......................18c Our Best Hams, per lb ...........................15c Our Best Picnic Hams, per lb...................14C Our Best Bacon, per lb ...... ..................20c JUNAŠKA NEVESTA. Ne samo-možje in fantje vojaki so v teh časih pokazali toliko hrabrosti, da sc mora čuditi svet, temveč tudi žene in dekleta so sprejele težko breme z nenavadnim junaštvom. Mnogo solza, mnogo strtih in ranjenih src, pa tudi mnogo plamenečega poguma in žrtev, za katere ne ve nikdo, ki bi pa združene v ogenj gorečnosti razsvit-ljevale svet. V velikem mestu je bilo. 14 dni pred izbruhom vojske sta obhajala zaroko. On in ona mlada, polna upa za bodočnost, polna življenja, sta si skle nila zvestobo do groba. Poroka naj bi se vršila kmalu. Medtem pa je iz bruhnila vojska in tudi ženina je za! delo, da je moral v vojsko. Kako težka, pretresljiva je bila ločitev mladih zaročencev! Srce se je trgalo od srca. Ali se vidita še kdaj? Bog ve? "Ko se vrnem, in vrnem se gotovo, te popeljem pred oltar in potem boš moja do smrti, do smrti," tako je govoril ob slovesu. Potem je šel v boj za domovino in cesarja. Spremljale so ga njene molitve. Čez tri tedne. V tovarno, kamor je hodila delat, ja dobila pisma. Oh, kako se je razveselila! Pismo od njega, njenega ženina. "Ležim v bolnišnici, lahko sem ranjen, pridi me obiskat kmalu, ako ti je mogoče." To je stalo v pismu. Ona je šla še tisti dan. Kmalu ga je našla med mnogimi drugimi ranjenci. Stegnila je desnico, da bi objela in stisnila njegovo desnico, toda — dal ji je levico. Desnica mu je bila prestreljena in v bolnišnici odrezana. Ni si upal v pismu tega povedati, da bi jo preveč ne prestrašil. Toda samo da je živ in drugače zdrav, si je mislila ona in mu govorila besede tolažbe in ljubezni ob tem žalostnem srečanju. Koliko ji je imel povedati! Malo dni samo sta bila ločena in vendar se je v teh dneh toliko zgodilo. Ko je odhajala, mu je obljubila, da pride kmalu zopet. Jutri, pojutrišnjem. Drugo jutro pa je prejela pismo. Zopet od ženina iz bolnišnice. — "Našla si me brez roke. Pisati se nisem upal, ker sem se bal, da te preveč uža-lostim. Ti pa si bila junaška, da sem se čudil. Zaupajoč na tvoje junaštvo in na tvojo moč, ti povem še več, kar ti tudi včeraj nisem upal ustmeno. Iz- J gubil nisem namreč samo roko, tem-1 več tudi v boju ranjeno nogo, so mi morali odrezati. Sedaj sem pohabljen, neraben za delo. Invalid za celo življenje. Kaj hočeš s takim ženinom? Kaj z možem, ki ne bo mogel delati in si služiti kruha? Vračam ti torej dano mi besedo. Bodi srečna brez mene, ki bi ti bil samo v nadlego, v breme vse dni. Moja ljubezen do tebe mi bo zvesta vodnica v celem mojem težkem življenju..." Takrat ji je zakrvavelo srce. Toda samo trenotek. Junaško se je pod težo silnega dogodka vzravnala. Tisti dan je obhodila mnogo. Bila je v u-radih in v župnišču. Zvečer pa je prišla z duhovnikom in pričami v bolnišnico v praznični o-bleki. En sam majhen šopek belih in rdečih rož je krasil nevesto. V ljubezni ga je znala pregovoriti, da se jc še tisti večer poročil ž njo Poroka v bolnišnici, ženin brez roke in noge, nevesta odločno junaška. "Bom pa j a izdelala za dva," jc izjavila na njegovi pomisleke junaška nevesta. Da bi Vsemogočni blagoslovil th zakon z obilno srečo! Gotovo ga bo, saj jc bil sklenjen v požrtvovalnosti, ljubezni in junaštvu kot malokateri! COPYRIGHT 1914 THE HOUSE OF K UPPENHEIMfi » MATH. SIMONICH; vodja. Zahvalimo se™ Za mir in blagoslov miru, katerega zdaj uživa med velikimi državami sveta edinole naša ljudovlada; za previdnost, napredek in enakomerno pravico, katera vodi našo ladijo po miroljubni gladini— Za obilnost naših žetev in vseh svetovnih pridelkov; za bodočnost, ki se nam svita v zarji novih prilik,| katere se nam bodo ponujale— Za visoke idejale v trgovini; za vso prijaznost, ki nam jo skazujejo naši odjemalci; za skazano zaupanje od strani našega slavnega občinstva, ki nam daje priliko, da mu poslužimo s tako dobrim blagom, kot se dobi v vseh oddelkih naše velike prodajalne finih Kuppenheimer oblek, čevljev in vseh v moško opravo spadajočih stvarij; istotako peči ia vse vrste pohištva— Za vse druge dobrote, ki nam jih je doprineslo leto 1914— SE ZAHVALJUJEMO! THE EAGLE Avsti in n. 406-8-10 N. Chicago St. JOLIET Joliet Citizens Brewing Co-" North Collins St., Joliet, 111. 3Pi1t© "Elfc Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Upor med srbskimi četami. Washington, D. C., 16. nov. — Dunajski urad zunanjih stvari je danes hrzojavil avstro-ogrskemu poslaništvu, da so Avstrijci z uspehom prodrli do Valjeva in da so ujeti Srbi zagotavljali, da jc med srbskimi četami izbruhnil upor. Brzojavka sc glasi: "V Srbiji prodirajo naše čete vkljub odločnemu odporu dalje v smeri proti Valjcvu. Dež in sneg sta zelo oteževala prodiranje. Ujeli smo mnogo Srbov, ki so vsi zagotavljali, da je v več srbskih polkih izbruhnil upor." W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Ka dar potrebujete pogrebnika se obrnit« na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voaa (ambulance) pokličite nas po telefo nu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamieno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS W. H. KEEGAN. Telefona »t. 100 — vsak ča». Cor. 2nd and Joliet St.. La Salle. Ill E. VMeilith Granite Co. 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velita zaloga spomenikov, Naše podružnice ao: Bethania in Reasurec-tion Cemetery blin Summit, Cook Co. ki Naperville, 111. Chicago Phone 949 N. W. Phone 949 Lo »ie j Rusi in \\ Hošr yati janjc Za ma; ške ob P tisi H ialco reka V Vzh Prej »jih B vili, \ *bj i/ " sed ia | Ura Sa K tej tal ii kii in Dober želodec. Ni ga večjega zaklada, nego je dober želodec. To navadno pomeni dober prebavni ustroj. Če je ta ustroj v popolnem delovnem redu, se navadno počutimo dobro, a brž ko je kako motenje v prebavi, sledi slabost za slabostjo in bolezen za boleznijo. Kaj naj storimo, da pripravimo te organe do njihove prejšnje delavnosti? Na temelju mnogoletne izkušnje svetujemo poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripravek obstoječ iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč, najprej izčisti drob vse puste tvarine in ga obenem okrepi. To pomeni zdravje in moč. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333- 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111, » » * Po nenavadnem telesnem delu je telo nadrgniti s Triner's Linimentom. Prav dober jc tudi za okorelost mišic in sklepov. Cena Linimenta 50c, po pošti 60c. — Adv. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje KJVGEXPORT jg.j' i—liMIILJ! ter je najboljša pijača L Porter Brewing Company 0b« telefoni 405, S. Bluff St., Joliet, 111.