Danes v GLASU in 5. stran: Kamnik praznuje - praznični zapisi in čestitke KRANJ, torek, 26. 7.1983 CENA 14 din Št. 56 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Kc-šnjek Ob 35-letfiici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Za žanjce ni nedelje Lahovče — Na cerkljanskem delovišču so z žetvijo pšenice pričeli prejšnji petek, ko so se z enim kombajnom lotili 68 hektarov obsežnega polja v La-hovčah. V soboto sta se domačemu stroju pridružili še žetveni napravi s škofjeloškega posestva in z delovišča Sorsko polje. Ta dan so s 25 hektarov pospravili okrog sto ton pridelka. V nedeljo za žanjce ni bilo praznika in kakor hitro se je osušila jutranja rosa, so se zopet pričela vrteti vretena kombajnov. Vztrajno so goltala žitno klasje in luščila iz njega dragoceno zrnje. Potem se je zgodilo tisto, česar so se v Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske najbolj bali. Dva od treh kombajnov sta morala zaradi okvare v mehanično delavnico v Šenčur, kjer je »dežurna ekipa« takoj pričela s popra vilom. »V kombinatu imamo pet kombajnov, od katerih ima najmlajši za sabo štiri žetve in najstarejši dvanajst,« je med delom pripovedoval izkušen kom-bajnist Marjan Frelih iz Praš. »Vseh okvar ni mogoče predvideti, čeprav so mehaniki pred žetvijo pregledali vse stroje in zamenjali obrabljene dele in klinasta jermena. Tokrat sta na obeh kombajnih odpovedala zaprta ležaja, ki jih nismo imeli na zalogi in so jih mehaniki iskali tudi po trgovinah v Ljubljani. Res škoda, da nam zemun-ski Zmaj ni pravočasno dobavil novih kombajnov. Pšenica je dovolj zrela in vsako čakanje povzroča dodatne skrbi, da ne bi morebitna toča izničila pridelka in truda naših delavcev. Če je njiva lepa, da je brez plevela in pšenica ni poležena, požanjem v eni uri hektar površine. Kar izračunajte, koliko kasnimo zaradi okvar. Prvi kombajn je miroval en dan, drugi še nekoliko dlie,< Na delovišču Cerklje so se na letošnjo žetev dobro pripravili in če ne bi bilo nepredvidenih okvar, bi delo potekalo povsem nemoteno. Žanjci so stroje ugasnili le za opoldansko kosilo, medtem ko so žito stresali na traktorske prikolice med žetvijo. Ves pridelek sta traktorista sproti zvozila v sušilnico in silos Žita v Vir pri Domžalah. »Letos je žito dozorelo štirinajst dni preje kot druga leta, ko smo z žetvijo pričeli šele no 22. juliju. Pridelek je povprečen—okrog 40 stotov na hektar. Bržčas bi tudi na lahovškem polju mačvanka in baranka bolje obrodili, Če ju v juniju ne bi napadla plesen.« je ocenil letošnji pridelek Alojz Ščup, skupinovodja na delovišču v Cerkljah. Alojz se dobro spominja, kako so še pred desetimi leti žito spravljali v vreče, jih vozili v staro cerkljansko osnovno šolo in nosili po stopnicah v prvo nadstropje. Tam so pridelek sušili na podu učilnic in hodnikov. To je bila dejansko prigarana pšenica, medtem ko je danes lažje — pridelek gre neposredno s polj v roke mlinarjev in pekov. C. Zaplotnik Kopališke objestnosti Strela pobila govedo Na Tegoški planini pod Karavankami je strela znova razredčila govedo. Med hudim neurjem z grmenjem in bliskanjem v sredo, 20. julija, je strela udarila v Čredo in ubila deset govedi. Pastir Franc Ribnikar iz Kranja je tam pasel 91 glav živine. Srhljive so številke o prometnih nesrečah na naših cestah, srhljive pa postajajo, v tem vročem in prevročem poletju, tudi številke o utopljenih v naših vodah: jezerih, rekah, na kopališčih. Vedno znova venomer poudarjamo, kako pomembne so akcije, da se mladina nauči plavati. Mladina se bo že naučila, s starejšimi bo malo težje, kajti prav nič jih ne mika, da bi se vpisali v razne plavalne tečaje. Obenem tudi tako zelo poudarjamo, kako pomembna je varnost v kopališčih, na jezerih in rekah, ko ni priporočljivo, da tudi dobri plavalci preveč zabredejo v globoke, često-krat ledeno mrzle brzice. Upravičeno pa bi lahko nekaj storili — na nezavarovanih kopalnih mestih se pač ne da — za varnost kopalcev, mladih in starih v kopališčih. Po nekaterih imajo čuvaje, kopališke mojstre, ki budno pazijo in si ogledujejo nedeljsko ali praznično gnečo, še posebej pa razigranost mladine, po številnih pa so pač prepričani, da jim takšni delavci niso potrebni. Zgodilo se je na jeseniškem kopališču, v eni izmed minulih nedelj. Kopališče je lepo, ima tudi nadzor, a budno oko mojstra vendarle ne more biti vedno prisotno. Kopalci, mladi in še povsem majhni, posedajo ob bazenu in si ogledujejo vrstnike v vodi. A od nekod pridrvi ne tako zelo mlad kopalec in mimogrede potisne v globoko vodo najstnico v bi-kinkah, oh njej pa tudi petletno deklico, ki še ne zna plavati. Najstnico, v katero se je zapičil, bi mu še oprostili, nikakor pa ne male deklice, ki se je tako nenadno znašla v vodi. Hitra intervencija k sreči prisotnega očeta je deklico rešila precej požirkov vode ali še kaj hujšega, prav tako kot so hitre noge rešile objestnega plavalca hudega obračuna, ki bi bil povsem upravičen. Verjetno je takšnih prizorov na kopališčih brez števila, kljub opozorilnim tablam in kljub budnim očesom. Težko jim je preprečiti, čeprav vzbudijo bes in strah, a kljub temu ... Z odločno akcijo, v kateri bi nadvse dobrovoljno in radi sodelovali fantje, ki v kopališčih večinoma itak nimajo kaj početi, bi takšne ob-jestneže v hipu naučili pameti. Ze tako in tako so otroci v vodi nadvse razigrani, pozabijo na nevarnost, kaj hitro se lahko zgodi nesreča in zares ni prav nobene potrebe, da bi zdaj še z roba bazena izzivali nesrečo. D. Sedej V SREDIŠČU POZORNOSTI Molk ni vedno zlato V hudih gospodarskih težavah, v katerih smo se znašli, se po delovnih organizacijah, med delavci, kaj rado postavlja vprašanje, zakaj vendarle o vjsem tem niso bili že prej temeljito obveščeni. Temeljito, pravočatfjji-in predvsem objektivno, kajti, če prava informacija Kasni, potem je tudi kasnejše zaupanje precej omajano. Res je, da bič. naših zadolžitvah lahko znatno prej bili plat zvona in uravnaiiati ukrepe v pravo smer; res je, da botrujejo milijardam, ki jih j£4qko težko vrniti hudo zgrešene naložbe v tovarne, opremo in s^fliOi danes rjavijo, stojijo ali delajo s polovično zmogljiiostjo^B^fk, da prave odgovornosti ni bilo nikjer in je še danes tako siE&pfiljuhtjcna tema v nenehnem iskanju krivcev in klicanju na ofjjffivornosi. Vendar fg$s&včay.ih ali celo vedno bolj zdi, da v vsakdanjih, tako silnih kTtfCUČali, ki se porode iz slehernega, našemu standardu neljubega vlđ'dhega ukrepa, spet in spet mižimo pred lastnimi napakami in si SKtfžbri stari navadi zatiskamo oči. Nočemo in nočemo pomesti jmedšvojim, lastnim pragom, ki še vedno vztrajno in dosledno in bre*z trohice slabe vesti mirno in molčeče ščiti slabo in nekvalitetno delo, lenuhe, delovne špekulante, uravnilovko, zavestno iskanje tistih lukenj v zakonih, ki nam pridejo prav, da lahko povišujemo ddhodke ali se izogibamo obveznostim. Če drugi, zakaj ne bi tudi sami, je parola, ki se nas še vedno vztrajno drži in smo tako na sindikalnih in partijskih sestankih tiho, vedoč za nepravilnosti vseh vrst. In prav ta molk, in prav ti kratkovidni grižljajeki od danes do jutri so nas privedli v ta položaj, kjer pač smo. Najlažje — in še kako prepričljivo se sliši — je zdaj iskati odgovornost vodilnih za mi-lijardne zgrešene naložbe — sami pa potuhnjeno molčimo, in se pretegujemo po pisarnah ali mečemo iz stroja sam ljubi »škart«. Ne vsi, kajpak, tisti pač, za katere molčeča pridna večina predobro ve, a je iz zlagane solidarnosti tiho. Zato je seveda umestno in prav, da rečemo, daje bila obveščenost o vaši zadolživi domala nikakršna in da delavci upravičeno terjajo takojšnjo informacijo, brez puhlih fraz, hudo prav pa bi nam seveda tudi prišlo, ko bi se končno zavedali, da smo v minulih letih živeli preko svojih možnosti, s silno ohlapnim odnosom do lastne delovne vneme in doslednim molčanjem o nedelu lastnih sodelavcev. . D. Sedej Zgodovinski dan za nase oborožene sile — V soboto je v vojašnici Ljuba Sercerja v Ljubljani prvič v zgodovini naših oboroženih sil skupaj s pripadniki jugoslovanske ljudske armade dala svečano zaobljubo tudi skupina vojakinj, ki so v začetku julija prostovoljno vstopile v vojaške enote. Na slovesnosti so predstavniki vojaškega in družbenopolitičnega življenja poudarili, da se je s tem pričela uresničevati Titova zamisel o oboroženem narodu, kakor tudi ustavna pravica, da se tudi ženske usposabljajo mgbrambo domovine. Mlade vojakinje so povedale, da so se hitro nav&$ile na red in disciplino in da je vojaško življenje pestro in zanimivo. — Foto: C. Zaplotnik Savske ribe napada ffirunkuloza Urejanje hudournikov v Radovni — Hudournika Krmarca in Kotarca v Zgornji Radovni sta muhasta in večkrat rada prestopita bregove. Zato so se odločili, da je treba strugo poglobiti in tako ukrotiti vodo, ki je ob obilnem deževju silno nadležna. — Foto: D. Sedej V teh vročih dneh je mnoge kopalce v Savi Bohinjki nizvodno od Nom-nja presenetilo množično poginjanje lipanov in postrvi. S tem v zvezi so se pojavila ugibanja o vzrokih tega pogina rib, med njimi ni manjkalo tudi »alarmantnih« ugotovitev. Vendar pa ribe v Savi poginjajo zaradi furunkuloze. Povzročitelj obolenja je bakterija (aeromonas salmonicida), ki se najbolje razvija*pri temperaturi od 20 do 25 stopinj Celzija, predvsem v vodah,bogatih z organskimi odpadki, muljem, razširja pa se z iz-metki obolelih rib, poškodbami kože ter z vodo in okužuje še zdrave ribe. Zaradi tople vode se je v teh dneh okužilo večje število rib, tako da je prišlo do množičnega pogina.Bolezen bo minila, ko se bo voda ohladila na 15 stopinj in manj. Bakterija se namreč zelo slabo razvija v hladni vodi, pri temperaturi 7 stopinj C pa ne raste več in tal o prtjjmine tudi okužba. Nastanek lx>le3yraJj)anov in postrvi je torej od iser^(Remperature vode. nizki' koncentracije kisika kot posledice razpaclanjfi^pqj4inskih snovi v vodi itd. aSSnM Najobčutljive; ie vŽSte rib za to bolezen so potočnu požfiŠz, potočna zla-touščica in lipan mZStfflfift ko i<" kalifornijska postrv znjBjttjbdpornrjša. Sicer pa za nobeno "S33Ki2fcib ne velja, da je povsem odpoiSSvpfoti tej bole /ni. Ribe, ki prrboKjfeSolezrn, po stanejo imune in zjwp^^'ven napad bolezni neobčutljive*^ Zaradi te boleznfc; brez posebno jasi manj naglem potel terija zadržuje in fM nih kapilarah ribe, jih poškoduje, tako da se na telesu ribe pojavijo obsežne krvavitve, ki &e širijp tudi na plavuti, korene plavlfti tet včasih tu- poginjajo kov. Pri i se bak-je v krv- di na škrge. Ob daljšem poteku bolezni pa na mestu napada bakterije organizem odmira, pri kronični oblik« pa se tvorijo krvavo gnojni vozliči, plavuti so raztrgane, zadnjična odprtina pa je izbočena. Bolezen se razvije v petih do desetih dneh, odvisno od pogojev, to je temperature vode ter vrste ribe. Ribič: bolezen — furunkulozo — poznajo in vedo, da se lahko uspešno zdravi le v ribogojnicah, medtem ko se v tekočih vodah preprečuje le z odstranjevanjem poginulih rib iz voda, s tem pa se zmanjšuje tudi obseg in širjenje bolezni med ribami. Vsi drugi ukrepi so v tekočih vodah nemogoči — razen seveda preprečevanja vnosa organskih odpadkov. mgr. Roman Grandič veter. inpš. gorenjski- sejem kranj, 5. —15. 8. 1983 velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih, dostava, kreditiranje, razprodaja, kmetijsko gozdarska mehanizacija, tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure), gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina. bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradsk^inka »Ttmu imunu.,. OLA82 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 26. JULIJA 1^ Zazidalni načrt središča Lesc Nu jutrišnjem zasedanju radovljiške občinske skupščine bodo delegati sprejemali zazidalni načrt za si-edišce Lesc — Urejuje staro vaško jedro, območja ob družbenem centru, za Merkurjem in za Trato Radovljica — Delegati radovljiške občinske skupščine bodo na jutrišnji seji sprejemali odlok o zazidalnem načrtu Center-Lesce. Priprave so bile obsežne in stvari so iasne. zato občinski upravni organi sodijo, da ga je moč sprejeti po hitrem postopku. Izdelava zazidalnega načrta središča Lesc sega v leto 1978. Vseskozi so krajevna skupnost Lesce, stanovanjska skupnost in drugi zainteresirani tesno sodelovali pri izdelavi zazidalnega načrta, ki je bil lani javno razgrnjen Zazidalni načrt ureja območje centralnih površin v starem vaškem jedru, območje ob družbenem centru, območji za Merkurjem in za Trato. Vso družbeno stanovanjsko gradnjo postavlja okrog obstoječega družbenega centra, šole in vrtca. Avtobusna in železniška postaja, pošta, centralna trgovina, gostinska, turistična in servisna dejavnost je razporejena v sedaj praznem prostoru nad železniško progo in Alpsko cesto. Nova individualna gradnja zapolnjuje prazen prostor za trgovino Merkur in del obrobja naselja na Trati. Staro nuselbeno jedro ohranja svoje kvalitete, dobilo, pa bo nove možnosti za razvoj gostinstva. V času izdelave zazidalnega načrta je novi zakon o.zavarovanju kmetijskih zemljišč pred pozidavo zaščitil najboljša kmetijska zemljišča, kar je narekovalo popravke zazidalnega načrta kakor tudi samoupravnega sporazuma o usmerjeni družbeni gradnji soseske Center v Lescah. Omeniti velja, da je pravilniku dodana tudi opredelitev o namembnosti območja obstoječe Žitove tovarne, k ga bo moč uporabiti za proizvodno dejavnost Verige, za drobno-prodajno trgovino ali za nehrupno in prostorsko nezahtevno obrtno dejavnost. Dodatna razširitev stanovanjske soseske Trata v Lescah pa bo začasno odpadla. Lesce imajo že dalj časa dokaj hude in pereče prometne probleme, ki so jim seveda ob izdelavi zazidalnega načrta posvetili posebno pozornost. Promet ovira ozko grlo Alpske in Begunjske ceste v starem delu naselja, neurejeno je nivojsko križišče ceste Ui železniške proge, kar pogosto povzroča dolge kolone vozil in neprijetno čakanje pred zapornicami, tik ored železniškimi zapornicami se Iz Železniške ulice na Alpsko cesto v promet vključujejo avtobusi, slab je dostop do družbenega centra. r Več pozornosti zdravstveni vzgoji Marjeta Žagar, sekretarka občinske organizacije RK Skofja liOka Ob besedi organizacija Rdečega križa na večkrat pomislimo na huma nitarno organizacijo, ki naj bi pomagala ljudem iz stisk, nudila prvo ii-mh pri naravnih nesrečah, organizirala krvodajalske akcije. To pa gotovo ni vse Kaj vse delajo, kakšna je resnična vloga te organizacije, nam jo pri po- " vedovala Marjeta Žagar, ki jo že osmo leto seuretarka občinske organizacije RK v škofjeloški občini. »Vloga na«e organizacije je pomembna predvsem pri vzgoji in izobraževanju mladih članov RK, pri zdravstveni v goji občanov, ukvarjamo se s jWCialnd dejavnostjo, pomembno vlogo pa itrumo tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite V osnovnih šolah organiziramo ' mladih članov RK. ki jih vodijo mentorji, Ob sprejemu prvošolcev •nod mlade člane RK in pregledu zob v ambulanti jim podarimo /ob ne sčet ke tet zloženke o negi zob. Ob pomoči zdravstvenega dom t organiziramo tudi brezplačna zdravstvena predavanja /.a v sence. Vendar je interes za tu predavanja majhen, saj sta se nam na ponudbo z različnimi predavanji od/vuli le osnovni šoli iz Škofje Loke in Žele- nikov. Naša ž- tja pa je mlade dobro vzgojiti, vzgojiti v zdrave ljudi. Vendat pa čutimo, do v šolah ni pravega interesa za takšno vzgojo. Večina vzgojiteljev ne pomisli, da bi bilo s pravilno zdravstveno vzgojo mogoče prihraniti marsikatera zdravljenje in s tem tudi velike stroške zanj. Vzgajati pa je ootrebno tudi starejše občane. Zanje organiziramo predavanja, teme zanje pa izberejo v krajevnih skupnostih. Na področju socialne dejavnosti je naša naloga zbiranje, sortiranje, shranjevanje in razdeljevanje oblačil, zbiranje odpadnih teksti inih izdelkov, naši aktivisti in mladi člani obiskujejo ostarele občane, Krajevne organizacije RK pa vsako leto pripravijo srečanje starejših ob*, anov. Naša dejavnost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je precej otežkočena. saj imamo le majhno skladišče za zaloge. Zavedamo pa se, da ljudje ob naravnih in drugih nesrečah najprej pričakujejo pomoč naše organizacije. Usposabljamo tudi pripadnike enot prve pomoči, naloga naših aktivistov je tudi nega bolnikov, organizirano imamo poizvedovalno službo, naši aktivisti pa so usposobljeni tudi za organizacijo krvodajalskih akcij v izrednih razmerah.« Letos ste organizirali uspelo krvodajalsko akcijo. Kako ohranjate stalne in pridobivate nove krvodajalce in kako .skrbite za njihovo zdravstveno vzgojo? »ljetos šmo vse osemnajstletnike, katerih je v občini okrog osemsto, povabili na krvodajalsko akcijo s posebnim dopisom in zloženko o krvodajalstvu. Vs^ redne krvodajalce, ki so dali kri v zadnjih letih, pa smo povabili s posebnimi vabili. Teh je bilo okrog štiriUsoč. Tudi v O' >ZS srno posluh obvestila in prijavnice za akcijo. Zdi se mi, daje akcija prav zaradi osebni* vabil letos bolj uspela, saj tisti, ki dajo kri, pričakujejo našo pozornost in jo resnično tudi zaslužijo. Tako je v letošnjem letu dalo kri tritisoč dvestope-tinštirideset krvodajalcev, dvestošestinšestdeset več kot lani. Dosti je bilo stalnih krvodajalcev, precej pa tudi mlajših in takšnih, ki so kri dali prvič. Opazili smo tudi, da ima velik vpliv prj pridbivanju krvodajalcev tudi družina, saj so s starši prišli tudi njihovi polnoletni otroci. Ker mnogi občani še vedno mislijo, da krvodajalstvo slabo vpliva nu njihovo zdruvje, bi bilo mogoče koristno organizirati tudi predavanje, v katerem bi pojasnili neškodljivost tega humanega dejanja.« Kaj je tisto kar vas navdušuje in s kakšnimi težavami se srečujete pri vašem delu? »Delo mi je všeč predvsem zato, ker je samostojno, čeprav je program določen, je organizacija naša ski j. Delo je zelo različno. Moja želja je pomagati ljudem, zato vsakemu, ki se oglasi ,iri nas, skušam pomagati kolikor je le mogoče. Vendar pa rezultati našega dela niso vidni vviko leto posebej, ne da se jih izmeriti. Marsikdaj je delo precej otežkočeno. kajti sredstva, ki jih dobimo za svojo dejavnost, so zelo skromna. Zdi se mi, da v občini ni vedno pravega razumevanja za na ie delo. Tuko že več let. iščemo skladišče, saj majhna soba že dolgo ne zadošča našim potrebam. Z minimalnimi sredstvi delo zaenkrat še dobro poteka, toda če bo sredstev tako malo. bo tudi delo težje. Knjižice, s katerimi najmlajše vzgajamo na prikupen način ,so drage, tako da jih lahko damo le mentorjem naših mladih Članov, čeprav bi jih morul dobiti vsak član. Tako šo, poleg majhnega interesa vzgojiteljev, vzrok za slabšo zdravstveno vzgojo tudi majhna finančna sredstva, ki jih dobimo za svojo dejavnost. Kajti prva skrb no.s vsi h, pred vsem pa vzgojiteljev, je vzgajali zdravo ljudi. V. Primožič Vendar Begunjske ie*te ni moč razširiti, zato bo treba vsaj težji promet preusmeriti na popravljeno Letališko ulico in morda uvesti med šolo in križiščem z Alpsko cesto enosmerni promet. Težek problem je križanje ceste in železnice, saj bi bili stroški za izgradnjo podvoza ali nadvoza veliki, zato kmalu ni moč računati na kaj takega. Idejni načrt, je pokazal, da bi bilo bolje zgraditi podvoz, zato zazidalni načrt zanj ohranja prostor. S podvozom bi odpadlo tudi neprimerno vključevanje avtobusov, že dotlej pa ga vsekakor kaže ukiniti, vendar pa ohrani avtobusno postajo tik ob železniški postaji. Novo stanovanjsko cono za družbenim centrom so zavestno želeli prometno urediti tako, da osrednji del ni izpostavljen javnemu prometu, dostop pa bo omogočala krožna cesta, ki obdaja cono. Družbeni center in drugi objekti ob njem bodo torej v prometno in hrupno varnem ter mirnem delu. Priključki krožne ceste na Alpsko cesto kot glavno prometnico pa so zahtevni. Le križišče ob objektu Alpska 50 omogoča povezavo, v poštev pa seveda pride izgradnja podvoza. M. Volčjak Srečanje žena zadružnic Aktiv žena zadružnic Kmetijske zadruge Škof j a Loka organizira v nedeljo, 31. julija, izlet na Blegoš. Zbirališče bo na vrhu Biegoša ob 12. uri. Ob koči bo pripravljena tudi malica. Na izlet vabijo predvsem žene za-družnice in njihove družinske člane, vesele pa bodo tudi ostalih, ki so radi v njihovi družbi. Možni dostopi na Blegoš so iz Ho-tavelj preko Leskovice ali Črnega kala. iz Javor, Luše in Železnikov do Črnega kala, od koder pa je le Se slabi dve uri .hoda. Iz Črnega kala je možen tudi avtomobilski prevoz po gozdni cesti do Murav ali Prve ravni, od tam pa je le še slabo uro peš poti. Kje preživeti počitnice? Kranj — Smo sredi poletja, hude vročine, ko učenci, dijaki in študen tje preživljajo svoje počitnice Mno go se jih že koplje v morju, še vedno pa je veliko takih, ki zaradi draginje nameravajo počitnice preživeti doma. Le malokdo pa ve, da počitnice lahko preživi tudi poceni, in sicer preko Počitniške zveze Vodnik. Vodnik ima svoje prostore v Tavčarjevi ulici 5 v Kranju, kjer dobite vse potrebne informacije. Počitniška zveza Vodnik nudi mladini počitnice na morju. ^Svoje objekte imajo v Pre-manturi, kjer mladi bivajo pod šoto; ti ali v prikolicah, nudijo pa jim celo penzion. Če vam ne ustreza morje, počitnice lahko preživite ob jezeru. Na Bledu ima namreč Vodnik v upravljanju dom Bledeč. Tu vam ponudijo prenočišče in zajtrk. Odločite se\ kajti še vedno je čas, da počitnice preživite ob toplem soncu, morju ali jezeru. T. Bilbija Resnejše delo sindikatov Radovljica ~ Občinski sindikalni svet je razposlal vsem osnovnim organizacijam sindikata napotke v zvezi z zadnjimi ukrepi zvezne skupščine, ki se nanašajo na vračanje tujih posojil, devizne predpise, večji izvoz in zboljšanje gospodarjenja. Opozoril je predvsem, da se ne smemo več zanašti na pomoč od drugod, temveč se moramo opreti na lastne sile. Sindikati bodo morali v svojih sredinah temeljito oceniti polletno poslovanje ter ga primerjati tudi i drugimi organizacijami, posebej v panogi. Najnovejšim razmeram bodo morali prilagoditi tudi stabilizacijske programe. V nekaterih organizacijah združenega dela ne dosegajo načrtovane proizvodnje, ob tem pa dosegajo ali celo presegajo načrtovani dohodek, Ponekod rastejo stroški, upada izkoriščenost delovnega časa in storilnost, ne izpolnjujejo izvoznih načrtov Zato morajo sindikati resneje delovati, posebej kadar gre za oblikovanje osebnih dohodkov, sredstev skupne porabe, cen in podobno. Izmenjava delovnih izkušenj — Hortikultumo društvo Kranj, ki inu 1 okrog 300 članov, ne med tovrstnimi društvi v Sloveniji lahko pohval) r. da ima tudi svoj vrt. Urejati so ga začeli pred tremi leti in želja vsel g članov je, da bi ga čimlepše in vzorno uredili. Kranjsko društvo im} c že kar bogate izkušje. Minuli teden so člane kranjskega društva ob} 1 skali člani Hortikulturnega društva Ujubljana-Matica. Izmenjali so &l z izkušnje, inž. Anka Bernard pa je ljubljanske kolega seznanila z tlej 1 lom članov v Kranju. Ob tej priliki so obiskovalcem podarili tudi ne^ s kaj sadik iz svojega vrta. — A. Ž. Zazidalni načrt za večjo ponudbo Zazidalni načrt Kranjske gore predvideva izgradnjo več turi i čnih objektov in turistične infrastrukture — Pripombe občai^n da se ruši preveč sedanjih objektov v Kranjski gori ^^Cč Kranjska gora —- Na minuli seji izvršnega sveta jeseniške občine so člani razpravljali tudi o predlogu sklepov o sprejetju zazidalnega načrta H-13 v Kranjski gori, na katerega so ob razgrnitvi imeli krajani Kranjske gore precej pripomb. Zazi dalni načrt za Kranjsko goro je nujen dokument, ki ga resda ne bodo mogli uresničiti v nekaj prihodnjih letih, saj terja ogromna sredstva, je pa odlična in odločilna usnova za to, da bo v Kranjski gori gradnja načrtna. Prav tako občina teži za tem, da se Kranjska gora razvije V še bolj obiskano turistično središče in ustvarja večji devizni dohodek. Že v družbenem planu razvoja jeseniške občine do leta 1985 so zapi sali, da je treba v iern obdobju posvetiti Kranjski gori kot primarnemu turističnemu središču vso skrb, tako, da poleg izgradnje novih komercialnih nočitvenih zmogljivosti in turistične infrastrukture z novimi žičnicami, športno rekreacijskimi objekti, trgovinami kraj nastopa na turističnem tržišču enotno, kar pa seveda terja večje medsebojno sodelovanje organizacij združenega dela. Domenili so se, da bodo v teh letih predvsem združevali denar za nove žičnice in drugo turistično infrastrukturo, v nove nočitvene zmoglji- vosti ter v nove gostinske objeki £ v adaptacije sedanjih. Za ostali j trebe, ki so nad realnimi mož not P organizacij združenega dela pa w " poskušali pridobiti investitorje ijV jeseniške jbčine, v skladu z leb/0 plani. >'s Zato je nujen zazidalni načrt c telske cone H-13 kot osnove za & hodnje investicijske odločitve. pdf nutku zazidalnega načrta *vwj vsa vlaganja skupaj milijardo V - milijonov dinarjev, od tega za 1» ce okoli 120 milijonov dinarjevV sno je,-da takšnih vlagarfj orgaj^ cije združenega dela ne bodo jp gle, zato bo sodelovalo tudi jpl darstvo izven jeseniške občine. V In kaj so Kranjskogorci dej* zazidalnem načrtu? Predvsem jef • največ pripomb na to, da zazidal načrt predvideva preveč rušenjV'' stoječih objektov; nekateri so a*i da razporeditev posameznih ow tov ni v skladu s potrebami upc^ nikov objektov; bojijo se. da za^jt* ni načrt predvideva gradnjo neif rih objektov na slabše nosilni]*1 plazovitih tleh. Zazidalni načrt bodo na Jesen, še uskladili s pripombami in vm nimi dokumenti, nakar naj bi sprejeli vsi trije zbori skupščin^ čine Jesenice. L) Skrb za okolje Skofja Loka - V škofjeloški občini nameravajo ob koncu avgusta ali v prvih dneh septembra ustanoviti društvo za zaščito okolja. Člani iniciativnega odbora menijo, da bodo organizirani lažje preprečevali onesnaževanje voda, zraka, kmetijskih površin in pretirano hrupnost. Za ustanovitev društva so se odločili, ker so se v občini v večjih krajih pojavili onesnaževalci okolja. J. Starman Poglobitev podvoza na Rečici Bled — Prenizek cestni podvoz pod železniško progo na Rečici pri Bledu je že dolgo problem, posebej za gozdarje in tamkajšnje tovarne. Visoko naloženim tovornjakom predstavlja nepremostljivo oviro. Za poglobitev podvoza sta najbolj zainteresirana Gozdno gospodarstvo Bled in LIP Bled. pa tudi Elmont Bled. Akcija že dalj časa teče, ustrezni projekti so pripravljeni, občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja je že postoril vse potrebno in tehnični predlog je usklajen tudi z bodočo obvoznico Spodnje Gorje. Ocena vrednosti gradbenih del.za poglobitev podvoza znaša nekaj več kot 9 milijonov dinarjev. Na skupnem sestanku so se že do govorili glede financiranja poglobi- tve podvoza. Največ denarja bo spevalo Gozdno gospodarstvo h LIP Bled in občinska komun) skupnost, nekaj tudi Elmont. Cel podjetje iz Kranja bo posodilo 1S jon dinarjev, ki naj bi ga občini nila v enem letu. O takšnem p gu se je izjasnil tudi občinski izvi svet, ki se je strinjal s prevzemom— kratkoročne posojilne obvera« vendar v primeru, če je prihodntf to ne bo moč vključiti v program činske skupnosti za ceste. Pogodbeno pridelovanje ajde Kranj — Gorenjska kmet zadruga skuša ponovno pridelovanje ajde, ki je bila kdaj dobro zastopan dosevek 1 žitnih strniščih na Gorenj sk Za vse štiri zadružne organu — cerkljansko, nakelsko, in kranjsko — je nabavila 700 logramov kakovostnega ruske) semena. Kmet. ki se bo odločilF/ pogodbeno pridelovanje ajde, Jtji dolžan pridelek (v ugodnih r| merah dosega 850 kilogramov |fe hektar) oddati zadrugi. Cena loi ni določena, sukala pa se |ra okrog 45 dinarjev za kilograpi (cz) Vi n.. ■>■„ , ■ i " i \ii > ho Ustanovitelji Olasa občinske konferenc« SZDL Jesenice, Kr«nj. Radovljice, škofje Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje OMas Km^('1 — Glavni urednik igor Slavec — Odgovorni urednik Jote Kosnjak — Novinarji. Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, HsMTi * Jeiovčan, Lee Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Votčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žleblr — Fotoreporter Franc P*wp. Tehnični urednik Marjan Ajdovec -- Oblikovalci- Lojze Erjavce, Slavko Hain In Igor Kokalj — Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januar)« 1lL OLAS kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od |ullja 1974 pa ob torkih In petkih. — Stavek^' j 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik redakcija 21-860. odgovorni urednik ?1-83b, tehnični urednik 21-835, komerciala,*^ «mW> Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj, Mose Pijadojc 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju Ms«tfr t Mi Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenjiu 431-1/72 — Polletna ganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 4"80,~ dl" naro6»|» TOREK. 26. JULIJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. SffiAN O Podaljšek Prešernove opuščen f. Iz javne razprave v sprejem delegatom občinske skupščine pri-haja zazidalni načrt centralnega območja Radovljice, pri kate-rem so načrtovalci izhajali iz oznake »vrtno mesto« — Ljudje so imeli največ pripomb na gradnje v podaljšku Prešernove ceste, zato je opuščen in s tem gradnja novih stanovanjskih objektov te»- širitev zaporov Radovljica — Z nečem se radovljiško mesto lahko brez dvoma ponaša I— s prijetnim bivalnim okoljem. No-gva naselja so gradili z veliko mero občutka za počutje-človeka, zato da-fcnes nimajo brezdušnih betonskih so-jpesk kot druga gorenjska mesta. ^Stanovanjskim blokom so vdahnili Isvojstven, gorenjski pečat, jim pusti-n»»» li dovoli zelenih površin. Tudi pri Kile prenpvi starega mestnega jedra jim ttejj gre delo hitreje in bolje od rok kot itn} drugod in stara Radovljica je danes obt| lepša kot marsikatero drugo, bolj o& znano staro mesto na Gorenjskem. eleg;iti delavce'/ cestnih podjetij na pru-Hernski konferenciji ki jo omenjate, niso govoni, predvsem o ŠOC alni varnosti delavcev cestnih Delavci cestnih podjetij se zavedamo odgovornosti dikov. Tako je tudi z našo. Kar zadeva zakonodu-jo in predpise lahko rečem, da je samoupravna udeležba in odgovornost tako uporabnikov cest kot izvajalcev del na cestah zagotovljena; vendar pa v zelo tesnih okvirih in z zelo majhnimi sreoS stvi. To je tudi eden od razlogov, da nanovo usta novljene interesne skupnosti za ceste v občinah še niso zaživele. Nova samoupravna intere^ha stinske organizacije združenega dela, katerih dohodek je še kako odvisen od cest in stanja le-teh. Tudi to je torej eden od vidikov dediščine.« Kakšno je stanje gorenjskega cestnega omrež-ja? »Gorenjske ceste, ki jih vzdržujemo delavci Cestnega podjetja Kranj, niso najslabše. Še se poznajo precejšnja vlaganja in dobro vzdrževa- skupnost za ceste Slovenije pa se je že spopada--' nje do leta 1981. Imamo pa kar precej tudi zelo 'a s hudimi problemi. slabih cestnih odsekov; na primer cesta Podko- Delegati zbora izvajalcev so na primer sprejeli " ren — Korensko sedlo, Trebija—Žiri in še nekate- oć*j< podjetij, pač pa o cestah, s katerimi smo najtesneje povezani in v katere smo za izgradnjo, mo dernizacijo in rekonstrukcije vložili že velika redstva. Delavci cestnih podjetij se zavedamo odgovornosti, ki jo prevzemamo z upravljanjem cest Seveda pa smo vse doslej računali, da bo družba /a to zagotovila primerna sredstva. Svo-no socialno varnost delavci cestnih podjetij vidimo v najtesnejši povezanosti z gospodarjenjem s cestami Res je, da so vsa cestna podjetja v Sloveniji, mislim pa da tudi v nekaterih drugih republikah, v /e!o težkem položaju, predvsem zato, ker družbena skupnost nima dovolj sredstev, da bi odplačevali posojila, da bi gradili nove in vzdrževali obstoječe ceste. Vse to cestarji tudi ruzu n: re. Še več pa je tistih, pred leti že moderniziranih cest, katerih uporabnost in varno vožnjo bi zelo podaljšali, če bi imeli denar, da bi jih prepla-stili z novo obrabno plastjo asfalta. Kot upravljavci cest pa skupaj z drugimi lahko le gledamo na tiste cestne odseke in cestne objekte, ki so načeti in delno tudi že zgrajeni. Vanje so bila vložena velika sredstva in uporabljena zemljišča. Zdaj že nekaj let stojijo kot spomenik starim dobrim časom oziroma tistim časom, v katerih smo gradili več kot smo zmogli.« S kakšnimi težavami se spopadate v vaši delovni organizaciji? »Poleg naštetih težav in drugih, ki se navezujejo na uresničevanje predpisov in zakona o ce- nje po cestah in avtocestah. Za pravico, ki'jo'na 1 stah, se ukvarjamo tudi s tem, kako zagotoviti primer plačamo ob letni registraciji povprečnega' \ delo skoraj 400 delavcem cestnega podjetja. Res osebnega avtomobila, smo pred leti plačalf tb.li- '"je, da se število delavcev v cestnem podjetju vsako, kolikor je znašala cena za 40 litrov beiiciha, 1 ko leto zmanjšuje, res pa je tudi, da imamo do-danes pa je to le še cena 20 litrov. V tej cenPje bi- volj delavcev in veliko strojne opreme ter druge lo včasih 20 odstotkov, danes pa komaj še-r, od- zmogljivosti. V vse to smo vlagali sredstva zato, stotkov sredstev, ki se zbirajo za vzdrže^'ahje da bi / njimi vzdrževali in rekonstruirali ceste, cest. "°q ,c • rjanes jih moramo zaposlovati tudi na drugih de- Tudi naslednji primer je zgovoren. V SloV^n'iji' ••' lih. Iz tega izhajajo tudi številne druge težave, ki je samoupravni sporazum o temeljih planrffe^ti'-''- 1 so verjetno zelo podobne tistim, ki jih imajo v bliske skupnosti za ceste skupaj z aneksom pod- drugih, delovnih organizacijah takrat, kadar se pisalo le približno 80 odstotkov TOZD in OZI). le-te nahajajo istočasno v reorganizaciji, ob po- Tatoft frar 20 orfstotkov TOZD in OZD ne pjačuja ____manjkanju dela in pomanjkanju dobrih pei»- prispevka i. dohodka, ki je namenjen cestam. In spektiv.« med njimi so po večini prav prevozniške in go- A. Zalar GLA84 STRAN KAMNIK PRAZNUJE TOREK. 26. IUUJA 1 Že ves mesec prireditve . Kamnik — »Praznik naše občine praznujemo vsako leto v spomin na težko, a slavno epopejo slovenskega naroda, v spomin na narodnoosvobodilno vojno 27. julij, ki smo si ga Kam-ničani izbrali za svo| praznik, pomeni začetek vstaje na Kamniškem, saj smo ta dan 1941. leta žrtvovali prvi dragoceni življenji za našo osvoboditev neodvisnost in samostojnost Pod okupatorjevimi streli sja padla mlada m pogumna borca Ajflton Miklavčič m Dominik Mlakar. Ta'fl&e drugi dogodki v tistem času so pokazali veličastno in pogumno dejanjejBovenskega naroda, da skupaj z jdfBslovanskimi na- V .4rl>orefm;iu v Volčjem potoku so te dni odprli nov rastlinski prodajni center, ki naj bi sčasoma prerasel v prodajni salon. V njem naj bi čez čas uredili tudi likovno galerijo. — Foto: D. Ž. *U . Priznanja in odlikovanja Ob praznovanju občinskega praznika so v Kamniku podelili tudi občinska priznanja in državna odlikovanja Letos zlato plaketo občine Kamnik prejmejo Planinsko društvo Kamnik, dr.Albert čebulj in Tončka Marolt, srebrno plaketo Silva Drob-nič posmrtno. Alojz Korat, Ludvik 1.1 a1oh. Marjan Urh. Stane Zobavnik hn Filip Železnik, bronasto plaketo pa WO Antona Medveda Kamnik, Francka Bavčar, Janez Gradišek, Viktor Kočar, Alojz Lah, Zdravko Ri-har in Dominik Žagar. Javno priznanje občine Kamnik so dodelili Ivanu Motnikarju Devet občanov je prejelo tudi državna odlikovanja in sicer Bogdan Jesenko in Albin -Kladnik red dela z zlatim vencem, Albin Dolenc, Jože Kočar in Ciril Vidmar red dela s srebrnim vencem, Marjan Poljanšek red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Franc Kadunc medaljo zaslug za narod in medalji za vojaške zasluge Stanko Močnik in Nikolaj Pin-j terič. | Jožetu Berlecu so podelili nagrado Toma Brejca občine Kamnik. Radio klub Kamnik pa je prejel priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo rodi ne klonemo" £red močnimi tujimi osvajalci in da smo trdno odločeni, da nikomur več ne** 6bmo hlapčevali,« je naglasil predsždaik skupščine občine Kamnik mag. Ivan Justinek na slavnostni seji. s katero so občani Kamnika v petek, 22 julija, počastili občinski praznik in dan vstaje V Kamniku slavijo že ves mesec. V soboto. 9jujiia^so v mestu priredili koncert doma^j pihalne godbe Naslednjega d/ie^jso se pri spomeniku žrtvam fasttmjp v Gradišču poklonili spominu rta "ftvne dni NOB in se spomnili obletnice požiga vasi Gradišče V nedeljo. 17 julija so v Komendi pripravili veliki nagradni šahovski br-zoturnir za prehodni pokal Kamnika Ob 90 letnici domačega planinskega društva, je Dila v torek. 19 julija, slavnostna se|a. v soboto. 23 julija, pa so občani že navsezgodaj krenili na Kamniško sedlo, kjer^so planinci odprli novo planinsko kočo. Dom, ki so ga zgradili v več tisoč urah prostovoljnega dela planincev in ob pomoči nekaterih kamniških tovarn, ima prostora za 120 obiskovalcev Na predvečer praznika vstaje slovenskega naroda so jamarji vrteli filme iz podzemnega sveta Posebno praznično je bilo na osrednji slovesnosti 22. julija, na kateroso občani Kamnika povabili tudi goste iz pobratenih občin Zrenjanin, Gornji Milanovac. Travnik. Peč. Slavonska Požega. -Strumica in Kotor V šolskem centru Rudolfa Maistra, kjer je bila tudi razstava -Titova srečanja s Kamnikom««, so se občani sešli na slavnostni seji Ob tej priložnosti so podelili tudi občinska prizna nja in državna odlikovanja Istega dne popoldne so v Volčjem potoku odprli nov prodajni center, zvečer pa v priredili tradicionalni miting Sobota m nedelja sta minili v znamenju športa. Pomerili so se tenisači in odbojkarji, na hipodromu v Komendi pa je bila kasaška tekma V nedeljo so odprli tudi nov dom varnosti in zaščite ter priredili svečano povorko gasilcev, članov civilne zaščite in narodnih noš. Drevi, dan pred praznikom, bo ob 18. uri na Titovem trgu koncert godbe milice. Prireditve ob prazniku bodo Kamničani sklenili v sobota, 30. julija, ko se bodo v Kamniški Bistrici srečali s slovenskimi izseljenci na tradicionalnem pikniku X). Z. Žlebir J : Domu varnosti in zaščite, ki so ga v počastitev občinskega praznika kam niike ottčine odprli v nedeljo, so v prvi fazi uredili prostor zu gasilsko dejav-nost. Objekt, ki ga je .gradilo domače gradbeno podjetje Graditelj. ;e veljal 14 milijonov. — Foto: D. Z. S kvaliteto prodrli na domači in trg i Kamnik — Leta 1923. je bila v Kamniku ustanovljena obrtna delavnica, predhodnica današnje Ete. Tedanji proizvodni program se od današnjega ni bistveno razlikoval, saj je prav kakor i danes vseboval predelavo delikates Med prvimi proizvodi je bila marmelada, ki se je do danes povsem umaknila z Etinih tekočih trakov. Se vedno pa kamniški jubilant vztraja pri vlaganju kislih kumaric in izdelovanju gorčice, ki sta najstarejša proizvoda kamniške tovarne. Gorčico izdelujejo po preizkušenem domačem receptu, ki ga gospodinje zelo pohvalijo Po vojni je iz obrtne delavnice zrasla tovarna, ki je predelavo naravnala pretežno h kisli zelenjavi (česar se drži še danes) in sokovom. Po letu 1955. je Eta postala večji industrijski predelovalec kisle povrtnine, lotila pa se je tudi izdelave gotovih jedil v pločevinkah Njenih polnjenih paprik in sarm veliko izvo^o^^Etin srbski fižol pa je osvojil zlasti domače tržišče. Etina gotova jedila so Izstavljala tudi jedilnik naših alpinistov Himalajcev. Sprva se, je.^a uveljavljala na domačem tržišču cianes pa prodira tudi na tuje. VeUve^ predelane zelenjave in gotovih jedi izvozi. Med tujimi kupci zlasti prednjačio države zahodne Evrope, ZdružeoeLdržave Amerike, Bližnji vzhod in Avstralija. S povečanjem proizvodnje, kar terjata večji izvoz in pospešeno zadovoljevanje domačih potreb, sp) postavili tudi nova skladišča. Surovo Eta dobavlja pretežno iz drugih repofchk. #ash paprike, feferone in podobno medtem ko se po kumarice, peso, zeite. repo in drugo, po-vrtnino obračajo na domače območje. Svojih km#tijškir*#ovršin sicer nimajo, zato pa te$no SOŠfelujejo s kooperanti bližnje Gorenjskeln kmetijskimi kombinati Slovenije 400 članski Etm kolektiv je danes na prvem mestu v državi po predelavi kislih povrtnin Današnje proizvodne zmogljivosti zadoščajo za potrebe domačega trga in z$ sedanji obseg izvoza. Na dOmačem tržišču sicer glede predelave zelenjave vlada močna konkurenca, vendar so se Etini proizvodi uspeli s kvaliteto prebiti na police domala vseh živilskih prodajaln v Jugoslaviji Eta je doslej vsako jesen poskrbela tudi za pakete ozimnice, ki so jih odkupovale sindikalne organizacije delovnih kolektivov po Gorenjski in tudi drugod, dobiti pa jih je bilo tudi v vseh živilskih prodajalnah. Kadar pa zaradi velikega povpraševanja zaloge v skladiščih trgovin uplahnejo, potrošnik Etino zelenjavo lahko dobi tudi v Etini industrijski prodajalni v Kamniku DELOVNI KOLEKTIV ETE ČESTITA VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KAMNIK! Kamnicanom ob prazniku • Kamničani praznujemo svoj praznik v spomin na dogodek iz revolucionarne preteklosti in tedanje žrtve nas trajno zavezujejo, da nikoli ne zapravimo pridobitev, ki smo jih v NOB tako drago plačali. Današnji čas obiluje s procesi podrejanja manj razvitega sveta razvitemu V teh tokovih smo 9e znašli tudi mt s svojimi željami po hitrem vzponu iz nerazvitosti v razvitost, misleč da nas procesi svetovnega kapitala ne morejo dosti prizadeti. Toda nastale so razmere, ki lahko hudo omajejo našo samostojnost in neodvisnost zaradi težav, ki jih imamo zaradi obveznosti do tujine • V svetu smo se močno zadolžili, nato pa najetega deviznega denarji nismo dobro naložili v dejavnosti, kf bi nam vračale. Ko se je na zapadu zače-Ja gospodarska kriza, je vse negativno v gospodarskem življeniu razvitih držav zgrmelo na nas Težave doma so se kopičile, proizvodnja in produktivnost dela sta začeli zaostajati, poraba se je dvignila, narasla je inflacija, vrtoglavo so zrasle cene ih v našem življenju so namesto ekonomskih zavladale administrativne zakonitosti. Nakopičene težave bo treba premagati in v ta namen imajo v Jugoslaviji izredno študijo, ki |o je pripravila »»Kraigherjeva komisija««, o gospodarski stabilizaciji. • Kako smo ravnali v naši občirg? Veliko smo naredili, dosti investirali napredek je precejšen Ne moremo pa biti zadovoljni z napredkom proizv nih dejavnosti, ki proizvajajo nove vrednosti, novo bogastvo Razen ied nami, Veliko delovnih uspehov. je prei mag. Ivan Justinek, predsednik SO Kamnik Kdaj turistični razcvet? Kamnik — Šele ko so bili v Kamniku prisiljeni razmišljati o dolgoročni strategiji razvoja gospodarstva, usmerjenega zlasti v pridobivanje deviz, so se domislili tudi neomejenih možnosti, ki jih imajo doma za razvoj turizma. Ta gospodarska veja. ki ponuja domala brezplačen izvoz, je bila doslej predolgo zanemarjena Zato so se pred časom lotili postopnega razvojnega načrta, v katerem je mesta za vse oblike turizma. Razvijati nameravajo zimski turizem na Veliki planini, kjer se ponujajo tudi možnosti letnega turizma, osnovali so nekaj turističnih kmetij, ki dopolnjujejo ponudbo, vendar Še niso doživele pravega razcveta, veliko deviznega priliva si obe tajo od lovnega turizma, z izgradnjo zdraviliškega kompleksa v Vasenem v Tuhinjski dolini pa se bodo odprle tudi nove možnosti topliškega turizma. Da je bilo doslej mesto Kamnik s privlačnim zgodovinskim licem in lepo alpsko okolico doslej turistično zanemarjeno, gre pripisati zlasti slabi, razdrobljeni organiziranosti turizma v občini. i_e-tega je vodil Integral, na turističnem področju pa so delovale še števlne druge organizacije, ki se niso.mogle zediniti o tem, kako bi najbolje izkoristile naravne lepote. Zdaj so domači turizem prevzele domače organizacije združenega dela ki so se organizirale v turistično poslo- vno skupnost V njej so 2družena kamniška podjetja, ki tvorijo turistih ponudbo, od gostincev, turističnih k# tij, planinskih društev do Zavoda za V jitev divjadi »»Kozorog«. \ Na začetku, pravijo, je vselej u$> šno. Po koreniti spremembi v orga# ranosti kamniškega gostinstva in tJr ma (več besede so na teh dveh podrV jih dali tudi zasebni pobudi) se je tnsjt kaj obrnilo na bolje. Zlasti na Veliki |V nini, ki so jo dolga leta le izkoriščal)' izčrpavali, nič pa vanjo vlagali, je tej' opaznih nekaj novosti Boljša je gos^ ska ponudba, z vzhodne strani sor Veliko planino speljali cesto, uredili ^ nekaj novih prog. zaceli so urejati ^ netum, ki bo vseboval naiznačtlnef alpsko rastlinje, da o organizacijskipJ1 obrazbi niti ne govorimo. Za pravi turistični razcvet pa vse še ni dovolj. Kamniški turistični delft in gospodarstveniki pravijo, da bo w ralo biti tudi kamniško staro mestno dro deležno preobnove, da bo tnj razmišljati tudi o razumnejšem izk< ščanju doslej zanemanenih naravnih pot Kamniške Bistrice, da |e še vw rezerv v planinskem turizmu . .. Zaj dajo se tudi. da na vrat na nos ne zato ne mislijo obupati že na začety eksperimentalna tkalnica svetovalno prodajni studio IDEJA KAMNIK TITOV TRG ŠT. 5 Eksperimentalna tkalnica v svojem svetovalno-prodajnem studiju IDEJA svetuje, kreira, konfekcionira in prodaja zavese, roloje, pregrinjala, svetila, preproge, steklo, karnise ter druge dodatke tekstilijam za notranjo opremo prostorov. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznike gorenjskih občin! TOREK. 26. JULIJA 1983 KAMNIK PRAZNUJE 5. STRAN O LAS Montažno podjetje Kamnik, Moikova pot 5, tel.: (061) 831-073, 831-247 MONTAŽA, ELEKTRONIKA, KONSTRUKCIJE, STORITVE Čestita vsem delovnim ljudem in občanom ter poslovnim prijateljem ob prazniku občine Kamnik. j UTOK KAMNIK — JtlCrjJlArtJA UTOK Kamnik tovarna usnja Kamnik tozd usnjarna tozd usnjena konfekcija tozd maloprodaja Delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznike občine Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič Vabimo vas v svoje trgovine, bogato založene z modno usnjeno konfekcijo, torbicami, drobno usnjeno galanterijo, dekorativnimi kožami in ekskluzivnimi izdelki priznanih tekstilnih proizvajalcev. Obiščite naše prodajalne v Kamniku, Kidričeva 15, v Park hotelu na Bledu, v Ljubljani, Stari trg 11. v Kopru. Prešernov trg 3, v Mariboru. Ulica 10. oktobra, v Titovem Velenju, Šaleška 18, v Celju, Zidanškova 3 ter v Sarajevu. Zenici, Novem Sadu ter Dubrovniku. SVILANIT Kovinarska 4 Kamnik Proizvaja: frotir brisače ter kopaine plašče za vse priložnosti ter kravate, rute, šale, metuljčke itd. Vsem občanom Kamnika čestitamo za občinski praznik! »TITAN« TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA n sol. o, KAMNIK proizvaja: ključavnice vseh vrst, navadne in varnostne s cilindričnimi vložki — - fftinge (spojnice za cevi) za vodne in parne napeljave v pocinkani in nepocinkani izvedbi v celotnem asortimentu od 3/8 cole do 3 cole — ulitke iz beie temprane litine za elektro, strojno in avtomobilsko industrijo elektromotorne mesoreznice za mletje mesa in kavne mline — ostale proizvode za široko potrošnjo Vsem občanom čestitamo za občinski praznik n Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik Usnjarska cesta 9 telefon (061) 831-522 (m) metalka prodajalna kamnik Obveščamo, da imamo na zalogi: kompletni Instalacij M i material, orodje in stroje, gospodinjske stroje m potrebščina talne obloge, vse vrste keramike, kopalniško opremo, vse vrne prof finega železa. Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom čestitamo za praznike gorenjskih občin Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Gozdne semenarne in drevesnice nudijo: sadike za gozd, parke, vrtove, žive meje, zaščitne nasade, gozdna semena in okrasne storže. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitajo za praznike gorenjskih občir Wxi 'boj .; • • ---- ------- levA ni STOL Industrija pohištva STOL Kamnik Telefon: (061)831-121 Telegram: STOL Kamnik Telex: 31 149 yu stol Za praznike gorenjskih občin čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem Dlaci: O LAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 26. JULIJA 1 Bled so opevali, o Bledu so pisali... Številni so naši in tuji pesniki in pisatelji, ki so bili na Bledu in opevali njegove lepote in gostoljubnost — Škoda, da tetfa Blejei niso znali ohraniti in v turistične namene uporabiti Narava je bila na Bledu naklonjena, saj na Bledu in v njegovi okolici človek najde lepote, mir in za počitek primerno okolje. Te so našli pesniki, pisatelji, blejski obiskovalci, ko so opevali lepote jezera, otoško cerkev, zvonček želja, stari strmi grad, vence okoliških vrhov in morda še kaj. Tudi slikarji so tu našli številne lepe motive. Nekateri so na Bledu ustvarjali, drugi pa so v tem okolju zbirali moči za večjo ustvarjalnost. Oglejmo sv na kratko, kaj so o Bledu pisali sloviti možje naše in svetovne literature, saj je vse to za Bled še kako pomembno. Začnimo pri našem Prešernu in Otonu Zupančiču. Vemo, da je Prešeren rad zahajal na Bled, da je dvoril Jeri Klinarjevi v gostišču Petran, da je rad obiskoval svojega prijatelja Franceta Prešerna, s katerim pa nista bila v sorodstvu — bil je lastnik današnjega hotela Toplice Bolj prikupnega napisa kot naslednjega ni mogel zapisati: Tja na otok z valovami obdani/ v današnjih dneh božja pot Marije / v dnu zad stoje snežnikov velikani / polja, ki spred se sproste, lepoti je / ti kaže blejski grad na levi strani / na desni griček se za gričem skrije / de- žela Kranjska nima lepšga kraja / ko je /. okolščno ta podoba raja. Bled je bil priljubljen«.' pribežališče tudi Otonu Župančiču-V mirnem vzdušju v njegovem domu pod Osoj nico so nastale številne pesmi kot Tih. tih je kraj. Vihar, Na Bledu jezero in druge. In njegovi zadnji verzi: Za nama je dosti postaj / pred nama ni več bogvekaj / v zeleni tišini trat — zbogom dom pod,Osojnico / prišel sem vate mlad siromak / nazaj odhajam sonca bogat / hvala ti — dom pod Osojrjico./ Tudi manj znani pesniki, pisatelji, potopise! so namenili številne vrstice Bledu. Številne so poljudne pesmi, ki so se še danes obdržale. To so pesmi Andreja Praprotnika Pozdrav, blejsko jezero, Karla Huberja Otok bleski, kinč nebeški, ki jo je uglasbil Kamilo Mašek pa Antona Funtka Utopljeni zvon in najbolj popularna se danes Po jezeru Miroslava Vilharju. Lily Novi je poskrbela, da so številne pesmi Prešerna in Župančiča brali tudi v nemščini, saj jih je sama prevajala. Potopisec Heinrich Cost.a je opisoval potovanje po Gorenjskem, lotil se je predvsem Bleda in Bohinja, ni pa pozabil vseh manjših vasi. Enako profesor Xaver Richter, ki ni pozabil Suša v krajevni blagajni V nekaterih krajevnih skupnostih jeseniške občine bodo dobili veliko denarja, drugod jim ostanejo prazne blagajne Jesenice — Predsedstvo krajevne konference SZDL Javor ni k —Koroška Bela je organiziralo pogovor s predsedniki delavskih svetov, predsednikov osnovnih organizacij sindikata ter delegacij združenega dela s svojega krajevnega območja Obravnavali so srednjeročni razvojni program krajevne skupnosti, predvsem financiranje krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti dobivajo denar iz proračuna občine ter denar iz sredstev, ki so dodeljena krajevnim skupnostim po sporazumu. To so sredstva združenega dela, »glavarina« po 550 dinarjev na zaposlenega, ki se zbirajo in jih nato odbor za delitev sredstev za skupno porabo deli krajevnim skupnostim. V Tetin od 1981 do 1982 je j worni-ška krajevna skupnost iz tega naslova prejela 834.700 dinarjev, po letos nj. delitvi .sredstev pa prejme krajevna skupnost Kranjska gora milijon dinarjev, prav toliko Mojstrana, Rateče 450.000 dinarjev, Sava 200.000 dinarjev in prav toliko krajevna skupnost Žirovnica. Preostala sredstva pa naj bi namenili vsem ostalim krajevnim skupnostim, kar pa so le minimalna sredstva. Krajevna skupnost Javornik-Ko-roška Bela se s takšno delitvijo ne strinja, saj bo tako domala brez sredstev. Prejšnji denar so namen sko uporabili za asfaltiranje cest, urejanje telefonskega omrežja in za napeljavo vrocevoda v delavski dom Letos pa bi morali urediti okolje ceste talcev in Viktorja Svetine na Beli, krajevne poti Podkočno in na Ja-vorniškem nabrežju, makadam na Kosovelovi cesti, prispevati soudeležbo za avtobusni posti j blišči na Beli in na Potokih ter h gradnji gasilskega orodišča v rovtir. Želijo si tudi dve javni telefonski govorilnici na Javorniku in na Beli. V tem programu pa niso upoštevali Še števil nih drugih prispevkov krajevne skupnosti za ureditev okolja, za projekt telefonskega omrežja Podajd-na—Potoki, za športni park Kres. Od »glavarine« se jim obeta pač zelo malo, še posebej tud1 zato, ker vse organizacije združenega dela v jeseniški občini sporazum** ° združevanju sredstev niso podpisale ali svojih obveznosti ne izpolnjujejo. S tako pičlimi sredstvi bodo pač uredili silno malo in obeta se znaten zastoj pri uresničevanju srednjeročnega programa. Prav zato zahtevajo, da se sredstva krajevniin skupnostim tako razdelijo, da bodo vse krajevne skupnosti v občini imele vsaj deloma možnost nadaljevanja del, ne pa, da bodo nekatere dobile izdatna sredstva, druge pa lah"*:o kar zaprejo svoje pisarne. I )• Sedej Slavko Ferkolj razstavlja v Preddvoru — V poslovalnici Tuns-'čnega društva Preddvor so v sredo odprli razstavo lesenih plastik ki}'ana ~ samouka in rezbarja Slavka Ferkolja iz Tupalič. Razstava bo °dprta do začetka septembra in bo popestrila notranjost poslovalnice »n obogatila turistično ponudbo kraja. Domačin Slavko Ferkolj je d"slej že razstavljal v Slovenj Gradcu, v stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju, na Jesenicah, v hotelu Radin v Radencih, v Ptuju, Novem mestu in lani avgusta v gradu Hrib v Puddvoru. Avtorje izvrs'en poznavalec lesa in v svojih stvaritvah z bogato fantazijo in mojstrskim vodenjem dleta spretno izkorišča motive stoječega debla, neobdelanega kosa lesa, prepletenih korenin in razraščenih vej. — Foto: C Zaplotnik kritike, ter češki pisatelj František Salda v knjigi Težka samota. Naš Nobelovec Ivo Andrič je po vojni letoval na Bledu. Takole je dejal o Bledu:»Že več let preživim vsaj en del poletja na Bledu. To je primeren kraj za delo kot tudi počitek. Narava je lepa, ljudje uslužni in prisrčni. Zaradi tega se tudi sedaj, če le morem, rad vračam na Bled.« Podobno je napisal tudi Aleksander Vučo, ki je na Bledu letoval 27 let. Leta 1965 je bil na Bledu svetovni PEN kongres. Nad 500 udeležencev z vsega sveta se je zbralo, vsi si Bled-občudovali. Artur Miller, takratni predsednik je vzdihnil: »To je prekrasno - to je raj. Za vedno bi si želel tU nastaniti, pa tudi delati bi bilo tu laž;e«. Priznani angleški pesnik Ste-ven Spender je napisal: »Odšli bomo Z Bleda na svoje domove? ponesli pa bomo iz te lepe dežele največje darilo ljudskega gostoljubja in lepote te narave.« Navdušen je bil nad obi skom Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Guatemalski Nobelovec Migel Anhel Asturias in čilski pesnik in politik ter Nobelovec Pablo Neruda sta ure in ure presedela ob obali jezera ter občudovala enkratne motive. Občudovala sta Bled, Bohinj in ga primerjala s svojo domovino. Sovjetski pisatelj Leonov Leonid je bil ves iz sebe, ko je na Straži kot velik zbiratelj cvetja našel ciklame. Sovjetski pesnik Nikolaj Tihonov je moral, kot je menil, napisati priložnostno pesnitev. Opisoval je otok, jezero, zvonček želja ... Le žal, da na Bledu niso znali zbrati vsega„kar so ti ljudje in drugi napisali o Bledu. Vse to bi lahko izkoristili — če hočete — tudi za turistično propagando. Ostalo pa skoraj ni niti ena slika od vsega tega bogastva . . . B. Brenedik POROČILI SO SE: V Škof ji Loki: ANDRIJA BANJAT in MARIJANA KARNIČN1K, Partizanska 43; BOŠTJAN ŽAGAR in NADA OBIAK. Bin-kelj 30; MIRAN JEMEC in TONČKA BEVK, Železniki; BOŠTJAN KUŠAR in MARJANA TAVČAR, Vešter 10; BOJAN KATRAŠNIK IN BARBARA SA-JOVIC, Jamnik 9; JANEZ DEKLEVA in TATJANA BOGATAJ, Zminec 49; JANEZ MODRIJAN in IRMA OBLAK, Rovte 96: SREČKO POTOČNIK in TEREZIJA MARKELJ, Železniki; ML KAN GARTNAH in MIRJANA RO-PRET, Šenčur; IGOR ALIČ in KOS MAJDA, Poljane na Jesenicah: BRANISLAV BAJT in SAŠA PLE-MELJ, Kranjska gora; DUŠAN JEREB in VESNA EILIP1Č, Žirovnica; JANEZ GROHAR in KARIN GLOBOČNIK, Kranjska gora; ZORAN JEGLIČ in FRANČIŠKA POKLUKAR. Podkoren; BORIS ZUPANC in BARBARA BENE-DIĆIČ, Jesenice v Kranju: SLAVKO DODIČ in TATJANA BAJ-ŽELJ, Mengeš; DRAGAN BOŽIDAR in MILENA SUŠTERŠIČ, Kranj; MARJAN FRIŠKOVEC in SAŠA ROZMAN, Kranj, LEON KRALJ in NADA TO-MAŽIČ, Kranj. ANDREJ ZORMAN in MIRA STERN, Vajburga; MARKO GO-GAI.A in ERIKA ZUPAN, Kram; PAVEL GRAŠIČ in ARNDT GRAŠIČ HEIKE REGINF, Zg. Duplje; ANTON PERKO m SILVA POKORN, Kranj; TOMAŽ AHAČIČ in TATJANA GRAŠIČ, Semčno; STANISLAV GODLER in TATJANA PRETNAR; MILAN ŠTU-LAR in MARIJA KUHAR, Duplje; BRANKO REMŠKAR in IRENA ŠA-JOVIC, Predoslje; BOJAN ZUPAN in DUŠICA SADAR, Kranj; ZDENKO PERKO in BREDA BLATARIČ, Lesce; TOMAŽ OREHAR in NATAŠA MO DRIJAN, Predoslje v Radovljici: TOŠIČ BRANKO in TEA MULEJ. Lesce; IZTOK KRAJNC in INGRID LE-BAR, Radovljica; FILIPAŠ MARIJO in DUŠANKA MENCINGER, Ribno; BOHINC SAŠO in DARJA POGAČAR, Radovljica v Tržiču: ?UPAN RAJKO in ZUPANČIČ PO- tSefo ' ™~nAe: LE0N TOMAŽI N in KOŠIR DOROTEJA, Tržič; BLAŽ AHAČIČ in MARIJA KOŠIR/Senično-VINKO GOLMAJER in OBLAK JELKA, PODLJUBELJ Čaka še tretja serpentina zerskega vrha je zdaj sorazm P Celotni odsek ceste od Preddvora do Jo [& crno zelo dobro urejen, le pri tretji ser ~ pentmi proti Jezerskemu vrhu je na cesti okrog $0 centimetrov globok-usad. Na tem delu se cestišči V več let poseda in vsako leto so aa »> Se silo« popravili. Lam pa seje cestišče tako posedlo, da se namerava!1, ZP Zdaj lotiti temeljite in dokončne sanacije tega odseka. Po različnih v P<" riantah kaže, da bo zdaj prevladala varianta premaknitve cestišča v V Gorjah obrali ribez Gorje — V Gorjah so že obrali ribez, a je bila letošnja bera slabša kot v minulih letinah. V dobi najboljše godnosti ribeza, njegove cene in bere se je ribez splačalo gojiti in čeprav je obiralec dobil le desetino, je bil zelo zadovoljen. Danes pa obiralci dobijo tretjino cene ribeza, a jih še ni dovolj. Kmetje se dobro zavedajo, da se ribeza ne splača več gojiti, zato so večje ribezove nasade iztrebili in vse te površine zatravili, kajti z današnjo mehanizacijo lahko sami z lahkoto pospravijo hrano za živino. Mleko gre dobro v prodajo, imajo več prireje, vabijo pa tudi klavnice. ar te pr Kmetijska zadruga Bled, ki ob«' 1 ga Bled, Ribno, Bohinjsko Belo, y sip in Gorje ima odkupno postajo J«C nega ribeza v Gorjah, kjer so ti-najboljši skladiščni prostori. V »^"J zovem« obdobju so odkupili naj^ 2400 ton, v sušnem obdobju 48 M letos pa so odkupili kljub manj naj*fti A„r~ *~----1--df\ dom še vedno 80 ton. (ol, Letos so plačali ribez po 50 din 17 jev za kilogram, obiralci so dobili V*« 15 dinarjev za kilogram. Ta cena^u obiralce je bila določena po dogrJic ru, verjetno pa so posamezniki J >ti čah več, kajti naslednje leto bodiW težje dobili obiralce Pn obiranju ribeza so sodelovali tudi najmlajši, obiralci pa so dnhu, dinarjev za kilogram. — Foto: J. Ambrožič Sodelovanje Bleda in koroške Vrbe Radovljica - Na avstrijskem Koroškem se je nedavno mudila dele gacija radovljiške občine. Povabil ju je župan občine Vrba (Volden). Delegacijo so sestavljali predstavniki občinskega izvršnega sveta, komunalnega gospodarstva, urbanizma in krajevne skupnosti ter turističnega društva Bled. Začetek sodelovanja med Vrbo in radovljiško občino — natančneje z Bledom — sega tn leta nazaj, ko je pobudo dalo avstrijsko iuposlovansko društvo iz Celovca Prvi delovni razgovori so bili h dvomi leti na Bledu. Naša delegacija se je v Vrbi po varjala predvsem o turističnem' spedarstvu, in urbanistični tor | munalni ureditvi, posebej pri sani ji blejskega jezera. Vrba sodi n največja in najbolj razvita turisti središča v sosednji deželi, zatQ tamkajšnje izkušnje za naše tur ene, komunalne in urbanistične lavce še kako pomembne. tU ie la ii !Ya aa k* Za ia be jei Na Senici navdušili z Verigo — Prizadevni amaterski igralci iz Senior so minule dni tri dni zapored na Markovem dvorišču na Spodnji Senici predstavili Finzgarjevo ljudsko igro Veriga. Vse tri večere so bil< predstave zelo dobro obiskane, kar kaže, da si ljudje takih predstavit -clijo. -fr tt.rOREK, 26. JULIJA 1983 -- KRONIKA 7. STRAN OLAS (Tudi poleti smo bolni — toda drugače Brez sončarice, in piki žuželk (Kljub tropski vročini pa pri nas ne obolevamo za sončarico, pač pa za tako banalnimi boleznimi, kot so črevesna obolenja, aler-!gije, pljučnice, itd. V kranjski dežurni ambulanti niso to poletje (imeli nikogar s kačjim pikom, pač pa kup opikancev po čebelah, losa h, komarjih — S kolektivnimi dopusti so se čakalnice vidno 'spraznile II Kranj — Ne vročina zadnjih ted-- nov, pač pa kolektivni dopusti v jMtranjskih delovnih organizacijah, so iBpraznili tudi čakalnice kranjskega ^zdravstvenega doma. Seveda pa to Ane pomeni, da zdravniki nimajo de-Ma. vendar pa je čakanja v ambulan-fe- ta h manj, saj se med dopusti nekate-?r- re bolezni umaknejo, pojavijo pa se Dfc leveda drugačne. Nikoli, ni tudi pra-JQ zna ambulanta za nujno medicinsko jo pomoč. a* T O tem, kakšne so poletne zdrav-v stvene težave, je povedal dr. Aleš Pa-ternoster, direktor Zdravstvenega so doma Kranj, tole: F »Če polistamo po knjigi dežurne ambulante, je hitro očitno, da je v —»jteh dneh največ drobnih poškodb, ni ^tako malo tudi črevesnih obolenj, precej pa je tudi alergij. Ljudje so aamree občutljivi na nekatere snovi ojj. t travah, hoja po travi lahko nekate- •'t 30t|Smrt v severni steni 1 i tf V nedeljo, 24. julija, sta se v se ve r-nafii steni Triglava smrtno ponesrečila planinca, 38-letni Milan Tomek in iin.i7-letni Peter Borovec iz Ostrva na »iliV^ehoslovaškem. Planinca sta tega naHutra naskočila smer Helbo, označe-'gOi^o s peto in šesto stopnjo zahtevno-i jprti. Prvemu v navezi, bplj izkušene-do^nu Tomeku, je" bržkone spodrsnilo ?.n padel je v globino. Tpvariša, ki ga )ži| je hotel ubraniti padca, je vrv za ■jim potegnila s stene, kakih 200 (tietrov v globino. Planinca sta oble-la mrtva pri vstopu v steno. 4Trigl ava rim pusti kar precejšnje mehurje po nogah, bolj so znane tudi preobčutljivosti na cvetni prah, ki povzroča vnetja oči in druge težave. Veliko je tudi pikov žuželk, predvsem so to ose, čebele, neredko pa spravi starše v strah tudi pik komarja, saj včasih otrokovi udje zaradi tega pošteno zatečejo. Toda s hladnimi obkladki tudi te težave v dnevu ali dveh minejo same po sebi. Kačjega pika pa kolikor je meni znano, to poletje še nismo imeli nobenega.« Čeprav tako vročega sonca pri nas kar nismo vajeni, pa se kljub temu znamo kar dobro varovati pred njim. V zadnjih dveh tednih, kar temperature presegajo tudi 30 stopinj, niso v kranjskem zdravstvenem' domu nikomur pomagali zaradi morebitne sončarice ali sončnih opeklin. Pač pa je nekaj srčnih bolnikov imelo težave s srcem, nič bolje ni bilo astmatikom.Treba je pač v najhujši pripeki ostati doma v senci, po nakupih pa le zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. razveljavljena dva odloka Lazidalni načrt Zasip SD-12 A ni v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju, zato tudi ne more biti podlaga za sprejema-lje odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v Zasipu Ustavno sodišče SR Slovenije je Razveljavilo dva odloka skupščine >bčine Radovljice in sicer odlok o ►prejemu zazidalnega načrta Zasip TD-12 A (cona SZ-6, UN Bleda) tet; >dlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih na-ienjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju izidalnega načrta Zasip v Zasipu. . Pobudo za oceno ustavnosti in za-ko ni t osti odloka o zazidalnem načrtu Zasip SD-12 A je dal občan, ki mu je zaradi sprejetega odloka o prene-aanju lastninske pravice namenjenih za stanovanjsko gradnjo prenehala lastninska pravica na njegovih 1 Plparcelah. Ustavno sodišče pa je ugo-TOviK, da za stanovanjsko območje v P\Zasipu v urbanističnem načrtu niso ^jdane opredelitve zemljišč za gradbe-5r Ine in s tem tudi ni podlage za spremljeni zazidalnega načrta, koi to zahto-i rt suV itQ urj va zakon o urbanističnem planiranju. Samo poročilo k osnutku zazidalnega načrta Zasip SD-12 A, kjer je navedeno, da se s tem dopolnjuje gradbeno območje SD-12 v urbanističnem načrtu Bleda, ne more uveljaviti spremembe urbanističnega načrta, saj sta to dva različna dokumenta. Prostorski del družbenega plana občine, ki mora po zakonih o kmetijskih zemljiščih tudi vsebovati opredelitve rabe zemljišč v občini, pa je bil v času sprejema odloka šele v postopku sprejemanja oziroma usklajevanja. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Zasip SD-12 A (cona SZ-6 UN Bleda), ki ni v skiadu z zakonom, pa seveda ne more biti podlaga odloku, s katerim preneha lastninska pravica na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev. Zato je ustavno sodišče moralo razveljaviti tudi ta drugi odlok. Tretji protipožarni bazen v Šenčurju — Domači gasilci so v izjemno kratkem času, v enem tednu, zgradili v Gasilski ulici protipožarni bazen prostornine 110 kubičnih metrov. To je doslej največji bazen v Šenčurju in za 20 kubičnih metrov večji od obeh, ki so jih zgradili lani na Mlakarjevi in Velcsovski cesti. Novi bazen je veljal domače gasilsko društvo nekaj več kot 300 tisočakov, kolikor so plačali za izkop jame in za potrebni material. Vse ostalo so opravili gasilci v več kot tisoč urah udarniškega dela. Otvoritev bazena bo decembra ob prazniku krajevne skupnosti. — Foto: C. Zaplotnik 1! V poletnih mesecih so na višku tudi gradbena dela. pa tudi najrazličnejša dela v stanovanjih. Zato ne mine dan, ko ne bi bil v ambulanti kdo s krvavečimi prsti, porezano kožo, ali prebodenim podplatom, kar pa so na srečo vse hitro ozdravljive poškodbe. Hujša so črevesna obolenja, saj v teh vročih dneh radi pozabljamo, da se hrana, ki ni v hladilniku, hitro pokvari, pozabimo oprati, sadje, otroci, pa tudi odrasli ne umivamo dovolj roke. Vendar pa je vsaj doslej šlo vedno za posamezne črevesne tegobe, drugih zastrupitev s hrano kot je na primer sladoled ali z okuženo vodo, doslej ni bilo in morda bo tako tudi za naprej. Zaradi vročine pa ne trpe le starejši kronično bolni ljudje, pač pa tudi otroci. »Ne zapirajmo otrok v stanovanja, pač pa naj bodo zunaj v senci,« svetuje dr. Paternoster. »Oblačila za dojenčke v teh dneh naj bodo le bombažna. Če pa otrok zboli in ima vročino, je pač treba do zdravnika, vendar" pa ga kljub prehladu in vročini ne oblecimo v tri volnene komplete, pač pa naj bo kar najmanj oblečen, da se lahko ohlaja. V naši čakalnici otroške ambulante nimamo klima naprav, na žalost, tako da se otroci in starši v tej vročini dobesedno kuhajo. Sicer pa otroci zdaj nekoliko obolevajo za noricami, pogoste so tudi virusne pljučnice, angine, vnetja ušes. Če je le mogoče, naj bi otroci poleti spremenili klimo, pošljimo jih na deželo, v kolonije, to jim bo nadvse koristilo.« Zvečer, -ko se ambulante zaprejo in ob nedeljah, se bolniki preusmerijo v ambulanto za nujno zdravniško pomoč, ki pa po besedah dr. Paterno-stra bolj zasluži naziv dežurna ambulanta. V zadnjem času se pozna, da se z gorivom varčuje, tako da ljudje ne pripeljejo bolnika kar takoj k dežurnemu zdravniku, pač pa poprej po telefonu povprašajo. Na ta način lahko že zdravnikov nasvet po telefonu pomaga v težavah in obisk niti ni potreben ali celo lahko počaka na naslednji dan. Katerim težavam pa bi se lahko ljudje tej vročini izognili? Prav gotq-vo pitju alkohola, ki ob teh temperaturah hitreje »vrže«, to se pozna tudi na obisku v dežurni ambulanti, kjer te dni pogosteje kot v drugih hladnejših dneh pomagajo pretirano žej-.uim spet k zavesti in — vsaj kratko trajni vzdržnosti. L. M. ZGREŠIL PSA, ZADEL AVTO V Crngrobu je nekdo tekel kar z vilami za psom, ta pa se je rešil za ovinkom. Vile pa so odfrčale in se za-pičile v streho avtomobila, ki ga je prav tedaj voznica ustavila blizu hiše. Voznica je šok preživela, pes jo je odnesel brez praske. Primer za društvo proti mučenju živali. L. M. Za večjo prometno varnost Potovanje na dopust Naše ceste so v poletnih mesecih preobremenjene. Posebno ob dnevih, ko še na morju menjajo takoimenovane izmene', so tranzitne ceste natrpane nestrpnih avtomobilistov, ki hite proti morju, drugi spet domov. Na cestah pa so ob lepem vremenu tudi kolesarji, na stranskih pa tudi'traktorji, in drugi delovni stroji, vprežna vozila, pešci, kar seveda vse povečuje ob najmanjši nepozornosti tudi možnost za prometne nezgode. Ko se odpravljate na dopust, z avtomobilom, ni treba vzeti s seboj polovico svojega premoženja, četudi res veliko stvari potrebujete na primer na taborjenju. S preobremenjenim avtomobilom ne boste pora-' bili le mnogo več tako dragocenega goriva, pač pa bo obremenjen avto počasneje reagiral, slabo pospeševal, omagal v klancih navzgor, navzdol pa bg imel večjo hitrost in daljšo zavorno pot. Na vse to pomislite, ko tovorite avto s stvarmi "in potniki. Če boste zaradi vročine raje potovali ponoči, je sicer taka vožnja za voznika nekoliko bolj naporna, če posebej po neznanih cestah, je pa potovanje podnevi še skoraj bolj naporno zaradi vročine. Ni treba ponavljati, da naj sede za volan le spočit voznik, brez zdravstvenih težav, avtomobil pa mora biti tehnično brezhiben. Le tako bo potovanje minilo kar najbolj udobno in varno. Za daljše poti je varneje, če se na vsakih nekaj ur ustavimo, pretegnemo ude, napravimo požirek osvežilne pijače in tako okrepljeni spet nadaljujemo. Zaradi četrturnega ali polurnega postanka, bomo cilj potovanja prav tako dosegli, le pot bo varnejša. Potniki na prednjih sedežih morajo biti privezani, otroci sodijo na zadnji sedež. Vendar pa iz bojazni, da se ne bi zapletli v nesrečo ali da bi kar najbolj varčevali z gorivom, nikakor ni treba voziti pretirano počasno, to tudi ni varno, še posebej pa bo to šlo na živce voznikom za vami, prehitevali vas bodo kar po vrsti in že zaradi tega se lahko pripeti nezgoda tudi vam. Pretirano hitro seveda spet ne gre, tudi tako ne varčujemo z gorivom, zato pa je varneje izbrati srednjo hitrost primerno zmogljivosti avtomobila, njegovi obremenjenosti in seveda zmogljivosti voznika. Pretiravanje pri tem se navadno konča z nesrečo. Mrak Gorenjska nočna kronika S1ABI ZGLEDI VLEČEJO Vse kaže, da je kranjski letni bazen pripraven kraj' za razna obračunavanja. Pa ne le za navdušene navijače vaterpola, ki se znašajo nad sodniki, temveč tudi zasebno. Že nekajkrat se je zgodilo, da je kak pretepač .zaplaval. Kn pa se je minuli teden po vročekrvnem pretepu eden znašel v bazenu in bi se bil kmalu utopil, so poklicali miličnike PRETEP IZ ZELENE ZAVISTI Ko sta se ga zakonca s Cegelni-ce preko mere naložila, sta začutila Zavist, ker tio imeli sorodniki, ki so bili v nedeljo na obisku, imenitnejši av{o kot onadva. Ker ni ostalo le pri zmerjanju in zlobnih podtikanjih, temveč sta se gostov lotila s pestmi, riapadlu pa sta tudi ostarele starše, so prišli možje postave. Moža so prek noči zadržali v priporu, žena pa je šla prostovoljno z njimi. HRUPNA FANTOVŠČINA V enem od škofjeloških blokov so prejšnji petek proslavljali slovo prijatelja od samskega stanu. Hrupno fantovanje je zbudilo vso stolpnico. Sosedje so nejevoljni klicali milico, ki je fante komu j umirila. SPOR ZARADI OGRAJE ' Zaradi plank sta se sporekla dva soseda v jeseniški občini. F. R. je menda s traktorjem nalašč podrl kos sosedova ograje, nato jm sta ga s sinom napadla z izvijačem. Sosed se je hranil s kopačo. Ko je doumel očitno premoč sosedov v dvojini, je razbil steklo ])ri traktorju in zbežal. AVTORITETA JE LE ZALEGLA Ko so opravili zrelostni izpit, so si loški maturantje dah daška. Razgrajali so po gostilnah in razbili nekaj kozarcev fh steklo v stranišču. Razredničarka jih je skušala pomiriti, vendiir njena vzgojna beseda ni več našla odmeva. Zalegla je šele hvtoriteta miličnikov. Maturantje so se na-njihovo željo razšli in obljubili, da bodo poravnali škodo. NESREČE Mar res nikogar ne moti? — Tale do kraja posušeni šopek, za katerega danes lahko le ugibamo, da so bile v njem vrtnice, je bil verjetno že 17. aprila, na dan smrti prvoborca Jožeta Strupija, po\ožen k spominski plošči na kranjski Evropi. Pred mesecem dni smo ga posneli. Nikogar ni, da bi ga vsaj snel, če ne zamenjal s svežim. Pa se le meter proč usedamo k mizi, h kavici, k pivu. Ga resnično nihče niti ne vidi ali pa nam je tako vseeno? Konec koncev pa je tudi za to ploščo nekdo odgovoren, nekdo je celo podpisal samoupravni sporazum s krajevno skupnostjo Kranj-Center, da bo skrbel za ploščo. Se en dokaz, da znamo le podpisovati, podpisano uresničevati je pa že preveč... (dd) — Foto: F. Perdan toV.m mo P. S. Teden dni je tega, kar je suhi šopek odstranjen, s mo vseeno. Naj bo v poduk vsem, ki imajo na skrbi pui, >-■ menike, spominske plošče in podobno. Če se nekaj dogovo. j to tudi velja! D. D. BREZUMNO PREHITEVAL KOLONO Jeprca —• Devet ranjenih in za 570.000 dinarjev gmotne škode je davek nepravilnega prehitevanja, ki si ga je v četrtek, 21. julija, na Jeprci privoščil voznik osebnega avtomobila z nemško registracijo 28-letni Achim Lay. Pri parkirnem prostoru na cesti od Kranja proti Jeprci je začel pcehitevati pred seboj vozeči osebni avto, tedaj pa je nasproti pripeljal Ilija Popovič, star 57 let, iz Beograda. Avtomobila sta čelno trčila, nakar je Lavevo vozilo zaneslo še v osebni avto 33 letnega Franca Potočnika iz Sopotnice pri Škofji Loki. V nesreći sta bila voznika Lay in Potočnik laže, Popovič pa huje ranjen, poškodbe pa so utrpeli tudi po trije sopotniki v Lavevem in Popoviče-vem vozilu. PRETESNO PREHITEVAL .Kranj — 73-letna Frančiška Bre-šer iz Čirč je bila huje ranjena v nesreči, ki se je pripetila v četrtek, 21.« julija, na Smledniški cesti v Kranju. Povozil jo je voznik kombija Etem Shala, star 43 let, doma iz Čirč, ki je vozil proti Hrastju. Pešakinjo je pretesno prehiteval, jo pri tem oplazil in zbil po cesti. Ranjenko so odpeljali v kranjski zdravstveni dom, od tam pa v*KIinični center v Ljubljano. PEŠEC UMRL NA KRAJU NESREČE Hotemaže — Na regionalni cesi Kranj—Jezersko v Hotemažah se je v četrtek, 21. julija, zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 26-letni Rudi Šolar. Na vožnji od Hotemaž proti Kranju ga je zbil vo/ nik Vinko Volčjak, star 50 let, iz Bri' tofa. Samo trčenje ne bi bilo usodno, da ni pešec padel in z glavo žadei v skalo ob cesti. Ponesrečenec je na kraju nesreče umrl. MOTORISTA ZANESLO Tržič —- Voznik koles. ■ ,,■ _orjem 51-let.ni Gregor Bevk Pivke pri Kranju, je v soboto, 23. julij;., vozil DO star: cesti iz Struhinja proti Trži ču; V križišču stare ceste ga je zaneslo, izgubil je ravnotežje in padel, kolo z motorjem pa se je prevrnilo nanj. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični Center v Ljubljano. NESTRPEN V KOLONI Hruška — Na magistralni cesti med Jesenicami in Hrušico se je v soboto, 23. julija, pripetila prometna nesreča, kr jo je zakrivil voznik osebnega avtomobila Dilaver Sahin, star 28 let, turški državljan. Sahin je vozil v koloni proti Jesenicam in se je nenadoma odločil prehiteti vozilo pred seboj. Ker je nasproti ravno tedaj pripeljalo neko vozilo, se je Sa-~kušal umakniti nazaj v kolono, • ga je zaneslo na nasprotni r je trčil v osebni avto Erne-. starega 32 let, s Hrušice. V bili štirje udeleženci ranjen.. .. voznika laže, sopotniki pa teže. Škode na poškodovanih vozilih je za 200.000 dinarjev. D. Ž. O LAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 26. JULIJA i! Na Kofce pod prho mrzle studenčnice Kofce — Tržiška posebnost, da delavci zbirajo denar za obnovo planinskih postojank, je pohvale in posnema-nja ,fredna. Domovi in koče po naših gorah postajajo z razmahom planu, stva pretesni in nefunkcionalni, zato je se kake praV, da jim za posodobitev namenimo nekaj denarja. V tržiški občini je letos največje »višinsko gradbišče« na 1505 metrov visokih Kof ca h, kjer delavci SGP Tržič s pomočjo članov planinskemu društva, gorskih reševalcev in ostalih ljubiteljev gora razširjajo planinsko postojanko. Na vzhodni in zahodni strani jo bodo podaljšali za šti n metre in na tu način pridobili v jedilnici 30 novih sodišč (skupaj jih bo 75) ter 15 postelj nu skupnih ležiščih. V .V« planincah je »luštno«, pruvi vedno nasmejanu oskrbnica Rezka Svab ~ na sliki skupaj s hčerko Tejo, med poletnimi počitnicdmi pridno mamino pomočnico v domu nu Kofcah — foto: C. Z. Radovljiški in gorjanski alpinisti v Boliviji Radovljica — V začetku julija se je iz Bolivije vrnila šestčlanska alpinistična odprava, sestavljena iz alpinistov radovljiškega in gorjanskega odseka. Vili Božič. Blaž Jereb. Borut Klepnik in Miro Pogačar (vsi AO Radovljica) ter Mirko Žumer in Franc Ferjan (oba /\0 Goije) so si za cilj izbrali gorsko skupino Cordiliera Real nad jezerom Tititaca v bolivijskih Andih, v katerih so Jugoslovani že plezali pred 19 leti. Alpinisti so kljub neugodnim plezalnim razmeram in slabemu vremenu J- uspešno sklenili odpravo v Bolivijo. Blaž Jereb in Miro Pogačar sta 1300 metrov visoko zahodno steno v Huay-ne Patori preplezala po prvenstveni, »jugoslovanski smeri«. Pri tem je plezalca oviral krhljiv led, v katerem so cepin in dereze slabo prijemale. Vseskozi pa je tudi obstajala nevarnost, da ledeni kosi poškodujejo alpinista. V drugi polovici julija so so Božič, Ferjan in Pogačar povzpeli še na 6421 metrov visoko Ancohurno, na najvišji vrh gorske skupine Cordiliera Real. *. VA.M •vzhodnem prizidku bo prostor za agregat električne energije, drvurnica in shramba Poleg tega pa še stranišče in tuš, del dolinskea udobja, ki ga bodo veseli predvsem oskrbnica in njeni pomagači ter planinci, ki se odločajo za daljši dopust nu Kofcah. Z gradbenimi deli pri koči so pričeli drugega junija letos in bodo z njimi predvidoma končali sredi septembra, ko bodo na Kofcah sklenili poletno sezono. Potrebni material pripeljejo na planino Šijo s tovornjaki in odtod s traktorjem v bližino doma. »Razširitev pstojanke bo po predračunu veljala 310 starih milijonov. Denar bo dobro naložen, saj so Kofce priljubljena izletniška točka, kamor se letno povzpne preko šest tisoč planincev. Letal se je doslej vpisalo v knjigo že blizu tri tisoe obiskovalcev ob tem da se jih je tretjina izmuznila naši evidenci,« je razlagala oskrbnica Rezka Švab, ki ji ob koncu tedna, v času počitnic in dopustov priskočijo na pomoč še mož Vinko, hčerka Teja in sin Vili. »Za postojanko na Kofcah je značilno, da jo v 45 zimskih dneh obišče celo nekaj več planincev kot v treh mesecih poletne sezone — od 15. junija do 15. septembra, ko je dom stalno odprt. Prevladujejo ljubitelji planin iz Ljubljane. Kranja, Tržiča in okolice. Zaradi varčevanja z bencinom se vse več izletnikov odloča za pešačenje iz Tržiča prek Završnika ali iz Podljubelja mimo Matizovca. S Kofc se podajo tudi do Velikega vrha, Kladiva, Škrbine, Dolgih njiv in do planšarskih planin Šije, Pungrata in Tegošč. V dveh letih sem »spoznala naše goste. Disciplinirani so in planinsko vzgojeni,« poudarja Rezka. Zadovoljni so tudi obiskovalci Kofc, saj v koči tudi po zaslugi vedno nasmejane in za klepet pripravljene oskrbnice vlada planinska domačnost, red, čistoča in dobra postrežba. Izbira hrane je celo boljša kot \f marsikateri dolinski gostilni. Planinci radi posegajo po ajdovih žgancih, tržiški bržoli, pasulju, različnih enolončnicah, suhih klobasah, goveji juhi, srrovih štrukljih in orehovi potici, polni kvale pa so tudi o okusnem kruhu iz domače peči. * C. Zaplotnik Tomaž Grašič Zaman so se Drago Culig, Aleš Mencinger, Goran Kabič in ostali rnetalci, atleti kranjskega Triglava ter njihov tener Lojze Kogovšek veselili skorajšnjega povratka Tomaža Grašića, prijatelja in tekmeca, iz jugoslovanske ljudske armade. Sredi priprav za nova tekmovanja jih je pretresla skopa vest: Tomaž je 'c/gubit življenje pri opravljanju domovinske dolžnosti. V knjižici, s katero je Tomaž na tekmovanjih dokazoval, da je atlet kranjskega Triglava, piše, da se je rodil pred devetnajstimi leti, da je }tii doma na Polici pri Naklem in da s«.- je »kraljici športov« zapisal pred petimi leti. V osnovni šoli mu je bila ljubša disciplina skok v daljavo, toda kq je uvide!, da ne gre dlje, se jt- odločil za metanje kladiva in diska. Čeprav na pogled ni dajal vtisa težkoatleta, se je v tem navidez krhkem fantu skrivala neverjetna rfioc. pridobljena na napornih treningih, l dvigovanjem uteži, s skoki in tekom. Tudi med služenjem vojaškega roka se ni odrekel svoji veliki ljubezni — atletiki. Vsako pro- sto uro je izkoristil za krepitev telesne vzdržljivosti in za metanje kladiva na zasilno urejenih atletskih napravah. Po povratku iz jugoslovanske ljudske armade je nameraval čimpreje priti v nekdanjo formo In z dolgimi meti še naprej razveseljevati sicer redke privržence atletike. • Tomaž je pričel resneje trenirati pred štirimi lev«. Po nekaj mesecih vadbe je kot pionir nastopil na republiškem prvenstvu za mlajše mladince in osvojil tretje mesto, le Jo zatem je že postal republiški prvak v metu kladiva in bil drugi v mestu diska, nu državnem prvenstvu v Celju pa je. popravil več kot 15 let star si .»venski rekord, V naslednjih sezonah je bil Tomaž v izvrstni formi Na domala vsakem tekmovanju je njegovo kladivo poletelo dlje, rekordne dolžine so se vrstile druga Za drugo. V zgodovino slovenske mladinske atletike bo ostal zapisan j. metom, dolgim 55 metrov in 84 centimetrov — z daljavo, ki je postala izziv njegovim naslednikom. Na državnih prvenstvih 1 je dvakrat zmagal v »svoji disciplini«, medtem ko je na republiških prvenstvih osvajal medalje tudi v metu diska, kopja in krogle. »Ne, ne peham se za rekordi. Atletika mi je veselje, s katerim zapolnim prosti čas,« je povedal Tomaž v pogovoru za naš časnik pred dvema letoma. ZdraVO športno življenje in prijetna druščina prijateljev — atletov so mu pomenili več kot re-kodne daljave. Te so bile le posledica takšnega načina dela in življenja. Z odličnim je inuturiral in nameraval nadaljevati šolanje na strojni fakulteti v Ljubljani, obenem (udi trenirati in tekmnvaJi v disciplini, za katero se odloča le malo mladih. Usoda je prikrojila življenjske načrte, izničila voljo, borbenost in tekmovalni duh, moč mladega tele-ttft, obetavnega kranjskega atleta... »lb'>n-> Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju obavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: SOZD Astra, DS skupnih služb Ljubljana, Titova 77. kadrovska služba, v roku 8 dni od dneva objave ' . - a\A ujy«»"i ur SGP TEHNIK Skofja Loka TOZD Gradbeništvo Objavlja proste delovne naloge in opravila: 1. VK ali KV avtouiehanik Pogoji: ■— poklicna šola avtomehani ške stroke z najmanj 2 leti delovnih izkušeni —' poskusno delo 2 meseca. 2. SNAŽILKE Pogoj: — dokončana ali nedokončana osemletka — poskusno delo 1 mesec. Vloge z dokazili o zahtevani Izobrazlr sprejema kadrovska služba \ roku 8 dni po objavi. itn domplan ns/il« i rffirotf? «14 Jm in ti o; jrtoifol , -h t'\ Ua-utrni oi n x ob/i KRANJ - CESTA JLA ST. 14 •llri9*>M f ' .i aisjeoo TELEFON 21-87* 24-440 •«ycinx toru j, o>l meJl nj,i./i*o dt jq ■ ■ ,aA.> Odbor za medsebojna razmerja objavlja TEHNIČNO STROKOVNA INTERVENCIJSKA DELA lf»i as i a»t*ul 9 i i Za uspešno opravljanje objavljenih del oziroma nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Htttt — gradbeni tehnik, "f" — 3 leta delovnih izkušenj na področju gradbene stroke, — strokovni izpit • . ralSon 'v » *n ttunOII Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom:' Pismene prijavo /. dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddei ku DO Domplan. a/itifon .lov ali ui-jni ,dub in' Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v roku 10 dni po opravljeni izbiri. KMETIJSKA ZADRUGA SKOPJA LOKA p. «. objavlja sledeča lela in naloge: 1. AVTOMEHANIKA 2. AVTOELEKTRIČARJA 3. POMOŽNEGA DELAVCA V AVTOMEHAN1ČN1 i DELAVNICI 4. MOLZNEGA KONTROLORJA ZA SELŠKO DOLINO s polovičnim delovnim časom Pogoji za opravljanje teh del in nalog: pod 1. — poklicna šola za avtomeha-nike, praksa zaželjena, pod 2. — poklicna šola za avtoelek-tričarje, praksa zaželjena. pod 3. — osnovna šola, pod 4. •— šola za kmetovalce, možno pa je tudi priučevanje. Vsa dela so za nedoločen onosni na svoje sinove, ki jih včasih zvabi vrček piva ali dva na terasi ali vrtu gostišča. Po so pobarali triletnega vnu-čka, če ve. katera velika reka teče skozi Kranj. »Seveda,« se je odre-al mali, »tamle teče Sava!« In pokazal je na Savo. Brezmejno ponosni so bili prepričani, da zna sorodstvu razložiti tudi, kje teče Kokra. l*rav gotovo že ve, da pod velikim mostom ali pa je že celo strokovno poučen, da mimo IĐIJA in tako dalje. »No kje teče Kokra?« »Pod Trebcam,« se je po svoje strokovno, poučen hipoma odrezal mali. — D. Sedej Oprostite, nimamo odpirača! — Trije gorenjski turisti so se po utrujajoči vožnji v julijski pripeki ustavili v enem od Petroljovih motelov ob avtomobilski cesti Ljubljana —Razdrto. Ko tudi .po petnajstih minutah sedenja na terasi niso dočakali natakarja, »špricarja« pa so si nadvse želeli, je eden od njih stopil v restavra cijo in naročil buteljko vina in pol litra radenske. Blagajničarka ga je le debelo gledala, saj niti približno ni vedela, ali imajo pri hiši buteljčna vina iti po kakšni ceni. Pa so postreščki staknili glave skupaj in v petih minutah »zvrtel i« oboje — steklenico in ceno. Medtem se je nadležni gos vrnil k pivskima bratcema in vsi skupaj so med pogovorom o »su per« postrežbi nestrpno pričako vali obljubljeno in plačano ste klenico. Dočakali so le smrtno resnega natakarja, ki se je v za gat i opravičeval z glasom pogreb nega govornika, češ: »Oprostite nimamo odpirača!« Trmasti in škrti Gorenjci so spili le raden sko, pobrali vrnjeni denar, za leli nadaljnje sreče Petrolovim gostincem (in našemu gostinstvu in turizmu nasploh) in odvihrat do naslednje gostilne, (cz) J kamniška r AERODROM IJUBIJANA Letališko in turistično podjetje n. sol. o. Brnik TOZD Aerodromska dejavnost, n. sub. o. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja TOZD Aero-dromska dejavnost objavlja prosta dela in naloge NATOVARJANJE IN IZTOVAIUAN.IE P RTI J AGE BLAGA IN POŠTE (več delavcev) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusno dobo. Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in odslužen vojaški rok. Izpolnjevati morajo tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o končani šoli pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba, 64210 Brnik. Na zalogi imamo NITRO LAK (polmat), NITRO RAZREDČILO in LAK ZA ČOLNE! @ metalka prodajalna kamnih MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam nekaj PLOŠČ bakrene pločevine 2 m xl m x 0,5 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 7139 Prodam delovnega KONJA, starega 9 let. Škofjeloška 28, Kranj 7140 Prodam manjšo količino betonskega ZE-LEZA 08 in012mm ter 24 kub. m. ladijskega PODA — I. a kvalitete ter 21 kub. m. ladijskega poda — I. b. kvalitete. Markelj, Smledniška 47 a, Kranj (Čirče) 7141 Prodam TELIČKO 8 tednov staro. Mavči če 4 7142 Prodam 500 kosov modularnih BLOKOV 6 lil 400 kg CEMENTA. Huje 35, tel:: 21-452 7143 Otroško POSTELJICO prodam Primožič, Kranj, Tončka Dežmana 8 — stanovanje 32 ' 7144 ZOOM OBJEKTIV Komura 80--210 mm f 1 : 4 za fotoaparat Cannon ugodno prodam. Dežman, C. Kokrškega odreda 15/b (Vodovodni stolp) 7145 Prodam POMIVALNO MIZO z enim koritom in desnim polodcejalnikom. Jernej Vari, Ul. Milene Korbarjeve 11, Kranj 7146 Montažno GARAŽO iz pločevine prodam. Informacije po tel.: 24-457 7147 Prodam DESKE, PLOHE m 12 ŠPIROV-CEV, dolgih 8 m. Tel.: 25-597 7148 Ugodno prodam »5 kub. m. smrekovih PLOHOV. Jože Potočnik, Zagonska 4, Bled 7149 Prodam 7 mesecev brejo TELICO in novo PEČ za centralno kurjavo, Ferotberm 40.000 cčal. Janez Golob, Stružovo 12 7150 1,5 kub. m. enkrat rabljenih PLOHOV in 12 »RANT« prodam pod ceno. Nastran, Čirce, Smledniška 11 ali tel.: 22-633 7151 Prodam 6 tednov stare JARČKE. Joža Pogačar. Sp. Gorje 43 7152 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Blejska Dobnu a 10. tel: 83-964 7153 POHIŠTVO »Brest Cerknica« za dnevno sobo in komplet ORODJE »Klip-Klup« ugodno prodam. Informacije na te!.: 27-748 7154 Prodam MOTOKUI TI VATO R l prikolico Prodam kombinirano PEČ za kopali 10 litrski BOJLER ter KLOPI, primerili vikend. Kalan, Suha 4, Kranj \**\ Prodam globok otroški VOZIČEK' ugodni ceni. Velikanje, Zg Bitnje 109 \' Prodam velike količine PRSTI. Doa'^ na dom. Orehovlje 13, Kranj V < Prodam ZAJCE. Šenčur, Zupanova 6 flfce1 Prodam PUNTE, BAN KINE, Mjo OSTREŠJE, rabljene DESKE za opaž h javorove PLOHE in COLARICE. Sre«ft vas 16, Golnik |r*_ Prodam teden dni starega BIKCA mentalca. Žeje 16, Duplje Prodam štiri tedne starega RlKCAsiiJj* talca. Mihclič Peter, Podbrezje 82, Duplj^ Ugodno prodam nerabljeno PEČ FJ** therm 25.000 kal. z vgrajenim bojler? KABEL HiP 2x1,5 m, KABEL 2 x 1,5 m. Kranj, Primskpvo, Jezerska 65 ^ \ Prodam še dobro ohranjen kombini*» ŠTEDILNIK Končar in KOMBINIRA V PEČ za kopalnico. Ogled lahko vsak Telefon v službi 24-851 int. 49 Povije M nik y Prodam osem mesecev brejo TELlOThii BIKCA, stara štiri mesece in SILOm CO (spojki) z verigo in puhalmkom. Hlevu 30, l^esce . Prodam nov barvni TELEVIZOR Isk^tt Azui. Satler, Oldhamska 14, Kranj 1 Ugodno prodam chicco STOLČEK, cMl9 NAHRBTNIK, otroško okroglo STAJlfJdo tapeciran otroški STOLČEK — GU(|»5u NIK. Kern, Komenskega 7, Kranj, tek 25-853 Wa Ugodno prodam BRAKO PRI KOLI Telefon 83-617 Tj Poceni prodam enoosno PRIKOLICvlatv traktor. 4 T. Stare Jože, Praprotim pol^jei Cerklje na Gorenjskem \ Prodam nemške OVC.MU L / rodovnih: odličnih staršev. Dolinar. Retnjc 1, Kriy ! rodam večjo količino (količina po upr MODULARNIH BLOKOV, po 35 din (L zanska 9, Bled, telefon 77-4,79 Vl5 7155 dobro Partizanska 9, Bled, Tel.: 77-472 Prodam 160 litrski HLADILNIK ohranjen. Breza?, Vide Šinkovčove 8, Kranj, tel.:26-788 7156 Prodam 170 litrski HLADILNIK. Golnik 46, soba 210 7157 Prodam J0Qm PGP KABLA 3x1,5, POLOSOVINO in BLOK MENJALNIKA za R-16. Kobe, Podbrezje 1. Duplje 7158 Prodam 10 let staro zmontirano OSTREŠJE l kritino, za stavbo velikosti 6 x 7 m. Lx)jze Kr/išnik, Suša 7, Gorenja vas, tel,: 68-318 7159 LOTERIJA J Srečka št. din Srečka št. din 0 40 3 40 40210 4.040 7583 440 332970 20.040 02343 2.040 394700 20.040 18333 2.040 47443 6.040 32 60 063343 20.040 852 160 142833 20.040 6322 400 75642 8.000 95 80 081562 20.000 118612 20.000 9505 400 04995 4 080 24 100 27275 2.000 374 200 82425 8.000 2974 600 88475 8.000 21214 2.000 053385 20.000 292984 20.000 139935 20.000 155835 20.000 06 60 186535 100.000 76 60 309236 20.000 07 60 48 80 77 80 78 80 97 60 598 160 18497 6.060 6338 1.000 94617 6.000 14148 4.080 095877 500.080 25888 4.000 099077 20.080 59248 2.080 101447 20.000 256548 20.080 423787 20.000 272938 51 20.000 60 161 200 59 120 0471 600 79 100 9031 800 6719 400 50141 6.000 25329 2.000 51711 8.000 249919 50.000 406111 20.000 463639 1,000.000 Prodaja KŽK KRANJ — H RASTJE ■ 01 L-^^ kombiv za centralni> kurjavo «•£ Prodam PEČ stadler, 30.000 kal. in 400-litrski BOJI kolektorje. Kos, Dražgoška 16, Ziri, 69-461 Prodam troje novih OKEN, dirmjne; 80 x 140, izdelava KLI Logatec, ter sA I VALNI STROJ Singer. Draksler, Druf: 17, Kranj \ I Prodam večji uvoženi ŠOTOR in nuV.Or rabljeno PEČ, za centralno kurjavo. A ska 122. Kranj Prodam rabljeno OGRAJO za varnostni OBROČ za traktor Deutz. Zbilje 38, Medvode Prodam AVTO RADIO na kasete - J-7. zvočniki. Informacije po telefonu 27-tJ Klubsko MIZICO belo, novo, 85xiL-' prodam. »2000«. Telefon 21-480 '»U MOTOR za gliser, znamke GAD, dobro ohranjen, poceni prodam in kJ22l ELISO za Mercury 50 KM. Vse infomUs, na telefon 064-23-828 ali Podbrezje 12 «W Prodam JARČICE, priznane nesnic* ' luks. Jože Urh, Reber 3, Zasip, Bled «0 Prodam 10 m žične MREŽE, visokei^dil Naslov v oglasnem oddelku. ^Jj, Poceni prodam rabljen električni JEDILNIK, na štiri plošče. Marija Kavčiff" gunje 46 f° Prodam motorno KOSILNICO ptl Kleindinst, Brezje 27 %a Prodam otroško POSTELJICO JEM. Sajovic, Preddvor 68 a. Prodajam različni ELEKTRIČNI VJ RIAL: omarice, stikala, več novih inijf nih el. motorjev, kabel, ipd. Manjšo i MIZO, milimetrski in navadni »p* PIR, nekaj mizarskega ORODJA, NAPRAVE, REZKA RJE, kroglične] in še mnogo drugega različnega m Oglasite se na telefon 064-89-071 Gorenjcem čestitamo za občinske praznike Graditelje vabimo na nakup v našo trgovino. lesnina -, KRANJ - PRIMSKOVO L* TOREK. 28. JULIJA 1983 OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA 11. STRAN GLAS Prodam ŠOTOR za štiri osebe, s predpro->fct»>rovn. rabljen 2 sezoni. ,:a II.500 din. Jernej ■lolar. Terenska, 7. Jesenice. Tel. «3-21!!, do-v poldan 7185 ^ Prodam DNEVNO OMARO po elementih \ z • rrino. staro 3 leto, ter ŠIVALNI STROJ \ B.t ;i»t nu nožni pogon, v'odličnem stanju UJo-e Kogoj, Slap •!. Tr2it 7186 Prodam 9 roJ tekstilnih TAPET in plinski ŠTEDILNIK z bombo. Naslov v oglasnem oddelku 7187 . Prodam FUNTE, 8 pocinkanih CEVI 1/2 col.. 200 kosov stresne OPEKE, belo MIVKO in 12 kub. m. PESKA za malto. Telefon J25-994, dopoldne. 7188 M P? odam večjo količino PUNT in rezervne y del*? za Zastavo 10J. Kuralt, Gorenja vas 26, Reteče, Skofja Loka 7189 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Sv. Duh 41, Skofja Loka 7190 . Prodam smrekove OBLOGE l. in II. vrste, \xelo primerne za oblaganje notranjih sten "^,in stropov, širina 5,7 in 9 cm. Cena za kv. m. t^od 350 do 450 din. Telefon 061-612-134 7191 Ugodno prodam pisalno mizo, skoraj no joJvo. svetlo in omaro. Telefon 24-238 f Čistokrvne nemške ovčarje, odličnih star- 6 Jiev z rodovnikom prodam. Starost 8 tednov. sflLojzka Dagarin, Suha 30, Skofja Loka 7195 "jKUPIM L "J,, Kupim starejši, dobro ohranjen, registri tran osebni'AVTO, letnik 1935 do 1955. Cena *Xdo 5 SM. Tel. 24-357 7181 plJy Kupim STROJ za NSU prinza 1200 --, JU 100. Lizika Poklukar, Naklo 49. tel.: 47-689 ■A 7182 L Kupim 5 kub. m. 5 cm, svežih smrekovih 5?PLOHOV. Alojz Zibelnik, Dežmanova 5, 7183 65!Kr^nj (Kokrica) \& VOZILA 4 VW 1200 prodam. Telefon 064-25-776 7102 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Bo-JOjhinc. T. Vidmarju 10. Kranj, Planina 71&3 m Nov VVARTBURG nujno prodam. Pavlo-Hl| vi". Oldhamska L, Kr.:nj 7105 i Prodam JAWO 350. Urevc Rado, Mlinska sM2fi. Bled 710* I Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik , cpl976, registrirano do junija 84, ogled od 18. HCkkr 21. ure. Markun Stanko, Sr. vas 7 a, Šen-IUCf*ur 7107 teh .\ov neregistriran GOLF DIESEL prodam Knajbiujšernj ponudniku. Telefon 064-22-263 .01* 7109 1' Prodam PRINZA NSU 1200 C za dele, z JOfdvema motorjema u ZASTAVO 750. (itali- It Peugeot 204 ugodno prodani. Žemva Lado, •vmllZg -Gorje 48 7111 IriA Prodam široka PLATIŠČA za fiat ali za-\ stavo 101, dimenzije 13x0 J. Begunje na po HjGoreojskom 8 7112 v 4: Prodam odlično ohranjen avto^ZASTAVO V750, letnik 1980. Mirko Fmžgdr, Finžgarjeva 1)6. Bled 7113 -S.1 RENAULT 4 TL Special. letnik 1977. vu£o.ič lili m Prodam MINI MORIŠ 850, letnik 76 k 11 B *ija Pretnar, Sp Gorje 208 71 Iti H § Prodam dobro ohranjen AUDI 100 LS, le-~ ju k 1977, 75.000 km Miha Pn „..•;.•• V l,„uV /b 34. Kranj, tel.: 22-085 7160 Prodam FIAT 1500 L. 1978 m prikolico, Ipe v voznem stanju Tel.: 061-611-202. Zg. ■jnnic* i c, Medvode • 7161 I Ugorino prodam karambolirano ŠKODO Š BO R coupe. Dolenja vas 21. Selca nad Škol-iO ijLtko 7162 Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 79. Mii • «Bvlje\ ić. 1. maja 1, Krunj 7163 ■ I I rodani 126 P, letnik !979 Vida Rozman, ■iPol.šn,;, 4. Podnart 7164 jW Pr-darr. V/V BAGGY 1600, registriran Bil ATieiijam za osebni avto ali motorno kolo. '3ter n Miran, Šmidova 13. Kranj 7165 ijMZ ETZ 250 ccm, 1983. prodam. Telefon —\ »64 1 5-086 7166 v Prodam MOTOR DKV 175 in 2 PONI KO-avo J>A. Tonetiše 12, Golnik 7167 JU) Prodam KAMION Volvo 3.5 T s perkins , MHotorjem, hiab in kipp napravo, komplet Wno.'iran in tehnično pregledan v juliju. Ja-im^be?: ''ima, Mojstrona, tel.: 064-89-071 7168 stA Prodam KATRCO, letnik 75, Stružovo 12 \ Prodam Z 101, letnik 1972 Zevnikova 3 b " i nvlOrehek), Kranj 0-1 TRŽNI PREGLED nI KRANJ , 1 Solata 30-40 din, špinača 50-60 »din, cvetača 60 din, korenček 40 din, , snjSesen 200 din, čebula 40 din, fižol « ¥220™240 din, pesa 40 din, kumare 50 ."rnpin. paradižnik 60 din, paprika J^TO—80 din, slive 50 din, jabolka SO—30 din, hruške 50 din, grozdje 60 leivdin, breskve 60—70 din, limone 100 pin. ajdova moka 40 din koruzna :n.'|»oka 40 din, kaša 90-100 din, suro-,uVo maslo 360 din, skuta 100 din, sme-d Jtana 120 din, sladko zelje 30 din, klobase 60 din, orehi 480 din Cenjenim strankam in občanom Gorenjske iskreno čestita za občinske praznike. EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! V mesecu avgustu zaradi dopusta zaprto« Prodam VVARTBURG, letnik 77-78, prevoženih 58.000 km. Tel.: 27-351 7170 Prodam dobro ohranjen BMW 318, letnik 1980. Tel.: 064-28-670 7171 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 76. Jože Jan, Sp. Gorje 201. Ogled možen vsak delavnik od 17. dalje 7172 Prodam MOTOR APN 4, letnik 83. ter razne dele za 850 in tepih. Slavko LonČariček, Retnje 11. Križe 7173 Prodam GOLFA diesel, april 1979. dodatno opremljen, ogled popoldne Ivan Kejžar, Zg. Sorica 4 7174 Ugodno prodam AUSTIN IMV 1300, registriran do januarja 1984. Tomaž Majetič, Alpska 13, Bled • 7175 Produm karambolirano SIMCO 1100, letnik 1979, kompletno, motor brezhiben, Panker, Lei.: 64-168 od 19. ure dalje 7176 FIAT 126-p letnik 1980 prodam. Oblak, Oprešnikova 16, Kranj, telefon 25-798 Prodam RENAULT 4, neregistriran, letnik 1974, celega ali po delih. Vrhovnik. Sv. Duh 86, Skofja Loka 7192 STANOVANJA V bližini Kranja prodam -Uaiejso HIŠO z VRTOM, najraje zdomcu. Naslov v oglasnem oddelku. 7129 Upokojeni, zakonski par, brez otrok, dobi h.-ezplačno STANOVANJE v Kranju, za pomoč v hiši in na vrtu. Pismene ponudbe pod »Zvesti« postiti na Glas. 7130 V Šorlijevem naselju v Kranju, oddam GARSONJERO. Ponudb*.- pod šifro d. avgust«. 7131 Dvosobno STANOVANJE v krajevni skupnosti Vodovodni stolp zamenjam za trosobno. Ponudbe pod šifro: 'Trosobno« 7132 V Kranju ali bližnji okolici iščeva SOBO. Šifra: »Mlad par« 7133 Iščem SOBO v Stražišču ali okolici. Ponudbe na telefon 21-918 " 7134 Takoj najamem opremljeno ali neopremljeno SOBO s posebnim vhodom ali GARSONJERO. Ponudbe na telefon 067-81-454 ali pod šifro: »Mlad profesor« 7135 Mlad par nujno išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Radovljici ali okolici. Telefon v oglasnem oddelku. 7136 Najamem SOBO na Jesenicah ali v okolici Jesenic. Sem uslužbenec v bolnici Jesenice. Bojan Vukan, Posavskega 10, Ljubljana 7184 IZGUBLJENO Najditelja DENARNICE (rjave - kačje usnje) izgubljena na avtobusu Alpetour, dne 13. julija 83 na relaciji Ljubljana—Skofja Loka—Ljubljana po 18. uri. Prosim, če jo vrnete proti visoki nagradi. Telefon 064-26-833, Mihelčič. Kranj 7138 OSTALO Izvajamo vse vrste toplotne in hidroizola-cije ravnih streh, sten, balkonov, teras, temeljev, obodov, bazenov, podzemnih prostorov kot so skladišča, podzemne garaže, zaklonišča itd. Kepic, Vopovlje 5, Cerklje 7177 Varstvo za enoletnega fantka na našem domu iščemo. Tel.: 70-019 7178 Želim spoznati ljubitelje in ljubiteljice HATHA YOGE. Naslov v oglasnem oddelku ali pod šifro: »YOGA« 7179 Preklicujem veljavnost letne avtobusne vozovnice na relaciji Železarna Jesenice— L.ipce. Rade Radinovič 7180 Za eno leto sprejmem ne pretežko delo v hiši na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 7193 Instruiram matematiko, fiziko in fizikalno kemijo. Telefon: 064-62-657 7194 fwi innppiiiiP'^mniin.....iBmiiBiimi.iinii1' 'iinirm-n ZAHVAIJV Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, stare mame in prababice ANE VRHOVNIK roj. Košir se. iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Dorfarje, 18. julija 1983 Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, dedka, brata in strica ALOJZA KOZJEKA se zahvaljujemo dobrim sosedom, Dani Sušnik, g. župniku za lep obred, dr. Udirju in vsem znancem in prijateljem za izrečeno sožalje. Vsem še enkrat hvala! ŽALUJOČI: žena in sin z družino Besnica, 15. julija 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega oče brala, strica ir; botra IVANA PUCONJA z Zlatega polja 3 B se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete ža-*lostinke. Hvala sodelavcem Varnosti za častno stražo, SGP Gradbinca, Efcoterma ter IBI za darovano cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: Ančka, sinovi z družinami in drugo sorodstvo ZAHVAIA Tn 1 Ob boleči izgubi našega dragega ' " j" RAFAELA GARTNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili v teh težkih trenut kih z nami z besedo in dejanjem. Hvala vsem, ki ste se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Vsi njegovi! Kranj, Školja Ix>ka, 18. julija 1983 V SPOMIN Že leto v grobu spiš, 9 v naših srcih še živiš, 24 julija je minilo leto, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj iztrgala našega ljubega moža in očeta STANKOTA MRAVLJETA Iskrena hvala vsem, ki ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate sveče. ŽALUJOČI: žena Marija, hči Pavla, sin Jože ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCIJA METERCA se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevcem bratov Zupan, leski godbi na pihalo, sodelavcem psihiatrične bolnice Begunje in tovarni Veriga Lesce, vsem gasilcem, župniku za obred, govornikom za poslovilne besede Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. ŽALUJOČI: žena z otrokom i Begunje, 18. julij 1983 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 56. letu zapustil naš nepozabni mož in oče, dedek, brat in stric JANEZ JENKOLE iz Prebačevega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje. darovali vence in cvetje in ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Pegam Alenki, patronažnima sestrama Mojci in Branki za pomoč ob njegovi bolezni. Posebna hvala gasilskemu društvu Prebačevo — Hrastje, vsem praporščakom, pihalni godbi iz Vodic in pa predsedniku gasilskega društva za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi gospodu iz Hrastja in gospodu župniku Slabetu in kaplanu za lepo - opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI, vsi njegovi Prebačevo, 16. julija 1983 Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče MARIJE MESEC roj. Jane se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v času njene bolezni, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred. VSI NJENI Kranj, Jesenice, 14. julija 1983 Popravili bodo cesto od Mošenj Grabna GLASOVA ANKJETA Bogatejša turistična ponudba Z ureditvijo in asfaltiranjem cest od Kazine do Malega vrha in od regionalne ceste proti Jezerskemu vrhu do Plunšarskega jezera na Jezerskem je postala turistična ponudba v tem kraju nedvomno veliko bogatejša. Obe cesti je z delom in prispevkom krajanov tu s pomočjo občinske skupnosti uredilo Cpstno podjetje Kranj. Čez mesec, dva pa bo še Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljano ukrotilo Jezernico, ki je bila s poplavljanjem in razjedanjem ceste velika nadloga in zavora turistični oživitvi kraja. Zaradi zemeljskega plazu je cesta med zaselkom Graben in vasjo Mošnje zaprta, vendar se ljudje po nevarni cesti še vedno vozijo, saj je to zanje edina prometna povezava — Do udora je prišlo novembra lani, decembra so zgradili oporni zid, spomladanska odjuga pa je cesto znova poškodovala — Sedaj bo Cestno podjetje iz Kranja cesto temeljito popravilo, denar pa bodo namenili iz sredstev za elementarne nezgode radovljiške občine Radovljica — Za temeljito popravilo ceste v krajevni skupnosti Mošnje, od vasi Mošnje do zaselka Gra ben, je radovljiški izvršni svet na zadnji seji prižgal zeleno luč. Odobril je namreč denar iz sredstev za elementarne nezgode. Ker so načrti izdelani in s Cestnim podjetjem iz Kranja roki plačila dogovorjeni, bodo z deli lahko kmalu pričeli. Devet hiš zaselka Graben je tako-rekoč odrezanih od sveta. Ljudje se po poškodovani in skrajno nevarni cesti pač vozijo, saj je zanje edina prometna povezava. Seveda je njihova nejevolja velika, posebej, ker je bila cesta decembra lani že poplavljena, vendar spomladanske odjuge ni vzdržala. Zemeljski plaz je cesto poškodoval sredi novembra lani, ko je prišld do rahlega udora in poškodbe cestišča ob asfaltu. Komisije, ki so si poškodovano cesto ogledale, so predlagale odkop zgornjega pobočja in premik voznega pasu za dober meter. Decembra so pobočje odkopali in zgradili oporni zid, za kar so iz občinskih sredstev tedaj namenili 60 tisoč dinarjev. Čez zimo je tako popravljena cesta še zdržala, pomladanska odjuga pa je znova povzročila udor. Udrlo se je pobočje pod cesto, vsled česar je danes prevoz po njej skrajno nevaren. Pri popravilu namreč nihče ni računal na odvodnjavanje deževnice in studencev, ki izvirajo na pobočju. Na dokaj strmem pobočju, po katerem strmo poteka cesta, izvira vrsta studencev, ki so se seveda z odjugo krepko napolnili. Popravilo takšne ceste je zato zahtevno. Zato so se sedaj obrnili na Cestno podjetje v Kranju, ki je po naročilu občinskega komiteja za urbanizem in gradbene zadeve izdelalo načrt, pri čemer so upoštevali tudi napotke Geološkega zavoda in Zavoda za urejanjo hudournikov. Cesto bodo torej temeljito popravili. Na spodnji strani cestišča bodo zgradili tako-imenovane betonske kaste, ki bodo omogočale odtok deževnice in studencev, ki izvirajo na pobočju. Zahtevnosti del ustrezni bodo tudi stroški popravila in izračunali so, da bodo znašali nekaj več kot 1,4 milijona dinarjev. Krajevna skupnost Mošnje, ki bo kot investitor sklenila pogodbo s Cestnim podjetjem, sama toliko denarja seveda nima. Ker gre za poškodbo elementarnega značaja, se je obrnila na občinsko komisijo za elementarne nezgode, ki dela pri izvršnem svetu. Ker se je krajevna skupnost s Cestnim podjetjem dogovorila tudi za dokaj ugodne roke plačila, je radovljiški izvršni svet na zadnji seji denar odobril. Cestno podjetje bo z deli začelo najkasneje v štirinajstih dneh, ko bo prejelo naročilnico, dela pa' bo zaključilo v enem mesecu. Polovico računa bodo tako plačali koncem septembra, drugo polovico pa prihodnje leto. Cestno podjetje bo namreč dalo kratkoročni kredit s 24 odstotno obrestno mero in prvi obrok bodo plačali koncem junija, drugi pa koncem decembra prihodnje leto. M. Volčjak Turizem naš vsakdanji Iščemo »Šobek« Z obcestnimi tablami in opozorili smo tam, kjer smo bili pred leti, ko smo sprejemali znatno več tujih gostov — Prava reklama nam je še vedno hudo tuja Ko se tuji turisti pripeljejo k nam, zanesljivo in prav dobro, po pripovedovanju znancev, poznajo naše turistične kraje. Zasebni gostje, ki si jih tako zelo želimo, saj so priznano največji potrošniki turističnih storitev, pa so v hudih zadregah, ko se pripe-ljajo preko meje, saj komajda naletijo na kakšno obcestno opozorilo, da se bližajo turističnemu središču. V mislih imamo Bled, ki nase opozarja le na križišču črpalke v Lescah, a še to s tako majhno obcestno tablo, da jo je zlahka zgrešiti. Zaradi svoje svetovnoznane priljubljenosti, Razširiti nameravajo hangarja Idejni projekt pri Inex Adria Avioprometu že dobiva končno obliko Želja po razširitvi hangarskih zmogljivosti oziroma izgradnji delavnic pri Inex Adria Avioprometu ni n )va. Že nekaj let razpravljajo o tem, vendar jim težka gospodarska situacija tega ni omogočala. Danes so pogoji gospodarjenja sicer še težji, vendar ugotavljajo, da z razširitvijo delavniške dejavnosti in modernizacijo vzdrževanja ne morejo več odlašati. Sedanja letalska flota jih je namreč praktično prerasla. Zato ramišljajo, da bi povečali oba obstoječa hangarja in zgradili tako imenovano tehnično platformo. Najpomembnejša investicija bo razširitev novega hangarja in razširitev hangarja proti platformi za 10 metrov. S tem bodo lahko razširili delavniške dejavnosti, podaljšanje za 10 metrov pa bo omogočilo, da bodo iahko zaprli hangarska vrata tudi takrat, ko bo v njem DC-9 super 80 To pa bo izboljšalo pogoje za vzdrževanje letal pozimi. V pritličju novega prizidka bi potem lahko uredili sodobno motorno delavnico in regalno skladišče ter delavnico za kleparska dela, meha-ničarska dela, varjenje, čiščenje in pranje delov, lakirnico, prostore za popravilo podvozij, koles in zavor. Razen tega je v pritličju predvidena še nova akumulatorska postaja, hangar za manjše letalo in priročno skladišče. Na povečani tehnični platformi pa bodo hkrati lahko parkirala tri letala. S tem pa bodo razbremenili platformo letališča Ljubljana in tako omogočili še bolj varno odvijanje prometa na aerodromu Ljubljana. Tako začrtan idejni projekt razširitve že dobiva končno obliko. Ocenjujejo, da bodo ob dobrem gospodarjenju in pridobitvi vseh potrebnih soglasij.morda že letos jeseni ali pa takoj spomladi prihodnje leto zasadili prvo lopato za uresničitev tega cilja. * • A. Ž. Hudo pomanjkanje vode Vroči in suhi poletni dnevi so pretekli teden krepko osušili vodne pipe na Upniškem, leškem in blejskem vodovodnem območju — Čez vikend se |e oskrba izboljšala, saj tovarne niso delale — Skrbi z vodo bodo povsem odpravila šele nova zajetja v Radovni Radovljica — Vroči in suhi poletni dnevi so krepko osušili vodovodne pipe na Upniškem, leškem in blejskem vodovodnem območju. Na Upniškem območju so morali pretekli teden vodo zapirati, ljudje so jo dobivali le dvakrat na dan po tri ure. Kritično je bilo tudi na Bledu, kjer so skrbi zavoljo turistične sezone toliko večje. Na leškem območju je bila oskrba že poprej kritična, zato jo je dolgotrajna suša le še poslabšala. Le Bohinj ni trpel pomanjkanja vode. Zaradi hudega pomanjkanja vode se je v četrtek, 21. julija sestal posebni operativni štab pri občinskem izvršnem svetu in razposlal pozive o varčevanju z vodo. Ljudje so napotke v glavnem upoštevali, tako kot vedno pa je bilo nekaj takih, ki se zanje niso zmenili. Seznama njihovih imen sicer po radiu niso objavili kot so zagotavljali še v četrtek, ko je vode najbolj primanjkovalo, toda sestavili so ga. Posebne pozive so poslali velikim porabnikom, posebej nekaterim tovarnam. Največji je leska Veriga, ki vodo uporablja za hlajenje v proiz-. vod nji. Že v petek/posebej pa v soboto in nedeljo, se je.oskrba z vodo zboljša-la. Trije dela prosti dnevi so ustavili tovarne in vodni zbiralniki so se začeli polniti)'iako da so v nedeljo bili že povsem polni. Skrbi pa s iern seveda še ni konec. Poletne nevihte se na izvirih vode prav nič ne poznajo, le dolgotrajno deževje bi odpravilo največje zadrege z vodo. Zajetja vode ima vodovod za Lesce jn^elotni desni brez Save z izjemo Krope v Radovni in v Dragi. Že dolgo vedo, da so zajetja premajhna za vse večjo porabo in že nekaj let načrtujejo gradnjo novih. Svoje je torej, ob siceršnje pomanjkanje vode prispevalo vroče in suho poletje, saj tako hudega pomanjkanja vode doslej še ni bilo. Ljudje se seveda sprašujejo, kdaj bodo /.gradili nova zajetja. Pri radovljiškem komunalnem gospodarstvu pravijo, da bo Bled že spomladi t vodo bolje oskrbljen, Lesce pa kot kaže tja do leta 1985 še ne. M. Volčjak ki jo v turističnem svetu uživa, bi bila prav gotovo umestna večja, bolj značilna tabla ob cesti, saj se je kratkovidno zadovoljiti s tem, da pač Bled že poznajo tisti, ki so v kraj namenjeni. Kritike niso kar tako in sploh ne iz trte zvite, na pomembno pomanjkljivo.st so opozorili na konferenci Generalturista predstavniki tujih agencij, ki so poleg tega, da so lepote Bleda nadvse hvalili, kaj bridko pristavili, da Bled v svetu sploh nima zadovoljive reklame, kaj šele, da bi doma mimovozeče opozarjali, da se vozijo mimo turističnega kraja. Pa je poleg Bleda tudi naš priznano najlepši in najboljši kamp Šobec, edini slovenski kamp, ki si je letos pridobil prvo kategorijo, čeprav bi ga tudi minula leta zlahka in povsem upravičeno prištevali med pr-vokategornike. Nihče, ki se odpelje iz Šobca, se ne odpelje nezadovoljen, ni je stvari, ki bi goste motila, a zdaj, ko nasploh ugotavljamo, da je obisk pičlejši kot minula leta, naj bi vendarle tudi Šobec opozoril nase. V zadnjih letih zaradi svojega izrednega obiska domala da ni potreboval večje reklame — ali pač? Tujci, ki so Sobec iskali, so spraševali po črpalkah in po leskih trgovinah, kajti ne nazadnje je do kampa, če res ni nobene opozorilne table, kaj težko priti. Domačini so bili navajeni, če se je ustavil avtomobil s tujo registracijo, ven je pomolela glava zbeganega turista in sledilo je običajno vprašanje, kje je kamp »šobek«? Sobek? Gor pa dol pa na levo in sledila je previdna gor pa dol vožnja do »šobka«. Z nekaj tablami bi se stvar dala hitro in v zadovoljstvo rešiti. Letos so se tega le zavedali in vsaj na železniški nadvoz v Vrbi raztegnili napis, koliko je do Šobca. Verjetno tudi zato, ker si želijo večjega obiska in so spoznali, da bi bilo dobro, ko bi bili tujci prej bolje informirani. A če bi rekli, da bi po naslednjih nekaj kilometrov cestarji tudi dovolili postavili vsaj še en takšen podoben napis, bi bilo najbrž že preveč. Ne, obcestne reklame si ne znamo in ne znamo napraviti in je očitno pomembneje, da smo sredi turistične sezone sredi ceste izčrpno informirani, kdaj ne Bledu nastopa Tereza ali Ljubka ali kdaj je v Kranju sejem kot da bi na enak način poslali tuji reki vozil sporočilo, kje in kako sploh lahko pridejo do kampa ali jezera ... D.' Sedej tekmovanja. Prav gotovo sta sedaj urejeni cesti velika prkr tev, da bodo tudi Jezerjani vt lažje in bolj razmišljati o tem? nova je namreč dana, zdaj \S njih, da zastavijo naprej. Ne/ njam se tudi s tistimi, ki mer da je v sedanji bencinski krizni zersko preveč odmaknjemr Kranjem, Ljubljano in drui kraji ima Jezersko na primeri1 dobre avtobusne zveze.« Janez Štirn z Jezerskega: »Včasih je bilo na Jezerskem precej bolj živahno. Življenje in navade pa so se začele spreminjati. Lepa pokrajina, svež zrak, mir, izleti in dobra hrana so postali nekako nezanimivi. Tisto, kar bi lahko vleklo turiste k nam, pa je bilo neurejeno. To je predvsem cesta do jezera in Jezernica ob njem. Oboje je bilo zares treba urediti. Že zdaj smo domačini, pa tudi gostje, radi zahajali k jezeru. Zdaj pa se lahko še veliko bolje organiziramo na tem^področju.« Janez Kosirnik, zaposlen na Jezerskem, iz Kranja: »Turizem na Jezerskem je bil na primer pred vojno tako razvit kot recimo v Kranjski gori. Po vojni pa smo več vlagali v morje in kasneje v smučanje. Mislim pa, da je Jezersko čudovit kraj za tako imenovani zdravstveni turizem. Nekateri upravičeno primerjajo Jezersko s švicarskim Davosom. Mislim, da bi prav tu lahko potekale tako imenovane višinske priprave naših športnikov na velika športna Stane Jovanovski, vodja stišča ob jezeru: »Deset let hI ga, kar živim na Jezerskem}' res smo si želeli, da se ta cest! ona proti Malemu vrhu ure}' Po regionalni cesti skozi J