97. itev. PoitnfitB plačana v gotovinl. Celje, torek 30. avgusta 1927. Leto IX, Izhaja « torek, ftetrtek In soboto. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 2O'~. Potamema fttevllka I Din. Raiun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. ^^m ^^h ^^^E^F w bHHBw ^^E^J ^^K^^r ^^B^V^ fllfliH Urednlttvo In upravalitvoi Celje Strossmayerjeva ulica pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogtasl po tarlffu« Telefon int. Stev. 65. 0 zavarovanju rudarjev. Sedaj gre zopet e-nkrat rudarjem in prem-ogarjem za kožo. Minister za sum«? in rudnifcei Jaiia namrec poobla- stilo, da iiredi' prepatrebno zavarova.- nje tedi dela-vicev patom na/redbe z za- konsko niočjo. Ta naici/n ureditve naj vaanejšega, pioblema rudarskeiga de- lavstva ne odigovarja važnasti zavaro- viatnjax 0 tern mora govoriiti Nairodna skupsoiina in usode rmdiarjev no sine irneti v rokab on sam referent v mini- st rstvu. A že leži v miinistrstvu 7.a šu- ine in rude »Naert uredbe z zai: on.sk-> močjo Q zavaAtMa al'i inoza. To poineni. da .si elani ru- darjev>e dnrziwe kljub siilno «labim pl"a~ CvTin rikdarjev, ne srnejo nicesair zaslu- •/Mil Gledö nez-godiiiega zaiwrovanja •',,.,' načrf posolme oziro do Dodji'tij iin (lolo&a, d»i znasa iJienwja sauiio 1 /o Icjjub neugodnemu financnemu polo- j«ijn braitav.skL'b skladnlic; jasno je, da / eiiiOOidslotno preiitijo nezgodiiiio zava- i'uvanje ne more biti kas svojim nalo- gami- Sau je bi;la premija pred vojno v odstotkib vi.šja. Naijvučjega poinona pa so odredlx1 glede ilnvtiliidnega i-n stairastiuiga za- varovanja. Finan.cna osnov.i sloni iz- ključno na ramaih rudarja, k sana- i cijii braitovski'h skiadnk niso prjteg- njeni ne država, no podjetja. Ubogi i rudar naj z daljšo službeno dobo in z | zmanjsano pokojnino pokrije ves de- i fiiciit provüzijskih blagajn in v teku let spravi iiiinance v ravnotezje. To je skrajn'o nesocijalna misel, ki jo je tre- bai odločno odkloniti. Zavarovanje sta- roupokojencev, upokojöiicev po Žerja- \"ovem praviilniiku m starejsiJi rudar- jov, ki' so na tern, da bodo v dogled- nem t-asii ivpokojeni, se mora urediti ilz srenlstev drža\Tiega proračuna, ako se ze niioia pardoniiraii l)ogate kapi- talste pri TIJI), ki so ravn*o na škodo rudarskega zavarovanja zaslužili težke niiilijoiu». Valorlzaciija nezgtodn'ib rent im provizij .se je v drugih držaivaih že daviio izvrM'a s posebivimä prrspevki "po-djetij iu z državninii .subvencijami. (lotoivo je, da Zerjavova fiinauo- niQ-teilmi:k?na osnova ni slaiba, čeprav so jo niinogo kritizirali». Tudi novi ra- crt predvikJeva nainireö iste promije in pokojniine za normalno zavarovanje. Radi nreditve zavarovajiija staroupo- kojencev in radi vštetja prejušnjih elan- skiik kit pa no predviden« ra/zn© spre- meinix', a vse na škoido rudarjev. To- rej radi izrednih brenien so predvi- dena1 izredna bremena za rudarje, do- ei'iii ostanojo podjetja in drzava pro- si a.' 'Tudi dr. Ze.rjav bi se bill mogel posJiF/iti te poti, ,%ko ne bi nameraval dobit'i potrelma srodstva iw drugi/h vi.rov. lJri rudar.skeni zavarovamju je Irelxa loeiti. dvoje, uretdites nonnialnega. zavarovanja za na aovo vstapajoee del a vice i;n kriltje za preijanja clam.sk:; leta. Prvo se mora ured.ilti z normalni- mii, intikiiuatir.no ugatovrjeiri.nilif pre- u)i.jani.i in jjogojiii/iiaiini, drugio pa so ii/O srue i'zvp.siti na iKkljiuMii raöun ru- darjev, (ein,viii ja poii- poro držaive i*i' podj-etiij. Nova urediba pa niece obe ^tvairi v en kos in zato iiameraw tudi vsai sredstva dabiti le b\ enegn že!j)a, namTec ruda.rjevega. ßratovske sklaidniit naj se san'iirajo na rarun rednili dobiod.kov, ki.se bodo zvih .:ali na sledwii liarine: 1. sluzbena do- ba se poidaljša pd !-J() na 35, po potrebi Pa celo na 40 let; 2. starastna d-oba st> /visa od 55 na (30 let, ako je s tem le- Ioml rudair po zdiravnJiški. izjwavi za de- lf) iiesposobe.ii, drugaee i)a na fis) i'n ciilo 70 lot; 3. preni'ija se zvivsa na 1%\ 4. pokojniine se sorazrrierno na-prain deficitu znuiiij.šajo; 5. zaicetna. pokojni- na po desetiJi i'etilb se zniža od 32% na 30% zaslužkai; 6. riidarjem, vdovam in sirota'im, vpokojenim po Žerjavovem praviilniku, se pakojniina soraizmerno «ploäneinu podaljšamju službene im starostne dobe zniža. Ravno v najvaznejsi'h določilih so torej oRi'ozeiie sedanje priidobitve v ru~ darskeni zava,rovam.iu.. V vseh socijal- nonajpredn.i'h drxavah se ceni teiko delp rudarja im se mu pokojnina pri- znava zo s 25, majvet; s 30 leti službe i'n s 50. letoin starosti. Po novi1 ui^dbi pa bi bili najbolj prizadieti staroupo- kojencr, od katerih bi- vecina dobila niMiij kaikor dobi dainas. Ker pa je go- tovo, dai predvLdena sredstva ne bado kri/a d'?filciita bratovskih skladni«?, bo nastopilo tudi neusmiljeno zmaniša- njo pokojniin na celi erti. Ta-ko so ru- dairji pad ero rad^ewkega I>ii kleri- ka'nega rožima pri;cakali, da jirn vza- tnejo še to, kar so jim drugti priborili. PoSitika. p K()li()ŠKA AVTONOMdJA. Slo\iens"k! narodni sveit na Koroskem bi po slavni avtonorniiji, ki so si jo iz- miislili Nemci, smel ustanavljaiti sole, kjer je nad 40 otrok, kateriih stairši so vipisani v narodnem kaita^tru. Poleg t'üh nov.ii}] sol bj o.stale stare sole. Cie S9 raeujna s tem, da bi se upali vpisaiti v narodnü kaitaister clant slovenske, bi ostaii izven k«4witra priipaxlmlki vseli Qstaliih polititrrtib stramk mod Slovenci, i\jihovi o'trtK'i, ki so raivuroitako Sloven- ci kakor otroci starsev iz slovenske .-¦itra.nke. bi obtekovali oJ>stojece utra- kvistione ik>le. Tako bi imeli na vec krajih že obstojw-e utrakvitvtičiie sole i/n mm> riKimjšiiiisk^. V SolaJi so bill na prili'sk slovpiiske sfnjuiko Neinnu dali sIov(»iiJs.'ko-nernÄko «alo, pustiisi pa so že ohstojeeo naurvru. Tako sta bili taun dve nepopdliii š(Ji. Slednj,ic se je po dolgHi sporib dobil koinpromiR, ki je zdmziil ol)e soli. Slična ilgra bi se uga- njala pa avton'oimji povsod. m>ov- jetska Ru.sija na. goöpodairskeaii. po- lju veliik naprediek. Povda.ril je, da zia- sleduije IkoiniunjLst'Äcna stranka miro- i'jiibuo politiko. Glede opozicije je na- gilasil, da jo tvorijo j)ra.v lako boljse viški revolucijona.rji in da je med obema skupimaiiLa mnogo več zdru/. • ljivega kot pa locljiilveg-a. Oficiijedna »Pravdai* objavlja obširen kornentar o teh izjavah Trocke.ga in se spušča v astro polemiko s Traekin», kateromu očita, da blati sovjetsko Rusijo pred svetom. p CESKI FASISX GAJÜA. V Ce- haslovaiski delajo Gajdiovi fasksti vladi hude pregilavice.. Naistala je nova aife- l'ü. Neznanr ljudje so vlomiU pri mi- niksterijalnem sv«tniku Borelu, ki so je naJuajial na pooitnicah, ter so za- hitovali od njwgia vse spise o ajfei'i pra- slulega geiieraiia Gajde. Fašistovaki li- sti trdijo, da je napa'd iw nuinibtwijal- nega svetnika Borela tnsceniralo mi- nälstrstvo notranjih zadev samo, da bi na ta naeim dobila povod za. postopauje proti fašistoiit iu niithovira organiza- alj'din. In ras je biil im svojeni sl^ino- vaiij'ii v Praigi aretirain «»noral Gajda in od.ved.en na podicijo, kier so gs. za- slißevasii. Jaisuo j«, ila jo, njegiov-a areta- eiJH v zvezi z dokuineuti in spisi, ki so bkli /.aplenijmü v tajnistvu faÄistoysko stranke. Obenem sta , bila aretifama tvidi glaivni. uredmiik fasistavskiäga gla- sila Srepana in clan direktorija, Zaste- ra. Ko so fasisti -zvedeJi za aretacijo svojega vrbovnega sofa, so primiMi pred ]>aslopjem di-rekcijske niuit mlhh pred poslopjem poLiciijske direkei'je veMke detnon.straicije in zaihtevafi, da generala (kijdo takoj ilzpuste. Policiya je d-enionstrante s sijo raizginala. Več oseb je biilo aretiirainih.. — Protiffaäi- A. Čehov: Če loviš dva zajea« Poldne je že minilo. ko je major Ščeoikolobav, lastniik tisoč djösjatm zemiljo i:n niilade zone, pokazal svojo razniiröeno glavo i/.pod ode je. Takoj je j)ricel! vpiti in psov^ti, a kdo danes ne psuje. Vceffai je sol mkiuo vrtne lope in čiil, kako je njegova mlada žena, m,a- jorica Karolina Šarlovna več kakor Ijubeznivo govorila s svojirn rojakam, ki je pri«el v posete, ira-enovala svoje- gasoproga — majorja ScenkoloboAa — k07ia din dokazoviala s svojo žansko lo- katvostjo, da svojega moža niti ni Iju- bila, ni'ü gct ne ^ubi m niti ^a v boclo~ če ne nainierava ljubditi, sarmo radi te- »a, ker je Šcenkolobov glup ter ima seljaäke manire in naflnjenje k no- rostim in pijanoevanju. To njeno ob- naišauje je presenetilo, v-znemäTilo in «pravüio majorja v silno uezadovolj- stvo. Zairadi tega ni spal celo noc in celo jutro. Bit je čisto nor, a lice mu je «orelo iai bilo boli rdeče od kuhst- nega raka. Roke je krčevito stazal in y pranh mu je divjal tak nemilekoliiko zamlbliil. Mi'Kl:,m, da no ka.znujejo sanio inužljci svoji/h ženV Kaj rnisNš ti o tem? — Nteo edimi, vase blagorodje! — Na primer? — Poznam v mestu sad mika Petra Ivaniča, morebiti ga poznate tudi vi? SluzW sem pri njvh pred desetimi leti. Gospod je krasen, tod,a včasi, kadar se napije, cuvaj se ga. Zgodiilo se je, kai- dar je prišel pirjan, da je takoj pritcel s j>ostmii- cast it i gospo, suvajoč jo v re- bra. Naj se pogreznem na imestu v zeniljo za vedno, ako ne govroriimi res- nive. Bije gospod.' gos.po in govorii: »Ti J>udalo, nie ne ljubiš. zaito te bom ubil iin končal tvoje življenje . . .« — No in ana? — Oprontiite, mu je dej'ala. — No, Boga mi, to je itoborno! Major si je pri-cel od z.adovofjstva inieai-cati roke. — Gola istina, vase viisoko blago- i'odje. In zakaj bi ne tep-el, vaše visoko blagorodje? Glejte, na primer moja . . . Zakaj bi je nie tepel? Harmioniko mi je z nogiamii pöhodila in pojedla giaadine kolace . . . AIL se to smie? Him? — A ti, osel^ ne razmišlja.j! Kaj i'aiznifeljas? Ali ne veš niičesar painet- nejšega povedati? Ne pripoveduj mi svojih stvari! A kaj defa gospa? — Spi. — No, kar bo, pa bo! Pojdi in po- vej Mari, naj zlmdi gaspo ter jo proisK da pride k meni . . Počakdj! Kako h- gledfurv? Ali sem morebiiti pad oben mu- žiiku? — Odkod to vpra&mje, vase viso- ko blagorodje? Kdaj je še to bilo, da bi hil gospod podoben mužiku? Clisto nič ne! Pantelej je skomignii z rameni, vrata so ponovno zaloputnila in od.šel je, major pa se je prif-el ves v skrbeib uiniitvati in oblavMtii. — Dušica! je dejal ma'jor, ko se je oblekel. svoji Tepi dvajsetletni niajori- oi, ki \e pravkar vstopila. Ali mi miores podarfti uro tvojega za nas tako dra- gooenega časai? — Z zadovoljstvom, dragi» mogl je odgovoriäa rmajorica ter ponudila celo majorjevim ustnvcani. — Ja-z bi se, dušica, rad ndtoliko izprehodil. Nekoliko bii se rad peljal po josseru. Ali bi mi mogla ti s svojo h>- poto dela-ti prijetno družbo? — Ali nam ne bo prevrooe? V ostaleru izvoli, tati-cek, jaz sem. zado- voljna. Ti boš voslal in jaz bom krma- rila. Morebitii bi bilo dobro. ako vza- meva s ^eboj tudi kaj za jeisti. Grozno sem lacna . . . — Prigirizek seon že pripraviil, jo odgovorii nmjor in se potipal po zepu. Cez poi' ure sta bila major in ma- jorica sredi jezera. Major se-je potil ])ri veslanju, a maijorita je knu'-irila. — Kaksen? Kakse^i? Kak&eu? je niiomljal inajor, srepo gledajoč v ženo in gorec od nepotrpezljiivosti. Stoj! je zamrmiral j-ozno, ko je coin dospel do srede. Gain je abstal, major je postal ee bolj rdeč iin je vzdrhtol. — Kaj ti je, Apol'osa? je vpraäaila majorica, gledajoč zacudeno v moža. — Tako . . . tako, jaz sem . . . je ziamrmiral . • • kozel? Tako, jaz . . . jaiz . . . kaj sem jaz? Ali semi jaz glup? Ti mene nisi ljubila iin me nt Ijubis? Ta- I ko, tako ... a jaz takäen ... use. je mi- nulo! Major je zaplakal, dvi'gjnil roke kviišku, stresel z rameni, po zraku in Stran 2 »NOVA DOB Ac Stev. 97. stovski krogi zahtevajo od vlade kar najodločnejše postopanje proti faši>- stoin in razpust vsoh fašistovsklh or- gan izaciij. Izgleda, da bo iz Gajdove a/fere zopet nastala velika politična afera, ki bo zavzela večje dimenziije in ki lahko dovede do težkifa notranjih bojev, ker fašiisti na drugi strani na- glasajo, da so dovosj močni, da°se zo- perstaviijo terorju s strani vlade. Porota, Gelje, 29. avgusta 1927. Senatu predseduje dssv. Levicni'k, votanta stä vdssv. dr. 'StepaiiOiič \\n dssv. dr. Lenart. Državno pravdništvo zastopa dr. Rus, zagovarja v slučaju uboja dr. Kalan, a v slučaju posilstva dr. Kerschbaumer iz piisarne dr. Ogrizka. NESREÜNÄ BOŽJA POT. Pred porotnim sodiščem se zaigo- vairja, zaradi! ih,uu\odui'tftvai uiboj'a in prestopka zopor tolusno varnost 20- letrii Fran Kozole, uowstu-iikov sin iz Dobrave prfu Rajhenburgiu, Dne 29. maja jö sol obdolžeiuec na božjo pot v Zagorje, kjer sta bila tudi zakonca Franco in. Frainci'ska Krajnc, njegova ¦ sorodnika. To inasi so so znaili vsi pri niiizi v gostilni, na potu domov pa je Kozole naprej idoč, počakal oba za- kmicct. Oba moska sta se zaoela kina- lu prepirati tor celo obdelavati z dež- niki. Franci'ska Krajnc pa ju je po- lagoma poiniirii'a, nakar so ali skupaj ter se razšli pri mekem kriižpotju. Ko pa ata dospela Fran iin Framčišfkia •skozi. gozd do lilevov planiinske gra- soine v Globokem, se ,ie abdolženec že na miestu razgovarjal z niekiim hlap- cem. Krajnc ga je. pozval, naj pride bliže, ako ni veo jezen. Neka priiča je trdila, da je iizziv'al obdolženca na ko- rajžo z »aufbiks«. Kozole se je jezen priduši/l", da nuu že pokaže. Nato pa se je priidruzil zatkoncem« ter šel z njian«, do neke gastilne. V to ga je spraivljal Krajnc, češ da naj da za liter viiiia. Kozolo pa je odgovoriil, da mu bo že dal liter, ter je nato pote.gn.iil nož b\ začel z njiiin groziti:. Začelo se je zopet ru van je in pretop. Frainčiška Krajnc am neki Vovčko sta razja/rjenega Ko- zoleta zadrža/vala, ta pa je naenkrat steket proti gozdu, pobral grčav bukov kol tor jo udaril z njiim Krajnca s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil neza- vesten pred njifm na tla. Ko je Krain- čeva žena za božjo voljo prasila obdql- ženica, naj tega ne dela, je še naskočil njo ter jo z dvema udarcoma lahko ra- nil, grozeč ji, da jo ubije. Pristopil jc nato zopet k nezavestnemtu Krajncu ter mu prizadejal se. en smrtonosni udarec na til'niik. Sei je celo tako da- le^, da je zabraniil pomoč ter razjar- jen tresel svojo žrtev. Franeiiško Krajnc je še pozval, naj se odstrani, da bo »to prokleto dušo« popolnoma stolkel in zmlati.l. Porotniki so potrdili vprašanja glede hudodelstva uboja in lahke *eles- ne poškodbe, vsled Cesar je bil Kozole obsojen na deset mesocev strogoga za- I pora. ZL0Ö1NSK1 P0H0TNE2. Neka M. K. iz Vitanja se je bila pripeljala, dne 15. julija od obiska pri svojiih staršilh s precej težkim oprtmi- kom v Gelje. Ker ni nasi'a tu svojega moža, se je podala s svojiim tovorom peš v Viitanje, misleč, da sreca gr&Je kakega vozniika, ki bi jo vzel na voz. Šele ob pol osniiiJi zvečer sta pripeljala mimo neke luiše v Visniivasi dva voz- nika. Na prošnjo, da jo vzameta na voz, sta bila pripravljema, ako da za pijačo., Ko je to storiila, se je vsedla na voz voznika Gilcverta, h kaie-remu j». prisedel tudi drugi voznik, 19 let stari Anton Mi'akar, današnjd obtoženoc, ki je pustil iti svoje konje same naprej po cesti. Mlakar je postal takoj n?>- srameri i(n vsiiljiiv, tako da je K. skočila z voza ter zaihtevala svo.i n&hrbtniik. OA>dai'ženec pa ji ga ni hotel izroöiti. Pri nekem grmovju je naenkrat skočil z voza ter zakr.iivil nad njo hudiodelstvo posilstva. Pot em je dobila K. svoj nc- lirbtnik ter jo zvedela tudi za imie zlu- čimca, katerega je takoj pi'Ljaviil'a orqz- nistviu Obtazeni MlaikaT svoje deijan'je pr.iznava. Porotniki so potrdiifi vprašanje gledo hirdodelstva posilstvai. Mlakar je ilobil eno leto težke jece. * V torek dne 30. avR-nsta se bo o)j- ravnaval slucaj Antona Jevšenaka in Viinka Jerale, ki sta tozena raizniih tat- vin. V sredo, dne SI. pa stopijo pred porotnike Horvat-Kiš radi goljufiije in Martini Sušecv Rudolf Hri(beršek ki Pavel Martine istotako radi goljufiijo. Celjska kronika» c GGSPOD ŽUPAN SPRKJi^MA na magißtratu soba st. 3. vsako sreko interesantno: biti par mimut za- tvorjen v novi ječi sredi cvetlicnlih na- sadov! — V paviljonili se bo dobilo po pričel silno majatii cohi . . .Coin se je prevrnil in ... Prav v tern trenutku se je itzpre- hajal po bregu jezera Ivan Pavlovk', obcimski pisar ter prejšnji vratar pri rnajorju, in v prioakovanju, da bodo prisla vaška dekleta na kopanje, je pu- šil, prižviižgaval ter razmiisljal o cilju svojega. iiizprelioda. V kriku je spoznal glasove svojih biivših gospodarjev. — Na pomioč! sta kliieata major in majorica. Pitsar ni pomisljal dolgo. Vrgol je raz sebe suknjiič, hlače in čevlje, prekrižal se trikrat in zaplaval na po- moč k sredini jezera. Boljše je plaval, kakor pa jo znal čitali in piisati. Zato jo bil prej ko v treh minutah pri po- tapfjajocihi se. Ko je priplaval v blä- žino, je olistal. — Koga naj rešim? je pomislil. Glej, vraga! Rešiti oba je bilo nemogoče. Zan] je bilo mnogo rešiiti enega samega. — Obraz, ki ga je cudno skremiil, je itz- ražal neodločnost, in pricel je 1 oviti sedaj majorico. j — Naj bo kdorkoli, toda samo enegaI jo dejal. Obeh ne morem vzeti s seboj! — Vanja, goloMek, rosi mene! je vzkliknila majorica. drhteča in držeča se za major ja. — Mene rešil Ce bos mene rešil, postanem tvoja žena! Pri- segam pri vsem, kar mi .1« sv«to! Joj, joj, utapljam se! — Ivan! Ivan Pavlovič! je moni- ljal major, požirajoč vodo. Resi nie, brate! Dal ti bom rubelj za žganjico! Bodi mi oče dobrotvorec, ne pusti, da ulonem v cvetu mladosti . . . Pozlatil te bom od nog do glavo . . . Kaj cakaš, reši me! Kaj hočeš? Oženil se bom s tvojo sestro Maro, boga mi, oženil se bom. Nikar ne resi majorice! Vrag naj jo vzame! Ako ne rests mene, jo bom ubdl, ne bom ji dovotil, da živi! Od velikih obljub so se Ivanu zine- šali možgani iin skoro bi sam utonil. Obljube obeli so se mu zdele enako le- pe. Ena lepšfi od druge. In kaj naj in- here? Toda čae ne čaka. — Oba! se je odlocil. Od obeh bom dobil več kakor samo od enega. Tako je, boga mi. Cesar bog ne da, svinja ne more pojesti. Bože, blagoslovi! Ivan Pavlovič se je prekrižaf. Pri- jel je majorico pod desno roko, s ka- zalcem iste zagrabil majorja za ovrat- ! nik in zacel plavati k bregu. — Brcajta z nogami, jo povelje- va\, mahajoč z lovo roko in sanjajoc o svoji blesteči bodočnosti . . . — Gospa . . . žena! Major . . . zet! Krasno! Izprehodi, kopališca, ah, sc- daj se bom najedel pirogov in kadil bom drage cigarete. Hvala ti, Gospod! Težko je bil'o Ivanu Pavloviču vle- či dva in plavati proti vetru. Toda mi- ' sel o blesteci bwlocnasti ga je vzdrežo- vala. Ves srecen je s smehljajem na usti'h privlekel majorja in majorico na breg. Velika jo bila njegova rudost. Ko pa je videl majorja in m^il-^ kako se objemata . . . Je naonkrat Vo~ blcdel, udarid se s piwtjo po celu /.i- plakaf, ne da bi se zmenil za del eta, ki so prisla iz vode ter v «ruci obkro- žile majorja in maj'onco, obcudojoc hrabrega pisarja. Naslednjega due je bis na majorjevo zahtevo Ivan Pavlo- vič odpusčen iz obeme, a majonca -e izgnala Maro iz svojih sob z naroči- lom, naj gre k svojemu gospodu. '__o, ljudje, ljudjel je glasno vä- klikal Ivan Pavlovič na bregu jezera. Kaj jo to, kar imenujete hvaležnost? Na Štajerskem in na Kranjskem, povsod na deželi je naša skrinjica 3. (tretja). Le v mestu Ljubljani je 2. (druga). najnižjiili oenah vsega dobrega: okus- niih pečenk naraivnost z ražnja, pi- kantni'h čevabčieev z vroce mireze, naj- okusnejše gnjaiti, pristnih kranjskiJi klobas, sočniih hrenavk, vseh va*st vi- na, penečega piK'ia, najboljše kave, vseh vrst slašeic irom sg prione v nažIU morskih kopališčili takozvaina jesenska sezona. Vsa kopališča jeseni znižaio ceno za 20 do 25 odstotkov, a tudi kopaliske takse ki drnige pristojbine se zniiajo. Na ta način je omogočen odmor na na- šem Jadranu tudi manj premožnim slojem. V astalem pa je has jesenska sezona na Jadranu najprijetnejsa, ker ni več neznosne vročine, a je ko- panje v morju še prav tako prijetno. Š GOSTILNICARJI ZA REDTTK- GIJO G0ST1LN. V krogih sarajevskih gostilničarjev vlada velika nezadovolj- nost, ker oblasti izdajajo neomejeno nove koncesije za otvoritev ffostiln. Na letoSnji skupšoini Zve^ ffostihucarjev, ka-varnarlGV in hotoLirjev so to posto- panje ostro kritizirah Tajmk ]o po- rocal, da je stanje gostiilnicarjev sl.ibo in da so obrem-enjeni z velikimi davki. tjcxstilni^arji plačujejo 35 \r^t različ- „ih davkov, doklad in taks, nove go- stitlno pa rastejo na vseh oglih kakor gobe po dežju. Sprejeta je bila resolu- ciija, da obfasti ne smejo iadajati_ \ec koncosiij, katere so dasedaj izdaiali tu- di osobam brez kvalifiikacije za vodstvo gostilniške obrti. s IZSELJENIŠKI K0NGRES. V RogaSki Slatini bo od 25. do 27. sep- tembra izseljeniški kongres. N-a torn kongresu se bodo razpravljala vsa ak- tualna vprašanja, ki se nanasaio na za&čito na&ih izseljencev. Mimatrstvo Stev. 97, »NOVA DOBA« Stran 3 Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1927/28, se dobijo v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goricar & Leskovsek, Celje 3 Kralja Petra cesta Ltev. 7—9 In Glavni trg ötev. 14. Use M± in risalne potrebščine se dobijc v veliki izbiii in najceneje v knjBgarni in velatrgovini 8 papirjem Goričar & Leskowsek, Celje Kralja Petra cesta šttv. 7—9 in Glavni trg ötev. 14. 12 za socijahio politiko odposlje na kon- gres posebnega delegata. Kongres bo razpravljal tudi o sociialni in materi- jalni zašeiti naših mdarjev na West- i'alskem, ki so sedaj prepueoeni po- polnoma samim sebi. Š REVIJO SL0VENSK1H NA- R.ODNIH NOŠ priredi slovensto zen- sko društvo ob času jesenske razstave od 17. do 26. sep'tembia v Ljubljani na velesejmn. Tekmovanje narodnih no-i združeno z obhodom po mestu, pa bö v nedeljo 18. septembra. Ta prire- dltev, ki mora biti ponos nasi'h žena širom Si'ovenrije in dokaz lepote in umetiun naöih narodnih noS, bo go- tovo kar iiajLep.se uspe.la. Treba pa je, da se delavne primlitelje' podpiv /j vse'h atrani in skrbi,da tudi in ask a na- rodna nosa ne izostane. Stajerska, Ko- raska, Prekmurska, tržaska okolica, Beneška, Btlokrajina — ta dan je vas, | zastopajte ga rastno. Vsg prijave in | dopi.-*e jo nasloviti n;i unul Ljmbljan- skeg'.'i velesejuna. IXO posta je za zobB nojboijšo! ' . š CLAN1 liOCKKKELUvliJKAK 1NSTITUC1JE V TROGIIU\ V Split so dospeli triije clani znane Kockolol- lerjeve insti'tudje ter zastopniki l.'.^r nai'odov. Zaninnajo se za hi^ijenske in- stitucije in zlasti za antiinalarično po- stajo v Trogiru, ki je povsern inoderno iirejena. s JUBILEJ ZAGREBŠKE TR- CIOVSKE ZBOKNICE. »Jadransk.i plovitba« je trgovski in obrtniškl zbor- nici v Zagrobu dala na razpohganje. luksuiznj potniški parobrod »Zagreb«, n*i kale-rem se bo povodom Tft-letnieo obstoja zborni'CO vršLI* izlet po sever- nein Jadranu. Na parobrodu »Zagreb« se bo vršila tudi slaviiostna seja trgov- ske'in obrtnisko zbornkeo. Š STOLETNICA KO.JSTVA UJl. FRANA HAflKKGA. Znaneniu hrvut- skemu znan.stven.iku dr. Franu Hac- kern u ,se ob priliki stoletnico njeifove,i>a rojstva postavi priihodnje leto v Fuži- nah v Gorskem kotaru spornenik. Po- prsjo Račkega bo vlito iz bakra po ohliiki, ki jo je izdelal profesor. Valdoc. Odkriitjo spomeniika se bo proslavilo na sveean. nauin. š SMRT NAJSTAREJŠEGA JÜ- GOSLOVENSKEGA NOVINARJA. V Beoigradu je umrl po daljši bolozni v visoki starosti 85 set eden najstarejših jugoslovenski'h novinarjev Ljubomir Bojovic. Pokojnik je zadnja leta po prevraitu živel Tapušoen im sam.otar- sko. Novinarji ga ohranijo v najbolj- söm spominu. Ljudaka pi*osveta. J AVTORSKA ZAŠČITA NOVI- NARSKIH DEL. Na mednarodni ti- skovni kanforenci v Žonevi, ki je bida skiLcana na inoijativo Drustva naro- dov, se je razpraivljnlo o avtorski /,a- ščiti žurnalističnilh del. Tajnistvo Dru- stva narodov je izdelalo poseben de- kret, ki bo tvoriil podla.go za nadaljna posvetovanja in pogajanja. 1 REPUBLIKANIZIRANI > HAM- LET«. Nemški pisatelj Gerhardt Hauptmann jo predelal Shakespeareo- QblBHe ¦\ rrocierne dam- |.: ske, moške in 4 otroške, bluze, jkriia, plašče in moške suknje, lastni izdelki in dunajski moiicli nadalje pulo- verje, sviterje, Itelovnike, razne otroške pleteninc, jklohuke, perilo, "* nogavice Wra vate in vse modne in galanterijske predmete kupite po najnižji ceni in v velikanski izbiri samo v veletreovini R. STERMECKI. Celje. Oglejte si !"! Io2be in zalogo, da se na lastne oči prepričate. Zbirajte listke za nagrado! vega. > Ham leta«. ki pride še letuanjo jesen na oder. Postavii ie jthnaka na celo oficirske zarote, ki strmoglavi vladarsko hišo. 1 RUSKI DRŽAVNI PEVSKI ZBOR, katerega vodi profesor Klin;ov, ravnatelj Glasbene aikaitienii'je v LenLn- gradu, pripraivlja za priihodnje (eto ev- ropsko turne jo, na kateri obišoe tudi Prago. I MEDNARODNO IZKAiZNICO ZA KRITIKE i<> skl: ranje je v pahiem teku in bo najh.'.hv- je v osmih dneh koncano. Množina je zudovolji'va in bo dasegla pribliižiio 24.(H)() starih stotov. Katewast je prav dobra1. Inozewski Jimelj. Znlec, 27. avgusta 1927. Živah- no — ceme od 22OÜ do 2fW)0 c. K ¦/& r>o kg. Ovr.sio. Nürnberg, 27. avgusta 1927. Ce- ne 250—290 R M za .r)0 k« — iiii-rno. Gospodarstvo» g KONGRES NAŠIH PRIVRED- NIKOV. Pri'pravljalni odbor za otvo- ritev letošnJBga kongresa n/asili pri- vrednikov je pozval wse gospodarske in druge organ.]'zacije, da d'olocijo svo- jo delegate« za kongnts. Ckl v-lanov vla- do .so na kongres povai>ljoni: min ist r- ski predvsednik g. Veljia Vuikicevic in ministri g. Voja Marinkovic, dr. A. Mi- j'ovie1, Vi'ajko Koc'h\ dr. Šumenkovir, dr. Mdnined Spaho, general Milosav- Ijeviu, inž. Stankovic in dr. Bogdan Stankovd'c. g SLAVENSKA BANK A. V soboto je potekel prijavni rok za terjatve do Slavenske banke. Dasedaj je pris'o okoli 3000 prijav, ki so prijavile ^eči- no terjatev v znesku. 130 millionov di- narjev, od tega samo iz Slovenije za 75 milij.on.ov Din. Mnogi niali vlaga- telji sproh niso prijavili terjatev; na- dalje se prieakuje, da bo prišlo ale ninogo prijav iz Amerike. Po sedanjem stanju banke bi znašala kvota 30 do 40 odstotkov, v slu^aiju pa , da bi Län- derbanka dala delnice Trboveljske, bi se kvota zvišala na 70—80 odstotkov. Sedaj imaio upniki odločiti, ee posku- sijo od Länderbanke ootoni tožbo do- biti to delnice, ki reprezentirajo 55—60 niilijonov dinarjev, kar bi stalo okol'i 2 iniiijiona dinarjev. To bi seveda šlo iz sedan je i movine banke. 8 VINA BO LETOS DOVOLJ! Ta- ko pravijo posestniki vinogradnikov. Zadnji dež jo blagodejno vplival na i'azvoj grozdja, ki let as zelo dobro ka- ze. Peronospora letos ni tako hudo raz- sajala in toplo vreine je napravilo svo- J(1- ^o bo tudi JGson tako topla in solne- na, kakor je bifo polet je, bomo imeli letos zopot izredno dober vinski pri- (lelek. Vina bo sioor dovolj, toda vino- grad'nrkom s tern ne bo mnogo poma- gano, ker ga ne morejo pTodati po pri- merm ooni. Stiska za denar in visoki davki j'ih »rlijio, da prodajo pridtolek takoj iz stiskalnrce in taiko iniajo do- bic-ek le vinski trsovci. Izvoz vina ju minimalen, doma pa jo konkurenca pravega in ponarejenoRa dalmatinca zelo huda. Boljšemu gospodu se odda lepa meblovana soba Električna luč, [parket. Strossmayer- ieva 1, II. nadstr., levo. Razgled po »vetu. r ŠALJAPIN V NEMILOSTI. 8o\ jetskai vlada je izdala sklep, po ka- terem se Šaljapinu odreka naslov na- chjonalnega umetnika ruskih republik. ker je odkloniil ultimativiio zaihitevo, da se vrne v Mo^kvo in prekliiče svoje pro- tisovjetske izjave. r KATASTROFA EKSPRESNE- (]A VLAKA. V eetrtek se je zgodila ne- daW (ihamonixa strahovita železni- ška nesreča. Ker je odpovedara zavo- ia, je lokomotiva ekspresnega vlaka zdrcala z dvenua vozovoma v 12 m glo- l;uk prepad in se popolnoma razbila. J'od razvaliinaura so našli, 15 mrtvih in 20 težko ranijenih. i EKSPLOZIJA UNICILA 22 HIS. V Dubiecku pii Przemiyslu je doslej še nepojaisnjena eksplozija za- ne.lila požar, ki je vpepelil 22 his. Pre- bivalci so .se rešiii. i UMETN1 VETER NA LETA- 1J^(';11I. Ameriikan.ski piloti propagi- rajo preuredi'tev letalisč s postavlja- njeni ventiilatorjev, kakor se uporab- ljajo v rudnikih in vdilkih tcxvarnali. Za letališče srednje vrste bi zadosto- välo 12 do 20 velikiih ventilatorjev, ki bi dajailii toliko vetra, da bi feta-la ne glede na vreaiiie lahko startala ali pa pristatla. Ob navadnem vetru se sedaj dviga letalo v kotu od 20 stopinj, z mnetnitn vetrom bi se pa kot raztegnil n a 50 stopenj. r VEŠCE NA FRANGOSKEM. Vojak na straži v CIalai.su ji> zagledal na polju dve erno obleeeni ženski. Ena je poki'ekniila in moHla, medtein ko je druga zakopavala nekaj v zeniljo. Vo- jak je zadržal ženski, ker je mkslil, da sta delemorilki. A polioiya je naola v krvaveni zavitku — svinjsko sree, ki jc bilo 113-krat prebodeno z iglo in onkrat z možoni. Tzka-zalo so je, da se je |],of<>lo nila'do dekh' rna-svevati nad ne- zvostLm Jjubiinicein. Pfacala je ve«čo in ta jo probadala svinjsko sree, da bi zadela zapeljivca srčna kap. Ženske bodo iimele opraviti s\sodnijo. r ZANIMIVO DRUŠTV0 V NEM- ClIJI. Te dni je zborovala v Weimaru zreza bojevnikov iiz svetovae vojno, ki še niso dokončali svojih studij. Ziveza je poliitično Tun viersko nevtralna in skrbi za inlerese bivših vojakov, ki še študirajo na različniih visokiih šolah. Samo na berlinskih visoki'h solali j-e t>0(>—800 takilh študentov, v vsei Nem- cijii pa celo do 4000. Zveza zaihteva za svoje elaii'e oiujsanje pri zakljucku stu- dio in. znižanje pristojbin za doktorske izpite. K idejnemu cilju drustva spada tudi. boj proti »laži o krivdi za svetov- iio vojno«, kakor pieejo nemski listi. Ali ate ie poravnali naročnino za Novo Dobo r 0DKRIT.TE N0VEGA PLEME- NA. V Aziiji je neka ekspedicilja nale- tela na popolnoma novo plei/ie, ki je bilo do sedaj svetu neznano. To pleme zi.vi v okrožju Sakataly v A.serbejdža- nu. ZnaMlno za to pleme je, da igra tarn žena odloeujoeo rlogo. So to po- tomoi Avarov, ki so niekoč 'ziiiwfi v Aserbejdžanu. Govore tudi Avaroin po- polnoma slično narečje. Žena skrbi za. Vvso rodbimo, opravlja hišna in druga dela. Novo odkrito pleme se imenuje Jassa in prebiiva obieajno v skalnatih dupliiiah, kjer je nanieščeinih okoli 150 koč. Ekspedixii'ja, kL je naletela na ple- niie, iamierava tocno proucili. zivljenje: etnografiijo i zgodovino zaniimivegH pleinena. Gospodlcna išče v bližini Mariborske ceste, čisto in popolnoma opremljeno sobico s postrežbo in perilom, ev. delno hrano, samo bri boljši družini, ki je sama lastnica hiSe. Dopisi pod »Zmerna cena 27« na upravo lista. 1-2 KLET v Sokolskem domu odda v najem Sokolsko druStvo Celje. 1-2 Bižuterista prvovrstno moč, išče za stalno mesto Josip Hitflinger, Zagreb, Frilaz Z9. Popravila pilnili sip hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dol^oletno prakso in koncesijo v Celju. — Prwovrstna ^okazüia na razpolago. — Pi* salni strofi nowi it rabljeni v zalogi. JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. OGLAS. Na dan 7. septembra 1927 godine u 10. časova prepodne održače se Li kancelariji 39. pe5ad. puka u Celju javna usmena licitacija za nabavku arti- kala ljudske hrane za vojnike 39. pešad. puka, kao i Celjske Privremene Vojne bolnice u Celju i to : Za vojnike 39. pešad. puka. 4000 kg pasulja, 4000 kg pirinača, 3000 kg makarona, 2500 kg kukuruznog griza; 2500 kg svinjske masti, 2000 kg crnog luka, 1000 kg kristalnog šečera, 100 kg konzervne kafe, 100 kg čaja. ' Za prlvremenu vojnu bolnku u Celju. a) 300 kg pšeničnog bra§na No 0, 350 kg krompira, 100 kg masti, 100 kg kupusa u glavicama, 200 kg pasulja, 100 kg pšeničnog gciza, 200 kg pi- rinača, 50 kg makarona, 200 kp; kristalnog Sečera, 10 litara zejtina, 40 litara s rčeta, 400 litara crnog vina, 50 kg crnog luka, 10 kg pržene kafe, 5 kg čaja, 50 kg suvih sljiva, 12 komada metala sirkovih, 15 komada četaka sirkovih kao i 10 kg zejtina za patos. b) Po dnevnoj upotrebi a za mesece oktobar, novembar, decembar 1927 godine, januar, februar i mart 1928 godine i to: Po 10 do 20 litara kravjeg mleka, 20 do 25 komada jaja, 15 do 20 komada zemlj'caka i 3 do 5 komada lirnuna. Kaucija se polaže na kasi komande 39. pešad. puka u moneti po članu 288 Zakona o državnom računovodstvu najdalje do 8 časova na dan licitacije. Uslovi se mogu videti u kancelariji 39. peSad. puka svakoga dana od 8. do 9. i od 16. do 18. časova. PonudjaČi da ponesu sa sobom uverenje o uplačenom porezu za tekuče tromesečje, licitacija je javna i usmena, a pismene pogodbe primaju se samo do 10 časova na dan licitacije. Naknadne kao i telefonske ponude se ne primaju. Iz kancelarije komande 38. pešad. puka (Kasarna Kralja Petra V. 1. O.) na dan 26. avgusta 1927 godine. Stran 4. »NOVA DOBAc Stev. 97. Pupilar»iniovai»eii in jawnokoristen denarni zavod celjskega mesta Celjska meslna hranilnica Ust&novljena Ieta 1864. V lastni palači pri kolodvoi*u, Vsl Hranllnlčnl posll setzvršuHk)o najltttlanlne)e, httro In tot- no. Ugodno obresiovaaje. ti>o)asnlla in nasvett brezplačno. Pod trajntm drl, nadzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje $ celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocj.. Franjo Dolžan, Celje Kralja Petra cesta Ktieparstvo in naprawa stweiovodow. Pokv»uvainje streb in zv^nilto«. Vodovodne inötaiao»je, naprava modemo» higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. napra». Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova deia se prevzame jamstvo. Isčemo ftobPB in zanesl ive zastopnibe za prodajo vrcdnostnih papirjev na obroke in srečk drž. razrcdne loterije. Ponudbe upravi pod štev. 765. iMmki frbocellskf io iz m\ druiili rudnikov dobavlja in dü'^.ii] en dosn t ciesfu in oKclici Fi»anio Jost, Celje, Aleksandrova ul. 4 Oglašujte! Kupi se posestvo v okolici Celja s 5—10 orali. hišo in gospod. poslopjem ca 100.000 Din. Proda se lepa enonadstropnahiSa z vrtom 25 minut od Celja, nikoli povodnji. Breznik, Celje, Dolgopolje l/I. Na stanovanje se sprejme dijak s popolno oskrbo. VpraSa se GABERJE 126, I. nadstropje, levo. ROBHUSOV SUHOR prepefenec izvrstne kvalitete. Kot ppowijant za tut*iste se priporoča, ker je nepokvarljiv. Koft pecivo k čaju in vinu naj ne manjka v nobeni h;Si. Pristen samo v originalnih zavitkih pod znamko ? Cs /fW l^A fi^ Iq) Kdor oglašuje, ta napreduje! Dela], nabiraj in hrani, varčevati se? ne brani 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! LASTNI DOM Obrestuje hranilne L^ ®/n vlope po ^W f v Večje staine vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Pri naložbi xneska do SO Din se dobi nabiralnlk na dom. Marljivost, trcznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pisarna v Celju, Prešernoua ulica 6. Iz malega raste vellko I ZVEZNA TISKARNA V CELJU STROSSMAJERJEVA UL.l izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoža dela, kakor knjige, brošure, časopise, eno- in večbjrvne lepake, črtanke, tisko- vine za obrt in industrijo, vse okusno in hitro ter po najnižjih dnevnih cenah liajmoderneje urejena knjigoveznica Tlska In izdaja Zw.xn- ti.k.rn.. - Odgovorna sta za Izdajatelja In tlskarno »Ha« Ö*««-I » redakcijo Vl.k« V. B.li.ro. - Ob» v Celju.