Proračuna 2011 in 2012 soglasno sprejeta stran 62 mevr GLasILo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVII - marec / 3 - 2011 O kom/čem pišemo I Matjaž Bregar in njegove obnovljene knjige stran JO Uspešen mladi smučarski skakalec Jan Kus Miklove Zale mlado srce ni okamenelo Kako nas je nagovorila ljudska igra? pripisati tudi izredno domiselnim kulisam in kostumom, ki so pomagali dogodke postaviti na pravo mesto, v tisti zgodovinski čas in trenutke, ko se je „Miklova Zala dogajala". Izredno dobri igri gre zahvala, da smo Miklovo Zalo gledalci v dvorani doživeli tako, kot jo je podal avtor povesti Fran Žižek. Dogajanje sega v čase turških vpadov, zato so nam dogodki blizu le iz zgodovinskih virov, pa vendar so na odru odzvanjali tako prepričljivo, kot da se resnična zgodba, napeta, na momente tragična, pa spet z nepojmljivo bolečino, potem naravnost bolečim sovraštvom, kruto zavistjo, ki ne izbira prijemov za dosego svojega cilja, resnično dogaja pred našimi očmi. Zgodila se je 18. februarja, v mesecu, ko praznujemo svoj veliki praznik kulture. Premiera Žižkove Miklove Zale, namreč. Dramska skupina Kulturnega društva sv. Mihaela Grosuplje je spravila na noge tudi tiste krajane, ki se nekako ne odločajo pogosto za ogled kulturnih prireditev. Kako bi sicer bili priča dogodkom, ko je dvorana grosupeljskega Kulturnega doma tako ob premierni uprizoritvi kot takoj zatem še na nedeljski predstavi „pokala po šivih". Da so organizatorji prinašali še dodatne stole, je več kot zgovoren dokaz, da je bilo obiskovalcev več, kot je sedežev v dvorani. Se je pa pred gledalci odvijala čudovita igra s čudovitimi igralci! Velik delež gre vsekakor stran 65 Ugodna ponudba ^^ stranke koles novih i-JAi/.lr^iSSta.«,.. StarefSnfJetniKBV oh sobotah od s, do 12. ure. ílĚá T?^ "USl TO MMi»®, ILWZtSJ ms ©a/ ^a œ € mié um . Zvesti obisIcovgtcT ^ VIHSKÈ KLETI TROST M Obrtniški 2 v Grosupljem vas vabi na VELIKO PRODAJNO AKCIJO VINACHARDONNAY IN MERLÔT 1721586991009 ^ Zlati iz Pekarne Grosuplje «-^s DODALI SMO SAMO ZA DEVET ZLATIH ODLICI] . v'is? T ^ss ' u t -I Zlati: Malnar, Korošec, Skorjave, Krjavelj, Sosed, Dolenc, Polno^rnati kruh, Rzeni kruh, DomaČi koruzni v Pekarni Grosuplje, Mercatorjevi dûmaiî pekami, smo na letošnjem ocenjevanju Sekcije za pekarstvo v orgsniïadji Gospodarske zbomicc Slovenije, prcjdi ilata odltija za kakovos:. Devet nagrajenih vrst kiuKa pripravljamo tz izbranih sestavin, po dolgotrajnem postopku 7. dodajuijcm kislega cesca in i>rez dodanih adilivov. lercauir jf^iF.r 60 ^roiupfje Spoštovane občanke in Na marčevski seji občinskega sveta je bil soglasno, s 24 glasovi za in nobenim proti, sprejet najpomembnejši akt občine, proračun za naslednji dve leti 2011 in 2012. Za izkazano podporo pri potrditvi proračuna se najlepše zahvaljujem vsem občinskim svetnicam in svetnikom. Menim, da smo s tem pokazali odgovornost in složnost, ki jo potrebujemo, da bomo zastavljene naloge izpeljali. Hvala tudi obema podžupanoma, Dušanu Hočevarju in Iztoku Vrhovcu, ter sodelavkam in sodelavcem na občinski upravi za vse ure, ki smo jih presedeli skupaj pri pripravi proračuna. Lepo se zahvaljujem vsem predsednikom krajevnih skupnosti in ravnateljicam obeh šol in vrtca, direktorici knjižnice, direktorju zdravstvenega doma ter predstavnikom obeh zvez, zveze športnih in kulturnih organizacij ter uredniku Grosupeljskih odmevov za razumevanje pri varčevalno naravnanih okvirih proračuna. Proračun za naslednji dve leti je varčevalen in projektno naravnan. Letošnje proračunsko leto bo leto pridobivanja dokumentacije za veliko število projektov na področju komunalne in prometne infrastrukture ter na področju družbenih dejavnosti. Naj v nadaljevanju naštejem nekaj najpomembnejših. V letošnjem letu se bo že pričelo z adaptacijo obstoječe podružnične šole na Kopanju, po dogovoru s Krajevno skupnostjo Račna se bo v letošnjem letu pričelo tudi s pripravo dokumentacije za naslednji fazi, najprej izgradnjo športne dvorane, kasneje pa še nove podružnične šole ob športni dvorani, oboje v dolini. Svet Krajevne skupnosti Polica je medtem sprejel odločitev za lokacijo nove podružnične osnovne šole na lokaciji »Pri Peči«. S to odločitvijo je napravljen pomemben korak do nove šole, zato smo v proračunu temu ustrezno povečali sredstva. Nadaljevalo se bo tudi s pripravo dokumentacije za prizidek k Osnovni šoli Louisa Adamiča na Tovarniški v Grosupljem, sredstva pa so na novo predvidena tudi za bodoči prizidek k Osnovni šoli v Šmarju - Sapu, letos najprej za dokumentacijo. V prvi polovici leta bo izvedeno tudi začasno krožišče pri bencinskem servisu »Logo«. Namesto prvotno planiranega »turbo« križišča, ki je bil po predračunski vrednosti vreden preko 1,5 mio evrov, smo se z direkcijo dogovorili, da se na začasnem krožišču ponovno preveri štetje prometa in izvede racionalnejše in s tem cenejše krožišče, razliko sredstev pa nameni za ostala krožišča. V letošnjem letu bo tako izvedena potrebna dokumentacija za uvrstitev projektov v državni proračun, in sicer za celotno Adamičevo cesto skozi središče Grosupljega, ki bo tako dobilo v prvi fazi dve novi krožišči Pod Gozdom ter na Taborski cesti pri občini, v naslednji fazi pa še celovito rekonstrukcijo vozišča Adamičeve do Gasilske ceste, s pločniki, kolesarskimi stezami, javno razsvetljavo ter semaforizacijo križišča pri stari šoli. V Šmarju - Sapu pa se bo ob tej cesti v naslednjih dveh letih izvedla dokončna ureditev s pločniki in javno razsvetljavo na odsekih Cikava - Šmarje, Razdrto - Mali Vrh in Mali Vrh - Škofljica ter semaforizacijo prehoda pri osnovni šoli. Izvedba nadvoza čez železniško progo v Sončne dvore pa je ta hip odvisna od sprejetja uredbe državnega prostorskega načrta, ki je v rokah vlade. Upam, da bodo na vladi pohiteli, tako da bi ga lahko pričeli graditi v naslednjem letu. Modernizacija ostalih javnih poti in lokalnih cest pa bo potekala skladno s sprejetimi plani krajevnih skupnosti, usklajenih z občinskim proračunom. Na področju komunalne infrastrukture se pospešeno pripravlja dokumentacija za razpis za evropska kohezijska sredstva za širitev kanalizacijskega sistema v Grosupljem in Šmarju - Sapu in povezavo v centralno čistilno napravo, za katero je v okviru teh sredstev predvidena tudi njena nadgradnja in posodobitev. dr. Peter Verlič, župan Pišite strnjeno in upoštevajte navodila! Planirana sredstva za Grosupeljske odmeve so zmanjšana za 31,7 %, glede na lanskoletno realizacijo proračunske postavke pa za 24,8 %. Že ob sprejemanju osnutka proračuna se je pokazalo, da je občinski svet poleg še nekaterih drugih postavk v proračunu za leto 2011 in 2012 jasno začrtal usmeritev, kako zmanjšati sredstva za Grosupeljske odmeve. Zgodovina oblikovanja te postavke je bila precej pestra vseh preteklih 12 let, od kar sem bil prvič imenovan za odgovornega urednika. Na vse to, če nismo želeli objavljati samo »samohvalnih prispevkov« ter občinska in druga javna obvestila, razpise in sklepe v tako-imenovanem »občinskem informatorju«, je vplivalo zavzeto delo urednika, uredniškega odbora in njegovih stalnih sodelavcev, katerim je bilo treba preskrbeti tudi nekaj honorarjev, saj bi v nasprotnem bil časopis bolj podoben sračjemu gnezdu. Bolj kot to pa so na povečanje stroškov časopisa vplivali povečana naklada zaradi povečanja prebivalstva v občini, povečane dejavnosti raznih društev in drugih dejavnikov v občini, močno povišanje cen poštnih storitev ter tudi sprememba obračunavanja davkov od začetnih 5 % do uvedbe DDV-ja na 20 % ter še nekaterih drugih dejavnikov. O teh spremembah smo v letnih poročilih v glavnem vse sproti pojasnili tudi v časopisu, zato zdaj ne nameravam o tem pisati podrobno. Zaradi letošnjega zmanjšanja sredstev v proračunu sem tik pred rokom za nenapovedane prispevke v mesecu marcu in hkrati tik pred sprejemanjem občinskega proračuna 1. 3. 2011 v naprej predvidel, da se ne bo NIHČE v občinskem svetu posebej izrekel za povečanje sredstev za časopis. Zato sem na približno 80 elektronskih naslovov s svojega računalnika poslal obvestilo (nekatere pa sem obvestil tudi osebno oziroma po telefonu), ki je bilo napisano na podlagi dosedanje veljavno potrjene programske zasnove v naslednji vsebini: »Glede na to, da so v občinskem proračunu zmanjšana sredstva za Grosupeljslke odmeve za več kot 30 %%, vam sporočam, da bodo vaši prispevki objavljeni le, če bodo upoštevali naslednja navodila: - Pisanje naj bo zelo strnjeno! - Pišite le o dogajanju v okviru občinskih društev, strank, javnih zavodov in ostalih dejavnikov v občini; o zunanjih akterjih pa samo, kadar neposredno vplivajo na življenje in delo naših občanov! - Vsi nenaročeni daljši prispevki z več kot 1800 znakov/črk (nedogovorjeni z urednikom! bodo IZLOČENI iz objave. Če želite, da uredništvo poroča o vaših dogajanjih, nas obvestite pravočasno na elektronsko pošto ioze.mikUclBt-2.net oziroma na naslov na enega od naših stalnih sodelavcev uredništva, s katerim ste že doslej sodelovali - najpozneje pa 5 dni pred posameznim dogodkom razen v izjemnih nepredvidenih okoliščinah, ko je ta rok lahko tudi krajši. Ker si bomo v uredništvu kljub tej situaciji prizadevali do izteka mandata (predvidoma do konca letošnjega poletja!, ta predlog dajem predvsem zato, da bi še naprej v okviru sprejetega občinskega odloka in veljavne programske zasnove lahko še vedno čim več dejavnikov imelo tudi možnost, da bi prek lokalnega časopisa sporočalo svoje pomembne informacije. Zato so po naši presoji ti ukrepi nujni. Za posredovanje več informacij našim občanom in javnim ustanovam preko teh okvirjev pa je odprta možnost PLAČANIH PR sporočil oziroma OGLASOV po veljavnem ceniku, ki je objavljen v vsaki številki časopisa na 3. strani, gledano od zadaj. Prosim za razumevanje!« Poleg že informiranim je to obvestilo namenjeno tudi vsem morebitnim bodočim dopisovalcem v Grosupeljske odmeve. Za prijazno Grosuplje! Jože Miklič, odgovorni urednik Zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu io. 4. 2011 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/2011. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu (ZMD), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. novembra 2010?« Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 10. aprila 2011. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 10. aprila 2011 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Ne glede na navedeno pa imajo pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 10. aprila 2011, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: ^ po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, > na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 5. 4., sredo 6. 4. in v četrtek 7. 4. 2011 med 9. in 17. uro, ^ na domu na dan glasovanja 10. 4. 2011, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 7.4. 2011, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, ^ na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 10. 4. 2011. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 7. 4. 2011 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), ^ na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 26. marca 2011, ^ volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasovanja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ NAMESTNIK PREDSEDNICE: IVAN GABROVEC ČLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNICA ČLANICE: ALJA GABRIJEL ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ TOMŠIČ ČLAN: ALEŠ TOMAŽIN NAMESTNIK ČLANA: DARKO LAMPREHT TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna Republika Slovenija, Okrajna volilna komisija Grosuplje 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-4/2011- 2 (10) Datum: 9. 3. 2011 Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (Uradni list RS, št. 10/2011) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki bo v nedeljo 10. aprila 2011, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 9. 3. 2011 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1.-8 in 47 JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE VOLIŠČA V OBČINI DOBREPOLJE 9. 403010 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I. Taborska c. 1, Grosuplje Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26 in 28), Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c. 10. 403011 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II. Taborska c. 1, Grosuplje Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13) 11. 403012 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA Tovarniška 14, Grosuplje Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 42, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1a, 1g, 1j in 1k, Jakhlova c., Jurčičeva c od št. I do III, Jurčičeva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta. Kovačičeva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 15 (neparne št.), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, Veselova c. I do III, Župančičeva c., 12. 403013 STARA OSNOVNA ŠOLA Adamičeva cesta 29, Grosuplje Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26 in 28, Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom, 13. 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje Cesta Cankarjeve brigade, Erjavčeva c., Hrastje pri Grosupljem, Hribarjeva c od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c. 14. 403015 ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO Spodnje Blato 20 a Gatina, Praproče pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice, 15. 403016 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA Velika Ilova Gora 10 a Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora 16. 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo, > zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 17. 403018 GASILSKI DOM ZAGRADEC pri GROSUPLJEM Zagradec pri Grosupljem 33 Lobček, Zagradec pri Grosupljem 18. 403019 AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS Velika Stara vas 4 Dobje, Dole pri Polici, Gradišče, Mala Stara vas, Velika Stara vas 19. 403020 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Blečji Vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Kožljevec, Mali Konec, Peč, Polica, Troščine, Zgornje Duplice, 20. 403021 DRUŽBENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b Čušperk, Mala Račna, PredoLe,VeLika Račna 21. 403022 ZADRUŽNI DOM SP. SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica 22. 403023 GASILSKI DOM ŠKOCJAN Škocjan 1 Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, Velike Lipljene, Železnica, 23. 403024 GASILSKI DOM PONOVA VAS Ponova vas 27 Cerovo, Ponova vas 24. 403025 OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ Št. Jurij Bičje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 - 9, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbičje 25. 403026 KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA Žalna 37a Plešivica pri Žalni, Žalna 26. 403027 GASILSKI DOM VELIKA LOKA Velika Loka 2 Mala Loka pri Višnji Gor, Velika Loka 27. 403028 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a Luče 28. 403029 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Gajniče, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju 29. 403030 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Huda Polica, Aškerčeva c. 20, 22, 24, 26, 28,29, 30, 32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c. 30. 403031 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 127, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica od 31 do 46 VOLIŠČA V OBČINI IVANČNA GORICA > II. Okrajna voLILna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer: - Volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 5., 6. in 7. 4. 2011 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, - Posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, - volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dip1.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE »Občina Grosuplje obvešča vse občane, da bo tudi letos potekala akcija »Pomladansko čiščenje okolja«, in sicer od 25. marca do 9. aprila 2011. V navedenem terminu bo Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., po predhodnem dogovoru, zagotovilo ustrezne zabojnike in delilo vrečke za ločeno zbiranje odpadkov. Ker komunalno podjetje razpolaga z omejenim številom zabojnikov vas naprošamo, da Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2011 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA torek 5. 4. 2011 Polica Parkirišče pri družbenem domu 14.00 - 15.00 h torek 5. 4. 2011 Škocjan Parkirišče pri gasilskem domu 14.30-16.00 h torek 5. 4. 2011 Mala vas pri Grosupljem Parkirišče za družbenim domom 16.15 - 17.15 h torek 5. 4. 2011 Račna Parkirišče za kulturnim domom 17.45 - 18.15 h torek 5. 4. 2011 Veliko Mlačevo Parkirišče pri družbenem domu 18.30 - 19.30 h sreda 6. 4. 2011 Žalna Parkirišče pred trgovino 14.00 - 14,30h sreda 6. 4. 2011 Šmarje-Sap Parkirišče pred družbenim domom 15.00 - 16.00 h sreda 6. 4. 2011 Grosuplje Parkirišče pri sodišču 16.30 - 18.00 h Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Za večje količine nevarnih odpadkov v enem kosu (posode z nevarno vsebino teže več kot 50 kg) je potrebno pripeljati v času obratovanja v CERO Špaja dolina, kjer bo sprejem brezplačen. Naša skrb je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje Obvestilo o kakovosti pitne vode iz vodovodnega sistema Polica Gradišče za leto 2010 Društvo za varstvo voda Polica Bistrina, upravljavec vaškega vodovodnega sistema Polica - Gradišče, ima v skladu s 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04 in 35/04), predpisano enkrat letno obveščanje uporabnikov preko občinskega glasila. Nadzor kakovosti pitne vode in skladnosti s predpisi se opravlja najmanj 2-krat letno in obsega: oglede, terenske meritve, vzorčenje voda in laboratorijsko preizkušanje. Za laboratorijske poskuse je za vsak pregled predviden odvzem najmanj 3 vzorcev pri uporabnikih, po potrebi pa več. Obenem se 1-krat letno kontrolira še kakovost vode iz vrtine. Rezultati laboratorijskega preizkušanja organizatorji termine posameznih čistilnih akcij, za odvoz odpadkov in pridobitev vrečk, predhodno uskladite s komunalnim podjetjem preko telefona 031/652 943 (g. Jernej Muhič). Z akcijo bomo tako delavno obeležili 22. marec - svetovni dan voda in 22. april - svetovni dan zemlje, zato vsi vabljeni k sodelovanju pri čiščenju in urejanju okolja.« Občina Grosuplje, Urad za komunalno infrastrukturo, Borut Šoba u.d.i.a. vzorcev, odvzetih februarja in septembra vode skladna s predpisanimii normativi 2010, so priloženi spodaj. Analize je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Glej sliko 1 in sliko 2! Iz rezultatov je razvidno, da je kakovost in s tega vidika primerna za pitje in uporabo v prehrambene namene. Odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti: Stanka Vidrih O problemih zbiranja in razgradnje starih avtomobilov Leta 2004 smo v Crosupeljskih odmevih ob postavitvi Unije In usposobitvi dela zgradb nekdanjega posestva Boštanj podrobno predstavili začrtano dejavnost razgradnje starih avtomobilov. Dejavnost je nato stekla in pričakovati je bilo, da bo koncesionar Avtotransporti Kastelec iz Grosupljega, v katerem je direktor moj nekdanji sovaščan Lado Kastelec, med tremi usposobljenimi v Sloveniji za to dejavnost zares lahko učinkovito tudi v korist vseh ekološko dovolj zavednih državljanov opravljal svoje delo. A med ljudmi so se pojavile govorice, da iz zbirnih mest, ki zanj zbirajo stare avtomobile, pripeljejo mnogo manj avtomobilov, kot je bilo sprva načrtovano. Z vprašanji sem se obrnil neposredno nanj in Lado mi je poleg svoje osnovne predstavitve dejavnosti po dobrih šestih letih povedal precej podrobnosti tudi o ravnokar opisanem problemu. Jože Miklič Najprej naj navedemo nekaj podatkov o samem podjetju. Kot podjetnik je Lado začel s prevozom razsutega tovora leta 1979. Leta 1989 pa so se v podjetju, ki je začelo povečevati število zaposlenih, začeli ukvarjati s prevozi avtomobilov in drugih vozil. Danes podjetje zaposluje preko 150 ljudi. S postavitvijo linije razgradnje starih avtomobilov so sledili svojemu motu, da lahko pripeljejo novo vozilo ter odpeljejo in razgradijo starega, pove pomočnik direktorja Rok Gasparič. Marko Vergo, vodja centra za razgradnjo, pa pove, da se sama razgradnja vozila začne, ko se zadnji lastnik starega ali poškodovanega vozila odloči, da ga bo dal na uničenje. Na enem od 26 zbirnih mest ali kar pri njih lastnik dobi ustrezno potrdilo o razgradnji. Proces razgradnje se opravi v treh sklopih: 1. osuševanje vozila, pri katerem iz vozila ločeno iztočijo vse nevarne tekočine - goriva, olja, hladilne tekočine, akumulatorji), 2. v sami razgradnji na liniji sistematično odstranijo vse plastične dele, tekstil, gume, kable, stekla in vse ostale dele po posameznih sklopih, ki jih ločujejo v zato primerno velike zabojnike. Večina tega materiala gre v nadaljnjo predelavo, nekaj uporabnih delov pa tudi v nadaljnjo prodajo. Na liniji je veliko strojnih pripomočkov, pa tudi veliki »robot«, ki avto v določeni fazi razgradnje podvozja obrne na glavo, a je pri tem še vedno treba opraviti veliko ročnega dela. 3. Na koncu je tako ločeno zbrane surovine treba pravilno skladiščiti in jih selektivno prepeljati v nadaljnjo predelavo. Za to delo imajo v podjetju stalno zaposlenih 7 delavcev, še približno toliko pa po pogodbi, kadar je dela nekaj več. Nekaj od teh delavcev, kadar ni dovolj dela, gre delat na primer na lokacijo na Stari pošti. V zadnjih letih razgradijo okoli 3000 avtomobilov, največ pa jih je bilo leta 2008, ko so jih razgradili 4000. Polna kapaciteta obrata pod Boštanjem bi bila lahko precej večja - okoli 20.000 s 15 zaposlenimi v 8-urnem delavniku. Bi pa pri tem, tako pravi Lado, že pred postavitvijo na linijo ločili med seboj avtomobile po tipih in bi bilo tako bolj sistematično pripravljeno tudi spremljevalno orodje ob liniji. Zakonodaja je jasna in pravi, da je zadnji lastnik dolžan oddati vozilo v razgradnjo. Vendar so nekateri v tej verigi našli tudi nekatere luknje in zdaj kar 80 % izrabljenih vozil ne najde poti v razgradnjo. Kako to, vprašamo Lada Kasteleca? Že pred zbirnimi mesti za oddajo teh avtomobilov najdejo njihovi lastniki na pobude črnih zbiralcev surovin zanje najbrž nekoliko ugodnejše in cenejše, predvsem pa krajše poti, ki nato kar cele avtomobile z akumulatorji, vsemi nevarnimi tekočinami in gumami vred zmeljejo v nekdanjih mlinih, ki so do nedavnega mleli še kamenje v kamnolomih oziroma separacijah in nato po svojih bližnjicah prodajajo tako zmlete avtomobile za staro železo v znano podjetje, ki se ukvarja z odkupom surovin. Vsi sekundarni odpadki (kisline, olja, hladilne tekočine, plastika, gume pa ali poniknejo v podtalnico na mestu, kjer to počnejo, ali pa jih z raznimi siti izločijo in na skritih in nepooblaščenih, predvsem pa neustreznih, mestih kurijo. Vse to je tudi dokumentirano, a se naše »vrle inšpekcije« le redkokdaj lotevajo tako velikih problemov. Pa smo spet pri večnem vprašanju, zakaj naše inšpekcije in represivni organi lovijo le »kurje tatove« in »male ribice«, velike pa vedno bolj spodjedajo celo državno samostojnost. Zdaj, pravi Lado, se končno pripravlja nova oziroma dopolnjuje zakonodaja, ki bo ravnokar opisano sporno razgradnjo avtomobilov preprečila. Pri pripravi te zakonodaje so sodelovali vsi trije koncesionarji, ki so dali na osnutek svoje pripombe. Upamo, da se bo ta čim prej začela tudi izvajati! Zlato za vrhunske lastnosti izdelkov Pekarne Grosuplje Crosuplje, 25. februarja 2on - Kar devet priljubljenih krušnih Izdelkov Pekarne Grosuplje, Mercatorjeve domače pekarne, je prejelo zlato odličje na letošnjem n. ocenjevanju kruha, pekovskega peciva, finega pekovskega peciva in testenin Sekcije za pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij v organizaciji Gospodarske Zbornice Slovenije. Vsi nagrajeni izdelki vrhunske lastnosti in svežino dosegajo s tradicionalno dolgotrajno pripravo, z dodajanjem naravnega kislega testa in brez dodajanja aditivov. PR Mercator - Studio Kernel Z zlatom so nagrajeni Krjavelj, Malnar, Sosed, Korošec in Skorjavc, ki so slavili že lani, ter Dolenc, Rženi kruh, Domači koruzni in Polnozrnati kruh. »Pri pripravi nagrajenih izdelkov gre za zahtevno proizvodnjo. Odličja so tako dokaz, da so njeni rezultati vrhunske lastnosti kruha,« je zadovoljen Miran Hribar, direktor Pekarne Grosuplje. Vzhajanje z dodajanjem kislega testa je star postopek, razširjen tudi v slovenski krušni dediščini. V Mercatorjevi domači pekarni ga uporabljajo skladno s strategijo visoke kakovosti krušnih izdelkov in ohranjanja tradicionalnih postopkov. Z njim dosegajo prepoznavno sočnost, polno aromo in daljšo obstojnost grosupeljskega kruha. Krušni izdelki Pekarne Grosuplje, narejeni po starem, dolgotrajnem postopku z dodanim kislim testom brez aditivov, predstavljajo 9 različnih vrst kruha oziroma skupno 12 različnih izdelkov. Minulo jesen so tako ponudbo izdelkov brez dodanih aditivov obogatili s kilogramskim hlebcem Domači koruzni, ki je bil zdaj za svojo odličnost že prvič nagrajen. Sejem turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču 2011 O ocenjevanju: Na vsakoletnem ocenjevanju kakovosti kruha se podeljujejo zlata priznanja izdelkom, ki zadostujejo kriterijem odlične kakovosti. Letos je na njem sodelovalo 15 pekarskih podjetij iz Slovenije, ki so prejela odličja za 54 različnih pekovskih izdelkov. Kriterijem odlične kakovosti je tako zadostilo 36 vrst kruha, 3 vrste pekovskega peciva, 10 vrst finega pekovskega peciva in 8 vrst testenin. Neodvisno strokovno komisijo, ki je preverila kakovost prijavljenega kruha in peciva, sestavljajo predavatelja pekarstva iz Biotehniške fakultete, strokovnjak iz industrije pekarskih sestavin in pripomočkov ter strokovnjak iz kontrolne institucije. Komisija je ocenjevala senzorične lastnosti izdelkov: vonj in okus, zunanji videz in obliko izdelkov, videz ter lastnosti sredice in skorje. Strokovna komisija bo naključno izbranim nagrajenim izdelkom iz prodajnih polic ponovno preverila kakovost v drugi polovici leta. Sejem »Turizem in prosti čas« je vsakoletni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, na katerem se predstavljajo agencije, turistična društva, zveze, turistične kmetije, občine, regije ... s cele Slovenije. Letos je potekal od 21. do 24. januarja. Omenjenega sejma se je drugo leto zapored udeležila tudi Turistična zveza Grosuplje kot koordinatorka naslednjim društvom: Turističnemu društvu Magdalenska gora, Turističnemu društvu Šmarje -Sap, Turističnemu društvu Kopanj, Županova jama - turističnemu in okoljskemu društvu Grosuplje, Turističnemu društvu Boštanj in Turističnemu društvu Sela. Udeležila so se ga vsa društva iz Občine Grosuplje, razen Turističnega društva Sela. Predstavljanje ponudbe iz naše občine je otvorilo TD Kopanj, ki je ponudbo Občine Grosuplje predstavljalo v petek dopoldne, nadaljevali so predstavniki iz TD Šmarje - Sap v petek popoldne. V soboto so zgodovinske, arheološke, etnološke, naravne in kulturne znamenitosti, pešpoti ter kolesarske poti Občine Grosuplje predstavljali člani TD Magdalenska gora. Sejemsko predstavitev so zaključili člani Županove jame - TOD Grosuplje. Anja Janežič (z leve proti desni): Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, Ivo Umek, pomočnik direktorja Pekarne Grosuplje, Toni Balažič, predsednik Sekcije za mlinarstvo in pekarstvo pri GZS. Gast - expo v »posesti« Grosupeljčanov Na sejmu Gast - expo je bila »skoraj polovica« podjetij, ki se ukvarjajo z gostinsko gastronomsko opremo, iz občine Grosuplje. Naj jih naštejemo: 1 in 2. Na njem je samostojno razstavljalo podjetje z najdaljšo tovrstno tradicijo - Kogast. 3. Samostojno je razstavljalo tudi podjetje Gost. 4. Skupaj so razstavljali Cookinox, Gazzi in Fines. 5 in 6. Skupaj s podjetjem Kovi - oprema objektov iz Šentjurja pri Celju pa je razstavljalo že drugo leto tudi podjetje Kastelic, ki ga vodi mlada Nina Kastelic iz Zagradca. Mlada podjetnica Nina Kastelic se ukvarja s proizvodnjo i n p ro daj o kovi n s ke go s t i n s ke o p re me Podjetje za izdelovanje gostinske opreme Kastelic, s.p., iz Zagradca pri Grosupljem je družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo kovinske gostinske opreme. Podjetje je leta 1993 ustanovil Janez Kastelic, ki se je z željo po samostojnosti in uspešnosti podal na podjetniško pot. Najprej se je loteval izdelave takrat zelo popularnih zidanih štedilnikov, ki so jih še posebej rada vgrajevala gospodinjstva na podeželju. Začetki so bili težki. Poslovati je začel v manjši delavnici, ki pa je kmalu, zaradi vse večjega povpraševanja po izdelkih, postala premajhna. Nadaljevala so se leta investicij, trdega dela in odpovedovanj. V razvoju podjetniški idej in vpeljanem poslovanju pa je Janeza prehitela smrt. Od leta 2008 naprej družinsko tradicijo podjetništva nadaljuje Nina Kastelic. Po izobrazbi diplomirana ekonomistka, sicer pa uspešna podjetnica, skrbi za nadaljevanje in razvoj podjetja. Svoj uspeh pripisuje predvsem očetu, saj je z njim sodelovala že od malih nog, pa tudi zaposleni ekipi, ki ima pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev. Podjetje ima danes še veliko zastavljenih ciljev, mnogo jih je že uresničilo. Trenutno želijo ekipo delavcev še nekoliko povečati, saj je povpraševanja po delu kar precej - en delavec je že na uvajanju, enega pa še iščejo. Že zdaj ji občasno glede administracije in ekonomije pomaga tudi njena mlajša sestra Jana, ki še študira, pa tudi teta Lojzka ji rada priskoči na pomoč. Prav tako pa načrtuje nabavo še enega večjega stroja za obdelavo pločevine, ki bo precej postopkov opravil avtomatizirano. Vendar je pri tem delu še vedno človek z dobrim znanjem prvi in najpomembnejši, da je na koncu izdelek dober in kupec zadovoljen. Podjetje uspešno konkurira konkurenci, ki je v okolici Grosupljega ni malo, čeprav Nina trdi, da bi pričakovala tudi več sodelovanja med njimi, saj bi lahko na ta način dosegli v marsičem še boljše rezultate tako v dopolnjevanju programov kot tudi pri samih cenah. Že drugo leto zapored so se letos predstavili na sejmu Gast - expo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer so letos sodelovali (kot že sodelujejo vrsto let) s podjetjem Kovin iz Šentjurja pri Celju. Podjetje izdeluje raznovrstne stole in drugo opremo za Nina Kastelic gostinske lokale, kar se lepo dopolnjuje z njihovim programom. Uspešni so tudi na tujih trgih, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji. V kratkem se bodo skupaj s poslovnim partnerjem s Hrvaške predstavili na sejmu v Splitu. Na sejmih so poželi veliko uspehov in zanimanja. Dogovorjeni pa so za sodelovanje z nekim podjetjem v Hamburgu, ki se predvsem ukvarja s prodajo tovrstnih izdelkov in je njegovo tržišče močno razvejano po Evropi. S tradicijo, znanjem in zanesljivostjo celovito oskrbujejo tudi najzahtevnejše uporabnike gostinske opreme. Jože Miklič Nekaj delovnih utrinkov iz delavnice podjetja Kastelic, s.p. Pogled na delavnice in pisarne od zunaj. • • 12 iz pisarn Grosupeljski odmevi marec / 1-2 - 2010 Komasacijekmetijskih zemljišč V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih spada komasacija med agrarne operacije, s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oz. kmetijski prostor zaradi izboljšanja zemljišč ali izboljšanja pogojev obdelave, pobudo za agrarne operacije pa podajo lastniki kmetijskih zemljišč. V postopku komasacije se zemljišča v določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Predlog za uvedbo komasacije se vloži pri pristojni upravni enoti, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. V postopku komasacije se uredijo tudi dostopi do vseh zemljišč v komasacijskem območju, uskladita se dejansko stanje vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih objektov na kmetijskih zemljiščih s stanjem v katastru. V okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje obdobju 2007-2013 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) objavlja različne razpise za dodelitev nepovratnih sredstev za različne ukrepe, med drugimi tudi za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, v okviru katerega so tudi komasacije kmetijskih zemljišč. V skladu z navedenim razpisom za dodelitev nepovratnih sredstev najvišja stopnja pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov, med katere sodijo stroški izdelave dokumentacije (splošni stroški - do višine 20 % upravičenih stroškov izvedbe) ter stroški izvedbe komasacije. DDV ni upravičeni strošek. Občina Grosuplje je na predlog in v imenu lastnikov zemljišč na Upravni enoti Grosuplje v letu 2008 vložila predlog za uvedbo komasacije na območjih Sela (površina 28 ha) in Mlačevo (površina 61 ha). Odločba o uvedbi postopka komasacije Sela je postala pravnomočna konec leta 2008. V letu 2009 je občina uspešno kandidirala na razpis MKGP, ki je za izvedbo komasacije Sela odobrilo sredstva v višini cca 40.000 EUR (za pridobitev dokumentacije in izvedbo komasacije na terenu). Komasacija Sela v zaključni fazi - komasacija na terenu je izvedena, izvajalec pa je Občini, Geodetski upravi Grosuplje in Upravni enoti Grosuplje predal dokumentacijo za pripravo odločb o novi razdelitvi zemljišč. Glede na to, da DDV ni upravičeni strošek, ga je iz proračunskih sredstev financirala Občina Grosuplje. Prav tako je občina v okviru projekta komasacija Sela financirala ureditev poti znotraj komasacijskega območja. Odločba o uvedbi postopka komasacije Mlačevo je postala pravnomočna v letu 2010. V mesecu marcu 2011 je občina pridobila dokumentacijo za izvedbo komasacije Mlačevo, ki je potrebna za prijavo na razpis MKGP. Razpis je objavljen na spletni strani MKGP. Komasacija Mlačevo se bo pričela izvajati po pridobitvi odločbe MKGP o odobritvi sredstev za izvedbo. V skladu s terminskim planom pa bo projekt komasacija Mlačevo zaključen v letu 2012. Programsko obdobje razvoja podeželja se zaključi leta 2013, zato lahko predvidevamo, da bo MKGP tudi v prihodnje objavljalo razpise za dodelitev nepovratnih sredstev za izvedbo komasacij. Lastnike kmetijskih zemljišč tako pozivamo, da v primeru interesa za urejanje kmetijskih zemljišč z navedeno agrarno operacijo podajo predlog za uvedbo postopka na Občini Grosuplje, Taborska c. 2, Grosuplje, kjer dobijo tudi potrebne informacije. V predlogu je potrebno čim bolj natančno opredeliti območje predvidene komasacije, s postopkom pa morajo soglašati lastniki, ki imajo v lasti vsaj 80 % površine kmetijskih zemljišč v predvidenem območju. Občina Grosup1je Odbor za mednarodne odnose vabi k sodelovanju Občinski svet Občine Grosup1je Odbor za mednarodno sodelovanje Taborska 2, 1290 Grosuplje Odbor za mednarodno sodelovanje, ki ga je imenoval Občinski svet Občine Grosuplje na svoji 2. redni seji, dne 15. decembra 2010, in deluje v sestavi (Zdenka Cerar, Jana Roštan, Mirjana Jarc, Petra Zakrajšek in Matjaž Trontelj) je svoje aktivnosti oziroma poslanstvo usmeril v iskanje najprimernejših možnosti za vključitev občine Grosuplje v lokalne mednarodne povezave z jasnim namenom, da prenesemo dobre prakse obvladovanja lokalne samouprave, odpremo gospodarstvu možnosti za naložbe oziroma prodajo izdelkov na nove trge, šolam izmenjavo učencev in učiteljev, športu, kulturi in ostalim skupinam pa mednarodno povezovanje. Z namenom, da si pridobimo kar največ informacij o možnostih povezovanja in vključevanja, smo na našo 2. redno sejo odbora povabili predstavnike različnih institucij, ki profesionalno ali pa prostovoljno sodelujejo na mednarodnem sodelovanju lokalnih skupnosti in imajo bogate izkušnje na tem področju. Tako so nam možnosti sodelovanja z lokalnimi skupnostmi po svetu predstavili: Skupnost občin Slovenije (ga. Jasmina Vidmar), Rotary club Grosuplje (g. Marko Lavrih), Obrtna zbornica Grosuplje (g. Jože Intihar), medtem ko so se predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu zaradi neodložljivih obveznosti opravičili, je pa Urad pozdravil pobudo odbora in so nam pripravljeni nuditi vso podporo pri vzpostavljanju kontaktov s podobnimi skupnostmi v tujini. Med vsebinsko bogato razpravo so gostje predstavili mnoge že obstoječe mednarodne kontakte na gospodarskem in družbenem področju , zato se je Odbor za mednarodno sodelovanje odločil podrobneje evidentirati obstoječe mednarodno sodelovanje v občini Grosuplje in tako omogočiti, da se dobre izkušnje mednarodnega sodelovanja razširijo na številna druga področja. VABIMO institucije, društva, zveze in ostale organizacije, da se odzovejo temu vabilu in na Odbor posredujete informacije o svojem mednarodnem sodelovanju. S kom in na kakšen način že sodelujete s sorodnimi organizacijami iz zamejstva in širšega sveta bodisi na področju kulture, športa, šolstva, turizma in gospodarstva in ostalega. Predloge, pobude, informacije, prosim, pošljite na naslov: Občinski svet občine Grosuplje, Odbor za mednarodno sodelovanje, Taborska 2, 1290 Grosuplje ali na e-pošto: mateja.musicB ob.grosuplje.si, najpozneje do 8. aprila 2011. Matjaž Trontelj, predsednik odbora za mednarodno sode1ovanje Proračuna 2011 in 2012 soglasno sprejeta Na sejah Občinskega sveta Občine Grosuplje, v sredo, 2.2., in nato 2.3., je župan dr. Peter Verlič kot predlagatelj s svojimi vodji oziroma predstavniki posameznih občinskih uradov predstavil občinska proračuna za leti 2011 in 2012. Prihodki za leto 2011 skupaj znašajo 17,3 mio €, za leto 2012 pa 18,5 mio €. Odhodkov je za leto 2011 predvideno 18,0 mio €, za 2012 pa 21,4 mio € Uvodoma je poudaril, da sta glede na recesijo oba proračuna varčevalno naravnana. Jože Miklič Za začetek naj povemo, da ima Občina Grosuplje še približno 3 mio € možnosti, da se zadolži, vendar naj bi to izkoristila v primeru, če bi se nekatere prepotrebne investicije pripravile prej, kot je načrtovano. Na drugi strani pa so precej varčevali na postavkah javnih zavodov (vrtcev, šol, knjižnice, zdravstvenega doma), športne in kulturne zveze ter lokalnega časopisa, pa tudi na občinski upravi so privarčevali še kar nekaj sredstev. Če se dotaknemo le nekaterih glavnih postavk odhodkov, pa je za leto 2011 predvideno naslednje: poraba za občinski svet 320.390 € (indeks glede na realizacijo 2010 in planirano 2011 = 82), nadzorni odbor 7.417 € (255), župan (podžupan) 160.924 € (133), urad Poraba proračunskih sredstev po posameznih področjih porabe programske klasifikacije za 2011 in 2012 Ù1 Palitiůni sistem Dl2 Ekoromskâ in fisiLâlrkù âdminifitrEkciiEi M Zuťiáňja půlilika irt iriůdrtaťůďrtá půiVtfič Skupng admini^trgtivfig skJjbe in spkiln^ i^vng ^fajritvg D€ Lol^alns Eamouprava W Obranmii in Likwni ab iaaJnili daatíťkih_ M Notiartj? jaďavs in ujtrtMI 10 Trg d8;a ir> datovne siiň 11 Knnatilslvo. flozdarstťo in ribiitvo 12 PridabHvaryJo In t]islrit)LJcl|â enargatskiS surovin J 3 Prornoi. pronňotra irfrastfu|^ura in kormuníkacíjd _ J d Gospodarstvo _ 15 Verwanje oWja in nsrsvr» dediííins 16 Pmtorsko planitanjs in itsnwsnisko ksmunaina iJ^avrnHt 17 Zdravstveno varstvo la KLllura. Sport in nevladne íjrganizacije 19 Izabraíevanje M Sociaíno varstva Servisiranje javnâça dolga Irïtftrvdnc^sEii programi in ûiïvâfrkOûti aiii 2D12 22.867 21 817 5.150 s.ooo 31S.3ÍC ia3.54o 1.M 8.080 1.464.290 286.900 592 66« 7.S00 7.500 10.000 10.000 239.180 219.4B0 196.Î00 189.700 J.2S9.570 Î 619770 159.200 183.2W 1.7S9.700 J,533,760 2.179.540 1,3!S,27C 2Q3.50Q US.6M1 1.51B.461 1.6S3.265 5.384.685 r.42i.2sa 508.340 508.420 754.100 741.9D0 257.774 1S7.ÛM za splošne zadeve 1.570.180 € (116), urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti 10.567.804 € (121), urad za komunalno infrastrukturo 7.049.910 € (139), urad za prostor 252.900 € (203), KS Grosuplje 375.910 € (154), KS Ilova Gora 27.880 (169), KS Mlačevo 116.249 (139), KS Polica 159.530 € (160), KS Račna 66.370 € (172), KS SP. Slivnica 149.170 € (145), KS Škocjan 56.290 (219), KS Šmarje - Sap 187.740 € (139), KS Št. Jurij 151.030 € (136) in KS Žalna 184.640 € (128), servisiranje javnega dolga pa še dodatno 628.900 € (114). Nedvomno je ostalo odprto med drugimi »zastaranimi problemi« tudi področje otroškega varstva, za katerega je Patricija Šašek v razpravi pri osnutku ugotavljala, da je problem v Grosupljem star že vsaj en mandat. Pa tudi tisti del njene razprave bo treba vzeti dokaj resno, kar se tiče strateškega iskanja prilivov v proračun. Pripombe na osnutek so nato pripravljalci upoštevali v največji možni meri, (pozneje jih ni oddal nihče!). LDS svetniška skupina (Franc Štibernik) pa je dala na sami seji ustne amandmaje (podpora privatnem mediju, »redakcijski zapis« ureditve krožišč in plačevanje odvoza smeti v romskih naseljih), a niso bili sprejeti. Nevenka Zaviršek (SD) je vložila amandma na kadrovski načrt in zmanjšanje sredstev za plače, a tudi tega svetniki niso sprejeli. So pa z amandmaji nekoliko popravili področje kulture, športa, pa malega gospodarstva in še nekaj drugih postavk, kot so npr. novi športni park, šola na Polici, športna dvorana v Račni, le za Grosupeljske odmeve se ni NIHČE »potegoval«, da bi se načrtovana postavka iz osnutka povečala. Svetniki so na koncu oba proračuna podprli soglasno s 23 glasovi ZA, 0 PROTI, ob proračunih pa so sprejeli pod isto točko (b) tudi Sklep o sprejemu Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2011 in 2012. Podrobnejše podatke si lahko ogledate na občinskih internetnih straneh www.grosuplje.si. Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Osnutek novega pravilnika o sprejemu otrok v vrtec je uvodoma svetnikom predstavila ravnateljica VVZ Kekec Majda Fajdiga. Pavilnik podrobneje ureja postopek sprejemanja otrok v VVZ Kekec Grosuplje, sestavo in način dela Komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec. Spremenjeni in dopolnnjeni Zakon o vrtcih na novo opredeljuje postopek sprejema otrok v vrtec. Svet zavoda je na svoji 7. seji, dne 30. 11. 2010 obravnaval spremembe in dopolnitve vezane za spremembo ZVrt ter dodatno predlagal: - da se rok za oddajo vlog za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje zaradi poteka postopka, vezanega na ZUP in ZVrt, skrajša na 31. marec tekočega leta. - Svet zavoda je na predlog Komisije za sprejem otrok v vVz Kekec Grosuplje podal tudi pobudo za spremembo točkovanja kriterijev za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje, da bi povečali možnost vstopa v vrtec otrokom - ed-incem, je svet predlagal povečano število točk na račun zaposlitve staršev in stalnega bivališča v občini Grosuplje. Ostali kriteriji pa so ostali podobni oziroma enaki kot v oprejšnjem pravilniku. Komisijo za sprejem sestavljajo predstavnik ustanovitelja, staršev, strokovnih sodelavcev, Zdravstvenega doma Grosuplje in Centra za socialno delo Grosuplje. Razpis se po novem objavi februarja, 31. 3. pa se z vpisovanjem nato zaključi. Komisija nato najprej obravnava otroke s posebnimi potrebami. Ostale otroke razvrstijo na prednostno listo po točkah, ki so navedene v pravilniku. Vrtec lahko sprejme toliko otrok, kolikor dopuščajo normativi. Starši lahko s predvidenimi odpovednimi roki zaradi posameznih razlogov otroka izpišejo iz vrtca. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Janez Pintar je pospremil pravilnik na pot tudi z besedami, da je potrebno pravilnik sprejeti tudi zato, ker je več otrok v občini kot je mest v vrtcih. Svetniki so z manjšimi popravki sprejeli osnutek pravilnika potrdili s 16 glasovi ZA, 4 PROTI. Zato so ga prekategorizirali v predlog in ga nato sprejeli s 21 glasovi ZA, 3 PROTI. Jože Miklič Elko Hudorovac romski svetnik Upravno sodišče v Ljubljani je na nejavni obravnavi ugodilo tožbi Elka Hudor-ovca, da v Občinskem svetu Občine Grosuplje v mandatu 2010 - 2013 zastopa romsko skupnost v občini Grosuplje. Čeprav je bil izvoljen na volitvah, ki niso bile v ničemer sporne po ugotovitvah upravnega sodišča, mu občinski svet ni potrdil mandata predstavnika romske skupnosti. "Gre za stališče, po katerem občinski svet o mandatih, ki niso sporni, odloča skupaj, le o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej." Odločitev tožene stranke (Občine Grosuplje -o.p.) je v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi. Sodišče je ugotovilo, da je na ločenih volitvah (ki so stale 11.000 €) kot edini kandidat od 22 udeležencev volitev prejel 21 glasov. Ker tudi na delo volilnih odborov ni bilo vloženih nobenih ugovorov, je Državna volilna komisija izdala potrdilo o veljavnosti volitev. Jože Miklič Na kratko z občinskega sveta Program dela občinskega sveta V programu dela občinskega sveta je še posebej zbodlo v oči nekaj področij, ki niso bila v preteklosti realizirana. Kar nekaj pomembnejših nalog se dotika urada za prostor. Sklep o predlogu kandidatov za sodnike porotnike Za sodnike porotnike so svetniki predlagali: Toneta Jeršina (1949), Franca Vidica (1934), Janeza Brodnika (1945), Ivanko Šircelj Žnidaršič (1945), Antona Mehleta (1951), Jožeta Gorca (1970), Alojza Kaste-lica (1937), Antona Permeta (1947), Avguština Burgerja (1938), Franca Magdalen-ca (1939), Pavleta Skoka ( 1953), Karolino Marto Lavrih ( 1941), Ivana Ploja (1950) in Mojco Burger (1955). Sklep o poklicnem opravljanju podžupana - Dušan Hočevar poklicni podžupan Čeprav zako Čeprav zakon o lokalni samoupravi predvideva, da se podžupan v soglasju z županom lahko odloči, da bo kot podžupan opravljal funkcijo poklicno, je župan predlog dal v odločanje občinskemu svetu. Svetniki so predlog podprli z 22 glasovi ZA in 3 PROTI. Župan dr. Peter Verlič je razpravo Neven-ke Zaviršek (SD), ali je (ne)potreben (ne) poklicni župan, (ne)poklicni podžupan in dva podžupana, komentiral z naslednjimi besedami: "Seveda me mika, da bi komentiral, pa ne bom." Sklep o seznanitvi in odobritvi projekta Komasacija Mlačevo S sprejetjem tega sklepa se Občina lahko prijavi na državna in evropska sredstva, skupaj 100 %, občina plača le DDV. Večino del v naravi naj bi bilo izvedenih že letos. Svetniki so sklep podprli soglasno z 22 glasovi. Sklep o imenovanju komisije za poimenovanju ulic in naselij v občini Grosuplje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi mag. Božo Predalič, je predlagala v komisijo Sabino Roštan, Uršo Leah Predalič (podpredsednica), Franca Štibernika, Brigito Jakopin (predsednica), Marjana Trobca, Marjana Kastelica, Uroša Vodopivca, Jožeta Sku-bica in Jovana Markova. V razpravi je tako predlagani sestavi komisije oporekala Nevenka Zaviršek (SD), svetniki pa so komisijo od 24 prisotnih podprli s 23 glasovi ZA, 1 PROTI. Jože Miklič Cena v privatnem vrtcu Sonček Sklep o določitvi cene programa za otroke prvega starostnega obdobja v zasebnem vrtcu s koncesijo Sonček Grosuplje Jože Miklič Gradivo je svetnikom predstavila vodja urada Jelka Kogovšek in povedala, da je Občina v predlogu Proračuna za leto 2011 in 2012 zagotovila sredstva za sofinanciranje cene storitev staršem, ki bodo vpisali svoje otroke v Zasebni vrtec Sonček. Število otrok prve starostne skupine bo v šolskem letu 2011/2012 22. Ker občina plačuje v povprečju 70 % cene storitev predšolskega varstva, ocenjujejo, da bo proračun obremenjen za cca 8.000 € na mesec oziroma cca 100.000 € na leto. Glede na to, da bo (zdaj od sredine marca že posluje s koncesijo - o.p.) Zasebni vrtec Sonček posloval s koncesijo Občine Grosuplje, mora OS Občine Grosuplje, glede na zakonska določila, sprejeti ceno vzgojno varstvenih storitev v tem vrtcu, ki je izračunana po predpisani metodologiji. Predlaga se mesečna cena v višini 543,60 € za program prvega starostnega obdobja. Cena staršem pa se subvencionira glede na socialno situiranost. Tako določena cena je v primerjavi z VVZ Kekec višja za 12 %, če pa jo primerjamo z vzgojno-varstveno družino, ki že ima koncesijo, je le-ta nekoliko nižja. Na kratko je dejavnost zasebnega vrtca predstavil tudi direktor Tomaž Jeršin in povedal, da vrtec posluje od 1. 1. 2011. V dodatnih pojasnilih pa je Janez Pintar (SDS - predsednik odbora za družbene dejavnosti) povedal, da so pogoji za delovanja vrtca s koncesijo upravičeni do 100 % »občinskega deleža subvencije«, za otroke 2. starostnega obdobja oziroma kombinirani oddelek pa bo treba v jeseni še poskrbeti za dodatno ceno. Svetniki so načeloma podprli zasebno iniciativo, a so ugotavljali, da sama ne bo mogla pokriti vseh potreb za vrtce. Hkrati so iskali nekoliko drugačne preračune cen - eni navzgor, drugi navzdol. Na koncu so soglasno sprejeli sklep o potrditvi predlagane cene. Odlok o začasnem zavarovanju območja naravnih vrednot na območju Gajnič in Tlak Odlok so strokovne službe Občine Grosuplje pripravile na podlagi peticije županov občin, ki ležijo ob 3A razvojni osi Škofljica - Kočevje, ter z namenom, da se čim prej začnejo postopki za izgradnjo obvozne ceste mimo Škofljice čez Ljubljansko barje do Ljubljane. Zaščiteno območje so mokrotni travniki in košeni mokrotni travniki pri Puciharju, ki so bili tako opredeljeni v naravovarstvenih smernicah za pripravo SPRO in PRO Grosuplje v letu 2006. Po sredini tega območja teče tudi potok Graben. Osnutek odloka je predstavila vodja urada za prostor Mojca Lovšin. Za območje veljajo splošne varstvene usmeritve na ekosis-temski ravni vrednot, začasna zaščita pa se sprejme za obdobje dveh let, ko naj bi se nato to območje zaščitilo za stalno z vsemi javnimi razgrnitvami in razpravami vred. Odbor za prostor je predhodno razpravljal o tem odloku in ga povsem soglasno podprl, je povedala predsednica Patricija Šašek. O začasni zaščiti se v razpravi ni strin- jala Nevenka Zaviršek (SD), a so svetniki vseeno osnutek potrdili s 23 glasovi ZA in 2 PROTI, ter nato prekategoriziranega sprejeli z enakim številom glasov. Jože Miklič Sklep o ustanovitvi in sestavi komisije za poimenovanje ulic in naselij v občini Grosuplje Komisija za poimenovanje ulic in naselij v občini Grosuplje v Statutu ni opredeljena kot stalno telo občinskega sveta. Zato jo občinski svet ustanavlja kot občasno delovno telo s sklepom. V njem so določene tudi sestava in naloge komisije. Za primerjavo pa naj povemo, da je tudi v preteklih mandatnih obdobjih občinski svet že imel kot svoje delovno telo Komisijo za poimenovanje ulic in naselij, a običajno niso imeli veliko dela. Jože Miklič Informacije, pobude in vprašanja svetnikov - ter odgovori 3. seja OS, 2.2.2011 Neažurne spletne strani Franc Štibernik (LDS) je dal pripombo na neažurnost občinske internetne strani. Župan: Se strinja in tema pride kmalu na vrsto. Natisnjene občinske turistične karte (tudi) neažurne) Franc Štibernik (LDS) je dal tudi pobudo v zvezi z natisnjenimi turističnimi kartami v zadnjem času, na katerih so na primer narisane neažurirane planinske poti, pa tudi drugi kartografski elementi. Romska problematika Valči Vehovec (DeSUS) je v zvezi z romsko problematiko dejala, da prihaja iz KS, v kateri je kar nekaj problemov v zvezi z romskim vprašanjem. Zato pričakuje, da bodo na Občini Grosuplje skupaj z drugimi pristojnimi institucijami in krajevnimi skupnostmi dejavno pristopili k reševanju te problematike v korist tako domačinov kot tudi Romov. Župan: Obljublja, da bo po predhodnem posvetovanju imenoval komisijo. Parkirišče pri železniški postaji Šmarje - Sap Matjaž Trontelj (N.Si) je opozoril na neurejene razmere ob železniški postaji Šmarje -Sap, še posebej zaradi neočiščenih površin pozimi. Ljudje, ki se pripeljejo iz nekoliko oddaljenejših krajev z osebnimi avtomobili in gredo z vlakom naprej, nimajo možnosti normalnega parkiranja ob postaji. Župan: Bodo prenesli na ustrezne službe. Odpiralni čas šmarske pošte Prav tako je Matjaž Trontelj (N.Si) dal pobudo v zvezi z odpiralnim časom šmarske pošte, saj meni, da bi le-ta moral biti prijaznejši in bi se moral med tednom popoldne s 17. premakniti na 18. uro. Župan: Bodo prenesli na ustrezne službe. Priznanje »častni občan«? Zdenka Cerarjeva (LDS) je podprla vprašanje reševanja romske problematike, dodala pa je še pobudo, da naj bi se v občini razmislilo o priznanju uvedbe častnega občana. Župan: O predlogu se bodo še posvetovali. 4. seja OS, 2.3.2011 Podaljšati pločnik Mag. Božo Predalič (SDS): Ob predvidenem krožišču pri Logotu naj bi se podaljšalo pločnik za nekaj deset metrov do krožišča. Župan: Vsekakor je treba primer rešiti v okviru varnosti pešcev. Poplave, kraje ob pogrebih, cestna grbina in televizija Marjan Trobec (DeSUS) je dal 4 pobude: - Zadrževalnik Veliki potok in poplavnost Gro-supeljščice skozi »Marles« naselje. Že 30 let se nekaj govori, a še vedno ni nič narejenega. Župan: Pogovori z ministrstvom potekajo intenzivno, investicija pa naj bi bila zaključena v letu 2013. - Ob pogrebih na grosupeljskem pokopališču se na parkiranih avtomobilih pogosto dogajajo vlomi in kraje ter poškodbe avtomobilov. Naj se organizira varovanje! Župan: Direktor JKP je bil na seji in je slišal za problem. Neko rešitev bo potrebno najti. - Grbina na cesti pred Domom starejših občanov Grosuplje je nedokončana in nevarna za voznike oziroma poškodovanje avtomobilov. Župan: Projekt je v teku in bo spomladi dokončan v skladu s projektom. - TV Grosuplje posreduje signal samo na območju naselja Grosuplje. Kako razširiti možnost gledanja TV Grosuplje še na ostale prebivalce občine? Mag. Božo Predalič (SDS) je predlagal, da naj bi se seje občine posredovale prek občinske spletne strani. Mimogrede - še »problem« Grosupeljski odmevi! Sašo Jalševec (LDS) je komentiral e-pošto odgovornega urednika, ki je 1. 3. poslal na 80 naslovov sporočilo, da je zaradi krčenja sredstev za Grosupeljske odmeve treba varčevati s časopisnim prostorom. Jalševec pa razlaga, da naj bi se spreminjala uredniška politika časopisa. Predlagal je, da bi take poteze naredili v okviru uredniškega odbora. K temu razmišljanju o Grosupeljskih odmevih se je pridružil Marjan Trobec (DeSUS) in komentiral, zakaj se v časopisu pojavljata 2 barvni strani za Grajski vrt Boštanj in ne tudi o vseh drugih »turističnih destinacijah«. Taka politika urednika je nezaslišana in žaljiva. Patricija Šašek (RIG) pa je ti dve pripombi na časopis kompletirala s splošno grosupeljsko medijsko podobo in želela predstaviti vprašanje, kako izboljšati komunikacijo medijev z občankami in občani. Med njimi je po njenem treba najprej ažurirati občinsko spletno stran. »Je pa res, da imajo Grosupeljski odmevi nel< poseben status, l > ne samo dolenjsko, pritegniti je hotel tudi predstavnike drugih narečij, ki živijo v Grosupljem. Sicer lepa ideja žal ni zaživela, saj narečna govorica ljudem ni stekla. Naša osrednja domoznanska periodična publikacija Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje prav tako odraža njegov delež, saj je dolgoletni član uredniškega odbora, opazen pa je tudi kot avtor, lektor in korektor. Posebno občutljivost kaže, ko gre za probleme slovenskega zamejstva. Spletel je prijateljske vezi z vidnimi manjšinskimi predstavniki v Porabju, na Koroškem, v Beneški Sloveniji, Reziji, na Tržaškem in v Gorskem Kotarju. Pod njegovim vodstvom je grosupeljska Univerza za tretje življenjsko obdobje obiskala Beneško Slovenijo in Porabje, stkala znanstva in pridobila védenja o ljudeh, področjih in problemih, ki so bili prej širše manj znani. V grosupeljski knjižnici je organiziral odmeven večer s prof. Viljemom Černom iz Beneške Slovenije, na katerem je bila gostja tudi Luigia Negro iz Rezije. Angažiral se je pri popravah krivic ob nacionalizaciji in se trudil za celovito rešitev denacionalizacije. Znan je tudi njegov boj za ohranitev avtentične sosednje kovačije, a novi časi z novimi zakonitostmi so nam odnesli tudi to starožitnost. Pomagati skuša sokrajanom, ki so pomoči potrebni, tudi Romom. Kadar potrebujejo vsebinskega govornika na kulturnih prireditvah, se tematike loti temeljito in predstavi nova, lastna izhodišča, ki so rezultat novih raziskav in premislekov. Njegovo delo in vpetost v življenje v Grosupljem je mnogotero in ga v celoti ni mogoče na kratko zajeti. Že samo bibliografija vseh njegovih objav bi bila zajetna publikacija. Tudi med našimi znanstveniki jih je malo, ki jim je v času življenja posvečen spominski zbornik. Na Inštitutu za slovenski jezik, ZRC SAZU, so se sodelavci potrudili in ob njegovem jubileju izdali spominski zbornik s številnimi osebnimi željami, spomini in fotografijami. Sodelavci izpostavljajo, da so njegove pomenske analize predstavljale vrhunec inštitutskega leksikografskega dela, saj je pri tem delu izhajal tako iz skladenjskih odnosov med besedami kot iz duhovnega ozadja leksikalnih pomenov, torej iz polnega pomena besed in sintagem, saj ga poleg življenja besed zanimajo tudi filozofija, zgodovina, pravo ... V besedah vidi zgodovino in prihodnost naroda in jezika. Ljuba mu je logika jezika. Tudi za družbena dogajanja ima natančno tehtnico in dosledno naravnan etični kompas, zato se tudi odziva na nepravilnosti, ki jih tankočutno zaznava. Ob zaključku izhajanja Slovarja slovenskega knjižnega jezika je prejel častni znak svobode Republike Slovenije, a ga iz moralnih razlogov ni želel sprejeti. V domači občini je leta 1998 prejel nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje. Prav pa je, kot sam pravi: da slavimo ustvarjalce duhovnih, umetnostnih in strokovnih del, častimo pa kulturo Malega princa, kulturo srca.'' In na obeh straneh je tudi naš domoznanec Jakob Muller. Ad multos annos, gospod profesor. D. Samec Tekmovanja mladih grosupeljskih glasbenikov V glasbenih šolah napovedujejo konec zime regijska tekmovanja po vsej Sloveniji in v tujini. V februarju se jih je udeležila tudi Glasbena šola Grosuplje. Trobilni oddelek Glasbene šole Grosuplje je na regijskem tekmovanju kar dveh regij skupaj (ljubljanske ter okolice Ljubljane in Zasavja) dosegel izjemen uspeh. Izmed skupno osmih udeležencev so trije prejeli srebrno priznanje, pet pa se jih je uvrstilo na državno tekmovanje (zlato priznanje), kar je največji uspeh v zgodovini trobilnega oddelka in daleč najboljši med vsemi glasbenimi šolami v obeh regijah. REZULTATI Učitelj in spremljevalec na klavirju Roman Gačnik (podružnica Videm - Dobrepolje): - Gašper Okorn, Srebrno priznanje, 85,67 točk, rog, kategorija I.b. Učitelj Vladimir Škrlec in spremljevalec na klavirju Roman Gačnik (podružnica Grosuplje): - Lan Zavašnik, Srebrno priznanje, 83,67 točk, trobenta, kategorija I.b, - Ana Virant, Zlato priznanje, 91,67 točk, bariton, kategorija I.b. Učitelj Robert Petrič in spremljevalec na klavirju Matej Kovačič (podružnica Ivančna Gorica): - Maj Kavšek, Srebrno priznanje, 88,67 točk, trobenta, (kategorija I.a), - Nikolaj Kasteljic, Zlato priznanje, 90,67 točk, trobenta, (kategorija I.a), - Žan Puš, Zlato priznanje, 92 točk, trobenta, (kategorija I.b), 1. mesto, - Marko Posavec, Zlato priznanje, 93,67 točk, rog, (kategorija I.a), 1. mesto, - Gal Kovačič, Zlato priznanje, 98,33 točk, bariton, (kategorija I.b), 1. mesto. Trije predstavniki, ki so osvojili hkrati prva mesta v skupinah, so bili izbrani tudi za zaključni nastop 19. februarja v Glasbeni šoli Trbovlje. Na klavirju jih je spremljala Kristina Arnič. Regijsko tekmovanje učencev tolkal je potekalo 18. februarja v Glasbeni šoli Trbovlje. Med nastopajočimi sta bila tudi učenca tolkal Glasbene šole Grosuplje z mentorjem Francijem Krevhom in dosegla naslednja rezultata: - Gal Krajčič (I.b kategorija): Srebrno priznanje, 86,33 točk - Nik Štrubelj (I.c kategorija): Srebrno priznanje, 81 točk. V četrtek, 17. februarja 2011, pa je v Zagrebu potekalo »17. medunarodno natjecanje mladi virtuozi - etide i skale, violina 2011«. Sodeloval je tudi učenec Glasbene šole Grosuplje Gašper Kastelic z mentorico Rudolfino Avšič in dosegel 4. mesto ter 4. nagrado. Na klavirju ga je spremljala Kristina Arnič. Glasbena šola Grosuplje Večer ob slovenskem kulturnem prazniku t 't Glasbena šola Grosuplje je organizirala na Večer ob slovenskem kulturnem prazniku 3. 2. 2011, na katerem so mladi glasbeniki poleg narodnih in umetnih pesmi odigrali več kot polovico sklad mlajšega skladatelja Blaža Puciharja, ki je bil gost tega večera. Z njim se je po nastopu učencev pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma, dogodek pa je organizirala Viktorija Šušteršič Smrekar. Nastopili so: - Jurij (violina) in Ana (citre) Koželj, - Vesna Kavšek - harmonika, - Klavdija Šteh - oboa, - Marjetka Valentinčič - klavir, - Tina Žerovnik in Neža Pajek Arambašič -klavir (štiriročno), - Klara Tomažič - flavta, - Ana Starc - flavta, - Patricija Ivnik - flavta, - Petra Skubic - violina, - Karin Kovaček, Tinkara Stražišar, Izza Hribar in Zala Bregar - kvartet flavt. Jože Miklič Ljubljana, Kinodvor, 10. 3. 2011, ob 17. uri Etnolog dr. Boris Kuhar je bil v začetku svojega delovnega obdobja zaposlen na Televiziji Ljubljana kot scenarist, urednik in po potrebi tudi snemalec. Tja so ga pritegnili kot novinarja, ki je dobro poznal slovensko ozemlje in je obvladal fotografiranje. Kasneje, ko se je zaposlil v Slovenskem etnografskem muzeju, je še ohranjal stike s televizijo in snemal etnološke in potopisne oddaje. Tudi v Afriki je snemal. Organiziral je neposredne prenose otvoritev razstav iz muzeja in poročila o raziskavah terenskih ekip Svečanost na Prešernovo v Škocjanu Na predvečer, ko Slovenci praznujemo največji kulturni praznik, to je 7. svečana, smo se v Društvenem domu v velikem številu sešli tudi prebivalci Škocjana. V kulturnem programu so sodelovali Vokalni kvartet Sever in instrumentalisti: Matic Bavdek, Anja Virant, Petra Virant, Tea Kraljič in Drago Elikan, ki je s harmoniko spremljal Štefana Zrneca. Glasbeni program so dopolnili recitatorji: Andrej Adamič, Janez Kraljič, Polde Blatnik, Klara, Klemen in Živa Kuret in Jožef Marolt. Razveseljivo je, da so v programu sodelovale tri generacije od 5-letnikov do 80-letnikov in še to, da so se prireditve udeležili tudi prebivalci iz občinskega zamejstva, to je iz velikolaške občine. Posvetilni nagovor in vodenje prireditve je bilo v rokah Poldeta Blatnika. Drugo leto pa spet tako ali pa še boljše. LS Dr. Boris Kuhar je prejel plaketo Nika Kureta Slovenskega etnografskega muzeja. Na terenu je snemal etnološke filme: Borovo gostuvanje, Kurentija, iz naših krajev pa je posnel Ohcet v Škocjanu pri Turjaku in Koline na Zabukovju. Etnolog dr. Niko Kuret je novembra 1957 po vzoru Mednarodnega odbora za etnografski film predlagal ustanovitev odbora za etnografski film pri Slovenskem etnografskem muzeju in dr. Kuhar se mu je pridružil. Ni se ukvarjal s teorijo in metodologijo filma, znal pa je posneti komunikativno in tekočo vizualno pripoved, ki jo je opremil s poetičnimi in večkrat humornimi komentarji. Ob selitvi muzeja so odkrili filme dr. Kuharja, mnogi še niso bili niti zmontirani. Presnemavajo jih na nove medije. Dr. Kuhar je ganjen sprejel plaketo za filmsko delo, s katerim je populariziral etnologijo in delovanje Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je kot direktor dočakal upokojitev. Povedal je, da je bil tedaj mlad in radoveden. Vse novo ga je zanimalo. Na vseh poteh sta ga spremljala kamera in fotoaparat. Povsod je hotel biti prvi, tudi pri filmanju. Zanimivo pa je, da je posnel zadnjega coklarja, vrača, zadnje vauhanje platna na Pohorju, torej običaje in dela, ki so zaradi tehnološkega napredka izginjali. Z zanimanjem smo si ogledali nekaj njegovih filmov in dr. Kuhar je obljubil, da jih bo predstavil tudi na literarnem večeru v Mestni knjižnici Grosuplje. Marija Samec Prešernovanje v Grosupljem Proslava kulturnega praznika Na sam kulturni praznik zvečer so pred polno dvorano Družbenega doma Grosuplje nastopili Šentjurski fantje pod vodstvom Tomaža Tozona, ki so svoj nastop začeli s himno, nadaljevali pa v dveh delih še s tremi Prešernovimi pesmimi (Pod oknom, Kam in Strunam) ter 11 umetnimi in ljudskimi pesmimi v različnih priredbah. V kulturnem programu sta sodelovala še plesalca sodobnega plesa Veronika Valdes in Nik Rajšek. Župan dr. Peter Verlič je ob tej priložnosti v slavnostnem nagovoru med drugim dejal, da je večkrat razmišljal, kaj je Prešerna napravilo nesmrtnega - lahko ga bereš kot osnovnošolec, nadaljuješ kot najstnik ali pa kot zrel človek, a se te vedno dotakne. »Če bodo pevčeve pesmi gradile in božale naša občutja, če se jih bomo spominjali in ohranjali, potem bo tudi njegovo neiztrohnjeno srce počivalo in mirno spalo. To pa je naša odgovornost in naša dolžnost do velikega pesnika dr. Franceta Prešerna,« je dejal župan in s tem nakazal tudi odgovornost nas vseh Slovencev za narodovo preživetje v nemirnih in neizprosnih časih, ki danes niso nič manj usodni, kot so bili usodni v Prešernovem času, saj nam zmaterializirana kultura ali, če hočete, potrošništvo, kaj hitro lahko spodnesejo osnovne atribute, ki so nujni za obstoj naroda. Določanje prioritet na občinski ravni tudi na področju kulture znotraj danosti in omejenih možnosti je zato prav tako zelo odgovorna naloga tudi pri iskanju dodatnih sredstev na državni in evropski ravni, a župan ima občutek, da smo na pravi poti in da se iščejo prave rešitve. Zato bo treba nadaljevati konstruktivno, v duhu dialoga kulture in kulturnega dialoga. Jože Miklič Na Osnovni šoH Brinje Grosuplje in njenih podružnicah izvedli Eko dan. S pomočjo različnih dejavnosti smo učence seznanjali z učinkovito rabo naravnih virov (voda, odpadki, energija) in jih vzgajali za okoljsko odgovornost. Vse te dejavnosti so seveda povezane tudi s projektom »Ekošola kot način življenja«, v katerega smo vključeni že 6 let. Eko dan na delovno soboto v 1. triletju na OŠ Brinje Dan, posvečen ekologiji in uresničevanju njenih ciljev, je bil tako za učence kot tudi za učitelje ter udeležene starše nekaj izjemno zanimivega, poln izzivov, novih spoznanj, brskanja po idejnem bogastvu naših sodobnih možgančkov ter navsezadnje odlično medsebojno izkustvo, sodelovanje, sporočanje. Učenci naše šole so sicer ekološko zelo razgledani in ozaveščeni, zato jim dan, ki je v ospredje postavil vprašanja in odgovore s področja ekologije in ozaveščenosti, ni bil nekaj novega, temveč le poglobitev in razširitev že obstoječega znanja in zavedanja. V 1. razredu smo del dneva preživeli po oddelkih skupaj, ko smo si ogledali dokumentarni film o ločevanju in reciklaži odpadkov, knjižničarka pa nam je predstavila pravljico o Eko zmajčku, ob kateri smo tudi likovno ustvarjali. V drugem delu sta se oddelka ločila in si zastavila različni nalogi/dejavnosti. V 1. b smo izdelali Eko vlak, kateremu je vsak učenec prispeval svojo risbo (vagonček) in tako predstavil svoje gledanje na varovanje narave in skrb za čisto okolje. V 1. a pa so se učenci preizkusili v izdelovanju izdelkov iz različnih naravnih materialov. Nastale so zanimive umetnine, ki so ob zaključku dneva na skupni razstavi v avli pritegnile veliko pozornosti marsikaterega učenca in učitelja. V 2. razredu so učenci povabili k sodelovanju tudi starše. Učenci in njihovi starši so se poglobili v izdelovanje različnih družabnih in tudi didaktičnih iger iz mnogovrstne Eko dan na OŠ Brinje Grosuplje prepoznavanje naravnih virov energije in njihovi učinkoviti izrabi, zavedanja njihove (ne)obnovljivosti. Učenci so izvedli številne eksperimente, pri katerih so proizvajali energijo z naravnimi viri in preizkušali njene učinkovitosti oz. uporabnost. Hkrati pa so dopoldne izkoristili tudi za ekološko vožnjo skozi mesto Grosuplje s konjsko vprego in pravim zapravljivčkom. Učenci 1. triletja so ob zaključku dneva ekologije razstavili svoje izdelke v avli, nekateri pa celo praktično predstavili. Dan smo zaključili s pozitivnimi vtisi in pozitivnim mišljenjem, čeprav se vsi zavedamo, da je za nas na OŠ Brinje vsak dan ekološki in da se vsak dan ozaveščenosti o varovanju narave in skrbi za čisto okolje zelo dobro zavedamo in to tudi uspešno uresničujemo. 4. razred Učenci 4. a in 4. b so imeli tehniški dan z naslovom Orientacija. Iz odpadnega materiala so izdelali kompas. Pri tem so pazili na racionalno izrabo vseh materialov in na ločevanje nastalih odpadkov. Odšli so v bližnji gozd, kjer so se orientirali s pomočjo naravnih znamenj ter kompasa in kompas tako preizkusili tudi na terenu. Na poti nazaj so pobirali odpadke v posebne vreče. Največ odpadkov je bilo v bližnji okolici šole, pri mostičku, zato pozivamo vse učence, da bolj skrbijo za svoje okolje. odpadne embalaže, potem pa so uporabnost oz. delovanje iger tudi z veseljem preizkusili. Naučili so se, da vsa odpadna embalaža zagotovo ni »odpadna« in da se jo lahko uporabi na mnoge različne načine v zelo koristne namene. V 3. razredu so se učenci poglobili v preučevanje energije in njeno varčevanje, Obisk kmetije Štrubelj v Veliki Stari vasi pri Grosupljem V soboto, dne 13. 11. 2010, smo učenci 5.a razreda OŠ Brinje Grosuplje obiskali kmetijo Štrubelj v Veliki Stari vasi pri Grosupljem. Imeli smo pouk v smislu EKO dejavnosti. Zakaj smo si izbrali ravno to kmetijo? Preprosto zato, ker imamo v razredu sošolko Kajo, ki je izredno ponosna na svoja starša in na kmetijo, na kateri živi še z dvema sestrama. Radostno nam vedno pripoveduje, kaj vse, poleg učenja, še počne doma. Nikoli ni žalostna, ko sošolci naštevajo, kje vse preživijo vikende, počitnice. Ona veselo pove, da pač ni mogla nikamor, ker imata starša obveznosti doma. Našega obiska se je Kaja izredno veselila. Ko smo prispeli, sta nas lastnika kmetije, zakonca Štrubelj, prisrčno sprejela. Najprej sta nas peljala v hlev, kjer »domujejo« krave molznice. Krav molznic imajo 35, ki vsak dan dajo okrog 400 in več litrov mleka. Molzenje poteka avtomatsko, tako da se mleko steka po ceveh. Te cevi vodijo do velikega bazena. Mleko se v bazenih ohladi, saj mora imeti 3 stopinje Celzija. Mleko nato prodajo v mlekarne v Italiji, saj tam želijo izvrstno kvaliteto. Spoznali smo, da ima vsaka krava svoje ležišče, ki si ga zelo dobro zapomni. Krave niso privezane in so zato bolj zdrave, saj se verjetno bolje počutijo. Ta način bivanja se imenuje sonaravna reja domačih živali. Vsaka krava ima svoje ime in domači na kmetiji zelo dobro poznajo vsako izmed njih. Vsaka krava ima v ušesu vgravirano številko, ki mora biti napisana tudi v potnem listu, v slučaju, če bi krave kam potovale oziroma odšle na »dopust« na drugo kmetijo. Krave hranijo zjutraj ob peti uri in zvečer ob 17. uri. Hranijo jih s krmo, ki vsebuje seno, koruzo in dodane vitamine. Ogledali smo si tudi »porodnišnico«, ki je ločen prostor od drugih prostorov in videli en dan starega telička. Domači na kmetiji so nam povedali, da telički v vsem posnemajo mame, tako, da se zelo hitro privadijo na red v hlevu. Po ogledu hleva smo si ogledali krušno peč in jo tudi pomagali zakuriti. Gospodinja nam je postregla s kmečkim kosilom (kislo mleko, domača salama, domač sir, domači kruh), nato pa smo se posladkali z domačimi sladicami in odžejali z domačim bezgovim čajem. Po dobri pojedini smo dekleta zamesile testo za kruh, fantje pa so odšli v hlev pomagat gospodarju nakrmit živino. Na koncu pa smo za likof še ličkali koruzo. Oličkane storže koruze smo lahko odnesli domov kot spomin na prekrasen dan, preživet na kmetiji Štrubelj. Obisk kmetije se nam je zdel zelo poučen, saj večina učencev živi v Grosupljem in se tako nima priložnosti srečati z domačimi živalmi in spoznati zdravega kmečkega življenja. Naj se na koncu še enkrat lepo zahvalimo družini Štrubelj za zelo prijetno delovno soboto. Neža Štibernik, 5.a, novinarski krožek, OŠ Brinje Grosuplje Obisk ekološke kmetije V soboto, 13. 11. 2010, smo morali priti v šolo. Odšli smo na ekološko kmetijo. Z avtobusom smo se odpeljali v Podgrad pri Ljubljani. V Podgradu nas je pričakal gospod - lastnik kmetije. Popeljal nas je po klancu navzgor proti kmetiji. Med potjo smo videli dva kupa gnoja. Kmet nam je razložil, kako poteka kompostiranje. Ko smo prišli na vrh, kjer stoji kmetija, so nam postregli z domačo malico. Dobili smo domač kruh, maslo, marmelado in med. Pili smo sok iz domačih, neškropljenih jabolk ter topel metin čaj. Malica nam je bila všeč. Nato smo si ogledali kmetijo. Najprej smo šli v hlev, kjer so imeli krave. Zelo je smrdelo in krave so glasno mukale. Lahko smo jih pobožali. Lastnik kmetije je začel pripovedovati o ekološkem kmetovanju, a ga je preglasil osel, ki nas je hotel videti. Bil je zelo lepe črne barve. Odšli smo si ga ogledat. Ves čas je glasno rigal. Zdel se nam je smešen. Na drugi strani so imeli zajčke. Gospod nas je popeljal še do koz in v sadovnjak. Žal na drevesih nismo videli nič, v zrak so štrlele gole veje in kakšen posušen list. Na razgledni točki smo opazovali Ljubljano in sotočje treh rek (Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice). Ker nas je začelo močno zebsti, saj je pihalo, smo odšli v hišo. Ko smo se pogreli, nas je kmet popeljal do traktorja. Lahko smo se povzpeli nanj in potrobili. Odšli smo si ogledat tudi druge stroje. Nato smo se zapodili na igrišče. Lahko smo se igrali na plezalni steni, na gugalnici, v peskovniku in na leseni kozi. Ko smo se naveličali, smo odšli po gozdni poti do avtobusa. Najprej je bila pot položna, nato pa že strma. Veliko smo padali in se smejali drug drugemu. Na koncu pa je sošolec padel v blato, vendar se ni jezil. Bil je dobre volje in se je smejal z nami. Vseeno ga je voznik spustil na avtobus. Srečni in lepih vtisov smo se vrnili domov. Učenci 5. b in 5. c razreda 7. in 9. razred Na šoli so v okviru različnih delavnic v 7. in 9. razredu izvajali naravoslovne poskuse, merili osvetljenost prostorov, računali porabo energije in ekološki odtis posameznika, oblikovali nalepke za koše z odpadki, označili košček zemlje ob Grosupeljščici, za katerega bodo skrbeli skozi celo šolsko leto, ter izpolnili anketo o varčevanju z energijo. O označenem koščku ob Grosupeljščici in porabi energije ter anketi bodo učenci poročali svojim sošolcem, ko bodo podatke obdelali oz. zbrali v celoti. Učenci se bodo med letom v oddelkih izmenjevali kot energetski oz. vodni detektivi ter skrbeli za ugašanje luči oz. manjšo porabo vode. Eden izmed učencev pa bo svoje sošolce opozarjal tudi na pravilno ločevanje odpadkov. Delavnica »Spoznavajmo znanost« V delavnici »Spoznavajmo znanost« so bili učenci razdeljeni v skupine. Iz odpadnih materialov so izdelovali pripomočke, igrače ter izvajali preproste poskuse. Uspelo jim je izdelati barometer, poskočno pošast, vetrovnico, škatlico, ki se vedno vrne k lastniku, Newtonovo zibelko in čolniček, ki potuje po suhem. Terensko delo ob Grosupeljščici Sedmošolci so raziskovali reko Grosu-peljščico, ki teče neposredno ob naši šoli. Zajeli so vzorec vode in ga pregledali z uporabo kemijskih analiznih metod, naredili pa so tudi biološko analizo vode. Ugotovili so, da je tok Grosupeljščice ob naši šoli čist, tako po bioloških kot kemijskih kazalcih, kar jih je razveselilo. Anketa Na delovno soboto so učenci 6., 7. in 9. razreda s pomočjo odzivnega sistema TurningPoint najprej izpolnili anketo o varčevanju z energijo, nato pa so se preizkusili še v kvizu o energiji. Učenci so pridno sodelovali in imeli veliko mnenj v zvezi z vprašanji. Na koncu smo se v debati pogovorili še o tem, na kakšen način doma varčujejo in kako ločujejo odpadke. Rezultati bodo še obdelani, trenutno vam zaupamo le to, da je po mnenju učencev doma najbolj varčna mama. Delavnica izdelovanja nalepk za označitev košev za ločeno zbiranje odpadkov Na sobotnih Eko delavnicah smo s sedmimi razredi med drugim tudi likovno ustvarjali. V likovnih delavnicah smo izdelovali nalepke za označitev košev za ločeno zbiranje odpadkov. Sedanje nalepke, na katerih je napisano, kateri odpadki spadajo v določen koš, smo želeli nadomestiti z bolj vpadljivimi in vabljivimi slikovnimi označbami. Izdelali smo kolaže, pri katerih smo uporabili odpadke, ki smo jih »pridelali« v šoli. Tako so nastale označbe košev za papir, embalažo ter ostale odpadke. Pri nalepki za papir smo za podlago uporabili modro barvo, kolaž pa sestavili iz časopisnega papirja, pisarniškega papirja, raznih ostankov zvezkov in kartona. Rumena je predstavljala embalažo, pri tej pa smo uporabili tetrapake, jogurtove lončke, plastične žličke, vrečke, slamice,^ Med ostale odpadke pa smo umestili ostanke šiljenja, papirne brisačke in robčke, olupke in ogrizke. Učenci so pri delu zelo uživali in nastalo je kar nekaj dobrih likovnih del. Izbor treh reprezentativnih kolažev smo predstavili tudi na koših, ki sedaj krasijo šolski eko kotiček. Merjenje osvetljenosti prostorov Učenci 9. razreda so merili osvetljenost različnih prostorov na šoli. Vreme je bilo na ta dan oblačno. Meritve so bile opravljene v učilnici, na hodniku, v knjižnici ter v učilnicah za tehniko in gospodinjstvo, pri ugasnjenih in prižganih lučeh. Povprečja vseh izmerjenih vrednosti so primerjali s priporočenimi vrednostmi osvetljenosti za različne vrste prostorov. Ugotovili so, da je potrebno v oblačnem vremenu v vseh učilnicah prižgati luči, da je osvetljenost primerna za nemoteno delo. Hodniki pa so v takem vremenu primerno osvetljeni že pri ugasnjenih lučeh. Ugotovili so tudi, da so lahko v učilnicah, kadar je oblačno, luči tik ob oknih ugasnjene, če so senčila dvignjena. Učenci so pri delu uživali, saj je bilo delo dinamično in so odkrili nekaj novih informacij, ki jih bodo lahko uporabljali v vsakdanjem življenju. Povprečni izračun ogljikovega in ekološkega odtisa 9.b Življenjski slog učencev 9. b prispeva v povprečju k nastanku 8,09 ton toplogrednih plinov letno, povprečni ekološki odtis pa znaša 3,53 globalnih hektarjev. Če bi vsi ljudje živeli kot 9. b, bi potrebovali 1,88 planeta.Naš razred bi lahko porabil manj brisačk za brisanje rok. Na WC-ju bi lahko vsakič, ko bi odšli iz njega, ugasnili luči. Lahko bi več hodili peš. Učenci 9. b razreda Poraba energije Učenci 9. razreda so v matematični delavnici računali, koliko električne energije porabijo posamezne učilnice na šoli. Upoštevali so število električnih porabnikov in čas njihovega delovanja. Druga skupina učencev je računala, koliko el. energije bi prihranili, če bi vestno izključevali el. aparate, ko jih ne uporabljamo (stanje pripravljenosti). Izračunali so tudi, koliko električne energije porabijo luči na vseh šolskih hodnikih in koliko bi privarčevali, če bi jih ugašali. Na koncu pa so še sešteli, koliko papirja, pokrovčkov in baterij smo že zbrali v tem šolskem letu. 6. in 8. razred Podružnična osnovna šola s prilagojenim programom Grosuplje Podružnična osnovna šola s prilagojenim programom Grosuplje se je pridružila matični šoli pri izvedbi EKO DNEVA. Vsi oddelki so imeli dan dejavnosti, na katerem so ustvarjali iz naravnih in odpadnih materialov. Učenci so izdelovali uporabne izdelke, s katerimi so se in se bodo igrali, spoznavali svoje okolje ter z darilom razveselili svoje najbližje. Naučili so se ločevati odpadke in iz njih izdelovati predmete ter s tem spoznali, kako lahko varujemo svoje okolje in pripomoremo k zdravemu in srečnemu življenju vseh nas. MOŽNI PRIHRANKI OB IZKJUČEVANJU EL. PORABNIKOV - doma Učenci 6. in 8. razreda so na ta dan poskrbeli za svoje zdravje. V 8. razredu so v okviru delavnic spoznavali načine za ohranjanje svojega zdravja, se seznanili z nekaterimi boleznimi in izvedeli nekaj o ukrepih za preprečevanje le-teh. Učenci 6. razreda pa so šli na kondicijski pohod in ob poti pobrali še nekaj smeti. Podružnična osnovna šola Polica Tudi na Podružnični osnovni šoli Polica smo organizirali Eko dan z naslovom »Zemlja je naš dom, drugega nimamo«, na katerega so bili povabljeni tudi starši. Preko glasbenih točk učencev, igranja dramske igrice, «1. porabnik niikrovaJavna peiiica «L pifita polniLe« zu mobilni tel. ruCuna]nik TV tlskulnik poraha v slanju pripravi) en osrl na h (stand-by) 4W opoki^ 2W Oiool i^w 3W ! Cî,t>o3 11W 7W û^oo'f 4W O^oûi, v stnndby (ur/iliiii) 23,8 23,5 21 18 t— •• ---- 23,8 porabiti» dan o.tsS ojih O.Ogfi poraba na mote 1 -f- t .. J. poraba na leto >2,1} -1--- " "- \%55 -f- ïtmShi porabe 1 ■■ i- —J—— Za ta dan so se tudi v knjižnici posebej pripravili in za učence razstavili raznovrstna eko gradiva, ki so bila na razpolago že med dejavnostmi ter še cel naslednji teden. predavanja o ekologiji in številnih ustvarjalnih delavnic smo uspeli doseči zadovoljstvo prav vseh prisotnih. Z ustvarjanjem iz naravnih in odpadnih materialov smo ozavestili našo povezanost z naravo in se preko pogovora poučili tudi o nekaterih okoljskih problemih in rešitvah. Eko dan je bil zaključen s skupno prireditvijo, na kateri so vsi razredi predstavili svoje delo in stvaritve. Ena izmed delavnic je bila tudi priprava na izvedbo instrumentalnega dela za himno, ki jo je na koncu prireditve zapel sestavljeni zbor pod vodstvom glasbenega pedagoga Emila Kovačca. Refren pesmi se glasi: Grosupeljčani mladi, posnemajte nas radi, da s skupnimi močmi, rešimo EKO nas skrbi. Nekaj iz občnih zborov gasilskih društev Del udeležencev občnega zbora v Zagradcu. Mlado vodstvo PGD Zagradec v prvih vrstah -predsednik Matic Miklič, blagajničarka Katja Kastelic, predsednik komisije za delo z mladimi Matic Novljan, poveljnik Gregor Novljan in predsednik nadzornega odbora Samo Kadunc. Delovno predsedstvo občnega zbora PGD Veliko Mlačevo, 19. 2. 2011, in predsednik Tone Sterle pri svojem poročilu. Del udeležencev občnega zbora PGD Veliko Mlačevo, ki so se odločili, da bodo stari gasilski dom podrli in zgradili novega. Že kmalu po novem letu se v občini Grosuplje začnejo odvijati občni zbori po vseh društvih, ki jih je vseh skupaj kar nekaj čez 200. Med njimi je tudi i8 gasilskih društev v Gasilski zvezi Grosuplje, ki so nedvomno med bolj dejavnimi, še posebej, če imamo pred seboj pravo predstavo, da je vse njihovo delo usmerjeno v humanitarnost (tudi takrat, ko »fehtajo« denar ali pa organizirajo veselice). Kot delegat Gasilske zveze ali kot urednik sem obiskal pet društev med njimi, nekaterih pa sem tudi aktivno sodeloval kot predstavnik GZ Grosuplje. Ker pa smo o pomembnejših dogodkih gasilcev v preteklem letu večinoma že pisali, se v tem prispevku v glavnem bolj dotikam njihovih načrtov, ki so si jih zastavili za letošnje leto ali celo za daljše prihodnje obdobje. Jože Mik1ič Občni zbor PGD Zagradec, 22. 1. 2011 V mojem domačem društvu se je že lani ob poplavah pokazalo, da je najšibkejši člen v društvu po skoraj tridesetih letih iztrošena motorna brizgalna. Zato jo bo treba zamenjati z novo. V ta namen mlado vodstvo društva načrtuje speljati nekaj dejavnosti za zbiranje sredstev, kot so organizacija veselice s srečelovom, pa tudi nabiralna akcija oziroma iskanje donatorjev v svojem požarnem rajonu in bližnji okolici. V rednih dejavnostih pa se bodo tudi letos posvečali vajam ter vključevanju gasilk v operativno delo, nekaj pa tudi pri zunanjih ureditvah okolice doma. Kot delegata sta se zbora udeležila predsednik GZ Andrej Bahovec in tajnik GZ Božo Knez. Občni zbor PGD Veliko Mlačevo, 19. 2. 2011 Sosednje gasilsko društvo se je na tem občnem zboru odločilo, da bo podrlo stari gasilski dom in začelo z gradnjo novega. Sedanji prostori so nefunkcionalni, slabo grajeni, pa tudi sama postavitev doma zdaj ovira delovanje društva. Z novo postavitvijo bi tako pridobili tudi bolj izkoriščen funkcionalni prostor ob domu. Prav tako bodo tudi letos organizirali gasilsko tekmovanje Napad na rdečega petelina z veselico in se posvetili operativnemu delu in delu z mladimi, saj novo vodstvo s predsednikom Tonetom Sterletom in poveljnikom Petrom Sajetom smelo spodbuja in načrtuje delo v društvu. Kot delegata GZ Grosuplje sva se ga udeležila Iztok Vrhovec (tudi kot podžupan) in Jože Miklič, predsednik komisije za zgodovino pri GZ Grosuplje. Občni zbor PGD Grosuplje, 26. 2. 2011 102. občnega zbora grosupeljskih gasilcev se je prvič v tej funkciji udeležil tudi župan Občine Grosuplje. Uradnemu delu so dodali kar nekaj kulturnih točk z nastopajočimi mladimi gasilci in gasilkami, Moškim pevskim zborom Šentjurski fantje in ženskim pevskim zborom Magdalene (v obeh zborih prepeva tudi nekaj grosupeljskih gasilcev in gasilk). Kulturni program je povezovala Tadeja Anžlovar, delovni del občnega zbora pa Zdravko Perme. Podpoveljnik Boris Njenjićje z računalniško projekcijo podal poročilo o delu poveljstva in v njej nanizal statistične podatke o 31 njihovih lanskoletnih intervencijah, pa tudi o izobraževanju, vajah in tekmovanjih članov, predvsem operativcev. Poleg poplav so se grosupeljski gasilci lani v juniju spopadli tudi s posledicami izredno močne toče z neurjem, ki se je najbolj znesla prav nad mestom Grosuplje. S tremi usposobljenimi gasilci so sodelovali tudi v reševanju največje prometne nesreče na avtocesti. Poročilo predsednika Iztoka Vrhovca o organiziranosti in dejavnostih društva je prebrala njegova namestnica Zala Kadunc. Poleg teh poročil smo slišali še poročila o delu s članicami, z mladimi, blagajničarke, nadzornega odbora in inventurne komisije. V načrtu del za leto 2011 so navedli, da bodo poleg rednega dela na operativnem področju in vzdrževanju opreme nadaljevali z obnovitvenimi deli gasilskega centra. Vse delo so na kratko zapisali v priložnostno lično oblikovan bilten. Predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec je med drugim poudaril dosedanje uspehe starejših članov, pa tudi uspešno vključevanje mladih in članic v delo gasilskega društva. Župan dr. Peter Verlič je gasilcem zagotovil, da se sredstva v naslednjih dveh občinskih proračunih kljub varčevanju na več področjih za zaščito in reševanje oziroma za gasilstvo niso zmanjšala. Zaželel jim je, da bi imeli (v intervencijah! - o.p) čim ^ manj dela. Veliko Mlačevo: Jože Križman in Alojz Sluga sta letos prejela značko in plaketo gasilskega veterana. Največkrat - 29-krat - sta leta 2010 v intervencijah posredovala Stanko Kordiš ml. in Luka Furlan. Zato sta v zahvalo prejela vsak svoj kipec gasilca. Občnega zbora PGD Grosuplje kot osrednjega društva se je poleg občinskih svetnikov Saše Jalševca in Valentine Vehovec udeležil tudi župan dr. Peter Verlič. Delovno predsedstvo občnega zbora PGD Grosuplje je vodil Zdravko Perme. Božo Knez je prejel odločbo o povišanju v čin visokega gasilskega častnika 1. stopnje, kar je daleč naokoli tudi v regiji najvišji gasilski čin. > Občni zbor PGD Račna, 5. 3. 2011 V Račni so se gasilci zbrali že stotič. Leta 1911 so v tej vasi organizirali svojo požarno brambo, saj so pogoste poplave onemogočale, da bi takratna društva v okolici na morebitne požare prispela pravočasno. Novoustanovljeno društvo je sprva delovalo v celotni župniji Kopanj s Sp. Slivnico in Čušperkom ter pripadajočim ozemljem vred in je segalo tudi na območje katastrske občine Velika Ilova Gora. Več o zgodovini in bogatem delovanju društva ter ostalih dejavnostih na tem območju pa bodo radenski gasilci zapisali v zbornik, ki ga že pripravljajo. Zato gasilci vabijo vse, ki bi karkoli (fotografije, stare listine, odlikovanja in podobno) imeli v svojih arhivih, da bi posodili za kopiranje oziroma navajanje v zbornik. Nekaj gradiva v zvezi s tem sem jim osebno predal kot predsednik komisije za zgodovino pri Gasilski zvezi Grosuplje, ki ga sistematično zbiramo že nekaj let. Seveda pa bodo to okroglo obletnico zaznamovali tudi z več drugimi dogodki, med njimi tudi z obnovo stare gasilske črpalke sredi vasi, ki je še starejša od samega gasilskega društva in je pomembna tehnična dediščina, ne samo v kraju samem, temveč tudi širše. Občnega zbora so se udeležili Tone Lampret kot delegat GZ Grosuplje, delegatka za delo s članicami Mojca Lužnik, predsednik KS Račna Rajko Palčar in nekaj svetnikov sveta KS, občinski in državni svetnik Alojz Kovšca ter podžupan Iztok Vrhovec. Predsedstvo občnega zbora je vodil Aleš Kastelic. Redni delovni občni zbor so Radenčani popestrili s kulturnimi Delovno predsedstvo PGD Račna na 100. občnem zboru in predsednik Jože Valentinčič pri svojem poročilu. točkami mladih radenskih glasbenikov. V poročilu je predsednik Jože Valentinčič še posebej izpostavil lanskoletni največji uspeh mladincev, ko so postali državni prvaki. Za vse to pa ima precej zaslug poleg vodij posameznih skupin tudi poveljnik Mirko Gačnik, ki se že vrsto let trudi tudi za organizacijo ostalih operativnih nalog in izobraževanj. Letos tako nameravajo »postaviti« tudi ekipo članov A. Podžupan Iztok Vrhovec je dejal, da so Radenčani že do zdaj ustvarili ogromno, saj je zgrajeni gasilski dom eden izmed najlepših v zvezi. Pestra druščina članstva v društvu od najmlajših do najstarejših pa zagotavlja, da bo društvo lahko dobro delovalo tudi prihodnjih 100 let. Občni zbor PGD Čušperk, 12. 3. 2011 Čušperski gasilci so daleč naokoli poznani po izrednih tekmovalnih uspehih mlajših ekip, pa tudi po usposobljenosti članskih ekip, a še posebej je treba poudariti, da so v tem društvu zelo dobro vključene članice tudi v operativno delo ter hodijo redno na več tekmovanj izven GZ Grosuplje, ne nazadnje je bila delovna predsednica občnega zbora gasilka - Metka Perko. Lahko pa to opišem tudi na drugačen način, da so v delo PGD Čušperk vključene kar cele družine. Za tako uspešno delo je poleg predsednika društva Jožeta Severja (pred njim tudi Del članstva PGD Račna na občnem zboru, med katerimi so bili tudi mladinci, ki so lani postali državni prvaki na gasilskem kvizu v Zrečah. V PGD Čušperk občni zbor vodijo gasilke. »Sončnice« so zborovale > Predsednik PGD Čušperk pri svojem poročilu. njegovi predhodniki ter zagnane ekipe in vodje teh ekip) zaslužen lanskoletni prejemnik občinske nagrade in poveljnik PGD Čušperk Božidar Perko. V svojem poveljniškem poročilu je poudaril, da je vsako leto več (in ne manj!) nesreč, a so tudi vedno bolj masovne (kot lanskoletna neurja in poplave) in tudi zahtevne. Zato bo za gasilce vedno več in bolj zahtevnega dela in se bo naša družba slej ali prej morala tudi vprašati, za kakšno ceno (izpostavljanje življenja, zdravja, nerešena vrsta vprašanj glede statusa gasilcev, financiranja gasilskih društev in podobno) naj bi gasilci vse svoje poslanstvo še opravljali in kakšno odgovornost zares lahko pri tem pričakujejo občani oziroma državljani od njih kot prostovoljcev. V načrt za leto 2011 so zapisali podobne naloge, kot so jih izvajali že v preteklosti, letem pa še dodali nekaj novih, kot na primer organizacijo občinskega tekmovanja v orientaciji. Njihovega občnega zbora smo se kot predstavniki GZ Grosuplje udeležili predsednik GZ Andrej Bahovec, predstavnica gasilk v GZ Nada Kastelic in Jože Miklič, predsednik komisije za zgodovino pri GZ. Že več let uspešno opravlja delo predsednice komisije za delo z mladimi Klavdija Perko. V zadnjih dveh letih je svet zajela globalna finančna in gospodarska kriza. Toda kot pravi star pregovor, »kadar ima hudič mlade, jih ima veliko«. Tako so se vsem posledicam krize pridružile še številne naravne ujme. Najhujše posledice so te ujme prav gotovo prinesle kmetijstvu ter s tem pridelavi hrane. V zadnjem času se zaradi rasti cen hrane na globalnih trgih tudi pri nas začenjamo spraševati, zakaj imamo tako nizko stopnjo samooskrbe z življenjsko potrebnimi živili. In zakaj smo imeli vsa leta do sedaj tako mačehovski odnos do kmetijstva. Še sreča, da imamo vsaj nekatere prostovoljne organizacije in društva, ki po svojih najboljših močeh poleg ostalega skrbijo tudi za pomoč tistim, ki se še ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, po drugi strani pa s promocijo in spodbujanjem te dejavnosti pomagajo pri njeni ohranitvi. Eno izmed takih društev je prav gotovo Društvo podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega. Članice tega društva so se zbrale v soboto, 21. januarja, v gostišču Lunca v Zagradcu, da ocenijo svoje preteklo delo ter si postavijo nove cilje za prihodnost. Ponosno so ugotovile, da so izpolnile vse naloge, ki so si jih zadale z letnim planom za preteklo leto. Nova znanja so pridobivale na različnih strokovnih usposabljanjih, pa najsi je šlo za področje kmetijske proizvodnje, zdravstvene vzgoje ali gospodinjskih del. Z zelo dobro obiskano razstavo velikonočnih jedi so ponovno dokazale, da jim ni vseeno za ohranjanje naše kulturne dediščine. S predvsem sladkimi izdelki svojih pridnih rok so poskrbele za številne pogostitve ob različnih dogodkih v občini Grosuplje pa tudi širše. Znale pa so se tudi zabavati. Udeležile so se kmečkih iger v organizaciji Zveze kmetic Slovenije, letovanja v Izoli ter sodelovale na drugih družabnih srečanjih. Tudi vsebinsko bogat program za leto 2011, ki so ga sprejele na občnem zboru, kaže na to, da jim volje in veselja do dela v društvu ne manjka. Društvo si zaradi svoje družbeno odgovorne vloge prav gotovo zasluži vso pozornost. Zato se ne obotavljajte, ko vas bodo k svoji stojnici na kateri od prireditev povabile članice DPŽ Sončnica ter vam ponudile sladkih dobrot, ki so jih ustvarile njihove zlate roke. Franci Zorko Članice se tudi sicer uspešno vključujejo v vse delo društva - pri poročilu Mojca Lužnik. 91-letna Angela Goršič: Z vsakim rojstvom ima mati več ljubezni! Mami, babici in prababici ANGELI GORŠIČ z Male Ilove Gore v njenih skorajda 91 letih življenje ni prizanašalo. Vseskozi jo je postavljalo pred težke življenjske preizkušnje, pa je vendar nobena izmed njih ni strla. Bila je močna ženska, ki je znala kljubovati vsem težavam in vedno ostati neomajna v svojih dejanjih in odločitvah. 26 let ji je bilo, ko je, doma z Velikega Korinja, prišla 27. februarja leta 1946 na Malo Ilovo Goro, za „ta-mlado". Mož pravi, je bil celih 20 let starejši od nje, toda, bili so to povojni časi, ko je veliko mladih fantov in mož padlo v vojni. „To so bili težki časi. Polni nezaupanja; ljudje so drug drugega kar malce grdo gledali, iskrenosti in prijateljstva ni bilo. In vsemu temu se je pridružila še velika revščina in pomanjkanje...," skrivnostno odpira vrata preteklosti 65 let. Kako se mama Angela spominja prvih let, ko sta si z možem snovala družino? „Kljub temu, da je bila naša kmetija velika, pa o kakšnem blagostanju ni bilo sledi. Hiša je bila krita s slamo, kuhala sem še v črni kuhinji, elektrike nismo imeli, vode tudi ne... Vsa drva z gozda smo spravljali z rokami, vse njive obdelovali ročno. Revščina v pravem pomenu besede!" počasi niza spomine. Potem pravi: „V Grosupljem je bila takrat cerkev, gostilna in stara Goršičeva hiša nad progo. Pa nekaj hiš, seveda. Danes pa _ saj se star človek niti ne znajde več!" Šest otrok je rodila. Pet deklet, zadnji je bil sin. - Spomini na materinstvo? Dolgo je že od tedaj, ko se je veselila darovanj življenja. Ko spregovori o tem, za trenutek obmolkne. Skrita bolečina? Spomin na dojenčico, ki je umrla na porodu... Bilo je leta 1952, ko je bila huda zima z obilico snega, in je prišel čas, da je otrok hotel v življenje. Sosed je šel peš na Krko po babico, več kot uro hoda. Toda, babica je ugotovila, da sama ne bo mogla pomagati pri težkem porodu, pa so mamo Angelo z vozom s konjsko vprego peljali v Grosuplje na vlak in potem v Ljubljano. Predolgo je trajalo in otrok ni preživel. „Nisem videla mrtvorojene hčerke," pravi počasi in potem nekam trpko doda: „Bolečina, ki za vedno ostane v materinem srcu. Kajti vsako novo rojstvo me je na svojstven način osrečevalo, čeprav sta revščina in skromnost hodili z roko v roki. Vsak otrok ti prinese nova lepa doživetja, in z vsakim rojstvom ima mati več ljubezni, ki jim jo razdaja, " odstira zastor svojega materinskega srca. Otroci rasli ob delu in z delom Kaj ji je bilo v življenju najtežje - jo vprašam v prepričanju, da bo spregovorila o težkem fizičnem delu na kmetiji, ki ji, četudi ženski, ni bilo prizanešeno, pa pravi: „Najtežje mi je bilo, ker nisem imela s čim kupiti obleke za otroke. Kar se je le dalo iz domačega pridelka, sem nesla prodat v Ljubljano, da sem lahko kupila najnujnejše za otroke. Hrano smo resda pridelali doma, kupili smo samo sladkor in olje. Meso je bilo le za priboljšek, bilo pa ga je nekaj tudi ob domačih kolinah. Skuto in maslo sem delala doma, toda, vse, tudi jajca, je šlo v prodajo v Ljubljano. Če povem, da je bil tudi čaj samo za otroke takrat, ko so bili bolni, ker je bilo sladkor treba kupiti, potem je to dovolj velik dokaz, v kakšni skromnosti smo živeli, kako so rasli moji otroci. Otroci so rasli ob delu in že kar v rosnih otroških letih, tudi z delom, saj sem jih vedno jemala s seboj na polja, tudi že dojenčke. Otroški voziček je nadomestila kar kmečka „šajtrga", kamor sem jih položila, da so spali, medtem ko sem jaz opravljala svoje delo. Naša kmetija z veliko zemlje in gozda je bila res velika, toda kaj več od garanja nam ni dajala," zaključi romanje po letih svojega življenjskega obdobja mama Angela, ta zgovorna devetdesetletnica. Pripoved pa kar ne usahne, veliko ji leži na duši. Pripoveduje, kako so otroci odraščali in odrasli. V željah po lepšem življenju iz mladostnih spoznanj, kako je skorja kmečkega kruha trda, kako težko je zaslužen košček črnega kruha. Odšli so v svet, v tujino, da zase in svojo bodočnost ustvarijo boljše življenje, pa na veliko razočaranje, žalost, in na trenutke celo jezo očeta. Bil je namreč prepričan, da ima kmetija dovolj zemlje in zato potrebuje veliko pridnih rok... Mami Angeli je leta 1974 umrl mož; ostala je sama s 15-letnim sinom, saj so ostali otroci že odšli od doma. Ni se ustrašila gradnje nove hiše, ki je sledila že zgrajenemu novemu hlevu. Veliko je bilo breme, ki si ga je naložila na ramena, toda nikoli pretežko, da bi ga ne zmogla. „Nič dobrega mi ni bilo v življenju, tudi zdravje me je izdajalo, kar nekaj operacij sem imela, bila tudi daljši čas v bolnici, vendar časa za okrevanje nikoli ni bilo, pa sem še^ vedno tukaj," pravi kar malce ironično, in takoj na to, resnobno: „Če bi morala še enkrat vse to preživeti, pa res ne bi hotela!" Vendar, roko na srce, mama Angela - življenje nam ničesar ne daje na izbiro. Morda je prav tako. Leta častitljive starosti ji minevajo ob skrbi zanjo vseh petih otrok, ki jo imajo radi in ji ljubezen, ki jo je vtkala v njihova življenja, ljubeznivo vračajo. In ko se družini pridruži še vseh 12 vnukov s svojimi družinami in 9 pravnukov, je veselja polno pri Goršičevih na Mali Ilovi Gori. To so trenutki sreče, ko mama pozabi na ovinkaste in strme poti, ki jih je morala prehoditi v svojem življenju, da so otroci zrasli in se osamosvojili in da je kmetija, ki jo uspešno vodi sin Rudi, takšna, na katero bi bil ponosen pokojni oče. Bi morda danes razumel, zakaj so otroci hoteli v svet? Ali pa bi z mamo Angelo izpred hiše pogledovala v dolino, češ, kako se spet spreminjajo časi, da tudi te široke ceste, ki vodijo v svet, postajajo spet strme in ovinkaste. Na vse tiste težke trenutke, ki vam nekako ne gredo iz spomina, pozabite, mama Angela, veliko je bilo kljub vsemu tudi prijetnih in o teh spregovorite, ko spet pridejo otroci, vnuki in pravnuki, prav gotovo tudi ob materinskem dnevu! Alenka Adamič Goršičeva mama skupaj s svojimi hčerami in sinom. S svojimi vnuki in pravnuki. marec / 3 - 2011 Grosupeljski odmevi med ljudmi Manuela Ham - Mama po službeni dolžnosti in klicu srca „Komaj5 let je imelo drobno dekletce, pa skorajda ni vedelo, kaj je otroštvo. Namesto toplega doma ob ljubečih starših smo ji ga ponudili v Palčici. Vzljubili smo to nesrečno punčko, toda treba se je bilo posloviti, ko so zanjo našli novi dom. Pripravljali smo jo nanj, ji prigovarjali, da ji bo lepo, da jo bodo vsi imeli radi. Meni pa nikakor ne gre iz spomina tisti njen zadnji pogled ob slovesu. Tiste njene iskrene očke so obstale na meni, s tako velikim vprašanjem, kot da še zadnjič od mene terja potrditev za vse, kar smo ji obetali. Pa me je zabolel ta njen pogled, ker tudi sama nisem bila prepričana, da jo čaka v novem domu tista otroška sreča, ki jo otrok potrebuje za svoje otroštvo, za življenje. In nekje globoko v meni še vedno gloda vprašanje, ali je morda ta dvom začutila v mojem pogledu slovesa. " To je le ena izmed množice usodnih zaznamovanj, ki jih piše življenje in kot obeliski ostajajo za stenami Kriznega centra Palčica. Pozdravljena, ga. Manuela Ham, vodja Palčice! Hvala za čuteče besede v uvodni zgodbi, ki se nikoli ne bi smela zgoditi, če bi vsi otroci imeli otroštvo, ki jim pripada, in starše, ki bi znali biti - oče in mama. Ga. Manuela Ham, če začnem pogovor kar - mama po službeni dolžnosti - kako vi osebno sprejemate poslanstvo, ki vam ga nalagajo delovne naloge vodje Kriznega centra Palčica? „Sem borka za otrokove pravice, se borim zanje in v tem neizmerno uživam! Poslanstvo vseh nas, ki delamo v Palčici je, otrokom nuditi zatočišče, varnost, da naredimo vse za otrokove pozitivne izkušnje, da otroci čutijo prijetne trenutke in vedo, da jim vse lepo v življenju pripada!" pripoveduje, kot da na široko odpira dlan v dobrodošlico vsem, ki jo potrebujejo in jim lahko pomaga. Njene besede izražajo toplino, ki jo izžareva tudi njen pogled, rekoč: „Preden sem prišla v Palčico, sem delala na Centru za socialno delo in pokrivala področje ogroženih otrok. Vendar pa tu otrokom lahko veliko več dam. Palčico lahko poimenujem lepa plat sociale; tako sem vesela, da jo imamo, da imamo ta krizni center! To je sreča za vse otroke, ki jim sreče ne da čutiti domače ognjišče! Tako radi ponavljamo, da so otroci naša prihodnost, toda najprej moramo poskrbeti za njihovo sedanjost, da so sploh lahko - otroci! Pa so žal premnogokrat žrtve nasilja! In ko jim prigovarjamo, da se otrok ne tepe, nam njihovi nemi pogledi govorijo, da tega enostavno ne verjamejo in ne morejo razumeti." Ko sem na večer prišla v Palčico, me je nekje iz sobe „pozdravil" otroški jok sedemmesečnega dojenčka, ki so mu bile tu prve ure bivanja po vrnitvi iz bolnišnice; Manuela in Adi pa sta se trudila za njegovo kar najboljše počutje za „dober dan", da bi otrok začutil vse tisto, kar dojenčku pritiče. - Ali v takšnih trenutkih, in teh ni malo, človek lahko razmišlja, da je to del njegovih delovnih obveznosti, ali prevladajo čustva materinstva, - nadaljujem najin pogovor. Za trenutek obmolkne, kot da se hoče prepričati, ali je dete zaspalo, potem čuteče nadaljuje: „Vsaka zgodba se me dotakne. Če ne bi bilo tako, potem ne bi bila tukaj. Potrebna pa je zdrava mera razuma, presoje. Vsakega otroka vzljubiš, vzpostaviš stik, se povežeš z njim." „Zato je tako težko poslavljanje. Spustimo jih v življenje. Nekateri se še vračajo, oglašajo. Njihove fotografije imamo, zase, da smo še vedno v nekem stiku z njimi. Sicer pa vsak otrok pusti v mojem srcu sled..." In takšnih trenutkov je bilo v času njenega dela že veliko. Morda nekaj utrinkov iz njenega dela?! „To so zgodbe s srečnim koncem!", je odločna, pa vendar iz vsake njene besede veje toplina, ki jo izžareva ta mila, mlada ženska. „Kadarkoli si hočem priklicati v spomin kaj lepega, je to življenjska usoda treh otrok -dveh sestric in bratca, ki so tako rekoč čez noč ostali sami z očetom nekje visoko v hribih. Oče je moral vstajati ob pol štirih, skoraj sredi noči, da je pravočasno prišel na delo v rudnik, zato otroci niso mogli ostati sami in so našli začasni dom pri nas. Toda, kako velika je bila ljubezen očeta do svojih otrok! Celo med tednom jih je obiskoval, čeprav je moral prositi katerega izmed znancev, da ga je pripeljal, ker avtomobila ni imel. Imel pa je ljubezen v srcu do svojih otrok, zato je marsikaj zmogel. Nabral je višnje na vrtu, spekel zavitek in jim ga prinesel; otroci so vikende preživeli z njim doma. In srečen konec: medtem, ko je oče v službi, so otroci dobili mesta v vrtcu, popoldneve pa preživljajo skupaj, oče vzorno skrbi zanje." O čem najčešče razmišlja ob svojem delu, ki ji pomeni izziv in veliko ljubezen hkrati? „Kako dobro delamo in kaj bi morda lahko naredili še boljše v prid otrokom, ki so nam zaupani v oskrbo, in ob tem seveda tudi o tem, koliko otrokom smo pomagali in jim omogočili prehod v lepše življenje, so misli, ki mi polepšajo dan," pravi zamišljeno, z žarkom upanja v očeh - žarkom upanja za vse tiste otroke, ki jim je in jim še bo poskušala darovati nekaj nežnosti in topline. To, pravijo, premore le materino srce. Manuela Ham pa je tudi mama. Tudi sama ima družino. Zato - kako se jo dotaknejo usode otrok, ki jim je Palčica zatočišče in pribežališče v času najnežnejšega otroštva? Trenutek tišine, potreben za izbrane misli, potem pravi: „Vsak otrok se me dotakne na specifičen način. Ko sem tukaj, se mu posvetim in tudi, ko grem domov - včasih imam občutek, da sem v službi 24 ur, ker marsičesa ni moč pozabiti, ne moreš potegniti črte, kot da je vse ostalo tukaj, v Palčici. Pa vendar vem, da svoje Ur družine s tem ne smem obremenjevati. Ko sem doma, je moja družina vedno na prvem mestu! Imam dvanajstletnega sina, ki me potrebuje in mu hočem in želim biti najboljša mama! Otrok je najdražji, najdragocenejši dar, ki ti je v življenju dan, zato ne morem prikriti želje po ponovnem materinstvu," pove iskreno, s toplino in milino glasu ter nežnim žarom v očeh. Ali sočustvujete z materami, ki so bojda po sili razmer oropane za radosti materinstva, ki pravzaprav ne znajo uresničiti poslanstva, ki jim je dano? "Veliko ljudi jih obsoja, jaz jih razumem. Vsi ti starši so bili sami žrtve nasilja in ne poznajo drugega vzorca. Izkušnje, ki so jih sami doživeli, prenašajo na svoje otroke. Kajti, to je vse, kar poznajo. Starši, ki zapustijo svoje otroke, so bili tudi sami zapuščeni. Na svojih otrocih ponavljajo svojo zgodbo. Ne iz hudobije, temveč iz lastne nemoči. Ljubezni se ne naučimo, ljubezen ti mora biti dana! Samo tako ostane v tebi in ti jo lahko deliš naprej! Če je sami niso prejeli od svojih staršev, z njo ne morejo osrečevati svojih otrok! Žal! Otrok je kot prazen CD. Nanj daš, kar želiš...," resnobno pove. Mama - po službeni dolžnosti? Je to sploh mogoče? „V letu 2009 smo imeli v Palčici naenkrat tudi 11 otrok, od teh veliko dojenčkov, lani v decembru pa 7 - je to za nas kar velik zalogaj ob vsem delu, ki ga moramo opraviti po tipu družinskega življenja v hiši. V veliko pomoč so nam prostovoljci, ki pomagajo predvsem pri igri večjih otrok, medtem ko dojenčki zahtevajo drugačen pristop in nego, veliko tudi nežnosti in osebnega odnosa, materinsko ljubezen. Noči ob dojenčku so noči brez spanja. Ko si zjutraj povsem „skurjen", neprespan, pa se ti dete nasmehne, se ti stisne v naročje, saj tedaj pozabiš tudi na neprespano noč", je bil topel njen odgovor na moje vprašanje. Manuela Ham, socialna delavka. Je znanje, ki ji ga je dal študij, dovolj za njeno veliko poslanstvo? Tako, se zdi, razume svoje delo v Palčici, iskrena borka za otrokove pravice, rekoč: „Nobena fakulteta ti ne da tega, kar potrebuješ za delo, ki ga opravljamo v Palčici. Poleg vsega znanja mora biti v tebi tudi empatija. Da lahko „zlezemo v otroške čeveljce". Otroka moraš začutiti!" Alenka Adamič Matjaž Bregar in njegove obnovljene knjige Libram iz Grosupljega se ukvarja z restavriranjem starih knjig. Jože Miklič Matjaž izbran med 150 kandidati Matjaž je po poklicu strojnik in je po šolanju opravil pripravništvo na GPG-ju ter je bil nato še pol leta pogodbeno zaposlen, a se je podjetje ravno tedaj začelo deliti na več delov. V časopisu je opazil oglas, da Narodna in univerzitetna knjižnica vabi fante tehničnih profilov, ker takrat še ni bilo šole za restavriranje papirja. Prijavilo se je kar 150 kandidatov. Po razgovoru so jih izbrali 15, da so šli na tedenski tečaj in preverili njihove ročne spretnosti. Izmed vseh teh pa je bil na koncu izbran samo on in so ga zaposlili. Nato so naknadno zaposlili še tri sodelavce, ki so se začeli kot ekipa izobraževati. Pokroviteljstvo nad njimi je prevzela munchenska restavratorska delavnica. (Spotoma mi Matjaž pove tudi, da obstajata dve usmeritvi pri tem delu - »nemška« in »angleška« šola restavriranja. Pod okriljem Nemcev so delali kar nekaj let in so vsakoletno hodili na izobraževanje, posvete in oglede. Praktične delavnice pa so pretežno potekale v NUK-u in Arhivu Slovenije. Sprememba načina dela Z leti so se tudi pri tem delu spremenili trendi, ki jih je uvedel predavatelj na Oxfordu Cristopher Clarkson. Spremembo je povzročila velika poplava v Benetkah leta 1967, ko je med drugim poplavilo tudi precej knjižnic. Če so želeli ohraniti knjige neprecenljivih vrednosti, so morali hitro ukrepati. Pri tem so sodelovali vsi, ki so karkoli vedeli o stroki in materialih, ki se uporabljajo v knjigah, kot so papir, les, kovine, usnje, pergament in so zapisali smernice, ki še danes veljajo za osnovo temu delu. Osnovno izhodišče pa je, da morajo materiali omogočati reverzibilnost, kar pomeni, če bi se karkoli zgodilo taki knjigi, se mora le-ta spet razstaviti in jo je lahko na novo sestaviti nazaj. Zato uporabljajo v glavnem škrobno lepilo in klej, ki je narejen večinoma iz zajčjih kosti, saj je le-ta bolj čist, bolj prozoren in bolj prožen. Uporaba lepil, ki reverzibilnosti ne omogočajo ni dovoljena. Vsi dodani materiali pa morajo biti čimbolj trajni. Matjaž se odloči: »Na svoje!« Matjaž je v NUK-u delal 13 let kot restavrator knjig. V času, ko je njegova vodja delala doktorat, je bil kar nekaj let tudi namestnik vodje restavratorskega oddelka. Že v tistem času je odprl popoldansko obrt v Grosupljem in je delal po cele dneve brez prostih sobot in še kakšne nočne ure je moral vlagati v to delo, saj je bilo naročil vedno več. Zato se je odločil, da bo delal samo še svojo obrtno dejavnost. Poleg restavratorskih del pa prevzema tudi posle, kot so izdelava raznih vpisnih knjig, boljših jedilnih listov, raznih svečanih albumov in podobno. V zadnjem času precej dela za Narodni muzej Slovenije, SAZU in arhive, ima pa tudi nekaj stalnih naročnikov posameznikov, ki veliko dajo na svoje bogate knjižne in druge podobne zbirke. Nekaj o postopkih restavriranja in vezave (starih) knjig Prvi koraki pri restavriranju knjige je evidentiranje poškodb, pisno in slikovno. Knjižni blok razdrt na posamezne pole. Pole se zašijejo ročno na konopljene vezice, kapitalni trak se ročno vplete. Za vsako knjigo posebej se odpre tako imenovani protokol, kateri spremlja knjigo od začetka do konca restavriranja. V njem so zavedeni vsi uporabljeni postopki in materiali. Po odstranitvi platnic se začne odstranjevanje klejnega lepila na hrbtu bloka knjige. Na to lepilo se nanese škrobno lepilo in počaka, da se staro zmehča. Ko se lepilo toliko omehča, da popusti, se knjigo razdre po šivih na posamezne pole, nato še na posamezne liste, ki so v polah običajno po štirje. Listi so potem pripravljeni za čiščenje, suho s ščetkanjem ali mokro v hladni in topli vodi. V NUK-u liste čistijo tudi z ultrazvokom v vodi. Sušenje mora potekati v sušilnem regalu in nikakor na soncu. Poškodovane liste pa se po pranju zakrpa z japonskim papirjem. Restavrator mora poznati tudi vse postopke knjigoveškega dela, da lahko opravi delo restavratorstva pri eni knjigi v celoti, ne samo na papirju. Prav tako mi razloži, kako se krpa papir. To je papir, ki je ob robovih zelo kosmat (in na prvi pogled zgleda kot med ljudmi bolj poznana propilenska vlakna), saj z njega štrlijo drobna vlakna in se ga natrga na manjše delčke, primerne za krpanje poškodovanih listov. Take delčke nato restavrator položi na mesta, kjer je odtrgan list iz knjige, lahko ima luknjo ali pa se je zaradi velike obrabe enostavno obrusil za več milimetrov na vogalih in robovih. Pri mokrih postopkih se poleg nečistoč izperejo tudi polnila in klejiva, zato je potrebno liste premazati z metil celulozo (posebno lepilo topno v vodi), da povrnemo mehanske lastnosti papirju. Tako premazane liste se vloži med filce in pivnike, da se posušijo in poravnajo. Če so listi tako močno odtrgani, da je poškodovan tudi tisk, se običajno natisnjenih delov ne retušira, razen pri slikah oziroma grafikah - tu se skuša ustrezno sliko retuširati. V postopku sušenja je treba menjati tudi pivnike in jih prav tako vmes sušiti. Z obrnjenim postopkom začne knjigo zlagati nazaj. Sledi ročno šivanje z lanenimi ali konopljenimi nitmi. Ko je knjiga zašita, se hrbet polepi z zajčjim klejem. Tudi vezavo knjige je potrebno restavrirati. Če je bila platnica knjige iz bukovega lesa, jo je potrebno dopolniti z bukovim lesom, če je bila prevleka knjige iz kozje kože, jo je potrebno vezati v kozjo kožo, pod pogojem, da se na knjigo vrne vse originalne materiale, če so še uporabni. Papir je v Evropo prišel z Marcom Polom iz Kitajske. Pomembna razlika za restavratorje pa je med papirji izpred 500 let in še nazaj v srednji vek, ko so jih delali iz starih cunj - bombaž, lan in konoplja, jih zmleli in nato belili na soncu, ali pa papirji, ko so jih začeli delati iz lesne celuloze v 19 stoletju. Pred restavriranjem knjige: vezava razpada, nestrokovna popravila s selotejpom... V starih ročno izdelanih papirjih so pri postopkih dodajali apno kot polnilo. Tak papir zgleda kot nov, saj je osnova ostala bazična. Papir iz lesne celuloze pa je izdelan strojno in z leti porumeni zaradi kislih sestavin, ter je vedno manj prožen in propada. Precej velik problem za platnice je pri nas nabava bukovih desk, ki morajo biti naravno sušene in morajo pri restavriranju knjig ostati povsem ravne. Les se mora sušiti kar nekaj let, da popustijo lesne žile. Zato največkrat uporabljajo zlepljene ožje deščice skupaj, da se med seboj te napetosti uničijo. Še posebej velja ta ugotovitev za nekoliko večje formate platnic. Tudi pri oblačenju je lahko še kar precej problemov, saj se te deske napijejo vlage iz lepila in se lahko krivijo, pa tudi sama zračna vlaga v prostoru, kjer se to počne, je zelo pomembna. Platnice se nato običajno oblečejo z usnjem, ki je bilo obdelano z različnimi postopki, kot na primer z galunom in jajci ali s strojenjem s tanini - prvo usnje je po končani obdelavi bele barve, drugo pa rjave. Materiali za prevleko platnic so še pergament, platno ali papir. Na koncu se na knjige natiska napise - običajno je to zlato tisk, lahko pa je tudi barvni in slepi tisk - ponavadi ornamentacija v usnje Knjiga vezana v gaunsko kožo. Nekaj o pomembnejših primerih restavriranja knjig Pri navajanju restavratorskih del in njegovih postopkov mi omeni kar precej pomembnih knjig naše zgodovinske in kulturne preteklosti, kot so Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, Dalmatinova Biblija, Florjančičev zemljevid. Kot primer mi pove, da je z eno celotno Slavo vojvodine Krajnske, ki sestoji iz 4 knjig (Valvasor jih je znotraj teh vezav razdelil na 15 knjig), od demontaže, vseh postopkov obnove in čiščenja do montaže v prvotno stanje potrebno vsaj 100 ur restavratorskega dela na knjigo, če ne več. Take knjige se spredaj zapirajo tudi s posebnimi sponkami, ki so narejene iz medenine. Običajno pa je zanje treba narediti tudi posebne škatle za konzerviranje, ki so prav tako narejene knjigam primerno bogato. Pravi, da se ravno zdaj pripravlja restavriranje Florjančičevega zemljevida - Deželopisna karta Vojvodine Kranjske iz leta 1744, ki je eden od pomembnejših zemljevidov dežele Kranjske v terezijanskem času in je sestavljen iz 12 listov, ki skupaj merijo 180 cm v višino in 188 cm v širino. Tak zemljevid v končni ceni stane okoli 5000 €. Matjaž je spreten v prstih in prijeten sogovornik, že ob prvem pogovoru z njim, čeprav njegova starša in sestro že dolgo poznam, pa sem se prepričal, da svoje delo opravlja tudi s srcem. Smeješ se lahko, kar tako - razstava v Mestni knjižnici Grosuplje i Napisi in oštevilčenje v zlatotisku. Po originalu izdelane sponke. V četrtek, 3. februarja 2011, smo v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje odprli razstavo slikarke Mete Mehle iz Dobrepolja z naslovom Smeješ se lahko, kar tako. Avtorico in njeno delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, večer pa je s plesom popestrila baletna skupina TeGIBlo, ki pod vodstvom mentorice Špele Repar deluje v okviru Kulturnega društva Teater. Diplomirana slikarka Meta Mehle je galerijo napolnila s smehom in pozitivno energijo. Ustvarila je serijo slik, na katerih se upodobljene figure smejejo iskreno in od srca. Smeh se z njihovih obrazov širi na celotne slike in z njih ven v prostor in zavibrira v gledalcu kot odmev veselja in radosti. Kot je v predstavitvi povedala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, so slike tematsko in stilno poenotene. Likovna sredstva se prilagajajo vsebini, saj se skupaj s figurami smejejo tudi linije, poteze, predvsem pa barve, ki v močnih kontrastih še poudarjajo pozitivni naboj. Figure so dinamične, z očmi, obrazno mimiko in gibi rok komunicirajo z gledalcem. Vabijo nas, da se jim pridružimo v njihovem veselem razpoloženju in da se nasmejimo tudi mi. Darija Kovačič Miklove Zale mlado srce ni okamenelo Kako nas je nagovorila ljudska igra? Nadaljevanje z naslovnice In ko dejanje doseže vrhunec, ko se ti zdi, da sta ta svet in ta čas nabita samo z negativno energijo, sovraštvom in zlobnimi nagibi, preplavi dvorano nežni glas s čudovitim posluhom Zale, ko ta čuteče v ječi prepeva staro koroško narodno Nmau čez Izaro... „Če ti je pesem ranila srce, potem še ni okamenelo... " razmišlja pred ječo Marko, preden spozna, da sta se srečala - hči in oče. Skratka, zgodba, polna kritičnih situacij, vendar s srečnim koncem. Morda je marsikoga presenetila Zalina odločitev, ko se je po sedmih letih čakanja na Mirka, potem ko je svoje lovke spretno ovijala nanj Almira, odločila srce darovati Davorinu. Lahko bi temu dejali tudi velika življenjska šola, ki je Zavod za průStúrsků, komunalna in stanovanjsko urejanje Grosuplje io.o. PEilCR.\DNJI VASECA NOVEGA ALI EEKONSTRUKCyí OBSTOJEČEGA OBJEKTA V.AM NUDIMO: - iidelav-Ď »uibaïuîtiiniga díla« pcsitafga dela prqjêtta (lotadjíto dolawiiritacija po siarih predpisih), - izdelavo piDjettiiE dDlcumenlacije za vse visteobjefclov, - pndobitev gradbenega dcwljenja, - izdelavo geodetskcgiv posnetka in parcclacijo zemljiSia. ĆE STE ETAŽNI LASTNIK V VEĆSTANOVANJSKI HI&I, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravruka vaše hjle, - za vpis eiaïne Istnjne. NAJDITE NAS na Taboiski cestJ 3 v GiosMjïljeni in na telefonskih Stcvilkali 01 7810-320 aUO] 7S 10^29-.lU T810-333 ne gre zanemariti v življenju! Prav tako lahko označimo Almirino zlobno zvijačo, s katero končno uniči tudi svoje življenje! Poleg bogate vsebine povesti, iz katere se velja veliko naučiti, pa ne morem mimo pohvale vseh igralcev - vseh in vsakega posebej! Da so se tudi mladi igralci (mladostniki), znali tako dobro vživeti v čas in zgodbo, ki so jo živeli, je vse pohvale vredno! In glede na to, da je bila 18-letna Petra Zaviršek z vlogo glavne junakinje igre, Miklove Zale, prvič na odrskih deskah, je bila odlična! Prava, legendarna, velika koroška junakinja! Svetel žarek v dogajanju na odru so prispevali tudi folkloristi, ki so s petjem, inštrumenti in ljudskimi plesi pričarali tisti čas, ko se je slovenski živelj, kljub svinčeno težkim časom, znal tudi poveseliti. „Človek se mora nasloniti na človeka, kot se drevo naslanja na drevo!" smo slišali modrovati Serajnika. To si velja zapomniti! Morda nam bo že jutri prav prišlo! »Uprizoritev Miklove Zale je projekt, za katerega se je bilo vredno žrtvovati,« pravi mag. Marjan Adamič in dodaja, da brez angažiranosti in iznajdljivosti Vilija Mokorela, tudi kulise ne bi spregovorile s takšno sporočilnostjo. Da so igro postavili na oder, je ekipa 53 sodelujočih, v režiji Marjana Adamiča in Štefke Zaviršek, imela kar 41 vaj, ki so trajale po najmanj tri ure. In teh več kot 120 ur v igro vloženega dela se je odlično obrestovalo z zavidljivo uspešnim izidom! Nihče pa ob tem ni meril časa, ki je bil vložen v same priprave in organizacijo, da je „Miklova Zala" zaživela na odru. Poleg premierne uprizoritve in predstave v nedeljo, 20. februarja, so imeli tudi predpremiero predstavo, organizirano za sorodnike in znance igralcev, in potem še eno, v nedeljo, 6. marca, gostovali pa so še v Št. Juriju. V dobrih treh tednih si je Miklovo Zalo ogledalo preko 750 gledalcev! Naj vam zaupam, zakaj vam v zapisu nisem ponudila natančnejše vsebine te prelepe ljudske igre: veliko gostovanj še načrtuje dramska skupina Kulturnega društva sv. Mihaela. Vabili vas bodo plakati, zato tega enkratnega kulturnega dogodka res ne smete zamuditi! Ne zgolj zaradi odlične igre, temveč tudi zaradi bogate zgodovine slovenstva, slovenskega človeka, ki je za svojo samobitnost veliko pretrpel, da je obstal. Miklova Zala je vsekakor igra z aktualnim sporočilom. Mu znamo prisluhniti? Alenka Adamič ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA Projekt »Pomagajmo žabicam čez cesto« Namen projekta je pridobiti zadostno število informacij glede Števila, vrst dvoživk in kraja seljenja na regionalni cesti Mlačevo - Račna, ki je »črna točka« in kjer prihaja do množičnega povoza dvoživk v času njihove selitve iz prezimovališč do bližnje vode, kjer se dvoživke mrestijo. Pri tem pa prečkajo zelo prometno cesto. S temi podatki vsako leto argumentiramo kako zelo nujno na tem območjj potrebujemo podhode in trajne ograje za dvoživke. Z vsakoletnim poročilom se tako obračamo na Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Naše delo seje očitno obrestovalo, vabijo nas na skupni sestanek glede predloga ukrepov za zaščito dvoživk. Prav za to je izrednega pomena, da nadaljujemo naš projekt, vse do končnega cilja, se pravi do trenutka, ko se bodo zgradili trajni podhodi za dvoživke. Da bomo do želenega cilja prišli hitreje, pa potrebujemo vašo pomoč, pomoč prostovoljcev Poleg tega pa želimo opozoriti javnost o pomenu Radenskega polja glede številčne in vrstne pestrosti dvoživk, ki je pomembna, ne samo na lokalnem, pač pa tudi na državnem nivoju. S pomočjo tega projekta si želimo izobraziti ljudi o pomenu dvoživk ter hkrati s tem razviti naklonjen odnos otrok in odraslih do dvoživk. Če želite sodelovati pri akciji, se ne obotavljajte in se še danes javite žabcu Štefanu na elektnanski naslov zabice@radenskopolje.si, ali pa pokličite na telefonsko številko 040 655 795. Miža Pintarič KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU MAREC IN APRIL 2011 POMAGAJMO ŽABICAM ČEZ CESTO Dvoživke, na cesti Mlačevo - Račna, so pričele spomladansko selitev iz gozda do najbližje vode. Da bi preprečili Itevilne povoze teh živali, smo na odseku regionalne ceste postavili zaščito ograjo za dvoživke. Ob ograji smo zakopali vedra, kamor se dvoživke ujamejo, zato jih dvakrat dnevno, ^Ltraj in zvečer prenašamo na drugo stran ceste. Če želite pomagati pri prenašanju ter se pobližje spoznati z dvoživkami, ste lepo vabljeni, da nas pokličete na 040 655 795 (Miša Pintarič) ali pa nam piSete na zabice@radenskopolj9.si. Za večerno prenašanje potrebujete odsevni jopič ter dobro svetilko. Vse voznike na omenjeni relaciji pozivamo, da v času prenaÈanja dvoživk zmanjSajo hitrost ter s tem omogočijo prostovoljcem varno delo. 16. APRIL 2011 TRADICIONALNI VELIKONOČNI SEJEM NA BOŠTANJU Center Grajski vrt Boštanj in Turistično-naravovarstveno društvo Boštanj vas vabita na TRADICIONALNI SEJEM NA BOŠTANJU, Veliko Mlačevo 59, Grosuplje. Pripravili bomo vrsto aktivnosti, katerih namen je predstavitev ljudskih običajev ob tem prazniku. Sejem je namenjen prijetnemu druženju v duhu pričakovanja Velike noči. Program sejma bo objavljen naknadno tudi na spletni strani www.radenskopolje.si. 21. MAJ 2011 10. TRADICIONALNI SPOMLADANSKI POHOD PO RADENSKEM POLJU Tudi letos bomo s tradicionalnim pohodom po Radenskem polju obeležili svetovni dan parkov, Pobod se bo pričel pod Šoštanjem, na Grajskem vrtu Boštanj. Več informacij bo objavljeno naknadno na www.radenskopolje.si. Če imate kakršnokoli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o.^ Veliko Mlačevo 59,1290 Grcisupije Uradne ure so v petek od 8:00 -10:00, Telefon: 040 655 795 (Miša Pintarič) Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 63 e-pošta: info@radenskopolje.si, info@grajski-vrt.si spletni naslov: www.radenskopolje.si In www.grajski-vrt.si 34 oglasi Grosupeljski odmevi marec / 1-2 - 2010 Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje, Združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, v sodelovanju z Žensko vokalno skupino Brinke VABIJO NA KULTURNO PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA BOJA PROTI OKUPATORJU ŠE POMNIMO Prireditev bo v torek, 26. aprila 2011, ob 19.30 v Kulturnem domu Grosuplje. Večer bo posvečen partizanski pesmi in ustanovitvi OF, saj letos mineva 70 let od njene ustanovitve leta 1941. V kulturnem programu bodo sodelovali: ženska vokalna skupina Brinke in moški pevski zbor Šentjurski fantje KD Šentjurski oktet, instrumentalna skupina Sever iz Kamnika ter Gledališče Hiša KD Teater. Spominjajmo se uporniškega duha v zgodovini slovenskega naroda, ki nam je pred 20 leti zagotovil tudi našo samostojno državo. JRTNARIJAGROSUPUE 031 /213-626 PRI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU VABI K SPOMLADANSKIM OBISKOM OD i. 4. 2011 DALJE Delovni čas: ponedeljek-petek 8-12h in 13-18h, sobota 8-14K \U»nJO VAM: - KOVO! 11AZŠI1UI;XA IN IZIIttUŠANA IM)]Vlil>ltA ZISLI^NJAVI*. ^ - bodato izbiro balkonskih rastlin, -enoW " ^ ^ - ^ROŽICA KAM,v ' - pestro izbiro tr^inic in ( w -^substr^atov za^sajenje. ' i ' / ^;RKJK MISIJ - Zasajamo tudi CVETLIČNA KORITA. '»»JHA. marec / 3 - 2011 Grosupeljski odmevi oglasi 35 v CENTRU GROSUPLJEGA ODDAMO poslovne prostore v poslovni stavbi na Kolodvorski cesti 2, Grosuplje (stavba bivše Upravne enote). Velikost poslovnih prostorov od 10^98 m^ do 65,36 m^ z možnostjo povezovanja v večje enote. Prostori se nahajajo v I. nadstropju in mansardi. Cena: 11,00 EUR/m® (stroški obratovanja in vzdrževanja vključeni v ceno) ^IMOS Prevzem možen takoj! ImOS, projektiranje, inženirino, TEHNIČNO 5VETOVAMJE IN ORADNJE, D.O., LIUBUANA Fajfarjeva ulica 33, p.p. 2599,1001 Uubuana wwwjmos.si INFO: Polona Erjavec Tel.: 01/ 47 33 347 031 313 019 e-mail: Polona, eri avec@imos. si izme ^ na domif:iii JS TAVES^ ica S3, 1290 Grosupitje ^ OSM 347 S93 Najcenejša telefonija. Fiksna in mobilna. (î§) '□frctj?« PflfEŮA3t] CaXK. 36 oglasi Grosupeljski odmevi marec / 1-2 - 2010 MATERI Daleč sva, malo besed je med nama, komaj poznaš moje duše obraz. Težko, veš, reči besedo je, mama, teže še reči besedo naglas. Misel, ki ti jo pošiljaš za mano, najde le ravne in gladke steze. Težko ji je, če zadane ob rano, ko se vsa plaha dotipa do me. Mlati, vsak mora po svoje živeti, vsak mora sam prehoditi svoj pot. Kar mu je dano, to mora sprejeti, ne da bi vprašal, zakaj in od kod. Morda ne veš, kak je včasih samotno, morda ne veš, kak je včasih hudo, morda ne veš, kak se včasih odsotno duša smehlja, a ne misli na to. Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi. A vseeno - pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj. Drage mamice, mame, babice, stare Kajetan Kovič je v pesmi Materi povedal vse in še več. Nič ni samoumevnega, še najmanj pa mati, žena, ki je vedno tam, kjer jo potrebujemo. S hvaležnostjo, z globokim spoštovanjem in najlepšimi željami ob materinskem dnevu - vašem prazniku. iEfffcsi^ SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor Grosuplje Taborska cesta 1, Grosuplje www.grosup1je.sds.si grosup1je@sds.si mame Nova Slovenija, Občinski odbor Grosuplje ob 25. marcu, materinskemu prazniku, vsem mamam, ženam in babicam iskreno čestita ob osebnem prazniku. Hvala za nesebično ljubezen do drugih, hvala za vsakdanje delo in veselje, ki ju brezpogojno razdajate v svojih družinah v skrbi za otroke in može, v podjetjih in drugih institucijah ter tako bogatite dneve vsakdanjega življenja. V tem prazniku se bolj zavedamo, da sta za vzgojo in trdne ter zdrave medsebojne odnose v družini potrebna oba starša - OČE IN MATI. Zato je to tudi praznik staršev. M.Si Nova Slovenija iirsioiiska liuUsHastranita Občinski odbor Grosuplje Društvo upokojencev Grosuplje vabi vse svoje člane, naj se za letovanje v letošnjem letu oglasijo ob uradnih urah v sredo in petek v društvu, kjer bodo dobili vse informacije in vplačali akontacijo. Letošnje lokacije letovanja so kot vsako leto Hotel Delfin, Mali Lošinj,in nova destinacija Terme Olimje Podčetrtek. Poletje je pred nami, zato pohitite s prijavami. Predsednica socialne komisije Jožica Mlakar Republika Slovenija, Upravna enota Grosuplje izdaja na podlagi Pravilnika o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi in Zbirnega klasifikacijskega načrta za razvrščanje gradiva v javni upravi z roki hranjenja dokumentarnega gradiva (Uradni list RS, št. 52/2009), naslednji POZIV ZA JAVNOST Vse lastnike individualnih objektov, za katere je bilo pridobljeno gradbeno oz. uporabno dovoljenje od leta 1971 do vključno 1990 obveščamo, da lahko vložijo vlogo za prevzem izvoda Projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekt izvedenih del za pridobitev uporabnega dovoljenja (PID). Vloge bomo sprejemali na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1 in na telefonski številki 01 7810 918 in 01 7810 916 do 15. 4. 2011. V vlogi je potrebno navesti podatek o investitorju (oseba, ki je pridobila gradbeno dovoljenje) in približni podatek o letu, v katerem je bilo gradbeno oziroma uporabno dovoljenje izdano. Občani, ki bodo oddali vloge do določenega datuma, bodo lahko dokumentacijo prevzeli v roku 15 dni od vložene vloge. Če projektna dokumentacija ne bo prevzeta, jo bomo po navodilih Zgodovinskega arhiva Ljubljana oddali v uničenje. Nevenka Gorec, načelnica 40 oglasi Grosupeljski odmevi marec / 1-2 - 2010 Glasniki veselja Vera in luč Ob praznovanju 40-letnice svetovnega gibanja Vera in luč vas vabimo na ROMANJE NA ZAPLAZ, 9. aprila 2011, ob 10. uri. Somaševanje bo vodil nadškof in metropolit dr. Anton Stres. Slovenski lučkarji S Crawford garažna & industrijska vrata vrata. zorman©gmai I. com Matjaž Zorman s.p. eSM 031 336 800 Vino 17F, 1291 Škofljico Razpela v šolah ne kršijo človekovih pravic! Evropsko so dišče za človekove pravice je razveljavilo razsodbo iz leta 2009 v Italiji, kjer so križi običajno v šolah bili izobešeni. Sedanja odločitev pa sloni na pravici državljanov, da branijo svojo identiteto, je poročala BBC. V Sloveniji so mediji to odločitev preslišali, čeprav se je zelo veliko govorilo in pisalo pred kakšnim letom o našem primeru na Polici. po BBC povzel Jože Miklič Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje išče prostovoljce za delo z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 031 668 788 - Barbara Škerlj. Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 11/11-UPB 4), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni list RS št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 43/10) JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za izbor kulturnih projektov na področju varstva kulturne dediščine ter nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grosuplje v letu 2011 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje projektov na naslednjih področjih: - investicijsko vzdrževanje zgodovinskih, kulturnih in sakralnih objektov v občini, - nakup in vzdrževanje opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Sofinancira se izvedba konservatorsko-restavratorskih posegov in izvedba gradbeno obrtniških del na objektih, ki se nahajajo v Občini Grosuplje, se pretežno uporabljajo za kulturne namene oz. so vpisani v register nepremične kulturne dediščine. Vsi posegi in dela morajo ustrezati kulturno varstvenim pogojem. Sofinancira se nakup opreme, ki je nujno potrebna za delovanje predlagatelja oz. za kakovostnejšo izvedbo ljubiteljske kulturne dejavnosti. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: - prvo razpisno področje: vsi (razen neposrednih proračunskih uporabnikov), ki so lastniki oz. upravljavci objektov, ki so predmet sofinanciranja, - drugo razpisno področje: kulturna društva in zveze kulturnih društev, registrirana kot pravne osebe, s sedežem v Občini Grosuplje (oz. pretežno izvajajo kulturno dejavnost v Občini Grosuplje). 4. Splošni razpisni pogoji: - nepridobiten značaj projekta, Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji projektov: - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov realizacije projekta, - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v Občini Grosuplje oz. izvajajo kulturno dejavnost v Občini Grosuplje (velja za drugo razpisno področje). Vsi prijavitelji se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti: - prvo razpisno področje: dokazilo o lastništvu objekta - zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev oz. overovljeno kupoprodajno pogodbo,^ če lastništvo še ni vpisano v zemljiško knjigo. Če je prijavitelj upravljavec objekta, mora predložiti uradno dokazilo o upravljanju, kulturno varstvene pogoje oz. soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije k prijavljenim konservatorsko-restavratorskim posegom oz. izvedbi gradbeno obrtniških del, - drugo razpisno področje: dokazilo o registraciji dejavnosti. Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva. 5. Merila za vrednotenje projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji. 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - investicijsko vzdrževanje zgodovinskih, kulturnih in sakralnih objektov v občini 9.000,00 EUR - oprema za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti 4.500,00 EUR. 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2011. 8. Razpisni rok: javni poziv se prične v petek, 1. 4. 2011, in zaključi s petkom, 22. 4. 2011 oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. 9. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do petka, 22. 4. 2011, (oz. do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NE ODPIRAJ - VLOGA «, oz. z oznako » OPREMA ZA KULTURNE IZVAJALCE, NE ODPIRAJ - VLOGA «. 11. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo, v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti, opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev 12. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog 13. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Številka: 430-2/11 OBČINA GROSUPLJE Župan dr. Peter Verlič Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur .list RS, št. 11/11 - UPB 4), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 43/10) JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2011 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje 2. Predmet javnega razpisa je: sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov na naslednjih področjih: - gledališkem, - glasbenem, - folklornem in plesnem, - likovnem in - literarnem področju. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in 4/10) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v Občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost pretežno izvaja v Občini Grosuplje, in posamezniki. To so: - kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi, če kandidirajo z neprofitnim programom oz. projektom, - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih ^^ dosedanje delo potrjujejo javno priznani ^ > uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo. Kulturna društva, ki so vključena v Zvezo kulturnih društev Grosuplje, kandidirajo s svojimi programi oz. projekti preko zveze. 1. Splošni razpisni pogoji: - nepridobiten značaj programa oz. projekta in - dostopnost programa oz. projekta občinstvu. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov: - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v Občini Grosuplje oz. izvajajo kulturno dejavnost v Občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o članstvu in o opravljanju svoje dejavnosti, - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v Občini Grosuplje. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture). 5. Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom in navedena v razpisni dokumentaciji. 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev po posameznih razpisnih področjih: 1. razpisno področje: programi kulturnih društev: 100.000 EUR 2. razpisno področje: kulturni projekti: 20.000 EUR. 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2011. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do petka, 22. 4. 20I1, na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »PROGRAMI KULTURNIH IZVAJALCEV, NE ODPIRAJ -VLOGA«, oz. z oznako »KULTURNI PROJEKTI, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 9. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v torek, 3. 5. 2011, ob 8.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Št.: 430-0002/11 OBČINA GROSUPLJE Župan dr. Peter Verlič Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB 4), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 in 112/07) JAVNI POZIV za sofinanciranje osnovne dejavnosti društev in zvez in projektov pokroviteljstva Občine Grosuplje v letu 2011 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje: - osnovne, redne dejavnosti društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti (stroški najemnin, elektrike, telekomunikacij, komunalnih storitev, stroški dela, ipd.), - projektov, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje (jubilejni dogodki, večji, za občino pomembni projekti društev). Cilj javnega poziva je zagotoviti razvoj dejavnosti in projektov, ki so v interesu Občine Grosuplje oz. njenih občanov. 3. Na javnem pozivu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v Občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost v večji meri izvaja v Občini Grosuplje: - društva, - zveze, - druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene. Organizacije, ki kandidirajo za dodelitev sredstev za osnovno dejavnost, morajo praviloma kandidirati tudi na razpisu za programska sredstva občine. O izjemah v skladu z določili pravilnika in na predlog strokovne komisije odloči župan. Fizične osebe niso upravičene do dodelitve sredstev, razen v primeru, če kandidirajo s projekti, ki ustrezajo določilom pravilnika o vrednotenju neprofitnih programov v Občini Grosuplje in se ti projekti ocenijo kot izjemnega pomena za občino. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 4. Merila za ocenjevanje predlogov so: 1. ustrezen obseg kakovostnega programa (število izvedenih projektov v preteklih dveh letih), 2. pomen dejavnosti izvajalca za Občino Grosuplje, 3. neprofitnost dejavnosti izvajalca, 4. uravnotežena in realna shema odhodkov in prihodkov. Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - 1. razpisno področje: redna dejavnost društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti 10.800,00 EUR - 2. razpisno področje: projekti, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje 14.900,00 EUR. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2011. 7. Razpisni rok: javni poziv se prične v petek, 1. 4. 2011, in zaključi v petek, 22. 4. 2011, oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do petka, 22. 4. 2011, oz. do porabe sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo obrazce javnega poziva na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako » POZIV- DEJAVNOST DRUŠTEV IN ZVEZ, NE ODPIRAJ - VLOGA « oz. z oznako » POZIV -PROJEKTI POKROVITELJSTVA OBČINE, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 8. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov enkrat mesečno oz. po potrebi, po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. 9. Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Št.: 430-0004/11 OBČINA GROSUPLJE Župan dr. Peter Verlič Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2011, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Grosuplje na 4. redni seji dne 2. 3. 2011, Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) in Strategije razvoja kmetijstva v občini Grosuplje JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeže1ja v 1etu 2011 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za leto 2011 in sicer za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de minimis«) za sledeče ukrepe: - naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov -melioracije), - naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih - dopolnilne dejavnosti, - zagotavljanje tehnične podpore v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva, - zagotavljanje tehnične podpore v okviru društvene dejavnosti ter - plačilo zavarovalnih premij. 3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za: - naložbe v kmetijska gospodarstva: - naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo in izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v višini 42.000,00 EUR, - urejanje kmetijskih zemljišč (urejanje pašnikov ter urejanje kmet. zemljišč in dostopov - melioracije) v višini 18.000,00 EUR, - zagotavljanje tehnične podpore v okviru organizacij, registriranih za zagotavljanje tehnične podpore v višini 9.500,00 EUR, - zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva v višini 8.800,00 EUR ter - plačilo zavarovalnih premij v višini 7.000,00 EUR. 4. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: - za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Grosuplje, - za ukrepe v okviru pomoči »de minimis«-dopolnilne dejavnosti na kmetijah nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu v skladu z uredbo, ki določa dopolnilne dejavnosti na kmetijah; kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter imeti sedež in kmetijske površine na območju Občine Grosuplje, - za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de minimis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. Za dodelitev sredstev za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo in dopolnilne dejavnosti se lahko prijavijo upravičenci, ki na kmetijskem gospodarstvu redijo najmanj 3 GVŽ in obdelujejo najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin. Izpolnjevanje navedenih pogojev razpisa upravičenci dokažejo s kopijo subvencijske vloge za leto 2011, iz katere je razvidno število in kategorija živali in obdelovalne kmetijske površine. Kot dokazilo o površini gozdnih zemljišč pa upravičenci predložijo posestne liste. V kolikor navedenega dokazila upravičenec ne predloži, ga strokovne službe pridobijo iz uradnih evidenc. Za 1 ha primerljive kmetijske površine se šteje: - 1 ha njiv ali vrtov ali - 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali - 4 ha pašnikov ali - 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali - 8 ha gozdov ali - 5 ha gozdnih plantaž ali - 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin. Na razpis se v okviru sofinanciranja naložb na kmetijskih gospodarstvih lahko prijavijo tudi upravičenci, ki na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali. V tem primeru morajo vlogi poleg subvencijske vloge predložiti potrdilo o ekološki ali integrirani pridelavi zelenjave ali poljščin. Ne glede na določila 2. in 3. odstavka te točke pa so upravičenci do sredstev za naložbe v kmetijsko gospodarstvo po tem razpisu tudi čebelarji, ki se s čebelarstvom ukvarjajo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Slednji izpolnjevanje razpisnih pogojev dokazujejo s subvencijsko vlogo za leto 2011 in odločbo upravnega organa, iz katere je razvidno opravljanje dopolnilne dejavnosti čebelarstva na kmetiji. 5. Razpisna področja: I/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA (skupinske izjeme in pomoč »de minimis« -dopolnilne dejavnosti) A/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA - v skupni višini 60.000,00 EUR Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Sredstva v okviru primarne proizvodnje se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški (primarna proizvodnja): - stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES ter drugi splošni stroški, - stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški storitev v zvezi z novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke, - nakup materiala, opreme in stroški novogradnje pomožnih živinorejskih objektov (gnojne jame, gnojišča, seniki, silosi,^) razen sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive, - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije, - stroški prve postavitve oz. prestrukturiranja obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov, - nakup zemljišč v zvezi s postavitvijo trajnih nasadov (največ do višine 10% celotne investicije), - stroški nakupa in postavitve rastlinjakov s pripadajočo opremo, - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, - subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alinejah te točke (subvencija obrestne mere v višini 5% glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR). Sredstva v okviru dopolnilnih dejavnosti (pomoč »de minimis«) na kmetijskih gospodarstvih so namenjena naložbam v: - predelavo primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvodov ter trženje izdelkov in - nekmetijske dejavnosti na kmetijah - opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, dejavnosti in storitve, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, prodaja drugih izdelkov, izdelanih na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, kompostiranje organskih snovi, socialne storitve na kmetijah (terapevtske storitve, učne kmetije, oskrba starostnikov na domu, nadomeščanje kmeta na gospodarstvu,^), opravljanje uslužnostnih ^ > dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih oz. storitev, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na podeželju. Upravičeni stroški (dopolnilne dejavnosti): - stroški priprave oz. izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo prostorov za izvajanje dopolnilne dejavnosti ali trženja kmetijskih proizvodov, - nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - nakup nove in rabljene opreme in naprav ter tehnoloških postopkov za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - stroški storitev v zvezi z izgradnjo ali montažo opreme v okviru izvajanja dopolnilne dejavnosti, - subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alinejah te točke (subvencija obrestne mere v višini 5% glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR). Prednost pri izbiri imajo projekti oz. vloge, ki so vezane na vsebino izobraževanj na področju kmetijstva v letu 2011 (kmečka tržnica -naložbe, namenjene aktivnostim na kmečki tržnici, oskrba s sadjem - naložbe v pridelavo in predelavo sadja, sonaravna prireja mesa - naložbe v pridelavo in predelavo mesa, pridelava krmnih rastlin in zagotavljanje prehranske vrednosti zaradi ohranjanja njivskih površin - naložbe, namenjene uvajanju novih tehnologij, kultur, idr.,). Urejanje pašnikov Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin ter podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za: - novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), - za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha) ali - za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev), - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in materiala), - splošni stroški (honorarji strokovnjakov in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakupi patentov in licenc). Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta za ureditev zemljišč - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev) - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala) - stroški nakupa in postavitve opreme za posodobitev namakalnih sistemov pod pogojem, da naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za najmanj 25%. Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva (primarna proizvodnja in dopolnilne dejavnosti): - bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40% na ostalih območjih, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, - pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti razen za sofinanciranje projektne dokumentacije, - obresti se sofinancirajo za kredite v višini do 50% vrednosti naložbe na območjih OMD oz. v višini do 40%vrednosti naložbe na ostalih območjih, - najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - v okviru upravičenih stroškov se storitve in material sofinancirata največ do višine 40% oz. 50% na OMD vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji arhitektov, inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, poslovni načrti patenti in licence, idr.) pa največ do višine 10% vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alinejo, - najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih, - v primeru, da prosilec zaproša za subvencijo obrestne mere za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, mora izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dejavnosti in dejavnost opravljati na kmetijskem gospodarstvu še vsaj naslednjih 5 let po pridobitvi sredstev iz naslova subvencije obrestne mere, - v primeru, da je prosilec iz prejšnje alineje začetnik in še nima pridobljene dokumentacije o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, mora vlogi priložiti registracijo ter si najkasneje v dveh letih od dneva pridobitve sredstev pridobiti ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev; v primeru, če v roku dveh let ne izpolni pogojev za opravljanje dejavnosti in si ne pridobi ustrezne dokumentacije pristojnega organa, mora vrniti vsa nakazana sredstva od dneva nakazila do dneva vračila z zakonitimi zamudnimi obrestmi, - skupna pomoč »de minimis«, dodeljena podjetju oz. kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 EUR bruto oz. 100.000 EUR v cestnoprometnem sektorju v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Prednostno pa se bodo obravnavale vloge prosilcev, ki sredstev za naložbe v kmetijska gospodarstva (za primarno proizvodnjo in dopolnilne dejavnosti) še niso koristili. Prednostno se bodo obravnavale tudi vloge s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih in sicer za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih. B/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 9.500,00 EUR (za skupinske izjeme in pomoč »de minimis«) Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter svetovanju kmetov in njihovih družin. Izvajalci tehnične podpore so organizacije za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti program dela oz. izobraževanj s področij, ki so navedene v tem razpisu in razpisni dokumentaciji, natančno vsebino izobraževanj, obseg oz. predlagano število ur po posamezni tematiki in finančno ovrednotenje posamezne vsebine. V kolikor katera od vsebin v letu 2011, kljub pogodbi z izvajalcem, ne bo izvedena, se sredstva sorazmerno zmanjšajo. Okvirne teme tehničnih podpor oz. programov: - kmečka tržnica: delo z zainteresiranimi posamezniki, ki so se v preteklih letih vključili v izobraževanja na temo seznanjanje z zakonodajo, ki ureja prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov na tržnici - davčna zakonodaja v povezavi s prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov na tržnici in novosti, - oskrba s sadjem - oskrba travniških sadovnjakov (oživitvena rez visokostebelnih dreves in predelava sadja v različne produkte), - sonaravna prireja mesa - priprava (tehnologija priprave, zorenje mesa), promocija in trženje sonaravno pridelanega mesa, - pridelava krmnih rastlin in zagotavljanje prehranske vrednosti zaradi ohranjanja njivskih površin - uvajanje novih, naravi prijaznejših tehnologij, prednost ozimnih žit, prilagoditev kultivarja, namakanje, izbor sort, odpornejših na sušo, - upravljanje s kmetijskimi zemljišči: spodbujanje agrarnih operacij - prednosti komasacije. - prednosti in priložnosti sonaravnega kmetovanja (spodbujanje sonaravnega gospodarjenja v gozdu, v visokodebelnih sadovnjakih in s travišči), - bolezni in zdravstveno varstvo domačih živali. Upravičeni stroški: - stroški organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj, demonstracij, tečajev, delavnic, idr.), - honorarji za svetovalne storitve. Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo, - največji upravičeni strošek je za organizacije do 5.000,00 EUR/program letno. C/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze - društva na področju kmetijstva) - v višini 8.800,00 EUR Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore in sicer: - izobraževanju in usposabljanju kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (delovanje in programi društev na področju kmetijstva). Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela. Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja, - honorarji za svetovalne storitve, - na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, - stroški publikacij, katalogov, spletišč (kritje stroškov priprave in tiska katalogov in kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo, - največji upravičeni strošek je za društvo do 2.000,00 EUR/program letno. D/ PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ - v višini 7.000,00 EUR Sredstva so namenjena za doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje živali. Upravičeni stroški: - sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročajo bolezni živali. Finančne določbe v okviru plačila zavarovalnih premij: - podpora občine, z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada RS, znaša razliko pomoči do 50% upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije, - najmanjši znesek dodeljene pomoči je 25 EUR, največji pa 1.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb in ostalih pogojev v okviru posameznega ukrepa odvisna tudi od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. Pred dodelitvijo sredstev bo komisija opravila ogled predvidenih naložb v kmetijska gospodarstva (naložbe v objekte, opremo, zemljišča). Upravičenci, ki jim zavarovalne police za živali do datuma vložitve vlog po tem razpisu še niso potekle, v vlogi za sofinanciranje zavarovalnih premij navedejo okvirno število in kategorijo predvidenih zavarovanih živali. 6. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru posameznega ukrepa so navedeni v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje, ali na internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplie.si/. 7. Merilo za dodelitev sredstev ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga, ki je v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. 8. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje ukrepov na področju kmetijstva v letu 2011 je 22. 4. 2011 ne glede na vrsto dostave. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu, navedenem v 6. točki tega razpisa. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2011«. 9. Odpiranje vlog bo v torek, 3. 5. 2011, ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje 10. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločeno s sklepom najkasneje v 25-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 15-ih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo urejena s pisno pogodbo. Šifra zadeve: 430-5/2011 OBČINA GROSUPLJE Župan dr. Peter Verlič Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB 4), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 in 112/07) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov društev in zvez v letu 2011 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje: - programov društev in zvez z namenom spodbujati delovanje društev in zvez, ki izvajajo dejavnosti in naloge pomembne za raznoliko in kvalitetno družbeno življenje občanov in socialni razvoj občine, - programov na področju dela z mladimi (preventivni programi za mlade, informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij, organiziranje prostega časa otrok in mladine, prireditve za mlade ipd.). 3. Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo: - socialni, zdravstveni in humanitarni dejavnosti, - skrbi za dejavnosti upokojencev, - preventivni dejavnosti za mlade, - dejavnosti na drugih področjih (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in izobraževanja, skrb za tradicijo). 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v Občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost odvija v Občini Grosuplje - društva, - zveze, - druge organizacije, ki so, v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov, do tega upravičene. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 5. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: 1. OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V LETU 2011: ( do 60) - jasnost postavljenih ciljev in skladnost s predmetom razpisa od 0 do 50 točk - nedvoumna opredelitev ciljne skupine uporabnikov od 0 do 5 točk - sodelovanje članov in prostovoljcev pri izvedbi programa od 0 do 5 točk 2. LETA DELOVANJA od 0 do 10 točk 3. ŠTEVILO ČLANOV od 0 do 20 točk 4. REALNA FINANČNA KONSTRUKCIJA od 0 do 10 TOČK Skupaj možnih: 100 točk 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - 1. razpisno področje .-programi društev, zvez in drugih organizacij, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene in humanitarne ter druge neprofitne dejavnosti programi na področju preventivne dejavnosti 30.700 EUR programi na področju karitativne dejavnosti 5.000 EUR - 2. razpisno področje: interesne dejavnosti mladih: programi na področju preventivne dejavnosti za mlade 4.000 EUR programi na področju rekreativne dejavnosti za mlade 11.200 EUR Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2011. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do petka, 22. 4. 2011, na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako RAZPIS PROGRAMI DRUŠTEV IN ZVEZ » NE ODPIRAJ - VLOGA « oz. z oznako »RAZPIS - INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH - NE ODPIRAJ- VLOGA«. 8. Odpiranje vlog bo v sredo, 4. 5. 2011, ob 8.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo. Št.: 430-0003/11 OBČINA GROSUPLJE Župan dr. Peter Verlič Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje objavlja na podlagi proračuna Občine Grosuplje za leto 2011, 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 27/02 - odl. US), 8. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 6/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti: JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Grosuplje za leto 2011 1. Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Grosuplje za področje športa je a.) sofinanciranje naslednjih programov v okvirni višini:Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, 16.000 EUR - naučimo se plavati, 15.000 EUR - občinska,medobčinska in področna šolska tekmovanja, 1.000 EUR b.) Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadra v športu 2.380 EUR c. Delovanje društev in zvez 5.000 EUR d) Športne prireditve, 4.650 EUR - množične športno-rekreativne prireditve, 2.000 EUR - tekmovanja odraslih, 2.650 EUR e) Športni objekti, 37.500 EUR - nadzor šolskih športnih objektov, 7.500 EUR - tekoče vzdrževanje in obratovanje 30.000 EUR f) Priznanje športnikom in športnim delavcem, 3.500 EUR g) Programi športa z enotno vrednostjo točke, 227.530 EUR - interesna športna vzgoja predšolskih otrok - Programi športnih društev in drugih izvajalcev, - interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok - Programi športnih društev in drugih izvajalcev, - interesna športna vzgoja mladine - Programi športnih društev in drugih izvajalcev, - otroške športne šole, - mladinske športne šole, - športniki mladinskega razreda, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - vrhunski šport, - športna rekreacija odraslih, - delovanje društev - članstvo v društvih, - delovanje društev - piramida v tekmovalnem športu. SKUPAJ 296.560 EUR 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2011. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: ^ Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2011, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Grosuplje na 4. redni seji dne 2. 3. 2011 in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja in programov izvajalcev na področju turizma ter urejanje turističnih točk v letu 2011 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2, Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja in programov oz. projektov izvajalcev na področju turizma v letu 2011 ter urejanje naslednjih turističnih točk: Pot kulturne dediščine Šmarje-Sap, Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom, okolica Boštanja vključno z ostanki gradu in Grosupeljska pešpot. V okviru delovanja oz. redne dejavnosti se izvajalcem na področju turizma sofinancirajo stroški najemnin, elektrike, telekomunikacije, komunalnih storitev, stroški materiala in dela po pogodbah, stroški za aktivnosti, ki jih društva izvajajo v okviru opravljanja svoje redne dejavnosti in ne spadajo v posamezne projekte društva, idr. V okviru programov (projektov) izvajalcev na področju turizma se sofinancirajo: - organizacije različnih prireditev, srečanj, razstav, idr., - promocija turistične ponudbe (prospekti, letaki, oglaševanja,^), - akcije urejanja okolja (urejanje nasadov in košnja, čiščenje odpadkov, redna vzdrževalna dela na objektih in napravah, namenjenih turistični dejavnosti, idr.) razen urejanja oz. vzdrževanja naslednjih turističnih točk: Pot kulturne dediščine Šmarje-Sap, Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom, okolice Boštanja vključno z ostanki gradu in vzdrževalna dela na Grosupeljski pešpoti ter - izvedbe drugih projektov v okviru razvoja in promocije turizma. V okviru urejanja turističnih točk, navedenih v prvem odstavku te točke, se sofinancira: - odstranjevanje zaraščenosti ob poteh, parkiriščih in v okolici objektov, - košnja trave (po potrebi) in čiščenje odpadnega listja (1x letno), - redno pobiranje odpadkov v okolici turističnih točk, - označevanje sprehajalnih poti po potrebi, - nameščanje košev za odpadke in redno odnašanje oz. praznjenje košev, - po potrebi nameščanje in zamenjava klopi, idr.. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo turistična zveza in turistična oz. druga društva, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo na področju občine Grosuplje in skrbijo za urejenost katere od turističnih točk, navedenih v 2. točki tega razpisa. Društva morajo imeti sedež v Občini Grosuplje in v skladu z odločbo o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje izvajati programe na področju razvoja turizma, dejavnost izvajalcev pa mora biti nepridobitnega značaja. Prosilci, ki na podlagi razpisa zaprošajo za dodelitev sredstev za sofinanciranje delovanja, morajo kandidirati tudi za dodelitev sredstev za izvajanje programov oz. projektov na področju turizma v letu 2011. 4. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje. Merilo za dodelitev sredstev za sofinanciranje delovanja prosilca je poraba sredstev za namen kritja stroškov osnovne dejavnosti v preteklem letu, kar prosilci navedejo na vlogi in priložijo natančno specifikacijo stroškov za preteklo leto. Merila za ocenjevanje predlogov programov so opredeljena v razpisni dokumentaciji. V okviru urejanja turističnih točk se kot merilo za dodelitev sredstev upošteva obseg in vrste del, ki bi jih bilo potrebno opraviti, da je točka primerna za turistične oglede, kadrovske zmožnosti in oprema za izvedbo del in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti z občino v preteklih letih. Pred dodelitvijo sredstev bo komisija opravila ogled turističnih točk. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za delovanje in programe je do 19.000,00 EUR, za urejanje turističnih točk pa do 5.000,00 EUR. 6. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti do konca leta 2011. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka, 22. 4. 2011, ne glede na vrsto dostave. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije pri Martini Cingerle. Razpisne obrazce zainteresirani lahko dvignejo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu http:// www.grosuplje.si/. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »NE ODPIRAJ - delovanje in projekti na področju turizma v letu 2011«. 8. Odpiranje vlog bo v sredo, 4. 5. 2011, ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 9. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločeno s sklepom najkasneje v 25-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 15-ih dneh po sprejemu. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izvajalci na področju turizma bodo urejena s pogodbo. Šifra zadeve: 430-6/2011 OBČINA GROSUPLJE Župan dr. Peter Verlič > športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. Izvajalci morajo imeti sedež v občini Grosuplje in izvajati svojo dejavnost pretežno na njenem območju. Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: - dokazilo o registraciji dejavnosti, - izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, - izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, - predstavitev vsebine programa v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje. - številko transakcijskega računa. Člani Zveze športnih organizacij Grosuplje morajo kandidirati za sredstva preko te zveze. 5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. 6. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka 22.04.2011 na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo pri g. Urošu Perme. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako PROGRAMI ŠPORTA 2011 »NE ODPIRAJ - VLOGA«. 7. Vlog, ki ne bodo oddane pravočasno in vloge, katerih kuverte ne bodo pravilno označene, komisija ne bo obravnavala in bodo na zahtevo vrnjene pošiljatelju. V primeru ugotovljenih neresničnih podatkov v vlogi, se vloga delno ali v celoti zavrne. 8. Javno odpiranje ponudb bo v torek, 3. 5. 2011, ob 13.00 uri v prostorih Občine W ŽenskA od Ž do A Občine Grosuplje, Škofljica, Ivančna Gorica, Ig in Mestna občina Ljubljana so 1. 2. 2008 podpisale sporazum o pristopu v lokalno akcijsko skupino (LAS) LEADER Sožitje med mestom in podeželjem. Ta deluje okviru CIZE, Zavoda za razvoj podeželja. S podpisom tega sporazuma so občine omogočile oblikovanje javno zasebnega partnerstva v obliki LAS, ki je pogoj za pridobivanje dodatnih sredstev EU iz izvajanja pristopa LEADER v okviru 4. osi Programa razvoja podeželja RS. Omenjene občine tako dajejo še prav poseben pomen prizadevanju prebivalcev in drugih, ki žive in delajo na podeželju, da prevzamejo soodgovornost za lasten razvoj. Upravni odbor LAS »Sožitje med mestom in podeželjem« je za leto 2010 izbral in potrdil 11 projektov, katerih nosilci so društva, posamezniki in občine v skupni vrednosti 371.255,65 €.: Mlin Brinje - muzej (Grosuplje), Grad Lisičje (Škofljica), Ivankina tržnica (Ivančna Gorica), Otroške radosti na podeželju (Ig), Več v Iški vasi (Ig), V deželi koliščarjev (Ig), Podružnična šola - gibalo razvoja (Ljubljana), Moje pesmi - moje sanje (Ljubljana) in skupni projekt petih občin -ŽenskA od Ž do A. Če hočemo ohraniti podeželje, potem pomagajmo, da bo na podeželju ostala žena; če bo ostala tam ona, bo ostal tudi mož. Če bosta na podeželju ostala mož in žena, potem bo tam tudi življenje. In kjer je življenje - tam je tudi prihodnost! Projekt ŽenskA od Ž do A je namenjen vsem vam, ki na podeželju delujete bodisi samostojno, bodisi v formalnih in neformalnih skupinah. Vsaka v sebi skriva najrazličnejša znanja in vedenja ter sposobnosti. Večini pomenijo ta > Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. 9. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem športnega programa se bodo uredile s pisno pogodbo 10. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja ponudb. Št.: 410/03/2011 Občina Grosuplje Župan dr. Peter Verlič znanja vsebine za preživljanje prostega časa, nekatere pa ste jih uporabile tudi v poslovnem svetu. Vse vas, ki se ukvarjate z različnimi vsebinami, vabimo, da se vključite v projekt ŽenskA od Ž do A in da skupaj zgradimo mrežo žensk na podeželju in pokažemo, kaj vse zmoremo in znamo. Pomembno je, da se med seboj povezujemo, da delimo svoja znanja in izkušnje z mlajšimi ter jim tako pomagamo na njihovi življenjski poti. Pokažimo, kako pomembna je ženska na podeželju. Večini bo sodelovanje v projektu nudilo prijetno druženje in izmenjavo mnenj, nekaterim izziv pri oblikovanju novih programov, ki bodo še obogatili ponudbo podeželja, mogoče pa bo katera v tem druženju prepoznala tudi svoje potenciale v taki meri, da jih bo spremenila v poslovno priložnost. Vabimo vse, ki se na kakršen koli način ukvarjate s podjetništvom, glasbo in drugimi zvrstmi umetnosti, peko in kuho ter športom, da se nam pridružite. Skupaj bomo oblikovale nove vsebine našega delovanja in bodočega povezovanja. Ve ste tiste, ki boste povedale, v kateri smeri želite delovati in kaj je za vas pomembno. Tokrat imate možnost, da skupaj s somišljenicami oblikujete vsebine, o katerih razmišljate, pa za njihovo realizacijo še ni bil pravi trenutek. Celo leto se bomo družile, premišljale in oblikovale nove programe ter skupaj iskale odgovore na različna pereča vprašanja. Strnile bomo izkušnje vseh in spletle mrežo vedenja in znanj, ki bo še okrepila moč podeželja. Oblikovale bomo naše cilje v okviru delavnic. Najprej se bomo spoznale in se razdelile v skupine - nič hudega, če združujete več področij, na katerih delujete - to je samo prednost, lahko boste izbirale in se odločile za tisto skupino, kamor vas bo najbolj vleklo srce. Skupine se bomo med seboj predstavile druge drugim - na ta način se bo razširil naš pogled na podeželje in na to, kaj vse na nekem območju obstaja. Svoja prizadevanja, razmišljanja in snovanja bomo najprej predstavile v svoji občini, nato pa po skupinah v okviru velike končne prireditve. Ženske znamo pripeljati vsebine do konca. Pripeljimo tudi ta projekt do konca tako, da bomo z narejenim zadovoljne. Vaše znanje, vaše sposobnosti in ideje so bistvenega pomena za sooblikovanje razvoja podeželja. Vabimo vas, da se nam pridružite na dveh delavnicah, ki bosta v ponedeljek, 4. aprila 2011, in sredo, 6. aprila 2011, med 18.00 in 21.00 uro v Družbenem domu Grosuplje, Taborska c. 1, Grosuplje. Vse dodatne informacije dobite pri: Nevenki Kovač, 031/ 872 327, e-mail: kovac.nevenka0gmail.com Maruški Markovčič, 031/ 278 489, e-mail: maruska.markovcic0gmail.com Marjani Marn, 031/573 333, e-mail: marjana.marn0siol.net Martini Cingerle, Občina Grosuplje, 01/ 788 87 78, e-mail: martina.cingerele0ob.grosuplje.si LAS »Sožitje med mestom in podeželjem« temelji na tripartitnem partnerstvu, sestavljenem iz predstavnikov javnih institucij (javnega sektorja), gospodarstva (ekonomskega sektorja) in civilne družbe (zasebnega sektorja). Članstvo je odprto in prostovoljno, saj v LAS lahko kadarkoli pristopijo novi člani, ki so enakopravni, imajo enake pravice in dolžnosti. Lokalno okolje je tako dobilo možnost soodločanja o prioritetnih aktivnostih in projektih, ki vodijo k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju. Kontakt: Marjana Marn (predsednica UO LEADER LAS Sožitje med mestom in podeželjem), GSM: 031 573 333, marjana. marn0guest.arnes.si; Josip Pintar (Ciza, Zavod za razvoj podeželja), GSM: 031 515 875, josip.pintarSciza.si. UO LEADER LAS, Sožitje med mestom in podeželjem Parketarstvo Rajko Novak s.p. Polaganje vseh vrst parketov In laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov. Nabava in dostava vseh podov. ^^ Tel 041 /658-955 e-pošta: novak.rajko@si ol.net ^ napovedujemo ••• Torek, 5. 4., ob 15.30, Dom starejših občanov, plesno baletne skupine TeGIBlo KD Teater Grosuplje PLESNE MINIATURE s plesnimi skupinami TeGIBlo in četrtek, 14. 4. ob 15.00, Dom starejših občanov, ŽePZ Lastovke KD Teater PESEM IN POEZIJA, vokalni koncert KD Teater Grosuplje bo v mesecu aprilu 2011 s svojo kulturno dejavnostjo popestril dneva v Domu starejših občanov. Prav simbolično bosta tam nastopili dve skupini KD Teatra - najmlajše in najstarejše (po letih): članice I., III. in V. plesno-baletne skupine TeGIBlo z mentorico in koreografinjo miniatur Špelo Repar ter naše pridne pevke Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar z gosti - vnuki. Prve jih bodo razveselile s plesno govorico, druge pa poleg pesmi še s poezijo in humornimi imitacijami, pri katerih se jim bodo pridružili tudi vnuki. Lahko zaključimo: nežna in žlahtna kulturna pomlad v domu starejših Grosuplje. Naj veselje ob ustvarjanju na odru razveseli tudi starejše gledalce v Domu starejših občanov Grosuplje. Petek, 8. 4., ob 19.00, Veleposlaništvo Bolivarske republike Venezuele, GŠ Grosuplje in ZKD Grosuplje EL SISTEMA, dokumentarni film o glasbenem projektu -mladinskem orkestru Simón Bolivar Zgodba filma: Dokumentarni film »El sistema« prikazuje model posebnega sistema poučevanja glasbe, ki spreminja življenjsko pot revnim otrokom z ulice. To izobraževanje, lahko ga poimenujemo kar rehabilitacijski program za otroke, preko glasbene dejavnosti otrokom, mladostnikom in študentom nudi zatočišče, varnost, gradi njihovo samozavest in smisel za vrednote. Program izobraževanja vključuje izvajanje skladb svetovnih klasikov, latinskoameriških skladateljev ter venezuelskih ljudskih glasbenikov. V glasbenih »jedrih« El sistema so se izoblikovali tako pomembni umetniki kot so Edicson Ruiz (solist in kontrabasist, član Berlinskega filharmoničnega orkestra), dirigent Gustavo Dudamel in člani svetovno uveljavljenega mladinskega orkestra Simóna Bolivarja, ki dokazujejo uspešnost tega brezplačnega izobraževanja v Republiki Venezueli. Moderatorka pogovora z odpravnikom poslov Veleposlaništva Venezuele bo Ana Marija Štukelj Cusma. Verjetno se bo našlo kakšno mesto tudi za tiste, ki bi si film želeli ogledati, čeprav niso učenci ali profesorji GŠ Grosuplje. Petek, 14. 4. ob 19.00, Gledališče Hiša Grosuplje, KD Teater&OŠ LA Grosuplje in ZKD Grosuplje Goran Gluvić, prir. Irena Žerdin: ŠOLSKI DOGODKI IN ODMEVI, mladinska predstava Uspešna in dobro sprejeta premiera te mladinske predstave je bila že v marcu 2011, vendar smo se odločili, da jo zaradi posebne priložnosti ponovimo še enkrat. JSKD R Slovenije, oziroma strokovni sodelavec za gledališko dejavnost, Matjaž Šmalc, je skupini igralcev, ki seje trikrat zapored v selekciji JSKD R Slovenije uvrstila na državno srečanje otroških produkcij, ponudil, da zastopajo barve Slovenije v mednarodnem gledališkem kampu. Izjemna priložnost za skupino, ki je za svoje delo nagrajena s sodelovanjem v Belgiji, natančneje v Kasterleeju: štirinajst dni v juliju 2011 bo imelo 8 članov te skupine priložnost, da se med vrstniki iz evropskih držav, v starosti od 12 do 14 let, skupaj urijo na različnih gledaliških delavnicah in soustvarijo skupno predstavo Kalejdoskop s podnaslovom Tam nekje nad mavrico. Gostiteljica mednarodnega gledališkega srečanja EDERED 2011, že 14 zapored, je Belgija, oziroma njena organizacija z imenom OPENDOEK. Ponovitev predstave Šolski dogodki in odmevi bo tudi sprejem, kjer se bodo po odigrani predstavi srečali vsi podporniki in partnerji skupine, ki so z večletno podporo mladim igralcem omogočili igralsko rast. Posebej veseli bomo, če se bodo vabilu odzvali župan, dr. Peter Verlič, podžupana Dušan Hočevar in Iztok Vrhovec ter svetniki Občine Grosuplje. Dogodek bo v svečanem tonu s KD Teater soorganizirala strokovna služba ZKD Grosuplje. Vabijo vas režiserka in mentorica Irena Žerdin, redaktor glasbe in tehnik Jan Pirnat ter igralci Veronika Gavez, Rok Žerdin, Tjaša Furlan, Lea Gostinčar, Petra Skubic, Pia Žmuc, Lea Turšič, Natalia Planinšek, Luka Bučar, Tim Lavrič, Jure Srdinšek, Lovrenc Škoda in Andraž Zupančič. Lepo povabljeni! Petek, 15. 4. ob19.30, Gledališče Koper in ZKD Grosuplje; Abonma 2010/2011 Tamara Matevc, Boris Kobal: POSLEDNJI TERMINA(L)TOR, krstna uprizoritev komedije Žlahtna komedija po izboru občinstva dnevov komedije 2011: ocena publike 4,7162 Novo dramsko besedilo Tamare Matevc in Borisa Kobala v mojstrski interpretaciji Gojmirja Lešnjaka Gojca in Borisa Kobala ter v režiji Sama M. Strelca polno zaživi in učinkuje ne le kot ironična, ampak tudi kot osvežujoča, blažilna, zdravilna in navsezadnje izzivalna beseda za vse tiste, ki jim ni vseeno, kaj nam ponuja današnji svet norosti. Lepo povabljeni na zadnjo abonmajsko predstavo sezone 2010/2011 ZKD Grosuplje! Sobota, 16. 4., ob 18.00, Družbeni dom Grosuplje, Vokalna skupina Brinke KD Šentjurski oktet, ZKD Grosuplje LETNI KONCERT, vokalni koncert V soboto, v dvorani Družbenega doma Grosuplje, ob 18. uri, pripravljajo letni koncert zelo aktivne pevke vokalne skupine Brinke, KD Šentjurski fantje. Da bo večer uravnotežen, bodo gostile Mešani pevski zbor iz Dobrove pri Ljubljani ter makedonskega umetnika Ljubna Dimkaroskega. Omenjeni gost je pred leti v dar dobil glineno repliko neandertalske piščali, ki so jo leta 1995 odkrili v jami Divje babe I. S tem se je za nekdanjega prvega trobentača, solista ljubljanske opere, začela nova zvočna pot in mu obogatila življenje... Zagotovo bo omenjeni večer obogatil tudi vas. Pevke na svoj drugi rojstni dan vabijo takole: »Brinke pripravljamo nepozaben kulturni dogodek, kot se za razigrane dveletnice tudi spodobi!« ŽVS Brinke Redakcija INFO ZKD Grosuplje kultura Grosupeljski odmevi marec / 1-2 - 2010 Javni sklad za kulturne dejavnosti - izpostava Ivančna Gorica Napoved skladovih prireditev MAREC OBMOČNO SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERATOV OBČINE GROSUPLJE, petek, 25. 3. 2011, 9.00, Kulturni dom Grosuplje Na delavnici bodo sodelovali mladi iz šol grosupeljske občine. Srečanje bo vodila priznana novinarka Manica Janežič Ambrožič. Na srečanju se bodo šolarji in dijaki preizkusili v novinarskem delu, spoznali bodo osnove pisanja člankov in poročanja s terena. Še posebej se bodo posvetili tematiki mednarodnega leta gozdov, ki poteka pod naslovom Gozdovi za ljudi. V vsebinah člankov pa bodo tudi komentirali družbena stanja in spremembe, ki se na globalnem nivoju sveta kažejo danes. Ob zaključku srečanja, kjer bo sodeloval tudi urednik občinskega glasila Jože Miklič, bo izšla priloga v Vetrnica v občinskem glasilu Odmevi. APRIL KONCERT PEVSKEGA ZBORA MAGDALENA S PODELITVIJO GALLUSOVIH PRIZNANJ, petek, 1. 4. 2011 ob 19. uri, OŠ LA Grosuplje Ob 15-letnici Ženskega pevskega zbora Magdalena bodo podeljena Gallusova priznanja za dolgoletno udejstvovanje na področju ljubiteljske vokalne glasbe. Pevke bodo prejele bronasta, srebrna in zlata priznanja, ki jih bosta podelili vodja ivanške izpostave in predsednica sveta Območne izpostave Ivančna Gorica. REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN OSREDNJE SLOVENIJE, sreda, 13. 4. 2011, Kulturni dom Ivančna Gorica Na regijskem srečanju prvega dela bodo nastopile izbrane lutkovne skupine iz Osrednje Slovenije. Na lutkovnem področju ni starostnih omejitev in predstavljajo se lahko tako vrtčevske, šolske kot odrasle lutkovne zasedbe. Srečanje bo strokovno spremljano in v nadaljevanju bo pripravljen izbor za državno srečanje lutkovnih skupin. Kulturno društvo sv. Mihael: Proslava kulturnega praznika in občni zbor 4. 2. 2011 V počastitev kulturnega praznika je Mešani pevski zbor sv. Mihaela pod vodstvom Srečka Gruma je odpel nekaj pesmi, med njimi tudi Zdravljico v celoti (in ne samo običajni del iz slovenske himne), recitatorji Kulturnega društva pa so recitirali nekaj Prešernovih najbolj značilnih pesmi. Občni zbor Kulturnega društva sv. Mihaela je potekal po vseh pravilih za delovanje društev. Delovno predsedstvo je vodila Vera Šparovec, mag. Marjan Adamič pa je poleg poročil predstavil tudi načrte za leto 2011. Jože Miklič Arheološka izkopavanja v Grosupljem Med arheologi deluje Grosupeljčan Damjan Skubic. V občini Grosuplje je več kot 60 zavarovanih področij, kjer so evidentirane arheološke najdbe. Če na teh območjih karkoli gradijo, morajo obvestiti arheologe. V zadnjem času so arheologi kopali ob avtocesti na mestu, kjer naj bi bila bencinska črpalka pri priključku Cikava, zadnji mesec pa jih videvamo ob Adamičevi cesti, kjer bodo gradili trgovino Hofer. Izkopavanja vodi diplomirana arheologinja Barbara Hofman, na izkopavališču pa sodeluje tudi Grosupeljčan Damjan Skubic, zato sem ga povabila na razgovor. Damjan Skubic je rojen Grosupeljčan. Po osnovni šoli v Grosupljem in srednji šoli za strojništvo v Ljubljani se je vpisal na fakulteto za strojništvo, a je ni končal. Že med študijem ga je potegnilo v politiko, aktivno pa se vključil v stranko zelenih in v nje deloval od leta 1987 dalje. Sam je preštudiral zakone, da se je lažje pogajal z občinskimi uradniki in zato je na področju varovanja narave marsikaj dosegel. Predviden je bil celo za sekretarja na državnem nivoju, pa je ugotovil, da je bolj človek za akcije kot za papirje. Tako se mi je predstavil, pogovor pa sva nadaljevala o arheologiji in o arheoloških izkopavanjih v okolici Grosupljega. Kdaj pa se je pri vas pojavilo zanimanje za arheologijo? Za zgodovino sem se zanimal ves čas ter za antropologijo, doma sem imel kar nekaj knjig na to temo. Razmišljal sem o tem, da bi še nekaj študiral. Po arheološkem delu na terenu pri Biču sem vedel, da je to tisto pravo. Ugotovil sem, da imam oko za arheologijo, da opazim barvne odtenke prsti, kjer je bilo kaj vkopano. Ali je med arheologi na terenu več moških kot žensk? Včasih je bilo več moških, tudi bolj znani so bili, danes pa je že kar polovica žensk tudi pri delu na terenu. Zadnje čase je tudi več izkopavanj, vendar so v glavnem reševalna izkopavanja ob gradnjah avtocest ali stavb. Ali ste vedeli, da je na prostoru, kjer zdaj izkopavate, arheološko najdišče? Ob železnici, blizu prehoda čez železniško progo proti Brezju, so našli rimske grobove, zato je to zavarovano kulturno področje, zraven pa spada tudi tako imenovano vplivno področje. Najprej arheologi napravijo ekstenzivni ogled, to pomeni, da hodiš po njivi ali koplješ luknje za lopato na globoko in iščeš črepinje oziroma predmete, ki so delo človeških rok, ali ostanke struktur. Res pa je, da je večina tako pridobljenega materiala sestavljenega iz kosov nekdanjih glinenih posod. Nato sledi intenzivni pregled, teren sondiramo. Izberemo mrežo in znotraj te mreže izkopljemo jame velikosti 1 x 1 m in globine do 1,2 m. Tak pregled nam da mnogo bolj natančen vpogled v podpovršino in obseg ter kvaliteto najdišča. To delo je na izkopavališču ob Adamičevi cesti opravila vodja izkopavanja Barbara Hofman s svojo firmo Okra. Pokazale so se prazgodovinske najdbe, vendar so bile plasti precej poškodovane zaradi globokega oranja. Kjer bo stal Špar, pa je več rimskih najdb. Nato investitor poišče izvajalca, registrirano firmo z odgovorno osebo, in se dogovori za čas in denar. Vodja izkopavanja mora biti diplomirani arheolog s 5 leti delovnih izkušenj z izkopavanji. Na izkopavališču delajo še tehniki, ki so študenti arheologije, in delavci, ki so ponavadi študentje, vendar ne arheologije. Veliko je deklet, pri delu so bolj natančna kot fantje in manj klepetava. Študij arheologije obsega poleg študija in izpitov tudi obvezno terensko prakso, je pa res, da je bilo v preteklosti običajno, da so študentje višjih letnikov veliko časa preživeli na izkopavanjih in manj v šolskih klopeh. Ali k delu pri izkopavanju študente arheologije pritegne plačilo? Arheolog si mora nabrati terenskih izkušenj. Ko pišeš poročilo po končanem delu, vidiš, da ne gre »nič skupaj«, in ugotavljaš, kaj je šlo narobe, kje si delal napake. Najlažje je biti tehnik, ker nimaš velikih odgovornosti, opraviš le tehnični del izkopavanja. Vodja izkopavanj pa odgovarja za vse delo. Če naredi napako, je ne more več popraviti. Imam se za dobrega izkopavalca, pa vendar se mi pri delu prikrade kar nekaj napak. Večino se da popraviti s pomočjo fotografij. Dokumentacija mora biti dobra in urejena. Tudi preveč informacij ne pripelje vedno do cilja. Za poročilo jih nekaj izbereš, ostale pa ostanejo zapisane v dokumentaciji za kasneje. Vsak arheolog mora slediti predpisanim minimalnih standardom, ki jih je določila stroka, ki pa jih glede na čas, ki ga ima na voljo za izkopavanja, in predvidena sredstva lahko razširi. Nekatere stvari opravi bolj detajlno oziroma izbere večjo količino vzorcev za analizo. Kaj ste arheologi našli ob Adamičevi cesti? Štiri različne plasti smo odkrili. Najprej lahko ugotovimo, da so kmetijske dejavnosti, predvsem novejše globoko oranje, 40 - 50 cm globoko uničili ves arheološki zapis v zgornjih plasteh. Od novejšega delovanja lahko opišemo le cesto, ki je bila pretrd oreh za kmetijsko mehanizacijo. Začnimo z najmlajšo fazo: široka cesta, z jarkom na severni strani cestišča, dobro utrjena. Verjetno jo lahko postavimo v čas 19. stoletja. Sama cesta preneha funkcionirati z izgradnjo železnice konec 19. stoletja oziroma z izgradnjo železniške proge Ljubljana-Grosuplje v letih 1892 -1893. Možno je tudi, da je bila narejena za pomoč pri izgradnji železnice, kar pa je malo verjetno. Pod to cesto se je nahajala še ena, tudi novoveška, 3 m široka, ki pa je vodila iz močvirja proti današnjemu podgozdu oz. (proti centru Grosupljega) in je bila ohranjena samo v delu, ki je bil ob ali pa prekrit z novejšim cestiščem. Našli smo drobce keramike, ki kažejo, da bi bila lahko cesta iz 18. stoletja, vendar točnega časovnega okvirja trenutno ne moremo ugotoviti. Več bo mogoče trditi, ko bo v postizkopavalnem času analizirana keramika, ki je bila najdena znotraj cestišča, vendar je vsa keramika dokaj fragmentirana. Najdeni so bili samo majhni koščki keramike, tako da se jih ne da stilsko časovno opredeliti. Čas srednjega veka na tem območju ni zastopan. Našli pa smo lokalno rimsko cesto, ki je bila, kot kaže, zelo prometna. Funkcionirala je glede na najdbe verjetno v 2. stoletju našega štetja. Ta najdba me je nekoliko presenetila. V času med bronasto dobo in Rimljani je bil ta prostor prazen. Oziroma na terenu nismo dobili nobenih arheoloških dokazov, da bi ta prostor v času železne dobe uporabljali ljudje. Na prostoru v bližini bodočega dovoza za trgovino je bilo najdenih več razbitih posod. Prva misel nam je bila, da smo naleteli na grobišče iz pozne bronaste dobe ali tako imenovane kulture žarnih grobišč (KŽG), vendar se je kasneje izkazalo, da je material nanešen in ni bil izvorno odložen na tem prostoru. Verjetno so tu odlagali material, ki so ga izkopali na trasi železnice, vendar pa ostaja odprto vprašanje, zakaj niso tedaj zabeležili teh najdb. Rimski grobovi, ki so bili najdeni v bližini, so bili tedaj arheološko obravnavani. Na prostoru bodoče trgovine je bilo najdenih tudi več naselbin iz bronaste dobe. Glede na material, ki smo ga našli, ki pa še ni dokončno obdelan, lahko ugotavljamo, da je bil ta prostor v uporabi vsaj v času od srednje do pozne bronaste dobe. Natančnejše informacije o časovnem obdobju bo možno dati po končanih postizkopavalnih postopkih. Ker je v bližini močvirje, smo upali, da bomo našli mostiščarje oziroma ostanke dejavnosti ljudi v času bakrene dobe. Ta prostor je bil v prazgodovini popolnoma drugačen, kot smo ga poznali do danes. Po površini so tekli posamezni potoki ali pa mogoče tudi hudourniki. Te potoke pa so ljudje uporabljali tudi kot priročno smetišče, saj smo večino keramičnega materiala našli v teh strugah. Geologi pa bi morali dati odgovor, kakšne narave so bili ti potoki. Ali je to bila tekoča voda, hudournik ali močvirje. V čem je razlika med zgodovinarjem in arheologom? Zgodovinarji proučujejo preteklost iz pisanih virov in se v glavnem ne vprašujejo, ali je zapisano relevantno ali ne. Arheologi delamo na terenu in z najdenim preverjamo zgodovinska dejstva. Včasih si arheologi ustvarimo zgodbo in na terenu poskušamo najti tisto, kar bi našo idejo dokazalo. Vendar to ni po pravilih arheologije. Predmeti, ki jih najdemo, nam pripovedujejo zgodbo. Katera najdba na tem najdišču je na vas naredila največji vtis? Konjska obujka. To je kovinska 'copatka', ki so jo privezali na konjsko kopito, da so ga zavarovali pred obrabo. Našli smo tudi ročno kovane žebljičke za čevlje, ki jih imenujemo 'kaliki'. Odkrili smo nekaj novcev in seveda mnogo keramike, od drobcev, do skoraj celih loncev. Najbolj je keramika poškodovana v plasti, ki so jo orali. Danes plugi orjejo tudi pol metra globoko. Ali se lahko ustanova, Mestna knjižnica Grosuplje, poteguje za kak primerek, izkopan v naših krajih? V domoznanski sobi naše knjižnice imamo primerno vitrino in veseli bi bili, če bi lahko našim obiskovalcem pokazali nekaj starega, povezanega z našimi kraji. O tem bi se dalo pogovarjati. Muzeji hranijo veliko količino najdb iz bronaste dobe. Grosuplje se lahko poteguje za kakšen primerek, ki je bil izkopan na njegovem območju. Večino izkopanin z grosupeljskega območja hrani Mestni muzej Ljubljana. Tisti, ki izkopava, mora v 5 letih gradivo obdelati in popisati ter ga oddati muzeju. Potem pa muzej lahko izkopanine odda naprej. Izkopavanja zamujajo, ker je zemlja zmrznjena, vendar dobro napredujejo, je povedal Damjan Skubic. Na lokaciji Špara bo izkopavala druga ekipa arheologov. Marija Samec Mestna knjižnica Grosuplje, četrtek, 17. februar, 2011, ob 18. uri. Mesec kulture smo v Mestni knjižnici Grosuplje počastili s predstavitvijo prvih dveh del od petih načrtovanih prvega celotnega slovenskega prevoda Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Direktorica knjižnice Roža Kek je pozdravila goste, Rotary klub Grosuplje in nastopajoče ter poudarila pomen Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske za Slovence. V imenu Zavoda Dežela Kranjska pa je nekaj besed o izdaji Valvasorjeve knjige spregovorila predstavnica zavoda Pika Josipina Trpin. Prevod Valvasorjevih 15 knjig Slave vojvodine Kranjske bodo izdali v štirih delih: prvi in drugi sta že izšla, tretji del je v pripravi in bo izšel proti koncu leta 2011, zadnji pa je načrtovan za 2012. Sledil bo še dodatni peti del, ki pa bo prinesel stvarna kazala in spremne študije. Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje je povabila Ljubljanski trio violončel, ki ga sestavljajo: Matija Lorenz, najbolj poznan kot eden od bratov zasedbe Trio Lorenz, Stane Demšar, nekdanji solist radijskega simfoničnega orkestra, in naš krajan Edvard Adamič, ki živi na Polici in je do nedavnega učil na Glasbeni šoli Grosuplje. S kakšnimi ovirami in izzivi so se srečevali prevajalci knjige, pa sta pojasnila prevajalca prof. Doris Debenjak in njen sin, dipl. inž. Primož Debenjak, strokovnjakinja za antikvarno gradivo Stanka Golob pa je predstavila vse Valvasorjeve izdaje. Profesor dr. Božidar Debenjak, prevajalec, in Tomaž Čeč, urednik in vodja projekta, sta se zaradi f. t— ^^ si'^iMf)» Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske bolezni opravičila. Profesorica Debenjakova je povedala, da Slovenci niti ne vemo, kaj vse skrivajo Valvasorjeve knjige, saj so napisane v stari nemščini, ki jo redko kdo še razume. Njej, kot kočevarski Nemki, je bilo marsikaj bolj razumljivo, saj je bila vajena nenavadne nemške govorice. Tudi svet je takrat drugače funkcioniral in marsičesa danes ne razumemo. Izgubljeno bitko proti Turkom in njihovo ropanje po naših krajih so jemali kot kazen božjo, ker niso lepo živeli, ker je njihov cesar grešil. Valvasor je razmišljal tudi o teoloških vprašanjih, ki se nam danes zdijo nenavadna: kaj hudič sme in kaj ne, kaj mu Bog dopusti in kaj ne? Šel je v neko jamo pogledat, če je v njej hudič. Cel kilometer daleč se je plazil in se je moral ritensko vrniti k izhodu, pa hudiča ni videl. In je ugotovil, da v tej jami hudiča ni, ve pa, kje je - v deželnem zboru v Ljubljani. Zgodovina se ponavlja. Moderni in dragi so bili kačji jeziki z Malte. Rekli so, da so strupeni. Valvasor je ugotovil, da so bili to zobje morskega psa. Zmlel jih je in jih poskusil, pa ni umrl. Na koncu je zapisal ugotovitev, da so bolj strupeni živi človeški jeziki. O Valvasorjevem obubožanju je povedala, da ni bilo tako hudo, kot smo bili navajeni poslušati. Zapustil je grad in konje in se preselil v razkošno meščansko stanovanje v Krškem. Ni mogel več toliko potovati po svetu, vendar je živel udobno življenje. Še veliko podobnih zgodbic je natresla prevajalka Doris Debenjak. Njen sin Primož Debenjak pa je prevajal Valvasorjeva nemška besedila. Slava je enciklopedija tistega časa. Taka polihistorska dela so bila v tistem času običajna, vendar je Valvasorjevo posebno v tem, da ni bilo prepisano iz drugih virov, Valvasor je sam vse prepotoval, preveril, pregledal. Gesla niso po abecedi, ampak po tematskih sklopih. Vse, kar se mu je zdelo zanimivo, je vključil v svojo knjigo. Oglejski patriarhi so pa zapisani kronološko, mesta in trgi pa po abecedi. V knjigah srečamo strokovne članke, tehnične opise, literarne prispevke, pesmi, pripovedi. Valvasor je pisal Slavo v nemščini, latinščini, italijanščini, francoščini pa tudi v slovenščini, hrvaščini in drugih slovanskih jezikih. Citati so tudi v stari grščini in hebrejščini. Pisal je dobro nemščino, slovenščino je znal in jo je zapisal tako, kot so mu jo povedal ljudje na terenu. Najbolj domača pa mu je bila dolenjščina. Stanka Golob je kot strokovnjakinja za stare tiske imela priložnost večino Valvasorjevih del lastnoročno pregledati, vendar ne vseh, nekaj jih je ohranjenih le v enem ali dveh izvodih, nekateri se nahajajo le v tujih knjižnicah. Največ je ohranjenih prav Slav, okoli 300 originalov, veliko pa so jih razdelili na posamezne liste in jih prodajali kot grafike. Pogosto so, ko so pospravljali po gradovih, lastniki antikvariatom ponudili originalno knjigo, vendar je praviloma manjkala podoba domačega gradu, torej knjiga ni bila popolna. Valvasor je bil tudi bibliofil. Ker njegove knjižnice niso kupili Kranjski deželni stanovi, se danes nahaja v zagrebški metropolitanski knjižnici: 2630 knjig, 9000 grafičnih listov s podobami mest, gradov, zemljevidov, Durerje grafike in še marsikaj iz njegove bogate zasebne knjižnice. Kar se tiče Valvasorjeve narodne pripadnosti, lahko trdimo, da se je štel za Slovenca, poleg nemščine in verjetno italijanščine ter latinščine je znal tudi slovensko, saj je pogosto zapisal 'naš kranjski jezik', verjetno pa je 'zavijal po dolenjsko', se je pošalila prof. Debenjakova. Gospod Avgust Gril se je gostom zahvalil v kočevarščini, prof. Debenjakova pa je njegove besede prevedla najprej v sedanjo nemščino in potem še v slovenščino. V imenu Rotary kluba Grosuplje, ki je bil soorganizator tega literarnega večera, se je gostom zahvalil še predsednik Marko Lavrih, v imenu knjižnice pa direktorica Roža Kek. Slavo vojvodine Kranjske so izdali v 3 različnih izvedbah. Že Valvasor je za posebne naročnike vezal knjige v belo usnje z zlato obrezo in jih lastnoročno podpisal in 50 takih posebnih izdaj so izdelali tudi sedaj, 500 izvodov je bibliofilskih, vezanih v rjavo usnje z zlato obrezo, tako imenovanih meščanskih izdaj pa je 1500, prav tako ročno oštevilčenih. Celotna Slava na 3552 straneh (753, 839, 1144, 816) velikega formata prinaša 528 grafik in 24 prilog ter slovenski prevod, ki vsebinsko in oblikovno ohranja vse lastnosti izvirnika. V Mestni knjižnici Grosuplje smo s pomočjo donacije Rotary kluba kupili izvod s številko naše pošte 1290 in si jo lahko ogledate v prostorih knjižnice. Slava vojvodine Kranjske je eden izmed simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine, polihistorsko delo, ki je izšlo leta 1689 v Nurnbergu v nemščini in velja za največje delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja ter še danes za eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji, v katerem je bilo zajeto vse tedanje in dotedanje vedenje o naši deželi in prebivalstvu, najbolj prepoznavna in ena najobsežnejših knjig, kar jih premoremo, knjiga, ki ustvarja podlago za ozaveščanje in povezovanje slovenskega naroda, je zapisal izdajatelj knjige Zavod Dežela Kranjska. Več informacij lahko dobite na www.slava-vojvodine-kranjske.si. Marija Samec Gledališče pod mostom premierno predstavilo novo igro Policija pod mostom Velika Loka, 11. februarja 2011: Gledališka skupina Gledališče pod mostom iz Velike in Male Loke pri Grosupljem je za letošnjo sezono pripravila nekoliko drugačno igro, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Iz idiličnega kmečkega okolja, ki je bilo podlaga za igre do zdaj, so se namreč preselili v sedanjost, v popolnoma vsakdanje življenje. Igralci so pripravili priredbo komedije »Policijska postaja« avtorja Franca Pluta. »Loška« policijska postaja si je v skladu z imenom gledališke skupine nadela tudi svoje ime -Policija pod mostom. Igro so prvič predstavili v petek, 11. februarja, na odru gasilskega doma v Veliki Loki. Z vajami za novo komedijo so igralci začeli v sredini novembra. Kot je povedal predsednik gledališke skupine, Stane Zabukovec, so vzpostavili zvezo z gledališčem Dober dan teater iz Straže pri Novem mestu in pri njihovem predsedniku, ki je tudi režiser, glavni igralec in pisec komedij, odkupili njegovo avtorsko besedilo »Policijska postaja«. Skupina vsako sezono obogati svojo tehnično opremo. Tako so letos za potrebe predstave kupili prenosni računalnik in nove zvočnike. Rahlo pa se je letos spremenila tudi igralska zasedba. V igri, ki seveda govori o dogajanju na policijski postaji, se tako v vlogi komandirja dobro znajde Stane Zabukovec, v vlogi administratorke Irena Bitenc, v vlogi delavca pa Peter Brlan. Policijska postaja pod mostom ni navadna postaja. Poleg težav, ki jih povzročajo različni prekrškarji, kmalu na usposabljanje prideta še policaj Rom (Dušan Potokar) in srbska policajka (Zlata Brlan). Za še večjo zmedo in ne preveč učinkovito delo varuhov reda in miru »skrbita« policaj (Stane Pirman) in policajka (Cirila Ceglar), za prijavljanje tatvin soseda (Joža Mustar) ter za razjasnitev okoliščin čistilka (Marija Kogovšek). Pri tokratni igri pomagajo še: Marko Bitenc, ki skrbi za ozvočenje in osvetlitev, ter asistentke pri predstavi: Erika Brlan, Urša Brlan in Špela Potokar. Gledališče pod mostom je sicer nazadnje občinstvo navduševalo s komedijo Dva para se ženita, ki so jo zaigrali kar 26-krat. Z novo igro to sezono načrtujejo 12, za sezono 2012 pa še dodatnih 12 gostovanj. Nekatera gostovanja so v tem času že opravili: 19. februar, ob 19. uri - Kulturni dom Spodnja Slivnica, 20. februar, ob 15. uri - dvorana v gasilskem domu Zagradec, 4. marec, ob 19. uri - dvorana v gasilskem domu Veliko Mlačevo, 6. marec, ob 15. uri - župnijska dvorana Višnja Gora, 18. marec, ob 19. uri - Kulturni dom Ivančna Gorica in 20. marec, ob 15. uri - Kulturni dom Žalna. V petek, 1. aprila ob 19. uri pa bodo gostovali v Kulturnem domu Sostro - Ljubljana. Kristina Zajc Cvetje iz papirja V četrtek, 13. januarja 2011, smo v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje odprli razstavo cvetličnih aranžmajev iz papirja umetnice Mateje Javornik. Večer je popestril moški pevski zbor iz Zagradca z venčkom ljudskih pesmi. Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek je z nekaj uvodnimi besedami pozdravila zbrane in predstavila gosta, etnologa prof. dr. Janeza Bogataja. Dr. Bogataj je z dobršno mero duhovitosti spregovoril o razstavi ter predstavil umetnost izdelovanja papirnatega cvetja, ki spada med nesnovno kulturno dediščino. Ta lepa rokodelska tradicija ima svoje začetke v 19. stoletju, ko so se preprosti ljudje poskušali približati idealu bidermajerskih šopkov iz svile z izdelavo rož iz papirja, ki je bil cenejši. Razmahnila se je v zelo razširjeno vejo ljudske obrti, ki je izdelovalcem pomenila tudi dodaten vir zaslužka. Izhajali so celo priročniki z vzorci in idejami, ki jih danes za to področje primanjkuje. Šopki iz papirnatega cvetja so spremljali vse pomembnejše praznike in mejnike v življenju ljudi, kot so poroke, pogrebi, nove maše, odhodi fantov v vojsko... Da bi bilo cvetje bolj obstojno, so ga še povoskali. Mateja Javornik se z izdelovanjem cvetja iz papirja ukvarja že nekaj let in je v tej umetnosti prava mojstrica. Njeno cvetje iz papirja je veren posnetek narave in je domiselno in estetsko povezano v čudovite aranžmaje. Kot je poudaril dr. Bogataj, je gospa Javornik naredila še korak naprej in rožo iz papirja spremenila v element likovne kompozicije. Tako ji je podelila novo funkcijo in s tem odprla neskončne ustvarjalne možnosti. Razstava aranžmajev iz papirnatega cvetja gospe Javornik je pomemben prispevek k programu naše galerije, pa tudi v širšem lokalnem kontekstu. Ni samo predstavitev lepe tradicije ljudske umetnosti, pač pa je tudi vzpodbuda, da bi se tovrstna rokodelska spretnost znova obudila in da bi se našle spretne roke, ki bi se naučile iz papirja ustvariti cvet, in to ljudsko umetnostno tradicijo prenesti na mlade rodove. Naj nas lepota stvaritev gospe Javornik vrne nazaj v dialog z naravnim okoljem. V petek, 14. januarja, pa je organizirala delavnico izdelovanja cvetja iz papirja. Zanimanje je bilo veliko in navdušenje nad izdelki tudi, tako da bo gospa Javornikova delavnice še ponovila. Darija Kovačič Grosupeljski invalidi so imeli svoj občni zbor. V gostilni Slamar v Šmarju - Sapu je vodstvo Društva delovnih invalidov Grosuplje 26. 2. pripravilo redni letni občni zbor, na katerem so potrdili vsa poročila vodstva društva in komisij o delu v preteklem letu in sprejeli program dela za leto 2011. Občni zbor je potekal predvsem v znamenju solidarnosti med članstvom ter z veliko angažiranja predsednice društva Anice Perme, ki je za pomoč pri vodenju zbora povabila g. Srečka Matkoviča iz belokranjskih krajev. Zbora sta se poleg članov in predsednikov društev iz dolenjske regije udeležila tudi podžupan Občine Grosuplje Iztok Vrhovec in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak. Jože Miklič Predstavitev dela društva Društvo prek vodstva in svojih sodelavcev izvaja različne programe, kot so skrb za izboljšanje življenja težkih in nepokretnih invalidov ter osebno in socialno pomoč in informiranje, pomoč za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih, ohranja psihofizične sposobnosti invalidov skozi rekreacijo ter s kulturnim in družabnim življenjem. Tako članom preverjajo krvni tlak, vsak ponedeljek imajo dopoldansko druženje, pomagajo drug drugemu, še posebej tistim, ki so težji invalidi, udeležujejo se primernih pohodov in delavnic, kot je na primer izdelovanje rož ter podobno. Obiskujejo kino in gledališke predstave, udeležujejo se »kopalnih dni« v termah in ob morju, se obiskujejo med seboj, organizirajo izlete po Sloveniji in izven nje ter se udeležijo tudi romanj (Avstrija, Tunizija Zaplaz, Medžugorje _). Poleti organizirajo tabore in obiščejo tudi tabore drugih društev ali pa se odpravijo na regijska srečanja, ki jih imenujejo »koordinacije« (letos bo to v Črnomlju). Obiskali so čebelarja, organizirali silvestrovanje in si ogledali soline. Organizirajo usposabljanja za mlajše Delavno predsedstvo skupaj s predsednico društva Anico Perme. brezposelne in zaposlene invalide, članom preskrbijo brezplačno pravno pomoč, udeležujejo se pogrebov svojih članov in sodelujejo pri organizaciji pogrebov in z govori, če svojci to želijo. Volilno leto V vodstvu društva so v preteklem mandatu delali: Anica Perme kot predsednica društva, Ema Boh kot tajnica in blagajničarka, člani izvršnega odbora pa so bili Jože Rebolj, Mirko Kibuc, Ivan Biščan, člani nadzornega odbora Majda Goršič, Anica Jambrovič in Kristina Koncilja, člani častnega razsodišča Milena Perme, Alojz Potokar in Jerneja Miklič, člani socialne komisije pa Anica Perme, Mirjam Zobec, Ema Boh, Lojzka Potrpin in Antonija Kastelic. Društvo trenutno šteje 401 člana. Lani je ustvarilo nekaj čez 22.000 € prihodkov, sredstva pa so pridobivali iz različnih virov. Med temi sredstvi so poleg sofinanciranja posameznih programov samih članov tudi dotacije zveze iz vseh treh občin bivše občine Grosuplje, v katerih društvo deluje. Med slednjimi je največ pomagala Občina Grosuplje. Letošnje leto je bilo zanje tudi volilno leto, a so soglasno ponovno izvolili Anico Perme za predsednico društva, Emo Boh za tajnico, člani izvršnega odbora pa so Anica Perme, Jerneja Miklič, Đuro Đurdić, Antonija Kastelic in Ema Boh, nadzorni odbor Majda Goršič, Milan Slak in Alojz Potokar, častno razsodišče Milena Perme, Mirko Tibavt in Anton Tomšič, socialna komisija Anica Perme, Mirjam Zobec, Ema Boh, Lojzka Potrpin in Anica Jambrovič. Načrti - lastni prostori društva Poleg rednega in utečenega dela imajo v društvu tudi načrt, kako pridobiti nove prostore za delovanje društva. Nekoč so namreč imeli svoje pisarniške prostore v starem Družbenem domu, ki so ga pred gradnjo nove upravne enote podrli. Zdaj si želijo pridobiti prostore, kjer je do nedavnega več let poslovala Krajevna skupnost Grosuplje, a bo za vse to treba zbrati kar nekaj denarja. O tem bo treba napraviti še nekaj pogovorov, kot je v svojem nagovoru izpostavil grosupeljski podžupan Iztok Vrhovec. Predsednik zveze Drago Novak pa je poudaril, da je predsednik države podelil zvezi in s tem vsem 69 društvom v Sloveniji Red zaslug za narod. »Veste, kako malo je treba, da nekoga osrečiš?« Letošnje leto je Svet Evropske unije razglasil za Evropsko leto prostovoljstva. Ob tej priložnosti bomo izpostavili nekatere prostovoljce iz Grosupljega ter dejavnosti, v katere se lahko vključite tudi vi. Tokrat smo obiskali Marino Rački, ki je kot prostovoljka aktivna že vrsto let, od tega več kot leto dni v Domu starejših občanov Grosuplje. »Da je druženje s starejšimi pomembno, sem začutila že v otroštvu, ko sem odraščala z babico in dedkom. Oba sta želela, da jima pred spanjem kaj preberem ali povem, kaj imam za nalogo,« pojasni, zakaj se je tudi odločila za vpeljavo bralnih uric v domu. Stori vsaj eno dobro delo na dan S prostovoljstvom se je seznanila pred šestimi leti, ko je vstopila v Bratovščino odraslih katoliških skavtinj in skavtov. Njihov slogan je, naj vsak naredi vsaj eno dobro delo na dan. Sodelujejo na različnih področjih, pomagajo tako brezdomcem kot tistim, ki so utrpeli škodo v naravnih ali drugačnih nesrečah. Sodelovali so tudi v lanski vseslovenski čistilni akciji, zbirali zamaške za ponesrečence _ Tudi po poplavah v Železnikih so odšli tja in pomagali tamkajšnjim prebivalcem. »Dotaknili so se me ljudje, ki niso izgubili upanja. Tako tudi dojameš pojem skupnosti, pomoči in ljudem s pomočjo olajšaš življenje.« Med obiskovanjem mame začutila novo pri1ožnost Do ideje o prostovoljstvu v domu je prišla pred dobrim letom, ko je vsakodnevno obiskovala svojo mamo. Kot nam pojasni, je medtem srečevala in spoznavala tudi druge Ljubica je praznovala Abrahama V februarju je našo Ljubico obiskal ABRAHAM. Ob njeni 50-letnici smo ji na torti prižgali vseh 50 svečk in jih nato s skupnimi močmi upihnili, čeprav so se nam kar naprej prižigale. Zaželeli smo ji vse najlepše in najboljše ter skupaj tudi zapeli: »Tristo kapljic, tristo let ...« Zdaj, ko srečal te je Abraham, naj ne bo te prav nič sram, vedrega obraza, nasmejanega srca naj te življenja pot naprej pelja. Prijate1ji iz Sožitja Grosup1je. stanovalce in začutila, da je potrebno narediti še nekaj več predvsem za tiste, ki so brez svojcev. »Namreč, veliko jih je še aktivnih, so na tekočem z aktualnim dogajanjem. Ampak to je en velik prehod, ko od doma prideš tja - nisi več v svojem okolju,« izkušnjo prebivalcev doma opiše Marina. Medtem ko je spoznavala ostale stanovalce v domu, je začutila nekakšno osamljenost. »Videla sem, da nekaj manjka. Delovno osebje se sicer izredno angažira, ne zmorejo pa vsega. Dobro je, da na primer nekdo pride nekaj prebrat tistim, ki so sami v sobah, ali pa se pogovarjat z njimi.« In zaradi tega prepričanja se je tudi odločila, da bo po smrti mame nadaljevala z bralnimi uricami, ki jih ima zdaj vsak četrtek med 15.30. in 17. uro. Pridružilo se ji je še nekaj drugih prostovoljk, vseeno pa bi želele dodatno okrepitev. Bralne urice popestrijo z debatami o mladosti starejših, njihovih trenutnih dejavnostih ter ostalih aktualnih zadevah. Kar koli že delate, počnite to z ljubeznijo »To, da narediš nekaj dobrega za sočloveka, predvsem za tistega, ki sam ne zmore več, je izjemen občutek. Veliko je, da mu malo popestriš življenje. Sama občutim srečo, ko naredim nekaj koristnega. Name je veliko vplivala Mati Tereza, s katero sem prišla v stik pri 16-ih letih v Kalkuti. Njen stisk roke, pogled sta naredila name izjemen vtis. Njen moto, da ni pomembno, koliko narediš, ampak da to, kar delaš, delaš z ljubeznijo, me še vedno spremlja.« Kot še pravi Grosupeljčanka, si želi, da bi ljudje začutili pomembnost tako prostovoljstva kot medsebojne pomoči in solidarnosti. »Da bi si vzeli samo par trenutkov za pogovor, pomoč, objem - in s tem bodo nekomu polepšali dan. Veste, kako malo je treba, da nekoga osrečiš? In s tem, ko sam nekaj daš, tudi veliko pridobiš,« še razmišlja Marina. Tisti, ki bi se odločili poskusiti v prostovoljstvu, jo lahko pokličete na številko 041 749 778. Tamara Barič Ninina zgodba - zgodba o uspehu, upanju in neizmernemu pogumu Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi čez noč postali invalid- nezmožni skrbeti zase, hoditi, biti odvisni od drugih? Verjetno ne, saj o tem ljudje neradi razmišljamo. A ravno to se je zgodilo mladi, lepi in uspešni Nini Wabra. Njena zgodba se bere kot napet scenarij za film, za katerega upamo, da bo imel srečen konec. Nina je po poklicu univerzitetna diplomirana novinarka. V Grosupljem smo jo poznali kot organizatorko prireditev v Kongu, voditeljico na radiu Zeleni val, od koder se je preselila na Radio Ekspres, na koncu pa presedlala na Radio 1. Bila je izjemno aktivna, rada se je ukvarjala s športom in potovala, med prijatelji in znanci pa je veljala za osebo, vedno polno energije in pozitive. Razglasili so jo že za mrtvo 2. maja lani se je ta idiličen svet podrl. Ko se je vračala domov, je pri Celju na avtocesti trčila v ograjo. Zakaj je prišlo do nesreče, se ne spominja. Popolnoma razbit avto ni dal slutiti, da je notri še življenje. Tudi reševalci so jo že celo razglasili za mrtvo - a nato je eden izmed njih videl, da je trznila. Hitro so jo odpeljali v bolnišnico in tam se je prava zgodba šele začela. Tri mesece je negibna preživela v celjski bolnišnici, v tem času pa se je morala tudi sprijazniti z dejstvom, da je tetraplegičarka. K sreči so se vse kosti in rane zacelile, lahko je začela sama dihati. Jeseni je začela z rehabilitacijo in na začetku niti ene stvari ni mogla opraviti sama. A z veliko volje, vneme in želje je v kratkem času dosegla velik napredek. Roke že lahko dviga in kakšno stvar postori sama, a seveda si želi, da bi postala popolnoma neodvisna. Želi si samostojnega življenja Najprej načrtuje preureditev stanovanja tako, da se bo lahko nemoteno gibala in skrbela zase. Nato pa sledi veliki cilj: čez sedem let želi plesati na poroki svojih staršev. Za to, da bi postala izpolnitev prvega omenjenega cilja čim bolj realna, je poskrbela Ninina dobra prijateljica Tadeja, ki se je skupaj s še eno kolegico lotila organizacije dobrodelnega koncerta z naslovom Ponovno rojstvo. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička Dom Španskih borcev je tako prvi petek v marcu gostil enega najbolj navdušujočih koncertov tega leta - pri tem ne mislimo le na dejstvo, da so na koncertu nastopila številna priznana imena, temveč predvsem na to, da je dobrodelni koncert povsem izpolnil - če ne celo presegel - vsa pričakovanja organizatorjev. Karte so bile razprodane že dan pred koncertom, dvorana pa je pokala po šivih. »Napolnili bi lahko Stožice,« so se šalili številni, med njimi tudi organizatorki, a dejstvo je: resnično bi lahko zapolnili veliko dvorano, saj je povpraševanje po kartah naraščalo iz dneva v dan. Nastopili so številni znani, denimo Rebeka Dremelj, Alenka Godec, April, Nina Pušlar, Victory, Manca Špik, Nuška Drašček, Lina Kuduzović, Fani Križaj, Alenka Gotar, Frenk Nova in Sopranos, Marko Vozelj, Samuel Lucas, Rok Kosmač, Regina, Manca Izmajlova, Anika Horvat, Tangels in številni drugi. Vsak se je predstavil le s pesmijo ali dvema in prav vsi so navdušili občinstvo. Dvorana je bila nabita z izjemno pozitivnim vzdušjem, v središču pozornosti pa je bila izjemno dobro razpoložena Nina. Vsi nastopajoči so ji zaželeli, da bi uresničila svoje sanje; praktično celoten kolektiv Radia 1 pa je bujno navijal za to, da bo čim prej shodila in se jim pridružila v redakciji. Optimizem ji številni zavidajo Na koncu se je v kratkem nagovoru vsem zahvalila tudi Nina, ki je poudarila, da se je zelo zabavala ter da je hvaležna vsem prisotnim. In kar je najbolj navdušujoče - kot je izpostavila, je hvaležna tudi za to novo priložnost, t.i. ponovno rojstvo, saj mnogim druga priložnost niti ni dana. Nina vsem ljudem kaže, kako pomembno je, da izkoristimo prav vsak dan, ki ga imamo. Njen optimizem pa je vir navdiha za slehernega, ki jo pozna - tudi voditeljica večera Ivjana Banič je priznala, da ji ta optimizem kar nekoliko zavida. Verjetno pa res lahko pred osebo, ki so jo v bolnišnico prepeljali s petimi zlomljenimi vratnimi vretenci, presekano hrbtenjačo, stisnjenim srcem ter pljuči (in še bi lahko naštevali), po manj kot letu dni pa že premika roke in načrtuje samostojno življenje, rečemo le: Kapo dol! Morebitne donacije sicer lahko še vedno nakažete tudi na račun (številka: 6100 0112 2334 482 - sklic 12-13-2010). Naslov prejemnika je Območno združenje Rdečega križa Ljubljana, Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana. Ves znesek gre v roke Nini. Za več informacij se lahko obrnete tudi na Tadejo (tadeja.sumperragmail.com). Tamara Barič Nina skoraj leto dni po nesreči. Največ zaslug za koncert pripada Tadeji Sumper (levo od Nine) in Ireni Magerl (druga z desne). S svojo skupino se je predstavila tudi Ninina sestra. Prešernov pohod 2011 Veterani OZVVS Grosuplje - pohodniki smo se 8. februarja, ob šestih zjutraj, na prelep, skoraj že pomladni dan zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali na tradicionalni Prešernov pohod v Radovljico. Zbralo se nas je 34. Vsi smo bili dobre volje že navsezgodaj, saj nas je tudi tokrat s svojo harmoniko zabaval naš harmonikar Lojze Kralj. Malo po 7. uri zjutraj smo prispeli v Radovljico, v prostore Srednje gostinske šole, kjer so nas gostoljubni organizatorji - OZVVS Zgornja Gorenjska - pogostili s čajem, kavo in drugimi okrepčili. Pred pričetkom pohoda sta nas pozdravila g. Koselj, predsednik OZVVS Zgornja Gorenjska, in ravnateljica Srednje gostinske šole Radovljica. Dobre volje smo se odpravili na pot, ki je bila tokrat res prijetna, vreme je bilo sončno, kot naročeno, uživali pa smo tudi v prelepem razgledu, posebej na našo najvišjo goro Triglav. V prijetnem vzdušju smo prispeli na Bled, kjer smo se okrepčali s čajem in sendviči, nato pa smo se odpravili pred Prešernov spomenik, kjer je bila proslava. Organizatorji so pripravili lep program, na katerem so sodelovali šolski otroci, zapel pa je tudi veteranski pevski zbor. Pozdravila sta nas g. Janez Fajfar, župan občine Bled, in g. Janez Pajer, predsednik ZVVS. Odpravili smo se naprej in okrog poldneva prispeli v Vrbo. Ogledali smo si Prešernovo rojstno hišo in cerkvico svetega Marka. Tam je bila tudi osrednja proslava, prisotne je pozdravila ministrica za kulturo gospa Majda Širca. V Vrbi so nas čakali avtobusi in nas odpeljali v Radovljico, kjer nas je v prostorih Srednje gostinske šole čakala okusna malica, ki so jo pripravili dijaki šole. Naš izlet se je počasi iztekal, lepo je bilo. Poslovili smo se od gostoljubnih organizatorjev in od drugih pohodnikov -veteranov. Vseh skupaj nas je bilo na pohodu letos več kot 450. Prišli bomo tudi drugo leto. OZVVS Grosuplje Občni zbor Društva upokojencev Grosuplje v soboto, 26. februarja dopoldne, je v Družbenem domu Grosuplje Društvo upokojencev Grosuplje pripravilo občni zbor - najprej so ga začele s petjem pevke Ženskega pevskega zbora Magdalena, nadaljeval pa predsednik društva Alojz Gabršček s pozdravi vsem udeležencem in gostom, med njimi je bila tudi direktorica Doma starejših občanov Grosuplje mag. Marta Gašparovič. Delovno predsedstvo je vodil Alojz Kastelic, člana sta bila Martin Jesih in Brane Zabukovec, zapi-sničarka pa Zvonka Milojevič. Pred uradnim delom občnega zbora je Studio Markelj pripravil predavanje o sivi mreni in očesnih boleznih znanega očesnega kirurga dr. med. Petra Preskarja, ki na leto opravi okoli 900 operacij, od tega približno 700 zaradi sive mrene. Hkrati pa je studio izkoristil priložnost in seznanil prisotne z vsemi svojimi dejavnostmi. Redni del občnega zbora so zapolnila zelo natančno izdelana poročila društvenega vodstva in predstavnikov posameznih komisij. Društvo deluje predvsem na področjih, ki se dotikajo izboljšanja kakovosti življenja njihovih članov, od običajnega druženja, izletov, pa do športnih in kulturnih dejavnosti. V razpravi so med drugimi spregovorili nekdanji župan Janez Lesjak, mag. Marta Gašparovič in občinska svetnica Zdenka Cerar. Jože Miklič Vreme v Grosupljem Januar 2011 Januar, osrednji zimski mesec, ki je običajno tudi najhladnejši v letu, je bil glede na mesec prej pravo nasprotje. Padavin je bilo malo, snega pa le za vzorec. Sredi meseca je vreme bolj spominjalo na marec. Decembrski mraz se je kmalu po vstopu v novo leto končal. Skromna snežna odeja se je sicer ob prehodu oslabljene hladne fronte 2. januarja odebelila za 2 cm, vendar jo je odjuga že čez nekaj dni pobrala. Zahodni veter je že 6. januarja zjutraj zapihal čez Grosupeljsko kotlino in temperaturo zraka dvignil za 10 stopinj Celzija. Sledilo je teden dni večinoma oblačnega, a občutno pretoplega vremena. Po podatkih Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje so bile povprečne dnevne temperature tudi 10 in več stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1961- 1990! Ob poslabšanju z dežjem se je 11. januarja nekoliko ohladilo, a so v nadaljevanju sončni dnevi vnovič prinesli pomladno vreme. Med 12. in 18. januarjem je bila povprečna najvišja dnevna temperatura zraka +10,9 °C. Najtoplejše popoldneve smo imeli ob koncu tedna; med 14. in 16. januarjem. Dva dneva sta postregla s trinajstimi stopinjami Celzija. 19. januarja se je toplo vreme zaključilo. Popoldne je začelo rahlo deževati, kmalu po 19. uri pa je dež prešel v sneg. Zapadlo je 1 cm snega. Ker je bilo nato hladneje, je skromno snežno odejo le počasi pobiralo. Prevladovala je spremenljiva oblačnost z vmesnimi sončnimi obdobji. Jutra so bila zopet mrzla (do -7 °C), čez dan pa je živo srebro doseglo stopinjo ali dve nad lediščem. Zadnjih teden dni je bilo oblačnih z občasnim naletavanjem snežink. 27. januarja smo zopet dobili centimeter snega, ki se je obdržal do konca meseca. Povprečna mesečna temperatura je bila +0,8 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2009 približno 1,3 °C topleje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju -Sapu je bil letošnji januar toplejši za 2,8 °C. Glede na obdobje 1995-2009 so bila jutra s povprečno temperaturo -2,0 °C toplejša za 1,9 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +4,3 °C pa so bili toplejši za 1,6 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -10,0 °C (1. 1.), najvišja pa +13,5 °C (14. 1.). Megla je bila zabeležena v osmih dneh. V sedmih dneh se je pojavljala prav v mestu, še dan več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Neviht ni bilo. Imeli smo dvaindvajset dni z negativno temperaturo zraka, od tega en dan s temperaturo -10 °C. V dvanajstih jutrih se je pojavila slana, v dveh tudi ivje. Zabeležili smo šest ledenih dni (temperatura zraka je ves dan pod lediščem). Snežna odeje je bila prisotna trinajst dni. Najvišja snežna odeja je bila 3 cm. V desetih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 32,1 mm padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 50 % običajne količine. Najbolj suh januar po letu 1995 je bil leta 2000, ko je padlo 5 mm padavin, najbolj moker pa leto kasneje, ko je padlo 125 mm padavin. Februar 2011 Tudi februar, ki je bil sicer hladnejši kot januar, ni popravil vtisa letošnje zime, saj je kmalu po prvih dneh sledila občutna otoplitev. Zaradi tega so zacveteli prvi zvončki, ki pa jih je še pred koncem meseca prekrila skromna snežna odeja. Padavin je bilo malo. Nizka oblačnost se je 2. februarja tekom dneva razkrojila, zato je bilo naslednje jutro hladnejše kot v dneh pred tem. Zaradi sončnega vremena in dotoka občutno toplejšega zraka od zahoda so bile najvišje dnevne temperature zraka iz dneva v dan višje. Tako smo že v prvi polovici meseca dobili občutek, da je prišla pomlad. Obdobje tipičnega suhega marčevskega vremena je trajalo devet dni. Medtem ko so bila jutra zaradi jasnih noči mrzla (okoli -4,0 °C), so bili popoldnevi ob šibkem vetru nenavadno topli. Najtopleje je bilo od 5. do 8. februarja, ko se je živo srebro vsakodnevno povzpelo preko +15 °C. Zaradi prijetno toplih popoldnevov so zacveteli zvončki, leska in teloh, po vrtovih pa so mnogi začeli z obrezovanjem trte in sadnega drevja. 11 februarja dopoldne je zapihal okrepljen zahodni veter, ki je vztrajal še del naslednjega dne. V sunkih je dosegal blizu 40 km/h. V popoldanskih urah je veter iz zahodne smeri obrnil na vzhodno in pričelo se je hladiti. V večernih urah se je začelo pojavljati rahlo rosenje. Še hladneje je bilo 13. februarja. Popoldne je občasno rahlo deževalo, vmes je padal tudi zmrznjen dež, zvečer pa je že rahlo snežilo. Zapadlo je centimeter snega. Vse do 23. februarja smo imeli povečini oblačno in hladno vreme. Izjema je bil le 19. februar, ko se je popoldne za nekaj ur nizka oblačnost delno razkrojila. Nekaj dni je občasno rahlo snežilo, a je bila količina padavin preskromna, da bi izmerili kaj več kot 2 cm snega. 21. februarja je dotekel še hladnejši zrak, tako da je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Zimsko hladno je ostalo vse do konca meseca. Povprečna mesečna temperatura je bila +0,5 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2010 približno 1 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu je bil letošnji februar toplejši za 0,3 °C. Glede na obdobje 1995-2010 so bila tako jutra s povprečno temperaturo -3,5 °C, kot popoldnevi s povprečno temperaturo +6,1 °C hladnejši za 0,3 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -10,5 °C (25. 2.), najvišja pa +19,3 °C (8. 2.). Megla je bila zabeležena le v enem dnevu. Imeli smo enaindvajset dni z negativno temperaturo zraka, od tega dva dneva s temperaturo pod -10 °C. V osemnajstih jutrih se je pojavila slana. Zabeležili smo dva ledena dneva (temperatura zraka je ves dan pod lediščem). Snežna odeje je bila prisotna sedem dni. Najvišja snežna odeja je dosegla 2 cm. V šestih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 19,1 mm padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 24 % običajne količine. Najbolj suh februar po letu 1995 smo imeli leta 1998, ko je padlo 2,3 mm padavin, najbolj moker pa leta 1995, ko je padlo 199 mm padavin. Iztok Sinjur Podelitev priznanj krvodajalkama na Spodnji Slivnici Kulturno društvo Spodnja Slivnica je dne 19. 12. 2010 priredilo predbožično in novoletno srečanje občanov s kulturnim programom. Ob tej priložnosti je Krajevna organizacija RK našima zvestima krvodajalkama slavnostno podelila priznanji za tridesetkrat darovano kri, z vsemi čestitkami in zahvalo za tako humano dejanje. Priznanje sta prejeli Nedeljka Ulaga in Marinka Slak. Predsednica KO RK Spodnja Slivnica Nada Gorenc Zdravček Letošnji Zdravček je bil že sedmi po vrsti. Srečevali smo se ob torkih popoldne v mesecu januarju in zadnjikrat prvi torek v februarju. Gospa Irena Koritnik, medicinska sestra v ZD Grosuplje, je skupaj s svojimi sodelavci pripravila program zanimivih predavanj. Prvi predavatelj je bil gospod Janko Dolinar, dr. med., spec. spl. medicine, hkrati tudi vodja splošnih ambulant v ZD Grosuplje. Predaval je o luskavici, glivicah in ekcemu. Med poslušalci so bili tudi bolniki, ki jih pestijo navedene bolezni in jim ne dopuščajo kvalitetnega življenja. Zastavljenih je bilo kar nekaj vprašanj, na katere je zdravnik predavatelj odgovarjal z najnovejšimi izsledki strokovnih spoznanj na teh področjih. Bolniki so si izmenjali tudi svoje izkušnje. Največ vprašanj je bilo v zvezi z luskavico, ki človeku spremeni način življenja. Za drugo predavanje z naslovom Glavobol -migrena so povabili gospoda docenta Marjana Zaletela, dr. med., spec. nevrologa iz UKC Ljubljana, Nevrološka klinika, ki je hkrati tudi naš občan in priznan strokovnjak. Ker je bil predavatelj že na prejšnjih Zdravčkih, se je tudi tokrat odzval vabilu. Verjetno ni nikogar med nami, ki ga ne bi občasno ali pogosto bolela glava. Nekateri pa se srečujejo še z zelo neprijetno migreno. Docent Zaletel nam je nazorno predstavil, zakaj in kdaj je potrebno obiskati osebnega zdravnika, kateremu zaupamo svoje težave. Naš zdravnik nas v določenem primeru napoti h specialistu, le-ta pa se potem odloči za nadaljnjo diagnostiko, če je potrebno. Tretji predavatelj je bil spet iz vrst ZD, to je gospod Darko Taseski, dr., med., spec. spl. medicine. Predaval je o multipli sklerozi. Tudi med našimi občani so se žal nekateri srečali s to zahrbtno boleznijo. Kot je ponazoril predavatelj, je to bolezen z mnogimi obrazi. V nekaterih primerih tli v človeku, se pokaže z različnimi težavami, preden je potrjena diagnoza. Pozorno smo mu prisluhnili. Zadnje predavanje je ponovno izvedel gospod Taseski. Govoril je o komunikaciji v zdravstvu. Učinkovita komunikacija ustvari dobre odnose in zaupanje. Le na tak način lahko zdravnik postavi diagnozo, sledi zdravljenje in vzpostavi se celostna oskrba. Pomemben je seveda tudi obojestranski spoštljiv odnos. Bolnik potrebuje jasno razlago - pogovor in tudi vzpodbudo. Zdravnik pa je dolžan upoštevati tudi bolnikovo mnenje. Dodal je še, da v medicini poteka preobrazba. Prihodnost medicine je v služenju človeku, ki ga vodi medčloveški odnos. Zdravje ni tržno blago. Dosežki medicine in vsa strokovna znanja vselej ne odgovorijo na naše in bolnikove želje. Zato je prav, da se zazremo vase in spremenimo slog življenja. V ZD Grosuplje namreč potekajo in bodo sledile različne delavnice, ki so na voljo občanom. Na srečanjih boste deležni predavanj, pri katerih boste sami aktivno sodelovali. Skupaj bomo poiskali vzroke in napake za prekomerno težo ter z zdravo in uravnoteženo prehrano poskušali zmanjšati in tudi zadržati. S skupnimi močmi se bomo trudili za spremembo življenjskega sloga, osebno rast, odgovornost in motivacijo. Pridobili bomo nova znanja na področju prehrane, miselnih vzorcev in prehranjevalnih navad. Le-te so izjemno pomembne. Dodati pa moramo tudi gibalne navade oz. sprehode v naravo. Grosuplje z okolico nam ponujata bogato naravno in kulturno dediščino, ki se je premalo zavedamo. Pohodi in sprehodi nam bodo vlivali moč in osebno zadovoljstvo, da bomo laže premagovali vsakodnevne ovire. Glede na prisotnost poslušalcev na predavanjih menimo, da so bila dobrodošla in si jih želimo tudi v naslednji zimi. Vsem, ki ste sodelovali pri pripravi, posebno gospe Koritnik in predavateljem, se iskreno zahvaljujem. Marija Kavšek Podelitev jubilejnih značk krvodajalcem V gostilni Sla-Mar v Šmarju - Sapu je v petek, 18. 2. 2011, Območno združenje Rdečega križa Grosuplje pripravilo priložnostno kulturno prireditev in pogostitev za vse krvodajalce, ki so kri darovali 5 x, 10 x, 15 x, 20 x, 25 x, 30 x, 35 x, 40 x, 50 x in celo 60 x. Uvodoma so šmarske ljudske pevke ob spremljavi harmonikarja zapele nekaj pesmi, potem pa so ob krajšem nagovoru predsednika združenja Franca Horvata ter ob skrbni asistenci ge. Anice Smrekarjeve podelili vsem prisotnim priznanja . Iz uredništva Grosupeljskih odmevov vsem prejemnikom čestitamo in menimo, da je prav, če vse te ljudi za njihova plemenita dejanja tudi naštejemo. Jože Miklič 5-krat so kri darovali: Jaka Adamič, Alojz Hanov, Anton Kastelic, Vinko Kastelic, Matej Kebrič, Klemen Kocjan, Dobruška Lipovž, Aleksander Mehič, Matic Novljan, Franc Ostanek, Vesna Podržaj, Srečko Rogač, Klemen Sterle, Primož Svetek, Tatjana Škulj, Jožko Tominec, Aleksander Valentinčič in Boštjan Vidmar. 10-krat so kri darovali: Iliyan Georgiev, Dragoslav Jagodic, Boštjan Kmet, Sašo Korenč, Darja Kušar, Janez Lesjak, Jure Mikolič in Luka Štrubelj. 15-krat so kri darovali: Andrej Boc, Zdenka Drobnič, Nihad Hajdarevič, Marija Ibrišević, Stanko Kastelic, Vida Kastelic, Damjan Kitak, Miroslav Laharnar, Jože Marolt, Irena Možina, Jernej Muhič, Janez Pintar in Deja Škoporc. 20-krat so kri darovali: Anica Kastigar, Marija Kočevar, Milan Koritnik, Marija Krampelj, Frank Šeme, Janez Tomažin, Marta Vidmar in Aleš Zavodnik. 25-krat so kri darovali: Darko Avsec, Simon Bučar, Anton Likovič, Jure Medved, Agata Pajk, Mirko Plavec in Marija Škrjanec. 30-krat so kri darovali: Anton Hren, Alojz Hribar, Robert Kovačič, Matjaž Okoren, Irena Tancek in Franc Zabukovec. 35-krat je kri daroval Franc Bedene, 40-krat jo je darovala Ivanka Erjavec, 50-krat Franc Kocman in 60-krat Vinko Kastelic. Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Kinološko društvo Grosuplje tudi to pomlad prireja tečaje za šolanje psov in kot vedno je tečajnikom namenilo niz uvodnih predavanj. V enem izmed njih smo poslušali Marjana Kastelica, dr. vet. med., iz Veterinarske ambulante Buba, ki nas je spomnil temeljih veterinarskih znanj, ki jih moramo poznati vsi skrbniki psov. Večina začne pot skrbnika z nakupom ali posvojitvijo mladička. Najnižja starost za oddajo psička je osem tednov. To starost namreč predpisuje Pravilnik o zaščiti hišnih živali. Mladičku mora že vzreditelj odpraviti notranje zajedavce, gliste in trakuljo, pravimo, da je kužek razglisten. Za mladička največjo nevarnost predstavljajo prav gliste, saj prehajajo skozi maternico v krvni obtok mladička že pred rojstvom. Pri zelo okuženem mladiču lahko gliste povzročijo tudi pogin. Cepljen mora biti s kombiniranim cepivom proti petim nalezljivim boleznim, vstavljen mora imeti mikročip in imeti mora potni list. Slednji je v obliki modre knjižice, kjer so vpisani podatki o psu, številka mikročipa, pasma, če je kuža pasemski, pa tudi evidentirana morajo biti vsa cepljenja. V roku sedmih dni se mora novi skrbnik kužka oglasiti pri najbližjem veterinarju -koncesionarju, da vpiše v centralni register VURS novega lastnika psa. Mladiček mora biti živahen, brez znakov driske, imeti mora čiste oči in ušesa, ne sme imeti bolh in mora biti primerno prehranjen. Po enem mesecu od prvega cepljenja proti nalezljivim boleznim se mora skrbnik Da bo pasji šolar zdrav Marjan Kastelic, dr. vet. med., iz Veterinarske ambulante BUBA je predaval na uvodnem seminarju v pasje šolsko leto oglasiti ponovno pri svojem veterinarju, ker je potrebno drugo cepljenje. Cepivo ščiti mladička pred nalezljivimi boleznimi, med drugim tudi proti parvovirozi, ki je kar v polovici primerov smrtna. Tri dni pred vsakim cepljenjem je potrebno mladičku dati tablete proti notranjim zajedavcem. Če sumimo, da bi lahko mladiček imel trakuljo, damo sredstvo proti zajedavcem tri dni zapored. Ena tabletka zadostuje za deset kilogramov težkega mladička, za težje odmerimo primerno več. Proti notranjim zajedavcem in proti bolham delujejo kapljice Stronghold, ki jih enostavno nakapljamo na kožo na vratu. Skozi krvni obtok nato delujejo na zajedavce, tudi srčno glisto v razvojni obliki larve, žal pa ne delujejo na klope. Cepljenje proti steklini je pri nas še vedno obvezno in mladiča prvič cepimo že pri starosti treh mesecev. Še posebej morajo biti na označevanje in cepljenje pozorni vsi, ki s psom prehajajo državno mejo. Če pes potuje npr. na Hrvaško, je dovolj cepljenje in čipiranje, kar je oboje evidentirano v potnem listu. Če pa gremo s psom v tretje države (npr. Bosno, Srbijo, Črno goro ali kam dlje na vzhod), bomo potrebovali izvid o merjenju titra protiteles (titracijo) proti steklini. To potrdilo bo zahteval mejni organ na povratku v EU. Skrbniki psov poznamo invazijo bolh, ki so aktivne tudi pozimi, saj so psi večinoma v stanovanju. Bolha gostuje na psu, jajčeca pa leže v okolici, na ležišču, v špranje na tleh ipd. tako, da je potrebno za temeljito uničevanje bolh očistiti tudi prostor, kjer pes živi, ne le psa. Razvojni krog bolhe traja tri tedne. Za preventivo je najbolj učinkovito sredstvo v obliki kapljic, izdeluje ga več različnih proizvajalcev pod blagovnimi znamkami Frontline, Fypryst, Advantix. Na bolhe in tudi na klope učinkujejo en mesec. V primeru, da je pes bolhe že dobil, ga najprej okopamo z insekticidnim šamponom, nato pa za nadaljnjo zaščito uporabimo kapljice. Za mladiče insekticidne ovratnice niso primerne. Marjan Kastelic je opozoril na nevarnosti okužbe z bolhami in klopi: prve prenašajo notranje zajedavce (trakuljo), drugi pa hude bakterijske bolezni, kot so borelioza, erlihioza, lišmanioza, babezioza. Nekatere od teh so v akutni fazi smrtne, zato je ob pojavu vročine, neješčnosti, šepanja, otožnosti _ potrebno psa kar najhitreje peljati k veterinarju. Naštete bolezni v zgodnji fazi je še mogoče nadzorovati in uspešno preprečiti najhujše. Poseben poudarek je dr. vet. med. Kastelic namenil srčni glisti ali dirofilariji. Prenašalec te bolezni je komar. Ogroženi so psi, ki poleti živijo v Padski nižini, Istri, severni Dalmaciji, in sicer povsod tam, kjer so stoječe vode. Razvojne oblike gliste potujejo po krvnem obtoku in se razvijejo v srcu v odrasle parazite. Pri napredovani bolezni za psa ni pomoči, zato velja uporabiti primerno zaščito: npr. kapljice Stronghold, ki delujejo tudi na razvojne oblike komarja. Če načrtujete obisk krajev, za katere je znana prisotnost okuženih komarjev, posvet pri veterinarju ne bo odveč. Dr. vet. med. Kastelic je poudaril, da so se komarji sčasoma preselili iz Italije tudi na sosednje pokrajine ob morju, verjetno pa je le še vprašanje časa, kdaj jih bomo našli tudi v notranjosti Slovenije. Skrb za psa zajema tudi čiščenje zob, ušes, paraanalnih vrečk _ in seveda pravočasno zaščitno cepljenje. Vse več skrbnikov cepi pse proti boreliozi, kar je v 80-ih odstotkih zanesljivo, ponavlja pa se vsakih šest mesecev (po nekaterih podatkih vsako leto). Morebitni stranski učinki cepiva zagotovo odtehtajo hude posledice, ki jih okužba z boreliozo prinaša. Slišali smo tudi, kakšen je postopek pri ugrizu psa in podatek, da je sterilizacija psičke možna vsaj en teden po končani gonitvi. Vsekakor pa se ta poseg priporoča za vse samice, ki jih skrbniki ne nameravajo uporabljati za načrtno vzrejo. Mojca Sajovic Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra 100 siol.net. V začetku februarja so mladi umetniki Male šole risanja III. predstavili svoje risbe na razstavi v Kulturnem domu Grosuplje. To je bil uradni zaključek njihove šole, ki jo je vodila vzgojiteljica Judita Rajnar iz VVZ Kekec Grosuplje. Tokratna Mala šola risanja je tretja po vrsti, ki je potekala v sodelovanju z JKD Grosuplje. Odprtje razstave so obogatili otroci iz vrtca Kekec iz skupine »medvedki« s kulturnim programom. Zapeli so slovensko himno Zdravljico, Kekčevo pesem in ljudsko pesem Peričice, ki so jo tudi gibalno uprizorili. Mladi umetniki in obiskovalci so bili navdušeni nad nastopom in so otroke nagradili z bučnim aplavzom. Mladi likovniki so prejeli priznanje za sodelovanje v šoli risanja. Vsem umetnikom, nastopajočim in staršem se zahvaljujemo za sodelovanje. Tatjana Vatovec in Ljudmila Zidar Tjaša in Katja v novo leto z visokimi cilji Tjaša Šeme je prejela priznanje za najboljšo ritmično gimnastičarko v letu 2010. Naziv je podelila Gimnastična zveza Slovenije (GZS) v sklopu izobraževalnega tehničnega kongresa za pridobitev licenc za delo v športu v vseh panogah pod njenim okriljem; ob robu kongresa je GZS nagradila najuspešnejše športnike v minulem letu. Naziv športnika leta 2010 je v športni gimnastiki pripadel Teji Belak in Mitji Petkovšku, v ritmični gimnastiki pa Grosupeljčanki Tjaši Šeme. Letos so vse moči usmerjene na Evropsko prvenstvo Šemetova je tako nasledila Mojco Rode, ki je lani postala mamica in se posvetila vodenju strokovnega odbora za ritmično gimnastiko. »V članski kategoriji sem prvič dobila to priznanje in sem izredno vesela. Prej sem bila kar nekaj let zapored druga. Nekako pa sem ga pričakovala, saj sem skozi vse leto dobro nastopala in bila na tekmovanjih kar krepko pred ostalimi Slovenkami,« nam je dejala Tjaša. Glede odsotnosti Mojce pove, da se zanjo stvari niso kaj bistveno spremenile, le da ima zdaj eno konkurentko manj. »Vse ostalo je enako. Na zvezi so me podpirali že prej in še sedaj me.« Z večjimi tekmovanji začenja 5. marca, ko se bo udeležila prvenstvene tekme za DP. Nato bo odpotovala na svetovni pokal v Pesaro ter se intenzivno pripravljala na evropsko prvenstvo, ki bo meseca maja. Katja želi priti na sam vrh Poleg Tjaše se bo za najvišja mesta na marčevskem DP borila še ena Grosupeljčanka, 14-letna Kaja Bogdanič. Njen največji lanski uspeh je uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo v Bremnu, kjer je z ostalimi dekleti na ekipni tekmi osvojila 19. mesto. Mlada in obetavna Katja si Poleg Tjaše Šeme imamo Grosupeljčani še eno uspešno ritmično gimnastičarko, obetavno 14-letno Katjo Bogdanič. je tudi za to sezono postavila visoke cilje: »Že nekaj časa sem državna podprvakinja, vendar si želim postati državna prvakinja. S Tjašo in ostalimi puncami treniramo skupaj in se ravno zato, ker tako dolgo časa preživimo v telovadnici, zelo dobro razumemo. V tem času intenzivno treniram in si želim, da bi na teh tekmah posegala po najboljših rezultatih.« Brez starševske »taksi službe« ne gre Trenutno obiskuje zadnji razred na OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani. Pri usklajevanju šole in treningov ji izjemno pomagajo starši, ki ji stojijo ob strani od začetka športne kariere. »Starši so mi v veliko podporo, saj me vedno spodbujajo pri mojih ciljih in padcih. So moja taksi služba [smeh].« Treniram vsak dan z izjemo nedelje, kar tedensko nanese 25 ur. O svojih preferencah pove: »Žoga je moj najljubši rekvizit, ker je moja vaja zelo atraktivna, zahtevna in sestavljena na lepo glasbo. Treningi vključujejo tudi balet trikrat tedensko in ravno dobro izvedeni elementi baleta v mojih vajah so moja rezerva.« Zanimivo, tako kot Tjašina, je tudi Katjina vzornica Anna Bessonnova, ki je sicer pred kratkim zaključila svojo kariero. »Pri njej vidim vse, kar mora popolna ritmičarka imet i- gracioznost, gibljivost in lepoto,« nam še pove Katja. Tamara Barič Sezona je pred vrati - Povabilo na kolo Tale zgodnji pomladni čas, ko se po deželi prerivata zdaj zima, zdaj pomlad, je kot nalašč primeren za pregled in ureditev koles. Očiščena in tehnično urejena kolesa nam bodo prijazno služila in nam delala družbo v toplih dneh, ki so pred vrati. Kolesarke in kolesarji Kolesarskega društva Grosuplje smo že nared. Prvi petek v tem mesecu smo se zbrali na svojem letnem zboru. Pekarna Grosuplje nam je prijazno ponudila svojo dvorano in direktor - gospod Miran Hribar - nas je prišel pozdravit, nam opisal zgodovino in poslovanje Pekarne in nas razvajal z okusi koruznega in ajdovega kruha, rogljički, zavitkih Kritično smo se ozrli v preteklo leto in optimistično potrdili načrte za novo sezono. Veliko načrtov imamo, tako za tiste, ki že dolgo vozimo, pa tudi za tiste, ki še pomišljate, ali bi izvlekli kolo iz kleti ali garaže ali pa kupili kar novega. Eno in drugo bo pravšnje, dobrodošli v naši družbi. V nedeljo, 5. 6. 2011, bo po naših ulicah in vaseh stekel že 13. maraton treh občin. O tem podrobno kdaj drugič, tokrat pa nekaj več besed o kolesarskih vzponih na Peč in na Gradišče pri Stični. Obe akciji trajata od 1. aprila do 29. septembra 2011. Vzponi na Peč so letos organizirani drugič. Trasa je primerna za posameznike in družine. Ker je kratka, se lahko vzpnete na Peč vsak dan. V gostišču Giovanni se prijavite, vplačate sezonsko startnino, ki znaša 10 evrov po osebi, nato pa se pri vsakem vzponu registrirate z vpisom v knjigo. V mesecu aprilu bomo organizirali skupinsko vožnjo. O tem vas bomo sproti obveščali na radiu Zeleni val in na oglasni deski društva in naši spletni strani. Začetek oktobra pa bo za vse udeležence organizirana pogostitev, razdeljene bodo tudi medalje in priložnostne nagrade. Vzponi na Gradišče bodo letos organizirani že četrtič. Sezonska start- nina se plača v planinski koči, kjer je organizirana tudi vsakokratna registracija vzponov. Ob koncu akcije, predvidoma 9. 10., bo organizirana vožnja na čas in pogostitev na Gradišču, kjer bodo podeljene medalje, pokali in priložnostne nagrade. Naše društvo bo v mesecu aprilu organiziralo »dan odprtih vrat« z namenom, da vam predstavimo delovanje društva, da vas opozorimo na pomanjkljivo opremo koles, da vam predstavimo naše kolesarske akcije in da vas povabimo v svoje vrste in na skupne treninge. Dobrodošli v naših društvenih prostorih na Kolodvorski cesti 2 vsak petek, med 19. in 21. uro, kjer boste obveščeni o vsem. Obiščite tudi našo spletno stran: http:// www.kolesarsko-drustvo-grosuplie.si/ Pega K. Prvo mesto grosupeljskih hip-hop plesalcev na odprtem prvenstvu Slovenije RomPomPon 2011 Že v jeseni 2010 so se začele priprave na bližajoča se tekmovanja v cheerdance in hip-hopu. Z 13 cheerdance in 18 hip-hop plesalci smo se dvakrat tedensko pripravljali v plesni dvorani. Tekle so solze, voda, pot in ob končanem izdelku smeh. Ko so plesalci na zadnjem treningu pred nastopom še zadnjič odplesali, smo vsi začutili, da so končno postali skupina. Skupina ljudi, ki dihajo kot eno, plešejo kot eno in so med seboj povezani, kar pa je pri timskem delu najpomembnejše. Na tako pomembnih tekmovanjih, kot je RomPomPon, je rezultat, ki ga skupina doseže, le eden izmed dejavnikov, ki vzpodbujajo formacijo. A še pomembnejša je povezanost med člani. Skupina je lahko odlično pripravljena na tekmo, a se nekje zalomi; nekdo se poškoduje, kostumi se strgajo^ in takrat je pomembno, da člani ne popustijo. Ovire, ki skupini stojijo nasproti in jo prisilijo k srečevanju z le-temi, samo izboljšujejo tim v ostalih spretnostih. Konstruktivno reševanje problemov skupini omogoča sledenje in doseganje cilja. In vloga trenerja je ogromna, kljub temu, da na nastopu ne sodeluje neposredno. Trener naj bi članom vlival samozavest, jim predstavil vizijo in jih med vsemi treningi in pripravami ustrezno spodbujal, kar je formula za uspeh, ki se je v Plesnem studiu Tina Grosuplje tudi poslužujemo. V soboto, 5. februarja 2011, so se naše plesalke in plesalec udeležili odprtega prvenstva Slovenije RomPomPon 2011, ki je potekalo v Dolu pri Hrastniku. Trema je bila enormna, plesalcev ogromno. Naše plesne skupine in pari so dosegli odlične rezultate: 1. mesto: hip-hop mladinska plesna skupina, 1. mesto: hip-hop mladinski plesni par (Klara Muller in Dora Horvat), 3. mesto: cheer otroški plesni par (Eva Smrekar in Pia Kušar), 4. mesto: cheer mladinska plesna skupina, 5. mesto: cheer mladinski plesni par (Ula Savšek in Eva Valič), 7. mesto: cheer mladinski plesni par (Sara Majetič in Maruša Rus). Neža Za1ar vodja hip-hop m1adinske skupine Rokometaši na devetem mestu Pred rokometaši sta le še približno dva tekmovalna meseca do zaključka sezone. Grosupeljčani pa se po 16-ih odigranih tekmah uvrščajo v zadnjo tretjino na lestvici vseh ekip. Čeprav imajo že zdaj skoraj toliko porazov kot lani v celi sezoni (lani se je številka ustavila pri 11 porazih, letos so po 16-ih krogih zabeležili devet porazov), se na skupni uvrstitvi to k sreči bistveno ne pozna. Lani so zasedli skupno 8. mesto, letos so trenutno na 9. mestu. Na vrhu lestvice je sicer Rokometni klub (RK) Krško, na 2. mestu RK Istrabenz Plini Izola, na 3. pa člani RK Sviš Pekarna Grosuplje. Grosupeljsko ekipo je sicer po koncu prvega dela sezone zapustil Luka Kisovec. Na prvih tekmah drugega dela sezone so najbolj izstopali Blaž Fink, Janez Knep, Primož Klančar, Luka Zafran, Andraž Voršič in Dejan Strojan. Zadnjo tekmo v domači dvorani so odigrali na začetku marca - na zadovoljstvo navijačev so Športno društvo RK Mokerc Ig premagali z rezultatom 33:29. Do konca marca bodo odigrali še dve tekmi, in sicer z moštvom iz Kočevja (ki je skupno tik pred Grosupeljčani na osmem mestu) ter Železnikov. Naslednja tekma v Športni dvorani Brinje pa bo 2. aprila, ko se bodo pomerili z Rokometnim klubom Krško. Tamara Barič Najboljše slovensko strelsko društvo stoji na prostovoljcih Strelsko društvo Grosuplje je na zadnji volilni skupščini dobilo novo vodstvo. Kot smo omenili že v prejšnji številki, je predsednik SD Grosuplje postal Ignac Jerovšek. Skupščino je tako še zadnjič v funkciji začel prejšnji predsednik Andrej Culjkar. »Za prehojeno štiriletno obdobje se kot vaš predsednik iskreno zahvaljujem vsem članicam in članom za pomoč, ki mi je niste nikoli odrekli, in želim, da bomo tudi v bodoče vodili društvo v nove zmage,« je poudaril v poročilu za minulo leto. Pri pregledu minulega leta so grosupeljski strelci ugotovili, da so dosegli zelo dobre rezultate, o čemer nenazadnje priča tudi priznanje za najboljše društvo. »Tudi v preteklem letu smo vsi v društvu delali volontersko in s tem prispevali približno 14.240 evrov, da lahko društvo nemoteno dela,« je Culjkar zapisal in dodal: »Upravičeno upamo, da bo tudi tekoča sezona podobna tej, kar po dveh kolih rezultati tudi potrjujejo.« Na skupščini so potrdili poročilo o bilanci društva ter med drugim imenovali Jožeta Kolenca za delovnega predsednika. V nov upravni odbor so bili izvoljeni Ignac Jerovšek (predsednik), Dušan Barič (podpredsednik), Ivo Bohte (sekretar), Alain Vidmar (blagajnik) ter Franci Ivanc (tehnični vodja). Predsednica nadzornega odbora je postala Janja Zupančič, predsednik disciplinske komisije pa Klemen Bučar. Moičeviću želijo omogočiti čim boljše pogoje Novopečeni predsednik Jerovšek je obenem predstavil svoj program dela za leto 2011. Precej pozornosti so namenili najbolj prepoznavnemu članu društva Željku Moičeviću, ki se poteguje za nastop na olimpijskih igrah. Ker si morajo tudi najboljši strelci sami kriti stroške večjih tekmovanj, ki niso del reprezentančnega okvira, je grosupeljska strelka Renata Oražem Vršič predlagala, naj se delno financira nastop strelcev na takih turnirjih vsaj za olimpijskega kandidata Moičevića. Andrej Culjkar ocenjuje, da bi morali pritisk izvršiti na Strelsko zvezo Slovenije ter dobiti konkreten odgovor, ko- liko denarja je zveza pripravljena dati za tekmovanja reprezentantov. Za Moičeviča, ki je sicer pred časom uspel na razpisu za štipendijo pri Mednarodnem olimpijskem komiteju, bodo verjetno organizirali tudi prireditev z namenom zbiranja denarja. Trenutno se dogovarjajo z Rotary klubom Grosuplje za izvedbo prireditve v Kongu - celotni izkupiček bi namenili Moičevićevim pripravam za OI v Londonu. Kaj bo z novim streliščem? Zbrani so se pogovarjali tudi okoli novega strelišča. Trenutno je projekt gradnje novega strelišča na Tovarniški ulici ustavljen, uradno zaradi preverjanja ustreznosti predlagane lokacije. Predlog nove občinske oblasti je, da se v Brezju uredi športni center, kjer bi bilo tudi novo strelišče. Jože Kolenc je opozoril, da bi se morala nova lokacija strelišča nahajati v neposredni bližini šole oziroma naselja, saj bodo sicer le stežka pritegnili mlade. Tamara Barič Z novo službo do vrhunskih rezultatov Za in pred najboljšim grosupeljskim strelcem so pestri meseci. Željko Moičević je namreč pred kratkim dobil zaposlitev v Slovenski vojski, udeležil se je nekaterih večjih tekmovanj in pokazal dobro formo, že marca pa potuje v Avstralijo na svetovni pokal. Ravno zaradi zaposlitve bo imel več časa za trening, kar bi se moralo poznati tudi na rezultatih. Eno zadnjih tekem je imel v Munchnu, kjer se sicer stvari niso izšle po njegovih željah. Rezultatsko se je približal normi za evropsko prvenstvo, a seveda so njegovi cilji višji. Udeležil se je tudi dvoboja s Hrvati, ki je bil obenem tudi dodatna kvalifikacijska tekma med njim in novincem v ekipi Grego Potočnikom. Z rezultatom 591 je osvojil drugo mesto, zmago pa si je priboril Robi Markoja. Moičević se zaveda, da ima še nekaj rezerv, o čemer priča tudi dejstvo, da je februarja na treningih dosegal rezultat 600 krogov in to želi prenesti tudi na tekmovanja. »Zlata ekipa« je tudi letos utečena Sredi februarja se je sicer udeležil še mednarodnega turnirja v Wrodawu. Na Poljsko je odpotoval z Rajmondom Debevcem in Robijem Markojo. »Tekme smo se udeležili z namenom, da prvič po avgustovsl