Velenje, 26. novembra 1976 — Leto XII. Številka 45-46 (354-355) — Cena 3 din Praznične besede .. _ PIŠE: TONE ŠELIGA, SEKRETAR OK SZDL VELENJE Ko razmišljamo o zgodovini in napredku nekega naroda, se nam misli nehote ustavijo na obdobjih, ki so spremljala to zgodivino in pogojevala tako buren napredek, ki je hkrati pretkan s toliko humanosti in političnega dozorevanja, kot je to značilno za jugoslovanski razvoj od leta 1943 do danes. Ta razvroj je pogojen z drugim obdcobjem narodnoosvobodilne vojne, ki je trajalo nekako od januaija do 25. avgusta 1943. To je obdobje priprav na oblikovanje neke nove države, države, ki mora pomeniti prelomnico v zgodovini človeštva. To je bilo hkrati obodbje bojev na Sutjeski in Zelen gori. V teh bojih se je odločalo o usodi naroda, ki mu tudi zavezniki priznavajo, da je edina zavezniška vojska v Evropi, ki ji je zaupana posebna fronta in ki se je samostojno bojevala, pod vodstvom svojega komandanta maršala Tita. Temu obdobju je sledil čas, ustvaijanja nove države, čas utrjevanja pridobitev revolucije, čas v katerem si je bilo potrebno pridobiti mednarodno priznanje. 29. novembra 1943 se je v Jajcu zbralo 142 najuglednejših predstavnikov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije s hotenjem, da bi v „noči odločnosti" postavili svojo prvo nacionalno vlado in imenovali maršala Jugoslavije. Imenovan je bil maršal, čigar ime je postalo enako pomembno kot Stalinovo, Eisenhorveijevo. Ta maršal pa je iz svoje vojske in komunistične partije ustvaril tisto, kar je postalo za vzgled vsem okupiranim in zasužnjenim deželam. Že na drugem zasedanju AVNOJ je ta človek podal vizijo bodoče socialistične in samoupravne družbe. Začel se je nov boj, boj za svobodo človeka, družbe, boj za človečnost. Od tu naprej teče zgodovina jugoslovanskih narodov, katero ni bilo napisanih receptov, zgodovina, ki se je oblikovala navkljub interesom velikih sil in blokovski razdelitvi sveta, navkljub vsemu, kar ni bilo humano, vredno človeka in svobode. Ustanovljena je bila republika, katere rojstni dan velja znova in znova praznovati kot najbolj svečan trenutek v zgodovini jugoslovanskih narodov. In prav ob letošnjem praznovanju velja toliko bolj oceniti, koliko so jugoslovanski narodi dosegli, kaj so si kot svobodni priborili v tem povojnem obdobju, preko prve petletke, informbiroja, od 5. do 10. kongresa ZKJ. K današnjemu trenutku bi lahko zapisali naslednje misli: Zaključujemo prvo leto srednjeročnega obdobja, v katerem uresničujemo nov program družbenoekomske politike razvoja jugoslovanske družbene skupnosti. Gospodarska aktivnost, zlasti industrijska proizvodnja hitro oživlja. Doseženi so pomembni premiki skladno z usmeritvami začrtanimi v družbenem planu. Povečala se je splošna stabilnost gospodarstva, povečal se je izvoz in zmanjšal uvoz. Izboljšala se je likvidnost gospodarstva. Umirjeno je gibanje cen, postopno se izboljšuje izobrazbena raven zaposlenih. Pred nami je sprejem zakona o združenem delu, ki prav gotovo pomeni nadaljnji korak oblikovanja družbenoekonomskih odnosov, v katerih delovni človek resnično svobodno odloča o rezultatih svojega in skupnega dela. V tem obdobju smo uveljavili sistem samoupravnega planiranja, ki je osnovni pogoj, da bodo neposredni proizvajalci gospodarili z razširjeno reprodukcijo in odločali o dohodku ter njegovem razporejanju. Če želimo dosledno uresničiti zakon o združenem delu, iz katerega izhaja tudi sistem samoupravnega planiranja, potem bo potrebno močneje kot doslej uveljaviti tudi delegatski sistem, kot obliko neposrednega odločanja. Uveljaviti bo potrebno svobodno menjavo dela v samoupravnih interesnih skupnostih kot način povezovanja interesov delovnih ljudi in družbenih dejavnosi in iz gospodarstva. Prav ob dnevu republike si moramo skupno in vsak zase postaviti obvezo, da utrdimo temeljni pogoj za še hitrejši razvoj, to je, da povečamo produktivnost našega dela do tiste stopnje, ki omogoča skladnejši razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti. To je naša obveza, na kateri je zasnovan naš ugled v svetu in seveda slehernega človeka. Uresničiti to obvezo pomeni lepše praznovati naslednji rojstni dan republike, pomeni lepši jutri. RAZPRAVA O TEMELJIH PLANOV SIS Štab za družbeno planiranje pri občinski skupščini Velenje je organiziral v torek 23. novembra sestanek s predstavniki TOZD, SIS in krajevnih skupnosti zaradi dogovora o izvedbi in poteku javne razprave o samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Na sestanku so obravnavali vsebio družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Velenje za leto 1977, dogovor o poteku in izvedbi javne razprave ter sprejetju samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1976-80 in programov za leto 1977, kvantifikacijo programov SIS ter odgovornost za izvajanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SIS, so delegate seznenili s stanjem in plani v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih ter jim prikazali gibanje osebne, splošne in skupne porabe v naši občini. Dogovorjeno je tudi bilo, da mora poseben štab pripraviti najkasneje v štirinajstih dneh predlog za ustanovitev skupnih strokovnih služb vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Poudarili so tudi, da morata biti razprava in odločanje o podpisu družbenega dogovora v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih zaključena najkasneje 20.12. tega leta. Pooblaščeni predstavniki pa bodo podpisali dogovor po 25. decembru. Na sestanku so bili prikazani presežki, ki so nastali pri posameznih SIS v letu 1976 zaradi povečanja mase bruto osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah. Prav tako pa so bili prikazani prispevek in stopnje za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1977 v občini Velenje. Prispevki iz bruto osebnih dohodkov, ki jih predvideva štab za družbeno planiranje, za prihodnje leto, so celo nekoliko nižji od letošnjih. O Novi člani ZK v Velenju V četrtek, 25. novembra, je bila v dvorani Skupščine občine Velenje v okviru manifestacij ob tednu Komunista svečana razširjena seja komiteja Občinske konference ZK Velenje. Na seji, ki se jo je udeležilo tudi več gostov, so sprejeli v Zvezo komunistov nad 100 novih članov. 9 zaslužnim družbenopolitičnim delavcem iz občine Velenje so izročili oblikovanja predsednika Tita. Podelili pa so tudi priznanja za aktivnosti ob lanskoletnem tednu Komunista. m. O ZAMISEL RAZVOJA CELODNEVNE ŠOLE NA OSNOVNI ŠOLI Biba Roeck Šoštanj Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju je bil posvet o celodvnevni šoli, ki so se ga poleg celotnega učiteljskega zbora te šole udeležili tudi predsednik občinske skupščine Nestl Žgank, predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun, podpredsednik izvršnega sveta Lado Zakošek, direktor VIZ, Franjo Arlič, sekretar OK SZDL Tone Šeliga ter predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti in združenega dela. Posvet je sklical vzgojno izboraževaJni zavod z pomenom oblikovati koncept razvoja celodnevne šole na šoli Biba Roeck. Trenutno imajo na tej šoli uvedeno celodnevno šolo od prvega do petega razreda. Ker gre tu za kontinuiran učno vzgojni proces so se na posvetu odločili za pravilno in nujno odločitev, da se celodnevna šola razširi na vse razrede, in v prihodnjem šolskem letu tudi na podružnici Ravne in Bele vode. Da bi to uspeli je potrebno razširiti prostorske zmogljivosti šole z dozidavo dveh učilnic. Na razgovoru je bilo tudi sklenjeno, da je treba takoj pristopiti k oblikovanju realnega programa postopnega prehoda na celodnevno šolo vseh šol v občini. B.Z Skupščina občine Velenje Občinska konferenca ZK Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje Delovnim ljudem in občanom občine Velenje Za rojstni dan nove socialistične Jugoslavije vam pošiljajo iskrene čestitke v imenu pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split skupščine ter vodstva družbenopolitičnih organizacij občin Vmjačka Banja in Split Ob 29. novembru — rojstnem dnevu nove Socialistične federativne republike Jugoslavije čestitamo vsem našim delovnim ljudem in občanom in jim želimo tudi za naprej kar največ uspehov! • MALA USTAVA - POMEMBNA ZA NADALJNJI RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Zakon močno orodje delavskega razreda NAS CAS Zgornjesavinjska kmetijska zadruga MOZIRJE se s svojimi proizvodi in storitvami priporoča poslovnim sodelavcem ZA DAN REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO ČLANOM KOLEKTIVA, VSEM ZADRUŽNIKOM, ŽENAM ZA DRUŽNICA M IN VSEM OBČANOM. večmesečni podrobni javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, v kateri smo se delovni ljudje do podrobnosti seznanili z njegovimi določili in ustvarjalno sodelovali pri njegovem dokončnem oblikovanju. Mala ustava, kot Imenujemo ta dokument, Je nedvomno velikega pomena z(3 nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, zato je sedaj pred vsemi nami i e pomembnejša naloga, kako vse to kar Je zapisano v zakonu, čim bolj dosledno vnesti v našo vsakdanjo samoupravno prakso. Povprašali smo tekaj predsednikov delavskih svetov delovnih organizacij v naši občini, I i menijo o sedanjem samoupravnem trenutku, kakšne naloge so pred njimi po sprejetju zakona o združenem delu SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC <*ETER HABJAN, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE TGO GORENJE Oblikovanje pravih delavskih odnosov Že sama priprava na razpravo glabljanja samoupravljanja. Za -o zakonu združenem delu je kon je prinesel jasnejše rešitve pospešila akcijo nadaljnjega po- prav na področjih, kjer mnoge Franjo Fliser Ob analizi družbenoekonomskih razmer in odnosov oziroma naše samoupravne organiziranosti smo ugotovili, da smo za sedaj dovolj storili glede sa- moupravne organiziranosti. Na začetku leta smo ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela. Maloprodaja in Velepro-daja. Nadalnje ustanavljanje novih tozdov v sedanji fazi ne bi bilo smotrno zaradi precejšnjih stroškov. Seveda na to ne pomeni, da bomo na tej stopnji organiziranosti ostali, ampak je treba to obliko naprej dograjevati v skladu z zakonom. Če se bo konkretno kooperacijska proizvodnja razvijala tako naprej kot sedaj, bomo morali razmisliti o ustanovitvi nove temeljne organizacije za kooperacijo, in sicer tedaj, ko bo imela organizirano lastno proizvodnjo, kjer bi lahko vključe- \ VSEM OBČANOM RAVENSKE ZDRAVSTVENE REGIJE ČESTITAMO 29. NOVEMBER -DAN REPUBLIKE. Spodbuda za še hitrejše tozdiranje Zakon tudi odgovornost • IVO KADLIČEK, PREDSEDNIK KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA Še dograjevati Po sprejetju ustave in ustavnih dopolnil je bilo neobhodno, da uskladimo že sprejete zakone in določila in dokončno oblikujemo vse pravice, ki pripadajo delavcem. Razprava o naši mali ustavi nas ni našla nepripravljene. To dokazujejo tudi naši samoupravni akti, ki so bili že v marsičem prilagojeni zahtevam zakona. Tako imamo v skladu z zakonom izdelan sporazum o medsebojnih ekonomskih odnosih, sporazum o odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela pa tudi dohodkovne odnose že imamo urejene v smislu novega zakona. Na drugi strani pa se zavedamo, da bomo morali vse sile usmeriti v dosledno uresničevanje določil zakona v praksi, tako da bo resnično vsak član delovnega kolektiva čutil, da je resnični samoupravljavec, da se bo zavedal, da je njegova pravica ne le ustvarjanje dohodka, ampi da z njim tudi razpolaga, veda pa ob tem ne pozabljati, da zakon ni le pravic, ampak tudi dolžnosti! odgovornosti. Pripravil: STANE VOV Jože Hohkraut pomembno, da se posamezne TOZD ne more izolirati od okolice ter kako se vključuje in sodeluje z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Pred nami so sedaj še težje naloge: kako dosledno vnesti zakon v našo vsakdanjo samoupravno prakso, čeprav lahko rečem, da smo že v času njegovega sprejemanja prilagajali notranje odnose določilom zakona. Med drugim smo oblikovali tudi predlog o ustanovitvi nove delovne organizacije Blagovni promet v okviru SOZD Gorenje, ki naj opravlja določeno delo za vse organizacije združenega dela v tem SOZD, in to na osnovi skupne delitve vloženega dela vsake organizacije, ki je sodelovala pri njegovem ustvarjanju. Z zakonom, ki ga bomo za dan republike svečano sprejeli, bomo ustvaijali prave delavske odnose in še pospeševali nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Prav gotovo pa ta pomemben dokument še ni dokončen, če upoštevamo, da smo v procesu razvijanja samoupravnih odnosov, zato bodo v praksi gotovo še prišli trenutki, ko ga bomo morali, seveda v pozitivnem smislu, še spreminjati. • FRANJO FLISER, PREDSEDNIK SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA vala tiste kooperante - obrtnike, ki nimajo svojih prostorov. V tej smeri smo že storili pomemben korak s tem, da smo pred nedavnim izvolili poseben odbor obrtnikov kooperantov, ki se bo povezoval s TOZD. Tudi pri k operacij i v kmetijstvu predvidevamo, da bi še naprej ostala sedanja oblika or- ganiziranosti, ker je poslov v okviru ene temeljne org zacije združenega dela za : še najbolj racionalno. Ob pa bomo morali opredeliti i šanje položaja kmeta ko ranta. Gre za to, da bi kmetje imeli svoje samouprav! organe (kot smo to storili žej obrtnikih - kooperantih) tem tudi večje pravice. • JOŽE HOHKRAUT, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA Razprava o zakonu o združenem delu je bila v naši delovni organizaciji organizirana zelo široko in se je resnično vsak delavec podrobno seznanil z določili, ki določajo njegov položaj in s tem nove odnose v združenem delu. Ob razpravi o zakonu so delovni ljudje, člani našega kolektiva, izrekli tudi precej umestnih pripomb, ki smo jih posredovali naprej. Z zakonom so delovni ljudje Peter Habjan zelo veliko pridobili, saj jim bo omogočal kar najbolj neposredni pregled nad poslovanjem delovne oziroma z temeljne organizacije združenega dela, nadalje, kaj ustvarjajo s svojim delom in kako bodo ustvarjeno delili oziroma trošili. Ob tem je stavlja pravice in dolžnosti pri odločanju, dohodku tudi takrat, ko zapušča meje delovne organizacije in zavezuje delavca na najbolj smortno gospodarjenje tudi izven področja proizvodnje. Glede na to, da smo organizacija posebnega družbenega pomena, iščemo rešitve, ki bodo ustrezale združenemu delu v sedanjem rudarsko elektroenergetskem kombinatu in ki bodo usklajene s širšo družbeno skupnostjo, tako občino kot republiko, bomo pri oblikovanju ustreznejših organizacijskih oblik posvečali vsebini največjo pozornost. To pomeni, da bomo izhajali iz ciljev, ki so bili jasni že pred združitvijo v rudarsko elektroenergetski kombinat in upoštevali vse boljše rešitve, ki jih prinaša zakon glede samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov ki nato tudi ostale interese, ki so prisotni v odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela. stvari še niso bile izdelane, in pokazal, kako te odnose urejati, da se ne bi pretrgali. Dal je neke vrste spodbudo za še odgovornejše in hitrejše tozdiranje tam, kjer so bili za to pogoji, pa ni Ivo Kladliček bilo dovolj energije, da se to izvede. Ob vsem tem smo sledili cilju, da se v delitev dohodka vključujejo enakopravno vsi tisti, ki ga dejansko ustvarjajo. Toda ne prek nekih pogodbenih obveznosti, ampak že s samoupravno organiziranostjo in na takšen način oblikovanih odnosov. Velika vrednost zakona se kaže v tem, ker bolj jasno po- V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI • V SREDIŠČU POZORNOSTI Naš gospodarski trenutek V preteklem in na začetku letošnjega leta smo večkrat razpravljali o oceni trenutnega gospodarskega položaja in o naših prihodnjih razvojnih nalogah. Večkrat smo se dogovorili o tem, kako in kdaj bomo začrtane skupne naloge uresničili. Krepko smo že zakoračili v prvo leto novega srednjeročnega razvojnega obdobja. Ob obeh nosilcih dosedanjega razvoja naše Šaleške doline, energetiki in predelovalni industriji, začenjamo razvijati nove dejavnosti, najprej gradbeništvo. Pričujoči pogovori oz. izjave naj pomagajo ponazoriti gospodarski trenutek občine Velenje. SOZD Gorenje danes in jutri Srečanje z generalnim direktorjem SOZDi Gorenje, _Ivanom Atelškom: Gorenje postaja vse pomembnejši dejavnik razvoja, ne samo pri nas pač pa tudi na tujem. Nove pobude in načrti se porajajo tako rekoč iz dneva v dan. » - Ko smo se te dni pogovarjali z generalni direktorjem sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Ivanom Atelškom, je znova podčrtal poglavitno razvojno hotenje Gorenja — s specializacijo in notranjo delitvijo dela zagotoviti optimalne ekonomske rezultate. Načrti zadevajo tako povečanje proizvodnje kot izboljšanje tehnologije, specializacijo programov ter optimalizacijo prodaje. Ob tem napovedujejo nekatere nove organizacijske oblike, povezane na osnovi skupnega prihodka. S srednjeročnim planom so si v Gorenju zadali zahtevne naloge. Delovmi ljudje so s sprejemom srcednjeročnih programov razv izvajalce elementov in sestavnih delov. UVELJAVLJANJE NA TUJIH TRŽIŠČIH Gorenje si utira pota na tujih tržiščih na tri načine. Osnovna, že ustaljena pot je lastna distribucija s skladišči. To prakso, ki se je dobro obnesla v Zvezni republiki Nemčiji, Avstiji in Skandinaviji, bodo pospešeno uveljavljali tudi vnaprej. Druga pot so delegati oziroma konzorciji, ki jih ustanavlja Gospodarska zbornica. Za prihodnje pa naj bi bil najbolj stabilen način — postavitev tovarn in proizvodnja s sestavnimi deli, izdelanimi v Gorenju. Na ta način začenjajo zdaj v Grčiji, pripravljeni so načrti za tovarno v Gani, pripravljajo pa načrte za tretjo takšno tovarno v Iranu. Takšnih tovarn bo še več in kot zatrjuje Ivan Atelšek bodo tudi tako ustvarjeni pogoji, da doseže Gorenje predvideni obseg izvoza v letu 1980, kar pomeni, da se bo v primerjavi z letom 1976 povečal kar za štirikrat. POTREBEN TUDI RAZVOJ DRUGEGA GOSPODARSTVA Po besedah Ivana Atelška, generalnega direktorja SOZD Gorenje, moramo v občini Velenje v prihodnje na osnovi sprejetih programov razvijati tudi manjšo industrijo, ki bo spremljala razvoj nosilcev gospodarskega razvoja. Treba je naprej razvijati obrt, zgraditi hotel itd. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na celovit prihodnji razvoj, saj ni pomembna samo proizvodnja, pač pa je važen tudi družbeni standard. Seveda pa bo poglavitna naloga vseh, da dogovore in sprejete obveznosti tudi uresničujemo! Rudnik lignita Velenje, ki obratuje že polnih sto let, se je začel pospešeno razvijati šele po osvoboditvi. Iz leta v leto se je proizvodnja povečevala. Zahvaljujoč zalogam lignita, kot goriva za proizvodnjo električne energije, so v Šoštanju postopoma gradili tudi termoelektrarno, ki ima zdaj že 410 MW instalirane moči. Potrebe po električni energiji pa so v Sloveniji v stalnem porastu. Velike zaloge lignita v šaleški kadunji so dale možnost, da smo februaija lani začeli z izgradnjo največjega bloka moči 335 MW, tako imenovane Termoelektrarne Šoštanj 4. Tako bomo imeli ob koncu leta 1977 kar 745 MW instalirane moči v termoelektrarni v Šoštanju oziroma v okviru Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Izgradnja novega elektroenergetskega objekta pa terja nenehno povečevanje proizvodnje premoga, ki ga zdaj, pri instalirani moči 410 MW v Šoštanju, sami koristimo okrog 70 %. Ko pa bo zgrajena še Termoelektrarna Šoštanj 4, to se pravi ob koncu prihodnjega leta oziroma v začetku leta 1978, pa bomo porabili sami okrog 4,200.000 ton lignita, 300.000 ton ga bomo poslali ljubljanski Toplarni, tako da ga bomo porabili za proizvodnjo električne energije skupaj 4,500.000 ton oziroma okrog 95 % vse proizvodnje. To pa pomeni, da se bo po letu 1978 pojavljal Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje, to je Rudnik lignita in Termoelektrarna* kot enovit proizvajalec primarne in sekundarne energije, se pravi premoga in električne energije. Produkt, s katerim se bo Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje pojavljal na tržišču, bo kWh električne energije, ne pa premog. Z dosedanjim razvojem smo lahko in moramo biti zadovoljni. Slovenija je z Rudarsko elekroenergetskim kombinatom Velenje dobila pomembnega proizvajalca električne energije, saj bo kombinat kril kar 40 % vseh slovenskih potreb po električni energiji. Povečanje proizvodnje na 4,700.000 ton letno ter izgradnja Termoelektrarne Šoštanj 4 predstavlja več ali manj končno proizvodnjo tako premoga kot električne energije v okviru Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Naša naloga bo zdaj, da to proizvodnjo za-držimo za naprej vse do leta 2000, se pravi za nadaljnjih 25 let. Ker pa imamo v Šoštanju dva bloka z več kot četrtsto-letno življensko dobo, bomo morali v prihodnjih letih po vsej verjetnosti pristopiti k zamenjavi zastarelih blokov ter zmogljivosti zaokrožiti na okrog 100 MW, se pravi, da bi imela po letu 1980 termoelektrarna v Šoštanju okrog 800 MW instalirane moči. Napačno bi bilo pričakovati, da je mogoče tudi vnaprej povečevati proizvodnjo, kot smo jo dosej. Naša poglavitna razvojna naloga je, kot sem že poudaril, da proizvodnjo 4,700.000 ton, ki jo bomo dosegli čez leto, dve, zadržimo najmanj do leta 2000. Hkrati z gradnjo Termoelektrarne Šoštanj 4 povečujemo proizvodne zmogljivosti Rudnika lignita Velenje na 4,700.000 ton letno. Že leta 1977 pa moramo začeti z novimi vlaganji v jami, ki jih bodo nadaljevali še po letu 1980, veljala pa bodo po sedanji oceni milijardo dinaijev. Ta vlaganja so potrebna, da bi lahko zadržali za prihodnjih 25 let proizvodnjo 4,700.00 ton lignita. To se pravi, da moramo usposobiti za proizvodnjo Steber 16, kjer je okrog 70 milijonov ton zalog lignita, da bi lahko krili izpad proizvodnje Stebra 8. Nadaljevati moramo z zagotavljanjem lignita za proizvodnjo električne energije. To je prav tako pomembna naloga, kot izgradnja Termoelektrarne Šoštanj 4 in povečanje zmogljivosti proizvodnje lignita na 4,700.000 ton letno. Z oblikovanjem Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, to je z združitvijo Rudanika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj so bili ustvaijeni pogoji za kar najtesnejšo povezanost rudnika in termoelektrarne. Naša naloga je, da ustvarimo dohodkovno vez med TOZD Rudnika lignita Velenje in med šoštanjsko termoelektrarno, v okviru katere bo treba slej ko prej tudi poglobiti samoupravljanje. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje povezuje celotno energetsko gospodarstvo Šaleške doline, in če je temu tako, je treba na tej osnovi izoblikovati tudi dohodkovno povezanost, ki je nujna na vsej črti, od proizvodnje premoga pa vse do proizvodnje električne energije. Prepričan sem, da bi bili ob uveljavljenih dohodkovnih vezeh rezultati gospodarjenja Rudarske elektroenergetskega kombinata Velenje še boljši Skupni program e o Izjava Janeza Basleta, glavnega direktorja GIP Vegrad: V Gradbenem industrijskem podjetju Vegrad Velenje smo si v srednjeročnem razvojnem programu zastavili za cilj industrializacijo vseh vrst gradenj. Zavedamo se namreč, da je prehod na industrijsko gradnjo nujnost, ker bo le tako mogoče zadostiti zahtevam po cenejši, kvalitetnejši in hitrejši gradnji stanovanj in drugih objektov. Ker pa je ta naloga zelo zahtevna in je potrebno obsežno razvojno delo in veliko sredstev je povezovanje na tem področju nujno. Znana je proizvodna in razvojna usmeritev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ki v okviru programa DOM razvija gradbeni program s poudarkom na industrializaciji. Združitev dela in sredstev za uresničitev tega programa tako postaja za obe organizaciji mož- nost, da s povezovanjem industrijske tradicije in gradbeniških izkušenj hitreje realizirata zastavljeni cilj. Za dosego skupnega cilja je predvidena ustanovitev nove organizacije združenega dela Gorenje - Gradbena industrija, v katero se bodo združili Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje s tozdoma Gradbena operativa in Gradbena industrija, nadalje Gorenje - Lesna Šoštanja, TGO Gorenje - tozd Gradbeni elementi in Splošno gradbeno podjetje Gradbenik Ljubno. V prihodnjem letu se bo v Selu začela proizvodnja prostorskih elementov (celic) za stanovanjske in druge objekte, kar je že rezultat skupnih prizadevanj. Ta proizvodnja bo nato organizirala kot posebna temeljna organizacija združenega dela v okviru nove organizacije združenega dela. Za odločanje o upravičenosti združitve v novo organizacijo združenega dela je že sestavljen ekonomski ele-borat, ki prikazuje ekonomske učinke združitve. Po izračunih se bo celotni doho- dek delovnih kolektivov z vključitvijo novih programov in boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti povečal od 920 milijonov dinarjev v letu 1976 na 2 milijardi 440 milijonov dinaijev v letu 1980, število zaposlenih se bo povečalo od 2.371 v letu 1976 na 5.077 v letu 1980, povečala se bo produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost poslovanja. Predvideni učinki združevanja bodo rezultat zlasti uvajanja novih programov in dopolnjevanja obstoječih programov, boljšega izkoriščanja notranjih rezerv, enotne poslovne politike in enotnega nastopa na tržišču, tako domačem kot zunanjem. Skratka - iz elaborata je razvidno, da bo z združit- vijo v organizacijo združenega dela Gorenje - Gradbena industrija zaradi realizacije skupnega programa omogočen hitrejši in stabilnejši razvoj in s tem zagotovljena večja socialna varnost zaposlenih. OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE. SMO SE POGOVARJALI Z OBČANI, KI PRAZNUJEJO TEGA DNE ROJSTNI DAN Še veliko manjka KO PRAZNUJE BORUT PUŠNIK ROJSTNI DAN, SE POGOVARJAJO O DNEVU REPUBLIKE Moje delo je učenje Vsem naročnikom in bralcem »Našega časa«, poslušalcem Radia Velenje in sodelavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo k prazniku republike! Center za informiranje, propagando in založništvo VELENJE V Bevčah so letos dogradili dva stanovanjska bloka, v katerih je 108 stanovanj. Skupaj zavzemata 3089 kv. metrov površine. Velenje je na ta način pridobilo 30 garsonier, 44 dvosobnih stanovanj in 34 trosobnih stanovanj. Stanovanja so kupile delovne organizacije naše občine, gradilo pa jih je gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje. • MATILDA GROBELNIK SE JE RODILA LETA 1943 jo, kaj ji to pomeni. Dejala je: »Ko sem bila še majhna, je bilo naše življenje težko. Na vsakem koraku smo se srečavali s težavami. Tudi ko se je končala vojna, je bilo hudo. Dežela je bila opustošena in vsega je manjkalo. Pogosto riismo imeli niti hrane. In danes. Imamo vse, kar hočemo. Moram reči, da nam je zelo lepo. Ko seje rodila Je bila ustanovljena tudi naša domovina, ki je bila takrat bedna, danes pa je čisto drugačna. Res smo lahko zadovoljni.« Matilda se spominja, kakšno je bilo Velenje takoj po vojni. Nikjer ni bilo' sledu o kakšnem mestu. Bilo je samo polje. Spominja se tudi, kako so njeni starši pomagali pri obnovi tega kraja. Vsfeh del so se lotevali z udarniškimi akcijami, ki so se jih domačini v velikem številu udeleževali. Vsi so bili pripravljeni delati za lepše Velenje in Matilda pravi, da jim je to tudi uspelo, naša naloga pa je, da mesto še izboljšamo, da ga ohranimo lepega. Sploh je pa Matilda Gro-belnik zadovoljna. Na Ko-novem živi z družino. Ima tri in pol letno hčerko, ki ji je po delu v veliko veselje. ko praznuje Borut Pušnik svoj rojstni dan in povabi prijatelje na torto, se pogovarjajo tudi o tem, kako se je rodila naša domovina. Zelo radi preberejo o tem tudi kaj iz knjig. Posebno pa to zanima Boruta, ki je zelo ponosen, da praznuje rojstni dan takrat, ko je dan republike. Kljub temu, da je še zelo majhen, je vedel o tem zgodovinskem dogodku zelo veliko. Pri tem pa mu je pomagala stara mama. Borut pa je prepričan, da bo vedel še več, ko se bodo o tem učili v šoli. Tovarišica jim je že obljubila, da bodo obravnavali tudi to. Sicer pa je Borut priden fantič. Ko pride iz šole, najprej napiše nalogo, se nauči, rad se malo poigra, nato pa bere. Povedal je, da ga zelo zanimajo partizanske zgodbice. Najraje ima tiste o mulah. Z njim so zadovoljne tudi učiteljice, pohvali pa ga tudi stara mama. Ob koncu pogovora je Borut Pušnik obljubil, da bo še naprej tako priden, da se bo pridno učil, saj se zaveda, da s tem služi do- Rojena je bila le nekaj dni pred drugim zasedanjem AVNOJ v Stari vasi. Njena mati je bila podnajemnica pri Kvartičevih, oče pa je bil takrat v Zidanem mostu. Že ko je bila majhna, je začutila težko življenje. Kot majhna deklica se je srečavala z vojnimi grozotami. Po zaključku osnovne šole, seje zaposlila v celjski bolnišnici, nato pa je v Ljubljani končala šolo za bolničarke. Kasneje se je preselila v Velenje, kjer dela v zdravstvenemu domu že trinajsto leto. Matilda Grobelnik se je rodila istega leta kot naša domovina. Vprašali smo Matilda Grobelnik movini. Ve, da je zdaj njegovo delo učenje, pridobiti ga želi čim več, saj bo tako nekoč dober delavec. In kaj želi postati? Zelo rad ima letala. Med igračami ga siccr ni, ker vse takoj razstavi, zanima ga, kako so sestavljena. No, če se bo pridno učil, bo morda pilot. 21. 7. so dobili Šoštanjčani nov zdravstveni dom. Nova zdravstvena postaja ima 1.500 kv. metrov površine, lekarna pa 200 kv. metrov. Tu so štiri sodobno urejene in opremljene splošne ambulante, dispanzer za žene in otroke, šolska ambulanta, tri zobne ambulante z laboratorijem in prostori za dežurno službo. V Šoštanju bodo še v tem letu končali gradnjo treh stolpičev. V njih je 48 stanovanj, od tega blizu dvajset solidarnostnih. Borut Pušnik Rodili so sena dan republik 29. novembra bodo v Topolšici predali namenu preurejene prostore Planike, v kateri so uredili petnajst prostorov za polintenzivno nego in prostor za intenzivno nego. Sodobno bo opremljen tudi precej razširjeni laboratorij. Po 29. novembru bodo prestavili bolnike internega oddelka iz Mladike v Planiko. Mladiko pa bodo začeli preurejati v hotel B kategorije. Obnavljajo in razširjajo tudi restavracijo in bazen. Za dan rudarjev so na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje odprli sodoben lokal, ki ima poleg samopostrežne restavracije, kjer je prostora za 120 ljudi, in kavarne, ki lahko sprejme 180 gostov tudi kegljišče, z bifejem in teraso s 160 stoli. Z izgradnjo tega objekta so na velenjskem kombinatu rešili vprašanje prehranjevanje rudarjev, zlasti tistih, ki delajo v popoldanski izmeni in popoldne ter zvečer niso imeli kje jesti. Mineva triintrideset let, kar je bila v malem bosanskem mestu Jajcu ustanovljena nova Jugoslavija. Takrat so v naših krajih divjali najhujši boji, vendar so bili naši borci prepričani, da bodo svobodo kmalu izborili. Že takrat so sklenili, da bo nova Jugoslavija organizirana drugače, da bo to socialistična, federativna republika. Svoboda je kmalu nastopila. Bilo je pa zelo veliko dela. Opustošeno deželo je bilo potrebno obnoviti. To nam je v teh letih že zelo uspelo, vendar pa z uspehi, ki smo jih dosegli še vedno ne moremo biti zadovoljni. Iz leta v leto se borimo, da bi bila naša dežela še lepša, da bi dosegli še boljše rezultate, z eno besedo, da nam bi bilo lepše. 29. november — dan republike proslavljamo z delovnimi zmagami. In kaj menijo o 29. novembru - dnevu republike občani, ki praznujejo tega dne rojstni dan, ali pa so bili rojeni leta 1943, ko je bila ustanovljena naša domovina? SILVA PEČNIK O 29. NOVEMBRU Sedemnajst let po ustanovitvi nove Jugoslavije, , se je rodila Silva Pečnik. Ko praznuje rojstni dan, se večkrat zamisli. Preleti, kaj vse je dosegla v svojem življenju, preleti tudi tisto, kaj je dosegla naša domovina, naše mesto. Rojena je bila v Velenju. Ko je bila še otrok, to sploh še ni bilo pravo mesto. Vse kar je bilo, je bilo staro Velenje, pa še nekaj hiš v bližini Tržnice. Potem pa se je spreminjalo iz leta v leto. Nastajalo je pravo mesto. Ko je končala osnovno šolo, seje izučila za šiviljo, nato je delala v Modnem salonu, kasneje pa seje zaposlila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Silva Pečnik pravi, da smo v Velenju v tem času, kar se spominja, res pridobili zelo veliko, trdi pa tudi, da smo precej izgubili. Še pred nekaj leti je bilo Velenje bolj čisto kot je sedaj. Ko so ljudje delali udarniško, so udarniško olep-ševali mesto. Tako ni nikomur prišlo na misel, da bi vrgel papir ali kak drug odpadek na tla. Danes pa je tega že vse preveč. Naše mesto je lepo, vendar pa se srečujemo še s tolikimi nerešenimi vprašanji. Velik del žena je zaposlenih, v vzgojno varstvenih ustanovah pa je zajet le majhen delež otrok. Tako se večina žena našega mesta srečuje s problemom varst- va otrok. Silva Pečnik je prepričana, da bi morala družba to rešiti, saj bi moral biti deležen pravilne vzoje prav vsak otrok. Njen štiriletni sin Gregor sicer obiskuje vzgojno varstveni zavod že od drugega leta, vendar pa se Silva ne more odločiti, da bi imela še enega otroka, ki ga v resnici zelo želi, saj se zaveda, da se bo takoj srečala s problemom varstva. Gregorja soji do drugega leta pazile sosede. Prav tako misli, da bi morali v naši občini storiti več na področju osnovnega šolstva. Vidi, kakšne so prednosti celodnevne šole. Sploh misli, da je v Velenju za mladino premalo poskrbljeno, saj nima niti primernega prostora, kjer bi se zbirala. Drugače pa je Silva Pečnik z življenjem v Velenju zadovoljna. Zaveda pa se, daje treba še veliko narediti. Silva Pečnik • O TEM, KAKŠNO JE BILO VELENJE NEKOČ IN DANES, SMO SE POGOVARJALI Z NEKATERIMI GRADITELJI VELENJA wsmm. VELENJE SMO GRADILI Z UDARNIŠKIM DELOM Velenje je bil trgovski center za vzhodni del doline. Tržani so se ukvaijali povečini z obrtjo, toda tudi zemlje niso zanemarjali. Že pred vojno se je čutil v Velenju vpliv premogovnika. Po osvoboditvi pa se je vsa dolina prerodila iz fevdalno kapitalističnih družbeno gospodarskih odnosov v socialistične. Izraz industrijskega prebujanja je novo Velenje ... IVO JAMNIKAR O UDARNIŠKEM DELU ZAČELI SMO Z DNA V začetku, takoj po osvoboditvi, ni bilo tukaj skoraj nič. Ni bilo ljudi, ne stanovanj. Bilo je le nekaj barak in premog v jami. In bila je tudi zastarela tehnologija izkopavanja, skoraj neuporabna in nerentabilna. Vse je bilo potrebno začeti z dna — od temeljev. Predvsem pa poiskati ljudi, ki so bili na eni strani strokovno usposobljeni, na drugi strani pa se pripravljeni angažirati tudi pri gradnji novega mesta. Že takrat smo se zavedali da je potrebno ob povečani produktivnosti rudarju nuditi čim več. Vendar pa za vse naše načrte ni bilo dovolj denarja, zato smo se tudi sami vključili z udarniškim delom. Tisoče in tisoče ur in kapelj znoja je bilo potrebnih za to, kar imamo danes. In skoraj ni bilo človeka, ki bi stal ob strani. Rudarji, otroci, starci, žene, vsi so pomagali po svojih močeh in čas ni bil vprašanje. Regulirali smo strugo Pake, uredili kotalkališče, jezero, igrišča, številne ceste ... pa kaj bi naštevali preveč je bilo vseda. Kadar so stvari prav zastavljene, cilj jasen in je tu še volja, se lahko z malo denarja naredi mnogo. Takšen primer lahko nudi tudi Velenje. Rezultati dela so prisotni, rudar pa je dobil mesto v družbi, ki mu pripada. Ob tem razvoju pa so nastajale in rasle tudi druge delovne organizacije, kajti že takrat smo mislili na čas, ko bo premog izčrpan in bodo druge gospodarske panoge preprečile stagnacijo naše doline. Kljub standardu, ki smo ga danes dosegli, pa menim, da bi bilo prav, ko bi tradicijo udarniškega dela nadaljevali, saj je tudi to poleg drugega oblika zbliževanja ljudi različnih struktur. Nosilec takšnih akcij pa bi morala biti povojna generacija. Mladi bi se morah še z večjim elanom in entuziazmom Ivo Jamnikar lotiti nalog, ki jih sodobni čas postavlja prednje. Vse prevečkrat danes ljudje mislijo, da tudi brezdelje daje pozitivne rezultate," pa ni tako. Delo je nujen del življenja in le z njim lahko dosežemo zastavljene cilje. Ob koncu pa bi poudaril, še, da bi ljudje morali bolj čuvati in negovati to, kar imajo, kar je že ustvarjenega, obenem pa tudi dopolnjevati z novimi in novimi pridobitvami. • OTO MRAVLJAK: MLADI MCUAJO ZAČETO DELO NADALJEVATI! Stanovanja, šole, ceste... Ko se je vojna končala in smo se vrnili domov, je bilo tu veliko porušenega in uničenega. Čim prej smo želeli usposobiti rudni, saj je to bila edina večja gospodarska baza v naši okolici. V začetku so nas seveda pestili številni problemi. Ni bilo materiala, ni bilo prevoznih sredstev, rudnik pa je bil v zelo slabem stanju. Sčasoma nam je vse to uspelo sanirati in ko so dela v jami stekla, smo začeli urejati tudi širšo okolico. Gradili smo stanovanja, šole, ceste, prodajalne . .. potrebe pa so vedno bolj rasle. Organizirali smo številne delovne akcije in le redki so bili, ki so se jim izmikali. Sicer pa to je bilo za nas in naše otroke in boljše, bolj urejeno okolje, je bilo tudi pogoj za uspešnejše delo, za večjo proizvodnjo. Ko danes pridejo mladi v Velenje, jim je vse samoumevno. Mislijo, da je to, kar jim danes mesto nudi, kar vidijo, zraslo kar tako. Mi pa, ki smo tu že doigo in se še spominjamo začetkov razvoja, vemo, kakšna odrekanja so bila tu — pa vendar, ko danes pogledamo nazaj, Oto Mravljak lahko rečemo lepa, uspešna odrekanja. To pa kar danes imamo je potrebno vzdrževati, in čuvati ter vključiti mlade in jih vzgojiti tako, da bodo začeto delo nadaljevali. LOJZE HOLEŠEK: SPOMINI NA PRVA LETA V VELENJU Vložili smo veliko truda V Velenje sem prišel leta 1950. Tu je bil takrat majhen, primitiven rudnik. Mesta še sploh ni bilo. Bile so le vasi kot Stara vas, Pesje .. . v dolini je bilo še zelo razvito kmetijstvo. Toda po letu 1975 se je rudnik začel naglo razvijati. Iz Amerike smo pripeljali prve transporterje ter začeli uvajati tudi drugo tehnologijo. Produktivnost je naglo rasla. Ob takšnem razvoju se je pojavilo tudi vprašanja standarda. Potrebna so bila nova stanovanja, šole, tovarne ... Za številne želje, ki smo jih takrat hoteli uresničiti v čimkrajšem roku, ni bilo dovolj denarja. Zato smo začeli z udarniškimi akcijami, da bi si uredili čim boljše življenje. Skoraj vsi smo bili enotnih misli in zato smo lahko z malo sredstev in v kratkem času uspeli urediti tisto, kar bi še dolgo čakalo na svoj trenutek. Globoko sem prepričan, da bi z malo več angažiranosti, sodelovanja in pove- zanosti ne smelo biti tako težkih problemov, ki se ne bi dali rešiti. Ob pomoči drug drugemu, s pogledom nazaj in stvarnim programom bi bih ljudje tudi danes Lojze Holešk pripravljeni sodelovati v delovnih akcijah. Zavedati se moramo, da je tisto, kar je bilo že zgrajeno in ustvaijeno, potrebno čuvati. Vse, kar danes imamo, je bilo pridobljeno s trudom in ne bi bilo prav, ko bi to pozabili. OBIŠČITE II. VELENJSKI NOVOLETNI POTROŠNIŠKI SEJEM v Rdeči dvorani Velenje od 15. do 20. decembra 1976. Ugoden nakup novoletnih daril! Sejemski popust! rdeča dvorana velenje Velenje nekoč Velenje danes Ligaska tekmovanja Elektra - Vrhnika 89:71 V tretjem kolu slovenske košarkarske lige so košarkarji šoštanjske Elektre doma premagali Vrhničane z rezultatom 89 : 71 (39 : 39). Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so kmalu vodili z 9 točkami razlike, predvsem po zaslugi izrednih akcij Mliša, kije v kratkem času dosegel 10 košev. Gostje so z dobro igro razliko počasi zmanjševali in v 17. minuti rezultat izenačili na 35 : 35 ter do odmora obdržali ravnotežje. To jim je uspelo še prve minute po odmoru, nato pa so povsem odpovedali pri metih na koš. Šoštanjčani so izkoristili • ODBOJKA negotovost gostov in z lepimi akcijami povečali razliko v koših ter tako zasluženo dosegli visoko zmago. Največ košev so dosegli: J. Jošt 27, Polovšak 15, Hliš 14 in Jerič 11. R Ž. Lestvica po 3. kolu: Domžale Dolenjska Elektra Trnovo Fructal Jesenice 0 279:201 6 1 238:214 4 1 243:226 4 I 251:235 4 I 252:246 4 Mislinjčanov Odbojkarji so pričeli tekmovanje v slovenski odbojkarski ligi - moški in ženski. V letošnji tekmovalni sezoni nastopa tudi ženska in moška ekipa Misli-nje. Tekme v katerih so Mislinjčani gostitelji, igrajo v Velenju v telovadnici Rudarskega šolskega centra. V prvem kolu so se pomerili z odbojkarji iz Jesenic. V srečanju moških so po izenačeni borbi zmagali Mislinjčani z rezultatom 3:2. Prvi set so gladko dobili s 15:2, v drugem pa so gostje izenačili s 12:15, tretji set so zlahka dobili domačini 15 :4, v petem odločilnem setu so zmagali domačini po veliki borbi z rezultatom 17:15. V moštvu Mislinje sta se posebej izkazala Klemene in Tone Zaje. Igrali pa so še: Oder, B. Zaje, Pačnik, Založnik, Polenik, Kotnik in Tisnikar. V tekmi med ženskima ekipama pa so zmagale odbojkarice Jesenic z rezultatom 3:1. Prva dva seta so dobile gostje brez težav 15:1 in 15:7. V tretjem setu so jih domačinke presenetile in zmagale 15:10, vendar so v četrtem setu izkušnejše gostje zanesljivo zmagale. Igrale so: A. Gros, D. Gros, Založnik, Drobnič, Sušnik, J. Sinrajh, D Sinrajh. ŠAH V šahovskem srečanju delavcev zunanje trgovine Gorenje - Velenje so šahi- sti Uvoza premagali Izvoz z rezultatom 74,5 : 24,5. Pri zmagovalcih sta bila najuspešnejša Silan in Pi-stotnik, pri premagancih pa Golob. R. LAH • STRELJANJE V počastitev 50. letnice strelstva v Kranju je bilo tekmovanje strelcev s standardnim zračnim orožjem. Sodelovalo je 7 ekip. V streljanju s pištolo so zmagali Velenjčani 1439 krogov pred Kranjem 1434. Med posamezniki je bil prvi Rajko Srdič (Velenje) 373, pred Francem Petemelom (Olimpija) 365, četrti pa je bil Hinko Bola 364. V streljanju s puško so Velenjčani zasedli 5. mesto. V povratnem srečanju strelcev Slovenj Gradca in Velenja so bili boljši Slovenj Gradčani in zmagali z rezultatom 1456:1424 krogov. Pri posamezniku je bil najboljši Dušan Saleznik (Slovenj Gradec) 373; Dušan Perhač (Velenje) 368 krogov. V invalidski reprezentanci Slovenije, ki je nastopila na medrepubliškem srečanju v Jajcu, sta nastopila tudi Hinko Bola in Valentin Jurovič. Zmagala je ekipa Hrvatske 706 krogov pred Slovenijo 691 krogi. V Ptuju je bilo spominsko tekmovanje v streljanju s pištolo »DRU-LOV« za »Lackov memorial.« V konkurenci mladincev so zmagali Velenjčani 803 kroge pred Ptujem 712 krogov. Med posamezniki sta bila najboljša Velenjčana Rojko Srdič 274 in Vinko Trinkaus 273 krogov. Zanimiv nogomet V Rdeči dvorani Velenje bo 3. decembra 1976 zanimivo srečanje nogometnih klubov Slovana iz Ljubljane in velenjskega Rudarja v malem nogometu. V medsebojnih tekmah se bodo srečali pionirji, mladinci, člani in veterani. Tekme se bodo pričele ob 13. uri. Prireditelj srečanja kolektiv Rdeče dvorane vabi ljubitelje nogometa. Cene vstopnic: otroci 5,- din, odrasli 10,-dinarjev. KINO 26. II.-petek ob 17. 30 in 19. 30, španska komedija, PET BLAZIN ZA ENO NOC. 27. 11.-sobotaob 17. 30in 19. 30 ameriški barvni film, ROJENI DA ZGUBLJAJO Režija: T. C. Frank. Igrajo: Elizabeth James, Tom Laughlin 28. II - nedelja ob 17.30 in 19. 30, ameriški barvni film ROJENI DA IZGUBLJAJO 29. 11,- ponedeljek ob 17. 30 in 19. 30, angleški vojni film, ORLI NAD LONDONOM Režija: Enzo C. Castellari. Igrajo: Frederick Stafford, Van Johnson Stafford, Van Johnson 30. 11.-torek ob 17. 30 in 19.30, ameriški vestem PREŠTF.J NABOJE. Režija: VViliam A. Graham. Igrajo: Cliff Potts 1. 12. - sreda ob 17. 30 in 19. 30, ameriški vestem PREŠTEJ NABOJE. KINO ŠOŠTANJ 27. 11- sobota ob 19. 30, angleški vojni film, ORLI NAD LONDONOM. Režija: Enzo C. Castelari. Igrajo: Frederik Staford, Van Johnson 28.11. - nedelja ob 17 in 19. 30, jugoslovanski zgodovinski film, ŠTIRI DNI DO SMRTI Režija: Miroslav Jokič. Igrajo: Bert Sotlar, Pedrag Ejdus 1.12.- sreda ob 19. 30. italijanska drama, IGRA Z OGNJEM. Režija: Salvatore Samperi. Igrajo: Laura Antonelli, Turri Ferro KINO - DOM KULTURE 29. 11.- ponedeljek ob 20 uri KINO - DOM KULTURE VELENJE jugoslovanski zgodovinski filrrnŠTIRI DNI DO SMRTI. Režija: Miroslav Jokič. Igrajo: Bert Sotler, pedrag Ejdus OTROŠKA MATINEJA: KINO ŠOŠTANJ 27. II. ob 16 uri. KINO - DOM KULTURE VELENJE 28. 11. ob 10 uri, jugoslovanski vojni film SOL. - Bojan JESENlCNIK, roj. 1952, rudar iz Velenja, Šercerjeva c. inDragosava PAVLOVlC, roj. 1957, konfekcionarka iz Velenja. Šercerjeva c. - Marjan GROFELNIK, roj. 1954, vodovodni inšt. iz Lok in Marija VAOK, roj. 1958, dijakinja iz Braslovč - Vladislav DOL1NAR, roj. 1955, delavec iz Velenja, Tomšičeva c. in Smiljana JURINEC, roj. 1956, delavka iz Velenja, Čufarje-va c. -Stanislav MURKO, roj. 1947, rudar iz Velenja, Celjska c. in Hil-da BLAŽlC. roj. 1944, čistilka iz Velenja, Celjska c.- - Rafael LOBNIK, roj. 1951, rudar iz Laz in Ema KACIČ, roj. 1958, delavka iz Velenja, Kraigherjeva c. - Vekoslav BOROVNIK, roj. 1954, rudar iz Silove in Olga BUNDERLA, roj. 1959, frizerka iz Silove - Jože ŠKET, roj. 1954, pečar iz Hrastovca in Irena JEHART, roj. 1957, teh. risar iz Velenja, Fin-žgarjeva 11 - Nikola VLAJKOV, roj. 1952, delavec iz Velenja, Jenkova c. in Vilma PECOVNIK, roj. 1942, delavka iz Velenja, Jenkova c. - Stanislav MIRTELJ, roj. 1051. strojevodja iz D. Boštanja in Olga SLADIC, roj. 1954, konfekcionarka iz D. Boštanja - Jože SREBOTNIK, roj. 1952, električar iz Velenja, Kajuhova c. in Zlatka JELOVSEK, roj. 1957, uslužbenka iz Velenja, Kajuhova hotel oaka GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje OBVEŠČA vse cenjene goste, da smo pričeli s prodajo prostih mest ža silvestrovanje 1967-77 v vseh prostorih hotela »PAKA«. Poskrbeli smo, da vam bo prijetno. Zabavali vas bodo: — ansambel »TONETA KMETCA«, pela bosta Marija Kmetec in Jože Svajgl in - kvartet »BARMANI« Cena silvestrovanja po osebi znaša 350,— dinarjev. V tej ceni je vračunana sllvester večerja z aperltivom, spomlnček in zabavni aranžmanl. POHITITE Z NAKUPOM PFJOSTIH MEST. Rezervacije sprejema in prodaja prosta mesta: recepcija hotela »PAKA«, telefon (063) 851-220, vsak dan od 8. do 21 ure VLJUDNO VABLJENI! Prodam parcelo za počitniško hišico v Letušu ob Savinji. Anton Steblovnik, Podgora 4, Šmartno ob Paki. Prodam osebni avto FIAT 125 P, letnik 1975, prevoženih 16.000 km. Naslov v uredništvu. Prostor, primeren za kozmetični salon, vzamem v najem. Naslov v uredništvu. Prodam dobro ohranjeno spalnico. Naslov v uredništvu. Opozarjam, da od Fera Gajška, Jenkova 5, Velenje, ne kupujete premičnin in nepremičnin, ker je premoženje v sodnem sporu. Marija Gajšek, Jenkova 5, Velenje. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE po sklepu delavskega sveta razpisuje ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1976/77 ZA TOZD ELEKTOKOVINSKI OBRATI: 1. DVE ŠTIPENDIJI na strojni tehniški šoli 2. DVE ŠTIPENDIJI na fakulteti za strojništvo - II. stopnja 3. DVE ŠTIPENDIJI na VEKŠ -I. stopnja 4. DVE ŠTIPENDIJI na VTŠ (elektro - jaki tok) - I. stopnja ZA TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST: 5. ENO ŠTIPENDIJO na fakulteti za strojništvo - II. stopnja 6. ENO ŠTIPENDIJO na fakulteti za elektrotehniko - II. stopnja 7. ENO ŠTIPENDIJO na FNT montanistika 8. ENO ŠTIPENDIJO na Višji rudarski šoli Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora o štipendiranju. . Štipendije za učence srednjih šol bomo podelili s I. septembrom 1976, za študente pa s I. oktobrom 1976. Prošnje naj prosilci vložijo oz. pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: RUDARSKI ŠOLSKI CENTER -SEKTOR ZA SPLOŠNO - KADROVSKE ZADEVE, VELENJE, PREŽIHOVA 3. RESNICA NE POZNA ČLOVEŠKE BOLEČINE, ne Človeškega srca V soboto, 20. novembra 1976, je prezgodnje življenjsko spoznanje pahnilo v smrt učenca 5.e razreda Jožka Brunška Od sošolca in učenca smo se poslovili v torek, 23. no vembra 1976, na pokopališču v Andražu nad Polzelo Učenci in delovni kolektiv osnovne šole Anton Aškerc Velenje ZAHVALA ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta JAKOBA DUŠAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, mu v slovo darovali cvetje in vence, ter nam izrazili sožalje. Naj-topleje se zahvaljujemo dr. Ivanu Kralju za požrtvovalno zdravljenje njegove bolezni, tov. Pinteriču za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Lepa hvala čč. duhovščini, Slavku Prazniku za poslovilni obred in besede slovesa. Vsem še enkrat hvala. Velenje, 22. novembra 1976 Žalujoči otroci OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA VELENJE Izvršilni odbor občinske skupnosti socialnega varstva občine Velenje ie na svoji 12. redni seji dne 22. 11. 1976 na podlagi 26. člena statuta občinske, skupnosti socialnega varstva sprejel naslednje SKLEP o imenovanju članov strokovnega teama za evidentiranje invalidnih oseb v občini Velenje. Imenuje se strokovni team za evidentiranje invalidov oziroma invalidnih oseb v občini Velenje. II. V strokovni team za evidentiranje invalidov oziroma invalidnih oseb se imenujejo predstavniki: 1. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Jelka FUŽIR 2. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE (občinska izpostava):' Tatjana GROŠELJ 3. SKUPNOST POKOJNINSKEGA INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA: Maks PODLESNIK 4. SAVINJSKO ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM Zala CESAR 5. POSEBNA OSNOVNA ŠOLA Lea LUKIČ 6. DRUŠTVO INVALIDOV: Edo CENTRIH 7. RDECl KRIŽ: Tomo HUDOLETNJAK 8. ZA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA: Albin MEDVED Boris MAGDIČ. III. Naloge strokovnega teama so, da evidentirajo vse invalidne osebe v občini Velenje, za katere je glede na njihovo strokovno in splošno izobrazbo, preostalo zmožnost za delo in zdravstveno stanje verjetno, da se bodo v najkrajšem času toliko usposobile za ustrezno delo, da bodo lahko opravljale vsaj polovico polnega delovnega časa. V evidenco je treba zajeti predvsem: - delovne invalide II. in III. kategorije, ki po predpisih skupnosti po-kojninskega-invalidskega zavarovanja nimajo pravice do poklicne rehabilitacije, - nezaposlene invalide po evidencah zavoda za zaposlovanje, - invalide, ki prejemajo družbeno denarno pomoč, - mlajše invalide, ki so v dvomih za ostarele, invalide, ki pri kmetih in drugod opravljajo razna priložnostna dela in druge. Za opravilo te naloge sprejmejo člani strokovnega tema od skupnosti socialnega varstva evidenčne liste z vprašalniki in navodila za evidentiranje. IV. Naloge i/. III. točke in zbirnik evidentiranih invalidov se izdela v treh izvodih do 30. novembra 1976 in se dostavi Občinski skupnosti socialnega varstva. V. Sklep začne veljati takoj in se objavi v časopisu Naš čas, glasilu Informator kolektiva REK in Gorenje. Gradbeno industrijsko podjetje »VEGRAD« VELENJE objavi j a prosti delovni mesti SDS - SKUPNE SLUŽBE 1. PRAVNIKA II. POGOJI: končana višja pravna šola, zaželena praksa Dvosobno stano*vanje v roku 8 mesecev. Obvezna poskusna doba. TOZD GRADBENA OPERATIVA 2. KV PARKETARJA POGOJI: KV parketar z ustrezno izobrazbo, lahko interna Prošnje sprejema kadrovska služba 10 dni po objavi. OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETI Le še mesec dni nas loči od zaključka leta 1976. V organizacijah združenega dela pripravljajo prve ocene letošnjega gospodarjenja, v polnem teku pa so priprave za delo v letu 1977. Obiskali smo tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje in se pogovarjali z direktorjem, Slavkom Geratičem. Kakšne so prve ocene letošnjih dosežkov Gorenja: ..Rezultati gospodarjenja v letošnjem letu so presenetljivo dobri, posebej, če jih primerjamo s položajem, v kakršnem smo bili še pred meseci V prvem polletju smo „proizva-jali' izgubo, pravilne odločitve v tistem času pa imajo za posledico, da v mesecu septembru izgube ni bilo več. Ob storjenih naporih pričakujemo uspeh, ki sicer ne bo takšen, kot smo ga načrtovali, bo pa kljub temu uspeh! To pa pomeni, da bomo dosegli tako akumulacijo in amortizacijo, ki zagotavlja možnost novih vlaganj v razširjeno reprodukcijo." Cilji za leto 1977? „Poglavitni cilji TGO Gorenje za leto 1977 so: povečanje proizvodnje, povečanje izvoza in nove naložbe. To so naloge, ki so med seboj kar najtesneje povezane. Naš bruto produkt povečujemo v prihodnjem letu za novih 25 %, kar je tudi naš srednjeročni plan letnega razvoja. To bomo dosegli s širjenjem proizvodnje. Pogoj za pove- čevanje proizvodnje pa so naložbe. Z največjim tempom zaključujemo investicijo v novo proizvodnjo televizorjev. Proizvodnja v novih obratih, z novo najsodobnejšo tehnologijo, bo stekla po novoletnih praznikih, ki jih bomo izkoristili za končne montaže in selitve. Proizvodnja televizorjev bo potem večja za okrog 20%. Računamo z proizvodi zabavne elektronike. Tehnično se na to že pripravljamo in računamo, da bodo te novosti na tržišču v drugi polovici prihodnjega leta. Nasploh pa bo za proizvodnjo televizorjev leto 1977 izredno pomembno. Barvni televizijski sprejemnik Gorenje, ki bo prišel na tržišče v drugi polovici prihodnjega leta, bo izključni izdelek Gorenja, naših strokovnjakov. Z njim bomo lahko nastopali na vseh tržiščih. Rekonstruiramo program zamrzovalnikov in hladilnikov in Slavko Geratič deloma širimo zanj pokrite površine. Vedeti moramo, da je naš hladilnik že zadeva, stara okrog 10 let, da so bili storjeni kvalitetni premiki v izdelkih gospodinjske tehnike. Zaradi zelo specializirane tehnologije nismo mogli sproti slediti dogodkom na tem trgu, to pa naj bi dale temeljite tehnološke rekonstrukcije. Računamo, da bo sredi prihodnjega leta stekel program „zamrzovlaniki 600", kot ga imenujemo. To bodo zamrzovalniki vertikalnih oblik vseh kombinacij, ki so danes znani na tržišču oz. ki bodo pomenili nov izdelek Gorenja, ki se vključuje v evropske dimenzije, posebej kar zadeva ši rimo 600 mm. Sočasno bomo rekonstruirali današnji zamrzovalnik, in sicer bomo prešli iz melaminske izvedbe v ploče-vinsko, kar bo omogočila nova tehnološka oprema, ki jo bomo začeli nameščati. Tretji korak naprej pa bo napredek v tehnologiji malih gospodinjskih aparatov. Posebej še zaradi pogodb z inozemskimi partnerji, z nekaterimi so sklenjene za posamezne izdelke kar za 5 let, je treba proizvodnjo rekonstruirati, kupiti nove stroje, da bi lahko izpolnili pogodbene obveznosti. Skratka, to so obveznosti in naloge, ki so zapisane v planih tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje za leto 1977. Na uresničevanje teh nalog, za katere se je kolektiv odločil že julija letos, se kar najsrbneje pripravljamo." ■■■■a Rdeča dvorana GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje PRIREJATA V RDEČI DVORANI V VELENJU Veliko silvestrovanje Zabavali vas bodo: - New Svving Ouartet - Oto Pestner - ansambel Bertija Rodoška - ansambel Fantje treh dolin REZERVACIJA IN PRODAJA VSTOPNIC: - v Rdeči dvorani Velenje - v Turističnem biroju Velenje - v hotelu Paka - pri Izletniku Velenje (na avtobusni postaji) Skupni sestanek Sestanek je bil izredno pester, saj se je razpravljalo o predlogih samoupravnih sporazumov in temeljnih planov SIS v občini za obdobje 1976-1980 in o predlogu dela za leto 1977. Tovariš Lado Zakošek je razložil ob predloga in na vsesplošno zanimanje spregovoril tudi o politiki štipendiranja. Končni sklep je bil, da se na to temo izvede problemska konferenca OK ZSMS, saj je potrebno to problematično stanje čimprej urediti. Program dela občinske skupščine je orisal Nestl Žgank in se hkrati povrnil v zgodovino razvoja Velenja. Poudaril je da je potrebno vključevati množico mladih, ki so nasledniki in nosilci nadaljnjega razvoja. Splošno mnenje je bilo, daje tovrstnih sestankov premalo, teme pa so preobširne. Nujno bi bilo problematiko podrobno reševati. To bi mlade aktivno vključevalo v družbeno dogajanje pri nas. Naslednja 3. seja predsedstva OK ZSMS bo v Šoštanju. Tu se bo predsedstvo soočilo s problemi in težnjami mladih Šoštanjčanov, ti pa se bodo srečali s problemi občinske konference ZSMS. FRANC OBLIŠAR • Kratki iz Šmartnega ob Paki Lovska organizacija iz Šmartnega ob Paki, v katero je včlanjenih 60 lovcev, bo prihodnje leto slavila 30-letnico obstoja. Lovci so se dogovorili, da bodo 3. julija prihodnje leto pripravili proslavo z razvitjem prapora. Ob tej priliki bodo starejšim in zaslužnim članom podelili posebna priznanja. Člani borčevske organizacije iz Šmartnega ob Paki so letos s pomočju mladincev uredili okolico spomenika NOB v središču kraja. Obnovili bi radi še napise, vendar jim je za to zmanjkalo denarja. Zato so predlagali, da bi oskrbovanje spominskih obeležij v kraju vključila v svoj finančni program krajevna skupnosti Šmartno ob Paki, k sodelovanju pa bi pritegnili tudi krajevno skupnost Gorenje. Izvozni dosežki 1976, načrti 1977? „Težav v tem letu ni manjkalo. Mogoče imamo premalo tržišč. Verjetno bo treba obdelati v prihodnje čim več nacionalnih tržišč Evrope in sveta nasploh, saj ne gre pozabiti, da je Gorenje tudi v Avstaliji, pa v Združenih državah Amerike itd. Zaradi težav, ki so bile prisotne tudi na drugih tržiščih, bo sicer naš izvoz večji, kot smo ga bili dosegli leto poprej, ne bo pa dosegel predvidevanj za letos. Izvozni načrti za prihodnje leto so bolj korajžni, vendar pa je njihova uresničitev močno odvisna od prizadevanj proizvodnje, od oblike in kvalitete naših izdelkov. Spričo vpliva drugih tržišč, predvsem kar zadeva obliko in posebne zahteve, pa je izbira programa, upoštevaje racionalnost, vedno zelo težka. Namreč izdelati manjše serije nekega posebnega aparata skozi naše tehnologije ne gre. Tako velikih serij, da bi pa na zahtevo inozemskega kupca lahko menjali tehnologijo, pa ni. Se pravi, da je treba zmeraj poiskati tisto najbolj racionalno in pametno pot pri izbiri kupcev in pri izbiri programov, ki jih izvažamo. Pozabiti pa ne gre, da bo prodaja na tuja tržišča v letu 1977 gotovo prav tako težavna, kot je bila letos.' M.L. Vzgoja bodočih teritorialcev Štab za teritorialno obrambo občine Velenje je pretekli teden organiziral vzgojo mladincev, ki bodo postali pripadniki enot teritorialne obrambe. Predstavniki štaba so mlade najprej seznanili z organiziranostjo teritorialne obrambe v velenjski občini in poudarili, kako pomembno je, da se čimv eč mladih obrambno usposobi in tako krepi našo vsestransko pripravljanost na morebitno agresijo. Vzgoja bodočih teritorialcev zajema tudi seznanjanje z možnimi oblikami agresije in obrambe; spoznavanje strelnega orožja ter prenašanje izkušenj iz narodnoosvobodilnega boja na mladi rod. Na ta način poskuša štab za teritorialno obrambo okoli osemdeset mladincev, ki bodo stopili v enote TO, kar najtemeljiteje pripraviti na njihovo vlogo v konceptu vseljudske obrambe. MELITA VOVK • OBISK V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE: Družbenoekonomske spremembe so znotraj vsake družbe tisto gibalo, ki s svojim posrednim in neposrednim delovanjem vpliva na spreminjanje šole. Njihov posredni vpliv na osnovno šolo seže tudi preko družine. Z naglim razvojem industrije se je nekdaj velika patriarhalna družina postopoma spremenila v majhno družino in izgubljala nekatere, za otrokov razvoj pomembne funkcije. Z zaposlitvijo žene je nastopil v družini problem nege, varstva in vzgoje otrok v času, ko je mati na delu. Danes, v dobi znanstveno tehnične revolucije, se problem zaščite in vzgoje otrok še stopnjuje. Z razvojem znanosti in tehnike se povečujejo tudi zahteve šole, ki v razmeroma kratkem času posreduje učencem čimveč znanja. Z naraščanjem učne snovi mora šola modernizirati učni proces in uvesti nove aktivne oblike, metode in tehnike. To pa zahteva večjo psihološko, pedagoško usposobljenost učitelja kot temeljnega uresničevalca izobrazbenih in vzgojnih nalog sodobne šole. S tem se bo vedno bolj zmanjševala pedagoška in strokovna usposobljenost staršev ob pomoči otroku pri učenju. Družina še vedno ostane osrednja vzgojna silnica svojega ; otroka. Prva začne otroka uvajati v življenje in ga pripravljati f za življenje v širšem družbenem okolju. Razvija v otroku prva socialna in moralna čusstva, ki imajo najmočnejši vpliv na vrednotenje okolnega sveta v njegovem kasnejšem življenju. Tudi v poznejših letih, ko se začne otrok osamosvajati kot biološko in socialno bitje, je družina pomemben oblikovalec in nezamenljiv vzgojitelj. Zato bo tudi v bodoče morala družina opravljati za otrokov zdrav razvoj nekatere vzgojne funkcije. Družba pa jo bo morala razbremeniti tam, kjer to lahko naredi brez škode za otroka. To delo bo prevzela sodobna šola. Doslej je skrbela le za organizacijo in izvajanje učnega procesa, v bodoče pa bo morala prevzeti tudi nekatere vzgojne naloge. RAZLOGI ZA PREHOD NA CELODNEVNO ŠOl Razbremenitev staršev: Družina je nenadomestljiv dejavnik pri vzgoji svojih otrok. Razbremeniti jo je treba pomoči pri učenju, da se bo lahko v toplem družinskem okolju posvetila vzgajanju. Šola bo sodelovala s starši in skrbela za vzgojo mladine v duhu naše socialistične samoupravne družbe. I—1 I ■! i' • V VELENJU BO 7. DECEM Naša družba vlaga velike napore za vsebinsko in oblikovno preobrazbo vzgoje in izobraževanja tako na predšolski, osnovnošolski, srednješolski kakor tudi na visokošolski ravni. Ob teh prizadevanjih za boljšo in kvalitetnejšo družbeno vzgojo pa nikakor ne izgublja svoje vloge, pomena in odgovornosti družina. Njena vloga, kot primarne socialne celice družbe, je nepogrešljiva in nujna, saj je ona prvi oblikovalec družbenih vrednot in družbenih odnosov v psihi otroka. Resolucija o načrtovanju družine nas obvezuje, da na podlagi interesov delovnih ljudi ter uveljavljanja načela solidarnosti in vzajemnosti odpravljamo zapreke za zdravo in srečno življenje družine. Da pa bi bila ta kos zaiitevam in nalogam na področju oblikovanja otrokove osebnosti, ji je potrebna učinkovitejša strokovna pomoč družbene skupnosti. Zato je bil pri Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje 4. P oktobra konstituiran svet za delo s " starši. ' Svet, ki ga tvorijo predstavniki m strokovnih ustanov ali služb, ki se £ poklicno ukvarjajo z vprašanji g vzgoje, izobraževanja in prosvetlje- fr i, Gorenje bo moderniziralo proizvodnjo malih gospodinjskih dolgoročne izvozne pogodbe OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA • OD PETKA DO PETKA •tov, da bi lahko izpolnilo V letošnjem letu je bil ukinjen abonma zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri Kulturni skupnosti Velenje. Kljub temu pa kulturno življenje ni zamrlo in že na začetku sezone smo si lahko ogledali nekaj kvalitetnih predstav. Toda od vseh tistih 20.000 Velenj-čanov, kolikor naj bi jih mesto štelo, se je n.pr. na predstavo Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta potrudilo le približno 70 gledalcev. Da bi to nezanimanje za kulturo ne bilo tako očitno tudi ob gostovanju Tria Lo-renz, se je nekdo spomnil na našo nadobudno mladino. Prišli so v Kulturni dom oboroženi z žvečilnim gu-mijem, da Se jim med koncertom jezik ne bi preveč osušil in s polno torbo smeha, ki ga je bilo slišati med koncertom, predvsem pa med drugo točko tega priznanega tria. Ali je ta trio Lorenz res tako smešen in nezanimiv? Ali so se mu smejali tudi v drugih koncertnih dvoranah po Evropi in Ameriki, kjer je že gostoval? Glasbeni kritiki niso takega mnenja. Mogoče pa je ta naša bodoča inteligenca" pametnejša in bolj kritična kot oni. Otroci v dvorani najbrž ne bodo rešili ugleda za kulturo nezainteresiranih Velenj-čanov. Še najmanj ne kulturno nevzgojeni otroci. Za začetek bi jim morda dali lutkovne predstave in ne koncertnih. Pametno bi se bilo odločiti: ali je bolje uživati ob glasbi v skoraj prazni dvorani ali poslušati poleg izvajalcev tudi poslušalce okrog sebe. Sicer pa! Kje so vsi tisti nergači, ki se jim je ukinitev abonmaja zdela nezaslišana škoda, ker s tem ne bodo mogli obiskovati kulturnih prireditev? Ali so prejšnja leta hodili na predstave iz lastnega navdušenja ali zaradi plačanega kartončka? NEVA TRAMPUŠ hevna šola i Odpraviti osip: šola mora z modernizacijo učnega procesa •gotoviti, da bodo učenci osvojili znanje take ravni, kot etre za njihovim individualnim sposobnostim. Odpraviti socialno neenakost: učenci bodo delali z ena-imi učnimi in prehrambenimi pogoji. V prostem času bodo li deležni enakih kreativnih vplivanj, oblikovanj, da se bodo ■i otroci razvijali v zdrav, čvrst mladi rod. Izobrazbeni nivo staršen ni visok. Večina imajo starši le anovnošolsko izobrazbo, mnogi celo nedokončano, tako da e na pomoč staršev pri učenju ne moremo zanašati. Učenci nimajo razvitih delovnih navad za samostojno čenje. Organizacija celodnevne šole, oziroma prehod na celo-bevno šolo prinaša v posamezne šole probleme finančne tprave, ki jih kolektivi ne morejo rešiti. Združeno delo ali pa povečana prispevna stopnja za tgojo in izobraževanja bi lahko rešila situacijo. Celodnevna Riovna šola je sicer sodobna šola, je pa tudi draga. Dodatna ledstva za en oddelek v celodnevni šoli znašajo 83.440,- din, fračunano po republiških merilih, ki so uzakonjena. Osnov-l šola Biba Roeck Šoštanj bi tako potrebovala v celoti za ic oddelke celodnevne osnovne šole za redno dejavnost ,899.144,— din. Seveda pa tu niso upoštevana sredstva za ivesticije, opreme: učilnic in kuhinje, ki se cenijo na 30.000, - din. V celoti bi šola torej potrebovala za redno do v celodnevni šoli za koledarsko leto 1977 2,729.114,-in. Če bi šola v celoti sprejela zgoraj omenjeni znesek, bi ihko pouk na podružničnih šolah Bele vode in Ravne ter sntralni šoli Biba Roeck Šoštanj stekel 1. februarja 1977. ta, vendar bi sredstva za investicije morala biti takoj na epolago. Z uvedbo celodnevne šole na vse oddelke pa se odpira roblem kadrovske zasedbe oziroma stanovanj, kijih potre-itjemo za učitelje, ki bi na tej šoli poučevali. Sola sama trna dovolj sredstev za nakup potrebnih stanovanj, pač pa Bčakujemo, da bomo potrebna stanovanja dobili iz ob-inskega solidarnostnega sklada. V ta namen bi nujno »trebovali 2 družinski stanovanji. Zagotovitev finančnih sredstev in stanovanj bi kolektivu novne šole Biba Roeck Šoštanj omogočil nemoteno delo v Ii jutrišnjega dne. Vredno je živeti in dajati za mladega človeka, da bo jutri »stal človek. MATJAŽ NATEK A PRIČELA DELO VZGOJNA POSVETOVALNICA i posvetovalnica NA KOMUNALI VELENJE nja, je že pripravil pet tem za Bpinsko delo s starši predšolskih tok v krajevnih skupnostih in pet m za skupinsko delo za starše bkih otrok to so teme, ki niso jete v programih šolskih posveto-nj) in pet tem za doraščajočo tadino. Svet za delo s starši bo v de-mbru pripravil nekajdnevni se-inar. K sodelovanju bodo povabili le, vrtce, zdravstveni dom, srednje le in strokovno službo za socialno rbstvo. 7. decembra pa bo začela delo jojna posvetovalnica. Delala bo vsak teden ob torkih od 16. do 18. ure v prostorih strokovne službe socialnega skrbstva v domu za varstvo odraslih. Starši se bodo tu lahko posvetovali o problemih, s katerimi se bodo srečevali pri vzgoji svojih otrok s strokovnim, timom, ki ga bodo sestavljali socialne delavke, diplomirani pedagog in diplomirani psiholog. Vsa pomoč bo nudena ljudem brezplačno. V letu 1977 pa je v programu sveta za delo s starši tudi tema - priprava mladih ljudi za zakon. t Nič več strahu pred inkasanti Na Komunalno obrtnem centru Velenje bodo v začetku prihodnjega leta Seli pobirati denar za vodarino in odvoz smeti na drug način. Vsem nrabnikom njihovih storitev bodo dali dvanajst, šest ali samo tri položnice tem še razmišljajo in stranke bodo nato stroške poravnavale v obliki Mitacije. Kolikšna je na primer poraba vode, bodo izračunali na podlagi prečne dveletne porabe, nato pa ob določenem obdobju (sredi ali ob licu leta) napravili obračun. S takšnim načinom pobiranja denarja za njihove storitve bodo počenih »ške, ki so jih imeli doslej v zvezi s tem, inkasantom nc bo treba ob ličnih časih nadlegovati strank, pa tudi strankam se ne bo treba več ivati pred njimi. Tisti, ki se ne bodo mogli navaditi na položnice bodo ko te računu poravavali tako, da jim bodo to storili namesto njih v banki, dobivajo osebni dohodek prek tekočega računa. Pripravljeni na sneg Sneg nas je te dni opozoril, da je koledarski začetek zime vse bližji. To nas je spodbudilo, da smo direktorju Komunalno obrtnega centra Velenje TOZD Komunala ing. Antonu Veneku postavili nekaj vprašanj. Zanimalo nas je, kako so pripravljeni na bližajočo se zimo. »Nabavili smo že 300 ton soli za posipanje cest. Glede na to, da že nekaj let znaša poprečna poraba soli okrog 250 ton, upamo, da nam je ne bo zmanjkalo. Še vedno pa nimamo dovolj vozil za pluženje cest, predvsem za ceste s strmimi klanci po krajevnih skup-. nostih, za kar imamo na voljo le eno posebno vozilo — unimog, ki pa je tudi že precej izrabljano. Potrebovali bi vsaj še eno takšno vozilo, vendar je zelo drago, saj bi morali zanj, seveda če bi ga lahko uvozili, odšteti kar 600 tisoč dinaijev. Ob tem je treba upoštevati še to, da bi tovrstno vozilo lahko uporabljali le za zimsko službo, v ostalih mesecih pa bi bilo neizkoriščeno." Včasih je tudi slišati, da cest ne plužite sproti? „V zimskem času moramo skrbeti kar za 130 kilometrov ulic in cest v mestu kot tudi v krajevnih skupnostih. Če jih zasuje sneg, vseh seveda naenkrat ni mogoče očistiti. Najprej se lotimo čiščenja tistih cest, ki so najbolj prometne. Za kar najbolj nemoten potek del organiziramo pozimi posebno službo, ki zajema 50 delavcev. V okviru nje deluje tudi dežurna služba, tako da lahko v primeru sneženja takoj stopimo v akcijo." Ob koncu pa še: Občani so si velikokrat sami krivi, da ceste niso splužene tako kot bi morale biti. Mnogi parkirajo vozila na pločnikih ali celo kar ob robu ceste in s tem ovirajo delavce komunale pri delu. So pa tudi takšni, ki s svojih dvorišč ali pločnikov, za katere morajo sami skrbeti, mečejo sneg kar na že očiščeno cesto. S.V. Kot v marsikaterem kraju v velenjski občini tudi v Šmartnem ob Paki nimajo primernih prostorov za dejavnost predstavnikov sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter nekaterih društev. Ker bo predvidoma prihodnje leto zgrajen nov zdravstveni dom v kraju, so se na nedavnem razširjenem sestanku, ki ga je sklicala krajevna konferenca SZDL, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev dogovorili, da si bodo prostore uredili v zgradbi, kjer je tudi stari zdravstveni dom, ki je sedaj last velenjskega stanovanjskega podjetja Dom. Ze sedaj pa se pojavlja vprašanje, kje bodo dobili denar za adaptacijo prostorov, saj društva vseh stroškov, ki bodo nastala v zvezi s tem, sama ne bodo zmogla po- kriti. s.V. Ob tednu Komunista v mozirski ■ u« ■ občini Cilj tedna Komunista v mozirski občini, ki se je pričel v ponedeljek, je predvsem pospešiti podružab-ljanje kulture na osnovi njenega samoupravnega koncepta in poživiti idejni boj na tem področju. V teh dneh se delovni ljudje na vseh ravneh seznanjajo z dosežki v kulturni ustvaijalnosti v občini, posvetovanja in druge oblike pa naj bi okrepile proces kulturnega oseščanja delovnih ljudi. Občani in delovni ljudje bodo morali vse bolj postati prevladujoč dejavnik razvoja in napredka kulture, pri čemer bo moralo napredno socialistično anagažiranje postati temeljno merilo vrednosti kulturnega udej-stvovanja. V ponedeljek dopoldne so v knjižnici otvorili razstavo del Ivana Cankarja, popoldne pa so v Gornjem Gradu izročili namenu prenovljeno izposojevalnico knjig, ki deluje v okviru občinske knjižnice. V sredo so ustanovili aktiv komunistov kulturnih delavcev. Javna tribuna o aktualnem trenutku kulture v Gornji Savinjski dolini bo v soboto dopoldne -vodil jo bo Jože Volfand - in bo hkrati tudi povzetek razprav o kulturnem življenju v posameznih sredinah, ki jih bodo povsod opravili v tem tednu. Sklepna prireditev bo jutri zvečer v Moziiju. Domače kulturno prosvetno društvo bo uprizorilo Cankaijeve Hlapce, hkrati so prireditev posvetili 100. letnici rojstva našega največjega pisatelja in bo tudi osrednja proslava ob dnevu republike. j.p. Teden Komunista v občini Velenje »Človek, delo, kultura« Petek, 26. novembra: 17.00 Sejna dvorana skupščine občine Velenje predavanje o vplivu urejenega in čistega okolja na našo produktivnost. 19,00 Knjižnica Kulturnega centra Velenje petkov kulturni večer z ogledom dopolnjenega kotička marksistične in družboslovne literature • V PONEDELJEK V VELENJU USTANOVILI MEŠANI PEVSKI ZBOR GORENJE Veliko zanimanje za petje V galeriji knjižnice Kulturnega centra Velenje je bila v ponedeljek ob začetku tedna Komunista v naši občini ustanovna skupščina mešanega pev-skega zbora Gorenje. Pobudo za njegovo ustanovitev je dala tovarniška konferenca osnovnih organizacij sindikata Gorenje skupaj z občinsko kulturno skupnostjo in Zvezo prosvetnih organizacij Velenje. Zanimanje za zbor je bilo izredno veliko, saj se je do ponedeljka prijavilo skoraj že 200 delavcev Gorenja in drugih občanov Velenja (članstvo v njem je odprto vsakomur), ki bi radi peli v novem zboru. Ta številka najbolje potijuje, daje bila ustanovitev tega zbora resnično potrebna. Na ustanovni skupščini so sprejeli statut, programsko usmeritev in izvolili izvršni odbor, ki bo imel enajst članov (predsednik je direktor TGO Gorenje Slavko Geratič). Za strokovnega vodja in dirigenta zbora so izbrali prof. Cirila Ver-tačnika, za tehničnega vodjo ing. Janeza Krašovca, poleg tega pa so izvolili še kolegij zbora in komisijo za samoupravni delavski nadzor. Zaradi velikega števila prijav bo strokovni vodja zbora ob pomoči še nekaterih glasbenih pedagogov takoj po dnevu republike preizkusil glasove prijavljenih članov, najkasneje do 15. decembra pa bo novoustav-ljeni zbor začel delo. S.V. v > KOMUNISTI, KI DELAJO NA PODROČJU KULTURE, SO USTANOVILI AKTIV ZK Povezovanje vseh dejavnikov na področju kulture V ponedeljek, ob začetku manifestacij ob letošnjem tednu Komunista v velenjski občini, so v knjižnici Kulturnega centra ustanovili aktiv komunistov kulturnih delavcev občine. S tem želimo, kot je ob ustanovitvi med drugim d^jul sekre .ar komiteja občinske konference ZK Velenje Franjo Korun, pritegniti k delu čim več komunistov, ki se na kakršenkoli način ukvaijajo s kulturo, ker menimo, da je treba r.a tem področju še veliko več narediti. Prizadevati si je treba tudi, da bomo sredstva, ki jih namenjamo za kulturo koristili na najbolj ploden način. Tako naj bi aktiv postal jedro političnega dela v samoupravni interesni kulturni skupnosti in s tem vse kulturne dejavnosti v občini. Za sekretarja drugega aktiva, ki združuje komuniste interesnih področjih, so izvolili ing. Janeza Krašovca. S V. • POGOVOR BENA ZUPANČIČA, PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE: Kulturna politika v TOZD in KS V ponedeljek, 22.11., je bil ob tednu manifestacij ob tednu Komunista v Velenju podpredsednik Skupščine SR Slovenije, Beno Zupančič, ki je vodil razgovor s širšim aktivom vodilnih in vodstvenih delavcev iz organizacij za " lženega dela občine Velenje o kulturni politiki v TOZD in krajevnih skupnostih. V analizi trenutnega stanja kulture v združenem deluje poudaril, da se je le-ta preveč oddaljila od neposrednega proizvajalca, da pa bi morala biti integralni del njegovega dela. Svoje potrebe pa sodoben človek ne zadovoljuje le v delovni skupnosti ali v samoupravni interesni skupnosti, ampak tudi v krajevni skupnosti. Pri tem bi morale delovne organizacije pokazati večji interes za to, kako delavci živijo izven delovnega časa. Pri oblikovanju kulturne politike pa bi se morale bolj udejstvovati tudi družbenopolitične organizacije. g £ • Pogovor z Eio Ulrih-Ateno v Šmartnem ob Paki Komunisti iz Šmartnega ob Paki so pripravili v tednu Komunista v četrtek, 25. novembra, na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki pogovor s predsednico republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, Elo Ulrih - Ateno. Sicer so na vseh osnovnih šolah v občini Velenje pripravili priložnostne razstave, s katerimi so mladi obeležili teden Komunista v naši občini. 4 4 t \ \ 5 S 4 4 4 4 4 4 l '4 4 4 4 *4 4 4 4 \ 4 4 4 l \ i 5 S 5 ELEKTRARNA ŠOŠTANJ največji elektroenergetski objekt v Jugoslaviji PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA ROJSTNI DAN SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE - 29. NOVEMBER! VISOKA IZKORIŠČENOST ZMOGLJIVOSTI Z zmogljivostjo 410 MW, s katero zdaj upravljajo, načrtuje Termoelektrarna Šoštanj za leto 1976 proizvodnjo 2.400 GWh električne energije, kar znaša nad 40% vse proizvedene slovenske energije. izkoriščenost zmogljivosti Termoelektrarne Šoštanj je zdaj že več S svojimi 410.000 kW instalirane moči in z novimi 335.000 kW v izgradnji predstavlja Elektrarna Šoštanj v jugoslovanskem elektrogospodarstvu enega izmed najmočnejših elektroenergetskih virov. Da bi izkoristili naravno energetsko bogastvo Šaleške doline, lignit, tudi za proizvodnjo električne energije, je bila v letih 1927-1934 zgrajena velenjska termoelektrarna z močjo 5.250 kW. Velenjska elektrarna je bila po takratnem 60 kV daljnovodu vključena v skromno slovensko električno omrežje. Ker pa so vsi ekonomski vidiki narekovali gradnjo velikih elektrarn je kmalu na osvoboditvi padla odločitev za gradnjo TE Šoštanj I z dvema proizvodnima enotama po 30.000 k\V, ki je šla v pogon leta 1956. Leta 1960 je bila zgrajena II. faza elektrarne z močjo 75.0.00 kW in leta 1972. III. faza z za naše razmere zelo veliko proizvodno enoto moči 275.000 k\V. Sedaj pa je v teku gradnja petega bloka z močjo 335.000 kW. Termoelektrarna Šoštanj IV bo vključena v naše električno omrežje konec prihodnjega leta. Gradnja opreme za kotlovske naprave je v glavnem zaključena. Tudi elektrostrojna oprema je, razen gene- ratorja in glavnega transformatorja, že dobavljena in montirana. Turbina in pomožne naprave v konden-zaciji so na mestu in tudi montaža visokonapetostnega postroja je v polnem razmahu. V začetku julija bo po 380 kV daljnovodu že napetost na pragu elektrarne, nakar bodo pričeli z zadnjimi preizkusi naprav pred pričetkom obratovanja. Dobavitelji elektrostrojne in kotlovne opreme, tako tuji kot domači, so razen nekaterih težav in zakasnitev doslej v redu izpolnjevali svoje pogodbene obveznosti, tako da zaenkrat rok stavljenja Temoelektrarne Šoštanj IV. v obratovanje še ni ogrožen. Montažna podjetja, ki vršijo odgovorno delo na novi elektrarni, vlagajo v strokovnost in kvaliteto del svoje najboljše kadre. Tudi kolektiv Termoelektrarne Šoštanj kot investitor se zaveda odgovornosti, ki jo ima za pravočasno izgradnjo IV. faze in vseskozi od podpisa pogodb z dobavitelji, od začetka gradbenih del, pa skozi celotno montažo aktivno sodeluje in mu je vsekakor treba dati priznanje, ko bomo čez eno leto, za dan republike, slavili stanje Termoelektrarne Šoštanj IV v obratovanje. kot 90 %, kar jo uvršča v vrh evropskih elektrarn. Zaradi visoke izkoriščenosti je še posebno pomembna kvaliteta tekočega in investicijskega vzdrževanja naprav ter manjše re-konstrucije obstoječih naprav, kijih opravljajo v glavnem v Šoštanju sami, sicer pa vse pod strokovnim vodstvom Termoelektrarne Šoštanj. Zaradi pomanjkanja električne energije ter spričo relativno izredno velikih zmogljivosti skušajo izkoriščenost kapacitet in intenzivnost dela povečati s tem, da vršijo remonte skozi vse leto, vse zaustavite uporabljajo za vzdrževalna uela na teh napravah po vnaprej pripravljenih programih; generalne remonte, ki zahtevajo daljše zaustavitve, pa opravljajo v daljših časovnih razdobjih. V letošnjem letu je gradnja Termoelektrarne Šoštanj 4, pod nadzorstvom investicijskega sektorja Termoelektrarne Šoštanj, v največjem razmahu. Zraven izgradnje kapacitet pa morajo v letošnjem letu usposobiti strokovne delavce za vzdrževanje in posluževanje teh naprav. Proizvodnjo, vzdrževanje in investicijski nadzor opravljajo v Termoelektrarni Šoštanj s 590 delavci. V letošnjih prvih devetih mesecih so dosegli v Termoelektrarni Šoštanj naslednje rezultate poslovanja: proizvodnja je bila s 1.960 GWh električne energije za 13 % nad planom, letni remonti so bili opravljeni v rokih, obratovalna pripravljenost pa se je v primerjavi z letom 1975 povečala za 4,5 %. V * 4 4 4 4 f 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 i * 4 4 4 4 4 4 *4 4 ii 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ii 4 4 4 S! 4 4 '4 4 4 4 4 4 \ .5 PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE »TOPLOVOD« VELENJE trertr L Cj Cj Cj tt: D Cc L Cc CL. Ce L cc Sporočilo delovnega kolektiva ob prazniku republike: V petek, 26. novembra 1976, bo začel v počastitev dneva republike obratovati novi vročevodni cevovod 0 450 mm od šoStanja do Velenja. To je objekt, ki je izrednega družbenega pomena za celotno našo šaleško dolino. S tem so dane možnosti zA celotno toplifikacijo vseh bodočih gradbenih objektov in za očuvanje ozračja v našem okolju. V želji in prizadevanjih, da bi čimbolje skrbeli za dobavo toplotne energije našim potrošnikom, ČESTITAMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRAV TAKO PA TUDI VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE, ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER. Z letošnje razstave rudarske opreme, izdelane v ESO, na zagrebškem velesejmu Razvoj ESO tesno povezan z razvojem rudnika RAZVOJNI CILJ: PROIZVODNJA FUNKCIONALNE IN EKONOMIČNE MEHANIZACIJE ZA JAMO DELAVCI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE proslavljajo tudi letošnji dan republike s pomembnimi delovnimi zmagami, kar je njihov prispevek k 33-let-nici rojstva nove socialistične Jugoslavije. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER! TOZD RLV - jama vzhod TOZD RLV - jama zahod TOZD RLV - jama Skale TOZD RLV - steber 8 TOZD RLV - priprave TOZD RLV - mehanizacija in transport TOZD RLV - storitve TOZD RLV - jamske gradnje TOZD RLV - klasirnica TOZD - termoelektrarna Šoštanj TOZD - proizvodnja gradbenega materiala TOZD - elektrostrojni obrati TOZD - zunanji obrati TOZD - plastika in zaSCitna sredstva TOZD - avtopark TOZD - tiskarna TOZD - stanovanjski obrati TOZD - družbena prehrana leto zaposleni 1969 212 1971 293 1973 331 1976 530 1980 750 realizacija 24,561.000 din 50,220.000 din 75,825.000 din 250,000.000 din (ocena) 450,000.000 din (plan) r • Razvoj ESO, TOZD REK Velenje, v številkah: Prvi izdelki elektrostrojnih obratov: klasično jamsko podporje «*» »S4 z Razvoj Elektrostrojnih obratov (ESO), temeljne organizacije združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, je tesno povezan z razvojem velenjskega premogovnika. Remontno dejavnost so najprej opravljali na Starem jašku, z izgradnjo novega izvoznega jaška Preloge in ob povečanih potrebah po premogu, pa je nastopil čas pospešenega razvoja remontnih delavnic, ki so kmalu prerasle v ESO. V Prelogah so bili zgrajeni prvi prostori za ESO leta 1953.. Pomembna prelomnica v razvoju je bila odločitev Rudnika lignita Velenje, da bi rudarsko delo kar najbolj mehanizirali, pri čemer so začeli vgrajevati v jamo prvo transportno in drugo opremo. Ustanovljene so bile prve specializirane skupine za remontna in druga dela. Najprej so predelovali obstoječo oz. na Rezalni boben kombajna v stebru 8 (izdelek ESO) novo prispelo opremo tujih dobaviteljev ob upoštevanju jamskih zahtev in po tehnološki dokumentaciji konstrukcijskega oddelka Rudnika lignita Velenje. Istočasno je začel konstrukcijski oddelek pripravljati tehnično dokumentacijo za izdelavo prve domače opreme za transportno mehanizacijo in podgrado. Z mehaniziranjem jame so naraščale potrebe po remontnih delih, začela so se že serijska popravila. Sčasoma je bilo treba prenesti iz jame v ESO v glavnem vsa popravila transportne opreme, prav tako pa tudi opreme za podgrado. V ESO so v celoti osvojili izdelavo stojk, stropnikov, gumi in verižnih transporterjev ter druge opreme, ki jo je bilo treba izključno uvažati. Zgrajena je bila nova proizvodna hala, kupljeni novi stroji, pomemben napredek pa je bil dosežen tudi na področju tehnologije. Dejavnost ESO, temeljne organizacije združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, je v glavnem razvejana v 3 smereh — remont, proizvodnja opreme, inštalaterska dejavnost. Vendar pa vseskozi namenjajo poseben poudarek remontni dejavnosti, saj so tovrstne potrebe večje iz leta v leto. Trditi je celo mogoče, da naraščajo potrebe hitreje, kot lahko spričo utesnjenosti prostorov širijo tovrstno dejavnost. Z uvajanjem novih jamskih odkopnih metod so se ESO odprle nove smeri dejavnosti, ki mu nalagajo tudi nove obveznosti na področju proizvodnje težje opreme. Oprema, vgrajena v jami, uspešno dela. To je omogočilo, da se je ESO uveljavil z izdelki tudi drugod. Izdelali in montirali so transportno opremo za Termoelektrarno Šoštanj 3 in opravili še vrsto drugih del. Nekateri njihovi izdelki pa so postali zanimivi za sorodno industrijo in rudarstvo tudi na širšem območju. Za vse proizvode izdeluje načrte konstrukcijski biro, na ESO pa pripravljajo načrte za izdelavo potrebnih orodij in pripravljajo tehnično ter drugo tehnološko dokumentacijo in projekte; s takim skupnim nastopom pa se že bližajo inženiringu. Pri uvajanju proizvodnje odkopne mehanizacije, posebej hidravličnega podporja, je ESO sodeloval z več inozemskimi partnerji. Za tvrdko Hemscheidt izdelujejo zdaj za podporje osnove, stropnike in hidravlične cilindre. Prvi uspehi so bili doseženi tudi na področju proizvodnje napredovalnih strojev. Na- osnovi načrtov konstrukcijskega biroja je bil izdelan prvi na-predovalni stroj NŠ — 45, ki ga že preizkušajo v jami. V kompleksni razvojni načrt Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je vključen tudi razvoj temeljne organizacije združenega dela ESO, saj je povečanje proizvodnje premoga na 4,700.000 ton letno pogojeno z nadaljnjo mehanizacijo dela pri pridobivanju in podpiranju odkopnih delovišč. To pa terja tudi povečanje obsega in izboljšanje kvalitete vzdrževalnih del na jamski opremi. Da bi zmanjšali uvoz jamske opreme je predvideno tudi povečanje izdelovanja delov opreme v ESO. Sicer naj bi ESO v prihodnje opravljal remonte srednje in težke opreme za rudarstvo in industrijo. Razvijali bodo izdelavo strojev, ki jih moramo uvažati in jih pri nas še ne izdelujemo; to so kompleksna oporja za jamske prilike velenjskega rudnika. Že doslej so pomagali pri razvijanju tovrstne proizvodnje, zdaj pa jo želijo sami osvojiti. Proizvodnjo mehanizacije za specifične potrebe velenjskega rudnika bodo razvijali še naprej, saj je njihov cilj proizvodnja funkcionalne in ekonomične mehanizacije. Računajo na razvoj kompleksnega oporja in zasekovalnih strojev ter izpopolnitev že osvojene proizvodnje verižnih transporterjev, napredovalnih strojev, drobilcev, vitlov in drugih izdelkov s področja transporta. Vsa remontna in investicijska vzdrževalna dela za temeljne organizacije združenega dela Rudnika Velenje opravlja zaradi specifičnosti opreme in jamske mehanizacije izključno ESO. Ker bodo že kmalu začeli odkopavati varovalni steber za jašek Preloge, se mora ESO preseliti na novo lokacijo izven rudniškega eksploatacijskega območja, kar bo omogočilo tudi organizacijsko in tehnološko rekonstrukcijo organizacije poslovanja in proizvodnje. Tako bodo končno zagotovljene zadostne zmogljivosti za potrebe temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje in za izvajanjem remontnih del tudi na objektih drugih temeljnih organizacij združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Večje okvare na proizvodni opremi v osnovni proizvodnji temeljnih organizacij združenega dela rudnika je treba odpraviti v najkrajšem času. Ker je rudnik opremljen z izredno težko rudarsko opremo, je potrebna opremljenost ESO z zahtevno in visoko produktivno strojno opremo. Remonti pa se večajo tako zaradi povečevanja proizvodnje lignita, kot zaradi vedno težjih montan-geoloških prilik kot zaradi povečane stopnje mehaniziranosti jamskega pridobivanja in podpiranja. Temeljni organizaciji združenega dela Elektrostrojni obrati Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje gre pomemben delež pri mehanizaciji velenjskega rudnika. Zahtevane opreme, ki bi odgovarjale specifičnim potrebam velenjske jame, ni bilo ne na domačem ne na tujem tržišču. Pri razvijanju izdelave opreme, primerne za Velenje, je bilo opravljeno dolgotrajno in drago razvojno delo s preizkušnjami na licu mesta. Povsem so bili odvisni od lastnih sil. Vso novo opremo, domačo kot iz uvoza, so morali prilagajati velenjskim prilikam. Oprema iz uvoza je bila, na primer, prešibka za montan-geološke prilike velenjske jame in jo je bilo treba oja-čati še pred prvo vgraditvijo v jamo. Skozi dodelave, remonte in popravila pa je ESO razvil močno kooperacijo z domačo in inozemsko industrijo. Razvoj ESO je vključen v razvoj energetskega kompleksa Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Temeljna organizacija združe- nega dela ESO Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je že sodelovala pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj 3. Po tuji dokumentaciji so izdelali vso transportno opremo, vključno z deponijskim strojem, in jo tudi montirali. Sodelovali pa so še pri montaži elektroopreme. Pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj 4 pa je ESO, TOZD REK Velenje, največji jugoslovanski kooperant. ESO je s sodelovanjem Projektivnega biroja Velenje, GIP Vegrad Velenje, Strojnimi tovarnami Trbovlje in dravograjskim Monterjem nosilec pogodbenih del za transport opreme. Zraven tega so prevzeli pri gradnji Termoelektrarne Šoštanj celotno montažo elektroopreme, pri čemer sodelujejo tudi drugi tozdi REK Velenje, sodelujejo pa še pri nekaterih drugih delih. 484848534848532353234823482301020102015353010000010201020153010001020102010201020202010002482353235323482348234823010201000100532353235301535323535323532323010000482353534823532348234823482348235323534823232323484853235323535353010201532323010001532323532348904823535348232353532323532323484823 BLltGLpal INDUSTRIJA TERMOPLASTOV, GRAFIKE, LEPIL VELENJE VAM NUDil: • lepilne trakove s tiskom aii brez, oja£ane s sintetičnimi vlakni • motorske čelade (atestirano po JUS) • avtomate za rolete • razne izdelke Iz brizgane plastike • grafične storitve (samolepilne etikete, plakate, nalepke, vizitke) n MLADINSKA KNJIGA - VELENJE ODDELEK S KNJIGAMI je bogato založen z umetnostno in kulturnozgodovinsko literaturo. leposlovnimi knjigami in strokovno literaturo. Tudi najmlajšim so pripravili celoten program otroške literature. Knjige dobite tudi na obroke. PAPIRNICA nudi šolske in pisarniške potrebščine, igrače in spominke. In zaloge nudi veliko izbiro mehanografskih strojev, ki jih lahko dobite tudi na kredit. GALERIJA - RAZSTAVA IN PRODAJA SLIK naSe iskrene čestitke za 29. november! DOM KULTURE VELENJE, TOZD TISKARN A nudi svoje storitve v offset tisku • vse vrste trgovskih obrazcev, bloke, vabila, letake, plakate, prospekte, kataloge - skratka vse usluge iz grafične stroke. Obveščamo vse zaiteresirane, da smo se preselili v prostore Integrala! vsem organizacijam zdruzenega dela, delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike! KINO VELENJE ZA PRAZNIK REPUBLIKE. 29. NOVEMBER. ČESTITAMO VSEM KINOOBISKOVALCEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM NASE OBČINE! zavod za urbanizem velenje tomilčava ulica it. 16 VSEM DELOVNIM LJUDEM EN OBČANOM OBČINE VELENJE ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE! PROJEKTIVNI BIRO VELENJE PRIPOROČA SVOJE USLUGE IN ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER! GALIP industrija galanterije in plastike šoštanj PROIZVAJA IN NUDI SVOJIM CENJENIM POTROŠNIKOM: # vse vrste proizvodov iz armiranega poliestra (za gradbeništvo in sanitarije) # vse vrste galanterijskih izdelkov za pohištvo (sobno in stavbno) # gumbe (modne in standardne po želji kupcev) Ob prazniku republike čestitamo vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem! Gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD VELENJE, Prešernova 9 TOZD GRADBENA OPERATIVA TOZD GRADBENA INDUSTRIJA Tovarna plastičnih in optičnih proizvodov JOŽE KERENČIČ ORMOŽ TOZD ABA, optika - foto Maribor poslovalnica št. 5 v Velenju. Prešernova ulica 7 opravlja kvalitetne optične in foto usluge ter prodaja fotoopremo in foto repromaterial. Vaše zdravje je dragoceno, zato ne pozabite tudi na svoje oči. Pravočasno si priskrbite očala, in to takoj, ko občutite, da vaš vid slabi. Po najkrajši poti to lahko pravite v naši poslovalnici na podlagi predhodnega pregleda pri zdravniku okulistu. Da bo vaše počutje pri nošenju očal udobno, kupujte okvirje, ki bodo čim lažji. To vam ponujajo okvirji ELEGANCE, izdelani iz materiala OPTYL, ki je izredno lahek in prilagodljiv, ter izdelani po modelih vodilnih evropskih modnih kreatorjev. Pri nas boste postreženi s kompletnimi optičnimi uslugami. Ne pozabite tudi na to, da sprejemamo od vseh fotoamaterjev v razvijanje črno-bele in barvne filme ter izdelavo ustreznih slik. Ob dnevu Republike čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom! čestitamo za praznik republike — 29. november! Komunalno obrtni center Velenje TOZD STORITVE Z DELOVNIMI ENOTAMI: FRIZERSTVO GOSTINSTVO ČEVLJARSTVO in ZAŠČITNA SREDSTVA ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE -29. NOVEMBRU! Gostinsko podjetje »POD GRADOM« VELENJE CENJENIM GOSTOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK V NAŠIH LOKALIH! ZLATAR VLADIMIR KRANJC VELENJE, Šaleška 22 ČESTITAM ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAM ZA OBISK! GOSTILNA MELANŠEK PESJE Za prijeten konec tedna vas vabimo vsako soboto na ples. Vsem cenjenim gostom čestitamo za 29. november! Komunalno obrtni center VELENJE TOZD Komunala VSEM DEL O VNIM LJUDEM, ZLASTI POSLOVNIM SODELAVCEM TER UPORABNIKOM KOMUNALNIH STORITEV,; ČESTITAMO ZADAN REPUBLIKE. EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA Zdravko Kotnik Velenje, Celjska 35 za 29. november -dan republike čestitamo vsem občanom, posebej našim strankam, IN SE PRIPOROČAMO! Gozdno gospodarstvo NAZARJE TOZD Gozdarstvo Šoštanj TOZD Gozdna kooperacija Šoštanj vsem poslovnim sodelavcem in prebivalcem Šaleške doline čestitamo za praznik republike! CVETLIČARNA I R I S VELENJE, Prešernova 7 čestita za praznik republike IN SE PRIPOROČA ZA OBISK! KEMIČNA ČISTILNICA Marjana Polak Velenje, Koroška 44 ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO CENJENIM STRANKAM IN SE PRIPOROČAMO! URAR - ZLATAR Martin Pirečnik, Velenje, Prešernova 9 ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAMO! SPLOŠNO MIZARSTVO Branko Meh, Velenje, Celjska 18 Čestitamo vsem strankam in občanom za praznik republike in se priporočamo za naročila! Krajevna organizacija SZDL in krajevna skupnost Velenje-šmartno ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DAN REPUBLIKE i rdeča dvorana velenja Velenja RDEČA DVORANA VELENJE KOLEKTIV RDEČE DVORANE Velele čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob dnevu republike. AVTOMEHANIK Stane Knez Velenje, Celjska cesta Avtomehanična delavnica Stane Knez - AMD opravlja servise In popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, priporoča pa tudi testiranje, optično kontrolo In nastavitev previsa in steka koles, montažo gum in centriranje ter DINITROL antikorozijsko zaščito. Za dan republike čestitam in se priporočam! Voznikom želim srečno vožnjo! GOSTILNA Verdelj Velenje - šalek čestita občanom Velenja za praznik republike in se priporoča! FRIZERSKI SALON Milena Koper, Velenje, Prešernova 7 Za praznik republike čestitam cenjenim strankam in občanom ter se priporočam! KROJA&TVO IN KEMIČNA ČISTILNICA Franc Vovšek Velenje, Celjska 75 Čestitamo za praznik republike in se priporočamo! IZDELOVALNICA BREZALKOHOLNIH PIJAČ Štefan Marolt Mozirje 20 Občanom občin Mozirje in Velenje čestitam za 29. november in se priporočam! AVTOMEHANIK Alojz Hren Velenje, Partizansko 18 Ob prazniku republike čestitam in priporočam storitve! KMEČKI TURIZEM košjAC______ Velenje, črnovo 29 Cenjenim gostom čestitamo za praznik — 20. november in se še naprej priporočam za obisk! Organizacija združenega dela EUROTRANS RIBNICA Filiala VELENJE, Foitova 6 Vsem organizacijam združenega dela in delovnim ljudem čestitamo za dan republike in se priporočamo z uslugami tuzemskega in mednarodnega transporta.