¥7. številko. f LIMUNI, t poRdeljik, Z8. februarja 1916 XLIX. leto. .SJovem« Narod« velja v Lfnblfsni na dom dostavljen.: celo leto naprti • • • • K 34*— po! leta M f . . 12*— četrt leta m * • aa ir.esec 6 — 2-— v opravit Sh'u preje man: eelo leto naprej . # • . K 3f-— pol leta „ H*— četrt leta „ • # . » # 5*50 na mesec m * • • « • 1*90 Dopis! naj se frankiraio. Rokopisi se ne vrafajbu Vzcun iivo: KsaJlova nllaa ŠL 5 (v pritličju levoj telaicn ii. 34. tfaa i?f««r fevtemii neotli« ta prednike. Inseratl veljaio: peterwl»pni petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat pO 1* vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Par te in zahvala vrsta 20 vin. Paatano vrsta 30 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. Uptavttflfcvv naj se po3itya^o naročnine, reklamacije, iascjoti Lt d, io je administrativne atvarL mmm—— Pomama ftteviika vslja 10 vinari«*. ——— Ka pismena naročila brez istodabne vposlatve naročnine se ne ozira. •KarodM ilskarna" telefon it SI. .Slovenski Kasod* *©ija po za Avstro-Ogrsko; eelo leto skupaj napiej * K 25*— pol leta „ * * • a 13-— m I- J . 6-50 - ? . . 2-30 četrt leta m na mesec . za licjnčljo-celo leto »appej «. JK 3» -j za Amerflao in vse daige deželen celo teto naprej « ; • « It 35.~ Vprašanjem glede fnseralov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* rprav&laivo (spodaj, dvorišče levo), Knnlleva ulica it 5, iefteloe itara* PRVA VERDLNSKA UTRDBA PADLA. Berolin, 26. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 26. februarja. Oklopna utrdba Donaumoat, se-vsro - vzhodni ogeini steber permanentne glavne linije utrdb trdnjave Verdun, je bi! včeraj popoldne zaju-risan po brandenburškem pešpolku št. 24 in je trdno v nemških rokah. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 26. februarja. (Kor. ur.) voiffov urad poroča: Veiiki glavni stan dne 26. februarja. Zapadno bojišče. Kakor se naknadno poroča, le bil v noči na 25. februarja vzhodno od Armentieresa odbit sunek nekega angleškega oddelka. V Champagni so ladli Francozi južno od St. Mari - a - Py dne 12. februarja od nas zavzete pozicije. Posrečilo se jim je, vdreti v prvi jarek v širini kakih 250 metrov. Vzhodno od Mase smo dosega v navzočnosti Nj. Veličanstva cesarja In kralja na fronti pomembne uspehe, ffrah^e čete so si izvojevale posest v'f?re jugo - zapadno od Lou-vemonta, vas Lonvemont in skupino utrdb vzhodno od tam. S staro svojo i naprej so prodrli brandenburški Ud do vasi in oklopne utrdbe Donaumont, ki so 5o z naskokom zavzeli. V ravnin! Voevre se ie zlomil sovražni odpor na celi front! tja v okoHco Marche V2?le, južno od nacizme ceste Meiz - Pariz. Naše Se Mfe umikaiočsmu se sovražniku t*v za petam?. Včera-šnfe poročilo o za-* * vas? Champ Neuville, sloni na pomotn?m *~>oročf!u. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOZI ZAMAN POSKUŠAJO ZOPET OSVOJITI IZGUBLJENO UTRDBO. NAPAD NA METZ. I>eroHn, 27. februarja. (Kor. ur.) Wc!ffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 27. fe-I r*?arja. Zapadno bojišče. Na raznih mestih fronte so se vršili živahni boji artiljerije in z ini-namL Jugo - vzhodno Yperna ie bil odbit angleški napad. Na višavah na desni strani Mase so poskušali Francozi v petkrat ponovljenih napadih z novo pripravljenimi četami nazaj dobiti oklopno utrdbo Donaumood. BiH so krvavo odbiti. Zapadno utrdbe so naše čete zdaj zavzele Champ Neuville, Cote de Talou in se priborile do južnega roba gozda severo - vzhodno od Bras. Vzhodno od utrdbe so zajurišale trdnjavske naprave pri Hardou- montu. Na planoti Woewre napreduje nemška fronta, boreč se, krepko proti vznožju Cote* Loraines. V koliko je došk> poročil, |e do-sle] neranjeolh v|etnikov skoro 15.000. Na Flanderskem ponavfjaio nafta letalna brodovia svoje napade na sovražna taborišča čet. V Metzu so bombe, vržene od sovražnih letalcev, ranile ali uMe 8 civilnih oseb in 7 vojakov. Neka! hiš le bilo poškodovanih. Pri zračnem boju in po naših hranilnih topovih sta bili v okviru rrdntave sestrelieni dve francoski letali. Vozniki, med njimi dva stotnika, so vjeti. Vrhovno armadno vodstvo. a a * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 24. februarja popoldne. V Artoisu boj z rečnimi granatami vzhodno od Soucheza. Severno od Verduna je trajal boj z isto silo celo noč od desnega brega Maase tja do južno od Ornesa. Vsled sile sovražnega obstreljevanja naših eksponiranih pozicij pri Brabant-sur-Meuse so nase čete zapustile vas v temi in podprti od stranskega ognja z naših pozicij na letem bregu Maase. Na Samogneu naperjeni napad smo odbili, drug napad najmanj ene brigade na t^zd pri Cauresu nam je zopet vzel del tega gozda, čegar južni del sedaj še držimo. Vsi napadi na Beaumont nas niso mogli pregnati iz te^ra kraja, pred katerim le^e naše rozieije. Vzhodno od tega odseka obvladujemo onstran Ornesa in iu- > od flerbeboisa ležeče strelske jarke. Umikanje, ki je bilo potrebno, da se izognemo nepotrebnim izgubam. *mo izvršili v i^b^rnem redu, tako da sovražnic, ki prodira samo z velikimi težavami in izgubami, rase nte ni mogel na nobeni točki prebiti. Počasno, a trajno obstreljevanje v odseku Omes-FromezcT\ V Lota-rinsriji se je sovražnik ustalil v neki naš? eksponirani postojanki ob gnzdu pri Cbeminotu. pregnali pa cmo ga takoj. Nekaj spopadov patrrlj vzhodno od Reillona. Tekrm včerajšnie noči je vrgla neka naša obstrelieval-na frOtflja 45 eranat. med ni;m' nekatere težkega kalibra, na MezniSke naprave v Metzu. Sablon.sn h\ v plinarno v tem kraju, kjer smo akoj zapazili velik požar. februarja zvečer Na sovražne ^anrave zapadno od Ma;-S47PS de Cbampagne in inžno < 1 St. Marie-a-Py smo vskH dobro m merjen ogenj. V Ar^onih razdiralen ozer.j na nemške okope pri Fille-Mortc. 25. februarja popoldne. V Argoriih smo zopet obstreljevali sovražne naprave v bližini gozda pri Cheppvju. Artiljerijsko delovanje s presledki med Malan:outom in levim bregom Maase. Severno od Ver-duna traja topovski ogenj, toda manj silno. Sovražnik ponoči naših pozicij ni napadel. Ustalili smo se na obrambni črti, ki je bila pripravljena za Beaumontom na višinah, ki se raztezajo vzhodno od Champneuvilla in južno od Ornesa. Na ostalih frontah je potekla noč mirno. 25. februarja zvečer. V Champagni smo napadli in vzeli dopoldne eksponirano sovražno pozicijo južno od St. Marie-a-Py. Tokom boja smo vjeli .300 mož, med njimi 16 podčastnikov in pet častnikov. V Argonih uspešen uniČevaJen ogenj na nemške naprave severno od La Harazćeja. Severno od Ve**duna je padal čez dan sneg. Delovanje artiljerije na obeh straneh je še vedno izredno silno, zlasti vzhodno od Maase, kjer se boj z isto silo nadaljuje. Več napadov Nemcev v velikih zvezah, ki so jih izvršili z brez-primerno silo proti Poivni (južno od Louvemonta), je ostalo brez učinka. Drug naipad na naše pozicije v Bois la Vauche (med Omesom in Donau-montom), smo tudi ustavllr. Zapadno od Maase nobene infanterijske akcije. V Vogezih artiljerijski dvoboj v dolini Fechte. Belgijsko poročilo. 25. februari a. Na belgijski fronti je vladal mir. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 24. februarja. Preteklo neč smo zažgali nasproti Huilurhu mino in zasedli jamo. Panes se je končal artiljerijski boj pri Bacstmrviru nam v prilog. Naša artiljerija je -uspešno obstreljevala sovražne naprave v bližini Ke*lyja, Frelenghiema, ob kanalu Ypres - Comincs in vzhodno od Boesb;n?:ha. 25. februarja. Naši letalci 50 izvršili včeraj uspešno obstreljevanje sovražnega letališča v bližini Lilla. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila. Danes je sovražnik zaznal pri Fricourtu mino, ni pa napravil nobene škode. Naša artiljerija je delovala proti sovražnim strelskim jarkom pri kanalu iz Ypresa v Comi-nes in vzhodno od Boesingha. SITUACIJA PRI VERDUNU. Nemci so danes oddarcni od prvih permanentnih utrdb Verdu na samo 6 do ^ km in od središča mesta 5:;me)sedai so potekli nemški napa-di vznodno od Maase takole: 21. "obruarja ob 8. zjutraj vedno naraščajoč ogenj težkih topov proti severnemu robu gozda pri liautmon-ru. popoldne bobnajoči ogenj na južni del tega odseka ter zaporni ogenj, da Francozi niso mojrli zbežati proti jugu, niti dobiti pomoči. Zvečer naskok pehote, kateremu se Francozi skoraj nič več niso ustavljali. 22. februarja še ponoči so zavzeli Nemci vas Hautmont. Cez dah so zavzeli gozd pri Cauresu. Artiljerijska priprava je bila tako silna, da so se vršili boji za dvojno močno pozicijo pri Hautmontu samo pol ure. 23. februarja so zavzeli Nemci vas Brabant in Samognieux in močno utrjeni vrh 344. Francoski protinapad je bil odbit. 24. februarja. Neme! so zavzeli Cotelettes m v drugih vas Hautmont ter vjeli 10.000 Francozov. To veliko število vjetnikov je umljivo, ker so imeli Francozi le malo prog za umikanje in so Nemci tudi te zaprli s svojim ognjem. Francoska poročila o bitki »ri Ver-dunu. Iz Pariza poročajo: Bitka pri Verdunu traja in bo trajala najbrže še* več dni predno bo dosežen končni rezultat. »Libertč« piše: Nemški prestolonaslednik je bil na čelu napada, ki ga je najbrže osebno vodil cesar in von liaeseler. Drugi listi so mnenja, da bo ta bitka končala vojno v strelskih jarkih in da pomeni pričetek vojne z velikim gibanjem in z velikimi operacijami. Res so Nemci z občudovanja vredno hitrostjo zbrali izredno močne čete za ta strašni napad. To je prisililo tudi Francoze, da so z vso naglico zbrali armade, da se obranijo nemškega napada. Sedaj pa morajo biti Francozi pripravljeni, da se ta bitka raztegne tudi na druge točke fronte. »Temps■< piše o bitki severno od Verduna: Bitka, ki se sedaj vrši. je izredno resna. Će vzame sovražnik višino med vrhom Poivr.e in med gozdom La Banche, bi nas morda našel tem močnejše na črti Croix-Terre - Donaumont, kje se prično šele prave utrdbe. Ta črta je popolnoma posejana z artiljerijskim! pozicijami. Spomnimo se, da Nemci ne oblegajo, marveč da so se zapletli v bitko z eno naših armad. Garnizija v Verdunu in v njenih fortih je samo opora. Težki sovražni topovi bodo pač mogli razdejati fort Donaumont, ničesar drugega pa ne bodo mogli uničiti, kakor !e beton. List konča: »Ohranimo si popolno zaupanje na končni izid.« Polkovnik Rousset piše v listu xLibert£«: Kakor je razvidetr iz zadnjih poročil, naše armadno vodstvo ni vznemirjeno. Našim rezervam šc ni bilo treba poseči vmes. Strašna bitka ob Masi. Pariški poročevalec lista »Times^ poroča: Vsa poročila s fronte soglašajo, da niti strašni artiljerijski ogenj pri ofenzivi v Champagni ni bil nič proti brezobzirnemu bombardiranju ki je šlo ta teden preko višin ob Masi. Slavnoznani možnarji 30'5 in 42 cm so ojačevaii kor topov in rili s svojimi projektih v zemlji.Strel-ske jarke in utrdbe je raztrgalo na kose in uničilo in granate so izbile jame in zasipale zemljo na kupe. — Nikdar poprej ni bila kaka bitka tako v vse podrobnosti pripravljena, niti kaka armada tako bogato založena za zmago. »Morningpost« piše: Priznati moramo strašni značaj nemškega napada. Ne moremo videti v energičnem napadu na to močno pozicijo obupa že iz enostavnega razloga, ker močna pozicija navadno brani tudi pozicijo velikega pomena. Cena je vredna nevarnosti. Zgodovina vedno bolj dokazuje, da je pravilnost naziranja. da je malo pozicij samih na sebi tako močnih ali tako dobro branjerih, da bi bile nezavzetne. Zato ne smemo zasmehovati Nemcev, ki skušajo sedaj na Francoskem izvršiti isto, kar so z dobrim uspehom izvršili v Galiciji in Belgiji. Sedaj skušajo močni ključ zavzeti z veliko lavino materijala in moštva z vso energijo in natančnostjo nemškega vojaškega intelekta. S svojo navadno spretnostjo in z vso jasnostjo so si izbrali čas napada. V Champagni in na Flandrskem so tla sedaj taka, da se protinapad ne da izvršiti. Nemci računajo brez dvoma, da bo na vzhodni fronti mir. Rusi imajo v tem trenotku drugod hude boje in vreme ščiti večji del nemške fronte pred napadi. Veliki pomen Verduna kot ključa francoske črte je jasen in ni nam treba misliti, da so izvršili napad, ker so izstradani ali blazni. Nasprotno se trudijo, da bi z enim udar-eem končali vojno. Verdun. Vsi angleški listi pišejo članke o bitki pri Verdunu. „Times" pišejo, da se za sedaj še ni treba bati nemškega uspeha. Francozi so mirni ter celo pozdravljajo nemški napad, ker so za sprejem Nemcev dobro pripravljeni. Tudi če so umaknili svojo fronto, je vendar nezlomljena in imajo Francozi sedaj priliko prizadejati Nemcem velike izgube. Bitka se je seveda šele pričela in bo najbrže trajala še dolgo. Verdun je več, kakor trdnjava, vsa okolica je naravnost vadnica za obrambo. Verdun trdnjava trdnjavske črte Verdun - Toul - Epinal, je trdnjava prve vrste. Po vojni leta 1870/71 so jo izgradili Francozi v prvovrstno trdnjavo z dvojnim pasom utrdb. Premer tega pasu znaša okrog 50 km ter obsega 88 trdnjavskih naprav s 17 velikimi forti, 21 samostojnimi utrdbami in 50 utrjenimi pozicijami za baterije. Fort Camp des Romains je zadnji veliki fort med Verdunom in St. Mihielom. Na tej strani leže še forti Genicourt, Trovon in Les Paroches. Trdnjava Verdun leži na obeh bregih reke Maas ter zapira to reko in železnico iz Me-tza. Že naravna lega jo močno brani, ker leže forti na višinah. Še pred temi forti leže zatvorni forti in enako tudi pred odsekom Toul-Verdun. Forti leže nekako po eno miljo oddaljeni drug od drugega in vsekakor je vsak tak fort zase velike važnosti, ker so nad vse dobre oboroženi in preskrbljeni. Vsak fort ima poleg naprav za vojaštvo Še 30 do 40 težkih topov deloma v premakljivih oklopnih stolpih ter že v mirnih časih posadko 700 do 1000 mož. Za prvo obrambno fronto stoji drug pas utrdb, ki naj omogoči daljši odpor in naj služi sprednjim fortom za zalaganje. Verdun sam z 22.000 prebivalci, je eno najlepših mest na Francoskem, z lepimi cerkvami in palačami. Nemci so zasedli Verdun prvič 2. septembra 1792; 25. septembra 1870 so trdnjavo obkolili, 13. oktobra jo začeli oblegati in 8. novembra 1870 se je morala udati. Boj za trdnjave. Z ozirom na zadnje dogodka pred Verdunom piše vojaški sotrud-nik »Berliner 7tg.«: Prvi korak pri obleganju trdnjave in pri napadu na kako trdnjavo je, da vdre napadalec v krog zunanjih utrdb. Pokrajina med glavnimi utrdbami je že v mirnih časih pripravljena ter stoje tam manjše utrdbe, bacerije i. dr. Tako zadene napad povsod na strnjeno fronto iz betona in železa. Če se posreči na enem mescu vdreti v ta krog ter se v njem vstaliti, je potem razmeroma lahko prodreti s te to« čke bolj v globino ali na stran. Zato je uspeh na tem mestu navadno cdlo^ čl-ifga pom3%* Če zašle iujemo z?' Covino trdnjavske vojne zadnjih r.i(iecev na vzh^dii in na zapadu, spo7namo, da je bila s padcem prve^ ^a sovražnega p?nnanerrne^a zu-Tia»»;ega forta nav*ano zapečatena tu^ di usoda trdnjave same. Poldrugo leto je kljuboval Verdun kot točišče francoske fronte ob nemški meji. Na Verdun so se naslanjale francosko pozicije na zapadu in na jugu ter zadržavale nemško prodiranje.-Pač so se vršili v poteku pozicijske vojne tudi v bližini trdnjave ljuti boji, vršili pa so se samo daleč zunaj pred utrdbami. Beifort. S francosko-švicarske meje poročajo: Kljub temu, da Nemci zopet obstreljujejo Beifort iz velike razdalje, francoska armadna uprava o tem ne poroča ničesar. Prebivalstvo beži trumoma iz mesta. Celo mnogo članov meščanske garde je zapustilo Beifort Nemški napad v AlzacIJ?. K nemškemu poročilu o nemškem napadu zapadno od Haidwei-lerja v Alzaciji jx>roča »Kolnische Ztg.«, da ie bil tudi ta napad pripravljen s sila močnim artiljerijskim ognjem in ognjem metalcev min. Nato so prodrle nemške čete s tako energijo, da so v prvem naskoku zavzele sovražne jarke, pri 6qmex so 6 Imeli Francozi zelo velike izgube. Trditev Francozov, da so večji del jarkov zopet osvojili, je popolnoma neresnična, »Journal de Geneve« poroča, da se Francozi v Alzaciji umikajo. Vse pozicije, ki leže »preblizu« nemški fronti, so Francozi zapustili Nemci dobivajo neprestano velika ojačenja, najbrže iz Galicije in z Balkana, zlasti pa mnogo novih formacij. Nemška pomladna ofenziva. »Kolnische Ztg.« piše k razpravam v ruski dumi in v angleški zbornici: Po osemnajstih mese:ih brez-primernih zmag moramo računati tudi danes še s tem, da se bodo moreči boji še dolgo nadaljevali. To nam seveda tudi ni dobrodošlo. Poslužili smo se pravice zmagovalca ter smo pokazali svojim nasprotnikom svojo voljo do miru. Na to nam pa ti groze z uničenjem. Dobro, potem se bomo KAŠE ĆETE SO ZASEDLE V NEDELJO ZJUTRAJ DRAC. Dunaj, 27. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Danes zjutraj so naše čete zasedle Drač. 2e včeraj dopoldne je ena naših kolon prodrla pod ognjem topov italijanskih ladij čez severno ožino in |e tekom dneva prišla do Portosa, 6 kilometrov severno Drača. Čez južno ožiro poslane čete ie začetkoma pri napredovanju ovirala artiljerija sovražnih ladij, vendar se le mnogim oddelkom posreč?!o, da so prigaziH. pri plavih b\\ se na plavih pripela!! do večera na most vzhodno Drača In vrgli ondotne haićanske zadnje straže. Ko se je z->če!o daniti, je vdrl eden naših bataljonov v goreče mesto. rlamcflaffc mze^ik* generalnega štoba pl. Ifofer fm! SOBOTNO AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 26. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno boiišče. Naše čete so prodrle do zemeljske ožine vzhodno in severno od Drača. Namestnik načelnika generalnega štaba pi I! 6 f e r, fml. * • NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Bero'in, 27. februarja. (Kor. ur.) Wofffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 27. februar! a Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 26. februarja. (Kor. ur.) VVcbiov urad poroča: Veliki glavni stan dne 26. februarja. Balkansko bojišče. Položaj je nefzpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Naše zastave nad Dračem. Naše zmagovite čete so včeraj zjutraj vkorakale v Drač. V ljutem naskoku so vrgli naši bataljoni italijanske zadnje straže iz njihovih zadnjih pozicij ter z nadčloveško vztrajnostjo vdrle v goreče mesto. S tem je naša akcija v srednji Albaniji nad vse uspešno zaključena. Ali se je Italijanom posrečilo spraviti svoje čete še pravočasno na ladje in s tem na varno je še vprašanje. Kako opravičujejo Italijani svoj beg iz Albanije. Lugano, 27. februarja. (Kor. ur.) Po prihodu Esadpaše v Rim, o katerem se je mnogo govorilo, sporoča »Agenzia Štefani« uradno: Ker je evakuacija Albanije z odhodom albanske vlade iz Drača zaključena, se je pričela tudi naša tam se nahajajoča brigada navzlic napadom ogromnih sovražnih sil po že prej določenem načrtu umikati. Vkrcevalne operacije se vršijo navzlic neugodnim razmeram na morju pod učinkovitim varstvom vojnih ladij in tor-pednih rušilcev. V hudih bojih v katerih so se naše čete do konca hrabro držale, je imel sovražnik mnogo večje izgube, kakor mi (?). General Sarrail o svoll avdijenci pri kralju Konstantinu. Milan, 26. februarja. General Sarrail je izjavil solunskemu dopisniku »Corriere della sera«, da je bil njegov poset pri grškem kralju le čin pač borili naprej ter si vzamemo za cilj uničenje naših nasprotnikov. Nemško armadno vodstvo je zauka-zalo svojim četam napad in sovražne pozicije, ki so veljale za nezavzet-ne, padejo. To je pričetek nemške pomladanske ofenzive. Pri nas je to ofenziva dejanja, pri nasprotnikih ofenziva besed. In tako bo ostalo tudi v bodoče. Besede in dejanja. Švicarski listi pišejo z ozirom na dogodke pri Verdunu, da je inicijativa v vojnih operacijah kljub vsem vojnim govorom entente še vedno pri centralnih državah in da še ni nobenega znaka, da bi mogla ententa i/vzemši svoje vojne govore, dirigirati resnični potek vojne po svoji volji. Upati je, da bodo to spoznali tudi v ententnih državah in da bo potem ui ceno upanje, ki danes še ovira sklep miru. č v noš vljudnosti, od katerega ni bilo pričakovati nobenega posebnega uspeha. Geneial Sarrail je informiral kralja v velikih potezah o obrambnem sistemu v Solunu, o sovražnih silah st sploh ni govorilo. Iz ničesar ni bilo spoznati, da bi Grška nameravala svojo nevtralnost opustiti. Skuludisa je general Sarrail obvesti', da bo dovolil za aprovizacijo grškega civilnega prebivalstva in grških čet v vzhodni Makedoniji gotove olajšave. Posebni poročevalec »Berlinei Tagblatta< poroča iz Aten: »Sarrai-iova avdijenca pri kralju ie trajala 25 minut Iz avtoriziranih krogov izvem, da je zapustila avdijenca neugoden v t i s k. Kralj iskreno želi, da bi nepovabljeni tujci skoro zapustili Solun in grško deželo. Kralj in vlada sta trdno odločena, ohraniti nevtralnost Grške. Pašič v Atenah. ,Agence Havas« javlja iz Aten dne 25. februarja: Semkaj je dospel srbski ministrski predsednik Nikola Pašič. Kralj Konstantin ga sprejme v avdijenci. Položaj v Romuniji. V romunskem senatu je Orescu novic sprožil vprašanje, če je vlada res dala izvozno dovoijenje za žito proti temu, da dobi gotovo število vojaških kuhenj. Ministrski predsednik je odgovoril, da ne da nobenega pojasnila o stvareh, ki se tičejo oskrbe armade. Važnejše kakor to, o čemer bi Orescu rad govoril na korist gotovim interesom, je dejstvo, da je danes vec kakor 10.000 vojakom zagotovljena topla hrana. Senator Gre-deschiamo je interpelira! glede nemške propagande, rekoč: Če vlada ne more vzdržati reda, naj odstopi. Ministrski predsednik Bratianu je odgovoril: Predgovornik smatra vsakega za izdajalca, kdor r njegovega mnenja. Obžalujem, d \ imajo vojaki vsled nadzorovanja .otovih lokalov toliko truda, a to je ^ interesu javnega reda potrebno. (Ugovarjam nredgovorniku, kar je mojemu očetu odgovoril polkovnik Obode-scu: Če hočete, da red ne bo moten, umaknite svoje manifestante, nakar bom jaz umakni! vojaštvo. Dokler bom jaz na krmilu, ne bom dovolil, da bi namesto vlade ulica ukrepala o vzdrževanju javnega reda. Senator Argetoianu je glede svoje interpelacije o zunanji politiki izjavil, da se z ozirom na debate, ki so se vršile o tej stvari, odpoveduje z obžalovanjem besedi. V poslanski zbornici je poslanec Becescu Silvan predlagal, naj se naloži poseben davek na vojne dobičke junaškega brata Sabo pri popravljanju od težkih granat poškodovane kapucinske cerkve v Gorici«. Slika pa ne odgovarja resnici. Iz zanesljivega vira vemo, da »junaški« zidar ni brat Sabo, ampak neki pater iz Štajerskega. Tudi ni slikano v Gorici, ampak drugod. Čudimo se. kako je mogoče, da je prišla omenjena slika pod pretvezo »vojnih dogodkov« v imenovani list, ki s takimi podobami vara_ svet v resnih časih. — Prevzemanje zasebnih poštnih zavitkov za novo ustanovljena etapna poštna urada št. 266 in 341 ni dovoljeno. — V Ljubljani je umrl gospod Ivan V a 1 e n č i č, potnik tvrdke Ko-renčan. Najvišjo zahvalo za zasluge za vojno oskrbo je naznanilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje šest-razredni ljudski šoli v Loškem potoku. Iz vlaka vržen denar. Na progi med Mariborom in Gradcem so našli Škatljo, v kateri je bilo 8340 kron. Brez dvoma je kdo ta denar vrgel iz vlaka. Mrtvega so našli v Polulah pri Celju črnovojnika Ivana Frasa. Imel je razbito lobanjo. Ali se je ponesrečil, ali je postal morda žrtev zločina, bo dognala preiskava. Krušne karte v Celju. Štajerska namestnija je določila, da naj veljajo nove krušne karte v Celju za moko in pa za kruh brez omejitve. Isto velja tudi za vse ostale spodnje štajerske kraje. Vransko pri Celi?!. Tukaj ie umrl 23. t. m. evakuirani poštar iz Rablja na Koroškem Franc Papež. Pride-Ijen poštnemu uradu Beljak 1, je v zadnjem času bolehal ter še delal službo z naporom vseh svojih sil, dokler ga bolezen ni za vedno priklenila na stanovanje. V zadnjem času bolezni je gojil neutešljivo ko-prnenje po domači grudi, lepi Savin-ski dolini, in po svojih ljubih starših; dospel je tja po dolgi mučni vožnji ter umrl v krogu svojih domačih in soproge. Bil je mirne narave, naroden značaj ter splošno priljubljen povsod. Skoda mladega sina naše domovine! Gospej soprogi in njegovim blagim sorodnikom naše sožalje. Bodi mu lahka domača zemljica! Nova senzacija se bo zopet od jutri, v torek 29. februarja, do petka 3. marca, vprizarjala v tukajšnjem >Kino Ideal«. Kazalo so bo ta teden slavnemu občinstvu izborno filmsko delo Rudolf Meinerta, »William Voss«. VVilliam Voss resnično prekaša vse dosedanje detektivske in kriminalne romane, kar se tiče originalnega dejanja, kakor tudi glede izvanredne izpeljave filma v sceneriji in v igralskem cziru. Režiserju se je posrečilo v tem filmu že od začetka gledalca v napeto pozornost pripraviti. »\Vi!'iam Voss« je slika, katero bo inteligentno občinstvo prištevalo k najboljšim stvarienjem filmskega odra, množica obiskovalcev kino pa bo imela užitek, kaloršnega ima pri kriminalnih in detektivskih romanih dosed?.j prav redko. — »Biseri v ostrigi«, famozna veseloigra v dveh dejanjih z Manico Ziener in Harry Liedkejem v glavnih vlogah. — »Messtrov teden št. 8.« Najnovejše vojne aktualnosti z bojišč. — Zopet učinkovit spored od 29. februarja do 3. marca samo v Kino Ideal. — Danes zadnjič se*?zac\isk$ i\lm »24 ur odloga ti pomislek« v K?no Idealu. Našli so se trije ključi od hišnih vrat ali skladišč. Dobe se v našem upravništvu. Ostra kazen za obrekovanje. Ignacij Zaman, 39 let star, rojen v Gradišah, bivši hlapec v Ljubljani, je služil začetkom preteklega leta pri tukajšnji tvrdki Burger za hlapca. Izvršil je pa tu več tatvin, zaradi katerih je bil na pol leta težke ječe obsojen. To kazen je .1. septembra m. 1. prestal. Tem tatvinam je prišel na sled trgovski sotrudnik Valentin Sterle, ki je Zamana ovadil policiji. Za to dejanje se je sklenil Zaman naa Strletom maščevati. Ovadil ga je policijskem ravnateljstvu, da je v pričo več v trgovini se nahajajočih oseb govoril besede, ki pomenijo hudodelstvo veleizdajstva. Radi te ovadbe je uvedlo c. in kr. armadno etapno poveljstvo kazensko postopanje, ki pa je bilo ustavljeno, ko se Je vojaško sodišče prepričalo o nedolžnosti ovaderca. Sedaj se je pa ost obrnila proti Zormanu, ker ga je državno pravništvo obtožilo hudodelstva obrekovanja. Tukajšnje deželno sodišče ga le spoznalo krivim, ter ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Žalostna mladost. Leopold Zupančič, rojen v Ljubljani, pristojen na Bledu, je komaj 17 let star in že se Je moral zagovarjati zaradi tatvine. Svojega očeta ni poznal in tudi nI .nikdar užival Mtf.riPik^Itefec«L kajti mati oddala ga je takoj v rejo tujim ljudem, da si je zamogla sama svoj kruh služiti. V šolo je hodil štiri leta, potem ga je dala mati v Lans na Tirolsko, ker se1 je učil eno leto rokodelstva, nakar je prišel v Ljubljano, kjer je vstopil v Marijanišče kot hlapec v službo. Do tega časa je bil fant pošten. Tu je pa izmaknil hlapcu Andreju Ocvirku obleke v vrednosti 31 K, nakar je stopil y službo pri mesarici Mariji Čeme, kjer je izmaknil 60 K vredno kola Vse te tatvine je obdolžence priznal. Sodišče ga je, oziraje se na njegovo mladost, poravnano škodo in na odkrito priznanje obsodilo le na 1 mesec težke ječe. Skrajna sprijenost. Pavle Zupančič, 21 let star, posestnice sin iz Fetičevrha, je bil zaradi posilne nečistosti, započete na neki llletni deklici obsojen na 18 mesecev težke ječe. Razne stvari. * Nemški kazino v Prari je spremenil svoje ime v »D v;** ^ j> *♦9,i ' + Potrtega srca naznanjam v imenu svojem in svojih bratov Jožefa, Edvarda in Izidora, sedaj na bojnem polju, tei sester Marije por 0ravmar. Olga por. Klanjacek in Zorke por. afiklus, sedaj begunke, vsem sorodnikom, prjateljem in znanc-m, da nam je ravnokar došla po sestri Benedikti tužna vest, da je naš ljubljeni oče, gospod Jože! Radikon Trnovski vajenec s primerno šolsko izobrazbo, event. pamoealk z dobrimi referencami 86 •pral«« tako) v trgovino pri los. KodPiču v Sv. Križu pri Kostanjevici, Dolom; oko Vpokojen železniški 723 uradnik vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika išče primerne službe. Cenjene ponudbe na upravniŠtvo ,Slov. Naroda" pod uradnik 723*'. Meblovano 725 ; stanovanje __ . ... . ...... SC 5pr«tjm« pri turdltf A. Kune, LliiMfaiia j z 2 sobama, kuhinjo ia s pritiklinami, ! ===== ao tako] odda. i I Kie. pove iii>rav. »Slovensk. Naroda«. S 15. marcem se odda v najem staloi stranki 1 ali 2 lepi opremljeni poaoatnlk tz Podeabotlna umrl v Zalembregu pri Biljani dne 14. decembra 1915. GRADEC, dne 25. februarja 1916. 732 Albin Radišan, e kr sodnik, sin. eventuelno tudi s hrano. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Banasnr Hst obsega 4 strmi. Izdajete!? In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. MI čutimo bolečine samo po živcih, nosilcih čutov. Tem slabotnejši so živci, tem mučnejše so bolečine. Ljudje z močnimi živci boleze^ skoro ne občutijo ali pa samo nepomembno. Z vteranjem s Fellerjevim bolečine tesečim rastlinskim esenč-nim fluidom z znmko »Elzafluid«, se živci ojačijo in postanejo manj občutni za bolečine. Obenem pa tudi bolečine same odstrani »Elzafluid. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domaČega zdravila pošlje franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 23S (Hrvatsko). Cez stotfsoč zahvalnih pisem. (es) 35 letna ženska želi t mmm umm za plail in poletje 1316 in H ifiasli ii === za perilo, === kakor tndi vsi novi krofi :: se dobe pri tvrdki :: :: >9 Itlllltll Potrtim neutolažljivim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in vsem, ki ga so poznali, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni, blagi sin, brat, gospod Pepi oz u ri top ni čar, trdnjavskega poika dne 21. t. m. daroval svoje mlado nadebudno življenje domovini v najlepši mladeniški dobi 19 let Pogreb je bil 23. t. m. v Blumenauu na Gor. Avstrijskem. Spremili so ga vsi njegovi predstojniki in kolegi, za kar se jim tem potom najiskreneje zahvaljujemo. * Preblageg-a dobrega sina in brata priporočamo v prijazen spomin in molitev. LITIJA, 25. svečana 1916. Ivana Rožnn, fotografinja, mati. — Jožef Rožtm t. č. črnovojnik v Judenburgu, oče. — Viktor, desetnik, ranjen v boln., Rudi, poddesetnik, na bojišču, Karel, brivec, Zofija, sestra in bratje. Aai £jnb!jana, JSarijin trg. Fiverit glavna zastopstvo za Kranjsko. Favorit no dni albnm cena C V— 5, po potti MO K. Favorit mladinski album (za perilo) cena K, po pošti i 10 E. £3 11 ■ ti'**" "I i z mrežo, S"*V kupi begunska družina. Cenjene ponudbe z označeno ceno do 4. marca na upravništvo »Slovenskega Naroda« ped „OtrOŠ^O/7261*. ___ 726_ gj<£F~ Samski gospod išče čedno mileno sobo S postrežbo neoddaljeno od središča mesta. 705 Ponudbe pod tJSamec 7G514 na upravn. »Slov. Naroda« • ■ a o b lU&llll na predaj, katere tudi izrežem v deske. Ob jedcem sprejmem tudi dobrega za venecijanski jarem. 724 Kunstlei*. LlfiS^i S I 05 m b kakemu samostojnemu gospodu ali tadi v prodajalno (položi se kavcija). Gre tudi na deželo. Nastop s 1. marcem t 1 — Naslov se izve v upravn. »Slov. Naroda«. 6£5 ¥ pari prano in ibrezkalno Zahvala. Globoko ^injent ob tr *; kih dokazih tolažilne^a sočutja povodom težke izgube naše nepozabne sest- svakinje in tete, gospodične LilijstciMis Bergrnarina & Ko., Dečin na Labi je vedno bolj pnljub!j«no in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in lepote Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Paz'te Izrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah m parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova litijska krema »Manera« (8u h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 izrekamo vsem svojo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini p. n. gg. uradnikom, učiteljem In sploh vsem onim, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku Posebno se zahvaljujemo nadalje p. n. gg. učiteljicam in drugim gospodičnam za osebno sodelovanje pri sprevodu. Iskrena hvala tudi vsem preblagorodnim gospem in gospodičnam za posete ob priliki dolgotrajne in zelo mučne bolezni pokojnice. POSTOJNA, 25. svečana 1516. Ferdinand Gaspari, c. kr. veter, nadzornik v p.. — Karel Gaspari, c. kr. višji poštni kontrolor, brata. — Marija udova Lenget sestra. — Tndi v imena vseh drugih sorodnikov. 722 ■ BiH od It 1-40 za kg naprej priporoma trgovina a posteljnim 'per$em in puhom C. J. HAHiHilU Ljubljana, Mestni trg stev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR! Nerealna konkurenca prinaša na trg za nizko ceno napol aH nič o&idoeao klago. Toga por]a se drže pogoato ostanki meta In noanaga9 ki zviftaje težo ter bistveno priposnoie, da ao razvllejo ličinlie in molji« de petka velikanska senzaciia ZillTO Sherlok Holmes" .....___b 1 kg praške gniati......K 7-60 (gnjat) kos V/2 do 7 kg, 1 n praske zvalicne gnjati . . „ 8*60 (Rollschiakcn) gnjat kos 3—5 kg 1 ,t prekajen karć Ia • . . . „ 7-40 1 „ praške salami ....... 6*00 1 M poljske salami.....9, 6*60 1 m krakovskih gnjatnih salami m 7*40 1 „ mortadela salami . # . . „ 7*20 1 „ pariških salami.......7*20 1 m debrečinskih salami • . • „ 7-20 1 tirolskih salami.....„ 6*80 1 „ brunšviških salami . . . „ 5*00 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih i 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Izvoz praških gnjati, Bi. K«hn, 55 Praga-Žižkev, Bavličkova ulica St. 16. 1