Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 Din
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALlSČASV LJUBLJAN11931/32
Brez tretjega
Premijera 28. oktobra 1931
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO	UREDNIK: FR. LIPAlf
Novosti za damske plašče pravkar došlel
A. & E. Skaberne Ljubljana
SEZONA 1931/32
DRAMA
ŠTEVILKA 6
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	28.	oktobra	1931
0st-:	M. Begovič: „Brez tretjega"
Milan Begovič, ki je tako rekoč stalen gost našega gledališča, se je pojavil zopet z novim komadom. Napisal je dramo v treh dejanjih, a samo dvema osebama je dal življenje in jo nazval »Brez tretjega«. Ta Begovič je spreten in pozna se mu, da je bilo njegovo življenje vedno sredi teatrskega vrveža, kjer je nastopal kot ravnatelj in pisatelj, ali pa bil dramaturg v Hamburgu ali v »Neue Wiener Biihne«. Od njegove zunanjosii do njegovih del se mu pozna svetski človek, umirjen in urejen, pozna se mu pa tudi južnjaški temperament, ki ima svoj izraz v dramatični darovitosti...
Kot rečeno: naš znanec je vselej dobrodošel avtor. — Motivi v njegovi novi drami so neznatni, a zato izredno spretno izrabljeni. Mož, ki se vrne iz ujetništva. Osem let je bil tam. Inteligent, učenjak se vrača k prvobitnosti. Iz tega Marka Bariča gleda atavizem. — Potem je žena mlada, lepa, čista. Na gledališkem lepaku stoji samo dvoje oseb, dvoje jih tudi v resnici nastopa, a gledalec vidi le prisotnost vseh oboževalcev lepe žene, njenega očeta, blaznico, kjer živi Markov oče, zdravnika in odvetnika in staro oskrbnico ... V sobo nosi telefon svet, mestno življenje in razmerje od zunaj, Markova harmonika pa vrača v Mongolijo, med čuden svet in kaže usodno srečanje dveh ljubečih... Tako nekako je! Kot napeta kriminalna zgodba se posluša ta igra dveh, kot grandguignolska štorija, kot Wallace-ov roman ... Saj ni prvič, da igrata dva, da izpolni igra ves večer. Schonherr je napisal »Es«, in Monsieuja Lambertierja poznamo in Savoir ima tako zgodbo.
Navajati vsebino, bi se reklo, odvzeti gledalcu napetost zanimanja ob poteku dejanja, zato naj ostane samo pri slutnji.
1
Drobiž
f Maurice Talmeyr. Novinar, romanopisec in dramatik Tal-mevr je te dni preminul star 82 leti. Njegov prijatelj V. Hugo mu je bil zvrgel to ime, po očetu se je pokojni pisal Coste. Njegovi »Spomini« so jako zabavni, kajti pisec se je vselej rajši smejal nego jokal.
*
Kr vava tragedija. Maurice Rostand je nedavno dovršil dvo-dejanko v 10 slikah za pozornico Porte-Saint-Martin. »Le general Boulanger« ima politično vsebino. Po tem generalu se je nazvala stranka »boulangistov«, ki jo je vodil visoki dostojanstvenik v 1. 1888.—90., hoteč izvesti revizijo ustave, odpraviti predsedništvo, uvesti sistem ene zbornice in dati ljudstvu potrdil no pravico... Med glavno skušnjo se je ustrelil neki gledalec na prvem balkonu v trenutku, ko se je dvignil zastor nad zadnjim prizorom ... Umotvor je drugače vžgal občinstvo.
*
Misterij. Ministrski svet v Madridu je razglasil za narodno svojino »elški misterij«, ki se vsako leto igra v cerkvi mesta Elche (reci: Elče) že od leta 1266. To je pristen in v nekem smislu edinstven vzorec glasbene drame iz 13. stoletja, ki se poje od pričetka do konca.
*
G. Reimers, prvak dunajskega Burgtheatra, je dobil ob priliki svoje 701etnice naslov dvornega svetnika.
*
Pesništvo in učenjaki. S tem naslovom je razpisala pozvedbo pariška smotra Grande Revue. Giacobini, astronom tamkajšnjega observatorija, je strogo odgovoril na obe vprašanji.
1.) Ljubite pesnike in če jih, kateri so vam najdražji?
2.) Ali vas je vaš vsakdanji stik z znanostjo in poezijo privedel do kakega zaključka o njunem včerajšnjem, današnjem in jutrišnjem razmerju?
Črtim pesništvo, črtim ga zato, ker laže in nas vara in ker v našem stoletju višje istinitosti (surrealizma) in napredka ni več mesta za laž ali za sanje, pa naj si bodo še tako pisane.
Ubranost gibanja, neskončnost v prostranstvu in čaSu, pa saj to najdemo sorazmerno v ubornem atomu zemske snovi. In prav tako kakor ta poslednji, so svetovi in njih solnca podvrženi zakonom, katerih se ne morejo oprostiti; naposled pa ostare-losti in smrti.
In pesnik naj bi neustrašno še nadalje s tisočletnim liriz-mom povzdigoval Lepoto, Ljubezen in Nebo? Njegova nestanovitna misel naj bi se še za naprej gubila po neresničnem brez druge zveze kakor zvok in blagoglasje?
Karkoli se je reklo, karkoli naj se še reče o tem, napredek je za vselej zdrobil barvito prizmo pesništva. Stoletja bodo še
2
povečala razpoke ter čedalje bolj zabrisala zapletljive in zvijačne barve, projicirane doslej z nekolikšno umetnostjo na utvare, ki že sedaj vplivajo samo na bolehno občutljivost. Nazadnje bom menda odgovoril na vaše drugo vprašanje, ako porečem, da se mi Veda in Poezija zdita tako združljivi kakor resnica in laž.«
Že veliki romanopisec in filozof L. N. Tolstoj je zavrgel verze. Toda pesništvo, v vezani ali nevezani besedi, uspeva še vedno. Za starim prihaja vselej novo pokolenje, ki bo, »čeprav v naglici, preživelo vse razvojne dobe človeškega rodu, torej tudi liriko.
*
Ploskanje in vstopnina. Nekemu znamenitemu igralcu, ki je gostoval na tujem odru, je omenil tamkajšnji kritik, da naj upošteva dejstvo, da je ploskanje na balkonu in galeriji bolj živahno kot pa v parterju in ložah. Igralec mu je odgovoril: »To ni zame nič novega. Saj je vendar stara stvar, da sta ploskanje in umetniško razumevanje v gledališču po navadi v nasprotnem razmerju z višino vstopnine.«
*
Dober spomin. V igralski družbi so pripovedovali, da ^e njihova kolegica, slavljena diva, svojemu ženinu pred poroko razodela vse svoje prejšnje življenje. Neki kritik je zlobno pripomnil: »No, zato ji je pač bilo treba velikega poguma. Komik pa je rekel: »Kaj poguma! Pred vsem dobrega spomina!«
A. D.
Ljubljanska Drama v sezoni 1930-31
Gledališka sezona 1930./31. se je začela v Drami dne 1. oktobra 1930. z otvoritveno predstavo »Sen kresne noči«.
Za časa jesenske razstave, začetkom meseca septembra, je bila ena dramska predstava.
Tekom sezone 1930./31. je dala Drama 202 predstavi. Od t^h je bilo odigranih v Ljubljani 193, in sicer za abonma 100, 93 pa izven abonmaja. 9 predstav je bilo: v Kranju 5 in v Celju 4.
V sezoni 1930./31. so imeli predstav:
Boltar Mileva (103), Bratina Valo (102), Cesar Ivan (142), Daneš-Gradiš Josip (111), Debevec Ciril (od 1. V. 1931. dopust, 6), Gabrijelčič Nada (115), dr. Gavella Branko (od 15. XI. 1930. do 30. III. 1931., 19), Jati Slavko (139), Jan-Juvanova Vida (94), Jerman Ivan (177), Juvan Polonca (85), Kaukler Miro (150), Kralj Emil (150), Kukec Ksenija (78), Levar Ivan (128), Lipah Franc (158), Murgelj Franjo (inspiciral in igral, 162), Nablocka Marija (42). Neffat-Danilova Mira (139), Plut Josip (143), Potokar Alojzij (154), Rakar Angela (128), Rogoz Zvonimir (na dopustu v Pragi), Sancin Modest (147), Skrbinšek Milan (128). Slavčeva Maša (83), Šarič Mila (73), Šest Osip, profesor, višji režiser (95), Škerlj Cirila (109), Vera Marija (41) in Železnik Rado (144).
3
Repertoar je obsegal naslednja dela:
Št,	Avtor	Delo	Režiser	Število predstav	Število obiskovalcev
1.	Vautelle	Naš gospod župnik	Šest	6	2.247
2.	Shakespeare	Sen kresne noči	Šest	8	2.740
3.	dr. Šmid eri	Pravljica o rajski ptici	Skrbinšek	6	1.708
4.	Andrejev	Mladoletje	Golia	9	3.348
5.	Leskovec	Kraljična Haris	Lipah	5	2.069
6.	Schiller	Razbojniki	Šest	10	3.389
7.	Gorner	' Snegulčica in škratje	Šest	5	2.056
8.	Nušič	Gospa ministrica	Lipah	20	8.179
9.	Burggraf	Janezek-Nosanček	Šest	2	601
10.	Maugham	Sveti plamen	Skrbinšek	9	2.583
11.	Tolstoj A.	Serija A-0001	Šest	9	3.029
12.	Nestroy	Utopljenca	Šest	3	1.290
13.	Golia	Peterčkove poslednje			
		sanje	Golia	3	1.250
14.	Balzac	Mercadet	dr. Gavella	12	5.050
15.	Lipah	Glavni dobitek	Lipah	8	2.458
16.	Sheriff	Konec poti	Debevec	1	413
17.	Golia	Princezka in pastirček	Šest	11	5.180
18.	Real-Ferner	Trije vaški svetniki	Lipah	17	7.256
19.	Finžgar	Divji lovec	Šest	9	3.108
20.	Krleža	Glembajevi	dr. Gavella	7	3.734
21.	Nalko\vska	Dom osamelih žena	Marija Vera	5	1.547
22.	Kadelburg	Pri belem konjičku	Šest	10	3.476
23.	Achard	Življenje je lepo	Šest	5	1.438
24.	Hofniannsthal	Slehernik	Šest	7	2.706
25.	Klabund	X Y Z	Skrbinšek	5	1.487
26. 27.	Schnitzler Tolstoj Lev	Zeleni kakaduj \ On je vsega kriv /	Šest	5	1.426
28.	Frank	V zrok	Debevec	5	1.703
				202	75.471
Izmed ‘28 vprizorjenih dramskih del je bilo 14 premijer, 5 repriz popolnoma na novo naštudiranih, insceniranih in zasedenih; iz prejšnjih sezon je bilo vzetih v repertoar 9 del.
Režiral je:
prof. Šest 14 del (95 predstav);
Lipah Fr. 4 dela (50 predstav);
Skrbinšek Milan B dela (20 predstav);
dr. Gavella 2 deli (19 predstav);
Golia Pavel 2 deli- (12 predstav);
Debevec Ciril 2 deli ((6 predstav);
Marija Vera 1 delo (5 predstav).
Po narodnosti pisateljev je bilo na repertoarju 12 slovanskih del (6 slovenskih, 2 srbohrvatski, 1 poljsko delo in 3 ruska); 3 francoska, 3 angleška in 10 nemških.
Slovanska dela so bila vprizorjena 97krat, francoska 23krat, angleška 18krat in nemška 69krat.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
Pt/UO
IVAN LEGAT
MARIBOR	LJUBLJANA
vetrinjska 30	Prešernova 44
TELEFON INT. 24-34	TELEFON INT. 26-36
©
Drama v treh Milan Bogovič
Režiser: prof. 0. Šest.
Marko Barič, profesor Giga, njegova žena
Levar
Mira Danilova
ce.
Dejanje se vrši v velikem mestu n*zvečer do 3. zjutraj. Čas: sedanjost.
Po prvem '°bene pavze.
Blagajna se odpre ob pol 8.
*četek ob 8.
Konec ob 10.
1. vrste . .		LoSe v		Din	100
11. - III. vrste .	■ „ 28	I.		»»	100 120
IV. - VI		• „ 26	11.		•	70
VIL-IX. „ . .	• „ 24	Peti lož®			75
x. - xi. : ..	. „ 22		i:		20 25 15
XII. -XIII	 f--	• 20		k	»	
Balkon: Sedeži I. vrste
it	»
Galerija:
i.
11.
'H. ..
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
22 18
14 12 10 2 5
od 3. de S. ure
D
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
CAiSAlVUO
jRIBA4 Ljubljana
Gradišče 7
trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami
Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč
Lastnik I. Ogrinc
Telefon 25-84