"AmerikansW Slovenec" DELA ŽE LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. ŠTEV. (NO.) 11. jmM .1942, PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel % ' GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. / (Official Organ of fowr Slovenian Organizations) =e chicago, ill., petek, 16. januarja — friday, january 16, 1942 LETNIK (VOL.) LI. Obramba ojačena tudi na nizozemskem otočju fmm^mmm^it __J Na Filipinih ustavljeno japonsko prodiranje. — Wavell odredil protinapade na vzhodnoindijskem otočju. _ Na Malaji postaja položaj za Britance kritičen. Washington, D. C. — Po poročilu vojnega departmenta, izdanem v sredo, so ameriške obrambne sile na Filipinih, pod poveljstvom generala MacArthurja, odbile dva močna japonska napadu, pri Če-mer so zadale Japoncem težke izgube. Obenem se poroča, da Ja-1'onpi ojačujejo svoje postojanke ter ustanavljajo nove na Mindanao, ki je med Filipini rajbolj južni otok; iz tega se i-klepa, da tamkaj zbirajo nove čete za večji napad na nizozemsko otočje in na Mala-jo. Obrambo nizozemskega vzhodnoindijskega otočja je, kakor se je poročalo isti dan, aktivno JHJJiJfil J>AtansJu,ge-neral Wavell,'ki je obenem vrhovni poveljnik vseh zavezniških armadnih čet na daij- VODITELJ NAD INDUSTRIJO Vodstvo nad vojno produkcijo v rokah enega samega moža. Washington, D. C. — Celokupna vojna produkcija bo v l-adalje osredotočena v rokah enega samega moža, kakor je cdredil v torek predsednik Roosevelt. Mož, ki mu je poverjeno to vodilno mesto, jej Donald M. Nelson iz Chicage. Njegova "naloga bo, da se pospeši izdelovanje vojnega materij a la, in bo imel zato tako-rekoč popolno cfblast, da bo odkazoval, koliko surovega ima dobiti v» r se nisi: ure se pomaknejo za eno uro naprej Washington, D. C. — Kon-ferehca zastopnikov obeh zbornic, poslanske in senatske, se je zadnji torek zedinila glede enotne uvedbe "varčevalnega časa" in s tem izravnala razlike med predlogoma, ki ste ju sprejeli zbornici. Konferenca je odločila, da se širom cele dežele pomaknejo ure za eno uro naprej, in sicer 20 dni potem, ko bo predlog uzakonjen, namreč, ko ga bo predsednik podpisal. -o- Fronta pred Moskvo v premiku, pravijo Rusi Nemška obrambna črta pred Moskvo prebita in nemški na-zijski umik se vrši v velikem obsegu. — Velikemu delu nemške fronte grozi nevarnost obkolitve. = kaj bo, kaj bo bo! žide ne Pred- mezno podjetje. Podobno mesto, kakor ga ima zdaj Nel- , , , . , son, je zavzemal v zadnji voi- njem vzhodu Takoj ob pr,ho- „, B M Baruch du je odredil celo število pro- > _ New York, N. Y. sednik zveze tovarnarjev nogavic je izdal zadnji torek objavo, da je svile z Zed. državah komaj še toliko, da bo zadostovala za kakih 90 dni. Na ta način bodo morale svilene nogovice končnoveljavno izginiti. Ameriškim ženskam se torej napovedujejo kritični časi, vendar pa sveti v to brez-židasto temo en žarek, namreč ta, da tovarnarji z vso silo hi* pOSn- te z izdelovanjem umetne svile, ki bo sicer "Ersatz," vendar boljše kakor nič. tinapadov na oporišča, ki so si jih osvojili Japonci. Doslej se je Japoncem posrečilo, zavzeti taka oporišča na otokih Borneo in Celebes. Med najvažnejšimi bojišči v Orientu pa je &e vedno malajski polotok in tamkaj je za zaveznike položaj tudi najbolj kritičen. Britanske čete, ki ta polotok branijo in, ki s tem branijo tudi britansko trdnjavo Singapor, so namreč sicer na počasnem, toda stalnem umiku, s čimer se Japonci vedno bolj bližaju Singaporu, da po zdaj oddaljeni od njega le še 150 milj. Ako se japonsko prodiranje na Malaji ne bo ustavilo, bo izgubljen za zaveznike med drugim tudi bogat vir kavču-ga, ki se dobiva od tamkaj. Samo iz države Johore, ki je najbolj južna država na malajskem polotoku, se je v letu 1938 izvozilo kavčuga nad 80,000 ton, kar se računa na vrednost preko 20 milijonov dolarjev. japonski cesar je — britanski Častnik London,* Anglija. — Neki tukajšnji list je prišel na svojevrstno ugotovitev, namreč, da bi japonski cesar Hirohiio pravzaprav lahko poveljeval kaki britanski armadi. Pred 11. leti je namreč od Velike Britanije prejel čin feldmar-šala, ki ga še edno nosi. Po črki vzeto, bi mu torej Britanci lahko poverili obrambo svoje trdnjave Singapor. vse tovarne morajo iti v obrat Washington, D. C. — Vse tovarne malih industrijalcev, ki zdaj ne obratujejo, se morajo zaposliti. To opozorilo je izrekel zadnji torek novi direktor za vojno produkcijo Nelson, ko je govoril na tukajšnji konferenci ameriških županov. Povdarjal je, da čaka Ameriko naravnost gigantsko delo, da bo producirala dovolj vojnega blaga. NAČRT ZA ARMADO PET MILIJONOV MOŽ Washington, D. c. — Cilj Zed. držav točasno je, da se ustvari armada, ki bo štela pet milijonov mož, in, da to armado podpira dovolj velika delovna moč, da jo bo lahko zalagala s potrebnim materija-lom. Tako se je izrazil v sredo Sidney Hillman, ki je eden direktorjev v uradu za produkcijo, v govoru, ki-ga je pripravil za konferenco ameriških županov. Problem, da se ta cilj doseže, ne bo majhen, je povdaril Hillman. Točasno, kakor pravi, je na delu v vojnih industrijah okrog pet milijonov lju- di. Do konca leta 1942 se ima ta delavska sila zvišati še za nadaljnjih 10 miljonov, da bo tako štela 15 milijonov oseb. 2e mobilizacija takih ogromnih delovnih sil samih na sebi je velikanski problem, toda upoštevati se mora povrhu še to, da bo veliko število mož poklicanih v vojaško službo in bodo morali biti na delu nadomeščeni z drugimi. I%treb-no bo zato, da bo. moralo čim-dalje več žensk biti uporabljenih na industrijskem delu, da bodo nadomestile tiste, ki b:>-do šli k vojakom. Obenem se bo, je dejal Hillman, izrabila smrtna kosa Chicago, 111. — V bolnišnici je zadnji ponedeljek preminula 47 let stara Mrs. Leona Kaiser (roj. Godina), 2118 W. Kendall. Pokojna je prišla i? Leobna, Avstrija, v letu 1905 in zapušča tukaj moža, štiri Sinove, starše ter enega brata v Girard, Kans. Truplo leži v kapeli pri Zefranu, od koder se bo vršil pogreb ta petek zjutraj ob 10:30. -o- patrijotizem se neha, ČE ni dobička London, Anglija. — V Angliji, podobno Lakor v drugih državah, ki so v vojni, se pričakuje od prebivalstva skrajna požrtvovalnost 'brez sebičnosti. Temu nasprotno pa se ugotavlja, da je taka čednost dokaj redka in, da so mnogi pa-trijotični le, dokler jim nese. Tako se izvedelo, da je dosti industrijalcev znižaTo svojo produkcijo in s tem svoje dohodke, ceš, da itak ni vredno imeti visoke dohodke, ko vlada vzame z davki ves dobiček preko tistega, kar ga je kako podjetje delalo pred vojno. Podcbno razpoloženje pa vlada tudi med mnogimi usluž- i benci, kc se odtegujejo čezur-nemu delu, ker je na višje zaslužke naložen visok davek. KRATKE VESTI — Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se Je v torek izjavil, da pričakuje, da bodo armadni in mornariški zastopniki 26. zavezniških držav prispeli v Washington na posvetovalno konferenco. Nekateri od njih bodo potem trajno ostali tukaj. — Bern, Švica. — Na nedavno nemško kritiko, da Švica ne zavzema pravilnega stališča napram vojni v Rusiji, je neki tukajšnji list v'torek odgovoril, da je Švica še vedno nevtralna. Obenem je dostavil, da bo h jena nevtralnos. prav prišla, ko se bo lahko v nj'et sldepaTa m Trobiti koiffe-re nca. — Kuibišev, Rusija. — Sovjetski zun. podkomisar Lo-zovski se je v torek izrazil, da za odnošaje med Rusijo in Japonsko še vedno velja nevtralnosti pakt, sklenjen meseca r.prila. Omenil je tudi, da se vrše pogajanja za obnovitev ribiških pravic Japoncem. predlagajo, da se kuhanje zganja ukine Washington, D. C. — Tovarne, ki izdelujejo žgane pijače, so uradu za produkcijo zadnji torek javile, da so pripravljene, popolnoma ukiniti kuhanje pijač ter postaviti vse svoje produtivne možnosti na razpolago za izdelovanje alkohola, potrebnega za oboroževa- London, Anglija. — Celotna fronta pred Moskvo je zdaj v premiku in Nemci so tamkaj na splošnem umiku. Tako se glasi poročilo^ ki je prispelo v sredo iz Rusije in, ki dostavlja, da so vse utrjene postojanke, ki so jih imeli pred Moskvo zgrajene Nemci za vojno preko zime, postale nerabne. Ta uspeh so Rusi dosegli, ko Vesti o domovini Kako je Hitler razdelil predvojno Jugoslavijo. — Slovenci so med vsemi Jugoslovani pod Hitlerjem največ pretrpeli in tudi največ izgubili, ker so bili med najnaprednejšimi. Razdelitev predvojne Jugoslavije •Boston! (JCOl Ugledni bostonski list "The Christian Science Monitor" je v svoji številki dne 19. decembra priobčil sledeči članek znanega pisatelja g. R. H. Markhama: "V začetku leta 1941 je bila Jugoslavija enajsta država v Evropi po svoji površini in sedma po številu prebivalstva. Njena površina je znašala 95.-551 kvadratnih milj, torej pri- so končno zavzeli mesto Goro-kovo, katerega so Nemci bra-1 bližno kot država Oregon; šte-nili več tednov. Z njega pad-j vilo prebivalstva je bilo okrog cem je prebita glavna nazij-ska obrambna linija. Resno je ogroženo, glasom ruskih poročil, tudi mesto Mo-žaisk, kajti Rusi ga imajo itak že obkoljenega od treh strani, &-položaj: je postal za nazivi še bolj nevzdržen, ko so so- bov, Hrvatov in Slovencev, vjeti zasedli mesto Kirov, ki Njene tri glavne pokrajine so bile Srbija, Hrvatska in Slovenija. 16,000.000. Sedaj je razdeljena v deset raznih delov, njeno prebivalstvo razkropljene v osem držav ali lukt-držav. Uradno ime Jugoslavije je bi lat dolgo časa Krai jeyina Sr- leži jugozapadno od njega. S tem so se Rusi zagozdili daleč v nemško fronto in je od njih cgrožen velik kompleks, nekak trikot, ki mu stoji Mo-žaisk na vrhuncu. Malo bolj na jugu pa nadaljujejo Rusi z močnimi napadi tudi na mesto Orel. Kakor je bilo že svoječasne omenjeno, igra pri teh napadih ruska pehota glavno vlogo in pri tem zavzemajo čete na smučeh posebno važn> mesto. nje. Točasno smejo te tovarne izdelovati po vladni-odredbi le 40 odstotkov toliko žganja kakor so ga pred vojno. Slava Slovenije Slovenija je bila zelo prepričevalen dokaz koristnosti in vrednosti države Jugoslavije. Nikdar v svoji zgodovini Slovenci .niso bili dalj časa svobodni. Celih tisoč let so bili pod nemškim gospodstvom, večino tega časa so bili pod Habsbur-žani. A decembra 1918. so dobili svobodo kot enakopravni del v Kraljevini Jugoslaviji. Res je, da so se Slovenci v teh 23ih letih Često grenko pritoževali zaradi razlik, ki so jih z njimi delali njihovi močnejši sonarodnjaki Srbi. In vendar so napredovali v vsakem pogledu. Mreža njihovih cest je postajala vse boljša. Ljubljanska univerza je doživela napredovanje kakor nikdar,, slovenska književnost je vzetetfelaT^ivTJerrjsRi standard se je dvignil in Slovenci so dobivali važna mesta v vseh krajih Kraljevine. Slovenski vodi- Slovenija, mala, izredno le- te!j je bil med "/Odličnejši-. .. .... .mi premijerji. pa pokrajina z milijonom pre . * ' Zlata doba Slovenije, ki je trajala malo več kot dve desetletji, je sedaj končana. V predelih, ki so jih vzeli naciji in Madžari, se že izvajajo krute mere raznarodovanja. Tisoče Slovencev _so že pregnali iz teh predelov, skoraj vso inteligenco so bodi izgnali bodi onesposobili, zaprte so vse slovenske šole in sedaj si na vse načine prizadevajo, da bi Slovence prepričali, da so oni prav za prav Nemci ali Madžari. Večino njih so tudi oropali posestev in narodnosti. CHURCHILL V "OVERHOZAH' v londonu primanjkuje p ive London, Anglija. — V nekaterih londonskih okrožjih se je pojavilo občutno pomanjkanje piva, ker ga pivovarne zaradi pičlega materijala ne morejo dovolj izdelati. Mnoge krčme so prisiljene, da bodo ostale zaprte po en ali dva dni v tednu. • v polni nferi zdaj obstoječa delovna moč ter se bo tudi skrajšala doba vežbanja za razna opravila bivalstva, ležeč v najsevernejšem delu Kraljevine, je razdeljena med Italijo, nacijsko Nemčijo in Madžarsko. Hrvatsko ste si razdelili Madžarska in Italija; Srbijo Madžarska, Bolgarija in Albanija. Položaj Slovencev Med vsemi Jugoslovani so Slovenci pretrpeli največ — vsaj z enega stališča sodeč — — izgubili so vsako najmanjšo sled svobode. Večino prebivalstva te male pokrajine so oropali vsake možnosti nadaljevanja svojega narodnega obstoja. 2e se izvajajo nasilna prizadevanja, da se jih prekrsti v Madžare, Nemce ali Italijane. Slovenci so- med najnaprednejšimi in najkulturnejšimi narodi v vsej Srednji Evropi. Oni so slejkopnej najnaprednejši med vsemi Slovani, ne izvzemši Cehe. Kjihova prestolnica Ljubljana je bilo vzorno mesto s 60.-000 prebivalci, ob vznožju slikovitih planin. Njen glavni park je prehajal v Alpe. Njene ulice so bile čiste, javna poslopja lepo vzdrževana in njene šole so bile vzor prosvetnih ustanov. Ljubljana je bila znamenita glasbeno in književniško središče, bila je glavni sedež zelo razširjenega mednarodnega sodelovanja, ustvarila je boljše razmerje med delavstvom Angleški min. predsednik Churchill pravi, da je obleka v kakoršni ga vidimo na gornji sliki, zanj najbolj udobna. Pripravna je zlasti ob zračnih napadih in, kakor trdi, jo lahko natakne na se v par sekundah. Slika je bila vj ■ta na vrtu pred Belo hišo in v Churchillovi druibi je Harry Hopkins s svojo hčerko. Italijanska oblast v Sloveniji V delu Slovenije, ki ga je vzela Italija, v katerem je tudi glavno mesto Ljubljana, je manj nasilja in manj preganjanja. Univerza je še odprta, stari listi še naprej izhajajo, imenovano duhovništvo je še naprej v službi in prirejen je bil vsakoletni velesejem. Ker je ta del Slovenije edino, kar leži med Nemčije in Jadranom, si Italijani prizadevajo, da bi Slovence do nekih mej zadovoljili kot podložnike. Po številu so bili drugi narodni element v Jugoslaviji Hrvati z nekaj manj kot 4,000.« 000 prebivalcev. Po uradnih štetjih v Jugoslaviji je bilo C,217.847 katoličanov. Od teh je bilo približno 1,100.000 Slovencev, drugi sto tisoči pa Nemci in Madžari — Jugoslavija je imela celo nekoliko Al-bancev katoličanov — pa je Hako število Hrvatov nekoliko in kapitalizmom kot so bile v [manj kot štiri milijoni. večini drugih pokrajin in bila je vir prosvete najvišje stopnje. Ta mali gorski narod skoraj ni poznal nepismenosti in njihova večina je.Čitala dober tisk. Slovenske ceste, vijoč se skozi prevladujoča alpska pogorja, so "bile med najboljšimi iv južnovzhodni Evropi. Od teh jih nekaj manj kot 2,500.000 živi v novo ustanovljeni "neodvisni Hrvatski^, ostali del pa so dali Italiji in Madžarski. Z^ eno besedo, pr-vd delo diktatorjV&nte Pave-liča pri ustvarjanju "neodvisne Itrvatske", da preda ceio (Dalje na 4. strani) Sto* t AMER1KANSKI SLOVENEC Petek, 16. januarja 1942 Amerikanski Slovenec Prvi m najstarejši slovenski tot v Ameriki. Zstaja mk daa ddjkuy iQ dnevor po n«d«lj. pone- fadajt in EDINOST PUBLISHING CO. NmIot uredništva In sprave: 1849 W. Cermak RcL, Chicago. Telefon: CANAL 5544 Naročnine: Za celo leto 2« pol leta _ Za fetrt leta _ Za Chicago, Za cclo lete_ Za pol leta_ Za četrt leta _ Posamezna številka _$6.00 3.00 __1.75 is Avrepo: __$740 3.50 2.00 3c The firet and the (Meet Slovene • Newspaper in America, Eatabliahed 1891. Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addrees of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _ For half a year For three months .~$6.00 __ 3.00 175 Chicago, Canada aad Europe: For one year__$7.00 For half a year _ 3.50 For three months Single copy__ 2.00 _ 3c Dopisi važnega pomena aa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo dan in pol pnd dnevom, ko iaide list. — Za radijo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraCa. h Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. miru, novega pomirjenja, nove notranje obnovitve, če ne krščanstvo? Ta zavest in to razumevanje mora prodreti v vse nas, ki prisegamo na krščanstvo in se zavedamo njegovega pomena. Odgovornosti in dela se ne sme braniti, ne strašiti nihče. Papež Pij XL je ustanovil Katoliško Akcijo, ki naj bi delovala v vseh celicah katoliške cerkve po svetu. Modro zamišljena organizacija. Katoliška akcija je brezdvom-no veliko storila, ki se ne da vidno meriti z vatlom, ali pa tehtati z uteži. Sadovi ostanejo v dušah in to ne brez sle- Ali so naziji Turki?* Neko poročilo trdi, da je Hitler turškega porekla. Naj bo* Štajerci gotovo ne bodo zamerili, če jim gra kdo otme. Gotovo so zdaj prepričani, da so naziji podobni Azijatom z ozirom na njihove taktike. "Če drugemu privoščiš, da pade, se boš sam spotaknil", je izrek, ki se ujema z zavrat-nim napadom na amer. otoke du. Storila je pa še vedno veliko premalo. V tem oziru , _ ima katolištvo še ogromne nerešene naloge pred seboj, kij ^ 40* leti čakajo, da se jih dovrši. Katoliška akcija, ali kakorsnofiriapadla ruske otoke Pa kako ime bo že nosila taka akcija bo morala intenzivno na novo delo. Nove generacije bo treba zajeti s konstruktivno delavnostjo in jim dati katoliškega duha in zavesti, da bodo te prežete z novim duhom krščanstva. Samo tako bo mogoče uspešno širiti duh katoliškega poslanstva po svetu.. Katoličani, kvišku glave, velike naloge so pred nami. Vsi, ki se žrtev in dela r\4 boje so vabljeni k sodelovanju. Ideje krščanstva morajo naprej! To naj bo sklep vsega katoliškega sveta v tem letu 1942! —n. PODRUŽNICA ŠT. 20, SŽZ. Joliet, 111. Naznanja se tem potom, vsem Članicam, da bomo imele sejo v nedeljo 18. januarja ob eni uri. Ta dan bo nekaj posebnega to- j rej ne zamudite. V prvi vrsti bomo imeli odlične goste in sicer gl. predsednica gospa Prisland, urednica "Zarje" gospa Albina Novak in gl. nadzornice. Umestil se bo naš odbor in umeščevalec bodo naš gospod župnik Rev. M. J. Butala, nakar bo sledil program, ki ga imajo v rokah gospa Anna Stukel in gospa Mary Terlep. Po vsem tem bo sledila prosta zabava. Povabljene so tudi deklice v na- šo ameriški listi pisali v prilog Japoncem! Radodarnost pa taka! Izmišljen pogovor prezidenta „ Roosevelta z japonskim poslani- ,sem mladinskem oddelku, kom Tojotom: Na 8Vldenje v nedeljo, Roosevelt:- "Japoncem smo pripravljeni takoj odstopiti celo polovico Tihega (Pacific) ocea- Dogodki na.' Katoliška akcija po vojni Katoliška cerkev se je še v vsaki vojni trudila za dosego miru. Ce je bila pa kedaj kaka vojna potrebna za dosega pravičnega miru, kolikor je kaj takega mogoče med nami ljudmi na zemlji, je taka vojna našla naklonjenost katoliške cerkve, a le v toliko in tam, kjer so bili taki koraki res neobhodno potrebni pri prizadevanju za dosego pravičnega miru. A načelno pa je katoliška cerkev proti vsaki vojni, to je proti klanju in moritvi sami. To je vedno obsojala in obžalovala v svetu. Poglavarji katoliške cerkve so vedno zastavljali ves svoj upliv za mir v mnogih vojnah. V zadnji svetovni vojni je papež Benedikt XV. storil vse, da bi bil dosegel mir. Svet ga ni poslušal. Predzadnji papež Pij XI. je istotako storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi prišlo do miru. Svet njegovih apelov ni poslušal. Tudi sedanji papež Pij XII. je naslovil že celo vrsto svojih govorov na svet za mir. Svet ga ne posluša. Zakaj ne? Ali papeži niso imeli prav, ko so svet prosili, naj se ne zateka k orožju in sili? Seveda so. Zakaj jih pa niso poslušali? Zato ne, ker svet je neubogljiv in neposlušen, je kakor nora mladina, ki se za opomine matere in očeta ne zmeni. Po svojih potih hodi, misleč, da vse ve in šele ko iztakne kaj hudega, še le tedaj spozna, da so starši nekaj vedeli, ko so svarili, ali prepozno je. Katoliška cerkev ima v rokah le moralno orožje, ne pa pravega orožja, s katerim bi mogla uveljaviti v svetu mir. Le opozarjati in učiti more ter kazati na nevarnost. To pa kakor zgleda pri svetu malo zaleže. Najmanj seveda v kakem Berlinu, v kaki Moskvi in še marsikje drugje. Novi "izmi" imajo besedo, ki obetajo narodom vse mogoče in nemogoče stvari. Večno veljaven "izem"' o Bogu; pravici, itd. ta ni mikaven, ta ne vleče, to je le za stare mame, pravi in se norčuje brezbožen svet. Yes, tudi za stare mame je in te, ki sledijo božjemu "izmu" imajo v svojih srcih mir, uravnovešeno vest, kakoršne diktatorji sodobnih brezbožnih "izmov" na svetu nimajo. To je razlika! O poboljšan ju sedanjih diktatorjev je škoda vsake besede. Škoda tratiti čas. Ti bodo šli svoja pota, katere jim ne začrtava Bog, pač pa hudoba sama, v katere interesu je, da je na svetu tako, kakor je. Kako bo pa z bodočnostjo? Kako? To je velevažno vprašanje za vsakega posameznika in ves svet. Katoliška cerkev se je veliko trudila v svetu od svojega postanka naprej, da bi svet duhovno poboljšala. Da bi svetu dala možno zavestno duhovno podlago in z njo globoko duhovno odgovornost za vse gibanje in nehanje med ljudmi na svetu. Ta odgovornost naj bi bila vsakemu posamezniku, narodom in vsemu človeštvu skupaj vodnik in zvest spremljevalec, ki bi kazala kaj se sme, kaj se ne sme, kaj je prav, kaj ni prav. S tem prizadevanjem je veliko dosegla. Ni pretirano če zapišemo, da se ima zapadni civilizirani svet, kakor se to rad sam postavlja, zahvaliti za vso svojo civilizacijo in kulturo krščanstvu in v prvi vrsti katoliški cerkvi. Zgodovina to dokazuje na vseh potih razvoja narodov na svetu. O tem sploh ni govora. Da se svet pa tako pogosto, kakor priča zgodovina, izneveri naukom in ciljem krščanstva ni zato iskati vzroka v krščanstvu, pač .je vzrok v ljudeh samih. Kakor že omenjeno, kakor neposlušni sin, svet hodi svoja pota in zaide. Tudi sedaj je tako in nič drugače. Svet je iskal miru in boljše bodočnosti v liberalizmu, socializmu, komunizmu, zdaj ga je iskal v nazizmu in fašizmih. Ali ga je našel? Ali imajo ti "izmi" rešitev za svet? Kar poglejte v Evropo in drugod po svetu, pa imate odgovor na dlani, kako rešitev imajo ti "izmi" za svet. Potem pa sodite! Krščanstvo, osobito katoliška cerkev je tekom svojih dva tisoč let vložila ogromnega dela za duhovno poboljša-nje družbe. Ta njena misija ni nikoli kopčana. Nadaljuje se iz rodov v rodove in se bo do kanca sveta. Ogromno delo in ogromne naloge zopet stopajo prav sedaj pred krščanstvo in katoliško cerkev. Svet je zopet razbit in raz-drapan na vseh koncih in krajih. Kdo naj svetu da zopet NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliet, 111. Letos" nam niso niti naši sv. Trije Kralji svojega običajnega snežnega plašča pripeljali: pa tudi ne pravoslavni Božit, ki je bil letos ravno tako zelen, kakor je bil naš, da smo jim to pot z mirno vestjo vračali običajen tozadeven poklon: okinčali pa so nam skoro vse šipe v oknih z raznovrstnimi ledenimi cvetlicami, česar bi ne zmogel narisati niti najbolj premeten* umetnik. Sicer pa tukaj to ne trpi predolgo, ker je naše vreme kakor nalašč nestanovitno. Praznik sv. Družine pade na drugo nedeljo v januarju. Pomen istega za naše družine so t»di to pot v naši cerkvi med pridigami izborno obrazložili. Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je umrla znana Mrs. Mary Kapele- Balich, stara 51 let, bivajoča na 1307 K Hickory St. Šele lansko poletje se je vdrugič poročila, odkar pa ji več zdravje ni služilo — Dne 9. t. m. je preminul Mr. John Horrigan, bivši dogloletni superintendent pri E>lgin, Joliet & Eastern železnici, star 81 let. — Dne 10. t. m. pa je umrl neki John Butala, star do 55 let in bivajoč na 912 N. Center St., rojen je bil na neki farmi v Iowi. Tukaj zapušča dve sestri. Na vojaški dopust za bo žične praznike, ki traja navadno dva tedna, je prispelo k svojcem precejšno število naših fantov, oblečenih v kamižolah Strica Sama, katere se jim dokaj dobro prilegajo; zlasti pa na glavah skrivljene čepice se jim izborno podajejo. Samo, da se bi vsi zdravi in veseli vrnili, ko bo vojna vihra dokončana. Bog daj! Iz Clevelanda dopisnik poroča, da je bil tam rojen prvi v 1. 1942. otrok slovenskim sta-rišem, in pripomni: "Menda za to, ker imamo slovenskega župana". Pa menda ja župan štorkelj ne regira. Kdor čita nekatere slovenske, hrvatske in srbske liste. zlasti razne dopise in članke glede politične bodočnosti našega trojedinega naroda, pride prav kmalu do prepričanja, da je vse to nekaka mešanica, v kateri je težko najti jedro, ki naj očividno pokaže kjer se nahaja rep ali glava onega predmeta, ki ga poskušajo — seveda — vsak po svoje ustvariti. Vse kaže. da se bo še nadalje tako mešalo dan za dnem, aa koncem konca postane vse skupaj neke vrste izrodek ali stvor, večinoma Musotova po-lentarija in pa nazijska kozje-mlečna sirotka, ako tudi Rusija zmaga, kajti glavna zmaga se izposluje pri mirovni mizi, kjer bodo imeli naši narodiči bojda bote pičlo a .zastopstvo, kakor zadnjič, ko se je najlepše in najdragocenejše slovenske in hrvatske kraje kot so Primorje, Goriška, Koroška, Trst in Reka, ki so vredni mnogo več nego vse ostalo, za-mešetarilo za nekoliko ciganskih vasi v Macedoniji. Vede-remo! Izkoriščevanje, ka-li? V naših listih vidimo priobčene ene in ste spise, večinoma politične vsebine, kar se nam zdi gotove vrste izkoriščevanje, in se bi moralo smatrati kot oglasi. Na mizo naj vnaprej položijo groš, al* pa naj taki~spisi romajo v koš! Ce listamo zgodovino, vidimo, da so Švedi začetkom 18. stoletja pod svojim kraljičem Karlom XII. igrali nekako tako vlogo kakor zdaj naziji. Podjarmili si so Poljski in baltiške dežele ter vdrli južno skozi Rusijo do Turčije, toda nazadnje pa so žalostno končali, kakor bodo zdaj naziji kmalu. Dasi so jim razni ukrajinski petokolonci in efijalti na vse načine "pomagali", so bili Švedi tako strašansko te-peni in poraženi, da jih ves svet. več nikdar ne spravi v vojno vihro blizo tristo let. Tako je treba naučiti tudi nazij-sko zverjad, da bo tu"di pred njo imel svet trajni mir, kakor ga ima pred Švedi. Josephine Muster, tajnica. O- Tojo: "Oj, kako ste vi Meli-kanci prijazni in radodarni! Katero polovico pa imate v mislih, mistel plesident, ali morda zapadno, iztočno, severno ali južno? Roosevelt: "Spodnjo, eksce-lenca Tojo." (Zastor pade). Izmed vseh novodobnih pustolovcev in klativitezov, neizvzem-šf Habsburžane, ki so seveda za njim v dotičnem poslu takoj prvi, je rumunski bivši kralj Ka-rol, ki zdaj s svojo krivonoso priležnico Magdo po stari Me-ksiki lovi vsakovrstne -race in streija divje kozle, da ga bodo kmalu celo od tam tudi pregnali neznanokam, najbolj impertinen ali skrajno nedosleden. Hohen-zollern je. Te dni se je že v tre-1 »a osišče. tjič proglasil za rumunskega' kralja in namerava priti v Z. D., da mu pomorejo vtretjič zajezditi starega pagaza, ki ga je dvakrat strmoglavil. "Germani, Anglo-saksonci ali Slovani bodo zavladali vsemu svetu po sedanji vojni," trdi neki člankar v "Chicago Daily News". Po našem skromnem RAZNO ANGLEŽI VEŽBAJO BELGIJSKE VOJAKE London. — (TP) — Po dogovoru angleštfe vfade z belgijsko vlado v pregnanstvu, bodo belgijske vojake izvežbaii za parašutiste. — Tako je poročal diplomatični poročevalec Reuerjevega poročevalnega u-rada. — Prav tako se bodo belgijski vojaki vežbali kako ravnati z eksplozivi in uničevanju sovražnih postojank. Belgijsko vojaštvo je to vest sprejelo z velikim navdušenjem. Izvežbani parasutisti «e bodo najprej porabili v njih lastni državi, ob katerikoli priliki, ki se bo nudila pri napadu staro železo pobirajo po farmah Des Moines, Iowa. — (TP) — Obrambni odbor države Iowa je ^e pričel z nabiranjem starega železa po farmah države Iowa. Računa se, da bodo nabrali nekako 200 milijonov funtov starega železa samo na mnenju pa bodo zadnji na pr-J farmah, kar pride povprečno vem, a prvi pa na zadnjem mestu, če so se Slovani česa naučili tekom najnovejše dobe, da jih ne bodo zopet prelisičili in se ne bodo pustili voditi drugim za nosove, kakor so se vedno doslej, inače ostanejo tudi v bodoče "magarci in jazbeci", ki si naj nalože nove tovore ter se poskri-jejo v globoke rupe za nadaljno spanje. Nekdo že povprašuje: "Kam bo strahopetno zbezl j al Hitler koncem sedanje vojne? Ali bo tudi zanj pripravljeno zavetje, kakor je bilo za kajzerja?" Odgovor: Mogoče" ima tudi on kaj kronanih bratrancev, kot jih je imel njegov prednik, da ga bodo isti zaščitili in spravili na varno. Gotovo se še spominjamo, kako so smatrali v starem kraju skoro vse, ali vsaj večino nezakonskih "pankrtov", kot ožje polkrvne sorodnike raznih kronanih in nekronanih pustolovcev in škricov, kateri so se klatili po raznih ondotnih graščinah, ce-sarsko-kraljevih uradih, itd. "Tiha voda skale izpodjeda," pravi naš star pregovor. Ne boj-mo se za nje! Končno ne smemo pozabiti na naš "Barn Dance", ki bo v soboto večer, 24. januarja v naši Slovenija dvorani. Pridimo vsi! Naročnik -o- 'širite amer. slovenca" do tisoč funtov na vsako farmo. o predsedniku grozil Harris'burg, Pa. — Aretiran in zadnji ponedeljek postavljen pod bond $10,000 je bil neki 67 letni Johjp H. Ulman. dokler ne bo federalno sodišče izreklo odločbe proti njemu. Obdolžba se glasi, da je mož pisal predsedniku Roo-seveltu grozilna in umazana pisma. o balbo je bil ustreljen po lastnih vojakih London. — (T.P). — Končno je radio iz Rima naznanil, da je' bil italijanski poveljnik zračne sile itiaršal Balbo sestreljen po fašistih.—Balbo, kakor znano, je bil -ubit meseca junna leia 1940, ko je njegovo letalo zaradi neznanih okoliščin padlo na tla blizu Tobruka v Libiji. Sedaj pravijo Italijani, da je bil Balbo z letalom nad Tobrukom ob priliki angleškega zračnega napada. Toda, Balbo ni bil sestreljen od Angležev, ampak je bil zadet od izstrelka protizračne baterije na neki italijanski kri-žarki, ki je bila zasidrana v ta-mošnji luki. — Ob času svoje smrti je bil Balbo governer v Libiji. 'širite amer. slovenca" Srečo je imel Cleveland, O. — Frank Ka-stelic iz Bacroft Ave. je nekega večera čakal z avtomobilom na 91. cesti, tam kjer cesto križa železnica, da je vlak odpeljal mimo, nakar je pognal svoj avtomobil naprej. Toda v tem trenutku je že pridrvel drugi vlak od nasprotne strane in zadel v Kastelicev avtomobil ter ga vlekel s seboj nad sto čevljev daleč. Na srečo pa je Kastelic dobil samo nekaj malih prask po nogah, dočim avtomobil niti za popravilo ni več dober. Smrt rojakinje Cleveland, O. — Preteklo nedeljo 11. januarja je v Polyclinic bolnišnici preminula rojakinja Frances Peterlin, rojena Ar-ko, v starosti 64 let, ki je živela na St. Clair Ave. Pokojna je bila rojena v vasi Zapotok in je prišla v Ameriko pred 42. leti. Zapušča dva sina, pet hčera, brata, ki živi v Newcomerstown, O., petnajst vnukov in še več drugih sorodnikov. V starem kraju pa dve sestri in enega brata. Pokopana je bila iz cerkve sv. Vida v sredo 14. januarja na Calvary pokopališče. Rojak ponesrečil v Južni Ameriki Rio Ceballos Cordoba, Argentina. — V tukajšnjem kamnolomu se je ponesrečil rojak Vinko Zvanut, star komaj 39 let. Nesreča se je zgodila, komaj nekaj trenutkov pred koncem dela. Vinko je ravno nameraval zapustiti kamenolom, ko se je-v bregu utrgalo kamenje in mu je velika skala padla na nogo ter mu jo popolnoma zmečkala, da so mu .jo morali v bolnišnici odrezati. Vinko je doma iz Lozic pri Vipavi in ima v Argentini še več svojih sorodnikov. — V tem kamenolomu se je ponesrečilo že več naših rojakov, nekateri so odšli na drugi svet, mnogi so pa ostali invalidi za vedno, toda gospodar ni še nobenemu izplačal tozadevne odškodnine. Rojenice Chicago, 111. — Družino Mr. in Mrs. Lojze in Karolina Gra-disar so te dni obiskale vile rojenice in jim podarile zalo hčerko. Mati in novorojenka se dobro počutijo. — Castitke! •Širite amer. slovenca* Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This Buy * Defense BONDS—STAMPS PREGNAN (369) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs the apes were angry beCAUSE "TOMMY HAD FAILED "lb KILL THE MARAUDING LION . "TARMANGANI FRIEND OF LIONS,' ONE GROWLED/WE KILL." t THE OTHERS TOOK UP THE CRY CHARGED. THE BOY FLED. Opice so bile jezne, ker je Tomuiy-ju izpodletelo pobiti roparskega leva. "Človek prijatelj levov", je rekla ena jezno. "Ubijemo te!" Drjjtfc so za njo ponovile klic — in napadle. Tommy je zbežal. Slučajno jc tekel z vetrom in tako je zmešal svoje preganjalce. VANISHED BY THE APES f6MMY WAS FORCED ONCE MOSS TO FACE TKE WILDERNESS ALONE.___ Pregnan iz opičje družbe, jc bil Tommy zopet priinoran, da jc ostal sam v džungli. - ~ ^^ Pstsk, 16. 1M2 Drame AMERIKANSKI SLOVENEC Stran B dri. Illioou is 1915. -Y SOCIETY) mi. Safes Joliet, DL^r« dom i* narod; vii za enega, eden za t««." LTMI ODBOR: 257 Lime Street. Joliet. Illinois 716 Raub St., Joliet. IIL 528 Lafayette St.. Ottawa, IIL J. Wsdfc, 301 Liine Street. Joliet. 111. _ hn Mauaakfc, 650 N. Hickory SU Joliet IIL Blacajaiki JoMph Kkyaa, 90» Weodruf Rd., Joliet. 111. Duhovni vodja: Rev. Mathew Kcbe, 223 — 57th St. Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zater, 351 Nsl Chicago St.. Joliet IIL NADZORNI ODBOR: Andrew afero* T748 W. 21ft St, Chicago. IU. JsMVil L Draslar, 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. Joasph Jerman. 20 W. Jackson St. Joliet IIL POROTNI ODBOR: Joaapfc PavUkoafct* 39 WincheU St., Sharptburg, Pa. Mary Kovadch. 2294 Bh}e Island Ave.. Chicago. IIL ^ 27JO Arthington Ave« Chicago, IIL Adetiasaga odseka: Prank Likovich. 60S North Bluff Street Joliet. Illinois. URADNO GLASILO: •Amerikanski Slovenec**, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, IIL Do L jam. 1MK je DSD, izplačala svojim članom ia Slanicam ter njih dedičem rasnih posmrtnm, poilcodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. mt lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj ktt t člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan aaoikeft ali ženskega spola v starosti od 16 de 55 1st V mladinski *Mtdstek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $290.00, $000.00 ali U,000.00. Izdajajo se različni % certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo is svite centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in NEVARNO ZNAMENJE Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD. je 111.9011 solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreoo! Zs vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust-meno na gL tajnika: PRANK J. WEDIC, 301 Lime St. Joliet UL IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Joliet, Illinois. S tem se službeno naznani skupnemu Članstvu, da se bo vršila revizija knjig in letna seja glavnega zborovanja v četrtek dne 29. januarja. Torej, ako ima kateri dlan ali članica kakšna navodila, priporočila, ali pa pritožbe, so naprošeni, da se isto pošlje na glavni urad vsaj do omenjenega dneva. Naznani se tudi, da*je Družba kupila za $2,000.00 Defense Bondov, in da je to samo začetek. Glavni odbor je prepričan, da je to po vol j i članstva, in zato se bodo nakupili več teh bondov ob vsaki priliki. To se šteje patriotična dolžnost nas vseh, zato se tudi apelira na vsa naša krajevna društva in posamezne člane in članice, da kupijo Defense Bonde in Stamps koliko mogoče. Tako se bomo pokazali kot pravi Amerikanci, ter tako pomagali naši državi in našim fantom, kateri so že, in kateri bodo še šli v vojno, ter za nas pripravljeni prenesti vse težave in težkoče. Povsod se zdaj sliši. "Ne pozabi — Pearl Harbor." Ne pozabimo to tudi mi. Za DSD., ' FRANK J. WEDIC, gl. tajnik. "Zivcl Haakcn VII." To pomeni znamenje ki ga vidimo zgoraj narisan;-na neki hiši na Norveškem. Gledati taka znamenja pa je nevarno za ljudi in nekemu dečku, ki ga smehljaje ogleduje, bi se gotovo ne godilo dobro ako bi ga zasačili nazijski oblastni organi. Haakon, kakor znano, je norveški kralj, ki je zdaj v izgnanstvu. KAJ DELA MORNARICA? , Ojača, popravlja, spremlja, zasleduje sovlažnika in se pripravlja za napad. Spisal Hanson W. Baldwin (Prevedeno in izdano po uijudnosti dnevnika N. Y. Times od Common Council for American Unity.) BOWLING NEWS HOliY PAMILY LADIES BOWLING TEAM Editors Won........24 Lost_______15 Recorders Woa.......15 Lost_______24 Editors Marge Jamnik .... 135 108 159 Dolores Wedic ___ 104 118 116 Betty Buchar 133 152 122 Jennie Bambic__ 133 187 121 Josephine Vancas. 138 148 150 Total«........... 643 713 668 * Recorder* Eve Sobar -......... 136 123 181 Low Score------- 104 108 116 Alma Touelli _____ 84 102 106 Betty Drager---- 144 136 170 Violet Floyd r---- 94 128 125 Totals.------ 564 597 698 The team is once more in full swing after spending two very delightful holidays. We thought we would be out of practice, but last night most of the girls had a very good night. Jennie Bambic, had the high est game of the evening of 187, Eve Subar, second with a game of 181, and Betty Drager, third with a game of 170. Keep up the good work, girls. Violet Floyd, a good little bowler, picked up some beautiful splits, which were acclaimed by the spectators. Girls, keep up the good work. You will hear more from me next week. Your reporter, Captain of the Editors. DVA MILIJONA DREVES ZA POGOZDOVANJE Springfield, IIL — (TP). — V načrtu je, da se bo prihodnjo pomlad posadilo dva milijona dreves, s katerimi se bo pogo-zdile 2000 akrov sveta, kateri je bil opustošen ob raznih premogovnikih. — Pogozdovanje sc bo vršilo v okrajih Fulton, Grundy, Henry, Jackson, Knox, La Salle, Perry Randolph, Saline, Sti Clair, Will in Williamson. Za pogozdovanje bodo rabili razna drevesa, iglavce in listna drevesa. -o- Širite in priporočajte liti "Amerikanski Slovenec!" Ko so Japonci počasi pritiska-vali proti Manili in japonske prevozne ladije so nadalje izbljuvale vojake in zaloge na obal^-otoka Luzon, se je pozornost občinstva osredotočila na vprašanje, kje je in kaj dela mornarica Združenih držav. Vzklik "Kaj pa deli pravzaprav naša mornarica" — dostikrat ob popolnem nerazumevanju vloge, ki jo mornarica igra v moderni vojni — se je slišal z ust mnogih ljudi tekom minole-ga tedna, ko se je razvijala bitka okrog Manile. RAZDVOJENO BRODOVJE Treba vpoštevati razne čini-telje, po navadi nejasno pojmo-vane, ki komplicirajo naš mornariški problem. Najprej, stvar je ta, da mi začenjamo to dvo-oceansko vojno s tem, kar je eno-oceanska mornarice. Da vzadostimo potrebam spremlje-vanja na Atlantiku, da preprečimo mogočnosti grožnje s strani bojne ladije Tirpitz, sestre ladije Bismarck, in dveh nemških ladij-letališč in da zagotovimo stalno zalaganje one trdnjave, ki je Velika Britanija, premostili smo začetkom mino-lega leta velik del naše mornarice Jia Atlantik in tako razdelili našo mornariško silo med dva oceana skoraj pol in pol. To počenjanje je bilo koristo-nosno na Atlantiku. Od meseca septembra, ko je mornarica dobila povelje: "Ustreli, čim za -gledaš" in je začela spremljeva-ti prevozne ladije, se je potapljanje ladij s strani Nemcev znatno skrčilo in nemška proti-blokada je bila zaenkrat prelomljena. Da se to doseže, smo morali , ^ , pa sprejeti dejstvo mornariške and Dance to Old Time Dances ^^. na j rxem conducted by Guy Colby. j na Paci£iku. Nase mornariško razmerje na Pacifiku je bilo še nadalje skrčeno vsled učinkovitega napada Japoncev na paci-fično brodovje pri Pearl Harbor dne 7. decembra. Mala azijska flota ob filipinskih otokih ni bila nikdar namenjena za drugo kot za nadlegovanje in zakašnje-vanje sovražnika; pričakovalo se je, da povzroči Japoncem čim več mogoče škode, ali se ni nikdar pričakovalo, da bi mogla preprečiti izkrcanje Japoncev. Oči vidno vzelo je nekaj časa in vzame še več časa, da se poglavitno pacifično brodovje, bazirano ob Hawaii, popravi in reorganizira po japonskem napadu dne 7. decembra. Več kot pet tednov so minuli od onega napa- FUN FOR EVERYBODY! Joliet, 111. Don't forget the Big Barn Dance which is going to be held January 24th, in St Joseph's Parish Hall sponsored by St. Joseph's Parish Civic Ass'n. Come da; vendarle admiral Chester W. Nimitz, novi poveljnik bro-dovja, je še le te dni prevzel povelj ništvo. V minulih treh tednih so mnoge enote brodovje vporabilo čas s popra vi jen jem; nekatere naprave v luki Pearl Harbor so morda bili v potrebi popravljanja. Mnogo izmed ladij, baziranih na Pearl Harbor, je gotovo začelo takoj poiskovati japonske ladije-letališča, ki so nosile aeroplane, kateri so izvršili napad; druge ladije so bile brez- Filipinc dobij'o priložnost za u-godno borbo, moramo vzdrževati stalni pritok ojočanj in nadomeščanja vojnih snovi (zlasti zrakoplovstva) ter ljudi, potujočih tja čez velika razdalja največjega oceana na svetu. Dalekosegajoči bombniki bodo morda končno v stanu prele-tati del te proge — bodisi čez Pacifik ali čez Atlantik, Afriko in Indijo; dvomljivo pa je z o-zirom na japonska zasedanja, da je to danes mogoče. In aero-plani-borilci in vsa druga bojna sredstva morajo enostavno biti prevažana. po ladij ah. Mornarica pa mora spremi j evati te ladije, naložene s proizvodi "Arse-nala demokracije" tja do Daljnega Iztoka in tudi očuvati te same ladije, ko se vračajo domov, naložene s strategičnimi surovinami. [ Pacifična flota, ki je tako daleč od Japonske, ki se še reorganizira po napadu dne 7. decembra in se ukvarja s tolikimi raznimi nalogami in ki zlasti nima primerne baze razun Singapore blizu bojišča na Daljnem Iztoku, ni sposobna voditi sedaj kak večji napad proti Japanu. S časom vpadi potom aeropla-nov s ladij-letališč in potom podmornic bodo mogoči in se napredovanje morsko - kopne ekspcdicije napram . zapadu, ki bržkone bodo izvršili, ali počasno zahteva postopno zasedenje o-točnih postaj, bi potrebovalo absolutno superijornost na morjir in v zraku in mesece ali leta skrbnega pripravljanja. Ekspe-dicije tako junaških obsegov se ne morejo začeti v enem dnevu. V Daljnem Iztoku onih malo naših ladij, baziranih ob Filipi-nah, stoji nasproti tretji največji mornariški sili na svetu. Ob izbruhu vojne imeli smo precejšnjo podmorniško silo v azijskem brodovju — mnoge so bile nove podmornice s sijajno opremo in dobro izurjenim moštvom. Njihovi uspehi so bili dosedaj nekoliko razočarujoči, zlasti ako jih primerjamo z onimi nizozemskih podmornic in zrakoplovov. Moramo pa zapomniti si, da dvomno zaposlene s patrolira-njem proti podmornicam. Neka-fnaše Podmornice operirajo v vo-tere ladije so bile rabljene v tojdah> kJer Japonske ladije mrgo-svrho tudi ob zapadni obali, kjer hJ° ln kJer obst°Ja stalna P«*-se je že prej poročalo o prisot- HUDA ZIMA NA OGRSKEM Berlin. (Radijsko poročilo). — (TP). — Zaradi silnih sneženih viharjev in hude zime, ki je zadivjala po celi Ogrski, je bil malo onemogočen vsak promet za del j časa. Pravijo, da je bil to eden najhujših sneženih viharjev, ki je kedaj zajel Ogrsko. Vse količkaj razpoložljive delavske moči so bile zaposlene z odmetavanjem snega na prometnih Črtah in celo vojaštvo je bilo upreženo pri odmetavanju snega. -o- Katoličani so tako močni« kakor je močno njihovo katoliško časopisje« nosti japonskih podmornic, druge ladije so bile bržkone takoj pridržane za službo spremi j eva-nja prevoznih ladij. PRESLEDKI ČASA SO VAŽEN ClNITELJ Seveda je mogoče, da so nekatere ladije, ki so bile na Atlantiku ob izbruhu vojne, bile odposlane na Pacifik, ali, da so od-plule z Norfolka že dne 7. decembra in potovale ob stalni brzini sedemnajstih vozlov, vzelo bi šestnajst dni, da dospejo v Hawaii. In da so odposlali ladije-letališča, s povsem montiran imi ae-roplani na krovih, za prevoz v Daljni Iztok ali pa tovorne ladi je z aeroplani v zabojih, in to kmalu po napadu 7. decembra, odpotujoče iz San Francisca in namenjene v Singapore ter spremljevane od varujočih bojnih ladij, bi vožnja vzela približno trideset dni ob povprečni brzini petnajstih vozlov ob progi mimo Honolulu, Samoa in severni obali Avstralije do Torres Ožine in Singapore. Ti odmori časa označujejo našo drugo težkočo v vojni na morju. V zapadnem delu Atlantika in v vzhodnem delu Pacifika mi operiramo ob "notranjih linijah", namreč ob krajših linijah kot naši sovražniki, ali, da pridemo do druge polovice ~ obeh oceanov, se moramo raztegniti do bližine trdnjav naših sovražnikov. Razdalje — zlasti na Pacifiku — so ogromne in delo spremljevanja s strani mornarice nima na tem oceanu nikake predhodne primere. Pa vendarle je spremljevanje sedai daleč bolj važno kot kaki dramatični, ali riskantni vpadi daleč od naših baz proti japonski mornariški sili. Kajti, ako naj se drži Singapore, ako naj nja napada z zraka; to pomen j a, da se po dnevu morajo držati pod površino — dostikrat precej globoko pod površino — in da se smejo vzpenjati le po noči. Nizozemci se do sedaj niso morali proti taki pretežni zračni supe-rij or nosti. O eni stvari pa moramo biti zagotovljeni — naša mornarica ne spi. Moramo pač čakati, da se uspehi njenega delovanja bodo razvijali počasi, ali na zdrav način namesto takoj in le tupa-tam. — Ali ate že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čim-preje mal dar, domovini na altar! SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, IIL Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31 st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor—Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Maric Prisland. 1034 Dilinghaip Ave., Sheboygan. Wisconsin. I. podpreds.—Firsi Vice-President Mrs. Frances Rup:a ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C stane samo________________________Ov/v Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" »pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo nd 40 letnice in se-danjo Zlato knjigo, obe za samo_______* Ji-' Naročila sprejema: - Knjigarna Amerikanski Slovenec il 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois v uniforme, tako, da nam že samo to priča, da bo to nekaj izrednega, nekaj posebnega. Dvorana bo okinčana v ameriških zastavah, da bo pravi pomen vojaškega bala. Tudi za ta večer so naše uradnice vabljene, da se udeleže te plesne zabave, kajti dekleta se z vso re-nostjo pripravljajo, da napravijo na navzoče najboljši utis. Ples se začne ob devetih zvečer. Na ta pies kadetinj so p ti vabljene tudi vse članice naše podružnice in njih družine, kajti zabave ho za vse dovolj. Torej ne pozabite v soboto 17. novembra zvečer priti v farno dvorani sv. Jožefa. V nedeljo 18.- novembra pa sc vrši pomenljiva seja podružnice št. 20, SZZ v vejiki dvorani zgoraj, kjer bo vpo-stavitev (Inštalacija) novega odbora uradnic podružnice št. 20. Dalje bo zaprisežen tudi odbor kadetinj po g. župniku Rev. Butala. Ker bodo navzoče tudi glavne uradnice na isti seji, bo glavna predsednica Mrs. Marie Prisland zaprisegla veliko število novih članic, katere bile upisane ob zaključku jubilejnega meseca zadnjega decembra. — Ker bo med glavnimi uradnicami tudi uradnica Mrs. Novak, bo prav gotovo tudi mnogo lepega povedala. Po seji se vrši program, ki bo kratek, v katerem bo nastopil mladinski oddelek, nakar sledi "party". — Ker so naše seje ob takih prilikah v mesecu januarju vedno dobro obiskane, je želeti, da bo tudi to pot lepa udeležba, kajti to pot bomo slavile zmago, ker Joliet je zopet na prvi stopinji za jubilejni mesec, kajti raša podružnica št. 20 je pridobila največ novih članic. Podružnica št. 20 je lahko ponosna na število svojih članic. — Najbolj se je pri pridobivanju novih članic zopet odlikovala podružnična blagajni-čarka Mrs. Mary Terlep, ki je v omenjenem jubilejnem mesecu pridobila 50 novih članic. Ob zaključku še enkrat vabim vse članice na to sejo, ki bo prihodnjo nedeljo 18. januarja. Seja se prične že ob eni uri popoldne. Glavnim uradnicam, katere se bodo mudile tukaj v tem tednu, pa prav prijetno bivanje v naši sredi ter mnogo zabave po trudapolem delu v glavnem uradu. — Podružnici št. 20 pa še mnogo napredka v letošnjem letu, ki smo ga šele dobro začeli! Josephine Erjavec -o---- — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam sto« pijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zaviili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke! _______ Stran 6 AMERfKAJISfc t SUJVZMEm Petek, 16. januarja 1942 "NA INDIJO** — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. Danilevski Preložil Al. Benkovic Suženjstvo pod Tatari je ruski narodni značaj še bolj izpridilo; poteze, vtisnjene mužiku od domače gosposke samovolje, so se pod tatarsčino še poglobile: nastal je nezaupen, goljufiv, nezanesljiv, na zunaj lizunsko pokoren, v srcu pa divje uporen, krut proti šibkejšemu, — na da bi se zabrisale prelepe čile slovanskega značaja, ki so počivale v. njem skupaj s prav nasprotnimi, n. pr. mehkoba, usmi-ljeifr>st, požrtvovalnost, potrpežljivost, velikodušnost; dobrotljivi odnos proti trp-1 jen ju in tudi grehu ter zločinu, ki ga ruski narod ne smatra za krivdo, ampak za nesrečo." Tifko se je v ruski duševnosti zlilo prvotno slovansko jedro s kesnejšo primesjo normanskih in tatarskih gospodarjev, dočim je duhovščina vcepila bizantinski živel j. Dodajmo še opazko zgodovinarja Amdta o Rusih: "Rusi, ki ponosno in mirno prezirajo smrt, nosijo na sebi nekaj španskega in orientalskega: neizmeren občutek usode in nuje, ki jih hrabri; vobče imajo trpežnost in vztrajnost, ki jih loči od vseh slovanskih rodov. Ali imajo to od Skandinavcev ? Ali od Tata-rov? Zdi se mi, da od teh. Aziatščina, tata rščina se najde še v nravih, običajih, obrazih." Ko se je Rusija osvolx)dila mongolskega jarma, se je politična premoč nagnila v Moskvo, ker so moskovski veliki knezi vodili osvobojen je. A prosvetno žarišče je ostal le Kijev, ki je bil tačas pod poljsko oblastjo. Poljaki so v 16. in 17. veku dosegli prvega vrha v zgodovini narodne pro-svete. Cvelo je slovstvo, a za šolstvo in du-hovsko izobrazbo so si mnogo prizadeli jezuit je. Kijev ie tekmoval s poljskimi mesti. Dasi so stolovali tam izza leta 1440. večinoma zedinj&ii (tihiatski) me-tropoliti, je bil vendar razkolni metropo-lit Peter Mogila, izobražen v Parizu, ki je dal Kijevu največjo prosvetno ustanovo, namreč h manistično šolo (akademijo) z Vsemi razredi, obsegaiočo tudi modro-gloVne nauke. Ustroj je posnel po jezuit-£ldh šolah, a služila naj bi v oporo razkol-liištvu proti zedinjenim. Tu je začetek ruske drame, ki je posnemala jezuitske šolske predstave, tu začetek umetne ruske poezije in vede. Poljski prevodi iz za pa dni h evropskih slovstev so posredovali njih zaklade ruskemu svetu, ki se je polagoma odpiral zapadnim idejam. Tu je vredno omeniti velikega idealista Hrvata Jurija Križaniča, ki je leta 1658. za časa carja Alekseja prišel na Rusko, kjer je z veliko gorečnostjo širil idejo, naj bi se Slovani združili pod ruskim političnim vodstvom na temelju katoliške vere. Že Čez tri leta je bil izgnan v Sibirijo, kjer je trpel 15 let. V pregnanstvu je spisal "Politiko", ki v niej razlaga ideje, ki so jih v naslednjih vekih ponavljali največji slovanski idealisti. Omiselje, iz katerega so se jemali vsi prepričani zastopniki prosvetnega napredka na Ruskem, je neudržno gnalo naproti evropstvu. A šele prekipevajoča sila Petra Velikega je podrla vse jezove, ki so ovirali usvajanje zapadne prosvete, ki je bila za nekaj stoletij pred rusko. Vobče Rusi niso preživljali tega, kar je bil za-padnjakom srednji vek: religiozne njegove veličine in organične socialne izgrad-be, tako mnogovrstne njegove ljudske u-metnosti in stopnjevitega napredka v znanstvu. Evropa, od katere se je Peter učil, ni bila več krščanska Evropa, zedi- njena v katoliški veri, marveč po verskem odpadu razklane države, ki so se dale voditi že racionalizmu. Med njimi prvačila Francija Ludvika XIV. Peter se je rodil 30. maja 1672. carju Alekseju Mihajloviču iz druge žene, neke Natalije Nariškin. Po očetovi smrti je vladal starejši po poli brat Feodor III, (1676.—1682.) Ob Feodorovi smrti je bilo Petni deset let, zato je prevzela vodstvo državnih poslov po poli sestra Zofija, razborita, lepa in časti lakomna knežna. Iskala je pač, kako bi se Petra znebila, da bi sama postala carica. Med tem je živel Peter v selu Preobra-ženskem pri Moskvi, oprezovan od Zofi-jinih ogleduhov, zato pa zgodaj navajen zvijači* pretvari, duševni prisotnosti in nagli odločnosti; Zdelo se je, da se ves gubi v vojaških igrah s petdesetimi drugimi dečki, sinovi odličnih družin. A za igro tega obilno nadarjenega samoraslega otroka se je tajila pomenljiva resnoba. Prišel je v stik z nekimi inozemci. Po njih je nekoliko zaslutil izobrazbo Zapada pa tudi, v kakšno silo bi vzrasla Rusija, ko bi si osvojila zapadno omiko ter ustanovila armado po evropskih vzorih. Petrova nesreča je bila, da nikoli ni imel prave vzgoje ruske zgodovine, a od inozemcev se je naučil francoskega, nemškega in holandskega jezika, zemljemer-stva, trdnjavske gradbe in kako rabiti razno orožje. Izmed tujcev, ki so se mu bližali, mu je postal prvi zaupnik kalvin-ski Zenevljan Leofrt, razborit mož, a razuzdan, ki je po raznovrstnih pustolovi-nah poskusil srečo na Ruskem. S tem je Peter večkrat razbrzdano veseljačil in popival cele noči. Orjaška njegova narava je sicer vzdržala, da ni propal, kakor je škodoželjno pričakovala sestra Zofija, a ostala mu je strast do žganja, ki ga je pogosto onečaščevala. Mati je mislila omiliti Petrovo silo in strast s krotko in duhovito ženo, kneginjo Lapuhinovo. A ženitev je imela le ta uspeh, da je Peter bolj samosvestno nastopal proti sestri. Končno je ta morala iti za nuno v Novadičejski samostan. Peter pa je postal samovladar 7. septembra 1689., ko mu je bilo sedemnajst let. Značaj in delo se mu v tej povesti vobče pravilno opisujeta. To je da, če so nekaj zastrte temne strani podobe njegove, sO še manj izčrpno naznačena velika njegova dela za Rusijo. Smer orjaškega Petrovega udejstvovanja je bila skoz in skoz praktična; za idealne duhovne vrednote je imel zelo malo smisla. Pri vsem je vodil mladega vladarja čudovito pravilen nagon. Le če je ustanovila brodovje, si je mogla Rusija prav v prid obrniti zaklade zemlje ter dvigniti promet z inozemstvom. Zato je bilo carju najljubše rokodelstvo — ladjegradba. Kako je bil vesel, ko ie 13. marca 1691. spustil v Pereslavko jezero prvo jahto, ki je pri njej sam delal za tesarja, kovača in težaka. 4. julija 1693. se ie odpravil v Arkhangelsk, tedaj najvažnejšo rusko luko, in je tam delal oblečen kakor holandski mornar. (Dalje prih.) — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi reveže v v stari domovini. Pobirajte darove za nje! (Nadaljevanje s 1- strani) tretjino.evojega naroda njego vim večnim sovražnikom, da jih poropajo narodne samobitnosti. A del naroda, ki g a je obsodil v sužnost — je najbolj moški in najbolj tvoren. Klasična Hrvatska, zibelka Hrvatske, planine, s katerih so prišli slavni hrvatski voditelji, deli, v katerih je bilo nekoč proglašeno edino neodvisno hrvatsko kraljestvo, so bili izročeni v sužnost Italiji. Voditelji ' Neodvisne HrvaTsTte" so dajajoč najlepše, dele svoje zemlje, skoraj vsa svoja pristanišča, največji del ozemlja in svojih narodnih svetinj Italiji, poudarili, da ima Italija "pravico d0 teh' predelov". Težkim zločinom se ti "naro'd-ni prvaki" dodali tudi temeljno izdajo. NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec* in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO ?2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES! COLORADO: Canon City, — Ana Susrnan. Colorado Springs, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Teiak. Denver, — G. Paviakovich. Leadville, — Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John" Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Jožef Fajfar. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Kramarich. La Salle, — Anton StrukeL North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drasler, Andrew Košir in Mrs. Jennie Keber. Oglesby, — Frank Jerio. Ottawa. — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Mrs. Mary Krono-ihek. Whiting, Ind. — Miss. Katliie Triller KANSAS: Franklin — John Dobravec. Frontenac, — Anton Drenik. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar- SIC". Manistique, — Anton Krasovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Saolich. Biwabik, — Mrs: Mary Delak. Chisholm, — Frank Launch. Ely, — John Otrin, Jos. Pfcshell. Eveleth, — John Strali in Antonia N>mgar Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth in Spruce Location — Anton Pene. New Duluth, — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in WalkenrOle, — Mary K o tre OHIO: Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland. — Za Collinwood, St. Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham je zastopnica Mrs. Margaret Poznič. — Za New-burgh in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. j. Oman in Anna Gliha. Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, Niles, Youngstown in vsa okolica, — John Dolčič. Petersburg. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: J. M. Trunk t Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Besse u: si, Universal in okolica, — Frank KokaL Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgpville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel NovoseL Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamnik.-Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevsek. Lawrence. — Carolina Roiman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. (Mary Cadonic. Steelton, — Doroteja DermeŠ. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant. — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vanding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West AUis, — Mrs. Rose Deielan. Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perosek. WYOMING: Kemmerer, Sublet, Dlamondville, — (Const. Podlesnik. Rock Springs, — Uršula Ivselc. MISSOURI: Hanriel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic-San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Martin Hor-vath. * Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anžlovar. Oregon City, Ore. — Mrs. Man- Polajnar. En am claw. Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. 8 knjig za polovično ceno Iirmmo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige/ katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroce te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te knjige so: "MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni šoli_____________________________________ 30c "CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice______________ 40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič_________________________________________________ 3oc MOB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)_____50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)______________ 50c "TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga).™ 45c "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje.....________________ 50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)__________________2Sc Prodajna vrednost —_________$3.20 2daj dobite te knjige, dokler iT*! m_mm zaloga ne poide za -SAMO. | Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Tam na Pacifiku nikakor ne gre dobro. (Konec) Ali slišite, ljudje božji, kakšni butelni ste, ker se imate morda za ljudi božje, ali ne bote začeli misliti, kakor je prišel do mišljenja g. Jurca, in da morate postati CLOVEKI, ne ostati ljudje božji, če nočete, da ne greste vsi skupaj žabam pet:" Ali slišite, ko je ura že dvanajst fn ko kliče Anton Jurca, ker dozdaj, izgleda, nihče še ni klical in se drl, da morate postati CLOVEKI, ker dozdaj ste le beštije kakor jasno kaže sedanja morija in vam poV£ g. Anton Jurca. Ali slišite, kaj ve Jurca, vi pa ne veste? Da je bil rojen kak Zveličar zdaj o Božiču, je le "privlačna bajka", toraj gola laž, in ker je to lt "bajka", je bajka tudi, da bi bil kak Bog, da bi bila nebesa, posebno je bajka, da bi bil kak pekel, da bi vi imeli kake duše .. . slišite, vse je le bajka . . laž, prefriganost, da nosite denar in drsate po kolenih in po cerkvah. Ce umrjete ali če vas kdo pobije, kakor pobijajo zdaj, poslušajte — no — kaj pravi in pove in ve Jurca v Detroitu, to je konec konca in vseh koncev, In CLOVEKI morate postati, da bo vsaj malo časa fletno na zemlji, ker vse drugo je le čiričari. Ali slišite, ker nekaj takega pripovedujejo že nad 20 let v Rusiji, ampak Rusov ne morete slišati, slišite pa lahko Jurca v Detroitu, ker on je mogočen petelin med rdečimi kurami. He, he . . . Beštija je človek, da mori in izgleda, da bo vse pomoril. Kako da je postal taka beštija? Ali se ni držal tega, kar mu kot otroku božjemu zapoveduje sam Bog: "Ne ubijaj", in tu ni nobene krivde na Bogu. le na človeku, ki ni poslušali zapovedi, kar lahko dela, ker je svoboden, ali pa je človek poslušal to, kar mu pripoveduje prav tudi g. Jurca, namreč poslušal, da ni nobene "božje" zapovedi "Ne - ubijaj!", ker Bog je le "prijetna bajka", in po tem nauku, da za smrtjo in za kak uboj, ni nobene kazni in nobene odgovornosti, je odvisno vse le od tega, kdor ima daljši nož ali hujši kanon, in kar se zdaj godi, je po tem materialističnem in ateističnem in Jurčevem nauku, vse v redu in O.K., če ima kdo velik kanon. Zdaj imajo tak kanon Japonci in še tja v Detroit lahko pufnejo, in očividno se g. Jurca malo boji, da bi zamudil tisto dobo, ko bo človek postal LOVEK, in bo na zemlji vse fletno, saj bi japonski kanon lahko še njega pufnil, in zato poziva, da moramo postati ljudje, da bo fletno. Ampak MacKenzie nekaj pove o tistem nečednem japonskem ka-nonu in o japonski beštiji, ki noče slišati nič tega, kar rdeči kapucin pridiguje iz Detroita zarukanim Slovencem. Kakšen je ta japonski šment? Prav tak je, kakršne hoče sfiksati vse ljudi g. Jurca, ni ČLOVEK ta Japonec, le beštija, ker vsaj kot zakrknjen hajd ne pozna ničesar o kakem otroku božjem. "... they ara pagans and it's well not to forget that many of the fanatical nazis also have embraced paganism. In other words, we are at grips with forces from out of the dark past-an almost unbelieveable adventure in the world of centuries ago. Thus we must prepare ourselves for the shock of further atrocities cf all sorts ..." Naš predsednik je, kakor nekoč slavni Lincoln, pozval Amerikance, naj na novega leta dan malo pomolijo, ker kanon je velik in nož dolg, in vso tako robo imajo v rokah 1 eštije, ne ljudje ali človeki, ker ČLOVEKE hoče šele g. Jurca sfiksati, da bi vrgli ka-r.on proč in nož tudi in bi bilo potem fletno vsaj do smrti, ampak očividno je tudi naš predsednik Roosevelt še daleč za plotom, ker še ne ve, da je taka molitvena in božja roba le-bajka, toraj kikenkoken, kakor ve Slovenec Jurca v Detroitu. Ce je Božič le "prijetna bajka", potem je človek le beštija, in še več ko beštija, ker si naredi kanon in nož in frk^ po zraku, zverine pa razpolagajo le s kremplji in zobmi. Vse je v redu, g. Jurca, ako ste vi pri resnici, kakor trdite in druge zasmehujete, da je Božič le "bajka", in vse je O. K., ako sem jaz zarukan, da nimam Božič za bajko, in je zarukan z menoj vred tudi sam Roosevelt, ko pravi, da moramo radi dolgega noža in strašnega kanona malo pomoliti. Pravijo in trdijo, da Slovenca dobiš in naletiš nanj prav {kamor le kdo pride, ker Slovenec je bil že torej tam. Tako »pravijo in trdijo. Jaz bi skoro-da reke! in trdil, da Slovenca prav povsod dobiš tudi pri jezikovanju in še posebno neumnem jezikovanju. In tu ne sme priti do nobenega odmora, naj je "»stara" še v takih stiskah.-- Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of . YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) DR, J, E. DRSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road 1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 4918 CHICAGO —BPI Rezidenčni tel.: La Grange 3966 NA PRODAJ — hiša dveh stanovanj, centralna kurjava. Cena $1.600; — dvostanovanjska hiša. Cena samo $2,700; — hiša pet stanovanj, zidana, centralna kurjava. Mesečni dohodki $150. Cena $9,000; prvi obrok S900. Pojasnila daje: Anton Jordan, 2622 So. Harding, Chicago. Tel. LAWndale 7182. ROJAKI SLOVENCI! *adar feiite okrasiti grobove svojih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago last. nega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 ---------