lil
SNI
K
vei$
Ibolj-
Jon«
revo«
l jev.
jati
i*
)A
,*
Waaler — Andreja! N»HV A DUHA ,•137 *i. Clnil At*. 1'leT.Und, Ohl*.
(Tel. Henderson 3889)
(NEW ERA)
Število članov J. S. K. Jednote že
presega 21,000. AH iih bo konci teffii leta 22,000? Cu, če hočemo!
LS"-.r»c
^nt*tt(l Second Clans Matter t.
^ 26 — ŠTEV. 26
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNIOiN
*h, 1926, at The Post Office at Cleveland. P.. Under Th» Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rat« of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, JULY 1ST 1931 — SREDA, 1. JULIJA 1931
VOL. VII.
LETNIK VII.
‘cP -----------
IZJAVA NEODVISNOSTI
0 leto na dan 4. julija obhaja ta velika republika, *'"Wi X, pVe/u llcd imenom United States ol' America oziro-t)j|; v1 U1iene države ameriške, svoj največji praznik, praz-lan • )?.snosti. Ta dan je njen god ali rojstni dan. Na todan*"]1 17™ je z “Izjavo Neodvisnosti” odpovedala • lK,,n/StV0 .ansleškeinu kralju in sploh vsem kronanim Je [la(ja !.0,n’ in navedla tudi tehtne vzroke za to. Da je bila on> ligjjv .tudstva za ljudstvo uspešnejša in boljša od monar-e dežele	na^°^e d°kazaI in sijajen razvoj
hoijJs' vcnio, da tudi tukaj ni e rožnato, da-je dežela *Sn* Pitati že težke čase in da baš sedaj preživlja Jrejyi	toda vstala bo močna in pomlajena tudi iz te
?(|''nJe,vkakor je vstala iz prejšnih. Ameriški narod iv. rpV’ P°*tcn, podjeten, ob enem pa tudi zelo potrpež-a Potrpežljivost pa ni brezkončna. Kadar je ameri-ti gj. !]ar°du izkoriščanja dovolj, zna pomesti z domači-.egL ,.1Vt‘i' kakor je svoječasno pometel s plačanci an-kralja.
ala v i,n julija se bo “Izjava Neodvisnosti” javno či-ajih te dežele. Prav je, da jo prečitamo iHtizj,.1’ , .r krasno poudarja temeljne pravice človeka in jpr lastna	Vco> posebno pa še zato, ker vzbuja zaupanje
lev.uj/’. 'ttoč. Zaupanje v samega sebe je tako pri posa 'r^DNfi	PJi celih narodih prvi predpogoj za uspeh ir
. • 1‘otrebno nam je zaupanje v lastno moč in po-Je>yda poznamo v “Izjavi Neodvisnosti” izražene ple-Nfa« ilcZnje *n ideje, ker le na ta način bomo mogli po-Kada Zmagi istih na celi črti-
p>
SJ
xc$
i
&
fiifl
dj 1 Re v tek u dogodkov ot|	da pretrga en na-
ale ? d*Čne vezi, ki so ga ve-io,l ‘ ' riISim, in da zavzame dllni* državami na svetu kat°Jn° *n ena^° stališče, ožjih Pl°^a 1° P« prirodnih in j ja| *,0s^avah opravičen, te-ijoV M, d-, ' Va Pošten človeški obi-i S(;,^vede ta narod razloge. Jat« r* Privedli do ločitve od
o»*.
,	*.IXl°’	(*n Sn same po sebi
naleti,' 'n dokazov nepotrebne alt0 ,esniee: da so vsi ljudje od '*lvar.ieni in da so spre-r°Poi. ^0jega stvarnika gotove ii. iftii )’Ve pravice, da je med 111 rilido,l'ica c'° življenja, svobo-^Cg0 s^ei*>ljenja po sreči. V v,i SVo(eh pravic imajo ljud-obia!!;e tv*ade, katerih pravična,;,1 *zv*rajo iz soglašati ja že k S,a ljudstva. Ce pa poti:^ era'*oli vladna oblika v j:,0?10 >n jih zatira, tedaj Vi* tvo pravico, da tako in l|/s,)rt,»eni ali pa strmogla-h	novo	vlado na ta-
tu)^ °.1' *n uredi njeno oblast kakor spozna, da
'fi< in ° re')nejša za njeno var-n srečo
,j.	Kazum	sicer ve-
stare vlade ne izpre-r;i .’z Majhnih in mimoido-'di učj °80v, >n izkušnja nas >viCe ' f*‘l ljudstvo rajši trpi ^or pa 0r more trpeti.
y ,?a.vbi 81 o jemalo ^ih j(>Z l,0'čevanjem oblik, karajo	Toda	če doka-
ft? |(0ri 1 lv'Ce in zlorabljanja tilu SmC<l’ Kredo venomer za Šej0 ti<,lr°ni' namen, da pod-^i*ib„ <!rod absolutnemu des-_	- ima ljudstvo pra-
PHc^]u'e. nieR°va dolžnost, da rlHti„yj 'j' l»ko vlado in da si '•očo '°*'še branike za svojo
[Na ^'arnost.
®le ri. vnaCin so potrpežljivo t	''0,oniie	in	tako	je
6 o\rje UlZoKibna potreba, da Novin.S,ari vladni sistem. e'iko if.Se d an j ega kralja
v,,a	je	zgodovina
%oe	T*	in	Prisvajanja
iži>l£1 K na Ulh oblasti z direkt-afino Putn0	da	ustanovi	ab-
jrirf F^v;itr.. lranstvo nad temi "ia f ^istr-iL dokaz predlagamo lVaW Kstv ^ U'niu svetu sledeča
-reb» I •
,» t’ ki Priznanje zako-:i |,|'ehnj' ° aajibolj koristni in i l Nin/a ag*njo ljudstva;
uVef0Vernerjem je prepo-najvažnejše in ^^T'*;taVnr. ° Za^one ali jih je pa P nkSUs^ndiral in zavle-I PrePove(jalPrisli v veljavo; ....
»i s.i
iesf
svoi
»Jo
ep°'
pod*
ate-
čaSj
n-otf i of in»c*' oi°' tž!«8
Mr-
[cef
bili namenjeni blaginji velikih narodnih okrožij, in je sporočil, da uveljavi te zakone le tedaj, če se ljudstvo odreče pravicam zastopstva v postavodajah, kar bi bila za nas nezaslišna krivica —in kar je le tiranom v korist;
sklical je postavodajna telesa v nenavadne in puste kraje, oddaljene od javnih središč in mest, kjer so shranjeni javni spisi z namenom, da jih poniža, utrudi in tako prisili pod svojo oblast;
razpustil je ponovno postavo-dajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva;
ko so bili zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev, in tako je bilo ljudstvo brez za-konodaljstva prepuščeno samo sebi; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti;
trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da je oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omejeval priseljevanje in povzročil krivične pogoje za dobavo zemljišč;
oviral je administracijo justice s prepovedjo zakonov za ustanovitev sodnih oblasti;
podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in so le pobirali plače;
uvedel je nebroj novih ura dov in poslal semkaj cele roje u r a d n i k o v, ki so nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške;
v mirnih časih je imel med nami stalne armade brez dovoljenja naših postavodajnih zborov;
vojno oblast je dvignil nad civilno oblast in jo naredil popolnoma neodvisno.
Dalje je gazil našo ustavo in naše zakone s sledečimi krivičnimi čini:	<
Namestil je med nas večja števila oboroženih čet;
ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred kazn‘" jo za umore, ki so jih izvršili nad prebivalci teh držav;
zapiral je našo trgovino z ostalim svetom;
nalagal nam je davke proti naši volji;
odrekel nam je pravico do porotne obravnave v neštetih slučajih ;
transportiral nas je čez morje in tamkaj gnal pred sodišče za izmišljene prestopke;
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PO HUDI VROČINI, ki je vladala po vsej državi Ohio, posebno pa še v okolici Clevelanda, 25. junija, je drugi dan privihrala nevihta, ki je povzročila do milijon dolarjev škode v samem Clevelandu in dvakrat toliko po ostali državi. Štiri osebe so izgubile življenje v Clevelandu; vzroki so bili strela, pretrgana električna žica in utop-ljenje. -V mestu in mestnih parkih je nevihta podrla okrog 10,-000 dreves. Škoda vsled poplav, potrganih žic, razbitih šip in požarov je velika. V 'Lorainu je strela udarila v St. Joseph’s bolnico in zbila neki kip z vrha poslopja. Ogenj, ki ga je zanetila strela, je bil hitro zadušen in nobena oseba ni bila poškodovana. Iz vse države Ohio prihajajo poročila o škodi, ki jo je nevihta napravila na poljskih pridelkih in po sadovnjakih.
AMERIŠKA LETALCA Wiley Post in Harold Gatty, ki sta se vzdignila z Roosevelt letališča v New Yorku za polet preko Atlantika malo pred četrto uro zjutraj 23. junija, sta dospela v Chester na Angleškem ob 8:05 zjutraj dne 24. junija. Popoldne istega dne sta že pristala v Berlinu, Nemčija. Berlin sta zapustila o polu dveh zjutraj (po našem času) 25. j unij ^ in dospela v Moskvo matd precT deseto uro dopoldne. Z Moskve sta se podala v Sibirijo in pristala v Novosibirskem 26. junija in pozneje istega dne v Irkutsku. V soboto 27. junija sta dospela v Blagoveščenk, v nedeljo 28. junija pa v Kabarovsk. Od tam sta napravila 3,000 milj dolg “skok” v Fairbanks, Alaska, 30. junija, kjer sta se ustavila par ur, da se pripravita za polet preko ameriškega kontinenta in nazaj v New York.
SKORO ISTOČASNO ko sta gori omenjena ameriška letalca nastopila pot okoli sveta, sta preletela Atlantik iz Amerike v Evropo Otto Ilillig in Holger Hoiriis. Ustavila sta se v Co-penhagenu na Danskem, kjer so jima priredili sijajen sprejem.
V MESTU ELY, MINN., je zadet od kapi nagloma umrl Charles Trezona, generalni superintendent Oliver Iron Min-, ing družbe, znan mnogim Slovencem, ki so kdaj ali še sedaj delajo za to družbo. Rojen je bil leta 1863 v Cornwallu na Angleškem. V Ameriko je prišel, ko je bil 22 let star. Zaposlen je bil vse življenje v rudarski industriji. Leta 1913 je bil izvoljen županom mesta Ely, in po daljšem presledku je foil zopet izvoljen županom pretečeno jesen.
Je za k o ne, ki so
KAMPANJA PROTI CENZURI je bila otvorjena ta teden v New Yorku. V National Council of Freedom from Censorship organizaciji zbrani pisatelji, igralci, dramatiki, izdajatelji knjig, odvetniki in vzgojitelji bodo pobijali raznih vrst cenzuro v radio-govorih.
(Dalje na 2. ptrani).
PRI VOLITVAH v ustavodajno skupščino na Španskem so, glasom nepopolnih poročil dobili večino konservativni republikanci. Izvoljeni so bili tudi vsi člani sedanje provizorične vlade. V nekaterih delih dežele so bili nemiri in je bilo pri tem .(Dalj« pa t. »tranl).
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
' ‘‘
Novo zastavo ^o razvilo društvo št. 126 J. s| K. Jednote v New Derry, Pa., na dan 4. julija. Slavnost se bo vršila v Locust Grove dvorani v New Derry, Pa.
*
Poletno veselico priredi društvo št. 36 JSKJ v Conemaughu, Pa., na dan 4. julija v svoji lastni dvorani.
*
Poročila se bosta na praznik Neodvisnosti v Clevelandu, sobrat Louis M. Kolar, urednik angleške sekcije Nove Dobe, in Miss Frances Marie Jerič. Oba mlada prijatelja sta med slovensko mladino v Clevelandu dobro poznana in oba sta člana angleško poslujočega društva George Washington, št. 180 JSKJ. Po poroki odpotujeta mladoporočenca za nekaj dni v New York. Naj ju usoda obsiplje s srečo vse dni življenja!
Piknik Slovenskega izobraževalnega in podpornega društva v Braddock, Pa., se bo vršil dne 4. julija na Church Hillu.
4
V bolnico se je moral podati sobrat Ignac Smuk, bivši večkratni odborpik društva št. 37 JSKJ v Clevelandu. Podvreči se bo moral operaciji za kilo.
i *
Pretečeno' nedelj ec je vršil piknik slovenske hranilnice “The International Savings & Loan Co.” v Clevelandu. Poset je bil kljub pretečemu vremenu prav povoljen, kar znači, da ima ta slovenski denarni zavod lojalne delničarje in vlagatelje. Postrežba je bila izborna in prav prijetna zabava je trajala do mraka. Med posetniki piknika sta bila tudi sobrat John Balko-vec, glavni nadzornik JSKJ in sobrat Anton Zbašnik, bivši glavni predsednik JSKJ, oba iz Pittsburgha.
*
Kot poletni metulji so začele prihajati v uredništvo razglednice izletnikov. Tako se je oglasil g. Božidar Jakac iz Novega mesta, Mrs. in Miss Plevnik in Mrs. Molk iz Ljubljane, Mr. F. Birtič iz Hrastnika, slikar H. G. Perušek iz Boise, Idaho, itd. Vsak tak pozdrav je kot prijetna sapica, ki je posebno dobrodošla baš v teh gorkih popoldnevih, ko se v uredništvu živo srebro igra med 90 in 100.
#
Iz Chicaga poročajo, da je nagloma zbolel na akutnem vnetju slepiča Mr. John Vogrič, glavni blagajnik SNPJ. Odpeljan je bil v bolnico, kjer je bil operiran. Sqbratu Vogriču, ki je že dolgo let tudi član JSKJ, in sploh priljubljen med rojaki, kjerkoli je poznan, želimo skoraj šnega okrevanja.
NOVI KRALJ?
Ameriški list New York Times je nedavno prinesel poročilo iz Beograda, da skuša Italija sedanjega albanskega kralja Zoga odstraniti in spraviti na albanski prestol princa Mihaela, ki je vnuk bivšega črnogorskega kralja Nikite. Italijanski načrt je baje to, da bi se princ Mihael proglasil za kralja Albanije in Crne gore, katera je zdaj del Jugoslavije. Anglija se s temi italijanskimi načrti ne strinja in je poslala svojo sredozemsko mornarico v jugoslovanske vode, Jugoslavija pa je tudi pripravljena z vojaštvom, če bi se ob meji pokazalo kaj sumljivega.
RAZKRINKANI KRALJ ALFONZ
Pred tedni, kot znano, je izgubil krono in kraljestvo zadnji Burbonec, bivši španski kralj Alfonz XIII. Za njega je bila številka 13 nesrečna, kajti moral je v pregnanstvo, Španska pa je postala' republika.
V založbi E. P. Dutton & Co. v New Yorku je nedavno izšla knjiga “The Book of the Hour,” ki postavlja eks-kralja Alfonza v tako luč, da se čitatelj čudi, kako da Španci Alfonza že preje niso pognali iz dežele. Dotično knjigo je spisal zdaj že pokojni pisatelj Vicente Blasco Ibanez.
Pisatelj označa Alfonza kot prefriganega lažnjivca, papirnatega vojaka in hinavca. Kot naj višji zapovednik armade je imel toliko vojaških zmožnosti kot kakšen novopečeni podporočnik. V igralnicah v San Sebastjanu je imel veliko srečo, toda ta sreča ni prišla sama od sebe. Tudi kapitaliste na Wall Streetu je hotel potegniti z akcijami nekih španskih železnic. Precej umazano vlogo da je baje igral v vojni z Marokanci. Alfonzov konj-dirjalec Ruban je na Španskem zmagal v vseh dirkah, kjer se je seveda šlo za velike svote, ni pa nikoli zmagal nikjer izven Španije.
V svetovni vojni je vlekel za nos zaveznike, ker je javno hlinil prijateljstvo do Francije, v resnici pa je želel zmago Nemčiji in je dovolil, da so nemški submarini imeli svojo bazo blizu španske obali. V svoji deželi je skušal v avtokraciji in domišljavosti posnemati bivšega nemškega cesarja Viljema; posnemal ga je tako dobro, da je tudi za njim šel v pregnanstvo. Za ameriško vojno mornarico sicer ni nikaka novica, da so tekom vojne imeli nemški submarini bazo ob španski obali, širša javnost pa dozdaj o tem še ni bila poučena.
Ako je res vsaj polovico, kar je pisatelj Ibanez povedal o Alfonzu v svoji knjigi, pač ni treba Špancem žalovati za njim. In ako bo republikanska vlada poskrbela, da ga bo narod spoznaj takega kot je bil v resnici, ga pač ne bo nikoli klical nazaj Sicer je pa precej verjetno, da bi “letel” še marsikateri drugi kralj in kraljiček, če bi “podaniki” vedeli, kakšna so nekatera ‘veličanstva.”
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Kraji med Trebnjem in Žužemberkom so dne 9. junija doživeli hudo vremensko katastrofo, kakor enake že dolgo let ne pomnijo ljudje. Dočim so bili kraji okoli Št. Vida in Stične obvarovani pred besnim neurjem, so vasi okoli Trebnjega in dalje proti jugozapadu preživele ure grozote. OkoM 18.30 se je vlil nad Trebnjem silen dež. Ploha se je bližala od se-verozapada. Po plohi se je vsula nad lepimi pčlji in travniki, nad vasmi in okolico suha toča, mestoma debela kakor kokošje jajce. Trajala je dobrih pet minut in je pobelila vso pokrajino. Na nekaterih krajih jo je bilo kar cele kupe. Toča je bila še drugi dan na več krajih nagrmadena. Kakšen obseg je nevihta zavzela, še ni mogoče točno pregledati. Sodijo, da presega škoda par sto tisoč dinarjev. Sadna drevesa so okleščena in na mnogih krajih štrle sedaj v zrak samo veje. 2ita so bila po toči naravnost vbita v zemljo in so njive podobne strniščem. Na več krajih je uničen ves krompir in lepo se razvijajoči fižol. Doslej je letošnja letina cazala najbolje. Neurje pa je prekrižalo v par minutah vse nade kmetovalcev. Ljudstvo je potrto in potrebno pomoči. V Trebnjem samem ni mnogo škode. Močno pa so prizadeli kraji Pristava, Stari trg in vasi do Dobrniča. Lepo so kazali vinogradi okoli šmaverja in Grmade. Trta je ravno najbujneje poganjala in zelenela. Nasadi pa so večji del povsem okleščeni. Znatno je trpela tudi žu-žemberška okolica.
Po daljšem bivanju v Ameri-(i, kjer je priredil nebroj koncertov ter žel mnogo najvišjega priznanja, se je vrnil tenorist g. Svetozar Banovec zopet srečno v domovino ter se je nedavno jubljanskemu občinstvu že predstavil kot vojvoda Manto-vanski v Rigolettu. Na mah je bilo poznati, da je g. Banovec v Ameriki postal zelo samostojen, da se giblje mnogo svobodnejše, kot nekdaj, da se je v vsakem oziru poživel, da je zelo zrasel tako kot pevec, a še bolj kot igralec. Občinstvo ga je sprčjelo z odkritim veseljem ter mu prirejalo ves čas predstave živahne ovacije. Prisrčno ga pozdravljamo v domovini ter mu želimo velikih in dolgotrajnih uspehov tako na opernih deskah kot v koncertni dvorani.
Veliko nesrečo je povzročila strela na, Uncu, ki se nahaja četrt ure od Rakeka. Pred nekim kozolcem zunaj*vasi je vedrilo več ljudi. Bliskalo se je in grmelo vsevprek. Končno se je zabliskalo, da je jemalo vid in strela je švignila v kozolec in ubila tam Marijo Kavčič, ženo nekega delavca in njenega pet let starega sina. Njeno mater pa je vrglo v nezavest in so jo kmalu spravili k sebi.
Povratek iz Rusije po 43 letih. V Hercegnovi v Boki Kotorski, se je te dni vrnil iz Rusije Ivan Mandič, ki je živel v Odesi 43 let. Z velikim trudom si je izposloval potni list in zapustil Rusijo z 20 rublji v žepu. To je bilo vse, kar je smel vzeti s seboj po 43 letih hudega dela na rečnih ladjah v Rusiji. Ker ima doma na smrt bolnega brata, je starček pohitel v domače selo.
VSAK PO SVOJE
Nikotin v tobaku
Vsakemu je znano, da se v tobačnem listju nahaja strup, ime novan nikotin. Zanimivo pa je, da v semenu tobaka ni nikakega strupa, da ga podgane rade uži vajo in jim ne pusti nikakih slabih posledic. Znanstveniki so s poskusi pronašli, da ima tobako vo seme veliko redilno vrednost in da vsebuje več važnih vitaminov. Čudno pa je, da s6 iz nestrupenega tobakovega semena razvije rastlina, ki takoj vse bilje strup nikotin.
Prebivalstvo Mehike
Zadnje ljudsko štetje v sosed ni republiki Mehiki izkazuje 16,500,000 prebivalcev. Od teh je 14,000,000 čistokrvnih Indi jancev in mešancev. Polnokrvnih Indijancev je okrog 5,500, 000, deloma indijanske krvi pa okrog 8,500,000. Čistokrvni belcev bi bilo po tem v Mehiki torej le poldrugi milijon ali sla bo desetino vsega prebivalstva. Čistokrvni Indijanci žive večinoma na deželi in se ukvarjajo s poljedelstvom.
Na kresni večer smo se pogovarjali o močeh nekdanjih kresnih noči, ko so živali govorile, ko so na križpotjih goreli zakladi in ko so copernice na metlah v oblake frlele.
Pa je žalostno vzdihnil prijatelj Cahej:
Ej, stari časi so bili vse boljši od današnjih. Križpotij imamo danes več, kot kdaj prej, in nad mnogimi tudi pomežikujejo rdeče in zelene luči. Pa poskusi kopati “šac” na križišču pod zeleno in rdečo lučjo! Ce te ne bo zagrabil policaj, te bo prevrnil avtomobil.
Copernicam, ki so nekdaj na metlah križarile v oblakih, se je bilo lahko izogniti, dane3 pa drvijo po cestah v avtomobilih po 60 milj na uro.
In včasi so govorili voli, osli, krave in teleta samo na kresni večer, zdaj pa govorijo vsakdan !
♦
Vročina kresnih dni je na različne ljudi različno vplivala. Nekateri so šli v vodo, nekateri so šli v “luft” in preko Atlantika v severno Evropo, nekateri so se zatekli v zakonski kurnik, n3ka-teri so šli v kleti inšpicirat sode, nekateri so šli po gobe, nekateri so vzdihovali po “porčih,” nekateri so pa še kar nadalje postavali po cestnih vogalih in gledali izza katerega vogala se bo pokazala teta prosperiteta.
V Minnesoti pa je tekom krea-ne vročine dozorel sledeči verz: “Minnesotski pionirji, niso bili inženirji, pak so bili srečne duše, ker poznali niso suše!”
Iz prikrite tožbe v tem verzu bi človek sklepal, da so se tam-kajšne kleti začele sušiti in da prazni sodi z votlim glasom t robentajo, kako je na svetu vse minljivo.
*
Praznik Neodvisnosti bomo obhajali vsak po svoje. Prijatelj in kolega, ki ga ob večerih vidim pri sosednem typewntor-ju, ga bo, na primer, praznoval s tem, da se bo odpovedal fantovski neodvisnosti. Naj mu bodo naklonjene boginje srečet kajti tega je potreben vsak, prav vsak, ki se oženi.
V starokrajskih listih čitam, da je minister za trgovino in industrijo, sporazumno z ministrom za kmetijstvo predpisal pravilnik o trgovini s slivami in češpljami. Diktatura je morda all right, toda da se oblasti vtikajo celo v take reči, to jo po naših pregrešnih ameriških pojmih vendar nekoliko od sile.
Amoebe so primitivna živalska bitja, ki se pomnožujejo s tem, da se vsaka dorastla živali-ca razdeli v dve novi, in tako naprej v neskončnost. V tem oziru so daleč pred našimi najboljšimi računarji, kajti delitev in množitev je pri njih eno in isto.
*
Razoroženje je ideal Lige narodov in sploh vseh dobro mislečih ljudi. Pot do tega cilja pa je dolga in počasna. V angleški armadi so nedavno skrajšali bajonete od 20 na 11 palcev. To pomeni, da smo se približali raz • oroženju za devet palcev.
*
Stari general Ludendorff pr -rokuje, da se bo prihodnja vojna začela v juliju. Mi smo pa mislili, da bomo enkrat pametno in mirno praznovali 4. julij.
(Dalje na 3. strani).
Jr
“JVo-Va, 'Doha’'
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Ovmed and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL’. VII.
NO. 26
Praznik Neodvisnosti
Vsako leto slovesno obhajamo praznik Neodvisnosti, ki pomeni obletnico svobodnih in neodvisnih Zedinjenih držav. Svoboda je čudovita stvar, katero ljubi vsako živo bitje. Za jetnika v kaznilnici je najhujša kazen, ker mu je odvzeta svoboda. Zavest svobode nas osrečuje in nam vzbuja zaupanje v naše moči in zmožnosti. Diktatura, pa bila najboljša, vzgaja hlapce, klečeplazce in hinavce. Za pravo srečo posameznikov in tudi celih narodov je absolutno potrebna svoboda, zavest svobode.
Seveda ima tudi svoboda svoje omejitve za posameznika, ker brez teh omejitev ne bi bilo svobode za druge. Absolutna svoboda brez vseh omejitev bi bila mogoča le za človeka, ki bi prebival sam na samotnem otoku. Le on bi bil popolnoma svoboden in bi počenjal, kar bi hotel.
Človek je pa po naravi družabno bitje in hoče živeti v družbi. Življenje v družbi je seveda potrebno že iz enostavnega vzroka, da človeški rod ne izumrje. Dalje vsak ve, da je vsa civilizacija bila omogočena in da se vzdržuje in napreduje le v družbi in s sodelovanjem velikih ali manjših ljudskih skupin. Današnja civilizacija je velika celota in mi moremo udobnosti in pridobitve civilizacije uživati le kot deli te celote.
Iz tega vzroka je potrebno, da je svoboda vsakega posameznika nekoliko omejena, da na ta način pride prilična mera svobode na vse.
Zanimivo je, da vsi ljubimo svobodo in da jo v kar največji meri želimo zase, pri tem pa zelo radi pozabimo, da so do enake mere svobode upravičeni tudi drugi. Mnogokrat se niti malo ne ženiramo kršiti svobodo drugih, samo da zadostimo lastnemu pohlepu po isti. In če že faktično ne kršimo in ne omejujemo svobode drugih, imamo vsaj dostikrat željo za to.
To je vzrok, da nam je dostikrat tudi v tej deželi svobode naša svoboda prekomerno omejena, da jo ostane toliko več za razne diktatorje, ki so se povzpeli visoko na politični ali finančni lestvi. Nikoli ni manjkalo takih, ki so se skušali okoristiti na račun ljudske svobode, in nedvomno bomo vedno imeli take posameznike med seboj. Iz tega vzroka je potrebno, da vedno stojimo na braniku svobode. Dedščina, katero so nam .zapustili naši prednamci, je tega vredna.
Včasi se zgodi, da ljudske mase nekako zadremljejo, in take prilike se poslužijo sebični prefriganci, da uveljavijo zakone, ki razširijo svobodo posameznikov na škodo ljudskih množic. Kadar pa postane pritisk le prevelik, se vzbude navadno tudi največji zaspanci in ljudske množice z glasovnicami zadušijo te sovražnike svobode. Včasi je ljudska potrpežljivost velika, zato je pa tudi obračun temeljitejši, kadar pride.
Vsaka organizirana ljudska skupina od največje do najmanjše se mora ravnati po gotovih postavah in omejitvah, da se tako zasigura prilična mera svobode vsakemu posamezniku. In brez dvoma je najsrečnejša in najzado-voljnejša tista skupina, ki ima kar mogoče malo omejitev za posameznike.
Naša J. S. K. Jednota je organizacija, ki se posebno odlikuje v tem, da ne posega v osebno svobodo svojih c'anov kot posameznikov. Njihovo versko in politično prepričanje je nedotakljivo, dokler je privatno in izven organizacije. V organizaciji sami in v njenem glasilu pa ni prostora niti za versko niti za protiversko niti za politično propagando katere koli vrste in barve. V krajevnih društ-tvih in v Jednoti kot celoti se ne sme žaliti, zapostavljati ali protežirati članov radi njihovega prepričanja, pa bilo katere koli vrste. Tam smo vsi enakovredni bratje in sestre.
Bratje in sestre, čuvajmo to svobodo za vse člane enako. V društvih naj nas druži bratstvo in medsebojna toleranca, kot privatniki pa lahko neženirano hodimo svoja pota. Na ta način bomo ohranili napredek in zadovoljnost v naši dobri J. S. K. Jednoti.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Mussoliniju je začelo zmanjkovati originalnih idej. Pravijo, da je zadnjič zato s konja cepnil, ker je hotel posnemati princa waleskega.
*
Neki ljubljanski list je priobčil sledečo “kravjo senzacijo:”
“Zagreb, 10. junija.—Dopoldne je podivjala na sejmišču neka krava in se zapodila po Vodnikovi, Savski, Ljubljanski in Slovenski ulici na Ilico. Na vogalu Ljubljanske ulice se je zaletela z glavo v čevljarskega mojstra Slavka Ivkoviča tako silno, da je Ivkovič odletel v zid ter si hudo poškodoval glavo in desno roko. Ko je krava besnela po Iliči, je podrla še sedem žensk, dva otroka in dva kolesarja. Na Iliči uslužbeni stražnik Ružič je hotel ustaviti kravo, ki pa ga je napadla z rogovi in ga podrla. Pasanti so v divji paniki začeli bombardirati kravo s palicami, zaradi česar je postalo živinče še bolj preplašeno. Upehano kravo so končno zajeli v Šetinskem jarku, pa še tu je ugriznila nekega stražnika na roko tako nevarno, da so ga morali prepeljati v bolnico.”
To dogodbico naj bi si zapisal Mussolini za-ušesa. Ako so že jugoslovanske krave tako junaške in bojevite, kaj šele bo, kadar pobesnijo srbski in hrvatski momci in slovenski fantje.
Morda tudi ne bi bilo napačno, če bi razne velesile začele trenirati take vrste krave za direktno bojno akcijo. Padle žrtve bi potem prijatelji in sovražnici pokopali v gulažu.
*
Stara mati je po več letih prišla na obisk k Millerjevi družini in je pozorno ogledovala svojega štiriletnega vnuka. Svoje opazovanje je zaključila proti materi: “Fantek ima čisto Millerjeva usta, Millerjeva ušesa, Millerjeve lase in Millerjeve oči, toda kje, za božji čtis, je dobil ta nos!”
Drugi dan je mati zalotila fantička v vrtni lopi, ko je baš resno pridigoval domači mački: “Kitty, ti imaš čisto Millerjeva usta, Millerjeva ušesa' Millerjeve lase, Millerjeve oči in Millerjev nos, toda, za božji čas, kje si dobila ta rep?”
❖
Neka statistika navaja, da pride v tej deželi po en avtomobil na vsakega konja. Soditi po tem, kako nekateri avtomobilisti vozijo, najbrže pride en avtomobil tudi na vsakega osla.
A. J. T.
-ob-
razno IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ubitih devet oseb. Ustavodajna skupščina se snide 14. julija.
ODLOMEK IZ “AMERIKANCEV”
Življenje trdo je kovalo srce slovensko in razum, izbičalo iz duš nam plahost, užgalo nam ponos, pogum, in nas modrosti naučilo: da ni naslov naj večja čast, da pridna dlan in bistra glava uspehom daje čast in slast.
Prebil nam je udar spoznanja nekdanjih temnih sil zapah, raztrgal suženjske verige, odkril svobodnih cest razmah. Hitimo v mrzlična tržišča, v gozdove, k plavžem, na polje— povsod Slovenci za nagrade človeka vredne se bore.
V	REPUBLIKI PERU se je zopet začelo, revolucij onarno gibanje, in sicer v goratem jugovzhodnem delu dežele. Uporniki kontrolirajo garnizijo v Cuzco. Vlada upa, da bo upor hitro zadušen.
MEHIKA je zvišala carino na importirane avtomobile, premog, les in peči.
V	mehiških državah Sonora in Sinaloa je bila izdana nared-ba, da mora vsaka tuja firma vposlovati vsaj 80' < mehikan-skih delavcev. - Ta določba stopi v veljavo po 18. septembru.
(Iz knjige Ivana Zormana: "Pota Ljubezni”)
MEDTEM ko se veliki narodi pogrezajo v dolgove, izkazuje mala evropska kneževina Lichtenstein v svojem proračunu celo prebitek. Glavni dohodki male kneževine prihajajo od prodaje poštnih znamk kolektorjem.
,	 o-------
STOLETNA TRTA
Naj večja vinska trta v Zedinjenih državah se nahaja v Carpinteria, California. Stara je 105 let, krije eno tretjino jakfa prostornine in da 10 ton [grozdja na leto.
IZJAVA NEODVISNOSTI
(Nadaljevanje iz 1. strani) v sosedni angleški provinciji je odpravil svobodni sistem angleškega jirava in uvedel samo-silno vlado z razširjenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v naših kolonijah;
odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade;
suspendiral je naše postavo-daje in si vzel moč, da nam on daje zakone;
odpovedal se je tukajšnji vladi s tem, da nam je odrekel zaščito in nam napovedal vojno;
ropal je naša morja, napadal naša obrežja, požigal naša mesta in moril naše ljudi;
ravno v tem času je poslal semkaj veliko armado tujih najemnikov, da dovrši delo moritve, razdejanja in tiranstva, katero je že pričel z največjo per-fidnostjo in krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pristoja glavi civilizirane države.
Prisilil je naše državljane, katere je vjel na morju, da so se morali oborožiti proti svoji domovini in da so postali rablji svojih bratov in prijateljev, ali da padejo od njihovih rok.
Izzval je med nami vstaje in najhujskal proti nam krvoločne indijanske divjake, katerih vojskovanje je zverska moritev starčkov in dec e, moških in žensk.
V	vsakem slučaju teh naštetih krivic smo se pritožili na najponižnejši način, toda vsaka naša pritožba in prošn ja je obrodila še več krivic. Vladar, čigar značaj ga v luči omenjenih krivic označuje zatiranja, ni sposoben, da bi vladal svoboden narod.
Nismo hoteli delati nobene krivice našim britanskim bratom. Svarili smo jih neštetokrat ,da naj si ne prilaščajo neopravičene oblasti nad nami;
opozarjali smo jih tudi na okolščine naše emigracije in naselitve v teh kolonijah. Apelirali smo na njihovo prirojeno pravičnost in velikodušnost; sklicevali smo se na sorodne vezi med nami in jih prosili, da naj nehajo s krivičnim prilaščanjem oblasti, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bili gluhi za naše pravične glasove in niso se ozirali na naše krvno sorodstvo. Zato moramo danes tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati za to, kar velja za vso ostalo človeštvo: za sovražnike v vojni in prijatelje v miru.
Zaradi tega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnika za pričo naših čistih namenov/ in slovesno proglašamo v imenu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti SVOBODNE in NEODVISNE DRŽAVE, da so proste vsakega podaništva do britanske krone, da so popolnoma pretrgane vse politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da imajo te kolonije kot SVOBODNE IN NEODVISNE DRŽAVE od danes zanaprej vso moč napovedovati vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter storiti in vršiti vse, kar imajo pravico storiti NEODVISNE DRŽAVE. Da izvedemo ta svoj proglas in zaupajoč v božjo Previdnost, sc zavezujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje.
JOHN HANCOCK, predsednik kongresa. (Sledi 55 podpisov zastopnikov iz vseh pfvih trinajst držav).
DOPISI
New Derry, Pa.
VABILO NA SLAVNOST RAZVITJA ZASTAVE. — Na praznik ameriške Neodvisnosti, to je na 4. julija, bo društvo sv. Jožefa, št. 126 JSKJ slovesno razvilo svojo novo društveno zastavo. Na to proslavo vljudno vabi vse člane in članice J. S. K. Jednote, ki bivajo v tem okrožju, kakor tudi člane in članice drugih jednot in zvez, in sploh vse rojake, ki bivajo v primerni bližini. Vabljeni so tudi člani in članice mladinskih oddelkov našega in drugih društev. Še posebej so vabljena vsa bratska društva, katerim smo poslali pismena vabila. Nekatera teh društev so že odgovorila, da pridejo, glede drugih pa upamo, da se še bodo, če jim bo mogoče. Tako je obljubil tudi sobrat Rudolph Perdan, predsednik glavnega nadzornega odbora, da se bo naše slavnosti udeležil, če mu, bo čas pripuščal Dalje je obljubil sobrat Ivan Pajk, da pride za gotovo.
Sprejem društev in posameznih rojakov je določen od ene do treh popoldne. Nato odkorakamo k razvitju zastave. Pri tej priliki bo nastopilo tudi več govornikov. Na proslavi bosta igrali dve godbi in za vsakovrstno postrežbo bo po najboljši možnosti poskrbel odbor društva št. 126 JSKJ.
Slavnost se bo vršila v Locust Grove Hall, poleg tlakovane ceste v New Derry, Pa. — Pozdrav in na svidenje 4. julija!
Za društvo sv. Jožefa, št. 126 J. S. K. Jednote: ,
Joseph Penich, predsednik.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 18V8
Kat. Jednota
lakorporlrana 1. 1W1 h
GLAVNI URAD V kLY, MINN.
Glava! adkamlkl:
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111.
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovn) zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 818 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadzernl odbori
Predsednik: RUDOLF PERDAN, »33 E. 185th St., Cleveland, O.
1.	nadzornik:	JOHN	MOVERN, 412—12th Ave.	E., Duluth, Mino.
2.	nadzornik:	JOHN	KUMSE, 1735 E. 33rd St.,	Lorain, O.
3.	nadzornik:	JOHN	BALKOVEC, 5400 Butler	St., Pittsburgh, P*
4.	nadzornik:	WILLIAM B. LAURICH, 1900 W.	22nd PI., Chicago, 1"
t	Pnretel	Mlberi
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th Bt., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Libert; Ave., Barberton,
Jednotino uradno glaallei
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVBC.
Vse stvari tikajoče ee uradnih zadev kakor tudi denarne poiil!*1',1 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na) ae pošilja na P sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov (n bolni*11 spričevala naj sc pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in M1* membe naslovov na) se pošiljajo na: Neva Doba, 8117 St Clair A*f' Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovani, za obilen pristop. Kdor ieli postati član te organizacije, naj ae z***1 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s« obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ** članicami.
[A b; ifrht lanc atch am j dicai Otie
•d th e lei °the &terr at th ^atic
e b0
Ne *kin
Ollld
^ is Inis PUelj
CENA BREZPOSELNOSTI
V	Angliji, kjer država podpira nezaposlene, ,ie bilo v mesecu aprilu izplačano v to svrho nad 47 milijonov dolarjev.
Braddock, Pa.
Tem potom vljudno vabim člane “Slovenskega izobraževalnega in podpornega društva,” kakor tudi druge rojake iz te naselbine in okolice na prvi letošnji piknik, ki ga omenjeno društvo priredi na dan 4. julija na lastnih prostorih na Church Hillu. Upam, da se bodo rojaki dobro odzvali s posetom, ker je to prvi piknik v tej sezoni. Za tešilo lakote in žeje bo dobro skrbljeno, plesalcem pa bo na razpolago Šimekov orkester. Na svidenje torej v soboto 4. julija na pikniku!—Za odbor:
Anton Rednak, tajnik.
Anaconda, Mont.
Članom društva Slovenec, št. 142 JSKJ naznanjam, da se bo prihodnja redna seja vršila 10. julija. Vsi člani so vabljeni, da se te seje udeležijo, ker bo za rešiti več važnih zadev; med drugim 'bom poročal o poslovanju društva ter bodo predloženi šestmesečni računi med društvom in Jednoto. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Na svidenje 10. julija!
Za društvo Slovenec, št. 142 JSKJ:
Frank Petrovčič, tajnik.
Barberton, O.
Vse rojake v našem mestu se opozarja na primarne volitve meseca avgusta. Izbiralo se bo kandidate za mestne urade. Vsi tisti, kateri ste se preselili iz enega kraja v drugi kraj v mestu, si morate preskrbeti tako-zvani “transfer.” drugače ne morete voliti. Registrirati se morajo vsi, kateri niso volili dve leti zaporedoma pri novem-berskih volitvah, vsi tisti, kateri so dopolnini 21. leto stafosti, sploh vsi, kateri niso še dosedaj volili. Vsi drugi, kateri niso tukaj omenjeni, ne potrebujejo registracije, ker v naši državi je takozvana trajna registracija (permanent registration), in ako ste se že enkrat registrirali in si bivališča niste premenili ter volite redno vsako leto ob novemberskih volitvah, se vam ni treba registrirati niti ob času predsedniške volitve. Vsi transferji in registracija se dobi v mestni hiši (City Hall) v uradu za volitve (Board of Elections).
Dnevi za to so določeni, 2., 9., 16., 20. in 21. julija. Urad bo odprt te dneve od polu sedmih zjutraj do devetih zvečer. Volilne koče ne bodo v to svrho odprte, kot je bilo to dosedaj v navadi. Naši ljudje tukaj se zelo pridno naturalizirajo in ne-državljanov med nami je zelo malo. Seja našega kluba bo najbrže drugi mesec (julija), in vsi ste prošeni, da se je udeležite, kadar dobite obvestilo od odbora. Naša naloga je, da, dobimo v klub tudi našo mladino, ker tudi ona ne bo brez naše pomoči, vkljub temu, da je tukaj rojena, mogla nikamoi na kako mesto brez naše pomoči. Naloga vas starišev je, da to poveste vašim otrokom. Za councilmana v tretji wardi je bil imenovan Frank A. Terpe, na mesto prejšnega, ki je resig-niral. Davek se bo začel pobirati v uradu blagajnika naše Summit County (County Treasurer) v sodnijskem poslopju v Akronu od dne 16. julija do 20 avgusta.
Anton Okolish, tajnik “Slov. državljanskega kluba.’’
Delmont, Pa.
Društvo sv* Pavla, št. 116 JSKJ se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem na proslavi razvitja društvene zastave dne 30. maja. Korporativno, v manjših skupinah ali pa po svojih zastopnikih so se naše proslave udeležila sledeča društva: Sv. Barbare, št. 33 JSKJ iz Center, Pa.; sv. Mihaela, št. 40 •JSKJ iz Claridge, Pa.; sv. Alojzija, št. 57 iz Exporta, Pa.; sv. Jožefa, št. 126 JSKJ iz New Derry, Pa.; Studenec pod skalo, št. 138 JSKJ iz Exporta, Pa.; sv, Štefana, št, 26 JSKJ iz Pittsburgha, Pa.; Jefferson Collegians, št. 205 JSKJ iz Canons-burg, Pa.; Center Ramblers, št. 221 JSKJ iz Center, Pa.; dramski klub “Nagelj” iz Exporta, Pa.; Jadran, št. 232 SNPJ iz White Valley, Pa.; Jadranska Vila, št. 317 SNPJ iz Exporta.. Pa.; Nova Doba, št. 400 SNPJ iz Renton, Pa.; št. 715 SNPJ iz Universal, Pa.; Mihael Arhan-gel, št. 10 HBZ iz Exporta, Pa.; Majka božja, št. 378 HBZ iz Claridge, Pa.; št. 2 SSPZ iz Claridge, Pa.; št. 102 SSPZ iz Center, Pa.; št. 142 SSPZ iz White Valley, Pa-; št. 1155 SSPZ iz Renton, Pa.; Evening Star, št. 218 SSPZ iz White Valley, Pa.; Živela Hrvatska, št. 372 HBZ; Vesela bodočnost, št. 203 JSKJ iz Cheswick, Pa.; sv. Alojzija, št. 36 JSKJ iz Conemaugha, Pa.; društvo Rožmarin, št. 143 JSKJ iz Slickville, Pa.; Marije Vnebo-vzete, št. 210 KSKJ iz Universal, Pa.; št. 168 SNPJ iz Conemaugha, Pa.; št. 280 SNPJ iz Delmonta, Pa.; št. 401 SNPJ iz
Bessemerja, Pa.; št. 320 no iz White Valley, Pa.
Za darove naj bo izf® _ najlepša hvala sledečim ^ L ^ vom: Sv. Barbare, št. 33 $ ‘0ti-sv. Mihaela, št. 40 JSKJ’, ,0*' Alojzija, št. 57 JSKJ ; Ves$ ^ dočnost, št. 203 JSKJ; e J s ska Vila, št. 317 SNPJ; W „ e; Arhangel, št. 10 HBZ; št.j j. 1 SSPZ; št. 218 SSPZ; sv. št. 26 JSKJ, in št. 320 SNPJ' e], ® Društvo se dalje zahv^1 ;lrJJ| govornikom, posebno pa še Pr sedniku glav. nadzornega a^
bora, sobratu Rudolfu Pe 'Evej in našemu vrhovnemu zdr11 |las^j ku dr. F. J. Archu. Mno#°. 'Ur se potrudila in mnogo sta 2 ie 3c vala, zato jima bo čfanst^ Uble šega društva ohranilo SerV( nost. — Še enkrat hvala v’5", efm Za društvo sv. Pavla, ^ d JSKJ:	l'nee
Aleksander Škerlj, taj«'1 Kt, -----------------
Sharon-Farrell' % t
Na dan 4. julija bo Sl°'c Ssi an delavski dom priredil sVoj.°r*Hiii bavo v Slovenskem dom^ j^’ tie rektorij doma vabi vse in rojakinje te okolice, “ | ‘'e udeleže te zabave. Pričel [°|> it osmi uri zvečer.	iof	'
Nadaljni seznam sl°ve |t,Sl ’ prireditev za to poletje 6 sledi:	19. julija piknik ^L'j/
skega pevskega društva; * gusta proslava petletnih |	^
štva Sloga, št. 174 JSKJ \ venskem domu; na DelaV^1 (Labor Day) pa praznuj^ venski delavski dom svoj0 letnico. O vsaki teh Pr'r^ bodo še poročali tajniki d° , organizacij. Pri tej Pr* , prošeni ostali klubi in da na omenjene dneve ne jjj jajo svojih prireditev, ke’-
lo v obojestransko škodo. Pozdrav!
Frank Ki'^1 Straha«1«’
Vsem društvom JSKJ v ^ sy Ivani ji, ki pripadajo Zv S. K. J., naznanjam, d* j prihodnja seja Zveze vl’sl j 23. avgusta, in sicer v 01*.
Pa. Pričela se bo ob deSP * j poldne. Vsa društva J® prošena, da izvolijo sV ^ stopnike in jih pošljejo n* Društva, ki ne pošlji,. stopnikov, naj bi posla'4'., N Wj opazovalce, da se prepr'^ ^ zvezinih sejah, da se v g, dela v korist članstva ^ ^|ihe Jednote. Na seji 23. aV0u, f-% bodo izvršila tudi neka dokončana opravila, ki la imela izvršiti na Zv kil» pikniku 14. junija.	?
se je nekaj zadev preložil0^,: ^ avgusta je bil dež, ki Je P i * hi. ka prehitro pregnal. ( jjr se tiče žrebanja, je izPu
(Dalje na S. atraflO
l.
Or
ch
2. ] X 3-]
4.1
'•t
•n
jo
Ot
Ch
3(1
Is ,
H,
Joj,
°lic
t>
f* k
is
“‘t;
'St J
‘C*!
■ ENGLISH SECTION OfB
v olf‘c,*IOrg^ ▼
of the
SoulhSlavonic Catholic Union.
AMPLIFVING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
LC
S'/M '!
Current Thought.
COMMENTATOR
SIGNIFICANCE OF SSCU
S A ,
I , aseba.ll game was played by two of our lodge teams one lla a^ernoon- Both teams were well equipped and had a 111 fitch'Comkination of players. The game was interesting to jam 1 1 om start to finish. When the game ended the visiting Hi, *n°Ve^ slightly superior, if the final score is taken as an
aiiis' C°U^ n°t help but notice the contrast between the two ^ S' Strangely enough the visitors, who were also the victors, le name and number of the lodge across the front and also 0j,e ers SSCU. One spectator remarked, “That must be iterer team belonging to the SSCU. I understand that this at .h""’ or^an*zation emphasizes athletics in lodges to show I ?y are interested in the welfare and joy of their youth. e iJ()Cla^ distance is given them from headquarters to give end?. Un.^ members an opportunity to get organized. No !ckin.r ^*S ^cam appears more balanced, for they have better io«sEould ^ better players. If I were a ball player I think J |l*jj j l0'n the SSCU and find out what it is all about.”
I In arris r,U^e ev‘(lent that this spectator did not realize that both trne] ,Were members of the same fraternal organization, ^>iif0/’ tlle South Slavonic Catholic Union. And why? The tirrS the home team contained the name of the lodge, je Unm.dication that r t was a member of our grand SSCU. To aicai in^tiatcd the name on the uniform had no special sig-tu’ and could represent some particular person. Evi-,4 Hion .'s l°dge team failed to realize that our SSCU is gaining or ,"lde recognition. That a team, be it in baseball, basket-bei °'vlin&> is given special significance when it is indentified •.JAs a glng to the SSCU,
Dex/lla^er fact the home team trounced the visitors in not " Contest, to even the series. Which means that a team sing SUl)ei’i°1' merely because it has an outward indication of »ke8, memb«’ of SSCU, but the superior impression it el] 0l,U|)°yi the uninitiated. Comparison can be made to the s ^an|zed American and National leagues to professional -.8	independently.	Some of the players on the latter
aie finished artists, but let them play a major league Uve,, . 0chls will be against them to win. lasti}jSlI1.Ce advent of the Sport Fund our SSCU has made li*!« lmPression on the youth. Every year will find the e ,'1Ccers’ SSCU, give greater meaning to the uncoming youth. 'Uble °nilJhshments of this year’s lodge teams will serve as a Sej-velp^tive for other lodge teams to do likewise. Youth fu, 111 our organization and will continue to be served in §d pr( e- More and more it is evident that the future welfare llnge/ieSS our SSCU will be directly dependent upon the W?lood- Reigns of responsibilities will gradually be HenCo .le.y°uth of today.
.fell flge act^ ?8. UP to us to continue to spread our SSCU in all the s$ an,] H‘^es- Let SSCU always stand for clean sports, fair-,fiitni]ar a (^esire to be of service. Like other organizations of y not?Character we must make the SSCU be envied. And tr, ^Ur Union is shoving forward in the trend of mod-i,	, ^y not make others envious of its accomplishments?
čet^r°n jts aracter of any fraternal organization is dependent iVatiouCs°mponent membei’s. How they conduct themselves js lx lodge activities, what attitude they assume when je ^i(lei,f,tTlentioned—all this makes a deep impression on the jlo( jet
• f^fit ° proud that we are members of a grand fraternal ’	rganization—THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC
^ SA^,l0Us QUESTIONS for the husband 1N,) FATHER to consider today
chii,| a c.ou^ your wife do to earn a living for herself and 2. js 'f you were taken away?
^ke k. Hre anything she knows that could be turned to use
3 tlm°«ey?
nas
4. Coni i any exPei*ience in business? f'of ^ s^e make as much money as you are now making? lr chii,jr pr*Ce °f a 5-cent cigar daily you can protect her and *** ai> t(.eiU Pay off that mortgage, insure them a home, give ^n. Ucation and fit them out to become honorable men and
y»“r serious consideration?
Join y delay longer? Don’t put it off!
0|,ic r ?.	1	Slovenian Fraternal Benefit Society, the South
Cholic Union.
FRANK KRESS, Chairman National Athletic Board, SSCU.  -----------o------------
ie ■
CJi seli* Ja' ■0 Št. Stef S# ivali' Še P11
'gi A
per«' zdr>' iog° ,a
h'!
vs8
ill
;aj
Slof
A'oi0
nU'
ni* v,
j-oJ1
e
c S'0'
lice
CJ v
avsK>
nu,ie
voj®,
M
i dot11. pril^1 dr*
ne P’
ker
lo.
Hi,.
GOLF
Years ago, when the playing of golf was restricted only to the more well-to-do people, the game was more of a mystery to the public. When a player made a certain course undei par it was meaningless to the average person, who could see in it only a pastime for loafers, Suddenly golf took the public’s favor. According to statistics, this country has more than
5.000 golf courses and about
1.500.000 golfers. At a conservative estimate there is about three-fourths of a billion dollars tied up in golf playing facilities. And no less than 150 American cities have municipal golf courses. Something like 20,000,000 golf balls are demanded every year.
Golf is not considered by the average citizen as a lazy man’s game. Exercise spent in walking while playing golf is worth the time alone, not considering that muscles are put into play when using the sticks that might otherwise not receive any exercise.
Seeing a golf game and actually playing it are two different things. Until I played my first game I was under the impression that the ( ball was merely hit, followed, the number of strokes jotted down, and then some more walking until the next hole. What a surprise was in storfe for me.
The first swing was a complete miss. Fortunately, imr partners began giving me instructions. Science had to be applied, like in all sports. Certain position must be assumed before full impact can be given the ball. With each stroke I became a deeper golf fan. I never knew just how the ball would react once I gave it a whole-arm swing. It might go sailing into the air and onto the green, and then again it might just skim along the ground. And, yes, much to my disgust, it might just bounce a few yards and then stop.
It did not take me long to get acquainted with the driver, midiron, mashie and putter, because the wrong stick always put the ball too far or too close to the hole. But the surf, pooi little surf, how it suffered. Conspicuous signs are placed al) along the course to “Please Replace Surf.” Like a good conscientious soul I replaced the surf as directed. If replacing surf is a preliminary course in landscape gardening I could qualify as an expert, for I certainly had my share.
--------o--------
ATHLETIC BOARD OF.
S. S. c. u.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E.
31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 319 VV. Birch ,St. Chisholm, Minn.
* » *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Božidar Jakac’s Impression of United States
THE FAITHFUL FEW
baflc;
to
J v ,
, Z',e‘ da
vr0,,
CK
lese^,
, na ^ lV° be Played t£me 0f tho season 0 S s	he	blowing	Sat-
3SlJe\ .h,!
sli*13.,	wl^viiie	fo°tball Player
.i'Sfl] J victo,in.H f?h School, who P1 J a* seen .® for all the other
V 't	Of ch Was^	j hard at his
T h Nrk*c°urse an s failing sub-
1	.‘it*	h(‘ f11C°ul't’«oty,?ine hnving fai1’
l“m
Zve*" '	gelded	that Joe
rt* ,i Wers dld ^ ,for John. The V7‘ Z 1 tto b a"°‘ llke him; they ,žilO11	the	ntJ\T'	sPort	and a
. n0^ i ®st 3, about nn -me John was Jt! P * his , r*day !lft sslns in his His-
/Vs :	tr>!°0rr> to tIt noon J°hn en-
to	^	the	test.	~
iZP H uChei'.’b^-1'' °Vei'landei's,
i. erf 6aVe wn»ry. strict indeed.
* Hr,,, ^tinuecj 0i?i *ort but very
6 Sn °lle Wat; ^ questions.
J c°na simple lor him, made his heart
■ast
THE LAST FOOTBALL GAME
sink. He could find no answer, so he laid the paper on his desk and sat back. A light breeze blew a paper under his desk and as he picked it up he saw that it belonged to Alexander Adamson, the sissy. He saw the answer to the second answer written out very plainly.
Thinking no one would know then difference he copied the answer, but his conscience began to bother him. He erased all he had copied and handed his paper in. He knew that now he had failed.
Saturday morning came and he felt bad because he knew that he could not play. He received a call from the principal to report in his football clothes. He was the first one to be at the field. In the first half the opponents were ahead, but in the end the Slainsville team won all through John. Everyone cheered and applauded for John.
He could not understand why he was allowed to play, but a friend of his explained. Ruth Anderson Jiad seen what he did in the class room.
Frankie Simms, Cleveland heavyweight boxer, will fight Jack Dorval of Boston Friday evening, July 3, at the Cleveland new municipal stadium in one of the preliminaries to the main heavyweight championship of the world bout between Schmeling and Stribling.
In the all-around athletic competition held at the Finnish midsummer festival at Hibbing, Minn., Ralph Lovshin came first with a score of 2640, winning the cup. Lovshin has but recently returned home from Madison, Wis., where he attended the University of Wisconsin. He distinguished himself in athletics at school.
A 60-mile wind, coupled with a cloudburst, brought havoc to many homes in Cleveland Friday, June 26. Mozina Drive, situated off E. 185th St., was deluged with approximately three feet of water covering the street for hours and causing much damage to property owners. The basement of the home of Mr. and Mrs. Štrukelj was filled with about six feet of water. So severe was the wind that many trees were uprooted, telephone wires disconnected, streets made impassable—all of which brought to mind the Lorain tornado, which occurred June 28, 1924, causing several million dollars’ worth of damage and loss of life.
JUBILEERS’ PICNIC
Chisholm, Minn.—All those present at the first annual picnic of the Jijbileers Lodge, No. 215, SSCU, held at Glen crossroads recently, proclaimed it a success. A large crowd of Slo vene folks attended in the afternoon and evening, and found enough excitement to pass away a pleasant day. Refreshments and lunches were served all day. Cool beverages quenched the thirst of the people. Keno was played and large baskets of fruit were given away. Dance featured the eve ning, with music furpished by a peppy four-piece orchestra.
Anton Vessel, Pres.
 o------------------
Increase the Membership
She also saw Joe Brown copy and she reported it to the principal. John saw Ruth and at once went to her and thanked her. Until this day they are both very good friends and graduate of Slainsville High School.
MARY DAGARIN, No. 41, SSCU, East Palestine, O.
According to a report made in the Prosveta, issue of June 24, Anton Kobe, a naturalized citizen, was compelled to join the Jugoslav army, against his will. It happened that Kobe took an excursion trip to his native country along with his brother Edward, born in the States, but who is also retained by the Jugoslav powers, although he was not compelled to serve in the army. Efforts have been made to bring about the release of these two American citizen’s, but have been unsuccessful so far. Which goes to show what a lot of “red tape” stands between a person’s right and the powers-to-J)e.
Editor’s note: Mr. Božidar Jakac, Slovene artist of note, visited the United States. During his stay he made numerous portraits, a number of which received prizes in various exhibitions. In Cleveland, O., and elsewhere his exhibits attracted crowds, who realized and grasped the genius of Mr. Jakac, His impressions of the states and the cities were published in the June llfth issue of Jugoslovan, some of which are contained below.
From the time Božidar Jakac left Ellis Island United States held an. attraction for him. Speeded up traffic, in contrast to the slow traffic prevalent in his native country, Jugoslavia, New York City lit up at night, Broadway, tall buildings—all these factors played upon his curiosity, although he admits that the fast traffic made him watch his step for a long time.
Cleveland, O., impressed Jakac as the Slovene center of the States with its 40,000 Slovenes closely united by bonds of fraternal benefit organizations, independent social clubs, various retail houses, schools, national homes, etc. After his tour of the States Jakac gave an exhibition of his works in the Slovene National Home on St. Clair Ave., that attracted something like 3,000 people. In this exhibition were contained portraits of leading Slovenes, and his impressions of America. A portrait cf Dolores Del Rio, famous movie actress, was included that caused considerable comment. Dolores Del Rio posed for him in person. It was evident, even to the uninitiated, that Božidar Jakac was master of his art. The Cleveland Art Museum contained his portraits and etchings in one of the exhibitions and awarded him prizes..
Slovenes of the United States work comparatively harder than their kin across the ocean, and for this reason have more to show for it. In Jakac’s estimation Jugoslavia would rftake considerable progress should its inhabitants strive to work as industriously as the Slovenes do in America, provided, of course, that the same opportunities were given them.
Ivan Zorman Club of Cleveland is also mentioned in .Jakac’s interview. This club is an exclusive one that meets but once a year, and whose purpose it is to bring the bond closer between the older and the younger generation. Problems whereby this can be effected best are discussed and plans laid out accordingly. (Brother A. J. Ter-jovec, manager-editor of NOVi DOBA, is a member of Ivan Zorman’s Club). In short, the English speaking American Slovene is brought into closer contact with the American Slovene born in what is now Jugoslavia and naturalized in this country.
Grand Picnic Given By the Indians
Cleveland, O. — When the. meeting is called to order, you always find the same faces that are always at every meeting and who stay until it is all over with. These you can always count on being at the meeting and as the faithful few.
There are a lot of worthy members who only come when they are in the mood and when they find everything is convenient; of course, they do a lot of good; they’re a factor in the lodge and about all, but the ones who never fail to be at every meeting are the faithful few.
If it were not for these faithful ones who work with shoulder to the wheel to keep the lodge moving without stopping, what would become of the lodge? If it were not for the faithful few, the lodge and organization would go under, but thanks to those who work and stick it out, they are the ones who look forward to success for the lodge and the Union, and they are the ones who are always willing to do their part in building up what others try to destroy.
All of you who have not been active lately start now, get your shoulders to the wheel and help the others in making your lodge and Union a better and stronger one. Remember, the day will come when you will have to replace the SSCU veterans; they are getting along in years, they are tired and will soon be ready to retire and put into our hands the work they did not complete, and we jn turn will do likewise when the years show their wear and tear, on our forlorn bodies. The SSCU veterans have built for our future and we must build for the future of our children, so that they may carry on the work started two-score years ago.
Attend your meetings, show that you belong to the faithful few and that you are willing to work shoulder to shoulder with the others. You owe it to yourself and to the future of the South Slavonic Catholic Union. Start now, it is not too late, there is always time, bat none like the present.
“Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU.
--------o-------
St. George’s Team Playing Good Baseball
Chicago, 111.—You probably have attended picnics, and perhaps many of tfhem, but you have never attended a picnic like the Indian Lodge will give on Sunday, Aug. 2, at Spring Forest, Willow Springs, 111. You have gone to picnics, and came home from picnics, and forgot about the picnics, but never will you forget the picnic that, the Indian Lodge is giving.
Why? Well, first of all there will be a full day’s activities, games, contests and prizes. Barbecue sandwiches, soda, and a few other things will be available at the grove. Dancing to the snappy tunes of the Wil-Fred Nite Owls, and last but not least, tho admission price which is only 25 cents, including transportation to the grove.
Now you might say that the Indian Lodge is foolish for only charging 25 cents and that they will not make any money on the picnic. True enough, the Indian Lodge does not intend to make any money on this picnic. We are running this picnic so cheap because we want every member of the SSCU in our locality to go to this picnic and enjoy themselves, for less than cost.
Now to make things even more convenient for lodge members and friends, we are going to make several stops on our way to the grove to pick up SSCU members and friends that are going to the grove. To make arrangements for these stops have your group meet at a certain place and we will pick them up. If you want the truck to pick your group up, call Albert Spolar at Roosevelt 3994 and tell him where you wish to be picked up. The trucks leave at 16th and Blue Island Ave., at 10 a. m. Sunday, Aug. 2. We expect to see many members from lodge Zvon and the Illini Stars at the picnic.
Leo' Wm. Moore, Secretary No. 220 SSCU.
THE RIGHT SPIRIT
Reading, Pa.—St. George’s Lodge, No. 61, SSCU, has won three games and lost one over a period of two weeks, bringing up the season average close to .500. One more victory is all that is necessary to put our team in this division. That is considered good playing. Be low are the results:
St. George 5, Knights of Columbus 0.
St. George 3, St. Lawrence 8.
St. George 7, Fraymores 2.
St. George 7, Green Terrace 4.
A number of members still fail to attend the baseball games. We want 100 per cent attendance. For the remainder of the season all of the games will be played on the home diamond, on Saturdays, to enable members, friends and others to attend.
John P. Stubler.
--------o-----—
Inter-Lodge League Schedule
George Washington Lodge
(No. 180, SSCU) playground ball team of Cleveland has entered the recently organized neighborhood twilight group composed of eight teams, besides playing in the Inter-Lodge League. Schedules have been so arranged that the games shall not conflict in the two leagues.
A safe and sane* Fourth of July should be preferred to the risks people take in shooting off fireworks that may cause permanent injury to innocent bystanders. Every year has its quota of accidents.
She (with magazine): It says here that the chemical constituents of a man are worth 98 cents.
He: And you women are great bargain hunters.
BOY SCOUTS HOLD CARD SOCIAL
Cleveland, O.—Silver Fox Tribe, local Boy Scout branch, sponsored a card party Wednesday, July 1, at Mervar’s Hall. The purpose of this affair was to raise money with which to purchase camping equipment. Summer is the seasOTt that appeals most to the boys, and for this reason every effort is made to bring joy and happiness to them.
Frank A. Truden, Ass’t Sec’y. ---------------o--------
A successful man today is one who makes more money that his wife can spend.
Sunday, July 5, Gordon l’ark
Collinwood Boosters vs. Loyalites, 9 a. m.
Monday, July 6, White City
Betsy Ross vs. Comrades, 0:30 p. m.
Tuesday, July 7, Gordon Park George Washingtons vs. Clairwoods, 6:30 p. m.
East Palestine, O.—Did you ever listen to a couple of boys in an argument about some particular thing? Of course you have. Often you have heard boys' argue about the respective merits of their own fathers, as to which had the best job, which was the strongest, which belonged to the best organizations, etc. And each boy pulled for his own dad. Often in an argument we lean one way or the other because of some outside influence which causes us to slightly disregard the facts.
We happened to overhear two boys who were arguing the question as to which belonged to the best lodge. Of course, the boys were merely backing the respective choice of their own fathers. One of these boys was a member of the SSCU. We could not but admire the boys for their specific attitudes, for it was the duty of each to “pull” for his own lodge. If you belong to the SSCU, back it; if you belong to the WXYZ, stick up for it.
Giving our own opinion on the question over which the boys had the argument, we figure this way—that the SSCU may not be the best lodge, but that there is none better.
Joe Golicic, No. 41, SSCU.
--------o--------
SPRING DIET
To get iron in your system, eat spinach. To get lead into it, live in Chicago.
Loay«( crjfiMPs
Saying It With Comrades
Burks Stars as Comrades Down Cardinals 8 to 1; Lose 11 Inning Fray to Cosover-Love 9 to 8
Getting Acquainted
Waukegan, 111.—With Charley “Chuck” Burks holding the strong Highwood Cardinals to eight well scattred hits in nine frames and retiring 13 batsmen via the strike out route, the Comrades lodge (No. 193, SSCU) baseball aggregation pounded Castelari, the losing hurler, for 11 safe blows and shoving eight markers across the platter. Burks, the Comrades speed ball artist, was robbed out of a shut-out in the ninth frame when the losers scored their lone tally after two men were retired by virtue of an error and two safe blows. Larry “Al” Petrovič lead the the stickwork for the winners with two solid blows, one of them an extra base hit, at three trips to the plate.
The sensational Louis “Hack” Rode who at present is batting at a .460 clip, connected for his sixth triple of the season. And Johnny “Bing” Bartel, star firstsacker, streched his hitting streak to 15 consecutive games. He secured two sharp singles at four trips to the plate. Burks, besides pitching masterful ball, connected for a double and a single at four times at bat.
In Saturday’s tilt, the Comrades were nosed out by the Cosover-Love combine in a hard fought eleven-inning tussle by a 9 to 8 score. Louis “Hack” Rode tripled in the 11th frame to shove the Comrades ahead 8 to 7, but the winners retaliated in their half of the 11th by shoving two markers across the platter after two outs. The fourth of a 12-game series will be played on Saturday, July 11.
The results of the second of a three-game series for the SSCU state championship between the Comrades of Waukegan and the Illini Stars of Chicago, will appear in next week’s edition of, the New Era. The Comrades took the opening fray with the Stars by a 16 to 15 decision.
R. H. E.
Comrades ..... 001300400—8 11 2
Cardinals ...«. 000000001—1 8 0
R. H. E
Cosover-Love 010001 1 4002—9 8 l
Comrades ...0 001030300 1—8 8 2
Sidewalks of the . Comradps Baseball Team
John "Bing” Bartel, batting at a .554 clip.
Louis ‘‘Hack” Rode, scoring 26 runs Larry "Al” Pctrovic, has 14 walks to his credit.
Charley "Chuck" Burks, speed ball ace.
Frank "Frosty” Petrovič, curve ball artist.
“Sidewalks of the Comrades baseball team” will appear in this medium every fourth week.
John Petrovič,
Business and Publicity Mgr. -------------o-------
G. W.’s Lose to Loyalitcs
Cleveland, O.—George Washington lodge suffered an unexpected defeat at the hands of Loyalites, Monday, June ‘29. the score being 5 to 3. Kubilus pitched with Bizil receiving. The prize play of the game was made by Brezovar, playing left field, when he threw a perfect peg from* the field to nail the runner at home. Skufca picked up a hard hit ball in the first inning, tossed it to Kromar for a forceout; Kromar in turn pegged the ball to first base foj' a double play.
R. H. E.
Loyalites .... 00	1200200—5	9	2
Geo. Wash  00 1000002—3 8 1
“Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU-
Motor Car Deaths Increasing
So far Same period this year- last year
Toledo .......... 23	26
St. Louis ....... 53	39
Minneapolis ....	34	20
Cincinnati ...... 47	44
Cleveland ....... 63	63
Kansas City ....	37	20
Denver .......... 16	10
Indianapolis ....	33	25
Washington ....	22	19
Jimmy Marinčič, G. W.’s Center Fielder
Cleveland, O.—Introducing Jimmy Marinčič, star center fielder of the George Washington Lodge baseball team. His hobby is selling race horses and he certainly' can sell them. Ask him for prices, he’s reasonable and will not chisel you. Jimmy takes very good care of his customers. To his friends Jimmy is known as a lover of all things beautiful and is termed as a real giver of laughs. He chases away your blues and makes you smile, he helps you forget your troubles. His teammates doubt whether Jim knows what it is to be sad, whenever you see him he is all smiles and always joking When you’re blue just send for “Doc’; Jim Marinčič and he’ll cure you with his laughter and jokes; these are his medicines.
Jimmy asked the writer to listen to a yarn and said it was strictly confidential, but even at that it’s about fyis trip to the South Sea Island of Tahiti. So here it is:
“Sometime ago, a long time ago, don’t even know myself, Manager ‘Red’ Bizil, Adolph Brezovar, ‘Lefty’ Pate. Stan Vesel and I made a trip to the South Sea Island of Tahiti. We enjoyed the trip, but there was only one thing wrong, we got seasick and painted the port side of the ship. We painted the ship with the colors of the rainbow. What got us sick we do not know, it may have been food, salt water and perhaps XXX. We did not see land for ten days, and I never knew there was so much water. Every mile that we advanced we saw more water and then some more; how sickening, just try it once. After ten days of looking at water we finally passed through a reef and anchored in harbor about 3 a. m., there to await the arrival of the health officer.
“We got a break when we were not required to undergo a brain test and we refused(the flat-foot, when he tried to smell our breath. After this slight experience I looked around and sighted land, and in the distance I noticed several beautiful maids (with skin you love to touch) making a speedy headway toward our ship. My bodyguards also noticed these maids and immediately increased their stranglehold on me. These brown-skinned sliebas of Tahiti’s most prominent island bore a varied assortment of souvenirs and were glad to see me.
“Readers, don’t get ahead of the story, yes, the cuties wore clothes. Jimmy said that in Tahiti they have funny laws and thinks they should be j enforced here in Cleveland, for example, if a man trails his sweetheart , after dark and hasn’t his arm around : her he is fined $10; if he is walking j with her and is carrying a lantern the fine is SI5, which to my notion, aftei viewing some samples of the femininity j in this neck of the Pacific, would serve the fellow right. For a man to weep over the demise of a girl is also forbidden, and what a fine you pay! During our stay in Tahiti I was never fined or jailed, as I obeyed their laws, but my friends refused to obey and did just | the opposite; they forgot themselves i and thought they were in Cleveland. Well, I’ll forgive you boys for forgetting yourselves, but never let it happen again or papa spank.
“I think w>e stayed in Tahiti about four months and returned to Cleveland and our friends just in time for the 1931 Inter-Lodge baseball season. Now-all that I ask is that you members of the George Washington Lodge come put and root for the team; the New Era carries the schedule, your attendance will mean plenty to us, and if we win the title the team and I will journey to Hawaii and return in time for another great season of baseball. If you’re real good I’ll tell you about that trip also. Don’t be bashful, come to the games. Ta-ta.”
“Lefty” JaklicTi,
No. 180, SSCU -------O--------
FF.W BIG CROWNS LEFT
With the exception of Europe and Japan, only a few crowned heads are left in the world. This is the list:
George V, England; Iliro-. hito, Japan; Emmanuel, Italy;
] Albert, Belgium; Wilhelmina,
| Netherlands; Carol, Rumania; Gustaf, Sweden; Haakon, Norway; Christian, Denmark; Boris, Bulgaria; Prajadhipok, Siam; Ras Tafari, Abyssinia; Zogu, Albania ; Fuad, Egypt.
In the last 21 years eight , m on arc ha of nations, containing approximately 750,000,000 persons, have lost their thrones —Russia, Germany, Austria-
• Hungary, China, Portugal, Greece, Turkey and Spain. The ninth would have been added had not King Victor Emmanuel of Italy wisely stepped aside to
, let Mussolini create a dictator-
• ship, leaving Victor a king in name only.
--------o---------
COST OF HELIUM
The government pays $34 a thousand cubic feet for the helium gas which it purchases from a private firm for use in dirigibles. A limited supply of this gas, however, is now being produced at the government plant at Amarillo, Tex., at a cost of less than $10 a thousand I cubic feet.
SIMMS VS. DORVAL
Preliminary to the Stribling. Schmeling Bout Will Have Plenty of Punch
When the referee announces the preliminary fighters to the main heavyweight champion ship of the world bout, held in the evening of J^ily 3 in the new municipal stadium of Cleveland, the Slovene spectators will be anxiously waiting to hear the name Frankie Simms (Simončič). Young Stribling and M,ax Schmeling are scheduled as the main attraction to decide the heavyweight boxing champion of the world. But in the preliminaries you can count on Frankie Simms to give the customers their money’s worth, for he certainly wields a wicked right that has put out the hopes of many an aspirant in the gentle art of fisticuffs.
Jack Dorval is Simms’ opponent for that night. Dorval hails from Boston and is best remembered as the promising fighter with the brittle hands; at one time he was considered the coming champion. One might say that Simms will be pitted against a much superior Doxer were it not for the fact that the Slovene mauler put the lights out on Ted Sandwina and Gene Stanton. It will be a good fight, with Simms watching for an opening to land the famous right of his.
It nas been many moons since a Slovene boxer was shifted on the preliminaries in anything ike a world’s championship go. To the writer’s mind the Jess Willard-Jack Dempsey bout leld at Toledo witnessed a Slovene in the preliminaries. The name does not come to mind, other than that he was and stil) is a resident of Joliet, 111.
John Risko will mix things up with Tony Galento, following the main go. Risko is also a Cleveland product that has aeen given a chance in the big money, but evidently failed in ;he crisis. For a long time the fistic fans of Cleveland have oeen waiting for a chance to see Risko and Simms matched. Both are hard hitters and both can take it plenty on the chin. Risko has earned for himself a reputation as the rubber boy, for he sure can take plenty of punishment.
The Cleveland municipal stadium has just been completed, and will have the Stribling-' Schmeling go as the first thing on the program. The stadium is one of the finest in the country, and can seat approximately 80,000 for baseball games and over 100,000 for a fistic bout. It is so constructed that the center of attraction can be seen from any seat in the stadium. Cleveland hopes to bring some of the important football games into the stadium. Cleveland Indians of the American League will play games in the new structure soon.
City Playgrounds Open
Cleveland, O.—A new attendance record was set Monday afternoon, June 15, when over 50,000 enthusiastic youngsters responded to the opening of the Cleveland’s 37 playgrounds under the direction of Recreation Commissioner John H. Gourley.
Shortly after 2 p. m., the time set for the brilliant occasion, every municipal play spot was swarmed with eager kids who reveled in the glory of the initial day’s fun.
The 37 playgrounds, bedecked in shiny equipment, will be the home of every boy and girl, and grown-ups as well, throughout the summer. Again, as in past seasons, the grounds will be under the supervision of experienced directors and directresses.
A special teacher will be a “guest” of one of the playgrounds every weekday. Thus a new appeal is expected to be made each day on each play spot. Every supervisor is also assigned to a special interest, such as gymnastics, games and sandcraft, and they will also contribute to the nightly programs and toward the building of the material used in the final city-wide festival which this year will be “Aladdin’s Lamp,” or “The Wonderland of Childhood.”
For eight weeks the schedule will be modeled after a “tour” to be made of eight selected countries. Besides this new innovation, the yearly features which always delight the children will also be included. They are the Baby Show, Barefoot Boy Day, Broomstick Derby, Dress Up Party, Wheel-
Skapin Scores Third Win
Alloys Play Sunday, July 5, at Hooper Field, Cleveland
Lorain, O.—Holding the West Side Independents to three scattered hits, Skapin of the Alloys (St. Aloysius, No. 6* SSCU), chalked up his third straight victory and the fifth straight for the team for the season, by virtue of a 8 to 4 win.
Trailing on the short end of a 3 to 0 score in the fifth inning, the Alloys bunched six hits for six runs, and from that point on were never in danger of being overtaken. Dulick, Lavak and Sustercic starred at bat for the Alloys, while Perrit and Vid-rick starred afield. The game was marred by errors, on which the West Siders scored all four of their runs. Towne starred at bat for the West Siders, with two hits, while C. Moll at short played a very effective game.
Alloys challenge any Class B or C team in Cleveland or surrounding towns. For games call Manager John L. Zortz, Lorain 73040, or write to 1657 E. 31st St., Lorain, O. Cleveland Cardinals will be Alloys' opponents Sunday, July.5, at Hooper Field, Cleveland. Game starts at 3 p. m.
R. H. E.
Alloys ........ 00006101	x—8 10 3
W. S. Independ 20100010 0—4 3 1
Norman M. Frank.
ing Party, Tin Can Derby, Pet Show, Circus, Bubble Party. Rodeo, Story, Book Party, Freckles Day, Beach Exposition (sandcraft), Pirates Play [four, Fortune Hunt, Drum Major’s Contest, Buddie Day, Doll Party, Knights of Magic and the final individual nlavo-mmirl
Siamese Use Oxen to Forecast Crops
BEESWAX
The month of May marks the beginning of the all-important rice planting in Siam. King and court and thousands of subjects turn out for the Rak Na, or plowing ceremony.
Before the vast crowd the minister of agriculture, dignified with a hat like a spire, and a gorgeous gown, guides a huge gilded wooden plow drawn by two gaily decked bullocks.
After the , plowing various seeds and grains are spread before the bullocks. It is an anxious moment for the milling populace. Whatever grass or grain the oxen eat most will be scarce during the coming season; at least the Siamese think so, according to the National Geographic Society.
Siam must build irrigation dams and canals, because almost all the rain falls at once, and must be regulated to keep it from sweeping away the central delta plain. Also, because the Siamese grow rice, they must have a wealth of water; hence, irrigation.
The Prasak project, with a barrage type dam, completed in 1924, serves 488,000 acres. The Subhan project, scheduled for early completion, will have three times the Prasak capacity. Other vast works are under way or have been planned.
---------o--------
SENATOR AND CONGRESS
A senator is a member of Congress, although the term “congressman” is popularly restricted to members of the House of Representatives.
 0--------------
Mistress:	Can	you	explain	why	it
is, Mary, that every time I come into this,kitchen I find you reading?
New Maid: It must be those rubber heels of yours, mum!
Gilbert Aces Trim
Sluggers 14 to 1 fer   Jahlt
Gilbert, Minn.—Gilbei‘t;Konj (St. John the Baptist MPp. No. 192 SSCU) trimm^K. j Eveleth Sluggers on the field. The Aces played lent ball and picked itfr°*| air and ground with 1 Cl Eveleth Sluggers scoredZvoj first run, but from then ojja si were stopped in their ^ c] and watched the Acespt]j( around the bases.	)rog
Two outfielding crews' ton; used, both of which ^ jotoi their fine arts of Walled took the mounda; tiaj start of the game and h*{ jost. opposing sluggers baffle“ jeni, his “dope and smoke.” ;ada on Malavich was sent *1' izjro mound, who with his i”1 laVtl outs actually had his opP°‘ 40] jumping away from P( od0 strikes; and the umpire£|trež, them.	oljn
The infield showed m0'' ozva perb hand and brain wo** iroše bined. Stuk held up DV( without any trouble; ^ e vZ( showed speed, playi^ odn0 shortstop position with ^ Captain Bembich held hi* orn0 tion at third. The fiel^ ^ ^ Hagudund, Kobe, ChamP* ^ Malkovich — perform?/ ]av& liantly. 1	raF0(
Aces showed an in’? otn0 mcnt in their batting. %p0), due to the practice ^ j2 held during the week, can be expected of then1 c month.	&	erit'
Gilbert ......... 0	1	1	5	7	1	O''1!
EvUcth .......... 1	0	0	0	0	0	0".	aly
Rudy Ma«'
No. 192, * (,e;
°	J
It may be hard to tcach an , new tricks, but he certainly ing to pull the old ones he kn<>v
INTERrLODGE LEAGUE CHAMPIONS OF CLEVELAND, 0.
It is a common mistake to suppose that honey bees collect wax from flowers. Beeswax is a product of digestion and is secreted by the workers in the form of tiny scales which appear between the segments on fhe under side of the abdomen. The notion that bees col|ect wax from flowers undoubtedly j arose from the fact that they collect pollen which is carried to the hive in I small masses attached to the hairs of! the hind legs. This pollen, often confused with wax, is converted into bee bread by mixing it with honey. -------------------O---------
BEWARE, PICKPOCKETS
Absent-minded Professor: Constable, I’ve lost my umbrella.
Constable:	Why,	it’s	hanging on
your arm.
Professor: Dear me, so it is. If you had not told me, I should have gone home without it.
---------o-------
A PANIC ON THE MARKET
Restaurant Manager (to orchestra conductor): I wish you’d display a little more tact in choosing the music. We’ve got the National Association of Umbrella Manufacturers here this evening, and you’ve just played “It Ain’t Gonna Rain No More”!
Standing, left to right: E. Kromar, L. Kotnik, J. Kramer, L. M. Kolar. Seated, left to right: J. Arko, F. Dr° captain (tnd manager, F. Opalck.
This is hardly the time of the year to be talking about bow'l-ing. Yet the old saying, “Better late than never,” fits in this case. For gbove we have a picture of the George Washington Lodge (No. 180, SSCU) bowling champi01>s of the Inter-Lodge League of Cleveland for the 1930-31 season. In addition, the G. W.’s are Ohio state SSCU champions and Eastern SSCU League champions. During the bowling tournament
held in Cleveland on April 14 and 15 to determine the national SSCU bowling lodge champion these boys lost' to the SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, who are the Illinois SSCU state and national SSCU lodge champions.
George Washington bowlers always were the attraction at Del Young’s alleys on St. Clair Ave., for, win or lose, these boys were sports in every sense of the word. Plenty of color was always there when this fa-
motjs quintet started the fireworks. Lindy Kotnik almost took the all-time city-wide record when he bowled an 800 three-game series. Pugs Opa-lek, the lead-off man, w>as a master in turning almost impossible railroads into spares. Samson Drobnič, captain and manager, always had a good word for the boys, and incidentally hit a 289 game to top his teammates in individual high. Of smiling Arko one wras never sure just how high a score he
would make, for after ish he would through the same a® Kramer, the anchor plenty of class to can throw a mean Kromar, alternative, great guns until an accident put him game for a month, season just got on its last but not least, is bier of the English the New Era,
SSCU athletic
n En
la priseljevanje. Naseljenci soj zlahka dobivali zemljo ob jako liberalnih pogojih in politična ter verska svoboda (z zgornjo omejitvijo) je bila zajamčena. Ker v tedanji Evropi sploh ni bilo take svobode, je bilo naravno, da je kolonija Pennsylvania vabila mnogo priseljencev. Ni bilo nikakih priseljeniških zakonov, šele leta 1717 je vzakonila odredbo proti uvažanju kriminalcev, ki jih je angleška vlada rada deportirala v kolonije in proti čemur se je Pennsylvania branila. Nemško priseljevanje v Pennsylvanijo tekom prve polovice osemnajstega stoletja je bilo najobširnejše j priseljevanje v kolonijalni dobi. Tekom iste dobe se je priselilo tudi mnogo Ircev. Leta 1729 je kolonijalni zbor odredil davek na tujce in irske služkinje, prihajajoče v Pennsylvanijo. Mno-,go ladij, 'da se izognejo temu davku, so izkrcali svoje potnike v New Jersey ali v Caroline. J Pennsylvania se je zbala te nove smeri imigracije, odpravila davek in zopet začela politiko .d I “odprtih vrat.”
0 Kolonija Maryland je imela ,j; nekoliko čudno priseljeniško! .'Zgodovino. Bila je baje usta-:
;1 novljena kot zavetje rimskih ka-^ , toličanov, resnično pa ni to bila
] nikoli. Še le 1649 je zakonodajni . zbor sprejel zakon, ki je dajal
versko svobodo vsem. To je bil . prvi zakon take vrste v koloni- !:
. jah. Ali že pet let kasneje je
1 bil sprejet zakon, ki -je zanikal ‘ j zaščito onim, ki so bili “pape- ^
, ževe vere.” Ta zakon, ki je bil l odmev tedanjih verskih bojev ; na Angleškem, pa ni dolgo tra-ijjal. Ali leta 1704 je bilo du-.; hovnikom prepovedano izvrševan , ti politični ali učiteljski poklic v . Marylandu. Leta 1715 je bil , odrejen davek za uvažanje irskih služkinj, češ da je preveč J katoličanov. Kolonija Maryland je imela tudi svoje težave z deportacijo kriminalcev iz Angleške in je leta 1676 odredila glo-bo 2,000 f junto v tobaka za vtihotapi jen je kriminalca.
Virginia, ravno tako kakor j j Massachusetts, je bila versko ; nestrpna od samega početka. Katoličani in kvakerji so bili izključeni in sploh vsi, ki niso spadali k državni anglikanski cerkvi, so bili malo manj nepopularni. Tudi protestantje drugih veroizpovedanj so bili mnogokrat izgnani iz kolonije. Tekom prvih petdesetih let je Virginia kaj malo storila za privabljanje priseljencev, kasneje pa'
! je uvedla vabeče ponudbe za no-vodcšlece ne le iz Evrope, marveč tudi iz drugih kolonij, tako da ob prvem ljudskem štetju j leta 1790 je Virginia imela največ prebivalcev izmed Vseh držav.
....
Prvi naseljenci v Carolinah so prihajali, iz Virginije. Leta 1659 so bili uvedeni zakoni v svrho, da se vabi več priseljencev. Tako je bilo prepovedano j iztirjanje dolgov, napravljenih pred prihodom v kolonijo. Zato je Virginia dostikrat nazivala | Carclino “zatočišče lopovov.” j Kolonija je privabila večino Hugenotov, ki so zbežali iz Francije v novi svet.
Da je imigracija postajala j čim dalje bolj življensko vprašanje za Ameriko je razvidno od važnosti, ki jo “Proglas neodvis- i |nosti” polaga na težave, ki jih j j je angleški kralj delal proti prihajanju in naturalizaciji prise-; Ijencev. Amerika je bila neobljudena, divja dežela, potrebovala je priseljencev in tako so prihajali zatiranci, pogumneži in tudi socijajni odpadki iz vsega sveta. Nič se ni tedaj vprašalo, kdo in kaj so. Trebalo je več delavcev, več hiš, več otrok in zdelo se je, da ne bo nikoli zadosti priseljencev. — FLIS.
 o--------------
DOSTI LADIJ
Ako bi vse parnike na svetu spravili na suho in jih postavili v ravno vrsto, segala bi ta procesij^ od New Yorka, do mesta Arkansas City v državi Arkansas.
» e«1	„ dopisi.
to 1 per ])rioh^eVan^ 2 2' strani) . Jahk . ceyanJe takih vesti bi
Jilb^fonflikT?1'0	in urednika v
tist Ifp. urednik,?	IT1 oblastmi'
imni^JC. j j	^a	Zvezo J. S.
the W ' lu^v v Pennsylvaniji:
□ ved <	hn Zi&man, tajnik.
itfrof	-
with," klanom i„ m . ChicaR0’ 111 scored Zv0n	članicam društva
len-ffc 8e’hS ‘ 70 JSKJ naznanjam, ieir 'C ° 'ls'la slavnost 25-letni-i AceS Peljo ®tvene*a obstanka v ne-)r0pri, ‘ v°kt°bra. Začetek in >revvs' lonaz,?1	ni določen, toda to j
ch sW >otom Jeno v Pai’ tednih. Tem f f>l4aše<r.| 0!)07'arjam vse članstvo j iuiida' daj ))r-C1 uštva> da naj se že1 id ost. A.ravlj'a na' to redko slav-affle(* eni + 'm bolj komo priprav-te.” ^ Ldar	bo vse izvršeno.
ent žirom., ° ,treba prijeti za delo,; lis 'Di *avnost-	130 Prišel čas
opP01	^ to svrho izvoljeni
m ^ Mn n °	storiti	vse,	da
pire(l trežon°SL^n^^ kar najboljše po-1 loljiji	vsestransko zado-1
d m°|»2vani	*n članice> ki b°do'
workjrosenj 1,Ul °dborovo sejo, sc up I DVo ’ a gotovo pridejo.
3’ W" ?a slavnost je odboi lyi^bdno ,V.najem m to znano “Na-iVith j ^ v°iano” na Racine Ave. d j °rno	^ Prostori so iz-
' tis,',ede!ani ter ni v dvorani kagim' s^r°v, ki so bili svo-m ^varn'	k°r toliko nevarni
Iar0f), !lavdušenih plesalcev. ’"’I	dvorana je O. K., mi
lg’ - |polniJJ'ali pa Kidati, da jo e S® nitlio.
e2ei/'01 °1'.*' v/ različnih delov ^elfl % S]f? ,v *di> da so časi v sploš-
t eriteta “ P°Vsod’ dasi J’e Pros*
j o J* ozdaj - Za v°£aIomseveda,
0Kit ala .f,6 nism° mogli tega vo-irn ai. *' Kljub temu priporo-e tekoti'0ni ,lla®e,?a društva, da "n (, Bmbra 1 JUlija’ avffu^ta in sep-fy V *kaj ,, potrudij0 in pridobijo t(L an°V Za ^^detnico dru-1'iljkj ^-Je’ da se ^)0 društvo o Nntn°'letnice odlikovalo z im-‘ridotitlm številom članstva.
^ e__svoje prijatelje za pri-
H v°je'oWS/t(r SV0Je “Opvoge ir.
I Eorjij j e’ ^ateri tega še niste ■ I ruštvo 7 °	praznuje	j
I bi J| -f'011 sv°j° 25-letnico,
I -°vih rtJkordno leto glede I m0,- an°v- — Upajoč, da bo-1 I eValj	VKa-’ nekoliko vpo-
I 5 Vam' VT brat‘sk° pozdravljam zelim vse najbolje.
H	John	Zvezich,
Sednik dr. št. 70 JSKJ.
Conemaugh, Pa.
■ ' ^fli iJfajno Vsako leto, prire-
■ ° Veaehv °‘S na dan 4- juliJa svo_
I ■' ^ JSK dru^vo sv- Alojzija, j. I W v ia i\ Veselica se bo vr-16	Pr"5"11/ društveni dvorani,
15 Se k lce^a ob dveh popoldne l^oči ( nadaljevala do 12. ure l^ii0	čas). To bo orao-
.	^ 1 kolj oddaljenim čla- j
Bf^Pnin. 8° beležijo veselice.
■i e ^ ’/ \ JG	centov za mo-1
enako. Vsi ena-|r UcJ0]0 - M an* in članice, ki se :Wi° p0 ci°	veselice, prispe-1
■j a®aino ° Cen^ov v društveno
Wkv0P°LStrežbo hi vsakovrstno)
II *°čenj ° Poskrbel v to svrho! ■Kaea ° or- Igrala bo tudi |h° da i^0c'ba na harmoniko, |f^v p0 0 Vsak imel priliko se I ° ^ošen0111'^6 Zabavat*- Člani I e^etn sl’ da se v ^ar mogoče I in i eVdu udeležijo te ve-I ^Sajo (i.° ?aik°Ijših močeh po-K °, s° edi ’“stveni blagajni. Saj i |l Wačan ‘ prisPevki v letu, ki!
Na društveno blagaj-J 2adrU5h enje torej' 4- julija!.
Vo st. 36 JSKJ:
J	J°SePh Turk, tajnik.
j Qen^ii°^hiki
J'ubliki' M l.'JVr,^uc'J v sosedni
' f ! »ekaft*1’ ki >» »iKpred :
:<i ‘ sm» či' ■ ofl h tUclili v generalih in smo ’ t • ak Množin 86 toliko vza-^ L er»8tika £ ,oficirJev je ka- '
«istema1,’van]/k“?:’voja-I1!	°%rjev *reneral «a vsa-|
d	Jev-	I,
?
Ona prosi za njegovo roko
I Groteska. Napisal H. Wagner.
Irena je bila pametna deklica. Prav za prav ni bila videti deklica: zbujala je vtis mlade in lepe žene.
Zakaj še ni bila omožena? Saj je bila v tistih letih, ko si lahko privošči moža. Vsi ljudje so se temu čudili.
Irena je bila bogata. Iz nič je prišla do ugleda in denarja. Še pred desetimi leti je bila ne-j znatna prodajalka. In danes" Danes je imela velik modni salon.
“Mislim,” ji je rekla mati, “da bi bilo čas, da se že omožiš.” “Misliš?”
“Seveda. Saj ti je že trideset let in lahko preživiš moža.” “Vem. Saj sem že mislila na to,” je rekla hči.
j “In si se že odločila?” je ra-, dovedno vprašala mati. j “Seveda. ” Povedala je ime: mož je bil dve leti mlajši od nje-“Ali ima kaj pod palcem?” Irena se je zasmejala. “Ne. Pa kaj za to? Saj imam jaz. i Glavno je, da je brhek, zdrav in 'I pameten, da je na dobrem glasu •lin značajen.”
' “Ali si že govorila z njim?”.
1 “Še ne.”
'	“In kdaj to nameravaš?”
1	V ta namen je napisala go-
| spodu Pavlu Bistriču pismo. Ci-l,sto stvarno pismo, ki ga je v ' njem za prihodnji večer povabila v gledališče. Vstopnici da je že kupila.
' “Mislim,” tako je sklenila pismo, “da vam, dragi Pavel, sto-j rim veselje, če vas po končani i predstavim povabim na večerjo. Cisto sama bova in se vam ne bo I treba ženirati.”
I
Pavlu Bistriču je udarilo srce, i ko je prebral te vrste. 'Zardel je od veselja. Začutil je, da je zaljubljen.
Bil je čisto spodoben, a dru-igače docela nepraktičen človek Bil je nekaj takega kakor sanjač. Bil je, kakor da ne sodi prav v novi svet.
V življenju je že marsikaj izkusil, a nikoli kaj prida dosegel. Ireni je že dolgo posvečal pozornost. Toda kot dobro vzgojen mož, ki dobro ve, kaj se spodobi in kaj ne, ni mogel storiti prvega koraka!. Sicer pa tudi ni prav vedel, kako je z Ireno. Katera ženska vzame danes še siromaka ?
Kakor smo povedali, ga je veselo iznenadilo, ko je dobil Irenino vabilo. Toliko je bilo med vrstami! Nemara je vendarle imela namene z njim? Slcoro je mislil, da. To nenadno vabilo je i gotovo nekaj pomenilo . . .
Ko ga je Irena drugi večer prišla z avtomobilom iskat, se je kar se da lepo napravil. Ni bil koketen, vendar je hotel na-praviti nanjo dober vtis.
Prinesla mu je rože, ki jih je vzel v zadregi in jih postavil v vazo. Nato sta se odpeljala v Igledališče. Ona se je na vse načine trudila, kako bi ga lepo zabavala, in mu je čisto neprikrito dvorila. On je bil izprva boječ, polagoma pa se je ogrel. Bilo mu je jako čudno pri duši.
Po predstavi ga je Irena odvedla v restavracijo in naročila dve večerji. Zraven seveda šampanjca. Natočila je sebi in njemu in mu nazdravila.
“Pavel,” mu je reklu potem, “nocoj bi rada govorila z vami.’ “Res?”
“Že dolgo se namreč pripravljam, da vam nekaj priznam.”* “Zdaj pride tisto,” si je rekel. Rahlo se je vznemiril in pobesil oči.
Njegova zadrega ga je napravila še lepšega. Bil je videti tako nepokvarjen in dober. Irena! je čutila, da je čisto zaljubljena vanj.
“Da mi nekaj priznate?” je vprašal.
“Da!” je potrdila. “Saj ste gotovo že kaj opazili na meni?” Odkimal je.
“Pavel,” je povzela, “že dolgo vas ljubim. Pred petimi leti sem;
j si že rekla: ta ali nobeden! Toda takrat sem bila še siromašna, j Takrat vas še ne bi mogla vzdrževati. Danes pa je to čisto drugače.”
“O veliki Bog!” je samo vzkliknil.
“Da, danes sem na trdnih nogah. Moja trgovina cvete in zdaj smem misliti na to, da si ustanovim rodbino. Danes vam lahko zagotovim lepo in zanesljivo bodočnost, Pavel!” “Iznenadili ste me—”
Proseče ga je prijela za roko. “Ali mi ne bi mogli biti nekoliko dobri?”
“Zakaj ne!” je rekel počasi. “Pavel, ali mi hočete postati mož ?”
“Hočem,” je tiho odgovoril. I “Prosim, govorite z mojo materjo!”
_
S tem je bila stvar pri kraju in Irena je poklicala natakarja, da plača.
Spravila je Pavla domov v svojem avtomobilu. Med vožnjo mu je dala prvi poljub in mu je prvič rekla “ti,” Pavel je bil seveda v nebesih.
Teden nato je Irena oglasila v časopisih, da se je zaročila s Pavlom. Dala mu je tudi dragoce-! no zaročno darilo, ki so ga zary prijatelji zavidali.
Vsi ljudje so govoril;, kako
- dobro partijo je napravil mladi
- mož. Zlobni jeziki so namiga-r vali, da ga je kupila. Toda mo-• tili so se. Bila je poroka iz lju-> bezrii.
Pavel je bil svoji ženi drag, I ■ zvest in pokoren mož. Irena pa je svojega moža nosila na rokah- • i	(“Roman.”)
|	-------o-------
VAŽNO ZA IZLETNIKE
Rojaki, ki nameravajo iti naj obisk v stari kraj, naj prečitajo’ spodaj citirani članek, ki je bil priobčen v “Prosveti” z dne 24. j junija, nakar naj delajo svoje zaključke.
“Izletnik SNPJ vtaknjen v! armado v Jugoslaviji.
‘ Kljub temu. da je ameriški državljan, mora posili služiti vojake. Njegovi sorodniki prote-jstirajo.	j
“Cikaški dnevnik ‘The Chicago Daily News’ je pred par dnevi objavil dopis v protestnem to- j nu o mladem Slovencu Antonu j Kobeju iz South Chicaga, ki se je lani udeležil izleta SNPJ v Jugoslavijo, toda vrnil se še ni, ker so ga jugoslovanske oblasti' vtaknile v armado proti njegovi I volji. Kobe je star 29-let in na-| turaliziran ameriški državljan.
Tu ima strica in teto, pri katerima je stanoval, imel je stalno delo in avto. Posetil je svoje sorodnike v Zefebju pri Metliki.
1 Z njim vred je odšel tudi njegov ? bratranec Edward Kobe, ki je
* bil rojen v Združenih državah, a ' tudi njemu ne puste nazaj v j
Ameriko, dasi ga niso vtaknili v ? armado.
“Zadeva je slična razmeram v j Italiji, kjer Mussolinijeve oblasti vtaknejo v armado ameriške ’ državljane italijanske narodno-\sti, ako posetijo Italijo. Tajnik ' izletnega urada je informiral
• Prosveto, da je imel veliko posla radi teh dveh fantov. V
' imenu Antonove tete in Edwar-’;
dove matere je že pisal ameri-■ škemu konzulu v Zagreb in jugoslovanskemu poslaniku v Washington ter konzulu v Chicago, a vse skupaj ni doslej še nič p omagalo. Jugoslovanske : oblasti so larti obljubile, da nei bodo • nadlegovale izletnikov S. i j N. P. J., ki so v vojaških letih, pa kot zdaj kaže, niso držale be-; sede. Nekaj je narobe in treba ! bo poskrbeti, da bodo ameriški j državljani imeli kake pravice v P inozemstvu.”	1
-------O-----7—
Velik jermen
Neka kamnoseška tvrdka v j Michiganu je nedavno naročila jermen, ki je 700 čevljev dolg,-] 54 palcev širok in tri četrtine j palca debel. Ta vlačilnl ali prt-;, nosni jermen tehta 63,000 fun-N tov in bo prenesel na gotovo da- | Jjavo 1950 ton apnenca v eni uri. s
NEKDANJE OMEJITVE
PRISELJEVANJA
) -----------------
V svojem poročilu za lanske i leto je generalni priseljenišk komisar primerjal sedanje ome j it ve priseljevanja z onimi, k so obstojale v nekaterih izmed izvirne trinajstorice kolonij \ rani zgodovini te dežele. In podatki tvorijo jako zanimivo šti-vo. Sedanji omejevalni zakoni se dostikrat označujejo kot oz-kosični in sebični, ali v primeri z nekaterimi tedanjimi določbami dozdevajo se kot izredno liberalni.
Najprej moramo vzeti v poštev versko nestrpnost in predsodke v newenglandskih kolonijah v kolonijalni dobi in takoj po revoluciji. Le par let potem, ko so se Pilgrimci izkrcali, so tamošnje naselbine, Plym- j jouth in Massachusetts Bay, pre-}
■■ povedale, da nikdo ne sme spre- j j jeti tujca za več kot tri tedne'
■ brez dovoljenja oblasti. Tedanji puritanski guverner Win-throp je zagovarjal to odredbo,1 češ, da je popolnoma prav, da j ne sprejemamo v našo sredino ; take osebe, katerih družba bi mogla biti nam v škodo. Kve-1 kerji, katoličani v splošnem in jezuiti posebej so bili posebno i nepopularni. Vsakdo, ki bi bi) osumljen, da je v zvezi z jezu-! j itskim redom, je bil izključen, in, če bi se zopet našel v kolo-; niji, je mogel priti ob življenje.
j V izbruhu kristijanske ljubavi | so pa puritanski zakonodajci vsaj dovolili, da se jezuitom in | duhovnikom, ki bi jih nezgoda na morju vrgla na obal, dovoli j : zadosti časa, da kam drugam i vkrcajo. Leta 1700 so puritan-' j ci obtožili katoliške duhovnike, da so zavedli Indijance v odpor in vojskovanje, jn zato jim je j bilo ukazano, naj se takoj odstranijo v izogib smrti.
Mesto Boston je dalo zavet- • je, ali le stežka in brez poseb- l nega navdušenja, skupini fran- : coskih hugenoto^Leta 1730 je : kolonija Massachusetts začela naturalizirati hugenote, češ, | ker se je prva skupina obnašala j ■ precej dostojno. Kolonija Con- J necticut je imela ravno tako omejitve in leta 1657 je našel-N bina New Haven prepovedala 1 naseljevanje kvekerjev. Kolo- < ni j a Rhode Island je začetkom 1 slovela kot zavetišče vseh zati- J rančev. Ali takoj po smrti f Roger Williamsa so tudi tam 1 začeli prevladovati predsodki li proti nekaterim vrstam tujcev. 1 Brodolastniki, ki so privažaliiJ potnike iz drugih dežel, razun ^ Angleške, so morali položiti ' bond 50 angleških funtov kot:c jamstvo, da dotični tujec na ji pade na breme kolonije.	'
New York, ki je kasneje po- ' stal zatočišče evropskih prise-j I Ijencev, je dobival razmeroma s ' malo imigracije v kolonijalni do-|l bi in se je zato malo ukvarjal s ■jz odredbami glede imigracije, c Izvirni naseljenci so bili Nizo- i zemei in kolonija je prišla pod r ' angleško oblast leta 1664. Ni- j : zozemski naseljenci so bili na-1C 1 turalizirani ,ali bilo je malo pri-11 • zadevanja, da bi se vabilo več T priseljencev. Neki spisi iz te- I'
■ danje dobe namigujejo na odločbo, da se izključijo jezuitje č
■ in katoličani, in o nagradi Indi- š jjancem, ako take ulovijo in pri- v
■ vedejo pred governerja v Al - j n 1 jbany. Imamo tudi zgodovinske j j
’ Zapiske o prihodu 3,000 Nemcev, h !; ki so bili poslani iz Newenglan- 1.
, j da v New York v zimi leta ],;
! 1709-10 v svrho naselitve na v I deželi. New.yorsko oblasti so j p j ravnale z njimi tako negosto- ii l ljubno, da so se mnogi izmed g 'njih izselili v Pennsylvanijo. Taji okolščina je baje imela velik j v vpliv na kasnejše priseljevanje j ii Nemcev, ki so se, izogibali Nev z, j Yorku.
Pennsylvania je bila resnično j i zatočišče vseh zatirancev v ko-jlonijalni dobi. Nasproti koloni-! ji Massachusetts ni Pennsylva- S] jnia delala nikake razlike glede v .vere. Zahtevala je le, naj bodo p Priseljenci kristjani jn v na- sl sprotju z New Yorkom je vabi- A
:	0 REPATRIACIJI
L	-----
, Vsled raznih časopisnih vesti
0 “lovu” za inozemci, ki so tukaj neposta'vno, in o rastočem številu deportacij obstoja pre-, cej nesporazumljenja glede repatriacije siromašnih inozem-! cev, napovedane od delovnega j departmenta. Ta repatriacija ni deportacija. Nihče ni prisi-
i Ijen, da bi se na vladne stroške ! j povrnil domov. V tem slučaju; gre le za pošiljanje nazaj onih inozemcev, ki zaprosijo za povratek na vladne stroške. Seveda ta repatriacija ni niti za-! j časen odhod v stari kraj, tako j da bi se dotičnik lahko povrnil kot vsak drugi priseljenec, ki gre v stari kraj na začasni obisk. Repatrijirani inozemec j ne bo bržkone nikdar več v sta- ' nu, da bi nazaj prišel.
Repatriacija siromašnih ino-i zemcev se tiče le onih, ki niso j še tri leta v Zedinjenih državah. Mnogim, ki so pred kratkim prišli v Zedinjene države in so razočarani, ker niso našli i dela in so brez prijateljev, ki bi jim pomagali v težkih časih, i ta ponudba ameriške vlade, da j jim plača potne stroške nazaj, utegne biti dobrodošla. Na drugi strani je v tem precej komplikacij in inozemec, ki bi rad porabil to priliko, se mora zavedati tudi posledic, ki so v zvezi z repatriacijo.
Le one osebe, ki so prišle v Zedinjene države s pravilno priseljeniško vizo in so bile za-J konito' pripuščene od priseljeniške oblasti, so vpravičene zaprositi za povratek na vladne stroške. Inozemci, ki so tukaj več kot tri leta, niso vpravičeni ali, ako so v siromašnem stanju, se lahko računajo tri leta od zadnjega prihoda v Zedinjene države, t. j. ako so začasno odpotovali in se povrnili pred tre-! mi leti.
Kdor ni zakonito prišel v Zedinjene države, naj ne zaprosi, j Ta ne more biti “repatrijiran” na vladne stroške. Pač pa, ako je prišel sem po 1. juliju 1924. je podvržen deportaciji.
Tiskovine za prošnje za repatriacijo (Application for Removal to Native Country) so sedaj na razpolago v vseh priseljeniških postajah in tudi pri največjih dobrodelnih organizacijah. Treba posebne prošnje za vsakega posameznika brez ozira na starost ali sorod-ništvo.
Prošnja, kakor je razvidno iz tiskovine, zahteva na eni strani: natančne informacije glede časa prihoda v Zedinjene države. rl reba navajati, dali je prosilec že dobil pomoč od javnih do-; brodelnih ustanov. Ako ni dobil, tedaj treba razlagati v kakem gmotnem stanju se prosi-j lec nahaja. Inozemec mora j podpisati prošnjo in tudi do-I brodelna ustanova, kjer je dobil kako podporo.
Ko oblast ugotovi, da je ino- \ j zemec zakonito prišel v Zedi-j njene države in*da se nahaja v\ ‘ j bednem stanju, generalni pri- j seljeniški komisar v Washing-i tonu dovoli povratek na vladne • stroške.
1 aki repatrijirani inozemci se po zakonu sicer lahko kasne- ' je povrnejo v Zedinjene države, dočim so deportirani ino- 1 zemei avtomatično izključeni 1 za vedno. Ali tudi oni se' bodo ' stežka kedaj povrnili. Najprej se njim ne bo izdal nikak “per- ! mit za povratek, kajti se smatra, kot da se za stalno povrne- -jo domov. Ako bi se hoteli ka- j sneje povrniti, bi morali priti v , kvoti, in vsakdo ve, kake težko- j če so zvezane s tem. Na drugi ( strani pa, tudi če pridejo do! kvote, bo jim ameriški konzul j le stežka dovolil vizo, ker so s svojim povratkom na vladne!^ stroške dokazali, da so oni take osebe, ki utegnejo postati “public charge.”
Priseljenec, ki bi rad zaprosil za brezplačni povratek svo- š je žene, otrok ali matere, se mo- ^ ra zato zavedati, da se ti brž- g kone ne bodo nikdar več mogli ^ povrniti v Ameriko. Ako kdo!s
f
ni tukaj še tri leta in bi se rad i povrnil z ženo in otroci, mora j j znati, da žena in otroci bodo dobili brezplačno vožnjo le te-daj, ako oni sami iliso tukaj še tn leta. Kdorkoli v družini je j tukaj več kot tri leta, si mora : Pač preskrbeti voznino iz dru-^ i gih virov. Tukaj rojeni otroci jso Amerikanci in njih se repa-| triacija ne tiče, oni ne morejo biti poslani nazaj na državne j stroške.
Priseljeniški uradniki so bili podučeni od delovnega departmenta, da v stvari repatriacije ; iščejo sodelovanje dobrodelnih ustanov, javnih ali privatnih.
! Vlada uvideva, da so razni človeški problemi spojeni s repa-1 triacijo.
Skuša se priti v dotiko s tu-j-erodnimi organizacijami. Razni odbori za odpomoč, ustanovljeni od mnogih tujerodnih organizacij, bodo gotovo dobili pisma, proseča za informacije o mogočnosti repatriacije. Ker : tujerodne organizacije poznajo II razmere tukaj in v inozemstvu,
. | morejo dati mnogo več kot eno-^ j stavne informacije o mogočno-’ j sti repatriacije, tako da ne bo inozemec vsled repatriacije pri-’: sel še v večje zlo, kot ga trpi tu-jkaj. Ameriške ustanove kot j International Institute od Y. W.
C. A., Catholic Immigrant Aid f in “settlement houses” bodo radi sodelovali s tujerodnimi or-ganizacijami v vprašanju re-}: patriacije.—FLIS.
i---------------o--------
VEDNO MANJ PRISELJENCEV
Tekom prvih devetih mese-. cev tekočega fiskalnega leta, t.
. j\ začenši od 1. julija 1930, je bilo pripuščenih v Zedinjene j države 86,336 priseljencev in 142,380 nepriseljencev. Tekom iste dobe je 227,000 inozemcev i odšlo iz Zedinjenih držav, toda v teh devetih mesecih skupni prirastek tujerodnega prebivalstva znaša le 1,716 inozem-, cev. Od pripuščenih priseljen-cev je približno 50,000 prišlo pod kvoto raznih držav.
Znatno zmanjšanje imigracije je bilo pomembno zlasti v prvih treh mesecih tekočega le-( ta. Dejanski, tekom prve četrtine tega leta je več inozemcev odšlo kot jih je bilo pripuščenih. V teh treh mesecih je odšlo 13,810 inozemcev in le 10,813 jih je bilo pripuščenih za stalno bivanje. Podatki priseljeniškega urada tudi kažejo, da od vsakih desetih inozem-! skih delavcev, ki so odšli, le trije so bili pripuščeni. Pri sedanji imigraciji ženske presegajo moške v razmerju 3 na 2 in iz-■ med vsakih 10 pripuščenih ino-; zemcev 7 so ženske, otroci ali : moški čez 44 let starosti.
Meseca marca 1931 je le ; 1,539 kvotnih priseljencev bilo pripuščenih napram 14,061 v marcu 1930. Po državah je od j julija 1930 do marca 1931 prišlo priseljencev: 11,083 iz Italije, 9,813 iz Nemčije, 3,305 iz Poljske, 666 iz Avstrije, 1,828 i iz Čehoslovakije, 425 iz Dan-ske, 337 iz Litvinske, 1,087 iz Norveške, 224 iz Rusije, 1,133 iz švedske, 709 iz Jugoslavije, itd. Iz Kanade je bilo pripuščenih 19,672 in iz Mehike 2,824.
Izmed 69,908 nepriseljencev pripuščenih tekom devetmesečne dobe bilo je 41,163 potnikov j na obisku in ostali so bili na-j stavijenci inozemskih vlad, trgovski zastopniki, tranzitni potniki, itd.
Izvenkvotni priseljenci vključujejo tukaj nastanjene priseljence, vračajoče se iz začasnega izleta v Evropo (73,860), 14470 žen in otrok ameriških državljanov, 1,392 dijakov, itd.
Tekom iste dobe je bilo 7,021 inozemcev izključenih od vstopa in 12,961 inozemcev je bilo deportiranih.—FLIS.
  —o—-----------
TAKI SO OTROCI
Povprečen otrok zna stari-šem*nagajati na 2,124 različnih načinov. To je izvedel dr. M. Sherman v Washingtonu, D.
C., ko je na 32 starišev razposlal tozadevne vprašalne pole.
Rado Murnik:
JARI JUNAKI
APIS
Dalje.
Potem je šel po gobah gledat, če so vse postelje postavljene in pospremljene pravilno, če so vse imenske tablice v redu, če ni v železnih ^pečeh skritih kaj smeti, nuč, kartonov. Dajal se je povsodi prav na široko in nastopal tako junaško, kakor bi rešil domovino najmanj dvakrat na dan.
Pricencal je poročnik Knickebein in za njim kadet-narednik Flamingo, ki je nosil še telečjak na hrbtu.
“Pozor,!” je zaklical Apis.
Lajtnant Knickebein je bil trskonog in dolgokrak mladenič. Boriti se je znal tako dobro, da je v dvoboju z visokošolcem ranil sam sebe po nosu; premagal je sam sebe in slavil najlepšo zmago krepostnega kristjana. Zaljubljen je bil v svojega pinca in sam vase; domišljal si je, da je ena izmed prvih taktičnih korifej avstrijske armade. Kadet Flamingo je imel majhno, neznatno glavico, čudovito ozek stas pa debel spodnji život. Kolikor je imel zgoraj na možganih premalo, toliko je ime) zdolaj, nasredi, preveč.
Z izrazom globokega zaničevanja je jel lajtnant Knickebein sitnariti pri moštvu in blagovolil na Jeranovem patronjaku najti pol pike prahu. Ves srečen, da je vendar izteknil vsaj nekaj, je zatrobil S hohnivim glasom v skodričani slovenščini:
“Pri katerem mokarju ste se pa valjali, Jeran, da ste vsi beli? Osnažite se, marš! Sramota, da moram videti kaj takega! To ni noben red! To prihaja od tod, ker se podčastniki ne brigajo za nič! Samo lenobo pasejo, potem ni čuda, da je tudi moštvo tako zanemarjeno! Treba bo napeti čisto drugačne strune!” Vojaki so gledali srepo predse; vsak bi šel stokrat rajši na vojsko, kakor pa prenašal te malenkostne sitnosti, skrbi in težave. Stali so razburjeni, plahi, kakor nasredi polja pod črnimi oblaki grozeče nevihte.	>
Zunaj na hodniku so zažvenketale ostroge. Preuslužni Okoren je odprl vrata: vstopil je stotnik Mora, stotnije hrabri poglavar. Tolsta lica so mu bila kakor napihnjena, debeli brki kratko ustriženi, pogled hud, mrk, ponosen. Kretal se'je kakor slaven vojskovodja, ki je premagal že cele armade. Dasi pa je stotnikoval že dobrih dvajset let, ni storil nobenemu sovražniku nič žalega, ker ni bil svoje žive dni še nikdar na nobeni vojski.
Tudi on si je ogledal vsakega moža. Dva sta morala preme-njati čaki, trije so bili opasani previsoko.
“Kako mi tu stoje!” je začel kričati. “Zravnajte se na desno,! To naj bodo vojaki! To je ciganska drhal brez strogorednosti! Narednik, opazil sem, da poslednje tedne zanemarjate svojo službo. To je vendar od sile! Ali ste pregledali ljudi? Ali so vsi ostriženi?”
“Kakor ste zapovedali, gospod stotnik!”
“Ponavljam vam: danes stopi lahko pred gospoda generalmajorja vsakdo, ki hoče česa prositi ali se pritožiti!” je nadaljeval stotnik Mora nekoliko mirneje. “Danes ni treba zato nobenega raporta, nikomur se ni treba prej javljati pri višjih. Vsak sme naravnost pred gospoda brigadirja. Infanterist Hrust, ne držite se tako prijazno, kakor angel miru in sprave! To se ne spodobi,! Prijaznega vojaka se ne boji noben hudič! Ali ste slišali? Ne glejte tako milo, kakor bi me hoteli prositi petdesetletnega dopusta! Mislite si, da vam je Zavašnik—popušil ves tobak!”
Hrust je strastno ljubil tobak. Tu ni poznal nobene šale: takoj je začel gledati neznansko grdo in jezno.
“Tako je prav!” ga je pohvalil stotnik. “Vidite, saj znate!’ Stotnija je odropotala po stopnicah na dvorišče. Od vseh strani so prihajali'tudi drugi oddelki polka. Glasila so se povelja. Kmalu je bil zbran ves polk v gmoti z godbo na desnem krilu. Nasredi dvorišča se je razkrakoval major Osat, bolehen, razburljiv častnik s cesarsko brado, mahal z rokama in nekaj pripovedoval polkovniku, majhnemu osivelemu gospodu.
Nad pusto vojaščnico se je smehljalo ljubko majnikovo jutro. V jarkih žarkih so se svetila velika glasbiKi, sable, gumbi, orli in rože na čakah in pasih, okna in zidovi. Po mladih kostanjih so čjvkali objestni vrabci in odletavali na strehe. Na bližnjih travnikih so čiričali čirički; na Južnem kolodvoru so žvižgali parni stroji in drdrali železni vozovi.
Z zateglim krikom je poklical stražeči vojak stražo ob vhodu k puškam. Vitkostas kadet je poleg pobočnika prinesel razvito polkovno zastavo iz stražnice. Razlegnilo se je polkovnikovo povelje in povelja bataljonskih zapovednikov. Vojaki so obr' nili glave na desno in spustili roke ob puškin vrat. Godba je zasvirala cesarsko, bobnarske paličice so bile brčanjo, trobarji trobili generalni marš. Polkovnik je šel zastavi naproti, ji salutiral in spremil zastavonošo do tretje stotnije prvega bataljona.
Ko je vse utihnilo, je pridrdrala kočija. Nadzirajoči briga-dir-generalmajor je bil tu. Bližal se je veliki trenutek. Vojaki so stali kakor vkopani.
Generalmajor je korakal počasi od oddelka do oddelka in ogledaval moštvo. Spremljali so ga polkovnik in dva pobočnika. Marsikateremu častniku je hitreje utripalo srce, zakaj kolikortudi so ljubili brigadirja in ga občudovali zavoljo njegovih vojaških vrlin, so se vendar jako bali njegove brezobzirne strogosti. Dobro so pomnili še vsi, kako neusmiljeno je oštel lani nadporočnika, ki je imel na rokavicah po troje gumbov, namesto po dvoje!
Hrust je gledal ves zamaknjen bližajočega se gospoda. Nad vse mu je ugajal ta srebrnolasi, srebrnobrki oficir v prezal-i ščukastosivi vojni suknji in črnih hlačah s širokimi bagrenorde-čimi lampasi. Iskreno je občudoval Hrust tudi njegovo zalc-zeleno perjanico, zlati ovratnik in zlate rokavce.
“To je mož, kolikor ga je pod klobukom!” si je mislil Hrust. “In koliko medalj ima! Bogve, koliko litrov najboljšega vina bi dobil za eno samo?”
Tedajci ga je obletela zlata misel. Spomnil se je nevarnega Zavašnika in šinilo mu je v glavo: “Stoj.! Saj Zavašnik ne puši nikdar! Čast bodi Bogu, tobaku ne preti nobena nevarnost!” Mirna zadovoljnost mu je objela dušo in okoli ust>se je pojavil miroljuben, prikupen nasmeh.
Nič manj ni bil všeč tudi Hrust generalmajorju. Ko je zagledal korenjaškega fanta, je radostno motril ta zdravi obraz, te orjaške roke, te levje ude, to visoko rast. Tako sta se gledala
infanterist in generalmajor kakor dva stara prijatelja, ki si le zaradi sitne discipline ne moreta seči v roko in vprašati:	“No,
kako pa že kaj pri vas doma? Ste vsi zdravi?”
Ves trd od jeze je opazil stotnik Mora, kako nespodobno prijazno se zopet drži nepoboljšljivi Hrust. Ta pa je ves zaljubljen strmel v bleskovito generalsko uniformo in na dnu srca se mu je porajala goreča želja: “O da bi jaz vsaj pol ure smel hoditi takole nedeljsko oblečen po naši vasi gorindol! Buza-rada, ali bi vse zijalo vame! Naš ošabni župan bi kar počil od same nevoščljivosti, kaj pa!”
Brigadir je šel naravnost proti Hrustu in se ustavil pred njim Ker mu je bil fant po godu, ga je nagovoril.
“Pofejte mi, kako je ime fašemu gospodu stotniku?”
Hrust se je začudil, da brigadir tega ne ve in da ni vprašal stotnika samega. Vendar je odgovoril naglo: “Gospod general, nasfemu gospodu stotniku je ime Avguštin Mora!”
“Praf dobro! Pofejte mi, kako je ime fašemu feldvebeljnu?” Hrust je odprl usta, toda zaprl jih je takoj zopet.
“No, pofejte, kako prafijo fašemu feldvebeljnu?”
“Višja živina!” se je odrezal Hrust moško in prav na glas. Generalmajor ga je pogledal pozorno v oči. Iz njih je sevala nepokvarjena, kristalno čista odkritosrčnost brez predrznosti ali nesramnosti, sevalo iskreno veselje, da je v pravem času odgovoril tako točno. Stotnik Mora je okamenel, obledel, polkovnik se je zavzel, zardel, narednik Kreulitsch pa je bil tak. kakor mrtvaško kosilo.
“Privezati dam Hrusta dve uri!” je sklenil stotnik Mora na tihem.
Vsi so pričakovali, da se zdajzdaj otvori nad Hrustom strahovito lilo, hudourno lilo s točo, bliskom in gromom. Ali zgodilo se ni nič takega ne podobnega.
Zgodilo se je nekaj popolnoma drugega, nekaj takega, česai ni zabeležila svetovna zgodovina še pri nobenem pomladanjeni ogledu: okoli ust brigadirjevih je zatrepetal slaboten smehljaj, erarično varčen, toda viden smehljaj! In za njim so se hitre malce nasmehnili tudi polkovnik, adjutanta in stotnik. Generalmajor je še enkrat pogledal prijaznega Hrusta—in šel dalje “Le čakaj, Hrust!” je golčal jezni stotnik, ko je bil brigadii dosti daleč. “Pozneje k raportu!”
To je skalilo Hrustu vse današnje veselje. Skoraj obenem sc je tudi domislil, da Zavašnik sicer ne puši, pač pa čika! Hrustov tobak je bil zatorej vendarle v nevarnosti! Iz teh dvel' važnih vzrokov je začel fant peklensko hudo gledati.
Naposled so povabili pred brigadirja vse tiste, ki bi radi čose prosili ali se mu pritožili. Troje mož je prosilo k drugemu polku Nato je zasvirala godba koračnico, polk je defiliral prec generalmajorjem. Hrust je gledal tako krvoločno, kakor lačei in žejen tiger. In korakal je tako togo, da je delal jame v tla Brigadir ga je motril z velikim veseljem, ko je defiliral mirne njega.
Nevarnega ogleda je bil konec. Generalmajor je dal pokli cati predse vse častnike in pohvalil ves polk, zlasti pa kompanij< stotnika More.
Vsled tega je preprijetno iznenadeni stotnik milostno odpusti vse nameravane kazni in plačal moštvu dva sodčka piva. Za vladala je občna radost. Le narednik Apis se je držal kislo Vkratkem je pri vsem polku zaslul njegov veleponosni priimek višja živina.
(Konec)
(Povest ‘APIS” je ponatisnjena iz knjige “JARI JUNAKI,” katero je spisal slovenski pigatelj-humorist Rado Murnik, ki se zdaj bolehen in postaran nahaja v hiralnici v Ljubljani. Slovenska Narartna Čitalnica v Clevelandu zbira zanj pomožni fond. Tozadevne prispevke sprejema tudi uredništvo Nove Dobe.)
---------------O-------------
pri Kranju naziv po Davorinu Jenku. Novi naslov se uvede slovesno na Vidov dan ob šolski proslavi 140-letnice in odkritju spominske plošče Davorinu Jenku in Ignacu Borštniku po Glasbeni Matici, oziroma Udru-ženju gledaliških igralcev. Ob tej priliki izda šola obširno spomenico z životopisi cerkljanskih veljakov: Davorina Jenka, Ignaca Borštnika, Mateja Ravnikarja, Antona Kodra, Jakoba Bedenka, Andreja Vavkna, Simona Robiča, Ivana Franketa,
| Ivana Železnikarja, Ivana Hri-{barja, Franca Barleta, bratov 'Hacinov, Josipa Jenka, Ivana jMežana, Jakoba Hočevarja, dr. j Fr. Kimovca in drugih, ki so jih po večini opisali strokovni znanstveniki.
drugi del knjižice, ki vsebuje l razna vprašanja in odgovore, kateri pokrivajo predmet izpita ob naturalizaciji.
Knjižica, ki je najboljša svoje vrste, se lahko dobi od Foreign Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York City, od mnogih knjigarn in časopisov. Cena znaša 25 centov za posamezen iztis. Za cene na debelo velja običajni popust.—FLIS.
Prohibicija v Alask*
Legislatura teritorija A*& je z veliko večino odglasoVI da se odpravi teritorijalna P1 hibicijska postava, in J?oV George Parks je dotičn1* podpisal. Predno pa stopi' ljavc, mora postavo odot>r zvezni kongres, ker teritortl1 majo tako obsežne sam°v kot posamezne države naše je.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Kobilice v mostarski okolici. Pred nekaj dnevi so priletele v okolico Mostara kobilice, ki so se spustile na Knez-polju in ga pokrile 10 kvadratnih kilometrov. Kobilice so uničile vse. Pokončujejo jih z nafto in milnico.
Na Vnebohod so šolarji stikali za šmarnicami po Mrvarje-vem gozdu pod Hribom blizu' Šmihela pri Novem mestu tik nad železniškim ovinkom nad vasjo škrjance. Dvanajstletni šolar Vladimir Sadar iz Šmihela je zapazil v grmovju veliko sivo in rdeče obrobljeno plahto, zvito in umazano. Iz nje se je nekaj rumenega svetilo. Fantek pa, si ni upal pogledati, kaj je notri. Tudi njegovi tovariši niso imeli te korajže, da bi se dotaknili velike, umazane cule v jarku. Doma so povedali, kaj so videli pod Mrvarjevim hribom ter pridejali, da je bilo zlato.
šele v nedeljo je odšlo z onimi dečki več odraslih v gozd. Ivanka šušteršičeva »je odgrnila plahto, vzela ven kelih, pa se ustrašila in ga položila spet nazaj. Obvestili so orožniško postajo na Ruperč vrhu. Orožniki so prihiteli in odnesli zaklad. V culi je bilo pet kelihov, dva ci-bori j a, eden brez pokrova, re-likvarij in pet paten, več ali manj stolčeno, vendar se bo dalo še popraviti in rabiti. Najdene predmete so takoj prepoznali. Lani jih je v noči od zadnjega septembra do 1. oktobra ukradel v novomeški frančiškanski cerkvi mednarodni tat Gustav Ferjan, ki so ga kasne-■ je aretirali v Linču in ki sedi sedaj v celovških zaporih.
Frančiškani so dobili tako na-
zaj vse svoje razen denarja in monštrance, ki pa je najbrže ne bo več na dan, ker so pastirji že lansko leto našli podstavek ves zdrobljen v gozdu, nad Birč-no vasjo. Gornji deli monštrance pa so bili več vredni. Denar in monštranca sta bila menda edino plačilo cerkvenega tatu, ki je moral tedaj z vso svojo veliko bisago skozi cerkveno okno po vrvi na tla.
Nedavni večer je pričelo goreti pri posestniku Mihaelu Mušiču na Tanči gori v Beli Krajini. Požar je nastal v skednju in je ogrožal vso soseščino. Vaščani so hitro prihiteli na pomoč in se jim je posrečilo ogenj omejiti. Kmalu so prihiteli k požaru tudi dragatuški gasilci, ki se jim je posrečilo ogenj popolnoma udušiti.
Isti dan že opoldne pa je strela porzročila požar v hiši posestnika Dragoša v Dragovanji vasi. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Dublič, ki so tako požrtvovalno delovali, da so ogenj hitro pogasili in obenem preprečili, da se niso vnela sosednja poslopja v neposredni bližini. Gasit so hiteli tudi gasilci iz Dragatuša. Pogorelec ni bil zavarovan, njegova nesreča pa je tem večja, ker je hišo kupil šele preteklo jesen. Strah prebivalstva je bil terri večji, ker je J ta vas že dvakrat vsa pogorela.
Prevodi iz slovenske poezije. Jaroslav Zavoda je pričel objavljati v praškem književnem tedniku “Rozpravy Aventina” svoje prevode iz slovenske lirike. Doslej je priobčil eno pesem Otona Župančiča in dve pesmi Dragotina Ketteja, i	'	"
j Narodna šola Davorina Jenka v Cerkljah Pfi Kranju. Minister prosvete je odobril, da
nesi osnovna Sola v Cerkljah
Ob cesti, ki vodi iz Sarajeva v Travnik, nad Fojnico ležita vasi Busovača in Vitez, ki živita že od nekdaj v hudem prikritem sovraštvu med seboj. Treba je le par ostrejših besedi, pa pride do spopada. Kaj je prav za prav vzrok sovraštvu, se danes niti prav ne ve. Današnji rod je enostavno podedoval mržnjo od svojih prednikov.
Za izbruh starega sovraštva j8 najbolj kritičen dan praznik vseh svetnikov, ko je najprej maša na pokopališču v Barali, nato pa ljudska zabava, kjer se igra kolo in fantje tekmujejo z metanjem kamenja. Tudi lani se je zbrala po maši na pokopališču v Barah velika množica, ki je krenila potem na Raško Mera jo, kjer se je igralo kolo. Veselico je kaj hitro prekinil spopad med Vitežani in. Busovča-ni. Vitežani so imeli najbrž že prej pripravljen svoj bojni načrt in so nastopili dobro organizirani. Napadli so nasprotnike drugega za drugim in jih tako v kratkem popolnoma porazili. Za orožje so porabljali pri prvem naskoku palipe, potem kamenje in slednjič nož. Trije Busovčani so obležali mrtvi na bojišču, eden je bil težko ranjen, koliko jih je pa odneslo lažje poškodbe, se ne ve. Ranjenci so bili tudi med Vitežani, ki so po zmagi veselo prepevajo in vriskajoč v strnjenih vrstah cdšli domov, že spotoma so srečali orožnike, ki so popisali vinjene napadalce.
Pred sarajevskim okrožnim sodiščem se je sedaj ponovno začela razprava, ki naj pojasni in kaznuje vse, kar se je dogodilo iz starega sovraštva obeh vasi. Razprava bo trajala dolgo časa, ker bo treba zaslišati mnogo prič. Večina prič pa se je odrekla pričevanju in so se eni poslužili zakonite pravice, da ne pričajo o svojih sorodnikih, drugi se pa vabilu sploh niso odzvali in jih mora sedaj iskati orožništvo.
1SK0VINE
Tl
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO
Bas
*n
No
GLAS NARODA
NAJTSTARE.IŠI NEOnVlStf SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj razširjen slove1^ list v Ameriki; donaša vsa®* nje svetovne novosti, naJM^ Izvirna poročila iz stare <1°% vine; mnogo šale in PreV romanov najboljših pisatelje'1.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo poštlj*11. Vsa pisma naslovite na-
GLAS NARODA
21« VV. 1811» St.. New York,
vvununuuut
SLOVENSKA HRANILNICA
Ustanovljena leta 191G
plačuje po 1. jul.
Po
AK%
na vaše vloge
Sprejema denar po pošti Pridite ali pošljite na
International Savings and Lean Co.
6235 St. Clair Ave.
ali
819 East 185th St. CLEVELAND, O.
‘/V\WW\V*WV»V\‘VVV»Vt'V\VVW*1i\VVVW\\*\\V»VWV*\WV\V»V\W\*^i!
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Buller Street	Pittsburgh,	&
Iideluje pooblastila, kupne pogedbe, pobotnice wake vr*t«, «p«roM*j vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi ra Amerik* stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
NEGLEDE KJE ŽIVITČ
si
Slov
raiiiu,
driske bodo c to sice P>'ostei Vejišči] naselb ^mka. ?*ta vs ^pehi Ha v (
'shk«
^gin jpsebn 'omov Gladin ?a >n i Se v , ^Eelbi
Slov, Revels lk Piki mi. v * in
Petrič
ttstan0 1 Pikr
, '^Vs ^Olls
Nba > Sl
V
v Kanadi ali Združenih Državah
jc zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete	Mjey
obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro d° L,
za
Nedavno je prispel na Dunaj jugoslovanski parnik “Kara-gjorgje” kot prvi parnik, s katerim se vzpostavi nova poletna plovba po Donavi med Beogradom in Dunajem.
Dne 12. junija je bil na svečan način vzidan temeljni kamen za zgradbo nove palače Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu na Trgu kralja Petra.
------o-------
Nova izdaja naturalizacij-ske knjižice
Brošura “How to Become a Citizen of the United States,” ki jo je izdala Foreign Language Information Service, je znana že mnogo let. Sedaj je bila izdana nova izdaja. Knjižica razlaga v enostavnem jeziku vse postopanje glede naturalizacije in razne zakone, ki so s tem v zvezi. Nova izdaja vsebuje dodatne odstavke gle de vpliva moževe naturalizacije na družino, glede legalizacije prihodov onih, ki so prišli pred dnem 3. junija 1921, glede izgube ameriškega državljanstva, spremembe imen, itd.
Za mnoge je zlasti zanimiv
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% že s prvin' dnem vsakega meseca.
trf
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev ll" polnih zneskih, kakor so izkazani na izdajnih potrdilih.
Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez o potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpis%f slovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošilja’ dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nes'^ delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih sodniji v stari domovini.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New
Telephone BArclay 7—0380 ali 0381 —
NAZNANILO
York,
m dni
forofj
N
Ki
sv,
'Ul,.
C
l>0'o
N S(
Ui l0tlvej
SiSa ,:ivu c * dob
Tužnega srca naznanjam sorodnikom, prijatejjem in znancem, da Itl‘ nemila smrt ugrabila nad vse ljubljeno soprogo
ROSE NOVAK
ROJ. SINTIČ
Pokojnica je bila rojena 16. aprila 1892 v Clevelandu, Ohio, umr -j* je dne 26. maja 1931 v vasi Dobovec, št. 6, pošta Trbovlje, Ju gos* P Bila je dobra in zvesta članica društva št 77 JSKJ v Greensburgu, * a’'5pp' let. Ker je bolehala več let, se je v svrho zdravljenja podala dne 10*. ^e' tembra 1930 v Jugoslavijo, kamor sem sc bil tudi jaz namenil podat« seca julija t. 1., ter se ž njo na jesen vrniti nazaj v njeno rojstno axeiX‘ Ameriko. Kruta smrt pa je prekrižala te račune, ter dragi pokojnici P ^S-gala nit življenja dne 26. maja. Položili so jo k večnemu počitku maja na pokopališču sv. Ane v Dobovcu, Jugoslavija. Tukaj zapušča mene, žalujočega soproga, mater, dva brata in štiri sestre. Naj ji bo zemlja slovenska!
FRANK NOVAK R. D. 7, Box 48 Greensburg,
ov
i
®ih.
ih Cl°v
f? =
st °
k?
»Uk voj6g
h ‘n
^ Ua
^ s:
c
> u! 'Hi
S
m,
'Jen
Je
bi]
'Jaši
SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABN SOPROGA IN OČETA
MIHAELA JERINA
ki nas jc za vedno zapustil dne 2. julija 1930
1#
Leto dni je že minilo, kar počivaš v zemlji hladni, duh pa Tvoj živi med nami in spomin nate je živ. _ ^
Spavaj sladko pod gomilo, odpočivaj se od truda.
Pomni: prišel bo za tabo čolnič naš i v Tvoj zaliv.
Sveže cvetje na gomili, rosa solz na teh cvetlicah, vse to je dokaz ljubavi,
__v.se to v lep spomin je Tvoj-^
v naših dušah neizbrisan,
V naših srcih boš zapisan. flSt dokler pot v neskončno vec*1 nas pripelje za Teboj!
Žalujoči ostali:	Johana	Jerina,	soproga;	Mike, Tony,
sinovi; Jennie, Mary, Mally, Helena, Carolyn in Fanny (oni0* Borg). Vsi v Chicagu, 111.
, V
tHS()V ^ 'ob
lN
N v %
j
‘ en
v'
te
t,-. ‘m
M;,
<U:
Mii