PRILOGA
IX. LETO
12. december 1983
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
VSEBINA PRILOGE	■	'	t : ■
Statut občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje	str. 2
Statut občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje	str. 7
Poslovnik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje	• • -	e •	i ■ •.	: ■ t	i str. 15
Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. I. SRS, št. 8/80) in 34. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Moste-Polje na svoji seji dne 6. julija 1983 sprejela spremembe in dopolnitve statuta občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje tako, da se prečiščeno besedilo glasi
STATUT
občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje
\_________________________________
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje, občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje, skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
-	enota v občini Ljubljana Moste-Polje in samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe skupnosti, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljic skupnosti nad delom organov skupnosti in strokovne službe skupnosti, razmerja skupnosti do drugih samoupravnih interesnihe skupnosti, skupščine občine in drugih organov in organizacij v občini, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v
skupnosti in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
3.	člen
Skupnost je družbeno pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in po tem statutu.
4.	člen
Ime skupnosti je: Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska 1.
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani.
5.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine ali drugi delegat, ki ga za to pooblasti skupščina.
6.	člen
V	skupnosti delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanja solidarnosti in vzajemnosti ter zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori skupščine občine.
V	skupnosti se določajo in usklajujejo zlasti:
-	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev,
vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne,
-	programi za izgradnjo socialnih zavodov invalidskih delavnic,
-	načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja
otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb,
-	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč,
-	minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev,
-	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov,
-	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom,
-	osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine,
-	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti,
-	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti,
-	merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev,
-	osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetov za starostno zavarovanje,
-	socialno varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice,
-	naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
7.	člen
V skupnosti se usklajujejo zlasti:
1.	S področja socialnega skrbstva:
-	programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov,
-	kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode,
- - osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje,
-	osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom,
-	programi razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroškov ter storitev,
-	osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine,
-	načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju,
-	naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti,
-	osnove in merila za nudenje postpenalne pomoči občanom po prestani zaporni kazni, zapornikom in pogojno obsojenim osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor.
2.	S področja družbenega varstva otrok:
-	programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
-	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojnovarstvenih zavodih ter v varstvenih družinah,
-	kriteriji za sprejem otrok v vzgojno varstvene organizacije,
-	osnove in merila za določanje otroškega dodatka,
-	nadomestila osebnih dohodkov materi ali očetu v času porodniškega dopusta.
3.	S področja zaposlovanja:
-	načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
-	minimalni standardi pri zaposlovanju delavcev,
-	osnove in merila za denarne pomoči v času brezposelnosti, višina pomoči ter drugi socialno-varstveni ukrepi.
4.	S področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
-	osnove in merila za odmero varstvenega dodatka,
-	kriteriji za določanje višine dodatka za pomoč in postrežbo,
-	ukrepi v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem delovnih invalidov (ukrepi za prevencijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja).
5.	S področja stanovanjskega gospodarstva:
-	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči,
-	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine,
-	minimalni standardi za stanovanja, namenjena invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo nesposobnim obča-
nom, družinam z večjim številom otrok in mlajšim družinam, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo razrešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
8.	člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini izobraževalni skupnosti dogovarjajo o osnovah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v podaljšanem bivanju v osnovni šoli in v celodnevni osnovni šoli, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
9.	člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovarjajo o osndvah za nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni in o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, morajo le-te predhodno uskladiti v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Skupnost odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom-borcem NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov-borcev.
' 11. člen
Skupnost na podlagi usklajenih mnenj in programov skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje, občinske skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Moste—Polje, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji - enote v občini Ljubljana Moste-Polje sprejema programe ustanavljanja invalidskih delavnic in delavnic za delo pod posebnimi pogoji.
III.	PLANIRANJE IN USKLAJEVANJE SOCIALNO-VARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
Postopek planiranja
12. člen
Postopek priprave samoupravnega sporazuma o usklajevanju socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana se prične na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialno-varstvene elemente (v nadailjnein besedilu: druge skupnosti).
,	13. člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti predlagajo način in roke priprave sporazuma v skupnosti socalnega varstva skladno s svojimi sklepi.
14.	člen
Skupščina skupnosti na podlagi predlogov ustanoviteljic in drugih skupnosti s sklepom določi način in rok priprave sporazuma.
jOsnutek in predlog samoupravnega sporazuma, s katerim se uskladijo socialnovarstveni elementi, pripravi komisija za usklajevanje programov socialnega varstva (v.nadaljnjem besedilu: komisija).
15.	člen
V skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo o tem:
~ katere analize in drugo analitično-dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in
- katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
16.	člen
Komisija spremlja pripravo skupnih strokovnih podlag, ki se pripravljajo v skupnostih ustanoviteljic in pripravlja strokovne Podlage, ki se pripravljajo v okviru skupnosti.
17.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti na podlagi skupnih strokov-nih podlag, ki jih komisija oceni za ustrezne, oblikujejo socialnovarstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana.
18.	člen	r
Komisija pripravi samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti ob upoštevanju družbeno-ekonomskih možnosti uskladijo socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
-	obseg socialno-varstvenih pravic,
-	pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialno-varstvene pravice,
-	programe socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
-	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva, .
-	obseg sredstev, ki se bodo združevala za delo strokovne službe.
19.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva uskladi socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, obravnava sporazume iz prejšnjega člena in ga predloži v sprejem ustanoviteljicam in drugim skupnostim. «
20.	člen
Komisija spremlja pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustanoviteljic in drugih skupnosti in ugotavlja njihovo usklajenost s samoupravnim sporazumom iz 18. člena tega statuta.
Če komisija ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni usklajen s samoupravnim sporazumom iz 18. člena tega statuta, predlaga, da se v skupščini socialnega varstva izpelje usklajevalni postopek.
Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov
•	21. člen
Kadar se v skupnosti usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, se postopek praviloma začne na predlog skupnbsti, ki ima te socialno-varstvene elemente v svojem programu dela.
22.	člen
Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja socialno-varstvenih elementov skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini.
Če skupnost iz prvega odstavka ne da pravočasno pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva.
Skupnost mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skuphosti in o sklicu skupščine skupnosti, ki bo predlog obravnavala.
23.	člen
Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti, ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialnovarstvenih elementov in o njem sprejeti stališče.
24.	člen
Skupščina skupnosti obravnava stališče ustanoviteljic na svoji seji in po obravnavi ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen.
Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ustanoviteljice.
.	25. člen
Delegati ustanoviteljic, ki se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Če tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, sc predlog odloži z dnevnega reda.
26.	člen
Ustanoviteljice so o predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem rdcu se skupščina skupnosti ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglage.
27.	člen
Če tudi po ponovni obravnavi zadeve v skupščini ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da zadeve ni mogoče uskladiti.
V primeru, da bi zaradi neusklajenosti bila bistveno ogrožena uresničitev socialno-varstvenih delov programov, lahko izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste—Polje na pobudo občinske skupnosti socialnega varstva predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, da začasno uredi to vprašanje.
28.	člen
Kadar se v skupščini skupnosti usklajujejo zadeve, ki spadajo v pristojnost druge skupnosti, ki ni ustanoviteljica, se postopek začne na njen predlog ali na pobudo skupnosti socialnega varstva.
Skupnost lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo ustrezni skupni organi skupnosti. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost v obravnavo ustanoviteljicam.
Če na tak predlog niso dale soglasja vse ustanoviteljice, se analogno uporabljajo določbe iz 25. in 26. člena tega statuta.
IV.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI
ORGANI SKUPNOSTI
1.	Skupščina skupnosti
29.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Skupščina, ki jo sestavljajo delegati ustanoviteljic, ima naslednje pristojnosti:
-	usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje,
-	obravnava, problematiko posameznih področij socialnega varstva,
-	usklajuje progreme razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine Ljubljana Moste-Polje,
-	opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
-	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
-	sprejema statut in druge splošne akte skupnosti socialnega varstva,
-	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
-	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
-	sprejema načrt dela skupnosti,
-	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost,
-	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti,
-	voli delegate za zasedanje skupščin skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane in skupnosti socialnega varstva Slovenije,
-	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in drugimi sporazumi ter splošnimi akti.
30.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno z zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema splošne akte, ki zadevajo zaposlovanje in socialno varnost brezposelnih, družbeno varstvo otrok, socialno skrbstvo, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine, temeljne stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva, družinska razmeija in zakonsko zvezo, socialno varnost borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne ter druga vprašanja s teh področij.
31.	člen
Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta in poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Sestava skupščine
32.	člen
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic iz zborov uporabnikov in zborov izvajalcev. Način delegiranja delegatov v skupščino in skupne organe, kakor tudi način njihovega odpoklica, opredelujejo ustanoviteljice v svojih samoupravnih aktih.
33.	člen
Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer:
-	občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev,
-	občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev,
-	občinska skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje 6 delegatov,
-	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji - enota v občini Ljubljana Moste-Polje 6 delegatov,
-	samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev.
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti, sodelujejo pri delu skupščine tudi delegati, kijih delegira skupščina te skupnosti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
34.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, kijih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
.- "da se udeležujejo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki sojih delegirale,
-	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine,
-	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov,
-	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in skupnih organov,
-	da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in skupnih organov.
Delegati iz 2. odstavka 33. člena tega statuta imajo enake pravice kot delegati ustanoviteljic, nimajo pa pravice srpejemanja odločitev v skupščini.
35.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki sojih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki sojih delegirle.
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti
36.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti:
-	predstavlja in zastopa skupnost,
-	sklicuje in vodi seje skupščine,
-	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
-	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
-	podpisuje sklepe in akte, kijih sprejema skupščina,
-	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini
skupnosti.
37.	čine
Podpredsednik skupščine z vsemi pooblastili in odgovornostmi nadomešča predsednika skupščine, ko je ta odsoten ali zadržan. Po pooblastilu predsednika skupščine lahko podpredsednik opravlja tudi posamezne naloge njegovega delovnega področja.
Postopek sklicevanja sej skupščine
38.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah, če ja na seji navzoča večina delegatov vseh ustanoviteljic.
39.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialno varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno-varstvene programe ustanovitelje ter drugih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
40.	čeln
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 15 dni pred zasedanjem. Kadar se seja skupščine zaradi objektivnih razlogov skliče v krajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
41.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in drugih socialno-varstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
42.	člen
Če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek.
43.	člen
Za usklajevalni postopek se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega statuta.
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
44.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor nad izvajanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, uresničevanjem sprejetih sklepov, stališč, priporočil in mnenj, nad oblikovanjem in porabo sredstev skupnosti, nad delovanjem organov skupnosti ter strokovne službe.
45.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov.
Člane odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo in odpokličejo člani skupnosti preko skupščine, v kateri so zastopani po načelih delegatskega sistema. V odbor ne more biti izvoljen član delegacije, kije izvoljen v organe skupščine skupnosti.
46.	člen
Člani odbora izvolijo iz svoie sestave predsednika in podpredsednika odbora za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Mandat članov odbora traja 4 leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora.
47.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor op. v a nadzor po svoji pobudi, na pobudo ustanovi-teljice, prav tako pa tudi na predlog skupščine, njenih organov in strokovne službe.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča ustanoviteljicam in skupščini skupnosti socialnega varstva, če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili. Odbor organizira in opravlja nadzor na uačin določen s poslovnikom.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
48.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščina izvoli izmed delegatov odbor za, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki:
-	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
-	usklajuje svoj načrt dleovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, ustanoviteljic in društev ter družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva,
-	sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
-	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere.
49.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov. Člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju. Člani odbora so izvoljeni za dobo štirih let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Predsednik odbora je vsakokratni predsednik skupščine skupnosti, člana pa sta tudi predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev NOV in drugih vojaških invalidov ter strokovni delavec skupnosti.
Skupnost se za
cije in dela v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in elementarnih nesrečah povezuje z drugimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
51.	člen
Skupnost mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za delo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in elementarnih nesrečah.
52.	člen
Uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje uredijo s posebnim aktom skupnosti.
ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI '
53.	člea .
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje organe:
-	komisijo za usklajevanje programov socialnega varstva,
-	komisijo za splošne in administrativne zadeve,
-	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov (skrajšano: koordinacijski odbor za vprašanja borcev) in
-	komisijo za vprašanja socialne varnosti invalidov.
54.	člen
Predsednike in člane organov izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Organi skupščine delajo in odločajo na sejah. Za svoje delo so odgovorni skupščini.
55.	člen
Natančnejše določbe o delu organov vsebuje poslovnik skupščine občinske skupnosti.
1.	Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva
56.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva:
-	pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov o usklajevanju socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov ustanoviteljic in drugih skupnosti,
50. člen	v
usklajeno in učinkovito načrtovanje organiza-
-	sodeluje pri pripravi programov skupščine občine v tistih delih, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov in spremlja njihovo izvajanje,
-	pripravlja predloge za usklajevanje socialno-varstvenih programov,
-	pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega varstva,
-	oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in meril za uveljavljanje socialnih pravic,
-	proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izpeljavo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov in programov socialnega varstva,
-	sodeluje z občinskmi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v občini pri vprašanjih, ki so povezana s programi socialnega varstva,
-	poroča skupščini skupnosti o svojem delu in predlaga ustrezne ukrepe.
57.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva ima 5
članov, sestavljajo pa jo delegati vseh ustanoviteljic.
2.	Komisija za splošne in administrativne zadeve
58.	člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve:
-	obravnava vprašanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva,
-	obravnava problematiko združevanja in razporejanja sredstev za delovanje skupnosti,
-	ureja razmetja do strokovne službe,
-	pripravlja osnutke in predloge splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati na seji skupščine,
-	obravnava osnutke in predloge zakonov s področja socialnega varstva,
-	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, ustanoviteljic ter drugih skupnosti,
-	opravlja druge splošne in administrativne zadeve.
59.	člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve ima 5 članov,
sestavljajo pa jo delegati vseh ustanoviteljic.
3.	Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov (skrajšano: koordinacijski odbor za vprašanja borcev)
60.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja borcev:
-	izdela kompleksno in konkretno analizo o stanju socialne varnosti borcev v Občini, pripravi akcijski program nalog in ukrepov za izboljšanje socialne varnosti borcev v občini in spremlja uresničevanje izvajanja programa,
-	razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih skupnosti preko • katerih se uresničuje sobialna varnost borcev,
-	proučuje in predlaga ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev,
-	sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi in organizacijo ZZB NOV pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pti uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi,
-	odloča o pravici od varstvenega dodatka kmeta-borca NOV ter o njegovi višini.
61.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja borcev ima 7 članov, sestavljajo pa ga po eden delegat občinske skupnosti socialnega skrbstva, samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Mostc-Polje, občinske zdravstvene skupnosti, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji - enote v občini Ljubljana Moste—Polje, občinskega odbora zveze združenj borcev NOV, enote skupnosti starostnega zavarovanja kmetov občine Ljubljana Moste-Polje in komisije za vprašanja borcev skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
4.	Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov
62.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov:
-	spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter programe dela invalidskih organizacij in društev,
-	pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje,
-	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide,
-	sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov,
-	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
63.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov ima 8 članov, sestavljajo pa jo po eden delegat vsake ustanoviteljice, občinske zdravstvene skupnosti, občinske izobraževalne skupnosti in invalidske organizacije.
5.	Stalna in občasna delovna telesa
64.	člen
-Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalna in občasna delovna telesa.
65.	člen
Za izvrševanje določenih stalnih in občasnih nalog so v statutu oblikovane komisije in odbori kot skupni organi ustanoviteljic.
VI. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
66.	člen
Višino sredstev, potrebnih za delovanje občinske skupnosti socialnega varstva določajo na osnovi njenega finančnega načrta in programa dela ustanoviteljice vsako leto s posebnim sporazumom.
VII. RAZMERJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DO USTANOVITELJIC IN POVEZOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
67.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva je dolžna poročati najmanj enkrat letno skupščinam ustanoviteljic o uresničevanju svojega programa dela in o uporabi sredstev, o njenih pobudah v skupščini občine Ljubljana Moste-Polje in v skupščinah utanovi-teljic ter poročati o problemih s področja socialnega varstva.
68.	člen
Skupnost socialnega varstva mora zagotavljati redno in pravočasno vključevanje ustanoviteljic v oblikovanje, usklajevanje in reševanje problematike izvajanje politike in programov socialnega varstva.
69.	člen
Ustanoviteljice so dolžne dajati predloge izhodišč za oblikovanje, usklajevanje in izvajanje njihovih programov in politike socialnega varstva v občini ter poročati skupščini socialnega varstva o izvajanju njenih pobud.
70.	člen
Skupnost zaradi usklajevanja posameznih oblik socialnega varstva, skupnega izvajanja drugih nalog in zagotavljanja enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori družbenopoirične skupnosti, ustanovi z drugimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva v mestu Ljubljani ter z Mestno skupnostjo otroškega varstva Ljubljana, Mestno skupnostjo socialnega skrbstva Ljuljana, Mestno skupnostjo za zaposlovanje Ljubljana, Mestno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana, enotami Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanje v SR Sloveniji za Ljubljano in deli Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije za Ljubljano Mestno skupnost socialnega varstva Ljubljana.
71.	člen
Skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja socialnega varstva v SR Sloveniji ustanovi Skupnost socialnega varstva Slovenije zaradi sprejemanja skupnih izhodišč za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva in usklajevanja celovite politike socialnega varstva.
VII. STROKOVNA SLUŽBA
72.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, sklene občinska skupnost socialnega varstva z občinskim komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje po poprejšnjem soglasju izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sporazum o opravljanju teh del in nalog.
73.	člen
Za opravljanje analitsko-računovodskih in drugih strokovnih del ter nekaterih administrativno-tehničnih del ustanovi občinska skupnost socialnega varstva skupaj z drugimi občinskimi skupnostmi s področja zdravstva in socialnega varstva v Ljubljani skupno strokovno službo občinskih SIS zdravstva in socialnega varstva v Ljubljani.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
K določbam satuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela ter k ravzidu del in nalog daje soglasje skupščina občinske skupnosti socialnega varstva
MII. NADZORSTVO
74.	člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzoruje za zadeve socialnega varstva pristojni upravni organ občine.
IX.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
75.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic o vsem delovanju skupnosti zlasti:
~ preko delegatov v skupščini,
- s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
~ z letnim poročilom o delu skupnosti,
~ z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost.
X.	PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE
76.	člen
Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti, ko da nanj soglasje skupščina občine in ko je objavljen v glasilu občine in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje »Delegatska tribuna".
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljavnost statuta občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje z dne
21.	10. 1975.
številka:
Datum:
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA LJUBLJANA MOSTE -POLJE Predsednik skupščine: Mastimir KITANOMC
Z	\
Na podlagi 45. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 35/79) in 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 23. 3. 1983 spijela
STATUT
občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
v	—------------------------z
1. TEMEUNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom (ugotovitveni sklep sprejet na seji skupščine skupnosti dne 28. 4. 1982), kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev družbenega varstva otrok, v kateri si zagotavljamo z združevanjem dela in sredstev, po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela, pogoje za izvajanje pravic v zezi z varstvom materinstva in socialno varnost otrok in družine ter za uresničevanje dogovoijenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti in njeno organizacijo, organe skupnosti, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter organiziranost in odgovornost na tem področju, nadzorstvo ustanoviteljev nad delom skupnosti, postopek samoupravnega planiranja, merila za pridobitev pravic do denarnih in materialnih pomoči, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga opravila, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanje skupnosti in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
3.	člen
Skupnostjo družbeno pravna oseba.
4.	člen
Ime skupnosti je občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Proletarska 1.
5.	člen -
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zvonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
6.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost namestnik predsednika skupščine.
7.	člen
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike premera 32 mm. Na obodu je v polkrogu besedilo: ..Občinska skupnost otroškega varstva" v sredini vodoravno pa je besedilo Ljubljana Moste-Polje.
8.	člen
Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom.
9.	člen
Zaradi oblikovanja politike in sprejemanja programa razvoja na področju družbenega varstva otrok in opravljanja nalog, ki teij^jo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov, ter drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju mesta Ljubljana in na celotnem območju SR Slovenije, se skupnost povezuje na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona z drugimi občinskimi skupnostmi otroškega varstva v Ljubljani, v Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana in z vsemi občinskimi
skupnostmi otroškega varstva v SR Sloveniji v skupnosti otroškega varstva Slovenije.
10.	člen
V mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo tiste naloge, za katere so se občinske skupnosti otroškega varstva v Ljubljani s sprejemom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana dogovorile, da so skupnega pomena za občinske skupnosti otroškega varstva v Ljubljani, zlasti pa:
-	sodelujejo pri sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana mesta Ljubljana,
odločajo o enotnih kriterijih in merilih ter o drugih pogojih za uveljavljanje pravic do denarnih in materialnih pomoči,
-	odločajo o enotnih osnovah za neposredno m enjavo dela za izvajanje zagotovljenega programa vzgoje predšolskih otrok in programa dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok,
-	določajo enotne osnove in višino potrebnih sredstev za izvajanje programa v občinah Ljubljane po enotni prispevni stopnji iz samoupravno dogovorjenih virov prihodkov ter zagotavljajo prelivanje sredstev med občinami Ljubljane po načelu vzajemnosti in solidarsnosti za naloge, ki so skupnega pomena,
-	usklajujejo standarde in normative za opravljanje vzgojno-varstvenega dela,
-	odločajo o upravljanju ter o namenski porabi združenih sredstev v mestni skupnosti,
-	določajo enotna izhodišča za delo enot otroškega varstva v krajevnih skupnostih,
-	organizirajo skupno strokovno službo za tiste delovne naloge in opravila, ki so skupne vsem občinskim skupnostim v Ljubljani in določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe,
-	določajo druge skupne naloge družbenega varstva otrok za območje občin Ljubljane in se sporazumevajo o njihovem načinu izvajanja.
11.	člen
Uporabniki in izvajalci organizirani v skupnosti, se skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje združujejo v občinsko skupnost socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti, opravljanja drugih nalog, kijih določajo zakon in samoupravni spološni akti občinske skupnosti socialnega varstva, ter zaradi enakopravnega odločanja s pristojnimi zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v zadevah s področja socialnega varstva, ki spadajo v pristojnost skupščine občine.
12.	člen
Skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini zaradi dogovorajanja o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri izvajanju teh nalog.
13.	člen
Nazdorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve otroškega varstva pristojni upravni organ občine Ljubljana Moste-Polje.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
14.	člen
Delavci v združenem delu, delovni ljudje združeni v druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani v krajevnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v temeljnih in drugih družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnovarstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) organizirani v občinski skupnosti otroškega varstva uresničujejo zlasti naslednje naloge:
-	usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
-	usklajujejo predloge programov storitev oziroma posameznih storitev s področja skupnosti,
-	usklajujejo predloge meril za vrednotenje programov storitev oziroma posameznih storitev,
-	ugotavljajo obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programo storitev oziroma posameznih storitev v posameznih planskih
obdobjih, in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
-	zagotavljajo sredstva za širjenje zmogljivosti vzgojnovarstvenih organizacij,
-	zagotavljajo sredstva za izvajanje pravice do denarnih pomoči,
-	sprejemajo plan občinske skupnosti otroškega varstva,
-	organizirajo sodelovanje s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok,
-	se sporazumevajo o drugih zadevah,'določenih z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti občinske skupnosti otroškega varstva,
-	sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in s strokovnimi institucijami ter združenji pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok,
-	sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostmi na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev,
-	se sporazumevajo o skupnih naloga, kijih uresničujejo v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana in o združevanju sredstev za te namene,
-	se sporazumevajo o skupnih naloga, ki jih uresničujejo v skupnosti otroškega varstva Slovenije in o združevanju sredstev za te namene
-	uresničujejo tudi druge naloge v skladu z zakonom.
15.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta,
ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti. Delovni načrt
vsebuje naloge iz usmeritev družbenega varstva otrok v občini, na
ravni mesta Ljubljane in Socialistične republike Slovenije.
III.	PLANIRANJE DRUŽBENEGA VARSTVA
OTROK
16.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti. Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti pravice in dolžnosti planiranja tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti, plane skupnosti, dogovore o temeljih družbenega plana občine in mesta, družbene plane občine in mesta, ter se zavzemajo za njihovo uresničevanje.
17; člen
Planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti, s katerim določi roke, do katerih morajo biti pripravljeni planski akti.	v .
Za pripravo planskih aktov je odgovoren odbor za razvoj družbenega varstva otrok.
Odbor pripravlja delovni program za pripravo plana, določi roke za posamezna opravila planiranja in nosilce opravil.
18.	člen
Odbor pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti po predhodni uskladitvi v občinski skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje. Elemente iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom.
19.	člen
Elemente za sporazum iz prejšnjega člena tega statuta sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani kot udeleždnci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih preko svojih delegatov usklajujejo v skupščini skupnosti.
20.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani* združeni v skupnosti ,t kot uporabniki sprejmejo zlasti elemente, s katerimi določajo:
-	vrste, obseg in kakovost programov vzgojnovarstvenih storitev,
-	razvrstitev vzgojnovarstvenih zmogljivosti v skladu z zakonom
določenimi pogoji za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
-	sredstva, ki jih uporabniki predvidevajo za izvedbo načrtovanih I?
programov,
~ druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
21.	člen
Delavci združeni v skupnosti kot izvajalci, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi določajo:
-	obseg in kvaliteto storitev, ki jih lahko zagotovijo v okviru svojih zmogljivosti ter veljavnih normativih in standardih,
-	predlog sprememb veljavnih normativov in standardov,
-	merila za določitev cene oziroma povračila za storitve, ki naj bi jih zagotavljali po sporazumu.
22.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti obsega zlasti:
-	vrsto, obseg in kakovost storitev po posameznih delih programa,
~ normative in standarde za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
-	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju,
-	dodatni program skupnosti,
-	merila za ugotavljanje povračila za opravljanje programa storitev, oziroma cene posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
~ potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti,
~ osnove in merila za oblikovanje sredstev zavezancev ter način združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
~ pogoje za uveljavitev pravic do solidarnosti, obseg, osnova, merila način ter zavezance za združevanje teh sredstev,
-	pogoje in merila za določanje soudeležbe staršev k plačilu posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
" način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju,
~ način ugotavljanja kakovosti storitev,
~ program gradnje objektov vzgojnovarstvene dejavnosti ter vire sredstev, ki se združujejo v ta namen,
-	pogoje in merila za uveljavljanje denarnih pomoči,
~ skupne naloge družbenega varstva otrok, ki jih uporabniki po skupnosti uresničujejo v skupnosti otroškega varstva Slovenije ter obseg in način zagotavljanja teh sredstev,
~~ način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
23.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročni in letne plane skupnosti v katerih opredeli zlasti:
politiko in srednjeročne Oziroma letne cilje razvoja družbenega varstva otrok,
" naloge, obveznosti in sredstva prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
~ naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih,
" organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
24.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja uporabniki in izvajalci spremljajo in analizirajo uresničevanje planov ter jih sproti prilagajajo dohodkovnim možnostim uporabnikom, tako glede pravic kot obveznosti iz dejavnosti družbenega varstva otrok.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
25.	člen
Skupnost je organizirana tako, da zagotavlja kar najbolj ^Posredno sodelovanje delavcev, delovnih ljudi in občanov kot porabnikov in izvajalcev družbenega varstva otrok pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri Pravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
26.	člen
. uporabniki in izvajalci uresničujejo naloge skupnosti j k upsčine in njenih organov ter odbora samoupravne del
1.	Skupščina skupnosti
27.	člen
Skupnost upravlja skupščina. Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci.
V skupščini skupnosti delegati sprejemajo plan skupnosti otroškega varstva, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok, sestavljajo in predlagajo članom skupnosti programe dela in razvoja ter sklepe o drugh skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva in v statutu. Pri tem se zlasti sporazumevajo in pripravljajo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, predloge o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o vzgojnovarstvenih storitvah in programih, teh storitev, o ceni oziroma povračilih, o sestavinah cene, o samoupravnem nadzoru in pogojih uresničevanja svobodne menjave dela.
1.1.	Sestava skupščine
28.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, kijih vanjo delegirajo delegacije delavcev, delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ter delegati družbenih organizacij in društev, ki so člani skupnosti.
29.	člen
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na področju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, ter delegacije dleovnih ljudi in občanov, organiziranih v društvih in družbenih organizacijah, ki opravljajo dejavnost na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok.
Člena delegacije volijo in odpoklicujejo v prejšnjem odstavku navedene organizacije in skupnosti ter društva in družbene organizacije (člani skupnosti) po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti V skladu z zakonom. S samoupravnim splošnim aktom določajo člani skupnosti tudi razmerja med delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo in njenimi organi upravljanja ter razmerja med delegacijo in delegati.
30.	člen
Skupščina ima 81 delegatskih mest.
Zbor uporabnikov ima 54 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev ima 27 delegatskih mest.
31.	člen
V	zboru uporabnikov, ki ima 54 delegatskih mest, imajo po eno delegatsko mesto:
-	vsaka konferenca delegacij delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, skupaj 31. delegatskih mest,
-	vsaka delegacija delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, skupaj 23 delegatskih mest.
Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor uporabnikov, oblikujejo konference delegacij na podlagi samoupravnega sporazuma o oblikovanju konferenc delegacij. S tem sporazumom se določi, kateri udeleženci skupaj oblikujejo posamezne konference delegacij in način delegiranja delegatov v zbor uporabnikov skupščine skupnosti.
V	zboru izvajalcev, ki ima 27 delegatskih mest imajo:
.- delegacije delavcev v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok (WO), 24 delegatskih mest,
-	delegacije delovnih ljudi in občanov organiziranih v družbenih organizacijah, ki opravljajo določeno dejavnost s področja vzgoje in varstva predšolskih otrok, 3 delegatska mesta. Posamezne delegacije delavcev organizacije združenega dela
(WO) in družbenih organizacij iz prejšnjega odstavka imajo naslednje število delegatskih mest:
-	W0 Jarše - 5 delegatskih mest
-	VVO Angele Ocepek - 5 delegatskih mest
_ VVO Otona Župančiča - 6 delegatskih mest
-	VVO Vevče - 4 delegatskmesta
-	VVO Zalog - 2 delegatski mesti
-	VVO Zajčja dobrava - 2 delegatski mesti
-	Občinska zveza prijateljev mladine — 2 delegatski mesti
-	Občinska organizacija RK - 1 delegatsko mesto.
1.2.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
32.	člen
Delegat v skupščini skupnosti ima pravice in dolžnosti, ki jih določa ustava, zakon, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti in drugih organov skupnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovnik).
33.	člen
Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti in je dolžan v njih tvorno sodelovati.
Delegat ne sme brez opravičenega razloga odkloniti funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor, oziroma delovno telo.
34.	člen
Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran ter sej organov oziroma delovnih teles, v katere je izvoljen oziroma imenovan, ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu o katerem se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran, ali na skupni seji obeh zborov skupščine skupnosti.
35.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij ali skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij oziroma konference delegacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
Med sprejemanjem skupnih odločitev ima delegat pravico in dolžnost usklajevati stališča z drugimi delegati.
36.	člen
Poleg pravic in dolžnosti iz 34. in 35. člena tega statuta, imajo delegati zlsti še pravico:
-	predlagati skupščini stališča in sklepe,
-	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov, izvrševanje zakonov in samoupravnih aktov, izvrševanje sprejetih planov in programov dela ter drugih sklepov skupščine skupnosti,
-	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji,
-	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine,
-	biti obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini,
-	postavljati delegatska vprašanja,
-	zahtevati pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov organov in delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo organov in teles, ki jim predsedujejo.
37.	člen
Delegati so dolžni redno spremljati delo skupnosti. O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovala v skupščini, in o svojem delu v skupščini so delegati dolžni obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki jih je delegirala v skupščino, delavce, delovne ljudi in občane v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so jih izvolili v delegacijo. Obveščanje poteka v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov članov skupnosti.
38.	člen
Delegati v skupščini in drugih organih skupnosti so za svoje delo odgovorni članom skupnosti, ki so jih izvolili.
Delegati, ki jih skupščina skupnosti delegira na seje skupščine občinske skupnosti socialnega varstva, Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, ali na seje skupščine skupnosti otroškega varstva
Slovenije, so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti oziroma tistemu zboru skupščine skupnosti, ki jih je delegiral.
39., člen
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov podrobno določa poslovnik skupščine skupnosti, v skladu z ustavo in zakonom.
1.3.	Delovno področje zborov skupščine
40.	člen
V skupščini se delegati uporabnikov in izvajalcev sporazumevajo in odločajo po prehodnem izjavljanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti, ali brez predhodnega izjavljanja:
-	na skupni seji obeh zborov,
-	enakopravno v obeh zborih,
-	samostojno v posameznem zboru.
Skupščina skupnosti je dolžna dati v predhodno obravnavo naslednje zadeve:
-	predlog elementov srednjeročnega plana skupnosti,
-	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
-	zadeve o katerih se odloča z referendumom,
-	osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in statuta skupnosti,
-	druge zadeve, za katere tako določi skupščina oziroma posamezni njen zbor.
41.	člen
Na skupni seji obeh zborov delegati zlasti:
-	sprejemajo ugotovitveni sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
-	sprejemajo ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
-	volijo, odpokličejo in razrešijo predsednika skupščine in njegovega namestnika,
-	volijo člane skupnih organov uporabnikov in izvajalcev in sprejemajo programe njihovega dela,
-	volijo delegate za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva
-	dajejo soglasje k statutu in k drugim samoupravnim splošnim aktom Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana,
-	dajejo priznanje organizacijam združenega dela oziroma posameznikom,
-	imenujejo organe, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog,
-	dajejo soglasje k statutu skupne strokovne službe na ravni občine in Mesta, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih se oblikuje skupna strokovna služba, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog,
-	dajejo soglasje k imenovanju vodje DSSS zdravstvenega in socialnega varstva občinskih SIS v Ljubljani in k imenovanju vodje tajništva za področje otroškega varstva, ki ga imenuje skupščina mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane.
42.	člen
Enakopravno oba zbora skupščine zlasti:
-	oblikujeta in usklajujeta politiko na področju družbenega varstva otrok v občini in mestu Ljubljani,
-	oblikujeta in predlagata programe dela in razvoja družbenega varstva otrok,
-	usklajujeta in sprejemata predlog elementov planov,
-	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov,
-	sprejemata plane skupnosti,
-	določata višino prispevanja od brutto osebnih dohodkov v skladu z določili zakona in letnim načrtom obsega dogovorjenih sredstev za program občinskih skupnosti otroškega varstva v Ljubljani izražen v prispevni stopnji,
-	vsklajujeta planske elemente med občinskimi skupnostmi, združenim v mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana in med drugimi' samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini in v mestu Ljubljani,
-	določata postopek in način poračuna več dotečenih sredstev nad dogovorjenim letnim obsegom sredstev skupnosti oziroma o valorizaciji dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov skupnosti,
-	določata standarde in normative za opravljanje vzgojno-varstvenega dela,
-	oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela za opravljanje vzgojnovarstvene dejavnosti in sprejemata ustiezni samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela,
-	oblikujeta in dajeta soglasje k predlogm za delitev dela med izvajalskimi organizacijami na ravni občine in mesta,
-	določata politiko razvoja družbenga varstva otrok,
-	dajeta soglasje k ustanovitvi enote skupnosti otroškega varstva,
~ sprejemata samoupravne splošne akte skupnosti,
-	sprejemata letni finančni načrt skupnosti, zaključni račun in poročilo o delu skupnosti,
~ določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi,
~ odločata o drugih zadevah, za katere sta zbora pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih splošnih
aktih.
O zadevah iz prejšnjega odstavka zbora zasedata na ločenih sejah, ali skupno. Če zbora zasedata skupno se delegati vsakega zbora izrekajo ločeno.
43.	člen
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o:
~ predlogu elementov plana na področju družbenega varstva otrok, o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljajo sredstva za obveznosti, kijih prevzemajo v svobodni menjavi dela,
-	obsegu in načinu zagotavljanja pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialne varnosti otrok po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti ter o količini sredstev, kijih solidarno združujejo in razporejajo za te namene ter o osnovah in merilih za-določanje višine teh sredstev,
-	sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci vzgojnovarstvenih storitev,
-	o izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi predsednika zbora in njegovega namestnika,
-	delegirajo delegata v svet vzgojnovarstvene organizacije,
~ izvolijo delegata za zbor uporabnikov mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane in skupnosti otroškega varstva Slovenije,
-	predlogu valorizacije višine denarne pomoči otrokom,
-	predlogih in pripombah organov upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev o zadevah družbenega varstva otrolč,
-	drugih zadevah, ki so v pristojnosti tega zbora po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
44.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: predlogu elementov plana na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok,
" predlogu osnov in meril na podlagi katerih se s svobodno menjavo dela zagotavljajo sredstva,
~ standardih in normativih za vzgojnovarstvene dejavnost vključno z dejavnostjo varstva otrok-v varstvenih družinah,
-	sprejemu predloga samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela,
~ organizaciji in izvajanju po sprejetih programih dela vzgojnovarstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev na vseh področjih družbenega varstva otrok,
-	problematiki vzgoje in izobraževanja delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah vključno z izvajanjem politike štipendiranja V Mestni skupnosti otroškega varstva ter o izvajanju skupnih izhodišč zagotavljanja socialne varnosti delavcev, ki združujejo delo v WO,
~ izvolitvi delegatov v zbor izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije,
" oblikovanju občasnih komisij ter drugih delovnih teles zbora " in o drugih zadevah, ki so v pristojnosti zbora po zakonu, drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
1.4.	Odločanje
45.	člen
Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah svojih zborov °ziroma na skupni seji obeh zborov.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Skupna seja obeh zborov je sklepčna, če je navzoča večina vseh delegatov obeh zborov.
46.	člen.
Odločitve in sklepi v zadevah, v katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbora enakopravno so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru (soglasje med zboroma).
47.	člen
Ce med zboroma ni doseženo soglasje, se izvede usklajevalni postopek. .
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 3 delegate zbora uporabnikov in 3 delegate zbora izvajalcev.
Komisijo in njenega predsednika imenujeta zbora na seji skupščine.
48.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve.
Če navkljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitev s potrebno večino glasov, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisiji iz prejšnjega člena tega statuta pa se naloži da usklajevalni postopek ponovi.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, mora komisija v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne daljšem od 15 dni, predložiti predsedniku skupščine usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine je dolžan predlog odločitve predložiti skupščini.
49.	člen
Če tudi po usklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena tega statuta skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti družbenega varstva otrok, skupščina da pobudo skupščini občinske skupnosti socialnega varstva za ustrezen začasni ukrep, ki naj bi bil sprejet v skupščini občine Ljubljana Moste-Polje.
50.	člen
O zadevah, ki se sprejemajo po poprejšnji obravnavi v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih se šteje, da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina delavcev, delovnih ljudi in občanov. Podrobna določila vsebuje poslovnik skupščine.
1.5.	Predsednik skupščine in predsednika zborov
51.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij.
Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor.
Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno.
Predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo.
52.	člen
Predsednik skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti:
-	predstavlja in zastopa skupnost,
-	sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skuposti,
-	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
-	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj' na seji
skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
-	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost ter druge akte, kijih sprejema skupščina,
-	skrbi za sodelovanje skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti,
-	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni akti skupnosti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
53.	člen
Namestnik predsednika skupščine:
-	nadomešča predsednika skupščine ko le ta ne more opravljati svojih dolžnosti,
-	pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog,
-	opravka druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina.
54.	člen
Predsednik zbora:
-	vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji,
-	skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine,
-	spremlja in nadzira izvrševanje sklepov zbora, sprejetih o zadevah, ki spadajo izključno v pristojnost zbora.
Če zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine.
Če zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah, o katerih sta pristojna odločati enakopravno, daje predsednik zbora zadevo oziroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja v zboru, kateremu predseduje.
Če je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namesti
nik.
Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil.
55.	člen
V skladu z 26. in 27. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti predsednik skupščine lahko sklicuje na posvetovanja predsednika zborov in predsednike skupnih organov skupščine.
Podrobna določila o sklicu teh posvetovanj se določijo v poslovniku skupščine.
1.6.	Organi skupščine skupnosti
56.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izpolnjevanje nalog, odločitev ter pripravo predlogov ima skupščina skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
-	odbor za razvoj družbenega varstva otrok,
-	odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela,
-	komisijo za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči.
57.	člen
Odbor ža razvoj družbenega varstva otrok ima 9 članov, od tega je 5 članov delegatov zbora uporabnikov, 4 člani pa so delegati zbora izvajalcev.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Odbor opravlja naslednje naloge:
-	spremlja in proučuje razvoj vseh oblik družbenega varstva otrok v občini, in predlaga skupščini ustrezne ukrepe,
-	pripravlja predloge za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter spremembe in dopolnitve le-tega,
-	pripravlja predloga za oblikovanje srednjeročnih in letnih planov,
-	daje pobudo in sodeluje s strokovnimi institucijami in posamezniki za raziskovalno In razvojno delo s področja dejavnosti družbenega varstva otrok,
-	spremlja, vzpodbuja in predlaga zasnove takšnih rešitev, ki zagotavljajo racionalizacijo poslovanja vzgojnovarstvene dejavnosti pri izvajanju sprejetih razvojnih načrtov,
-	obravnava in sodeluje v pripravi predlogov za izvajanje politike nadomestil in denarnih pomoči,
-	pripravlja predloge za uresničevanje skupnih dogovorjenih nalog v skupnosti socialnega varstva ali nalog, z drugimi
samoupravnmi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in z družbenopolitičnimi skupnostmi,
-	pripravlja predlog za ustanovitev vzgojnovarstvene organizacije oziroma za soglasje k ustanovitvi v občim, v dislociranih enotah in v varstvenih družinah,
-	v soglasju z odborom za uveljavljanje svobodne menjave dela odloča o pričetku dela, v dislociranih enotah in varstvenih družinah,
-	spremlja izvajanje programa razširjene dejavnosti in v primeru odstopanja predlaga ustrezne rešitve,
-	sodeluje z delegacijami in posreduje odgovore na vprašanja delegacij oziroma konferenc delegacij,
-	poroča skupščini o svojem delu,
-	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov ter predloge stališč do sporazumov, ki jih skupnosti predlagajo drugi, ter spremlja njihovo uresničevanje,
-	opravlja druge naloge s področja dejavnosti, ki jih določa skupščina.
58.	člen
Odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela ima 9 članov, od tega je 5 članov delegatov zbora uporabnikov, 4 člani pa so delegati zbora izvajalcev.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti za dobo 4 let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve.
Odbor opravlja naslednje naloge;
-	uresničuje politiko, odločitve in sklepe skupščine s področja svobodne menjave dela,
-	obravnava in sodeluje v pripravi predloga za oblikovanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela,
-	obravnava in sodeluje v pripravi predlogov enotnih standardov in normativov vzgojnovarstvenega dela,
-	obravnava in sodeluje pri oblikovanju cen storitev vzgojnovarstvene dejavnosti v skladu s sprejeto politiko o gibanju cen v drubženih dejavnostih,
-	obravnava izvajanje neposredne menjave dela med WO in starši neposrednimi uporabniki storitev,
-	odloča o ugovorih zoper odločitve organov upravljanja WO o razporeditvi staršev v dohodkovne skupine za udeležbo v ceni storitve,
-	spremlja izvajanje programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo, 80 urnega vzgojnega programa in drugih oblik vzgojnega dela s starši in otroki,
-	pripravlja in sodeluje pri usklajevanju predloga finančnega načrta skupnosti in mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane,
-	spremlja izvajanje dogovoijenega združevanja sredstev po prispevni stopnji,
-	obravnava in pripravlja predloge zaključnega računa skupnosti in predlog za soglasje k zaključnem računu mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana,
-	soupravlja s sredstvi združene amortizacije nepremičnin WO in predlaga ukrepe, glede gospodarjenja z objekti, ki so namenjeni vzgojnovarstveni dejavnosti,
-	poroča skupščini in predlaga ustrezne ukrepe na področju vzgojnovarstvenih storitev, ki so predmet svobodne menjave dela,
-	skrbi za uresničevanje finančnega načrta skupnosti v skladu s sprejetim programom,
-	opravlja druge naloge s področja menjave dela med uporabniki in izvajalci, dogovorjene v skupščini skupnosti.
59.	člen
Komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči ima 7 članov od tega je 5 članov delegatov zbora uporabnikov, 2 člana pa sta delegata zbora izvajalcev in sicer iz vrst družbenih organizacij, ki opravljajo določeno dejavnost s področja vzgojne in varstva predšolskih otrok.
Člane komisije izvoli skupščina skupnosti za dobo 4 let, izmed članov pa tudi predsednika komisije in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve.
Naloge komisije so:
-	spremlja izvrševanje politike denarnih pomoči otrok v občini in mestu Ljubljana,
-	odloča o zahtevkih uveljavljanja povečane denarne pomoči otrokom edinih hranilcev, težje telesno ali duševno prizadetih otrok, ter otrok kmečkih in drugih družin,
-	obravnava in odloča o uveljavljanju denarnih pomoči otrokom
družin, ki so zaradi izjemnih okoliščin v težjem socialnem položaju,
-	predlaga komisiji za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljnaa uveljavitev pravice denarne pomoči otrokom v primerih, če bi denarna pomoč presegla s sklepom dogovorjeno višino denarne pomoči v občinah Ljubljane,
-	obravnava in spremlja politiko izvajanja nadomestil za čas porodniškega dopusta ter uresničevanje materialne pomoči za novorjenega otroka,
-	obravnava poročilo o sodnem varstvu pravic do nadomestila in denarnih pomoči,
-	sodeluje z ustreznimi organi organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti pri izvajanju samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov s tega področja,
-	opravlja druge naloge, kijih določa zakon, samoupravni splošni akti in skupščina.
60.	člen
Odbora in komisija v okviru določenih nalog pripravljajo predloge programa svojega dela in letni program nalog, ki jih obravnava skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov.
61.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina skupnosti izvoli stalna in občasna delovna telesa. Stalna delovna telesa sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasna delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
Odbori skupščine lahko za posamezne naloge oziroma za pripravo strokovnih osnov ustanovijo začasna delovna telesa;
2.	Odbor samoupravne delavske kontrole
62.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti s področja družbenega varstva otrok, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in skupne strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
63.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole spremlja in nadzoruje: " uresničevanje sprejetih programov oziroma politike skupnosti, ~ izpolnjevanje sklepov organov skupnosti,
" uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov,
-	uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
" izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev,
-	delo organov skupnosti,
-	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovne, administrativne in druga pomožna dela,
" opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
64.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov. Člane ' odbora voli skupščina skupnosti na podlagi enotne kandidatne liste, z enakopravnim odločanjem delegatov v obeh zborih.
Člani odbora se volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem. Skupščina lahko odloči, daje glasovanje tudi javno.
Člani odbora se volijo za dobo 4 let, oziroma za toliko časa • kolikor traja mandat izvoljenih delegatov v skupščini.
65.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora in namestnika predsednika. Predsednika volijo izmed članov, ki so člani delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov.
66.	člen
Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo:
-	-najmanj trije člani odbora,
" predsednik skupščine skupnosti,
" najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v
skupščino skupnosti.
Odbor se mora sestati najmanj enkrat na leto.
67.	člen
Najmanj enkrat na leto mora odbor samoupravne delavske kontrole v zvezi z izvajanjem svojih nalog iz 63. člena tega statuta pripraviti poročilo o svojem delu, s svojimi ugotovitvami o oceni stanja v skupnosti in ga predložiti skupščini.
68.	člen
Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
69.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skrbi za izvrševanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi .ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
70.	člen
Odbor za splošno- ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov.
Po položaju so člani odbora predsednik skupščine, predsednika obeh zborov skupščine in delavec v strokovni službi odgovoren za področje otroškega varstva.
Ostale člane odbora imenuje skupščina skupnosti za dobo 4 let. Predsednik skupščine je po položaju tudi predsednik odbora.
71.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
-	pripravlja in dopolnjuje obrambni in varnostni načrt skupnosti,
-	usklajuje obrambne priprave skupnosti z obrambnimi pripravami komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine in z mestno skupnostjo otroškega varstva Ljubljana,
-	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine, če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati,
-	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
-	poroča skupščini o svojem delu in sprejetih ukrepih,
-	skrbi za uresničevanje varnostnih in varstvenih ukrepov po načelih družbene samozaščite in jih usklajuje z vzgojnovarstve-nimi in drugimi izvajalskimi organizacijami,
-	v primeru naravnih in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer in drugih nevarnosti v skladu z nastalimi razmerami odloča in sprejema ukrepe za preprečevanje, odpravljanje ali obvladovanje teh nevarnosti in njihovih posledic ter kontinuiteto dela občinske skupnosti,
-	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
V.	ENOTE SKUPNOSTI
72.	člen
Delavci ene ali več vzgojnovarstvenih organizacij in uporabniki njihovih storitev lahko v okviru občinske skupnosti otroškega varstva pod pogoji, ki jih določata samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva in ta statut s samoupravnim sporazumom ustanovijo enoto občinske skupnosti otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu: enota). Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote ureja medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev v enoti, še zlasti pa:
-	namen in cilj ustanovitve oziroma organiziranosti,
-	predmet svobodne menjave dela,
-	samoupravno organiziranost,
-	pravice in odgovornosti organov enote,
-	vsebino, način in postopek za sporazumevanje o medsebojnih odnosih.
73.	člen
V enoti skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti:
-	dajejo predloge in pobude za razvoj nalog družbenega varstva otrok,
—	sodelujejo pri uveljavljanju pravic do denarnih in materialnih pomoči družinam,
—	se sporazumevajo o sodelovanju vzgojnovarstvene organizacije in- organizacij združenega dela uporabnikov pri uresničevanju program« vzgojnovarstvene organizacije (poslovni čas, prireditve itd.),
—	sodelujejo z organizacijo združenega dela za urejanje zemljišč, igrišč, zelenic ter drugih objektov za potrebe otrok,
—	sodelujejo pri oblikovanju programov, planov in meril za svobodno menjavo dela in pri drugih samoupravnih aktih skupnosti,
—	obravnavajo samoupravne splošne akte vzgojnovarstvene organizacije in skupnosti, ki urejajo razmerja med uporabniki in izvajalci o sprejemanju predšolskih otrok v vzgojno varstveno dejavnost in o soudeležbi neposrednih uporabnikov v ceni vzgojno varstvenih storitev,
—	se dogovarjajo o ostalih oblikah varstva otrok, ki pomenijo širši obseg, dodatni program ali višji standard ter zahtevajo dodatno združevanje sredstev,
—	delegirajo predstavnike uporabnikov v komisijo za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacijo,
—	se povezujejo z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter z drugimi organi v krajevni skupnosti za tiste naloge, ki so skupnega pomena za varstvo matere, nego in vzgojo predšolskih otrok in socialno varnost družine,
—	obravnavajo plan in poročilo o opravljenem programu vzgojnovarstvene organizacije v preteklem letu,
—	se povezujejo z enotami drugih družbenih dejavnosti, predvsem vzgoja in izobraževanje,
—	obravnavajo in dajejo pobude k stališčem, mnenjem in predlogom delegacij oziroma konferenci delegacij o vprašanjih, kijih obravnava in o njih odloča skupščina občinske skupnosti ali njeni organi.
74.	člen
V enoto skupnosti delegirajo delegate delavci, ki izvajajo program družbenega varstva otrok in organov društev ter družbene organizacije kot izvajalci in krajani ter organizacije združenega dela z območja enote kot uporabniki.
Enoto upravlja skupščina, ki ima zbor izvajalcev in zbor uporabnikov.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote skupnosti otroškega varstva se določi število delegatskih mest v zborih enote ter število in način delegiranja delegatov v skladu z merili, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva.
75.	člen
Materialna sredstva za opravljanje dogovorjenih nalog v enoti določi občinska skupnost otroškega varstva s finančnim načrtom.
Enota lahko pridobiva sredstva za opravljanje nalog tudi neposredno z menjavo od temeljnih, in drugih organizacij ter od občanov v krajevni skupnosti oziroma območja enote.
Podrobnejša določila o pravicah, dolžnostih in odgovornostih enote določa njen statut. Statut je veljaven ko izda soglasje skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje.
76.	člen
Enota skupnosti lahko za posamezne naloge ustanovi stalna ali začasna telesa.
Administrativno-tehnična opravila za enoto skupnosti opravlja vzgojnovarstvena organizacija. Obseg pravic, dolžnosti in odgovornosti pri izvajanju teh nalog si vzgojnovarstvena organizacija zagotovi z dogovorom z enoto skupnosti.
VI.	UVELJAVLJANJE DENARNIH IN MATERIALNIH PRAVIC
77.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do nadomestila osebnega dohodka v času porodniškega dopusta, do pomoči v obliki zavitka za opremo novorejenca in do denarne pomoči določa samoupravni sporazum o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta, pravilnik o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic Skupnosti otroškega varstva v Sloveniji in Dogovor o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic do denarnih pomoči otrokom v občinah Ljubljane.
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se uvede na zahtevo občana oziroma druge fizične ali pravne osebe.
78.	člen
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva in statuta Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, izvaja komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva, pravice do:
-	nadomestil za čas porodniškega dopusta,
-	spremembe oblike porodniškega dopusta (nadaljevanje porodniškega dopusta po drugem upravičencu, daljši porodniški dopust itd.),
-	denarne pomoči otrokom.
Komisija iz prejšnjega odstavka usklajuje predloge občinskih komisij za povečano pomoč družini, ki je v težjem socialnem položaju, če predlog denarne pomoči presega višino denarne pomoči.
79.	člen
Za odločanje o upravičenosti do povečane denarne pomoči otrokom edinih hranilcev, težje telesno in duševno prizadetim otrokom in denarne pomoči otrokom kmečkih in drugih družin je pristojna komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči v skladu z 59. členom tega statuta. Komisija iz prejšnjega odstavka tega člena je pristojna tudi, da obravnava in odloči o pobudi občana, OZD in drugih organizacij ter delovnih skupnosti, pristojnega organa KS oziroma druge fizične osebe za uveljavitev pravice do denarne pomoči otroku družine, ki je v težjem socialnem položaju. Vižina denarne pomoči otrokom družine, kije v težjem socialnem položaju je določena v sklepu o višini denarne pomoči otrokom, ki ga sprejmejo skupščine občinskih in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva v Ljubljani.
VII.	POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
80.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti za odločanje o sporih med skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic s področja družbenega varstva otrok uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih skupnostih otroškega varstva ali skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi lahko ustanovijo posebno sodišče združenega dela za področje družbenega varstva otrok.
Pristojnosti posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja ustanovitelji določijo s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
VIII.	SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
81.	člen
Za opravljanje nalog v delu organov skupnosti in drugih nalog, ki niso prenešene v pristojnost skupne službe občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva Ljubljana sklene skupščina skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje s komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Moste-Polje po predhodnem soglasju Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, samoupravni sporazum o opravljanju teh del in nalog.
82.	člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani, ta skupna strokovna služba, oziroma v njej organizirano tajništvo Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana zagotavlja predvsem:
-	pripravo strokovnih analiz in drugih dokumentov oziroma gradiv za delo skupščine in njenih organov,
-	izvrševanje nalog finančnega knjigovodstva,
-	izvrševanje drugih nalog, za katere so se sporazumele občinske , skupnosti otroškega varstva v Ljubljani.
82. člen
K določbam statuta DSSS, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena in k programu njenega dela ter razvidu del in nalog, daje soglasje skupščina skupnosti.
IX.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
X. KONČNE DOLOČBE
84.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju družbenega varstva otrok v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
Za obveščanje v smislu drugega odstavka tega člena je odgovoren predsednik skupščine in predsednika zborov.
85,	j^en
Uporabnike in izvajalce obveffa skupnost zlasti:
~ po delegatih v skupščini skupnosti,
~ s pisnimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine,
~ z letnim poročilom o delu skupnosti,
- z občasnimi informacijami o delu skupnosti objavljenimi v glasilu OK SZDL
~~ in v drugih oblikah javnega informiranja.
86.	člen
Statut začne veljati ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov in da nanj soglasje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
87.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Moste-Polje sprejet dne 26. 5. 1978 (,.Delegatska tribuna11 8/78) s spremembami in dopolnitvami z dne 10. 3. 1982.
88.	člen
Statut se objavi v Glasilu skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Delegatski tribuni.
Številka: 624/83-04/ 155-OV
Datum: 23. 3. 1983
Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje Predsednik skupščine Danilo JURCA

f	;-------------------n
Na podlagi 17. člena statuta občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. 6. 1983 sprejela
POSLOVNIK
skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta poslovnik ureja delo skupščine občinske skupnosti otro-^ga varstva Ljubljana Moste -Polje in njenih zborov ter organov “porabnikov in izvajalcev (va nadaljnem besedilu: skupščina) pa mdi druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov, njihove pravice in dolžnosti v skupščini in v skladu s statutom občinske skupnosti “hoškega varstva Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: skupnost).
Namen tega poslovnika je zagotoviti tako delovanje skupščine, j3 bi lahko čimbolj uresničevali naloge skupnosti in omogočili demokratično in enakopravno ugotavljanje, soočanje in usklajevale interesov uporabnikov in izvajalcev.
2.	čleh
Ce se v delovanju skupščine pojavijo vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se delegati sporazumejo o primeri)! rešitvi na seii skupščine s sklepom.
>3. člen
Delo skupščine je javno. Skupščina mora omogočiti vsakomur, Kl je zainteresiran za njeno delo, da lahko prisostvuje sejam.
Javnost je mogoče omejiti ali izključiti le, če zavoljo družbenih 'uteresov talko sklene skupščina ali če je potrebno po določbah zakona zagotoviti tajnost podatkov oziroma zadev, o katerih Opravlja.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
4.	člen
Delegat sodeluje v delu. skupščine v mej alt pooblastil svoje Negacije oziroma konference delegacij.
Pri delu v skupščini mora delegat upoštevati temeljna stališča, ki jih je opredelila delegacija oziroma konferenca delegacij, upoštevaje pri tem interese in smernice svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti tudi splošne družbene interese in potrebe. Pri izrekanju in glasovanju na seji je delegat samostojen.
5.	člen
De|egat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine, zborov skupščine in organov, v katere je izvoljen.
O delu skupščine, zbora ali drugih organov ter o svojem delu v skupnosti mora delegat obveščati delgacijo oziroma konferenco delegacij ter temeljno samoupravno organizacijo ali skupnost, ki ga je delegirala in ki ji je odgovoren za svoje delo.
6.	člen
Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na sejo skupščine oziroma ustreznega zbora skupščine izmed sebe delegata oziroma toliko delegatov, kot določa sklep o določitvi števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konferenc delegacij.
Delegacije, katere član je izvoljen za stalno funkcijo, ima pravico pošiljati na zasedanje skupščine oziroma seje zbora drugega delegata. Delegat, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima glasovalne pravice.
7.	člen
Delegat, ki se ne more udeležiti seje skupščine ali zbora, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti svojo delegacijo ali konferenco delegacij, da določi drugega delegata. Če to ni več mogoče, mora prizadeti svojo zadržanost sporočiti predsedniku zbora, katerega delegat je.
Če se delegat ne more udeležiti seje organa, katerega član je, mora svojo zadržanost sporočiti organu.
8.	člen
Pravice delegatov do povračila potnih stroškov in izgubljenega osebnega dohodka določi skupščina skupnosti s sklepom.
9.	člen
Delegat ima na seji skupščine zlasti naslednje pravice:
-	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu;
-	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda seje,
-	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihove airemembe in dopolnitve ter obvezno razlago,
dajati pobude za sprejem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o zadevah s področja družbenega varstva otrok,
-	predlagati ukrepe za uresničevanje stališč smernic in sklepov skupščine,
-	predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov organov skupščine.
10.	člen
Delegat ima pravico zastavljati vprašanja o zadevah, ki so v pristojnosti skupščine. Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter praviloma zastavljena v pisni obliki, lahko pa so zastavljena tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda seje, namenjena vprašanjem delegatov ter odgovorom nanje.
11.	člen
Če je na postavljeno delegatsko vprašanje mogoče odgovoriti na isti seji, je potrebno delegatu odgovoriti takoj, sicer pa v pisni obliki v 30 dneh. Če je delegat zastavil vprašanje, s katerim je želel dobiti obvestilo ali podatke o stanju, stališčih ali ukrepih, ki so v pristojnosti skupščine, odgovori delegatu predsednik skupščine oziroma predsednik organa ali delovne skupne strokovne službe, odgovoren za področje otroškega varstva.
Če je v zvezi z delegatovim vprašanjem potrebno zavzeti stališče ali sprejeti ukrepe, je potrebno o tem razpravljati na pristojnem organu skupnosti in šele nato odgovoriti delegatu.
Če je delegat postavil vprašanje ali sporočil predlog, ki je v pristojnosti drugih organov ali organizacij, pošlje predsednik skupščine tako vprašanje ali predlog pristojnemu organu ali organizaciji in zaprosi za odgovor, ki ga nato v nespremenjeni obliki sporoči delegatu.
12.	člen
Ko delegat dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi dopolnilno vprašanje.
Potem ko je delegat dobil odgovor na vprašanje, lahko zahteva razpravo o tem. O predlogu za razpravo odloča skupščina, zbor ali organ, ki mu je bilo zastavljeno vprašanje.
13.	člen
Delegat mora obveščati skupnost, ki gaje delegirala o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena delegat obvesti skupščino praviloma na prvi naslednji seji.
14.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost. O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost odloča predsednik skupščine. Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki je bilo poslano z oznako uradna tajnost ali državna tajnost.
HI. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE
15.	člen
Sestava skupščine oziroma obeh zborov mora ustrezati številu delegatskih mest, določenih v statutu skupnosti.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov.
Vsak zbor izvoli predsednika in namestnika predsednika zbora. Delegati skupščine izvolijo na skupni seji obeh zborov predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in njihovi namestniki sestavljajo predsedstvo skupščine.
16.	člen
Predsedstvo skupščine skupnosti:
-	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov, predlaga dnevne rede teh sej ter oceni strokovno pripravo gradiva za obravnavo v skupščini oziroma zboru,
-	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini,
-	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine Ljubljana Moste-Polje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
-	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
Predsednik skupščine lahko odloči, da sodelujejo v predsedstvu tudi predsedniki odborov.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje delavec skupne strokovne službe, odgovoren za področje družbenega varstva otrok.
IV. SPORAZUMEVANJE DELEGATOV V SKUPNOSTI
17.	člen
Delegati se v skupščini sporazumevajo:
-	na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev,
—	na skupnem zasedanju obeh zborov,
-	na ločenih sejah posameznega zbora.
18.	člen
Delegati se na skupni seji obeh zborov (v nadaljevanju: seja skupščine) sporazumevajo o organizacijskih in kadrovskih zadevah skupščine in odločajo skupno.
V tem primeru izvede glasovanje predsednik skupščine.
19.	člen
Na skupnem zasedanju (v nadaljevanju: seja skupščine) se delegati obeh zborov sporazumevajo o pomembnejših vprašanjih za katera je bilo ugotovljeno, da bi skupno obravnavanje uporabnikov in izvajalcev lahko prispevalo k večji kvaliteti in k vsestranskemu razčiščevanju problemov s področja družbenega varstva otrok.
Na seji skupščine lahko dekgati poslušajo tudi obrazložitve točk dnevnega reda za ločeni se/r
Ko zbora obravnavata zadeve na seji skupščine, odločata o njih ločeno. V tem primeru izvedeta glasovanje predsednika zborov.
1. Seja skupščine
a)	Sklic seje
20.	člen
Sejo skupščine s skliče predsednik c skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Prvo sejo skupščine v novem mandatnem obdobju skliče predsednik skupščine, ki je dotlej opravljal to funkcijo, in jo vodi do izvolitve novega predsednika.
Sejo skupščine skliče prdsednik skupščine na svojo pobudo ali na pobudo delegatov skupščine.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine, če to zahtevajo organi uporabnikov in izvajalcev, odbor za samoupravni nadzor ali na zahtevo najmanj petine delegatov.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skupščine, obrazložijo zadevo, zavoljo katere so zahtevali sklic seje.
21.	člen
Predsednik skupščine se pred sklicem seje skupščine posvetuje s predsedniki zborov in organov skupščine, katere zadeve naj bi obravnavali na seji, kako bodo organi sodelovali v obravnavi zadev ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo skupščine.
22.	člen
Seja skupščine mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred zasedanjem.
Če nastopijo izjemne okoliščine ali posebej utemeljeni razlogi in je sklic seje nujen, je mogoče sejo skupščine sklicati tudi v roku, ki je krajši od 15 dni. Razlogi za takšen sklic morajo biti posebej obrazloženi v vabilu za sejo skupščine.
23.	člen
Vabilo za sejo skupščine mora vsebovati podatke o času in kraju seje ter predlog dnevnega reda.
Vabilu je potrebno priložiti zapisnik prejšnje seje in gradivo k posameznim točkam dnevnega reda z obrazložitvijo, razen če predsednik skupščine v posameznem utemeljenem primeru ne določi drugače.
24.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano delegatom najmanj 15 dni pred sejo skupščine, razen v primeru iz drugega odstavka 22. člena tega poslovnika.
Vabilo za sejo skupščine mora biti poslano tudi drugim družbenim dejavnikom, kijih glede na predlagani dnevni red določi predsednik skupščine, ter predstavnikom javnih občil.
b)	Potek seje
25.	člen
Sejo skupščine vodi predsednik skupščine.
Če je predsednik skupščine odsoten, vodi sejo namestnik predsednika skupščine. Če je tudi ta odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina.
Predsednik skupščine oziroma predsedujoči (v nadaljnnem besedilu predsednik) vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov zborov ali njihovih namestnikov. Predsedniku pri vodenju seje pomaga delavec skupne strokovne službe, odgovoren za področje družbenega varstva otrok.
26.	člen
Predsednik pred začetkom seje na podlagi oddanih pooblastil ugotovi sklepčnost.
Na predlog delegatov lahko skupščina v posameznemu primeru izvoli komisijo, ki preveri pooblastila.
27.	člen
Za sklepčnost je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov zbora, ki ga sestavljajo. Komisija iz prejšnjega člena tega poslovnika poroča za vsak zbor posebej, ko pa nastopa skupščina kot en zbor, poroča za skupščino v celoti.
Če seja ni sklepčna, jo predsednik preloži.
28.	člen
Če obstoja dvom o sklepčnosti, lahko predsednik sam ali na zahtevo delegatov odredi ugotovitev navzočnosti. delegatov po delegatskih mestih.
O navzočnosti delegatov je potrebno voditi stalno evidenco glede na predložena pooblastila o delegiranju.
29.	člen
Potem ko skupščina ugotovi sklepčnost z javnim glasovanjem sprejme dnevni red seje.
Predlog dnevnega reda seje je mogoče spremeniti ali dopolniti na predlog predsednika ali na predlog delegatov.
Dnevnega reda med sejo praviloma ni dovoljeno spreminjati ali dopolnjevati.
30.	člen
Ko je dnevni red seje skupščine sprejet, preide skupščina k obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
31.	člen
Skupščina najprej obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico dajati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
• Po obravnavi zapisnika prejšnje seje predsednik obvesti delegate 0 izpolnitvi sklepov prejšnje seje in o delu skupnosti med sejama.
32.	člen
Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda ima poročevalec, ki ga določi organ skupščine, če gre za zadevo iz Pristojnosti tega organa, ali pa predsednik.
Ko poročevalec konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.
33.	člen
Na seji skupščine imajo pravico razpravljati in postavljati vprašanja vsi delegati in drugi udeleženci seje.
34.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede.
Predsednik daje besedo delegatom in drugim udeležencem seje P° vrstnem redu prijav k razpravi.
K razpravi se lahko prijavijo delegati in drugi udeleženci seje od ščetka do konca razprave o posamezni točki dnevnega reda.
35.	člen
Delegat,- ki želi razpravljati o kršitvi določb poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko to zahteva.
Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom predsednika, skupščina °uloči o vprašanju z glasovanjem in brez obravnave odloči.
Delegat laKko takoj dobi besedo v skupščini tudi tedaj, ko želi Popraviti navedbe, ki so po njegovem mnenju povzročile nesporazum ali pa terjajo ustno pojasnilo.
36.	člen
Delegat ali drug udeleženec seje skupščine sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje
^upščine.
37.	člen
, Predsednik lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, daj se bo seja nadaljevala.
Predsednik prekine delo skupščine, če je potrebno Posvetovanje in usklajevanje, če je potrebno dobiti dopolnilno •jtnenje, zavoljo odmora pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji.
38.	člen
Razprava o posamezni točki dnevnega reda j e, končana, ko predsednik ugotovi, da so razpravljali že vsi prijavljeni delegati ali drugi udeleženci seje.
i39. člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik sklene sejo.
c) Sporazumevanje v skupščini
40.	člen
Delegati v skupščini imajo pravico in dolžnost, da se sporazumevajo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje skupščine, na način, določen s tem poslovnikom.
41.	člen
Delegati v skupščini se sporazumevajo o odločitvah na podlagi predloga dokumenta, ki je bil pripravljen za sejo (v nadaljnem besedilu: predlog sklepa) ter na podlagi sprememb in dopolnitev, ki so bile predlagane na seji.
Spremembe in dopolnitve predloga sklepa je mogoče predlagati, dokler ni odločeno o predlogu.
.	42. člen
Če so imeli delegati v razpravi o določenem predlogu sklepa različno mnenje, lahko predsednik predlaga poprejšnjo ugotovitev stopnje soglasnosti o temeljnem predlogu sklepa ali o posameznih spremembah oziroma dopolnitvah. V ta namen ugotovi, koliko delegatov je odločenih glasovati proti predlogu.
Ce predsednik ugotovi, da je večje število delegatov proti predlogu lahko prekine razpravo in napove nadaljevanje razprave na eni naslednjih sej skupščine.
43.	člen
Delegati v skupščini odločijo o predlogu sklepa, potem ko je bila sklenjena razprava o njem. Pri tem najprej odločajo o predlaganih spremembah in dopolnitvah, nato pa o predlogu sklepa kot celoti.
Sklepe in druge odločitve sprejmejo delegati v skupščini z glasovanjem.
44.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno, vendar se skupščina lahko v posameznih primerih odloči za tajno glasovanje.
45.	člen
Če je glasovanje javno, delegati v skupščini glasujejo tako, da se izrečejo za predlog ali proti njemu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Delegati glasujejo hkrati in sicer z dvigom rok.
Glasovanje poteka tako, da predsednik pozove delegate v skupščini, naj se najprej izrečejo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in slednje, kdo se vzdrži glasovanja.
Po opravljenem glasovanju predsednik ugotovi število glasov za, število glasov proti in vzdržal.
Če se seštevek glasov ne ujema s poročilom komisije za verifikacijo pooblastil o številu pristojnih delegatov, je potrebno glasovanje ponoviti.	i
Če se tudi po drugem glasovanju število ne ujema, mora predsednik verifikacijske komisije na podlagi oddanih pooblastil ugotoviti število dejansko prisotnih delegatov.
Če se je število prisotnih delegatov pred glasovanjem toliko zmanjšalo, da ni več sklepčnosti predsednik zaključi sejo.
46.	člen
Če se skupščina odloči za tajno glasovanje, izvoli tričlansko komisijo za izvedbo glasovanja.
Komisija pripravi glasovnice, kijih razdeli navzočim delegatom. Na glasovnici so pod zaporednimi številkami označbe glasujem za, glasujem proti in glasovanja se vzdržim.
Po končanem glasovanju predsednik skupščine na podlagi izida glasovanja, ki ga ugotovi komisija razglasi, daje predlog, o katerem je skupščina glasovala sprejet oziroma zavrnjen.
47.	člen
Sklep je skupščina sprejela, če je zanj glasovala večina-prisotnu. delegatov vsakega zbora, razen v primerih iz 16. člena statv1" skupnosti, ko je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina vseh prisotnih delegatov obeh zborov.
d) Sporazumevanje med zboroma skupščine
48.	člen
O	vprašanjih za katera je po samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu skupnosti potrebna enakopravna odločitev obeh zborov, mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Če se zbora ne moreta sporazumeti o enotnem besedilu sklepa, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede skupna komisija, v katero izvoli vsak zbor tri delegate. Delegati izmed sebe izvolijo predsednika komisije.
49.	člen
Komisija iz prejšnjega člena poslovnika obravnava sporno vprašanje z namenom, da bi uskladila stališča in sestavila skupni predlog ter ga predložila zboroma v sprejem.
Skupni predlog je sprejet, ko z njim soglaša večina članov komisije.
50.	člen
Če v skupni komisiji ni doseženo soglasje večine članov ali če tudi po usklajevanju takoj po prekinitvi seje oziroma kasneje zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga komisije, se odločitev o zadevi odloči do naslednje seje skupščine, komisiji iz 48. člena tega poslovnika pa se naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, predloži predsedniku skupščine usklajen predlog odločitve.
51.	člen
Če zbora po ponovni obravnavi in glasovanju na naslednji seji skupščine ne sprejmeta predloga sklepa, se predlog odloži z dnevnega reda.
Isti predlog je mogoče ponovno uvrstiti na dnevni red na predlog posameznega zbora ali na predlog pristojnega organa skupščine.
c)	Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih in drugih aktov
52.	člen
Skupščina oziroma zbora sprejemata samoupravne splošne akte, sklepe, smernice in priporočila.
Odločitve sprejemata zbora enakopravno ali samostojno ter v skladu s pristojnostmi, kijih imata po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in statutu.
53.	člen
Skupščina sprejema pomembnejše samoupravne splošne akte tako, da najprej obravnava osnutek, nato predlog samoupravnega splošnega akta. Če pa je bila o aktu opravljena javna razprava po
54.	členu tega poslovnika, lahko skupščina združi oba postopka in predlagani samoupravni splošni akt obravnava le kot predlog.
54.	člen
O	osnutku samoupravnega splošnega akta je potrebna poprejšnja obravnava v organih uporabnikov in izvajalcev.
Temu sledi predložitev osnutka v javno razpravo. Za javno razpravo je potrebno določiti primeren rok. Ko je na podlagi razprave izoblikovan predlog, ga je potrebno predložiti delegatom oziroma delegacijam in konferencam delegacij v preučitev in razpravo čemur sledi obravnava na seji zbora uporabnikov oziroma izvajalcev.
55.	člen
Obravnava predloga na seji se začne z uvodnim poročilom poročevalca.
Poročevalec je dolžan seznaniti skupščino z vsemi pripombami in amandmaji, ki jih je med javno razpravo o predlogaktov prejel in pri oblikovanju predloga upošteval predlagatelj zlasti pa z razlogi, zakaj nekaterih pripomb in amandmajev ni mogel upoštevati. O utemeljenosti takih razlogov presodijo delegati v zborih.
56.	člen
Predlagatelj mora biti povabljen na sejo in ima pravico dopolniti obrazložitev predloga ter dajati pojasnila in mnenja ves čas obravnave.
Predlagatelj lahko umakne predlog do trenutka, ko delegati o njem odločajo.
O	morabitni zahtevi za odložitev odločanja o predlogu oziroma za ponovno preučitev ali uskladitev delegati na seji posebej odločajo.
57.	člen
Če je na dnevnem redu obravnava predloga akta, ki so ga dobili delegati z vabilom na sejo skupščine, je potrebno pripombe in razloge za spremembo in dopolnitev besedila pripraviti v obliki amandmaja.
Amandma je potrebno pripraviti v pisni obliki in ga obenem z obrazložitvijo predložiti najmanj tri dni pred sejo. Izjemoma je mogoče predložiti amandma tudi na seji skupščine, če je bil sprejet v organih uporabnikov in izvajalcev, vendar le pisni in obrazloženi.
58.	člen
Amandma je potrebno vročiti vsem delegatom v pisni obliki, preden odločajo o njih.
Iz amandmaja mora biti razvidno, kateri del besedila je potrebno dodati, kaj je potrebno spremeniti in kako naj se glasi dopolnjeno in spremenjeno besedilo.
Vsak amandma mora delegat, ki gaje predložil obrazložiti.
Če so o isti zadevi predloženi različni amandmaji, oblikuje skupščina komisijo izmea delegatov, ki so predlagali amandmaje.


59.	člen
Če se komisija sporazume o enotnem besedilu amandmaja, razpravlja skupščina le o tem amandmaju.
Če se komisija ni sporazumela o enotnem besedilu amandmaja sklepa skupščina o vsakem amandmaju posebej. Sprejeto je bešedilo tistega amandmaja, pri katerem je dosežena največja stopnja soglasnosti.
Če pri nobenem amandmaju ni doseženo soglasje, skupščina zavrne vse amandmaje.
60.	člen
Delegat lahko po nalogu svoje delegacije oziroma konference delegacij ali po lastni presoji umakne predlog amandmaja, umik amandmaja je potrebno vnesti v zapisnik.
Predsednik mora odpreti razpravo o vsakem amandmaju posebej.
Amandma lahko sprejme le skupščina.
61.	člen
Samoupravne in druge splošne akte skupnosti je mogoče spremeniti po enakem postopku, kot velja za njihov sprejem.
f)	Vzdrževanje reda

62.	člen
Za red na seji skupščine skrbi predsednik.
Za kršitev reda na seji skupščine je mogoče izreči naslednje ukrepe:
-	opomin,
-	odvzem besede,
-	odstranitev s seje.
63.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik ni dal besede, ki govorniku seže v besedo ali kako drugače krši red na seji skupščine ali določbe tega poslovnika.
Če delegat navkljub opominu moti delo seje skupščine, se mu odvzame beseda.
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik.
64.	člen
Ukrep odstranitve s seje skupščine se izreče delegatu, ki nc spoštuje zahteve predsednika, ki mu je vzel besedo, ki žali skupščino in delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat, za katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico do besede.
Ukrep odstranitve s seje skupščine izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
65.	člen
Predsednik obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij, katere član je delegat, ki mu je izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen.
4
66.	člen
Predsednik lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec ali drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
67.	člen
Če predsednik ne more ohraniti reda in miru na seji skupščine z rednimi ukrepi, prekine sejo.
68.	člen
Sejo je mogoče prekiniti v naslednih primerih:
1.	če se seja zaradi dolžine ne more končati istega dne,
2.	če zaradi odhoda delegatov s seje ni več sklepčnosti,
3.	če pride do težjega motenja reda in predsednik ne more zagotoviti reda z rednimi ukrepi.
Sejo je mogoče prekiniti zaradi odmora.
Sejo prekine predsednik.
69.	člen
Prekinjena seja se mora nadaljevati najkasneje v 30 dneh.
g)	Zapisnik
70.	člen
O	seji skupščine se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o seji, zlasti pa:
-	zaporedno številko seje,
-	čas in kraj seje,
-	ijne in priimek predsednika in njegovo funkcijo,
-	seznam delegacij oziroma konference delegacij, katerih delegati se seje niso udeležili,
-	ugotovitev sklepnosti,
-	dnevni red seje,
-	imena delegatov, ki so razpravljali in povzetek razprav,
-	sprejete sklepe,
-	izide glasovanja o posameznih sklepih,
-	delegatska vprašanja in odgovore nanje.
Za zapisnik seje skrbi delavec skupne strokovne službe,
odgovoren za področje družbenega varstva otrok.
Zapisnik podpišeta predsednik in delavec skupne strokovne službe, odgovoren za področje družbenega varstva otrok.
,	71. člen
Sejo skupščine je mogoče posneti na magnetofonski trak. V lem primeru je potrebno posnetek seje hraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine.
2. Seja zborov skupščine
72.	člen
Sejo zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik zbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika zbora, če je odsoten tudi ta, vodi sejo delegat, ki ga izvoli zbor.
73.	člen
^bor sklepa veljavo, če je na seji navzoča večina vseh delegatov
74.	člen
Sklep v zboru je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih delegatov zbora.
75.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje skupščine, poteku seje skupščine, sporazumevanju v skupščini, o vzdrževanju reda in zapisniku seje skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sejo zbora skupščine.
3.	Seja organov skupščine
76.	člen
Sejo organa skliče predsednik organa na svojo pobudo, na pobudo članov organa ali na pobudo predsednika skupščine ali predsednika zbora skupščine.
Če predsednik organa ne skliče seje in bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral, jo lahko skliče predsednik skupščine.
77.	člen
Vabilo z gradivom za sejo organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
Če je seja organa zavoljo objektivnih okoliščin sklicana v roku, krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
78.	člen
Na sejo cigana so lahko vabljeni tudi predstavniki drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, upravnih organov, društev, posamezni strokovnjaki, predstavniki sredstev javnega obveščanja in drugi.
79.	člen *
Organ sklepa veljavno, če je na sqi navzoča več kot polovica članov.
80.	člen
Organ odloča z večino glasov vseh članov.
Član organa, ki se ne strinja s sprejetim sklepom, lahko zahteva, daje v zapisniku zapisano njegovo mnenje.
81.	člen
Določbe tega poslovnika o seji skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sejo organa.
82.	člen
Za sklicevanje sej, priprave gradiva, zapisnik in administrativno-tehnične zadeve organa skrbi delavec skupne strokovne službe, odgovoren za področje družbenega varstva otrok.
V. KONČNA DOLOČBA
83.	člen
Poslovnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina skupnosti na seji obeh zborov.
Štev.:
Datum:
Predsednik skupščine
občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje Danilo JURCA
!■ i
DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT -DOMA, Erika RAČIČ -ŠIFT in Janez RUDOLF. Glavni in odgovorni urednik. Erika RAČIČ —ŠIFT, Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št 421 —1/72 - z dne 8. 6. 1977.
1 2	3	4	5_ _	6	
4.	Analiza in ocena možnosti za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine, mesta in republike	obč.kom.za družb.plan. in družb.ek.odnose -	IS SO -	DPO	IS SO	ZZD,ZKS	IS SO
IV. TRIMESEČJE				
1.	Osnutek dogovora o splošni porabi za 'leto 1985 v občini in mestu	IS SML IS SO - odbori	IS SML IS SO	ZZD,Z.KS,DPZ	IS SO
2.	Ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki v letu 1984 in osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki za leto 1985 v občini, mestu in republiki	kom.za družb.plan. in družb.ek.odnose" -	IS SO -	družb.svet za družb.ek.odnose -	odbori -	DPO -	SIS-i	IS SO	ZZD,ZKS,DPZ	IS so
3. Poročilo o uresničevanju stališč in sklepov sprejetih v letu 1983 v zvezi z delovanjem KS	obč.sekret.za občo upravo -	kom.za razvoj KS -	odbori	obč.sekret.za občo upravo	ZZD,ZKS,DPZ	is so
4.	Osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov	uprava za družb.prihodke - upravni družb.svet za davčno politiko	IS SO	ZZD,ZKS,DPZ	IS so
5. Osnutek odloka o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin	uprava za družb.prihodke - upravni družb.svet za davčno politiko	IS SO	ZZD,ZKS	IS so
6.	Samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje 7.	Osnutek odloka o proračunu za leto 1985	IS SO -	DPO -	družb.svet za vpraš. političnega sistema -	odbori IS SO -	odbori -	DPO	IS SO IS SO	ZZD,ZKS,DPZ ZZD,ZKS	IS.SO IS so
8. Poročilo o delu komisije za zadeve borcev	obč.kom.za družb.dej. -	kom. zazadeve borcev -	DPO	obč.kom.za družb.dej. ZZD ,ZKS ,DPZ		obč. kom. za zadeve borcev
9. Sklep o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje	sekretariat skupščine	sekretariat skupščine	ZZD,ZKS,DPZ	sekretariat skupščine
lo. Poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov v letu 1984	upravni organi IS SO - odbori	IS SO	ZZD,ZKS,DPZ	IS SO
11. Poročilo o delu komisije za odlikovanja v občini za leto 1984	komisija za odlikovanja -	DPO -	kadrovska služba	komisija za odlikovanje	ZZD,ZKS,DPZ	kadrovska služba
12. Predlog dogovora o splošni porabi v letu 1985	IS SML -	IS SO -	odbori ■	IS SML IS SO	ZZD,ZKS,DPZ	IS SO
13. Predlog odloka o proračunu za leto 1985	IS SO -	odbori -	DPO	IS SO	ZZD,ZKS	IS SO
14. Osnutek programa dela skupščine občine za leto 1985	komisija za program dela skupščine in njenih zborov -	SIS -	DPO -	odbori -	družbena sveta	kom.za program dela skupščine in njenih zborov •>	ZZD,ZKS ,DPZ	skupščine, kom. za program dela
18« Predlog resolucije o družbenoekonomski politiki v letu 1985 v občini, mestu in republiki	kom.za družb.plan.in družb.ek.odnose -	IS SO -	DPO -	SIS -	odbori -	družbena sveta	IS SO	ZZD,ZKS ,DPZ •	IS SO
16. Izvajanje usmerjenega izobraževanja v občini in mestu	komite za družbene dejavnosti - IS SO	IS SO		ZZD,ZKS,DPZ	IS SO
- IS SML
- odbori
17. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za zazidalni otok MS llo, llo/l Bizovik
18. Predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov
IS SO	' IS SO
-	sekret.za urban, in gradb. zad.ter varstvo okolja
-	upravni družb.svet za urbanizem
-	odbori
uprava za družbene prihodke IS SO
-	upravni družb.svet za davčno politiko
-	IS SO
19. Dolgoročni plan občine za obdobje 1986-1995
IS SO
-	družbena sveta
-	DPO
-	odbori
IS SO
ZZD,ZKS	IS SO
ZZD,ZKS	IS SO
ZZD,ZKS,DPZ IS SO
OSNUTEK
-------------------
OPERATIVNI PROGRAM DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE JANUAR-APRIL 1984
____________________________________________________J
Zap.	„ . -t	Naloge	Gradivo oz. stališča pripravi	Predlagatelj	Gradivo obravnava	Realizacijo spremlja
1 2	3	4	5	6
SEJA ZBOROV 25. JANUARJA 1984 ZZD, ZKS in skupščine občinske SIS za raziskovalno dejavnost		ODDAJA GRADIVA 3	. JANUARJA_1984_	
1.	Vloga raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini in mestu	obč .raziskovalna skupnost -	kom.za družb.dej. -	DPO -	odbori	obč.raziskov.dej.	ZZD,ZKS,DPZ, sjtup.obč.SIS za raziskov.dejanost	SIS za razisk. dejavnost, obč. kom. za družb. dej.
2.	Analiza osebnih dohodkov v OZD, ki imajo večje število delavcev z minimalnimi OD	-	obč.kom.za družb.dej. -	DPO -	odbori	IS SO	ZZD,ZKS,DPZ	obč. kom. za družb.plan.
3.	Analiza OD v občini	obč.kom.za družb.plan. in družb.ek.odnose -	DPO -	odbori	IS SO	ZZD,ZKS,DPZ	obč. kom. za družb.plan.
4.	Problematika in aktivnosti na področju varstva okolja v občini in mestu ter uresničevanje družbenega dogovora o varstvu okolja SRS	Zavod za družb.planiranje -	obč.sekret.za urban.in gradb.zad.ter varstvo okolja -	odbori -DPO	obč.sekret.za urban, in gradb.zad.ter varstvo okolja	ZZD,ZKS,DPZ	sekret.za urban, in gradb.zade. ter varstvo okolja
5.	Program skupne in splošne turistične ponudbe v Ljubljani za leto 1984	Mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinjstvo in turizem -	kom.za družb.plan.in družb.ek.odnose -	IS SO	Mestni komite za preskrbo, trgovino, gostinjstvo in turizem -	kom.za družb.plan. -	IS SO	ZZD,ZKS	obč. kom. za družb.plan. IS SO
6.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve	uprava za družb.prih. -	IS SO -	upravni družbeni svet za davčno politiko	IS SO .	ZZD,ZKS	uprava za družb.prih* •• .1.	i>. V Jo
7.	Odlok o razglasitvi spomenikov NOB za zgodovinske spomenike	obč.kom.za družb.dej. - IS SO	IS SO	ZZD,ZKS	obč. kom. za družb. dej.
SEJE ZBOROV 27. FEBRUARJA 1984		ODDAJA GRADIVA 1. FEBRUARJA 1984		■ >v-
1.	Osnutek odloka o spremembi GUP-a	Mestni komite za urbanizem	Mestni komite za	ZZD,ZKS	V’ ) A V •1 IS so
in UP-a	in varstvo okolja - sekret.za urban.in gradb. zadeve ter varstvo okolja	urbanizem in varstvo okolja		
Problematika in nadaljnji razvoj telesne kulture v občini in mestu i	Telesno-kulturna skupnost občine in mesta -	odbori -	DPO -	IS SO	Telesno-kulturna skupnost občine in mesta	ZZD,ZKS	IS SO
Uresničevanje preobrazbe pravosodja, pravosodni organi informacija o izvajanju zakona o pravni - Postaja milice pomoči, poročilo Postaje milice Ljubljana Moste-Polje in poročilo o delu	- IS SO poravnalnih svetov	- odbori - družb.svet za vpraš.pol.sis.		pravosodni organi -	Postaja milice -	IS SO	ZZD,ZKS,DPZ	IS SO
Osnutek odloka o spremembi meje med občinama Ljubljana Bežigrad in Ljpbljana Moste-Polje	Mestna geodetska uprava -	IS SO -	sekret.za občo upravo	Mestna geodetska uprava IS SO	ZZD.ZKS	sekret. za občo upravo
Informiranje v občini	OKSZDL -	obČ.sindikalni svet -	IS SO -	odbori -	družb.svet za vpraš. političnega sistema	OK SZDL	ZZD,ZKS,DPZ	OK SZDL
Delo družbenopolitičnega zbora in	DPO	OKSZDL	DPZ	OK SZDL
delegatov družbenopolitičnih organizacij
SEJE ZBOROV 28. MARCA 1984
ODDAJA G RADI VA 1. MARCA 1984
1.	Realizacija ugotovitev in stališč analize o delovanju delegatskega skupščinskega sistema v ctočini, mestu in republiki	sekret. obč.skupščine -	predsedstvo OK SZDL -	DPO -	odbori -	delovna telesa -	IS SO družb.svet za vpraš.pol.sis.	predsedstvo OK SZDL	ZZD,ZKS,DPZ	predsedstvo OKSZDL
2. Analiza poslovanja OZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti	obč .kom. za družb.plan. -	odbori -	kom.za sprem.in izvajanje ZZD	IS SO	ZZD	’	ob«, kom. za družb. plan. IS SO
3. Zaključni račun proračuna za leto 1983	IS SO - odbori	IS SO	ZZD,ZKS	IS SO
4.	Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov III. samoprispevka	operativni odbor -	kom.za družb.dej. -	odbori -	IS SO	operativni odbor kom.za družb.dej.	ZZD,ZKS,DPZ	kom.za družb.dej.
5.	Osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta MS 8/3 Zg.Kašelj	sekret.za urban.in gradb. zadeve ter varstvo okolja	IS SO	ZZD.ZKS	IS SO
SEJE ZBOROV 11. APRILA 1984		ODDAJA GRADIVA 2o. MARCA 1984		
* •	Volitve predsednika skupščine, podpredsednika, predsednikov zborov in njihovih namestnikov	OK SZDL	OKSZDL	ZZD,ZKS,DPZ	OK SZDL
Z- Sklep o priznanjih občine*Ljubljana Moste-Polje za leto 1983	žirija - DPO	žirija DPO	ZZD,ZKS,DPZ	žirija
3. Poročilo o izvajanju sklepa o uvedbi ukrepa družbenega varstva v DO Julon	IS SO	IS SO	ZZD.ZKS	IS SO
Na podlagi poslovnika o delu skupščine občine in njenih nh!°VJe °^rn‘ program dela za leto 1984 osnova za delo zborov inske skupščine Ljubljana Moste-Polje in njenih delovnih teles. oJF* izhaja iz pravic in dolžnosti, funkcije in nalog, ki jih ima vi-iiju sknpMina po statutu. Nujno je, da se v tekočem letu 'lučujejo zbori v stabilizacijska prizadevanja.
Popravi osnutka okvirnega programa so upoštevana stališča rov, odborov, delovnih teles, DPO, SIS in delegatov.
Dritt ■ °tirnem programu pa niso povsem vključene zadeve iz vkn,°lnostJ mesta Ljubljane in republike, temveč se bodo le-te v °Perar,vne programe dela skupščine, zakr s‘,nii Pro8ram dela skupščine občine za leto 1984 ni VUčen akt, temveč ga je možno sprotno dopolnjevati.
- Komisija za program dela zborov občinske skupščine
mtfnnL NEREA LIZI RANIH NALOG PO OKVIR-LETOP1^83*RAMU DELA 0BCINSKE SKUPŠČINE ZA
Realizirali nismo sledečih nalog:
Z-	bl ""-1 pripel Zavod
2.	Vloga raziskovalne inventivne dejavnosti v občini o n ogo i morala pripraviti občinska raziskovalna skupnost.
Moste-Polje1 ° n0Ve,aciJi urba™tičnega reda občine Ljubljana
eradhene1!^1688 °<Uoka j* pripravil sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja. Skupščina je v januarju 1983
tl
obravnavala osnutek odloka, vendar do priprave predloga ni prišlo iz razloga, v veljavo je stopil zakon o varstvu kmetijsldh zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Ob izdelavi nove kategorizacije kmetijskih zemljišč in predloga razvrstitve je bilo ugotovljeno, da precejšnje število zazidljivih zemljišč po določilih omenjenega zakona spreminja namembnost.
4.	Predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta za MS 106, 106/1 Sp. Kašelj
Osnutek odloka je bil obravnavan na sejah zborov občinske skupščine v mesecu decembru 1982. Ob obravnavi je bil sprejet sklep, da se podaljša javna razprava. Zaradi sprejetja zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti bo sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja pripravil predlog odloka.
5.	Osnutek odloka o spremembi meje med občinama Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje
Zaradi enotne obravnave se je osnutek odloka prenesel v 1. trimesečje leta 1984.
6.	Sprememba in dopolnitev poslovnika o delu skupščine
Statutrano-pravna komisija je že pripravila delovni osnutek
sprememb in dopolnitev poslovnika po posameznih poglavjih. Komisija predlaga, da se zaradi preobramenjenosti članov komisije postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev prenese v leto 1984
7.	Odlok o novelaciji zazidalnega načrta MS 8/3 Zg. Kašelj
Delovno gradivo osnutka je bilo izdelano v aprilu 1983 ter po
dogovoru s krajevno skupnostjo posredovano v 14. dnevno
predhodno razpravo, ki jo zakon sicer ne predvideva. Naloga je trenutno v fazi zbiranja potrebnih soglasij.
8.	Odlok o razglasitvi spomenikov NOB na območju občine Komite za družbene dejavnosti nam ni posredoval obrazložitve.
Naloga se prenaša v 1. trimesečje leta 1984.
9.	Osnutek odloka o potrditvi zazidalnega načrta MS 108, 108/1 Sostro in MS 110, 110/1 Bizovik
Zaradi sprejetja zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja ni pristopil k izdelavi zazidalnih načrtov.
V letu 1983 pa so bile z operativnim programom vključene še naslednje dodatne naloge, ki smo jih na zborih občinske skupščine obravnavali:
1.	Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine
2.	Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti DO Kulturni dom Španski borci (vključeno na decembersko sejo)
3.	Sklep o ukrepu družbenega varstva v DO Julon
4.	Poročilo o delu občinske razvojne gospodarske skupnosti
5.	Poročilo sklada skupnih rezerv
6.	Realizacija in problematika izvoza v prvem trimesečju
7.	Poročilo o stanju v Samskem domu Zakotnikova 1
8.	Ocena razvoja drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje
9.	Kmetijska politika	.
Vključene so bile še zadeve iz programa skupščine mesta Ljubljane in republiške skupščine.
POROČILO
o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
v________________________/
Poklicni funkcionar pokriva področje kmetijstva in živilske industrije.
Neprofesionalni člani pokrivajo področja: skladnega razvoja dejavnikov urbanističnega prostora; razvoja programov, izbire tehnologij in investicijske dejavnosti OZD za področja industrije in gradbeništva; stanovanjskega gospodarstva; ekonomskih odnosov s tujino; gostinstva ter malega gospodarstva.
Izvršni svet je kolegijski izvršni organ občinske skupščine, ki deluje kolektivno, kolektivno odloča in tako tudi uresničuje svoje odgovornosti. Član izvršnega sveta je odgovoren za svoje delo in za delo in odločitve izvršnega sveta kot celote. Izvršni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb za leto 1982 obravnaval in sprejel na 42. seji 8. februarja 1983 in ga predložil skupščini občine. Ker delegatom poročila zaradi spememb v okvirnem in operativnem programu dela skupščine niso bila posredovana v obravnavo in sprejem, je izvršni svet pri pripravi poročila o delu za leto 1983 po dogovoru s predsednikom skupščine in predsedniki zborov vključil tudi podatke iz poročila za leto 1982, tako da poročilo celovito zajema delo izvršnega sveta za obdobje od 20. aprila 1982 do 31. oktobra 1983.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na skupnem zasedanju vseh treh zborov 14. aprila 1982 izvolila 15 članski izvršni svet: predsednico, podpredsednika, 8 profesionalnih in 5 neprofesionalnih članov. Konec leta 1982 je bil predčasno razrešen podpredsednik izvršnega sveta zaradi prevzema druge funkcije.
Profesionalni člani, ki hkrati vodijo upravni organ, pokrivajo področja: družbenega planiranja in ekonomskih odnosov; ljudske obrambe in družbene samozaščite; urbanizma, gradbenih zadev in varstva okolja; obče uprave in krajevnih skupnosti; družbenih prihodkov; kadrovske politike; družbenih dejavnosti.
Jz vršni svet je deloval na sejah. Praviloma se je sestajal tedensko, po potrebi pa tudi pogosteje. V letu 1983 je uvedel izredne seje izvršnega sveta neposredno pred sejami zborov skupščine in dežurstva celega izvršnega sveta v času, ko so potekale seje zborov, da bi lahko v primeru amandmajev pripomb in stališč delegatov, ki bistveno prizadevajo predlagane ukrepe in politiko, med tekom do njih večinsko oblikoval stališča. Na teh sejah je izvršni svet določil: predstavnike izvršnega sveta na posameznih zborih; poročevalce oz. predstavnike izvršnega sveta za posamezne točke dnevnega reda; obravnaval stališča in pripombe odborov, komisij, družbenopolitičnih organizacij in delegacij, če so ta že bila znana in izvršnemu svetu posredovana; ponovno definiral način podajanja predlogov, katerih predlagatelj je bil izvršni svet ter opredelil druga vprašanja v zvezi z dnevnim redom. Ves izvršni svet se je neposredno pred sejami zborov skupščine sestal na skupnem delovnem posvetu s predsednikom skupščine in predsedniki zborov ter sekretarjem skupščine. Namen posvetovanj je bil seznaniti se s predstavniki in poročevalci izvršnega sveta na posameznih zborih; s stališči izvršnega sveta do pripomb, predlogov in amandmajev ter podrobnge razčleniti organizacijo dela na sejah zborov.
»■•••■•eeoeee	aaaaaaaapaap aaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa
Obdobje	število sej	!!	Izrednih	število točk dnevnega rede	število »prejetih •kiepov	Trajanje sej ur	Udeleiba ne eeieh -poprat. Vseh	Notranj. Zunanj. •	
20.4.1982 -31.t2.tfl2	41	37	4	310	728	131.10	80,3*	84,8*	71,2*
1.1.1983- 31.10.1983	54	44	10	479	1004	144	77*	85,3*	49*
97	83	14	1189	1732 *BHBaaaaaaaaaaaaaaa»aaaaaaaaaaaaaaa**aaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaa •aaaaaaaaaaa						297.10	78.4*	83*	70* ■a8B88«8B80S88t8Š8B8B80B00N8B8iBS8 988M		
Seje so trajale poprečno 3 in pol ure in štele poprečno 14 točk IZVAJANJE PROGRAMA DELA SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA dnevnega reda. Če upoštevamo še točko dnevnega reda: potrditev SVETA zapisnika in pregled sk|epov, ki jih je izvršni svet enako obravnaval ko ostale naloge, je bilo skupaj točk dnevnega reda 1290.
Izvršni svet je od aprila 1982 do konca leta 1982 sprejel 721 Okvirni program dela za leto 1982 je izvršni svet sprejel na 1. sklepov, v 10 mesecih letošnjega leta pa 1004 sklepe. Nerealiziranih seji. Pri njegovi sestavi je izhajal iz že določene politike skupščine sklepov je 61, od katerih so določene naloge trajnejšega značaja, občine, njenega delovnega programa, kjer je bil od skupno 72 nekatere so dolžni opraviti drugih nosilci, tri naloge pa so programiranih nalog za 56 nalog nosilec in predlagatelj (78 %). prcnešene v prvo trimesečje leta 1984.	Temeljil je tudi na programih dela skupščine mesta Ljubljane in
skupščin SRS in SFRJ ter programih dela družbenopolitičnih organizacij v občini, SIS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti’. Okvirni program dela izvršnega sveta je štel 130 ključnih nalog, za katere je menil, da je z njimi omogočeno tekoče spremljanje družbenih vprašanj, predvsem pa izvajanje politike in dokumentov, ki jih je sprejela skupščina občine. Ob izvajanju teh nalog in za urejanje drugih vprašanj za katere je bilo potrebno ukrepanje izvršnega sveta, je bilo vključenih še skoraj 400 nalog, katerih pretežni del je bil izredno zahteven (dodatne analize in poročila pri pripravljanju planskih dokumentov zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, ukrepi družbenega varstva in drugo). Drugi del nalog je imel dopolnilni značaj, kije izhajal iz novosti zakonskih predpisov in dodatnih zahtev skupščine in drugih organov in organizacij.
Okvirni program za leto 1983 je izvršni svet sprejel 8. marca 1983, dopolnil pa gaje 2. avgusta 1983. Poleg okvirnega programa, kije temeljil na enakih podlagah kot program dela iz leta 1982, je izvršni svet spremljal tudi periodične programe s podrobno opredelitvijo dnevnih redov posameznih sej. Planiral je obravnavo 146 ključnih nalog, do katerih je realiziral 133 nalog ali 90 %. Tudi v letu 1983 je izvršni svet vključil in opravil 546 dodatnih nalog, ki so se pojavljale zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, potreb po hitrih ukrepih in intervencijah, potreb po ukrepih na osnovi zakonskih predpisov, ki so izvirale iz ocen stanja na posameznih področjih družbenega življenja ter drugih pogojev.
Gradivo za obravnavo na izvršnem svetu so pretežno pripravljali občinski upravni organi in strokovne službe. V skladu z določili statuta in poslovnika je izvršni svet obravnaval in oblikoval stališča do predlogov odločitev, o katerih so odločali delegati v mestrli skupščini, skupščini SRS in skupščini SFRJ. Izvršni svet je vse od leta 1981 uvrščal na dnevni red sej vsa gradiva, katerih predlagatelji so bili upravni organi mesta, zavodi, skladi in druge mestne organizacije. V zvezi s predlogi odločitev, odloki in drugimi predpisi, kot so planski akti, informacije, ocene, analize, sporazumi in dogovori, katerih predlagatelji so bili IS SML, upravni organi in drugi, je IS SO Ljubljana Moste-Polje samo v letu 1983 obravnaval: 25 gradiv, na katere ni imel pripomb, 35 gradiv, na katere je oblikoval pripombe, predloge in stališča. V zvezi z pdločitvami, ki sodijo v pristojnost izvršnega sveta IS SML je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste—Polje oblikoval 4 krat predloge, 3-krat pripombe ter posredoval dve pobudi za obravnavo zadev. Gradiva upravnih organov SML je IS SO uvrstil na dnevni red 16-krat, pri tem je imel 12-krat pripombe, trikrat ni imel pripomb, ter posredoval 1 pobudo za urejanje zadev. Gradiva drugih organov in organizacij mesta Ljubljane, kot so skladi, zavodi, interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje je v letu 1983 obravnaval 23-krat. Stališča, mnenja, Pripombe in predlogi k vsem tem gradivom so bili oblikovani strokovno, s polno odgovornostjo IS ter delegatom in delegacijam kr skupinam delegatom vedno na voljo v pisni obliki. Člani IS °dgovorni za posamezna področja so se zaradi strokovne pomoči delegatom in skupinam delegacij udeleževali sej konferenc delegacij ‘n skupin delegatov.
Izvršni svet je v skladu s svojimi pristojnostmi ter odgovornostmi pripravljal svoja stališča tudi do vseh drugih dokumentov, katerih predlagatelji in nosilci javne obravnave so bili drugi organi in organizacije v občini in širših družbenih skupnostih.
Naloge iz programa dela skupščine in izvršnega sveta za leto 1983 do vključno meseca oktobra je izvršni svet v celoti realiziral. Redno je spremljal in analiziral uresničevanje sklepov in stališč skupščinskih zborov in vsake 3 mesece obveščal delegate o njihovem uresničevanju.
Izvršni svet je uresničeval svojo odgovornost do občinske skupščine .v skladu z 224., 225. in 247. členom statuta občine, tako daje:	. v
I mesecev 10 mesecev SkupeJ
v	1982 lili______________
neslopel s ukrepi, s katerimi se segouvlje Isvrieve-"Je politike Občinske skupičlne, Isvejenje sakonov In rr“9lh predpisov, družbenega plana tn proračune ob-
eine, odlokov In drugih aktov občlneke skupščine 11» krat 172 krat 291
dajal pobude ter organiziral In usmerjal pripravljajo samoupravnih sporazumov o'temeljih plenov samoupravnih organizacij In ekupnoetl os. dogovora o temeljih plana občine ter dajal uetresne predloge noall-•m planiranja In Jim zagotavljal uetrezno strokovno
P°moč	ti	«7	89
^•dJagal občinski skupščini Izdajo odlokov tn drugih	"
., *°7.* drulberi plan občine, proračun občine In sa-jučnl račun o Izvršitvi proračuna	13	31	8»
• »«"rl#vai proračun oba,,.	]|	38	S6
občinski skuiičJri mnenja o predlogih odlokov
In drugih aktov, ki Jih občinski skupščini predložijo pooblaščeni predlagatelji	109
-	Izdal predpis za Izvrševanje odlokov In drugih
splošnih aktov občinske skupščine	2
-	skrbel ze Izvajanje politike splošne ljudske obrambe ter določal predlog obrambnega načrta občine In opravljal druge naloge s področja splošne ljudske^ obrambe
v skladu z zakonom	29
-	sprejemal In skrbel za Izvajanje ukrepov za odpravo
nevarnosti, reševanja In preprečevanja Širjenja posledic naravnih In drugih hudih nesreč ter drugih Izrednih razmer	20
-	usklajeval delo občinskih upravnih orgapov In stro-
kovnih služb, določil način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, razporeditev delovnega časa	31
-	ustanavljal Maina In občasna delovna teleea za opravljanje' določenih nalog Iz svoje pristojnosti	16
-Imenoval In razreševal funkcionarje, Id vodijo upravne organe In ki Jih ne Imenuje občinska skupščina, vodje strokovnih slulb in vodilne delavce ter dejsl soglasje k Imenovanju In razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi	9
-	obravnaval poslovnik o delu Izvršnega sveta	1
-	opravljal druge zadeve, določene z ustavo, zakonom,
atatutom In drugimi	predpisi	občinske skupščine.	24
-	sklepal družbene dogovore, dogovore In samouprav-
ne sporazume, zs katere Je pooblaščen po predpisih oz. gs Je pooblastila občinska skupščina, se do teh dokumentov opredeljeval In analiziral njihovo Izvajanje	31
-	Izvrševal pravice In dolžnosti,Id pripadajo občini
kot ustanoviteljici nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomene	26
-	Izdajal odredbe za Izvrševanje	predpisov	, ^	.	3
SKUPAJ	„ S10
144
1
, ,4«
46
253
3
16
18
47
34
8
1 1
'.j :
59 f 83
*>■	. i. •
, , /.r.V
31
4
57
9
1189
DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI	, ■ v:.
Izvršni svet je s področja planiranja v letu 1982 vodil "akcijo in predlagal skupščini občine v obravnavo in sprejem Analizo. spremenjenih pogojev gospodarjenja, osnutek in predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o. .temeljih, družbenega plana za obdobje 1981-1985 ter osnutek in predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981-^1985. S pripombami iz obširne javne razprave je bil predlog aneksa oz. predlog sprememb in dopolnitev na skupščini tudi sprejet. V obeh letih je izvršni svet skupščini v rokih iz zakona o sistemu družbenega planiranja predlagal tudi analize izvajanja letnih resolucij (polletne in letne analize) ter osnutek in predlog resolucije za leto 1983 in 1984.	vi 'n ■,
Izvršni svet je organiziral posvete oziroma razgovore z vodilnimi delavci, delavci, odgovornimi za planiranje (n-predstavniki samoupravnih organov organizacij združenega dela, predstavniki organov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Na teh so se udeleženci dogovorili za aktivnosti na področju družbenega planiranja in uresničevanja planov, potrebnih za pravočasno pripravo planskih dokumentov in uresničevanje politike družbenopolitičnega razvoja v občini.
Pri izvajanju zakona o sistemu družbenega planiranja se je izvršni svet srečeval predvsem s problematiko neizvajanja načela sočasnosti planiranja. Zato je bil izvršni svet ob priliki priprav sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov
pobudnik in strokovni nosilec jaVne 'razprave v vsčh krajeviiih skupnostih ter organizabijah združenega dela.'Podobnč je'zahteval, da komite .za družbeno planiranje opravi poleg običajne javne razprave še strokovno razpravo o,osnutku resolucije za leto 1983 in za leto 1984^ predstavniki planskih služb v OZD.
Izvršni svet je tekoče spremljaj gospodarska., gibanja po programu dela: analize poslovanja OZD gospodarstva, analize izvajanja dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, analize zunanjetrgovinske menjave, 'analizo akumulativne iti reproduktivne sposobnosti gospodarstva in OZD na meji rentabilnosti. Ker pa se je položaj v gospodarstvu zaostril, je zahteval, • da komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj opfavi še dodatne naloge, zlasti v letu 1983, kot na primer parcialne analize po področjih za trgovino, obrt in drobno * gospodarstvo, gradbeništvo in kmetijstvo s. programskimi-in dolgoročnimi usmeritvami ter predlogi ukrepov, nosijci in roki. : : ■.-*»
V letu 1982 je tako izvršni svet predlagal skupščini v obravriavo deset gradiv s področja planiranja oz. gospodarstva s 2> predlogi' ukrepov, ki so zadolževali OZD, KS in SIS, v letu 1S>3 pa je izvršni
svet predlagal skupšini trinajst gradiv s predlaganimi 33 ukrepi, ki so zadolževali OZD, družbenopolitične organizacije, SIS, komite za družbeno planiranje, Gospodarsko zbornico, KS, RAzvojno-gospo-darsko skupnost, izvršni svet, idr.
Izvršni svet je ob spremljanju problematike v gospodarstvu občine komite za družbeno planiranje zadolžil za pripravo dodatnih analiz in predlogov za nadaljnji razvoj za področje gradbeništva, kmetijstva, trgovine in drobnega gospodarstva. Upravni organ je zadolžil, da je tekoče spremljal, poročal in predlagal ukrepe za področje zunanjetrgovinske menjave, fizičnega obsega proizvodnje ter OZD na mejj rentabilnosti. Analize in predloge za nadaljnji razvoj je izvršni svet posredoval tudi zboru skupščine v obravnavo in sprejem. Upravni organ je bil dolžan izvršnemu svetu tekoče, glede na roke, poročati o realizaciji sklepov izvršnega sveta in skupščine. Večjih nerealiziranih sklepov ali zadolžitev komite nima.
Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja je izvršni svet v okviru svojih pristojnosti vodil aktivnosti pri razreševanju tekoče problematike v posameznih OZD, zlasti tistih, ki so imele večje težave pri poslovanju (Izolirka, Saturnus TOZD Tovarna embalaže, Perutnina Zalog, Emona - Tovarna močnih krmil, Teol, Totra); obravnaval je problematiko cen predvsem v tistih OZD, kjer so nesorazmerja med povečanimi cenami stroškov poslovanja in cenami končnih proizvodov ogrožale normalno poslovanje (Velana, Totra, Žima, KTM Protektor, Integral TOZD Turbus) in predloge posredoval pristojnim mestnim, republiškim in zveznim organom. Večkrat je obravnaval tudi predloge za izplačila osebnih dohodkov v OZD z izgubo (Julon, Toplarna, Obnova, Izolirka, KPL DS Družbeni standard, Emona Elektronski center).
Preverjal in dajal je mnenje k investicijskim programom in programom razvoja (KTM Protektor, Ellux, Iskra DO Delta, Geološki zavod Ljubljana).
V zvezi z nadzorom zakonitosti in upoštevanjem predpisov je izvršni svet v primerih, ko je v organizacijah združenega dela ugotavljal hude motnje predlagal skupščini uvedbo ukrepov družbenega varstva (Julon, Žito TOZD Pekarne, ABC Pomurka Gostinsko podjetje Moste). Izvršni svet je glede na težak položaj v gospodarstvu tudi redno organiziral posvete in razgovore s poslovodnimi delavci DO, SOZD in TOZD v sestavi DO, ki imajo sedež izven naše občine. V razgovore in posvete je vključeval aktualno problematiko gospodarjenja in poslovanja (uvoz - izvoz, finančno poslovanje, planiranje,,...) in pri tem vključeval tudi ustrezne organe na nivoju republike odgovorne za obravnavana področja.
Naloge na področju kmetijstva, gozdarstva in preskrve so temeljile na razvoju in intenzifikaciji pri rodnih danosti, razvoju in utrjevanju samouprave ter oblikovanju družbenoekonomskih odnosov, predvsem na področju združništva in ekonomsko-socialni varnosti kmetDv.
Izvršni svet je v skladu z družbenimi prizadevanji in s svojimi aktivnostmi na področju kmetijstva in gozdarstva predvsem usmerjal in skrbel za hitrejši razvoj in povečani obseg družbeno organizirane pridelave hrane ter boljšo in intenzivnejšo rabo kmetijskih zemljišč. Tako je v začetku leta 1982 sprejel akcijski program razvoja kmetijstva in z namenom ohranjanja kmetijskih površin, organiziral tudi problemsko konferenco, ki je potrdila pravilno naravnanost izvršnega sveta, da se del zemljišč namenjenih urbanizaciji vrne kmetijstvu v trajno koriščenje. V letu 1983 pa je posredoval skupščini tudi koncept razvoja kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje do leta 2000, ki se bo vključeval tudi v vse planske dokumente v naslednjem obdobju. Prav tako je izvršni svet tekoče spremljal poslovanje TZO Dobrunje in TOK gozdarstva, razvoj samoupravne organiziranosti kmetov v okviru TZO Dobrunje in TOK gozdarstva ter razvoj družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosov. Hkrati je usmerjal tudi delovanje skupnosti za pospeševanje kmetijstva in tekoče sodeloval z Veterinarsko postajo Posavje pri ukrepih za zdravstveno varstvo živali in preprečevanje in zatiranje stekline.
Izvršni svet je dajal vrsto pobud za uspešnejše delovanje sklada za intervencije v proizvodnji hrane, tekoče spremljal in usklajeval problematiko oskrbljenosti občanov z osnovnimi živili in energijo ter tudi spremljal in usmerjal integracijska gibanja pekarstva Žito in DO Jata SOZD Hmezad.	,
Za področje družbenega planiranja, gradiva s problematiko gospodarstva ter zakonodaje na tem področju je izvršni svet skupaj z upravnim organom pripravljal stališča ter pripombe do mestnih, republiških in zveznih dokumetnov. Na tem področju je nudil strokovno pomoč oz. po svojih članih zagotavljal sodelovanje z delegacijami za mestno in repuoliško skupščino.
V okviru izvršnega sveta se delo komiteja za družbeno planiranje povezuje z vsemi upravnimi organi predvsem na področju planiranja. Za področje spremljanja gospodarjenja v OZD ter izvajanja dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov se povezuje predvsem s komitejem za družbene dejavnosti. Komite sodeluje tudi s sekretariatom za urbanistične in gradbene zadeve predvsem pri pripravi, preverjanju in izvajanju investicij ter pri akciji izbire dejavnosti in investitorjev za postavitev kioskov, izbire dejavnosti in investitorjev za lokacijo stare tržnice ter izbire dejavnosti in investitorjev za lokacijo ob Sotočju.
Izvršni svet je spremljal in dajal predloge tudi na področju integracijskih gibanj kot npr. Ellux- Sijaj Hrastnik - Steklarna Hrastnik, Izolirka - Termika, SCT - Obnova, Dinos - Unija Papir servis, združevanje SOZD agroživilstva.
Izvršni svet je preko komiteja za družbeno planiranje, Razvojno-gospodarske skupnosti oz. Koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine usklajeval, preverjal in usmerjal v namensko opredeljene cone investicijske programe oziroma investitorje.
Izvršni svet ugotavlja, da so se pogoji gospodarjenja od leta 1981 naprej nenehno spreminjali in zaostrovali in da so ukrepi tekoče ekonomske politike velikokrat močno ogrozili nemoteno poslovanje, v nekaterih OZD.
To pa je vplivalo tudi na način ukrepanja izvršnega sveta, kije moral večkrat obravnavati tudi zadeve, ki ne sodijo v njegovo pristojnost ampak so v pristojnosti republike in zveze (problematika zunanjetrgovinske menjave, razpolagalna pravica z devizami, problematika gradbeništva - zmanjševanje investicijskih del, neskladja med cenami enakih proizvodov različnih jugoslovanskih proizvajalcev). Zato je izvršni svet v teh primerih obravnavano problematiko lahko samo posredoval pristojnim republiškim in zveznim organom brez večje možnosti vplivanja na uspešnost reševanja celovite problematike.
Te tekoče aktivnosti izvršnega sveta so glede na zaostreni položaj v gospodarstvu sicer nujne, na drugi strani pa tudi zavirajo delo na dolgoročnejšem razvoju občine.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Izvršni svet je v obravnavanem obdobju poročal občinski skupščini o politiki, stanju in razvoju družbenih dejavnosti in dajal redloge za določanje te politike s poročili o stanju in razvoju ulturnih dejavnosti, o družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok, o politik zaposlovanja, o osnovnem šolstvu in usmerjenem izobraževanju ter o zdravstvenem varstvu v občini. Delegati so obravnavali elaborat o ustanovitvi OŠ Fužine, elaborat o reorganizaciji WO, analize poslovanja OZD družbenih dejavnosti v letu 1982 in 1983, poročila o izgradnji objektov iz programa SA II in SA III, poročilo o izvajanju družbene skrbi za borce NOV in invalide ter predloge za soglasja k statutom OZD in občinskih SIS družbenih dejavnosti.
S področja izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov je izvršni svet poročal o uresničevanju zakona o planiranju in dogovora o razporejanju dohodka v OZD in občinskih SIS družbenih dejavnosti.
Dajal je predloge in stališča pri obravnavi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o samoprispevku, zakona o skladu skupnih rezerv, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakonov s posameznih področij družbenih dejavnosti.
Izvršni svet je pri uresničevanju svoje odgovornosti sprejemal stališča in sklepe v zvezi s poročili za posamezna področja družbenih dejavnosti in analizami poslovanja OZD in SIS družbenih dejavnosti ter tako zagotavljal izvrševanja politike občinske skupščine. Zagotavljal je izvajanje zakonov in drugih predpisov. S stališči in sklepi v zvezi z analizo izvajanja resolucije, analizo izvajanja srednjeročnih planov in analizami poslovanja OŽD je zagotavljal izvajanje družbenega plana občine. Dajal je občinski skupščini mnenja o predlogih sklepov o soglasjih k statutom OZD In SIS družbenih dejavnosti. Dajal je pobude za spremembe dogovora o temeljih plana in spremembe samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS.
Nosilcem planiranja je dajal ustrezne predloge za uskladitev planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji s pripravo shem za planiranje v OZD, z usklajevanjem sprememb planov OZD, SIS in KS s planskimi akti občine.
Izvršni svet je dajal poročila o stanju na področju družbenih dejavnosti družbenopolitičnim organizacijam in društvom, jim posredoval pobude in sodeloval z njimi pri pripravah na reorganizacijo WO, konstituiranju delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, pripravi planskih aktov OZD in SIS s področja
družbenih dejavnosti, pri spremljanju poteka izgradnje objektov iz Programa SA II in SA III in pri pripravi stabilizacijskih ukrepov.
Izvršni svet je sodeloval z organizacijami združenega dela in občinskimi SIS družbenih dejavnosti. Z njimi je sodeloval tudi v procesu planiranja in jim ponudil preko komiteja za družbene dejavnosti strokovno pomoč. Opravljal je nadzorstvo nad zakonitostjo njihovega dela.
Izvršni svet je nadzoroval delo komiteja. V obravnavanem obdobju ni bil na njegovem področju razveljavljen noben akt izven upravnega postopka. Komite je obveščal izvršni svet o stanju na področju družbenih dejavnosti s poročili, analizami in informacijami ter stališči do ostalih gradiv. Pripravljal je proočila o delu in izvajanju sklepov izvršnega sveta in občinske skupščine. Komiteje posredoval podatke oziroma mnenja o poslovanju posameznih organizacij s področja družbenih dejavnosti.
OBCa UPRAVA IN PODROČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Izvršni svet je spremljal delo pravosodnih in drugih organov in dajal skupščini občine mnenja o njihovih poročilih ter splošnih aktih, ki so jih organi predložili skupščini v sprejem. Svoje mnenje Pa je izvršni svet posredoval vedno tudi v primerih, ko je skupščina dajala soglasje k samoupravnim splošnim aktom posameznih °rganizcij in skupnosti.
Izvršni svet je sproti spremljal izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih podpisnik je sam ali skupščina občine, celovito analizo pa je obravnaval v letu 1982.
Na področju krajevnih skupnosti je izvršni svet predvsem spremljal problematiko njihovega financiranja in s tem v zvezi usmerjal delo sekretariata za občo upravo. Dal je tudi pobudo za sklepanje samoupravnih sporazumov med krajevnimi skupnostmi in OZD za financiranje prioritetnih programov.
UREJANJE PROSTORA, VARSTVO OKOLJA TER STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO
V okviru svojih pristojnosti je izvršni svet v skladu s svojim Programom in programom skupščine občine predlagal skupščini občine v sprejem odloke, ki urejajo prostor. To je novelacija odloka o urbanističnem redu, osnutke odlokov o sprejetju zazidalnih načrtov.
Obravnaval je osnutke zakonov in drugih gradiv s področja urejanja prostora, zemljiške politike, graditve objektov, ki jih je izvršni svet SR Slovenije predlagal skupščini SR Slovenije v obravnavo in sprejem.
Prav tako je Izvršni svet obravnaval gradivo, ki gaje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana predlagal Skupščini mesta Ljubljane. To so odloki, ki urejajo prostor in posege v prostor, stanovanjske in komunalne zadeve, letne programe in njihovo izvajanje, osnutke in Predloge samoupravnih sporazumov o ustanovitvi cestne, energetske in komunalne skupnosti.
Svoja stališča oz. pripombe in predloge je posredoval Predlagatelju, skupini delegatov, občinski skupščini in samouprav-nim interesnim skupnostim.
Izvršni svet je predlagal skupščini mesta Ljubljana odpravo odloka o pomožnih objektih. V okviru svoje pristojnosti je Izvršni
sprejemal razna navodila, ki urejajo prostor oz. zemljiško Politiko.
Izvršni svet je redno spremljal delo občinskega sekretariata za Urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, tako, da je s°glašal z programom njegovega dela in obravnaval poročila o realizaciji programa dela.
Da bi Izvršni svet lažje spremljal stanje na tem področju je ustanovil razna delovna telesa (strokovni odbor za nakup in oddajo stavbnih zemljišč, delovne skupine in komisije). Tako je na predlog strokovnega odbora za nakup in oddajo stavbnih zemljišč odločal o uakupu in oddaji stavbnih zemljišč, na predloge komisije za ttinimalne odmike, pa je odločal o minimalnih odmikih od zazidalnih načrtov.
Izvršni svet je redno - četrtletno spremljal realizacijo ZIL-a rOZD Urejanje (urejanje zemljišč, novogradnje in vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav in objektov) in v zvezi s tem Predlagal tako ZIL-u kot Komunalni skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje ustrezne ukrepe z namenom, da se zagotovi izvajanje sprejete politike na tem področju.
Izvršni svet je v tem obdobju posvetil posebno pozornost realizaciji nalog, ki jih določa zakon o varstvu kmetijskih zemljišč Pred spreminjanjem namembnosti in zato imenoval posebno Uclovno skupino za uskladitev prostorskega plana z družbenim Planom občine Ljubljana Moste-Polje.
Enako se je Izvršni svet angažiral na področju varstva okolja. Na njegovo pobudo je izdelana naloga »Varstveni pasovi lokalnih vodnih virov in ukrepi za zavarovanje voda na izvenmestnem območju občine Ljubljana Moste-Polje."
V sodelovanju z raziskovalno skupnostjo je bila izdelana naloga »Pogoji bivanja v KS Zalog in problemi varstva okolja". Izvršni svet se je v okviru svojih možnosti in pristojnosti vključeval v razreševanje problemov varstva okolja v Zalogu.
Izvršni svet je preko svojih predstavnikov sodeloval v upravnem družbenem svetu za urbanistične, gradbene in komunalne zadeve ter stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja, mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja, mestnem komiteju za stanovanjsko gospodarstvo, mestnem komiteju za stavbnozemljiško in komunalno gospodarstvo. Tako sije izvršni svet zagotovil celovitejši vpogled na tem področju.
Izvršni svet ugotavlja, da je v tem obdobju na področju izvajanja politike pri urejanju prostora, stanovanj skčga in komunalnega gospodarstva ter zemljiške politike dosežen napredek. To se kaže v pravočasnosti izdaje raznih dovoljenj, kakor tudi pri doslednem upoštevanju predpisov, kar se odraža v majhnem številu vloženih pritožb.
Nadalje je potrebno čimpreje sprejeti zakon o urejanju-prostora, zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zakon o stavbnih zemljiščih ter vse podzakonske predpise, kijih narekujejo ti zakoni.
Po uskladitvi prostorskega plana z družbenim planom občine je potrebno pristopiti k izdelavi temeljne urbanistične dokumentacije, pri preobrazbi samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje (stanovanjska in komunalna) pa se bo izvršni svet prizadeval za čimbolj racionalne in učinkovite skupne službe.
SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Izvršni svet je izvajal v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, štev. 35/82) in statutom občine naslednje naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, tako daje:
-	določal predloge občinskega obrambenga in varnostnega načrta oziroma njunih posameznih delov ter skrbel, da so upravni organi v okviru svoje dejavnosti izvajali tudi obrambne priprave
-	usmerjal in povezoval izdelavo obrambnih načrtov, zlasti načrta za pripravljenost gospodarskih in družbenih dejavnosti za primer neposredne vojne nevarnosti. Prav tako je usmerjal in povezoval izdelavo načrtov za primer naravnih in drugih hudih nesreč, izrednih razmer in za delovanje v vojni. V zvezi s tem je določal naloge upravnim organom, krajevnim in drugim samoupravnim skupnostim ter organizacijam združenega dela
—	sprejemal ukrepe za zaščito in reševanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, ob izrednih razmerah ter ob vojnih akcijah
—	sprejemal ukrepe za preprečevanje sovražnih in drugih družbenoškodljivih pojavov in dejanj. Obravnaval je politično varnostne razmere ter poročila občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, postaje milice in pravosodnih organov ter v zvezi s tem sprejemal konkretne sklepe in stališča
—	sprejemal ukrepe in dajal pobude za urejanje prostora občine za obrambo in zaščito
—' obravnaval poročila občinskega štaba za civilno zaščito ter ugotavljal stanje organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti civilne zaščite v občini ter v zvezi s tem sprejemal konkretne sklepe in stališča
-	predlagal finančna sredstva za financiranje potreb SLO in DS v občini in skrbel, da so se sredstva racionalno koristila za namene, za katere so bila določena
-	obravnaval maborne zadeve, zadeve mobilizacije in zadeve izvajanja delovnih dolžnosti oziroma razporejanja delovnih ljudi in občanov v SLO in DS
—	skrbel za načrtovanje in usklajeval priprave ter izvedbo vaj s področja mobilizacije oboroženih sil, vaj civilne zaščite ter vaj z izvajalci občinskega obrambnega načrta
-	usmerjal izobraževanje prebivalcev za izvajanje nalog SLO in
—	predlagal skupščini občine sprejem odloka o organizaciji in delovanju organov občine v vojni in odloka o priznanju občine za izredna dejanja na področju SLO in DS.
Izvršni svet je pri izvajanju nalog s področja SLO in DS sodeloval z občinskim komitejem in svetom za SLO in DS tako glede priprave gradiv, kakor tudi s svojimi stališči in predlogi. Izvršni svet je v tem mandatu do vključno meseca oktpbra 1983 obravnaval 88 zadev s področja SLO in DS.
DAVČNA POLITIKA
V okviru svojih dolžnosti, pravic in pooblastil je izvršni svet pravočasno predlagal občinski skupščini v obravnavo in sprejem odloke, ki urejajo obdavčevanje delovnih ljudi in občanov na vseh področjih, kjer je to v pristojnosti občinske skupščine.
Obravnaval je osnutke in predloge predpisov in drugih gradiv s odroma davčne politike, ki jih je Izvršni svet Skupščine SR lovenije predlagal v obravnavo in sprejem Skupščini SR Slovenije in osnutke in predloge predpisov in drugih gradiv, ki jih je Izvršni svet SML predlagal v obravnavo Skupščini mesta Ljubljane ter svoja stališča, pripombe in predloge posredoval predlagatelju, skupinama delegatov za Skupščino SR Slovenije oziroma občinski skupščini.
Izvršni svet je spremljal delo občinske uprave za družbene prihodke (OUDP) pri uresničevanju davčne politike in davčnih predpisov, s tem da je soglašal s programom dela OUDP in obravnaval poročila OUDP. Dajal je navodila OUDP in drugim upravnim organom za uspešnejše delo, zahteval dosledno izvajanje predpisov in ukrepov, hkrati pa tudi nalagal OUDP opravljanje nalog, ki ne sodijo v njeno delovno področje.
Po svojem predstavniku se je izvršni svet vključeval v delo upravnega družbenega sveta za davčno politiko, sodeloval z Obrtnim združenjem Ljubljana Moste-Polje in se vključeval v delo komisije IS SML za družbeni sistem informiranja in informatiko.
Podpiral je sodelovanje OUDP z OUDP občin v Ljubljani oziroma ljubljanski regiji in Mestnim komitejem za finance IS SML pri usklajevanju davčne politike predpisov in izvajanju davčne politike v skladu s predpisi.
IS se je skupaj z OUDP prizadeval za celovito uvedbo elektronske obdelave podatkov v OUDP (celovit sistem, 'ki povezuje odmerne podatke, akontacije in plačila). Zaradi slabih oziroma napačnih rešitev v preteklosti tako glede opreme kot kadrov, zaradi pomanjkanja ustrezne opreme in finančnih sredstev (predvsem deviz) elektronska obdelava podatkov na računalniku DELTA 340/5 (CPE zmogljivost 128 K Bytov; periferne enote-diski zmogljivost 5 M Bytov), kljub nespornemu napredku v letu 1983, ni možna na ravni, ki bi zagotovila pogoje za sprotno predpisovanje obveznosti, evidentiranje računov, odtegovanje zapadlih obveznosti in izterjavo.
Izvršni svet ugotavlja, da je v obravnavanem obdobju pri Uresničevanju davčne politike in izvajanju predpisov dosežen / pomemben napredek (doslednješe predpisovanje akontacij davkov in prispevkov - tako z vidika pravnočasnosti kot ustrezne velikosti, sprotna-pravočasna odmera družbenih obveznosti s hkratno odmero tistih, ki v preteklih letih niso bile i odmerjene, ažurnejše knjiženje davkov in prispevkov na klasičnih Ascotta strojih, uvedba davčnega knjigovodstva na računalniku Delta 340/5, doslednejša uporaba ukrepov za prisilno izterjavo), vendar so v OUDP še ,,notranje" rezerve.
Te mora OUDP izkoristiti predvsem v tem, da s čim manjšim zaostankom za zakonskimi roki (ki so dejansko prekratki) odmerja družbene obveznosti in realnejše ugotavlja osnove za odmero davkov in prispevkov.
Dosledno je dolžna odtegovati zapadle obveznosti in pravočasno izvajati ukrepe, ki jih predpisi predvidevajo v primerih nepravočasnega izpolnjevanja obveznosti.
Izboljšati in povečati je dolžna kontrolo izvora premoženja, kontrolo izpolnjevanja davčnih obveznosti s sprotnim izvajanjem oziroma predlaganjem ukrepov, s tem da inšpektorat prihodkov predloži skupščini o tem za leto 1984 posebno poročilo.
Z računalniško opremo potrebne zmogljivosti, ki bo predvidoma instalirana do konca leta 1983, mora uprava uvesti celovito elektronsko obdelavo podatkov.
KADROVSKA POLITIKA
Izvršni svet je preko svojega predstavnika aktivno sodeloval pri izvajanju kadrovske politike. Tako je na primer vedno zavzel stališča pri 112 razpisnih postopkih za individualne poslovodne organe, predstavnike in člane kolegijsko poslovodnih organov in za delavce s posebnimi pooblastili, v 34 primerih pa predlagal imenovanja, za katere je pristojen. S sprejetimi stališči je seznanjal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL. Sodeloval je tudi pri imenovanju raznih komisij, delovnih teles in podobno.
Z več primerih je izvršni svet posredoval stališč in pripombe do aktov in o prolematiki, ki so jih skupščini predložili pooblaščeni predlagatelji. Pri svojem delovanju je izhaja) iz potrebe
po nadaljnjem razvoju kadrovske funkcije in iz potrebe po strokovnem in doslednem izvajanju dogovorjene kadrovske , ; politike.
V okviru kadrovske službe so bili v obravnavanem obdobju zagotovljeni pogoji za pripravo strokovnih podlag za delo Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, Komisija za odlikovanja, Odbora za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki, izvršnega sveta, skupščine in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL.
FINANČNE IN SPLOŠNE ZADEVE
Izvršni svet skupščine občine je v obravnavanem obdobju na področju financ izvajal dela in naloge iz pristojnosti, ki mu jih daje republiški zakon o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, statut občine Ljubljana Moste- 3 Polje in zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
Izvajanje nalog se je izvajalo z ukrepi, s katerimi se je zagotavljajo izvrševanje politike občinske skupščine na področju financ.
Pri neposrednem izvajanju nalog pa je prišlo do določenega odstopanja pri izvajanju sprejetega dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letih 1982/83. Z dogovorom so bile sprejete obveznosti ljubljanskih občin do zagotavljanja proračunskih sredstev za sofinanciranje nekaterih skupnih zadev in nalog v Ljubljani. V letih 1979, 1980 in 1981 je občina Ljubljana Moste-Polje na področju družbenih dejavnosti in komunale prevzela nekatere kreditne, pogodbene in druge obveznosti, za katere ni imela tekočega kritja v proračunu, ter tako za več let vnaprej determinirala proračunsko uporabo v občini z visokimi anuitetami. Iz teh razlogov že v letu 1980 in prav tako ne v proračunu za leto 1981 ni mogla pokrivati vseh obveznosti, kijih je prevzela z dogovorom o splošni porabi v mestu Ljubljana. Organi SML so na neizpolnjene obveznosti opozarjali ter jih ves čas izkazali kot terjatev. V letu 1981 so OZD bistveno slabše poravnavale obveznosti po sporazumu za razvoj družbenega standarda. Zaradi izpada sredstev v samoupravnem skladu je skupščina občine kot garant bila dolžna poravnavati zapadle anuitete za bančne kredite za Dom španskih borcev, kar je v letih 1981 (rebalans proračuna), v letu 1982 in 1983 angažiralo znatni
del proračunskih sredstev ter tako še zmanjšalo zmožnosti za financiranje drugih prevzetih, dogovorjenih zlasti pa predlaganih novih obveznosti.
Ob znanem dejstvu, da je imela občina Ljubljana Moste-Polje med ljubljanskimi občinami neopravičeno najnižjo dovoljeno proračunsko porabo ter ob zakonskih predpisih ki so se od leta 1981 dalje večkrat zniževali in omejevali že dovoljeno proračunsko porabo tudi v letu 1982 in 1983 ni bilo mogoče poravnavati vseh, v dogovoru o splošni porabi prevzetih skupnih obveznosti. Izvršni svet si je na vso moč prizadeval že v letu 1981, 1982 in 1983 tekoče poravnati vse zapadle anuitete in druge obveznosti, zlasti kratkoročne ^kredite, ob tem pa je ukrepal in vodil pospešene aktivnosti za doseganje določenih kompenzacij (ceste), za * prerazporeditev dovoljene porabe med ljubljanskimi občinami, vztrajal pri namenski porabi proračunskih sredstev in iskal druge razpoložljive finančne vire, kar mu je v celoti uspelo. Z letom 1984 ima občina Ljubljana Moste-Polje kar za 5 milijard višjo dovoljeno proračunsko porabo in razen manjših anuitet iz kreditov, najetih pred letom 1981 nobenih večjih neposrednih obveznosti. S tem so ustvarjeni pogoji za izpolnjevanje dogovorjenih in prevzetih obveznosti iz dogovora v letu 1984.
Izvršni svet je v obravnavanem obdobju večkrat obravnaval finačno problematiko, ki se nanaša na zagotavljanje in delitev sredstev za financiranje splošne porabe v ljubljanskih občinah in mestu Ljubljana ter proračun in zaključni račun mesta Ljubljane.
Vsakoletna priprava osnutka in predloga proračuna občine, kakor tudi izvajanje proračuna je bila ena izmed pomembnejših nalog Izvršnega sveta. Srečeval se je s finančno nedisciplino uporabnikov družbenih sredstev, ki so neglede na zakonsko omejenost porabo v pretežni večini predolgo oblikovali znatno nad nivojem, ki gaje dovoljeval limit.
Realizacija prihodkov proračuna občine v obravnavanem obdobju je zadovoljiva. V letu 1982 je znašal presežek sredstev med dovoljeno porabo 79,217.000 din, v letu 1983 se pa načrtuje v višini 13,752.000 din in je namenjen za intervencije v gospodarstvu in blagovne rezerve. V sedanjem sistemu financiranja splošne porabe niso problem razpoložljiva sredstva, ampak vsakoletna omejena poraba.
Na področju organizacijskih in splošnih zadev občinske uprave je izvršni svet obravnaval in dajal soglasja k pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji del in nalog upravnih organov in strokovnih služb, imenovanje vodilnih delavcev ter druge zadeve s tega področja.
Strokovne in administrativne posle za IS in njegova telesa °pravljajo upravni organi in ustrezne službe, za organizacijsko tehnična opravila skrbi organizacijsko tehnična sekretarka, za administrativna opravila pa tajnica predsednice IS
§Egc>ftkaci|a obravnavanih zadev po področjih
Področje	Skupaj	8 m e se-	
družbeno planiranje in družbeno ekonomski odnosi	297	132	165
Družbene dejavnosti	179	76	103
DbČa uprava In področje krajevnih skupnosti	65	22	43
^ejartje prostora, varstvo okolja ter stanom v*njsko in komunalno gospodarstvo	267	118	149
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita	88	30	58
D«včna politika	44	18	26
K*drovska politika	92	47	45
bančne In splošne zadeve	98	47	51
Skupne naloge in ostalo	59	20	39
skupaj	1189	510	679
°ELOVNA TELESA IZVRŠNEGA sveta
^Vet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
izvaja preko svojih komisij naloge in aktivnosti na področju rganizacije in izvedbe šolskih tekmovanj o poznavanju cestno-Pametnih predpisov s preiskusi praktičnega znanja otrok v vožnji s °lesom po prometnih površinah ter tekmovanja ,,Kaj veš o Prometu", katerega se s svojimi ekipami udeležujejo vse šole.
ajboljši posameznik z občinskega tekmovanja se je udeležil igPubliškega tekmovanja. Ob zaključku šolskega leta 1981/82 in w °2/83 je bila v sodelovanju z glasilom „Naša skupnost11 in AMD °ste izvedena akcija z naslednjimi aktivnostmi: predavanja za ence osnovnih šol, organizacija tečaja cestno-prometnih Podpisov za kolo z motorjem, posvetovanja z nosilci prometne goje v OŠ, predavanja za starše učencev, akcija ,.Brezhibno vozilo obVarno vozil°“> uvajanje prometne značke v osnovnih šolah, Java ustreznih prispevkov v Naši skupnosti. Aktivnosti ob ‘cetkii šolskega leta pa so sledeče: nabava in podelitev varnostnih njenih rutic prvošolcem, izvajanje nadzora nad delovanjem zav°^ne za^'te’ ki jo aktivira občinski komite za SLO in DS zaradi Po jUI?varija kritičnih prometnih prehodov in površin, nabava in na e 'tev odsevnih kresničk v uporabo WO, objava ustreznih Potil za starše in učence, posvetovanje s predstavniki Postaje o ‘ce. Moste in OS. V sodelovanju z AMD Moste je bilo topnih več predavanj v posameznih OZD na temo: pr'11a^enje novega republiškega zakona o varnosti v cestnem Pro'netU’ v*goa ‘n	družbene samozaščite udeležencev v
Vo m®tu> seznanitev s pravilnikom o prometnih znakih ter n*-vozilo, za učence OS pa akcija „Varno kolo v prometu11.
finski štab za civilno zaščito
S JJ 'me* v letu 1982 pet rednih in tri izredne seje, v letu 1983 pa vp eJ ^ letu 1982 je Občinski štab za CZ vrsto pomembnih Zakl Pr®dvsem pa: usposabljanje enot in štabov CZ, graditev 0r„ 0l1išč: ažuriranje načrta evakuacije, akcija NNNP 80/81, °dreH,Zac'ia RBK zaščite, usposabljanje pripadnikov združenega pot a CZ občine, izdelava načrta OŠ CZ v primeru rušilnega pro esa> pregled kletnih in drugih prostorov za primer zaklanjanja, *» nH3]11 matcrialne izpolnitve enot in štabov CZ v občini, priprava Poči e.- J58 na vaj' „Sava 82“, tekmovanje enot PMP, proslava ob zatj st!tvi Dneva CZ, tekmovanje gasilskih enot CZ v občini, akcija od8oailJa stekline v Ljubljani, enotni sistem organizacije, aktjvVOrn.ostl *n obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah, pregin?st' v zvezi z uveljavitvijo novega zakona o SLO in DS, kopud .^eh skupnih prostorov v stanovanjskih objektih zaradi Van , 3 rezerv bencina, obravnava poročila SIS za požarno P°žar °k uresničevanju stališč in sklepov mesta Ljubljane o v To7nVarnostl v Ljubljani, informacija o stanju požarnega varstva organ:U 0E*Cine, obravnava doktrinarnih načel SFRJ in uskladitev nalta' ‘ranosti cz z nJimi' poročilo o stanju materialnih °bravn Ven^ rezerv v primeru elementarnih nesreč v Ljubljani ter ava osnutka odloka o zakloniščih.
V	letu 1983 je občinski štab CZ organiziral posvet s poveljniki in načelniki štabov CZ krajevnih skupnosti in OZD na temo: Stopnja organiziranosti in pripravljenosti enot in štabov CZ v primeru rušilnega potresa. V zvezi z vajo ..Golovec 1984*, pa je izvajal naslednje naloge: izdelal program priprav na vajo, obravnaval poročilo Gasilske brigade o poteku gradnje zajemališč požarne vode na Ljubljanici in Grubeijevem prekopu, predlog odloka o gradnji zaklonišč v Ljubljani, poročilo o stanju organiziranosti in opremljenosti združenega odreda CZ občine, izdelal načrt delovanja očbinskega štaba CZ v primeru rušilnega potresa v Ljubljani, organiziral in se udeležil občinskega tekmovanja gasilskih in sanitetnih enot CZ v občini, izdelal oceno ogroženosti občine v primeru rušilnega potresa ter jo posredoval vsem štabom CZ v občini Ljubljana Moste-Polje, sodeloval pri izdelavi občinskega izvedbenega načrta za vajo ,.Golovec 83“, izdelal svoj operativni načrt delovanja v vaji, sodeloval z občinskim štabom CZ Celje glede ucležbe celjskih enot CZ v vaji, sodeloval v pripravah štabov CZ igrajočih krajevnih skupnosti, udeležil se je posebne vaje nravni mesta, ki je ocenila pripravljenost štaba na vajo, udeležil se je zaključnih aktivnosti vaje ,.Golovec 83“ 24. septembra 1983 in pripravil predlog ukrepov pripravljenosti občinskega štaba CZ, kot tudi štabov CZ v krajevnih skupnostih in OZD glede na nova navodila.
Komisija za krajevne skupnosti
Komisija se je v letu 1982 sestala štirikrat, poudarek dela pa je bil dan predvsem oblikovanju kriterijev in meril za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnostim za funkcionalno dejavnost ter osnutku samoupravnega sporazuma o zdrževanju sredstev za KS v obdobju 1982-1985. Komisija pa seje ukvarjala tudi s povsem konkretnimi problemi posameznih KS ter s postopki ob uvedbi enotne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči.
V	letu 1983 je imela komisija 4 seje in 2 posveta s predsedniki svetov KS in tajniki KS. Pripravila in obravnavala je naslednje načrtovane naloge: kriteriji in merila za financiranje funkcionalne dejavnosti KS, prioritetni program nalog KS za leto 1983, razdelilnik OZD, ki naj bi financirale prioritetni program nalog KS osnutek samoupravnega sporazuma za financiranje prioritetnega programa nalog KS za leto 1983, problematiko nagrajevanja zaposlenih delavcev v KS, problematiko zaposlovanja v KS, združevanja del in nalog in ustanavljanja ter delovanja skupnih strokovnih služb za več KS, problematiko financiranja KS v letu 1984 (namesto glavarine) in analizo uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1981-1983 s področja KS.
Strokovni odbor za nakup in oddajo nezazidanih stavbnih zemljišč se je v letu 1982 sestal 10-krat, na katerih je obravnaval 24 primerov odkupov zemljišč in od teh odkupil zemljišče v 8 primerih, 27 dodelitev zemljišč družbena lastnina (dodelil jih je 20), 8 primerov najemov, ki sojih pozitivno rešili 7 (med temi trije kioski), kot solastniki zemljišča dali eno soglasje in obravnavali dodelitev sredstev za izgradnjo poti spominov in tovarištva.
V	letu 1983 seje v obravnavanem obdobju sestal 7-krat in vodil 51 postopkov. Polega tega je obravnaval in predlagal izvršnemu svetu v potrditev nove zakupnine za leto 1983, novo ceno za m2 zemljišča za posamezne soseske ter novo ceno za oddajo stavbnih zemljišč družbena lastnina.
Komisija za vprašanja nedovoljenih gradnej in nedovoljenih posegov v prostor.
je obravnavala 42 kršiteljev. Vsi obravnavani primeri so bili storjeni na površinah, kjer je možna gradnja ali adaptacija, zato je komisija predlagala, da si stranke pridobijo ustrezno urbanistično gradbeno dokumentacijo in zaprosijo pristojni upravni organ za pridobitev dovoljenja za adaptacijo ali gradnjo.
V	razmerjih do skupščine občine je izvršni svet v skladu s svojo neposredno odgovornostjo poročal in obveščal skupščino o uresničevanju svojih funkcij. Na njeno zahtevo oziroma na zahtevo delegatov je dajal obvestila in pojasnila o vseh vprašanjih, ki sodijo v okvir njegovih pravic in dolžnosti. Dosledno se je ravnal po smernicah in sklepih, kijih je skupščina sprejela, ob tem pa seje izrekal tudi o večini predlogov, kijih ni sam predložil skupščini.
Medsebojna razmerja izvršnega sveta in upravnih organov so se izvrševala tako, da je izvršni svet:
— usmerjal delo upravnih organov. Nalagal jim je ukrepe, ki sojih dolžni opraviti v okviru njihovih pooblastil, jih zadolževal, da proučijo stanje na določenem področju, hkrati jim je določal roke za posamezne naloge in jim dajal smernice glede načina izvajanja določene politike, kar je pravica in dolžnost-izvršnega sveta.
—	usklajeval delo upravnih organov,
-	nadzoroval njihovo delo.
Ob upoštevanju vloge družbenopolitičnih organizacij so upravni organi in izvršni svet obravnavali mnenja in predloge teh organizacij ter jih o svojih stališčih in storjenih ukrepih sproti obveščali. Prav tako so upravni organi in izvršni svet sproti obveščali družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih na posameznih področjih družbenga življenja, ki so pomembni za uresničevanje vloge teh organizacij. Na njihovo zahtevo so jim posredovali tudi vse druge podatke dobljene s spremljanjem stanja v družbenopolitični skupnosti.
Razmerje izvršnega sveta ter upravnih organov do OZD ter samoupravnih organov in skupnosti so temeljila na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju. Na ta način so izvršni svet in upravni organi zagotovili odprtost svojega delovanja. Vsem subjektom je bilo omogočeno, da izrazijo svoja mnenja, stališča in predloge.
Na podlagi poročil članov izvršnega sveta • in poročila organizacijskotehnične sekretrke, je predloženo poročilo pripravila skupina v sestavi:	*
Dražo KASAGIČ
JANEZ RUDOLF Breda JAMA-CVETKO NinaJEVŠNIK
z----------	\
POROČILO
o delu upravnih organov in strokovnih služb v letu 1982—1983
x___________________________________________________v
UVOD
Temeljne naloge in organizacijo upravnih organov in strokovnih služb določa zakon o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79). Organizacijo in delovno področje upravnih organov določa Odlok o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 25. 3. 1982. Izvršni svet SO Ljubljana Moste Polje je 13. 4. 1982 na podlagi sistemskega zakona in odloka o občinskih upravnih organih in skladno z dogovorom o skupnih osnovah za vsklajeno urejanje splošnih načel za notranjo organizacijo in sistemizacije del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupne istovrstnih del in nalog v. upravnih organih in v upravnSh organizacijah (Uradni list SRS, št. 12/82) izdal še sklep o splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotnih zahtevah glede strokovne izobrazbe in drugih pogojih, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih in strokovnih službah občine Ljubljana Moste-Poijc.
Odlok določa naslednja kolegijsko vodena upravna organa:
-	občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in
-	občinski komite za družbene dejavnosti Kot individualno vodeni upravni organi so:
-	občinski sekretariat za občo upravo
-	občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja
-	občinski sekretariat za ljudsko obrambo
-	občinska uprava za družbene prihodke Samostojni strokovni služi sta:
-	kadrovska služba
-	skužba za proračun, finančne in skupne zadeve Sekratariat občinske skupščine ureja poseben odlok.
Delovanje upravnih organov je dobilo z uvedbo delegatskega
sistema novo vsebino in pomen. Prilagoditev se odraža v pripravi in kvaliteti gradiv za razpravljanje in odločanje v skupščinah, v zagotavljanju strokovne pomoči ter drugih pogojev za delo delegacij in skupin delegatov.
Delavci upravnih organov in strokovnih služb uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnega organa oz. strokovne službe, kier so v delovnem razmerju. Večje delovne skupnosti imajo svet delovne skupnosti. Delovne skupnosti z dogovorom skupno urejajo:
-	stanovanjska vprašanja,
-	družbeni standard,
•- izobraževanje, in
-	kršitev delovnih dolžnosti
Načelo svobodne menjave dela, kot eno od splošnih veljavnih načel, po kateri naj bi tudi delovne skupnosti upravnih organov pridobivale dohodek v praksi še ni povsem zaživelo in je še vedno prisoten avtomatizem in limitiran način zagotavljanja sredstva za financiranje dejavnosti občinske uprave.
Število zaposlenih delavcev v upravnih organih in strokovnih službah se v zadnjih dveh letih umirja in je v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 nižje za 8 delavcev ali za 6 %. To kaže, da seje tudi naša občinska uprava vključila v akcijo znižanja števila zaposlenih v organih družbenopolitične skupnosti.
Na dan 30. 11. 1983 je bdo v upravnih organih in strokovnih službah zaposleno 120 delavcev, od tega 4 za določen čas.
Po izobrazbi je zaposleno:
-	z visoko izobrazbo	10 delavcev oz. 8,3 %
-	z višjo	32 delavcev oz. 26,6 %
-	s srednjo (4 leta)	37 delavcev oz. 30,8 %
-	KV delavcev	11 delavcev oz. 9,2 %
-	z dvoletno administrativno	9 delavcev oz. 7,5 %
-	z nižjo	21 delavcev oz. 17,6 %
Število zaposlenih delavcev na 1000 prebivalcev je v naši občini v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami eno izmed najnižjih. Izobrazbena struktura zaposlenih se le rahlo izboljšuje. Letno povprečno zaposlimo tudi 3 pripravnike. Ob delu študira 9 delavcev, vendar v zadnjem letu še nobeden ni zaključil šolanja.
KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
Komite za družbeno planiranje opravlja po statutu in odloku o izvršnem svetu in upravnih organih naloge predvsem s področja planiranja, spremljanja tekočih gospodarskih gibanj, opravlja upravni postopek za področje kmetijstva, obrti in delovnih razmerij ter opravlja administrativno-strokovna ter tajniška dela za Razvojno-gospodarsko skupnost, Sklad skupnih rezerv in Sklad za pospeševanje kmetijstva.
Večina nalog komiteja je bilo opredeljenih s programom dela komiteja, izvršnega sveta in skupščine, tekom leta 1982 in Še bolj 1983 pa so se pripravljale dodatne naloge, ki jih je zahtevala aktualna problematika v gospodarstvu.
Na področju družbenega planiranja je Komite za družbeno planiranje v letu 1982 vodil celotno akcijo pripravljena in usklajevanja sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov, na skupščini je bila obravnavana analiza spremenjenih pogojev gospodarjenja, osputek in predlog aneksa k samoupravnem sporazumu o temeljih družbenega plana za obdobje 1981-1985 ter osnutek in predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981 -1985. V obeh letih so bile opavljene tudi naloge, ki sledijo iz zakona o sistemu družbenega planiranja in sicer resolucija o izvajanju družbenega plana občine za leti 1983 (osnutek in predlog) in 1984 (osnutek) ter analize izvajanja letnih resolucij (polletne ter letni).
\ Na področju spremljanja tekočih gospodarskih gibanj je komite periodično v skladu s programom dela skupščine in izvršnega sveta pripravljal analize poslovanja OZD gospodarstva, analfte izvajanja dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, analize zunanjetrgovinske menjave, analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in OZD na meji rentabilnosti, poleg tega pa so bile v letu 1983 v Komiteju pripravljene še prokcialne analize po področjih za trgovino, obrt in drobno gospodarstvo, gradbeništvo in kmetijstvo s programskimi in dolgoročnimi usmeritvami ter predlogi ukrepov, nosilci in roki. Vse te analize so obravnavale tudi družbenopolitične organizacije ter zbori skupščine.
Komite za družbeno planiranje se je vključeval tudi v procese integracijskih gibanj v gospodarstvu manj sicer s pobudami za določene integracije, bolj pa s pripravo strokovnih mnenj, stališč in predlogov do planiranih integracij (Izolirka - Termika, SCT -Obnova, Dinos - Unija papir servis, agroživilstvo, Ellux - Sijaj Hrastnik - Steklarna Hrastnik, itd.).
Komite za družbeno planiranje opravlja admini-strativno-tehnična in strokovna dela za Razvojno-gospodarsko skupnost, Sklad skuphih rezerv gospodarstva ter Skupnost za pospeševanje kmetijstva. Strokovna dela za te skupnosti opravljajo svetovalci za družbeno planiranje in analize, kar sicer pomeni dodatno obremenitev komiteja (skupnosti bi lahko imele svoje


strokovne službe), po drugi strani pa zlasti delo Razvoj no-gospo-darske skupnosti oz. Koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja v industrijskih conah občine pomeni veliko pomoč delu komiteja in izvršnega sveta zlasti pripreverjanju razvojnih programov oz. investicijskih programov OZD ter pri usmerjanju investitorjev v namensko opredeljene proizvodne cone.
Komite za družbeno planiranje je v okviru svojih pristojnosti pripravljal tudi pripombe in stališča na planske dokumente mesta, republike in federacije ter na republiške in zvezne odloke in zakone. Stališča in pripombe so bile preko izvršnega sveta posredovane zborom skupščine ali delegatom za mestno in republiško skupščino.
V	Komiteju se opravljajo tudi dela, ki so vezana na odlok o statističnih raziskovanjih oz. na Zavod SRS za statistiko.
V	Komiteju se opravlja tudi dela in naloge iz upravnega postopka in sicer za področje kmetijstva, obrti in delovnih razmerij.
Za področje kmetijstva je bilo glede na zakonodajo rešeno
naslednje število zadev.	1982	1983 -
- odločbe o statusu kmeta	107	do 31. 10. 86
- soglasje k darilni pogodbi	14	8
- potrdilo, da ni kmet	12	6
~ potrdilo o uvozu kmet. mehaniz. in rez. delov	186	103
- licenciranje plemenjakov	9	9
- register čebeljih družin	1100	1000
- vodenje registrov kmet. proizv. skupn.	22	27
- soglasje za zamenjavo zemljišč	3	4
~ dovoljenje za promet z mlekom	4	5
- dovoljenje za krčitev gozda	5	4
|~ odločbe za izkop peska in gramoza	6	6
- dovoljenje za skladiščenje lesa	4	4
- potrdila za registracijo traktorjev	76	82
V upravnem postopku, ki ga ureja zakonodaja s področja obrti je bilo opravljenih naslednje število zadev:
Obrtna dovoljenja
Obrtna dovoljenja za avtoprevozniško dejavnost Dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic Dovoljenje za opravljanje domače obrti Odločbe o odjavi oziroma o prenehanju obrti (redni) Odločbe o prenehanju avtoprevoznike dejavnosti Dopisi o prenehanju opravljanja popoldanske obrti Odjave zaradi ustanovitve skupne obratovalnice prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti kot postranski poklic zaradi ustanovitve domače obrti
Odločbe o spremembi vozila pri avtoprevoznikih
Odločbe o začasni prekinitvi poslovanja zaradi
koriščenja letnih dopustov
Dovoljenja oziroma potrdila o spremembi in
Priglasitvi poslovnega časa
J''trgovinah in obratovalnicah
Odločbe o preselitvi obratovalnice
Odločbe o ustanovitvi skupne obratovalnice
Odločbe o razširitvi predmeta poslovanja
obratovalnic
fotokopije oziroma prepisi izgubljenih obrtnih dovoljenj
“otrdila, da stranka nima v občini Moste—Polje
^gistrirane obratovalnice
Odločbe o zaposlitvi več kot 5 delavcev
Odločbe o zaposlitvi od 1 do 5 delavcev
Odločbe o ustanovitvi ločenega poslovnega
Prostora
Odločbe o spremembi naziva obrtne dejavnosti
^klepi o ustavitvi postopka
1	otrdila za uvoz repromateriala, rezervnih delov,
jjabavo plina in goriva
Odločbe o zavrnitvi zahtevkov
Dopisi s katerim smo zahtevali podatke
»d RSNZ
Dopisi s katerimi smo zahtevali soglasje
1982 1983 do 15. 11. 59	45
20	25
66	39
17	12
32	22
30	18
16	17
5	8
93	56
146	110
64	52
8	7
6	14
16	14
25	11
27	27
9	6
7	3
1	3
16	5
6	5
939	494
6	5
20	30
od MUIS o ustreznosti poslovnih prostorov	131	62
Opomini za plačilo upravne takse Poročilo o upravnem postopku na 1. stopnji	25	25
V upavnem postopku, ki ga ureja zakonodaja s področja delovnih razmerij je bilo opravljenih naslednje število zadev: Delovne knjižice, kijih pošiljajo delovne		
organizacije v hrambo	257	219
Pogodbe o delovnem razmerju	518	419
Odjave delavcev	499	357
Dodatki k pogodbam	482	205
Razveljavitve učnih pogodb	18	10
Podaljšanje učnih pogodb	25	3
Štipendijske pogodbe	5	7
Izdanih delovnih knjižic Vpisi dodatne izobrazbe v delovne knjižice in	1018	997
spremembe Razna potrdila delavcem pri nosilcih samostojnega	383	450
osebnega dela o redni zaposlitvi Prijave sodniku za prekrške nosilce samostojnega osebnega dela zaradi kršenja zakona	8	31
o delovnih razmerjih	10	4
Pri delu komiteja se pojavlja problematika predvsem na področju planiranja: prvič zaradi neizvajanja enega izmed določil zakona o planiranju. Komite je namreč stalno v situaciji, da je dolžan pripraviti bodisi letne resolucije, bodisi srednjeročne planske dokumente v zakonsko predpisanih rokih, drugi nosilci planiranja (SIS, OZD) pa svoje plane pripravljajo kasneje. Da bi komite kljub temu zagotovil usklajenost in realnost planov, si pomaga z organizacijo usklajevanja planov oz. organizirano javno obravnavo planskih dokumentov občine pri osnovnih kazalcih planiranja.
V	spremljanju tekočih gospodarskih gibanj Komite za družbeno planiranje ugotavlja, da se glede na zaostreno gospodarsko situacijo pojavlja čedalje več potreb in tudi zahtev po pripravi dodatnih analiz (analize stroškov, analize cen po OZD in za gospodarstvo, analize po področjih gospodarstva, analize fizičnega obsega proizvodnje, analiza zunanjetrgovinske menjave, delitev bonov in osebnih izkaznic). Komite je kadrovsko in številčno nezmožen realizirati vse naloge, zato predlagamo, da se prvič opravlja realna selekcija med zahtevami po opravljanju dodatnih analiz in programov izven programa dela skupščine in izvršnega sveta, drugič, pa da se začne razmišljati o zasedbi nezasedenih delovnih mest v komiteju.
KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
V	obravnavanem obdobju je imel Občinski komite za družbenč dejavnosti kot kolektivno vodeni upravni organ z dvema organizacijskima enotama (strokovno službo komiteja, strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti) in samostojnim referatom za zadeve borcev NOV in invalidov 15 sej (3 v letu 1982 in 12 v letu 1983). Poprečna udeležba na sejah je bila 65 %. Na področju za katerega je pristojen, je izvajal politiko določeno v občinski skupščini ter skrbel za uresničevanje sklepov, smernic in stališč skupščine občine iz izvršnega sveta. Sprotno je spremljal vsa področja družbenih dejavnosti in pripravljal poročila in infomiacije o posamezni problematiki ali stanju za izvršni svet in skupščino občine. Nadziral in zagotavljal je izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter uresničevanje pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov.
I.	TEMELJNE NALOGE
Komite je realiziral predvidene naloge sprejetega programa dela za leto 1982 in večino nalog iz programa dela za leto 1983. Med temeljnimi nalogami je bilo v obravnavanem obdobju sodelovanje v procesu planiranja in priprava planskih dokumentov občine in ocen njihovega izvajanja ter priprava stališč do planskih dokumentov mesta Ljubljane in SR Slovenije in ocen njihovega izvajanja. Sodeloval je z organizacijami združenega dela dmžbenih dejavnosti m občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi dmžbenih dejavnosti, analizirali njihove planske akte, pripravljal informacije m poročila o stanju in problematiki posameznih področij.
Pomembna naloga komiteja je bila spremljanje poslovanja organizacij združenega dela s področja dmžbenih dejavnosti, priprav analiz njihovega poslovanja, poročil o osebnih dohodkih
vseh izvajalcev v družbenih dejavnostih v občini in organiziranje posvetov o problematiki poslovanja OZD.
Nadalje je komite kot stalno nalogo spremljal izgradnjo objektov iz programov SA II in SA III ter investicij izven samouprispevka. Sprotno je usklajeval odprta vprašanja med bodočimi uporabniki, investitorjem in izvajalci objektov, pripravljal poročila in ifnoramcije o stanju in problematiki posameznega objekta.
Na področju varstva naravne in kulturne dediščine je komite v obravnavanem obdobju vodil aktivnosti za prenovo kapele Codelli, spomeniškega kompleksa Urh in gradu Fužine. Sodeloval je pri organizaciji proslave in postavitvi kipa Juriju Vegi.
Področja vzgoje in izboraževanja, družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, zdravstvenega varstva, zaposlovanja, kulture, socialnega skrbstva, socialnega varstva in raziskovalne dejavnosti ter telesne kulture je komite sprotno neposredno spremljal, analiziral poslovanje izvajalskih organizacij in v sodelovanju z njimi reševal odprta vprašanja. Pripravljal je poročila in informacije o stanju in problematiki posameznega področja Oblikoval je stališča do gradiv s »področja družbenih dejavnosti, ki so jih pripravile druge strokovne službe.
Komite je skladno s programom izvrševal naloge s področja LO in DS in sodeloval v izvedbi vaj ,.Molnik 82“, ,,Pugled“ in ..Golovec 83“.
V okviru komiteja so se opravljala vsa storkovna in administra-tivnotehnična opravila za:
-	odbor za sanacijo spomeniškega kompleksa Urh (v letu 1982 3 seje, 2 v letu 1983)
-	komisijo za oprostitev plačila SA III (v letu 1982 3 seje, v letu 1983 3 seje)
-	operativni odbor za izgradnjo objektov družbenega standarda (v letu 1982 3 seje, 5 v letu 1983)
-	konferenco delegatov za delegiranje v skupščino SA III (v letu 1982 5 sej 2 v letu 1983)
-	komisijo za zadeve borcev NOV (v letu 1982 6 sej in 6 sej v letu 1983)
U. RAZMERJA KOMITEJA DO SKUPŠČINE OBČINE, IZVR-ŠNEGA SVETA, OSTALIH UPRAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUGIH
Komite za družbene dejavnosti je izvrševal v skupščini sprejeto politiko stanja in razvoja družbenih dejavnosti v občini. V letu
1982	je poročal skupščini občine in občnski izobraževalni skupnosti kot četrtemu zboru o razmerah na področju osnovnega šolstva in usmerjenega izobraževanja. V sodelovanju z občinsko zdravstveno skupnostjo, kije zasedala kot četrti zbor pa je poročal o zdravstvenem varstvu v občini. V letu 1983 je v sodelovanju z občinskimi skupnostmi otroškega varstva, zaposlovanja in kulture pripravil za skupno zasedanje poročila o družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok, zaposlovanju in kulturi v občini. Za področja iz svoje pristojnosti je sodeloval v pripravi planskih dokumentov občine in pri ocenah njihovega izvajanja. Spremljal je izvrševanje stališč in sklepov, ki so jih sprejeli zbori občinske skupščine za področje družbenih dejavnosti. Komite je k daljšim gradivom pripravljal povzetke in obrazložitve in na tak način prispeval k zagotavljanju pogojev za delovanje delegacij in delegatov. Sej skupin delegatov za delegiranje v zbore ŠML in skupščine SRS pa se je udeleževal predstavnik komiteja. Za področje delegatskega sistema SIS pa je skrbela strokovna služba SIS, ki je neposredno pomagala delegatom temeljnih delegacij in konferencam delegacij.
Komite je za seznanjanje izvršnega sveta s področij družbenih dejavnosti, stanjem in problematiko pripravljal poročila, analize in informacije. K gradivom s področja družbenih dejavnosti, ki so jih pripravljale druge strokovne službe .pa je pripravljal stališča. Pri svojem delu je upošteval načelna stališča in smernice izvršnega sveta in na njegovo zahtevo zbiral dodatne podatke in pripravljal dodatne informacije. Poleg predvidenih nalog iz lastnega programa in programa izvršnega sveta je pripravljal dodatna gradiva. V letu
1983	je ostalo nerealiziranih sedem nalog, ker so se vsebinsko pokrivale z dodatnimi že opravljenimi nalogami. Komite je
neposredno sodeloval z vsemi upravnimi organi predvsem pa s Sekretariatom za občo upravo, Komitejem za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Sekretariatom za urbanistične in gradbene zadeve ter s Sekretariatom za LO. Tesno je bilo sodelovanje z mestnima komitejema za zdravstveno in socialno varstvo ter ža izobraževanje, kulturo in telesno kulturo. Komiteje sodeloval z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, jih obveščal o razmerah na področju družbenih dejavnosti, o posamez-
nih problemih in sodeloval pri iskanju skupnih rešitev. Ob izvajanju nalog s področja družbene skrbi za varstvo borcev NOV in invalidov je komite nudil strokovno pomoč delovnim ljudem in občanom. O vseh vlogah in zahtevkih je komite odločal v predpisanem roku. Pripravljal je tudi informacije o aktualni dogajanjih na področju družbenih dejavnosti in jih objavljal v občinskem glasilu. Odprta vprašanja na področju družbenih dejavnosti so predvsem vsebinske narave in sicer: 'neizpeljana reorganizacija VVO, konstituiranje delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, ponovno preverjanje nujnosti gradnje posameznega objekta iz programa samoprispevka III in še vedno nepokrita finančna konstrukcija za OŠ Zg. Kašelj
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
Ena temeljnih funkcij upravnega organa je opravljanje nadzorstva nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju. Zaradi kadrovskih težav te zelo zahtevne naloge doslej nismo opravljali, tako, da letos beležimo le prve posamične primere nadzora. Sistematično bomo pričeli spremljati uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju naslednje leto. S tem namenom smo tudi sodelovali pri inšpekcijskem nadzoru, ki ga je v upravnih organih in Centru za socialno delo opravil Republiški sekretariat za pravosodje in upravo.
V	okviru pravne službe kot notranje organizacijske enote je bilo opravljeno obsežno delo pri pregledovanju samoupravnih splošnih aktov SIS in posameznih izvajalskih organizacij s področja družbenih dejavnosti, ki smo jih nudili tudi pravno pomoč, saj same nimajo zaposlenih pravnikov. Izvršnemu svetu smo v aprilu letos posredovali poročilo o delu komisije za prošnje in pritožbe za katera sekretariat za občo upravo opravlja tajniška opravila (organizacijska dela ter zbiranje podatkov ki so nujni za razjasnitev posamezne zadeve). Enako delo opravljajo tudi za komisijo za oprostitev prispevkov za starostno zavarovanje kmetov, ki hkrati opravlja tudi funkcijo komisije za oprostitev prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in določa preživnine kmetom, ki jih zagotavlja poračun občine.
V	zvezi z delovanjem KS smo največ pozornosti posvetili njihovemu financiranju
Oblikovali smo kriterije in merila za financiranje funkcionalnih dejavnosti v KS, sodelovali pri vsklajevanju prioritetnih programov, ter izdelali enotno besedilo samoupravnega sporazuma med OZD in KS za njihovo financiranje.
Uspešno smo opravili naloge, ki jih je bilo potrebno izvršiti za razrešitev prostorske problematike KS Dušan Kveder-Tomaž in nove KS, ki bo nastala na bežigrajskem delu soseske Nove Jarše.
Kljub hitremu naraščanju števila zadev je bilo brez posebnih problemov opravljeno tudi vse delo v sprejemni pisarni, vložišču in arhivu.
Obsežno delo, ki smo ga opravili čeprav ni bilo opredeljeno v programih dela pa je bilo naslednje:
organiziranje in vodenje akcije zamenjave osebnih izkaznic,
-	organiziranje akcije razdeljevanja bonov za bencin,
-	sodelovanje pri razreševanju problematike v samskem domu Zakotnikova 1,
-	sodelovanju pri oblikovanju ukrepov družbenega varstva v DO Julon itd.
SEKRETARIAT ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA
Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter, varstvo okolja je v času za katerega velja to poročilo delal na uresničevanju družbenega plana razvoja občine Ljubljana Moste-Polje, programa dela Skupščine občine, programa dela Izvršnega sveta in programa dela sekretariata, ki je bil izdelan in prilagojen' tako, da je zagotovil učinkovito izvajanje predpisov s področja urbanizma, gradbeništva, premoženjsko pravnih zadev in stano, vanjsko komunalnega gospodarstva. Sekretariat je pri uresničevanju programa dela skupščine pripravil ustrezna gradiva, dajal obrazlo1' žitve, izvajal in spremljal izvajanje predpisov, ki jih je skupščina sprejela iz področja dela sekretariata. Isto tako, sekretariat je obdelal osnutke zakonov o prostorskem planiranju, o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zakon o graditvi objektov irt zakon o stavbnih zemljiščih ter Izvršnem svetu in skupščini posredoval pisne pripombe na te osnutke. Poleg tega je sekretariat
pripravil odgovpre na vsa delegatska vprašanja, ki so bila na sejah skupščine ali drugače postavljena sekretariatu.
Precejšnja aktivnost sekretariata pa se čuti v pripravi gradiva za seje Izvršnega sveta SOb Ljubljana Moste Polje. V ta namen je sekretariat od aprila 1982 do 31. 10. 1983 pripravil za Izvršni s-'et 267 točk iz področja urbanizma, premoženjsko pravnih zadev ter stanovanjsko komunalnega gospodarstva (povprečno 3 točke za vsako sejo IS). Pri spremljanju stanja iz posameznih področij dela, je sekretariat dal pobude IS da predlaga sprejem ustreznih aktov (novelacija urbanističnega reda, odprava odloka o pomožnih objektih, navodilo za izvajanj? zakona o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč). Isto tako, je sekretariat za Izvršni svet pripravil poročila, informacije ter predlagal za sprejem ustreznega sklepa od bistvenega pomena za življenje in delo krajanov, KS, delovnih organizacij, SIS, društev in drugih. Področje dela sekretariata je zelo pestro in pri svojem delu sekretariat sodeluje s strokovnimi in drugimi delovnimi organizacijami, Krajevnimi skupnostmi, SIS in drugimi organi. To sodelovanje se posebej čuti pri usklajevanju prostorskih interesov, izvajanju zemljiške politike ter pri izvajanju predpisov s področja stanovanjsko komunalnega gospodarstva. Poleg tega je sekretariat sprejel v upravno reševanje zahtevke SIS-ov, DO, KS, društev in drugih in jih je pravočasno rešil, razen posameznih primerov, kjer je prišlo do zapletov ne po krivdi tega upravnega organa. Isto tako sekretariat je tem organom dajal mnenja, informacije in nudil drugo pomoč.
Na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva se je, razen upravnega postopka izvajal nadzor na zakonitosti dela komunalne skupnosti občine in samoupravne stanovanjske skupnosti občine. Nadzor se je izvajal predvsem v smeri ali so pripravljeni planski akti v skladu z veljavno zakonodajo in spremljala se je realizacija dogovorjenih planskih nalog.
Na področju varstva okolja smo v sodelovanju s pristojnimi službami in ostalimi dejavniki delovali v skladu z dogovorjenimi nalogami, ki so bile opredeljene v planu občine za leto 1983.
V času za katerega velja to poročilo je sekretariat kljub težavam, ki so nastale zaradi sprejema zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti in omejitvi investicijskih sredstev sprejel od krajanov, delovnih organizacij, KS, SIS-ov in drugih v reševanje cca 1700 zahtevkov in v tem smislu je izdal 899 upravnih aktov s področja urbanizma, gradbeništva, premožensko pravnih zadev ter stanovanjsko komunalnega gospodarstva ter 541 potrdil predvsem o priglasitvi vzdrževalnih del na obstoječih objektih, gradnji novih. Razen tistih zadev, ki so morale čakati ali pa čakajo na usklajevanje zakonskih predpisov, dopolnitev vloge, vse ostale zadeve so pravočasno rešene. V tem poročilu posebej navajamo problematiko na področju urbanizma in premoženjsko pravnih zadev.
Sprejem zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS št. 44/82) in navodil o strokovnih merilih za določanje zemljišč v kategorije (Ur. list SRS št. 45/82) je imel za posledico:
-	ustavitev izvajanja veljavne urbanistične dokumentacije,
-	ustavitev del na pripravi nove urbanistične dokumentacije, oz.
novelaciji obstoječe, kar je bilo predvideno s resolucijo za 1. 83,
-	pospešen pristop k pripravi predloga uskladitve prostorskega
dela družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-85 z določili tega interventnega zakona.
Na podlagi pojasnila republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 24. 3. 1983 v zvezi z izvajanjem interventnega zakona je IS v maju sprejel sklep, ki omogoča izdajanje lokacijskih dovoljenj za legalizacijo stanovanjskih in drugih objektov po odloku (Ur. list SRS št. 25/79), za gradnjo nadomestnih stanovanjskih hiš, in kar je najpomembnejše, izdajanje lokacijskih dovoljenj v času od uskladitve prostorskega dela družbenega plana, oz. spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v območjih strnjene zazidave znotraj naselij tudi v tistih zazidalnih otokih, ki se urejajo na podlagi lokacijske dokumentacije oz. urbanističnega reda (Ur. list SRS št. 16/74). Tako je bilo omogočeno da upravni organ s preverbo vsake posamezne lokacije tudi iz vidika zaščite kmetijskih zemljišč izdaja lokacijska dovoljenja na območjih ki za kmetijstvo niso sporni. Pri tem smo se, v fazi do uskladitve prostorskega dela družbenega plana posluževali tudi novo izdelane kategorizacije kmetijskih zemljišč, kije bila potrjena v avgustu na KZS.
Na podlagi dogovorov o pristopu k postopkom usklajevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje z določili interventnega zakona in na podlagi terminskega plana del smo v okvirju delovne skupine, imenovane s strani IS, pristopili k izdelavi predloga razvrstitve kmetijskih in drugih zemljišč in sicer na
podlagi že omenjene kategorizacije. S predlogom razvrstitve smo seznanili vse krajevne skupnosti in prizadete delovne organizacije, ter se udeleževali javnih razprav v tistih KS, kjer so posledice interventnega zakona na načrtovano urbanizacijo največje. Iz poročila sekretariata z dne 31. 10. 1983 sekretariatu skupščine o izvajanju nalog iz resolucije za leto 1983 in 10. mesečnega poročila z dne 7. 11. 1983 je razvidno da izvedbeno urbanistično dokumentacijo nismo v večini primerov izvedli zaradi določil interventnega zakona, kar je poleg pomanjkanja razvojnih programov oz. njihove neusklajenosti, ter neučinkovitega načina združevanja sredstev, bil tudi glavni razlog, da nismo pristopili k novelaciji oz. izdelavi zazidalnim načrtom za niz zazidalnih otokov namenjenih industriji.
Pri delu iz pristojnosti sekretariata se srečujemo z velikimi težavami predvsem zaradi nejasnih predpisov (Tukajšnji upravni organ je dal neposredno pobudo glede razjasnitve posameznih nedorečenosti v zakonu o razlastitvi. Javnemu pravobranilstvu mesta Ljubljane, že dne 29. 4. 1980. Pripravil je pripombe in predloge k osnutku zakona o stavbnih zemljiščih, dne 26. 8. 1983 ter jih posredoval in obrazlagal skupini delegatov za republiško skupščino) in dolgotrajnih postopkov, glede na naravo dela (odvzemi, razlastitve) se stranke poslužujejo vseh zakonitih pravnih sredstev — od pritožbe do upravnega spora pri Vrhovnemu sodišču - ali pa zavračajo vročitev odločbe oz. vabil na ustno obravnavo. Velik problem predstavlja tudi neažurirano lastninsko stanje v zemljiški knjigi pri Temeljnem sodišču, kar povzroča, da se pritegnejo v postopek, neprave stranke. Investitorji praviloma prepozno vlagajo predloge s pomanjkljivo dokumentacijo (pred-parcelacijski načrt namesto delilnega načrta, ni dokazila o zagotovljenih sredstvih za izplačilo odškodnine) kar vse povzroča podaljševanje postopkov in dodatno delo. Največji problem predstavlja pomanjkanje nadomestnih zemljišč, kajti po zakonu o razlastitvi je treba razlaščencu, ki je kmet priskrbel kmetijsko zemljišče ali celo kmetijo, če se ta ruši. Zato bi bilo nujno predvideti zazidalni otok z nadomestnimi kmetijami na površinah, ki so po prostorskem planu, predvidene za trajno kmetijsko obdelavo.
Sekretariat pomaga krajanom, krajevnim skupnostim, SIS-om in drugim organom pri uveljavljanju njihovih pravic s tem, da predvsem od neuke stranke prejme vlogo ustno na zapisnik. Dalje nudi pravno pomoč z nasveti glede informacij o zazidljivosti, vknjižbe lastninske oz. služnostne pravice pri Temeljnem sodišču. Sekretariat je v svrhu pomoči strankam, sestavil in dal razmnožiti obrazce za posamezna področja dela.
SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je izvajal naloge in opravljal delo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ št. 21/82), zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS št. 35/82), statutom občine (Ur. list SRS št. 16/82) in odlokom o občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Ur. list SRS št. 13/82) navodili republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in svojimi programi dela. Izvajal je sklepe skupščine občine, občinskega komiteja in sveta za splošno ljusko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta v skladu z dogovorjeno politiko za njegovo področje dela.
\
Občinski sekretariat za ljudsko obrabmo je za skupščine občine pripravil osnutek odloka o organizaciji in delovanju organov občine v vojni, poročila o stanju obrambnih priprav v občini ter posredoval njena stališča in sklepe vsem obrambnim subjektom z namenom da jih upoštevajo pri dopolnjevanju obrambnih načrtov in pri izdelavi varnostnih načrtov. Spremljal je izvajanje nalog s svojega delovnega področja pri vseh obrambnih subjektih in o tem poročal skupščini občine ali njenim organom.
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je v skladu s svojim delovnim področjem dajal iniciativo za obravnavanje zadev SLO in DS izvršnemu svetu pripravljal strokovne podloge za odločanje in mu poročal. Dajal je iniciativo za obravnavo in določanje vsebine, odlokov, posameznih delov občinskega obrambnega in varnostnega načrta ali njihovih sprememb, poročal o izvajanju nalog v zvezi z izvajanjem obrambnih in varnostnih zadev. Strokovneje pripravljal in organiziral vaje, urjenje, izobraževanje ter usposabljanje nosilcev obrambnih in varnostnih priprav v skladu s stališči in sklepi izvršnega sveta. Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je izdeloval strokovne podlage za delo in odločanje sveta za SLO in DS in občinskega komiteja za SLO in DS, pripravljal grad1' i seje, izvrševal njihove sklepe ter jim redno poročal o i/
nalog s področja SLO in DŠ. Skrbel je, da so se odločitve izvajale pri vseh obrambnih subjektih in vgrajevale v občinski obrambni in varnostni načrt oziroma njune posamezne dele.
Usklajeval, strokovno svetoval in dajal je navodila drugim občinskim upravnim organom v zvezi z izvajanjem skupnih in njihovih nalog s področja SLO in DS glede na zakonske predpise, strokovna navodila in sklepov organov skupščine občine. Pomagal jim je pri oblikovanju njihovih aktov s področja SLO in DS in izvajal z njimi priprave v zvezi z posameznimi vajami.
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je redno sodeloval z vsemi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami v občini, jim nudil strokovno pomoč pri izvajanju njihovih nalog s področja SLO in DS in v skladu s potrebami pripravljal tudi zanje potrebno gradivo. Pri izvajanju svojih nalog je občinski sekretariat za ljudsko obrambo upošteval tudi njihove odločitve in stališča. S Samoupravnimi organizacijami in skupnostmi je občinski srekretariat sodeloval v skladu s svojim delovnim področjem, organiziral in izvajal je z njimi potrebna posvetovanja in razgovore, strokovno usmerjal njihovo delo in jim pomagal pri izvajanju njihovih nalog. Opravljal je strokovni nadzor, kako izvršujejo zakonske obveznosti ter druge naloge s področja SLO in DS po sklepih pristojnih organov in politiko, ki jo je določila občinska skupščina.
V razmerju do delovnih ljudi in občanov je izvajal z zakonom določene pristojnosti organiziral njihovo strokovno usposabljanje in urjenje ter skrbel, da izvajajo svoje obveznosti v skladu z vojnimi razporeditvami.
Zagotavljal je delovanje vojno upravnih zvez tako za mirnodobne potrebe kakor tudi za potrebe v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, izrednih razmer in vojne. Izvajal je urjenje enote za vojno upravne zveze in uporabnikov vojnih upravnih zvez.
Upravljal je strokovne naloge v zvezi z organiziranjem. in izvajanjem zadev civilne zaščite ter organiziral in izvajal strokovno usposabljanje enot in štabov za civilno zaščito v KS in OZD,
občinskega štaba za civilno zaščito in občinskega združenega odreda civilne zaščite.
Izvajal je strokovna opravila v zvezi z izdelavo občinskega obrambnega in varnostnega načrta oz. njegovih posameznih delov in skrbel, da so se obrambne in varnostne priprave izvajale v organih skupščine občine krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
.Organiziral in skrbel je za izobraževanje prebivalstva s področja SLO in DS v skladu s programi. Pridobival je skupaj z drugimi subjekti mladino za vojaške poklice, izvajal naborne zadeve ter naloge v zvezi z narodno zaščito.
Opravljal je strokovne naloge za svet za preventivo in vzgojo v cestnem premetu ter skrbel za izvajanje njegovih sklepov.
Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je opravljal strokovni nadzor pri vseh obrambnih subjektih v občini glede uresničevanja njihovih pravic in dolžnosti glede izvajanja predpisov s področja SLO in DS ter sklepov pristojnih organov skupščine občine.
Ključni problemi razvoja SLO in DS
Pri razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo se srečevali zlasti z naslednjimi problemi:
-	ugotavljamo nezadostno usposobljenost izvajalcev obrambnih in varnostnih načrtov ter premajhno poznavanje rešitev v načrtih in zato prihaja do nepotrebnih improvizacij na vajah kjer se dane rešitve preverjajo;
-	oprema s strani proizvajalcev se ne dobavlja v dogovorjenih rokih in včasih tudi ne v potrebni kvaliteti;
-	praksa kaže, da programi ne ustrezajo vedno po vsebini in obliki dejanskim potrebam usposabljanja delovnih ljudi in občanov za izvajanje nalog SLO in DS in da je potrebno
metode in oblike pouka posodobiti. Za večje vključevanje delovnih ljudi in občanov v izboraževanje je tudi potrebno večje angažiranje družbenopolitičnih organizacij;
-	še vedno ne moremo zagotoviti potrebno vpisovanje mladih v vojaške šole;
-	težave so s formiranjem in usposabljanjem enot za vzdrževanje zaklonišč kar upliva na stanje zaklonišč;
-	urjenju enot in Štabov za civilno zaščito je nameniti manj teoretične in več praktične usposabljanja ker ugotavljamo, da poveljevanje v civilni zaščiti ne teče tako kot bi moralo;
-	hranjenju civilne zaščite v KS je nujno dati večjo skrb in najti ustreznejše prostore, da oprema ne bi propadala. Opremljanje se izvaja v skladu s srednjeročnim programom, ki pa ne bo
realiziran zaradi velikega porasta cen, pomanjkanja opreme na trgu in cenam neadekvatnega financiranja;
-	vojne sistemizacije še vedno niso adekvatne potrebam in so kadrovsko pomanjkljivo popolnjene;
-	pri izvajanju mobilizacijskih vaj se še vedno srečujemo $ spremembami imen ulic in s tem v zvezi s točnostjo naslovov obveznikov, neažurnimi seznami stanovalcev v stanovanjskih hišah ter nepravočasnimi prijavami in odjavami bivališč obveznikov;
-	na področju družbene samozaščite še vedno ugotavljamo malomarne odnos do varovanja družbenega premoženja, nezadostno usposobljenost oz. seznanjenost z varnostnimi nalogami varnostnih služb, neažurnimi evidencami izvajalcev obrambnih in varnostnih služb, neažurnimi evidencami izvajalcev obrambnih in varnostnih nalog, nezadostno protipožarno zaščito in usposobljenostjo delovnih ljudi in občanov za uporabo protipožarnih sredstev.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Občinska uprava za družbene prihodke (v nadaljnjem besedilu: uprava) v skladu z Zakonom o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS št. 3/81 in 6/83) spremlja pridobivanje dohodkov, od katerih se plačujejo davki občanov, ugotavlja davčne obveznosti občanov, pobira davke, nadzoruje pravilnost davčnih napovedi, izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov, ugotavlja in analizira delovanje davčnega sistema in davčne politike ter pripravlja odloke ter druge splošne akte za urejanje vprašanj s področja davkov, spremlja pridobivanje prihodkov občanov in ugotavlja izvor njihovega premoženja, odmerja in pobira prispevke za samoupravne interesne skupnosti ter organizacije na osnovi samoupravnih sporazumov.
V obravnavanem obdobju je bilo delo uprave usmerjeno na:
1.	Pripravo odlokov iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih uprava predlaga izvršnemu svetu oziroma občinski skupščini v obravnavo in sprejem.
2.	Proučevanje predpisov in drugih gradiv s področja davčne politike, ki sta jih izvršnemu svetu oziroma občinski skupščini predložila Izvršni svet SML oziroma Izvršni svet Skupščine SRS ter pripravo stališč, pripomb in predlogv k tem gradivom, ki jih je uprava' posredovala izvršnemu svetu oziroma občinski skupščini.
3.	Spremljanje stanja in gibanja davkov, prispevkov in drugih družbenih obveznosti, odmerjanje teh obveznosti v predisanih davčnih oblikah in rokih, izterjavo davkov, pravočasno h1 pravilno knjiženje obveznosti ter usmerjanje družbenih ph' hodkov v proračun občine v skladu s sprejeto davčno politiko-
4.	Odmerjanje, obračunavanje in pobiranje prispevkov za samoupravne interesne skupnosti in izterjavo obveznosti za druge uporabnike družbenih sredstev (sodnik za prekrške, sodišče, carina in drugi organi).
5.	Prehod na računalniško obdelavo podatkov v davčnem knjigovodstvu (davek od ostanka čistega dohodka, prispevki za SIS. prometni davki in davek od premoženja).
6.	Pravočasno plačevanje predpisanih davčnih obveznosti >n izvajanje vseh ukrepov za doseganje izterjave davkov v skladu z Dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS in Dogovorom o usklajevanju davčne politike.
7.	Izdelavo programov dela uprave, poročil o delu uprave h’ občasnih poročil o stanju na posameznih področjih dela. Program nalog na področju odmere družbenih obveznosti je
narekoval čim bolj tekoče spremljanje poslovanja davčnih zavezancev, pravočasnost odmemih postopkov in ugotavljanje realnih davčnih osnov ter pravočasno predpisovanje akontacij v ustrezni višini.
Letni pregled poslovnih knjig in odmerni postopki so bili v letu 1983 opravljeni prej kot v 1982. Skupne obremenitve davkov, n3 katerih višino lahko s svojim delom uprava vpliva (kalkulativn1 prihodki), so znašale na dan 31. 12. 1982 108.939.000 din in sov prmeijavi z 31. 12. 1981, ko so znašale 73.220.000 din, večje z* 49%. Letos so 31. 10. obremenitve znašale že 118.351.000 din-Plan za leto 1983 je 127.454.000 in bo predvidoma dosežen.
Davčnih olajšav od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki jn1 je uprava priznala na podlagi odloka o davkih občanov z namenon’-1 da z njimi vzpodbuja razvoj obrtne dejavnosti, je bilo leta 1982 (z8 leto 1981) priznanih za 3.005.100 din, leta 1983 (za leto 1982) Pi za 4.098.082 din.	,
Akontacije so bile predpisane v zakonskih rokih in ustrezaj višini s tem, da so se letos zelo povečale, ker so bile usklajene1
odmero za preteklo leto, kot to določa zakon.
Uprava je odmerjala zavezancem tudi prometne davke: za leto 1981 21.384.000 din in za leto 1982 31.102.000 din (letos do 31.
10.	26.976.000 din).
Prispevkov za SIS, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela zase in za pri njih zaposlene delavce, je uprava zavezancem odmerila za leto 1981 121.098.138 din, za leto 1982
219.132.000	din (letos do 31. 10. 310.503.000 din).
Skupne obremenitve vseh davkov in prispevkov so bile leta 1981 296.945.000 din, leta 1982 466.578.000 din in letos do 31.
10.	570.300.000 din.
Skupno število zavezancev za vse vrste davkov se je sicer letos zaradi z novim zakonom o davkih občanov, uvedenih davčnih oprostitev oziroma ukinitev davka zmanjšala od 16954 na 16211 vendar je bil za ukinjeni davek odmerni postopek enostaven, pri vseh drugih davkih pa je treba davčne napovedi skrbno proučiti in ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji za priznanje davčne olajšave oziroma oprostitev.
Število davčnih napovedi oziroma druigh listin, ki sluzijo kot napoved (kupoprodajne pogodbe) je bilo letos večje kot lani, kar pomeni, da sta se obseg in zahtevnost dela povečala.
Inšpektorji so v obravnavanem obdobju opravili kontrolo inventurnih popisov pri 182 zavezancih, štirikrat je bil opravljen popis zalog vina in cigaret pri 33 gostincih. Medletna kontrola poslovanja (pravilnost vodenja poslovnih knjig, obračunavanje in plačevanje družbenih obveznosti, obseg in način poslovanja, zaloge, osnovna sredstva, zaposlovanje delavcev) je bila opravljena 313 krat. Opravljenih je bilo 1225 letnih pregledov, ugotovljen
poslovni uspeh in čisti dohodek.
Izrečenih je bilo 55 mandatnih kazni in predlaganth 65 davčnih zavezancev v kaznovanje zaradi davčnih prekrškov.
Sodelovali so z drugimi organi (delitev bonov za gorivo), preverjali upavičenost za priznanje dodatnih količin goriva, kontrolne naloge s svojega področja).
V obravnavanem obdobju je bil v izvajanju davčne politike dan poudarek pravočasnemu plačevanju predpisanih družbenih obveznosti in izvajanju ukrepov, ki jih predpisi predvidevajo v primerih nepravočasnega izpolnjevanja teh obveznosti.
Kljub veliki prizadevnosti in odgovornemu delu delavcev izterjave in delavk, ki evidentirata račune in izdajata naloge izplačevalcem, da odtegnejo neplačane zapadle obveznosti zaradi večkrat neažurnega stanja v davčnem knjigovodstvu (premajhne zmogljivosti računalnika; okvare; odsotnost delavcev, ki jih ni bilo moč nadomestiti) ukrepi niso bili vedno pravočasno oziroma
dovolj učinkvoiti.	,	_
Kljub temu so bila zagotovljena sredstva za financiranje
proračunskih potreb in ustvarjen presežek.
Pregled obremenitev in plačil: v
v 000 din
Datum	Obremenitve	Plačila
31.12.1981	296.945	270.220
31.12.1982	466. 57 6	425. 618
31.10.1983	570.300	419.545
Do 31. 10. 1983 je bilo na zbirna računa vplačanih še 35.405.000 din, ki pa še niso bili razporejeni za posamezne namene in zato v plačilih na dan 31. 10. 1983 niso upoštevani.
Za zagotovitev plačil so bili izvajani med drugimi naslednji ukrepi:
V oddelku za odmero
-	izdanih je bilo 11515 nalogov izplačevalcem, da odtegnejo ' zapadle obveznosti v skupnem znesku 199.114.350 din, v letu
1982 in 6.340 nalogov za 281.600.955 din do 31. 10. 1983,
-	129 sklepov o prisilni izterjavi za 6.553.488 din v letu 1982 oziroma 405 odločb o prisilni izterjavi za 38.233.434 din letos.
v oddelku izterjave
-	v letu 1982 je bilo izdanih 5604 opominov (letos so opomini ukinjeni),
~ 521 sklepov o prisilni izterjavi lani in 828 sklepov o prisilni izterjavi v znesku 76.881.707 din (posegi na žiro račune) letos,
-	2504 terjatev na terenu, izdanih 1796 opominskih položnic, 99
sklepov o prepovedi na osebne dohodke, '
-	za izterjavo obveznosti, ki jih uprava samo izterjuje (kazni,
carine, takse) je bilo izdanih lani 1056 sklepov o prisilni izterjavi in 2182 letos,	,	,
-	sprejetih je bilo 15.549 vplačil za 161.323.251 .din lani in 12197 vplačil za 193.085.096 din letos do 31. 10.
Davčno knjigovodstvo je lani opravilo 95670 vknjižb na karticah zavezancev na knjižnih strojih Ascott, letos pa na knjižnih strojih Ascotta 27255 in 92385 na računalniku Delta 340/5 skupaj s spremljajočimi opravili (sortiranje, šifriranje, kontroliranje). Lani je bilo izdanih 3650, letos pa 3139 potrdil o plačanih davkih in prispevkih.
Izdelanih je bilo 212 temeljnic za knjiženje, opravljenih skupaj 81 praznitev zbirnih računov in usmerjena sredstva v proračun in drugim uporabnikom družbenih sredstev.
Zaključne ugotovitve in predlogi
Skupščina ugotavlja, da podatki o izvajanju davčne politike in o realizaciji planiranih nalog kažejo, da je dosežen napredek na vseh področjih dela občinske uprave za družbene prihodke:
-	uvedba in doslednješe predpisovanje akontacij davkov in prispevkov tako z vidika pravočasnosti kot ustrezne velikosti,
-	sprotna oziroma pravočasna odmera družbenih obveznosti s hkratno odmero tistih, ki v preteklih letih niso bile odmerjene,
-	ažurnejše knjiženje davkov in prispevkov na klasični Ascotta strojih,
-	uvedba davčnega knjigovodstva na računalniku Delta 340/5,
-	doslednješa uporaba ukrepov v primerih, ko zavezanci niso pravočasno poravnali svojih obveznosti.
Rezultat teh prizadevanj je nadpoprečno povečanje obremenitev, kar pa je v času, ko je tudi zasebni sektor drobnega gospodarstva gospodaril v težjih pogojih kot v preteklih letih, ko niso urejena pomembna sistemska vprašanja za zavezance, zahtevalo od delavcev oddelka za izterjavo družbenih obveznosti in davčno knjigovodstvo dodatne napore za izterjavo.
Ne glede na ugotovljen napredek, pa mora uprava nadaljevati z odpravljanjem pomajkljivosti. S čimmanjšim zaostankom, za za-konskmi roki (ti so dejansko prekratki) mora odmerjati družbene obveznosti iz gospodarskih dejavnosti in realnejše ugotavljati osnove za odmero davkov in prispevkov.
Dosledno mora odtegovati zapadle obveznosti in izvajati ukrepe, ki jih predpisi predvidevajo v primerih nepravočasnega izpolnjevanja obveznosti.
Izboljšati in povečati kontrolo izvora premoženja, kontrolo izpolnjevanja davčnih obveznosti s sprotnim in doslednim izvajanjem oziroma predlaganjem ukrepov ter o tem poročati občinski skupščini.
S pomočjo računalniške opreme, ki bo instalirana do konca leta 1983, je treba v upravi povečati obseg in dvigniti raven elektronske obdelave podatkov in zagotoviti dnevno ažurnost knjigovodskih podatkov, ki bo odpravila vzroke za nesporazume in negodovanje zavezancev in ustvarila boljše pogoje za izterjavo družbenih obveznosti kot tudi za delo uprave v celoti.
Nadaljevati je potrebno z modernizacijo in razširitvijo materialne osnove dela (računalniški sistem Delta, avtomobili, namizni računski stroji).
Skupščina bo v okviru svojih pristojnosti in možnosti v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in dogovori o usklajevanju davčne politike zagotovila potrebna sredstva.
KADROVSKA SLUŽBA
Kadrovska služba je izvajala svoje naloge v skladu s predpisi, Družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike na območju’ ljubljanskih občin ter v skladu s svojim programom dela.
Izpolnjevanje 224. člena statuta:
Kadrovska služba je sodelovala pri razpisnih postopkih za individualne poslovodne organe, predsednike in člane kolegijsko' poslovodnih organov in za delavce s posebnimi pooblastili. V vseh navedenih primerih je oblikovala predloge sklepov IS; s sprejetimi stališči pa je seznanjala koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL. Sodelovala- je tudi pri imenovanjih raznih komisij, delovnh teles ipd.
V več primerih je izdelala stališča in pripombe o predlogih odlokov in drugih aktov in o problematiki, ki jo je obravnaval IS ali so jih skupščini predložili pooblaščeni predlagatelji. Izdelala je naslednja poročila: Poročilo o uresničevanju DD za obdobje 82-83 in Poročilo o odlikovanjih za leto 1982 in 1983, ki so bila obravnavana na sejah skupščine.
Pregled rešenih zadev kadrovske službe - razpisni postopki
v letu 1982 v letu 1983 64	48
8	26
—	predlogi za imenovanja in volitve, za
katera je pristojna skupščina občine	105	123
—	določanje članov disciplinskih komisij	48	34
—	poročila za skupščino in za sekretariat
za kadrovska vprašanja pri SRS	3	3
—	ažurirana kadrovska evidenca
Kadrovska služba je v obravnavanem obdobju zagotavljala strokovne podlage za delo Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, Komisije za odlikovanja, Odbora za spremljanje izvajanja DD Oo kadrovski politiki, IS, skupščine in KO za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve seje v tem času sestala desetkrat. Na svojih sejeh je obravnavala poročilo o izvajanju DD o temeljih kadrovske politike, predvsem pa pripravljala in dajala predloge: za izvolitev stalnih in občasnih delovnih teles občinske skupščine oz. njenih zborov, sodnikov in sodnikov porotnikov, delegatov širše družbene skupnosti v organe samoupravljanja, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so posebnega družbenega pomena in skrbela za sistem stalnega evidentiranja, pridobivanja ter usposabljanja kadrov za opravljanje najodgovornejših nalog v delegatskem sistemu, kontinuirano spremljala aktivnost delegatov ter dajala predloge za eventuelne razrešitve in imenovanja, skrbela za ustrezno število zunanjih članov v disciplinskih komisijah v posameznih organizacijah združenega dela, sodelovala s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri P OK SZDL ter opravljala druge naloge v skladu z akti občinske skupščine.
Komisija za odlikovanja
Sedemčlanska komisija za odlikovanja se je v tem obdobju sestala desetkrat. Na svojih sejah je obravnavala 168 predlogov za odlikovanja. Odlikovanih je bilo 81 posameznikov, dve delovni organizaciji in Zveza športnih društev Slovan.
Glede na družbeni pomen odlikovanj in moralno politično občutljivost javnega vrednotenja dela in zaslug posameznikov ter organizaci, je bila uresničevanju politike odlikovanj namenjena posebna skrb. Ker izbora kandidatov za odlikovanja ni mogoče zaupati posameznikom ali strokovnim službam, je skupščina že v letu 198l sprejela stališče, s katerim je zadolžila vse delovne organizacije in druge samoupravne skupnosti, da oblikujejo delegatsko sestavljene komisije. V zvezi s tem sklepom je bilo v občini ustanovljenih več kot 55 komisij.
Odbor za spremljanje izvajanja DD o kadrovski politiki
Za spremljanje izvajanja DD o kadrovski politiki je bil pri Skupščini občine imenovan 11 članski odbor.
Odbor je v obravnavanem obdobju sodeloval pri oblikovanju sprememb in dopolnitev DD o kadrovski politiki na območju ljubljanskih občin, skrbel, da so spremembe in dopolnitve DD sprejele in podpisale vse delvone organizacije in druge samoupravne skupnosti v občini, izdelal poročilo o izvajanju DD v občini, pripravil pregled stanja kadrovanja poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili ter ažuriral kadrovsko evidenco.
Društvo kadrovskih delavcev
Kadrovska služba tesno sodeluje z Društvom kadrovskih delavcev, ki združuje preko 300 članov. Društvo je posvečalo posebno pozornost - funkcionalnemu izobraževanju svojih članov, izmenjavi izkušenj pri defti in člane seznanjalo z zakonodajo in drugimi novitetami s kadrovskega področja.
SLUŽBA ZA PRORAČUN, FINANČNE IN SKUPNE ZADEVE
Temeljna naloga službe je sestava proračuna in zaključnega računa proračuna bilance sredstev splošne porabe, analiziranje in spremljanje pojavov na področju javnih financ, izvajanje proračuna sestavljanje finančnih načrtov in zaključnih računov za upravne organe in njihove delovne skupnosti, posebne račune krajevne skupnosti in druge uporabnike družbenih sredstev. V pristojnost dela službe pa spada tudi opravljanje organizacijskih in kadrovskih del za upravne organe, strokovne službe in njihove delovne skupnosti, tehnične in strokovne naloge za izvršni svet, strojepisna opravila za upravne organe in strokovne službe, tekoče in
investicijsko vzdrževanje zgradbe in opreme, fotokopirnice in razmnoževalnice, ekonomata in druge naloge.
Služba je v obravnavanem obdobju izvajala dela in naloge, ki so bila zastavljena s vsakoletnim programom w -t*.
V	obravnavanem obdobju so bili izdelani osnutki in predlogi odlokov o proračunu občine za leti 1982 in 1983 in spremembe ter dopolnitve k tem odlokom, zaključni račun o izvrševanju proračuna občine za leto 1982, finančni načrt, predračuni prihodkov in ohodkov ter zaključni računi upravnih organov in strokovnih služb in njihovih delovnih skupnosti.
V	okviru službe so se opravljala tudi finančna in knjigovodska opravila za 23 krajevnih skupnosti, občinska konferenca ZSMS, občinska raziskovalna skupnosti, skupnost za razvoj družbenega standarda, skupnosti za razvoj kmetijstva, razvojno gospodarska skupnost in za posebni račun za LO in TO, za katere so bili izdelani zaključni računi za leta 1981 in 1982.
Služba je sodelovala z Komitejem za finance pri SM Ljubljana pri pripravljanju gradiv o oblikovanju in razporeditvi sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leta 1982 in 1983 ter pri drugih gradivih finančnega značaja, pomembnih za skupne mestne zadeve, ki so bila obravnavana v izvršnem svetu in skupščini občine.
Delavci službe so bili veliko časa angažirani pri izdelavi vsakokratnih trimesečnih periodičnih obračunih in pregledih realizacije finančnih načrtov upravnih organov in strokovnih ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev. Enako so bili angažirani pri sestavi mesečnih in trimesečnih poročil o izvajanju proračuna občine.
Na področju skupnih zadev so se opravljala organizacijska in kadrovska dela in naloge za službo in za ostale upravne organe in strokovne službe. Ta dela so bila osredotočena na vodenju evidence zaposlenih delavcev, na sodelovanje pri sprejemanju novih delavcev, vodenje pripravne in odjavne službe z zdravstenim in pokojninskim zavarovanjem delavcev in z zavodom za zaposlovanje delevce, realizacija sklepov s področja delovnih razmerij itd.
Na področju samoupravno normativne dejavnosti so bile v službi in v upravnih organih realizirane naslednje naloge:
sprejem pravilnikov o organizaciji in sistemizaciji del in nalog upravnih organov in strokovnih služb.
—	sprejem statutov.
- sprejem sporazumov o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka delovnih skupnosti.
—	sprejem pravilnikov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti. .
—	sprejem sporazumov o enotnem urejanju zadev skupnega pomena delavcev delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb.
—	pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev.
—	pravilnik o strokovnem izobraževanju delavcev.
—	sprememba in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih delavcev.
—	opravljeno in sprejeto je bilo ovrednotenje del in nalog upravnih organov in strokovnih služb po sprejeti metodologiji in pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnostih.
—	sestavljen je pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju in vodenju knjigovodstva, ki je v fazi sprejemanja.
—	v vseh delovnih skupnostih upravnih organov in strokovnih služb so bili izvedeni predhodni postopki in volitve disciplinske komisije in komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
Za potrebe službe za proračun, finančne in skupne zadeve so izdelani osnutki: pravilnik o volitvah in odpoklicu članov sveta delovne skupnosti, pravilnik o delu sveta in njegovih organov, pravilnik o postopku in izvedbi referenduma in normativi za dela in naloge strojepisk in delavcev, ki opravljajo administrativna tehnična opravila.
Delavci službe so zadovoljivo opravljali administrativno tehnična opravila za izvršni svet, strojepisna in druga opravila za upravne organe in strokovne službe ter za druge uporabnike proračunskih sredstev.
V	letu 1983 so bila združena dela in naloge hišnika in ekonomata. Dmžbena prehrana, ki je namenjena za zagotovitev tople malice za delavce občinske uprave pa je bila pogodbeno predana gostinskemu podjetju Napredek, Domžale. Ti dve spremembi sta nam omogočili, da smo število zaposlenih znižali za 3 delavce.
PREDLOG
PRIORITETNI
PROGRAM
nalog krajevnih skupnosti za leto 1984
A— ___________________v
UVOD
Osnutek priorietetnega programa nalog krajevnih skupnosti za 'eto 1984 sta obravnavala na prejšnji seji zbor krajevnih skupnosti m zbor združenega dela naše občinske skupščine. Zbor združenega dela na osnutek prioritetnega programa ni imel pripomb, bile pa so Podane naslednje pripombe na zboru krajevnih skupnosti:
" Delegata krajevnih skupnosti Dušan Kveder—Tomaž in Bizovik sta menila, da bi morali v prioritetnem programu v večji meri upoštevati njihove pereče probleme, skratka daje višina zneska za realizacijo najnujnejših nalog premajhna;
" Delegatka krajevne skupnosti Selo je predlagala, da se ločeno objavi program nalog krajevne skupnosti Moste in Selo z višino sredstev za vsako nalogo posebej in;
" Delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, ki je predlagal, da prioritetni program ostane na tej seji v fazi osnutka, ker njihova delegacija še ni uspela dobiti stališč samoupravnih organov te krajevne skupnosti.
Na prvo pripombo sta delegata že na seji dobila odgovor. Obrazloženo je bilo kako je komisija pripravljala osnutek prioritetnega .programa in določila višino sredstev za posamezno nalogo. Predvsem pa je bilo poudarjeno, da vrednost celotnega prioritetnega programa temelji na znesku, ki je opredeljen v osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1984 (200 din na zaposlenega, ki se zagotavljajo iz sklada skupne porabe). Vrednost celotnega prioritetnega programa realno ni možno povečati glede na finančne možnosti OZD oziroma skladov skupne porabe. Pripomba krajevnih skupnosti Selo in Stepanja Vas pa je bila upoštevana. Komisija za pripravo prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti predlaga zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela, da sprejmeta prioritetni program za leto 1984, da bi se lahko čimprej izdelali in posredovali samoupravni sporazumi organizacijam združenega dela naše občine v obravnavo.
prioritetni program
"-^Šlfivna skupnost
Znesek din
Naloge
1. SOTOČJE	'	300.000	Ureditev izvoza z^ invalidske vozičke pri brvi čez Grubarjev kanal
2- JOŽE MOŠKRIČ-CIRIL	320.000	Obnova doma občanov (obnova strehe,ogrevalnih naprav in električne instalacije)
3- ZADVOR	460.000	Adaptacija zadružnega doma (popravilo strehe in obnova tlaka)
4’ zelena jama	230.000 \ .	Adaptacija poslovnih prostorov KS na Perčevi 22(obnova strehe,žlebov in obrob)
5- Hrušica-fužine	230.000 •	Adaptacija kulturnega doma Jirušica (krovsko-kleparska dela)
6- Bizovik	100.000	Prenova stavbe Bizoviška c. 6 (sofinanciranje obnove ostrešja, električne instalacije, fasade, kanalizacije, kletnih prostorov)
’• Zadobrova- sneberje	t	145.000	Vzdrževalna dela na zadružnem domu (ureditev kanalizacije)
*- dolsko	360.000	Postavitev treh avtobusnih postajališč
S‘ Upoglav	470.000	Postavitev dveh avtobusnih postajališč
l0- Klopce "• BESNICA *2- novo polje	550.000	Sofinanciranje nadaljevanja rekonstrukcije ceste Kamnica-Križevska vas
	400.000	Obnova in vzdrževanje krajevnih vodovodov^ katerimi upravljaj KS
	240.000	Izgradnja sanatarijt| v poslovnih prostorih KS
u- polje 1<- Zalog	50.000	Dokončanje v letu 1983 začetih sanacijskih dol na stavbi KS(obnova stroh<j
	320.000	Obnova prostorov KS v zadružnem do-
mu v Zalogu (popravilo prostorov, dvorane in stopnišč)
15. KODELJEVO	190.000	Ureditev in vzdrževanje poslovnih prostorov KS (dograditev dveh podstrešnih prostorov, ureditev dvora-,	ne KS in pleskanje prostorov)
16. DUŠAN KVEDER-TOMAZ	70.000-	Preureditev in nakup opreme novopri-dotijenih prostorov KS v Kvedrovi 32
17. MOSTE	251.000	Adaptacija sejne dvorane na Zaloški c. 48 (136.800 din) in ureditev otroškega igrišča na letnem telovadilišču TVD Partizan Moste (114.200). Adaptacija sejne dvorane je nerealizirana naloga iz programa za leto 1983 in se nadaljuje skupaj s KS Selo
18. SELO	64.000	Adaptacija sejne dvdrane na Zaloški c. 48. Je neralizirana naloga iz programa za leto 1983 in sc nadaljuje skui-paj s KS Moste
19. STEPANJA VAS	56,000	Ureditev otroškega igrišča na Bilečan-ski ulici
20. 25. MAJ .	110.000	Ureditev otroškega igrišča in površin ob Vlahovičevi 5 in Pesarski cesti
SKUPAJ :	1.916.000 din	
PREDSEDNIK KOMISIJE Marti# Hog. >
PREDLOG
(	x
Na osnovi sklepa 4. seje Odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč z dne 25. 10. 1982 predlagamo podpisnikom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji, da sprejmejo naslednji
SKLEP
o uporabi sredstev solidarnosti
V	skladu z 2., 3. in 5. členom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti (Uradni list SRS, št. 29/75) in v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3/75) se občini Idrija za delno kritje škode, ki je nastala zaradi drsenja tal v Rudniku živega srebra Idrija, odobri uporaba sredstev solidarnosti v znesku 16.033.392,60 dinarjev in sicer:
1.	Dovoli se uporaba sredstev solidarnosti, ki se združijo na računu sredstev solidarnosti SR Slovenije, v višini 16.033.392,60 din.
2.	Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo v občini Idrija za sanacijo nastale škode zaradi drsenja tal v Rudniku živega srebra Idrija. V skladu z 9. členom družbenega dogovora mora skupščina občine Idrija poročati odboru podpisnika družbenega dogoyora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti o poteku odpravljanja posledic naravne nesreče. Dolžna je podati tudi letno poročilo o opravljenem delu na sanaciji škode do 25. 12. 1984.
V	času sanacije izvaja nadzor: Republiški komite za idnustrijo in gradbeništvo in' Republiški komite za energetiko.
Obrazložite v:
Premiki tal v območju eksploatacijskega polja v Rudniku živega srebra Indrija so posledica komplicirane geološke zgradbe kamenin ob znanem Idrijskem prelomu, ter rudarjenja. V jugovzhodnem področju Idrijske kotline povzročajo premiki deformacije v vertikalni in horizontalni smeri. Posledice so ugrezanje in prečno oremikanje terena, kar povzroča pošodbe na zunanjih objektih ter deformacije jamskih objektov.
Rudnik živega srebra Idrija je pred prekinitvijo proizvodnje v letu 1977 sam saniral posledice premikov tal, kar je tudi dolžan po zakonu o rudarstvu, člen 8. (Uradni list SRS št. 15/75). V sedanjem času pa tega zaradi vseh posledic prekinjenega rudarjenja sam ne zmore.
Po predloženi tehnični dokumentaciji ,,Analiza površinskih premikov v jugovzhodnem predelu mesta Idrija “, izdelane v juniju 1983 v Razvojno projektivnem centru Idrija lahko ugotovimo, da je zaradi rudarjenja načeto ravnovesje terena južno od Idrije, ki se premika, proti severu, torej mestu Idriji. Prekinitev črpanja vode iz rudnika, oziroma zalitje jame, bi te razmere poslabšalo in obstaja nevarnost, da bi prišlo do večjega, verjetno tudi katastrofalnega drsenja tal na površini, m kateri se nahaja mesto Idrija.
Preprečitev takih posledic je možna s sanacijo nastale škode v jami, ali pa s strokovnim zaprtjem rudnika. Po odločitvi Skupščine SR Slovenije se rudnik vzdržuje, kar pomeni črpanje vode in sanacijo poškodovane jamske zgradbe.
Za zaprtje rudnika v danih pogojih ni nikakršnih možnosti, saj bi takšen poseg zahteval obsežno strokovno delo in ogromne stroške, ki se ocenjujejo nad preko 600 milijonov dinarjev.
Vsled vsega navedenega izhaja, da je Rudnik in tudi ožja družbena skupnost v brezizhodnem položaju ob dejstvu, da se stroški odklanjanja posledic vse bolj povečujejo in da jih brez širše pomoči ne bo možno sanirati.
Izvršni svet občine Idrija je imenoval posebno komisijo z nalogo, da oceni nastalo nepokrito škodo.
Komisija je nastalo škodo ocenila v višini 53.061.920.00 din. Ob tem je proučila tudi druge stroške, izhajajoče iz nalog po zakonu in ugotovila naslednje:
V preteklem letu je bilo potrebno 614.700,00 din za črpanje jamske vode. Črpanje vode ni posledica premikanja tal, ampak je le preventivni ukrep. Za vzdrževanje opreme pa je bilo potrebno
17.798.380,00	din.
Od skupnih stroškov vzdrževanja 71.475.000,00 je bilo torej realizirano 18.413.080,00 din, medtem ko so stroški 53.061 920,00 din izključno posledica premikanja tal.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora je razpravljal o vlogi že na 3. seji dne 13. 7. 1983 in sprejel sklep, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu s 3. členom '3. odstavka družbenega dogovora oceni o upravičenosti izjemne uporabe solidarnostnih sredstev za nastalo škodo, kar je Izvršni svet na 89. seji dne 1. 9. 1983 tudi obravnaval in sprejel sklep, da se sredstva solidarnosti lahko uporabijo. Odbor podpisnikov je ob obravnavi vloge za sanacijo škode Rudnika živega srebra in odločitvi za dodelitev sredstev v višini 16.033.392,60 din upošteval tudi mnenje Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ter ugotovitve iz zapisnika razgovora o saniranju Rudnika živega srebra Idrija na Gospodarski zbornici Slovenije z dne 21. 1. 1983.
Člani odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji so ugotovili, da je problem pomanjkanje sredstev Rudnika živega srebra Idrija za odpravo škode v širšem družbenem interesu, zaradi česar je potreben poseben, odnosno izjemen pristop.
Že z letom 1984 bo Rudnik živega srebra Idrija s proizvodnjo kril stroške nadaljnjega saniranja in vzdrževanja.
PREDLOG
V skladu s 45. členom zakona o združenem varstvu otrok (Uradni list SRS štev. 35/79), 5. in 54. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna štev. 2/82) in na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS štev. 16/82) je skupščina občine Ljubljana
moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.in na seji
zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
i.
Daje se soglasje k statutu občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje, ki ga je skupnost predložila skupščini občine v soglasje dne 24. II. 1983.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na skupščini.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Niko LUKEZ
OBRAZLOŽITEV
Zbora občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje sta na seji dne 23. 3. 1983 sprejela statut skupnosti.
Osnutek statuta je bil v obravnavi od 20. 12. 1982, ko je skupščina skupnosti verificirala osnutek in ga dala v javno obravnavo. Osnutek statuta in že sprejeti statut skupnosti so pregledali občinski sekretariat za občo upravo in občinski komite za družbene dejavnosti ter izvršni svet občinske skupščine in predlagali določene spremembe oz. dopolnitve. Statut je obravnavala tudi statutarno pravna komisija pri občinski skupščini, ki je ocenila pripombe izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in na podlagi tega predlagala določene dopolnitve. Skupnost otroškega varstva je statut dopolnila v smislu predloženih dopolnitev.
Občinska skupnost otroškega varstva tako dopolnjen nepopravljen statut skupnosti predlaga skupščini občine, da v skladu Z določili zakona o družbenem varstvu otrok in statutom občine da nanj soglasje.
PREDSEDNIK SKUPŠČIN L SKUPNOSTI Danilo JURCA
PREDLOd
V skladu s 45. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna št. 2/82) in na podlagi 194.člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SHS št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela rine. in na seji zbora krajevnih skupnosti
dne...sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje ______________________
Skupščina občine daje soglasje k statutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje sprejetem na skupščini skupnosti
dne 6.7.1983.
II.
Sklep začne veljati z dnem sprejema na seji skupščine občine.
OBRAZLOŽITEV
V mesecu aprilu 1980 je stopil v veljavo Zakon o skupnostih socialnega varstva, na osnovi katerega je občinska skupnost socialnega varstva sprejela spremembe samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva (Delegatske) tribuna št. 2-82) in statut skupnosti Občinske komite za družbne dejavnosti in Občinski sekretariat za občo upravo občine Ljubljana Moste-Polje sta pregledala statut občinske skupnosti socialnega varstva in ugotovila, da je statut v skladu s pozitivno zakonodajo. Statut je obravnaval tudi izvršni svet na seji dne 15. 11. 1983 in nanj tli imel pripomb in tudi statutarno pravna komisija pri občinski skupščini. Statutarno pravna komisija je v /*• členu opozorila samo na pravilen naziv občinskega upravnega organa za družbene dejavnosti, ki je v predloženem gradivu že upoštevan.
Občinski komite za družben*' dejavnost1
Na podlagi 196. člena statuta občine Ljubljana Moste— Polje (Uradni list SRS št. 16/82) je zbor združenega dela dtupščine občine na seji dne .... sprejel naslednji
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju deiegatov v skupino deiegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane — prosvetno-kulturno področje
f	■	■	------n
Na podlagi 196. člena statuta občine Ljubljana Moste— Polje (Uradni list SRS št. 16/82) je zbor združenega dela na seji dne . . . sprejel naslednji
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva
V_____;___________________;_____J
Zbor združenega dela .skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljana - za prosvetno kulturno področje
razreši
*• OBLAK Ano roj. 1923, prof. iz Ljubljane, Bezenškova 1, f ‘ zaposlena pri VI. Gimnaziji Moste
2- 'BIZOVIČAR Antona, roj. 1933, prof. Iz ljubljane, Gasilska 30, , ..zaposlen pa osnovni šoli Kette Murn Ljubljana

i	'	II.
V Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje I skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor.združenega dela pupščine mesta — za prosvetno kulturno področje
1	' ‘	v ■
izvoli
*■ PAVLOVIČ Milutina roj. 1932, prof. tel. vzgoje, na Fakulteti
za telesno kulturo iz Ljubljane, Angelce Ocepek 13 ŠINKOVEC Jožico, roj. 1961, vzgojiteljico. Polje C XX/14 ■ zaposleno v VOO Otona Župančiča
dela.
. .	. III.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na zboru združenega
številka:
Datum:
lilo
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ
OBRAZLOŽITEV
x.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva
razreši
1.	FAGANEL Marjanco, zaposleno pri HP Kolinska, Tavčarjeva 2
2.	GODNIČ Cvetka, zaposlenega pri ŽG iz Ljubljane, Tugomerje-va ul. 20
II.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine SR Slovenije za področje gospodarstva
izvoli
1.	KUNAVER Dušana, roj. 1948 iz Ljubljane, Pot na Fužine 35 po poklicu gradb. tehnik, zaposlen pri Toplarni Ljubljana
2.	PAVLETIČ Dragico, roj. 1949 iz Ljubljane, Ob Kvedrovi S-5 referent za evidenco in analizo kadra pri ZG ŽTO Ljubljana, TOZD Kontejnerski terminal
III.
dela
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na zboru združenega
PREDSEDNIK Niko LUKEŽ
OBRAZLOŽITEV
Sekretariat skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na kadrovski službi predlagal, da zaradi prekinitve delovnega razmerja tovarišice Faganel Marjance in tovariša Godnič Cvetka in s tem izgube delegatske baze iz vrst delegatov evidentira nova člana v skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je razpravljala o predlaganih kandidatih ter ugotovila, da predlagana delagata Izpolnjujeta zahtevane pogoje, zato predlaga zborom skupščine, da ju izvolijo.
- c.
,.. Sekretariat skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je ugoto-As.dd je umrl tovariš Bizovičar Anton in da delegat-ka tovariš-ica Vblak Ana iz zdravstvenih razlogov jie more več opravljati delegatske funkcije ter predlagal kailrovski službi, da iz vrst elegato v evidentira nove člane v skupino delegatov za delegiranje elagatov v. zbor združenega .dela skupščuie mesta. Ljubljana -Prosvetno kulturno področje.
O	predlaganih kandidatih je razpravljala komisija za volitve, Imenovanja in kadrovske zadeve ugotovila, da predlagani delegati zPolnjujejo zahtevane pogoje, zato jih predlaga v izvolitev.
PREDLOG
Na podlagi 196. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 16/82) je zbor združenega dela na
seji dne..... zbor krajevnih skupnosti na seji dne ..... in
družbenopolitični zbor na seji dne ..,. sprejel
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov komisije za družbeno nadzorstvo
v__________________________________________________
i.
V Komisiji za družbeno nadzorstvo pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje se
razrešita
1.	Alenka PROŠEK, roj. 1951, Pot na Fužine 5, Ljubljana in
2.	Dušan KRALJ, roj. 1953, srednj. ek- iz Ljubljane, Ul. 15. aprila
imenuje
žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu:
1.	Marjan MOŠKR1Č, Zadvor 86, Dobrunje
2.	Mile ŠTIMEC, Klunova 10, Ljubljana
3.	Jože POCIVAVŠEK, Novo Polje c XV/1, Ljubljana-Polje
4.	Anton KOCJANČIČ, Rojčeva 1, Ljubljana
5.	Ilija SAVIČ, Zaloška 184/a, Ljubljana Polje
6.	Staša REJC, Trg oktobrske revolucije 13, Ljubljana
7.	Jože LESKOVŠEK, Bratoževa ploščad 29, Ljubljana
8.	Bogdan ŠTURM, Novo Polje c. XlII/2-A, Ljubljana Polje
9.	Marjana ŠTURBEJ, Sostrška 32/d, Dobrunje
10.	Jelka Hrženjak, Skopska 2, Ljubljana
11.	Stane JALOVEC, Pot na Hreše 3, Ljubljana-Polje
Tajnik žirije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine občine.
II.	*
Žirija je dolžna opraviti svoje naloge v skladu z določili odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste—Polje.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Niko LUKEŽ.l.r-
II.
V	komisijo za družbeno nadzorstvo pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje se
imenujeta '
1.	Igor KADUNC, rojen 1950 po poklicu diplomirani ekonomist iz Ljubljane, Linhartova 68, zaposlen pri EMONA - Interna banka Ljubljana, Šmartinska c. 152
2.	Alojz KASTELIC, rojen 1926 po poklicu kriminalist iz Dobrunj, Cesta 13. julija 44
III.
Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine.
OBRAZLOŽITEV
Komsiija za družbeno nadzorstvo pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje je zaradi večkratne odsotnosti navedenih delegatov predlagala sekretariatu skupščine in kadrovski službi, da zaradi pomembnosti oziroma odgovornosti, ki jo ta komisija v sistemu družbenopolitične skupnosti ima, evidentira nove člane, ki bi s svojo aktivnostjo in strokovnostjo zagotovili nemoteno delo komisije.
V	postopku, ki ga je vodila kadrovska služba, sta bila evidentirana tov. Kadunc Igor in Alojz Kastelic, ki izpolnjujeta zahtevane kriterije za delo v komisiji za družbeno nadzorstvo.
Komisija za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve je predlog obravnavala in predlaga zborom skupščine, da ga potrdijo.
OBRAZLOŽITEV
Služba za kadrovske zadeve je v sodelovanju s Koordinacijskih odborom za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Moste-Polje oblikovala predlog žirije in ga predložila v obravnavo Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je o predlogu žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 razpravljala, jo potrdila in predlaga zborom skupščine, dajo imenujejo.
PREDLOG
Na podlagi 196. člena statuta občine Ljbuljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 16/82) je zbor združenega dela na
seji dne... zbor krajevnih skupnosti na seji dne.
družbenopolitični zbor na seji dne .... sprejel
SKLEP
o imenovanju odbora za organizacijo
proslave občinskega praznika
v___________________________________________________V
PREDLOG
Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje. (Ur. list SRS, št. 16/82) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 24/77) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne .... na seji zbora krajevnih skupnosti, dne.
in na seji družbenopolitičnega zbora dne .... sprejela
SKLEP
o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
v_________________________________________________________
I.
V odbor za organizacijo proslave praznika občine se imenujejo: predsednik Tihomir PINTAR člani Marjan MOŠKRIČ Niko LUKEŽ Mile ŠTIMEC Slavko GERLICA Anton KOROŠEC Miro GORIČAN Dušan PIRC Mitko RIBIČIČ Marko ROTH Danilo JURCA
Tajnik odbora: Stane Brezovar, sekletar družbenopolitičnega zbora skupščine občine.
Odbor prične z delom takoj in lahko za eventuelno pomoč po izvedbi proslave imenuje posebne komisije. Številka:
Datum:
I.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje
predsednik Niko LUKEŽ
OBRAZLOŽITEV
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je na seji dne 2. 12. 1983 za izvedbo proslave občinskega praznika v letu 1984 oblikovala kadrovski predlog odbora in predlaga zborom, da ga imenujejo.
Predsednica komisije Staša Rejc
ZAPISNIKI IN STALIŠČA SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
SKRAJŠANI ZAPISNIK
skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bilo dne 21. novembra 1983 ob 16,30 v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/1.
Skupno zasedanje je otvoril in vodil Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine, v sodelovanju z Radom UHLJEM, namestnikom predsednika zbora združenega dela, Marico RIHAR, predsednico zbora krajevnih skupnosti, in Franjom VINKOM, predsednikom družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČIČ -ŠIFT, sekretarka občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine je predlagal sprejem dnevnega teda kot šo ga prejeli s sklicem zasedanja. Brigita PRIMC, delegatka krajevne skupnosti Jože Moškrič Ciril, je delegatom predlagala, da na dnevni red skupnega zasedanja uvrsti Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih, ki jo imajo vsi zbori v predlogih dnevnih redov za ločene seje zborov.
Delegati zborov občinske skupščine z omenjenim predlogom niso soglašali in so soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v
3.	Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981-1985 v letu. 1984 in osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu
4.	Kadrovske zadeve:
-	odstop predsednice izvršnega sveta in članov izvršnega sveta skupščine občine
-	predčasna razrešitev nekaterih predstojnikov upravnih organov
-	predlog sklepa o imenovanju delegata v občinski odbor udeležencev Družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja
-	predlog sklepa o imenovanju delegata v svet Srednje šole tiska in papiija Ljubljana
-	predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani.
K 1
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve
delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
Heleno F1LEŠ, delegatko III. konference delegacij - Žito, Franca MALNARJA, delegata Ml. konference delegacij — Papirnica Vevče, in
Armanda KOPITARJA, delegata XXIII. konference delegacij — Tiskarna J. Moškrič.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija
ugotovila,
da je od 39 delegatov zbora združenega dela na seji navzočih 34 delegatov.	»
Odsotnih je 5 delegatov in sicer:
delegat V. konference delegacij - Julon,
delegat VI. konference delegacij — Velana,
en delegat VII. konference delegacij — Papirnica Vevče,
delegat VIII. konference delegacij - Emona, MIZ
delegat XIX. konference delegacij — Petrol.
Zbor združenega delaje sklepčen.
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imuniteto0 zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
Andreja PODGORŠKA, delegata krajevne skupnosti' Novo Polje,
Lojzko NEJEDLV, delegatko krajevne skupnosti Zelena jama, in
Brigito PRIMC, delegatko krajevne skupnosti Jože Moškrič— Ciril.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija
ugotovila,
da je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti na seji navzočih 25 delegatov.
Odsotna sta 2 delegata in sicer: delegat krajevne skupnosti Besnica in delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi.
Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen.
Stalna komisija družbenopolitičnega zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji in
ugotovila,
da je od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora na seji navzočih 16 delegatov.
Odsotnost so opravičili 3 delegati in sicer:
Nevenka AHČAN,
Cveta TRDIN in Vinko VOLK.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Aleš KARDELJ, predsednik občinske konference SZDL,
Martin POGRAJC, predsednik občinskega sveta ZSS,
Niko BAMBIČ, dosedanji predsednik zbora združenega dela, Inka GOREČAN, predsednica skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva,
Elda GREGORIČ-ROGELJ, predsednica skupščine občinske izobraževalne skupnosti,
Danilo JURČA, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva,
Vlastimir KITANOVIČ, predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva,
Janez KRŽMANC, predsednik skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje,
Tihomir PINTER, predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Dušan PIRC, tajnik občinske komunalne skupnosti,
Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta občinske skupščine,
Andrej BLAŽKO, član izvršnega sveta občinske skupščine, Vladimir ČEŠNOVAR, član izvršnega sveta občinske skupščine,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta občinske skupščine,
Uroš JANKO, član izvršnega sveta občinske skupščine,
Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta občinske skupščine,
Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta občinske skupščine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta občinske skupščine, Janez RUDOLF, član izvršnega sveta občinske skupščine, Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta občinske skupščine,
Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve,
Darja JUVAN, novinarka Naše skupnosti,
Anita VOŠNJAK, novinarka Dnevnika,
Jože LOGAR, novinar Radia glas Ljubjane,
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
2	in 3
Na predlog predsednika občinske skupščine so se delegati dogovorili, da 2. in 3. točko dnevnega reda obravnavajo skupaj, nato pa je predsednik občinske skupščine delegate obvestil, da so gradivo predhodno že obravnavali:
—	predsedstvo Občinskega komiteja ZKS,
—	občinski svet Zveze sindikatov,
—	predsedstvo OK ZSMS,
—	svet za razvojna vprašanja in družbenoekonomske odnose, koordinacijski odbor za družbene dejavnosti, svet za socialno in zdravstveno politiko ter predsedstvo OK SZDL,
—	družbeni svet za družbenoekonomske odnose,
—	občinska skupnost otroškega varstva,
—	občinska skupnost socialnega skrbstva,
—	občinska izobraževalna skupnost,
—	občinska skupnost za zaposlovanje,
—	občinska kulturna skupnost in
—	skupščinska komisija zajazvoj krajevnih skupnosti.
Vsa našteta stališča, z izjemo stališč SZDL, so delegati prejeli pred zasedanjem.
Nato je Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta občinske skupščine uvodno obrazložila oceno izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1983 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1984.
V razpravi so sodelovali:
Aleš KARDELJ, predsednik OK SZDL,	.;
Brigita PRIMC, delegatka krajevne skupnosti Jože Moškrif-Ciril,
Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Novo Polje, Katica KVAČIČ, delegatka XXVII. konference delegacij - OŠ Kette—Murn,
Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine, Bogdana REJC, delegatka družbenopolitičnega zbora,
Jože DOLINAR, delegat krajevne skupnosti Bizovik,
Janez MOŽINA, delegat XVI. konference delegacij - SCT,
Jože LEBEN, delegat I. konference delegacij - Saturnus,
Armand KOPITAR, delegat XXIII. konference delegacij -Tiskarna J. Moškrič in
Janez KRŽMANC, predsednik skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora šoglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste—Polje sprejema oceno izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1983 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 — 1985 vletu 1984 s pripombami delegacij, konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, ki so bile podane v razpravi kot tudi s pisnimi stališči in pripombami, ki so jih delegati prejeli pred sejo.
Vsa stališča in pripombe se posredujejo izvršnemu svetu občinske skupščine, ki se naj pri pripravi predloga resolucije do njih opredeli.
Predlog resolucije se v Delegatski tribuni ne tiska v celoti, ampak samo spremembe in dopolnitve glede na osnutek.
K 4
KADROVSKE ZADEVE
Uvodno je pismeno in obrazloženo zahtevo za odstop predsednice izvršnega sveta občinske skupščine dodatno obrazložil Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine.
V razpravi so sodelovali:
Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta občinske skupščine,
Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo,
Janež KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas,
Tomaž ZUPANČIČ, delegat družbenopolitičnega zbora, , Danilo JURCA, predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva,
Pavel JERIHA, delegat družbenopolitičnega zbora,
Viktor AUER, delegat družbenopolitičnega zbora,
Aleš KARDELJ predsednik Občinske konference SZDL,
Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretarka občinske skupščine,
Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora,
Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine,
Fraitc MALNAR, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče, in
Miha BERČIČ, delegat družbenopolitičnega zbora.
Po končani razpravi je predsednik občinske skupščine delegatom zborov predlagal skladno s poslovnikom o delu skupščine občine, daje glasovanje o odstopu javno.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so z enim glasom proti, in desetimi vzržanimi glasovi sprejeli naslednji
SKLEP:
O odstopu predsednice izvršnega sveta občinske skupščine se glasuje z javnim glasovanjem.
Nato so delegati družbenopolitičnega zbora z enim glasom proti, delegati zbora združenega dela z enim vzdržanim in dvema glasovoma proti ter delegati zbora krajevnih skupnosti z devetimi vzdržanimi glasovi sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odstop Gabrijele JELEN in jo razrešuje funkcije predsednice izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Odstop predsednika izvršnega sveta ima po statutu občine za posledico odstop celotnega izvršnega sveta, zato se razrešijo funkcije člana izvršnega sveta občinske skupščine:
Nina JEVŠNIK za področje družbenega planiranja in ekonoirf' skih odnosov,
Zvonimir TUŠAK za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
Miro DEŠMAN za področje urbanizma, gradbenih zadev ter varstva okolja,
Uroš JANKO za področje kmetijstva in živilske industrije, Drago KASAGIČ za področje obče uprave in krajevnih skupnosti,
Janez RUDOLF za področje družbenih prihodkov,
Andrej BLAŽKO za področje kadrovske politike,
Breda JAMA—CVETKO za področje družbenih dejavnosti, Anton MARKUN za področje skladnega razvoja dejavnikov urbanizacije v prostoru,
Zdenko BOROTA za področje razvojnih programov, izbire tehnologij in investicijske vrednosti OZD za področje industrije in gradbeništva,
Polde BENČINA za področje stanovanjskega gospodarstva, Vladimir ČEŠNOVAR za področje ekonomskih odnosov s tujino in
Lado KOCJANČIČ za področje gostinstva in malega gospodarstva.
Izvršni svet opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
Nato je Staša REJC, predsednica skupščinske komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve delegate zborov občinske skupščine obvestila, da se skladno z 245. členom statuta občine razrešijo nekateri predstojniki občinskih upravnih organov.
Predsednike komitejev in sekretarje sekretariatov imenuje občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta, zato se funkcije predsednika komiteja oziroma sekretarja sekretariata razrešijo:
Nina JEVŠNIK predsednica komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj,
Breda JAMA—CVETKO predsednica komiteja za družbene dejavnosti,
Miro DEŠMAN sekretar sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja,
Drago KASAGIČ sekretar sekretariata za občo upravo in
Zvonimir TUŠAK sekretar sekretariata za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v občinski odbor udeležencev Družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V odbor udeležencev Družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja se imenuje
tovarišico Miro HLADNIK, iz Studenca 43, Ljubljana-Polje.
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v vet Srednje šole tiska in papiija, Ljubljana ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
SKRAJŠANI ZAPISNIK
21. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana
Moste—Polje, ki je bila dne 21. novembra 1983 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana, Proletarska 1, po končanem skupnem zasedanju zborov občinske skupščine.
Sejo je vodil Rado TIHELJ, namestnik predsednika zbora združenega dela.
Delegatom je predlagal naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 19. seje zbora združenega dela z dne 25. oktobra 1983. ugotovitev stališč in sklepov o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje
3.	Predlogi in vprašanja delegatov
4.	Analiza programov ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju OZD, ki posluje na meji rentabilnosti ali so v izgubah
5.	Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
6.	Osnutek^odloka o proračunu občine Ljubljana-MostePolje za
7.	Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
8.	Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984
9.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
10.	Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 11 Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih
12.	Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine
13.	Poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občmi Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982-september
14.	Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
Delegati zbora združenega dela so predlagani dnevni red soglasno sprejeli.
SKLEP:
V svet Srednje šole tiska in papirja, Ljubljana se s strani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje ? tovariša Vinka KRANJCA, roj. 1935, iz Ljubljane, Poljedelska
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Vanda DEJAN.
Primož KOVAČ,
Mihaela LESAR in Barbara ŠEFER-BAN.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo je predsednik občinske skupščine ob 19,15 zaključil skupno zasedanje zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis zasedanja je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine.
SEKRETARKA	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE	SKUPŠČINE OBČINE
Erika RAČIČ-ŠIFT	,	Niko LUKEŽ
NAMESTNIK PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
Rado TIHELJ
PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica Rihar
PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Franjo VINKO
K 1. točki	^
Verifikacijska komisija je ugotovila, da je od 39 delegatov zbora združenega dela navzočih 28 delegatov.
Odsotnih je 11 delegatov:
1	delegat 5. konference — Julon 1 delegat 6. konference — Velana I delegat 7. konference — Papirnica Vevče 1 delegat 8. konference — Emona MIZ 1 delegat 10. konference - ŽG Centralne delavnice 1 delegat 13. konference - BTC 1 delegat 18. konference - Izolirka
1	delegat 19. konference - Petrol
2	delegata 25. konference - Kmetijska zadruga Dobrunje 1 delegat 29. konference — Zdravstveni dom Moste Predčasno je sejo zapustilo 6 delegatov:
1 delegat 10. konference - ŽG Centralne delavnice 1 delegat 13. konference BTC
1	delegat 18. konference - Izolirka
2	delegata 25 konference — Kmetijska zadruga Dobrunje 1 delegat 29. konference — Zdravstveni dom Moste
Zaradi odhoda še nekaterih delegatov je na koncu postala vprašljiva sklepčnost zbora.
Zbor ne bi mogel obravnavati vseh točk dnevnega reda, tako da bi naslednja seja imela več dodatnih točk dnevnega reda (Na koncu 19. seje je bil zbor združenega dela nesklepčen). Predčasnemu odhajanju s seje je zato v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti, o tem pa naj razpravljajo tiste konference, katerih delegati so predčasno zapustili sejo.
NAVZOČI VABLJENI:
Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine Nina JEVŠNIK,
Drago KASAGIČ,
Janez RUDOLF,
Uroš JANKO.
Andrej BLAŽKO in Miro DEŠMAN, člani izvršnega sveta Niko BAMBIČ, predsednik zbora združenega dela Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine Štefan TOPLAK, vodja službp za proračun, finančne in skupne zadeve
Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje
Ivan KUHAR, predsednik sveta za spremljanje razvoja KS Slavko GERLICA, predsednik komisije za razvoj KS Franc MANDELC, svetovalec za krajevne skupnosti
K 2. točki
Delegati so obravnavali zapisnik 19. seje zbora združenega dela z dne 25. oktobra 1983, ugotovitve, stališča in sklepe o stanju in razvojnih Usmeritvah drobnega gospodarstva ter ugotovitve, stališča in sklepe o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje.
Po razpravi so soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.	Zbor združenega dela sprejema zapisnik 19. seje z dne 25. oktobra 1983 z naslednjim popravkom:
„DeIegat 16. konference delegacij - SCT TOZD Strojni inženiring na 19. seji ni bil odsoten, kot je pomotoma navedeno v zapisniku te seje.“
2.	Zbor združenega dela sprejema ugotovitve, stališča in sklepe o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje z naslednjim popravkom:
„V 4. točki ugotovitev je rok za izvedbo javnega natečaja za postavitev kioskov v krajevnih skupnosti december 1983 in ne oktober 1983.“
3.	Zbor,združenega dela sprejema ugotovitve, stališča in sklepe o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1. 1. 1980 do 30. 6. 1983 v predloženem besedilu.
K 3. točki
PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Armand KOPITAR, delegat 23. konference — TISKARNA “Jože Moškrič" je postavil delegatski vprašanji — glede gradnje frizerskega salona na križišču Zaloške in Kajuhove ceste ih kako namerava izvršni svet občinske skupščine rešiti vprašanje „divjega“ odlagališča smeti med Litijsko cesto in Gramozno potjo.
K 4. točki
ANALIZA PROGRAMOV UKREPOV ZA ODSTRANITEV MOTENJ V POSLOVANJU OZD, KI POSLUJEJO NA MEJI RENTABILNOSTI ALI SO V IZGUBAH Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi je Nina JEVŠN1K, članica izvršnega sveta seznanila delegate, da so nekatere OZD na opozorilo občinskega komiteja za družbeno planiranje že odpravile pomanjkljivosti v sanacijskih programih, ostale OZD pa so to dolžne storiti takoj.
Armand KOPITAR, delegat 23. konference - Tiskarna ,,Jože Moškrič“ je menil, da bi morali biti sanacijski programi realni in preverjeni s strani izvršnega sveta.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema analizo programov ukrepov za odstranitev motenj v poslovanju OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti ali sq v izgubah.
2.	Občinski komite za družbeno planiranje naj pismeno opozori vse OZD, ki še niso pripravile programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju ali niso dopolnile pomanjkljivosti v programih, da to storijo takoj.
K 5. točki
OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1983
občini1* na druge proračunske postavke, predvsem na postavko »Sredstva za OD upravnih organov".	<
Štefan TOPLAK je pojasnil, da ta poraba (46.2-06) ne sodi v splošno, temveč, v skupno porabo, zato se morajo sredstva za ta namen zagotavljati iz drugih virov. Glede sredstev za OD uprave pa je poudaril, da osebni dohodki v upravi zaostajajo 20—25 % za dohodki delavcev v gospodarstvu, kar je v razpravi omenil tudi Milan FRANKO VIČ, delegat 30. konference delegacij.
Armand KOPITAR, delegat 23. konference - Tiskarna ,Jože Moškrič" je pojasnil, daje odprava barakarskih naselij v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane, vendar je menil, da pristojna komisija ni dovolj aktivna pri razreševanju te problematike, strinjal pa se je tudi z obrazložitvijo tov. TOPLAKA glede osebnih dohodkov delavcev v občinski upravi.
Niko LUKEŽ, predsednik skupščine je predlagal, da delegati sprožijo problem odprave barakarskih naselij ob obravnavi predloga resolucije mesta Ljubljane za leto 1984 oziroma zadolžijo izvršni svet Skupščine mesta, da pripravi akcijski program za enotno reševanje tega problema v Ljubljani.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 s pripombami iz razprave.
Nato je tov. TIHEU predlagal, da zbor obravnava še predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983.
Uvodno obrazložitev je podal Štefan TOPLAK, kije predlagal tudi naslednji amandma izvršnega sveta:
L
,,V 1. členu odloka se spremenijo naslednji zneski:
-	znesek 221.128.000 din se nadomesti z zneskom 224,247.000 din
-	znesek 82,470.000 din se nadomesti z zneskom 85,596.000 din
-	znesek 19.997.000 din se nadomesti z zneskom 13,752.000
din.	v
V 2. členu odloka se odstotek 26,77 % nadomesti z 27,78 % in znesek 82,470.000 din z zneskom 85,596.000 din.
II.
Na odhodkovni strani proračunske bilance za leto 1983 se povečajo postavke v zneskih in znašajo:
410-00 Sredstva za OD funkcionarjev SOB 168.000 din ...	2,130.000	din
410 -01 Sredstva za OD funkcionarjev IS 1,346.000 din ...	9,356.000 din
447-00 Temeljno javno tožilstvo	111.000	din ... 3.281.000 din
447-01 Temeljno sodišče	1,014.000	din ... 19,276.000 din
447-02 Sodišče združenega dela	54.000 din... 1,604.000 din
447-03 Družb, pravobr. samoupravljanja 34.000 din ...	1,019.000	din
447-04 Zavod za družbeno planiranje 60.000 din ...	1,631.000	din
447-11 Indok center	4.000 din ...	109.000	din
461-00 Občinska konferenca SZDL	185.000 din	...	4,867.000 din
461-01 Občinski odbor ZZB NOV	29.000 din	...	1,869.000	din
461-02 Občinski odbor ZRVS	14.000 din	. ..	909.000	din
461-03 Občinska konferenca ZSMS	43.000 din	...	2,144.000 din
461-04 Občinski odbor RK	29.000 din	...	674.000	din
461-05 Občinska zveza prijateljev mladine 28.000 din	...	711.000 din
442-00 SML-sofm. skup. mest. zadev 3,126.000 din .. .85,596.000 din
Zniža sc postavka za znesek in znaša:
488-00 Intervencije v gospodarstvu 6,245.000 din ... 13,752.000 din Razprave ni bilo.
Delegati so najprej glasovali o predlaganem amandmaju izvršnega sveta in z dvema vzdržanima glasovoma sprejeli naslednji
SKLEP
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlagani amandma izvršnega sveta.
Nato so delegati z dvema vzdržanima glasovoma sprejeli še naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 skupaj z amandmajem izvršnega sveta.
K 6. točki
Uvodno obrazložitevje podal-Štefan TOPLAK, vodja Službe za proračun, finančne ih skupne zadeve. ,
V razpravi so sodelovali:
Janez MOŽINA, delegat 16. konference — SCT TOZD Strojni inženirng je želel pojasnilo v zvezi s prerazporeditvijo proračunske postavke 462-06 »Sofinanciranje odprave barakarskih naselij v
OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE ZA LETO 1984 Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati so soglasno sprejeli naslednji
Z
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine sprejema osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984.
K 7. točki
OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRED TOČO V OSREDNJI SLOVENIJI
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V	razpravi sta sodelovala:
Franc MALNAR, delegat 7. konference - Papirnica Vevče .
in
Uroš JANKO, član izvršnega sveta
Po končani razpravi je tov. TIHELJ predlagal, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog, kar so delegati soglasno sprejeli.
Razprave k predlogu odloka ni bilo.
Delegati so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji.
K 8., 9. in 10. točki
OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1984
OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE
Delegati so se dogovorili, da te točke dnevnega reda obravnavajo skupaj.
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V	razpravi so sodelovali:
Armand KOPITAR, delegat 23. konference - Tiskarna ,,Jože Moškrič** je menil, da pritiski na zmanjševanje davčnih obveznosti; po drugi strani pa pritiski na proračun nujno zahtevajo uskladitev in rešitev tega problema.
Janez MOŽINA, delegat 16. konference — SCT TOZD Strojni inženiring se ni strinjal s povečanjem davka od prometa rabljenih niotornih vozil, menil je tudi, da ni utemeljena dvakratna obdavčitev istega proizvoda.
Anton JERE, delegat 31. konference in Rado TIHELJ sta seznanila delegate s pismenimi pripombami delegacije obrtnikov in sicer na 7. in 8. člen dogovora o usklajevanju davčne politike.
Stojan MRAK, delegat 14. konference - Intereuropa je menil, da bi pogoji, ki veljajo za obdavčitev rabljenih vozil, morali veljati tudi za nekatere druge izdelke.
Janez RUDOLF, član izvršnega svetuje odgovarjal na pripombe delegatov.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje prejema osnutek dogovora o usklajevanju davčna politike v letu 1984 skupaj s predlogi in pripombami upravnega družbenega sveta ter pripombami iz razprave.
Z enim vzdržanim glasom so sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema osnutek odloka o spremembah •n dopolnitvah odloka o davkih občanov.
Z enim glasom proti so sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in °d plačil za storitve ter s pripombo iz razprave.
Kil. točki
„ PROBLEMATIKA ŽIVLJENJA IN DELA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Ta točka dnevnega reda je bila razširjena z osnutkom prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1984. Gradivo so Prejeli vodje delegacij naknadno po pošti.
Uvodno obrazložitev s stališči, ugotovitvami in sklepi komisije Za razvoj krajevnih skupnosti in sveta za spremljanje razvoja KS je
podal Slavko GERLICA, predsednik komisije za razvoj krajevnih skupnosti.
V	razpravi so sodelovali:
Janez MOŽINA, delegat 16. konference - SCT TOZD Strojni inženiring je menil, da je nedopustno vsako leto spreminjati način financiranja krajevnih skupnosti, zlasti pa to, da ukinemo prejšnji način, novega pa še nimamo pripravljenega.
Iz gradiva tudi ni razvidno, koliko naj bi za financiranje prispevala posamezna OZD.
Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta je menil, da obstoja razlika med .glavarino1* in tem prioritetnim programom, saj je v programu natanko določeno, za katere naloge je potrebno zbrati sredstva in v kakšnem znesku.
Armand KOPITAR, delegat 23. konference delegacij — Tiskarna ,,Jože Moškrič** je poudaril, da je potrebno čimprej izdelati enoten sistem financiranja krajevnih skupnosti v ljubljanskih občinah ter pri tem izrekel tudi kritiko na račun dela MK SZDL, ki je bila zadolžena, da namesto odpravljene ,.glavarine'* najde ustreznejši način financiranja KS.
Ivan KUHAR, predsednik sveta za razvoj krajevnih skupnosti je odgovoril, da je MK SZDL pripravila dva osnutka dogovorov, ki pa nista bila sprejeta. Soglašal je s tov. KOPITAR-jem, daje potrebno čimprej zagotoviti materialno osnovo in enotno rešiti to vprašanje v Ljubljani in SR Sloveniji.
V	razpravi sta še sodelovala:
Nian JEVŠNIK, članica izvršnega sveta in
Miran MAVRIČ, delegat 25. konference - Staninvest.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.	Zbor združenega dela sprejema poročilo o problematiki življenja in dela v krajevnih skupnostih skupaj z ugotovitvami, stališči in sklepi komisije za razvoj krajevnih skupnosti in sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti.
2.	Zbor združenega dela meni, da je v okviru mesta Ljubljane potrebno čimprej pristopiti k razrešitvi problema celovitega enotnega sistema financiranja krajevnih skupnosti.
3.	Zbor združenega dela sprejema osnutek prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1984.
K 12 . točki
INFORMACIJA O IZGRADNJI SOSESKE NOVE FUŽINE Delegati so predhodno dobili ugotovitve in stališča izvršilnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4, 5 Fužine.
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V	razpravi sta sodelovala:
Mujo HUSEINBAŠIČ, ki je postavil delegatsko vprašanje o tem, kdaj bo samoupravna stanovanjska skupnost sprejela ustrezno odločitev v zvezi s spremembo stanovanjske strukture (zmanjšanje povprečne površine stanovanj) v soseski Fužine.
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta je delno odgovoril na to vprašanje, predlagal pa je, da se vprašanje pismeno posreduje pristojni službi, ki naj v celoti odgovori na postavljeno vprašanje.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema informacijo o izgradnji soseske Nove Fužine skupaj z ugotovitvami in stališči izvršilnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4, 5 Fužine.
K 13. točki
POROČILO O IZVAJANJU POLITIKE ODLIKOVANJ IN DRUGIH PRIZNANJ V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POUE V OBDOBJU JULIJ 1982 - SEPTEMBER 1983 Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema poročilo o izvajanju politikek odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 - september 1983.
K 14. točki
PREDLOG SKLEPA O RAZPISU PRIZNANJ OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZE LETO 1983
Uvodne obrazložitve in razprave ni bilo.
Delegati so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 v predloženem besedilu.
Seja je bila zaključena ob 21. uri.
Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skup-ščinc’	>
SEKRETAR	NAMESTNIK PREDSEDNIKA
ZBORA ZDRUŽENEGA	ZBORA ZDRUŽENEGA
DELA	DELA
Nikolaj DEMBSKV	Rado TIHELJ
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI * 1 11
SKRAJŠANI ZAPISNIK
20. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bUa dne 21. novembra 1983 s pričetkom ob 19.20 uri po končanem skupnem zasedanju zborov občinske skupščine v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo je otvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti.
Zapisnik se je je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 18. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. oktobra 1983, Ugotovitev, stališč in sklepov o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje
3.	Predlogi in vprašanja delegatov
4.	Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih
-5. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984
6.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
7.	Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
8.	Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine
9.	Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
10.	Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984
11.	Osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
12.	Poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 — september 1983
13.	Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
K 1
IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACUO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov šo delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Andreja PODGORŠKA, delegata krajevne skupnosti Novo Polje
2.	Lojzko NEJEDLV, delegatko krajevne skupnosti Zelena jama
3.	Brigito PRIMC, delegatko krajevne skupnosti Jože MoŠkrič — Ciril.
Po pregledu liste prisotnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 18 delegatov.
Odsotnih ie 9 delegatov in sicer:
1 delegat krajevne skupnosti Besnica,
1 delegat krajevne skupnosti Sotočje,
1	delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi,
2	delegata krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj,
1 delegat krajevne skupnosti Zadobrova — Snebeije,
1	delegat krajevne skupnosti Zadvor in
2	delegata krajevne skupnosti Zalog.
Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
NAVZOČI VABLJENI:
Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine,
Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine,
Janez RUDOLF, član izvršnega sveta skupščine občine,
Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve,
Slavko GERLICA, predsednik komisije za razvoj krajevnih skupnosti,
Ivan KUHAR, predsednik sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL,
Danilo JURCA, predsednik skupščine SIS otroškega varstva, Franc MANDELC, svetovalec za krajevne skupnosti,
Darja JUVAN, novinarka ,,Naše skupnosti11.
K 2
POTRDITEV ZAPISNIKA 18. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 25. OKTOBRA 1983, UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV O STANJU IN RAZVOJNIH USMERITVAH DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta je posredovala pripombo k Ugotovitvam, stališčem in sklepom o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in sicer, da se v točki 4 rok za izvedbo javnega natečaja za pridobitev investitoijev za postavitev kioskov v krajevnih skupnostih določi do konca leta in ne do konca meseca oktobra.
Nato so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1 Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potijuje zapisnik 18. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 25. oktobra 1983, Ugotovitve, stališča in sklepe o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj s pripombo in Ugotovitve, stališča in sklepe o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
K 3
PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Brigita PRIMC, delegatka krajevne skupnosti Jože Moškrič— Ciril je posredovala ugotovitev delegacije, da še niso dobili odgovor na vprašanji, ki so jih postavili na zadnji seji zbora ter vprašanje zakaj je sestavljalec materiala v oceni izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1983 izpustil iz III. poglavja Komunalno gospodarstvo pri Novogradnjah in rekonstrukcijah „obnova stoječih cestnih Svetlik na Kodravi in delu Križne ulice ...“.
Jože DOLINAR, delegat krajevne skupnosti Bizovik je postavil tri vprašanja in sicer:
-	Kdo je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja za Disco bar Ll in kdo odgovoren za to, da je bilo dovoljenje izdano kljub dejstvu, da lokal nima ustrezno urejen parkirni prostor in da v postopek niso bili vključeni neposredno prizadeti lastniki sosednjih zgradb?
-	Kdo bo sedaj reševal nastale probleme v zvezi z nepravilnim parkiranjem in kaljenjem nočnega miru?
-	Zakaj se ne nadzoruje spoštovanje priglašenega obratovalnega časa in se proti lastniku lokala ustrezno ukrepa?
Ivanka PRAČEK, delegatka krajevne skupnosti Dolsko je posredovala stališče delegacije, da smatrajo za prioritetno rešitev napajalnega vodovoda Dolsko-Vinje in vprašala kateri lokalni vodovodi so zajeti v 1. varstveni coni. Na območju krajevne skupnosti je še veliko neasfaltiranih cest. Delegacija ni bila zadovoljna z odgovorom glede naselitve družin v hlevih kmetijske zadruge.

Mijo KATAVIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je vprašal kdaj bo postavljena utripajoča luč na prehodu za pešce na križišču Povšetove in Kajuhove ulice? Posredoval je tudi stališče delegacije, da bi moralo na področju informiranja več konkretnega o delu delegatov v zboru krajevnih skupnosti in v krajevnih skupnostih.
K 4
PROBLEMATIKA ŽIVLJENJA IN DELA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Uvodne obrazložitve ni bilo.	* .
V razpravi je bilo posredovano:
Lojzka NEJEDLV, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama je povedala, da je njihova delegacija menila, da skupščina in svet krajevnih skupnosti premalo sodeluje z delegacijo in. da tudi delegatski sistem ne deluje tako kot bi bilo potrebno. Delegacija smatra, da je potrebno uveljaviti enotna merila za vrednotenje del tajnikov krajevnih skupnosti, da ne bi bile take razlike kot so navedene.
Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti je delegate opozorila, da se v okviru te točke dnevnega reda obravnava tudi osnutek prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1984.
Brigita PRIMC, delegatka krajevne skupnosti Jože Moškrič— -Ciril je posredovala stališča delegacije, ki jih je sprejela ob obravnavi gradiva. Opozorila je, da posneto stanje krajevnih skupnosti ni popolno, da gre za specifičnost problemov mestnih, primestnih in vaških krajevnih skupnosti, da ni rešeno vprašanje financiranja krajevnih skupnosti, da je reševanje problema strokovne službe v krajevnih skupnostih pavšalno nakazano. Prav tako se njihova delegacija ni strinjala z roki oziroma nosilci v predlogu ugotovitev in sklepov in sicer glede roka 30. 4. 1984 za združitev sredstev in glede strokovne službe krajevne skupnosti. Prav tako so pogrešili poročilo občinske konference SZDL o svetu potrošnikov in pa poročilo o poravnalnih svetih. Tudi poaniranju za obdobje 1986—1990 je treba posvetiti več pozornosti.
Slavko GERLICA, predsednik komisije za razvoj krajevnih skupnosti pri skupščini občine, je delegate seznanil kaj je vodilo predlagatelje gradiva k takšnemu prikazu problematike življenja in dela v krajevnih skupnostih in kaj so želeli s tem doseči. Obvestil jih je, da je gradivo ponovno obravnavala komisija za ravzoj krajevnih skupnosti skupaj s svetom za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri Predsedstvu občinske konference SZDL in pa predsedstvo občinske konference SZDL, ki je v celoti podprlo naslednje ugotovitve, stališča in sklepe, ki sta jih sprejela komisija in svet.
1.	Podpiramo ugotovitve iz informacije in soglašamo s predlogom ugotovitev in sklepov. Ocenjujemo, da je gradivo primerno pripravljeno ter predstavlja skupaj s predloženimi ugotovitvami in sklepi osnovo za še hitrejše uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v naši občini.
2.	Glede na to, da se je svet za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti zaradi kratkega časovnega obdobja vključil v razpravo o gradivu šele potem, ko je bilo to že objavljeno v Delegatski tribuni, predlagamo, da se predlog ugotovitev in sklepov dopolni še z naslednjim:
a)	vi. alinei se nadomesti rok 31. 12. 1983 z 31. 3. 1984
b)	zadnja alinea ugotovitev in sklepov naj se uvrsti kot tretja alinea in dopolni z besedilom:
„Ob obravnavi poročila o izvajanju zakona o sistemu družbenega planiranja moramo ponovno dati pobudo za spremembo zakona glede poenostavitve postopkov planiranja v krajevnih skupnostih. “
Pri nosilcih se doda zbor krajevnih skupnosti in kot rok se določi I. trimesečje 1984.
c)	V 3. alinei se za besedami „da je potrebno" doda besedi, še bolj".
Kot nosilci se določijo skupščine krajevnih skupnosti, rok pa je stalna naloga.
č) V 4. alinei se določijo nosilci: samoupravni organi KS ob pomoči strokovne službe družbenopolitičnih skupnosti in SIS-ov ter družbenopolitičnih organizacij in opredeli rok kot stalna naloga.
d)	V 5. alinei se doda nosilec strokovne službe SIS-ov in opredeli rok kot stalna naloga.
e)	V 6. alinei se doda nosilec samoupravna stanovanjska skupnost ob pomoči KK SZDL ter kot rok leto 1984
0 Na koncu 7. alinee se doda besedilo:
..Nerealizirane naloge tistih krajevnih skupnosti, ki bodo iz programa za leto 1984 združile sredstva za drugo krajevno skupnost, bo komisija za pripravo prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti dolžna upoštevati kot prednostne za leto 1985.“
Nosilci naloge so sveti KS, komisija za pripravo prioritetnega programa ob sodelovanju občinskega sekretariata za občo upravo. Rok za izvedbo je november, december 1984.
g)	V osmi alinei se na začetku.beseda ..uveljaviti" nadomesti z ..Sprejeti in uveljavljati,“ ter črta beseda ..neopravičeno".
h)	V 9. alinei se pri nosilcih doda ob pomoči občinskega sekretariata za občo upravo in sindikata delavcev zaposlenih v KS
i)	V 10. alinei se pri nosilcih najprej navede sveti KS in nato KK SZDL
j)	Vil. alinei se za besedo ,,več poroča" doda besedilo „pred sejmi skupščin KS, DPS in SIS ter po sejah . . .“
k)	V 12. alinei se doda pri nosilcih „v sodelovanju s KK SZDL"
l)	V 13. alinei se doda kot rok marec 1984
m)	Besedilo 14. alinee naj se spremeni tako, da bo glasilo: »Zaradi velikih problemov na področju varstva okolja in nujnosti razreševanja teh problemov naj občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja pripravi gradivo o onesnaženosti okolja v občini s poudarkom na onesnaženosti zraka v krajevni skupnosti Zalog in sosednjih krajevnih skupnostih ter problemu Toplarne ter predloži v obravnavo zborom občinske skupščine."
Nosilec je občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve, rok pa je I. trimesečje 1984.
Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je menila, da je potrebno predloge in sklepe v celoti vnesti v resolucijo. Glede informiranja občanov je menila, da je dovolj obširno, da pa so nekateri članki v Naši skupnosti odveč. V predlogu ugotovitev so premalo zajeti družbenopolitični subjekti. V prioritetnem programu kjer sta pod številko 17 in 18 navedeni krajevni skupnosti Moste in Selo, naj se navede 'očen prikaz za vsako krajevno skupnost.
Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine je podal stališče delegacije, daje sistem financiranja KS v Ljubljani že nekaj let v krizi in predlagal, da se ponovno prouči financiranje KS v okviru ljubljanske regije oziroma Slovenije.
Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine je spregovoril o prioritetnem programu krajevnih skupnosti.
Ivan LUKMAN, delegat krajevne skupnosti Dušan KVEDER-Tomaž je postavil vprašanje, zakaj so v prioritetnem programu dobili manj sredstev, kot so predlagali.
V razpravi so sodelovali še:
Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste,
Janez KOS, defegat krajevne skupnosti Stepanja vas in Ivan KUHAR, predsednik sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri Predsedstvu občinske konference SZDL,
Franc MANDELC, svetovalec za krajevne skupnosti in Marica RIHAR, predsednica zbora, ki je prebrala stališča izvršnega sveta.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje sprejema problematiko življenja in deta v krajevnih skupnostih skupaj s pripombami iz razprave, ugotovitvami, stališči in sklepi komisije za razvoj krajevnih skupnosti in sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri Predsedstvu občinske konference SZDL in stališči izvršnega sveta.
2,	Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1984 skupaj s pripombami iz razprave.
KS
OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1984 Uvodne obrazložitve ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984.
K 6
OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Uvodne obrazložitve ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov.
K 7
OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE Uvodne obrazložitve ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
K 8
INFORMACIJA O IZGRADNJI SOSESKE NOVE FUŽINE
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine je posredoval stališče delegacije, da jih informacija zadovoljuje na področju stanovanjske izgradnje, saj je opredeljena tako finančno kot rokovno, ne zadovoljuje pa jih na področjih spremljajočih objektov, ki niso opredeljeni ne rokovno in ne finančno. Za vse objekte je potrebna finančna in strokovna opredelitev.
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine je posredoval ugotovitve in stališča Izvršilnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4, 5 Fužine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o izgradnji soseske Nove Fužine skupaj z ugotovitvami in stališči Izvršilnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4, S Fužine.
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje sprejema predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 z amandmajem izvršnega sveta.
,	K 10
OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1984
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V	razpravi so sodelovali:
Ivan LUKMAN, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž, ki je vprašal, če je pri indeksu porasta 123 za sredstva krajevnih skupnosti, upoštevano ustanavljanje novih krajevnih skupnosti.
- Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve je opozoril na vprašanje financiranja Kulturnega doma Španski borci. •
Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo je posredovala stališče delegacije, da je treba zagotoviti normalno delovanje doma.
Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste je menil, da bi bilo potrebno povezovanje s Cankarjevim domom.
Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vasje postavil vprašanje glede sofinanciranja mestnega potniškega prometa, zakaj je pri skupnosti za cene indeks 124 in ali se da z 9 milijoni kaj narediti za varstvo okolja.
Marjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje je
za Kulturni
Breda JAMA - CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine je odgovorila na nakatera vprašanja glede Kulturnega doma.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 s tem, da se zagotovijo tudi sredstva za normalno delovanje Kulturnega doma Španski borci in upoštevajo tudi druge pripombe iz razprave.
Kil
OSNUTEK ODLOKA O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRED TOČO V OSREDNJI SLOVENIJI
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V	razpravi je Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo vprašala kaj pomeni ta odlok za našo občino, na kar ji je odgovoril Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine, da bosta na območju naše občine dve rampi.
Ker pripomb na osnutek odloka ni bilo, je predsednica zbora delegatom predlagala, da se osnutek prekvalificira v predlog, kar so delegati soglasno potrdili.
Nato so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
menil, da je potrebno vključiti tudi sredstva proračuna dom Španski borci.
K 9
PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1983
Uvodno je Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve obrazložil predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine za leto 1983 in predlagal naslednji
amandma:
V	1. členu odloka se spremenijo naslednji zneski1
-	znesek 221.128.000 din se nadomesti z zneskom 224,247.000 din
-	znesek 82,470.000 din se nadomesti z zneskom 85,596.000 din
-	znesek 19,997.000 din se nadomesti z zneskom 13.752.000 din.
V	3. členu odloka se odstotek 26,77 % nadomesti z 27,78 % in znesek 82,470.000 din z zneskom 85,596.000 din.
V	razpravi je sodelovala
Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo, ki je postavila vprašanje sredstev za sodišča.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti z enim vzdržanim glasom sprejeli predlog amandmaja.
Nato so delegati zbora krajevnih skupnosti z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji v 'predloženem besedilu.
K 12
• POROČILO O IZVAJANJU POLITIKE ODLIKOVANJ IN DRUGIH PRIZNANJ V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE V OBDOBJU JULIJ 1982-SEPTEMBER 1983
Uvodne obrazložitve ni bilo.
V razpravi je Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas posredoval pripombo delegacije, da merilo za delitev priznanj ne more biti starost temveč zasluga in da morajo merila zajeti vse socialne kategorije.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste -Polje sprejema poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 -september 1983 s pripombo delegacije Stepanja vas.
K 13
■ PREDLOG SKLEPA O RAZPISU PRIZNANJ OBČINE LJUBLJANA MOSTE -POLJE ZA LETO 1983
Uvodne obrazložitve ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejelj naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Polje sprejema predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 v predloženem besedilu.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 21.25 uri zaključila 20. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine.
SEKRETARKA	PREDSEDNICA
ZBORA KRAJEVNIH	ZBORA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI	SKUPNOSTI
Tatjana JURCA COLARIČ	Marica RIHAR
K 2
Delegati družbenopolitičnega zbora so brez razprave soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 17. seje družbenopolitičnega zbora z dne 25. oktobri 1983 in na ugotovitve, stališča in sklepe, o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva in o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste—Polje nima pripomb in jih v celoti potijuje.
K 3
Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo.
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, je delegate seznanil z odgovorom izvršnega sveta občinske skupščine na vprašanje družbenopolitičnega zbora o ustanovitvi občinske komisije za pripravo načrta in uresničevanja programa ekonomske stabilizacije.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR * 1 2 3 4 5 6 7 8
SKRAJŠANI ZAPISNIK
19. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 21. novembra 1983 ob 19,20 po končanem skupnem zasedanju zborov občinske skupščine, v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo je otvoril in vodil Franjo VINKO, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Zapjsnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 17. seje družbenopolitičnega zbora z dne
25.	oktobra 1983 in ugotovitev, stališč in sklepov o stanju in razvojnih usmeritvah drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje in o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju občine Ljubljana Moste-Polje
3.	Predlogi in vprašanja delegatov
4.	Osnutek dogovora o usklajevanju davčne poltike v letu 1984
5.	Informacija o izgradnji soseske Nove Fužine
6.	Poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 - september 1983
7.	Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
8.	Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih
K 1
Stalna komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na seji in
ugotovila:
Od 19 delegatov drubženopolitičnega zbora je na seji 14 delegatov.
Odsotnost sO' opravičili:
Nevenka AHČAN,
Miha BERČIČ,
Cvetka TRDIN,
Vinko VOLK in Andreja ŽUŽEK.
Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna.
Navzoči vabljeni:
Andrej BLAŽKO, vodja kadrovske službe skupščine občine,
Janez RUDOLF, direktor občinske uprave za družbene prihodke,
Miro DEŠMAN, predsednik izvršilnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4,5 Fužine, •	-
Zvone TUŠAK, predstavrtik izvršnega sveta občinske skupščine.
V razpravi sta sodelovala Alenka BABIČ -JERIHA in Andrej BLAŽKO, vodja kadrovske službe občinske skupščine.
K 4
Uvodne obrazložitve osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 ni bilo.
V razpravi sta sodelovala Slavka KERŽAN in Janez RUDOLF, direktor občinske uprave za družbene prihodke.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 in nanj nima pripomb. Družbenopolitični zbor podpira stališča upravnega družbenega sveta za davčno politiko in stališča izvršnega sveta občinske skupščine.
V kolikor v republiki ne bo sprejeta pobuda upravnega družbenega sveta o povečam davčni olajšavi, ki pripada zavezancu, če zaposli novega delavca, potem naj izvršni svet občinske skupščine uskladi dogovor v okviru mesta Ljubljane.
K5
Uvodne obrazložitve inforamcije o izgradnji soseske Nove Fužine ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Miro DEŠMAN, predsednik izvršilnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4, 5 Fužine, ki je delegate obvestil o nekaterih popravkih predlagane informacije in o naslednjih ugotovitvah in stališčih izvršilnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji osseske MS 4, 5 Fužine, ki so nastale na osnovi obravnave informacije na skupščini občinske samoupravne stanovanjske skupnosti in izvršnem svetu, občinske skupščine:
1) Glede na Zakon o stanovanjskem gospodarstvu je potrebno dokončno opredeliti samoupravno organiziranost med uporabniki in izvajalci,
nosilca naloge: SSS Ljubljana in ZIL rok: 10. 12.1983
.2) Investicijski program za izgradnjo soseske MS 4/5 Fužine je potrebno dopolniti in dokončno sprejeti, nosilca naloge: ZIL in GIF Gradis rok: 31. 12. 1983
3) Ponovno se prouči predlog spremembe strukture stanovanj, predhodno pa izdela analiza korekcijskih faktorjev zaradi diferenciranja cen glede na velikost stanovanja, nosilca naloge: SSS Ljubljana in ZIL rok: 31. 12. 1983	• *
4)
5)
Ustrezno s porastom cen prilagajati kreditne pogoje v cilju večje kreditne sposobnosti soinvestitorjev in ob tern proučiti realnost stopnje lastne udležbe,
nosilec naloge: Stanovanjska komunalna banka, Ljubljana rok: I. tromesečje 1984
Potrebno je pohiteti s formiranjem nove bazne gradbene cene reprezentančnega stanovanjskega objekta v SR Sloveniji ter čimprej sprejeti nov Družbeni dogovor o cenah, nosilec naloge: Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenija rok: leto 1984
6) Glede na osnutek zvezne in republiške Resolucije za leto 1984 proučiti možnost gradnje za trg po proizvodnem principu,
nosilec naloge: Samoupravna stanovanjska skupnost, Ljubljana rok: 31. 12. 1983
7)	Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje ni pristopila k zdmževanju sredstev 1,20 % od BOD, ker Zveza komunalnih skupnosti ni refundirala vložena sredstva v komunalne objekte individualne komunalne rabe v višini
52.000.000,00 din, kar pa ne sme biti pogoj za nadaljnje kreditiranje izgradnje vročevodnega omrežja,
nosilec naloge: Stanovanjsko komunalna banka, Ljubljana rok: takoj
8)	TOZD-i komunalnih organizacij morajo prevzemati komunalne naprave individualne rabe v svoja osnovna sredstva, upravljanje in vzdrževanje takoj po izdaji uporabnega dovoljenja,
nosilec naloge: DO Vodovod — Kanalizacija rok: takoj
Janez JANČAR je delegate seznanil s stališči predsedstva OK ZSMS in sicer, da naj se ponovno pripravi predlog za spremembo strukture stanovanj tako, da bi se gradilo več manjših in manj večjih stanovanj. S tem v zvezi se naj tudi korigira cena posameznih stanovanj, saj je sedaj m2 večjih stanovanj cenejši od m2 manjših stanovanj.
Tomaž ZUPANČIČ je opozoril na težak položaj gradbenih organizacij, saj konkretno Gradis pri izgradnji soseske ustvarja negativne finančne rezultate;
Franjo VINKO je omenil, da je to problematiko že obravnaval občinski sindikalni svet, ki meni, da je potrebno spremeniti pogodbo;
Staša REJC je opozorila, daje v informaciji premalo zapisanega o spremljajočih objektih oziroma kdaj bodo zgrajeni in kakšna bo cena. Tako vprašanje so že postavili krajani na seji skupščine KS Fužine še posebej, ker izgradnjo spremljajočih objektov financirajo stanovalci soseske in bi jih bilo potrebno o tem obvestiti.
Miro DEŠMAN je odgovoril, da ZIL nima točnih podatkov, da pa bo primarni center zgrajen marca 1986, zdravstveni objekt pa leta 1984. Bo pa vse to opredeljeno v investicijskem programu.
Slavka KERŽ AN je poudarila, da naj izvršilni odbor nadaljuje z uresničevanjem pobude o sekundarnih centrih in izgradnji obrtne cone.
Miro DEŠMAN je opozoril še na problematiko pridobivanja zemljišča vojašnice Fužine in povedal, da poleg Gradisa ustvaijata izgube tudi SGP Pionir in Grosuplje. Zato je potrebno čimprej spremeniti cene, vendar potrjevalec cen vztraja na sprejetem samoupravnem sporazumu.
Viktor AUER je menil, da je potrebno ekonomizacijo iskati v sistemu združenega dela.
Franjo VINKO je dejal, da je težek položaj gradbeništva delno tudi posledica njegove razdrobljenosti in neorganiziranosti.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o izgradnji soseske Nove Fužine s stališči izvršilnega odbor? podpisnikov samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 4, 5 Fužine in s pripombami in stališči v razpravi.
K 6
Uvodne obrazložitve poročila o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982-september 1983 ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Miroslav GORIČAN,
Pavel JERIHA,
Anton KOCJANČIČ, predsednik komisije za odlikovanja,
Andrej BLAŽKO, vodja kadrovske služb" občinske skupščine.
Zvone TUŠAK, predstavnik izvršnega sveta' občinske skupščine, in Staša REJC.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o izvajanju politike odlikovanj in drugih priznanj v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju julij 1982 -september 1983 s predlaganimi ugotovitvami in stališči.
Družbenopolitični zbor meni, da morajo družbenopolitične organizacije posvetiti večjo skrb politiki priznanj, saj je število podeljenih priznanj glede na število občanov in zaposlenih v občini daleč prenizko, pa tudi starostna struktura dobitnikov ni ustrezna.
K 7
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji	,
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklpe o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 v predloženem besedilu.
K 8
Uvodne obrazložitve problematike življenja in dela v krajevnih skupnostih ni bilo.
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, je delegate seznanil z ugotovitvami, stališči in sklepi skupščinske komisije za razvoj krajevnih skupnosti in sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL.
V razpravi so sodelovali:
Stane MEUO,
Anton KOCJANČIČ, in
Zvone TUŠAK, predstavnik izvršnega sveta skupščine občine, je delegatom posredoval stališča izvršnega sveta občinske skupščine.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpira ugotovitve, stališča in sklepe skupščinske komisije za razvoj krajevnih skupnosti in sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OKSZDL in stališča izvršnega sveta občinske skupščine.
Družbenopolitični zbor meni, daje potrebno z vidika varovanja okolja odvozu odpadkov posvetiti večjo pozornost in predlaga, da občinska komunalna skupnost da izvajalcem pobudo za kvalitetnejši odvoz.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se niheč več ni javil za besedo, je ob 20,30 predsednik družbenopolitičnega zfeora zaključil 19. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu občinske skupščine.
SEKRETAR	PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA	DRUŽBENOPOLITIČNEGA
ZBORA	ZBORA
Stane BREZOVAR	Franjo VINKO '
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ
Na 19. seji zbora združenega dela je delegat 1. konference delegacij - Saturnus postavil naslednje delegatsko vprašanje:
„V zvezi z osnutkom dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1984 vprašujemo, ali v naši občini ne potrebujemo sredstev za intervencije in blagovne rezerve? “
SLUŽBA ZA PRORAČUN, FINANČNE IN SKUPNE ZADEVE POSREDUJE NASLEDNJI ODGOVOR:
Sredstva za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje
blagovnih rezerv, izkazane v 3-členu osnutka dogovora o oblikovanju- in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984, se formirajo s prihodki proračunov, ki presegajo dovoljeno splošno porabo v letu 1984.
Občina Ljubljana Moste-Polje bo v letu 1983 predvidoma dosegla presežek prihodkov nad dovoljeno porabo v znesku
19,997.000	dih, Presežena sredstva se zbirajo na posebnem računu pri SM Ljubljana in koristijo za izvajanje sprejetih programskih nalog. V letu 1984 ni načrtovan presežek prihodkov nad dovoljeno
porabo zaradi novih meril za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe v Ljubljani, ki naši občini priznavajo večje prihodke in tudi večjo porabo, delujejo pa v smeri, da občina več prispeva za sofinanciranje skupnih mestnih jeder. Tak način financiranja splošnih družbenih potreb v Ljubljani pa je povzročil, da občina v letu 1984 ne bo ustvarila proračunskega presežka in bo z načrtovanim^ prihodki lahko pokrila le dovoljeno splošno porabo v letu
VODJA SLUŽBE ZA PRORAČUN, FINANČNE IN SKUPNE ZADEVE Štefan TOPLAK
Na 17. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je delegat Pavel Jeriha postavil naslednje delegatsko vprašanje:
,.Znano je, da so nekateri strokovni in vodstveni upravni delavci občinske uprave odpovedali delovno razmerje; nekateri so
že odšli, nekateri bodo odšli, nekateri pa so bili z obljubami zadržani. Ker so to delavci, ki poznajo družbenoekonomske odnose in razmere v občini, menim, da bo njihov odhod kadrovsko strukturo v občinskih upravnih organih in strokovnih službah še poslabšal. Kadrovsko strukturo je potrebno v občinski upravi izboljšati, zato menim, da naj izvršni svet občinske skup ;ine obvesti delegate družbenopolitičnega odbora o vzrokih za oonod omenjenih delavcev."
SLUŽBA ZA PRORAČUN, fINANCNE IN SKUPNE ZADEVE DAJE NASLEDNJI ODGOVOR:
V obdobju od leta 1978 do vključno leta 1983 je iz upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Moste—Polje odšlo 66 upravnih in strokovnih delavcev, od teh se je 15 upokojilo, na novo pa se je zaposlilo 60 delavcev. V letu 1983 je iz občinske uprave odšlo 6 delavcev, od teh se je 1 upokojil, na novo pa se je zaposlilo 9 delavcev. Podroben pregled gibanja zaposlenosti delavcev je razviden iz spodaj navedene tabele:
Leto	Prišli delavci Vis. Viš. izob. izob.		Sred. izob.	Nižja izob.	Skupaj	Odšli delavci Vis. Viš. :	izob. izob.		Sred. izob.	Nižja izob.	Skupaj
1978	1	3	3	3	10	o	3	4	2	9
1979	0	4	6	3	13	0	5	6	4	15
1980	0	2	6	2	10	0	1	4	4	9
1981	0	1	4	2	7	0	1	4	4	9
1982	3	3	4	1	11	3	2	9	4	18
1983 '	0	1	7	1	9	1	0	5	0 ,	6
Skupaj: 4		14	30	12	60	4	12	32	18	’ 66
V	tabeli niso zajeti člani izvršnega sveta, predstojniki upravnih organov in strokovnih služb ter zaposleni delavci za določen čas.
Letna fluktuacija delavcev pri povprečnem številu 121 zaposlenih je zmerna. Delovne skupnosti upravnih organov in strokovnih služb v omenjenem obdobju niso smatrale za potrebno, da bi o tej Problematiki posebej razpravljale, predvsem pa delovne skupnosti niso oblikovale nobenih ocen, da bi bili delavci, ki so odšli najboljši. Glede na to, da ima občina Ljubljana Moste-Folje najmanjše število upravnih delavcev na število prebivalcev v Sloveniji (po podatkih Republiškega sekretariata za občo upravo in pravosodje) naloge za skupščino, izvršni svet in občane pa so opravljene zadovoljivo, je mogoče oceniti, da so v občinski upravi oobri delavci ostali. Sicer pa izobrazbena struktura zaposlenih delavcev ni v celoti zadovoljiva je pa enaka kot povprečna tzobrazbena delavcev občinskih upravnih organov v SR Sloveniji.
V	času od 1981 do 1983 leta se je obseg upravno pravnih Pristojnosti in drugih strokovnih nalog neprestano povečal. Na °snovi sklepov skupščine in izvršnega sveta ter drugih organov in organizacij so delavci upravnih organov in strokovnih služb
občinske uprave opravili bistveno večji obseg dela, kot je bil Planiran, programiran in financiran, za kar je izvršni svet že večkrat fcrekel vso pohvalo.
V	notranji organizaciji upravnih organov in strokovnih služb je bila izvedena cela vrsta racionalizacij, kar je imelo za posledico ''Sakoletno zmanjševanje števila upravnih delavcev. V času od 1981 do 1983 leta so bile med delovne naloge upravnih organov in strokovnih služb vključene povsem nove naloge, kot je knjigovodstvo za KS in opravila s področja LO in DS za KS. Za te naloge je bilo na novo zaposlenih sicer 5 delavcev (tudi notranje razporedit-^e), ki pa so nadomestili 30 dotlej stalno in honorarno zaposlenih delavcev v KS, kar predstavlja pomembno racionalizacijo, prihra-n°k sredstev in vidni prispevek k zmanjšanju družbene režije.
Glavni razlogi za prekinitve delovnih razmerij delavcev uprav-n*h organov in strokovnih služb so nizki osebni dohodki v občinski uPravi in upokojitve delavcev.
VODJA SLUŽBE ZA PRORAČUN, FINANČNE IN SKUPNE ZADEVE Štefan TOPLAK
,,Želeli bi biti sproti obveščeni kako poteka izgradnja Zaloške ceste. Ali se da izvesti štetje prometa na Zaloški cesti v Fužinah? “
Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD urejanje stavbnega zemljišča in Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in veze sta pripravila naslednji odgovor:
v' zveui z delegatsldm vprašanjem kako poteka izgradnja Zaloške ceste vam posredujemo naslednje informacije:
Investitor nove 4-pasovne Zaloške ceste je SIS za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje Cestnega omrežja mest^ Ljubljane, zato je tudi naročnik vse upravno-pravne ter tehnične dokumenta-cije, ki je potrebna za izgradnjo ceste. Te informacije vam bo posredoval SIS - za ceste.
ZIL-TOZD Urejanje je SIS-om za ceste sklenil pogodbo o odkupu nepremičnin in pripravi zemljišča za gradnjo Zaloške ceste od Kajuhove ceste do novega odcepa v Fužinah.
O poteku teh del vam prilagamo poročilo.
POROČILO O ODKUPU NEPREMIČNIN IN PRIPRAVI ZEMLJIŠČA ZA NOVO 4-PASOVNO ZALOŠKO CESTO
Na osnovi idejnega projekta Zaloške ceste smo s SIS-om za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane sklenili oktobra leta 1978 pogodbo o odkupu nepremičnin in pripravi zemljišča za izgradnjo, nove 4-pasovne Zaloške ceste. Pogodba je bila sklenjena za določeno obdobje in sicer do 1. 7. 1979. V času, ko je potekel rok pogodbe, smo od SIS-a za ceste dobili dopis, naj takoj prekinemo z deli na Zaloški cesti.
Istočasno je bilo ugotovljeno, daje izgradnja Zaloške ceste zelo pomembna predvsem zaradi izgradnje stanovanjske soseske MS — 4,5 Fužine. S tem se je strinjal tudi Izvršilni odbor SIS-a za ceste vendar je na svoji seji dne 26. 9. 1979 sprejel sklep, da bodo z izgradnjo ceste pričeli v skladu s programom kot ga bo določila skupščina SIS-a za gradnjo cest Ljubljana.
Zaradi nujnosti izgradnje Zaloške ceste pa je „SOSESKA“ nadaljevala z delom na odkupu nepremičnin in financirala stroške odkupov iz stroškov za urejanje zemljišč SOb Moste-Polje.
^	.	V letu 1981 je bil podpisan dogovor o izgradnji 4-pasovne
Li..iii-a 17;,sejl *,.ra kraJevn,h skupnosti skupščine občine Zaloške ceste, katerega podpisniki so: SOb Ljubljana Moste-Polie JUbljana Moste-Polje je Jože MIKLAVIČ, delegat krajevne SKIS občine Ljubljana Moste-Polje, SSS občine Ljubljana uPnostl Nove Fužine, postavil naslednje delegatsko vprašanje:	Moste-Polje, „SOSEŠKA“ - podjetje za urejanje stavbnih zemljišč
(od ol. 4. 1982 dalje ZIL - TOZD Urejanje stavbnega zemljišča) ter SIS za gradnjo cest Ljubljana. V dogovoru je ugotovljeno:
-	da je pod izgradnjo Zaloške ceste mišljena izgradnja oziroma rekonstrukcija I. faze 4-pasovne Zaloške ceste, in sicer od Kajuhove ceste v Mostah do novega odcepa v Fužinah, to je v dolžini približno 2.200 m,
—	da je izgradnja le-te ceste zajeta v odloku o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju od leta 1974 - 1984 (odlok SML)-
V marcu 1982 je med SOb Ljubljana Moste-Polje, SIS-om za izgradnjo cest Ljubljana ter „SOSESKO“ (ZIL — TOZD Urejanje stavbnega zemljišča) podpisana pogodba o odkupu nepremičnin in pripravi zemljišča za gradnjo Zaloške ceste, v kateri je ugotovljeno, daje SIS za gradnjo cest investitor izgradnje nove Zaloške ceste, ter da je Občina soinvestitor izgradnje nove Zaloške ceste, ter da je Občina soinvestitor za pripravo zemljišč do višine stroškov
50.000.	000 din in sicer.
iz naslova prispevka k stroškom za urejanje stavbnih zemljišč v soseski MS — 4,5 Fužine 35.000.000 din - iz naslova prispevka k stroškom za urejanje stavbnih zemljišč iz industrijskih con, razen MP - 2/8 15.000.000 din.
SIS za gradnjo cest zagotovi preostali del stroškov (po predračunski oceni) t.j. 36.000.000 din.
Z 8. čl. pogodbe je določeno, da začasne situacije ZIL-TOZD Urejanje pošilja v potrditev obema naročnikoma, s tem, da bosta občina Ljubljana Moste—Polje in SIS za ceste realizirala začasno plačilo situacije, vsaka do 36.000.000 din, kar znese skupaj
72.000.	000 din. Razliko do 86.000.000 din poravna Sob Moste-Polje. Presegle zneske nad 86.000.000 din poravna SIS za gradnjo cest Ljubljana.
V zvezi s pridobitvijo in pripravo zemljišča za 4-pasovno Zaloško cesto so bila do 30. 9. 1983 izvršena naslednja dela:
—	pridobljeno je 42.788 m2 zemljišča
-	izdelani so cenilni elaborati za objekte, ki jih je potrebno rušiti
—	odkupljeni in porušeni so naslednji objekti:
1.	Zaloška cesta št. 76 (Čeme)
2.	Zaloška cesta št. 82 (Hvastja)
3.	Zaloška cesta št. 84 (Dolničar)
4.	Zaloška cesta št. 86 (Makovec)
5.	Zaloška cesta št. 129 (Novak Valentin)
6.	Zaloška cesta št. 137/a (Humer)
7.	Zaloška cesta št. 143 (Škoda)
8.	Zaloška cesta št. 157/a (Urankar)
9.	Studenec št. 3 (Kavčič)
-	odkupljeni objekti:
1.	Zaloška cesta št. 123 (do 1/2 od solastnice Kobal, druga 1/2 f>a bo odkupljena, ko bo za solastnika Cuka pripravljeno nadomestno stanovanje).
2.	Zaloška cesta št. 135/a (Novak Franc, mšenje bo v aprilu leta 1984. V kolikor se bo pokazala potreba po predčasnem ruššenju, se bo stranka preselila v začasno nadomestno stanovanje.
3.	Za DO „OLMO” je izdelana kupoprodajna pogodba in poslana DO „OLMO” v podpis. Za prestavitev objektov je ,,OLMI” dodeljeno nadomestno zemljišče v soseski NM-4. Na novi lokaciji je izdelana dokumentacija za realizacijo in LD ter izdana LO. Trenutno pridobivajo soglasja za gradbeno dovoljenje. Pogodbeni rok«za preselitev objektov je 15.6. 1984.
Po predparcelacijskem načrtu (po izdelani LD št. 28269 za Zaloško cesto) ter po delilnem načrtu, ki pa še ni v celoti izdelan (za predel v območju rezervata ceste po GUP-u, povezava Smartinske — Litijske ceste, je v izdelavi) je potrebno še odkupiti 23.900 m2 zemljižča ter odkupiti in poruššiti naslednje objekte:
1.	Zaloška cesta št. 74 (Dimnik — kmetija)
2.	Zaloška cesta št. 121 (Marenčič)
3.	1/2 objekta Zaloške ceste št. 123 (Čuk; druga 1/2 je odkupljena od Kobal Marije)
4.	Zaloška cesta št. 125 (Karpe — kmetija)
5.	Zaloška cesta št. 127 (Babnik — kmetija)
6.	Zaloška cesta št. 135 (Novak Viktor — gospodarsko poslopje)
7.	Zaloška cesta št. 137 (Herksel — gospodarsko poslopje)
8.	Studenec št. 1 (Pečar — kmetija)
9.	Studenec št. 4 (Kočar - kmetija; ruši se samo stanovanjski objekt)
10.	Objekti VOJSKE
Z lastniki objektov se vodijo razgovori o odkupih objektov in z določenimi predvidevamo rešitve in sporazumne odkupe. Posebno
težavo pri odkupu nepremičnin bodo predstavljale kmetije (Dimnik, Karpe, Babnik, Pečar). Kljub temu, da bomo pridobili odločbo o ugotovitvi javnega interesa za izgradnjo 4-pasovne Zaloške ceste in kasneje pridobili posamezne odločbe o razlastitvi nepremičnin, bo še vedno ostal problem posameznih nadomestnih objektov za navedene kmetije. Lastniki kmetij (razen kmetije Pečar) so predvsem starejše ženske, zato nadomestne lokacije za gradnjo ne pridejo v poštev, trenutno pa nimamo na razpolago nadomestnih kmetij.
Reševanje vsake posamezne kmetije predstavlja specifičen problem. V kolikor ne pridobimo ustreznih nadomestnih kmetij oziroma gospodarskih poslopij, bomo le težko pridobili zemljišče za gradnjo 4- pasovne Zaloške ceste. Potrebno je omeniti, da je vrednost sedanjih kmetij na trasi 4-pasovne Zaloške ceste majhna, medtem ko bi bila vrednost nadomestnih objektov znatno večja. Sedanjim lastnikom kmetij je bilo v preteklosti odvzeto že veliko obdelovalnega zemljišča, tako da še vnaprejšnje parcialno reševanje in postopno odvzemanje zemljišča ne pride več v poštev. Lastniki kmetij bi namreč v pritožbenem postopku na morebitno odločbo o razlastitvi uveljavljali, da nimajo več gospodarskega interesa obdelovati kmetije. Do njih bi bili tudi upravičeni, saj jim predstavljajo kmetije vir za preživljanje.
V	nadaljnjem reševanju tega problema smo kmetijsko zemljiško skupnost seznanili s problematiko nadomestnih kmetij. Pridobili smo podatke o možnih prodajalcih kmetij, ki bi jih lahko odkupili kot nadomestne. V tem trenutku imamo možnost odkupiti eno nadomestno kmetijo, vendar „ruŠenke” Dimnik Štefka, Marija, Ana si le-te zaenkrat nočejo ogledati.
Zemljišča, ki je v uporabi JLA (izmera 13.261 m2), do sedaj nismo uspeli pridobiti. Zvezni sekretariat za narodno obrambo zahteva kompleksen odkup zemljišča za cesto, za izgradnjo stanovanjske soseske MS—4,5 Fužine ter industrijsko cono NM—4.
Istočasno z odkupom zahtevajo nadomestno lokacijo z objekti*
Za preselitev vojašnice Fužine je bil pripravljen sporazum o odkupu nepremičnin in preselitvi vojašnice, katerega podpisniki so: Zvezni sekretariat za narodno obrambo, ŽG — Ljubljana, Občina Ljubljana Moste-Polje in ZIL — TOZD Urejanje stavbnega zemljišča (SOSESKA), vendar sporazuma ne potrdi Zvezni sekretariat za narodno obrambo v Beogradu.
Glede na problematiko z vojno pošto je IS mnenja naj se razmisli možnost fazne gradnje Zaloške ceste, in sicer do vojašnice in se jo poveže na staro Zaloško cesto.
V	tem primeru bi 4-pasovna Zaloška cesta prešla na 2-pasovno cesto, cesto II. v Fužinah, ki se cca 250 m pred vojašnico priključi v semaforiziranem križišču na novo Zaloško cesto (po zazidalnem načrtu za MS-4,5 Fužine).
Cesta II. je zgrajena, tehnično pregledana in zanjo je izdelano uporabno dovoljenje. Zgrajena je od rekonstruirane Zaloške ceste do uvoza na parkirne prostore, ki so zgrajeni v razšiijenem delu I. faze, južno od predvidene 4-pasovne Zaloške ceste.
Širina vozišča je 9,00 m, obojestranski pločniki pa so širine
2,00	m.
Upravni organ občine Moste-Polje je investitorju odnosno izvajalcu stanovanjskih objektov v MS-4,5, B 38 do B 47 z odločbo za pripravljalna dela in organizacijo gradbišča dovolil zaporo te ceste do izgradnje teh objektov. POo terminskem planu je predviden zaključek stanovanj obj. B 45,46,47 1. 6. 1985.
Po zazidalnem načrtu za MS — 4,5 Fužine sta predvideni na območju, te soseske še dve povezavi med predvideno 4-pasovno Zaloško cesto in rekonstruirano Zaloško cesto in sicer povezava na začetku stanovanjske soseske po zgrajeni cesti I. in predvideni dovozni cesti III., ki pa poteka po zemljišču V.P.
V	predhodno navedenih delih priprave zemljišča pa so nastali do 30. 9. 1983 sledeči stroški:
a)	—	stroški za zemljišče
42.788 m2 x 120,00 din/m2 5,134.560,00 din
-	stroški odkupov objektov, na- domestnih stanovanj,
kulture, selitve, rušenje	19,757.950,47	din
-	stroški TOZD-a Urejanje
stavbnega zemljišča (4,12 %)	1,025.571,55	din
SKUPAJ:	25.918.082,02	din
b)	V letošnjem letu predvidevamo še odkup naslednjih objektov:
-	stroški odkupov in odškodnin za objekte: Zaloška št. 123
(1/2)
Zaloška št. 135 a/b Zaloška št. 137
Studenec 4	*	10.200.000,00 din
-	stroški odškodnine DO „OLMA“	28.481.321,00	din
-	stroški ZIL-TOZD Urejanje (4,12 %)	1.593.670,40 din
SKUPAJ:	*	40.274.991,40	din
SKUPAJ a) + b):	66.193.073,42	din
Po pogodbi, sklenjeni med Sob ULjubljana Moste-Polje, SIS-om za ceste ter ZIL - TOZD Urejanje stavbnega zemljišča (SOSESKA), z dne 23. 3. 1982 je bilo sklenjeno (2. člen), da Občina soinvestira pripravo zemljišč do višine 458 % (od ocenjene vrednosti 86.000.000,00 din, preostali del stroškov, t. j. 42 %, pa zagotovi (po pogodbi) v SIS za gradnjo cest.
1. Občinska sredstva izhajajo:
- iz naslova prispevka k stroškom za urejanje stavbnih zemljišč v soseski MS — 4,5 Fužine, kar znaša: do konca leta 1982	12,699.015,64 din
zbrana v letu 1983	6.020.773,00 din
skupaj:	18,719.788,64 din
2- Zbrana sredstva SIS-a za ceste	8,836.793,00 din
biti le-te pred izdajo uporabnega dovoljenja odpravljene. Po sporočilu republiškega inšpektorja za ceste in republiškega elektroenergetskega inšpektorja, da so pomajkljivosti odpravljene, je Republiški komite za industrijo in gradbeništvo izdal uporabno dovoljenje, glede na ugotovitev komisije, da je cesta zgrajena v skladu z zahtevami že citiranega 59. člena zakona o graditvi objektov.
Pri tehničnem pregledu v smislu določbe 58. člena zakona o graditvi objektov sodelujejo predstavniki investitorja, izvajalskih in projektantskih organizacij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri projektiranju in graditvi objekta, zato Krajevna skupnost tudi ni bila vabljana na tehnični pregled ceste in ji ni bilo poslano v vednost uporabno dovoljenje.
50 % odškodnine za odkup zemljišča
in objektov (OLMA - 30,348.813,30 din) 15,174.406,65 din , skupaj:	24.011.199,65 din
Po izplačilu odškodnine DO „OLMI“
ostanejo od realiziranih stroškov
nepokrita sredstva v višini	11.663.514,73 din
Zaradi počasnejšega dotoka sredstev iz naslova prispevka k stroškom urejanja stavbnih zemljišč v soseski MS - 4,5 Fužine se ZIL - TOZD Urejanje dogovarja z ZIL - TOZD - Inženiring-om o premostitvenem kreditu na račun bodočega dotoka sredstev odprodanih stanovanj, namenjenih za Zaloško cesto.
Ljubljana, november 1983
ZIL-TOZD Urejanje stavbnega zemljišča
■ Vodja enote Moste: ŠMID Stane, dipl. ing. org.
Štetje prometa je eden od načinov zbiranja osnovnih promet-nih podatkov, ki so osnova za dimenzioniranje in projektiranje Prometnih površin.
Ob izgradnji nove soseske Fužine, je bila predvidena tudi Vgradnja štiri pasovne Zaloške ceste, ki naj bi prevzela povečani Promet iz Fužin v mesto in obratno. Nova Zaloška cesta je bila crnenzionirana na podlagi prognoze prometa po izgradnji nove oseske Fužine, prognoza pa je bila izdelana med drugim tudi na °snovi izvedenega štetja prometa na Zaloški cesti.
PREDSEDNIK KOMITEJA Ivo Krč, dipl. iur.
NAMESTNIK PREDSEDNIKA Saša Škulj
Na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Mubljana Moste-Polje je delegacija krajevne skupnosti Jože "•oškri-Ciril posedovaola naslednje pisno delegatsko vprašAnje: „Zakaj še vedno ni zapisnika o tehničnem prevzemu Šmartin-ceste po rekonstrukciji, ker ni. vse tako urejeno kot je to bilo v osnovnem načrtu. KS ima določene pripombe, ki pa jih ni mogla ^Povedati zaradi molka investitorja, kasneje pa ni bila vabljena k tehničnemu prevzemu."
* (Hortikulturno se ne vzdržuje redno, živa meja ob Jarški — urartinski proti Pokopališki ni vzdrževana, dostopi do dveh "Vtobusnili postaj mestnega prometa pa tudi niso urejeni..,.).
Republiški komite za industrijo in gradbeništvo je pripravil Slednji odgovor:
g Republiški komite za industrijo in gradbeništvo je izdal za uiar tinsko cesto na odseku od Kajuhove do bodoče obvozne ceste gradbeno dovoljenje v letu 1980, po opravljenem tehničnem Ogledu, pa v mesecu aprilu 1982 uporabno dovoljenje. t , Zakon o graditvi objektov v 59. členu določa, da se s ^hničnim pregledom ugotovi:
ali je objekt izveden v skladu s tehnično dokumentacijo o stabilnosti objekta in njegovi varnosti glede požara, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednih objektov, ali je izveden v skladu s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za zgraditev objekta na nekem zemljišču;
ali so bili storjeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena oziroma na najmanjšo mero omejena škoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi, oziroma z uporabo v svoii okolici;	1
ali so napeljave, naprave in oprema kvalitetno vgrajene in ali Spolnjujejo projektno predvidene parametre, upoštevajoč tehnološki proces in varstvo okolja.
n, komisija je na tehničnem pregledu ugotovila, da so vsa aip^bena dela izvršena v skladu s tehnično dokumentacijo, da je k ' gradnjo sicer prišlo do manjših sprememb, ki pa niso .o/enega pomena in zato ne ovirajo uporabe objekta. Komisija je 1 ugotovila nekatere pomanjkljivosti ter zahtevala, da> morajo
Na 18. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je Rafael JANČAR, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder—Tomaž, postavil naslednje delegatsko vprašanje:
,,Kdaj bo PTT priključila kontejner v Novih Jaršah in kdaj bodo zazvonili prvi telefoni? “
Podjede za PTT promet Ljubljana je posredovala naslednji odgovor:
,Na delegatsko vprašanje tov. Rafael Jančar dajemo naslednjo informacijo: Kot vam je znano je kontejner v juliju postavljen v Novih Jaršah. Aktiviranje kontejnerja je vezano na izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja na območju soseske MS 12/2. Zagotavljanje finančnih sredstev smo planirali za september 1983, vendar zaradi izpada investicijskih sredstev le-teh nismo uspeli zagotoviti. V pripravi je osnutek plana investicij za leto 1984 o katerem bo razpravljala Skupščina OSIS za PTT promet Ljubljana na zasedanju letos v decembru. Z izgradnjo krajevnega omrežja bomo pričeli v letu 1984 v okviru razpoložljivih sredstev.
Direktor investicijskega sektorja Nedeljko Bukič, dipl. ing.
Na 17. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je delegacija krajevne skupnosti Jože Moškrič—Ciril posredovala naslednje pisno delegatsko vprašanjes,
,.Krajevna skupnost je dne 8. 6. 1983 pod številko 70/83 poslala dopis v zvezi upravne zadeve Alojza POŽUNA iz Kodrove 29. Dne 2. 8. je urgiral tov. KOGEJ. KS ni dobila lokacijskega dovoljenja za zidavo nove hiše, ki si jo je zgradil POŽUN. Stara hiša, ki ima številko 29 je bila v letošnjem juniju (cca 6 dni) ..udarniško" preurejena v lokal in oddana s pogodbo Ekspresni čistilnici - privatni obrtnici iz Most. Na novo so bile sezidane stopnice na Jarško cesto. Jarška cesta gre v rekonstmkcijo, pa se ne ve ali stopnice ovirajo razširitev kot tudi, da se na splošno govori, da je bilo treba staro hišo podreti ob ^graditvi nove. Pri adaptaciji v lokal se je namreč POŽUN popolnoma izselil iz stare hiše, nova pa sploh nima številke. Vsi člani družine so že v novi hiši.
Krajevna skupnost je v dopisu navedla te okoliščine in zahtevala pismeno pojasnilo, istočasno pa je zadevo prijavila tudi gradbeni inšpekciji pri SML, od koder pa tudi ni odgovora. Prejšnji teden pa so v staro hišo začeli dovažati neke stroje. Krajevna skupnost tudi nima vloge za odprtje lokala oziroma obrti."
Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je pripravil naslednji odgovor:
Glede na citirano delegatsko vprašanje vam pojasnjujemo sledeče:
Požun Alojz, Kodrava 29 je prejel od tukajšnjega upravnega organa lokacijsko dovoljenje št. 351-149/71-5/RN z dne 15. 3.
1972	ter gradbeno dovoljenje št. 351-179/71-5/BD z dne 26. 6.
1973	za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču pare. št. 784/2 in 785 k.o. Brinje.
V teh dveh odločbah ni omenjena odstranitev starega stanovanjskega objekta, ker v predmetni zadevi ne gre za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše.
Investitor si od tukajšnjega upravnega organa ni pridobil dovoljenja za preureditev stare stanovanjske hiše v lokal. Če investitor objekt preureja oziroma v njem vrši obrt je za predmetno zadevo pristojna gradbena oziroma obrtna inšpekcija.
SEKRETAR
OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO
OKOLJA Miro DEŠMAN
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 83. seji 31. oktobra 1983 obravnaval odgovor na delegatsko vprašAnje KS »Jože Moškrič—Ciril", postavljeno na 17. seji zbora krajevnih skupnosti 22. 9. 1983. Sprejel je naslednji
SK LEP
izvršni svet se strinja z odgovorom na delegatsko vprašAnje KS »Jože Moškrič-Ciril", kot ga je pripravil Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, s pripombo, da je upravni organ odstopil drugi del vprašAnja, ki se nanaša na preureditev stare stanovanjske hiše v lokal ter opravljanja obrti, pristojnima inšpekcijama.
PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA Gabrijela JELEN
Delegati družbenopoltiičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. septembra 1983 postavili naslednje delegatsko vprašanje:
»Družbenopolitični zbor izpostavlja vprašanje ustanovitve komisije za pripravo in izvajanje načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Izdelan je že republiški stabilizacijski program s konkretnimi časovno opredeljenimi nalogami, ki jih bomo po planu morali v občinah nekatere uresničiti že v oktobru, nekatere pa do konca leta 1983 oziroma v začetku leta 1984. Verjetno bo potrebno na teh osnovah prilagajati planiranje v občini. Sprašujemo, kako bo planiranje potekalo v občini brez te komisije, ko pa so relacije med republiško in občinskimi komisijami že določene. Družbenopolitični zbor tudi meni, daje priprava osnutka resolucije o izvajanju družbenega načrta občine v prihodnjem letu v tesni povezavi z izdelavo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zato delegate družbenopolitičnega zbora zanima, zakaj te komisije v občini še nismo ustanovili in kako daleč smo v občini s pripravami načrta dolgoročnega, programa gospodarske stabilizacije."
Izvršni svet skupščine občine je pripravil naslednji odgovor:
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je dne 2.
8.	1983 obravnaval informacijo o priporočilu IS SRS o ustanovitvi komisije za pripravo načrta in uresničevanja programa ekonomske stabilizacije v občini in ugotovil, da ustanovitev nove komisije v občini Ljubljana Moste-Polje za pripravo izvajanja načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ni potrebna, da ne bi prišlo do podvajanja nalog, ker te komisije v naši občini že obstajajo (koordinacijski odbor za stabilizacijo pri OK SZDL in krizni štab).
Pri tem je bilo posebej izpostavljeno dejstvo, da so bile tako s strani izvršnega sveta kot tudi upravnih organodoslej naloge na področju planiranja in realizacije planskih aktov strokovno in odgovorno opravljene in jih tako vse dotlej, dokler ne bo drugačnih ugotovitev, v isti sestavi in v skladu s pristojnostmi opravjjajo ti organi še naprej. Istočasno je bila tudi dana pobuda organom družbenopolitičnih organizacij v občini, da naj se na osnovi gornjih ugotovitev opredelijo, ali naj se nova komisija ustanovi ali ne.
V svojih nadaljnjih aktivnostih se je izvršni svet odločil, da bo program stabilizacije zaradi zagotovitve celovitosti oziroma dogra-
v
ditve vseh področij planiranja cilju stabilizacije vključeval v planske akte kot so: letni, srednjeročni in dolgoročni. Pri tem bo skupaj z nosilci planiranja zagotavljal, da bodo elementi dolgoročne ekonomske stabilizacije postali sestavina planskih aktov interesnih i skupnosti in OZD s področja gospodarstva in negospodarstva. Zato smo že v letu 1982, ko so bila objvaljena izhodišča in nekatera poglavja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ter v letu
1983,	ki so bili objavljeni vsi deli s sklepnim besedilom dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije* na nekaterih področjih v občini kot so: gradbeništvo* kmetijstvo, gostinstvo, trgovina, obrt, izvoz, uvoz, splošna poraba, poslovanje izgubašev, poslovarlje delovnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti, akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva* do največjih podrobnosti analizirali stanje ter tako pridobili realne ocene o vzrokih za zaostajanje, pripravili predlpg potrebnih ukrepov in zmožnosti dolgoročnega razvoja. Izvršni svet skupščine občine je redno uporabljal zakonike možnosti za ukrepanje v primerih odstopanja od planskih aktov, neizdelave planskih aktov, opustitvah izdelave programov za odpravo motenj, izdelave sanacijskih programov in na drugih področjih. Področja, ki v analizah še niso bila zajeta, so v obdelavi, pri oblikovanju usmeritev pa izhajamo iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in vseh drugih strokovnih podlag in usmeritev za razvoj. Tako imamo pripravljene elemente za vključevanje v resolucijo za leto 1984, družbeni plan za naslednje srednjeročno obdobje in dolgoročni plan.
Za strokovno delo pri pripravi in izvajanju takega, v planske dokumente vključenega programa gospodarske stabilizacije, je izvršni svet zadolžil Občinski komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj ter njegovo strokovno službo, katera je v skladu s 179. členom Zakona o sistemu planiranja in določil statuta skupščine občine pooblaščena in zadolžena za strokovna opravila v zvezi s planiranjem. Kolektivni upravni organ in njegova strokovna služba nosita v skladu s 183. členom Zakona o sistemu planiranja odgovornost za točnost podatkov, za strokovnost in realnost njihovih ocen in predlogov za strokovno in pravočasno izvajanje nalog po programu dela za pripravljanje plana.
Ostale postopke, kot so: oblikovanje osnutkov in predlogtiv planskih aktov, usklajevanje in drugo, bo še nadalje opravljal izvršni svet skupščine občine, pri tem pa v vseh fazah v izdatni meri vključeval že oblikovane organe pri IS, skupščini in delovna telesa v IS in skupščini ter poslovodne organe in strokovne delavce -v občini, da bi bili osnutki in predlogi planskih aktov v največiji možni meri usklajeni z usmeritvami, in elementi dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Na tak način in v tej obliki b,o potekala priprava vključevanja in uresničevanja nalog iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in s tem tudi uresničevanja nalog komisije., katere ustanovitev priporoča IS SRS. Tak način in postopek uporabljamo že pri pripravi resolucije za leto
1984.	V kolikor se nam bo v postopku njene sestave ter postopkih sprejemanja metoda potrdila, jo bomo obdržali, sicer pa iskali najučinkovitejše oblike in načine.
Izvršni svet je na 82. seji 25. oktobra 1983 tudi imenoval Komisijo za pripravo in izvajanje .načrta uresničevanja, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA
Gabrijela JELEN
p

i
i
S'
c
1
K
§
t
i
?
<
3
J
o<
l
i
E
i
15 i
if
x
V)
• c
CD
i
o
«
vr-
|
O
OD
M
Vi
a
5"
DELEGATSKE INFORMACIJE

I
I >
52
I f
Ir
i i
t/s en
E §
3 iR
z :!= O I™
i
i
!	,	!	!
OJ	-OJ OJ	>	OJ	OJ	I OJ
o	to O	O	O	I o
!	!	j

■ ! I
s s
Z |Z
o o < ' < o I w
•tj i tl
ii§
m i Z
, m
j
s !g
I
I ;	l
OJ | ui , oj ; o:	Uk ro	o>
QC	O	J ««4	.	u»	->|	-J	1 so	>o
fw	uj	i ~j	*	o	oj	; O)	<o
OJ	-	:0	3C	Uk	O	I -*J	O'
OJ ' OJ
o o
-I-
OJ I OJ
o o
I
I
oj ; oj oj O! O j O
*	Im	oi	—	v»	1	oj
O*	Ui	I	CD	»	I	V?	;	M	OJ
d	5§	s	s	s
! 1 ! ; !
i i
ut ' O ut OJ ■ er er u. O'
Uk O'
OJ 1 N.	Uk
! ^ o	c
oo a
5
;
, I
- , o- J O. o.
7 1° I 3 : 0 0 O 'O • Č : O 5
§ £ : K S : £ . 5 : 2 5 ?
-i------i___OJ_______
7
O
i
— a ,
►- : O 1

W I M I | k-
7 7!	! 7
- I
Š'5: !g;g j Ig; g
A N N ' fj N
J—L—
!	I
§- ir 'T 7 1 v
<- 'o :o ^ j *
r i-
NJ ' O' I
* I
i -
i01!
i a
: O
i <->
i !
00 — ' i °!
I i

O	I	o	-J
I N	!	*	.	»
!	!	.
lil	'
2-g i S i i i i
OJ ' •—
c* I OJ
I
sO
O'
§
Mii
£ : S
i
I
7 0
O 5
•k i a> | i i | m
k ;s
a , oj a	o> a 1 a
o j I | O	1,0 o
OJ I CM OJ °M U> ‘ OJ
i !
a ! — o l
S 3
s g
s
-1 „ i i i
OJ OJ
oo 1 O' ro ro
*£> M OJ , O
si s: :	5:
Ul
i I
I	I	,	,
00 j K> , OD N> j *	£0,00'
00
OJ
ro a
00	O' Uk OJ
ro -o
1
a . k-o I
Ut 00 Uk O'
š! jsl s
o o
Uk ■
e> o
o l
k- 3
I	OJ
oj	a
» 5
OO
&
5 : 2
od ro S o
Z' N
T-
2
*■
JC
01 c
r; a i
8
1
< 5

%
5
§ ^
? r
1
I.
I
I r
11 M
3 n £
if it|:|
lip.-IFs-
?c F«Z"z™ E
S. < 3 P n S p |
S p
g.i-S c. oo
<» 3 n' 3 «
c 5 N < “ < ° o* 3 O
g 2. 2f *■ §'
| 8,-S g 2!
31 x- 3- cf. 3
S £3.
a. •=. c 2. c 5-
2 C/3 O.T3 z o "O -n O. ro o 3 S' 3 p 1-1
*s|So5Sf«.
a it?§1»Ia
21 ST ° p g g o. ^ S'?rq'B0
5 ? » _ S
co	O ^
XL	X C
P ut .
5 « o ‘	CL
. k—< i-1 O-
S ,si g
^'»2^0. i i" § &3 c g er Is. o S-f «' I
< 5=
N
S er g O iS. o. — o
Eg
e.#
ŽS
» ^
1 S*
SS-g
o> o
Pl. t/> P P.
S.
SL
cT
D- r_*" 2 I j OJ ^
lisg&f
“ S^S/S* oog
|glr!l
5 n g ? C »
s :f i s i
s §■ “ |
e-F|!i
< p X--o s 3
vgr<
3 'i
ir
CL _
^.2f
?§
3 5 S 3
Pregled število jo oiiSdrsotonih kriterijev za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v letu 1984
Po vaji »Golovec 83«: Vsem obrambnim subjektom v občini
OCENA IN PREDLOGI
za nadaljnje delo
Občinski komite in svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sta na seji dne 3. novembra obravnavala Poročilo o izvršitvi skupne poučnotaktične vaje Golovec 83 v občini Ljubljana Moste-Polje, ki ga je podal občinski štab za pripravo vaje ter sklenila vsem obrambnim subjektom v občini posredovati zaključne ocene in predloge za nadaljnje delo. Temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter družbenopolitične organizacije v občini naj temeljito analizirajo svoje aktivnosti v vaji ter na podlagi dobrih in slabih plati svojega delovanja ter teh zaključnih ocen in predlogov ukrepov izdelajo svoje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne programe aktivnosti za dograjevanje obrambnih priprav na morebitne naravne in druge hude nesreče ali za delovanje v vojni. Posebno pozornost je potrebno nameniti usposabljanju delovnih ljudi in občanov za praktično izvajanje nalog ter materializaciji obrambnih priprav. Zato v Delegatski tribuni v celoti objavljamo zaključno oceno in predlog ukrepov, ki so sestavni del tega poročila.
Zaključna ocena in predlog ukrepov
1.	Vaja je bila zelo koristna, ker smo skoz priprave na vajo dopolnili in ažurirali načrte obrambnih subjektov za delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter spoznali dimenzije in zahtevnost delovanju ob rušilnem postresu.
2.	V pripravah na vajo smo opravili vrsto teoretičnih in praktičnih oblik izobraževanja in usposabljanja za enote in štabe CŽ kakor tudi za ostale obrambne subjekte in prebivalstvo.
3.	Vaja je v praksi pokazala doseženo stopnjo materialne opremljenosti ter usposobljenost enot in štabov CZ in drugih obrambnih subjektov za delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah oziroma ob potresu. Z doseženo materialno opremljenostjo in usposobljenostjo ne moremo biti v celoti zadovoljni. Zato ji je v bodoče namenjati vso pozornost.
4.	Potrjena je bila pripravljenost prebivalstva, da sodeluje v takih aktivnostih obrambnega usposabljanja, ko gre za solidarno pomoč med seboj in organizirane strokovne oblike praktičnega reševanja ljudi in materialnih dobrin, oziroma za druge obrambne aktivnosti.
5.	Vaja je pokazala dobre in slabe plati našega dosedanjega dela v organiziranju, usposabljanju in materialni opremljenosti enot in štabov CZ ter drugih obrambnih subjektov za delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah ali v vojni.
6.	Na vaji ni bilo improvizacij tako pri delovanju enot in štabov CZ in drugih obrambnih subjektov kakor tudi glede njihove materialne opremljenosti in usposobljenosti. Pokazali smo to, kar znamo in s čimer smo opremljeni. To pa nam daje tudi neko mero zaupanja, da bomo lahko tudi v resničnih razmerah lahko uspešno opravljali druge naloge.
7.	V vaji se je potrdila upravičenost ustanovitve ZO CZ, kije v njej prvič nastopil z dvema reševalnima odpravama, ki sta bili ustrezno materialno opremljeni in usposobljeni; formacijsko pa bi lahko razvil štiri, vendar zanje še ni dovolj opreme. Pokazalo seje tudi, da bi morali ZO CZ kadrovsko pomladiti in do konca opremiti.
V njegovem sestavu bo potrebno glede na izkazano delovanje zamenjati nekaj poveljujočega kadra, ki psihofizično in strokovno ni dorasel voditi ljudi pri tako zahtevnem in odgovornem delu. Aktivnosti, ki jih je izkazal ZO CZ v vaji so bile strokovno kvalitetno opravljene, dovolj hitre in učinkovite. Izurjenost in opremljenost je delovala kar aktivno.
8.	Pri oskrbi prizadetega in ogroženega prebivalstva seje pokazala upravičnost nabave in postavitev mobilaro blokov (kontejnerjev) v načrtovanih območjih za razvoj hipnih naselij. V teh kontejneijih so osnovna materialna sredstva za razvoj hipnega naselja. Po potrebi se kontejner lahko spremeni iz skladišča v pisarno sprejemnega centra.
9.	Vaja je dokazala pomembno vlogo občinskega štaba za CZ, ki
je v glavnem deloval, vendar se je izkazalo, da funkcija načelnika ne more opravljati oseba, ki se ne ukvaija z organizacijo, usposabljanjem in opremljanjem civilne zaščite v občini. Zato je nujno, da se za civilno zaščito odgovorni delavec v sekretariatu za ljudsko obrambo razporedi na delovno dolžnost v občinski štab za civilno zaščito.
10.	Civilna zaščita in narodna zaščita v OZD je sicer dobro delovala, vendar je vaja pokazala, da je nujno nadaljnje predvsem praktično usposabljanje za izvajanje nalog, ki so opredeljene v načrtih. Pokazalo se je tudi, da vratarska služba ni vključena v načrte OZD in je zato pasivna, čeprav bi morali biti vratarji in varnostniki dobro seznanjeni z nalogami, ki so povezane z delovanjem NZ in CZ v OZD, da bi lahko v danem trenutku primerno ukrepali.
11.	Splošne enote CZ v OZD so ponekod še pomanjkljivo dpremljene in zato v resničnih takih izjemnih razmerah ne bodo mogle v celoti opraviti svojih nalog.
12.	Ponovno ugotavljamo dvojne razporeditve ali nerazporeditve delavcev, ki nimajo vojaške obveznosti na delovno dolžnost. Prihajalo je tudi do nesporazumov med OZD in KS glede razporeditve posameznih občanov.
13.	V OZD je še vedno pomanjkljiva oprema za gašenje, ki jo je nujno dopolniti predvsem s priročnimi sredstvi za suho gašenje ter delavce usposobiti za ravnanje s temi sredstvi.
14.	V KS je vaja pokazala, da njihove specializirane in splošne enote CZ niso. dovolj usposobljene za praktično izvajanje reševalnih aktivnosti. Potrebno bo skoz strokovne in praktične seminarje te pomanjkljivosti odpraviti. Sestav splošnih in specializiranih enot v KS kadrovsko ni povsod ustrezen saj je v njih precej ostarelih ljudi, ki psihofizično ne morejo izvajati zahtevnih nalog. To narekuje, da je potrebno v KS nameniti večjo pozornost kadrovanju v CZ iz vrsfmladih in žena.
15.	Civilna zaščita v stanovanjskih hišah še vedno ni povsod organizirana, kar je v veliki meri pogojeno z aktivnostjo hišnih svetov. Opreme ne hranijo povsod ustrezno, je namensko ne uporabljajo, stanovalci pa je ne znajo uporabljati v namene, za katere je predvidena.
16.	Vaja je pokazala, da nekateri štabi za civilno zaščito in vodje splošnih ali specializiranih enot premalo poznajo način vodenja in poveljevanje oziroma možnosti uporabe enot. Zaradi tega bo nujno organizirati njihovo usposabljanje v skladu z njihovimi dolžnostmi.
17.	Vaja je pokazala nekatere neusklajenosti med upravnimi organi občine in mesta Ljubljana zlasti na področju prometa in zvez, preskrbe in požarne varnosti. Pokazala se je tudi potreba po stalnem strokovnem nadzoru vodnih črpališč in uporabnosti hidrantov na vodovodnem omrežju. Poseben problem predstavlja nevsklajenost priključkov na vodovodnem omrežju z hidrantni-mi nastavki. Rešiti je potrebno tudi razporejanje v enote in štabe CZ ker smo ugotovili, da imajo posamezni občani celo trojni razpored: vojaški razpored, razpored v CZ KS in razpored v CZ OZD.
18.	Ugotavljamo, da kiju množični udeležbi enot in štabov CZ, NZ in drugih obrambnih subjektov tako iz naše občine kakor iz drugih občin, ki so poslale svoje enote CZ kot pomoč naši občini ter kljub velikemu številu sodelujočih delovnih ljudi in občanov v vaji na območju naše občine pri izvajanju reševalnih nalog ni bilo nobene prometne nesreče ali nezgode.
19.	Požarni varnožti je nameniti veliko več pozornosti ter zaostriti odgovornost zlasti glede požarne preventive in usposabljanja delovnih ljudi in občanov za uporabo protipožarnih sredstev.
20.	Vsi udeleženci vaje ugotavljamo, da je vaja uspela in bila zelo koristna.. V celoti sta bila dosežena cilj in smoter vaje.
21.	V skladu s tem poročilom mora OŠ CZ izdelati podrobno analizo o delovanju enot in štabov CZ v vaji in na njeni podlagi skupaj s sekretariatom za ljudsko obrambo izdela akcijski program za usposabljanje enot in štabov CZ za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Delegate prosimo, da to gradivo posredujejo nosilcem obrambnih priprav v svojih OZD in KS, da ga le-ti uporabijo za svoje
nadaljnje delo.

ttSlSUMflll
sosuo

VSEBINA
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
Stran:
Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1983
Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1984
Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1984 Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu. 1984 Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon
Poročilo o odpravi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO
ABC Pomurka Gostinsko podjetje Slavija — Moste
Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kulturni dom Španski borci
Predlog sklepa o ustanovitvi delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, Ljubljana v ustanavljanju
Osnutek okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1984
Osnutek operativnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje januar—april
1984
Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 Poročilo o delu upravnih organov in strokovnih služb v letih 1982/83 Predlog prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1984 Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti
Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste—Polje Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste—Polje Kadrovske zadeve:
—	predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane — prosvetno-kulturno področje
—	predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva
—	predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju članov komisije za družbeno nadzorstvo
—	predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983
—	predlog sklepa o imenovanju odbora za organizacijo proslave občinskega praznika
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
Zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 21. 11. 1983
Zapisnik 21. seje zbora združenega dela z dne 21. 11. 1983 Zapisnik 20. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 21. 11. 1983 Zapisnik 19. seje družbenopolitičnega zbora z dne 21.11. 1983 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ DELEGATSKE INFORMACIJE
Pregled številčno ovrednotenih kriterijev za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v letu 1984
Po vaji „Golovec 83": Ocena in predlogi za nadaljnje delo
VSEBINA PRILOGE
4
5 12 20
24
25
26
30
31
35
37
40
42
48
55
56 56
57
57
58 58
59
61
64
67
68
73
74
Statut občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste—Polje Statut občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste—Polje Poslovnik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste—Polje
j
DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. T. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT—DOMA, Erika RAČIČ—ŠIFT in Janez RUDOLF. Glavni in odgovorni urednik. Erika RAČIČ—ŠIFT, Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421 —1/72— z dne 8. 6. 1977. Tiskano v nakladi 3200 izvodov. 1