PRIMORSKI DNEVH Prispevajte za Kulturni dom NARODA 8tO Vi . StGV. 291 (1979) PoStmna plačana v gotovini 1 \Ly/y/ Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 9. decembra 1951 Cena 25 lir ^j^jZjAVE_ PREDSEDNIKA VLADE LRS O POLOŽAJU ZAMEJSKIH SLOVENCEV uonia in neuKinieni laiisiični zaton lep imaeriamiične zamene oicnuiačan sparazum PMo tega je maio upanja, da bo mogoče najti neko pozitivno sporazumno rešitev z Italijo, kjer odgovorni ljudje, kot t0 tudi že,ii° ‘ Vatikan sistematično razpihuje italijanski iredentizem - Težak položaj koroških Slovencev SCHUMANOV NAČRT PREO FRANCOSKO SKUPŠČINO (Od našega dopisnika) t5CpRAD, 8. — Predsednik CeBr^wilsfce republike Slove / Miha Marinko ie ir.iajii.l. 5e iredentistična kampanja, I <4p'na VSa nenehna Propagan-rE|jj 1°ch, Jugoslaviji lahko vzpo-jCr 2 Goebbelsovo ali s komin-^ propagando, kateri. It„ le skupno načelo: čim več U J1’ Pa bo že nekaj ostalo! S se ne opušča nobena h) da se ne bi kleveta- »ied. *e ne bi pačila dejstva vPraša n j. ki so sedaj akti Za sporazum med Itali-Jugoslavijo. uJm Je dal predsednik 'Politi!/ Marinke uredniku re^ ‘ * y intervjuju, v kate- tPra--e 3e dotaknil najvažnejših 'cpuhiV te življenja Ljudskg teje? . Slovenije. V zvezi stajj a.Km Slovencev, ki so d j meja Jugoslavije in Sit'*1 2 vprašanjem iredenti ! t0 u Matiji, je Marin- na Lucci. proces pro-^eškim partizanom, o kate-gcvortti, po-j, j» .ju-di, fcot je ». t«w ,lLkloj in podobno, na pod Mizn1>ek0 Pred 10. obletnico pro- tej, Proti Tomažiču. in tovarl r5^ a zakon, na podlagi kote- ^.so bili borci proti fašizmu H rJeni> tn streljani, še vedn0 it^veljavljen in ukinjen. Ta še vedno deluje v postop-((^roti protifašističnim bor % mojem osebnem pojmo- S« Je ze^° mcio' skoro nobe-!% uPa in verjetnosti, da bi kakšnem s šovinizmom i« in Njenem ozračju, ki trojk - ™ se sistematično po gre-^ b*"0^ kateremu se v Italiji \ r‘ Vodvzame, možno najti }**# ^itivno sporazumno re-l bi celo skoraj, da n’ Odgovorni ljudje v Ita- n to - %, *esno tudi želijo, kljub i 1*i>Ho večkrat izraženi pri-\eJnorti Jugoslavije ia pa-p n sporazum. ^%?”,r^an^e teh italijanskih I *t!e»j čnih zahtev in peg- 'k Se tega bednega hvjska- \ j„l'e,ia «e vedi k sporazu- \ : ektlvno škcdl ne sa Nar i 'enlu odnosov — go- Sijo * in druQih ~ z Jugo- If tw^.k tudi krep tvi mi- ^Ta'i narodi so prej z ’ e>n 'anJem- čeprav s težkim '*nih r^z: nie^ f otrebo po do tet-, tv ah, zato da se dese-esifeu in !;?a emni odnosi. Toda novih meje- firij \~u ln vzpostavijo nor-ii ‘ vza'emni o dno !su j^rtnašanje nek h iSitn11^’ }a no’ svoje K|P ■ ta^®no naše stališče •^•ii^0 v&i rošteni in razumni S i>- j *:udje v inozemstvu, % r^snt!stična genja tega 1 t 2t(me*i in trmas'o vztra-!£r;0* svojim hrupom takšno •-%rt~en^e v svetu izpremeni. ,°V L°Icd.e položaja naše na lS>no na Koroškem k ki k;,.710 nalest, podlage, da "V, za*krbl eni. Tudi na so manjšinske pravi-tega, da bi bile v ^Hh°xtovane in zajamčene. o ^OP^sih se je Že pi-ftk i.^vtačevavju dajanja v°roškim Sl''V*ncem za \ o ,r0^° v materinem je-At,! . V zvezi z vprašanjem, kaj lahko pove o politiki Vatikana, kakor tudi o stališču katoliškega duhovništva v Sloveniji, o odnosu oblasti in Osvobodilne ficrnte do duhovništva kakor tu. ai o tem, kakšne oblike dobiva sovražna aktivnost posameznih katoliških duhovnikov, je pred-seunik vlade Marinko odgovoril: »Mislim, da mi najbolj obču. tirno dejstvo, da predstavlja Va. tikan danes enega od podpomi-kov celotne svetovne reakcije- Vatikan se z vso trdovratnostjo vmešava v vsa notranja vprašanja pri nas. Višji cerkve, ni predstavniki delajo očitno po navodilih od tam. V delu višjega reakcionarnega klera se vidi jasno njihovo hotenje, da bi izkoristili ustavna jan> stva svobode veroizpovedi in da bi jih izkoristili za ponovno osvajanje vseh tistih privilegijev, ki jih je cerkev uživala v srednjem veku v fevdalizmu, a ki jih je cerkev pri nas med revolucijo in z agrarno reformo seveda izgubila. Stvar, ki nri izvedena samo pri nas. temveč tudi v vrsti drugih držav, držav navadne meščanske demokra-cije. Po delu nekih cerkvenih organov se vidi, da Vatikan nikakor ne želi ureditve odnosov z ljudsko oblastjo in se trudi, da bi s« ponovno ustoličil kot I država v državi. S strani teh vrhov se sistematično preganjajo vsi tisti duhovniki, ki kot patrioti sodelujejo z ljudsko ob. lastjo. Oni n. pr. izobčujejo čla. ne Cirilmetodijskega društva, nasprotujejo izvršitvi uredbe zvezne vlade o socialnem zavarovanju duhovnikov kljub splošni želji nižjega duhovništva, da bi bilo zavarovano. In ne samo to. Trudijo se, da vse naše težave, na vsak način izkicristijo zase. poskušajo o. virati izvajanje naših gospodarskih ukrepov, da bi na ta način okrepili srvoj colitičm vpliv na vasi. Očiten dokaz za to. da Vatikan ne želi ureditve odnosov z na So ljudsko oblastjo, je dejstvo, da nj hotel spre. jeti ponud/be naše zveznP vlade, ki je predlagala, da gre Stepinac v inozemstvo. Z vso silo so se oprlj na to, da bi cibr-nili kolo zgodovine nazaj, kar pa se seveda ne more zgediti. Odnos naše ljudske obiasti do duhovništva pa se sicer v zadostni meri vidi v svobod- nem, 'delovanju tistega katoli-stega duhovništva, ki ima po- zitiven. patriotski odnos do svojega ljudstva -n države in katerega dober del je danes v Cii-i metod ij.l aam društvu, ki sodelu je_ ^ 2 Qsv0 Godalne, fronto in ki tezi ?.a pozitivno ureditvi-cdhcsov cerkve z našo oblastjo. Takšno delovanje Vatikana je zaključi Miha Marinko je seveda v skladu z delova^ njenu italijanskega iredentizma, m celo tudi sistematičirc* pod-pira s^r razpihuje protijusc^io-vansko robato teh italijanskih krogov.* . Predsednic vlade Miha Ma-ramoje v nadaljnjem pogovo-ru z d_opisniikom <(Politika» go. VCr.\->Se ° 6'0sP‘‘'darskih vprašanjih. o graditvi socializma v Sloveniji in v Jugoslaviji ter je poudaril, da fe proizvodnja v mnogih gospodarskih panogah prekoračila okvir petletke, kakor tudi o nadaljnji demokratizacij; ljudske oblasti v Sloveniji. R. R. Y torek glasovanje o zaupnici Plevenu Po dveh dneh razpravljanja je bil Pleven prisiljen posla vih vprašanje zaupnice zaradi negotove večine v skupščini PARIZ. 3. — Po dveh dneh Nemčija odklonila ostre razprave v francoski na- Predstavniki Vzhodne Nemčije prldelo danes v Pariz Griiteurohl je v brzojavki predsedniku glavne skupščine OZN ponovil dosedanje stališče vzhodnonemške vlade glede izvedbe volitev - Predstavniki Zahodne Nemčije pa so včeraj v političnem odboru izjavili, da se strinjajo s predlogom treh zahodnih držav PARIZ, 8, — Vzhodna Nemčija bo poslala svojo delegacijo _v OZN. Tako je danes sporočil ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotewohl v brzojavki, ki jo je poslal pred-sedniku glavne skupščine OZN. V svoji brzojavki pravi Grote-wohl, da predlog za imenova nje komisije v zvezi z nemški-r?Lv®I^Xaimi nasprotuje nače-lom OZN jn pravici narodov, da sami urejajo svoje zadeve. Proučitev pogojev za izvedbo svobodnih volitev v Nemčiji pa ne more izvesti nihče drugi razen nemškega ljudstva ali organi, ki ga predstavljajo. Vlada Vzhodne Nemčije pa sprejme vabilo političnega odbora, zato da bo lahko obrazložila svoje stališče. Nato javlja brzojavka, da bo delegacija prišla v Pariz jutri. Grotewohl poudarja dalje, da je njegova vlada pripravljena pristati na izvedDo ankete vsej Nemčiji, in dodaja da je v ta namen potrebno razgo-varjati se na konferenci med Nemci, ki na.i bj se spo azume-li o ustanovitvi osrednje nemške volilne komisije. Na tej konferenci bi lahko proučili tudi vprašenje morebitnega mednarodnega nadzorstva. Grotewohl obtožuje Adenauerja, da je izročil usodo Nemčije v roko tujcev, štirim državam in OZN pa očita, da je njihovo stališče nevarno, ker da je politika zahodnih držav pokazala, da jim ni za vzpostavitev nemške eno no?ti. Vzpostavitev te enotnosti pa je sedaj glavna naloga, ki pritiče izključno Nemcem. Medtem pa se je v posebnem polit čnem odboru nadaljevala tozadevna razprava in Malik je skušal doseči nieno odložitev na pomdel 'ek. Po zavrnitvi n’egovega predloga ie pr-d ed. nik pozval predstsvnike Zahod- ne Nemčije, naj povedo svoje mnenje. Prvi je govoril von Brentano ki je izjavil, da ie njegova vlada naklonjena svobodnim volitvam v vsej1 Nemčiji. Pripomnil je, da se njegova vlada ne boji, pag pa da bi z veseljem sprejela nepristransko anketno komisijo, kateri bi šla v vseh ozirih na roko. Zavrnil pa je zamisel razgovorov med predstavniki obeh Nemčij. Pripomnil je namreč, da predstavniki Vzhodne Nemčije niso nesitelji volje nemškega ljudstva vzhodne cone. Pri tem je dejal, da je 185.000 ljudi iz Vzhodne Nemčije v koncertra-ci iških taboriščih in da je 322.254 oseb pribežtlo v za! odi na področja od! 1. januarja do 30. septembra t I. Z upan zahodnega Seri in a Reuter se je pridružil izjavam prejšnjega -sovernika in nato je odbor odložil svoje delo na ponedeljek zjutraj. Po seji posebnega političnega odbora so triie predstavniki Zahcdne Nemčije napravli vljudnostni obisk tajniku Tryg-ve Lieu. Zupan zahodnega B?rlina Reuter je pozneje na tiskovni konferenci izjavil, da bi bila Zahodna Nemčija zadovolina spreieti komisijo OZN. tudi če bi Vzhodna Nemčija to odklonila in če bi morala komisija omejiti svoje delo na tricono. Reuter je dodal, da se oblasti Vzhodne Nemčije bo!ij0 svobodnih volitev. Von Brentano oa je izjavil, d-s Zahodna Nemčija odklani? ooaajanja z vlado Vzhodne Nemčije ker ji ne priznava ^ravir-e govoriti v imenu t^mka^šn^ega rrpbiv"l-stva. Prioravlj-na pa bj bila razgoVarj-ti se o tehničnih voraš?n*ih za izvedbo svobodnih volitev. Triie o^edMavnikl so na kon-ru izjavili, d-* so zad v^ni da lahko prvikrat p*H?ostvujejo delu OZN, in da je ta organizacija načela nemško vprašanje. tti odnesi med FLRJ le Zahodno Mio BEOGRAD, 8. — Vladi FLRJ in Zahodnonemžke zvezne republike sta s£ sporazumeli za vzpostavitev narmalnih diplomatskih odnosov. Sedanji predstavništvi obeh držav bosta povišani v rang veleposlaništva. V LR Borni je bilo 267 političnih obsojencev oproščenih nadaljnjega vzdrževanja kazni. V reško pristanišče je prišlo 19 tisoč ton koksa, ki ga je jugoslovanska vlada kupila v ZDA iz posojila 50 milijonov dolarjev, ki so ji ga v avgustu dodelile vlade ZDA, Anglije m Francije. Iz istega kredita je Prišlo iz Francije 250 ton umetne svile in« 240 ton umetnih gnojil, jz Anglije pa 430 ton surovega kavčuka in 663 ton vol. nenih odpadkov. Adenauer odpotoval iz Londona LONDON, 8. — Zahodnoneir.. ški kancler Adenauer se je danes zgodaj popoldne z letalom odpeljal iz Londona po petih dneh uradnega obiska v Angliji. Pred odhodom je izjavil novinarjem. da je s svojim obiskom «zelo zadovoljen« in da so »rezultati izredno zadovoljivi, kar se tiče bistva stvari« V ponedeljek bo Adenauer odpo. tttVal v Strassburg. Optimistične izjave je Adenauer ponovil tudi po prihodu v zahodnonemško prestolnico. Dejal je, da je njegov cbisk v Londonu pomenil « ^ Jdenauer de. jarjr-ko dcse^cl uspeh v ^ondc-nu, ker jn utrdil svoj prestiž. Sovjetski krogi v angleški prestolnici Pa izražajo innenje, da je kancler »mešetarila za važne m rajne dogovore. Vendar pra 'ijo obveščeni politični krogi, da to ne odgovarja resnici, kajti Angleži se nočejo spuščati v sklepanje o vaznih vprašanjih, ne Qa bi se poprej posvetovali z ZDA in Francijo, Dodajajo tudi, da je prav tako AdenaueT preveč vezan tudi na ostali dve zahodni velesili, da bi se spuščal v dvostranska pogajanja. v rodni skupščini za odobritev Schumannovega načrta, med katero je govorilo okoli trideset, poslancev, je ministrski predsednik Pleverj postavit vprašanje zaupnice. To je bilo sklenjeno danes zjutraj, ko je neodvisni poslanec Pierre Andre predlagal odložitev razprave. Predsednik republike Auriol, ki je bil obveščen, da petek razpravljanja ni preveč ugoden za vlado, je danes zjutraj ob 5.45 predsedoval seji ministrskega sveta, ki je Pleve na pooblastil, da postavi vprašanje zaupnice. Glasovali bodo v torek popoldne. Navzlic temu, da prevladuje mnenje, da bo Pleven dobil zaupnico, je ver.dar treba poudariti, da je potek razpravljanja o Schumanovem načrtu pokazal na težave, ki jih ima vlada zaradi majhne večine v skupščini. Druga stran sedanjega francoskega političnega položaja pa je v tem, da sta parlament in sploh vsa dežela izredno občut. ljiva vsakikrat, ko se omenja nemško vprašanje. Ker temelji načrt za ustanovitev enotnega evropskega trga za premog in jeklo predvsem na nemškem sodelovanju, je jasr.o, da je to nudilo priliko opoziciji, ida ostro nastopi proti vladi. Tako je n. pr. degolist Palewski nastopil proti vsaki omejitvi francoske suveremosti, kar bi po njegovih izjavah sčasoma šlo v korist Nemčije. Pa tudi sam predsednik kom; i je za zunanje zadeve ponnefous, ki je sicer priporočal odobritev načrta, je priporočal vladi, naj v bodoče ne prevzame drugih obveznosti, ne da bi prej vedela za namene drugih držav. Skratka: naj se ustvari enotnost Evrope, toda ne take, ki bo zastopana izključno po Franciji* in Nemčiji. Neodvisni republikanec Pier-re Andre, pa je ugotovil, da je pri tej pogodbi Anglija odsotna m da se ne zdi mogoča uravno-veš-sna Evropa brez Anglije. Dejal je, dalje: «Sedaj je mogoče sporazumeti se z Adenauerjem, toda za koliko časa bo Adenauer ostal na političnem vodstvu v Nemčiji?*. O-pomnil je dalje, da se ne omenja vprašanje narodne obrambe, ter dejal da se boji, da bo ukinitev carinskih pristojbin na jeklo pripravila Nemčijo do te. ga, da bo znatno povečala svojo jeklarsko proizvodnjo. Pripomnil je, da načrt ne bo preprečil obnovitve monopolov-, ter vprašal: «Kaj bi se zgodilo, če bi primeru potrebe, dobavljanje Franciji premoga, ki bi ji manjkal, za-trujoč, da porabi sama vso svojo proizvodnjo?#. Schuman je odgovoril, da bo na podlagi dogovora v primeru pomanjkanja ves premog razdeljen ne glede na zemljepisno razdelitev rudnikov. Zadnji je govoril ministrski predsednik Pleven, ki je odgovoril posameznim govornikom. Med drugim je izjavil, da bi bil «gospcdarski nesmisel» prevažati preko ocear.a milijone ton premoga, katerega cena se podvoji zaradi prevoznih stroškov. Dodal je, da je edina logična in mogoča dolgoročna re-šitev ta, da Porurje dobavlja evropskim državam one količine premoga in koksa, ki ga ne morejo pridobivati v domačih rudnikih. Resolucija za odložitev odobritve načrta zahteva, r.aj se skupščina ne izreče pred potekom štirih mesecev. V tem času pa bi morali zadevo skrbno proučiti in vlada bi morala podati skupščini pojasnila o nekaterih sedaj ne dovolj pojasnjenih vprašanjih. Kakor rečeno, pa je Pleven proti tej resoluciji postavil svojo, ki postavlja vprašanje zaupnice, o kateri bodo glasovali v torek. Porter o nalogah MSA BARIZ, 8. — Namestnik posebnega predstavnika ZDA v Parizu. Paul Porter, je poslal vsem predstavnikom ECA. ki se z novim letom spreminjajo v predstavnike «Mutual Seou-rity Agency», okrožnico, v kateri navaja naloge novega organizma-. Nova agencija MSA bo koordinirala ameriško gospodarsko. ^ vojaško pomoč tu. jini; njen ravnatelj je Avere'11 Harriman, Porter pravi y svoji okrožnici^ da jc naloga MSA, vzpo staviti v Evropi krepko gospo, darstvo, ki bo sposobno 'prenašati bremena, ki jih nalaga narodna obramba, m ki bo v krat. kem času moralo postati neodvisno od ameriške' pomoči. MSA bo nadalje ((podpirala napore za združitev Evrope» bo. dfei na gospodarskem, kot na političnem področju, pri čemer bo tesno sodelovala z OEEC. V prihodnjih petih letih bj s. industrijska in poljedelska pro izvednja morala povečati za 25 odstotkov. Naš tedenski pregled Italijanski korak za revizijo nekaterih določil mirovne pogodbe Danes so italijanski diplomatski predstavniki cah izročili uradno prošnjo za pristanek na pri državah -podpisni-rei/izijo Ue Gasperi odpotoval v Strasburg - Liberalni kongres za združitev v Torinu rall’iia teorija O*«« , ' ^nani nacistični ShtnižarU dr.u^ Pobornikl % akt h, "z,vaio popolno \l.firitisk "°*‘j in vršijo dO- » hn*kih uresničenju A Slovencev. V V 1° atiinth cle' \St yl’Str^ se čuti ne. O0 nJZbl Pr°ti takinim .0S. nkratčnlm po. težnT dv0ma ob°Je- % za ^brimi so- 1 Jugoslavijo Sp or zaradi ubalnih otokov pri pogajanjih 11 Pan Mun Joniu Včeraj so govorili tudi o pravici zavezniških vojnih ladij do plovbe severno od demarkacijske črte S.V^iuii&l,^ MAN MUN JOM, 8. — Po da.. da je »osebno skeptičen)) o mož- i č n i i iiifvnn^i coii --i: ,Ar. ki -m i č:lr J «vnri_ našnji jutranji seji pododbora za premirje je zavezniški gene. ral Turner izjavil, da niso v ničemer napredovali, ter je dodal, da je zavezniška delegaci-ja vztrajala na tem, da ne vrne otokov, ki so jih čete OZN zasedle ob obali Koreje, če ne pride o tem do sprejemljivega sporazuma. Na tozadevno vprašanje novinarjev je general izjavil, da delegacija OZN ni obrazložila podrobneje vsebine tesa morebitnega sporazuma. Danes so govorili tudi o pravici pomorskih edinic OZN do plovbe na odrptem morju severno od demilitariziranega področja. Zavezniška delegacija je izjavila, da bo pristala na umik svojih pomorskih sil tri milje izven tega področja v skladu z mednarodnim zakonom, ne bo Se pa odrekla pravici plovbe na odpr-tem morju severno od tega pod ročja, kakor bi hoteli iKtajcj in severni Korejci. Po popoldanski seji je predstavnik OZN izjavil, da so nasprotniki zavrnili vse važnejše predloge OZN za nadzorstvo in izvajanje določb premirja. ■ General Nuckols pa je dejal, nosti, da bi zavezniški predstavniki odgovorili na nasprotne predloge za nadzorstvo po skupinah nevtralnih opazovalcev, dokler ne bodo Kitajci in severni Korejci pristali, da pododbor nemudoma načne tudi vprašanje vojnih ujetnikov. Nuckols >e ^di poudaril splošen značaj zavezniških predlogov, zlasti kar se tiče imenovanja komisije za premirje Govoril je nato o otokih ob zahodni in vzhodni obali (ob zalivu Wonsan) preko začasne demarkacijske črte. Dejal je, da sile OZN popolnoma nadzorujejo te otoke, ter je pripomnil, da. pripisujejo nasprotniki sedaj tem otokom mnogo važ-nostj v nasprotju s tem, kar so prej delali. Govoril ie dalje o razliki ki bi jo morali & lati med »obalnimi vodami« in »teritorialnimi vodami« (več kot 12 milj od obale). N?sprotniki so danes vztrajali, da zavezniške vojne ladje ne bi smele Pluti severno od demarkacijske črte. Glede morebitnega kompromisa, ki bi pogajanja spravil s sedanje mrtve točke je Nu- ckols izjavil, da je danes prišlo do majhne razjasnitve, in ni prikrival zmernega optimizma. Kratke vesti VVASHJNGTON, 8. — V obveščenih krogih demokratične stran-ke zatrjujejo, da bo predsednik Truman zahteval od pravosodnega ministrstva, naj. uvede preiskavo v zvezi z nedavnimi Škandali z davčnimi utajami. Demokrati se bojijo, da bi republikanci mogli te Škandale Izkoristiti med volilno kampanjo. MODENA, 8. — Stara dvonadstropna hiSa se j« iz Se neznanill razlogov nenadoma porušila ln pokopala pod seboj krojaško delavnico in osemčlansko družino Vsi so hudo ranjeni. O LONDON, 8. — Britanski finančni mimster Je objavil uradne podatke iz katerih sledi, da je dala Velika Britanija od konca druge svetovne vojne pa do konca junija 1951 1.285.000.000 funtov šterlingov za pomoč tujim državam in raznim mednarodnim organizacijam, delno tudi v obliki posojil. (Od našega dopisnika) RIM, 8. — De Gasperi je danes odpotoval v Strasburg, kjer se bo udeležil zasedanja skupščine Evropskega sveta. Odkar je postal zunanji minister, je sedemdesetletni ministrski predsednik prevzel tudi nalogo pogostih potovanj v inozemstvo, pa čeprav ob prilikah, ki treznemu presojevalcu ne kažejo velike praktične važnosti. Nekoliko drugače presojajo te stvari v onih italijanskih krogih, ki memijo, da je treba prav povsod utrjevati omajani pre stiž Italije. O reviziji mirovne pogodbe, za katero je dar.es italijanska vlade preko svojih diplomai»kln predstavništev uradno zaprosila pri državah - podpisnicah, pa pravijo današnji časopisni komentarji, da ne gre za prestižno zadevo, niti za pravo prošnjo, temveč za nekako potrdilo že ebnoječe pripravljenosi j večine podpisnic, da italijanskim željam ugodijo. Neapeljski list «11 Mattlno« v svojem južnjaškem zanosu celo zatrjuje, da bi bila »opravičljiva tudi eno- godbe* in da italijanska vlada za ceno revizije «ne bo vrgla na tehtnico imena itallanissl-mega mesta Trst«. Italijanska diplomatska akcija se je začela pred desetimi meseci z zasebnim pismom grofa Sforze francoskemu zunanjemu ministru Robertu Schu-manu. O tem so govorili tudi na franeosko-italijanski konferenci v Santa Margherita Ligure. V avgustu je francoska diplomacija pokrenila akcijo za ((moralno rehabilitacijo« Italije. 26. septembra — ob De Gaspe-rijevem obisku v VVashingtonu — so vlade ZDA, Anglije in Francije povabile države - podpisnice, naj upoštevajo željo rimske vlade glede revizije mirovne pogodbe. Doslej je štirinajst držav pristalo na načelo revizije mirovne pogodbe. ZSSR in Poljska — po njunem vzgledu pa bo nedvomno šla tudi CSR — sta po-stavili izstop iz atlantskega paktu kot pogoj za pristanek na revizijo: v italijanskih vladnih krogih razumejo to kot od ske narodine manjšine v Italiji, na drugi strani pa za vprašanje, ali ne bi neomejena oborožitev Italije utegnila koristiti imperialističnim iredentističnim zahtevam po jugoslovanskih o-zemljih. Opazovalci poudarjajo, da je italijanska vlada sklenila uradno predložiti svojo prošnjo dan po tem, ko je 54 držav-članic OZN glaisovalo za fran coski predlog, naj se Italija sprejme v OZN. Nekateri pa opozarjajo, ne brez hudomušno ?ti. da je demokristjanska vlada izbrala za ta važni korak prav praznik brezmadežnega spočetja. morda kot dober omen.- Danes se je v Torinu začel kongres za združitev raznih italijanskih liberalnih struj ir. skupin Tajnik PLI Vlllabrun-j je dejal, da je ta združitev potrebna predvsem zaradi kr-pi tve ekstremističnih temlei.'- in slabljenja sredinskih skupin, zlasti demokristjanov. Senator Jannaecone pa je precej kruto kritiziral vladno gospodarsko politiko , ki da je «politika umerjevnja gospodarstva brez določene smeri». Napadel je tudi S-chumanov načrt, češ da bo Italija v njem podlegla obema močnejšima partnerjema — Franciji in Nemčiji. A. P. Pododbor za razorožitev še pripravlja poročilo Upojo, do ga bodo jutri lahko predložili političnemu odboru * Zdi se, da se štirje niso sporazumeli o bistvenih točkah PARIZ, 8. — Stiristranski pododbor za razorožitev se je danes ponovno sestal. Predsednik Padilla Nervo je po sestanku Izjavil, da se bo pododbor ponovno sestal v ponedeljek. Medtem bo on pripravil dokončno spomenico, ki bo upoštevala stališče, ki so ga obraz, ložili štirje delegati. Upajo, da bodo delo zaključili za torek, ko morajo predložiti poročilo političnemu odboru. Na splošno Je razširjeno mnenje, da seje, ki so trajale teden dni, niso odpravile bistvenega nesporazuma. Na današnji seji so trije zahodni predstavniki predložili pismeme pripombe k predsednikovi spomenici in predsednik se je obvezal, da bo te pripombe pregledal in do ponedeljka pripravil dokončno spomenico, ki bo lahko sprejeta kot poročilo za politični odbor. V ponedeljek bo pododbor pregledal novo besedilo spomenice. ,, ,. , , - —- — Kljub strogi tajnosti se je klomter. Jugoslavija. Abesinlja zvedelo, da se niso mogli spo-ln Irak niso se odgovorih. Ju- razumeti o glavnih spornih toč. poslovanska vlada je izjavila da zahteva to vprašanje podrob no proučitev, pri čemer ji gre na eni strani za zaščito Sloven- kah. Te so: 1. prednost nadzorstva pred prepovedjo atomskega orožja (zahodna teza, ki jo I pogojne Rusi zavračajo); 2. takojšnje I bombe. znižanje oboroženih sil in oborožitve za eno tretjino (sovjetski predlpg); 3. pooblastilo komisiji za razorožitev, ki naj nadomesti komisijo OZN za klasično in atomsko orožje. Baje so se sporazumeli o členih uvoda zahodne resolucije, ki poudarjajo željo vseh narodov do miru in vznemirjenje, ki jo povzroča v svetu tekmovanje v oboroževanju. V ostalem se sporazum nanaša izključno na nekatere splošne formule. Noben sporazum pa, se zdi ni bil mogoč glede ostalih vprašanj. V zvezi s pisanjem nekaterih listov m agencij, je predsednik Padilla Nervo poslal listom po. jasnilo o delu pododbora. Predsednik pravi, da je bil pozvan, naj pojasni, ali je res, kar so pisali nekateri listi, da njegova spomenica govori o sporazumu med tremi zahodnimi in Sovjet sko zvezo glede takojšnje ln brezpogojne prepovedi atomske bombe. Dejal je, da je ta trditev lažna in tudi smešna ter da je on poudaril, da je še vedno nesporazum o važnih vprašanjih, I zlasti glede takojšnje in brez-! prepovedi V Parizu se nadaljuje zaseda, nje glavne skupščine OZN. Pravzaprav se glavna skupščini ne sestaja, ker je posamezne točke dnevnega reda prepustila v podrobno ooravnavo specializiranem odborom in bo šele kasneje glasovala o predlogih, kot jih bodo izdelali odbori. Pozornost javnega mnenja se je v tem tednu v glavnem skoru centrirala na delo pododbora političnega komiteja, kjer so za. stopniki štirih velikih pod predsedstvom predsednika glav. ne skupščine, Mehikanca Pudil. la Nerva, razpravljali o razorožitvi. Delo v tem pododboru je šlo hitro izpod rok. To pa še ne pomeni, da je bilo prav tako plodn-o. Štirje veliki so sproti ugotavljali. lije se ne strinja. jo in puščali ta vprašanja lepo ob strani. Podcdbor štirih mora izdelati svoje poročilo do ponedeljka, ko bi ga moral predložiti poli. ličnemu odboru, ali odboru št. 1, kot ga skrajšano imenujejo v palači Chaillot. Danes nihče ne verjame (pa tudi v začetku četvernih razgovorov je bilo kaj malo optimistov), da bi do ponedeljka pododbor spravil pod streho sporazum o razorožitvi, se pravi, da bi spravil v sklad tristransko in sovjetska resolucijo o razorožitvi. V ttosnomh črtahn se vsi štirje seveda skladajo. Vsi so za. to, d-i se atomsko orožje prepove, vsi so za to, da se ustanovi mednarodni nadzorstveni organ, ki bi overovil podatke o atomskem in drugem orožju, vsi so za to, da bi države dale podatke o svoji oborožitvi in svojih oboroženih silah, vsi so za to, da se določi nadzorstveni sistem in sistem, ki bi omogočil dejansko izvrševanje razorožitvene-ga programa, in končno so tudi vsi za to, da se izvede razorožitev. To je zelo lepo slišati, saj se zdi kot popolno soglasje. Todn dejstvo, da so kljub temu med štirimi velike — refcli bt, bistveno na — razlike, dokazuje, kakšen prepad je med lepimi, na vso grlo proglašanimi načeli in med dejanskimi name. ni. Gre pač za že staro in znano razliko med besedami m dejanji, ki je posebno udomačena pri sovjetski vladi in njeni de. legac’ji pri OZN. Vsi so za to, da se izvede razorožitev. Toda zahodni delegati hočejo, da bi se pred tem uvedlo štetje oborožitve in oboroženih sil, da se nato izvrši «uravnotežena razorožitev*, c kateri bi sklepala posebna ' ra-zorožitvim konferenca, in da se nato uvede nadzorstvo nad izvajanjem tako določene razorožitve. Sovjetska delegacija pa hoče, naj se najprej izvede razorožitev za 30 odst., kar se naj nato uzakoni. Vsi so za to, da se atomsko orožje prepove. Toda sovjetski delegat hoče to takoj, medtem ko bi nadzorstvo nad Izvajanjem tega sklepa lahko uvedli tudi dokaj kasneje. Zahodni delegati se temu upirajo, ker pra. vij o, da bi Moskva v presledku med prepovedjo atomskega o-rožja in uvedbo nadzorstva ra-dgi nadoknadila tehnični zaostanek. ki jo sedaj loči od Zahoda nakar bi se Ples po možnost. lahko začel znova. Zaradi tega vztrajajo na istočasni prepovedi in uvedbi nadzorstva. Vsi so za to, da se uvede štetje orožja in oboroženih sil. Toda Višinski bi rad, da bi se verjelo besedi zainteresiranih vlad, medtem ko trdijo zahodni pred. stavniki, da so na ta način mogoče prevare in utaje in da b moral organ, ki oj overavlial podatke, delovati popolnoma neodvisno od državnih organov. Poleg tega je seveda tu tu-di že omenjena razlika, kdaj bi kdo hotel štetje — pred razoro. žitvijo ali po -njej. Iz vsega tega pa je razv:dno, da poskuša Moskva s predlogi _ razorožitvi samo ohraniti svdjo dosedanjo vojaško premoč, oziroma nadoknaditi razli. ko tam, kjer je — na področju atomske energije — zaostala. Kremlju ne gre za razorožitev temveč za to. da ustvari ta k; no razmerje sil, ki bi bilo njemu korist. To stališče izdaja po eni strani prave namene sovjetske vlade — izsiljevanje ostalega sveta —, po drugi strani pa njeno glavno slabost — relativno industrijsko zaostalost tako v obsegu proizvodnja kot v tehničnem napredku. Jasno pa je, 'da s takšnimi lendancami ni mogoče priti do razorožitve. in četudi bi se morda sedanji razgovori nadaljevam [i. ‘n bi celo prišlo da razoro-zitvene konference, m nobene, ga upanja na resničen uspeh, vse dokler bo prevladovala de-magogija. Imajo pa Združeni narodi tu. di važnejš/, delo. (,« tem. nočemo reci, da razprav'janje o razo-roftitv-i samo na sebi ni važno, nasprotno — toda tako, kot je danes, je vsaj brezplcd- Položaj v Siamu BANGKOK, 8. — Kakor poroča siamski tisk, je kralj odobril ustavne spremembe in imenovanje maršala Pibula Song-grama za ministrskega predsednika. Uradno poročilo napoveduje nekatere spremembe ustave iz leta 1932. ki so jo vzpostavil? namesto dosedanje iz leta 1949, ki je bila nekoliko naprednejša. Poročilo tudi potrjuje, da bo uraden naziv države odslej Tailandija. Znano je da je začasni Izvršilni odbor po držsvnem udaru od 29. novembra sklenil odpraviti ustavo Iz leta 1949 jn vzpostaviti ono iz leta 1932. na pod-atomiske lagi katere se ukine senat in l se zmanjša kraljeva oblast. no, ker manjka dobra volja z najvažnejše, kremeljske strani.). f Vendar ostaja ta resnejša de. lavriost dostikrat nekako v c-zadju. Listj ne poročajo mnogo o njej, ker nudi manj možnosti za vptetanjg raznih vocvirkovn, s katerimi radi poročevalci za. belijo svoja poročila, pa tudi, ker tako neposredno ne vznemirja duhov. Odbor številka dve, ki so mu. poverjena gospodarska in socialna vprašanja, razpravlja te dni o jugoslovanski resoluciji, o tehnični pomoči zaostalim deželam. Težko je predvideti, kakien bo izid diskusije, ni Pa mogoče zanikati velike važnosti tega vprašanja. Obstoj dežel ki so v svojem razvoju, zaostale, je eden izmed najvažnejših problemov danes, njega sveta, saj nudi najprimernejše objekte za izvajan ie politike podrejanja držav in narodov tujim vplivom. Nezadostno razvitP ali sploh nerazvite cte-žeie so nujno gospodar, sko odvisne cd tujine, z gospodarsko odvisnostjo pa gre roko v reki politična odvisnost ali vsaj poskusi političnega podre.. janja. Vsa problematika Srednjega vzhoda, ki igra danes tako razno vlogo v mednarodni politiki, je v bistvu problematika zaostalih in zapostavljenih dežel, ki stremijo k osamosvojitvi. Gospodarska, finančna in tehn-Jčna pomoč tem deželam bi mogla sčasoma ublažiti, nato pa> tudi odstraniti te razlike in s tem. prispevati k stabilizaciji položaja v svetu. OZN, najvišja, mednarodna organizacija svetovnega obsega, je naj-bol J poklicna, da se ukvar ja s to pomočjo In da s tem bistveno prispeva k utrditvi miru. Toda OZN nima lastnih de. nam ih sredstev za takšno delo; edina njena organizacija, ki bi za. to imela možnosti -- Med. narodna banka za obnovo in razvoj se po svoej-m pravilniku peča s kratkoročnimi kreditnimi -posli, medtem ko je glavna teža o dviganju zaostali h držav prav na investicijah, kj ne dajejo takojšnje koristi. Gre torej za to. da se Medna-rodno banko usposobi tudi za poslovanje te vrste, ali pa da se ustanovi nov organizem, ki bi lahko izvrševal to važno na. logo OZN. Zanimivo je p n tem stališče ZSSR, Doslej je sovjetska vlada dosledno sabotirala vse poskuse pomoči nerazvitim deželam, nekako po krilatici, da «socialistični denar ne sme krepiti kapitalističnega gospodar. stvan>. Najblažje, kar lahko o tem stališču rečemo, je to, da izraža {»polno pomanjkanje vsake napredne perspektive. Na sedanjem- zasedanju pa je sovjetska delegacija vendarle nekoliko spremenila svoje stališče nekoliko iz ozirov do a-rabskih držav, ki jih moskovska diplomacija v zadnjem času zelo podjetno snubi, predvsem pa zaradi skrajno neugodnega vtisa, kj ga je nasprotovanje interesom nerazvi. tih dežel napravilo na javilo mnenje. Pri glasovanju v tem odboru ie prišlo do značilnega dogodka. ki je med drugim tudi pokazal hlapčevsko vlogo satelit, skih delegacij. Sovjetski delegat Pavlov je predložil nekaj popravkov k skupni resoluciji Jugoslavije, Francije in Paki-stana, ki so formalne oslajall na liniji podpore nerazvitim deželam, pfaktično bi pa onemogočili njeno izvajanje. Da bi izvajal pritisk na nekatere delegacije, jp zahteval poimensko glasovanje'. Popravki so bili odbiti in na vnio so prišli nekateri popravki, ki jih je predložila sirijska delegacija. Spet je bilo glasovanje poimensko in predsectiuk je odločil, naj se začne glasovati pri črki L. Polaki deiegat se je znašel v veliki zadregi, saj je moral glasovati pred gospodarjem Pav-lovom. Mencal je in mencal, končno se je salomonsko vzdr. žat glasovanja; ves rdeč je posta l, ko je opazil, da je Pavlov glasoval za popravke. Pri g la-sevanju o ostalih členih je svet. nik poljske delegacije sta no skakal od svoje mize do sovjet-skp delegacije tn nazaj, in pre. našai navedi a... * » > Italiji. Zavod razpolaga z najmodernejšim aparatom 2a destiliran.jp vode, s pomočjo katerega lab ko, dnevno destilirajo 1400 litrov vode, z novo termično centralo, s posebnimi laborat.o riji za razne kemično biološki eksperimente, s stroji za izdelovanje tablet, s stroji za hermetično zapiranje stekleničk itd. Tudi obseg proizvodnje se jr v zadnjem, času zelo povečal Tako izdeluje zavod dnevno ž 30.000 stekleničk različnih 7»!I'' vil ter okrog 250.000 raznovrsl n ih tablet. Gledališče Veiti . Danes ob 16 uri bo dru8a PLjj stava Donizzettijeve opere 8 (gt di Lamermoor« za abonms V torek bo tretja P^^rad opere za abonma «B». v P, Lov Franca Odeje »Adriana vreun*. OPOZORILO ERS industrialcih delavcev Člani tajništva ERS industrijskih delavcev so vse dneve na razpolago članom za razna pojasnila od 18. do 20. ure v sindikalnih prostorih v Ulici Machiavelli št. 13-1. SHPZ Seja glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 13. t. m. ob 16. uri v običajnih prostorih. Odborniki naj bodo točni! PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Barkovlje ima v torek 11. t.m. ob 19.30. uri v društevenem prostoru pri Gregoriču izredno važno odborovo sejo. Prisotnost vseh odbornikov je tokrat obvezna. Kako bo z dobavo plina tržaškim potrošnikom? Pred dne v; je vodstvo ACE-GAT javile, dia je primorano iz tehničnih razlogov zmanjšati za nekaj- dinj dobavo plina; ta ukrep naj bi veljal do 15. t. m., nakar naj bi se položaj ponov. no normaliziral. Predvsem moramo poudariti, da je bila omenjen® objava vodstva ACEGAT izdan® prav v zadnjem trenutku, to se pravi že tedaj, ko so se potrošnik; že lahko sami prepričati. da jim plin v nekaterih urah primanjkuje. Kot vemo se že nekaj časa vrstijo protesti v našem mestu glede dobave plina. Vodstvo ACEGAT je preči čaesom na te pritožbe odgovorilo, da sc ver. jetno notranje plinske cevi v stanovanjskih poslopjih zamašen*, ter je svetovalo naj si zaradi tega vsak potrošnik posebej na svoje stroške poskrbi, da bedo cevi očiščene. Sedaj pa izvemo* da je zmanjšanju dubaiv krivo tudi dejstvo, da Martinova peč v TLVA še ni bila p- pravljena. Torej nisn_ bilP vzrok saimc zamašene plinske cevi. temveč tudi pokvarjena peč. v omenjeni tovarni, ki b; morala biti popravljena že ored časom. Vodstvo ACEGAT zagotavlja, da bo s 15. decembrom položaj urejen ter debata r.lina normalizirana. V interesu potrošnikov želimo, da bi biio tako. Vendar opozarjamo vse prizadete, da po pri uporabljanju plina v času do 15, t. m. previdni, ker bi lahko plamen, zaradi pomanjkanja plina ueas-nil. pa b; se nenadoma plin zopet pojavil, ko bj bil na to najmanj pripravljen. Vsaka nepazljiv s; bi bija jeti ko usodna, zaradi č(,sar je potrebna skrbna pažnia. IZPLAČILO PREPNOSTN1H TERJATEV BIVŠIM NAMEŠČENCEM IRCA TRST, 8. — Zavezniška vojaška uprava ie odredil? tako«š-nje izplačilo prednostnih terjatev za zaostale plače, ki jih imaln bivši n?mešč»nci družbe IRCO. Nameščenci, ki imajo prednostne terjatve do družbe naj se zglasijo na Zavezniški vojaški upravi. Urad za nakupe in pogodbe (Purcbastog an"’ Crntract Office), soba štev. 39 v Ljudskem domu in sicer v ponedeljek dne 10. decembra Po enajsti uri. | Po zaslug; predsednika sodi. i šča Zulmrna, ki j'e odbil pred-; loge cOrarr.be in odvetnika ci-, vkne stranke, da bi še naprej zasliševali nove priče, se je ' včeraj skoraj končala razpra-• va o'tatvini v ladjedelnici Sv. . Marka. Medtem ko je Ricatto na dolgo in na široko pričal več ali manj znane zadeve, je prišel pred sodnika Sergio Pagliarini, It; je stalno molčal, tu pa tam kaj nejasnega zamomljal in se aeveda ni spominjaj ničesar. Sodišče in oba odvetnika so hoteli potegniti iz ust' tega mladeniča kaikp izjave, toda Pa-gliarini. katerega je Ricatto po. slal k Piotu po bencin in ga seveda ni dobil, je molčal kot grob. Ko ga je sodnik končno le odslovil, se je fant oddahnil in stekel iz dvorane. V veži pa je seveda govoril ket kak odvetnik. Nadaljnja priča je bil Antonio Marchetti, ki je bil do sedaj več v zaporu kot na svobodi. Ta se je nekega dne sreča! v isti celici s Piolom, ki mu je povedal, da je zaprt zaradi malenkosti, in sicer tatvine 5 milijonov lir vrednega bencina in drugega. Piol mu je baje še izjavil, da mu je vseeno. kajti čeprav je zaprt, ir.u bodo tovariš; vidno prinašali 1D.000 lir na teden. Ce bj pa Marchetti to izdal, naj bo prepričan, da ne bo več dolgo bo-riii.1 po tržaških cestah, Marchetti, ki predobro pozna pravico, je vse to javil upravi podjetja iz »ljubezni do pravic"«. Nasprotno pa je Piol zanikal vse zadeve in povedal, kako mu je Marchetti pripovedoval, da te l ij. nekega d-np z nekim tov« r i likom v ladjedelnici, kjer mo je nekdo ponujal 2 soda lanenega olja po 250 lir kilogram. Pici ga je baje tedaj vprašaj, z;#kaj ni to javil unravi, nakar mu je mož dejal, da bo stopi! v stik z vodstvom in zahteva! 50.000 lir, da bo nastopil kot priča. Na vse to se jP Marehettf samo smejal in zanikal. Cin ivi je Piol predlagal nekega Fumaia za pričo, je ta že sto oil k-zno v dvorano in je z na perien.im prstom proti Marchetti ju začel kričati, da je lopov, hinavec in da ga je uni čil. Seveda so noltoijski agenti invm snravili besnega Fumaia | iz dvorane. Prosvetno društvo ..PiNKO TOMAŽIČ" Prosvetno društvo »Pinko Toma. žič» vabi vse svoje člane, prijatelje in znance, da se ndelejžijo žalne proslave desete obletnice ustre. litve narodnega beroja Pinka Tomažiča, ki bo dne 14. decembra t. 1. ob 20. uri v Ul. R. Manna št. 29. Okrajni odbor II. okraja za «novoletno jelko« sprejema vpisovanja otrok za obdaritev na svojem sedežu Korzo Garibaldi 4/III, od 16. do 18. ure vsak dan do 15. decembra. NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI NABREŽlNA-KRlZlSCB Smrtna nesreča policijskega inšpektorja Celotna oskrba za 8-dnevno bivanje v Martuljku in vožnja znaša 5000 lir, za 4-dnevno bivanj« z vožnjo pa 3000 lir. Opozarjamo, da se za zimovanje lahko prijavijo samo mladinci in mladinke do 30. leta starosti. Prijave za zimovanje sprejema mestni odbor ZAM v Ul. Machiavelli 13/11, kjer dobite tudi vse potrebn® informacije. Vpisovanje do 12. decembra vsak dan od 17. do 19. ure. Z “Lambretto" v žensko Med vožnjo po Drevoredu XX, septembra s svojo »Lam-bretto«, sP je 18-letni Paolo De Pastjuale iz Ul. Guerrazzi 9 včeraj predpoldne v višini stavbe št. 58 zaletel v 38-letno Giustino Ščuka por. Furlan iz Ul. Cnspi 18, ki je zaradti udar. ca padla na tla. Z rešilnim av. tem Rdečega križa »o jo odpc ljali v bolnišnico, kjer so ji samo obvezal; majhne rane na glavi in leti roki. Po prvi pomoči so jo odposlali domov ter ji priporočili 8 dni počitka. 5. redno zasedanje I0L0 Jutri v ponedeljek bo v Ljudskem gledališču v Kopru z začetkom ob 8 uri V. redno zasedanje Istrskega okrožnega ljud skgga odbora z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in Izvolitev overovateljev zapisnika ter poročilo overovateljev zapisnika IV. rednega zasedanja IOLO; 2. odobritev dodatnega proračuna; 3. predlogi novih odlokov in 4. slučajnosti. Neprevidnost otroka pri igri Včeraj kmalu po kosi.u se j« 8-letni Egidio Busan stanujoč pri Sv. M. M. Sp. 165 odpravil 5 svojim prijateljem v Ul. del. 1’Isitria 75. Otroci so šli v vežo in sp začeli igrati. Vse bi se končiaTo dobro, da ni Busan med igro hotel steči čez ulico, po kateri je tedaj vozil tovornik mestnega čistilnega oddelka, katerega je vozil 38 letni Giuseppe Popolovec iz Ul. Bat-terra 22. Šofer rd mogel ničesar ukreniti, ker je otroka že skoraj prehitel. Nasprotno pa se Busan ni utegnil ustaviti ter se je zaletel v zadnji del tovornika in z levo nogo zašel pot} kolo. Fanta, ki je bil nekoliko ranjen, so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovil; rano na levem' sto. polu z verjetnimi kostnim; po. škodbamri ip tudi udarec na stegnenici. Ce ne bo hujšega, bo neprevidni otrok okreval v 10 alj 40 dneh. Naši trgovinski stiki z inozemstvom Izvozno trgovsso podjetj. »Splošna« v Kopru je te dni zaključilo pogodbo za izvoz večje količine kamna — pol-marmorja iz kamnoloma pri Marušičih. Ta kamen bo izvozilo v Avstrijo- 2e pred vojno in pred več desetletji so iz današnjega Istrskega okrožja izvozili ’ veliko kamna iz treh kamnolomov, ki so v okrožju. Kamen, ki je prvovrstne kvalitete, so izvažali v Avstrijo in so na Dunaju mnoge palače zgrajene prav iz istrskega kamna. V teku letošnjega leta so v teh kamnolom-h zboljšali razne naprave in organizacijo dela. Proizvodnja je v zadnjih me secih dosegla predvojno in sedaj znova izvažajo kamen v Italijo in Avstrijo. vzame s seboj vse, kar bi mu lahko na zimovar.ju koristilo. Prijave sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku od ponedeljka 10. do vključno sobote 15. t m. Koper Mestno trgovsko podjetje «EGIDA» v Kopru bo jutri. 10. t. m. odprlo novo trgovino v Kopru v Ulici Calegiorgio, bivša trgovina »Oskrba«, kjer bo v prodaji raznovrstno blago z veliko izbiro tekst.la, trikotaže, čevljev in razne železnine po zelo znižanih cenah od 30 do 70 odstotkov. Trgovina bo odprta redno vsak dan od 8. do 12, in od 15. do 18. ure do popolne razprodaje. MAL'OG Zatiranje borovega prelca Urad za kmetijstvo in ribolov pri ZVU obvešča: a) da je, po za. konu z dne 20, maja 1926. in 12. februarja 1938 zatiranje borovega prelca obvezno! b) Vsi lastniki borovih nasadov, vrtov, parkov ali gozda, v katerih raste bor, so obvezani zatirati borovega prelca na lastne streške. c) S pobiranjem in pokonavanjem prelčevih gnezd se mora pričeti s 15. decembrom 1951 in končati pred 15. febrarjem 1952. d) Gnezda se morajo pobirati tako, da odrežemo veje, na katerih vise, Ce je na primer gnezdo v vršičku ga moramo pobrati, ne da bi odrezali rastni vršiček, e) Pobrana gnezda se morajo z:žgati na hraju samem. f) Po 16. februarju 1952, bodo vsi kršilci, to je tisti, ki ne bodo pobrali gnezd, kaznovan; kot predvideva zakon. Pobiranje gnezd pa bo odredil na račun kršitelja gozdarski oddelek civilne policije, g Gozdarski oddelek civilne policije v Ulici Monte Graora štev. 3-1 — tel. 23643, nudi prizadetim vsa potrebna pojasnila. v Mariu jku ZAM organizira letos zimo vanje na Gorenjskem i« sicer v Martuljku pri Kranjski gori. Udeleženci zimovanja bodo stanovali v udobnem domu »Staneta Rozmana«, kjer bodo imeli poleg vse oskrbe na razp la-go tudi zabavne prostore in plesno dvorano. Vsi smučarji se bodo lahko prijavili v smučarski tečaj, ki bo posebej za začetnike in posebej za tiste, ki že obvladajo smuško tehniko. Zaradi zanimanja mladine za zimovanje, je vodstvo sklenilo, da bosta na zimovanje odšli dve skupini: orva skupina bo odpotovala v Martuljk 86. t. m. zvečer in se bo vrnila 3. I. 1952, druga skupina pa bo odpotovala 30. t. m zvečer in se bo vrnila 3. i 1952 skupno z drugo skupino. Svet za blagovni promet pri IOLO bo v kratkem izdal še za en milijon dinarjev nominalne vrednosti stimulacijskih bonov za kmečke delovne zedruge. ki s svojo intervencijo na tržišču prispevajo k znižanju cen kmetijski pridelkov. Tako bo v prometu stimulacijskih bonov za štiri milijone dinarjev nominalne vrednosti, kar znaša sedem in pol milijona dinarjev uporabn« vrednosti. Kmečke delovne zadruge prejmejo namreč za- svoie pridelke, prodane neposredno na trižšču poleg denarja tudi 25 odstotkov stimulacijskih bonov, s katerimi imajo 65 odstotkov popusta pri nakupu vsakršnega blaga v vsej trgovski mreži Istrskega okrožja. ADEXJi SILVESTROV Opatiji z izleti Od 30. do I. januari* cembra do Vpisovanje Pr Express«. d°., — s DANES SLANSKY, KDO V. decembra 198) ................. ] UTRI PRVA KREMELJSKA ZAPOVED: Spoštuj nezmotljivega Stalina pa ne boš “očiščen,, Zgodovina se ponavlja, pra-r_', Prvič kot farsi, d. ugič ML01, iraoed ja.. Ta oznaka Jo neivcmn— ^ politiko traged ja. . nedvomno « , , gojene kaste, k. se je olaure lo apro etaske ■ • - * utrdila na krthilu sov- drž ve. K-kor je nam-Žitn !LreSnžc‘ ves krvavi re-iru L'ninove smrti pa do inx*e,sve ovns vojne, ki ga je in .izvajal Stalin s svo-rnenjajočimi se sodelav. 1 lažno m. ma drž ve. Kakor ži»n , frttge in izvajal Stalin s sv o- ipilil <“ • L" Alejah ZSSR (1,200.000 Tiranih članov partije), ^arutalnejša farsa onega, 7 *i je zamišljal veliki Le-! ‘n v kar je veroval sve-rni proletariat, tako pred- f-1,1 jo sedanji teroristični re-. kj ga sovjetsko vodstvo l^rjuje po svoj'h agen-o satelitskih državah, £“ocafa tragedija, toliko za iMnl1’’10 delavsko gibanje kakor še posebej za Si j T4®* in narode prizade-,j,. eeeel. Pod krinko «brat-Tv Pomoči-rt in «socialistične . Nmnostis, ped krinko «mi-kmtSi hvpredkati uveljavlja $ J "ka vodilna kasta svo~ vsemoč m pri tem brezob- y V'*' odaira ja vse, kar se ii soj™ oa pot. bodisi da so to Si "‘o.zoj bolj alj manj vidni vplivni ljudje ali pa kar fctS»S?TO(i*- Kakor so dru/ri ~aJcnvkački narodi m uj®’: tako je moral sedaj že prej je Tnorai seaaj Er.”*! del poljskega naroda, i, I? padel pod zasedbo ZSSR t-č** noč postal del ruskeaa Na isti *ap-wstjo t _ . t.lce ljudje, kot so bili Mar- noč postal del ruskega vi '*• Na istj način so zcri-^ZLzap'w»tjo s pbliične po-^njce ljudje, kot so bili Mar-{S legendarni poveljnik gr-(jo Partizanov, albanski pr-Koča Dodze, weiiJ« revolucionar Dimi. in drur IfoJjl Po m Kostov _ in. Kunin, Zimjerski, Cehi in Slo- rugi na Madžarskem, revolucionar Gomulka, •flfei l-i ‘■•reTS'c'!i ceni in *io-ge? glementis. Husak, SUng, »n še cela vrsta X^}rt. j« jo fcot zadnji za teeJ zaključuje Slansky. ao few7le£Pa vsemogočni agent ^mja V Pragi. ** *e izginitve, ki jih, mo- skovski slovar označuje za ečiščenjas, nikakor niso slučajne, temveč so nenehni sopotniki politične prakse vodstva SZ, ki potrebuje za svoje imperialistične mčrte absolutno podložne izvrševalce njihove volje, nesposobne za kakršnokoli lastno reakcijo. Ta politična praksa je posebno jasno razvidna v povojnem političnem razvoju na Češkoslovaškem, v katerem Je nedavna aretacija bivšega generalnega tajnika CP "KPC Rudolfa Sionskega safno nev moment v politični krizi, ki je latentna, odkar je začela dobivati svoje prve vidne oblike p jesčnA preteklega le ta. Takrat je bil aretiran Oton SUng, voditelj KP Moravske in za njim vsi oblastni sekretarji na Moravskem, dalje Marija Svemvrova, bivša pomočnica generalnega sekretarja KPC in večje število višjih državnik in voiaških funkcionarjev, med njimi bivši pomočnik obrambe gen. Rajcin, pomočnik ministra varnosti Svab itd. Februarja letošnjega leta pa je bil nenadoma aretiran in za/prt bivši minister zunanjih zadev Klementig in z njim vred cela vrsta rorti iških roditeljev ter voditeljev in borcev upora in osvobodilne borbe na Slovaškem. Istočasni ekonomski pritisk s strani ZSSR ki ie spravil na rob propada češkoslovaško ekorvo-mijn, je izzval. upor celo pri vodilnih in najresnejših agentih SZ V tej zvezi so se lani omenjala imena Gcttioalda, Zapotockega in Siamskega. To . da Moskva je takrat energično reagirala in je v začetku tean leta poslala v Prago po. močnika ministra zunanjih žari'-); Zorina in srtmega šefa N KV D Berijo. aVspehn te misije ie bila aretacija 70 oseb z vidnimi odgovornimi funkci-iami. Gottvaald. Zarobocki in klanski) so sicer ostali na svojih mestih, toda danes je sko-ra( popolnoma gotovo, da ie bjlo že takrat odločeno, kdo bo prva žrtev izmed omenjene trojice. Tragični primer Češkoslovaške opozarja na resnico, da je SZ kot država že dolgo na koncu svoje progresivne etape in da jo njeni voditelji sedaj pehajo samo še nazaj ' Verjetno bi sedtaj zaman iskali in bj tudi ne imelo pomena, konkretno odgovornost tega ali onega odstranjenega Voditelja na Češkoslovaškem ali kjerkoli drugje. Saj< niti ne gre za to. Tu gre za po-sledice sovjetske politike in za metode njenih akcij. Dokazovati svetu, da }e vse to, kar se danes dogaja na Češkoslovaškem, samo ideološki «od-klons nekaterih ljudi, bi ne pomenilo nič drugega kot politično strahopetnost. V bistvu gre tukaj za najsurovej-še oblike diktiranja iz Kremlja, kjer je demokracijo, svobode in uritiko zamenjal tako irnenoOam ^demokratični centralizem», ki pa ni v resnici nič drugega kot navaden policijski amrat. Tnkai preč. s'avl ja log ko in d alek iko diktatura vojaškega tipa. «Razsodni duhu Mana je zamenjalo akasarniško rohnjenje in Stalinovi zakoniki, ki uzakonjajo: molčanje, včhunjmje, klevetanje, laž in zločin. Posebno zanimivo je pri teh {(čiščenjih« bodisi na Češkoslovaškem, Madžarskem, Polj. skem ali drugje opazovati, kako najbolj navdušeni čistilci v teku samo nekaj mesecev prehajajo v kategorijo enih, ki so «očiščeni», čeprav se niso vzroki za ta prehed pri njih v ničemer jasno odražali. In ob tem opažanju se nujno samo po sebi vojavljajo vprašanja: Po kakšnem kriterju se ravnajo ta «čiščenja» m kdo jih pravzaprav odreja? Lahko si je zamisliti neko nedemokratično organizacijo na hierarhični os novi, v kateri so tisti, ki ukazujejo in tisti, katerim se ukazuje, tisti, ki izvajajo ačiščenjea na osnovi svojih epravicn in ti-sti, ki so lahko po zakonu fatalnosti »očiščeni», ko se tega najmanj ne nadejajo. Toda ko »Poslednji Mohikanec* v Centralnem komiteja KP Češkoslovaške, vidimo, da. txtdajo drug .za drugim tudi Oni, ki «čiščenja» izvajajo, se vprašujemo: «Kdo bo na primer odločil, da bo tako, kot je sedaj Gcttwald «očištil» Siamskega, očistil ju. tri Zapotocki GcttumlAa ali pa Gcttrnald Zapotockega-s Kdo stoji za temi sčiščenjis, kaj se skriva za njimi ali kaj je njihov cilj, nam v jasni luči razkrivajo med drugimi že sami razlogi, ki jih skoraj vedno navajajo kot razlog teh »čiščenj«, in sicer 1. odklon od partijske linij? u smeri buržoaznega nacionalizma in 2. zavzemanje stališča proti Sovjetski zvezi. Poglejmo samo, kdo so oni, ki so (ločisčenin. V veliki večini niso to novinci v revolucionarnih gibanjih, talci ki so se lepega dne pojavili brez trohice ideala na triumf ate r-skem vozu, ne, tu ne gre za elemente, ki bi bili tuji komunistični tradiciji in ideologiji, pač pa za, borce iz prvih dni ki imajo v glavnem za seboj častno zgodovino delovanja ih žrtvovanja. Februarja 194$ je CK Češkoslovaške vrgel iz vlade in vseh vodilnih položajev elemente tako imenovane »desničen, čeprav niso vsi pripadali «desnici>, in so se mnogi med, njimi borili skupno z narodom v času nacistične okupacije. Sedaj izključuje KPC komuniste, med njimi najboljše komuniste. Če bi tako naredili na primer na Češkoslovaškem ali v kakšni drugi satelitski državi spiske sodišče-nihn, bi videli, da niso to samo stati revolucionarji, temveč prav oni, ki so aktivno sodelovali v. osvobodilnem gibanju in lii so se pred tem borili za stvar demokracije tudi v Španiji in drugod. Skratka preizkušeni borci, ki so se izgradili v junaških dnevih borbe in v intimnih kontaktih ,z množicami, in narodom. Ce pa bi istočasno naredili spisek onih, ki so azvesti čistilcin, onih ki Si znajo obdržati svoje stolčke v vseh prilikah in v vsakršnih pogojih, bi videli, da so skoraj vsi ti preživeli velik del svojega življenja v ZSSR. kjer so v udobnosti in daleč od svojih narodov vgradili» svojo «komunistično zavesta ... In ta plastična primerjava jasno pokaže, da so med iz-ključen mi predvsem oni komunisti, ki se up rajo famozni teoriji o «potrebi brezpog jne podložrtosti interesov ZSSR.n Čeprav je res, da je politika pritiska v takem obsegu, kot se danes izvaja na Češkoslovaškem in tudi drugod svojstvena končno v em strankam, ki so negacija demokracije, in vsem režimom, ki so po svojem bistvu totalitarni, je vendar res, da bi v deželi s tako močnimi demokratičnimi tradicijami, kot jih ima Češkoslovaška, taka politika ne mogla zavzemati tako velikih obsegov, če ne bi bila dikt rana od zunaj. Prav zato opozarja, ravno Češkoslovaška s svojim pr merom izredno jasno na resnico, da je SZ kot država že do’go časa na koncu svoje progresivne etape in da jo njeni vodi'el ji sedaj pehajo samb še nazaj. Sovjetska zveza dosledno povezuje svoja stališča s sta- rim prestižem vprve socialistične deželen in skuša, tako vplesti sve.ovno mpredino gibanje v svojo potuho, ki je Izrazito imperialistična. Ta aktivnost s svojimi nesramnimi in škandaloznimi podrobnostmi je za-ejala neslogo in nezaupanje in zaradi nje svetovno napredno gibanje že nekaj let samo izgublja svoje pozicije. S te*1 dokazujejo sovjetski voditelji, da nimajo niti najmanj interesa, da bi se učvrstila resnična, dimokrac ja in a s°ciulna revolucija. Edina asoc.alna revolucija», ki jo priznavajo za zakmito in za, katero strem jo. je ona, ki jo pr p-gira o in bran-jo kom-informist čni agenti v deželah, ki jih nadzorujejo. Pogajanja se vlečejo v nedogled, vojna traja v nedogled. To je žalostna resnica s Koreje, ki muči ves miroljubni svet in zaradi katere trpi predvsem nedolžno korejsko ljudstvo, nasilno vtaknjeno v vojaške uniforme. Pretresljiv odraz tega trpljenja je pričujoča slika borcev julnokorejsk« voj. ske, ki so jim zaradi zadobljenih ran morali amputirati ude. Tisoči j.n tisoči bodo tako ostali invalidi in ob desettisočih mrtvih obremenilne priče proti onim, kj jim je vojna potrebna zato, da preizkušajo svoje sile za bodoče avanture. Na Češkoslovaškem se pojavlja nova oblika prosovjet-skega navdušenja, ki bi ga lahko opredelili za zoološki fi-losovjetizem s posebnim poudarkom na kcnje. Vladni partijski krogi so namreč obtožili podržavljeno podjetje za konjske dirke v Pragi sabotaže glede konjskega imenoslovja. Sabotaža obstaja v tem, da je podjetje dalo najboljšim do. mačim konjem — dirkačem tuja, predvsem anglosaksonska imena. »Zakaj*, pravijo obtoževal-ci, «imenovati naše najboljše konje z imeni Rekorde. Mi > England, Luckys‘ar itd., če obstajajo naša avtentična imena vredna delavskega razreda? Zmagovalec teka čez ovire bi se lahko imenoval StaKanov ali Udarnik; in sploh si je treba zapomniti, da ima lahko najboljši češkoslovaški konj samo eno ime...» Cehi »e sedaj sprašujejo, ali naj bi bilo lo ime Stalin ali Gotwald? IZ DNEVNIKA ITALIJANSKEGA OKUPATORSKEGA GENERALA CAVALLERA URUTAINO - surova nimcuA mora zagotoviti okupatorskim vojskam zaledje na Balkanu— V ________________________Tako je govoril Hitler Italijanom na predvečer njihove kapitulacije pred narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije V zat/njem članku o dogod-kakor jih je označil marš. U. Caval ero v svojem dnevniku, smo izč.pali njegove zapiske do novembra 1942. V Se-vernj Afriki se je dne 24. oktobra z bitko pri El Alame.nu začela afriška ofenziva. Kako je Cavallero kot šef generalnega štaba lahkomiselno pres jal dogodke, nam dokazuje naslednja oko n st; Ital.jani so prestregli povelje angleške RAF (Royal A l For-ces), ki se je glasilo: «Letalci, vasa dolžnost je, da pomagate svojim tevatišem, ki se borijo na zemlji in da., uničujete sovražnike tudi na jiebu in na morju. — V lem trenutku se nam nudi pril.ka, da sovražnike premagamo hi končamo voi-no.» Cav. Uero je tolmačil to poročilo takele: cMnenja sem, da delajo AngLžl tolikg hrušča le iz polit.čnih'razlogov.)) To opazko je zaP šal Cavallero, čeprav je vedel, da so zavezniki skero onemos čili prevoz čet in materiala' iz Italiie v Afriko po morju in da so potopili v oktobru 41%, v decembru pa naravnost 73% italijanskih prevoznih ladij. Hkrati z ofenzivo od vzhoda so ZDA in Anglija prodirale tudi od za-pada. ker so izkrcale v Maroku svežo vojsko. Da bolje razumemo položaj, moramo vedeti še to. da so so-vjztske čete po obrambi Stalingrada predrle fronto na kolenu Dona. točno tam, kjer so stale v bojni črti italijanske čete. Te so se do zadnj h dni januarja 1943 umikale na Doneč in kmalu nato odšle domov Na Balkanu, v Crni gori. Bosni, Hercegovini, na Hrvat-sfcem in v Sloveniji so partizani stalno napadali, tako da so se okupatorji težko držali le v večjih krajih, kjer sq imeli močne posadke. V svoji domišljavosti sta Mus. solini in Cavallero iskala nepomemben zunanji uspeh. Po vojaškem raportu dne 6. novembra je zapisal Cavallero v svoj dnevnik tole: «Duce dopušča, da bodio začili v Afriki z■ napadom tudi Francozi', v tem preprečijo morebitno izkrcanje zaveznikov v Grčiji, ki bt bilo bolj nevarno kot izkrcanje na Siciliji. Ze po dveh dneh pa se je sestal z Ambrosiom; zaslutila sla, da preti italijanskim četam neva.nost v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Ped pretvezo, ca potrebuje nadaljnjih 10 divizij za obrambo Italije, se je Cavall .ro odlo-.il sprva za umik vseh ital janskih čet iz Rusije, nato pa samo za umik alplr.cev; za dopolnilo ostalih p trebnih primeru bo Ital'ja zaseda Kor- divizij bo vzel nekaj čet iz Dal. ziko in morda, tudi južno Fran-1 macije in C ne go.e. Gen. Roat-cijo.» V resnici je sklical Ca- ta je predlagal ,naj bi za ori-vallero generalni štab ter dal navodila za zasedbo Korzike. Po dveh dneh je računal šef italijanskega generalnega štaba. da bo vichyjska Francija sodelovala z Italijo. Od veselja je zapisal v dnevnik: »Ne upam si tega misliti, toda če pride do tega sodelovanja, imo v jno do. bili. ■ Sem ža sodelovanje s Francijo, čeprav ne čutim zanjo nobene simpatije.)) Po vdam Nemcev v še nezasedeni del Francije je Cavalle-t ro pozabil na obupni vojni položaj Italije ter je postal naenkrat zopet junak. Gen. Var-cellinu je dal povelje: ((Zasesti morate M a stiUe; 5 are načrte spravite v mznčo. sedal moramo komkati v use sm ri. Ko boste pri Ti do reke Rzdan, nadaljujte pot. Potreb ro j ■, da zasedejo Tculon naše čete, Italijani, ki b vajo v Ma seillu morajo videti itaiij mrko zastavo » Ves ta čas ni Cavallero omenil niti z eno besedo jugoslovanskega bojišča. Sele 15 novembra navaja, da je poročal Mussoliniju o ukrepih, ki naj j ^hški režiser kemin-I U hamislične protijugoslo- banske gonje V idoli, .Ve oii.no im. I zelo glo-,u9e, da je kljub trev-tyiQržliv°j" isS- oa «so vo d-Vida- le. če zvesto izpolnjujejo aktivistične zapovedi moskovske cent ale Im njene tržaške podružnice. In s to konkretno nalogo je Vidali zad Ižil p t svojih funkcionarjev z na.vn.m Framom (« trjkovnjakom za sovjetski m'r») in usta,rim openskim revolucionarjema (ki je svojo revolucionarnost vsesal — kot trdi — z mater nim ml kom) Malalanom na čelu Sedaj se je bo treh tednih bivanja v SZ ta de. legacija vrnila in vse, kar je videla,, obelodanila na eni strani «11 Lavoratbren šn na pol strani «Dela» z zagotovitvijo, da bo še p sala in gjvor.la v javnosti, (čeprav pravi sam Franza: «2al nismo mogli videti veličastnih del komunizma, kakor jih splošno označuje sovjetski državljan«). Toda kljub temu da skrbno prebereš vso to objavljeno pisanje razen običajnih superla- vov na račun «sov jetke miroljubnosti. narodne enakop avnosti, socialne pi-avičnosti, prekipevaj če sreče i n zaiouo jstva sovjetskih držav janov ne najdeš ničesar. ta J“:^'iivega zbli 0 ^eTl 2a fa np}!h. Za„.k?m nfo mi-jfcar naj bi vse te superla. ive ■t bn nlkoli več ver n „ ' cam. o «medu in mle- (i.-aie-, -- zv-izl*. VVQ^ba Pet:lanska j konkret z ralo ali kakor koli vsaj delno potrdilo. Tako je vse to, kbt da bi bil o napisano delega- domi, recimo v Vidal jevi pi zani1 sl ih režiser-! sami ali v uredni tvu »Lavora-toras in vDelan že p ed odhodom v Rusijo n edini dokaz, ki zav ača ta vtis je n. pr. slika, ki kaže začudenega Malalana prid kdo ve kakšno umetniško sliko v m skov kem muzeju ali smehljajočega se Grusovina ki je najbrž v učni knjig' našel dokaz sovi t ke m roljubnostl v tčm, da dajejo v SZ učenem za oznako črke f besedo «frut-tar> in ne afuciles. h^ž(inbi a protiutež Sl1". Z f° obi k vanie Jug,- Si "vnillaprei d S ^Vra cr0, da "o sc<>-Vjbanj m * bombastičnim p a-, vkolh zov-milLjo-yS kh*™li*ke i leznice. V- bljep- , i znic in tovar-^h ^ih t P,T Preortalh \j,nIorm r;ajk,h P Istaših ki na iT'0 l’ ra} ”* je mogoče doseči Res, v hudi žagali so seda) V,dalijevi poslanci. V Rusiji so bil,, pa ne vedo povedal i ničesar; prvič zato. ker niso mnogo vdeli (kot trde sami) in drugič zato, ker onega, kar bi ne smeti videti, pa so mimogrede mogoče le ujili s pogledom, ne smejo povedati. Na pošten nač n se iz te zadrege ne bodo mogli izvleči m ko jih bodo morebitni poslušalci pobarali kako se n pr. sklada sovjetska miroljubnost z izzivanjem Jugoslavije ali narodne enakopravnosti v SZ z izg not-jem ce’ih narodov v Zakavka-zu in Povclžju, kako je na pr. s socialno pravičnos'jo in istočasno privilegiranostjo vodilne kasle birokratov itd. itd., se bodo spet zatekli k svojemu najmočnejšemu o ožju: laži in kleveti na račun zakletih s vraž-nikov SZ. vojnih hujskačev, vtitističnihi) izdajalcev in tako dalje. In šele tukaj se bodo spet čut li na t.dih t eh, kajti kljub temu da, so vsega zmožni, je tudi zanje končno še v dno laže avtomat čno ponavljati stereotipne stavke o SZ. kot pa odgovarjati na logično (nastavna m zato za. kominformiste neprijetna vpr išanja povprečnega človeka z neokmj nim ra-zumom. Da pa ne bodg morebitni či-tat: lji njhovih izjav o tem in onem ostali prikrajšani za. resnico. jim postrežemo z nekaj doda ki, ki jih je prav tam koder ao hoditi Vidalijevi d legati. zasledil opazovai'ec, ki je prež vel v SZ n kaj več k 't oni in-ki pri lem ni gl'dal stvari skčz i oča'a komirrf or mističnega aktivizma: K. Ali je Riko Malalan, ki zna ta- ko lepo pisati o svoji materi — ponižni služkinji — videl čistilke v deželi, ki »prehaja v komunizem?* Po rusko Jim pravijo uborščice. So se delegati peljali v čisto navadnem vsakdanjem tramvaju in si ogledali sprevodnice? Ko sem nekega jesenskega večera zašel v sobo take uborSčice, sem se zgrozil nad njeno večerjo. Suh črn kruh Je jedla in zraven pila vročo vodo, ker ni Imela denarja za čaj in za sladkor, kje neki za kaj drugega. Njeni borni dohodki so znesli 300 rubljev na mesec. Pa bodo rekli, da Je to demagogija in laž. Ali so videli žene pri najniž Jem delu? Stare ženice, kako trgajo vozne listke za 190 do 250 rubljev na mesec, ali ki perejo pode in brišejo prah? * * * Vse delegacije, ki prihajajo v Moskvo, si ogledajo moskovska stanovanja, zato bomo prav verjetno uganili, da so sl Jih ogledali tudi »naSi delegati* na Gm-kovski ulici, ker je lam res nekaj novih mogočnih stavb z vsemi pritiklinami, ki jih tako gostobesedno naštevajo. So pa vpra šali, kdo stanuje v teh stavbah' So bili v stanovanju čisto navadnega delavca? Tega nam ne povedo, ker jih »Inturist* (sovjetska državna a-genclja za tuje obiskovalce) tja brez dvoma ni peljal. Oh, pa bi lahko marsikaj za-mmlvega videli v teh stanovanjih. Televizijskih aparatov sicer ne, niti ne stanovanj s številnimi sobami, dvigal, plina, vroče vode, kopalnic itd. Lahko pa bi videli dolge hodnike, vrata kot v kupejih n« železniških vagonih, na obeh straneh hodnika kabine, v kabini družino, in če bi po- praskali malo po steni, bi opazili stenice In stranišča bj videli, v katera se ne da iti brez škornjev; in vse v veliki stavbi, ki nosi ponosno ime »Dom komune« in ki je v Isti luksuzni Moskvi. * * * Skorohod. Tovarna čevljev v Leningradu. Tudi to tovarno običajno vidijo take delegacije. To Je res ogro. men tvorniški objekt, menda tako velik kot Batin na Češkem. Tukaj pa jim je ušel košček »es-nice. »Maksimalna racionalizacija dela* V tovarni, v kateri sem bil na študijskem izletu (v okviru fakultete) skoraj ves dan, je delo urejeno po tekočem traku, nič bo. Ije in nič slabše, kot v tolikokrat prekletih Fordovih delavnicah. Nad tekočim trakom je posebna naprava, ki kaže hitrost opravljenega dela, Prav tako kot pri Fordu. Posamezne delovne operacije so razdrobljene na najmanjše možne gibe. Nikaka specializacija ni potrebna, nekaj ur zadostuje, da se mehanično na. učiš gibu. Direkcija pa pritiska da bi šel tekoči trak čim hitreje’ da bi se rake čim hitreje premikale — možgani pa itak niso potrebni. Glavni inženir mi je pravil, da so najboljše delavke one ki so od rojstva neme!, in plače? So vprašali za plače? Donadei se v odgovoru dopisniku «Unitš» ze. lo lepb izmika in prinaša samo odstotke. Poleg tega pa govori o kosilu, ki stane 4 rublje. Tudi mene so zanimale plače delavcev in delavk zaposlenih pri tekočem traku tovarne »Skorohod«. Od 200 do 350 rubljev se sučejo. Čevlji te tovarne pa stanejo od 250 do 550 rubljev. Razumljivo je, da skuša dela. vec dobiti pri takih dohodkih še postransko zaposlitev. Zato niso redki oni, ki delajo v dveh podjetjih, zato delajo v družini vsi prav do babice, ki ima morda že 60 ali tudi več let, če ne drugače, je nekje za stražarja. * » * Pina Tomaselli se je razpisala o ženah in o otrocih. 38 milijonov otrok se uči v sto različnih jezikih. Pa je Pina Tomaselli vprašala kijevske srednješolce, v kakšnem jeziku jih uče? Ve ona, da je samo ena gimnazija z ukrajinskim učnim jezikom v vseh ostalih višjih in srednjih šolah pa v Ukrajini poučujejo samo v ruščini. Je Pina Tomaselli opazila v Leningradu na «Aničkinem mostu*, znanem po divjih konjih, ki ga krase, »brezprizorne* oblečene v cape, kako mole roko za «ko-pjejičko, samo adnu kopjejičku pažalujstja*. (Kopejko, samo eno kopejko, prosim), s. nrer, če bi se Američani in Angleži izkrcali v Grčiji, pripravili za rezervo madžarske' in bolgarske čete. Od 21. novembra dalje, ko je omenil v svojem dnevniku, da se je poslabšal tudi pol žaj v Grčiji in da ima gen, Geloso vsega skupaj 93.000 mož, mi naprav I Cavallero ostali del novembra ter nad pol vico decembra nobene opombe o borbah z jugoslovanskimi partizani. Dne 18. decembra pa sta Cavallero in zunanji minis er Ciano obiskala nemški generalni stan. Hitler je v večurnem «samo-govoru* našteval, koga vse so države osi že premagale; omenil je_, da bo vojna morda 'rajala še več let in poleg drugega označil naloge Nemčije in Italije na južno-vzhodnem področju s temi besedam1: «Ne vemo, s kolikimi divizijami p radirajo Angleži proti Tr pol su. Vendar je še vedno verjetno, da se nameravalo izkrcati v južno-vzhodnem Sredozemlju na. Balkanu. McgOče bodo del svojih čet odtegnili in jih izkrcali v Siriji in poskušal, pri iskati z njimi na Turčijo, da bi vstopila na njihovi strani v vojno. Dokler bodo v naših rokah otoka Rčdos in Kreta. Grčija. Albanija in Dalmac ja,, bo p opa-del vsak paskus izkrcanja na juge-vzhodu. V tem primeru lahko računamo rta dve rezervi: Madžarsko in Bolgarijo. Teda. odloč lao je tudi tč. da si zagotovimo posest zaledja, in s Um dovozna pota, sicer teh pokrajin kmalu ne bomo mOgli več držati. Zato je nujno, da je zaledje m mo, ker je tu malo železn'ških zvez, promet pa moramo zajamčiti. Menim, da je treba v ta namen up rabljati hkrati preudar. nost in brutalno-sur vo energijo. Vsi naši ukrepi morajo zasledovati samo ta cilj, da bomo kos vsakemu poskusu izkrcanja. C e bomo vse t6 dobro pripravil, ne bo nobene nevarnost: glede Turčiji. Gre za naslednje točke: zagotoviti si moramo p sest Krete Rodosa in Pelcpčneza. ustanoviti po: ebno vojsko za manevriranje, sporazum ti se moramo z Madžari in Bo gari, ukreniti vse p&tr bno. da si žago-tovimo pred partizani mir v za. ledju in tako zagotcvm-i dovoz prehrane, orožja, benena v primeru, da bi nam partizani začasno prekinili prometne zveze.!> Nato je analiziral Hitler še dogodke v Franciji in Afriki ter še pripomnil: «To bojišče, kakor tudi boj.šče na Balkanu, sta ital.jonski. Mi smo samo v pom-č; nočemo kritizirati, t m-več samo pom-gati z našimi najboljAmi četam, in orožjem, da reš mo ta pr.blem v skupno kcn-isi. Želim podčr ati, da nima N imetja v Sredozemju nobenega interesa, kakor ga nima Italija na sev.ru in severo-zapadu. Naše in-ertsne sfere se ne kr.žajo. Ilalija bo imela v Sredozemlju še za stoletja dela.)) Hitler je hotel s svojim, optimizmom Hal jane, ki jim je pretila invazija, samo potolažiti. Toda Mussolini mu očitno ni vsega verjel; polomu pa se je skušal izogniti s tujo pomočjo. Za o se je zavzemal, da bi rašil vojni problem v Rusiji na politično-diplomatski način, torej tako. da bi države osi sklenile s. Sovjetsko zvezo poseben mir. Mussolini je dejal dobesedno: «Najibolje bi b lo, da bi prišli z Rusi do neke vrste Brcs Litovska (to je kraj na Poljskem, kjer je v marcu 1918 sklenil Trocki separatni mir z Nemci).* Hitler je pri tej priliki priznal, da se z Rusi pogajajo, da pa pomeni sporazum s Sovjetsko zvezo v bistvu »kvadraturo kroga — nemogočo rešit e v*. Hitler ie omenil tudi položaj na Hrvafekem. Cavallero je to pot zopet skop z besedami. O-menil je le, da je Hitler pod« črtal, da je pr iti partizanom potrebna brutalna akcija, da pa se v ppl.tiko v teh conah Nemci nočejo vmešavati, vojaško pa nameravajo prodirati od severa proti jugu in uničiti pri tem vse vasi. ki so dale zavetje par. tizanom. 2e 2. januarja 1943 navaja Cavallero v svojem dnevniku: oPred edujem sestanku za pro- učitev balkanskega problema, i ski narod! Nemci zopet skušajo prevzeti na Hrvatskem vodstvo; zalo zahtevajo naj bi gen. LOehr koordiniral ita ijanske in nemške sile. Temu predlogu sem se uprl.)) Drugi ca n je Cavallero razpravljal z gen. Gelos m in trdil, da je treba okrepiti Albanijo (zlasti Valono), češ da predstavlja oporni kamen na Balkanu. Roatta se je zavzemal za sodelovanje s četniki, ker so edina opora v tem seklorju in da jih je treba zato držati na svoji strani. Roatta je še povedal, da so imele italijanske čete nadaljnjih 3000 mrtvih. Takoj po tem razgovoru je »klicat Cavallero generale. Loeh je tolmačil povelje Hitlerja. da je treba ukreniti vse za pomiritev zaledja. Vojne o-peracije se bodo začeli južno od Zagreba in raztegnile d.-, Črne gore. Nemške čete bcclo začele z akcijami takoj prve dni v januarju, prodirale proti Pe-trovcu in zasedle vsa cestna križišča. V drugih conah bodo izvedle čiščenja terena. Toda že 24, januarja je Kes-selring izjavil Cava leru, da hoče vrhovno poveljstvo razpolagati z vsem ozemljem na Balkanu. ker tvori desno krilo ruske fronte. Dne 26. januarja pa je napravil Cavallero zadnjo opombo o balkanskem bojišču, ki se glasi: «Govoril sem s kraljem vprašanju Albanije, C e s<-zruši notranji politični pčložaj, tedaj bomo zgubili Balkan.)) Cavallera je s 1, februarjem 1943 zamenjal gen. Ambrosio in s tem dnem je končal pisati svoj dnevnik. Iz njegovih opomb o jugoslovanskih partizanih spoznamo veliko vojaško silo, ki jo je predstavljala naša narodnoosvobodilna vojska: prepričali smo se tudi. da se Nemčija in Italija niso strašile nobenih sredstev ,da bi iztrebile slovenski, hrvaitski m srb- ZA KULTURNI DOR Egipčani demonitrl rajo proti Angležem. SEZNAM ST. 36 Za Kulturni dtom v Trstu so prispevali: Izletniki v Cmikal 21. oktobra 1300, ob veseli družbi v gostilni pri »Zupanovih* je nabrala mala Nevica 2383, Karlo Petrič 1000, dr. Panjek Albin 627, Pavlovič Cvetka 300, Gro-zdana 250, F. K. 50, skupina novinarjev in uslužbencev »Primorskega dnevnika*, Progressa* in »Soče* 13.794, Košuta D. Sv. Križ 2000, Brezavšček Marija 1127, Batisti Ferdo 50, Sancin Marij 100, Starc Avgust 3800, Zetko Karel 627, Bizjak Marija 50, Bizjak Jakob 50, Sila Milena 500, Draga Terčon 400, Ščuka Božica 627, Cunja Ljubo 350, Kakovič Nina 100, Mar« telanc Virgilij 700, Košuta Boris 627, Martelanc Kenija 394, Dujc Vladimir 400, Rado Rauber 1000, Skrinjaf 50, Kerševan Ema 500, Ukmar Armido 2469, Obad Vladimir 627, skupina nameščencev ZTT 5016, Cesar Franjo 1000, Ferfolja Mirko 1000, Fumiš Karel 2000, Pertot Alojz 800, Bole Stanko 627, Vouk Mario 400, Lupine Stanko 1000, Potrata Pavla 627, Grobovšek Martin in Anica 1254, Anica Ščuka 750, Škapin Marta 627, Stoka Slavko 1000. Gla-žar Franc 600, dr. Trošt Josip 1000, Dolgan Marija 1000, Spanger Vekoslav 627. Trampuž Marij 627, Bolčič Milan 1000, Kralj Anica 500, uredniki ((Primorskega dnevnika* in »Progressa* 2000, I. N. 6080, Škerlj Ciril 360, Cilenšek Rado 1000, Kocijančič Marij 627, Zadel Anton 500, Prinčič Sonja 500, Lukeš Neva 2000, Premrl Slavko 627, Kavs Franc 1000. Doles Pina 500, Skočaj Orlando 700, Smerkolj Albin 627, Cecutin-Bole Fani 1000, Križman Karlo 1800, Maver Darko 400, Rupel Nadia 1000, Ražčm Da-nilo 400, Starec Oskar 627, Suban Ivan 627, Magajna Mario 1000, Pulger Antonija 500, Grgič Boris 400, Benčina Danilo 200, Pisk Fanica 340, Mrakovčič Nada 1000, Vrh Franc 1000. inž. Sturm Jože 627, Vuga Justina 500, Merlak Srečko 600. Skupaj h 85.249 Kejinji znesek » 5.588.730 Skupni znesek L 5,673.979 Prof esor MEM ALOJZ REBULA NEDELJSKA Črtica Ne vem, kje ste sedaj, v kakšnih prilikah živite in ali sploh še živite, profesor. Nedavno sem čisto slučajno naletel v neki pedagoški reviji na člančič »Alj niso poletne počitnice v Italiji predolga) in ga v uri dolgočasja preoral samo zaradi podpisanega priimka, ki se mj je zdel čudno znan: Fihpputti — dva p in dva t; mar nam niste zabičeval li, da je treba pisati take, ko smo vam prinašali opravičila za izostanke, napisana v prav barbarski italijanščini, ki so ph mukoma sestavljale poa petrolejko roke naših neukih mater kmetic. tiste nabrekle, proletarske roke s ploščatim prstanom, otrdele od molže in plevela? Prebral sem tisti članek, zavzel do njega svoje stališče, se pomudit ob nekaterih slo govnih obratih, same zaradi vas. In iz dolgočasja sem prav zaradi tega, ker ste bili v, tam prebral še druge reči, p rebrni sem seznam prejetih knjig na platnici, pozanimal sem se, koliko znaša poštni-na v Italiji m v inozemstvu. PVtskal sem celo im« tago- vomega urednika m trkajoč s cigareto ob pepelnik samopo-zabno ugibal, aH je odgovor-ni urednik človek s humorjem, ali je poročen in ali ima raje zapestno ali žepno uro. Potem sem segel po peresu in si izpisal na hrbet zapadle avtobusne vozne karte naslov u-rMništva, če bi mi morda kdaj prišlo na željo, da bi vas Poiskal. Toda to je bilo že pred kaiknm mesecem in zdaj za gotovo vem, da se mi je vozna karta izgubila. Cisto gotovo sem jo iz pozabljivosti vr-gei stran, ko sem kdaj čistil listnico od vsakovrstne potarnate šare, ki se mi sproti nabira, od raznobarvnih avtobusnih in tramvajskih listkov, od starih potrdil za priporočene pošiljke, od negativov, ki jih nisem dal nikoli razviti, od razcefranih bankovcev za dve liri. Sicer pa so med vami in mano že dolga, po vsem, kar se je v teh dvajsetih letih spremenilo v nama in v stvareh. že predolga leta, da bi si še enkrat poiskal tisto revijo in sj zapisal na varnejše mesto mslov uredništva, H im, ulica nekega znanega starega Rimljana, številka ta in ta. In kdove, če se nisem zmetil in gre v tem primeru samo za nekega vašega soimenjaka? In mer da niste, profesor, po tej dobj množičnega umiranja niti živ, če pa le živite, morda niste, tisti že zreli, živahni gospod, ki prede svojo plodno vsakdanjost med uglednim licejem, med okusno opremlje-nim stanovanjem z več sobami in med uredništvom kulturne strani nekega pokrajinskega dnevnika, morda ste drugačen, kakor si vas predstavljam? Takrat ste bili vsekakor mladi še zveži od univerze, pravkar poročeni. Imeli ste nastop, znali ste biti eiegantni in duhoviti, radi ste imponi-rali z znanjem in izkustvom. Na svojo pest ste se učili slovenščin« — tudi slovenščine mimo starogrščine, iz katere ste mislili kasneje diplomirati — in ste nas, uooge kraške debeloglavce. učili razlikovati med veznikom «un4» in glagolom «ist» s primerjavo r.ied slovenskima sin« in »je«. V primernih trenutkih pa ste znali tudi pozabiti na slovnico in se z važnostjo mladega profesorja spuščali v napete digresije c svojih potovanjih, o Dunaju in njegovih znamenitostih, o maršalu Ba-dogliu, o bliskovitem napredovanju Orazianijevih čet. Napeto ste živeli sedanjost. Iz vašega celotnega nas.cn , šega drobnega, skoraj deškega obraza z velikimi nemirnimi očmi in ki so mu naočniki dajali posebno, tuje dostojanstvo, jp bilo čutiti človeka, ki polno živi in polno ve, kaj hoče. in kadar ste se v svojih mehkih črnih škor. nfih. ves droben in živ. s prikupno zmrdljivo nervozo sa-mozavestneža, ki ga je šolska oblast porinila na neki podeželski eavviamentc«, -a pred tablo in metali iz obupa nad našo trdoglavostjo kredo v tla, je bilo tako naravno pomisliti: postati nič drugega kakor tistile čudoviti, majhni, vsevedni človek — postati profesor. Zato jp bila posebna sreča, ki me je navdajala s ponosom, dobiti iz vaših tok za branje knjigo, ki je bila vaša last, s celofanom zavito knjigo Z vašim lastnoročnim, samoza. vestnim- podpisom. Bila je po-m'ad in v. tistih dolgih majskih popoldnevih sem ležal na boku pod bori. pozabljal na živino in se z naporom, ne da bf kaj pria/a razumel, prerival skozi gosto tiskane strani, bral sem in se silil naprej, ker ste vi rekli, da je to ezlata knjiga«. Ce pomislim nanjo, se mi ukrade v dušo motni vtis nečesa divjega in bujnega, čar neodkrite, širom na vse strani kraljevsko zeleneče narave, nekaj kakor spomin na vožnjo z vlakom, ki drvi ob vznožju planin in med enim in drugim predorom cdkriva ledenike, bele navpične prepade m obzorja smrekovih gozdov. Morda pa to m vtis iz knjige, morda Je le sanja otroških oči, ki so se kdaj pa kdaj dvignile iznad knjige, da bi se zavedle tihe prisotnosti naokrog — slovesnega somraka v redoviti gošči borovih debel in zaplat visoke trave ostrice in zapuščenih kavern m nekje blizu in daleč, nekje proti seveto-zapa-du Triglava. Ne, ničesar več se ne. spominjam od. vaše knjige. Spominjam se zarasle- ste vprašali. S arfca. je obst la n g bna sredi odprtih vrat, ko da ne mere iz zadreg:. Naš divji smeh jo je zmedel To nas je še bolj podžgalo da smo se začeli trkati po kolen h — kdo med nami ni p znal stare Kar-lince? Visoka in k šče a, z ne-b oglje n m nasmeškom na zajčr j. ustnici je enkrat na teden pricaplja a od daleč z zgernje-ga K/ asa s košaro grb ali ronglojev, kakor je bil p č letni čas. Ob pomanjkanju drugega je prinesla naprodaj kokoš m potem obl zla vas. Ce pa so p prehitele druge, so jo njene neutrudljive noge nesle naprej, do vil ob morju, h gospodi o Grinjanu tn Miramc.ru. Nekje sredi popoldneva smo jo v'deli, ko se je vračala, sama na dolgi beli cesti, šir.ko ople-taje s svojim črnim dotalnim krilom. In zdaj je bila Karlinca tu, na vratih, s košaro v roki, vsa zmedena, ko da trpi po krivem od nas grdo salo, in s sv j m nespremenljivim nasmeškom na razklani us nici strmela v razred. ((Niste razumeli? Tu je šola.« Razumela je, šele zdaj se je zganila. In fc0 ste. zaripli od jeze, namerili korak proti vratom. je celo po. arejeni nasmeh na. njeni us nči ugasn l. Vsa prepla.ena je nenadoma stopila za k rak nazaj, ko da noče slišati besede, ki ste jo tedaj bruhnili vanjo: ((Ven. ščava!» Zaprli ste vrata za njo m se obrnili. Niste omenili d scipli-ne, tudi na kazen e niste spomnili, samo obstali ste, rdeči v obraz, negibn . z-čudeni. Niste se mogli zganti dokler ni v nenadnem grobnem molku razreda izzvenel odmev besede, ki ste jo iz ekli. Bil je to strašen me!k, fco da. je nenadoma uda tla v na. o razposajenost vest, da se je nekdo v hiši ubil. Potem je bilo kakor vsako drugo uro. Po uri sem stopil za vami na hodn k, da vam vrnem izp.sč-jeno knjigio. Morda, ste takrat m.šlili, da se lažem, ko s.m vam rekel, da sem prejšnji dan prebral knjigo do konca. Morda ste slutili za to kr e. njo neki pomen, ki ga ni bilo Dan prej sem jo prebral, snel z nje časopisni zavitek, ki je šč'til celofan, in jo položil v torbo, da vam jo prebrano vrnem. Ni šlo za protest. A v srcu je bolelo, ko sem se zahvaljeval za knjigo nekomu, ki ni bil več vi. «Ti je bila knjiga všeč?« eKOlikor sem razumel, gospod profesor.« sime j jo! Polarm ti jo.« Zahvalil sem se vam. A raji bi jo bil vrnil kakor sem vam po tisti uri tudi sicer ma sikaj vrnil. Dan s rečem: bilo je nič, bila je beseda. In vendar med popi vami b sed, med potopi zvokov, ki nam gredo v a k dan mimo ušes in izginejo, os ane-jo dv;, t i, i zre en" iz ljubezni a'i sovra tva, kak r žeblji, zabodeni v živo našega mesa. A L. Spacal: »Bala dur v Istri« (1950) V čisti in nežni duši genija se je zrcalila trojna usoda: individualna nesreča n n tif/pni lit v douiovini Ivan Cankar je živel, preden se je vrnil v domovino, enajst let na Dunaju. Tam je nastala približno polovica njegovega pisateljskega de a, predvsem borbene komedije in drame ter polemični spisi. Sele potem, ko je dodobra obdelal «dolino šentflorjansko«, se je približala doba umetniške kristalizacije — v Kurentu. Hlapcih, Milanu in Mileni in d.ugih knjigah Do «Hlapca Jerneja n njegove pravice« vedi Cankarjeva borbena pot strmo navzgor, «Be-la krizantema« prinese dokončno za ezo, pr. sledek. prehod k Umerjenosti: in kmalu nato postane pisatelj tišji, spckojn'ejši. kakor da je prisluhnil utripu domače zemlje ob drhtenju lastne duše. ob bitju svojega ranjenega srca. Med prvo in drugo polovico Cankarjevega umetniškega dela. ki j'e trajala približno dve desetletji, nastopi okrog let 1907-1908 velika umetnika naroda, suženjstvo njegovega ljudstva in vesoljna tragika STAINE KOSOVEL človeštva razlika. Dokler je pisatelj živel na tujem, je gledal domovino iz perspektive velikega mesta, in ugotavljal njene grehe in napake v mnogo ostrejši obliki kakor pozneje, ko se je ustalil doma. Tujina mu je izostrila čut za stvarnost in pravičnost, hrepenenje po domovini pa mu je dajalo navdih po lepoti, katero predstavljajo vsa njegova dela v končnem efektu. 2e od prve mladosti je seveda pisatelj imel v mislih domovino, ko je ustvarjal svoje umetnine. C' prav je motivika njegove prve pesniške zbirke «Erot ke» .tip čno velikomestna in dekadentna, še vendar na dnu pesmi ogla- VLADIMIR BARTOL LESOREZI IN LINOREZI Spacalcva mapa dvajsetih lesorezov in 1'norezov, ki je pred kratkim izšla v avtorjevi samozaložbi v tiskarni Založništva tržaškega, ti ka, ima v slovenski izdaji predgovor univ. prof. dr. Franceta Steleta. v italijanski pa italijanskega umetnostnega kritika Giuseppa Marchiorija, Mapa je velikega formata ter je a-ko v op. emi kakor v grafični izvrdbi cdl črno uspila. Med dvajseterico listov, ki so vloženi v mapo vsak posebej, je mimo petnajsterice črno-be-lih graf.k ptorica v barvnem tisku (na štirih oziroma petih plačah). O Spacalov, umetnosti in tudi o njegovi grafiki sem že večkrat pisal v ((Primorskim dnevniku», «Razgledih» in drugod. Spacal je že dobro desetle je med najbolj v dni-mi predstavniki tržašk.h upodablja,jočih umetn kov 'in 0 njegovem delu poročajo ne samo lokalni, čas pisi in revije. marveč se ukv rjajo z njegovo umetnostjo tudi v d-nejše publikacije v Jugoslaviji, Italiji in drugod po svetu (Praga, Celovec itd.). Spacal, ki so se sleozi njegovega ustva jalnega duha preakale sodobne struje za-p 'dne umetnosti, kot so: sma-gični realizem«, ((kubizmn in «abstrak na umetnos«, se je razm 'roma hitro ctr sel odvečnih vplivov in si utrl last. no pot v umetnosti ki jo z neve.jelno vztrajnrs jo in do-slednos' jo venomer izpopolnjuje in poglablja. Ze večkrat je b'lo poudarjeno, da je Spacal m~d trža.kimi umetniki najbolj samemu sebi zvest in dosl den. V pričujoči mapi. ki rbs ga dela od l 1937 do l. 1951, je z veliko skrb- nostjo izbral tista dela ki so 1 zdi, da, Spacalu prvič zapoje zanj najbblj značilna in k-pomenijo v njegovem razvoju viden pnoder naprej Pri kateri koli Spacalovi sliki čutiš, da je enkraten ustvarjalni akt, ki se p zneje več ne ponovi, razen morda v drugi tehnik', ali če ji ima avtor kaj bistvenega dostaviti. V pr čujoči mapi ni nobene ■ponovi ve. Vsaka si ka ti pove nekaj novega, pri vsaki čutiš, da je moral imet: umetnik o njej p e j povsem jasno vizijo, ki jo je potem z veliko disciplino, z virtuoznim tehničnim znanjem in z nepopustljivo voljo in doslednostjo ostvarU. Spacal se ne prepušča slučajnostim ati improv zaciji. Njegove slike zapuščajo vtis velike jasnosti in prečiščeno-sti. Njegova umetniška srd-slva sp ■ kepa za o pr‘rodno teži k poenos'avi'vi, k plo-skovitosti in dvodimertzional-nosti. Na lej poti poenostavljanja predmetov se je Spacal srečal z narodno ornamentalno umetnostjo in iz te spd-jitve modernega s folklom'm bogas mm so nastale neka e-re naj epše Sp calove grafike, p ed vsem v barvah. Grahke, ki jih je Spacal zbral v svoji mapi kož'jo zanimivo ume in k vb pot Prva, najstarejša (1937) ima naslov ((Ritemu in je nekak na «brezpredmetna» abstrakcija, ki pa kaže v valovitih linijah figur neko diskr tno a očar-lj'vo dinemko. eKonji na gmajni« (1941), še bolj pa «Va'-ka idila« kažeta na rahlo spojitev s folkldro. V «Dolin. treh mes cev«, grafiki, la je pr ep etena na črnem dnu s finimi, belimi linijami, se tržaškega slovenskega umetnika LOJZETA SPACALA j (1943) fantastičnost velemesta, ki jo bo v svoji najnovejši fazi zopet prevzel sam0 še v bogatejših oblikah- Po skrb n O izdelani črno beli graf ki ((Prehrana partizanom» (1944) zagledamo bujno ornamen aU no podobo v barvah ((Vaški svetniki«, v kateri se je Spacal nemira najbolj prib ižil bogastvu ljudske p čmitivne umetnosti. Preveč bi bilo za kratko časopisno recenzijo naš evati zapovrstjo vse posebn sti posameznih Spacalovih grafičnih listov. Naj c menim vizio-na: no pod po aPoru enih kra-šk.h d.moVii s p jočim, fantastično učinkujočim petelinom v ospredju. Med barvnim grafikami imamo še «folklorno idiličn » aTihoži j'-«, z rafiniran m Okusom izvedeno spojitev folklorno dekorativnega z modernim izrazom poenostavitve. Čudovito poet eno razpoloženje izraža ((Ponedeljek v predmestju«, slika, ki jo je av or postavil tudi na platnice svoje mape. Spacalova jasnost in prečiičenost se zrcalita v barvani ((marini« avtorjeva vizionar n ost pa v r A* d"' •»S? »Sl! ((Pesnikovi stezi«. Lepi v čisti, jasni izdelavi sta ((Barka na kopnem» in ((Čolni na obrežju». Tipčni s‘a ((Stražilo v mraku» in ((Baladur v Istri» (1950), p.va v cviji folkl&rn. groteskn sti, druga v prečiščeni enostavnosti. Tehn ka, ki jo je S .acal nakaza.i v «Dolini treh mesecev«, najde svojo viz onarno fantas ično izpr pAnitev v dveh zadnjih, morda grafično in ume n'ško najlzpš h listih. V (lOr entu« s filigramnimi belimi črtami na črnem dnu izdelani podobi, ki spominja na razkošno mo iviko or'en-ta'skih preprc g. In v vizič-narnem «Mertu v noči«, ki te očara po svoji poe.ičnj fantastiki. Spacalova mapa., lesorezov in linorezov je ne samo mo-čam doprinos k zakladnic, slovenske umetnost ■ ma rveč bo v rokah vsakogar, ki si jo m(>-re nabaviti, pom ni’a stalen vir tihih, a bogatih umetniških užitkov. t!i clofii tme&an&G V zgotkvirii slovenske umetnost; pomeni razdobje baroka eno njenih najbogatejših in naj-plodovitejš h obdobij, poleg srednjeveške got ke drugi veliki razcvet slovenskega slikarstva, kiparstva in stavbarstva. Baročni slog, ki je splošni umetnostni in kulturni izraz življenja 17. in 18. stoletja, ima svoje korenine v renesansi, v epohalnem razdobju družbenega in duhovnega preporoda evropskih narodov. Zato se javljajo v baroku, zlasti na začetku, poleg splošnih in docela unlver-zalističnih teženj še posebne, lz zemljepisne lege in iz tradicije izvirajoče značilnosti kulturnega območja. Renesansa je namreč znova jasno ih nedvoumno po.rdila, da predstavlja na za-padu eno tako območje ali žarišče evropski sever, drugo pa južno ležeče Sredozemlje z antiko in Italijo na čelu. Vzlic sorodnim, morda tudi začasnim skupnim ciljem se razvija severnjaška renesansa na drugačnih podlrgah in v drugi obliki kakor južnjaška italijanska renesansa. Prva, ki je odločilno vpliyala tudi na renesančno umetnost slovenskih alpskih de- Baročni portal duhovskega semenišča v Ljubljani žel, sloni na pridobitvah nizozemske umetnosti, druga pa črpa iz prebogate zakladnice antike, ki se ob njej zgleduje italijanski trecento in quattrocento. Stoletje pred početkom baroka, to je 16. stoletje, kaže sorazmerno bolj enotne in samobitne poteze samo v visoki in pozni renesansi Italije in deloma še na Nizozemskem, povsod drugod pa se križajo vplivi z juga in severa v okviru svojstveno razvitih pokrajinskih značilnosti. • Neenotna, nesamostojna in izrazito prehodna je v 16. stoletju, v dobi reformacijskih bojev, kmečkih puntov in turških vpadov, še tudi slovenska upodabljajoča umetnost, Cas reformacije tej ni bil naklonjen, ustvaril pa je prvi slovenski tisk, književni jezik in prve slovenske knjige. Zato pomeni v življenju malega kmečkega naroda vajenega fevdalnega tlačanstva in prezira, silno važnb prelomnico. Ob letošnjih proslavah 400-letnice slovenske knjige, največjega zgodovinskega dogodka slovenske kulture, se je naš narod z oživljenim zanimanjem poglabljal v čas najzgodnejšega prebujenja svoje zavesti. Ze Trubarjevi znameniti predgovori k njegovim knjižnim izdajam razodevajo miselnost, ki bo mogla biti koristna samo nadaljnjemu razvoju književnosti in le po tej poti posredno tudi krepitvi narodne zavesti. Toda nova reformirana vera protestantizma že po svojem bistvu in v skladu s svojimi nauki ni mogla biti vneta za materialno in umetnostno bogastvo cerkve, saj očita rimskemu katolicizmu pregrehe materialistične samopaš-nosti in pretirano skrb za posvetno vnanjost na vsak korak. Posredno zadene ta očitek prej-koslej še zlasti cerkveno umetnost, za katero je izdajala cerkev na pobudo humanizma in po zgledu Rima ogromna sredstva. Tudi na naših tleh refor- macija še ni bila ugoden čas za širjenje in poglabljanje novih umetnostnih smeri. Zastoj, ki ga opažamo nekaj desetletij na tem področju, znatno zadržuje prodiranje renesančnih elementov z juga v kolikor pa sploh moremo govoriti o pojavu renesanse v slovenski umetnosti, jo zasledujemo bolj v območju severnjaške tipičnosti in v predelavi podedovanega poznogotskega alpskega mani-rizma. Renesanso v slikarstvu in kiparstvu posredujejo pri nas . reoblikovani nizozemski in južnonemški stilni elementi, ki uvajajo na severu udomačeno in italijanskemu občutju renesančnega realizma nasprotno naturalistično pojmovanje. Bolj viden je naslon na italijansko renesanso v arhitekturi, ko se grade vzporedno z gotskimi stavbami v čedalje večjem številu tudi take s plastično oblikovanim prostorom, stebrišči in arkadnimi loki, prvimi znanilci bližnjega umetnostnega preokreta. Danes prevladuje na splošno mnenje, da Je barok zadnji veliki slog v kontinuiteti tisočletnega evropskega razvoja, ki se pričenja z romantiko ta sega mimo gotike in renesanse do baroka, poleg tega pa se poudarja, da barok ni toliko nasprotje renesanse, niti ne postavlja bistveno novih načel, temveč da razvija le nekatere zarodke oblik, ki jih vsebuje dejansko že visoka renesansa (n. pr. Michelangelo). Kakšne so torej miselne osnove in oblike baroka in kakšen je končno njih značaj na slovenskih tleh? V bistvu so iste, kakor povsod drugod, o tem ne dvomimo, vendar pa kaže slovenski barok neke posebnosti, ki ga opredeljujejo dovolj vidno še vedno v okolje alpskega in s tem sred jeevropskega kulturnega okolja torej nič drugače, kakor je bilo v vsej predbaroč-ni preteklosti. Predvsem se ob- (Nadaljevanje na 7, strani) llllllltllllllllllll imsikjiVii iSSsl IliiT • Mfflm "I1-1! minimumi iiniiiniagrS iMlIlIžlIltllfll aMiliilElI m iisiiigmjirf -s&aasti IMIMIIIIIIIIZJIIHUUI V mm uma -n"*"" - \\\mm i inrrimriiiimi 11111«»:. limfnimi ■ ITtRlllin ilimr? ■ illHTmifil L. Spacal: nMcsto no6i» (1951) B S ffl 11 L. Spacal: nCota na kopnemu (1947) šata na mnogih mestih domači kraj in ljubezen, ki jo je pesnik tamkaj dioživljal. V «Erotiki» je pesnik postavil predvsem sp menik svoji nežni ljubezni do Anice Lušino-ve. Ta odnos je v celoti razviden lz korespondence v Cankarjevih pism h. ((Vinjete* pomenijo prestop v motiviko velikega sveta, toda že «Tujci» obrnejo pisatelju zopet pohlep na domovino. Popolnoma pa se je Cankar vrnil na dimača Ha rodnega kraja s povestjo «Na klancu«, kjer je opi al svojo mater. Ta knjiga, eno najlepsih Cankarjevih del, je večen spomenik materinskemu trpljenju in priča, kako močne so bile vezi, ki so priklepale v tujini živečega umetnika na domačo zemljo. Tudi «Križ na gori«, ljubezenska zgedba, diha vso domačnost slovenske zemlje okrog polhovgra-Ške pekrajme. Naslednja dela. ki prehajajo bolj in bolj v satiro in vsebujejo mnogo jedkega sarkazma, sicer niso tako nasičena z domačinskim okoljem in nastroj;nj m, vendar pa se tudi ona približujejo domovini. Višek na tej poti satire in paradoksa je Cankar pač dosegel v svojih ((Zgodbah iz doline Šentflorjanske«. kjer je osmešil malo-trško ozračje svojega rodnega kraja, kakor ga j'e pač poznal iz lastnega izkustva. In zdaj se začenja v Cankarjevem življenju velik prelom. Bliža se leto 1907 s splošno in enako volilno pravico, ko. se pisatelj odloči postaviti svojo kand da uro za državnozborske voliive v dunajski parlament V tej dobi, ' leta 1907. se zbliža Cankar kakor še nikoli dotlej, z delavskim razredom — in z domovino. V zvezi s tem zapusti tudi »cesarsko« mesto Dunaj in se vrne med svoje rojake, najprej v Sarajevo k bratu, nato pa v Ljubljano — za zmerom. Pred povratkom v domovino je hotel Cankar na Dunaju poravnati še neki svoj moralni dolg. Nameraval se je poročiti z revno proletarsko hčerjo, šiviljo Štefko Lofflerjevo. o kateri je že leta 1906 pisal pisatelju Finžgarju: «Dekle je sicer uboga šivilja — ampak meni od Boga poslana: najboljša njena lastnost je, da ne pozna moje literature in se zanjo tudi ne briga.« Zaradi svoje kandidature pri državnozborskih volitvah je prišel Carkar v zače‘ku aprila 1907 z Dunaja v Ljubljano. Trdno je upal. da bo lahko že v začetku maja poklical svojo nevesto za seboj. Toda želja se mu ni izpolnila. Leto dni pozneje poroča Štefki, da je bil v Trstu in pravi: «Tam je tako: ljudje si me pač želijo, toda mesto (pri listu) bi bilo sprejemljivo šele jeseni — sedaj ni dovolj trdno.« Mesto in ljudje (v Trstu) pa se je zdelo Cankarju prikupljivo; dobil je tudi vtis, da ga imajo ljudje ob mo, ju tudj ((iskreno radi«. 2 el ja, da bi mog'1 nastopiti službo pri ((Delavskem 1 s!u» v Trstu, se Cankarju ni izpolnila. Zelo ga i- b lelo, da ni mogel pre krbeti svoji nevesti Steiki p t sto kron za poročne priprave. Tako ie nastalo v razmerju Canka ja do Lofflerjeve n soglasje, ki pomeni z četek odtujitve med ženinom in n'eves o. Prepad med njima se je b;lj -n bolj poglabljal in Cank r in Štefka sta se končno razš a. V Ljubljani živeči Cankar se je nasianil na Zgornjem Rožn ku v gost Ini, ki sta jo tedaj vodila Karel Berman in nj.g.iva žena Štefanija Francoiova. Rožnik se je Cankarju silno pr ljubil. Ko ga je v pozni jeseni leta 1910 za nekaj času zapus il in odšel k pisatelju dr Kraigherju v Slovenske gorice. 9e mu je neskončno tož lo po njem. Se pred bož čn mi prazniki tistega leta pravi p smo Bergmanovim, da bo za praznike v svojih mislih gotovo «bolj na Rožniku kakor pri Trojici«. Meseca januarja 1911 pa imenuje svoj kot pri Bergmanovih »blagoslovljeni Rožnik« in pravi, da bi bil na Rožniku tisočkrat rajši kakor v Slovenskih goricah. Na Zgornjem Rožniku pri Ljubljani je Ivan Cankar snoval in delal celih sedem let. To so bila leta pisateljevega tihega zorenja za «Moje življenje« in «Podobe iz sanj«. Seveda si ne moremo misliti, da je bilo v tem času Cankarjevo življenje gladko in mimo. D bilo je pa nekako spokojnost m zaokroženost ter tudi vsebinsko polnost. V tem razdobju je nastala leta 1912 balkanska, za njo pa svetovna vojna Po balkanski vojni je Cankar možato izpovedal svoje jugoslovansko stališče v predavamo ((Slovenci in Jugoslovani« rekoč: »...pustimo Avstrijo v njenem lastnem dr... ih stvarimo si svojo Jugeslavi-jo». Zaradi teh besed je moral v zapor V svetovni vojni pa so ga zaradi njegovega »jugoslovanstva« najprej zaprli na ljubljanskem Gradu, nato so ga še poklicali k vojakom. Vojaška tlaka je po- menila seveda poniža« Cankarja pisatelja veka. zato je obču-ll K ker odrešenje svoi ° pust iz vojaške s!u2?T Ko se je vrnil iz denburga na Rožnik- je SP0, ročil svdjemu dobremu znancu pri vojakih, da «ne nikamor in ne piše nikomur . Ustvarjal pa je črtico za e> tico zbirke «Podobe iz sanj in venomer napovedoval. ® bo šele zdaj začetek njež vega pisanja. Jesenski dnevi 191®- i? dvignili Ivana Cankarja noge. Odločil se je za P[e litev z Rožnika v Ljubljano-Težko j*e zapustil svoj njegovo razpoloženje. tisjf dni diha iz črtice «Ob 9 vi«. Dolge štiri okleval, potem je «DJbro vem. da je „ Čas (ab selitvi) nekdo menoj. Vem, kdo je bil in.rlv me ni strah.« Neko ^ w oktobru se je ponesreči Kongresnem trgu štev. 5. kJ je šel po st pnicah- in ker poznal hiše, je padel in 51 padcu pretresel možgane- ^ oktebra so ga pripeljali ljubljansko bolnišnico, se mu je zdravje mimoS1^ popravilo, 18. novembra ga odpustili, teda že 25 vembra se je vrnil neoziri procesa in pj.epuščcn0^ jZe-ali da prepade ali da ■ naSta nači z (Delavstvom, ki je jalo ob tovarnah. Raz® ntza-kriv ce, ki so se Z P°T varovani gmoti kmec .^jal slov in dni .a.iev. ^tJiečsn’ je m.ščansko in ma° jn * sko družbo sv je dobe ,reph' sr-d lvom umetn-ške 0\r Čevalnosti razgal 1 s.raI^ raz. Kiesal je na e pjstave p l.tičnh. tavb1' slOb^Lažl? o«. Č* ie«8 ' (t-scVi sp jp boju za P1 nridr^,,,eg3 ščanega ljudstva boj za pravico -,10« obstanka, ki Jlh T iinPf pS cem ogrožal nem| ^d^j. lire mi. Cani**Ly.c na pisateljski P0% nlu vzvišenega, kar zase. Y .jelo pravico z yse Z' ■.«• m°ti umetmštva^j1, d<* -e nje je stal _v_ dnlfba tu nja. Slovenska or-. ni razvila do*® ielapot>,, ni se bil .izol‘ navdihnjen* ir. V 761 v roke P— vodstvo družbe^ ^ ka. Ta sila se J TeZa iskala, organizlr lfd,raZie štiristoletnici Pjjge \ rojstva slovenja #0»* začela Cankarje cahf^ji-Ljubljani vo zbrano del jigi teg bj. gah. Prvi dve ; u la sta že dow- um«’1 teljem Cankar dostopni. Ob sempolaj Razrett im Bila Naj pet; razred je že od za-cetka šolskega leta brez učiteljske močj in je zato združen s četitirr. razredom. Nj treba poudariti, da j.e to velika ovira napredku čeprav vemo, da si gospa’ učiteljica Skokova zelo prizadeva, da bi otroci pridobili čim več znanja. Pričakujemo, da bo šolska oblast to zadevo čimprej i-ešila. Lutkovna preostava V sc bo o zvečer je naše male in tudi odasle zabaval tovariš Marič s svojimi^ lutkami, ki so se zelo pr kupile tudi odraslim. Kaj bi se ne, ko nas vsakokrat tako preprosto poučijo o tem in onem. Tokrat so nam povečale, kaj je naša dolžnost do Kulturnega doma v Trstu, da smo tukaj Slovenci in kakšne so naše dolžnosti do našega rodu i dr. Poslušalci — nad 90 otr k .n 20 odraslih T~ smo se stisnili v sobo ‘tov. Kosmine Ivana, ki nam svoje prosiore v kulturne namene vedno rad odtopi. Le če bi nas lutke čim večkrat ob skale! Ven'ar pa bi želeli, da bi ne bile predstave tako pozno, k r je paš šolski okel š razsežen, in č'a bi se vse napovedane predstave tudi res vršile. Pobiranje prispevkov za Novoletno jelko se končuje. Kaže. da pretežna večina staršev pravilno razume Ppnzen tega o'roškega praznika in sme prepričani, da se bodo z darovi če odzvali. Cujemn. da se otroci Pr pravliajo na prireditev, ker bi radi pokazali, kaj vse znajo. Tega pa se -vs: Veselimo. Ob tej priliki opozarjamo šol ko oblas1. da je tukajšnji 5 razred že od zaoe ka šolskega leta združen s 4. razred m, k;r je brez učne moči. Kdaj bo to urejeno v korist šolskemu napredku? zakai sioie dela aa ctsii Delo na pofti SenrpolaJ do sredine naše polj stoji Že mesec dni. Stroški so bili preračunani na 4 in pol milijona. Možje, ki se v teh rečeh razumejo, so mnenja, č'a bj b.la vas ali občina v lastni režiji za ta znesek delo v redu izvršila. Podjetja so kot vmesni pesredovami gospodarski členi draga ieč in bodo v k p talist čnem gospodarskem si t mu tudi ostala. Zato je naša pot v akšnem slanju, da m ne ptič ne miš in jo obsojaj > p-šci in vozniki. Ker ni na kraju, kjer se ta pot odcepi od če te Nabrežina . Sempolaj noben, ga opoz rila o neuporabnosti te poti, zavozijo nanjo mnogi vozniki. Pred nekaj dnevi bi se bil deki ameriški jeep skoro Piekucnil in zah It val dve žrtvi. G ivori se — in to je ob ueugodn m zimsk m vremenu več kot golovo — da bodo z deldm nadaljevali š le aprila prihodnje-8=i leta. D akrat bomo morali v cerkev in troci v 8 lo po sl z h. voz la pa P(> sko o 8 km daljši trnov k cesti. Imamo nbču-t k, k t da b bil(. vse ta-' k> nat vij no, da imam-č m v č neprij tn st Mi Pa se zavedamo, da imamo udi svo'«e prav ce. če oprav amo d1 drž ve svojo dožmst. Naima-ij. kar mo-enio zah ev: tj pa je to. da nas n pute ako na cedi u in idrež io od o tale-8a sv ta. r~' SA.EŽ™] IBsi ShtnuoiSšSHega uHieia V nide jo nas je ob skal ■toan p.vski oktet iz Sem-P° aja in nas z m ogimi na-r dnimi in um tnimj pe mi-mi pravil v vese.o razr P-’l ženj . Izleti te pevske druži.ie bud jo smisel in ljub zen do n še glasbene ku,tur , ki vsebuje ioliko d ag cene lepote Saj je Prav p s m najbolj živ in neposreden prikaz našega do ranj ga doživ jan ja. S mpoiaj kih gostov si ®P-t ž limo čimprej v našo sredo Zdi se nam, da bi jim storili še večjo us'u-8‘- č? ^ bomo 'k. epli svoj dcinaij pev=k' zbor. za kar fd dani pogoji. Zeljo naj podpre dobra volja, pa bo-, ° tudi m; zreli za gostovanja. L. ŠKOFIJE Prsmaio učnih prostorov - zn^S*a š°la je premajhna nase šolske potrebe. V A* s-amo štiri učilnice šol °*\ otrok osnovne j»nskLslowf,ski‘" in itaU-kih (jf^LtpoykcTnt ter ka-italiionS!rok sl°venskega in ca Ra otroškega vrt- • oato mora tudi kmetij- sko - industrijski strokovni tečaj, ki ima že dva razreda in ki spadia v Škofije, gostovati na fTavjah. Kako vse to škoduje pouku, je pač vsakomur jasno. Prav zato pa ostajajo otroci, ki hodijo v vrtec, tamkaj samo po tri ure na dan, kar je zlasti za otroke iz oddaljenejših krajev zelo naporno, poleg tega pa se morajo otroci slovenskega in italijanskega otroškega vrtca izmenjavati, tako da prihajajo v vrtec en dan dopoldne, drugi dan pa popoldne in obratno. Zaradi vsega tega mislimo, da bi morala rr.il.iska občina končno poskrbeti za razširjenje šole, katero je doslej tako zanemarila. V šoli mora namreč biti dovolj prostora za otroški vrtec. osnovno šolo in kmetijske - industrijski strokovni tečaj. Komdnformisti, ki se toliko ustijo o s veji skrbi in o svojih zaslugah za vso občino, naj raje manj go. vore in kaj naredijo, ker davke plačujemo prav tako kot vši ostali. Te PENT A BOR oranim aktivnost Kmetijstvo ju pi, « a.s p.,, leg kamnolomov važen vir dohodkov. Zal moramo povedati. da je bila letqs letina kaj slaba, saj sta 'nam suša in toča pobrali nad polovico pridelka. Tudi vinska letina je bila le slaba. Edinp prva košnja je dala precej sena, sedaj pa pobiramo repo. ki je še kar dobro obrodila. Drugače se preživljamo z delom v kamnolomih in z nakladanjem kamenja za tlakovanje. Za nakladanje vsakega kamiona zaslužimo 700 lir. Med «javami» je največje Caharijeva, sicer pa so vse mehanizirane in gonj stroje, žage itd. električni tok. Nekaj delavcev je zaposlenih tudi pri gradnji ceste z Repentabora v Veliki Repen. Prvi del ceste, za katerega je bil odobren kredit 14.000.000 lir. sedaj dokončujejo in če bo vreme dopuščalo. bo do konca meseca končana. Dela je prt-vzelo neko italijansko podjetje iz Videna. Pri delih Pa .te zaposlenih tudi nekaj Furlanov, kar seveda ni prav, ko je na našem ozemlju toliko brezposelnih in bi morali imetj pač oni prednost pri zaposlitvi. Začela pa so sP tudi že dela pri drugem delu ceste s križišča pri Colu v Veliki Repen za ka/r je bilo naka. zanih 6.000.000 lir . Občina pa je zaprcsi]g še nadaljnjih 5 milijonov kredita, da bi ^napravili cesto proti Brjščkom do meje zgoniške občine. Dcgradilj so tudi že poslopje za otroški vrtec, sedaj pa je treba zravnat) še prostore pred vrtcem. Pričakujemo, Q& bo oblast poskrbela. da se začne v vrtcu pouk Tudj novo županstvo med Repentaborem in Velikim Kernom Do kmalu dokončano, saj so .potrebna samo še nekatera manjša notranja dela in upamo, da bomo še letos «sej;ii» v novem poslopju. Zaprosili smo tudi za kredit 4 milijonov lir za druga javna dela, in sicer za zidavo ped-zidika okoli novega županstva, za mrežo, zravnavo zemljišča odeon^k noti od glavne ceste, zidavo drvarnice ir, skladišče za občinsko orodie m drugo. V kratkem pojdejo ta dela na dražbo in prav bi bilo d=« bi iih (teli n režijo občini sami. take bj šel zaslužek v korist vs»h ob-č-n-v D" v žepe zasebnih podjetnikov. Za z/msks del • «rroo dobili 1 00(100(1 lir. S temi deli bmr.o zaposlili kakih šest do osem delavcev za več mece-ev Ponrev'ti m'°l:mo razo0 ooliskp noti. zravnati zemlršče r*red novim vrt-rrm in asfaltirati prostor pj*od ffostilno Guštin. Polog tena bo ustanova IACP zgradila novo hišo s kakimi 8 stanovanji za one, ki so stanovanja najbolj potrebni 7.a gradnjo te hiše bedo uporabili 13 milijonov lir V naš' občini ie bilo torej opravi ienega mnogo dela kar dokazuje, da smo boli prijate] ii dejani kakor pr"znih besed. Končno naj še povemo, da je naša občina, kr je sicer zelo majhna, sa! *te'e komai kakih 600 prebivalcev. prispevala za poplav-Ijennp v rt-,mi ioo.ooo lir. s katerimi bomo nakupili predvsem odeje. JusarsHa z&mijisca Slišali smo. da so v Vi-žovljah v nabrežinski občini rešil; vprašanje jusarjev. Zgto bi bilo prav, dia bi tudi mi kaj storili v ta namen ter se pobrigali za naše pravice, saj je pri rias okoli 210 starih openskih upravičenih jusarjev Pri tim so nam za zgled prav Padriče, tci so to zadevo uredjle še za časa Avstrije tako, da imajo Padričani vse pravice, kar jim koristi zlasti pri gozdu. To vprašanje je važno zlasti zaradi paše, stelje tn tudi drv, saj nas bodo. če bomo molčali, popolnoma izrinili in ne bomo imeli ka«n gnati živino na pašo. Pri tem pa se še dogaja, da občina prodaja jusarska zemljišča za gradnjo hiš in se pri tem prav i*'č ne ozira na jusarje. Naša naloga pa je, da si zemljo ohrani-mo, saj je tudj važno sredstvo, s katerim se še lahko upiramo vsem: poskusom raznarodovanja našega podeželja Zato bi bilo prav, da bi o tem šP pisali in da bi se oglasili s koristnimi predlogi in nasvet; še drugi Openci. CEROvijE sesianeR Mimi P.ejšnji teden smo se sestali tronlcvci in se razgovorili o marsičem, kar naj bi utidilo naše g banje v našo narodno, gospodarsko in kulturno korist. Namen naših narodnih sovražnikov nam je dobro znan: nameravajo nas popolnoma podrediti in zasužnjiti. Samo od nas je odvisno, če bodo v tej nakani uspeli. Najboljši njih zaveznik in pomočnik je naša nevednost in naše lahkomiselno odstopanje od svoje zemlje. Saj je res. da so vzroki propadanja našega kmetovanja izven nas. a prav tako drži. da nosimo krivdo v mar-■ ič- m sami. Zelo potrebno in koristno bi bilo, če bi kmstje m tudi polkmetje začeli o tem resno razpravljati. Mislimo, da ie najvažnejše vprašanje, če se izplača obdelovanje zemlje in kako preusmeriti naše kmečko gospodarstvo, da b s bolj dobičkonosno. Želimo taka posvetovanja. i Mž Illillllililllllll 'mam 'mm. w _______________________________________________________________ li pretakanju. Sede, v katere hočemo vino pretočiti, moramo dobro oprati, tudi če so bili po izpraznitvi že oprani. Pcsobno moramo pa. ?.iti. da operemo tik pred pretakanjem vse one sede, ki smo jih praizne že pred časom zadimili, da ne splesnijo, Te sode moramo šP enkrat oprati, četudi jih mislimo pred pretakanjem zadimiiti z žveplom. Če to onustiino, dbbj vino okus po žvepleni kislini, ki se stvori v sedli, ki je bil dolgo prej zadimljen. Razumljivo je torej, da jP prvo pretakanje vina zelo važno delo. Zato pretakajmo vino -potrebnim preudarkom ih z vso pazljivostjo ter po vseh navodilih. ki nam jih daje kletarska veda! In ne bomo imeli več toliko škode ne neprijetnih prt-sehečenj v naših kleteh. kako z njim ravnamo. ™,ai Jbl° no zrac,>L. C Vino. ki ima preveč kisline “T3™" ze-?a nepnje‘n,duh. in za katero bi želeli, da bi !a mofamo čimprej pretočili v zgubilo kislino m ostalo milej- "" pretočimo kasneje kak. u ponavadi, recimo v januarju in februarju. Drožje. oziroma v drožju živeče mlečne bakterije, imaj0 to lastnost, da spreminjajo vh ko kislino v mlečno k slino, ki je po okusu dosti bolj_ mila od vinske. To lastnost droži izkorhč; jo naši K aševci pri teranu. Ce je vino boga'o s kislino, se tudi ni bati, da bi v njem začelo gniti drožje, ker kislina zadržuje gnitje kakor alkohol. Nasprotno pa moramo ona vina. ki Vsebujejo še malo kisline, pretočiti bolj zgodaj, da ne bi zgubljala ki line. ki je vinu potrebna. Vino, ki nima dovolj kisline, nima prijetnega okusa in tudi ni stano- nu je pri nizkem zračnem priti- ku v zraku dokaj ozona, ki zelo slabo vpliva na vin ; vino oksidira. Zato ne sme v;no v takem vremenu priti v dot.ko zažveplan sod. 2vtpleni piin razkroji žvc-pleni vod k in vino kmaiu zgubi neprijetni duh. N mesto žveplanja posode teh-!z zrakom. k" .d':,dan.‘° vinu | Ce je le mogoče, pretakajmo m t , ob lepem, suhem in tihem vre- v metatoisia.fita. Ta dodat« s (menu: zračni tok od severo. iavno tako pomaga kot zadim-j vzhoda, zračni pritisk, kakor Ijenje z žveplom. ga kaje barometer, visok Klet Vsa vina. k; menjajo na zra-1 ' dep ali dva dni prej dobro za-ku barvo, preizkusimo tako, da premo in postav mo sredi nje jih pustimo nekaj dni v odprtem koza cu. Teden dni pred pretakanjem pa dodamo 8 do 10 gramov metab sulfi a. V ta namen zdrobimo m-etabisulfit v prah in ga zvezanega v cunjico obesimo sk zi veho ped globoko v vino. Ko se čez nekaj cini mitabisulfit razt pi, potegnemo cunjico iz soda. Vina. katerim lončeno ali železno posodo z nekolikp žarečega oglja. Nanj nasujemb fiekol ito žvepla, toliko, da žvepleni dim napolni klet fn uniči1 vse bakterije, ki bi 1-hko priš'e v vino ter ga pokvarile. Nato klet odpremo in prezračimo ter začnemo pretakati. Prvo pretakanje opravljamo "T ?M0W. •iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuini! Trai ni čin veka, kj bi bil br z najmanjš« ga smisla za glasbo. Seved;« ne m re č ovek brez posebnega gl "benega čuta post«1 ti glasbe nik. venca pa vsaj lahko lju biteli g'?sbe; saj so na svetu potrebni <-boji. Nag «jenje h glasbi je prirojeno, toda če ga ne gojimo, je nevarno, da ostane v emtari-onalnem stanju in se nikdar ne razvije v organizem Otrok, ki še ne zna hoditi bo prvič, ko ga pustimo brež opore, padel; p lag ma pa bo ujel ravnotež'e in shodil: naš 1 bo pravilni občutek za hojo. ki KUHINJA KROGLICE IZ ORANŽNIH LUPIN Lupine treh pomaranč namakamo dva dni v vodi, v katerj jih potem tudi skuhamo, da se zmeh-čajo, jih nato ožmemo in sesekljamo. Potem pa vzamemo toliko sladkorja, kolikor tehtajo lupine, ga skuhamo, da postane nitast, dodamo lupine >n vse skupaj ponovno skuhamo. Desko potresemo s sladkorjem in postavljamo nanjo z majhno žličko kupčke tekoče zmesi, ki jo oblikujemo v kroglice; te povaljamo v sladkorju in pustimo, da se shladijo; če jih shranimo v primerni škatli se lahko dolgo ohranijo. JABOLČNI ZAVITEK 40 dkg moke, 20 dkg masla, 15 dkg sladkorja in celo jajce zgneti v krhko testo, ga razvaljaj v pravokotnik za prst debelo ter ga na. devaj z jabolčnim nadevom. Nate zloži testo enakomerno na vseh štirih koncih in ga peci v srednje vroči pečici počasi tri četrt ure. Pečeno potresi s sladkorjem in ga nareži. Jabolčni nadev: 6 jabolk olupi, naribaj in potresi s 5 dkg sladkorja. Dodaj tudi pest orehov. mu kmalu ne bo delala več težav. Prav tako j«e z glasbo; smisel za to vrsto umetnosti leži v nas, treba ga je poiskati, vzbuditi in mu pomagati, da se polno razvije in glasba ne bo več- pr bi m. Seveda je pot do vsake vzgoje dolg« in na. porna in tudi pri dveh ljudeh ni enaka. Poglejmo sam0 ču dežne oir ke; komaj š< s leten ma lahko že take sposobnosti. č proti perono-spori, in je prav uspešno srtd-s'vn za zati 'anje k=-d avrsti in rožičkev na češpljah. Z njo uni. čuj.mo tudj skr up ali fuzikla-dij na hruškah in jablanah. (3-5 kg modre ga ice in najmanj toliko sveže gašenega apna na 100 l, vode). Za uničevanje mrčesa ali njihovih jajčec na sadnem drevju pa moramo rabiti druga sred-s va. inšek icide. ker z bbrdo-ško brozgo, ki je fungicid.. zatiramo lahko samo glivične bolezni na, rastlinah. Sredstev za pekončevanje mrčesa je na trgu nešteto vr t. Najbolje so se doslej izkazala sredstva, .iz »drevesnega karbo-linejas, Te pripravke izdeluieio mnoge tvrdke in jih p od’ja jo tudi pri nas pod raznimi imeni, kakor n. pr.: neodendrin, fi/o-drin, mušktodf n itd. in v zadnjem času na podlagi kemičnih ses avin ki vsebujejo predvsem DDT spojino. Vsa ta sredr-va so na splošno dobra in je njih upo aha. uspeš, na. če kmetovalec tudi res pra,-vilno z nj mi svoja drevesa sur pi, jVa ančua navodila o njih rab: debi sadjar pri nabavi, ker mora pač vsak z boj teh sred t: v imeti po z konskih predp\sih kratica navodila. cer pa. naj se om n mo, da se uporablja d.ev sni k rb linej navadno v jakosti približno 8 kg na 100 lilnbv d'ste v de. Da bo zimsko škropljenje • bolj u pesni, je p trebno. da ga opravimo čim bo j temeljito; se pravi, da popčln ma pošk o-pimo ali zmočimo v e dele sadnega dr vesa od najtanjše v je Pa do korenjače pri zemlji. Preden drevesa po kropimo, je pr po. oč'jiv.0 da jih cb ežemo in j m očistimo deblo ali da jim vsaj odstranimo suhe veje m divjake Škropljenje moram0 opraviti ob ugodnem vremenu; n ti ob dežju, ker dež hi ro ope«e škro-p.vo. niti ne ko zmrzuje ker bi dr< vje pop kalo. Ako škropivo ni oralo na dr vesu vaj tri dni, je n jbolje, d i škropljenje po ovimo ob lepšem vremenu, Za to mamo ča a do konca februarja ali celo do srede marca, kr se pri ne napenjati pop;:. V primeru, da nismo deslej še. oz roma prejšnja leta pozimi ik opili in so nam škodljivci na sadju delal veliko rkodo. je p ipoiočlj v . da še decembra š 'ropimo z btrdo-ško b ozgo proti gl vič im bo-lezn m f.b/uarja ali marca pa z drevesnim karb iinej m proti mrčesu. Pri tem je še pripomniti. da so razni . kodljivci. zlati mrčes, pro‘4 p. ml di, ko se komaj prebudijo iz zimskega spanja na splošno občutij vejši in manj odpemi proti raznim sreds-vim, S k opij nje opravimo navadno z bakr n mi škr piln cami, kakršne uporabljamo tudi za škropljenje trt. Zelo priporočljive pa so. z asti za visiko-de-belna d evesa :am delne na-hrb ne šk opilnice (i roratrici aut matiche a pr ssion ) z mččn.m pr tiskom, da lahko po-šk opimo tudi na jv i je v he dreves pod močnim tlak m z razpršilnikom na ustrezno visokem drogu. Za večje nas de sad ega drevja pa uporabljajo v novejšem ča u na splošno prevbzne motorne škr pilnice, ki imajo po več razprš laikov. Skroptlci naj ob eč jo pri tem delu manj vredno del vno obleko (tuto). Obraz i„ reke naj si namažejo s kako mastjo (vazelina ali olje) ker škiopi-va poveč ni razjedajo k žo in obleko. Na obraz in oči pa si morajo postaviti varčnmlne naočnike. Količino škropiva, ki ga potrebujemo za zimsko škropljenje. določimo praktično na podlagi števila in starosti dreves, ki jih hočemo poškropiti. Pri tem računamo, dia porabimo povprečno za v ako drevč toliko litrov šk opiva, kolikor let je približno staro tisto drevo. a, e. PRIMORSKI DNEVNIK HiMiiiiiiiimtiiimHiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimimtmmmimin "iiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiii iilll!llltllliillllllllll||||||||||t||tllll)IIIIIllIlllillllllllirliltimillll!llllltIllfllllilllll!1llt!IIIIIII11IIIIIlllllltlllll W BI!) TL plikaja [MILOŠ MACAROL^ Sred neurja tetka Burja šla je skozi našo vas. Izza ogla onemogla zavijala je naglas: «Uuuuh, kako so mste hiše, uuuh, kako Je Čuden breg. Dan za dnem je tise, tiše; kmalu bo zapadel sneg». Nad poljano in vrtovi se plazila je jesen, med vejevjem, med vetrovi tiho bdel je zrak leden. A zarana bela slana kot kristalčkov polna dlan, zablestela je vsa bela 5ez gričevje in ravan. Vstalo sonce je zaspano, posijalo prav toplo, raztopilo ne?jno slano, ki je legla nad zemljo. Dan za dnem ob svitu zore. zledenel je beli log. Vse je mrlo izpod gore, izpod drevja krog im krog. L-stje ni ve* šelestelo. Gozd po cvetju ni duhtel. Vse zeleno je venelo, cvet je vsaki omrtvel. Hoste prazne so vzdrhtele pokraj hladnih poljskih mlak. Nad plairno zakipele so meglice v siv oblak Iz oblaka snežec beli je poletel kraj gprč in s krstali nam pobelil trate, n j ve ta poljč. Vse je belo in veselo. Griči polni so snega. Nad vasj6 je oživelo; sankajo se. kar se da. Raz dreves vejevje kima k?kor polni žitni klas. V dol prišla sta starka Zima in naš dobri dedek Mraz Zaplesali so vetrovi in nosili snežni dar, križem-kražem nad domovi žvižgal je očak Vihar: «Cujte, draga deca, mila, kdo prihaja v va-šo vas! Uganite!... Oh, darila nosi dobri dedek Mraz!» . Na sliki vidimo uslužbenke nemškega Rdečega križa in skupino nemških otrok, ki so se iz Jugoslavije vrnili v Nemčijo in Avstrijo k svojim staršem. Ti otroci so prišli v Jugoslavijo s svojimi starši, ko so jih nemške oblasti nase!:!e v Vojvodin! in Banatu, nekateTi pa so tam živeli že prej. Po vojni so se starši vrnili v Nemčijo, sedaj pa so jim sledili še o!roci, za katere je med tem skrbel jugoslovanski Rdeči križ MLADINA V SVETU Na mladinski progi Doboj -Banja Luka so zelo svečano proslavili Dan republike. Priredili so več akademij in zažgali taborne ognje. Prj kulturno-umetni-škem programu proslave na tretjem sektorju je sodeloval tudi or. keSuer in nekaj pevcev iz Zagreba. $ * * V Bielu v Švici je bil prejšnji mesec prvi se't?nek Izvršilnega odbora mednarodne federacije mladih zadružnikov, v katerti so člani zadružnih organizacij sedmih držav, med njimi tudi Jugoslovani. Na zborovanju * se domenili o vzajemnem zbliževanju zadružne mladine. Federacija bo izdajala svoj trimesečni bilten, v kaierem bo objavljala članke vseh organizacij - članic. Poleg zamenjave publikacij bo Federar cija organizirala tudi merJsebojne obiske zadružnih mladincev. Prihodnje leto bo od 21. julija do 3. avgusta mednarodno taborjenje v Jugoslaviji. O FILATELISTIČNIH T^UntiHlU Dragi ciciban! Ce se hočete po^ubavati, si oglejte in ireberite knngc. hi nosi naslov: nUtva, O roške tjesmi» v tej knjigi boste -,. Na-poln te p vi k zar c z bombažem, drug ga Pa z v do. Ce st : pazlj Vi lahko nato pre-l j te poln ko: r -c vode v ppln kozarec bombaža n dosežete, da zados u e za oboje prostornina enega k zarca, kot kaže gornja lika. Nekatere snovi ses' avljajo med seboj enake m lekule. Te molekule so najmanjši delci kemične spojine, n pr. vode. Molekule neke spojine pa so sestavljene iz atomov, ke-mijs ih elemen ov. Takih ele-men <’V ie okrog devetdese’. P av tako. kot nas anejo vse besede s ses avl jan jem komaj pet rčvajselih č.k naše abecede, na ta- roejo najrazličnejše spojine iz manj kot sto elementov. Na zgo mi sliki je medel molekule aspirina Pobarvane les ne k og c. e pr dst vlja-jo različne atome in kažejo kako so ti povezani v spoj no. Kem.k.% ses avljajo take model zato, Ja raz’skujejo, kako bi ustvarit nove snovi v laboratoriju. Ker sodi knjiga itOtroške pesmi« med najboljše, kar j« bilo kda-i vam namenjenega, prosite svoje starše, da vam je podarijo za Novoletno jelko, za god ali ob kakem dni-nem vašem prazniku. VTVA Potem o vetru Veter razgrajač, vetei pometač, brez metle pometa, sproti spet ra meta, V drevju završi, preko streh bitči, v hišo butne, 'vrata zaloputne. Na gredice plane, drobno cvetje zvrtane, preko polja sre, zlato klasje stre. Očka sonce gleda, kaj grd.uk počne, za oblak se skriji, ploho nanj izlije. Ukročen izgine veter zdaj v doline kraške in zaspi. Kdaj se spet zbudi? ' ’’ I KLUBIH Človek je že v prazgodovinski dobi. v začetku svojega življenja na zemlji, stremel za združenje z drugimi, gebi enakimi bitji. Sam bi namreč ne mogel nič napraviti proti nasprotnim silam narave. Iz te želje po občevanju s sebi enakimi bitji so izšle prve družine, prvi tribusi, prve organizirane državice. V starogrški dobi so se filozofi bavili s tem človešk m problemom, ki je tedaj dosegel svoj vrhunec v mogočnih državah faraonov, perzijskih kraliev, kitajsk h cesarjev in rimskih imperatorjev. Pozneje, ko so se zsčele pojavljati nove vede in širiti nova ideološka stremljenja, je vedno več ljudi začutilo potrebo združevati se v razna združenja in akademije. Tako smo prišit do današnje dobe, v kateri ima že skoro vsaka vasica svoje prosvetno ali športno društvo in ko v mestih kar mrgolijo umet iška, literarna, športna, strokovna, dijaška in druga društva in klubi. Ta pojav seveda ni mogel izpustiti niti filatelistov, saj imamo dsnes že v vsakem mes u, ponekod tudi v večjih krajih na deželi, filatelistične klube. Kaj pa delajo člani v takšnih druš vih? Najprej to, kar je prvi namen vsakega društva, da se ljudje med seboj spoznavajo. Nadalje pa se s tem seznanjajo z vsemi problemi o filateliji, po strokovnih predavanj h imajo možnost menjavsti znamke in če je društvo včlanjeno v državno filatelistično zvezo, dobivati vse nov‘tete domovinske države. Prvo filatelistično druš.vo je bi) «Omnibus club» v Združenih državah Amerike, katerega člani so se bavili tudi s herald ko in numizmat ko. Prvo druš vo na čisii filatelistični podlagi je bilo ustanovljeno leta 1862 v Londonu: to je bila «Royal Phi ate-lic Society». Tri leta pozneje je poskusil G. Herpin (isti, ki je za novo zbiranje izbral besedo fi. lateMja: Iz grščine «f los» — ljubitelj «telos» taksa) ustanoviti take vrste društvo v Franciji, a mu to nj uspelo. Komaj leta 1874 se je v Parizu ustanovila «So-ciete francaise de timbrologies. V Italiji najdemo prva podobna društva šele ob koncu preteklega stoletja; leta 1914 pa je bila v Rimu ustanovljena državna zveza «Societa Filatelica Italianao. Leta 1925 pa je bila v Bredi na Nizozemskem ustanovljena Internationale de Philatelie» (FIP), ki združuje vse državne filatelistične zveze, izdaja 'Svoj list in beleži znamke špekulativnega značaja, ki jih mora vsak pošteni filatelist odklanjati. Število organiziranih filatelistov je v vsem svetu zelo veliko; seveda moramo pomisliti, da je poleg teh veliko število zbiralcev, ki niso včlanjeni v nobenem društvu. V Združenih državah Amerike je v filatelističnih društvih včlanjenih okrog 600.000 filatelistov; računajo pa, da dosega v tej državi število vseh filatelistov celih pet mil jonov. V Evropi se več ali manj število ne menja. V Italiji je vpisanih v klube okrog 40.000 filatelistov. V Jugoslaviji imamo okrog ll.OOo organiziranih filatelistov. Najvišje število v primeri s prebivalstvom imamo v Sloveniji (0."%); tu je namreč vseh članov 3488 (po podatkih iz «Nove filatelije® — April 1951), ki so včlanjeni v »Filatelistični zvezi Slovenije® po 43 društvih, ki so razkropljena po celi Sloveniji. Na' Primorskem imamo pet društev z 229 člani, dočim ima samo mesto Ljubljana tri društva s 1077 člani. Skoro Isto število članov (3610) je v Srbiji, ki ima štirikrat toliko prebivalstva kot Slovenija. Hrvatska Pa ima le 2622 članov, Makedonija 530, Bosna in Hercegovina 515, Crna gora pa le 24. NOVE ZNAMKE ITALIJA: Priložnostna ob «Prazniku dreves*. Obe sta tiskani v knjigotisku. 10 lir, zele-nosiva (dve drevesi, v sredi gorska pokrajina z gozdovi); 25 lir, zelena (v sredi staro drevo, na levi gozd, na desni pa mlada drevesca). Na vseh znamkah je napis «Festa degli Alberi». Se nobeno povojno šahovsko prvenstvo v Jugoslaviji ni bilo tako polno presenečenj kot letošnje. Ce se je moglo začetne ne^ uspehe nekaterih ravoritov imet* le za slučajne, potem je sedaj, ko je turnir pred koncem, povsem jasno, da je za te favorite letošnje prvenstvo nesrečno in da njihov ptasman precej slab. Pred* vsem velja to za državnega prvaka Gligoriča „ Prinašamo partijo med Gligott čem in Rabarjem. GLIGORIC - RABAR (katalonska otvoritev) 1 d4, Sf6; 2. c4, e6; 3. g3, « 4. Lg2, Le7; 5. Sf3, c6; 6. M, Sbd7; 7. 0-0, 0-0; 8. Sc3, b6;J-Ld2, a5; 10. e3, La6; 11. Sd2, »I 12. Tel, ed4; 13. ed4, Lb4; 14. Tel, Tc8; 15. a3, Lc3: 16 Tc3, a4; !»• ed5, SeS; 18. Tc8, Dc8; 19. &»*> Ld3; 20. Db3, Dc2; 21. Dc2, 22. a5, b:5; 23. Sc4, Tb8; 24. Lei, a4; 25. Se3 Se3; 26. fe3, Sb6: 27. Ld2, f5; 28. Tel, Le4; 29, Le4, Fe4; 30. Kf2, Tc8; 31. Tc5, K«. 32. Lb4, Tc5; 33. Dc5, Sd5; 34. »> Ke3; 35. Ld6, Sb6; 36. Se5, g»> 37. Lf6, Sc4; 38. Ke2, Sa3; »• K 2, Sc4+; 40. Kc3 Se3; 41. U»> Sd5+; 42. Kd4. Be’i se je Pre" dal brez nadaljevanja. Vse,- kar leze ino gre, v zraku leta, v vodi plava, vse živeti hoče. — Jasno, da to hoče 1 država. In zato na državljane se zahtevajoč obrača, da ne zabijo na davke in da vsak primerno plača. - Davkoplačevalcu glavna skrb je, da se dobro zmaže Pri napovedi vsled tega vsak prav temeljito laže. Znano to je vsaki vladi; vsaka si tako pomaga, da odstotke prav visoke JICI MACAROL HILOŠ NAŠA DEŽKLA Mi gradimo si mostove, tvornice in še domove vse povprek ravni, polja daleč, daleč do morja. Nove hiše, nova mesta, nova nam je bela cesta, zgradbe nove se vrste, kamor koli človek gre. Rudnik novi, nevi rovi, za rudarje nove hiše, nove šole in domovi, za vrtovi spet zidoO; novi pno se... A na trati v nngaraja, deca zdrava razposaja, da odmeva čez gord. Hej, kako je tu lepo! ZA lil § VRE GLAVE iimiiimiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiii Jfoizanhn A2CDET6/il}HtftJD0 10 11 l|ifp Vodoravno: 1) žuželka - čutilo. 2) mesto v Istri . obrtnik. 3) na-flad . pesem država v Južni Ameriki. 4) začimba . kratica varnostne organ zacije - pregovor - soglasnik . srd. 5) i.emšk pred log - slovenski slikar - slabokrvnost. 6) žensko ime - poljski delavec. 7) letov.šče v Istri - plevel - povratno osebni zaimek. 8) drevo - predlog - domača žival • soglasnik - Izvor. 9) mohamedanski bog - divja žival - mesto v Nemčiji. 10) moško ime . zdravilna rastlina. 11) moško ime . turški plemenitaš. Navpično: A) država v Ameriki - števnik. B) reka v Rusiji -tečaj zemlje. C) dragi kamen -lesena bajta. Q) živilo iz mleka . jugoslovanska letalska družba -podzemlje v antični mitologiji. E) ploščinska mera . mesto v Franclji . geometrični izraz. F) igralna karta - mesec - osebni zaimek, j G) Ibsenova drama . starogrški slikar. H) nikalnica . pesnitev. I) mesto v katerega romajo muslimani . domača Žival. J) latinski veznik - čutilo - egipčansko božanstvo. K) del kolesa - mesto v Italiji . veznik. L) vzrok smrti - šahovski Izraz - stran neba. M) letovišče v Dalmaciji . odprtina v sodu. N) ples Ziljanov . potomec. O) ameriška država - doba. HeSitev kbiianke Vodoravno: 1. hrast — zapad; 2. rtonoga; 3. rt — omara — ki; 4. era — oba — Don; 5. Mirk — riba; 6. Slovenija; 7. eter — Mars; 8. pas — Vič — kit; 9, on — venec — da; 10. Maraton; 11. Atila — aleja. Navpično: A. harem — epoha; B. Tnstan; C. as — Arles — mi; C. sto — kor — val; D. Tomo — Vera; E. Nabrežina; F. zora — četa; G. aga — Rim — Col; H. pa — dijak — ne; I. Kobarid; J. Drina — staja. DOPOLNJEVALKA Rizling, pr slov, Maribor, prerija, Bohorič, Alfieri. plačevalcem pač nalaga. Ce tako je po vsem svetu, ni povoda, da drugače šlo bi tam, kjer «neresničen sc notorično domače, Baš nasprotno: Znano dejstvo vsem za «laškor> je deželo, da pri davkih prebivalci lažejo prav na debelo. Tega zvest si je Vanoni in zato je hrabro sklenil, da v resnicoljubneže stxtje ovce bo spremenil, aCujte, davkoplačevalci! Konec vzame naj nerednost, čisti raje vsi resnici absolutno dqjmo prednost! Pa zato vam obljubujem, da 'obdavčim vas prav nizko. S tem na lep način olajšal irtrri in narodu bom stisko. Samo prosim vas, prijatli, ne flbzabite na eno, da napovedi podaste prav iskreno in pošteno!)) Val ogromen poštenjaštva ]e zagrnil vso državo. Vsi so napovedovali, pisali aresnico)) pravo. Ko Vanoni vse imel je črno spisano na belo, kakor vol na prazne jasli gledal, buljil je debelo. Med milijoni samo eden se dolžnosti p zavedal in v napovedi pošteno vso resnico je povedal. Kaj pomaga, da minister roke vije zdaj obupno? Naroa ves «remicoljubni» smeje glasno se {n hrupno. Od gora tirolskih snežnih do sicilske dol obale tu ČUDOVITA POTOVANJA IN DOGODIVŠČINE LAŽNIVEGA PII ID n 1 II iiNtrira : B. GKOV V nekaj nadaljevanjih bomo objavljali «Čudovita ot vanja in djžive ja lazn v ga barona Munchhausnat. Kdo pa je p avza^rav ta ba, Munc hauten? Vri na* ga del ma pozna mo pod imen ni «L ižnivi K ukecn: zg d /vina pa prav da e baron Hieronim Miinchhau en, doma iz Hamnvra na Nem. k m živel i d 1720 do 1797 Oa.jšo dobo svo-ega tivlj nja )e pr i v l na Ru.sk m, se ud ležil dveh vojr, v o'i Turk m .n kn s« ?e vrnil v domovino ie iv j m p i jat Ir; m kaj rud pripeve-oval o svojih dož vljrjit1 ki jih je hud mušn • pretiraval T Miinchhau nove zgodbe S ' n pi*ai drug m ncer nemšk uč njak Ru mf E ich Rasp,- v angleškem iez ku ie Uta 1785 m*dtem ko je četrti p natis te knj ge p eve el v nemiiino nemšk pesnik Gottjried Augusi Biirg r ki ie mebino orvotne kniipe precej razi ril. R s je da ie Miinchh iuaen s svojim pr povedova-nj m ž°lel poveličati ~voja d-ja ja. trdn v ’ jegovh lažeh je skr ta mar sikat e a rein'ca, ki biča razmere t s‘r d b -: z njimi ni ho el preva ati tvojega bližnjega rnč Pa ga le sprav t v dobro v ljo ri il Sredi zime sem se odpravil na potovanje v Rusijo, potem ko sem pametno preudaril. da se ceste zaradi mraza in snega izboljšajo. ne da bi pri tem imela oblast kake skrbi. Potoval sem na konju, kar j<> najprijetneje, če sta jezdec in žival dobrega značaja V tem pn-.merti se ni treba prepirati s kakim neumnim načelnikom nemške pošte, niti &e ni tri-b» za dolgo ustavljati pred go. stilnami... Bil sem lahko oblečen, zato se nisem počutil dobro ko sem potoval na daljni vzhod. 1 l Predstavljajte si sedaj nekega ubogega starca, ki leži v kruti 'zimi zapuščen na robu neke ceste na Poljskem. Izpostavljen ledenemu vetru in v obleki, ki mu komaj pokriva telo. Pogled na tega ubogega človeka mi je pretresel dušo ir čeprav je bilo tako mraz, da mi je zmrzo. valo srce v prsih, sem mu vrgel svoi plašč. V tistem trenutku mi Je u&ki glas zaklical: «Naj me vrag odnese, moj dragi sinko. Se ne bo. to dobro delo nagrajeno«, 2 Nadaljeval sem svojo pot dokler me n:i zajela noč. Nobenega znamenja, nobenega glasu, ki bi dal slutiti, da je v bližini kako naselje: dežela je bila vsa pokrita s snegom in jaz nisem poznal poti. Tedaj sem- utrujen zlezel s konja in ga privezal za nekak drevesni vršiček, ki je molel iz snega. Zaradi varnosti sem si dat ga. mokresa pod pazduho, legel v sneg ter trdno zaspal do jutra. Toda kako zelo sun te z čud 1. ko lem ugo. tovil da ležim na nekem viiškem pokopali-$£u. Oziral sem se. da bi zagleriai konja, toda zamm Ne »adoma pa sem za«l i’al zamolklo in zateglo hrzanje; dvignil sem glavo in videl svojega konja, obešenega 2a vajeti na vrh zvor.ika T;koj sem lazumel vzrok te čudne dogodivščine. Prejšnjega dne ie b'la vas v sok o pokrita s sreg» m ki le "e peno. fi skop'el in tisto, kar lem ja7 imel za drevo m bilp "i* drugega kot kril vaškegs zvonika 4 Ne da bi dolgo pomišljal. sem vzel ene-4a izmed svoj .h samokresov ter ustrehi naravnost v vajeti konja n tako zopet prišel d< svoje živali in lahko nadaljeval pot Od tistega trenutka je šlo vse v redu, dokler nisem piišel v Rusijo, kjer poz noi navadno ne uporabljajo konj za potovanje. Zato sem fe nrilagodil temkajš^jlin ibičajem si kupil er>o. vprežop sami »n drsel tjroti Petrogradu. Toda ko ssem se tako vozil po nekem diivjem gozdu, sem nenadoma oparil, da ma sleUl se-stradan volk. Si lahko predstavljate, kako mi je biio? Gotovo me je opazil že od daleč. kaj. ti bližal se mi je skokoma in tulil od veselja. Pričel sem na vso moč priganjati svojega konja, toda kljub temu se mi je volk vedno bolj bližal. Drvela sva oba kakor ve trovnj pii. Končno sem Se kar zleknil v sani :n pustil, da me vodi konj po lastnem ob-'iitku O Volk me je kmalu dohitel, toda ne da bi se zmenil zame. planil preko sani na konja ter v nekaj sekundah požrl ves zadnji del uboge živali. Kg sem preplašen dvignil glavo sem videl, kako je volk zlezel v konjevo truplo. Začel sem ga tolči z bičem kar ga ,fe tako prestrašilo, da je hotel zbežati, toda nehote se je ujel v konjsko vprego in začel naglo teči. Moje sa. ni so letele kot strela; kar požirala sva neizmerne razdalje in po besnem ga Ionu srečna prispela v Petrograd. vse se za trebuh prijem*, vse reži se, zbija šale. Samo to povsod odmeva, drugega vprašanja ni; cKdo, zaboga, je ta norec, ki resnico govori? Eh, de da! Patriotizem plemenit pojav je, lep; toda tudi on se neha, bogme, kadar gre za — mmec in Jakec MIHEC: Torej v Rimu j« vlada dovolila, da s*pet izha' ja «Popolo d’Ital.a», ki je b“ svoječ; sno glavno Mussolini jevo glasilo. JAKEC: In ti se temu daš? MIHEC: Pravzaprav B®* Ce kio reče «A»t je pravilnA da reče tudi «B». JAKEC: Dragi moj! A*0 hočeš označiti delovanje vlade s črkami, potem stno d^ nes gotovo že nekje pri črk* «R». Riko in Jaslo RIKO: S’m brav, de je &b' je mesu šaldo zdravu jen ledje, ke ga jejuo, rataj«0 belj teligentni. JUSTO: Moučj Riko! “a prvi buot, ke grjemuo KrŽf-rti na tune, te pucžljetrt J* najbelj debjeluo turanuo, »* je ulovirouo. 11 kaverni A.: Ta je pa lepa! V Si8' mu je bil prevrat in skrb revolucionarjev je da so za predsednika vl8“® imenovali spet Pibula grama, ki je predsedoval stavljenj vladi. • B.: Pravilno! Pastir r,a! ostane, le krave naj se njajo pri koritu. Pravi nairintizem BLAGAJNIK: Gospod treba se bo odločiti, da ša tvrdka nekaj podpiše v poplavljence . . „ . MILANSKI TOVARNA*; Da, to je naša l^trict1«* do'žnost Povejte ml, kol: .smo prištedili z lažno da no napovedjo? BLAGAJNIK: Kakib milijonov. srn0 in TOVARNAR: Potem » lahko veiedušrti. Podpi^ celih deset tisoči sreda ie onoteca Tržaški boksar Mitri njegova žena, bivša « ,8 Italias za leto 1948 l*11 r Franco sta zapustila Trst se preselila v Rini, kjer otvorila bar). , FULV1A: Kaka nesr®f„o Pomisli, da »o bili na n‘l1 p. poroko povabljeni vsi Jki baroni, ir. zdaj P®-- ^ MITRI: PoU laži se! Ce ~ iiomi izginili, zahvaliva du je ostal vsaj «bar»! med m\m\ ^ ZASLUZENA NA. Liibeck, 3, Bivši Gaulaiter “'delKOv Lohse ter ge.ncu>\ ^ SS Han8 ^hroeder sta e la od nemške P lzI>ar*je vlade v Slezvigu P11 pokojnine. 01- MED VRSTAMI: Delo tlerjevlh gaulajterjev ^ oddlekov SS je 4 ^luž' važno ii> ‘--v slezvi«1' pokojnino. Vlada v p]. je gotovo tudi i-P. napre.i: Stanke od leta gre pri- kajti vsaki zaslugi znanje! IZB H AL JE to- Pariz. 30 novembra S munskega "unaAn^Rpaake>-stra, glasovite W je o priliki neke!^)begml. obiska v MED VRSTAMI- ^ komln-je ki v^ano pr*nsfeJnl,riorP> formizem. loda p uker zar**' izem in še/n« ^ za na' ven je vendar P vadn ki v «Delu» pišejo v to Priame jo? Ke, ne nihče na svetu tega verjame! Predvsem pa ne Verjamejo tega napredni Ijud-!*■ ki se zgražajo nad takšnim "hjažičrrim proglašenjem za dajalce najpriljubljenejših °°diteljev delovnega ljudstva S(Ltrk> zato, ker nočejo ukloniti *°°jih tilnikov pred ruskim ^Oernonizmom, kakor ga n;so ukloniti pred fašistlč-in nacističnim. Zato ves napredni svet tudi že dviga ^'oj glas proti takim proč e-J*"*, kakršen se pripravlja atnulki in ki je v bistvu isto, ,aJ je počenjal nacizem in ašizem. Izraz «križarska voj-j’a# Pa se je rodil v ponižnih informovskih možganih r*dništva vDelav iz o” ul jenih ^r°Pagandističnih potreb po ,tenaševanju resničnih komu-Drw°U z karjtrlizma in J°dobnih izrazov iz znanega Avstrijska uprava je Italijane useshozi podpirala Slovenci in Hrvati v Primorju niso od avstrijske vlade prejemali nobene podpore IV, *(r>' arja, zaradi katerega pa so ?!> tudi rri «Deluv> doslej Hi pre- tnenda že štiri lekcije pred Pništem, pred katerim tudi !cnni iščejo večkrat zadoščenje. * * * ALI VESTE, kdo je ameri-7* Ro kosovski v Jugoslaviji? e*°» odgovarja, da nihče kot novi šef ameriške "°jaiš ke misije v Beogradu ?en- John Harmony, ki je pri-tz Rima na svoje novo uibeno mesto. Dokler je bil p Rim«, ga namreč kaminfor-niso tako imenovali, jup ameriškim posadkam v ‘f-Vornu, Firencah... čeprav v Jugoslaviji ni nikjer nobene toke posadke. Kaj pa vojni ®*aše v Moskvi? Itd. Mar je to-l angleški general MacLean, 'toželnik misije pri Vrhovnem stobu narodnoosvobodilne voj-b^e Jugoslavije tudi nekak ^kosovski? Doslej se pri še niso spomnili na to ®ub veliki fantaziji. Zlasti pa pozabijo povedati, da je to^ki maršal Rokosovski član Oljske vlade kot njen vojni bister. ❖ * H« Ati VESTE, da pri «Delu» Tat zelo radi pozabijo tu-^ na druge važne okoliščine? Pr-.' Nikakor jim ne gre iz- PO(j Peresa zapisati, da je bil 'Pinac izpuščen na POGOJ- ^ *vob°d° in da je zaradi te-Vatikan strašno jezen, kar dal-'***1** Za no” hov od za na-jevanje proti j ugoslovanzke L/Je- ki seveda kominformi-"o oso moč prija. Se Uj(.3 P® jim gre v račrn obja-^ ' a je bil na Poljskem UL? istočasno kot Stepinac ŠQSCert na POPOLNO svobo-(jj nacistični škof mesta si*«'0-, medtem ko je do-protinacistični borec ii^ulka v ječi. Seveda ko-ke, °”novska vlada že lahko za takega napravi, ker dobi ce„fo!a.ko dejanje ukaz iz iste Kit ’ 'z katere prejemajo *lc„ e tuc*‘ Pri «Delu». Jugo-<»<*« vlada pa ne posluša ic,; ne iz Moskve niti iz -ngtono. :j« <« l|* todn1 VESTE- k*10 oiita v Ktj 33 *Demokraciji» jugoslo-^erriu stalnemu delegatu da dr. Alešu Beblerju, O nii storil za tržaške S!o-km e v Varnostnem svetu in BeblPoni°*avo namiguje, da je n,ryr «vsa) po rojstvu Slctze-iih ’*• To so tisti, ki — če bi rjj. elovelc vprašal, kaj so sto-Oom-?11 osvoboditev tržaških. ^ :skih, koroških Slovencev to>uLbi irneli najbrž prav nič >^r nti, najmanj pa v pri-0(j A2 Beblerjem, ki se je že Tudj Pulju so priključili občino Mali Losmi, ki je imela (Po ijuuskem štetju), še precejšnjo italijansko večino. Priključili so mu tudi občino Osor. Nerezine, ki je po ljudskem štetju izkazovala 75,4% Italijanov. Iz lošinjsktga političnega okraja pa so izločili sodna okraja Cres in Krk in občino Veliki Lošinj, ki imajo vsi znatno hrvaisko večino, ter jih priključili volilnemu okraju Volosko-Opatiji, ki je imel le 2% italijansk-h prebivalcev m ni prav nič rabil le pomoči. Kje so geografski razlogi za tako razkosan.'e lošinjskega po. liiičnega okraja za volilne potrebe Italijanov? Slovenci m Hrvati niso za vse te žrtve pri tej volilni geometriji dobili prav nobene koncesije. Le malo bi se bilo treba potruditi pri sestavi volilnih o-krajey v Istri in Slovenci ;n Hrvati bi z lahkoto zmagali v vseh šestih okrajih. Ta rezultat bi se prav lahko dosegel, ako bi ustanovili namesto podgrajskega volilnega okraja volilni okraj Buzet, ki je več pomenil kot Poograd. V najboljšem primeru bi bili Italijani uspeli v puljskem volilnem okraju. Najmanj pet poslancev v državni zbor je šlo Slovencem m Hrvatom zaradi njihove številčne premoči in kompaktne naseljenosti, medtem ko to Italijani raztreseni po maiih centrih po celi Istri in so dali več na gospodarsko izkoriščanja hrvatskega in slovefbkega podeželja kot na normalno rast svojega naroda. Pravično bi bilo da za to ugodnost prispevajo neke žrtve v političnem pogledu. Z vso tako umetno volilno vso strastjo. Saj so še leta 1898, na seji deželnega zbora sklenili ,da bodi italijanščina edini razpravni jezik v istrskem deželnem zboru. Brez dvoma jih je odreka cesarjeve sankcije spravila v slabo razpoloženje. Sele uspeh volitev v državni zbor iz leta 1907. je Italijane končno prisilil, da s’e pogajajo za sporazum glede novega volil, nega zakona za istrski deželni zbor. Z na'večjo muko se je sklenil tozadevn. spo azum leta 1908. Sp razuma se drž. š’e vsa reakcionarna miselnost preteklosti, vzlic naprednemu volilnemu redu za državni zbor. Novi volilni red je obdržal kurije z vsemi privilpg j, premoženja in socialnega položaja. Število poslancev se je povečalo od ;33 na 47. Sestavljajo ga: 3 škofje virilist:, 5 poslancev iz kurije veleposestnik v, dva iz trgovske zbornice, 14 iz mes nih j občin, 15 jz kmetskih občin in i 8 iz novo uvedene spl šne ku- j rije. Obcj. so predv devali. da bodo imeli Ital jani 25 poslan- i cev in Hrvati 19. S sporažu < m m so reš:li privilegiran položaj vzlic številni premoči Slovencev in Hrvatov. V. R: ,tC A* &<• V*®1 UH m u doki toneta n,) e in Sa%aka ' m m litim m umi k miiii mi iiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m milili m mn n imiiiiiii) m m mm iiiiiiiiiiHiii ii mini m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii (Nadaljevanje s 4. :>trani) (Nadaljevanje sledi) Bergant Ptičar PREMOGOVNA KRIZA V EVROPI Povečan uvoz ameriškega premoga ■ Irenja med Zap. Nemčijo m i vedsko ■ Evropsko pruizvodnfo piemoga bo tieba povečati H 1 'CTH, KI s toorsi? dalje prav na Pri-1(1 ^ er,i boril proti fašistom Sj n prav spom:njamo, no-kr» n. to strtem telesu nič manj ^em ran. Mo , . *** br„u' SaJ se tržaški Slovenci bas ■ obr° spominjamo, kdo r‘rj*tncrn>ran^ ne samo v ^ar" Ur. . suetu. temv?č tudi še ™rtoki mirovni kon-xtoapZ in mnogo nas je, ki ^ on-tU 533 v marsikaterem pri. hif je 0 na’ meru znaša 10 tis°č lir in še ,.,u. _ , lastniku, manj. Kako bo ta upokojenec lah- ki bo postal poleg zaupnika organov reda, kar je stara pesem in v Italiji že tako udomačena kot predvojni šlagerji, še davčni izterjevalec In finančni kontrolor. Ni težko doumeti, da bodo z novim zakonom prišli med kladivo in nakovalo predvsem revnej-ker je pač značaj Italijanskega reda tak da ščiti kapitaliste, To se je pokazalo tudi pri prijavi dohodkov. Iz zadnjih poročil je razvidno, da so vsi majhni davkoplačevalci pra-vilno prijavili svoje dohodke, medtem ko so velekapitalisti prijavili kar 700 milijard dohodkov premalo. Mislimo si lahko, kako močno bo to povišanje prizadelo pred- ko od svoje plače, s katero preživlja navadno tudi sebe marsikdaj pa tudi brezposelnega sina ali hčer, plačal nov povišek najemnine. Ali ne bo to nov korak naprej k fizičnemu uničenju njegove družine? V življenju je pač tako, da obsodijo človeka, ki so ga zalotili »z roko v vreči«, na dolgo zaporno in denarno kazen in na povračilo sodnih stroškov ne obsodijo pa države, čeprav’ je njeno Jemanje bolj kot očitno in poleg vsega prizadene celo dr. žavno skupnost. Preden bodo italijanske oblasti odredile povišanje najemnine v Gorici in s tem pričele odvzemati preb valstvu njegov denar, naj rajši ustvarijo goriškemu prebi- vsem upokojence, ki vsakega pr- valstvu gospodarske temelje ki vega v mesecu čakajo na svojo bodo om g č li bolj brezskrbno plačo v dolgih vrstah pred po-1 žlvlje- je, ki ne bo povzroč lo štmm uradom v Gosp ski ulici, kroničnega strahu pred b-doč-kot da bi čakali na miloščino. In j nostjo. c, \. llkujeta pri tem dve poglavitni skupini: V prvi delujejo usmerjevalno kvalitetna dela priseljenih mojstrov pretežno italijanskega porekla ali samo naročila iz bolj razvitih tujih središč, v drugi skupini pa se razraščajo na osnovi zunanje prevzetih oblik in lastne domače zmogljivosti šole provincialno-lokalne predelave, ki ustvarjajo ali v duhu lastne nacionalne ali samo ožje ljucibko-pokrajinske bitnosti. Nikakor ni nujno ali celo malo verjetno bi bilo da gre razvoj navedenih variant v neki sočutnosti ali enakomerni medsebojni vzporednosti. Prav slovenski barok dokazuje, da so spočetka stilno vsebinske razdalje med zunanjimi naročili in med domačo konservativno delavnostjo, ki je običajne povprečne vrednosti, zelo težko premagljive, kljub množični preplavi ozemlja z deli najrazličnejših kvalitet. Navedli smo nekaj zunanjih ovir in pokazali na sorazmerno šibko stanje v pogledu renesanse. Ta pomanjkljivost ni slučajna in ima še globlje kot doslej navedene vzroke. V mislih imam tu osnovno razpoloženjsko dispozicijo, posebni značaj duševnega nastrojenja, kj mu prija način slikovitega izražanja in dekorativnega uporabljanja, pa bodisi to v gotiki kranjskega prezbiterija ali v nič manj cusive-nem in barvitem baroku v narodni pesmi ali v bujni’ ornamentiki «zlatih oltarjih«. Ravno zato, ker se izživlja lirični značaj ljudske fantazije ob sleherni priliki, ji je ustrezal slikoviti stilni izraz baroka enako kakor sorodno razgibana vsebina gotike, kljub danim časovnim in oblikovnim razlikam. Samo tako bo razumljivo, da je gotika pri nas izredno trdoživa, da je že v poslednjih vzdihljajih agonije vsaj kvantitativno plodna in da se je skoraj naravnost in brez posredovanja prelila — v melodioznj barok. Se daleč v 19. stoletju izzvene-va ljudsko-umetnostni izraz bodoče dobe: v poeziji in pesmi, v besedi in podobi, v čustvovanju in miselnosti. Ce primerjamo slikoviti alpski barok Slovenije s Salzburgom, Tirolsko. Koroško in z bavarsko-avstrij-skim Podonavjem na eni strani, na drugi pa s Primorjem Sn Dalmacijo, ki sta v plastično in tektonsko čustvujoči renesansi mnogo pomembnejši deželi kot v baročni dobi, tedaj bi kulturno sorodstvene vezi vezale pot prej na sever in ne na jug, * * # Politične in kulturne razmere slovenskih dežel so našle v likovni umetnosti obeh baročnih stoletij dovolj vidnega izraza, da lahko sklepamo nanje. To, kar nam pripoveduje nabožna in poznejša utilitarna književnost v svojih provincialnih narečjih, razberemo tudj iz upodabljajočih panog: provincialna razcepljenost in rokodelska zaostalost, ki jo pa odtehta prikupna in iskrena naivnost ljudske fantazije. Meja med tako imenovano «visoko» in ljudsko umetnostjo je zabrisana in neznatna. Pod mogočnim vtisom vseobsegajoče umetni.ne naj tvorijo arhitektura, kiparstvo in slikarstvo eno samo nerazdruž-ljivo celoto. In ravno v tej celotni ubranosti najrazličnejših tehnik in krasilnih podrobnosti si zamišlja barok svoj najpopolnejši umetnostni izraz: merodajni so povsod samo skupni in medsebojno povezani učinki, od barvite slikarije pa do raz-gibarie plastike in vseobjemajo-če vizionarne arhitekture. Sjl ♦ jfs Slikarstvo 18. stoletja, ki je nedvomno vodilna umetnost baroka, se pričenja z dvojico izredno plodovitih mojstrov Valentinom Metzingerjem (1700 -1759) jn Franom Jelovškom (1700 - 1764) ter s freskantskim delom severnega Italijana Giu-lia Quaglia (1668-1751). Temu so poverili slikarski okras notranjščine novo zgrajene ljubljanske stolnice. Giulio Quag!io je resnično najpomembnejši mojster početkov iluzionističnega stenskega slikarstva in je že mnogo naprednejši v reševanju iluzionistične slikarske kompozicije kakor pa neznani italijanski mojster prve stropne slikarije v celjski Stari grofiji. Celjski strop je nastal sicer že okrog sto let prej (kmalu po 1600), toda njegova slikarija v temperi na platno še rešuje problem kvadrature In perspek-tivizma v načinu nizozemskega romanizma (Vredeman Vries). Quagliov pomen leži v tem, da je uvedel pravo baročno iluzionistično poglobitev prostora na podlagi eklekticisfičnih pridobitev (Pietro de Cortona Guer-cino, Giovanni Lanfrančo An-drea Pozzo). V letih 1704 do 1706 je poslikal v stolnici oboke ladje, od 1721 do 1723 pa stranske kapele. Od njega je prevzel isti sistem odpiranja iluzionističnih pogledov v neskončne višine neba naš fre-skant Jelovšek, ki upodablja svoje vizionarne glorije z množico plavajočih figur med drugim v cerkvi sv. Petra v Ljubljani (1731-17^4), v župni cerkvi v Kamniku in na Sladki gorj na Štajerskem (1753). Bistveno novo je to, da so sedaj figure z okvirno arhitekturo vred slikane tako, kakor jih vidi gledalec z določenega mesta od spodaj, torej v skrajšavi. Na Sladki gori vključuje v svojo kompozicijo tudi ljudske prizore, kmečko ljudstvo v svojih nošah in v resničnem življenju. Realistični žanr se druži povsod z religiozno snovjo, z zamaknjenimi svetniki, z blaženostjo svetnic, s priljubljenim razkazovanjem mučeniških prizorov, toda resnični življenjski prizori zanimajo slikarja in njegove sodobnike v vednp večji meri. Racionalistične težnje izpodrivajo prvotno baročno mistiko in pomenijo naprednejšo misel nos* človeškega razvoja. Glede novega koo-po-^cljskega združe Quagliu in Jelovšku cela vrsta drugih manj pomembnih in neznanih sl karjev iluzionistov in da se to novo kompoz cijsko načelo ne uporablja samo v cerkvenem freskantstvu. temveč dosledno tudi v stenskih in stropnih slikarijah gradov m dvorcev. Tu polnijo stropove viteških dvo, an in stopnišč razpredeni mitološki in alegorični prizori (na pr. Brežice, S oven-ska Bš rica, Dornava pri Ptuju, Štatenberg). V poslednji fazi tega razvoja se čuti pri nas odmev Benečana Tiepola in dunajskih pozno-baročnih moj- strov. V tesnem rokodelskem okolju domačih delavnic Se ob prehodu baročnega 18. stol. v 19. stol. tudi epigonl L. Layer, A. Herrlein in J. Potočnik ne morejo več dvigniti v pomembnejših umetniških delih. Vodilni m najplodovitejši mojster oltarnega oljnega slikarstva je v 18, stol. Valentin Metzinger. Ohranjenih je nad 250 del, največ na Kranjskem. V Ljubljani je zelo dobro zastopan v oltarnih slikah šent-petrske cerkve in gradu v Goričanah. Metzinger je tipični reprezentant baročnega eklekticizma, kakor se razvija v cerkveni nabožni snovi, v delih zgodnje dobe prevladujejo značilna ostra nasprotja med svetlobo in senco; to Je čas tene-broznega kolorita, težke drama, tično viharne čust enosti. baročnega sentimenta. Kasnejši chia ro-scuro nastopa v bolj omilje ni obliki in tudi barve niso več ubite v svetlotemnih rjavkastih tonih. Vzporedno z osvetlitvijo zažarijo v svojih lokalnih odtenkih. Baročna kompozicijska diagonala se previja v rok'koj. sko občuteni cikcak že pri Metzingerju, pri Fortun tu Bergan tu (1721-1769) Pa postane še bolj očitna, saj Bergantova umetnost že v celoti predstavlja končni in umetniško najbolj zveneč akord baročnega ,'urio-za. Pravkar zaprta nova razstava Bergantovih del nam je odkrila mojstra, k| v svojih pomembnejših stvaritvah že zapušča izhojena pota puščob"ega manirizma umetnika, ki hiti odločnim korakom novemu času naproti. Njegovo osebno razpoloženje ni vsikdar uravnovešeno, njegov snovni in izrazni svet je še deljen, toda v slovenskem merilu pomeni njegova sodobna in z izrednim znanjem predočena portretna podoba enega izmed vrhov celokupnega oljnega slikarstva. Z domačim ljudskim žanrom »Ptičarja« in »Prestarja« je posegel v snovi, ki jih dotlej še noben slovenski slikar ni bolj prepričevalno tolmačil. Mojstrski portreti Codellija Tauffererja in Erbergov napovedujejo dobo prosvetljenstva morda bolj jas-no kakor tedanja književnost. Zadnji del v četvorici je vipavski rojak Anton Cebej (1722-1774). ki si jemlje svoje vzore deloma pri Metzingerju in Jelovšku, deloma pri beneških b -ro-kistih. Najbolj je zaslovelo njegovo žal med vojno uničeno Marijino vnebovzetje v Kopanju. Vplivno področje ljubljanskih operozov, leta 1701. ustanovljene risarske «Academiae incultorum« in opisanih mojstrov kranjske dežele je segalo tudi izven deželnih meja, bodisi v Primorje, na Štajersko, Hrvat-sko ali Koroško, Najbolj izrazita domača delavnica oltarnega slikarstva na Štajerskem je delovala s slikarji Straussi v Slovenjgradcu, iz Gradca pa prihajajo na jug prevzemat naročila kakor že prej tudi v 18. stol. številni boljši in slabši mojstri. Pomembnejše kot oljno slikarstvo je iluzionistično fre-skantstvo, ki ima svoja dela raztresena po številnih gradovih in cerkvah. V cerkvenem freskamstvu . e cdraža kot poseben krog tako imenovana pav-1 nska šola ob štajersko-hrvat-ski meji (Olimje in rogaško-šmaesko ozemlje). Posebne skupi ske učinke arh tekture in dekora nudijo znane cerkve: Sv. Rok pri Šmarju pri Jelšah, v Ruš. h, Slovenjgradcu, Sladki gori in cerkev Svete gore ob Sotli, mariborski grad s svojim stopniščem pa je na tem ozemlju znamenit kot primer kontinuitete obnavljanja arhitekture in njegove dekoracije od renesanse pa do rokokoja. Pozni trdoživi odmevi barc-ka v 19. stoletju dokazujejo, kako zelo je vzrasla baročna umetnost tudi s splošnim kulturnim značajem opisanega ozemlja in da teh verjetno ne bi smeli od. praviti zgolj z opravičeva. jem zaostal.sti in zamudniševa. Barok je bil kakor gotika poleg vsega tudi prava ju ska umetnost, ki je značaju in miselnosti slovensk.ga naro.a -kar najbolj ustrezala. V današ ji dobi pa je umetniško podoživljal lepote baroč:e Ljubljane zlasti arhitekt Jože Plečnik, ki je izoblikoval v svojih velikopoteznih arhifektn-nskih delih najvrednejše in g oboko zakoreninjene posebnosti slovenskega domačijskega značaja in je tako povezal sedanjost s plemen tim izročilom preteklosti. Vsebina naše debe je drugačna in baročni miselnosti že colgo tuja, toda do kraja baročna še ni izumrla pa četudi bo ostala bodo dela naših prednikov kot trajne priče velikega umetniškega zanosa in zgodovinske pomembnosti slovenske umetnosti v 17. In 18. stoletja Prispevki III, okraje 2a «novoletno jelko«: Colja Zdenko lir 1.000. Colja Ivanka 500. Colja Alenka 250, Colja Danica 250. Štolfa Kristina 500, Štolfa Karel 500. Valenčič Vanda 500. Gombač Ivan 100, Strancar Franc 500, Zanin Anton 500, Lazzara 500. Šušteršič 100. Fišer 100. Vrbec 200. Nedoh Ivana 100. Dionisio Vit-toria 500. Gombač. Ul. Molino vento 120. Petroni V. 500, Gombač — Broletto 100, Angelo 100. Racman Aloiziia 100, Ceglar 100, Racman Francka 200. 2eleznik Marija 150, Ceglar Marija 50 Stančič Fani 500, Orel Ana 150 družina Poč-kar 600. Capitanio Antonio 100, N.N. 100, Bigi Giovanni 100, Kobal Jernej 100, Lepin Ana 100, N.N. 100, Mezgec Rudi 100, Poropat Josip 200, Rečeta Rafael 200, Ribarič Anton 200, Vesna ver Cobcetta 200, Querz-zatti Giovanni 100. Furlan Albin 100. Ludvik Egon 100, Stran car Marija 50 Ludvik Jože 100, Miot' Maria 100. Jankovič Jadranka 100. Legiša Marij 200, Košuta Lucijan 200 Franovič M, 100, Fabbro 100, Santiachias 100. Ličen G. 100. Vrh J. 100, Šibenik Josip 100, Lavrenčič Josip 100, Pangerc Josip 200, Kralj Mari 200. Ban Josip 150, Lorenzon Maria 500, Lorenzon Carmen 300, Fiore Eulalia 500, Fabič Amalija 100, Tomasi An tonia 100, Tomasi Nives 100, Ferjančič Marija 200. Špacapan Nada 300, Podgornik Marija 200, družina Kapun 200, Moze tič Miro 1.000, Kovačič 700 Brataševič 300, Siškovič Josip 200, Metlika Milja 100, Sibelja Ivanka 300, Slama 100. Grižon 100, Cmetič 100, Drašič 200, Valenčič 100, Cunja 100. Geri Marija 200, Gustinčič 200, na-} brano na skupščini OF III ! okraja 953, poseben prispevek 4.350 in nab anih ob priliki lut- 'V 0 , cm/unia Jžcwue*a TRST UL. OPIANI Št 7 (Zraven Trga Garibaldi) Zvesta svoji tradiciji poklanja TVRDKA UNIVERSALTECN1CA pri nabavi katerega koli električnega aparata za gospodinjstvi Šivalnega str.oja ali radioaparata zabojček s srečko stock s katero, se kupec vrhu tega pdetezuje že srečolova, ki obsega bogate nagrade RADIOAPARATOV - ELEKTRIČNIH PRALN1KOV - LIČILCEV PARKETOV SRKAtCEV PRAHU - ELEKTRIČNIH $tEPlLNIKOV IN ŠIVALNIH STROJEV PfUdajs na obrobe pod nojuggdnejiimi pogoji samo pri UNIVERSALTECNICA KORZO GARIBALDI št. 4 UL. DELL’ I8TRIA št. 13 TRGOVINA /rei/A Ut. a. Vmmmr! 10 OGLEJTE NI \ ASI; IZLOŽBE! RADIJSKI APARATI od 29.000.- lir navzgor - v 24 obrokih vanja f’gural'ke z arhbekturn .kovne predsiave pri «Giegori pa velja, da ga je prevzela po I ju« lir 700 Ako izročite stari aparat tvrdki RADIO TR1ESTE UL. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250 A si m nabavite za TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNOA-ADLER Modeli 1952 1 ir\ (■ I ( p Vremenska napoved predvideva l/ 1% f“ nA r Za danes vedno poobla-čitev f |\Llvl L z mofai<)StX> krajevnih razjasnitev. Prav tako napovedujejo možnost padavin V popoldanskih urah izboljšanje vremer.a. Ozračje se bo nekoliko ohladilo. — Danes smo imeli v Trstu najnižjo temperaturo 8.2 in najvišjo 11 stopinj. STRAN 8 ZADNJA POHODILA 9. DECEMBRA 1951 P ? i :: mi lili® \!:3! pisjflli liaisi- 5|Sj|HpSy ||!f 111 riiii;' , - -lib ’’ lil:: ;;;;;;;; ’ is SnptiiHjjffi ;nH=gggE5iKgawHi»iwitllHw;lhtlllihnmllttttMIIWIBllBI^^8» JtuJtAUani St j MA GRIČU L.100 HUTHERIMG m TRSTU GORICI jo dobite pri vtoh raz-prodajalnicah časopi. sov, na pedeleželju pa v vseh tobakamah. Mene oblehe in jope prodam OLAJŠAVE PRI PLAČEVANJU Naslov na uprav) lista PRED ZADNJIM KOLOM JUG. ŠAHOVSKEGA SAMPIONATA Rabar ima [očko naskoka Rezultati predzadnji ga XVIII. kola: Matanovič - GH-gorfč 0-1, Nedeljkovič - Lorger prekinjeno, Nikolac . Puc prekinjeno, Fuderer - Milič p eki-njeno, Tot - Karaklajič 01, Bj-jec . Andrič remi, Trifunovič -Rabar remi. Klndij - Germek prekinjeno, Udovčič - Jancše-vič prekinjeno, Bertok - Ivkov prekinjeno. Pred zadnjim kolom Ima Rabar točko naskoka pred Trifunovičem. V najboljšem primeru bj Trifunov č lahko samo še delil prvo in drugo rmsto c hrvaškim prvakom. V «oart!jl stoletja* sta oba kandidata med seboj remizirala. Tržačanke so zapustile najboljši vtis - Borba je b la napeta m ponekod izenačena Zmagovalka je bila Vera Manč, najbo jša med qosh Lili Miš-kuhn - Ned gledalci tudi podpredsednik prezidija ljudske skupščine dr. Rus (Od našega dopisnika) Na ženskem telovadnem dvoboju med beograjskim Železničarjem ter reprezentanco Trsta so zmagale domačinke z 11.05 točke naskoka. Beograjčanke so nabrale 147.35, Tržačanke pa 136.30 točke. Borba je bila ves čas napeta in gostje niso igrali podrejene vloge. Posebno na nekaterih orodjih so bile docela enakovredne. Težki izpit so tržaška dekleta izvrstno prestala, zlasti ako pomislimo, da je bila razlika med obema vrstama na prvem dvoboju v Piranu kar 22.40 točk. Prvo mesto je zasluženo o-tvo.lia Vera Marič pred Nado Spasič ter Greto Klinar. Na četrto mesto se je plasirala kot najboljša Tržačanka Lili Mikulin, na peto pa Jadranka Jankovič. Deveta je bila Milena Lavrenčič, deseta Bruna Lapajne, zadnje mesto — to ji enajsto — pa je zavzela Devana Lavrenčič. Na revanlnem dvoboju, ki je bil v Zemunu, so gostje zapustili najboljši vtis. Med športnim občinstvom, ki je sledilo tekmi z veliko pozornostjo, Je bil tudi podpredsednik prezidija ljudske skupščine ter predsednik zveze za telesno vzgojo dr. Jože Rus in dr. Ivko Pu-stišek, načelnik telovadne zveze Jugoslavije. RADE RADOVIČ NEW YORK. 8. — Trije ame-riški košarkarski igrale) univerze Bradley, ki so bili obtoženi. da so prejemali podkupnino od nasprotnikov, so bili obsoieni na tri mesece zapora, vendar pogojno. Mizarji podjetniki kmetovalci!,mn,e tntrdth Deke smre kope, mare lesov in tra me, nudi najugodneje IR SI vialeSonnino?4 lel. 911441 iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, 'OUVIJU Sto gcg. »Jiviajuu « I-MC tžM IH lia|JICJ. J-sd obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje.po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za .stroje in sestavne dele za kakršno kolj vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd itd. Sfaroznana tvrdka Tu'iak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 Za strokovne in praktične nasvete o zavarovalnih vprašanjih sem na razpolago brezplačno in brezebvezno. Vozači! Zavarujte se proti nezgodam in civilno odgovornost proti tretjim za svoje vozilo. Kličite zato v vašem interesu št. 88 15 od 8. do 9. in od 21. do 22. ure. Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 0-laJi.Mute frti fdaČiiu C POMARANČE IH LIMONE posuja EKSPRESNO v JUGOSLAVIJO * M CITRIS 44 1 M P O R T - E X P O H T GilLJEVŠiiER ALEKSANDER TRS F - UL. TOtiREBlANCA 27 - TEL. 2-4467 SMUČARJI POZOR! V trgovini Trg tra i Kivi 2 si lahko nabavite po zmernih cenah smučarske čevlje i i FODERAMI A. PERTOT TRST • UL G1NNASTICA 22 - TEL. 95 998 m Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah KINO V T It S T t Rossetti. 21.15: Revija »M"'* jug... morda sever...* ExctlTior. 13.30, 15.45, 17.30, 193’’ 22.00: »Pandora*, Ava Gardni' J. Mason. . Nazionale. 14.15: «Messalina», Marija FeUx. Fenice. 14.30: »Napad na P°fn‘ vlak*, Mc Nally in A. Str,itn. Filodrammatlco. 14.00: »Vani uslugo, gospa*, B. Hope, L. Ba“-Arcobaleno. 14.00: »Bobneči som»> J. Wayne in P. Neal. . . ... Astra Rojan. 15.00: «Divja dežela* R. Taylor. „ Alabarda. 13.30: «Male žene* e-Taylor, M. 0’Brien, J. Leign-Armonia 13.45: «Rdeča čarovni- ca* J. VVavne In G. R''Sstn._ Ariston. 14.00: «Pottpuh na nju», Mc Crea in W. Hendrisr-Aurora. 15.00: «MonsonsKa na», J. Wayne in S. Gurle. Garibaldi. 14.00: »Sijajni l™*. Ideale, 14.30: »Jezdeci s severer zapadfa*, J. Wayne. „ Imoero. 15.00: «Dož vljaj v ru», J. Mac Donald, R. Voun*-Italia. 14.00: «Moje življene 3* tvojega sina*, L. Scott hfl Kino ob morju. 14.30: “ vzšlo sonce*, M. Serata, &FL' Moderno. 14.00: «Manon», Audi?-Salona. 15.00: »Cvetie v pranu»i G. Garson in W. Pidgeon. Viaie. 14.30: «Kozaška dolžno**' Vittnrio Veneto. 13.45: nikar se ne poroči!*, 3- y, Donald, J. Iturbi. J. Powe»-Azzurro. 14.00: ((Dunajska de«*' ta», N. Forst in Dora Con’arL-Belveaere. 14.00: »Don Juan®*6 dogodivščine*, E. Flynn. Marconi. 14.00: cSrnre — oorKf’ P. Goddard in V. Lake Masumo. 14.00: »SmrtoBO*1* džungla*, j. Weissm(iller. Novo Cine. 16.00: »Muke s®*’ conk* L. Darnell in H. Fona* Odeon. 14.00: »Dogodivščine KaP‘ tana Bioda*, L. Hayward. , Radio. 14.00: »Lassijev sin*. Vsi„' V’*toria. 14.30: »Bandoleros*. n' Scott. RADIO •I K.usi.ovtvski: C O M K l it S T A NEDELJA, 9. decembra 1951 Poročila ob 8.00, 13.30, 23.05. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladi"5*" oddaja: Pionirski leksikon i" ganke. 9,30 Mladinske skla«"!; 13.45 Glasba po željah. 16.30 češke in slovaške narodne P4*1,,’ 17.00 Pisan popoldanski kgactt-17.50 Zgodbe naših pomoršča*% 18.00 Oddaja za Bujščino. J9’ Bosanske narodne. 23.10 Glasba *• lahko noč. 1 It ST JI. 8.00 Jutranja glasba. 8.30 glasba. 9.00 Kmetijska ocd>J' 9.30 Zabavna glasba. 11.1® morna glasba. 11.30 Oddaja*, najmlajše. 12.00 Glasbena "gl' Igra. 12.15 Od melodije do ipJ3q cije. 13.00 Glasba po željah, t+j LeoncaVallo: Glumači, opera v dejanjih. 15.45 Lahki orke» 16.00 Popoldanski koncert. Pol ure jazz-a. 17.00 To, kar ' kdo rad posluša. 18.00 Iz dei skega sveta. 18.15 Plesna čaja"" ; 19.45 Ameriški zbori. 19.00 t-lf' Koncert za violino in orJ. 45. 19.15 Lahka K ^ ba. 19.40 Športna kronika. r3 Poročila. 21.00 Puccinijeva nj »Manon Lescaut*. 23.20 glasba, « I- O V E N I J A 8.15 zabavna glasba. mfp0' Ivanovič Tjučev: Pesmi- 10. sge poldanskl koncert jugoeljv .. orkestralne glasbe. 11.00 D'‘Lijjjji® ljice do pravljice. 11-^^jpar"* ljice do pravljice, vas razvedriti. 12.40 gl: sba. 13.10 2e'.eli ste — ^sK' Šajte! 15.10 Priljubljeni sldj*js zbori ln sarr.orpevi. 15.45 1^9^ polke in valčki. 16.00 R" ,7,3" igra. 16.55 Operni koncert- ^ Igra godba na pihala IJ",: |«r^ garnizije. 18.20 Uganite kaj^r" 11111111111 lit 1111II111IIII111111111) 111111 IIIIIIIII IIMII IIIIIIIII II Hill Ilill II IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII mo! 19.10 G. Verdi: Aida, v 4 dejanjih. 22.15 Meloc , oddih in zrbavo. 22.15 Gi* oddaja, za Inozemstvo MelodlJ^a «Kod pa vi hodite, kodf* sta on in tma v en glas vzkliknila nad menoj, kakor da bi vsak Izmed njiju hotel reči: pokaj sl se izmazal, kaj sl se le Izmazal ko Je bila vsa re‘' tako lepo uravnana! ... Nekako sem se opravičil m sočutno pogledal tiste-ga grešnega mladeniča, ki ga bržčas namesto mene lovita vsafe za svoj dokaz. Po tej burni ljubezail je bi. la moja dvanajsta ljubezen zelo t ha, malone pobožna. Saj je ljubezen bila zares podobna sveti podobi. Bila je podolgastega in bledega lica, gladkega čela in dolgih ' rnih las s svetlo prečo na temenu. Imela je majhna škrlatno rdeča usta ln blv-ge oči, ki so jih pokrivale dolge trepalnice. Bila Je nenavadno nežna in tiha, skromna in sramežljiva. Ko sem ji izpovedal ljubezen, je najprej pobesila oči, zardela, zamižala in dolgo molčala. Naposled je dvignila glavo ln rekla: «To ste ml rekli zdaj pa nikoli vef!» »Lepo, povejte samo, kako naj vam izpovem ljubezen?* »Zadostuje ml, da vas samo vidim in da vas ljubim. Pa se zadovoljite tudi vi s tem, da me samo vidite*. In tako je bila vsa ta ljubezen zgolj v gledanju. Ole-dal sem Jo in' ona mene. Videl sem jo in ona mene. A lepega dne je nisem videl ne ona mene ~ in potem je nisem videl več in ni ona videla mene. Jviu Med prvimi se ml je v moji novi družbi pridružil sejemski žepni tat, ml pomignil, kakor da bi hotel reči «Midva se pa poznava z arangjelovskega sejma!* in mi je prijateljsko ponudd roko. »Dobrodošel, novinec!* Da bi tebe še bolje našel, prijatelj!* »A so te vlovili, brate, kaj, ulovili?* »Ulovili!* «Boš pa vedel drugi krat paziti, kadar vtikaš roke v tuje žepe. Hočem reči, tudi mene so zasačili, ampak Jaz sem nameraval odrezati žep ln to je nekoliko težje opravilo*. ■■■.■■■•.■..»IiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii milni 111..........um..............Ulili................................. uiiuimu.......iiiiiuuuuu..........uiiiuuu.............................................................................................................................. iiiiiiiii........Ulili.................UIIUUIU............Ul......mu.......umu............i'11""" »Saj nisem zaradi tega obsojen*. »Nisi?* se iznenadi žepni tat. »Zakaj pa? Morda zaradi požiga?* »Ne, bratec!* «Ali pa kot mladoletni sokrivec pri uboju?* «Tudi ne*. «Kaj pa?» »Napisal sem pesem*. »Pesem?* se zagrohoče žepni tat. »To tvezi tl komu drugemu, prijateljček*. «Ne, govorim po resnici* »Cesa ne poveš!* Čudno, da ne rečeš, da so te obsodili, ker sl sel v cerkev v rani masi*. »Kakor hočeš, verjemi al! ne*. «Ojejhata, to pa čujem prvi pot. Mar vsakogar, ki napise pesem, obsodijo v Ječo?* »Treba bi bilo, pa saj veš, kako Je. Mnogi se Izmuznejo. In po navadi se izmuznejo tisti, ki napišejo slabo pesem. »Kaj sodniki prvenstvenega sodišča in sodniki kasa-cije trde, da Je dobra*. »Na koliko so te pa obsodili?* «Na dve leti*. MOJA BRA NISLAV NUŠIČ ia*-i Od livtiu da zfddiuvnv diHum[!ita I{ukazni «0 jojme! Mene pa zavoljo tatvine na leto dni. To mora biti pa res grda reč: pisati pesmi!* »Da, to Je seveda grda reč. Najprej trpinčiš sam sebe, preden Jo napišeš, nato trpinčiš urednika, da ti jo natisne, in potem mučiš tiste, ki jo bero. pa še državnega tožilca, da te obtoži, in naposled sodnike, da te obsodijo*. »Kaj nisi imel nikakih olajševalnih okoliščin?* «Kako, mar se tudi na to razumeš? »Kaj se ne bi razumel! Misliš, da sedim prvikrat? Na pamet tl znam ves kazenski zakonik. Torej, nisi imel olajševalnih okoli ščiin?* »Imel sem jih*. «Kakšne?» »Lepo obnašanje*. «Bratec, to je obtežilna okoliščina. Ce se pri nas lepo obnašaš, je gotova reč, da boš sedel. ce pa sl sumljivega obnašanja, se še utegneš kako izvleči. Potegnejo se zate odvetnik kakor okrajni načelnik in predsednik okrajne organizacije stranke, pa se izmažeš. Lej, meni je vprav sumljivo obnašanje pripomoglo, da so me zašili samo za leto dni. Ti pa sl nemara celo priznal?* «Da!* »Lej si, saj sem vedel! Ampak tudi to Je obtežilna okoliščina. Ce te zasačijo na delu samem, priznaj. To razumem. To kaže priznati. Ce pa priznaš celo tedaj, ko te niso zasačili pri delu, je to obtežilna okoliščina. Res, v sodbi je potem zapisano, da so ti to in to vsteli med olajševalne okoliščine, pa te vendar s tako okoliščino vred odženo v ječo — in kaj ti pomaga vse skupaj?* »Res Je*. »Kaj pa, ko spet odrineš od tod, ali boš Iznova pisal pesmi?* «Nikoii več*. «Prav imaš. Saj ti nič ne koristi in kar zastonj ležiš v ječi. Toda če si pri volji ln bi .me ubogal: kadar te izpuste, lahko začneva skupaj delati*. «KaJ bi pa počela?* «Ih, žepe bi rezala po sejmih. Veš, v dvoje gre ta reč laže od rok. Ti ga premotiš ali pristopiš h komu. da b! prižgal cigareto, jaz pa mu odrežem žep. Potem si plen deliva*. »Tak posel ni zame*. »Kaj pa potem?* «Jaz sem končal vseučilišče*. »Vseučilišče? Obesi ti to mačku na rep. Tole vseučilišče tukaj, ki ga zdaj dovr-šuješ, ti bo še kaj koristilo v življenju, a tisto, ki s' ga dovršil, obesi mačku na rep. Kako ti pa more koristiti?* »Visok uradnik lahko postanem*. «Nu, tedaj se tem prej nauči rezati žepe!* »Celo minister lahko postanem!* «Lahko toda to ti ne bo koristilo, ako se ne naučiš rezati žepe. Mar misliš, da Je kar takole lahka pot skozi življenje z vseučiliščem in s pesmimi? Hajd, ti piši pesmi, jaz pa bom kradel; potem se bova srečala Clla’* (Nadaljevanje Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Št 6, III nad. — Telefon štev. 93-8Us in 94 638. — Poštni preda) 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38 — OOLASI: od 8.30 - 12 in od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir, — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž,- Gorica. Ul. S. Peillco i-ll„ Te!. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301 a-I. Tel. 70 ................ —- ■■ -- 11 - 1 jjip, NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6. mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mesečno^ t[sKa m. i’"""- --------------- mskega - ZVU. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija <,emol{r,1tien'*atlj"gZr) zU-z- ' TBS-■ Poštni tekoči račun za STO Ljubljana TyršCva 34 . tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trla: 'lesa