•^¦hllLJlJ'^ ' ' "' '<" *' ¦ ¦-••____U-U '' ''"' '''"' J~'HL.IlLJ.1111-:                                                                                                                                                    Poxuuczim xtroilka 20 stotink.
\^''ija v«fij.' iioiifh'-
Wi l„ crtrlct: ob >.
"' u<i nrcdpttlrfnc. --
func za vdu Mo :.}
'/•' *'« pol fahl S /,..
ftetrt Ivta M. X«
lft«Xnrtsh'0  vcf'jlrir,
JO 'K'KMlln bfC.S (/(,,-
P°*'««<?       Ml, OCH hu-
*(¦ nc o:ir,n)i<t.        •
}(!?''isO>n; urvdHik:
štcv.7o.    V Gone/, v pondeljek 3%septembra 1923.    Let. v/.
Ncfrankirana
,/ty.mn xc nc sprcje~
nirjtt. ()j/lasl, sc in-
t'u.t*tjjo po äouoco-
• ¦-.'   in  >.c  plocajo   c
Jim-, rj
korixorcij
,  LSIUA2E
fach v (Jortci
rtn fttoiclll 10.
' j.rnra  in    urcfn.:
nliva Matneli u.
tpu-j   Scuolc).
Kako posiopajo z nami.
,'M' '»»nid  izrekaü   nikakili   le/.kiii
, >NU{ni,  \U{\\   m„  |,ot)U)  zapisali   no- j
t||J'1 olKlolžujoeib pritožb, ]<:¦)• vo-:
prevoo dnbro, <la sc  jili nc čujc1
111 "ucc cm;.                    '               ' ':
. •>0»'žiiiio sanin v povestnico nasse ;
'"''''»Ine Ztfodovme:                            :
s<>boto predpoldne je  priše!   v
"   .5l^ki   urad   v   Kaualu   g.   Peter
,1   111    j(«    ]>|-i>r]|,,y,i]    o-.       /llpJIIIU       |\.
' v<hi,žu (KÜok, s katorim sc sporo-
' ('l!i je on odstavljon in ^. Peter-
J -1 iincnov'-.n  za     upravilelja    ob-
f*lilo.
.   '• 'Vtcniclj je na-t<» lakuj  p-rov- j
. Vs<' oboinsko poslo 1er je hil vec- '
j. •' v nodoljo slovosno, ob asistonci
•);i Ustoličcn  kot oheinski  kouii-
',. .; v ^TM'enistvn (lomaf'ih in došlih
!   11()'.j   olu'iuski   ui/juI.   Njcnovo   u-
^   °va]ij(» S(» jc si(.(.r pru-elo žc  v
I i   °»  kakoj"  smo  oiuonili   z^oraj,
0-zh včcraj v jiwii'lio je l)il dolo-
¦      s'<>vc.sjii   j)rt'vx;**in     poslovanj.i
!ll;jl|Hk<j občinc.
}>( ''¦•) .i° l»iJo v/rok, da je l)iJ gosi>.
ho- V'"1 ^' -i° znan ^ot '/0'° ^-i11
tllllJlv' piijazwi in ryzum<m ino/.,
^^Utku so ne vemo. — V-
lipi J^o sanio, da je vostno »k r-
i-oj.*1 8Voi° obeiiu) in bil tudi vzo-
«Vo-    ^^'''f'^'^H'k    naso    znpanskc
l(> ( ^1' vcj)K)? da nie. no poma^a, za-
žev"' 1)OI21(> P^l'' kakor sjuo rckli
s^j ^^tku, nohcnih ohtožilnih bo
živ',|. . Sl(>v«'nci v lUiliji smo do-
h.^1 Zl- toJiko bali)i, da je postala
KUjtljl   °ža iK'obciitljiva.    Vprasanio
,   ' naso .svohodoljulmo vlado, cc
..JUJ^ tako  nasilno    posiopaiijo
(^ki -1 ^11'4"^11^1 orwanov in čo pji-
^jj/)0 n;lS'> l.jubozon, ako z jiašimi
f..j     illlJ   in   neoporornijni     Ijiulmi
;°PostopaJ
fJ »aiD 1),, dovojjona saino    so
^'iir!   l: U^ )lsl^ Sljlatrani°   (H^-
^f1 GV ^" ^av^a^a' ki so xn vsi
jfl ^ °VaJi, premestit(iv ^. Verča, ki
^JV<>1  v svoji  službi v   Kanalu,
^zik, tlrUff0 (|0o(K]k0 _ op<)zai..
i(ikJla clopis iz Jtotaiija — za za-
Mj/j111 zdniži z liasiuji    sodržav-
, svJl^ijanskc narodnosli?   V.«ak
f   °J°' j« rokol iisli, 4ci je s sve-
kr"-vo dri in mi tudi!
^i bo vojska?
¦i i-w'V ('n' ^10t^ P° vse-i n^ c^'"
i^f»"i-ljivo V])rašanj«':    ali ho
''^}\r >le ^e nava^a«» se vsi d.ogod-
r m J|r<J'tiravajo in üiko so tudi
ll'<]ni       a^«i° ^n <'i'<v'ijo spravlja
lost v zvczo z novo vojsko.
(C pridojo vines so kako pri^od.bi-
ce iz triiilavsko^a. ])o»-oi'ja, ki jili
7,;H.)vi»rni ljudjo zelo radi poveou-
jvjo, pi:-<cin jc vojna <^otova. In ka.-
kor je vidoii, Ijudi ia. sti'asna. bo-
.so.'ia. nie ne |)!aši! Zdi so, da so ni
dovolj i/.kivavolo olovostvo. da šo :
ni <!ovolj ncziiosnil) poslcdic sve-
Ic.vjio v<ijno?
Zato se nain zdi polreiuio, da u-
jnotovimo dvoje: Iju(.lstvo jo v.soni
klicoin na korajžo nasiH'oino in jc
uvorj<Mio, da sc bodo vsi jnorebitni
sj>oj i inirno rosili. Zdi so nni ludi
noino^očc, da bi so kdo labkojnisol-
no igi'al '/. nje^ovim obstankom in z
vsem sreorn pravi incrodajnini kiu-
•i-oin: no iirrajio sc z »»unjoin!
Kaj se godj po svetu ?
Za<lnjič ,snio kratko porocali o n-
inoni italijansko j-azmojiivonc ko-
niisijo, ki j<' bila vstreljena pri d:>-
locovanjn meje mod (Jroijo in All»a-
nijo. l'rva poročila, so pi-avila, da
urc za napa^l joparjov in niso pola-
iiala. \ žaloslno do^odbo kakšnih
politionih momontov. Pozneje so pa
I iialijanska. oblastva. bajo do^nala,
• na jo bil napad naročon od <;ršl:o
vla<l.o iz po,lilionib vzrokov. V nuši
dr/.r.vi jo naslalo sovoda voliko raz-
lAirjcnjo in jo tudi mednarodna. |>o-
litika bila, na nu'di zav>lotona v 1 ra.-
i;icno in kočljivo zadovo.
Mussolini, ki v v.seli svojib doja-
, njih ne ])]-ikriva svojo veliko enor-
t»ijo, jc tudi v toni sluoaju nantopil
7. vso odloenosfjo. PosJal jo «jji'ski
vladi odlok, s kat-orim za-li.tova za-
doso.on.jo za prizadoto ktivico.
Z ozii-oni  na    umor    itaüjanskib
č-lanov  lazmojitvoue    komisijo    pri
razmojitvi  mo<l  Albanijo  in  (irško
ijo j)rišla vlada do propivičanja, da
jjc uiuoi1 zaK'riviJa ^rska vlada.  Na
: podlai-i  to ujn'olovitvo zalitova    od
i/iiskc v]ad<' \r zadosöonjc slodtnre;
.1. Najvisji üjskc vlado so morajo
. stvoniki so morajo    opravičiti    pj-i
vladi v i\inm.
'2. Ysi člatii ^rškc vlado sc moiajo
udcloziti sv. maso zadusnice v ka-
iloliski ooj'kvi v Atenab.
."!. \' Pii'cju zbra.no celokupj..» ^i.-»--»
vojno inoi'ii brodovjo izkazati öast i-
lalijanski zasiavi v navzočnosti v
Piroj poslanc^a iialijanskcua bro-
dovja.
4. (irška vlada inora. ^lodo iimora
uvosti  najstiožjo pi-<'iskavo  in    jo
: konoati tokom f) djii. Piciskavo   se
I bo udelezil tudi italijanski vojni a-
taše. Za nje^ovo varnost jamoi ^r-
iška vlada.
.r). Krivoi so kaznujejo k Hinrtjo.
(). (Jrška vlada plaoa 50 milijonov
iir.
(Jf.ški od-^ovor na noto itaJi.jaii-
sko vlado jo dne ,'Ji. m. in. izrocil mi-
nister vnanjih zadev it,a;)ijansko-
iiiu poslaniku. (irska vladh so v
svojom odgovoru zavuruje proti
predpostavki italijanske note, da je
za zlooin nad itnlijansko komisijo
od^ovorna ^rška vlada, vsled oosa.r
tudi ne moj-o ugoditi italijanskim,
pod ti)oko 4, ;") in 0 note izražeiiim
zahtevam, kor izpolnitov te zahtcv«
]ias])i'ofujo pojmu di'zavne samostoj
nosti. Z ozirom na (Jojstvo ]>a, da sc
jc nn])ad izvršil na ^rškem ozonilju,
\n Hiw-r proti predstavnikom ])rij«i-
toljsko velesilo, ki jim j« bila povor-
jena izvr.sitov niodnarodne nalo^o,
jc gi-skii vlada. pripravljcna sforiti
sledeoe:
1. Mrska vhvda izrazi naiijanski
vladi uraduo na svoöan nariu svojt
obžalovanje. V ta namen sprejme i
talijaiiski  poslamk   v  AtcnaJi obi.-.k
\'(ijaške^a poA'oljnika v Atenab..
'1. (irška   vlaxJa.    |M-ij'odi    žrtviiuj
• napada v katoliški corkvi v Atenab
sA'ocano žalno slu/.bo božjo, ki >e !•¦
, udelezi colokupnji ^rška vlad;
1    ."5. lsto<;a duo se izkaze.   časi    na
lijanski  znstavi.  Oddclck  ^ariiizijo
v Atenab pride prod iia.lijaii.sko po-
slaništvo in pozdravi ilaiijans!.:    ¦/¦.<.
' stavo z \'oja.skiijji    e-asimi.     !
. prevozu Ij'uj.joI zrtcv n.a ilalijan>u<»
lad jo v Piroju izkaže jurško voja-
Jstvo žrtvam vojaško easti.
Pole»1 toLca  izjaA'lja  ^j-ška  vlada,
•da jo pripravljcna plaoati svojeem
zi'loev pi'imcrno in |»ravicno od-
Iškodnino. Uavno tako jc xi's^<i v!a-
\(};i za<lovoljna, da sodoluje pri z?i-
1 >lodovaJijii   kri\'"'v'   '*.-11 ij;ms!<•   "¦¦'
kovnik (1orone.
j      Kor  pa   i1aJijitii>ka   vlada   ni   za
(dovoljna z ^rškim od^ovorom, spor
iše ni poravnan. Zavzoma <m1 uro do
i ure resncjse oblike in se z njiin ba
vi eelokiipjia. svotovna javnost. Ifu-
tlijanska   vojska. jo mod torn v janj
j stvo zasedla ^i'ski  (>tok   K'jI',  kate-
j roga do ]K)po.1ne izpolnih'c    ujenib
'zabtev nc bo voo izpraznila. Pri za
sedbi jc bilo vslod bra.ml»c (Ji'kov 1<>
i nu'tviji iii N! ujeinikov.
(•irša vlada, ki trdi, da    oua    pri
nap;ulii Jii  nicosar zaki'uila,    we je
obrniln razs^xlisoo. Kcr ludi An<jlija
l nt* želi, da bi prislo do krvavili s])o-
i rov in skuša posreclovati, sniom"
lupati   ii;i   niiiiKi  rcšiiev  ncvanie za
d.'Ve.
Velika Hrihuiiju so pusvHuje.
!;     Velika IJritauija so pripravlja liu
; koTifo.ronco dolo^atov svojilj domi-
liijonov in kolonij. Dojstvo, da so
ima. v kratkom scstati  ta britanski
iveliki    državni  svot,    jo znamenjo
jvažnjii svetovnili o.ilooilov; jo zna-
incnji', da podvzema -\n<;ljja nokaj,
i za kar hoec ]>i>prcjo dobiti odobi'i-
h>v v cclnkuj>ncm    britaiiskeiu po-
iSestnom sklo]>u. J>a bodo pri teh po-
svetovanjih na dnevnem redu mod-
narodna politiona vprašanja, o tern
ni dvoma. — Fn ta vprašanja daiios
niso baš projiuilo zaniotana. V Jiaj-
bližjom  sosoxlstvu  An^lije, v za.se-
i denem noinškoni ozcmlju, w» b.ije g<»-
spoda.i'ski boj niwl KVaneijo in Bel-
; ftijo na eni tor Nomčijo na driigi
strauj. Xomska ]>odjot ja so zasedeua
1 sir-ovine so v Ncmoijo iz zaMMJenih
pokrajin no dovažajo, tuka da 8tojo
v notranjom lioioJiu vsc industrije,
ki so bilo na ta dovoz liMvezane. Ta
. ^ospodaj-ski boj pa obonem izredno
zaninia An^lijo. Vplivni britanski
gos]>odarski  krogi   zastavJjajo vse
:  silo, da l)i so f'rancoska vojaška nk-
1 eija v Porubrju noliala. in Neinčiji
zopot dala  niožnost proste profluk
eijc: an^'U'ska tixoviiia in
sirija je nainroč. y voliki uioii s ezü-
i;a na iioiijške izdolko ,ki jih ]»o^re-
ša in radi tejra pomanjkanja no mo-
re zaposiiti voliko^a stcvila deluv-
ecv, ki brezposolni |M'azjiijo držav-
I!C  p(;!p(;j'Jlc blli^MJllO. All^lija lutf'i',
d<i Nomf'ija si valutarno (.noinn! <¦ v
ulaviicm  radi 1ej?a, da bi
Angleskcm   labko zop<*t   kupo\ ;na.
/:ti:Iiiii\-i    vI.I4.pj   sioVHŠko      !/|rf«1sk»'
Slovaks porora: Koii^*
¦Kr I.jndsko stra.nke je <\uc -i*. a.v-
i;ii.-1a. sprojcl sliHlere i<*Ho)u<'\je:
Zabiovamo avionomjjo za Slovasko
i/a jxxlla^'i jHttsbursko |>o^odl:»e,% vr-
jiit«'V katoliškib sol in i'avjiopiav-
Most slovaskih šnl, kulturnib usta-
iiov in dubovnikov in uritejjev z
drzavnimi uoitolji in kultuniiitii
dokivci. Aparna rufonnti naj se iz-
' v<>de obj-ckri\']K» in |)ra,vicno. no da
bi dr/avi!;» oblasi i>k; ' ' <in do-
i»ioek  pi'i  toil  opoj'ac'.i              mva
li<lc, vd(;vc in siroto nit.i sk/
za\'a 1j:I;o kakor za le^ijonaij" m
njiliovo vd(ivo in single. Sluzbcna
most a na Slovaske/n naj >o podaja-
j'» v p!*vi vrsti Slovakom po prinei-
]>u: SlovHška Slovak(;m. Proti odri-
vanju iSloVakov protesiij-jnrjo. Pro
lostir.'iMio ludi pioti omejitvatn <\v-
za])lc>jibajji casopisja, ka
daJo ji(»\'(»d, da mik» odpo-iau <iv.
:fi'ubo k -veleposlanski kojjfwenei in
k l>ru>':1vu ii.'u(m1ov. Mi sjijo z iije
govim dclovaujcni solidaiui in pre-
vzamcino vsa.ko oil^ovoruost za po-
sledice, loJiko bojj. kor dokazuje
skot'u Vojtasoku stoj'jena kriviea.
da mis bočejo nn.pati najpniuitiA'-
ucjsib pr'ivic.«'
(nri^rad z*>|)f*t v popolni turnki
Za.vozniška  komisija,  ki je do.se-
'daj  imola  zasedoii  Carijfrad, sc jo
v zadnjem öasu ponorvno   pogajala
z zastopnikom tuiske vlade.    T^o-
lovJjeni so zadnji naci'ti za izpi'az-
nitev most a po zavezninkih    oetah.
An^loske eete ze zapuWajo rnesto.
Odposkmi  w> bili  večji    tranKporti
; vdfno ffa materijala.     *¦         'a na-
! r'ttdna. skuščina jc spt ¦            ikon o
j dcmobilizaciji.
! Po f'«'«-iiY«>in fistrorilu je bil vstr^lje»
Stiunboli jsUi i«'v naslcdnik - Daska-
lov?
»Č4?ške Nlo^'o« dozriavu    znaeilnc
podrobnosti tflede umora   DaskaJo-
I va, iz kateriii izdaja, da je biJ umor
l>aska.l')Va povzroeen 7>o organizira-
neuiu naci'tu. V Soi'ijj je bilo zitano
iže 17. junjja, da bo morilei prekora
Jraeili jiiejo, da napravijo '   "       ji
1 va oba v inozomstvu žive<            'e
'Ija st ranke Daskalova in Kosto To-
jdorova. Nadalje je znano, da so bi-
i le iz Sofije poslane v Praeo svaril
j no brzojavko.
Širitc, čitajtc
1
„Goriško Stražo"
i.____________________
Stran ±                                                                                                   ..(iOÜisKA   STKA/.A"
V. katoliški shod v Ljubljani.
Zborovanja v pondoljek <1 ii«» 27.
ii). m. in torek due 28. in. in. s hi la
posveeena raznim odsekom, stro-
kovnini posvetovanjem in poslovil-
nini slavljem. Yso so je izvršilo ta-
ko, da ostane V. katoliski shodi v
spominu vsom vdeiezeneem in bo
zapisan kot, mojni dan v zgod.ovini
slovenskoga naroda.
KCr radi pomanjkanja. prostora
n<' nioivmo priobeiti obšimejšega
poroeila priuašamo nekaj resolu-
eij, ki so naiu zdo najvažnejše in
tudi za rias pomembne.
POLIT1ČNO IIDEJSTOVANJE
KATOLKANOV.
1.   Ker država svoje kulturno-so-
e.ialno lining' brez sodelovanja    e-
tieno-soeialnih  sil    krseanstva    ne
more uspešiio vršiti in ker v današ-
njih  razmerah zgolj    knlturno   u-
dejsfvovanje   katolieanov  za    uve-
Ijavljanje kaioli.škiJi navel, v druzbi
in državi ne zndostuje, zato so ka-
tol.ira.ni dolxni, udojstvovati se tudi
v politu-nem /ivljenju v smislu na-
eol katoriške i-erkve.
2.  Ysaka. politična stranka, ki ho-
ce zasto))ali kršeauska nae-ela, mora
a)   temeljiti na solida-rnosti vseh
stanov, odklanjati slojni in razred-
ni boj in boriti se za elove.ško in po-
litieno svolxxio ter socialno in go-.
spodar.sk«> pravieno    ureditev   oele
eloveško družbe in vseh n.jonih slo-
jev in stanov:
b)  v prosvetiiem oziru euvati na-
ravne pravi.ee sta.ršev, drnžine    in
«.'orkve*do sole:
c)   «xlklanjati   narelo  moenejšega
in silo tor zas.loduvati politiko miim
in spora.zuma.
.'>. Kršeanska polii.u-ji.-i. m i;iijjy;i
more na politienem torišču sodelo-
vati z vsemi sti'a.nkaini, ki se stri-
njajo v gospodarskern in soe.ijal-
nem programu ter stoje v etienih
vprašanjih v.saj na stališeu na.rav-
nega. prava. S strankami, ki po svo-
;jern prograinu vorxko-etiena naoela
odklanjajo, sodoluje le v slueaju, ko
gre za dobrobit skupnosti, s pridrž-
kom, da so no žali eerkev in se v
verskem ozi.ni Tiie ne poslabsa; pod-
lago ¦sodelnwmja inorajo pa tvoriti
vsaj one doloebe in eilji prirodne
nravnosti, katere priznnvata i pa-
mot a krseanstvo.
\A.<-E IJAZMKRK -DO   PKAVO-
SLAVJA.
\' seji  cefkveno-politirne^Ji o<lse-
;ka  so bile sprejHr  na.slodn.jc reso-
lucije:
I     1. Odloc-no boino bi-antli  i)ravice
katoliške cerkvo, a o^.ibali v" bomo
napadov ])ravo.slavje.
2. Naše ljudstvo bomo    v    miro-
Ijubneni duJiu poučovali o   vorskih
lazlikah predvsein s teni, da bomo
jširili misel verske spravo kršcan-
! skill narodov.
i o. Zelimo, da bi mogli skupno s
ipnvvoslaviiimi. drzavljani braniti
Nskupna naeela kršeanBke voro in
I morale proli iiKxiernorau vrezverst-
'vn in proti naprednjoei    uciiurral-
nosti.
| 4. Katoliski shwl y>ozivl.j-a duhov-
| no in svctn« inteligenco, nai p.rou-
ičuje vzhodno eerkveno vprašanje;
jv ta namen naj so prirojajo posobni
i teraji.
!           DEIA) IN  KAl'LTAL
:     Modorm na«Mn    proizva.ja.iija    v
I zvezi z liKxku-no prometno tr^ovino
; vodi do takozva.ne<»a    kapitalistič-
j nega go.sp(xlarske^a reda, v   kate-
• rem we vrši vsa   produkcija mosto
j po naroeilu in potro.bi, le za trg, V
j katerem jo glavni in    koneni    cilj
vsega ravnanja eim večji dobiček,
ki služi v prvi vr.sti    nadal.injomu
I povecanju kapitala in v katerem ;je
j vsled toga vsak pod.jetnik pr.imoran
izpolnjevati  svoje podjetje tehnicV
no in trgo"vsko kar no.ibolj inogoče.
j Ta gospi^darski red vsebu.io v svo-
jjem   mohauizmu in v silah,    ki   v
jnjem cdloeujoce    delirjejo,    veliko
nevarnost, da prevlada v n.iem broz-
obzirna. ir. hladnokrvna    .sebicnost,
j ki   žrtvuje  maloMtevibiim  kapitali-
stom splošne družabne koristi in in-
jtoreso. Katoliški shod z žalostjo u-
gotiivlja, dr. so to ravno v dana.sn.ji
d'obi v veliki meri dogaja, vsled Ce-
sar so posiale modern« socialne raz-
mere tako »ilno    kričfjoo in pomoč
tako nujna.
Zai'adi tega katoliski shod:
1. Opozarja s poudarkom na ve-
like s<xtialne novamosti, ki so zd.ru-
žene z   modemim    kapitalističnini
! gospod nist vom ter pozivljo vse ka-
toliške podjetniko in odgovorne oi
iiiteljo  pri    vodstvu    industrijskiii
| podjetij, naj stalno in strogo pazijo,
;da no prevlada v njihovih podjetjih
¦krivir.ni madonistirni dub.
2.   l'c>.;\'lj,t   VMi   kaloliško   iuleli-
: genoo k študijn modornoga  kapita-
i lisfionega dniza,bnega red a,  njogo-
I vih olomonl-ov in siI toi' k poznava-
nju  ni'deiTiiJi  sooialniii   i*azmor  in
pi'obleinov, da tako pripravijo vso
katoiisko javnost za smotren in po-
zr(vovalciv   boj    proii    mo^lernemn
mamonizmu in kaoitalizmu.
Pos<»bej poudarja katoliski shod:
1.  Kapital in dolo sta z zgolj go-
spodarskega  sta.lišča za. proizvaja-
nje življenskili    potrobšrin    enako
važiva in potrel>na. Za glavni vir, iz
katorega izhaja. vsakemu posamoz-
niku pvaviea do vsega,    kar je   va\
clovoka vrodno življenje nnjno po-
ti-ebrio, pa moraino smatraii    dolo.
Zato mci-a biti dolo podlaga. za prn-
vir-no nroditov druzabnih razmor.
2.  Ker dolavni stanovi  ne proiz-
vajajo gospodai'skih dobiin )<» zase,
tomvoo za vso d.nižbo, zato upravi-
eeno zahiovajo, da pa dmgi ljndje
opravljajo drusa. soeiabia korisina
(UAii za diMizbo in  t.ako tiuli zanje.
Vsi stanovi pa, ki opnivljaio v di'nz
bi. prodiu-'tivno al.i sieoi- soc. korist-
rin dtlo, po pravici zahtevajo od u-
rojorn- čbveške družbe, da    jim    s
jprimerninii soojalnirni ustanovani
in nr.dbami (n. pr. s soeialnim za-
varovanjem, agrarno rel'oj-mo) nst-
vari mo/nost eloveka vrwlnoga živ-
ljo.nja.
Dokler ni niogoee, da bi bili in-
dustrijski delavoi olienem lastniki
kapitala ( kot korporacije), mora po-
sobno gospodarsko pravo zaščiti de-
lavce proti premoeni kapitala. Za-
seititi pa. mora pravo tudi konsu-
rnonte, ki jib kapitalizom tudi izko-"
risča.
4.  Izi-'.rd  l'aznih mo/jiih oblik  za
zaše.ito delaveev    in    kojisunieiitov
so skusajo dejonsko uvoljavili  go-
spoda.r.ski odbori, sostojooi    i'/    za-
stoyjnikov,  podjetnikov,    uslužben-
cov, korsununtov in vlado; w \H)-
soboj za dolavce so snujojo po pwl-
jetjih delavfeki  sveti; dolavslvu sc
prisoja že tudi    delez na    dobirku,
/lasti v obliki ak<*ionariata. Katoli-
ski sho-d sjnatra to obi ike za primor-
no socialno posknso, da se nai'odno
gospodarsho  smotrono  urodi.  Za-
vraoa pa naeolni  razredni  boj    in
vKakršne tezr.je  po diktaiuri   k;i1<Y
rogakoli sloja.
5.  Ce naj so pa preosnuje s časoin
Ijndiistiijsko gospodarstvo na pod-
lagi del:« ali <'•«• \in\ l>od»» do-lavt'i i«
di    dejar.sko    inten-suo    skupnoj11
moil podjo'fiiiki in dolavci vsa.j tl(*
lezeni  pri   vodsLvu  in  upravi I)()ö
,iotij, jo laijen pogoj socialna v/^
ja delj.vstA'a, zlasti suiise.1 za 0<'c*'
vornost in sirokovm» izobrazba. »^
loliski   shod   iznova. naglaša P(tT
i bo pravno roiormo za vsako >()0]i{
po in ^/c-ialno'gospodarsko rotor"1
jS0GIA1.Nl SLO.U IN  KH^A>
SKA NAC'ELA.
;    Oi'ganizaeija.  po  stanovili,  »''^1
'<lih i.n s-lojih jo JH" sarno dovoll1*11^
jampak  tudi  pi-ipon^rljivo sro«^
Izm. dvij, moi'alne sto])injo in n1T1 ^
! nega   blagosianja  ljudstva.  ^ri' &
j organizanje  naj  bodo osnovan*' ..
krsranskili naeeJih Ijubezni d<» llM.
njoga. Pj'va. nal'oga vsakr    wX'f*
zax'ij(r naj  bo    dvigan»e    ll|(.>r' !L
|vro<lnost. bustnih orgaiiiziranÜJ (<
jnov. Take organizacije, ki inuO011,,.
; un'ii   izvojovati     sia.novom,    ]'il/'l.
idom, slojrm itd. gospodarsko i''1
;-Iitie.no j)raviee,  naj  v boju  '" ^
j ne prozro. da so    st.annvi,    ra'/-11 .
jsloji i1d. samo eeliro dru/.bo kot
I lote in <\;\ v<'lja    zakon    krš^11'11'" j.
ipj'aviriu.sti  ne sa.mo za posa»1(l/<Ii<v
Ike, ampak tiuli za to o<'lieo M '•:
iloio.  Cilj  vsoJi    takiJi    or^111'7^
jinora biti zboljšanje jiaroda ko* ,g
i lote.   Pose}»jiu v  s«m fan join o-a^1'   •.
so borbe mod posainozninii    s^   ,,.
njuni rlovoške dnižb<« postale "(1 I
i vadno osi re inljuu», smatt'a *$-
I ski shod, da jo umostno, da °T)()j/jj
I ja slovonske katolike na to, d;'J' if
I na.jhujsa- borba. ne sine iti V \q
,ptvko' kaloliskih n.-ireL ki Wl)Y&
;!)iti vodilna. tiuli v so<'ialnem (
j i" bojn.
1   Solsfvo v lolminskem ükraju
Ljudskt» sol« in moseanska. ^illlS]().
jga šoiskega Iota se jo ustanovil*] ^
i va pol etna ijiwKska sola,   na   *'?^
Ijanskem  vrhu,  in  meseanska ^:j
v Tolminu so jo j-azširila  iim- ^
j-azrod.
iSkujnio štovilo sol:  1    slov.     (j.
soMiiska ,s tremi razredi in 74 >) ^
.kih, od katerili so bile ?> ita,l)j.'lJ1'
in 71 si oven ska s 5140 uoonci-      v
ŠoJski obisk in nupjvdek u<'^1( ^
')c bil .sphršno povoljen.  Posob1)^.
membe vroden jo uspeh    v ita'J^'
Poljaki,  Jugoslovani
in Bolgari.
Kakor Ceškoslovaška mora tudi
Poljska. rošiti problem politieno in
upravdie unilikaoije. Poljski narod
so njegovi sovražniki razdelili na
troje. Spravili so ga doloma j)od
Prusijo-Noničijo, Eusijo in Avstro-
Ogrsko. Na ta nae.in so prišli Po-
ljaki pod troje vrst raziienih zako-
nov in obieajev. Vezala jih je le na-
r(xbia zavest in hropejionje po uje-
dinjenju, katoro jo ojačevala revo-
lueijonania tradieija in poskusi za
dosogo saniostojnosti po<l Napoloo-
nom.
Poljska         'iincj;,!      Aliuiiii"      ll.lltnllH'
nia*iJHine, tixia njili znaoaj je dru-
^aoen nego v Oeškoslovaški. Treba
je imidarjati, da je vsako manjsin-
sko in sploh narodnostno yprasanje
posebno vprašanje, da ima svr>jo po-
«ebn vsebino in da se mora radi
toga samostojno prosojati in rose-
vati.
(II ede vaznosti (;orkvene relegioz-
nosti v Poljski se položaj označi z
dejstvoni,   da je v sedanji    Poljski j
približno 30 odst. katoličanov in 40;
odst. nokatoličanov,    pravoHlavcev, j
protestantov, židov in drugih. Pri-
padniki toh verskib skupin so dolo-
Malorusi,   deloma    Uusi,     doloma!
Nemei.
Poljska meji na. zapadu in na ju-
gu z Nemei, ^ehoslovaki in Rumu-
ni; na severovzhodu na periferij.nke
drzav<» Litvo, Lotiško, B(klo in U-
krajino. IJri poedinih soscHÜh igra
zelo važno vlogo veroizpovodanje.
| Litavoi so katoliki, l^otiši in Nemoi
protest anti,    drugi    zopot     pravo-
slavoi itd.
i
i    (Mode odnosajov   mod Poljaki in
•Nomoj troba opomniti, da imajo Po-
ljaki za sosode samo severno Nom-
i re, dooim meji (''ošk-oslovaska. na se-
{vorne in južne Nemee. Hazlika mod
isevernimi in južnimi Nemei je bila
ve<lno iK)litieno Vaana. Rusi, 8rbi in
Bolgari so tako   sreeni, da so brez
nemškega, sosedstva.  Stara  Rusija
je politieno, to jo kot država, mojila
na Prusko-Neuičijo tor jo imcla ne-
kake vrsto nemske kolonijo.
Gospodarsko težave Poljske iina-
jo svoj poseben znae-aj.   Poljska je
mnogo pretiT>ola radi vojno. \' <>sta-
lem je poliska republika po veeini
poljodelska drzava. industrija. so
nahaja v nokarerili srod.išeili, in
sioer poselmo na za.])adu. Tudi polj-
ska industrija, \x\ mora.la noiskati
za svoj<» trži.Ve vzhod, karnor je te-
žila že poproj. .P>ogata, jo Poljska
'/ianti na premogovnikih. Z Gdan-
skom je dobila Poljska nai-avon iz-
bod na morje.
Tudi .Jugoslt)vani, tyi so v narod-
nostnem in jezikovnom oziru odiiist-
veni, morajo rešiti tožek probh^ni
politieno in. admin.istrativne unifi-
kaoijo. Jugoslovanski narod je bil
od vs{'li slovanskih narodov naj-
bs>lj 1-azkosa.n. Odtod razlike. ki so
daudanes pojavlj^ajo mod njegovi-
mi Kostavnimi deli. V Jugoslav!ji so
danes deloma v veljavi si-bskj, emo-
gorski, .ogrski, avstrij.ski in tuiški
zakoni, katere jo tro^ba polagoma iz-
snaoitL Manjšine v jugoslovanski
državi so rolativno Jieznatn<;jšo in
obM^gajo Nemee, Madžare, R-umene,
Italijano, 7\lbane, Turko in Bol-
gare.
Jugoslavija mora poleg drugih
vpra&anj    rositi    problem    verskib
sazlik.  Srbski  del  .lugoslovnflOv^
!pravosla.ven,  hrvatski  in  ^()V<Jur
'y»a rirjisku-katoliski. Stari sP°r. $>
vatov in. Srbi se. v novi iia.rtKhiJ ^,
xavi   nadaljuje.   Problrin     ''^0^)'
vije j)n jo v tciu, da ,sc ji;ijdo ^1^-
težj<' iiied  oenitralistiruinii  Prl/>V,|r
ivanji  in ;i\'t.onom.istienimi    ^''^fj
ieami. Tudi  za.    .lugoslovane   |L>v
' velja, da se najde povoljna. }"?*
»Mil  politiko in nd mini si rai'i.r1    .
I S'osedov jinn Jugoslavija nJl1 p-
poleg drugih Nem<-e, MadzaJ'^ $
muno, Gi'kc, BoJgare, ItaJij^:.'„?
jbaiiro in Tui-ko: na. zapadu H1'^
[ .ladransko inorjc.                         ...
!                                                                                                                                                                                                                            .-i ''
Jugoslavija. jo agi-arua dr/'«'V t."
to dejstvo je zanjo ola.jsa.va. P'(<H{i'
zavuoni <J<'lu za unilikarijo. V.,1 ^
tevkoinunika-rijskih sr*HlsteV .V' y
jna. JiaJoga njenoga. gospodaJ'S^'^e'
tudi zeflinjoTija nji'iioga l11'0'^}^
ga ozomlja. Vrhu vsega iui*1 ' ^
slavija, na. razpolago JiM^'^^.tk
morj<», na katerem mora P0,,-,,,^:
da so zgrado primerne lake, v'1^
inih most za luk<i ima na hvo.i1
dovolj.                                                     ))()'
l.'olgarske razinoi'r so fnn<>^°
..GORI&KA  STRA2A"________________________________________________
S(>"ii, ki j<* hi I v ])ekaton.h šolah
^'oden. hvale. Ueili so 98 ueitolji, od
«««'terih je bilo 17 italijan.skih in 81
isWoriskih. Vodenjo vseh jo bilo
^plošno dobro. Diseipli.novan jo bil
'¦« ueit *l.i.
^«'lprli sla hili 2 soli radi nialo-
^«'vjlnosli ueom-ev in 7 radi nedo-
¦^.i-'iuja U<''i1oljov, radi öesar ni i-
W(1lo Aolskoga pouka 277    uoeneev.
4}1 pnliodnje Sol. leto je  zagotov
•I*1" jxMik v vsoh sol ah.
Vr^'i, iltmuo-odoclmi
Otroški vrtri. Bili so ;; otroški
Vr<('i, po «.H.Ien v Tolminu, K«>baridu
lri Hovou s skupnim številom .11.") o-
"Opera. N'azionale Italia  Kedonta«.
Konvikt    »Francesco    Skcxlnik«.
\ '¦¦in.sk'in solskom letu je imel kon-
V|kt 72 gojenk in 42 gojencev,
lS'fl«pno 114. Od loh je bilo sposob-
1lJh 1.or>. uesposobnih 4 in f> imajo
^'žkujm.10 v oktobru. Od 31 kon-
\iki()vcx»v jo biJo pri matnri 28 zre-
¦]\ mod temi 3 z odliko in sio-er
pdo. YYra l.a./.ur iz Serpenice, Mir-
i° Booj,t;ij iz Kobarida in Viktor
•'^'•'b iz Orkjiega. 3 pa imajo s«
/J"('l<)stiio prezkusnjo v oktobru.
A torn letu so obiskali Konvikt
V|*okj gostje: Gr. Uff. Enrieo Skod-
mk in (jo-. Irene Imbriani Skodi>ik
I" Mclania Skodnik, otiooi genera-
./' ^rane:.>sea Skodnikn, v spomin
katoivga jo naslovljon Konvikt. V
''¦I1'1 east se je prirodil v Konviklu
^'kiviii veevr z reeitovanjeni in pe-
y«n» v itaAijanskem in slovenskem
•'''^ku. kar je dobro uspelo.
/j>< i'adi uedostoj.-inja prost.orn hn
lm>i'al konvikt v prihodnjom ]«*tn
'/'JlJinjs;i 1 i število "¦<")¦]«'in*o,v iti un-
l^iik.
Okrujiii šolski svet.    Pri    zatlnji
lS.^i okj-. sol. sveta, ki ji jo prodse-
j'^va] hivAi podpreiekt komm. Giov.
v1|(>rdano. se jo «.xlobril sklepni ra-
1 ^ i za prejšnje Šolsko leto in pr<>-
|llx'v"i za. prihodnjo in mo ;jo sklom-
^ pi'odla.gaii viSji oblasti, naj do-
J'^' vsakoinu iicitolju enkratno (>d-
>lCsxliiino za tozko službovanjc v
^V'sku HXX) lir; i>otom ustanovitev
'jowsolc v Masori., R^i>)idnici, v Pci-
l<v'"u in na Äobjvijski'ni vrhu. Za-
lH[-'i v«liko koristi, ki jo nudi Sk<>d-
Ijikov konvikt, s«i j(» konöno sklenüo.
!l s<- okr. AoK svoi odrečo najomni-
i1' ^i l)i jo bil moral 'mx*novani
Jj^vikt plarali do 1 julija t, 1. in
J| ;s<- mn za nadalje zelo zniza.
'¦^•"^ koMcu so]o w jo (Man »ikr. sol-
"V{-t.'J, o-os]>.  Tiikdv.ir-ok, /ahva.lil v
jj^viiojš«. mi jugoslovHin.<kil».    'I'udi
.o'f;"arija, obst^a. iiaroflnostn«1 nianj-
1^hk-i od kat.fr.ih jc ii;xjvay.n<'jsa. Uir
r, [¦• ^ol^arija moi'i s Srbi, Kumuii
"kiinTnrki.
^N.'ijvji/.nftjsi so.sfbd.sk i *ujjiošaji so
'|''i<>š.,-ji J1)<i(| j^j^arj jr, Srbi. Mod
<J M''na iuTi'O4lwina j« obst.ojal prod
.,^°vjk» vojjif) spoj1 in borba za
j ;"'^louij«». N«'prijaioljstvo mod o-
lv*/lj|;t «ližavama so jo so p«;vwalo «
^1!1' da so jf. Bol^ai-ija y svelovni
().1mj pi'islj'M/i];, (M'ntralnim tlrža-
„.j'1"- Vkljwl) tenm pa ,s(i ze uino/.c
r,,'1'^^''. /:i sporaznni rwod Boljrari
,   ^rr.i |(1J. (se^rajo govorioo že ta.ko
sf ouionja (H^lo fo<lwacija,
„, !   "; p»'išl<> do teica, hi Kilo Juiyo-
' ^Vi> uj('dii!j<'ti<j v (H'lofi.
u. ..^'^podarskein po^lwlu jo Bo-1-
^'''.!<'• po vc('-ini ))olj«'dolska drza-
^^.K'alvor Ju«foslavija. Tudi v tom
r-.| Pi^dnost za. sporazum. 'Bolga-
j(;''1 J')ia izhod na (''nio morjo, ki p;i
|j|( ".''P^il^ladnojso <xl Jadranskopa
^01;.!/!. Posolu'i) •••'»Mien iina za Bol-
i]i,!'10 ')(>nilva, voh'tok, onako zna
. 'lut' iiuli za nnnunsko in iuposlo-
^Ms|<" krnl.ii.vino.
' ijnonii vso»-a okr. sol. sv«M.a in v
! hufiiu vso^a iioitfljst.va komm.
JGioitlanu za zajümanjo, ki ^a jo iz-
; kazal sol.stvu in za naklonjonost. u-
oitojstvu. Connn. (iioj-<lano se j«»
izabvalil in izrazil svoj«1 zadovolj-
I stA-o  iiad   rosnost jo  v     izvrsovanju
idolznoist'i kolikoj- ^li^h* okr. sol.
! svota, toliko ghnU". posamoznih u-
joitoljov. Kon«"'iio je vošoil vsc naj-
; bol jso šolstvu pozivajoo uoitoljstvo,
jna-j ostano vodno tako disoiplinova-
ino kot za.htova od nje<;fi domo-
1 vina.
DNEVNE VESTI.
Zlatti ina>a.
h«> na i;od Mai'ijino^a i'ojstva na
;'VrhoArlju v  Brdib.  Pri po.svoo.ova-
nju novih inašniJcov '.H. av^usta
11873. jo bil oden tako zraliljanopi
Jzdrnvja, da so nokaton sodi.li, da so
j novo itia.šo iw dosožf. Pa jo j«j. Dno
i8. sopt. 1873. jo ta   novomašnik —
«Jožof Kodo-lja, — pol novo maso v
! svoji  rojstni <hihovniji v Desklah.
Pi-vi dokrot ^i'a jo po.slal v Joanniz
v Kurlaiiiji. Po ononi lotii io pri.iol
• kapolanovat v Hooinj, od tn pozno-
jjo v Dornboj^;. Prod ^>1 leti jo na-
Istopil žnpnjjo v šmaiinoin, kjor ga
jo o-akalo zidanjo «*.f.rkvo in župni-
i šoa. Vojno. križo jo nosil v Inionjii,
j vani .svojo župniio.. K<> so ran ooi
ijole prt^vw moglot.i, jo t-am po sv.
ipotj-n stopü v pokoj. Naselil .so je
ipri Mariji Dovioi »a Vrhovlin, kjor,
, kd.t rooono, dm1 S. soptom}>ra opravi
i/lato nuišo. Bilo sroono!
Iz uoitoljske sJužbt!.
Kakor izv«mio j«* ^. naduoitoj
jVorr iz Kanala po voč kot dvaj-
isotJotnom .siuzbovanjn premescen iz
, Kanala v šmartno v Brdih. Nad-
iioit«(j v šinarinem jo bil p;. prof.
. Bandolj, ki jo imol zadnjo loto do-
iplist. (». I'-'iiidoJi riruh' vt-drn )p:it.> \»
¦ Kanal.
i'ri)>4ii'«M'aii)o
I vs^rn iiarui-nikom in oitatoiiom, da
: kupiijejo svoj«' )>otrob.sC'ino in so
' nplosrioi posliijozujo sanio onih tvrdk
iki ins4>rirajo v naÄoni U.stu. Naš list
;j«1 ^lawlo ^oriški.h 81ovon<'ov. Ka-
|ko.r jo merodajna njo^ova    ho-seda
jia, pi*vih straneh tako naj bev tudi
na. zadnji.
/alostui spomini.
i Ihinajska »Arboitor-ZoitAmg« ^€
;«.-bšJrno bavi s spororn nied n.'iÄo dr-
j /avo in (xioijo in pravi, da je Mus-
isolinijov nastop nap ram (-Jrciji pt>-
! }X>lnonia. slioen nastopu nokda.njo^'a
|«'tV,sti'ij)sko,i'a. zunanjo^a minifitra
tpnofa Ik'jviitolda proti Srbiji, ki jo
ipovzroo.il svot.ovni vojni pozm1.
I Vrwino.st jiotnŠUo niarko od due <lo
I                due grnziia pada.
cdnost nonišk<1. niarko pada '/.
vi;i'»^:lavo Kit.rioo in so zo vsi krogi
obr.pali, da bi so dalo to katastro-
f;-iL:o nižiuijo š«» vstaviti. Aniiloški
i funt je voljal prod vojno 20 rnai'k,
jdai)''.- so mora plamti zanj 34 mi:
|lijo]iov papirnatib mark. Ena zlata
noinska. marka, jo tedaj vredna
1.7CH>.(KK> .sodanjih papirnatJh mark,
hi mod tern ko to pišemo jo vred-
iiost iiiarkft najbrže zopot znatrio
pad la. \Tso nem«ko gospodarstvo je
zawW v vrtinec, iz kator^a že sko-
ro ni voi* rositvo. Co so rur.sko vpra-
šanjo no .reši v najkrajsom oasu,
doživimo lahko poloni hnjsi <k! svo-
tovju» vojno..
ßikohorbe v Trntii.
Pn'ii dnovi so s«« vrsilo po znanem
spanskom vzorou tudi v Trstu — bi-
koborbe. Nastopilo jo \^r izurjenih
špauskih bikobor<'ov in so so boj-be
vršilo povsom po nokulturnom, na-
zadnjaskom spanskoni naoinu. ölo-
(Ifi)oev jo i;i" -'-vod;i    vsopolno. Sa-
ir:o da ui tndi Ti st kot Španija ob-
sojon k gospodarski smrtj in si zad-
!njo lire krajša  in  Injsa z    — biko-
' boibami.
Zaiiiuiiva oajajiku.
J'rod par dnovi jo priredil iz sve-
tov-ne vijjno dobro poznati nemski
!^e]ieral Lndondoi'if v    svoji vili v
Monakovein oajanko, katoro wo po-
! sotLli iuarsal Hin<U'iib\ir«, ziiani ve-
! loindu^trijoo Huj^o Stinnes in veL
jzastopnikov jazniii V>ojnih naoiona-
ilisticjiih      nomških    zvoz.    Nastop
Francozov v I>oiurju očividno zelo
podpini naraščanjo    sovinistionoga
nom.skoga naoionalizma.
!      i*roti koimmistom v Nemčiji.
i    j^rusko jninistrstvo notranjih del
ije na jKX.lla.gi  zakona o zaisoiti ro-
jpubliko ra.zpnstilo in    prepovedalo
zii prusko državno ozomlje konnini-
.stieni oontrabii odbor berlinskih o-
Lratnih svotov    z   njegovim   vod-
stvoin in    z    njogovimi    pododbon
| vj'od.
Volitve v lM>lgajsko sobranje.
! Bolgarska vlada bo te dni razpu-
Utila naroilno sobranje. Novo volit-
!vo }>odo ljizpjsano najbj-zo iui dan
[jl. novembra. »Doinokratski >^g<>-
•vor«, stranka, ki je nastala, iz zdru-
i/.itve raznili meseanskih skupin, }>o
iz<lajala sv<"»j«j jx^rlnwi gJasilo.
i ¦              ———»——————¦——^
Grospodarstvo
XA6K KMETIJSKO ŠOLSTVO
; Septombj'ova istevilka «Gosp. lista«
'prinaša slo<lo6i zaiiimivi olanek:
|    rJ'udi v tom ozini .so je po vojni
! pjve.oj sproiJionilo v nasi pokj'ajini.
Imoli smo ]>roj kmetijsko solo v Go-
rioi, ki jo bil a, Uihko rooomo, dobra
fšola. Na*üLvljone mooi so bile na me-
stii, dežoljii odbor je to ustanovo iz-
<lat.no podpij'al in sola bi mogla. vr-
1 siti svojo nalogo, ki jo bila: Povzdi-
jganašega kmofijstva n.;i -nodla.jri n;i
; pi^lnoga gosp^xlai'stva.
I     Velikoii'a   pom on a pa   iji   soia   ni
j-imela. za naš«« kniotijsivo, kor ni i-
mola z nas.ijn    Ijndstvom    pravoga
stika. fzšolal so jo res kakson dobor
gospotjar, napreden kinotski pos<»yt-
nik, a mnogi, ki so   obiskovali    to
šolo so se  izneverjli   kmotijstvn   in
si poiskali    slnžbo v    kakom   dru-
gom pokli<-ii.
l>romotrimo kaksno je kmetijsko
šolstvov Italiji? V.se  izobraževanjo
v .strokovnorn kmotijstvusloni v Jta
jliji na takozvanili potovalnih .solah.
j Vsa.ka pokrajina ima ono ali voe ta-
I kih sol z gotovim    istevilom    učnih
'mooi, ki potujo-jo iz kraja v kraj tor
j vrš«' pro<lav;inj}L V kolikor slodijo
torn predavanjain piaktiono    vajo,
da so kmotu )>ok;ižo in razkazo, o ee-
imur je raz])i*avljal    prodavatelj, v
| toliko imajo potovalne sole pj-avioo
I do obstoja di'iigaoe pa no, koj- bose-
|da so. kniaJu    izgubi    pow.bno    pri
kmotskom ljudstvu. Kmot hočo biti
'preprieaiL, hooo videti  dokaz.  Kaj
!poma.ga govoriti o dobiokonosono.sti
uniotnih gnjojil v takom kraju, kjor
jih še nikdo ni l'abil. Kmotu jo po-
irclinn   rii >k:r/;i.1 1    <l:i   ^-< i   nnn'fn:i   niiii-
jila. ies (lobiokaJiusjia, kar pa je rno-
goöo «slino na pcxllagi poizkuna.
Xekatore potovalne solo v  lüdiji
s<» sproniljon«' z mnogimi f>ripom<«'j
ki, z vsemi v nuprofluem kmetijstvu
potn^bniini pripravami in marsika-
tora taka šoJa je tndi kmotov;i!
darovala razliena semen a in ujj*
gnojila, ki jili J4- dobila. od tvomir
— supersosi'at o<l Moutokatini — in
somojiskib  podjotii  Take    Aole  **>
gotovo mnogp koriatile in \r.
Drugaoe pa jo z rirugimi i;>
lami, ki vsoga Uitr.i nimajo, kj /u-
majo dnigoga, k<»t    saino    solajiilj
iiHM'j.     Ako       so     te     moci    vr-
hu   toga   še   maio   izvcžbano   <v/h-
roma bolj n.avdaJinjejie ozirorna v<\
polnjeno s teorijo, j«' u.speh ta>>
le onak nioli.
Sistom  potovalnih  sol     i<       i». »
vpoljan ]M) ooli TtaJiji, raziuj pi
kažo ]iu, da    v    stariJi    pokraj
tudi uvidovajo, da no bo kmet
izobrazba najsijših    slojov    vi«.;».
ziastla, ako bo odviKna le cxl poto-
valnih   sol.  Kazlioni     strokovji^   '
imk! njimi tudi znani vinski
jkovnjak posbmeo    MaresoaJe.hi    w
| bolj zavzema za iuu;rt sirjerrja. kme-
tijsko izo-brazbo, ki je bil izdelaji od
bivšega goiiškega dož<-
Ja, oziroma njogovoga  -
jiirada. Ta nooit. ki w tudi tu jzvaja
: sloni na sUjdecem:
f^rwipogoj    naprednoga    kmetij-
istva jo, da so širi strokovna kiw  '
ska izobrazba mod    JiajPiuše
kmetskoga ljudstva. V tern ozini je
potrobna sola  v vsaki  vasi.  Kmet-
ski font, bodrx1] gospodar m<jra w v
svoji zgmlujj mladoKti .spoznati za
| kone, po katoi-ih se razvija kmotsko
¦gttspodarstvo, žo v zg(xlnji mladosti
jnora spoznati najvaznojse par • ;•
kmotskega gospodfu-stva in    »I
teuieljno pcxllago za naprwhio '-
itijstvo. Ta izoiijazba mora obw^..
vse, kar kmot ski powstnik potrobu
jo, pa naj si bo pri živinoreji, trt<>
reji in klo-tarstvu,    sadjarstvu, p*>-
{Ijodeljstvu, o<'b<*larstvu itd.
I    Tako zalit<;va  vsak poklic     j.
govski vajeneo mora biti skozi go
tovo dobo vajenoc; pradno je jyr-,¦¦*- '
inek<lo inizar, se je moral uoiti
Izi tri lota ravnotako kt vsak drugi
rok(xl«»le<*.. Podobrx» j<« z vsemi   p<>-
klioi in zato tudi za kmetova^ca ne
zadostuje, da s<' uoi doma pri
jem ocetu kinetijske obrti. Na f-
skom imajo vpeljano t<» navado, da
grv vsak mladenio, ki ima prevzeti
domafe gospodarFtvo, skozi par Jot
k drugomu po^stniku, kjer n;i ¦¦¦¦''
potrebno prakso. Na. vsakem po
vu jo kaj noveg«, povsod so je mo-
1 <i(H'v oomu pri uoiti.
rJ'o.raj novi naert šjsj«'iija krnetij-
ske strokovne izobrazbo gj'o za (¦ ¦¦
da se razširi izobrazba mod n;
ye si oje in da se za<"*iie vcopljati
j mladosti.
I    Ker je današnja ljudska »ola ta-
ko urejena, da <La učeneu neko     "
sno izobrazbo, da mu nudi vsa.
po malo, vsoga skupaj pa zolo n
ni tain j>j*avi prost or za   kmet i ,,.-*.,
pokliono šolo, vsaj toliko ea«a    no,
doklc^r so ljudska sola no j¦>
zira  oziroma  dopolni.    P<m
mhul uoonoe tudi nobi.mogol HJerliti
pravemu    poklicnomu,    strokovno
kmetijskomu pouku, kor so    ne    bi
mogol zamisliti prave    zvoze    m<«\
teorijoin praktionim zivljonjom. Za.
pokliono solo .so   ucenci    zreli    na
splo.šno najboJj tedaj, ko dokončajo
ljudsko solo, to jo z dokonoanim 1*4.
lotom. V taki starosti je ue-enee naj-
bolj spi(.j«»mljiv va\ nauke in tedaj
zaene razumevati življenjo. Tn kaj
jo kmotijstvo, ako no v'edno m- wpre-
nunjajo<M> zivljetijo, obnavljanjo. o
z.ivljanjo in niniranje tvarine.
Kdo naj bo sirite'lj kmetske ^tj-i,
kovne izobrazbo, vsaj v sploÄnili U-
nioljib   •'»¦-: .....!r,rr,.,f'-i ufiielj, )<   <\
str»u 4.                                                                                          „GORJŠKA STRA2A"
!i!"  liT/na domaeo  vas  in   ljudi,   ki
ialnoni stiku z    liudstvom.
.itvw jr tiitli domišljon nacrt gori-
koga ktnetijskega urada in vse na-
.aljevalno  kmetijske sole,    katerib
<• v naši dežoli precej so pod vod-
-ivom domaeih ue-.itol.jov. Ti zbirajo
ante in mhidenice, nonekod tudi
iarej.se moze v    verernih   tecajih,
mi  podajajo  splošne  in  podrobne
auke. I'spoil vseli teh .sol ali te.ča-
<'V — danes jili je žo okoli 40 — je \
.wiavoljiv, koi1 je skoraj povsod u-'
u'le/ba. in marljivoxt zadovoljiva.    •
rf-itelj mora sevoda biti kos svoji ¦
ulogi, mora biti    sam    strokovno
¦ KKlkovan. Kor damišnje učiteljišče
no nudi. nastajajočemu učitelju do-
voljiio strokovne krnetijske izobraz-
:e, je Dezelni kin.oti.jski urad v (io-
u'i otvoril lani  k inet ij ski tečaj za
ičitelje, katerega jeobiskovalookoJi
S) la.skill in okoli 50 slovenskih uei-
leljev. Letos — nieseca juli.ja in av-
j.wstjL — se je vršil drugi kmotijski
:iH'.aj, na katerem so uritelji poka-
ali resno voljo, da jim dobrobit na-
<kira. kmetskega ljudstva leži na sr-
ii ter so z marljivostjo obiskovali
»ledavanja. Seveda en meseo pre-
iavanj  ne za.dostuje za pridobitev
•i'lolne strokovne kmetijske izobraz
>o, v tein o/.irn ji^ potreben  še za-
M'bni studij.
Tudi s tein, da se drže magari v
vsaki soli kmetijski tečaji, ne bo še
vse dosožono.  Deželni   kmetijski  u-
ad tudi nima   saino to   v   načrt u,
¦ emver. sinatra vse te knietijske te-
f-aje v šolab    za   piedpripravo    za
pra-ktie-ne teoajo, ki so se že vrisili (
ui se bi morali po naortu v bodoč- i
nosti  vrsiti še bolj pogostoma. To
praktiene leea.je vodijo nastavljon-'
ci kmetijskega urada, ki mora jo se-,
veda imoli    tudi    potrebno    pripo-i
mo<'k<\                                                 i
Vii'eA d.voLua ji1  UiuVl    Ueželnoga.i
kmetijskega urada v (J-orici zelo ve-j
l.ikega pom on a za naš kmotski stan.
Na- ta, naein bo gotovo    kniotijska
strokovna izoln-azba uasla pot med j
najširse plast-i-   iiaše^i    kmetskega |
ljudstv.i in   koristi  za celotuo nase;
^()spodarfttv(> p,otovo ne bodo    izo-
stale. Ako sc bo ta načrt v resnicji ,
izvedel v svoji celoti, ako se bo ze
posejano seme in ze vsklila bilka po
izdelanem naertu razvijala., nani nc
ne sine biti  zal za našo Slov<insko
knietijsko solo v Oorici, ki suio jo
; iz^ubili. /eliino in upamo, da bodo
imerodajne oblasti načrt   podpirale
in poskrbele z vsemi moemi, da bo
narrt tudi izveden.
i                                     inz. Rustja.
Valuta.
i
i    One 1. septembra   si dal aii clobil:
za   100 diiuujev — 25*20 — 25.60 1.
za   100 avstr. ktou — 53 — 5*5 st.
za   1 dolar — 25.--------23.50 !.
za   1 funt — 106-SO — 107'25 1.
Kaj je noveqa na  deželi
KOEIX.I.
V nedeljo 2. t. m. )x>poildan so
• i'isli k «?. A.ri^lej-ju v  Roe-inju za-;
-lopniki kanalskejra t'aisja in gn po-
.vali, da naj pobore šila in kopita
e.r odido čez inejo, ako mu je ljubo
dravje. Nas je to postopanje pre-
t-oj iznenadilo.
SOIJvAN.
N'eeraj v nedeljo    duv    -.  t.    m.
siiio pri nas v Solkanu veselo pl«-
-ali.  Imatno sieer malo donarja za
ajpotrebnejše in mora  biti    mar-
ikdo marsikdaj   laeen,  tmla  plesu
-f radi toga ne odreeeno. 1-^-otovitl
liioramo .sieer, da se je plesa, ki je
hi!  zelo žalosten, vdelezevalo  inalo
liomaeih.
SV. V1SAIUK.
Od raznili strain prihafajo vpj-a-
¦<anja, kako je z božjo ]>otjo na sv.
Višarjih. ('erkev in žii])nišee so po-
pravljata. Župnišre bo letos skoraj
(iovršeno, rerkev pa !)o saj pod stre-
ho, romai'ske hiše še niso prisle ua
vrsto. Cudodeini kip A'jsarske Ma-
>.j© j^ v župni cerkvi v Žahnicah ob
K-deljab in praznikih izpostavJjen.
\a Malo gos])ojuico to je: 8. sept,
bo na Sv. Višarjali ob {M\. sv. niaša.
pa le oh lepem vrcmenu.
KAL NAD    lvAXALOM    (Samo-
mnr).
X soboto, dne 2b. t. in., jt* iz^'inil
Miladonir Stefan Pirih, 10 let star,
¦¦'. liise. kjer je ležal bolan. Domaei
-«> bili v skrbeh, kam neki je mogel
1i, ko je bil proeej    hudo    oslabel
vskxl bolezni. Zaeeli so gi\ iskati po
laznih bišah in vaseh, a vse zastonj.
Xekateri so začeli misliti, da si je
iiorda vzel sam življenje. Ko pa ni
uikjcr najti; in i'os, po dveli dnevih
-ka-nja, so ^a našli  v nekem vod-
:..jaku v Kalu utopljencii'-M. Km" ?ra
c üiialo Ar smrt?
Lahko se sine trditi, «ia w mu jr
inračil um; že njeg;ovi stariši so
>ili bolj xlaboumni in tudi on je
ivkrat pokazal v življenju, da ni
> rav pri  zdravi  pameti/.Vsled  bo-
lezni je nje<;-«»vo zivrevje se bolj <>
! slabelo; eutil s<> je   popolnorna   za-
! pusrt'iu^a,   ko  ni     imel     nohonega
isvojib vvv zive^a.    Ni iinel dovolj
I moei, da  bi  prone sol  svoje    ^orje,
obupal je v svoji slabounmosti in si
1 konea-1 svojc rulado življenje.
BTME.
\'eseli(-a  na  Brjah pri  Ribenber-
^u, ki naj bi so vrsila. v nedeljo dne
\'2. septeinbra, je ustavljena od obla-
Lsti.  Kdaj se bo  vrsila    naznanimo
' pravočasno.
Mestne novice
i
i
!        lYo.stitiH-j.ja sa vedjio l>olj širi.
i Po ulieah našeoa niesta so vsak dan
vidi vor /ensk, ki    z oemi in vsein
svojim vedonje/n očito kazejo, da bi
; rade kaj  »za.s!uzile«.    8koro    vsak
|dan aret ira policija kako tako »cvet -
j ko nedolžnosti«.    Prav   v    zadnjih
dneh so spravili tri ]xk1 kljue. Kaz-
ven da se p rod«'« j a jo,    irnajo ta. de-
¦  kleta zelo pogosto tudi navado, da
¦ kaj zmaknejo. Pi-ed par dnevi je to
luft'otovil tudi  neki    okoliean.    Med
'temi  pro|>adlimi ženskami    so tudi
! Slovonke.     K'ain jadranjo in   plove-
i mo!
linr/. vozne^a lislka. \   si-edo duo
"2'J. in. in. se je    vozil z    vlakorn iz
Podbrda v (iorifo neki brezposelni
Settimo Zanotti, star 28 lot, doma iz
blizine    Padove.    Imel ni  vozne^a
listka. Ko i;a je sprovodnik vprašal
])o listku, je mirno izjavil, da je ra-
di dol^otrajno brezposelnosti    br#z
jsrodstev, vied eesar si <?a ni mogol
;kupiti. Ko je prispel vlak v (iorico,
!^a jo oddal  sprevodnik  postajena-
irelniku, odk^dor je romal  v zapor.
j Zaslužki so vedno obilnejši in vedno
!Jo]»ši easi se nn.ni obetajo.
Tudi dokuz. \' soboto popoldue
i'1 komisar fašistovske oi'^aiiizaeij'»
prof. Venezia pozval ^ori.ško mes-
eanstvi», da naj v dokuz, da odo-
Itruje nastop vJade napram (ireiji,
i o katosom j:ovorir>io u,\ dru^ein rne-
stu, izobesi zastavc
Plesna norost. Po ftoriskih ulicah
je zadnje dni nabitjh zopet vse pol-
no plakatoy, ki vubijo na plese, ki j
so se s-r'.»raj vršili po nekaterih oko-
liiskib vasoli. Co pa pride elovek v
eno toil vasi, no s-liži druße^a   kot
tožbe hi obupavanjd. Ljudje nimajo
deuarja za najj>oti*v?bno.iSe, za nore-i
njc in zapravljauj^   po   plesiii g-.i \
najdejo pa se vedno   dovolj.    ßes
n i r11 o pov(-dano; isj^ubili  smo ziul -
uje upanje, da bi so   gotovi   krogi |
spauietovali.
ivolo ukrudeuo. V četrtek zjutiaj ,
jo bili) v pritličju Deželnega liipo-
teenega zavoda ukradeno    kolo g.
Al(>jziju Lostanu, ki ga je za    hip j
pustil pred vrati sobe, v katero je i
po opravlvib stopil.  Ko se je vrnil :
eoz ]>ar tremitkov iz sobe, kolesa ni
bilo vee. Kolo je znamke »\ >i«rkop^. :
Kdor bi ga dol>il, dobj prinn.'rno na-
i grado.
Dr. Stojsn Brajša    j
je (xlprl odvelnisko pi.scU'i. • j
v Qorici, Yia Carducci (Qo-
spodska ulica) št. ^, JI. na^-
|   sfcro?»tjf> (-'Monlrjvfi liiisa).
VSKM-ü OBCJNSTVU, ZLASTl
PA OKOIJ^ANOM
naznaujani,
da sem otvoril 1. w]>l. t. 1. v Kaba-
tiseu J(i (via Kabatta) kirmo, V
born toe.il prist.no belo vipavsko^11
bi-isko vino tor kraški toran. f °"
stregeJ bon» svoje goste tudi / vro-
einii in mrzlimi jedili. — Za i»110'
I gobrojen obisk se priporoeain.
Ivan «(>»•
SLEj ALI PREj
bo prišla vsuika grapodinja <lo pre
! pričanjii da   ji najbolj   k;«že kupo-
vati «KekatetC" ker so nele najfoolj-
še, ampak se zelo nakulia.jo in se jih
manj potrebuje.
Adrta čevlji
\iäi „fefljarste zahne t linnT
Last ne |)rodaja.lne:
.   UORICA,  Corm (i. Verdi  :V2
TRST, Via dei Rottori  1.
Ivao Cotič
kaninoscški iuojster
SOVODNJE pri   (H>1U( I
se priporo<''.a cenj. ;obcinstvu za
izdelavo nagrobnili spornenikov in
drugili v to stroko spadajorib del.
na  star«  si<mMi>ko   m"*"'11'
li»i%prodajani   pohi.štvo   po   ia^°
zui/anili cenah i» siewr:
Omaj-e                    <»d 20d lir m\VY^
j posteljnjakc                  :'••
vzmoti   (šušte)              '/<•
blazi.no                          <>"
kouiplotnc Kpiilniee    H00    »
Velika izbcra uavadnib in I'ii^'J'
öih sob kakor tudi /e.leznih post«'U'
njakov.
Priporof'a .s<*
Ant. Breščak
najvee.ja za.loga pohištva na GoH'
škem z lastno tovarno v Gorij'1'
Via Carduoci   14  (prej   (Josp(»d>K;l
ulica) in X'. 0. Kavetti St. o.
.//
Izkušeui civilni   seoineU'r
DOMENICO  ROCCO
bivfii -geometer I. rcdu na zeinlji"'*
knjigi - Gorica, Corso Vitt. Km- %*'
Vo7A>r krnurmarji.                                               Pozor  trgovt'i.
i
K<loi" bo<M' Ititi }>oslrežeii z dobro, prisino in dwinaeo ka.plji<*o   :
NAJ PRIDE V SKUPNO KLKT                            i
v vinarsko %v<5zo /.družeiuh  zadjug
T7 Tories via Mameli št   8. i
(proj S<vlska  ulica.)   v  bližini  star<» go risk o ginuia/jjc
Postj-ezlwi t<Mn:u                                                   Cene ugoduc.
V  Ljubinjn  pri  Tolminu    je  ua;
prodaj posestvo, obstoječe iz novo
popravljene liise, hJeva, drvarnice,!
dvoriščii,  prostornega   vrta, njive, i
11 veh. gozdov    in sonozeti,    kjer so
lahko redi 2 kna^ ali tudi pre.sice. i
Na polju ja senik.    Hiša   ima ob- j
('inske pravice v pLaiiini na fvomu j
in pod   Kolkorn.    Oena, se izve pri ;
lastniku     I'lvincu   Bogus,     Ljubinj
r»it y>.  Tolinin.
Niiprcxlaj je 6 sotlov od 6—7 hi ten
sodi držeri 87ii I, %M I, 150 I, SS 1 in
,")() 1. Zglasit.i se je v skladisru Slov. ;
kuiot. dmšt.va - ul. (iiosue ('arducci -
št. <), in,   !!. dvoriMMi.                        !
40 LETNI ROKODEI.EC,    neože '
njen želi znanja z prilotnim dekle-
toni ali vdovo tudi z   otrokom     v '
svrlio že ženitve. Ponudbo na upra-
vo »(jtoriške Straž«"<    p<wl    na.slov
»Dolo«.
VABIIX)
k izvaJirednomu obe, zboru
»Kmečke hranilnice in posojilui^e(<
v Postojni, rvg. zadrugo z neoiu0.!*'
no zav(v//), dne 9. septembra t. 1- (>
11. zjutraj v posojilničneiii P1'0
storu.
Diievni red:
1.) 8p.i*omemba zadni/.iiili prav1-
2.)  Slur-ajnosti.
Ako bi ta ¦o/l>čni zbor ne bi! sk^'l',
eon pri pi-vem sklioanju, w visi Pl!
un* pozneje drugi ob vsaki vdoH1''5
v ist(kin prosfom   in z istini    ^11tA
nini  roflom.
Postojna, 28. avgu»sta 1D2-"».
NaceJsb