21 GLAS Leto XLV - št. 98 - CENA 45 SIT Pol tisočletja trga Tržič Vztrajno premagovanje težav Tržič, 13. decembra - S sobotno svečanostjo so v Tržiču sklenili praznovanje 500-letnice podelitve trških pravic. Kljub mrzlemu večeru je prireditev na mestnem trgu spremljala množica domačinov in gostov, med katerimi so bili tudi župani gorenjskih občin. Začetek prireditve je napovedala Zdravica, ki so jo zapeli združeni mešani pevski zbori Tržiča sredi Trga svobode. Nato so zadonele fanfare z balkona mestne hiše, kjer je glasnik v plemiški opravi prebral prepis prevoda dela Ustanovne listine iz leta 1492, ko je cesar Friderik III. priznal povišanje vasi Neumarktl v kneževini Kranjski v trg. S tem dokumentom je tamkajšnje ljudi povišal v meščane, jim dal tedenski semenj, obenem pa jim dovolil nadaljnje trgovanje. »Želja odbora za proslavo tega dogodka,« je zbrane nagovoril Peter Smuk, njegov predsednik in tržiški župan, »je z odkrivanjem nekdanje zgodovine mesta prispevati k osveščenosti o stoletnem premagovanju življenjskih težav tukajšnjih prebivalcev. Ta zavest o lastni sposobnosti za reševanje dnevnih ali generacijskih preživetvenih in razvojnih problemov nam je nadvse potrebna ob vstopu v lastno državnost, ob prvi obletnici obstoja naše države Slovenije.« Po svečanem govoru, v katerem je opisal tudi pomen povišanja Tržiča v status trga in današnje vizije za razvoj kraja, se je župan Smuk zahvalil članom odbora, sponzorjem in drugim sodelavcem pri letošnjih prireditvah. Kot je izjavil po slovesnosti za Gorenjski glas, so uspeli uresničiti le nekatere od zamisli, vendar so to opravili kvalitetno. Druge ideje bodo morda prišle prav njihovim naslednikom ob podobnih priložnostih. Del tržiške tradicije je potrdil sklepni del svečanosti, v katerem so nastopili tudi člani Pihalnega orkestra Tržič in plesalci folklorne skupine Karavanke. Trgovci in gostinci so obiskovalcem ponudili nekaj dobrot s stojnic, ansambel Abrakadabra pa je poskrbel za razvedrilo. • S. Saje NADŠKOF ALOJZ ŠUŠTAR NA POGOVORU S TRŽI-ČANI - Ob praznovanju 500-letnice trških pravic je občino Tržič obiskal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Po nedeljski maši v farni cerkvi je blagoslovil obnovljene orgle. Svojevrsten dogodek je bil popoldanski pogovor z dr. Dragom Klemenčičem, ki so mu z zanimanjem prisluhnili številni gostje v Vili Bistrica. Nadškof je najprej predstavil današnje življenje župnij, razmišljal o razmerjih med cerkvijo in družbo ter opisal sedanjo vlogo cerkve v njej in položaj cerkve v Sloveniji. Nato je govoril o vprašanjih kulture dialoga, krize moralnih vrednot in obstoju meja solidarnosti. Dotaknil se je tudi vračanja cerkvenega premoženja, prizadevanj za samostojno škofovsko konferenco in vsebine novega katekizma. Za sklep je razložil svoje poglede na odnose cerkve do medijev. V zahvalo za obisk je izročil tržiški župan Peter Smuk nadškofu Šuštarju monografijo Tržiča. S. S. -Foto: S. Saje Elektrika ne bo dražja Kranj, 14. decembra -Elektrika se z novim letom ne bo podražila, je na petkovi tiskovni konferenci zagotovil Franc Avberšek, minister za energetiko. Januarja, februarja in marca prihodnje leto bodo obroki za električno energijo za gospodinjstva enaki, kot so bili oktobra, novembra in decembra letos, je zagotovil Avberšek. Poračunali bodo namreč obračunano moč, ki smo jo plačali, ker je bila oktobra podaljšana letna sezona. Aprila prihodnje leto pa po ministrovih besedah lahko pričakujemo celo nižjo ceno, na zimsko tarifo pa naj bi prešli oktobra prihodnje leto. Po vseh zapletih je seveda že težko verjeti, kaj se bo zares zgodilo po novem letu. Najbolje bo, če počakamo na položnice, vprašanje pa je seveda, koga bomo takrat lahko držali za besedo. • M. V. Razpis za nakup Ikosa Kranj, 11. decembra - Sklad za razvoj se je odločil za prodajo kranjskega Ikosa, z javnim razpisom bodo zbrali ponudbe in se odločili v dveh mesecih. Direktor Avgust Ovse-nik je napovedal, da bo kandidiral na razpisu, kar je nemara dobra rešitev za tovarno. Kranjski Ikos je v zadnjih letih izgubil kar dve tretjini trga, saj je bil krepko navezan na jugoslovanski in vzhodni trg, preostalo mu je le za približno 1,5 milijona mark izvoza na zahodne trge. Za preživetje 217 članskega delovnega kolektiva je to seveda bistveno premalo, vse pa kaže, da je vodstvo težave dolgo prikrivalo, saj so izgubo prvič prikazali šele letos ob polletju. Z julijem je vodstvo Ikosa prevzel Avgust Ovsenik, ki jo je vodil že pred približno desetimi leti, torej v Ikosovih dobrih časih, (več na 7. strani) • M. V. dediščina Bohinja - Ob radovljiškem občinskem prazniku "a dan rojstva Antona Tomaža Linharta so v Muzeju Tomaža f,(Jdea v Bohinjski Bistrici odprli zbirko Arheološka najdišča in iz-*°Cila Bohinja. Vrsta predmetov iz dosedanjih izkopavanj na razlitih najdiščih v Bohinju, ponazoritev vetrne peči je predstavljeno £.a način, ki ne bo pritegoval k spoznavanju daljnega in preteklega j.vJi°nja v .Bohinju le šolske skupine, pač pa tudi vse, ki jih zanima in kultura na naših tleh. L. M., foto: D. Gazvoda Volilni glasovi razdeljeni Prihodnji teden seja državnega zbora Sejo bo sklicalo predsedstvo republike, ko bo dobilo uradne rezultate volitev. Ljubljana, 15. decembra - Poslanci državnega zbora in državnega sveta so znani. Ko bo predsedstvo republike dobilo uradne izide volitev, je dolžno sklicati prvo sejo državnega zbora in državnega sveta. Predsedstvo se bo danes zbralo na zadnji seji in zaključilo svoj dvoinpolletni manadat. Prva seja novega parlamenta utegne biti v sredo, 23. decembra, vendar datum sklica še ni dokončno potrjen. Predsednik skupščine dr. France Bučar se je včeraj že sestal s predstavniki strank, ki so dobile sedeže v novem parlamentu. Oblikovali naj bi izhodišča za začasni poslovnik ustanovnih sej državnega zbora in državnega sveta. Na tej seji naj bi prisegel tudi predsednik republike. Kakšna bo nova vlada, še ni odločeno. Dr. Drnovšek nima lahkega dela. Nobena od inačic ne prinaša zanesljive večine. Še najbolj prepričljivo bi dosegli z oblikovanjem tako imenovane "velike koalicije" med liberalnimi in krščanskimi demokrati ter združeno listo, vendar so slednji predvsem za krščanske demokrate vprašljivi, saj je precejšen del članstva te stranke zoper takemu povezovanju, pa tudi del Liberalno-demokratske stranke ni navdušen nad sodelovanjem z demo-kristjani, ampak zagovarja obdržanje sedanje vladne koalicije. Pomembno bo, kam se bodo usmerile manjše parlamentarne stranke (demokrati, socialdemokrati in zeleni), brez katerih nobena koalicija ne bo imela večine. S Slovensko nacionalno stranko, ki bi bila za vsakogar močan partner, pa za zdaj nihče noče imeti veliko skupnega. • J. Košnjek Kranj, torek, 15. decembra 1992 /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU HRANKA Podelili smo pokale gorenjskim športikom in športnicam - v prijetnem vzdušju blejske restavracije Toplice smo v petek zvečer podelili pokale športnikom, ki so jih kot najboljše in naj-priljubljenejše v minulem letu izbrali bralci Gorenjskega glasa in poslušalci gorenjskih radijskih postaj. Pokale so dobili Franci Petek, mlada radovljiška rekorderka, plavalka, Alenka Kejžar (na sliki Alenka s trenerjem Cirilom Globočnikom v pogovoru z Jankom Rabičem z Radia Triglav), blejski veslači in državni prvaki, hokejisti Acroni Jesenic. Za športnega sponzorja leta je plaketa.pripadla kranjski Savi. Več o prireditvi in nagrajencih letošnje akcije pa je zapisano v današnji Stotinki. V. Stanovnik, foto: G. Šinik Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Brezposelnim najvišji popust Kranj, 14. decembra - Ob prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju so se poleg zavarovalnic v konkurenčni boj za zavarovance spustili tudi sindikati. »Ciljna skupina« kranjskih sindikatov so brezposelni. V zavarovalniški tekmi za velike skupine zavarovancev na brezposelne resno ni mislil še nihče. Pri državni zdravstveni zavarovalnici smo sicer neuradno zvedeli, da so se obrnili na zavod za zaposlovanje s predlogom o kolektivnem zdravstvenem zavarovanju teh ljudi. Toda na Gorenjskem ni bilo ustreznega odziva, razlog za to pa bi bile tehnične težave pri odtegovanju zavarovalnih premij od nadomestil brezposelnim, zaradi republiškega zajema podatkov. Skupinsko zdravstveno zavarovanje s popusti imajo zdaj že upokojenci, za svoje člane so jih izposlovali sindikati, tudi podjetja so za svoje zaposlene zagotovila nižje premije za prostovoljno zavarovanje, le najmanj privilegirana družbena skupina, brezposelni, so ostali KJE JE PIVO ZASTONJ? str. 18 izpostavljeni najvišji ceni tovrstnega zavarovanja. To praznino je sklenil izpolniti Svet kranjskih sindikatov, ki bo z zavarovalnico Adriatic sklenil ustrezno pogodbo o zavarovanju svojih brezposelnih članov. Brezposelnim premij ne bodo mogli odtegovati, tako kot je to dogovorjeno za druge skupinske zavarovance, pač pa bodo zavarovalnino Adriaticu nakazovali posredno prek kranjskih sindikatov. Brezposelni bodo na ta način deležni 31-odstotnega popusta, kar je eden od razlogov, zakaj so prostovoljno zavarovanje vezali prav na zavarovalnico Adriatic. Drug razlog pa je dejstvo, da pogodbena obveza te zavarovalnice ni pet let, tako kot drugod. Kranjski sindikati zagotavljajo, da ne bodo pobirali nobene provizije. Kar bodo storili za brezposelne, bodo le zaradi njih in svojega dobrega imena. • D. Z. Zlebir NOVOLETNI SEJEM KRANJ 11.-20.12. • darila, konfekcija • pohištvo, bela tehnika • kmetijska mehanizacija • avtomobili, motorji PROST VSTOP SLOVENCI PO SVETU Preveč nas je za eno krsto O Slovencih na Koroškem razmišlja rektor katoliškega Doma prosvete v Tinjah na Koroškem in glavni urednik celovške Nedelje Jože KOPEINIG. "Zadnje čase se je odnos matične države do Slovencev na Koroškem močno spremenil. Samo nekaj primerov. Ko je Lojze Peterle kot predstavnik Slovenije nastopal na avstrijski televiziji, me je poklicala starejša gospa, naklonjena Slovencem, in dejala: jaz sem ponosna na vas, koroške Slovence, in Slovenijo, ker so vaši predstavniki končno spregovorili na avstrijski televiziji slovensko! Tudi mi smo zelo hvaležni politikom iz Slovenije, kadar govorijo v avstrijskih medijih slovensko, ker nam s tem veliko pomagajo. Odnos do Slovencev se je v Celovcu in na Koroškem nasploh bistveno izboljšal. Sedaj obiskovalci iz Slovenije niso več "južnjaki", ampak upoštevani partnerji, zaželeni v trgovinah. Ne samo zato, ker pri nas kupujejo, ampak predvsem zato, ker je matična država Slovenija samostojna. Zaradi novih razmer tudi vse tri Mohorjeve družbe iščejo stičišča in vzajemnost v skupnih projektih, ki so v prid celotnemu slovenskemu narodu. V Tinjah smo Podpisi za parlament Mlada enotna lista Koroških Slovencev je začela z zbiranjem podpisov za samostojno zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Organizatorji akcije nameravajo zbrati okrog 5000 podpisov, za zdaj pa so jih zbrali okrog 1000. Podpisovanju se pridružujejo tudi pripadniki večinskega naroda. Akcija naj bi potekala do februarja, nato pa bodo podpise izročili predsednici koroškega deželnega zbora Susani Koevari. Zagovorniki samostojnega zastopstva Slovencev v deželnem zboru so prepričani, da se Slovenci, ki so v strankah, ne zavzemajo dovolj za Slovence, ampak predvsem za strankarske intere- zaradi spremenjenih razmer priredili tudi nekaj tečajev za Slovenijo. Šlo je za jezikovne tečaje, za tečaje za turistične in kulturne vodiče ter za seminarje z eminentnimi predavatelji. Naš dom in tudi nekatere šole že obiskujejo mladi iz Slovenije. Koroška torej ni samo pričakovalec, da bo od Slovenije nekaj dobila, ampak slovenski državi tudi lahko marsikaj ponudi. V 19. stoletju smo bili važen kulturni dejavnik Slovencev in čeprav smo obrobje, lahko iz njega prihaja nova svežina tudi v osrčje. Nekateri bi nam vsa leta radi zapeli žalostinko ali pa pogrebno pesem. Nas koroških Slovencev je še vedno toliko, da nas ne spravijo v eno krsto. Smo veseli in srečni ob demokratizaciji v Sloveniji in se počutimo v Sloveniji kot doma pri dobrih ljudeh in prijateljih. Vsi skupaj se moramo truditi, da bomo boljši." • J. košnjek, slika G. Šinik Skupščina AISEC Slovenije Preddvor, 11. decembra - Slovenski študentje ekonomije in manag-menta, zbrani v mednarodno organizacijo AISEC, so se v petek zbrali na drugi nacionalni skupščini. Samostojna slovenska organizacija šteje 180 članov, študentov Ekonomske poslovne fakultete v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede Kranj in Ekonomske fakultete iz Ljubljane. Organizacija AISEC je vključena v UNESCO in pod okriljem OZN deluje že od leta 1948. Ima 65.000 članov iz 74 držav sveta. Osredotočena je na mednarodno razumevanje razvijanja sodelovanja med svojimi člani. Razvija programe, ki temeljijo na izobrazbi mednarodne študentske skupnosti, kar med drugim pomeni, da omogočajo študentom opravljanje delovne prakse kjerkoli po svetu. Program izmenjave praks vključuje začasno zaposlitev študentov v podjetjih in organizacijah v tujini, kjer lahko svoje akademsko znanje dopolnijo s praktičnimi izkušnjami. Vsako leto opredelijo tudi program na globalno temo: tokrat je to izobraževanje v smeri mednarodnega in kulturnega razumevanja. Sicer pa je bila organizacija AISEC v Sloveniji dodeljena organizacija kongresa evropske in severnoameriške regije, ki bo avgusta prihodnje leto v Martuljku. Pri organizaciji bodo pomagali Nemci, kajti ravno Nemčija je tako imenovani kooperativni partner slovenske organizacije. Poleg tega na nacionalni in mednarodni ravni razvijajo še ostale aktivnosti, kot so sodelovanje v okviru Alpe - Jadran na področju recepcije in izobraževanja članov, saj verjamejo, da je usposabljanje ustreznih kadrov in komuniciranje ključ za uspešno prihodnost in da s takšno usmeritvijo lahko veliko prispevajo k razvoju Slovenije. • M. Ahačie Hi INSTRUMENTI ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d.o.o. objavlja dve prosti delovni mesti PRODAJNI INŽENIR za področje prodaje in nabave Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — višjo ali visokošolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične (elektronika ali elektrotehnika) smeri, — znanje angleškega in nemškega jezika (enega od teh dveh aktivno), — znanje dela z računalnikom, — veselje do dela na področju trženja. Kandidat bo zaposlen za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom. Zaposlimo tudi pripravnika. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Instrumenti Otoče, d.o.o., Otoče 5a, 64244 Podnart. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po odločitvi. VOLITVE 92 VOLITVE 92 VOLITVE 92 VOLITVE 92 Tudi državni svet je sedaj popoln Franc Grašič državni svetnik Direktor tržiškega Peka je bil v tem mandatu poslanec zbora združenega dela republiške skupščine, v novi državni svet pa ga je predlagala Gospodarska zbornica. Ljubljana, H. decembra - V četrtek so elektorji izvolili še interesni del državnega sveta. V nedeljo smo izvolili 22 predstavnikov lokalnih interesov, v četrtek pa še 18. Elektorji Gospodarske zbornice so v svet izvolili Franca Zavodnika, Dragana Mozetiča, Dagmarja Šu-sterja in Franca Grašiča, direktorja tržiškega Peka. Pred volitvami je Slovenska zbornica obrti in podjetništva SZOP zaradi nestrinjanja s takim načinom volitev umaknila svoje elektorje in kandidata Franca Jekovca v interesni skupini delodajalcev in Stanka Debeljaka v interesni skupnosti obrtnikov. SZOP je prek izvršnega direktorja Inga Paša republiški volilni komisiji predlagala odložitev tega dela volitev v državni svet. Delojemalce bodo v državnem svetu zastopali kandidati Zveze svobodnih sindikatov Gregor Miklič, Albert Vodovnik in Erih Šerbec ter kandidat sindikata vzgoje in izobraževanja Vladimir Tkalec. Po izvolitvi je bilo predvsem s strani sindikata Neodvisnosti slišati očitke o koaliciji svobodnih sindikatov in sindikata šolnikov. V državnem svetu bodo še Simon Toplak in Evgen Sa-pač (predstavnika kmetov), Dušan Milenkovič (obrtniki), &T/ Peter Čeferin (samostojni po^J* ci), Majda Šlajmar - Japelj (zdravstvo), dr. France Vodopi-vec (raziskovalna dejavnost), Polde Bibič (kultura in šport), dr. Miha Tišler (univerza, visoko in višje šolstvo), Boris §u-šteršič (socialno varstvo) in J*n Zoltan (vzgoja in izobraževanje). • J. Košnjek GORENJSKI POSLANCI V DRŽAVNEM ZBORU Ivan OMAN (Slovenski krščanski demokrati) iz Zminca Ljudem nisem obljubljal čudežev, ampak trdo delo Ivan Oman, član predsedstva Republike Slovenije, je bil na listi Slovenskih krščanskih demokratov neposredno izvoljen v škofjeloški občini. Ste se oddahnili, ko so volitve mimo? "Jaz sem se oddahnil že dan pred volitvami. 2e tisto soboto sem bil zelo zadovoljen, ko se je začel tako imenovani volilni molk in je bilo konec vseh teh navijanj, prerekanj in tako naprej. Zadovoljen sem bil, da se je začel ene vrste mir, po volitvah pa sploh." Kakšna je vaša primerjava letošnjih volitev z ■volitvami leta 1990T "Razlike seveda so in sicer dve vrsti. Volitve leta 1990 so bile nekakšen referendum za nekaj novega oziroma proti staremu in medsebojno tekmovanje manjšega števila strank. Takratne volitve so bile v nekem smislu bolj pregledne, bile pa so hkrati tudi bolj komplicirane, ker smo recimo pri volitvah v družbenopolitični zbor lahko izbirali med kandidati na listah različnih strank. Tokrat so bile volitve V tem oziru jasnejše, ker smo se opredeljevali za kandidata ene stranke. Po drugi strani pa smo imeli tokrat na Gorenjskem 21 kandidatnih list, kar je nekoliko zamegljevalo stvari, saj se je del glasov, ki je bil oddan za manjše stranke, nekako izgubil, ki pa so jih potem stranke, ki so prišle v parlament, na drug način spet dobile." Vi ste član predsedstva republike, ki se poslavlja. Kako ocenjujete delo predsedstva, v katerem ste sodelovali dve leti in pol? 'To predsedstvo je odigralo dokaj pomembno vlogo med osamosvajanjem Slovenije. Predsedstvo je usklajevalo delo strank. Doseganje soglasja vseh strank se je dogajalo v predsedstvu. Kljub temu da je predsedstvo ostanek nekdanjega socialističnega sistema, je odigralo v tem času dokaj pomembno vlogo. Povsem naravno pa je, da v normalni parlamentarni demokraciji tak organ ni več potreben." Kot državnozborski poslanec ste bili izvoljeni neposredno, čeprav v predvolilni tekmi niste bili med najglasnejšimi Zakaj so se ljudje odločali za vas? "Jaz sem bil v svojem volilnem okraju na treh shodih in sicer v Poljanah, Gorenji vasi in v Ži-reh. To je bilo vse. Povsod je bilo udeleženih okrog 60, mogoče 70 potencialnih volivcev. Moj način pridobivanja volivcev ni bil v obljubah, kaj vse bo, če bodo mene izvolili, ampak sem jim preprosto rekel, da je obratno: Ce bi vam obljubljal, mi v obraz recite, da vam lažem. Moje, samo moje geslo je bilo: stojmo na trdnih tleh. To pa pomeni, da bo treba delati. Mislim, da ljudje ne nasedajo veliko na demagoška gesla, ker vedo, da nihče ne bo delal čudežev. Svojo izvolitev pripisujem delno temu, delno pa svoji pripadnosti demokrščanski stranki." O uspešnosti Slovenskih krščanskih demokratov slišimo dve oceni: ena pravi, da je 15 odstotkov glasov uspeh, druga pa ima ta odstotek za neuspeh. Kaj pravite vi kot podpredsednik stranke? "Mislim, da še nismo prišli v neko stanje, ki bi mu jaz rekel normalno. Pričakujem, ne napovedujem sicer kdaj, da bomo v glavnem imeli tri politične grupacije: krščanskodemokratsko, socialdemokratsko in liberalno, pa mogoče še nekaj na levi in nekaj na desni. Mislim, da bo do takrat potrebnih še dvoje volitev in se bo politični prostor tako uredil. Pri tokratnih volitvah sem za krščanske demokrate pričakoval kakšen odstotek več. Da sem pred volitvami sem in tja napovedal od 20 do 30 odstotkov glasov, je bila posledica optimizma, sem pa pričakoval nekaj odstotkov več. Nisem pa pričakoval več, kot smo dobili v škofjeloški občini, saj je 25 odstotkov izredno ugoden rezultat. Moram celo reči, da sem v Škofji Loki pričakoval manj. Razlog za pesimizem je bil tudi v tem, da je pač težko biti prerok v domačem kraju, jaz pa sem kandidiral doma. Nad tem rezultatom sem bil ugodno presenečen, na državni ravni sem pa pričakoval več, vendar ne toliko kot v škofjeloški občini." Leta 1990 ste bili adut Slovenske kmečke zveze, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, vi pa ste vstopili med krščanske demokrate. Kakšna je vaša ocena uspeha Ljudske stran- ke glede na to, da so ji napovedi pred volitvami slabo kazale? "Jaz anketam, ki so dajale Ljudski stranki 2 odstotka, nisem verjel. Ocenjujem, da je volilni rezultat te stranke popolnoma realen. Če bi bilo več, bi bilo tudi presenečenje, če bi bilo manj, prav tako. Mislim, da je rezultat skladen z odstotkom tistega dela volivcev, ki tej stranki pripadajo" Sedaj je največji problem sestava vlade. Bosta Liberalno-demo-kratska stranka in Slovenska krš-čansko-demokratska stranka našli skupni jezik? Kakšna bo po vašem vladna koalicija? "Rezultat volitev je točno tak, kot sem ga napovedoval: da bodo glasovi tako razpršeni med toliko strank in toliko različnih strank, in bi se nam celo lahko zgodilo, da ne bo mogoče sestaviti vlade in bi morali v kratkem spet na volitve. Upam, da tega ne bo, ker se tudi z novimi volitvami ne bi nič spremenilo. S koalicijami bo izredno težko. Vendar. Vlado bo treba imeti in jo bomo tudi imeli, kakršnokoli že. Vlada bo leva ali sredinska. Desne najbrž ne bo. Če sploh lahko uporabljamo te izraze. Mene zanima predvsem reševanje kmečkega vprašanja. Želel bi sodelovati predvsem pri reševanju tega vprašanja. Zavedam se pa, da je taka usmeritev, kot je bila zadnjega pol leta, za kmetijstvo skrajno neugodna. Pelje namreč v tako težke razmere, ki bodo povzročile skrajno nezadovoljstvo. Kmetijstvo v takih razmerah ne bo vzdržalo. Obstaja bistvena razlika med kmetijstvom izpred petdeset ali štirideset let, ko je šlo v glavnem za av-tarktično in ekstenzivno gospodarstvo, in sedanjim razvitim intenzivnim kmetovanjem. Torej bi morali biti v vladi vsd) predstavniki krščanske demokracije? 'Tako je. Jaz sem zadnje čase nekajkrat izjavil, da se je bilo, kar se kmetijstva tiče, lažje pogovarjati s partijsko vlado kot s to. Vlada se je otepala s hudimi težavami, vendar posJuha za kmetijstvo ni bilo. Minister za plan je bil iZ-redno nenaklonjen reševanju tega vprašanja. Jaz bi želel neko sredinsko vlado, v kateri bi bij kmetijski minister nekoliko bolj desno usmerjen, oziroma bi imela kmetijska politika nekatere elemente konzervativne politike." Sploh pa bo vlada in njena sestava ena prvih nalog državnega zbora. "Najbrž bo moral državni zbor najprej sprejeti zakon o vladi, sicer bomo imeli spet vlado s 2' ministri. To pa je nesmisel. Vaš politični cilj je bila samosto)' na Slovenija s parlamentarno M\ mokracijo. Je vaša vizija uresiti' čena? Je to tisto, kar ste želeli * politično pomladjo in političnin* pluralizmom leta 1989? "Prihajamo v demokracijo. P°~ polnoma sem prepričan, da enostrankarskega sistema ne bomo imeli nikdar več. Volitve so bile demokratične. Izid je volja državljanov. Ni kaj. Sedaj je temeljno vprašanje gospodarski razvoj Mene zanima samo gospodarstvo. Brez njega tudi ostale dejavnosti ne bodo delovale. Mi moramo doseči pospešeno gospodarsko rast. Mi zaostajamo za sosedi. Pri nas je treba razviti sekundarni in terciarni sektor. Brez tega tudi bogatega kmetijstva ne bo." # J. Košnjek EXOTERM, kemična tovarna Kranj, d.d. objavlja ODPRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: - viličar VAD 38/20, letnik 1983, izhodiščna cena 200.000,00 SIT - viličar VAD 38/20, letnik 1984, izhodiščna cena 220.000,00 SIT - tovornjak mercedes, letnik 1989, izhodiščna cena 1,400.000,00 SIT - VW caddy, letnik 1989, izhodiščna cena 500.000,00 SIT Prodaja bo izvedena na način zbiranja najugodnejših ponudb. Zadnji rok za oddajo pisnih ponudb je 21. 12. 1992. Podrobnejše informacije dobite na naslovu EXOTERM Kranj, d.d., Struževo 66, 64202 Naklo in po telefonu 47-323, interna 32. Ustanovitelj In lidajatelj: časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega svela: Ivan Bizjak / Direktor In glavni urednik: Marko Valja vef' Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji la uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek. Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčiak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žleb"' Andrej Žalar. Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Seknc, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; I litografiju: Gorazd Sinik / Tbk: Podjetje DELO — TCR, T'* časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglati: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl«*^' telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun ^ naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92)._ Volitve v občini Kranj Velike razlike in skrajnosti Tudi v treh volilnih okrajih občine Kranj bi volivci v parlament izbrali le šest strank, med okraji pa so se pokazale prav neverjetne razlike. Kranj, 14. decembra - Podrobnejša analiza volilnih rezultatov v občini Kranj potrjuje vseslovensko ugotovitev, da so se volivci na volitvah v državni zbor odločali predvsem po strankah, pri čemer so največ glasov pridobile, pogojno rečeno, največje stranke. V tej občini je dosegla najslabši rezultat, glede na Gorenjsko in Slovenijo Slovenska ljudska stranka - manj kot polovico. Podobno, kot smo ugotovili za Gorenjsko v primerjavi s Slove-niJo. je tudi v kranjski občini mogoče opaziti več glasov za desne stranke, pri čemer zagotovo J'odi Slovenska nacionalna stran-la, ki je dobila za skoraj dve tretjini večji delež, kot povprečno v Sloveniji, za tretjino pa je tudi večji delež Slovenskih krščanskih demokratov. Zanimivo ob jem je tudi, da je večji delež dobila tudi naj izraziteje levo usmerjena Združena lista, zato bi lahko v občini Kranj govorili o bolj ekstremni polarizaciji glasov, kot to kažejo volilni rezultati v Sloveniji. Tudi za Kranjčane »rži, da bi si v parlament izbrali 'e šest strank in izračun njihovih deležev pokaže, da bi bilo razmerje med levico, sredino in desnico 18 : 34 : 48. Za razliko od Gorenjske, kjer bi imela po rezultatih v parlamentu desnica absolutno večino, temu v občini Kranj ni tako, prevsem po zaslugi slabega izida za Slovensko Stavka v državni upravi ljudsko stranko, ki je v Kranju dobila le skromno polovico svojega deleža v Sloveniji. Kot je znano, je bila kranjska občina razdeljena na tri volilne okraje: 4. okraj, ki je zajemal pretežni del mesta Kranja in nekatera obmestna naselja (torej pretežno mestno prebivalstvo), 5. okraj, ki je zajemal drugi del mesta (npr. Planino) in naselja na desnem bregu Save, in 6. okraj, ki je obsegal predvsem naselja severno in vzhodno od Kranja (torej predvsem manjša naselja s pretežno kmečkim prebiva-stvom). Vse to navajamo zaradi naravnost ogromnih razlik pri volji volivcev, ki je poleg osebnega ugleda posameznih kandidatov odvisna zagotovo od strukture prebivalstva: v Sloveniji zmagovita LDS je v mestu (4. okraj) dobila več kot povprečno v Sloveniji, na podeželju (6. okraj) pa le dobro polovico tega; SKD so v obeh pogojno mestnih volilnih okrajih dobili za skoraj polovico manj kot na podeželju in obratno z več kot dvakratno razliko velja za Združeno listo - na podeželju manj kot polovico glasov kot v mestnih naseljih. Enako več kot dvakratno razliko opazimo tudi pri SLS. le pri SNS je dosežek v vseh treh okrajih skoraj enako visok. Od dosedanjih parlamentarnih strank, ki se v parlament niso uvrstile, je po rezultatih najdlje od tega Socialistična stranka Slovenije, ki po mnenju volivcev v občini Kranj ni zbrala niti polovice glasov, ki so potrebni za v parlament, medtem ko se je tej meji najbolj približala Liberalna stranka, ki bi ji po mnenju Kranjčanov za vstop manjkala le polovica odstotka. Vprašanje pa je, ali bodo s takim volilnim rezultatom tudi poslej v Liberalni stranki s ponosom jemali poimenovanje "Kranjski liberalci", kot smo to slišali na njihovem zboru pred nekaj meseci, oz. ali bi bilo kaj takega sploh upravičeno. Sicer pa so si največjo medvedjo uslugo napravili sami: z ustanovitvijo LDSS, ki je v občini Kranj in v državi zbrala približno 1,4 odstotka glasov, so si nedvomno odvzeli tudi glasove za lastno stranko in podobno kot druge manjše stranke postali žrtev množice strank "enodnevnic", ki "odnesle" približno 15 dosto- tkov glasov koplje.... • Kdor drugemu jamo Š. Ž. Pozno ugotovljena napaka Izpustili eno volišče Kranj, 11. decembra - Na volilni komisiji 1. volilne enote smo danes izvedeli, da je bila pri delu volilne komisje 2. okraja storjena kar precejšnja napaka: pri izračunavanju volilnih rezultatov so izpustili 210. volišče, ki je bilo v Kulturnem domu na Bohinjski Beli, na katerem je bilo v volilni imenik vpisanih 467 volilnih upravičencev, glasovalo pa jih je 407. K sreči je bila napaka odkrita še v roku za pritožbe, ko so bili objavljeni rezultati volitev še neuradni, zato so lahko rezultate še pravočasno vnesli v rezultate okraja, volilne enote in jih kot take tudi takoj sporočili republiški volilni komisiji. Ker se je tudi na tem glasovanju pokazalo podobno razmerje med strankami, kot v okraju in enoti, izpuščeno glasovanje na rezultat enote ni vplivalo, na mestu pa je seveda doslednost pri upoštevanju volje vseh, ki so volili. # Š. Z. Zahtevajo več kot eno plačo Jesenice, 14. decembra - Za izplačilo razlike v plači, zaradi katere bo tudi v jeseniški državni upravi dveurna stavka, v jeseniški občini potrebujejo 15 milijonov tolarjev. Občine, ki so lani najbolj povečale porabo, so si razliko kar same izplačale. približni vrednosti 1,3 plače. Izvršni svet brez odobritve ministrstva za finance tega ne more storiti; seveda pa obstaja osno- vno vprašanje, kaj misli ministrstvo, saj je 22 občin razliko izplačalo. Zahteva sindikata po izplačilu je povsem legitimna, vprašanje pa je, kako bo ob stavki reagirala javnost. Mi vztrajamo, da se za vse občine uredi enako in se jih enako tudi upošteva.«* D. Sedej Jeseniški izvršni svet je Ministrstvu za finance Republike Slovenije postavil javno vprašanje, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo odločitve glede določanja višine plač delavcev v državni upravi in sklenilo, da so delavci upravičeni do plačila razlike. Kljub pogajanjem do tega ni prišlo, ministrstvo za finance je zagrozilo občinam, da jim bo odtegnilo finančno izravnavo, če bodo izplačale razliko. Kljub temu je 22 občin od 62 to razliko izplačalo in to so pred-vsem občine, ki so v primerjavi s Prejšnjim letom najbolj povečale Porabo na prebivalca v občini. Iz-vršni svet Jesenice torej zanima, kako bo ministrstvo za finance Ukrepalo proti tem občinam in kdaj bo v okviru finančne izrav- nave omogočilo občinam in ostalim izvedbo odločitve ustavnega sodišča. Nadalje Jeseničane še zanima, kako bo ukrepalo proti tistim občinam, ki so izplačale višji regres za letni dopust od dogovorjenega. V jeseniški občini so se delavci v državni upravi odločili za dve-urno opozorilno stavko in jo napovedali za 18. december. Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar pravi: »V proračunu nimamo sredstev za plačilo razlike, sindikat pa vztraja na tem, da se razlika izplača. Za jeseniško občino to pomeni 15 milijonov tolarjev z vsemi prispevki, mi pa smo planirali proračunsko izgubo v višini 7 milijonov tolarjev. Razlika, ki jo zahtevajo zaposleni, je v Ustanovili sindikalni sklad Kranj, 10. decembra - Pri Svetu kranjskih sindikatov so osnovali sindikalni sklad, iz katerega naj bi v prihodnje zagotavljali različne oblike ekonomske pomoči članstvu, oblikovali pa naj bi tudi stavkovni sklad. Na četrtkovi ustanovni skupščini so sprejeli statut sindikalnega sklada in pravilnike o uporabi stavkovnega sklada, dodeljevanju posojil in dodeljevanju denarnih pomoči. Za predsednika sklada so izbrali Dušana Valanta iz sindikata v Planiki, ter člane upravnega in nadzornega odbora. Za začetek se je skladu pridružilo 15 sindi- katov, med njimi tudi nekaj iz večjih podjetij. Spočetka bo treba v sklad dva meseca vlagati, preden bodo lahko člani namensko uporabljati zbrani denar. V stavkovnem skladu bi bil namreč na voljo denar, s katerim bodo plačevali nadomestila osebnih dohodkov stavkajočih delavcev. • D. Ž. Sodelovanje alpskih mest Radovljica in Sondrio navezujeta stike Rad ovljica - Ko se je radovljiška občina letos spomladi na sejmu Alpe Adria - svoboda gibanja predstavila v paviljonu delovne skupnosti alpskih mest, so predstavniki italijanskega mesta Sondrio prvič izrazili željo po vzpostavitvi prijateljskih odnosov z Radovljico. Radovljiška občinska skupščina je na majskem zasedanju pobudo sprejela, v začetku novembra pa je štiričlanska delegacija Sondria pod vodstvom župana Flaminia Benettija že obiskala občino Radovljico in si po uradih pogovorih s predstavniki skupščine, izvršnega sveta, krajanih skupnosti in turističnega gospodarstva ogledala staro jedro mesta Radovljice in Bohinj, obiskala pa je tudi upravo Triglavskega narodnega parka. Sondrio, *' leži na severu italijanske po-^ajine Lombardije, nedaleč od švicarske meje in znanega smučarskega središča Bormio, in Radovljica imata marsikaj skupnega: mesti ležita v alpskem svetu in na območju nacionalnih parkov, sta turistično, kulturno in športno razviti in imata podobno gospodarsko sestavo. Delegaciji sta se ob koncu pogovorov sporazumeli, da bosta parlamentu predložili predlog listine o sodelovanju (pobratenju) in poskrbeli za predstavitev Sondria oz. Radovljice v občinskem glasilu. Radovljica je ob občinskem prazniku, 11. decembru, že odprla v avli občinske skupščine razstavo o Sondriu, v Italiji pa se bo gospodarsko in turistično predstavila marca prihodnje leto. Ker imata obe mesti gostinsko šolo, so dobre možnosti za izmenjavo dijakov, za izpopolnjevanje jezikov in spoznavanje drugih kultur. Zeljo po sodelovanju so izrazili tudi Muzeji radovljiške občine, sicer pa so možnosti še na področju narodnih parkov, kulture in športa. Zbori radovljiške občinske skupščine bodo o listini o pobratenju med Radovljico in Sondri-om odločali na jutrišnjem zasedanju. Mesto Sondrio je podobno listino že podpisalo z nemškim Sindelfingnom. 9 C. Zaplotnik zasedanje radovljiške skupščine 0 proračunu, stanovanjski dejavnosti in turizmu ^•dovljica - Zbori občinske skupščine bodo na jutrišnjem zasedanju Poslušali poročilo Jožeta Resmana o delu izvršnega sveta med zadnji-zasedanjima, o obisku delegacije iz italijanskega Sondria, s kate-r'm želi občina podpisati listino o pobratenju, ter poročilo o zasvojenosti z drogami v občini. Delegati bodo razpravljali tudi o rebalansu ^tošnjega proračuna, o dopolnitvah tistega dela družbnega načrta ob- ne, ki bi občanom, podjetjem in drugim omogočil gradnjo na novih °kacijah, o odloku, s katerim bi Pokljuško sotesko razglasili za naravi spomenik, o programu stanovanjske dejavnosti, oceni letošnje tu- ,'stične sezone in o uvedbi agromelioracijskega postopka na dveh "^etijskih zemljiščih. • C. Z. Republiške štipendije, vključno z Zoisovo, za 6009 Gorenjcev Zelo različna višina štipendij Kranj, 15. decembra - V tem šolskem oziroma študijskem letu je republiške štipendije dobilo 5367 gorenjskih dijakov in študentov, Zoisova štipendija je bila odobrena 642, zavrnjenih je bilo 1375 vlog, pritožbe še rešujejo. Osnovna štipendija za srednješolce po podatkih Zavoda za zaposlovanje v Kranju znaša 6.741 tolar, za študente pa 8.089 tolarjev. Prispevek za bivanje izven doma znaša 8.755 tolarjev, do istega zneska je mogoče povrniti tudi stroške prevoza. Na Gorenjskem je najvišji znesek prevoza 7.605 tolarjev. Razen tega dodatka lahko uspešni dijaki in študenti pridobijo še dodatek za učni uspeh. Srednješolci pridobijo za prav dober uspeh 1.348 tolarjev, za odličen uspeh 2.696 tolarjev, študentje lahko pridobe največ 4.044 tolarjev. K šolanju dijakov in študentov morajo prispevati del stroškov tudi starši. Odbitek na račun prispevka staršev je različen glede na povprečen dohodek na člana družine, najvišji odbitek znaša 8.532 tolarjev. Zaradi dodatkov in odbitkov so višine republiških štipendij zelo različne. Najnižja štipendija, ki jo Zavod še izplača, znaša 665 tolarjev, najvišja, ki jo dosegajo dijaki, se giblje okrog 15.000 tolarjev, pri študentih okrog 20.000 tolarjev. Povprečna republiška štipendija na Gorenjskem znaša za oktober 7.485 tolarjev, povprečna dopolnilna štipendija, ki jih je na Gorenjskem le še 95, pa 2.610 tolarjev. Novembra je bilo za izplačilo oktobrskih štipendij porabljenih skoraj 49 milijonov tolarjev. • H. J. Kaj bo z gimnazijo in sodiščem? Če ministri nimajo časa... Jesenice, 14. decembra - Izvršni svet jeseniške občine je Ministrstvu za šolstvo in šport poslal javno vprašanje, ali bo program trgovske akademije v prihodnjem šolskem letu uvrstilo v katalog programov Cetra srednjega izobraževanja Jesenice in koliko oddelkov bo razpisalo za tako usmeritev v naslednjem šolskem letu. Obenem Jeseničane tudi zanima, kdaj bo na vrsti prepotrebna obnova jeseniške gimnazije, ki je tudi spomeniško zaščitena? Lani so hoteli zapreti oddelke Zdravstvene šole na Jesenicah, v Ljubljani pa zdaj gradijo novo medicinsko šolo. Kakšni so razlogi za takšno koncentracijo šol v Ljubljani in zakaj se tako siromašijo posamezna občinska središča, še posebej tista, ki so najbolj gospodarsko ogrožena? Jeseniški izvršni svet pa je naslovil javno vprašanje tudi na Ministrstvo za pravosodje in upravo. Prostorski pogoji za delo jeseniškega sodišča so nevzdržni. Načrte za preureditev imajo, stavba pa je v sramoto tako ministrstvu kot tudi samim Jesenicam. Kljub številnim pobudam izvršnega sveta minister za pravosodje in upravo niti ne najde časa za pogovor, zato jim pravzaprav ne ostane drugega kot to, da javno sprašujejo... • D. S. V Železnikih lokalna TV Škof ja Loka, 14. decembra - Jože Reya iz Železnikov je zaprosil občinski izvršni svet za soglasje k dovoljenju za poskusno oddajanje lokalne televizijske postajev Železnikih. Dovoljenje sicer izdaja državno ministrstvo za promet in zveze. Gre za ponovno akcijo, sproženo že v začetku minulega leta, ko so se Železnikarji zaradi takratnih togih predpisov na področju radiodifuzije preusmerili na kabelsko povezavo. Z lokalnim televizijskim signalom bi zdaj pokrili sam center Železnikov, to je približno 500 gospodinjstev. TV studio so opremili v prostorih osnovne šole. Enourni avtorski program infor-mativno-dokumentarne narave bi dopolnjeval program nacionalne televizije. Škofjeloški izvršni svet je že dal soglasje za poskusno oddajanje lokalne TV v Železnikih. • H. J. <3 AVTO SO L A Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK —D ® 216-245 PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA? Pokličite ® 064/403-871 ®°0 O O ^ glavni dobitek 10.000.000,00 SIT IO avtomobilov BMW 316 i 5 x 1.000.000,00 SIT o o Q tehnounion 20 GORSKIH KOLES za naročnike kompletov kartic »Božično Novoletni 3 X 3« Božično • Novoletni ŽREBANJE 3, I. 1993 Zbor krajanov na Primskovem Podpora ultimatu v skupščini Krajani KS Primskovo so v petek na zboru odločno podprli stališča vodstva krajevne skupnosti glede cestnega prometa. Primskovo, 14. decembra - Promet na Cesti Staneta Žagarja je treba zmanjšati, cesto razbremeniti. Jezerska cesta nujno potrebuje pločnik. Likozarjeva ulica naj bo poslej enosmerna, promet pa je treba urediti tako, da ne bodo obremenjene ostale ulice v tem delu. Nevzdržno je, da je pločnik pred SKB banko zatrpan z avtomobili. Že leta in leta poslušamo samo obljube in hkrati izgovore o pomanjkanju denarja; če se do zime zadeve ne bodo začele urejati, bomo sami ukrepali... To je nekaj glavnih pripomb, stališč, mnenj iz razprave na zboru krajanov v petek zvečer, ki ga je sklicalo vodstvo krajevne skupnosti. Čeprav so Primskovljani doslej že večkrat sedli skupaj in ugotavljali, opozarjali, zahtevali..., so tudi tokrat v dobršni meri napolnili veliko dvorano Zadružnega doma. Ponovno so se pojavile že večkrat povedane ugotovitve o nevarni in smrtni Jezerski cesti in Cesti Staneta Žagarja, o nemogoči prometni urejenosti in stanju Li-kozarjeve ulice in nenazadnje o novosti; ta pa je, da se od takrat, ko so prvič zahtevali, da se ceste smrti začnejo urejati, ni naredilo drugega, kot to, da je stanje še slabše, saj je promet na slabih cestah še veliko večji. Bile so tudi kritične pripombe, zakaj se zaradi županovega interesa prednostno ureja Čirški klanec, namesto da bi se ta denar porabil za ureditev Jezerske ceste. Prav tako pa je težko verjeti, da ni denarja za ceste v občini, če se na primer urejajo mani prometne in pomembne ceste, kot je na primer cesta na Smarjetno goro. Komisiji za sklepe z vodstvom krajevne skupnosti po končanem zboru, ki je trajal več kot dve uri, ni bilo težko izoblikovati sklepov. Primskovljani zahtevajo, da se na Li-kozarjevi in Ručigajevi cesti dovoli le enosmerni promet z uvozom od križišča pri Jaku oziroma s Ceste Staneta Žagarja. Jezersko cesto je treba zapreti za tovorni promet in sicer na odseku Britof - križišče pri Jaku na Primskovem. Terjajo tudi izločitev tovornega prometa z Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja na odseku semaforsko križišče pri Zavarovalnici in križišče pri Jaku. Zahtevajo, da občinski organi ukrepe uresničijo do 15. januarja prihodnje leto. Glede ureditve in rekonstrukcije ceste Staneta Žagarja pa predlagajo, naj se na podlagi sedanjega projekta pri rekonstrukciji Cesta Staneta Žagarja zoži za eno kolesarsko stezo (zdaj sta načrtovani dve), poskrbeti pa je treba tudi za protihrupno zaščito in za zaščito pred tresljaji. Še posebej zahtevajo, da se uredi parkiranje pri Arvaju, SKB banki in nekaterih lokalih ob cesti. Dinamika rekonstrukcije naj bo takšna, da se hkrati z gradnjo Kokrškega mostu začne urejati tudi križišče pri Jaku, Jezerska cesta kot priključek pri Jaku pa naj se z obveznim pločnikom uredi do sedanjega cestnega nadvoza čez avtocesto. Svoje zahteve bodo naslovili na občinske organe oziroma Republiško upravo za ceste. Zahtevajo pa tudi, da po 15. januarju odgovorni v občini na ponovnem zboru krajanov pojasnijo in razložijo kratkoročne ukrepe in dinamiko začrtane cestne rekonstrukcije na območju Primskovega. Sicer pa je kljub nekaterim posameznim radikalnim pripombam in mnenjem na zboru prevladovalo razpoloženje, da s stališči in nerazumevanjem za rešitve ne želijo zavlačevati predvidenega začetka in prizadevanj v občini (in prikazani podpori v Republiški upravi) za urejanje in uresničevanje cestnega projekta na njihovem območju. • A. Žalar HOTEL BOR - GRAD HRIB V PREDDVORU OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA V OKVIRU SVOJEGA POROČNEGA SERVISA od 1.12. DALJE POSOJA POROČNE IN SVEČANE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE del. čas VSAK DAN od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1993 Krajevna skupnost Sorica V januarju presenečenje Velika izbira prazničnih daril, ki vam jih brezplačno dekoriramo. Medeninasti cvetlični lončki že od 660 SIT dalje! Sanitarne armature ARMAL in UNITAS ter kopalniška oprema KOLPASAN. " Radiatorji OCEAN - UVOZ! NOVO! Pet let za telefon, pol leta za ceste Kar so si želeli leta in leta, so v krajevni skupnosti Sorica predvsem z lastnini delom in denarjem ter ob veliki podpori občine letos vendarle dobili. Sorica, 14. decembra - V soboto je bil v krajevni skupnosti Sorica v škofjeloški občini velik praznik. Kot ničkolikokrat letos so se krajani še enkrat zbrali v dvorani doma. Tudi tokrat so bili z njimi izvajalci del na izgradnji telefonije in urejanja cest. Prišel je tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Vincencij Demšar. Vendar to ni bil eden od delovnih sestankov, kakršnih je bilo lani in letos ničkoliko. Tokrat so proslavili opravljeno delo in uresničenje dolgoletne, velike želje. Na slovesnosti so podelili tudi priznanja, V odsotnosti predsednika odbora za izgradnjo telefonije v občini Franca Žagarja je priznanje (sliko) prevzel Vincencij Demšar. Posebej pa so se zahvalili Stanetu Kramarju, Božidarju Jurci, Mihu Bizjaku in Bra-netu Žiberni Stane Čufer: "Premagali smo miselnost..." Sorica zdaj ni več odmaknjen kraj, sicer znana in obiskana predvsem pozimi zaradi smučišč na Soriški planini. Poslej se v razpravah in načrtih v občini in v Selški dolini ne bo več obravnavala kot območje, ki ga je treba še povezati s telefoni in urejenimi cestami v kraju. Zdaj imajo oboje: telefone in urejene ceste. "Premagati je bilo treba miselnost, da bo Sorica dobila oboje, telefone in ceste, ko bo prišlo do potrebne in ničkolikokrat poudarjene "nujne" povezave s Primorsko. Lani smo začeli graditi oboje in predvsem ob veliki pomoči občine, razumevanju nekaterih podjetij v dolini ter Zavarovalnice Triglav smo sami opravili veliko delo," je z zadovoljstvom in zahvalo, naslovljeno na vse, ki so jim stali ob strani, predvsem pa domačinom - krajanom na slovenosti v domu, kjer so mladi in domačini po scenariju Mira Kačarja pripravili program, poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Čufer. Kilometre in kilometre zemeljskega telefonskega kabla je bilo treba potegniti in položiti za izgradnjo telefonije. "Ne vem natanačno, menda je bilo okrog osem kilometrov glavnega in prav toliko razvodnega omrežja treba položiti v zemljo. Zdaj imamo 91 telefonov in po izračunih je en telefonski priključek veljal okrog 8000 nemških mark. Opravili pa smo, da so nam zazvonili telefoni, kar 10.382 delovnih ur," je pojasnil na srečanju predsednik gradbenega odbora Marjan Peternelj. Nikdar se ni zgodilo, da bi delo in akcija zastala, ker ne bi bilo dovolj ljudi za delo. Stane Kramar in Branko Jurca, ki sta vodila vsa dela na telefoniji strokovno, sta bila ničkolikokrat presenečena nad zavzetostjo. Krajani pa se ju bodo spominjali predvsem po tem, da sta bila vedno z njimi in nikdar nedosegljiva, ko je bilo treba reševati probleme in nadaljevati z delom. Marjan Peternelj: "Delo ni nikdar stalo, ker ne bi bilo ljudi za akcijo..." Če so se o telefoniji pogovarjali in jo načrtovali pet let, so ceste uredili v pol leta. Na začetku se za ureditev cest niso ravno ogrevali, saj je bila že telefonija velik zalogaj. Potem pa so izbrali najugodnejšega izvajalca in ko so izvedeli, da bodo dela veljala okrog 9 milijonov tolarjev in se računica z delom in prispevki ter pomoči lahko izide, so se lotili še cest. "Če bi na začetku vedeli, da se bo račun izšel pri več kot 14 milijonih, se cest prav gotovo ne bi lotili. Danes smo hvaležni Bra- Za dolgoletna prizadevanja, dlo, aktivnosti v KS in društvih - predvsem v gasilskem so se v soboto zahvalili tudi Antonu Frelihu, ki se je takole zahvalil za darilo: "Vsa čast tistim, ki so delali ves čas za nas..." Miro Pintar: "Če bi na začetku videli finančni konec,..." netu Žiberni, Mihu Bizjaku predsedniku KS Stanetu Čufer-ju. Položili smo več kot 200 metrov cevi za odvodnjavanje, na-vozili 3000 kubičnih metrov peska, zgradili 150 metrov opornih zidov, nasuli bankine. Opravi" smo 2.300 prostovoljnih delovnih ur in prispevali (akcija zbi-ranja denarja pa še ni končana) precej denarja. Točen obračun bomo šele naredili, pomembno pa je, da imamo več kot 12 tisoč kvadratnih metrov asfalta na cestah," je v skopem orisal na svečanosti akcijo predsednik gradbenega odbora za asfaltiranje cest Miro Pintar. Načrtov, kot je povedal predsednik sveta KS Stane Čufer, pa še ni konec. Ob ureditvi ceste Petrovo brdo - Podpore-zen bodo še naprej postopoma urejali posamezne cestne odseke. Eden od velikih načrtov je ureditev ceste v Zgornje Danje in ureditev celotne infrastrukture v Spodnjih Danjah. Pr°; jekti so že narejeni. Da so tudi ti načrti izvedljivi, da se uresniči program prenove Sorice, je na svečanosti poudaril tudi predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar. Največje zagotovilo za to so prav domačini, ki so letos (tudi po oceni izvajalcev in strokovnih služb) naredili več, kot bi pričakovali največji optimisti. • A. Žalar IVI l%A MILK Otvoritev kar treh cest Brezje pri Tržiču, 14. decembra - v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču so v soboto popoldne proslavili rekonstrukcijo in asfaltiranje kar treh cest v krajevni skupnosti. Prvo, lokalno cesto, dolgo skoraj 800 metrov so dobili krajani Visoč, ki so hkrati po naselju uredili in asfaltirali ter v soboto odprli tudi krajevno cesto. Novembra letos pa je bila urejena in asfaltirana tudi cesta Za Vazom. V vasi Visoče v krajevni skupnosti si je blizu 50 krajanov že nekaj let želelo urejeno cesto. "Pa nikdar ni bilo dovolj denarja, čeprav je bila ta lokal-ka že nekaj časa v programu," je ob otvoritvi rekel predsednik sveta KS Ivan Kokalj. Letos spomladi pa so se dela vendarle začela. Gradbeno podjetje Tržič je opravilo temeljito rekonstrukcijo z odvodnjavanjem, robniki in bankinami, asfaltiralo pa jo je Cestno podjetje Kranj. Vrednost del skupaj z odkupom zemljišč je znašala dobrih pet milijonov tolarjev, denar pa je zagotovila občina. Za ureditev drugih dveh cest - krajevne na Visočah in ceste Za Vazom - pa so se odločili krajani in za vsako prispevali 25 odstotkov k stroškom. Cesta na Visočah je z odvodnjavanjem in asfaltom veljala 657 tisoč tolarjev, Za Vazom pa 446 tisoč tolarjev. Ob zaključku letošnjih velikih cestnih akcij v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču je bilo po otvoritvi v Domu krajanov slovesno srečanje, ki se ga je od predstavnikov občine Tržič udeležil Ivan Eler. • A. Žalar Pomembna dokumenta o razvoju Tržiča Prostorsko in gospodarsko načrtovanje Tržič, 11. decembra - Včerajšnjo sejo je tržiški izvršni svet posveti' obravnavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine ter strategije družbenogospodarskega in prostorskega razvoja občine. Oboje je osnova za konkretnejše načrte. Oddelek za prostor in okolje tržiške občine je pripravil pred' log sprememb in dopolnitev plana občine za obdobje 1986 - 199' oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000 pri prostorskem razvoju in varstvu okolja. K temu je bil primoran zaradi nastali" sprememb v času po sprejetju dokumenta v letu 1998, še bolj p3 zaradi pomanjkanja prostorskih načrtov za celotno občino. Planske spremembe bodo osnova za pripravo ustrezne dokumentacije na tem področju. Ker so prišle na mizo izvršnega sveta hkrati I strategijo družbenogospodarskega in prostorskega razvoja trži' ške občine, je člane zanimala predvsem usklajenost s tem dokumentom. Nekaj razhajanj so razpravljala odkrili že pri prostorski namestitvi industrije in obrti, razmišljali pa so tudi o dopo'' nitvah pri sanaciji naravnih virov. Zato so sklenili, da spremembe sprejmejo kot osnutek, ki ga bodo obravnavali tudi na decembrskem zasedanju skupščine. Dokument bodo dopolnili z morebitnimi pripombami in ga uskladili s strategijo občinskega razvoja- Slednji dokument je pripravil oddelek za gospodarstvo if1 družbene dejavnosti v sodelovanju z dr. Marjanom Klemenči-čem. Snovalec gradiva je zbranim pojasnil, da gre za splošne usmeritve, ki jih je zgradil na osnovi spoznanj o razvoju gosp0' darsko najbolj razvitega dela sveta. Ker tržiško gospodarstvo še nima zadostne materialne osnove za vključitev v najnovejši raZ; vojni koncept, bo treba izbrati posamezne cilje za kratkoročn1 razvoj in obenem razmišljati o dolgoročnih razvojnih usmerit' vah. Razprava je poudarila potrebo, da občinska uprava podrob' neje obdela naloge na posameznih področjih in poišče konkfra nejše odgovore za reševanje sedanjih problemov. Pri tem ne šlo brez povezovanja z gospodarstvom, ki je v zadnjih letih zantl lo, pa tudi ne brez razprav po krajevnih skupnostih in strankah' Izvršni svet je še sklenil, da bo za začetek seznanil z gradivom de' legate občinske skupščine. • S. Saje Štefan Smolko, bivši delavec Tekstilindusa Leto potem... Na Gorenjskem je že blizu 12 tisoč brezposelnih, domala dve tretjini jih je izgubilo delo v stečajih ali redčenju odvečnih delavcev. Za suhoparnimi številkami se skrivajo človeške usode... Odstrimo eno od njih. Kranj, decembra - Novembra lani je šel v stečaj kranjski tekstilni orjak, Tekstil i ndus, vsi njegovi delavci pa na zavod za zaposlovanje. Med njimi je bil tudi Štefan Smolko, tekstilni tiskar, nazadnje pa profesionalni sindikalist. V pogovoru je razkril, kakšno je življenje !fj° potem, kako se prebijaš z nizkim nadomestilom, kako zaman isces primerno delo, kako ti je še po dolgem času težko pri duši, ker je propadla tovarna, s katero si bil povezan več desetletij. Kako torej živite? »Z nadomestilom, ki ta čas znaša 13.000 tolarjev, in z Ženinim porodniškim nadomestilom, ki je še nekaj stotakov nižje. Tudi ona je zaposlena v tekstilni stroki, in sicer v Predilnici Medvode. Pred kratkim se je spet vrnila na delo in januarja ponovno dobi plačo. Sprva je bilo moje nadomestilo kar visoko, lani sem prejel 10.000 tolarjev, medtem ko je zena dobivala od šest do sedem tisočakov porodniške. To je že dokaz, kako malo so se med letom povečevala nadomestila za brezposelne, oziroma so se povečevala zlasti za tiste, ki so ■meli manj od zajamčenega osebnega dohodka.« Se vam je nadomestilo po letu Že izteklo? »Ne, pripada mi 18 mesecev na zavodu za zaposlovanje, ker •mam že skoraj dve desetletji delovne dobe. Pravzaprav sta mi do dvajsetih let (in do dveh let na zavodu) manjkala samo dva meseca. Maja se mi torej izteče status na zavodu za zaposlovanje, kjer dobivam nadomestilo, tečeta mi delovna doba in zdravstveno zavarovanje. Po novem let j bom moral začeti iskati novo zaposlitev. Malo računam na Tekstilindus, kjer so nekateri nekdanji delavci spet dobili delo, če me vodstvo kot nekdanjega sindikalista nima preveč v želodcu.« Ste v letu dni brezposelnosti že iskali zaposlitev? Je bilo kaj sreče? Pri iskanju novega dela ni posebne sreče. Sem pač usposobljen za poklicni profil, ki ga trenutno nihče ne potrebuje. Sprejel pa bi seveda tudi dru- Dvomi zdravstvenih zavarovancev Bomo zdravstvo plačevali dvakrat? »Zadnje čase nam pošilja zavarovalnica Adriatic iz Kopra obrazce, ki naj bi jih izpolnili in s svojimi podpisi dali prostovoljno izjavo, da pristopamo v kolektivno zdravstveno zavarovanje z mesečnim Plačilom 720 tolarjev. To mesečno plačilo bi nam, upokojencem, mesečno odtegovali od pokojnin. Zagotovo pa so nam že doslej od Pokojnin odtegovali za zdravstveno varstvo in davek. Se bo potemtakem to odtegovanje ukinilo, ali bomo plačevali dvakrat,« nam piše bralec in dolgoletni dopisnik Jože Ambrožič iz Gorij. V daljšem pismu še ugiba, ali bo treba zdravstvene storitve plačevati v celoti, če ne boš zavarovan pri omenjeni zavarovalnici, kot da nisi nikoli plačeval zdravstvenega zavarovanja. Pri tem Pa vemo, da je vsak delovni človek plačeval v zdravstveni sklad 35, 40 ali še več let. Najbrž je še veliko upokojencev v enakih dvomih in strahu kot Jože Ambrožič, zlasti tisti z majhnimi pokojninami. Da bi jih razblinili, smo prosili za pojasnilo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri zavarovalnici Adriatic, ki jo v pismu omenja Jože Ambrožič. »Doslej smo za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke Plačevali participacijo, novi sistem zdravstvenega zavarovanja pa s prostovoljnim zavarovanjem omogoča, da nam tega ne bo več treba,« je pojasnila Nataša Kus s kranjske izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Obvezno zdravstveno zavarovanje ostaja, le da zanj ne bomo več deležni prav vseh zdravstvenih storitev v celoti tako kot doslej. Določen odstotek k vsaki storitvi bo treba doplačati, in to ne le simboličen znesek, ki ga je Predstavljala participacija, pač pa precej več. Temu doplačilu se izognemo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Upokojenci si s 780 tolarji mesečne premije pri naši zavarovalnici zagotovijo brezplačno vse zdravstvene storitve. Za večino je novi sistem sprejemljivejši, slabši pa je za tiste, ki so bili v preteklosti oproščeni participacije. To so bili denimo ljudje s slabšim materialnim položajem (ti bodo po novem oproščeni plačila le za nujne zdravstvene storitve), upokojenci z varstvenim dodatkom, pa tudi borci.« Matej Herlec, direktor poslovne enote zavarovalnice Adriatic v Kranju, pa zadevo pojasnjuje takole: »Zakon o zdravstvenem zavarovanju je pri prostovoljnem zavarovanju dal možnost tudi komercialnim zavarovalnicam. V Adriaticu, kjer smo se odločili to možnost izkoristiti, smo le ponudniki ene od zavarovalnih Vfst, nimamo pa vpliva na določbe zakona. Res bodo ljudje prispevek za zdravstvo plačevali dvakrat: enkrat obvezno in drugič Prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Slednje je sicer prosto-v°ljno, toda zakon določa, da bodo ljudje brez prostovoljnega Zavarovanja določen odstotek k zdravstvenim storitvam dolžni doplačati. Kaj se bo dogajalo s tem denarjem? Interes naše komercialne zavarovalnice (in naših delničarjev) je poslovati z domkom in skrbeti, da je denar zavarovancev gospodarno nalo-*en. Kar pa zadeva zavarovalne premije, skušamo biti konkurenci, čeprav smo komericalna zavarovalnica. Upokojencem nudijo koiektivno popust, zadnje čase smo zato sprejeli še dodatne u8odnosti, in sicer 7-odstotni popust pri individualnem zavaro-Vanju in enoten 31-odstotni kolektivni popust.«* D. Z. Žlebir gačno delo, morda v Savi, kjer večkrat razpisujejo delovna mesta. Vendar se bojim, da nisem ravno konkurenčen. Bil sem namreč operiran na hrbtenici, zato se bojim, da bi me izločili že pri zdravniškem pregledu. Sicer pa minulo leto nisem preveč intenzivno iskal dela, ker so me opikale čebele, bil sem v bolnišnici, zaradi alergije pa sem še dolgo trpel posledice.« Kako preživljate družino z bori-mi 25 tisočaki na mesec? »S tem denarjem se mora preživeti štiričlanska družina. Imava dva sinova, stara dve in pol in eno leto, živimo pa v družinski hiši v Bitnjah skupaj s starši. Imamo sicer ločeni gospodinjstvi, toda skupno kurjavo, elektriko in drugo, pri čimer nam morajo zdaj starši velikokrat pomagati. Pred propadom tovarne sem pri hiši ravno dokončal prizidek. In še dobro, da sem ga, kajti z današnjimi prejemki si ne predstavljam, kako bi gradil. Tudi to mi ni bilo jasno, ali bom letos lahko registriral našo 18 let staro stoen-ko, pa so spet priskočili na pomoč starši, češ da pri dveh majhnih otrocih ne morem biti brez avtomobila. Hvalabogu, da otrokoma tudi ni treba v vrtec. S tem, ko ju popazi mama, tudi prihranimo nekaj tisočakov.« Pred propadom Tekstilindusa ste bili profesionalni predsednik sindikata. Kako ste doživljali njegovo agonijo? »Zadnji dve leti pred stečajem sem bil predsednik sindikata. Ko bi vedel, koliko živcev me bo stalo to početje, se ga ne bi nikoli pritaknil. Ta občutek je po propadu tovarne še močnejši, ko je jasno, da so bila vsa naša prizadevanja zaman. Pred letom dni si je veliko delavcev z mano vred želelo stečaja. Dobivali smo okrnjene plače, enkrat 60, enkrat 70 odstotkov, enkrat bone, enkrat ničesar... Prepričani smo bili, da s stečajem pridobimo, vsaj za leto, dve, stalnejši vir preživljanja. To je sicer res, vendar je nadvse mučno biti doma brez dela, v negotovosti, ali boš dobil novo zaposlitev ali zate ne bo nobenega dela več.« Imate po stečaju še stike s tovarno? Še upate na vrnitev? »Zadnje čase ne vem več veliko o tem, kaj se dogaja v tovarni. Tudi nekdanji sodelavci, ki so pogodbeno zaposleni v Tek-stilindusu, ne vedo kaj dosti povedati, kaj se tam dogaja. Delavcem pač ničesar več ne povedo, tam so zgolj zato, da delajo. Meni in najbrž tudi številnim drugim dolgoletnim Tekstilindusovim delavcem pa je žal za tovarno. Resda smo pred letom dni komaj čakali, da napetost mine in gre podjetje v stečaj, zdaj pa velikokrat tuhtam o tem, kako je moglo propasti nekdaj uspešno podjetje.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Sinik MALA ANKETA Za elektriko pridejo še druge podražitve Minister za energetiko Franc Avberšek je minuli teden na tiskovni konferenci povedal, da se bo zaradi prehoda na zimsko sezono in uvedbe novega tarifnega sistema elektrika z novim letom podražila v povprečju za 27,7 odstotka. Nekaj dni kasneje je sicer dejal, da je bila prva informacija napak razumljena in da se električna energija za gospodinjstva s 1. januarjem 1993 ne bo podražila. Mi pa smo kljub vsemu povprašali nekaj ljudi, kaj menijo o napovedani podražitvi. Marjan Žbo- gar iz Kranja: »Elektrika bo očitno dražja. Že zdaj zanjo nismo plačevali ravno malo. Kaže, da nas želijo pripraviti k še večjemu varčevanju. Mislim, da se bo v kratkem podražilo še marsikaj drugega, ne samo elektrika.« Ana Iličič iz Kranja: »Vsaka podražitev me skrbi, odkar ne delam več. Sem brezposelna mati samohranilka z dvema otrokoma, zaposlena sem bila v Tekstilindusu. Zadnja položnica za elektriko se je glasila na znesek 3.400 tolarjev. Če se bo zdaj elektrika podražila še za 20 odstotkov, res ne vem, kako bom plačevala.« Velimir Pust z Jesenic: »Vlada potrebuje denar za proračun, bi dejal na napovedano podražitev elektrike. Moj proračun pa bo seveda trpel. Za elektriko plačujem od 1.400 do 1.700 tolarjev, kar je glede na porabo veliko. Sicer pa sem prepričan, da elektrika ne bo edino, kar se bo v prihodnosti podražilo.« Marija Štern iz Kranja: »Podražitev elektrike je bilo pravzaprav pričakovati, saj je bila doslej cena kar solidna. Pri nas doma velika, saj sta pod streho dve gospodinjstvi in še obrt. Ta podražitev me še ne skrbi toliko, pač pa se bodo najbrž v kratkem dvignile še druge cene.« • D. Z. Žlebir je poraba kar Francozi za begunce v Tržiču Več kot 4 tone hrane in oblačil Tržič, 14. decembra - Danes je občinski odbor Rdečega križa v Tržiču prevzel pošiljko pomoči, ki so jo zbrali v pobratenem francoskem mestu Ste Marie aux Mineš za begunce pri tržiških družinah. Iz tega mesta so že v preteklosti poslali v Tržič tovor z zdravili, ki so ga Tržičani poklonili prebivalcem pobratenega Ludbrega na Hrvaškem. V tokratni pošiljki, težki 4336 kilogramov, je poldruga tona prehrane in 242 kilogramov sladkarij. Otroci bodo veseli tudi igrač, obutve in obleke, nekaj teh stvari, posteljnine in kozmetike pa bo še za odrasle. Aktivisti Rdečega križa bodo v naslednjih dneh razvrstili vse blago v zavoje. Ponje bodo begunci lahko prišli že prihodnji teden. Tako bodo tudi zanje praznični dnevi malo prijetnejši. • S. Saje Kranj, 11. decembra - V petek so se v osnovni šoli Helene Puhar v Kranju na že tradicionalnem novoletnem srečanju sestali člani Društva za pomoč duševno prizadetim. V njem so združeni starši prizadetih in strokovnjaki, ki so tem invalidom posvetili svoje poklicno delo. Petkovo srečanje prizadetih otrok, mladostnikov, njihovih staršev in prijateljev so z domačo muziko popestrili Gašperji. - Foto: D. Gazvoda Kranj, 11. decembra - Med prvimi, ki na Gorenjskem začenjajo z zasebno zdravstveno dejavnostjo, se je ojunačil dr. Marjan Fab-jan, doslej kirurg v jeseniški bolnišnici. V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju so mu dali na voljo prostor za zasebno kirurško ambulanto, kjer se namerava ukvarjati s plastično in estetsko kirurgijo. V petek so mu na priložnostni svečanosti zaželeli uspešen začetek v eni prvih zasebnih kirurških praks v Sloveniji in prvi kirurški ambulanti v zgodovini Kranja. Poleg stanovskih kolegov je novi projekt s spodbudno besedo podprl tudi predsednik kranjske vlade Peter Orehar. - D. Ž. Lions klub beguncem Škofja Loka, decembra - V zbirni center v Škofji Loki je spet prispela humanitarna pomoč. Tokrat jo je prispeval Lions klub iz mesta Spieze v Švici, ki je beguncem podaril volno in igle, begunskemu centru pa dva čeka za nakup nujne pomoči. Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice razpisuje prosto delovno mesto: PEDAGOGA ali SPECIALNEGA PEDAGOGA ZA MOTNJE VEDENJA IN OSEBNOSTI za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 4. 1. 1993. Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri Kandidati naj vložijo prijave v roku 8 dni po objavi na naslov Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice, C. Cirila Tavčarja 21, Jesenice. O izbiri bodo obveščeni v petnajstih dneh po izteku roka za prijavo. DELNICE V PRODAJI SAMO ŠE TRI TEDNE HRANILNICA LOK ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI 0 NAKUPU VREDNOSTNIH PAPIRJEV? DELNICE HRANILNICE TON" D.D. KRANJ NAKUP DELNIC NAKUP DELNIC NAKUP DELNIC 1 delnica - 50 DEM/SIT - Dobra naložba - Letna udeležba na dobičku - Lastninski sorazmerni delež v zasebni delniški družbi - Osnova za uveljavljanje davčne olajšave pri odmeri dohodnine - Vrednost, ki vedno izraža realen odnos tolar - marka PO JAVNEM RAZPISU SO DELNICE NAŠE DELNIŠKE DRUŽBE V PRODAJI ŠE DO KONCA LETA NAPRAVITE NOV KORAK PRI NALAGANJU VAŠIH PRIHRANKOV! L0N - na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis. VSAK G0RENJC TA PRAV BO V L0N TOLARJE DJAV! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled ilustracije na Prešernove pesmi Jelke Reichman in knjižne opreme Prešernovih poezij. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Kavka razstavlja pravljične ilustracije absolventka likovne akademije Lučka Zelič. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Peter Kozjek. V salonu pohištva Ark-Maja v Predosljah razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Izidor Trojar. V bistroju Želva razstavlja grafike Damjan J. Jensterle, ki v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja tudi kolaže. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotograme Istvan Hagymas iz Crešnovec. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta novoletna prodajna likovna razstava. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava del ljudskega rezbarja Janeza Vovka in kiparska dela akademskega kiparja Viktorja Konjedica. SKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ivo Prančič. V galeriji Fara razstavlja slikar Marjan Skumavc. V knjižnici Ivana Tavčarja se na razstavi predstavljajo foto klubi škofjeloške občine. GORENJA VAS - V fotogaleriji Ivana Tavčarja razstavlja fotografije France Temelj. TRŽIČ - V Jožefovi dvorani pri tržiški farni cerkvi je odprta prodajna razstava slik slikarja Marjana Pančurja z naslovom Podobe iz mojega mesta. V galeriji Kurnikove hiše razstavljajo barvne fotografije člani Foto kluba Tržič, na ogled pa je tudi spominska razstava fotografa Franca Kolmana na temo Beneške maske. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe Cveto Prevodnik. KOMENDA - V galeriji Zala razstavlja akad. slikar Dušan Lipovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bo danes, v torek, ob 19.30 gostovalo SLG Celje s predstavo VIKTOR, ALI OTROCI NA OBLASTI Rogerja Vitraca. Predstava je za izven. RADOVLJICA: SREČANJE S SLIKARKO - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 srečanje in pogovor s slikarko Brigito Požegar - Mulej. ŠKOFJA LOKA: VEČER Z DIAPOZITIVI - V knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri v večeru z diapozitivi Milan Kristan z Jesenic predstavil Letne čase v Istri in skupino Ljudje z reke. RADOVLJICA: ODVEZANE MISLI - V knjigarni DZS bo jutri, v sredo, ob 19.30 predstavitev knjige Odvezane misli avtorja Jožeta Hudečka. S piscem knjige se bo pogovarjala Alenka Bole Vrabec. TRŽIČ: LUMEN - V Jožefovi dvorani pri tržiški farni cerkvi bo v petek, 18. decembra, ob 18. uri predaval prof. dr. Anton Štrukelj iz Ljubljane na temo vera in umetnost. Mladi tržiški glasbeniki pa bodo predstavili dela klasičnih mojstrov. Prireditev organizira Združenje prijateljev umetnosti Lumen. ŠTIRJE POGLEDI V ZGODOVINO V paketu štirih novih knjig Cankarjeve založbe bi lahko poiskali združujoče temo - zgodovino, s katero se ukvarjajo tri slovenske avtorice. Za dodatek pa še nekaj prevodne zgodovine v Kolumbovem letu. Zgodovinarka Jera Vodušek Starič se v knjigi Prevzem oblasti ukvarja z obdobjem med letoma 1944 in 1946, to je časom, ki je bil nadvse pomemben za nastajanje nove jugoslovanske države. Vendar pa so državotvorni procesi nastajali že dosti prej. Avtorica je v kronološkem zaporedju opisala, kako je nastal in kakšen je bil politični sistem, ki je tako uspešno obvladoval državo in ljudi, da se še desetletja ni javno govorilo o temeljnih političnih vprašanjih. Knjiga je bila napisana v letu 1990, avtorica pa je pri svojem delu lahko uporabljala podatke iz večine državnih in tudi partijskih arhivov, ne pa tudi arhivov notranjega in zunanjega ministrstva. Toda - kot je povedala avtorica na predstavitvi knjige v Društvu slovenskih pisateljev, zgodovinar lahko vedno najde podatke tudi po drugih sicer daljših poteh, na primer iz korespondence. Obsežno znanstveno knjigo, ki je nastajala kar celo desetletje, izdajo sta pred tem odklonili kar dve založbi, je treba brati kot razlago komunističnega načina prevzema oblasti. Na drugačen - publicističen in polemičen način pa osvetljuje predvojne, medvojne in povojne dogodke Draga Ahačič, znano polemično pero kulturnega in družbenokritiškega pisanja pri nas. S knjigo Osvobodilna ali državljanska vojna avtorica ugovarja ekstremističnim interpretacijam preteklih dogodkov in jih skuša od preteklih enostranskih razlag premakniti v sredinsko in bolj razumsko interpretacijo vojnega časa. V knjigi Ahačičeva ugotavlja, za kakšno nezmožnost celovitega gledanja na preteklost gre; tega gledanja na tako pomembno medvojno obdobje, ki bo še dolgo vplivalo na družbeno življenje pri nas, niso premaknile niti spremembe zadnjih dveh let. V znova obujeni zbirki Bios namenjene predvsem bolj izobraženemu bralstvu, sta izšli dve knjigi. Prva z naslovom Zmajeva hiša avtorice Jane Roškar, prve doktorice sinologije pri nas, prinaša oris kitajske civilizacije in kulture od pradavnine do danes. Avtorica, ki je tudi nekaj časa živela v tej daljni in zanimivi deželi in jo vežejo s Kitajsko tudi družinske vezi, v predgovoru piše, da si je deželo vedno prizadevala razumeti, te izkušnje pa predstavlja tudi slovenskemu bralcu s pripombo, da pa dejansko te dežele ni mogla nikoli docela spoznati. Toda že to, da dojemamo drugačnost drugih dežel in ljudi, je ključ do sožitja v svetu. Druga knjiga v zbirki Bios je prevodno delo o Krištofu Kolumbu avtorja Giannija Granzottija in v prevodu Jaše Zlobca. Knjigo je Cankarjeva založba izdala v sodelovanju s koprsko založbo Lipa. Izjemno natančna biografija odkritelja novega kontinenta, ki je ob 500-letnici prineslo tudi kopico pomislekov o posledicah tega dejanja, temelji na natančnem proučevanju izvirnih dokumentov. Avtor je bil brez dvoma očaran na Kolumbom, tem nedvomno kontroverznim raziskovalcem, ki je vplival na tok zgodovine.© L. M. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, PREUREJENA KNJIŽNICA, LINHARTOVO PRIZNANJE Boh. Bistrica - Ne glede na to, da je občina Radovljica ena redkih, če ne edina v Sloveniji, ki ima kar dva občinska praznika, od tega enega posvečenega začetniku dramatike pri nas - Antonu Tomažu Linhartu - pa s tem postaja tudi ena tistih občin, ki bolj kot druge poudarjajo pomen kulture za življenje in razvoj občine. V tem smislu je izzvenel tudi nagovor župana ing. Vladimirja Černeta v Domu Jože Ažmana. Kot se za prireditve ob 236-letnici rojstva dramskega očeta Županove Micke in s tem začetnika slovenske dramatike Antona Tomaža Linharta spodobi, so v radovljiški občini pripravili celo vrsto prireditev pod skupnim naslovom Rešte se, rešte starega leta, ki se bodo iz decembra potegnile še tja v januar. S temi prireditvami, ki obkrožajo Linhartovo obletnico, Radovljičani že kar nekaj časa skušajo mestu in tudi drugim krajem v občini dvigniti kulturni utrip. Zato so se letos osrednje prireditve ob prazniku preselile v Bohinjsko Bistrico. Tu so Muzeju Tomaža Godca z usnjarskim muzejem in malim vojnim muzejem dodali še novo zanimivost. Gorenjski muzej Kranj je namreč pripravil novo muzejsko zbirko z naslovom Arheološka najdišča Bohinja. V pritličju so v ta namen preuredili prostor na zanimiv, sodoben način predstavljene najznačilnejše najdbe iz preteklosti, ki obiskovalca prepričajo o bivanju in kulturi naseljencev bohinjske doline pred dobrimi dva tisoč leti in kasneje. V vitrinah nove zbirke so na ogled nekateri predmeti najdeni v dosedanjih izkopavanjih na različnih krajih v Bohinju od najstarejše kamene dobe do različnih sponk, uhanov in drugega okrasja iz železne dobe. Med predmeti v steklenih vitrinah izstopajo bronasti amulet roke iz Bitenj, jeklo bo- hinjskih sulic - antično noriško železo, železna rala iz bohinjskega Dunaja, luničasti uhani značilni za staro slovansko kulturo. Vitrine s predmeti dopolnjujejo risbe in upodobitve rudarjev in rudosledcev, atični pano, strateški poseg in zapuščino Rimljanov v Julijskih Alpah in predgorju, zamenjava kulturnih dobrin preko Baške-ga sedla in seveda pano z Ajdovskim gradcem in grafikami slikarja Črtomira Freliha. Izbor predmetov in prikaz arheoloških najdišč in krajev z najdbami v Bohinski Bistrici bo Bohinj s to zbirko uvrstil med kraje, ki znajo svojo bogato kulturno preteklost tudi predstaviti. Avtor razstave je kustos Gorenjskega muzeja arheolog Andrej Valič. Razstava je oblikovana po zamisli ing. arhitekta Marka Smrekarja, ki je steklene vitrine umestil med bukova debla (s tem lesom so nekdaj rudarji kurili v vrtnih pečeh), s katerimi je obdan celotni razstavni prostor. Še posebej domiselno je arhitekt predstavil vetrno peč za taljenje železa, ki je sicer zelo oddaljena od realne podobe pradavne peči, je pa vsekakor tudi s svojim osrednjo postavitvijo v prostor sijano ponazorilo takratnega načina pridobivanja železa. Vrsto predmetov za zbirko so prispevali tudi drugi muzeji od Narodnega muzeja Ljubljana Tehničnega muzeja Jesenice in tudi posamezniki kot sta ing. Budkovič in Joža Čop. Po otvoritvi arheološke zbirke v Muzeju Tomaža Godca je bila v Domu Jože Ažmana otvoritev preurejene knjižnice, v veliki dvorani doma pa je nato predsednik skupščine občine Radovljica podelil eno od letošnjih občinskih priznanj plaketo Antona Tomaža Linharta Metki Rutar - Piber za njeno dolgoletno delo na družbenem in še posebej kulturnem področju, saj že 23 let poje in sodeluje v pevskem zboru Milko Škoberne na Jesenicah, zadnje čase tudi kot korepetitorka. Kar deset let pa je vodila ženski oktet Žirovnica. Za svoje delo na tem področju je že prejela zlato Gallusovo značko in tudi Čufarjevo plaketo. Po podelitvi je gledališča skupina Tone Čufar z Jesenic zaigrala Podeželanko, komedijo W. Wycherleya, s katero so jeseniški gledališčniki nastopili na nedavnih Čufarjevih dnevih. • Lea Mencinger, foto: Damjan Gazvoda Ibsenova Nora v PG Kranj UVELJAVLJANJE ŽENSKE KOT SUBJEKT Primerno okrajšano dramo norveškega dramatika Henrika Ibsena Noro je s posluhom za psihična stanja in stil dobe uprizoril režiser Dušan Mlakar. Z uprizoritvijo tridejanske drame NORA (1879) norveškega dramatika Henrika Ibsena (1826 - 1906) v zdaj že »klasičnem« prevodu Janka Modra, objavljenem leta 1966 v knjižni zbirki Kondor, nadaljuje Prešernovo gledališče v Kranju eno izmed uveljavljenih repertoarnih komponent, ki so jo v minulih treh sezonah zaznamovale predstave En sam dotik Milana Jesiha, Kdo se boji Virginije Woolf Edwarda Albeeja in Idiotova zgodba Algir-dasa Landsbergisa; se pravi rdeča nit psihološko motivirane dramatike. Z Noro sega v sam začetek psihološkega in kritičnega realizma, tako rekoč v arhetipsko obliko meščanske dramatike, ki so se je slovenska gledališča v minulih treh desetletjih kar precej dosledno izogibala, da bi se izognila očitkom konzervatizma in izmikanja različnim avantgardnim smerem, čeprav se je ta zvrst dramatike občasno pojavljala na slovenskih odrih s teksti novejše ameriške dramatike. Kranjska uprizoritev Ibsenove Nore v režiji Dušana Mlakarja , ki z vsem svojim delom potrjuje posluh za literarne in psihološke segmente v sicer tudi estetsko različnih uprizoritvah, daje priložnost za premislek, kaj in koliko je v tej več kot stodeset let stari drami vezanega na čas nastanka ter kaj in koliko od tega je prešlo v nadčasovno simboliko in ne na-zadanje, kako gledamo na Norin problem ob koncu dvajsetega stoletja. Z vsemi temi temami namreč korespondira Mlakarjeva uprizoritev ter s svojo gledališko nazornostjo nakazuje odgovore na vprašanja, na katera pa si mora pravzaprav odgovoriti vsak gledalec sam; po svoji izkušnji, po svojem vedenju. Uprizoritev je zasnovana realistično, historično, klasično, s tenkočutno psihološko poantirano igro. Prizorišče dogajanja je urejen, pospravljen salon v hiši uglednega meščana, ki je pravkar postal direktor banke. Široka dvojna vrata omogočajo tudi gledalčev pogled na hišni vhod in na pomenljivi poštni nabiralnik, skozi katerega se stekajo tako rekoč usodne informacije; za mlečnim steklom vhodnih vrat pa se projecirajo silhuete oseb, ki s simbolično povečavo nakazujejo usodnostno učinkovanje na odločitve osrednjega lika. Avtorica scene je Janja Korun. Podobno časovno, historično zaznamova-nost vnašajo v predstavo tudi kostumi po zamisli Bianke Adžić Ursulov, dolge obleke pri ženskah, pri moških fraki, kar zahteva od igralcev umirjen, prilagojen način interpretacije. V naslovni vlogi nastopa Judita Zidar, igralka širokega izraznega razpona, tako rekoč idealna postava za Norin lik. Na odru Prešernovega gledališča v Kranju je odigrala že nekaj podobnih vlog, se pravi takih, ki zahtevajo nevsiljivo psihološko izrazno podstat, pa tudi v MG L Kunino-vo Intergirl. V vlogi Nore izrisuje lahkotno ekspozicijsko fazo z izrazom naivke; ko se pojavi izsiljevalec z menico, se vse bolj pogreza v občutek krivde in preteh-tavanje ravnanja, s katerim je možu povrnila zdravje. Po moževem izbruhu in očitkih z ded-nostnimi poudarki, interpretira Nori no odločitev za odhod umirjeno in odločeno v sebi in navzven. V vsakem pogledu vrh slovenske igralske kulture. S podobno konciznostjo in psihološko prepričljivostjo igra njenega moža advokata in direktorja kHel-merja Bine Matoh, sicer član Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Natančno nakazuje vsestransko formalistično strukturo z meščansko tradicijo zaznamovanega moškega, ki v svoji že- ni vidi zgolj lutko, »škrjančka« in še zdaleč ne enakopravnega subjekta. Norino mladostno prijateljico Kristino Lindejevo igra Bernarda Oman kot v sebi pomirjeno in umirjeno žensko, ki začenja na novo v duhu veljavne morale moškega primata. V razvoju dogodkov pomeni ta lik antitezo Norini odločitvi, da se kljub eksistenčni negotovosti odloči za odhod iz »toplega« družinskega gnezda. Pavel Rakovec poudarja v liku doktorja Ranka, Helmerje-vega hišnega prijatelja, njegovo dostojanstveno držo spričo spoznanja, da so mu šteti dnevi zaradi dedne zaznamovanosti, pa tudi komaj zaznaven čustveni odnos do Nore kot antipod za doživljajsko togega racionalista Helmerja. V sebi zaokrožen lik nesrečnega, prevaranega in pretečega človeka notarja Krogstada interpretira Tine Oman izrazno zanesljivo s poudarkom, da gre za nevarnega človeka, saj s svojo finančno in službeno povezavo s Helmerjevo družino povzroči začetek preobrata, spoznanje in finale z odhodom. V vlogi arhetipsko služkinje, ki vse prenese, suvereno na- stopa Tanja Dimitrijevska, v vlogah predobro vzgojenih otrok (za današnje razmere) pa ljubki otro-čiči Sara Valič, Mojca Mihelič in Blaž Kavčič. Norina zgodba, prikazana s pr-vinskimi socialnimi predsodki, s poudarjeno težo dednostne obremenitve (tudi njen oče je bil raz-sipnež) ter z idejo, ki jo nakazuje Norin odhod od moža, ker je ne jemlje kot enakopraven subjekt, je z današnjo, zlasti poklicno emancipacijo žensk tako v eksistencialnem kot esencialnem smislu presežena, toda biološko pogojen konflikt slej ko prej ostaja. Posebnost, specifika Nori-ne zgodbe in odločitve je tudi v tem, da je Ibsen zanemaril materinski faktor; Helmer sicer Nori odvzame vzgojne kompetence, ko zve, da je ponaredila očetov podpis, toda to še ne pomeni, da bi v njej s tem uničil materinsko čustvo. Seveda pa gre za problem ženske osebnostne emancipacije. Ibsenova lekcija z Noro v kranjski uprizoritvi je tudi v historični avtentičnosti enkratna in izzivalna. France Vurnik KOLEDVA 92 Kropa - Moški zbor iz Krope že skoraj trideset let pripravlja ko-ledniške koncerte - Koledve, s katerimi obuja šege in običaje ob novem letu. Letošnja Koledva bo še bogatejša od prejšnjih. Za uvod bo v soboto, 19. decembra, v Kovaškem muzeju otvoritev razstave slik na steklo Anice Zaletelove iz Radovljice. Na razsta^ vi, odprli jo bodo ob 17. uri, bodo učenci glasbene šole zaigrali več kroparskih kolednic, nastopili pa bodo tudi dečki z več sto let starim trikraljevskim prizorom, delili pa bodo tudi božični kruh in potico. Večerni koncert pa bo ob 19. uri v Domu. Z domačim Moškim zborom Kropa bosta spet nastopila solista Zlata in Dragiša Ognjanovič, spremljal pa jih bo Koledniški trio, ki ga sestavljajo Branko Brezavšček, violina, Lojze Velkavrh, klarinet, in Miško Hočevar, kontrabas. Gostje večera bo oktet RadiŠki fantje iz Radiš na Koroškem z adventnimi in božičnimi pesmimi, radiškim načinom koledovanja in trikraljevskimi koledniki. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Bled bo za praznike poln, sicer pa kaže na še eno negotovo sezono Ponovno v turističnih brošurah Silvestrski menuji na Bledu so po večini prodani Italijanom - Do poletja bo treba še trdo delati. Bled, 14. decembra - Te dni je na Bledu odprtih le nekaj hotelov, kot pričakujejo domači turistični delavci, pa bo že konec prihodnjega tedna Bled nabito poln. Žal pa ne kaže na prida ugoden izkupiček med zimskimi počitnicami, saj se zaupanje tujcev (izgubljeno Po lanski junijski vojni) do Slovenije in Bleda le počasi vrača. "Za božič in novo leto pričakujemo, da bo Bled poln turistov. Večina zasebnih sob in apartmajev je prodanih, prav tako naj bi bili, glede na povpraševanje in rezervacije, popolnoma zasedeni tudi hoteli. Ravno zaradi velikega povpraševanja bo od konca tedna naprej odprt tudi hotel Jelovica. Tam je zaenkrat še prostor, hotel pa bo odprt do 6. januarja, saj še niso začeli z načrtovano investicijo. Žal pa moram povedati, da po novoletnih praznikih ne pričakujemo velikega obiska na Bledu, saj tudi prejšnja leta v tem zimskem času Bled ni bil prida zaseden. Zima je na Bledu vedno predstavljala le 30 do 35-odstotni letni obisk. Še največ je bilo Jugo-tursovih aranžmajev, ko so hodili na Bled tuji gostje. Ker je na tujem tržišču za nas stanje še vedno izredno neugodno, bo V četrtek zvečer je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič v blejskem Casinu podelil priznanja najlepšim in najbolj urejenim turističnim krajem v Sloveniji. V kategoriji izrazito turističnih mest je priznanje za najlepšega dobil Bled. tujih gostov malo. Domačih gostov pa tudi ne pričakujemo prida, saj se zavedamo, da si domačini izbirajo počitnice v bližini smučišč, v Kranjski Gori ali v Bohinju," pravi O Jana Špec iz Turističnega podjetja TPS Bled.E Sicer pa se bodo te dni blejski hoteli postopoma začeli odpirati, med obiskovalci pa je vedno več športnikov, ki so konec tedna že imeli tekme evropskega pokala v biatlonu na Pokljuki, prav te dni pa prihajajo tudi tekmovalci, ki bodo nastopili na tekmah svetovnega pokala. Tudi januarja bo na Bledu nekaj športnih prireditev, od FIS slaloma za ženske, ki bo od 7. do 8. januarja na Straži, do tekem na Straži in Zatrniku za mlajše kategorije smučarjev. Februarja bodo na Straži tekmovanja v snovvboar-du, na Zatrniku pa v smuku, marca pa bo evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu in svetovno hokejsko prvenstvo skupine C. Tako bodo športniki eni zvestejših obiskovalcev Bleda, hkrati pa bodo propagirali tudi varnost (in lepote) Slovenije. Cene novoletnih praznovanj v blejskih hotelih so od 50 do skoraj 200 nemških mark, vendar pa je prostor za preživljanje najdaljše noči komaj še moč kje dobiti. Za Silvestra bo na Bledu največ tujcev, med njimi pa bo zlasti veliko Italijanov. Kranjski Ikos se je odločil za podržavljenje Razpis za kranjski Ikos Kranj, 11. decembra - Sklad za razvoj je kranjski Ikos uvrstil med skupino manjših podjetij, za katere je že objavil razpis za zbiranje ponudb, na podlagi katerih naj bi se odločili za prodajo večinskega deleža tovarne. Presežkov delavcev doslej niso razreševali, zato bo rez zdaj ostrejši, kot bi bil sicer in verjetno bodo držale prve ocene, da jih je 70 do 80 preveč. Poudariti je treba, da razpis ni licitacija, zato še ni rečeno, da bo Ikos Čez dva meseca prodan. Sklad bo namreč z javnim razpisom zbral ponudbe, s tem naj bi pridobili najbolj ustrezen program za rešitev tovarne in cena je le ena od sestavin razpisa. Pri lastninjenju podjetja bo seveda 20 odstotkov pripadlo delavcem, če se bodo seveda odločili, da v svoje podjetje prinesejo lastninske certifikate. Kolikšno vrednost bo predstavljajo teh 20 odstotkov, bo odvisno od otvoritvene bilance, ki jo bo za Ikos kot lastnik napravil sklad. Na javnem razpisu seveda lahko kandidira kdorkoli, sedanji direktor Avgust Ovsenik, ki je vodstvo tovarne prevzel s 1. julijem letos, je sindikatoma že jasno povedal, da bo kandidiral. Predkupno pravico pa seveda lahko uveljavijo delavci, če se bodo tako odločili. Avgust Ovsenik je Ikos vodil že pred približno desetimi leti, torej v Ikosovih cvetočih časih, odšel nato v tujino in se zdaj tudi zaradi želje nekaterih delavcev vrnil. Elizabeta Hribar, ki v Ikosu že vrsto let vodi splošni sektor, je povedala, da v Ikosu doslej ni bilo nobenega procesa lastninjenja in da z Ovsenikovo firmo v tujini niso imeli nobenih poslovnih stikov. Ikos je v globoke težave zašel, ker je izgubil kar dve tretjini trga, saj se mu je dobesedno sesul jugoslovanski in vzhodni trg, ostalo jim je le približno 1,5 milijona mark izvoza na zahodne trge, nove posle pa je tam seveda zelo težko dobiti. Vse kaže, da je bivši direktor težave prikrival, saj so izgubo prvič prikazali šele ob polletju letos. Zato je deloma razumlji- vo, da so delavci dolgo upali, da ne bodo ostali brez dela, da se bodo stvari nekako že rešile. Še pred dobrim letom dni, so 30 do 40 delavcem ponujali prezaposlitev v Savo, vendar se zanjo nihče ni odločil, brez odločb o presežkih pa jih seveda prisiliti niso mogli. Reševanje presežkov delavcev bo zdaj seveda sestavni del sanacije podjetja, po prvih ocenah bo podjetje lahko preživelo s 150 zaposlenimi, kar z drugimi besedami pomeni, da jih je 70 do 80 preveč. Odraz globoke krize Ikosa so seveda plače, septembrsko povprečje je znašalo 26.777 tolarjev, z njim so bili tako kot sosednji ERO na repu kranjske plačilne lestvice. Oktobrske so bile še 10 odstotkov nižje, saj so v skladu z zakonom prešli na zajamčene, sredstva pa jim je zagotovil sklad. • M. V. 0%u GAULOISES BLONDES Sklad postaja največje slovensko podjetje Kranj, 14. decembra - Z državnim skladom za razvoj je pogodbe podpisalo 98 podjetij, v katerih je zaposlenih 56 tisoč ljudi, kar je 10 odstotkov zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Sklad je v večini teh podjetij 100-odstotni lastnik in s tem je praktično postal največje slovensko podjetje. Seveda so se za podržavljenje odločila podjetja, ki so v velikih težavah in sama niso našla izhoda. Polletne izgube teh podjetij so znašale več kot 253 milijonov nemških mark, od takrat naprej pa so se mesečno' Povečevale za 15 do 20 milijonov mark. Po ocenah sklada je v teh podjetij več kot 10 tisoč presežnih delavcev. V skladu potekajo analize niožnosti sanacije podjetij, ki so večinoma zadolžena bolj, kot je tržna vrednost njihovega Premoženja. Del, zlasti manjim podjetij, bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta pripravljen za prodajo. Več časa bodo potrebovali za podjetja, ki združujejo več proizvodnih Programov, saj jih bodo naj- prej razdružili na več manjših. Sklad uporablja vse tehnike privatizacije, ki jih je doslej uporabljal z agencijo za privatizacijo. Stare dolgove pa skušajo deloma odpisati, spremeniti v lastninske deleže ali odložiti njihovo odplačilo. Njihovi postopki so marsikje naleteli na nerazumevanje, saj so večinoma pričakovali, da bo sklad pomagal z denarjem in se ukvarjal z vsemi poslovnimi funkcijami. Sklad si v podjetjih zadržuje pristojnosti v zvezi s finančno in kapitalsko sanacijo podjetja ter z njegovo morebitno prodajo, vodenje operativnih poslov pa prepušča poslovodstvu v podjetju. Pri imenovanju novih direktorjev se večinoma odlo- čajo za imenovanje ekipe in ne posameznika. Gre za poslovo-denje za določen čas, s točno opredeljeno pogodbo, ki jo mora ekipa izpeljati. Od nje pričakujejo tudi sovlaganje oziroma odkup manjšega deleža v podjetju oziroma da jamčijo za uspeh sanacije tudi z delom osebnega premoženja. Tudi delavci bodo lahko neposredno kupovali deleže v podjetju, kjer so zaposleni. V vseh podjetjih, ki jih je prevzel sklad, delajo komisije, ki oblikujejo program reševanja presežnih delavcev, kot to zahteva zakon. V postopku sa-nacije-pa oblikujejo tudi spiske poslovno nepotrebnega premoženja, s katerim bi lahko poplačali upnike ali pa bi ta sredstva predstavljajo osnovo za začetek poslovanja novega podjetniškega inkubatorja, ki bi omogočil nove zaposlitve. • M. V. Poleg športnih tekmovanj bo na Straži 26. decembra tako imenovani "Snežni dan" s koncertom ansambla Pop design, na silvestrovo pa bo na Bledu organiziran novoletni sprevod. Kot najpomembnejšo in najatraktivnejšo prireditev v novoletnem času gre omeniti "Novoletni koncert", ki bo v Festivalni dvorani 1. januarja, bogat in raznovrsten program za otroke pa pripravljajo med šolskimi zimskimi počitnicami. Omeniti je tudi treba, da je še pred dvema letoma na Bled prihajalo veliko gostov iz bivših jugoslovanskih republik, na katere pa letos skorajda ne računajo. Nekaj tujih gostov na Bledu v času počitnic sicer pričakujejo, glede na obisk pa se bodo prilagajali tudi s številom odprtih (oziroma zaprtih) hotelov. Večje povpraševanje pa je spet za velikonočne praznike. Kot pravijo blejski turistični delavci, je stanje na tujih tržiščih za Slovenijo še vedno precej neugodno,vendar pa jo posamezne agencije že uvrščajo v svoje programe. Čeprav letošnje poletje še ne pričakujejo velikega povpraševanja, je za razliko od lani spodbudno, da sta Slovenija in Bled prišla v turistične brošure z nekaj oglasi, znanilci zaupanja v varnost naše države pa so tudi poslovneži, ki z vedno manj nezaupanja obiskujejo Bled. • V. Stanovnik Loka bo zgradila trgovski center na Vrhniki Privlačne posebnosti obveznic Loka Škofja Loka, 11. decembra - Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje Loka iz Škofje Loke je izdalo za 7,4 milijona mark obveznic, s katerimi naj bi zbrali pretežni del denarja za izgradnjo novega trgovskega centra na Vrhniki. Ponudba obveznic Loke je zanimiva, saj jih kupci lahko kadarkoli porabijo za nakup blaga v njihovih prodajalnah ter imajo pri tem do konca letošnjega leta 5-odstotni popust. Loka je prvo slovensko trgovsko podjetje, ki se je odločilo za izdajo obveznic. Obveznice Loke so nominirane v markah in se tako tudi obrestujejo, vplačljive in izplačljive pa so seveda v tolarjih, izdali so jih v apoenih od 100 do 1.000 mark. Letna obrestna mera je 10-odstotna, dospele bodo v sedmih letih, izplačevali jih bodo v polletnih obrokih, prvi obrok bo zapadel 1. aprila 1993. Vendar pa za izplačilo glavnice velja 30- mesečni moratorij, kar pomeni, da bodo lastniki obveznic (glase se na prinosnika) v tem času lahko lahko dvignili le obresti. Ker so obveznice Loke kadarkoli zamenljive za blago v njihovih prodajalnah, kar dolgoročni vrednostni papir spremeni v kratkoročnega, praktično to pomeni, da si lahko kupci 1. aprila zagotovijo 10-odstotni popust, če bodo obveznice ob zapadlosti prvega obroka zamenjali za blago. Do konca letošnjega leta pa velja 5-odstotni popust. V Loki so torej obveznicam dodali privlačne posebnosti. S pomočjo obveznic nameravajo v Loki zbrati denar za izgradnjo novega trgovskega centra na Vrhniki, ki bo veljal približno 10 milijonov mark, za dograditev (oprema in zaloge) centra v Medvodah pa potrebujejo še približno 2 milijona mark, je povedal Miro Podrekar, pomočnik direktorja za finance. Zemljišče v središču Vrhnike so že kupili, do konca decembra naj bi dobili lokacijsko dokumentacijo in spomladi začeli z gradnjo. Vrhnika večjega nakupovalnega centra nima, zanimivo je, da je Loka prehitela druge velike trgovske hiše v Sloveniji. Ocenjujejo namreč, da je kupna moč na Vrhniki dobra, kar je navsezadnje moč sklepati tudi iz nedavne ocene podpredsednika slovenske vlade Hermana Rigelnika, da je prav Vrhnika občina, ki je zaradi podjetniške naravnanosti lahko zgled drugim. Obveznice Loke prodajajo na sedežu podjetja, kupiti pa jih je moč tudi v poslovalnicah Gorenjske banke iz Kranja. S prodajo so začeli oktobra, ocenjujejo, da bo uspešna, če bodo do konca marca prihodnje leto prodali 60 odstotkov emisije. Miro Podrekar je povedal, da so ljudem doslej prodali za približno 100 tisoč mark obveznic, računajo pa predvsem na poslovne partnerje, ki so zaradi razširitve posla zainteresirani za izgradnjo novega trgovskega centra in bodo v projektu sodelovali tako, da jim bodo blago plačali z obveznicami. • M. V. GLAS PEPELKA Radovljica Cankarjeva 76 Tel.: 064/75-488 Že v antiki so vedeli, da ni iskrenejše ljubezni, kot je ljubezen do hrane. 2500 let kasneje v PEPELKI to spoznanje še toliko bolj drži! 2. NOVOLETNI GALA KONCERT Festivalna dvorana Bled, 1. januarja 1993, ob 18. uri Sodelujejo: OLGA GRACELJ - sopran MIRO SOLMAN - tenor MARIJA MLINAR - harfa * SIMFONIČNI ORKESTER HTV Dirigent: Loris VOLTORINI Vstopnice v prodaji do 22.12.! Informacije po tel.: 78-842 in 76-315 od 8. do 16. ure. HOTELI IN CASINO BLED kongresno turistična agencija Ribenska 2, Bled ■tli *1™ JI It I INISSANI IVI I55AIM ■ HI w0 w+F^n H AVTOHIŠA MAGISTER JMuenisna In trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 Informacije po telefonu št.: 75-256 vsak dan od 7. do 15. ure (torek od 7. do 17. ure). Sobota zaprto. OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 11. DO 20.12.1992 • SEJEMSKI POPUST • POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Supertest: Tavria 1102 Prevožena prva tretjina kilometrov Z našim supertestnim avtomobilom Tavria 1102 smo pred dnevi dosegli številko 10.000, kar pomeni, da je tretjina preizkušnje že za nami. Z drugega garancijskega servisa smo praktično že zavozili v zimske pogoje vožnje, do tretjega garancijskega servisa pa smo se, razen manjše prometne nezgode, pripeljali brez težav. mivo je, da sta ostala povsem nepoškodovana oba prednja smerna kazalca, brez praske pa sta bila tudi blatnika in motorni pokrov. To kaže na dokajš- Tako smo (proti svoji volji) preizkusili tudi, kako se tavria obnese, če trči v zadek BMW-ja. Rezultat sta bila oba razbita žarometa, poškodovana maska hladilnika, uifl£ena plastika odbijača, zvita vezna pločevina in poškodovan hladilnik. Zani- Vsem lastnikom vozil želimo uspešno novo leto in srečno vožnjo **tfcommerce 1 Ljubljana njo trdnost tega avtomobila, ki po vseh svojih značilnostih sodi v nižji razred. Po opravljenem servisu po 5.000 kilometrih smo avto dokončno prepustili normalni uporabi, z občasnimi nekoliko večjimi obremenitvami, kot se za takšen test tudi spodobi. Bencinska žeja je tudi po drugem garancijskem servisu ostala pri 7,2 litrih, seveda v povprečju. Motor se je še malenkostno utekel, predvsem pa je zdaj z večjo voljo vžigal tudi pri delovni temperaturi. Nobenih težav ni bilo z vžigom pri hladnem motorju, so pa nižje temperature naredile svoje in smo se zjutraj nekaj dlje vozili z odprtim čokom. Če bi se radi tudi pozimi vozili v kratkih rokavih, potem vas v Tavrii zagotovo ne bo zeblo: gretje potniške kabine je resnično učinkovito, tako da ni skoraj nobenih potreb po vključevanju tristopenjskega ventilatorja, nekaj več dela pa zahteva ravno pravšnja nastavitev, saj v avtomobilu hitro postane prevroče. Ker je bilo v minulih tednih deževno, pa tudi nekaj snega je bilo vmes, smo preizkusili tudi naprave, ki jih potrebujemo zvečine pozimi. Ugotovili smo, da je brisalec (brez pretiravanja) odličen in vsekakor eden boljših delov opreme pri tem avtomobilu, saj je zasnovan tako, da pobriše tolikšen del stekla, kot ga voznik resnično potrebuje. Solidna sta tudi prednja halo-genska žarometa, manj pa smo bili zadovoljni z lučmi za vzvratno vožnjo, ki sta malenkostno prešibki. Vseh nadaljnjih 5.000 kilometrov z avtomobilom nismo imeli nobenih težav, čeprav je bilo vmes nekaj zverižene pločevine, ki pa so jo spravili v red v domžalskem Avtoservisu Pižem. Tretji garancijski servis smo zaupali podjetju Tobo Žiri. Poleg menjave olja v motorju in menjalniku, ter oljnega filtra, smo zamenjali skoraj popolnoma uničen zračni filter ter dotrajane svečke, na servisu pa so opravili tudi vse potrebne nastavitve. In ker nas je presenetil sneg smo nataknili še zimske pnevmatike dimenzije 155/70/13 z oznako M + S. O zimskih izkušnjah z našim testnim vozilom bomo pisali v eni od prvih številk v novem letu, danes pa objavljamo preglednico s stroški vzdrževanja do 10.000 kilometrov, v kateri pa niso upoštevani stroški goriva in stroški za zimske pnevmatike. Primerjava odkupnih cen Poglejmo, kolikšne so bile povprečne cene kmetijskih pridelkov v obdobju 1985-90 v Sloveniji, nekaterih evropskih državah (A-Avstrija, 1-Italija, D-Nemčija, F-Francija), v Evropski gospodarski skupnosti in v Združenih državah Amerike. Vse cene so v ameriških dolarjih, veljajo pa za tono. pridelek odkupna oz. domicilna cena SLO A I D F USA intervencijska cena vEGS pšenica 188 318 271 207 177 114 187 koruza 185 242 237 199 171 83 187 krompir 229 131 215 105 88 115 — govedo 1408 1840 2409 1622 1931 1338 2159 mleko 268 349 412 - 291 280 277 prašiči 1534 1535 1621 - 1688 1011 2124 1. garancijski servis 4.547,00 2. garancijski servis 3. garancijski servis 3.000,00 5.665,00 skupni stroški do 10.000 km: 13.212,00 • M. Gregorič stroški na 1 km: 1,32 Odkupna cena pšenice je bila v Sloveniji v obdobju 1985-90 bistveno nižja kot v Avstriji in Italiji, precej višja kot v Franciji in ZDA, a skoraj enaka intervencijski ceni pšenice v državah Evropske gospodarske skupnosti. Podobno razmerje Slovenije do drugih držav in do EGS je pri koruzi, pri krompirju pa je Slovenija precej predraga in zato nekonkurenčna. Pri govedu je odkupna cena pri nas precej nižja od domicilnih cen v drugih državah in tudi od intervencijske cene EGS, podobna ugotovitev pa velja tudi za mleko. Slovensko kmetijstvo, še zlasti govedoreja, je stroškovno konkurenčno evropskemu, vendar to predvsem zaradi bistveno nižje cene delovne sile. Kot navaja kmetijsko ministrstvo, cena delovne ure kmetijskega delavca v Sloveniji povprečno zaostaja 145 do 365 odstotkov za ceno v sosednjih državah. Ker pa države, ki nam konkurirajo na mednarodnih trgih, z izvoznimi subvencijami močno znižujejo cene svojih pridelkov, so cene pridelkov, ki se pojavljajo v mednarodni menjavi, praviloma daleč izpod ravni odkupnih oz. domicilnih cen v posamezni državi. To je tudi razlog, da so bile cene kmetijskih pridelkov v Sloveniji (kljub stroškovni konkurenčnosti slovenskega kmetijstva) v zadnjih letih v glavnem višje od ravni cen na svetovnem trgu. Kmetijski pridelki na tržnicah Krompir je na kranjski tržnici po 30 tolarjev za kilogram, v Ljubljani ga prodajajo po 35 tolarjev, v Mariboru še pet tolarjev dražje, v Kopru in Murski Soboti pa "samo" po 25 tolarjev. Za jajca velja -tolar gor ali dol! V Kranju so po 11 tolarjev, v Celju tolar manj, v največjih slovenskih mestih pa po 12 tolarjev. Jabolka so od 35 (Murska Sobota) do 70 tolarjev za kilogram (Koper), kranjska tržnica pa je s 60 tolarji v "zlati sredini". Ker se približujejo božični in novoletni prazniki, ki tudi letos ne bodo minili brez potice, je aktualno vprašanje, koliko bo treba odšteti za orehova jedrca? Na tržnici v Kranju so jih prvi decembrski teden prodajali po 800 tolarjev za kilogram, v Ljubljani in v Celju jih je bilo mogoče dobiti tudi za 700 tolarjev, medtem ko so bila v Mariboru in Kopru po 900 tolarjev, v Murski Soboti pa še nekoliko dražja. Kilogram solate stane na kranjski tržnici 200 tolarjev, na celjski 130, ljubljanski 160 itd. avtoline ^ trgovina in servis d.o.o. Prodajalna Kranj, Bleivveisova 10, tel.: 064/216-563, 211-553 NA GORENJSKEM SEJMU VELIKA PONUDBA VOZIL VTOMARKE TRGOVINA - UVOZ-IZVOZ T Vollcsvvagen (^) TOYOTA RENAULT O HONDA SUZUKI $ SUBARU PEUGEOT ®ŠH0DR NA GORENJSKEM SEJMU HALA A (od 11.12. do 22. 12. 92) SEJEMSKE CENE!!! KREDITI - LEASING OBIŠČITE NAS! ^^^^ Avtomobilske novice Fiat: Po več kot enoletni anarhiji pri prodaji vozil na slovenskem trgu bo s 1. januarjem no-vogoriško podjetje Adria avto postalo generalni zastopnik. Približno v treh letih naj bi dokončno razvili prodajno in servisno mrežo. Ferrari: Podjetje Motoklub, ki je generalni zastopnik za Slovenijo, je v začetku meseca na Celovški cesti v Ljubljani odprlo prodajni salon, prav tam, kjer je še pred kratkim gostoval Am Cosmos z alfami.• M. G. /uspešen* ™ posel propagandna g 1 OBJAVA J fkk v Gorenjskem glasu ZNIŽANE CENE TEMPRA SW (karavan) ZA 1.500.000 LIT in TEMPRA 18 SX (limuzina) ZA 3.000.000 LIT brez dajatev OGLED IN PRODAJA OSTALIH VOZIL IZ PONUDBE 11-l i 1 /i I-r I v hali A. FIAT TOVORNI PROGRAM IVEC0 od 3,5 dalje na zunanjem razstavnem prostoru Informacije na razstavnem prostoru v hali A. AVT0SERVIS Vinko MAGISTER Prešernova ul. 21, 64240 RAD0VUICA IZREDNA PRILOŽNOST NAKUPA DOBREGA OSEBNEGA AVTOMOBILA ALEKO 2141 OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 11. DO 20.12.1992 V0* 1570 ccm 52,50 KW 71 KM 81/100 km PESTRA PONUDBA DODATNE OPREME IN KOLES NA VEČ ČEKOV Z 10 % ZNIŽANJEM. TAKO MISLIM POGLED IZ SLOVANIE ČE SE AVTO USTAVI V KARAVANŠKEM PREDORU... Le malokrat imamo priložnost, da na naši TV vidimo kakšen megaspektakel, kot denimo veleshovv ob izvolitvi miss sveta. Tokrat se je splačalo »prešpricati« celo 2. TV dnevnik, saj smo stavili in dobili: zmagal ne bo nihče drug kot deklic iz Rusije, naj bo lep ali malo manj lep! Najprej smo seveda izvedeli, da je promocija mlade Slovenije tudi tu zatajila, čeprav bi našo predstavnico lahko založili s prospekti, ji oskrbeli družbo naših veleposlanikov in ministrov! Ne! No ja - poj pa ne! In smo dobili, kar smo dobili: naša lepa mladenka naj bi prihajala iz SLOVANIE in ne iz SLOVENIJE! Naslednji bridki preblisk o lastni topoumnosti je prišlo ob predstavitvi strokovne žirije - sama zares slavna in priznana umetniška imena. Razen razvpite Joan Collins so na teh prostorih povprečno razgledanemu sloju ti gospodje, ki v svetovni umetnosti največ pomenijo, popolnoma neznanil Bridko razočaranje je namreč v tem, da se zalotiš: kaj pa sploh vem o svetovni umetnosti. čeprav samo filmski in literarni, če ne poznam niti vodilnih osebnosti naše oble? Oziroma: zakaj čemim v domači provinciainosti in za-plankanosti, kjer so najvišji domet minljivi memoarski spisi politikov za domačo rabo? Saj bom zdaj zdaj na nivoju Cmokavzrna in Ušper-ne! Nadalje nas je dobrodelni namen prireditve silil kar malo na bruhanje. Dokler zaradi lakote umre samo en otrok na tem planetu, naj ne bi imel nihče pravice na tako razkošje, ki ga je izkazovala prireditev in vnanji blišč bogatega povabljenega avditorija. Humanitarna gesta iz negotovega občutka lastne krivde? Da je na tem komercialnem svetovnem spektaklu po poštenosti žirije zmagala lepa Rusinja, je misel samo za naivne. Tu je bilo sicer res veliko otipljive lepote, a prav nobene romantike: ob taktni porazdelitvi polfinalnih glasov na več kontinentov je iz čisto komercialnih in pragmatičnih vzgibov preračunljivo zmagala Jelcinova Rusija. • D. Sedej VABLJENI ZIMSKA TABORA IN SILVESTRSKO RAJANJE Jeseniška agencija Snežinka bo za oba termina zimskih počitnic pripravila za otroke dva zanimiva zimska tabora na Stari Pucovi domačiji v Javorniških Rovtih. Tabora bodo vodili mladinski in turistični vodniki ter smučarski učitelj. Otroci bodo smučali, hodili v gozd na izlete, spoznali stare običaje. Snežinka pa bo za otroke zadnji dan v letu pripravila zabavo v telovadnici Telovadnega društva Partizan na Jesenicah. Otroci se bodo vse od 18. ure dalje pod dobrim strokovnim vodstvom zabavali, plesali in peli. Tako za tabora kot za otroško novoletno noč nudijo vse informacije v agenciji Snežinka na Tomšičevi 8a na Jesenicah.• D. S. NOVOLETNI KONCERT ANSAMBLA OBZORJA Železniki, 15. decembra - To soboto se obiskovalcem kinodvo-rane na Češnjici obeta zanimiv glasbeni večer, ki jim ga bo ponovno pripravil domači ansambel, ansambel Obzorje. Kot pravijo člani ansambla, bo novoletni koncert prireditev, za katero nikomur ne bo žal, če jo bo obiskal, saj poleg glasbe pripravljajo tudi humoristične točke. Na koncertu se bosta predstavila tudi legendarni harmonikar Franc Flere in pisec besedil Ivan Sivec. Program bo povezovala Majda Lovrenčič, pripravili pa bodo tudi žrebanje vstopnic, ki jih je že moč kupiti v predprodaii v trgovini Jana v Železnikih in Loka v Dolenji vasi. • V. S. Tožbo našega bralca, češ da mu je v predoru Karavanke zmanjkalo bencina in da je za vleko vozila AMZ-ju s Hrušice moral plačati 1.100 tolarjev, so nam zaposleni v Tehnični bazi AMZS na Hru-šici temeljito pojasnili in nas obenem seznanili z načinom delovanja njihove službe. Pogovarjali smo se z Ladom Božičem in njegovimi sodelavci. Če damo roko na srce in kar smo bili že zapisali: 1.100 tolarjev za nekajkilometrsko vleko vozila in za bencin, kolikor je plačal »naš« voznik, sploh ni veliko in je dosledno po njihovem ceniku, po katerem imajo seveda člani AMZ-eja izdaten popust. Če vozniku zmanjka bencina na avtocesti, to naši sosedje Avstrijci in nasploh v Evropi dodatno kaznujejo. Da je naš bralec plačal skromnih 1.100 tolarjev zato, da so ga »od šlepali« z avtoceste, je seveda pravi stroškovni mačji kašelj proti tistemu plačilu in še dodatni kazni, ki bi ga doletelo na oni strani Karavank. Če omenimo samo to, da v primeru, če na avtocesti po Evropi ostaneš brez bencina krepko plačaš svojo malomarnost, kajti praznega rezervoarja v nobenem primeru ne štejejo za okvaro. AMZS - tehnična baza Hru-šica, ki je izključno zadolžena za intervencije na avtocesti do Beljaka in do Vrbe, je na Hru-šici popolnoma opremljena z mehanično službo, z vlečnimi vozili, delavnico za nujna popravila ter z UKV postajami. Na ploščadi predora so v okviru avtocestne baze dežurni 24 ur dnevno in če se v predoru komurkoli kaj zgodi, so v takojšnji intervenciji. In kaj se pravzaprav dogaja v predoru? Grad CRIMŠČE pri Bledu NUDIMO DELO NA DOMU ROČNIM PLETILJAM! Informacije od 9. do 14. ure po tel. 77-009 int. 24 ali 74-151 < —i HI TRGOVINA KRANJ, Jaka Platiše 17 SUPER DECEMBRSKA PONUDBA t uvožen« pijače • kozmetika t Igrače (Lego, Barble, Tomy, Bburago, Majorerte • sladkarije (Milka, Candbury's, Sprengel, Alpia, La Giulla • blžuterija, keramika, usnjena galanterija... PO ŽELJI DARILA TUDI ARANŽIRAMO! z suhega cvetja ne manjkal na nobeni praznično pogrnjeni mizi. Kako spietemo venec iz suhega gjn rastlin, trav in podobnega Ja' polnila naredimo posamezne Manjše venčke lahko vežemo majhne šopke, porezane na brez druge opore le na žico, za dolžino 6 do 10 cm. Tesno jih večje pa potrebujemo trden obod, npr. iz slame ali trave. Da bi posušena stebla lahko Primerno upogibali, jih moramo spet omehčati z vlago. To storimo preprosto tako, da cvetje položimo za nekaj ur na Prosto ali v vlažen prostor. pripravimo obod iz debelejše pOe. Iz suhih rož in raznih dru- krat presuši, odpadejo popki. Ni pa treba, da bi rastlina stala na najbolj svetlem prostoru. S popki obložene telohe posadimo v lonce, da bi nam za božič in novo leto lepo cveteli. Iz zemlje jih izkopljemo zelo previdno. Lonci naj bodo primer- Poleg tega postavljamo čez noč vaze v hladne prostore. Seveda v njih ne sme zmrzovati. Šmar-nice se držijo dalj, če jih kupimo in postavimo v vazo s koreninami vred. Menjavanje vode je koristneje kakor dodajanje raznih tablet, ki naj bi podaljševale svežino cvetja. povezujemo na žico, dokler ne zapolnimo vsega oboda. Za povezovanje na obod je najprimernejša mehka tanka žica. Če pa hočemo narediti večji venec, mu za osnovo oblikujemo obod iz slame ali dolge trave. Sam obod trdno povežemo z žico, vanj pa na gosto potikamo suhe rože ali pa jih pritrjujemo z žico ali vrvico. Božični venčki imajo pogosto podlago iz borovih ali smrekovih vejic, poživljajo pa jih pozlačeni ali posrebreni storži, rdeče pentlje, vejice jagod jere-bike, vejice z jesensko obarvanimi listi in podobno. V sredino venčka ali aranžmana postavimo še nizki svečnik s svečko. Venček ali podoben mali božični aranžman poživi mizo in ji daje pravi praznični videz. Če nismo ravno pri volji, da bi si ga naredili sami, ga kupimo. Ne bo nam žal. Ugotovili bomo le, da je presneto malo treba, da se doma dobro počutimo. 91.3 F/7 Radio kranj preseneča danes drugič v živo iz TRŽIČA V križanko so tudi danes vključena radijska gesla - z izjemo J*nega so to imena trgovin, ki jih borno predstavljali tako dopoldne kot popoldne (ob 9.15, 9.40, 10.15, ■1.15, 11.40, 12.15, 13.15, 14.15, '6 15. 16.40 in 17.15). ,, Današnja križanka in križanka, ki ste jo reševali prejšnji torek (saj 8te jo shranili, kajne!), skrivata skupno končno geslo, ki prinaša lePe nagrade: nagrada - bon v vrednosti 20.000 tolarjev, ki ga podarja potovalna Agencija Alpetour, nagrada - »V sotočju Bistrice in "ošenika« - najnovejša monografi-■!a o Tržiču, darilo založbe Didakta Radovljice, 2 nagrada - knjiga, ki jo podarja Gorenjski glas. Rešeno geslo izrežite, prilepite "a dopisnico in pošljite do petka, '° decembra, na naslov. Radio ,yanj, Slovenski Ug 1. 64000 Kranj [<* bo katera od dopisnic zašla na Urcdništvo Gorenjskega glasa, tudi Pe bo hudega). Nagrajence bomo "srebali v soboto, 19. decembra. Prisluhnite Radiu Kranj! SESTAVIL MLAN bojahič KAOS NASA CELMA ZOBNI GLAS, ZOBNIK 222 ■Tino! © KU BOG JEZE SPODNJE OKONČINE LETNI GOZDNI POSEK KOSITER 0TMAR KUP-STETER METER © PPJ0EVEK VZDEVEK ŠOLSKA OCENA ANG ATLET STEVE VZHOD IANGI MOŠKO NE © 2 RIMSKI POZDRAV UU8EZ PESNK 10 SPEVO IGRA ZA/AL TIPALKA VRH NAD KOBARIDOM MESTO VSZ ORANJE TOVARNA SP COPAT ŠKOTSKI OTOK 4 9 21 EDO TRUDEN 7 FR PIS CLAL.3E 0'KAV MARKO TOMŠIČ PES OZNAKA ZA UMETNOST BTTOLA ceSm pisatelj jA VAS PRI VEJJKTH LAŠČAH BEOG NOG OME' KLUB Hal pisatelj NEGRI KRALJ e UAHABH 28 AM TOV RAČUNAL ALPINIST ODSEK 19 STVOR. Živo BITJE MEDENA 26 RHSj STEZA IZŠEL EUPS & OBZALO^ VANJE — ROSA — ANOPEJ NOVAK OTOK JONSKEM MORJU Q NESTROKOVNJAK © ANT MESTO TARANT0 HEKTAR RAJK0 RAVNIK ŠTEVILO NATIS IZVODOV DRAGO 36 VZKLIK 8K0 BORBI 9 MAP, »OP. TEDNIK 23 * GR0S NORD BOG MORJA RADU 2 AMER PREDS JOHN ODPRTO OGNJIŠČE LETOV SVCI M 33 START OČE OČAK m. PRITOK DONAVE VNEMČ PEVKA ' SUMAC MLEČNI IZDELEK .VRSTA RAZCVET KRIO RMSKE LEGUE ANTON 0ERMOTA KRAJ PRI POREČU BARVA KART Živalski DEL 15 /—\ v7 J 32 SCA LOZNPCA 29 PETI MESEC 17 AFRIŠKA ANTILOPA © 34 PISANE PAPIGE TRTU HROŠČ OKOV VEZ 1 2 3 4 ■ —i 5 j 6 7 8 9 10 ! 11 i 12 13 14 15 16 17 18 ] 19 20 21 22 23 24 25 26 ! 27 28 i 29 30 31 32 33 34 35 36 RADIO! 91.3 F/7 ISTCREOl ČETRTEK, 17. decembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.10 10.15 10.25 10.40 10.55 10.55 11.25 11.45 12.00 14.50 17.00 17.10 17.10 17.35 18.20 18.30 19.10 19.30 20.05 20.35 21.40 22.30 22.55 23.15 Program za otroke Zlati prah; O dveh sosedih, ponovitev Jakec in čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 1. del O praznikih: Božič, ponovitev 2. oddaje Šolska TV Analitična mehanika Učenje angleščine s pomočjo videa (slovenska verzija) Muzzv, angleščina za najmlajše Poročila Športna sreda, ponovitev TV Dnevnik Program za otroke Silas, nemška nadaljevanka Živ, žav Zlati prah: O nezadovoljnem človeku Že veste... svetovalno izbora- ževalna oddaja Risanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Žarišče Gore in ljudje Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Sova Dragi John, ameriška nanizanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16,40 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka; Želite, milord?, angleška nanizanka 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Vi-deolestvica - 19.30 TV Dnevnik Koper - Capodistria - 20.00 »16 črk«, TV igrica 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Življenje s sevanjem: Biološki učinki, 3. oddaja 21.30 Zagrebška kulturna scena - 22.30 K. Papič: Zgodbe s Hrvaške - 23.30 Svetovni pokal v biatlonu, posnetek s Pokljuke - 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, 9. del 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade 12.00 Točno opoldne/ Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 4M.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Velika pričakovanja 15.45 The big blue - Oddaja za Un-profor 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Nobelove nagrade '92 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Spekter 20.45 Kdo vse igra to noč 21.45 Ekran brez okvirja 22.40 TV dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila 0.05 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Neme komedije Charlija Cha-plina 19.30 Dnevnik 19.55 šport 20.05 Zvonili ste, milord?, humoristična serija 21.00 Velika pričakovanja, britanska nadaljevanka 22.00 MoČ in slava, dokumentarna nanizanka 22.35 Pepsi DJ Mac 23.35 Horoskop KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 18.20 A shop 18.30 BMX: Tone in Simon Stojko 19.00 Ninja želve 19.30 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.00 Nočni bojevnik, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini 23.50 Astrološka napoved 0.00 A shop 0.10 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Argumenti, ponovitev 12.15 Teleskop: Slovaška - neznana dežela 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Tekmeci na dirkališču 14.45 Antični bogovi in junaki 15.00 Jaz in ti, otroški SLOVENIJA 1 DRAGI JOHN Louise se brani iti z Benom na ples, ker se boji, kaj bodo rekli ljudje in ga zato prepričuje, da je njuno razmerje nekaj posebnega, ker zanj nihče ne ve. Uresniči grožnjo, da bo z druščino ostala tako dolgo zaklenjena v sobi, dokler si ne bodo izmenjali nekaj resničnih skrivnosti. Res pride na dan marsikaj osupljivega. program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Kralj iz Narnije 16.15 Artefbc, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 17.35 Luč v temi 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Luč v temi 21.50 Pogledi od strani 22.00 Sedem dni v Memphisu, ameriški TV film 23.30 Čas v sliki 23.35 Jaz, najslabši od vseh, argen-tinsko-francoski film 1.20 Poročila/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Življenje pod le-diščem 18.00 Hišni duh 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.45 Knjige meseca 22.00 Čas v sliki 22.30 Teleskop: Leto, ko se je Nemčija združila - protokol nemške revolucije 0.00 Mannix 0.45 Poročila /uspešen* m posel propagandna ■ 1 OBJAVA š V Gomnicikpm nloen _™ Gorenjskem glasu ^ Pokličite 218-463 RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska Včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 16.00 - Pozdrav iz studia Radia Tržič - 16.10 - Obvestila - 16.30 - Informacije - 17.30 - Novosti iz sveta glasbe -18.05 - Tržiški hit - glasbena lestvica - 19.00 - Jutri na svidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice -18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 -EPP - 17.00 - Športni utrinki - 17.15 - Na policah zgod. arhiva - 17.40 -Novosti na knjižnih policah -18.00 -Novice - osmrtnice - obvestila -18.30 - Oddaja iz resne glasbe -19.00 - Odpoved programa - KINO 17. decembra CENTER-amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. VROČEKRVNA ob 18. in 20 uri ŽELE ZAR amer fant. srhlj. KOSEC ob 18. in 20. uri BLED amer. drama RAJSKO POLETJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. srhlj. FREDYJEVA SMRT ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. srhlj. FREDYJEVA SMRT ob 19. uri ................."— T™*------..........— -......—................." "™ • —■ zavarovalnica tiha d.d. Odslej tudi v Kranju na Likozarjevi la> telefon infax 064/214-976, Našli nas boste v poslovni stavbi Gorenjske obrtne zadruge, v neposredni bližini Doma obrtnikov ter Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj. Pričakujemo vas! m MARLES hotdlng d.d. 62106 Maribor, Umbuška 2, p.p. 10 SLOVENIJA tel.: 062 101-211. faks.062 101-323 teleks: 33143 mane MARLES HISE V ZIMSKIH MESECIH CENEJE DO 31. MARCA 1993 VAM ZA STANOVANJSKE HISE, OKNA, VHODNA VRATA IN STRESNE NOSILCE NUDIMO 5% ZIMSKI POPUST! Za vse podrobnejše informacije nas obiščite v podjetju MARLES HIŠE d.o.o., Umbuška C. 2, 62106 MARIBOR, tel. 062/101-211 ali poiščite našega predstavnika v SALONU MARLES v Ljubljani, Dunajska c. 103 (v bližini poslovnega centra MERCATOR), tel. 061/183-200 vsak ponedeljek, od 10. do 16. ure. Ta/Ufrn-TaL MARLES E EVROPA EKONOMIJA ENERGIJA EKOLOGIJA ESTETIKA PRVI MED JAPONCI V EVROPI ?oosia$(eni r«6ovc» «a obhodu itcmnu* s v/WIT:m;C^iaifl^.:'i*»ji2«l • ICRULC Motcvfo tel.: Otif /31143 « MAG1ST0T JtMticalftl-. 0ž4 75 254 ♦ 8CRAH0, Umi« tri.- 045 SI *5$ • VIDStH, »w M. 941 9 KOS, h\u\a ttl„- W3 70!' 890 • AGRCSEUVrS, Umihw 33 741 • AffOHIŠA, sorskolo jo poimenovali "Izbor 92". Skupno je glasovalo 2529 bralcev ■n poslušalcev, ki so za gorenjskega športnika leta izbrali Francija Petka, za športnico Alenko Kej-2*r, za športno ekipo v individualnih športih blejske veslače in za ekipo v igrah Acroni Jesenice. V prijetnem vzdušju blejske restavracije Toplice so se zbrali vsi najboljši športniki Gorenjske, športni funkcionarji, trenerji, nekdanji gorenjski reprezentantje in tudi nekaj staršev mladih gorenjskih šampionov. Ob prijetnem klepetu, glasbi blejskega ansambla Tornado in pevke Mike, je voditeljica večera Aleksandra Klinar z Jesenic, povabila na oder dobitnike pokalov, ki jih je podelil direktor in glavni ured- iti Predsednik skakalnega kluba Stol iz Žirovnice Tone Justin je prevzel pokal v imenu svetovnega prvaka Francija Petka in obenem povedal, da prav Francijevi uspehi pomenijo veliko spodbudo za delo mladim skakalcem. nik Gorenjskega glasa Marko Valjavec. • V. Stanovnik, foto: G.Sinik Nagrade, ki smo jih z žrebom na prireditvi razdeli med tiste, ki so glasovali v letošnji akciji "Izbor 92": 1. nagrado, planinske čevlje Ratitovec (po izbiri) dobi Matija Cesar, Prešernova 9 iz Radovljice, 2. nagrado, pohodne hlače iz gorniškega programa GTBled, dobi Samo Rezar, Tomšičeva 81, Jesenice, 3. nagrado, tridnevno smučarsko vozovnico za žičnice Vogel, dobi Jakob Slavec, Cesta revolucije 8, Jesenice, 4. nagrado, sedem kaset glasbene produkcije Mandarina iz Ljubljane dobi Zvonka Makovec iz Rateč 7 B, 5. nagrado, pajkice "Šport Čarman (po izbiri) dobi Mateja Sušnik, Stra-hinj59, Naklo, 6. nagrado, dariloparfumerije "Helena"dobi Branka Jurhar, VI. XXXI. divizije 54, Kranj, 7. nagrado, paket kartic Podarim - Dobim, dobi Martin Dolanc, Šorlijeva 14, Kranj, 8. nagrado, tri kasete glasbene produkcije Mandarina dobi Alenka Mir-tič, Veliki breg 26, Mojstrana, 9. nagrado, pričesko z najmodernejšim švedskim postopkom "harologijo ", ki jo podarja frizerski salon Meta iz Podlubnika v Škof ji Loki, dobi Vida Bobnar, Vasca 12 iz Cerkelj, 10. nagrado, dnevno smučarsko vozovnico za žičnico Vogel pa dobi Albina Brdnik, Smledniška 32, Smlednik. Izžrebance bomo o nagradah obvestili po pošti. Zasluženo plaketo športnega sponzorja leta je v imenu Save iz Kranja Prejel direktor prodaje tovarne Sava - Tech Jože Lesar. Ivo Čarman, naš nekdanji reprezentant v smučarskih tekih je dejal, da tudi po zaključeni karieri ostaja blizu športa, saj skrbi za oblačila ve-slačev, pa tudi tekačev. Veslači so že prinesli kolajne z olimpiade, sedaj čaka še na kolajne tekačev.... Je pokrovitelj številnih tekmovanj, namiz-noteniške ekipe Šport Čarman, namerava pa ustanoviti tudi svoj tekaški klub. _ SKUPŠČINA NAMIZNOTENIŠKEGA KLUBA MERKUR KRANJ Najboljši gorenjski klub Sponzorji letošnjega Izbora so bili: Živila, LB -Gorenjska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenjka in U - sistem. Naklo, 11. decembra - Skupščine NamiznoteniŠkega kluba Merkur iz Kranja pri Marinšku v Naklem se je udeležila večina članov, pridružila pa sta se jim tudi predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije dr. Janez Reflak I In kranjski župan inž. Vitomir Gros. Zupan je v nagovoru izrazil upanje, da sc bo V občinskem proračunu za prihodnje leto našel denar vsaj za začetek gradnje namiznoteniške dvorane nad kegljiščem pri Zlati ribi v Kranju, saj so poslanci naklonjeni tej gradnji, žal pa je trenutni kranjski problem na tem področju nedokončani zimski bazen. Predsednik državne namiznoteniške zveze pa je bil navdušen nad toliko mladici v klubu, zaželel pa je, da bi Kranj dobil dvorano za treninge in tekmovanja in da bi se kranjski namiznoteniški funkcionarji spet vključili v dejavnost zveze. Povedal je, da bo ju-'•ja prihodnje leto v Ljubljani evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem bo igralo od *00 do 800 igralcev iz 50 držav, v organizacijo prvenstva pa se bo lahko vključil tudi Kranj in njegov klub Merkur. "Brez pomoči sponzorja Merkurja bi lahko takoj zaprli vrata," je na skupščini dejal stari in novi predsednik kluba Darko Klevišar. Ključnega pomena za razvoj tega športa v Kranju je dvorana, v kateri bi bilo prostora za 8 miz. Vsa dokumentacija je zbrana in želja je, da bi se naslednje leto gradnja začela. Sedaj igralci vadijo v kranjski Gimnaziji in po stra-žiških dvoranah. Njihovi last- Merkurjeva priznanja - Na skupščini so podelili posebna priznanja za preteklo delo in sodelovanje. Prejeli so jih pokrovitelj Merkur, Radio Kranj, Nenad Anto-nič. Športna zveza Kranj, Janez Maček, Polona Tadina, Darko Pangrič, Živa Štrukelj, Petra Fojkar, Robi Jera-ša. Vlado Tome, Stane Tadina, Jože Prelovšek, Dorijan Robida, Feri Ošlaj, Bojan Bernard. Stane Štrukelj in Marjan Porenta. niki jim gredo na roke, da lahko trenirajo vsaj 4-krat tedensko, stalno postavljanje in podiranje miz pa jemlje dragoceni čas in energijo. Merkur ostaja najmočnejši gorenjski klub kljub odhodu nekaterih v Kranju vzgojenih igralcev v Križe. Merkurjevci pobirajo večino prvih mest na Gorenjskem, 9 igralk in igralcev je v slovenskih selekcijah, v državnih ligah pa sodelujeta dve moški in ženska ekipa. Jedro ekip so mladi, za večino strokovnega dela pa odgovarjata trenerja Aleš Smrekar in Janez Maček. Po testiranju po osnovnih šolah pa je v klub prišlo okrog 50 začetnikov. Zal neprimerni prostori ovirajo vadbo, zato ostaja dvorana glavni cilj NamiznoteniŠkega kluba Merkur. Razen predsednika Darka Klevišarja so na skupščini na najodgovornejše dolžnosti izvolili Iva Žerovnika, Staneta Tadino, Ferija Ošlaja, Marjana Porento, Janeza Mačka, Dorijana Robido, Dušana Jauha in Jožeta Prelovška. • J. Košnjek Slovenski pokal V bazenu Tivoli so v soboto prizadevni delavci PK Ilirije organizirali 1. del drugega kola slovenskega pokala. Udeležba je bila boljša kot v Cerknem pretekli teden in tudi rezultati so bili boljši, saj je Alenka Kejžar na 100 m prsno izboljšala absolutni rekord za kratke bazene na I.I234, Igor Markovič pa 13 let star kadetski rekord na 100 m hrbtno z rezultatom 0.59,91. V pokalu zelo dobro kaže plavalcem Triglava, saj imajo možnost, ob ugodnem razpletu, osvojiti kar polovico naslovov, od teh najuspešnejša plavalka Tanja Blatnik kar tri in sicer v kratkem in dolgem prostem plavanju in hrbtnem slogu, enega Sanda Mladeno-vič v delfinu (hudo konkurenco ima v Mojci Ocvirk (II)), z udeležbo še na preostalih tekmah pokala bo Alenka Jereb verjetno zmagovalka v mešanem plavanju, šesti pokal pa naj bi si zagotovil Marko Mi-lenkovič prav tako v mešanem plavanju. • Rado Mladenovič Zupan in Franc z novimi točkami Urban franc ponovno najdaljši Ruhpolding, 13. decembra - Naši smučarji skakalci so v nedeljo nastopili na tekmi v Ruhpoldingu (zaradi dežja je odpadla sobotna moštvena tekma). Ponovno se je izkazal mladi Blejec Urban Franc, ki je bil po prvi seriji dvanajsti, z najdaljšimi skokom druge serije (114 metrov) pa se je povzpel na sedmo mesto. V drugi seriji je odlično nastopil tudi Matjaž Zupan, ki je s 14. mestom osvojil svoje prve točke v letošnjem svetovnem pokalu. Žal je veter ponagajal Franciju Petku, ki se ni uspel uvrstiti v finalno serijo, solidna pa sta bila tudi Gostiša in Jekovec na 18. in 24. mestu. Sicer pa je na tekmi zmagal Švicar Štefan Ziind. V svetovnem pokalu po treh tekmah tekmah vodi VVerner Rahmaver (Avstrija) s 70 točkami, naš Urban Franc je odličen drugi s 33 točkami, Franci Petek je 22. s tremi točkami, Matjaž Zupan pa 23.z dvema točkama. Moštveno vodi Avstrija, Slovenija pa je tretja. • V. Stanovnik Konec sezone za natašo bokal Vail, 14. decembra - Prejšnji petek smo iz Amerike dobili slabo novico, da se je na treningu smuka hudo poškodovala naša najboljša smučarka, Nataša Bokal. Nataša si je poškodovala kolensko vez, že danes pa naj bi jo v Ameriki operiral eden najboljših strokovnjakov za te poškodbe, dr. Richard Stad-man. Naslednji teden so bo Nataša vrnila domov, kot kaže pa je sezona zanjo končana. # V. S. Alpska hokejska liga Acroni danes zadnjič doma Jesenice, 15. decembra - Hokejisti Acroni Jesenic so v predzadnjem kolu alpske hokejske lige gostovali v Canzeiu pri Fasi in zmagali z rezultatom 3 : 4 (2:1, 1:1, 0:2). Tako so kolo pred koncem z 32 točkami na osmem mestu. Danes ob 18. uri v dvorani Podmežaklja v zadnjem kolu gostijo odlično ekipo Allegha, tako da bodo ljubitelji dobrega hokeja lahko še enkrat prišli na svoj račun. # V. S. Državno hokejsko prvenstvo ŠE ENO KOLO OKRNJENE LIGE Kranj, 15. decembra - Konec tedna je bilo odigrano 19. kolo državnega hokejskega prvenstva. Mlada ekipa Acroni Jesenic je doma izgubila z Bledom 2:4 (0:3, 1:0, 1:1), Olimpija Hertz je premagala Slavijo Beton z rezultatom 1 : 13 (0:4, 0:5, 1:4), Triglav pa je doma gostil Celje in izgubil z rezultatom 5 : 10 (3:2, 1:5, 1:3). Z današnjim, 20. kolom, se končuje prvi del državnega hokejskega prvenstva, ki je bilo zaradi nastopanja Jeseničanov v alpski ligi do sedaj manj zanimivo. Pari so: Olimpija Hertz - Acroni Jesenice, Celje - Bled in v Kranju (ob 18. uri) Triglav - Slavija Beton. • V. S. SCOTT - MERIDA ŠE NAPREJ NEPREMAGLJIVA V gorenjski trim ligi se je končalo že šesto kolo. Vse tekme do sedaj so bile odigrane v Kranju na najdražjem ledu v Sloveniji. Dvoboji potekajo brez usposobljenih sodnikov, zato ne manjka vroče krvi in izključitev. Potrebovali bi izkušenega sodnika za hokejsko trim ligo. Ekipa Profil velja zaenkrat za najbolj grobo in imajo največ izključenih igralcev. Rezultati zadnjega kola: Pizzerija OLIVA : Stari dvor 6 : 5, Preska Medvode : Jelen - Reteče Senica 0 : 3, Profil : Scott-Meri-da 4 : 5, Proloko Jezersko : Diskoteka Perla 3 : 3. Vrstni red: kolesa SCOTT-MERIDA, Pizzerija OLIVA, JE-LEN-Reteče Senica, vulkaniziranje PROFIL, itd. • Slavko Ža- Tudi ekipa Diskoteka Perla (na sliki) v šestem kolu osvojilo prvo točko. Foto: D. Gazvoda GLASOVA StotinkA H- KEGLJANJE Triglav jesenski prvak V zadnjem kolu II. slovenske lige v kegljanju Kranjčani niso dovolili presenečenja. Premagali so ekipo Kočevja in tako postali jesenski prvaki. Tokrat so vsi igrali zelo dobro, zmagali pa so z razliko 237 kegljev (5331 : 5094). • Česen Gorenjska kegliaška liga V 7. kolu gorenjske lige so bili doseženi naslednji izidi: Triglav -Adergas 4:4 (4863:4949), Jelovica - S. Jenko 7 : 1 (5166:4904), Ljubelj - Kranjska Gora 2 : 6 (4793: 4883), Lubnik - Elan 6 : 2 (5058:4842). Vodijo Jesenice s 13 točkami, pred Kranjsko Goro z 11 točkami in S. Jenkom z 10 točkami. • T. Bolka BLIZU 90 MOŠTEV JE JESENI IGRALO V GORENJSKIH NOGOMETNIH LIGAH ČLANSKA PRVAKA VISOKO IN MAVČIČE Samo gorenjske nogometne lige, brez upoštevanja moštev, ki igrajo v prvi, drugi in tretji slovenski ligi, kažejo, da je nogomet najbolj razširjen šport na Gorenjskem. Kranj, decembra - Sekretar Medobčinske nogometne zveze Gorenjske Rudi Gros in predsednik tekmovalne komisije Iztok Kužnik sta naredila inventuro tekmovanja v jesenskem delu gorenjskih nogometnih lig v vseh kategorijah. Normalen potek tekmovanja je najbolj oviralo vreme. Zato bodo neodigrane tekme jesenskega dela na sporedu 7. oziroma 14. marca prihodnje leto. ■r? šah Grosarju prvenstvo ljubuane V soboto in nedeljo (12. in 13. decembra) je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani v organizaciji Ljubljanske šahovske zveze 2. odprto prvenstvo mesta Ljubljana v pospešenem šahu (igralni čas 30 minut). Igralo je 66 igralcev, ki so se pomerili v 9 kolih švicarskega sistema. S 7,5 točkami je zmagal olimpijec Aljoša Gro-sar (Murka Lesce) pred kolegom iz reprezentance Georgom Mo-hrom (Metalna Maribor) s 7 točkami. Na trtetjem mestu pa je prav tako s 7 točkami končal turnir zagrebški mednarodni mojster Zvonko Meštrovič. Najboljša mladinca sta bila Igor Jelen (LŠK Iskra Ljubljana) in Boris Golubovič (Goranka) s po 6 točkami. Žensko nagrado sta si razdelili Maja Sorli (Tomo Zupan Kranj) in Zvijezdana Žugaj (Metalna Maribor) s po štirimi točkami. Vrstni red: 1. Aljoša Grosar (7,5), 2. Gregor Mohr (7), 3. Zvonko Meštrovič (7), 4. Leon Gostiša, 5. Iztok Jelen, 6. Dinko Brumen (vsi po 6,5 točke), 7. - 14. Vladimir Hrešč, Marjan Kaste-lic, Janez Barle, Igor Jelen, Darko Antonijevič, Leon Mazi, Boris Golubovič in Marko Novačan (vsi po 6), itd... • Aleš Drinovec JELOVICA Tudi disciplina je bila na zavidljivi ravni. Zgodili so se trije incidenti, od katerih sta bila dva napada na sodnika. Tudi sojenje je bilo na zadovoljivi ravni. Če bo tudi spomladi tako, potem bo gorenjska nogometna liga ostala še naprej najbolj zanimivo in najbolje obiskano regijsko športno tekmovanje. Vrstni redi še niso popolni, ker nekaj tekem ni bilo odigranih. V članski B ligi niso bile odigrane tekme Velesovo Šenčur, Živila Naklo B : Pod-brezje in Alpina B : Živila Naklo B. V mladinski B ligi ni bila odigrana tekma Polet : Bitnje, v kadetski A ligi pa bodo spomladi odigrali tekmo Alpina : Zarica. V B ligi kadetov ni bila odigrana tekma Sportina Bled : Visoko, v kranjski skupini pionirjev pa ni bilo tekme Živila Naklo : Zarica. V pionirski skupini sever bodo spomladi zaostale tekme Tržič : Jesenice, LJUBLJANA SPECIALIZIRANO TRGOVSKO IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE s 45 letno tradicijo in najpopolnejšo izbiro elektrotehničnih materialov VAS VABI ob 1. obletnici zelo uspešnega poslovanja svoje specializirane trgovine Z ELEKTROTEHNIČNIMI MATERIALI v Črnuče Vsem, ki nas boste obiskali v decembru, nudimo pri nakupu za gotovino U POPUST Dobimo se v V ČRNUČAH, Cesta 24. junija 3 lahko pa tudi po telefonu 061/373»779 ali faksu 061/373*980 Jesenice : Sportina Bled in Lesce : Tržič, v južni pionirski skupini pa ni bilo tekem Top Tra-de : Jelovica LTH in Bitnje : Alpina. Med mlajšimi pionirji pa bodo spomladi odigrali tekme Železniki : Dolnov Creina, Živila Naklo : Jesenice in Že- lezniki : Šenčur. Po jesenskem delu so vrstni redi naslednji. Člani A liga: Visoko 16, Sportina Bled 15, Lesce 15, Alpina 14, Tržič 14, Britof 11, Bitnje 10, Sava 10, Jesenice 9, Polet 9, Trboje 6 in H rastje 3. Člani B liga: Mavčiče 19, Kondor 19, Železniki 17, Top Tra-de Reteče 16, Velesovo 13, Jesenice B Ilinden 83 13, Živila Naklo B 12, Podgorje 10, Pod-brezje 8, Šenčur 8, Alpina B 8, Nogometaši Visokega, jesenski članski prvaki gorenjske lige. - Slika G. Šinik bv NAMIZNI TENIS Top turnir pionirjev gorenjske v škofji loki Na turnirju so sodelovali igralci iz klubov: Jesenic, Murove, Merkurja, Križev in domačinov EGP Škofja Loka. Igralci so nastopali v dveh skupinah. V I. skupini je bil rezultat prvih petih naslednji: prvi Tjuš Aljančič, drugi Anže Žepič, tretji Matjaž Mali, vsi trije iz NTK Križe, četrti Rok Biček NTK Jesenice in peti Aljaž Mali NTK Križe. V II. skupini pa je bila uvrstitev prvih petih naslednja; prvi Martin Potočnik EGP Škofja Loka, drugi Klemen Porenta Merkur Kranj, tretji Igor Milosav NTK Murova, četrti Klemen Pan-čur NTK Križe in peti Miha Žagar EGP Škofja Loka. Turnir se je odvijal v lepem in športnem vzdušju. Gorenjska namiznoteniška liga Odigrano je bilo osmo kolo v A skupini. Doseženi rezultati pa so sledeči: skupina A: EGP Šk. Loka 2 : Predoslje 6 : 4, Križe 2 : Merkur 5 : 5, Jesenice 2 : Murova 4 : 6. Po osmem kolu, prvem v nadaljevanju lige, so v vodstvu Križe 2 s 13, pred Murovo 12 in Jesenicami 2 z 8 točkami. • M. Snedic Preddvor 6 in Grintavec I-Mladinci A liga: Železniki 10, Jelovica LTH 10, Sava 7, Živila Naklo 7, Tržič 7, Šenčur 6, Alpina 5 in Visoko 4. Mladinci B liga: Polet 10, Lesce 10, Bitnje 6, Sportina Bled 6, Velesovo 4 in Trboje 4. Kadeti A lig«: Creina Dolnov 14, Jelen Triglav 12, Tržič 9, Zarica 7, Jelovica LTH 5, Polet 4, Jesenice 2 in Alpina 1. Kadeti B liga: Železniki 14, Sava 14, Hrastje 12, Živila Naklo 9, Podgorje 7, Lesce 7, Sportina Bled 3, Britof 3 in Visoko 1. Pionirji skupina Kranj: Creina Dolnov 17, Sava 16, Jelen Triglav 15, Živila Naklo 8, Zarica 7, Šenčur 7, Trboje 5, Mavčiče 4, Velesovo 3 1° Podgorje 2. Pionirji sever: Sportina Bled 8, Jesenice 8, Tržič 2 in Lesce 0. Pionirji jug: Polet 14, Jelovica LTH 7, Kondor 7, Alpina 6, Bitnje 4 in Top Trade Reteče 0. Mlajši pionirji: Jelen Triglav 13, Creina Dolnov 12, Sava 10, Jesenice 9, Živila Naklo 8, Hrastje 8, Zarica 5, Železniki 4, Britof 3, Šenčur 2 in Visoko 0. • R. Gros, J-Košnjek Smučarski sejem v radovljici Radovljica, 15. decembra -Smučarski klub Radovljica bo konec tega tedna organiziral sejem zimsko-športne opreme. V telovadnici Športnega društva Radovljica se bo sejem smučarske opreme začel že v četrtek, 17. decembra, ob 16. uri, odprt pa bo še v petek od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 14. ure. kolesarstvo Zmagali mladi savčani Variano, 14. decembra - Konec tedna je bila v Italiji dirka gorskih kolesarjev. Med 164 tekmovalci so nastopili tudi Savčani. Zmagal je Tadej Valjavec pred Tadejem Križnarjem in Sašo Zupanom. • (vs) Majda Hajnrihar v Koritnem skuša združevati šport in turizem Tudi rekreacija je del turistične ponudbe Koritno pri Bledu, decembra - V BIO FIT centru Koritno pri Bledu so eni tistih, za katere vedno poudarjamo, da jih naš turizem potrebuje. S skrbjo za zdravje in rekreacijo domačinov, pa tudi s ponudbo pestre rekreacije so se že priljubili v okolici in kljub temu, da gradnja še ni popolnoma končana, je že marsikdo izvedel za prijeten športno - rekreativni kotiček v Koritnem. "Vsa naša gradnja, investiranje v sedaj že kar prijeten objekt, se je začelo zato, ker je vsak, ki je prišel k nam, najprej dejal: "Oh, kako lep razgled imate!" Zato smo si zamislili, da naredimo športno - rekreacijski prostor. Najprej smo zgradili teniška igrišča, nato pa še zgradbo, v kateri imamo prostor za fitness, prostor za aerobiko in namizni tenis, savno in masažo. Začeli smo tudi z gradnjo balinišča, ki pa ga nameravamo končati drugo leto. Imamo tudi priročen bife predvsem s pijačami za športnike, poleti pa smo zunaj imeli tudi žar, tako da so bili obiskovalci, zlasti tisti, ki so hodili na organizirane teniške turnirje, res zadovoljni," pravi Majda Hajnrihar, ki je več let delala v turizmu, nato pa se je odločila, da ob hiši svojih starih staršev poskrbi za dodatno turistično ponudbo, pa tudi za športnike, ki so pogosti obiskovalci predvsem fitness dvorane, ki so jo odprli lani februarja. "V Fitness prihajajo zelo različni obiskovalci, od mladih, ki se zadnja leta tudi pri nas zelo navdušujejo za to vrsto rekreacije, pa tudi starejši, do približno šestdesetega leta, ker je to zdrava V Koritnem so poskrbeli za najboljšo fitness opremo. rekreacija, z njo pa je moč odpraviti tudi zdravstvene težave, naprimer bolečine v križu, v koienu.... Ob trikratni vadbi tedensko se pač bolje počutiš, pridobivaš na kondiciji, to pa je tudi zelo dobra podlaga za druge športe. Zato so naši obiskovalci tudi nekateri smučarji, zlasti ti, ki trenirajo sami in tekmujejo v Ameriki, naprimer Žan, Robič, Cižman, pa tudi naše članice A ženske smučarske reprezentance so že bili tukaj na treningu, hokejisti in še nekateri drugi športniki. Veliko zanimanja je tudi za aerobiko, ki jo organiziramo. Seveda za vse delo ne morem biti sama, imam strokovne sodelavce, zlasti za fitness, saj bi bilo škoda, da ob zelo dobri opremi in lepem prostoru, ki ga imamo, ne bi poskrbeli tudi za strokovnost. Tako mi pomaga Dušan Pajk, ki je pri nas znan strokovnjak, k nam pa prihaja dvakrat tedensko in daje nasvete. M» pa smo usposobljeni, da povemo, kako se pravilno telovadi, pazi na hrbtenico, da se ne pretirava," je tudi povedala Majda Hajnrihar. Sicer pa v Koritnem vsa družina skrbi za dobro počutje obiskovalcev, zlasti poleti rade prihajajo družine, zato že gradijo tudi apartmaje za oddajanje gostom. Oddajati nameravajo tudi gorska kolesa, prav tako imajo v načrtu pripravljati tečaje namščine, vse to pa bi radi združevali z bližnjo ponudbo Šobca in Bleda. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik f% GLASOVA StotinkA. V ČUDOVITEM SONČNEM VREMENU JE POKLJUKA GOSTILA BIATLONCE NA TEKMAH EVROPSKEGA POKALA Uspešen start za naše reprezentante in organizatorje Pokljuka, 13. decembra - Kljub temu da je sneg na Pokljuki zapadel zadnji hip, je organizatorjem uspelo dobro pripraviti smučino, tako da so številni tekmovalci, pa tudi obiskovalci Pokljuke uživali v lepi tekmi, ki ji je dodaten čar dalo tudi vreme in seveda uspešen nastop naših članov in mladincev. Slovenski organizatorji športnih tekmovanj so se tokrat ponovno izkazali, saj so na pičli snežni odeji na Pokljuki uspeli pripraviti uvodno tekmo letošnje biatlonske sezone. Izkazali pa so se tudi naši tekmovalci, ki so zlasti na nedeljski tekmi odlično nastopili, saj je med dvainšestdesetimi tekmovalci na desetkilometrski Progi zmagal naš reprezentant Janez Ožbolt, njegov uspeh pa je dopolnil Sašo Grajf na tretjem mestu. Boštjan Lekan je bil osemintrideseti, Uroš Velepec Pa je odstopil. Po nedeljski tekmi smo se pomudili med našimi mladimi tekmovalci, Gorjani, ki so se vsi po vrsti ob začetku sezone odlično izkazali. Tako je bil Matjaž Poklukar drugi, Miha Larisi šesti, Jože Poki ju kar sed-mi in Tomaž Žemva osmi. Takole pravijo po prvi tekmi ob začetku sezone: Tomaž Žemva, mladinski reprezentant iz Gori j: "Pred letošnjo sezono smo mladinci prvič trenirali pravilno po programu. Končali smo šolo in ves čas smo imeli na razpolago za treninge. Za sebe lahko rečem, da sem glede na lansko sezono napredoval v streljanju, s katerim sem kar zadovoljen, ne morem pa biti še povsem zadovoljen s tekaško formo. Upam pa, da bo tudi v teku kmalu bolje, s čimer bom lahko dosegal še boljše, od današnje zelo solidne uvrstitve. Sicer pa je bila današnja tekma, kljub pomanjkanju snega, odlično pripravljena, saj je končno pritisnil mraz, organizatorji pa so se res potrudili. Sedaj nas čaka dan počitka, na- ODBOJKA Končan jesenski del tekmovanj Rezultati I. DOL moški: Vigros Pomurje : Minolta Bled 3 : 0 (9, 11, 12), Fužinar : PROM 3 : 0 (3, 14, 4), Kamnik Novi Graniti : Olimpija 3 : 2, Šempeter : Granit Preskrba 0 : 3, Pionir : Salonit 1 : 3. Jesenski prvak je tako, brez poraza, Salonit z 18 točkami, sledijo pa Kamnik Novi Graniti 16, Pionir 14, Olimpija 12, Pomurje Vigros 10, Fužinar 8, Minolta Bled in Granit Preskrba 4, PROM in Šempeter 0 točk. Rezultati I. DOL ženske: LIK Tilia : Bled 3 : 2 (-14, -11, 10, 13, 12), HIT Casino : Topolšica 3 : 0, ŠD Tabor : Gornji Grad 3 : 0, Krim : Koper Cimos 1 : 3, Abes Trade Celje : Branik Rogoza Magic 3 : 0. Jesenski prvak je zaradi boljše razlike v nizih Abes Trade Celje, 16 točk pa ima tudi drugouvrščeni HIT Casino. Sledijo Koper Cimos 14, Krim, Bled in LIK Tilia 10, Gornji Grad in ŠD Tabor 6, Branik Rogoza Magic 2 in Topolšica 0 točk. V II. DOL ženske se je ekipa Alpin Triglava z zmago povzpela na tretje mesto in še vedno ostaja v boju za drugo mesto, ki še zagotavlja napredovanje v I. DOL. Rezultati: Alpin Triglav : P. Braslovče 3 : 1 (4, 11, -2, 3), Ozon Ptuj : SOK Vital 3 : 2, P. Prevalje : Mislinja STELL 1 : 3, Šentvid : Branik Rogoza II1 : 3, Pionir : ŠD Tabor II 3 : 1 (4,11, -2,3), Šentvid : Branik Rogoza II 1 : 3, Pionir : ŠD Tabor II 3 : 1, Mežica : Cimos II 0 : 3. Po jesenskem delu je brez poraza z 22 točkami na vrhu Mislinja STELL • M. B Podvig blejcev MINOLTA BLED : KAMNIK NOVI GRANITI 3 : 2 (15 :9, 15 : 11,7 : 15, 11 : 15, 15 : 8) Minolta Bled: Humerca, Zupan, Silič, Ferjan, Miko, Kozamer-nik, Lenček, Marinko, Rozman. Blejci so v tretji tekmi polfinala pokala RS pripravili prvovrstno presenečenje, oziroma uspel jim je pravi podvig, saj so po maratonskem boju, dolgem 130 minut, premagali favorizirano ekipo iz Kamnika. Za zmago Blejcev v tem izredno razburljivem, borbenem in dramatičnem srečanju pa so poleg vseh igralcev Bleda zaslužni tudi mladi navijači Bleda - skupina kakšnih petnajstih srednješolcev, ki že celo jesen bučno spodbuja Blejce na domačih tekmah pa tudi na nekaterih gostovanjih. Igralci Bleda so navijačem hvaležni za glasno in športno spodbujanje, ki jim pomaga dosegati dobre rezultate v letošnji sezoni. • Štefan Udrih to pridemo na Pokljuko na dva, tri treninge in nadaljujemo s tekmami evropskega pokala v Italiji." Matjaž Pokljukar, mladinski reprezentant iz Gori j: "Novembra smo res veliko trenirali,- naredili precej kilometrov in strelov, tako da smo kar malce utrujeni pričakali začetek sezone. Vrhunec forme pričakujemo v naslednjem mesecu in nato na svetovnem prvenstvu. Za sebe lahko rečem, da odlično tečem, kar sem dokazal tudi na današnji tekmi, nekaj težav pa je še pri streljanju. Sicer pa mislim, da bom na srednjeevropskih pokalih lahko dosegal podobne uvrstitve kot danes, se pravi med prvih pet. Le pri streljanju bom moral biti bolj natančen. Sicer sem konec tedna tudi kandidat za nastop na tekmi svetovnega pokala tu na Pokljuki, vendar bi sam raje šel na evropski pokal, naj tukaj med seboj tekmujejo člani." VATERPOLO Brane Gomilan vodja mladinske reprezentance: ?'Vse snežne priprave smo opravili v tujini, saj na nesrečo pri nas do sedaj ni bilo snega. Sedaj je sneg vendarle zapadel in do 29. decembra bomo lahko trenirali tukaj. Te dni se bomo morali tudi odločiti, kdo od tekmovalcev potuje na evropski pokal v Italijo in kdo ostane na tekmah svetovnega pokala tukaj na Pokljuki. Ker mladinci zelo napredujejo in ker bodo drugo leto začeli nastopati v članski konkurenci, s čimer se jim obeta tudi nastop na olimpiadi, pa jih moramo počasi pripraviti tudi na nastope v članski konkurenci. Naši mladinci so imeli tudi skupne treninge in kontrolne tekme s člani, na katerih so dokazovali, da bodo najbrž že naslednje leto iz reprezentance "izrinili" katerega od članov. Še boljšo formo od svojih varovancev pa pričakujem konec februarja na svetovnem prvenstvu v Nemčiji." • V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda Pokal pizzerija orli V soboto in nedeljo, 12. in 13. decembra, so v Kranju organizirali turnir za kadete starosti 15 let in mlajše. Zmagovalci tega vsakoletnega turnirja, pod sponzorstvom Pizzerije Orli so kadeti reškega Primorja. V odločilni tekmi so premegali domači Triglav. To je bil pravi derbi, v katerem so oboji prikazali res vrhunsko igro. Tudi tekma za tretje mesto je bila zanimiva, srečnejši od druge kranjske ekipe pa so bili gostje iz Zagreba. V soboto je bila v prostorih kranjskega bazena sklicana tudi redna skupščina Vaterpolske zveze Slovenije. Žal zaradi nesklepčnosti ni bila izpeljana. Skupščine se namreč niso udeležili predstavniki škofjeloške regije, pa tudi nekateri vodilni iz zveze niso bili navzoči. Neodgovornost posameznikov in klubov pa ni motila navzočih. V nevezanem pogovoru so izrazili optimizem za razvoj tega športa v Sloveniji. Veliko dobrih idej, ki so jih podali, pa bodo podrobno razložili na ponovljeni seji skupščine konec januarja prihodnje leto. • Matjaž Rakovec KOŠARKA Triglavani zmagali V SBA košarkarski ligi so košarkarji Triglava doma gostili ekipo Kčrmend Hunorja in z dobro igro zmagali z rezultatom 78 : 74 (45:34). V rdeči skupini I. SKL so košarkarji Kokre Lipje gostovali pri Podbočju in izgubili z rezultatom 76 : 71 (32:35). Več uspeha pa so imele gorenjske ženske košarkarske ekipe v I. ligi. Ko-šarkarice Odeje Marmorja so v Rogaški Slatini premagale ekipo Kozmetike Afrodite z rezultatom 63 : 71 (37:36). Tekma med Jezico mladimi in Oniks Jesenicami bo jutri, 16. decembra. V II. moški SKL - zahod so košarkarji Didakte iz Radovljice doma premagali ekipo Iskre iz Nove Gorice z rezultatom 102 : 87 (50:41), Jeseničani pa so v Borovnici izgubili z rezultatom 85 : 71 (36 : 32). • V. S. Janez Vodičar, vodja tekmovanja in vodja naše biatlonske reprezentance Presenečen nad uspehom Vodja naše biatlonske reprezentance Janez Vodičar je bil v nedeljo na Pokljuki gotovo eden najbolj zadovoljnih med organizatorji, saj so vsi hvalili vodenje tekmovanja in seveda tudi uspehe naših reprezentantov. Seveda pa ima te dni še precej dela, saj se vrhunec tekmovanj s svetovnim pokalom šele začenja. Ali ste zadovoljni z udeležbo tekmovalcev, posebno glede na to, da je bila uvodna tekma letošnje biatlonske sezone prav na Pokljuki? "Moram reči, da smo za prvo tekmo evropskega pokala pričakovali nekaj več tekmovalcev, saj nekatere najavljene ekipe niso prišle. Vendar pa je, v celoti gledano, kvaliteta nastopajočih več kot dobra, saj je več kot tri četrtine reprezentanc tukaj že s svojimi prvimi ekipami, ki bodo ostale tukaj še na tekmah svetovnega pokala." Katere reprezentance do četrtka še pričakujete na Bledu in Pokljuki? "Za svetovni pokal pridejo še Skandinavci, Švedi, Norvežani dopolnile se bodo še druge ekipe, nekateri gredo domov in na druge tekme, vendar pa pričakujemo, da bo tekmovanje izredno "močno". Sneg na Pokljuki je zapadel v zadnjem hipu, pravega mraza pa do sedaj ni bilo. Ste imeli veliko težav s pripravami prog? "Če ne bi bilo teritorialne obrambe, vojakov, ki so svoje delo opravili več kot dobro, posebno še nekaj profesionalnih vojakov in gorskih reševalcev, te tekme ne bi mogli tako dobro izpeljati. Zato resnično gre vsa zahvala njim, učnemu centru v Bohinjski Beli in vojski. Upam pa, da bomo še naprej vzdržali, kajti snega za svetovni pokal ni dovolj in zato nas čaka te dni na progah ogromno dela, saj je treba nametati najmanj 20 centimetrov snega, tako da bomo lahko vozili po njih s teptalcem, kajti za današnjo tekmo smo proge pripravili "na noge" in so fantje vso progo prehodili s smučkami." Torej tekme svetovnega pokala konec tedna na Pokljuki niso več vprašljive? "Ob tej pripravljenosti vseh sodelujočih tekme niso vprašljive, kajti vsi delamo za isto stvar, to pa je, da se Slovenija pokaže kot dober prireditelj, bom rekel, najboljši prireditelj prvega svetovnega pokala v decembru." Z rezultati naših na uvodnih tekmah ste gotovo zadovoljni? "Lahko rečem, da nisem pričakoval, da lahko kdo od naših članov zmaga. Če vemo samo to, da je nastopilo na tekmi devet svetovnih prvakov in dva olimpijska zmagovalca, je to zame veliko presenečenje. Niti nisem pričakoval tako visokih uvrstitev za mladince, saj poznamo močno nemško mladinsko reprezentanco, ki je vedno v svetovnem vrhu. Zato je resnično treba pohvaliti naše tekmovalce in trenerja Korolkeviča, čeprav je bilo med pripravami in treningi precej problemov. Vendar pa je pomembno, da se je sezona dobro začela, da se je začela tudi z odličnimi rezultati." • V. Stanovnik, foto: D. Gazvoda Slovenski motociklistični podmladek Ob koncu še najmlajši Portorož - Ob koncu motociklistične sezone so se na kartodromu v Portorožu pomerili še naši najmlajši v kategoriji do dvanajst let. Organizator AMD Domžale pod vodstvom Petra Verbiča je s prireditvijo izrazil željo, da bi ta poskusna dirka v naslednji sezoni prerasla v slovensko državno prvenstvo. S tem naj bi mladi nadebudni motociklisti že kar čimprej dobili svojo priložnost, hkrati pa bi s tem tudi ustrezno poskrbeli za podmladek in pripravili sponzorje, da bi pokazali več posluha za ta šport. Mladi motociklisti so se pomerili na atraktivni progi z 80-kubi-čnimi Yamahami. Najprej so odpeljali kvalifikacijski trening, nato pa dve dirki po 10 krogov. Peter Verbič je tekmovalce podrobno poučil o pravilih dirkanja. Najboljši je bil na koncu Kranjčan Beno Štern, sicer nečak državnega prvaka v kategoriji do 250 ccm, Albina Šterna. Kranjčani so zasedli tudi ostala prva štiri mesta: tako je bil drugi David Hočevar, tretji Sebastjan Medved, četrti pa Lado Kopri-vec. Najhitrejši krog je odpeljal zmagovalec Štern in dosegel povprečno hitrost 56,10 kilometra na uro, kar je za dvanajstletnika in 80-ku-bični motor nadvse obetavno. Dirka seje uspešno končala tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu, vsi tekmovalci pa so za spodbudo prejeli nagrade. Motoristični zanesenjaki iz Domžal upajo, da bodo v naslednjem letu za najmlajše lahko organizirali pokalno tekmovanje. • M. G. CharlesWebb 73 DIPLOMIRffNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Kakšen je?" "Prevelik." "Daj, naj vidim," je rekel. Prijel jo je za roko in prstan nekajkrat zavrtel okoli njenega prsta. "Res je," je priznal. "Na," je rekla Elaine. Snela ga je in si ga nataknila na palec. "Ravno pravi!" je vzkliknila in dvignila palec. "Daj ga sem!" Snela si ga je s palca in mu ga podala. "Priskrbel bom manjšega," je rekel, ko ga je spravljal nazaj v žep. "Pa ti je všeč vsaj model?" "Kaj?". "Ali ti je všeč model?" je vprašal. "Barva. Širina in tako na- Pokimala je. "Dobro," je rekel. "Poiskal bom za številko ali dve manjšega" "Ampak, Benjamin!" "Kaj?" "Saj niti tega še nisem rekla, da se bom poročila s teboj!" "To vem," je dejal. "Ampak mislim, da se boš." "Misliš?" "Hočem reči, da čutim, kako je to sedaj že nekaj neizogibnega," je dejal. "Jaz pa ne," je rekla. Mrko jo je pogledal. "Benjamin," je rekla. "Premišljevala sem o tem." "In?" "In ne verjamem, da bi šlo." "Elaine, bi!" je bil odločen. Odkimala je. "Zakaj ne bi?" Vstala je in stopila do predalnika pogledat pulover, ki se je sušil na njem. "Si dal ta pulover v pralni stroj?" "Zakaj ne bi šlo?" Dvignila je enega od rokavov puloverja in ga približala očem, da bi ga pregledala. "Uničen je," je ugotovila. Benjamin je vstal. "Prekleto, Elaine, zakaj ne bi šlo?" je vprašal. "Pač ne bi." "No, Elaine?" "Kaj?" "Hočem reči, sinoči si kar na vsem lepem prišla sem. Bil sem že čisto pripravljen, da grem, pa si prišla sem. Zakaj si to storila?" "Ne vem," je rekla. "Ravno mimo sem šla." "Ampak, Elaine!" Spustila je rokav puloverja nazaj na pisalno mizo in ga poravnala. "Nekako sem sklepal, da me imaš rada," je rekel Benjamin. "Od sinoči." Elaine mu ni odgovorila. "Ali me imaš rada?" "Imam," je rekla. "Potem je pa v redu," je dejal Benjamin. "Drug drugemu sva všeč. Torej - poročiva se!" "Si predstavljaš moja starša?" je rekla in se obrnila, da bi ga pogledala. "Tvoja starša?" "Si predstavljaš, kako bi se počutila?" "Misliš, tvoja mati?" "Ne," je rekla. "Moj oče." "Ta človek ..." je rekel Benjamin in s prstom kazal proti zidu. "Elaine, ta človek bi bil najsrečnejši možakar na svetu, če bi se midva poročila!" Pogledala ga je izpod čela. "Elaine," je rekel, "skoraj pretegnil se je, da bi naju spravil skupaj. Nekoč mi je celo rekel, da sem mu kakor sin." "In kaj, če izve, kaj se je zgodilo?" "Ne bo." "Kaj pa, če izve?" "No, pa kaj!" je rekel Benjamin. "Opravičil se mu bom. Rekel bom, da je bilo to, kar sem storil, nekaj neumnega in smešnega in on bo rekel, da je malce razočaran nad menoj, ampak da lahko razume, in to je to!" "Naiven si," je rekla Elaine. Šla je po sobi in zopet sedla na stol. "Poglej," je rekel Benjamin. "Pozabi na starša." Sedel je k njej. "Ali imaš še kakšne druge pripombe?" "Imam." Grozljiv umor v taverni Stari Mayr Osemnajstletnik zabodel strica Kranj, 14. decembra - Osemnajstletni Kranjčan Damjan N., ki v priporu čaka na sodno obravnavo, si je že na pragu v svet odraslih svojo usodo zaznamoval z neizbrisnim pečatom, bremenom umora svojega strica. Zgodilo se je v petek, 11. decembra, ponoči, bolje navsezgodaj zjutraj. Osumljeni Damjan N. je okrog pol dveh prišel v taverno Stari Mayr v Kranju, kjer je bil med gosti tudi njegov stric, 25-letni Ljubomir Marušič. Stari družinski spori so privreli na dan, Damjan se je s stricem spri, ta mu je obljubil, da ga bo pretepel. Grožnja je fanta razkurila, nagovoril je prijatelja, naj ga odpelje domov, češ da se gre preobleč. Prijatelj je Damjanu ustregel. Odpeljal ga je, ga počakal in pripeljal spet nazaj. Vendar Damjanu ni šlo za preoblačenje. Pograbil je kuhinjski nož, ga zataknil za pas in se tako oborožen vrnil v taverno. Okrog štirih, ko so Damjanovi prijatelji v glavnem že odšli iz Starega Mavrja, sta za mizo obsedela Damjan in njegov brat. Ljubomir Marušič je prisedel k njima in Damjan ga je brž povprašal, kaj je prej mislil z grožnjami, ki mu jih je natresel. Ljubomir je vstal izza mize, prav tako Damjan, začela sta se prerivati, nakar je Damjan izza pasu potegnil nož in ga zabodel Ljubomiru v trebuh. Zatem gaje še štirikrat zaril v telo, nazadnje pa v vrat, kjer je rezilo obtičalo. Ko so policisti in kriminalisti prišli na kraj umora, so naleteli na grozljiv prizor. Damjan jih je počakal ob stričevem truplu. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo, Damjana poslal v pripor, kazenska ovadba, v kateri je fant utemeljeno osumljen umora, pa je že na javnem tožilstvu. • H. J. Neznanec vlomil v blejski trgovini Poželjivo tehnično blago Bled - V petek ponoči je (za zdaj še) neznani storilec vlomil v zasebni trgovini Reš in Sandor na Bledu. Najprej je prišel v trgovino Reš, ki jo je razmetal, vendar odnesel ni ničesar. Očitno mu je rabila le za nasilni prehod v drugo trgovino, Sandor. Tu je ukradel več tehničnih aparatov, od radiokasetofonov, glasbenega stolpa, video in audio kaset do strojčka za rezanje. Škoda je ocenjena na najmanj 60.000 tolarjev. • H. J.FE MENJALNICA D-D PUBLIKUM KRANJ, Bleivveisova 16 od ponedeljka do petka 9.-16.30 ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064)217-960,218-463 UGODNOST = PRILOŽNOST _ _ _ _ - ■ m ■ POROČNE OBLEKE z dodatki izposojamo. V zalogi imamo tu- MALI OGLASI di moške obieke Trgovina O.UICK, Vavta vas 20, pri Novem mestu, tel.: 068/85-425 ©217-960 NE PREZRITE!!! V mesecu decembru HALL0 PIZZA NAGRAJUJE! KUPON PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8" - 22° NEDELJA OD 11- 22 ŽREBANJE ZA SUPER PIZZ0 VEČ KOT 52 SUPER NAGRAD V1DE0REK0RDER, VIKEND V KRANJSKI GORI (apartmaji PRUSNIK) pizza, pizza, pizza... in še kaj! S priloženim kuponom imajo naročniki GORENJSKEGA GLASA 5 % popust! Vlada krši zakon v Bodo štrajkali tudi policisti? Za slovenskimi sodniki, ki že drugi mesec (neuspešno) terjajo od države, kar jim dolguje, so se dvignili tudi policisti. ? klubl&fcnO, APARATI STROJI Policijski sindikat opozarja na nezakonito delovanje vlade, ki že peti mesec določa prenizke osnove za obračun plač, s čimer krši 60. člen zakona o delavcih v državnih organih. S tem so zaposleni v državnih organih vsak mesec prikrajšani za petino plače, je prejšnji teden opozoril predsednik policijskega sindikata Zdravko Melanšek. Osnova za izračun plač zaposlenih v državni upravi je povprečna plača v gospodarstvu Slovenije v preteklem mesecu, zmanjšana največ za 50 odstotkov. Osnovo za izračun plač zaposlenih v državni upravi vlada določi vsak mesec. Že od junija pa vlada ne spoštuje BMW v plamenih Kranj - V soboto, 12. decembra, ob 4.20 so kranjski policisti slišali za požar na osebnem avtu v bližini izvoza zahod na avtomobilski cesti Naklo - Ljubljana. Gorel je BMW 520 švicarske registracije, last državljana ZRJ, ki dela v Švici, sicer pa je doma s Kosova. Ogenj so pogasili kranjski gasilci, škoda pa je ocenjena na okrog 750.000 tolarjev. Do požara je prišlo v predelu motorja. Ko je voznik to opazil, je takoj ustavil in stopil iz avta. • H. J. tega dogovora in določa bistveno manjše osnove za plače, kot so določene v zakonu. S tem po mnenju policijskega sindikata vlada krši zakone, ki jih je sama predlagala, sprejela pa republiška skupščina. Policijski sindikat je vlado že nekajkrat opozoril na kršitev zakona, vendar odziva ni bilo. Za pomoč so zaprosili tudi Ustavno sodišče, ki je odloČilo v njihovo korist, vendar je vlada na to zahtevo odgovorila, da zakona ne more uresničevati. Policijski sindikat je za pomoč zaprosil tudi inšpektorat za delo. V policijskem sindikatu opozarjajo, da ne zahtevajo povečanja plač, zahtevajo le tisto, kar jim je zakonsko zagotovljeno. Ce z vlado tudi v prihodnje ne bo mogoče doseči soglasja, policijski sindikat že razmišlja o stavki. O tem bo ta teden odločil svet njihovega sindikata. V policijski sindikat je vključenih več kot pet tisoč delavcev organov za notranje zadeve. • H. J. PREDN0V0LETNA PONUDBA v trgovini FRANC Milje 11 Nudimo vam: SIT Mariborsko pivo (zaboj) 660,00 Pivo Silvester (zaboi) 700,00 Gold Fasl (zaboj) 720,00 Umon pivo (zaboj) 880,00 Laško pivo (zaboi) 1.200,00 Orehi (1 kg) 900,00 Persil (3 kg) 690,00 Buteljčna vina do 240,00 m še marsikaj OBIŠČITE NAS!!! O 2 Center za usposabljanje.vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju išče honorarnega računovodjo, ki obvlada računalniško obdelavo računovodskih podatkov in ki zna vsaj pasivno angleško. Pisne prijave sprejemamo takoj na naslov: Center Brdo, Brdo pri Kranju, 64000 Kranj. Sopotnica v golfu mrtva Sp. Bela - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah pet prometnih nezgod, od teh ena s pobegom, trije ljudje so bili lažje, eden huje ranjen. V nezgodi, ki se je zgodila včeraj, v ponedeljek ob treh zjutraj, pa je umrla sopotnica v golfu. 25-letni Darko Kejžar iz Gorij je vozil po lokalni cesti od Preddvora proti Kokrici. Na Sp. Beli je avto zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, trčil je v drevo. Sopotnica Mojca Papler, stara 19 let, z Breznice je na kraju nezgode umrla, sopotnik Peter Vampelj, star 23 let, iz Gorij se hudo ranjen zdravi v UKC, medtem ko je bil voznik Kejžar le lažje ranjen. • H. J. Gozdno gospodarstvo Bled GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA GOZD Bled, Ljubljanska c. 19 Upravni odbor Gozdarsko kmetijske zadruge "GOZD" Bled razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZADRUGE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri — da imajo 4 leta uspešnih delovnih izkušenj na delovnih mestih z zahtevano visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri — da predložijo na osnovi sprejetih pravil zadruge program delovanja in razvoja zadruge Izbrani kandidat bo izbran za nedoločen čas. Mandat direktorja traja 3 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in program v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdarsko kmetijska zadruga, "GOZD", GG Bled - splošni sektor. Ljubljanska c. 19, 64260 Bled, z oznako "za razpisno komisijo zadruge". Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. ® 215 650 18028 ROLBO in snežni PLUG za Gorenje Muta ugodno prodam, flp 74-972 _18673 PLETILNI STROJ Singer. nera bljen, ugodno prodam. ® 212-094 ROLBO za motokultivator Mio Standard - Honda, ugodno prodam, g 51-667_19027 KUPPERBUSCH Tobi, sobni, cena 300 DEM, prodam S 215-434 _19029 PRALNI STROJ Gorenje Interna-tional, model RS 19-85, nov, in novo TRAJOŽAREČO PEČ Magma 10, prodam. Štular, "g? 47-431 19033 ZAMRZOVALO SKRINJO, 220 I, staro 2 leti, cena 600 DEM, pro-dam.g 325 130_19049 MOTORNO ŽAGO Alpina 70 Elec tronic ugodno prodam. ® 421 424_19050 TV ORION, ekran 36 cm, prodam. g 631-420_19053 Hišni RAČUNALNIK Commodore 64, matrični tiskalnik A 4, za C-64, disketno enoto, vmesnik za kase-tar, jovstick, pripadajočo literaturo, programe in igre na disketah, malo rabljeno, cena 540 DEM, prodam. « 43-597 19056 TRAKTOR Zetor 6011, dobro ohranjen, prodam, g 421 -705 19059 Industrijske ŠIVALNE STROJE znamke Pfaff, z ravim šivom, za šivanje konfekcije, in dva ŠIVALNA STROJA Pfaff, primerna za tapetniško in čevljarsko dejavnost, prodam "g 323 319_19067 OJAČEVALEC Melodija Mengeš, 60 V, cena 400 DEM, prodam. 57-373_19088 LATE za kozolec kupim. ^ 70 260 ___19091 Zazidljivo PARCELO na Drulovki ali Orehku kupim. Ur 217-055 __ 19110 Staro POHIŠTVO, OMARE, MIZE, PREDALNIKE, VITRINE, SKRINJE, kupim. « 45-655 19127 TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim, -g 45-255_19130 HLODOVINO smreke, bukve, jesena, javora, kupim. 58 094 19134 SMUČARSKI TEČAJ bo za otroke od 4. leta dalje na Pokljuki od 26. 12. do 30. 12. 1992. Cena tečaja je 6.000,00 SIT na dva čeka. Informacije in prijave po Tel.: 324-298 Smučka d.o.o., Kranj LOKALI PROSTOR, cca 50 kvad m, bližina industrijske cone Trata Škofja Lo-ka, oddam, g 631-991 19039 POSLOVNI PROSTOR, 70 kvad. m, primeren za predstavništvo - računalniško ali izobraževalno dejavnost, s telefonom, VVC in parkirnim prostorom, dajemo v najem. Inf. AMD Kranj, Koroška 53/d •* 211-127_19077 V najem ODDAMO: gostinsko tr goviski lokal v Podnartu, bife na Jesenicah, lokal za trgovino v Trži- ču in bližini Kranja, hišo za skladiščno in pisarniško dejavnost v Kranju idr NAJAMEMO več lokalov za trgovino ter pisarniško dejavnost v Kranju. APRON NEPREMIČNINE,-g- 064/214 674 19139 OBVESTILA IZLET 26. decembra - Rim, Capri, Pompeji, 5 dni, cena 310 DEM & 691 624_18777 ARMAL PIPE po nizki ceni. V 801 166 18828 Dne 17 19. 12 1992 organiziramo IZLET na češkoslovaško. Prijave in inf. na g 325-737 _18990 Nova industrijska PRODAJALNA TALNIH OBLOG toplih podov, Torek, 15. decembra 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 19. STRAN + GORENJSKI GLAS Podjetje JUTEKS, na Zg. Senici 5 P_n Medvodah, g 061/613-135 Opravljava adaptacije - elek. inštalacije, pleskarska dela - mizarska dela, « 47-445_19058 Zložljive SANI pisanih barv, pri-fnerne za novoletno darilo, izdelu-iemo in prodajamo. « 57-214 INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. « 213-644, Matjaž UČITELJA nemškega jezika za privatno nadaljevalno poučevanje dveh otrok - sedmi razred, iščemo. g 46-550_19066 NEMŠKA KONVERZACIJA, 10 ur 7.000 SIT.« 312-520 19105 OTR. OPREMA PRIREDITVE Otroški TRICIKEL, rdeče barve, Prodam 25 % ceneje, « 216-367 Otroško POSTEUICO z jogijem prodam. Gorica 2, Radovljica Otroški kombiniran VOZIČEK prodam. « 312-282_19089 Otroški VOZIČEK in KOLO BMX prodam.« 82-217 19117 OSTALO DRVA, metrska, razžagana, trske, z dostavo, prodam. Žagamo tudi na domu.« 325-488 17008 OSOVINO za sekular, dolžina 40 cm, prodam. Frelih Janez, Posa-vec 64, Podnart_19111 Suha bukova DRVA, 15 m, prodam, g 66-257_19124 INVALIDSKI VOZIČEK, malo rabljen, prodam za polovično ceno. y 77-609_19132 PRIDELKI KROMPIR za krmo prodam. « 41-044 19026 POSESTI PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje srednješolce v maturantske tečaje« 41-581_18982 POZNANSTVA AFRODITA ženitna posredovalnica iz Kranja vabi vse osamljene, posebej pa kmečke ženske, brezposelne, dekleta do 35 let, za katere je brezplačno, obenem pa vabi na zabavo 26/12/1992. ® 324-258 in 51-245 18825 RAZNO PRODAM AKVIZITERJI, TRGOVINE! Božične jaslice in kalupe poceni prodam. « 242-331_18981 TELEFAX Panasonic, nov, in register BLAGAJNO, starejšo, pro-dam. g 327-564_19073 STAN, OPREMA Prodam KAVČ in Z 750. « 218-097 POHIŠTVO za dnevno sobo ugodno prodam.« 217-975 19064 DNEVNO SOBO poceni prodam, •g 50-923 19095 Starejšo HIŠO z vrtom in dve zazidljivi PARCELI na Ovsišah pri Podnartu, prodam. « 0609/611-870_18869 Hiše PRODAMO: polovico hiše v Cegelnici pri Naklem, starejšo obnovljeno 1-stanovanjsko v Dupljah, Retnjah, Čirčah; novo 2-sta-novanjsko v Križah, Lescah in veliko drugih. Parcele PRODAMO: 2.000 kvad. m s hišno številko v Ži-rovskem vrhu, 12.000 kvad. m na Planini nad Horjulom, 4.000 kvad. m pri Tržiču, v Ljubnem, Černivcu, Lazah, Drulovki in drugje. APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 gR^ MATERIAL Montažno gradbeno BARAKO, v izmeri 6 x 3.5 x 3 m, poceni prodam. « 242-283_19040 RADIJATOR, rabljen, 32 členov, 604/6, Trika, prodam. « 215-796 IZOBRAŽEVANJE Učitelj uspešno INSTRUIRA matematiko in fiziko. « 311-471 ali 631-523_18290 INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Šoštarič, Begunjska 8, Kranj 18839 IZOBRAŽUJEMO: DOS, VVORČT STAR, QPRO, PARADOX in nudimo tečaj za detektive. « 328-158 SPORT Moške DRSALKE, št. 38, in otroško ČELADO, ugodno prodam, g 211-294_19068 STORITVE LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni!« 214-780 ŽIČNE MREŽE, za ograditev vrtov, izdelujemo. Račun velja kot olajšava pri odmeri dohodnine. « 217-937 17927 ŠTAMPIUKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovmk od 8. do 14. ure, četrtek od 8. do 16. ure. Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite takoj« 064/217-424_18031 POPRAVILO električnega orodja Black & Decker, Iskra. Kodrič, Zg. Besnica36,« 403-153 18193 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga-rancija dve leti. Plačilo na dva čeka, g 66-052_18531 Sprejemam NAROČILA za ročno pletenje pletenin. Ugodno. « 310-545_18564 J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, « 329-886 ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage sestre in tete NEZKE SLABE se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za izkazano pomoč, dr. Sedeju, pevcem, župnijskemu svetu in gospodu župniku za govor in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: brat Vencelj in ostalo sorodstvo ČISTIMO talne obloge vseh vrst, oblazinjeno pohištvo, stekla in nanašamo premaze. « 79-642 18608 SLIKOPLESKARSKA DELA, 15 % popust, upokojenci dodatnih 5 %. g 59-109_18715 POLAGANJE parketa in PVC podov. Poceni, kvaliteta.« 329-202 Bolečine, migrena, astma, klimak-terične težave, odvajanje kajenja, hujšanje.« 213-034_18749 HIŠNI SERVIS - vodovodne, elek-troinštalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvo... g 325-815, 323-171_18760 POLAGAM keramične ploščice. g 65-705_18946 IZDELUJEM in prodajam SMET-NJAKE. g- 324-457_19030 NASTAVITEV vozila za zimo po ugodni ceni, z garancijo. AVTO-MEHANIK Stane Rudolf, Sv. Duh 187, Škofja Loka, « 632-385 19044 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike.« 65-773 19094 VODOVODNO NAPEUAVO NA HIŠI ("štemamo" sami I), kot tudi razna drobna popravila, predelave, montaže, čiščenje odtokov in boj-lerjev itd., vam naredimo s preizkušeno obrtniško kvaliteto, za solidno ceno. Delamo po celi Sloveniji! « 218-427, od 19. do 23. ter od 5. do 9. ure_19102 VLEČNE KLJUKE izdelam in mon-tiram ali predelam za evropski standard.« 633-506, popoldan _19112 POPRAVILO avtomobilskega zadnjega ogrevalnega stekla - nitke, g 713-153_19126 STANOVANJA Najamem ali kupim GARSONJERO s centralno. Šifra: FEBRUAR _18710 STANOVANJE v Kranju, 1 ali 2-sobno, najamem.« 216-728 _18799 STANOVANJE, 2-sobno z dvema kabinetoma, lastniško, 75 kvad. m, s tremi kletnimi prostori, zamenjam za starejšo hišo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku^_18856 STANOVANJE in POSLOVNI PROSTOR, 175 kvad. m, na Bledu, centralna, prodam.« 77-402 _19047 STANOVANJE, lastniško, 2-sobno s kabinetom, 65 kvad. m, menjam za manjše, od 40-50 kvad. m, z do-plačilom. « 327-008_19052 Mlad par išče GARSONJERO ali manjše STANOVANJE za v najem na območju Gorenjske. « 83-353 Takoj KUPIMO: garsonjere, 1 in 2-sobna stanovanja v Kranju, Škofji Loki, Medvodah, Lescah, Radovljici in Bledu ter 3 in 4-sob-na stanovanja v Škofji Loki in Kranju. Na Planini ZAMENJAMO: 2 + 2-sobno za 2 manjši stanovanji, 2-sobno 68 kvad. m za 3-sobno, 2- sobno 68 kvad. m za 1-sobno ali garsonjero. PRODAMO različna stanovanja v Kranju, Medvodah, Jesenicah in drugje na Gorenjskem. ZAMENJAMO družbeno 3- sobno na Planini I za 2-sobno v nižjem nadstropju. APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 VOZILA DELI Citroen BX, CX. GS, Visa, Diana 6.. RABLJENI DELI in ODKUP vo- |" ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANTONIJE PERKO iz Kidričeve ul. 3, Kranj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: Vsi njeni Struževo, Duplje zil Citroen.« 692-194 18332 AVTOGUME, 155 in 165 SR 13, let no-zimske, poceni prodam. « 213-221_19034 Zimske GUME Trayal 13 x 165, 4 kom, rabljene samo eno sezono, prodam.« 73-640 19036 Zimske GUME, 4 kom, s platišči, 175 x 70 x 13, in VERIGE, prodam. « 48-558 19061 , GUME, 4 kom, malo rabljene, 155 x 13, Simperit, prodam. « 241-103 19079 PLATIŠČA z gumami, za Yugo, „ prodam. « 242-562_19106 ŽIVALI VLEČNE KLJUKE, snemljive, Golf - JX, R 5, Škoda, Opel astra prodam. Drole, Frankovo 176, Škofja Loka 19116 VOZILA R 4 GTL, letnik 1986, krem barve, 80.000 km, registriran do 4/1993, stalno garažiran, prodam za 3.800 DEM.« 75-092, po 17. uri 18909 BMVV 316, letnik 1979, prva registracija 1982, dobro ohranjen, cena po dogovoru, prodam. Senično 34, Križe_19032 LADO 1.600, letnik 1980, ugodno prodam. Kožuh Marko, Tavčarjeva 8, Škofja Loka_19038 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 3/1993, cena 900 DEM, prodam. Kukovec, Frankovo nase-Ije 167, Škofja Loka_19041 ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam. Kokalj, Za-*log 8, Golnik__19046 ŠKODO FAVORIT, letnik 4/1991, cena po dogovoru, prodam. « 66-031_19051 YUGO 55, letnik 1988, cena po dogovoru, prodam. Delavska 1, Jesenice__19060 MITSHUBISHI LANSER GLXI, le-tnik 1990, karamboliran, prodam. « 218-844_19062 ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Beleharjeva 8, Šenčur 19097 GOLF, letnik 1979, odlično ohra-njen, prodam ali menjam. « 49-326_19114 YUGO 60, letnik 1990, črne barve, registriran do 9/1993, dodatno opremljen, cena 5.900 DEM, in LADO SAMARO, letnik 1987, rdeče barve, registrirano do 4/1993, cena 5.200 DEM, prodam. « 872-074 _19123 TAM 130 kasonar, letnik 1982, ter LADO RIVO prodam. « 64-250 _19133 LADO 1.200, letnik 1986, garažira-no, prvi lastnik, ugodno prodam. « 311-234_19136 YUGO KORAL 45, letnik 1989, rdeče barve, registriran, prodam. « 45-170_19137 ZAPOSLITVE Različne VRSTE samostojnih DEL na domu. Zaslužek dober. Za po-, drobna različna navodila pišite na: j Kerec, Poštno ležeče, 61261, Lju-| bljana Dobrunje 18530 Še eno delovno mesto za dobrega POTNIKA. Zaslužek 4.000 DEM. « 329-010_18897 DEKLE za strežbo iz okolice škofje Loke zaposlimo. Inf. osebno v Pizzeriji Marjetka, Žabnica, po 18. uri _19025 Za delo v trgovini iščem POMOČ. Deljen delovni čas. Partnerski oz. akviziterski odnos. Delo je v Kranju - takoj. Pisne ponudbe z naslovom oz. tel. pod Šifra: VESTNOST IN PRIJAZNOST_19028 Kvalificirano NATAKARICO ali NATAKARJA in kvalificirano KUHARICO ali KUHARJA zaposlimo. GOSTILNA KUNSTEU, Radovljica,« 75-178 in nov« 715-178 _19035 Nudim honorarno DELO. « 325 900_19063 NATAKARICO za strežbo v lokalu potrebujemo. Odlično plačilo. « 52-303, popoldan 19065 DEKLE za delo v strežbi pijač honorarno zaposlimo. Zaželjene iz-kušnje. « 323-079_19082 Honorarno DELO na terenu nudimo. Plačilo takoj.« 323-135 _19101 Samostojnega AVTOKLEPARJA zaposlim.« 43-350 19109 Simpatično in pošteno DEKLE za honorarno delo za šankom iščem. « 723-789_19120 DELAVCA honorarno zaposlimo v Pekarni Planika Bled. « 78-465 Sporočamo žalostno vest, da je v 83. letu starosti umrla naša draga mama, sestra, babica in tašča JOŽEFA DOLENC Od pokojnice se bomo poslovili v četrtek, 17. decembra 1992, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči vsi njeni Britof, 14. decembra 1992 TELICO, brejo v 9. mesecu prodam. Lagonder, Crngrob 6, Zabni- ca _18868 PRAŠIČA in TELETA prodam. Kalan, Gosteče 9, Škofja Loka 19031 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo, prodam. « 44-562 19043 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Gorenjesavska 20, Kranj _19048 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam. « 802-546_19054 PRAŠIČE in SVINJO za zakol prodam. Sebenje 36, Križe 19055 NEMŠKE OVČARJE, stare 6 tednov, oddam.« 421-157 19071 ROTVAILERJE, stare 4 mesece, prodam. « 78-708_19075 BIKCA simentalca prodam Sp. Brnik 14, Cerklje 19076 Polovico mlade GOVEDI prodam. « 41-578 19078 JARKICE, stare 18 tednov, prodam.« 422-027 19080 MESO od 421-671 bika prodam. « 19081 TELIČKO, staro 10 dni, prodam. Drulovka 17/c, Kranj 19083 Tri BIKCE frizijce, stare 3 tedne, prodam. Čadež Franci, Delnice 7, Poljane, popoldan 19084 BIKCA, težkega 120 kg, prodam. « 421-806_19085 Dve TELIČKI frizijski ter KRAVO frizijko prodam. « 695-070 19086 PRAŠIČA za zakol prodam. Dru-lovka 41, Kranj 19087 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam.« 422-737 19100 Dva PRAŠIČA, težka 180 kg, pro-dam. Stopar, Dobruša 2, Vodice _2__ 19107 PRAŠIČA za zakol, 120 kg, krmljen z domačo krmo, prodam. « 311-789_19113 Mongolske SKAKAČE poceni pro- dam. « 324-457_19115 Dve ŽREBICI Norik, stari 11 mese- cev, B-rodovnik, prodam. « 841-024_19119 PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam.« 422-673 19125 Jalovo KRAVO menjam za brejo in prodam RACE. « 736-960 19131 PIŠČANCE domače reje, za zakol, prodam.« 43-168 19138 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, babice in prababice ANGELE ROGELJ roj. Benda se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvala sosedom, vaščanom, zdravniškemu osebju v Ljubljani, Golniku, osebnemu zdravniku dr. Mohorju iz Kranja ter župniku iz Šenčurja za opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Njeni: sinova Janez in Marjan z družinama SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša invalidsko upokojena sodelavka iz Tovarne Velopnevmatike BRANKA KITANOVIČ rojena 1951 Od nje smo se poslovili v četrtek, 10. decembra 1992, ob 15.30 uri na pokopališču v Kranju. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ OSMRTNICA V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša mama in sestra MARIJA JANEŽ v 48. letu starosti Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 15. decembra 1992, v družinskem krogu. _Kranj, 14. decembra 1992_ ZAHVALA Težko je bilo slovo, žalostno in pusto je sedaj, ostala je le beseda ZAKAJ? Ob boleči izgubi najine predrage mamice in žene IDE BENKOVIČ roj. Verbič se iz srca zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali med boleznijo in ji lajšali trpljenje. Posebej se zahvaljujeva dr. Mariji Ravnihar in dr. Oriani Verdikon. Najlepša hvala gospodu Rudiju za lep obred, za pisna in ustna sožalja prijateljem, sosedom, sodelavcem Gradbinca, IV. a letniku družboslovne šole in razredniku. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, ji podarili cvetje in prižgali sveče. ŽALUJOČI: hčerka Simona, mož Jure NOVE UGODNOSTI ZA ADRIATICOVE ZAVAROVANCE VELJAJO DO KONCA LETA 1993. Vsi, ki ste ali boste do 31. 12. 1992 sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje za splošni paket Al-ZVD (zavarovanje vseh doplačil), ki vam zagotavlja popolno zdravstveno varstvo, boste deležni naslednjih ugodnosti: ■ Za KOIJEKTIVNA ZAVAROVANJ A v podjetjih in zavodih, kjer je večina zaposlenih včlanjena v sindikate, VSEM ZAPOSLENIM IN NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM priznamo enotni 31 % popust. Premija za januar 1993 tako znaša 683 tolarjev. ■ Vsem INDIVIDUALNIM SBjLENTTEIJEM, tudi tistim, ki ste zavarovanje že sklenili, priznavamo še dodatni 7 % promocijski popust. ■ UPOKOJENKAM IN UPOKOJENCEM priznavamo še dodatni 7 % popust. Premija za januar 1993 tako znaša 718 tolarjev. Naštete ugodnosti veljajo za vse, ki boste prostovoljno zdravstveno zavarovanje sklenili do 31. 12. 1992, priznavali pa Vam jih bomo celo prihodnje leto. Vsa podrobna pojasnila dobite v kateri.koli od več kot štiridesetih Adriaticovih poslovnih enot ali pooblaščenih agencij v Sloveniji. SL Adriatic6 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica Odmev na Skok v zasebne vode Ker je bilo beroče občinstvo v petkovem Gorenjskem glasu s člankom "Skok v zasebne vode" obveščeno, da so v Uradu kriminalistične službe UNZ Kranj napisali kazensko ovadbo proti direktorici radovljiškega frizerskega podjetja zaradi utemeljenega suma nezakonitega lastninjenja, kaznivega dejanja zlorabe položaja odgovorne osebe, podpisani advokat kot avtor privatizacije navedenega podjetja pojasnjujem, da je šlo v tem primeru za pilotsko izvedbo edino možne etične privatizacije, s katero ni bil kršen noben zakon, ne Zakon o podjetjih, ne Zakon o delovnih razmerjih, privatizacija je bila izvedena legitimno in zakonito, zato pa sem že vložil kazensko ovadbo zoper Urad kriminalistične službe UNZ Kranj zaradi suma, da je policija storila kaznivo dejanje krive ovadbe (kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil). • Advokat Rado Kuhar Zanimiva razstava - Lahovče - i V znani gostilni Ambrož v La-hovčah se že dalj časa uspešno predstavljajo z likovnimi deli akademski slikarji iz vse Slovenije. Doslej so imeli že štiri uspele razstave. Zadnji, ki se je predstavil gostom, je bil akademski slikar Franc Vozelj iz Ljubljane. Zdaj pa je odprta razstava akademske slikarke Jožice Bučenel iz Tržiča. Razstava v Lahovčah bo odprta do konca februarja prihodnje leto. • (kj) Plaz se še ni umiril - Po deževju prejšnji konec tedna je v začetku minulega tedna nenadoma začel drseti Breški hrib (v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini), prek katerega je speljana tudi lokalna cesta, ki Brezje povezuje s Peračico in vodi naprej proti Lešam v tržiški občini. V dolžini 30 metrov se je tako rekoč čez noč polovica cestišča pogreznila za dobre pol metra. Občina s službami je hitro reagirala in z gramozom skušala zasilno urediti cestišče, da krajani sedmih domačij na Peračici ne bi bili nenadoma spet odrezani. Ko pa smo v soboto dopoldne želeli s sliko obeležiti hitro ukrepanje v občini, smo skupaj s predsednikom KS Jakobom Langusom bili priča novemu neprijetnemu presenečenju. Cestišče z gramozom se je spet pogreznilo za približno 20 centimetrov. Drsenje Breškega hriba se torej še ni ustavilo, razpoke pa kažejo, da se plaz širi. - A. Z. Počitnice v Pujsovem zalivu - Preddvor - Igralska skupina Preddvor, ki se že tretjo gledališko sezono ob pomoči predvsem krajanov in krajevne skupnosti uspešno prebija in hkrati drži med ustvarjalnimi podeželskimi skupinami, se bo v soboto in nedeljo spet predstavila na domačem odru v Domu krajanov v Preddvoru. De-vetnajstčlanska ekipa (!) bo tokrat nastopila z zabavno igro Počitnice v Pujsovem zalivu, katere avtor in hkrati režiser skupaj z Jožetom Ekarjem in izkušnjami Nataše Roblek je Slavko Prezelj. V pogovoru pred sobotno premiero smo izvedeli, da bo igra, s katero načrtujejo tudi gostovanja, nedvomno razvedrila in nasmejala domače občinstvo. Premiera v soboto, 19. decembra, bo ob 19.30, ponovitev pa v nedeljo, 20. decembra, pa ob 16. uri. Vstopnice bodo v prodaji v Domu krajanov v Preddvoru že v petek, 18. decembra, od 18. do 20. ure. • A. Ž. Večina osmošolcev namerava v štiriletne šole Kranj, 15. decembra - Skupina za poklicno usmerjanje pri Zavodu za zaposlovanje Kranj je oktobra in novembra zbrala poklicne namere učencev, ki bodo junija zaključili osnovnošolsko obveznost. Letošnja generacija petnajstletnikov šteje 3060 glav, od teh jih je 2618 ali dobrih 85 odstotkov v osmem razredu, 442 jih do njega (še) ni pririnilo, kot so izjavili v anketi, pa večinoma nameravajo podaljšati osnovno šolo. Približno 70 odstotkov osmošolcev bo šolanje nadaljevalo v štiriletnih srednjih šolah. Za triletne šole se jih navdušuje četrtina, prav nihče pa za dveletne. Skoraj pet odstotkov otrok je še neodločenih, kam po osnovni šoli. V tujini se namerava šolati sedem učencev, pet se jih bo skušalo takoj zaposliti. Kot zanimivost letošnje ankete omenimo še to, da so morali poklicni usmerjevalci za izvedbo ankete zaradi . zakona o varovanju osebnih podatkov pridobiti soglasje staršev otrok. # H. J. JELOVICA Žrebanje nagradne križanke bo v soboto, 19.12.1992, ob 11. uri, v veleblagovnici Globus, na oddelku s čevlji. 4fabuA/ Kranj Od 14. 12. do 19. 12. 1992 30 % popust za težko konfekcijo, pri gotovinskem plačilu v veleblagovnici Globus, blagovnici Tina, in nekaterih drugih poslovalnicah KOKRE na Gorenjskem 1 DODATNA UGODNOST: 5 % popust za člane Kluba HcrAnu/ 3 Pokljuka, 12. decembra - Kot vsako leto, so se tudi letos pri spomeniku padlih borcev 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku na Pokljuki, na mestu, kjer je nekoč stal Lovcev hotel, zbrali številni nekdanji borci in aktivisti ter mladi in skupaj počastili njih spomin. 15. decembra bo minilo 49 let od te velike tragedije Prešernovcev. Vse padle so z lepo slovensko pesmijo počastili pevci okteta LIP Bled in številni recitatorji. Zbrane je pozdravil predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica Pavle Zerovnik, o pomenu in vrednotah našega boja pa je spregovoril Janko Prezelj - Stane, nekdanji komandant Kokrškega odreda. Sedemnajst obeležij, kjer so padali borci, ima samo Pokljuka, je poudaril, in spoštovati moramo njih spomin. - Foto: D. Dolenc YxAuu\j Kranj na Novoletnem sejmu v Kranju od 11.12. do 20.12. Prodaja igrač in otroške konfekcije -10 % sejemski popust. Varilni strojčki, tehtnice, ročni mikserji, sekljalniki, rezalni stroji, budilniki, MGA Nazarje, likalniki, ka-avtomati, cvrtjiiki, hitri kači ELMA Črnuče, prhe za nego zob, sokovniki, multipraktiki, mešalniki, kavni mlinčki, opekači, masa-žni aparati, kaloriferji, sesalci CORONA Reteče, vsi izdelki ISKRA ERO in BLACK & DECKER, merilno orodje TOVARNA MERIL, svedri SANDVIK, brusilni in rezilni program FLEX, BARVNE KOVINE, GRADBENI MATERIAL, 0 , ^ VODOINŠTALACIJSKI MATERIAL IN MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO. ELEKTRO INŠTALACIJSKI MATERIAL IN PROIZVODI IZ PROGRAMA ELEKTROENERGETIKE.