(jpžlom
Domovi ima

'^QICAN IN SPIRIT
' 4NSUAG€ ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0.. MONDAY MORNING, APRIL 24, 1950
LETO Lil —VOL. LIL
VE 511
NA SESTANKU. ___ V Kalu, tudi v Vatikan. Frontaška “So-
nad Kanalom je bil sklican 16. ča” prinaša iz tega govora sle-
marca sestanek radi ustanovitve kmetijske obdelovalne zadruge. Na sestanku je zadela kap kmeta Petra Langa, doma iz Ko-privšče nad Kalom, starega okrog 70 let. Možu je bil še podeljen zakrament sv. poslednjega olja, nato pa je izdihnil.
Hčerka Albina (zelo rdeča) in žena sta oskrbeli vse potrebno za dostojen pogreb z duhovnikom. Ko bi se pogreb že moral vršiti, je prišel domov iz Postojne sin Leopold, partijec. Ta je odločno zahteval, da se mora pogreb vršiti brez vsakega verskega znaka, brez duhovnika. Nič ni pomagal jok sestre in matere, nič prošnje ljudi, naj se vendar usmili očeta in pusti cerkveni pogreb. Pogrebci so se uprli, da mrliča ne bodo nosili, če ne bo zraven duhovnika. Tudi to ni nič pomagalo. Sin je za pogrebce dobil same partijce in pogreb se je vršil kot je sin zahteval. Ljudje, ki so prišli, da bi šli za pogrebom, so se porazgubili, in sin in njegovi partijci so bili sami pri pogrebu, župnik Kušman je vprašal sina, če sme med pogrebom za očeta v cerkvi moliti. Sin je surovo odgovoril: “Moli če hočeš, jaz te ne bom gledal.”
BORISU KRAIGHERJU ni mar resnica. — V soboto cine 18. marca je imel Boris Kraigher, partijski kandidat za poslanca na Primorskem, volilni govor v Ajdovščini. V svojem govoru je hotel pojasniti stališče jugoslovanske vlade pri reševanju tržaškega vprašanja. Pri tem se je silovito zaganjal v italijanske šoviniste, imperijaliste in seveda
NOVI GROBOVI Vedno hujša gonja
čeških komunistov proti Zed. državam
RAjN
bremenski
prerok
pravi:
Oblačno, deževno danes in ponoči.'
in topleje
Tri na dan
Senator McCarthy je trdil, da ve natančno, da je v državnem oddelku uposlen vodja sovjetskih agentov. Vse je završalo, šušljalo in se križalo, češ, da je kaj takega nemogoče in da senator, ki je republikanec, išče samo dlake v jajcu.
* * *
Senator je šel dlje in je rekel, da je dotični neki Owen Latti-more, ki je avtoriteta na vzhodnoazijskih vprašanjih in važen faktor v državnem oddelku. Lat-timore je senatorja ročno imenoval za lažnika.
deči odstavek
“Tov. Kraigher je povedal, da je tržaški škof Santin zahteval od duhovnikov iz Kopra, naj ne dovoljujejo vernikom citati slovenskih listov. V Italiji in na Koroškem so škofje izdali ukaz, s katerim prepovedujejo čitanje slovenskih listov. Tako so se znašli na isti fronti: Orlando, Vatikan, Margotti, Santin, Togliatti, Informbiro in Vidali. . .” Tako je obrekoval Cerkev tov. Kraigher v Ajdovščini. “Soči” se je zdelo potrebno, da je njegove besede ponatisnila in podčrtala kot izredno pomenljive in resnične. S tem je pokazala, da tudi njej kakor Kraigherju ni prav nič mar resnica, temveč ji vsaka prilika pride prav, če more vreči blato na Vatikan in katoliško Cerkev. Saj pri nas vsakdo ve, da Vatikan nima prav nobenega poslanca v rimskem parlambentu, da bi mogel ploskati Orlandu ali Togliattiju; prav tako se vatikanska diplomacija ne vtika v tržaško vprašanje, ker je njega rešitev stvar drugih diplomatov in ne vatikanskih. Tretjič bi “Soča” vsaj to lahko izpustila, da škofje na Primorskem in na Koroškem niso prepovedali branja slovenskih listov, temveč so prepovedali či-tanje komunističnih listov. To pa ni isto. “Soči” smo že to enkrat povedali, a se zdi, da je trde glave, kakor njen tovariš “Primorski Dnevnik.” Prepoved branja pa ne zadeva samo slovenskih komunističnih listov, temveč zadeva vse komunistično časopisje, tudi italjansko. Tega; škofje zopet niso storili na svojo roko, temveč so le povedali, da se dekret sv. oficija z dne 1. julija 1949 nanaša tudi na nekatere naše krajevne liste. Dekret pa zopet zadeva vso Cerkev in ne samo naše kraje.
Najbolj smešen je četrti očitek, da sta Vatikan in Togliatti v isti fronti ko je “Unita,” znano Togliatti j evo glasilo, iste dni objavila članek z naslovom: “Vatikan utrjuje vezi z Wall Streetom.” Moskovski radio pa skoro neprenehoma napada Vatikan, češ, da je zvezan z impe-rijalisti.
Iz tega se vidi, kako zagrizeni nasprotniki in nezaslišani obrekovalci Cerkve so Titovci. Zato
John Slapar
Sinoči je umrl John Slapar, 6724 Bonna A ve. Pokojni je bil star 71. let. O pogrebu, ki bo v oskrbi Zakraj škovega pogrebnega zavoda, bomo poročali pozneje.
Mary Zabukovec
V petek zjutraj je umrla Mary Zabukovec, roj. Demshar, stanujoča na 6322 Orton Ct. Bila je stara 62 let in rojena v fari sv. Lenarta nad Škofjo Loko, odkoder je prišla semkaj pred 37. leti. Tukaj zapušča moža Johna, sine Frank ,John, Ru. dolpha, Henry ja, in hčeri Jen-nine Wenzel in Mary Okicki. V Evropi pa zapušča brata Antona in sestro Franco Tavčar. Bila je članica dr. sv. Ane št. 4 SDZ, podružnice št. 25 SŽZ in Oltarnega društva sv. Vida. Pogreb je danes zjutraj ob 10:45 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 11 in od tam na Kalvarijo. Zaradi 40-urne pobožnosti bo pogrebna maša darovana v sredo zjutraj.
Mary Henikman P c dolgi in mučni bolezni je preminula na svojem1 domu na 439 E. 156 St., dobro poznana Mary Henikman, rojena- Koren. Bila je vdova. Soprog Frank je umrl leta 1939. Tukaj zapušča 4 sinove, Louis, Joseph, Anthony in William ter 6 vnukov in veliko sorodnikov. Rojena je bila v fara Toplice, vas Verdun. Tukaj je bival a'50 let in je bila čianea dr. Waterloo Grove išt. 110 WC, in Oltarnega društva pri Marije Vnebovzetje. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinoči pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri im nato na sv. Pavla pokopališče.
Trije novi zaporedni udarci Ameriki in ostalini državam Zapada. — “Vohunski” in “izdajniški” procesi so na dnevnem redu.
London. — Dne 19. aprila je češka komunistična vlada trikrat mahnila po Zed. državah
Vlada je ukazala, da se ima tekom treh dni zapretj ameriški obveščevalni urad (Information 'Sčrvice).
Pričela je obravnavo proti šestim Čehom, ki jih je obtožila vohunstva pod direktivo ameriške ambasade.
Pri neki drugi obravnavi pa je bilo 15 Čehov, med njimi nek dijak ameriške narodnosti, obsojenih zaradi veleizdaje in
špijonaže. Ta dijak je bil obsojen v 18-leiro ječo im na izgon po prestani kazni.
V Washington^ je bilo rečeno, da utegne vlada Zed. držav v povračilo za to postopanje prepovedati češke publikacije v tej deželi. Drž. -department je izjavil, da je češka komuni-stfčna vlada ukazala zapreti ameriški- obveščevalni urad zato, “ker jo je strah pred resnico.” Češka vlada hoče popolnoma odrezatj češko ljudstvo od zaipadnega sveta.
-------o------
“Veselje do dela” ali “pregoreči” gasilec
Shrewsbury, N. J. — Tukaj so zaprli pod obtožbo požiga nekega gasilca, ki je bil pregoreč v svoji službi. Gasilec James Ahern je priznal, da je podtaknil dvoje ognjev z namenom, da bi ju potem gasil, ker ga je to delo veselilo.
TAJNIK ACHES0N SVARI SVET PRED KOMUNIZMOM
Govor, ki ga je imel pred udruženjem urednikov, je bil oddajan po radiju po vsej Ameriki
Joseph Dolenc
V soboto popoldne je nana-
glo-ma zbolel za srčno kapjo) - —- --------------------------
ter v kratkem času preminul' sredo zjutraj ob 8:15 uri iz v Mt. Sinai bolnišnici Joseph Jos. Žele in Sinovi pogrebnega Dolenc, star 39 let, stanujoč na I zavoda na 6502 -St. Clair Ave. 1100 E. 71 St. Tukaj zapušča | ter v cerkev Sv. Vida ob 9:00
j Razne drobne novice b Clevelanda in te
soprogo Augustino, sina Joseph ml., hčeiKo Domna Marie, -starše, dobro poznane Jo-seiph in Jennie Dolenc iz E. 63 St., 3 brate, John, Frank in Anthony, ter 3 sestre: Mrs. Jean Sray, Mrs. Josephine DeFraine, Mrs. Frances Legerskj in veliko sorodnikov. Rojem je bil v Clevelandu. Bil je prt mormarjih v djru-gi svetovni vojni. Bil je
pozor na njihovo propagando!
uri in -nato na Kalvarija pokopališče.
John Drotos
V Glenivlle bolnišnici je preminul po kratki bolezni John Drotos, star 33 let, stanujoč na 10540 Glenvflle Ave. V New Yonku, N. Y. zapušča mater Elizabeth in sestro Elviro ter več sorodnikov. Truplo bo poslano v New York za pokop pod
tVJL U'gJ	’ -J-	-	-	^	]------ ------- -	f ~	.
član Dr. Carniola Tent št. 11288 j oskrbo J-o-s. Žele in sinovi po T.M. in dr. Clevelandski Slov.! grebnega -zavoda v po n del j ek št. 14 SDZ. Pogreb se vrši v zvečer.
WASHINGTON. — Drž. tajnik Achesomi je v soboto zvečer po radiu nujno pozval ves ame. riki narod k edinstvu in slogi, češ, da so Zed. države danes glavna tarča Sovjetov, ki hočejo zagospodovati nad vsem svetom.
V vsej trpki in trezni resnici izjavljam, da grozi velika nevarnost ne samo naši deželi, temveč vsej civilizaciji, v kateri živimo,” je rekel Acheson.
Toda če se vsi Amerikamci združijo in pokažejo svojo trdno vero v svobodo, tedaj lahko povedejo svobodni svet do moči in sigurnost.”
Državni tajnik je govciril vsemu ameriškemu narodu, ko je govoril na zboru ameriških
urednikov, ki so imeli tukaj svojo konvencijo.
Zed. državo se bodo še nadalje trudile, da najdejo podlago za -sporazum s Sovjetsko
zvezo, toda vsak sporazum je nemogoč, dokler se Sovjeti ne odpovedo svoji ideji agresivnosti,” je rekel državni tajmik.
V besedi ‘agresivnost’ ni za-popaden samo vojaški napad, temveč tudi propagandna vojna in tajno miniranje vseh svobodnih držav % notranjim vrtanjem.”
Poudarjajoč, da ni mobene “lahke ali kratke poti za zatrt-je te zle sile. da ne moremo pričakovati nobenega čudeža, ki b' povzročil, da bi to zlo iz ginilo s sveta,” je Acheson navedel program, pri katerem naj deluje vsak državljan, da se porazi vesoljni komunistični pohod. — “Proglasiti moramo vrednote svobode v vse štirj dele sveta; -oznanjati moramo resnico in ž oijo nastopati proti komunistični propagandi. — Pomagati moramo materialno
in moralno narodom sveta v njih boju za svobodo in stremeti za dobrim sožitjem vseh
ljudstev sveta.”
Rekoč, da si komunisti prizadevajo ustvariti zmedo in
razdor med ameriškim narodom, je Acheson nadaljeval:
“Ako se v Zed. državah ustvari zmedo in razdor, ako se tu ustvari malodušje in dvome v potrebo naše -pomoči drugim
narodom; ako se ustvari dvome v potrebo naše lastne obrambe; ako postanemo malo-dušni jn pričnem gojiti dvome drug o drugem,
“Tedaj bomo dovolj omehčani in zato prešibki, da bi se mogli zoperstaviti komunističnim napadom v drugih delih sveta, in se uspešno ubraniti komunistične infiltracije doma.”
---—o-------
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
V	soboto zvečer je dospel v Cleveland akademik Bernik Jože. Bil je nekaj let v begunstvu v Italji, nato pa član akademske skupine, ki je šla v Španijo. Sedaj prihaja od tam in je namenjen k svojim sorodnikom v Chicagu. Prišel je kot imigrant za kvotno številko, ki je po treh letih čakanja prišla na vrsto. Danes je g. Bernik še v Clevelandu, nato pa odpotuje v Chicago Dobrodošel in vse dobro v svobodni Ameriki!
Minuli petek je pa dospel iz Avstralije mladi France Lukež k Mr. Franku Ivančiču na 15401 Saranac Rd., kjer je že nekaj tednov njegov brat. Dobrodošel !
Gdč. Pavla Mušičeva je že zapustila bolnico, želimo ji trdnega zdravja.
Jutri (torek) zvečer ob 7 bo seja za pripravo konvencije 4. junija. V prostorih naše pisarne.
V	petek zvečer ob 8 je širša seja podružnice clevelandske Lige. Seja -se bo vršila v prostorih šole sv. Vida. Prosimo, da drug drugega opozorite na sejo da bo udeležba polnoštevilna.
Senator McCarthy je pa šel in poklical za pričo nekdanjega komunista in urednika Daily Workerja (glasilo komunistične stranke v Ameriki), Louis F Budenza, ki je pred senatom izpovedal, da je Lattimore član komunistične celice, ki vodi špi-jonažo v Ameriki za Sovjetsko Rusijo in da to z lahkoto dokaže. — Kaj bodo zdaj rekli: predsednik Truman, državni tajnik Acheson in drugi, ki so lomili roke in se zaklinjali, da v državnem oddelku ni nobenega komunista?
Odprava želodčnih kamnov brez operacije
Atlantic City. — Neko znanstveno poročili, naznanja, -da se bedo zdravniki pričeli posluževati glasovnih valov za razkrojite v žolčnih kamnov, s čemer bo odpravljena 'potreba operacije.
Doslej s-o izvršili že več posrečenih in uspešnih poizkusov s človeškimi žolčnihni kamni, ki so jih prenesli v telesa in organizem živali, kakor so povedali trije zdravndki na seji ustanove Federation of American Societies for Experimental Biology. Tozadevne preiskave in raziskave so se vršile v neki bolnišnici v New Yor-ku.
Zdravnilki so izjavili, da je mogoče te kamne razki ojitd v male -drobce, ki ne pdškoduje-
Uresničenje velike kulturne zamisli
Od prvega dne begunstva je svetovne tokove, vse to v ne-v slovenskih kulturnih delay- prestanem prizadevanju po us-cih živela želja po glasilu, kijtvarjanju duhovnih vrednot m bi nadaljevalo slovensko kul- čuvanju kvalitete v vsem na-
turno tradicijo, ki bi nas vezalo in nas predstavljalo. To naj omogoči revija “KULTURA”.
Že del j časa jo pripravljajo predstavniki DOSKI-ja (Delavnega občestva za slovenski katoliški institut), ki mu je predsednik prelat dr. J. Turk, tajnik pa preč. g. France Dolinar. Po razgovoru z znanstveniki, umetniki in publicisti na Primorskem in v Zedinjenih -državah je sklenil Tiskovni odsek DOSKI - ja, da začne akcijo za izid revije. Ta ima namen, da v katoliški luči rešuje sodobna vprašanja, da objavlja znanstvena dela, da goji umetnostne panoge, da
jo tkiva, katero jih obdaja, ko jupostavi neodvisno kritiko, da se rabi glasovne valove.	j vključi naša prizadevanja v
šem delu. Razposlana so že vabila k sodelovanju, najuglednejši pisatelji so naproše-ni za prispevke prvega letnika-
Ker ni mogoče računati na veliko število naročnikov, bo revija nastala iz denarnih prispevkov tistih ljudi, ki se zavedajo zgodovinske potrebe tega kulturnega podjetja. Njih imena bodo postala povezana s poslanstvom, ki Sa bo “Kultura” izpolnila v tem edinstvenem obdobju slovenskega življenja.
Naj velja to oznanilo kot vabilo med sodelavce, med us-tanovnike in med naročnike Kulture”, kajti marsikdo po
poznamo njegovega naslova ali radi kake druge ovire ni prejel posebnega vabila, ki smo jih razposlali.
Tiskovni odsek DOSKI-ja, obenem uredništvo “Kulture
0 sporazumu a vinih delavcev in Chrysler družbe
Detroit. K razgovorom dne 18. aprila, ko se bliža stavka delavcev pri Chrysler avtni korporaciji svojemu zaključku, je bil poklican glavni okrožni vladni posredovalec Arthur V. Viatt ki je pomagal doseči sporazum med Fordovo družbo in njenimi delavci, kar se je zgodilo brez stavke.
Njegova navzočnost in koncesije od ^trani CIO unije so jasni znaki, da bo stavka kmalu končana.
Izgledi za poravnavo so če dalje večji, čeprav obe stranki
vec.
Dopise naslavljajte na naslov: Uprava Kulture, Buenos Aires, Olazabal 2338, dep. 5. Argentina.
v
Dr. Vinko Brumen, dr. Tine
Debeljak, France Dolinar, Bo-	_	.
židar Fink Alojzij Grzinič, ne hranita z ostrimi besedami. Ruda Jurčec, ing. Albin Mo-| V zadnji potezi, da se že enkrat zetič, Jože Osana, Karel Rako- konča ta 84 dni trajajoči strajk,
je Walter P. Reuther, predsednik UAW, predlagal, da delavci prispevajo po 10 c k vsakim desetim dolarjem tedenske bolniške in poškodninske podpore. Naročnino v znesku $10 zaPredtemje unijaavtnih delav-
leto 1950 sprejema v Clevelan- cev zahtevala, da mora orpo-
du msgr. Matija škerbec, 1046 racija prevzeti m nositi vse te
E. 69 St.
Vsem, ki se zavedate važnosti in potrebe- takega kulturnega dela, priporočamo, da se na-roče na “Kulturo” in da z da
pomoti, zaradi tega, ker ne rovi podpro njen tiskov, sklad.
stroške.
Ne tvegajmo, ne riskirajmo. Življenje je v naših rokah. Kadar hodimo ali sami vozimo, bodimo previdni in modri.
okolice
Nov grob v Kansasu—
Mrs. Anton Struna iz 1161
Norwood Road se je sedaj odpeljala na pogreb svojega
strica Jrm Jerina v Pittsburgh, Kansas. Pokoj nji je bil brat Mrs. Frank Leskovic iz Hubbard Rd., Madison, O. Rojen je bil v Gorenji vasi pri Gornjem Logatcu. Kot 14 letni dečko je prišel v Ameriko, v Pennsylvania o, kjer je ostal par let, nato pa je odšel v Kansas in živel tam do smrti. Ob smrti je bil star 63 let. Pogreb je bil v soboto po katoliških obredih.
Za 23. obletnico—
V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Joseph Klemenčiča v spomin 23. obletnice njegove smrti.
Plačajmo asesment—
Jutri bo 25. dan v mesecu, ko naši društveni tajniki in tajnice pobirajo asesment. Vsak dru-štvenik naj gleda, da bo imel društveni asesment plačan ob pravem času.
Peta obletnica—
Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johna Možič v spomin 5. obletnice njegove smrti.
Važna seja—
Klub Ljubljana bo imel jutri večer ob 7:30 sejo v navadnih prostorih na Recher Ave. Prijazen obisk—
Iz Floride gredoč sta se v Clvelandu ustavila Mr. in Mrs. Joseph Root iz Waukegana, lil. Ustavila sta se pri Putinovih na 6001 Luther Ave. Mrs.
Tutu je -namreč sestra od Mrs. Root. Tukaj bosta ostal? do 27. aprila, potem bosta pa odpotovala domov.
V	bolnišnici—	1	’
Mary Creek iz 395 E. 162 St., se nahaja v Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni.
Za 25. obletnico^ ’
Jutri ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojnega John S. Jadricha v spomin 25. obletnice njegove ! smrti.
Pozdrav iz Floride-—
Mr. Anton Grdina in nečak Matt J. Grdina pozdravljata iz Daytona Beach, Florida. Pošiljata nam sliko, na kateri sta oba lepo vzeta, med njima je pa ogromna riba, če verjamete, al’ pa ne. . .
V	bolnišnico—	I
Joe Pogačar, sin Mrs. Josephine Pogačar, 1205 E. 168 St. se je podal v Charity bolnišnico. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2:30 do 3:30 popol. in od 7:30 do 8:30 zvečer.
V	Glenville bolnišnici—
V Glenville bolnišnici se nahaja Jos. žele st., ki je srečno prestal operacijo. Zdaj se dobro počuti in obiski so dovoljeni.
Zgorel v gorečem tovornem avtu
Miami, Fla. — V velikem tovornem avtu, naloženem s cementom, je zgorel njegov 17 let stari voznik Danny Lamar William, ko je truk zdrsnil s ceste, se zaletel ob neko drevo in se vnel. Ko je prispela policija na mesto nesreče, je bil mladenič še živ.
Komunisti žele pomoč
proti lakoti
Hongkong. — Kitajski komunisti so povabili reprezentante nekaterih krščanskih organizacij h konferenci v Peig-ping, kjer bodo razpravljali o pomoči ljudstvu, ki trpi lakoto.
Ameriška Domovina
■*	»lov* »

(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
BESEDA IZ NARODA
APRIL 1950
SUN MON THE WED THU FRI SAT 1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
83	No. 80 Mon.- April 24, 1950
Bog in Združeni Narodi
Z organizacijo Združenih Narodov (UN) nekaj ni v redu. In ta nekaj je morda nekaj bistvenega, nekaj, od česar zavisi uspeh ali neuspeh te hvale vredne organizacije. Fiati se je, da ta organizacija ne gradi na pravem temelju. Kajti UN hoče biti oficielno brezbožna organizacija in na črtno noče rabiti besede Bog v svojih oficielnih doku mentih.
Komisija Združenih Narodov za človečanske pravice je trenutno na delu za končno veljavno besedlo slovite karte, ki naj bi v imenu Združenih Narodov slovesno proglasila in za vselej zajamčila temeljne človečanske pravice vsem narodom in vsem poedinim ljudem. Ta “magna charta najosnovnejših pravic in svoboščin, ki jih po naravi moramo priznati vsakemu poedinemu človeku in poedinim narodom, je bila že dalj čaša predmet debat v UN. Končno veljavno besedilo te karte bo to poletje predloženo ekonomskemu in socialnemu odboru UN, in prihodnjo jesen, ko bo organizacija UN zbrana na generalnem zasedanju bo ta karta predložena v končno veljavno odobritev. Gotovo je, da bodo načela, ki jih bo ta karta proglasila kot obvezna za vse človeštvo, podobna načelom, ki jih je UN teoretično poudarjala že doslej. Karta bo gotovo izrečno omeni’a svobodo mišljenja, svobodo vesti, svobodo vero vanja, svobodo tiska, svobodo organiziranja, itd.
Kajpada je že od vsega početka gotovo, da nekatere države, ki so članice UN, praktično ne bodo sprejele na čel te karte, četudi bodo na zasedanjih UN teoretično gla sovale zanjo. Kajti uveljaviti ta načela v državah za železno zaveso bi pomenilo isto kot vreči tamkajšnje komu nistične režime. Poleg tega UN gotovo ne bo imela na razpolago sredstev, ki bi z njimi prisilila te države, da bi se ravnale po načelih te karte. Edina obveznost torej, ki jo bo UN v resnici mogla uvesti bo obveznost v vesti, to je obveznost pred Bogom. Kajti brez Boga tudi človeška vest ne more nalagati prave in splošno veljavne obveznosti. Če človek ni odgovoren za svoja dejanja Najvišjemu Bitju, potem ni druge sile, ki bi ga mogla vezati kot fizična sila ali pa sebičnost. Kvečjemu ga more nagibati še kako plemenito čuvstvo. In to velja za poedince kot za narode. Če kdo ne veruje v Boga in v plačilo ali kazen v posmrtnosti, bo skoraj logično, da ga v njegovih dejanjih ne bo vodilo kaj drugega kot sila ali korist.
Če torej narodi UN hočejo postaviti karto človečanskih pravic na prave temelje, morajo slovesno izjaviti, da načela,-ki jih bo karta vsebovala, vežejo v vesti, zato ker temeljijo na večnem božjem zakonu. Zato ker je človek ustvarjen od Boga kot svobodno in razumno bitje, kot krona vsega stvarstva, zato ima gotove naravne pravice, ki mu jih nihče ne sme kratiti, če je človek samo razvita žival, nima nobenih drugih pravic kot pravice močnejšega.
A vprav v tej točki je bilo dosedanje delo UN čudno nelogično, in za nas, ki verujemo v Boga, naravnost po-grešeno. Četudi velika večina narodov, ki jih delegati v UN predstavljajo, veruje v Boga, in večina med njimi celo v Boga, ki ga je oznanjal Kristus, vendar beseda Bog ni sme’a priti v besedilo podobne splošne izjave o človekovih pravicah, ki jo je UN sprejela na občnem zasedanju leta 1948. Sicer je že tedaj nekaj delegatvo napravilo boječ poskus, da bi ta izjava omenila tudi pravice Boga nad človeštvom kot temelj vseh človekovih pravic, a na splošno je bilo zadržanje delegatov nerazumljivo mlačno. Tako je UN. organizacija narodov, ki verujejo v Boga in so po večini celo krščanski, zavzela v vprašanju Boga in njegovih pravic negativno stališče. Beseda Bog se v tej izjavi ni smela omeniti! Tak je bil izid glasovanja. UN naj bo oficielno brezbožna organizacija narodov, ki po večini verujejo v Boga! In zakaj tako? Zato, ker je bila proti temu Rusija in njeni sateliti, ki oficielno izpovedujejo brezbo-štvc. Pod vplivom propagande se je večina uklonila manjšini in politiki pomirjevanja na ljubo žrtvovala načelo, ki bi moralo stat na prvem mestu v vsak izjavi, ki proglaša in brani kake človekove naravne pravice.
Ali se bo zmota ponovila, ko bo UN sprejela novo karto človekovih naravnih pravic, (ki bo v glavnem povzela načela prve splošne izjave)? Bati se je, da! Sicer je mednarodna katodška organizacija za mir, ki ima svoj sedež v Washingtonu, začela akcijo, ki z njo poziva vse
Zanimiva pisma iz stare domovine
Joiiet, 111. — Jure ima v starem kraju še sorodnike in sam je pripomnil v pogovoru njih, da so tako pisarna po prepričanj u, kakor so ipisanj staro, krajs-kj lisički. Pišejo večkrat, ampak jaz vsakega pogrumtam, pravi Jure, kaka sapa mu bolj ugaja, ali iz Vzhoda, ali iz Za-pada.
“Eden izmed nečakov mi je pisai še v jeseni,” je pripovedoval Jure,” da naj mu pošljem, kaj šivank in knofov in kak pas. ker da mora hlače okrog v rokah nositi, da mu ne zdrknejo doli. Že takrat sem Ti pripomnil, da v J ugoslaVij i ■ rabu ke ne bo, iker ljudje nimajo prostih rok, morajo hlače gor držati.. Kako bo držal za puško in hlače hkratu, To ni mogoče,” je lokavo pripovedoval.
Za tem je vstal in šel v soho. iz katere je prinesel dvoje pisem. Enga je dobil on, enega njegova žena. Njegovo pismo se je glasilo
“Dragi stric; Ne vem če me poznate ali ne- Jaz Vas f|3, ker Vas nisem še nikoli videl. Vem le to p Vas, kar so mi oče povedali. da ste izielo dober in da ste domačim veliko že poslala in pomalgali.
Jaz sem v vladnj službi in se mi še preslabo ne godi odkar nam vlada maš veliki voditelj tovariš Tito. Ta skrbi za vse nas. Živel Tito! Preje pod Aleksandrom in Pavlom mi ni bilo tako dobro, moral sem šu der tolčt za cesto, da sem kak dinar ekstro zaslužil. Ko je bila vojna sem šel v gozdove in se pridružil partizanom, s katerimi smo osvoboditi domovino. Ko sem se vrnil sem kmalu dobil precej dobro službo. Ampak vsi doma me pa zato slovTažijo, ker se meni bolje godi. Pa bodo že videli vraga, če se ne poboljšajo. Jih bomo že naučili manire. Zdaj smo mi delavci na vrhu in tista ošab-nos bogatinov nima zdaj več besede. Zdaj mi ta revna odlo-mao in to po zaslugi našegadk čarno in to po zaslugi našega dobrega Tita. Zato stric le nič ne verjemite, če slišite kaj zabavljati čez Tita. Nam se ppav dobro godi tu. Seveda, če pa morete nam Kaj poslat, bo pa tudi dobrodošlo, saj veste, vsega tudi nimamo tukaj. Ampak čez nekaj časa bo Tito že poskrbel, da bo vsega dovolj.
S tovariši:'m pozdravom, Vaš nečak.”
Tako prvo pismo. Potem pa odpre drugega, im bere, ki ga je pa prejela njegova žena. Ta pa se g'asi takole:
“Ljuba teta!
“Pisala si mi, da bi mi rada poslala paket in naj ti .zato spo-ročim, kaj bi rad. Ljuba teta, veš, jaz prav za prav ne rabim
tri ali štiri mesece nazaj. Tudi ne godrnjamo, če nam v izložbah trgovini razstavljajo po-iziimi svilo in kamrik, poleti pa flanelo, posebno še, ker je to blago litak samo v izložbah, znotraj v trgovinah so pa police prazne. Tako je v izložbah blago, zunaj p,red izložbami pa ljudje, ki stoje in gledajo, tako imamo Oboje: blaigo in stanje, in to je nase jugoslovansko blagostanj e v komunističnem paradižu. Zato smo tudi hvaležni (maši ljudski oblasti, ki nam vse to preskrbi, in vselej volimo “prostovoljno in z navdušenjem” predstavnike te naše ljudske -oblasti 1100%, pri prihodnjih volitvah pa bomo tekmovali, da bomo volili tudi 110 ali 120%.
“Kakor torej vidiš, ljuba te ta, se nam godi zelo dobro, pač pa slišimo in beremo, kako, hudo je vam v Ameriki. Zato smo sklenili, da bomo napravili zbirko za Vas uboge Ameri-kance in te prosim, piši mi, kaj rabite. Seveda, obleke in jesti vam ne bi mogli poslati, pač pa druge stvari iz mašega paradiža, ki jih imamo v izobilju: laž, goljufijo, propagando, prostovoljno delo (tlako), preiskave, javne tožilce, sodbe, prostovoljna priznanja, likvidacije, ječe, taborišča laa obsojence, milijonske davke, zaplem be premoženja, Ozno (Gestapo) m pa ministre (okoli 200 v vsej državi). Te dobrine so tudi zdravilnem uničijo vse komunistične bakterije v tistem, ki jih uživa samo leto dimi ali še manj, da je potem zdrav za vedno. Mislim, da bi udi pri vas v Ameriki nekateri rabili ta zdravila, ki zdaj bolehajo na preobilici dobrin in svobode.
“Pričakujem tvojega pisma in te lepo pozdravim tvoj
“Censlov Zenjsu.”
Zraven tega, pa je bil priložen mali listič in na njem je napisano to-le:
Ljuba teta! Pošiljam Vam to pismo iz presrečne domovine. Morda ga po uvidevnosti objavite v kakem ameriškem listu, humorističnem ali resnem, zakaj kljub humorju je stvar tragična. Ne zamerite nadlego. Če je srce prepolno bolečine, išče izliva. Tudi na ovitku sem napisal napačen naslov, pravega imena ne naslova se ne upam poslati, zakaj c enim ra pri nas me počiva.
Vaš daljni sorodnik.”
Vidiš, moj sorodnik je partizan, hvali Tita. Pri koritu je. So mi že drugi sorodniki o njem pisali, da preje je bil pravi potepuh, zdaj pa je vladni ovaduh in judeževe groše pirejema in Jita hvali. Njen sorodnik pa U zgubil službo, ker je bil pristaš Ljudske stranke in vnet katoličan. Njegovim doma so vzeli posestva in nekatere zaprli. To pove, kako je ta zadovoljeni s Titom. Zato pa Tone, pismom iz domovine, ki hvalijo Tita hi za verjeti. On nima poštenih ljudi okrog sebe, kor pošteni z njimi tuliti ne morejo. Kako bodo tulili z njim, k: jim je dal po-biti toliko najboljših ljudi in toliko jih še preganja, zapira ^n pobija. Vidiš vse je odvisno od
jejo ozimnega žita eno petino manj kakor v letu 1949. Nato je sledila suha jesen in skoro do konca februarja letos suha zima, kar za ozimno žito ni dobro. Lani so pridelali v Illinoisu 48,000,000 bušljev žita, letos pravijo da bo dobro, če ga bomo 25,000,000 bušljev.
Tatvine in ropi se množe v našem mestu in okolici. Tukaj-šni dnevnik dnevno poroča o naraščanju teh zločinov. Morda bi pomalgalo, ko bi policija pomnožila im poostrila svoje patruliranje po ulicah in okrog domov. Nekaj je potrebno, ker teh zločinov j s vedno več. Nič ne veš, kedaj bo tvoj dom ali pa ti sam na vrsti.
Po našm hribu imamo te dni izlopet blata, da gazimo po njem, kakor po mortu. Kanalizacija in napeljava vodovoda še ni docela končana in predimo se bo vse uleglo in utrdilo in sidewalk uredilo, bo vzelo še časa. Gospodinje godrnjajo, ko nosimo nesnago v hiše, mi pa ker imamo umazane čevlje.
Primarne volitve so za nami. Nekatere glava boli, drugi juriša’o ker so zmagali. Politika in volitve so kakor karte, nič ne veš, kaka ti pade. Ko misliš, da boš najboljšo dobil, pa dobiš imajslabšo'. Naš Jure kar dobro zadene ko pravi: Politika je godlja.
Prav taka godlja je letos tudi vreme. Že smo pri sv. Juriju, (pa je mrzlo, kakor v januarju. Lani sem že okrog sv. Jožefa regrat nabiral. Letos ga še nisem videl, saj ne more rasti, ko pa še sneg frči. Upajmo, da se v kratkem spremeni, da dobimo zaželjeno pomlad.
Pozdrag vsem-!
Tone s hriba. ------.-o----
Sv. Štefan—Chicago

NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Naglo si obrišem roki in bu-tim v parlor. Gledam in opažu-
CERaMBHaBMBEBBHnaHBBBBHHBBBHnUAi
Velikonočni dar
Euclid, O. — bralcem revije
Naročnikom in ‘Duhovno življe-
miičesar, ker imamo pri nas v tega, kdo talka pisma piše. Na
Jugoslaviji vse, kar rabimo, če pa čes nimamo, si znamo pomagati, saj imamo pri nas vse polno radonalizatorjev in nova. tor jev. Mesto glavnika rabimo
ljudi, ki priznavajo Boga kot Stvarnika, da se zavzamejo' t ,-.rstov mesto zobne krtač-
aat-.uaw tešiš asr^ E-BksrE-
W ^zSodpo Ssf.i	Tk" saie-.“ - 56 T
^rito preganjajo £
mesecu mestu prvega, ali ma-Kaj čuda torej, če bo UN ostala zapisana v zgodovini ščobo 30. marca mesto 1. feb-človeštva kot prazen poskus, ki se ni obnesel? ^	ruarja. Tudi umikamo se za
nas pa je, ali bomo več verjeli lopovom in barabam, ali pa poštenim ljudem, ki še kaj dajo na krščanstvo in njegove nauke. Kdor ima razum in pamet,. bo prav sodil.
Novice okrog nas in po Ame-riki. Poljedelski urad države Illinois (poroča, da bo znašal žitni pridelek v državi letos za plohico manj, kakor lani. Vzroke nvipisuje oUinmeu pridelku lanskega leta, vsled česar se je svetovalo farmarjem naj pose-
. Chicago, 111. — Pri nas kar ne moremo in ne moremo pozabiti lepih dni'sv. misijona. Ko se obiskujemo, ko se zbiramo po stari navadi v nedeljo po sv. maši pred cerkvijo, govorimo o misijonu. Pa je bilo res lepo! Cerkev je bila vsak večer skozi ves teden čisto polna; zjutraj obha-jancev cele trume. Vsaka misijonska pobožnost seje pričela s pesmijo. Nekateri so se malo muzali, ko je misijonar p. Odilb naznanil skupno petje in smo si mislili: Res, ko je bil isti misijonar med nami pred 20 leti, takrat smo lahko zapeli, ker smo bili mladi, a zdaj smo se postarali, kako bomo peli? •
Pa smo peli! Komaj se je p. Odilo oglasil in pričel roženven-sko pesem “Lepa roža, Mati božja,' Marija sedem žalosti . . .” pa smo že peli vsi. Celo zabičal nam je misijonar, naj poslušamo, da nas bo naučil; toda pri drugi vrsti vsake pesmi smo že peli.
Skrivnosti sv. rožnega venca smo peli. Kako hitro je bila molitev pri kraju. Potem je prišla na vrsto misijonska pesem pred pridigo; po pridigi pesem o misijonskem križu. Tudi za blagoslov smo peli vsi po cerkvi. Na mneu pa je prišlo na vrsto neizogibno “Angelsko češčenje.” Tudi misijonski govori so nam bili tako kratkočasni in prijetni. Tako smo poslušali, da včasih niti diliati nismo upali in kar bali smo se, da bo misijonar prehitro rekel “Amen.” Večkrat nas je govornik kar prestavil v stari kraj, da smo kar videli naše sončne domačije in naše cerkvice na vrhovih. Slišali smo veliko lepega in poučnega in bomo skušali vse ohraniti v svojih srcih. Prepričani smo, da je seme padlo v rodovitno zemljo. Poleti bomo šli pa večkrat v Le-mont in bomo tam prepevali z našim misijonarjem. — Poročevalec.
— Indija ima 69,656,000 ak-rcv zemlje posejane z rižem. Produkcija istega znaša povprečno 18,760,000 ton na leto.
nje” prinaša za mesec april posebno lepo vsdbino na 62 straneh in radi čim bolj veličastnega poveličanja velikonočne skrivnosti so “Katoliški misijoni” v tej številki odstopili svojih 16 strani, da je našlo mesto obilno in dragoceno gradivo o trpljenju in vstajenju našega Gospoda. Tudi tiskana je na boljšem papirju v topli modri barvi. Vsebina je sledeča:
Naslovna slika: Sv. Peter nad Begunjami — Veliki teden (KAJ) — Veliki teden (Pesem
—	Jože Dular) — O sveti križ, življenja luč (Dr. Ign. Lenček)
—	Tebi (Slavko Srebrnič) — Blaženost bolečine (Salvaneschi-Jeločnik) — žrtvi velikonočni (škof dr. Rožman) — Mati pod križem (Joža Vovk) — Pri Bogu (Igor) — Veliki petek v pampi (Janko) — Vstal je Kristus, aleluja, vstali bomo tudi mi (Gnidovec) — Velika noč (Paul Claudel) — Vstanimo z Gospodom (Dr. Miha Krek) — Vprašanja (Stanko Janežič) — On je, ki ti govori (Rosalie Marie Levy) — Koreninarjeva velikonočna goba (N. Zemlak) — Gospodovo . trpljenje v odrski umetnosti (Nikolaj Jeločnik) ■— Nekaj podrobnosti iz Kristusovega trpljenja (L. L. C. M.) — La espiritualidad del Gen. San Martin — Po potih božje Previdnosti: 3. Nepričakovan izid (Škof dr. Rožman) — Moja srečanja *— Fant (Miklavž Trpotec) — Dragi moj brat (Jože)
—	Majhen grešnik — velika pokora (Kk) — Šale — O izobrazbi — Vodilni slovenski mož o “Duh. življenju” (A. Grdina)
—	Anketa o “Duh. življenju” — Po katoliškem svetu — Slovenske usmiljenke v Punta Arenas (Mejač CM) — Na grobu v planinah (Janez Hladnik) — Med rojaki v svobodi — Iz zasužnjene domovine — Udejstvitev velike zamisli — Mama pripoveduje o velikem tednu (G. Mali)
—	Otroške sanje (Karel Mau-eer) — Veliki teden med Slovenci v Bs. Airesu.
Med vsebino je tudi čez 20 slik, katere spopolnijo revijo od prve do zadne strani.
Naročnina za celo leto za Ameriko je $7.00; Kanado%8.00. Naslov: DUHOVNO ŽIVLJE-NJE,«VIKTOR MARTINEZ 50, BUENOS AIRES, ARGENTINA.	(L. D.)
------o-------
Dobrodušen vlakovodja
—- Kapitan, — je dejala ga. Brownova, ko se je vlak nekega dne ustavil pred njeno farmo, da naloži polne posode mleka, — danes imamo samo 11 jajc. . . Zato vam jih dam jutri trinajst. Ena kura baš nese.
— Zakaj pa jutri? — se je začudil dobrodušni Crasp.
Če kura baš nese, bom pa kar počakal, da znese.
jem in se nisem mogla znajti, kaj delata, čakajte, bom povedala. Privlekla sta tisti moj lepi zimski kožušček, ki ga, reva, še nisem nesla spravit čez poletje k Mervarju, ker še nismo opleli z zimo. Kožuh sta lepo razgrnila po tleh in z rokavi napravila nekakšen svitek( notri pa položila pirih. Naš je stal koncem kožuha in metal cente v pirih. Rada bi bila zavpila in poklicala ves svet na pomagaje in za pričo zastran mojega kožuha, pa me je bolj zanimalo početje našega. Saj ne vem, kako bi to opisala. Vzel je cent v desno roko, roko nekajkrat zaguncal sem in tje, jo visoko dvignil, potem pa zamahnil z roko proti jajcu, obenem pa spustil cent iz roke, da je visoko poskočil. In prav tedaj, ko je zamahnil s centom, je naš tudi dvignil desno nogo, da sem mislila, da se bo prekucnil po tleh in ko je zamahnil z roko, je zastokal, kot bi dvignil na ramo vrečo pšenice. Naš mali je pa skakal za centi in jih nosil očetu nazaj v roko, vsakega tretjega je spravil pa v svoj žep.
Naš je vedno gledal, da je vrgel cent tako, da ni pirha zadel. Kar dobre se mi je zdelo, da i'e tako dobrega srca. Malemu so oči žarele, ko je pobiral cente in jih deval v žep.
‘Tok tako!” sem šla v sebe po besedo lini jih jima začela naštevati, da naj mi v hipu neseta kožuh tj e, kjer sta ga vzela m potem naj se gresta s pirhi bigecat kamor se hočeta, v našem parlor ju se ne bosta.; In se tudi nista več, če kaj vem.
Pa še to bi vam rada povedala, dekliči, kako ,se mi je vse 'p.okrdtvičilo: za praznike, da nimam nobenega pravega veselja več do življenja. Saj veste, kako sem se pripravila za veliko noč, da se bom okomatala, da bi ženske pri Mariji Vnebo-vzeti kar omedlevale, ko bi me zijale. Nov klobuček, koravde in Lojze Majer mi je pa šolnč-ke umeril, da M jih niti vlil ne lepših.
In veste, kaj je naš ukazal v soboto? .Saj ne boste uganili, dekliči. Nikoli! Da bomo šli k vstajenju! Mali je bil komandlran za strežnika in ker je bilo tako zgodlaj, je oče odločil, da se bomo peljali kar vsi trije.
Pomislite, ob pol petih zjutraj v cerkev, ko j e še tema kot v rogu, kdo me bo ipa videl, vas vprašam. Pa se sama pelji k dvanajsti maši, n?i je rekel, ko sem jamrala, da bo prezgodaj. Nak, pa spet ne. Globoko sem vzdihnilai, ko sem videla, da se mi je za eno leto pomečkalo. Kaj vem, koliko ljudi je videlo moj novi klobuček, ki ine zijam okrog sebe.
Ampak nekoliko sem pa le prišla na svoj račun in sicer po maši. Iz cerkve sva šla ipri stranskih vratih spredaj, potem sem pa našemu rekla, da bo bližje do avta, če greva okoli cei’kve in sva šla, cla me je lahko vsak videl, če me je le hotel. Kaj Vem, če me je le Rakar me že ni. Kaj vem, kaj se mu je tako mudilo iz cerkve in se mu je.
Njeni uspehi
Primadona nekega provincialnega gledališča je po predstavi strašno besnela v svoji garderobi.
“Povejte mi, zakaj pa tako razgraja, saj je dobila kar devet vencev in šopkov.”
“To že, toda naročila ih plačala jih je deset.”
V naši cerkvi je bilo zelo lepo pri vstajenju: procesija, petje, mogočno bučanje orgel. Ko so zapeli: Zveličar naš je vstal iz groba. . . je tudi naš poleg mene pritisnil, da sem se kar
ustrašila. . . Ko smo se peljali domov, nama je pripovedoval o velikonočnih običajih doma ter trdil, da če je tukaj še take lepo, pa tako lepo ne more biti nikoli, kakor je bilo takrat na Menišiji. Jo bom šla enkrat pogledat tisto njegovo Merišijo, ki mj jo gotovo enkrat na dan servira, ’ tako ali I pa tako.
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Klemen in Petrič sta pozdravila.
Resnik ni ozdravil. Zgrnil je papir in vstal.
Klemen je videl, da mora takoj ndariti v sredo.
“Gospod Resnik, službo i-mam za vas. Težko živite in otroke imate.”
Resnikovca je pogledala moža.
Resniku so fee napele žile na čelu, toda žena ga je prehitela in skoraj jokaje zaprosila.
“Vzemi jo, ko vidiš, kako težko živimo. Otroci hirajo, bosi so in goli, ti pa venomer tiščiš svojo naprej. Nihče ti ne pomaga, čeprav ti obljubujejo.”
Zdaj je Resnik udaril.
“Molči, ko nič ne veš. Ne uklanjam hrbta pred svojimi sovražniki. Vem, hoteli Ibi, da bi beraško stegnil roko in vzel miloščino, nato pa bi me navezali na vrv in me imeli za medveda. Toda — Resnik se ne da. Jaz nikoli. Raje vidim, da crknem od lakote.”
“Ti ne bolš,’ je planila Resnikovca v vek. “Zase že dobiš. Za otroke in zame ti pa ni mar. Poglej, kakšni so. Vsaj otrok se usmili.”
“Ven!” je pokazal Resnik s prstom na zvegane duri.
“Drugim nosite svoj plesnivi kruh in svoje pobožne časopise.”
Klemen se je zasukal. Besede. ki so se z divjo ihto nabirale v srcu, so hotele na je-jek, toda Ustrašil se jih je.
S. stisnjenimi izobmi je stopil pred barako. Za njim sta udarila vek Resnikovce in tuljenje ponorelnega moža.
“Od teh niti drobtinice ne vzamem. Kar je za nohtom' črnega, nočem od njih.”
Klemen in Petrič sta tiho odhajala čez kolonijo. V Klemenu j e vrelo. Rad Ibi izkričal bolečino, ki ga je žgala. Čutil je, da ni hujšega kakor tepena ljubezen.
“Resnik te sovraži,” je jezno siknil Petrič.
“Ne samo mene,” se je krotil Klemen. “Tebe tudi. Še tiste, ki jih ne pozna.”
Sernjavfeki je službo' sprejel, Jakopin tudi. Klemen bi se rad oglasil in povprašal še pri Križnarju. Toda bal se je novega razočaranja.
Zato je vprašal raje Modri-ša, Z obema rokama je zgrabil za ponudbo.
Kljub vsemu se je Klemen potrt vračal. Resnikov nastop ga je ranil in rana se je razbolela šele v semenišču, ko je stopil v mir in tišino.
Koj, ko je oblekel talar, je odšel v kapelo. Nekam je moral, da se raztoži.
Truden je sedel v klop.
“Gospod- vse mi gre narobe. Ljubezen nosim, psovke sprejemam. Tako sem majhen med sovražniki, manjši od Davida, ki se j e s pračo boril proti Go. liatu.”
(Make This Your Buy Word > For ViTAMINS
I
DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
One-A-Day (brand) Multipla Vilar Capsules are—
'^•POTENT—each capsule contains the
,	\ dotty basic needs of the five vitamins
whose requirements have been estab. Bshed as essential to human nutrition.
t—CONVENIENT—take |ust one capsule ASoday and you can forget about Ivtiamln supplements until tomorrow..
S—ECONOMICAL—a single capsule each day Is all you take and all you pay
! >.r - ^
4—GUARANTEE—t a k e one One-A-Oay (brand) Multiple Vitamin Capsuio each day for sixty days. Your money back If you are not satisfied.
MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana ..........^ j
Razklepalo se je Klemenovo srce kakor školjka.
Kakor da se je iza odgovor vzdignil starec na otoku Pat-mosu, učenec ljubezni, sv. Janez, mežiknil z na pol slepimi očmi in starčevsko-otroško dejal:
“Carissimi! Nolite mirari, si vo,s munduš odit.”*
(* Predragi! Ne čudite se, če vas svet sovraži. (1 Jan 3,
13).
“Nolite mirari,” je tiho ipo-novii Klemen.
“Učenec nj nad učiteljem.” In je tiho in nemo sedel v klopi.
To uro je klerik Klemen Gornik postal barakar. Odhajal je Iz kapele kakor od rojstva zaznamenovan. Zadel je kriz, ki ga prinese vsaka ljubezen in je bil vesel kakor na dan; tonzure.
XIII. BERAČ
Qui habuerit substantiam hu-ius mundi, et viderit fratrem suom necessitatem habere, et clauserit viscera sua ab eo: quomodc caritas Dei ma-net in eo? (1 Joann .3)*
(* Če bo kdo imel dobrine tega sveta in bo videl, da je njegov brat v stiski- pa bo imel zakrknjeno srce: kako naj ostane v njem ljubezen božja?)
Zadnji dan pred počitnicami je bilo že navsezgodaj po celem semenišču nagajivo vesli e.
“Mežnar” Lampič iz četrtega letnika je vstal ob svojem času in v copatah ter z meža-vimi očmi šel gledat na uro. Čas je da pozvoni in pokliče bo. gl osi ovce v kapelo.
Semeniški zvonec je pritrjen na izid, tik stopnic. Močan glas ima, takšnega, -da obleti vse hodnike in vse sobe.
Lampič čaka, da pridejo kazalci na uri točno na pol šesto. Medtem premišlja, kje so nogavice. Eno je po dolgem iskanju našel. Druge ni bilo. Kam jo je bil zvečer zagnal?
Zdaj je točno P°1 šestih. Mora zazvoniti. Vleče, vleče, zvonec ne da glasu od sebe.
Lampič je zmeden. Na vso nesrečo pride še spiritual z brevirjem in s postrani glavo.
• Lampič bulji v zvonec. Kem-belj je prevezan z njegovo nogavico. 'Z njegov črno nogavi-io, ki ima zaplato iz zelenkas-i tega blaga.
Tudi spiritual gleda v (zvonec S kislim nasmehom strmi v preplašenega Lampiča, nato pa šepne:
“Vzemite zvonček v kapeli in obletajte hodnik.”
V copatah, brez ene nogavice drevi Lampič po semenišču. Cvileč glasek budi bogolovce, ki začudeno prihajajo na hodnik.
Izpod Lampičevega talarja se beli bosa noga.
Novica se je hitro raznesla. Lampič je šele po maši odvezal nogavico z zvonca in upehan priletel k zajtrku. Stoje je popil kavo, stisnil kruh v talar, nato pa z očmi prebodel Bol-tarja iz četrtega letnika.
“Ti si to naredil.”
“Kdo me je videl?” je sveto resen Boltar.
“Nihče, toda poznam te,” je hud Lampič.
“Grešiš -contra caritatem,” se resno šobi Boltar.
“Solit se pojdi!”
Lampičev talar jezno opleta čez obednico. Boltar jev nasmeh je droban, nagajiv, kakor je nagajivo veselje v semenišču.
(Dalje prihodnjič.) ---------o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke.
APRIL 1950
SUN MON TUE WED THU FR1 SAT 1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 “m 24 25 26 27 28 29
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
APRIL
28.	— Independent Veterans Club ples v SND na St. Clair Ave.
29.	— Društvo Lipa št. 129 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave,
MAJ
5.	— Veterans Blaskovič
Post 5275 ples v SND na St. Clair Ave.
- 6. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
10.—Zvečer po pbožnosti pri-rdi podružnica št. 15 SŽZ Gard Party v cerkveni dvorani sv. Lovrenca.
14.—Godba sv. Jožefa priredi koncert in ples v Sloven-skme domu na Holmes Ave.
14.—Društvo Euclid št. 29 SDZ obhaja 25 letnico obstanka v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
19.	— American Veterans W. W. 2 ples v SND na St. Clair Ave.
20.	— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ples v SND na St. Clair Ave.
21.	— Slovensko samostojno podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico obstanka. Popoldne ob štirih banket v dvorani SND na 80 St.; ob osmih zvečer pa ples. Igra gokach orkester.
26.	—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave.
27.	— Društvo Srca Marije ples v SND na St. Clair Ave.
28.	— Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JUNE
3. — Glasbena matica ples v SND na St. Clair Ave.
10. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
17.	— Sportmen’s Club of Slovenec št. 1 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
18.	— Zveza društev Najsv. Imena priredi velik katoliški dan združen z vrtno veselico na prostorih Brae Burn, 25000 Euclid Ave.
25.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi ples ob obletnici otvoritve.
JULIJ
23.—Piknik fare Marije Vne-bovzete v Coliinwoodu na cerkvenih prostorih.
/ AVGUST
13.—Ohio K. S. K. J. Boosters priredijo piknik na prostorih “American Jugoslav Center,’ na Recher Ave.
SEPTEMBER
24. _ Pevski koncert skup-
nih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
1.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi “Hallorvveen Dance.”
1.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
29.—Oltarno društvo fare Marije. Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani.
Hubbardske novice
Madison, O. — Kot vse izgle-da so pričeli razne nezadovoljneže pošiljati drugega za drugim odkoder so prišli. Se reče saj nas je menda več takih, ki nismo povsem zadovoljni, čestokrat tudi jaz nisem z vsem zadovoljen v svojem stanu in razmerah, v katerih živim. Pa, seveda, to je moja zadeva. Da bj pa radi moje nezadovoljnosti ruval proti naši vladi, pa čeprav morda ni tako popolna kot bi si posameznik želel, je pa najbolj bedasto in sploh trapasto.
Ameriška vlada nas ni prosila, da naj pridemo sem; prišli smo sem po lastni volji ali pa ker so nas naši starši ali prijatelji, ki so prišli sem pred nami in videli, da se nudi tukaj boljši kos kruha kot v rojstni domovini, vzeli k sebi. Seveda, potem pa kakor se je kateri obračal, tako življenje je pa imel. Opomogel sj je marsikdo od navadnega delavca do uspelšnega in premožnega trgovca, kakršen talent je pač ime!. Se reče saj tudi vsi nismo mogli biti trgovci in pa trgovcu tudi pohane p iške ne le-tij o same v usta . • .
Mnogi so si bili pridobili lepo premoženje, ki pa so ga po-znje iz nenega ali drugega vzroka zgubili. Med temi sem tudi jaz, ki sem ob precej tisočakov. Tolažim Pa se s tein, da jih je treba prej pridobiti in šele potem se jih lahko zgubi. Tako gre, pa nič drugače. Seveda pa vlada ni temu kriva. Pregovor pravi: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Ležati pod hruško, kritizirati in čakati, da ti bo zrela hruška v usta padla, ne gre in se jako malokdaj primeri. Torej vlado v takih slučajih preklinjati in
jo skušati preobrniti v komunizem, o katerem itak dovolj slišimo in beremo ter vemo kakšno svobodo imajo tam, je največja bedarija. Naj jih koklja brcne take prekucuhe.
Dolžnost vseh pravih in zavednih ameriških državljanov je, da volimo na odgovorna mesta take vrste ljudi, ki jim je pri srcu korist ljudstva v splošnem, na posameznika se ne gleda. Manjšina se mora podati večini. To je sistem naše lepe in svobodne dežele katero imamo in je menda edina na tern božjem svetu. Vsi im z vsem pa menda tudi v nebesih ne bomo zadovoljni, bi rekel in dejal.
In če bi časopisje ne zavajalo ljudi v skrajno levico, pa bi teh deportacij v komunistični raj ne bilo treba in ne bi niko-kar preganjali. Čudno pa je, da se vsak, ki ga kaj takega doleti z vsemi štirimi brani iti v komunistični paradiž!!!!
In naše p,odporne organizacije oziroma njih voditelji naj bi roke držali proč od take politike. Nalše organizacije so bile ustanovljene za podporo članstvu, nikakor pa ne za podpiranje kake politične stranke. Prav gotovo je velika večina članstva, ki se s tako’ politiko ne strinja. Torej s politiko ven iz naših podpornih organizacij. Sicer pa ta gonja itak ne bo dolgo več trajala. Ko bomo odšli v krtovo deželo naseljenci iz stare kontre. se naša mlajša generacija in tu rojeni ljudje ne bodo ogrevali za komunizem in drugo tako brozgo. To jim, bo deveta briga.
Te mlajše generacije se bodo brigale !zia svojo rojstno domovino in za njen in svoj napredek. To se vidi že sedaj v teh krajih, kako so ti mladeniči in mladenke napredni, pa ne “napredni” za tisto neumno politiko, ampak za svoj živi jenski obstoj. Priliko imam opazovati tukajšne mladeniče, ki prevzemajo posestva od svojih staršev, ali si jih kupijo sami, kako skrbijo in delajo za napredek. Kot vidim so veliko bolj sposobni kot smo bili starejši za svet voditi (naprej.
Pozna pomlad je farmarje precej zadržala, kar za dobra dva tedna je delo zaostalo, posebno setev ovsa se je malo preveč zakasnila. Naš novi gospodar se je kar naglo obrnil in ga posejal, ker v naših krajih se zemlja prej osuši kot pa v bolj ilovnatih krajih. Zato pa pričakuje dobro letino. Tudi mene je nekoliko zadržalo, da nisem še uredil mojega cvetličnega vrta. Upam pa, da bo iztlato sonce sedaj bolj s korajžo posijalo, kajti danes, ko to pišem se je vreme zaobrnilo malo bolj na spomladansko. Prepričan sem, da nas bo še tako grelo, da bomo kar jezike
kazali od vročine. Jaz sem si že pripi-avil bele poletne hlače im palčko, da se bom sprehajal v senci naših košatih javorov. Seveda palčka ni iz potrebe, ampak bolj radi lepšega.
Že sedaj skrbim, da bom ofr-ten in da bo vse v naj lepšem cvetju, ko bodo pričeli prihajati razni letoviščarji iz vseh krajev naše velike Unije sem k jezeru na oddih in razvedrilo. Seveda pridejo taki, ki imajo groš in si lahko privoščijo take zabave, saj pa imajo tudi vse ugodnosti v našem lepem parku doli ob jezeru. Do prihodnjič vse lepo pozdravljam, Frank Leskovic.
Naj da, kdor more!
Cleveland, O. — V letošnjih primarnih volitvah kandidira za nominacijo okrajnega komisarja naš odlični rojak Edward J. Kovačič, ki je bil v 23.
vardi mesta Clevelanda šestkrat zaporedoma izvoljen v mestno zbornico.
Bil je pred dvema letoma kandidat za isti urad in izigu-bil je nominacijo samo za par tisoč glasov in to največ, ker ni imel sredstev na razpolago, da bi uspešno vodil volilno kampanjo. Cuyahoga okraj je velik, šteje poldrugi milijon prebivalcev in je težko brez sredstev doseči glasove, ki se zahtevajo za nominacijo javnega urada.
Odbor za njegovo nominacijo toplo apelira na naše rojake, ki žive kjer koli, da po svojih močeh, darujejo v kampanjski fond, da s tem omogočijo nominacijo našemu človeku, ki nam dela že 11 let kredit v mestni zbornici in je pripravljen vsakemu pomagati, ki se v javnih al'i privatnih zadevah na njega obrne in njegove pomoči prosi, če je imel Ed-J. Kovačič kdaj priliko biti nominiran, jo ima letos gotovo, če mu bomo Slovenci moralno in finančno pomagali. Naš je, vre d cm našega zaupanja in naše vsestranske podpore, vsak dar bo hvaležno sprejet. • Darovi naj se pošljejo na upravo Ameriške Domovine ali na
moj naslov: Edward J. Kovačič for County Commissioner, Hotel Hollenden, Room 363, Cleveland, Ohio.
John H. Gornik, kamp an j ski na č e linik.
MALI OGLASI
Naznanilo _
Na poznanem Semič prostoru, na vogalu Norwood in Glass Ave., smo zopet otvorili slaščičarno — lunch room. V zalogi bomo imeli candy, ice cream, tobak, mleko in druge pijače, kruh, slaščice in druge potrebščine.
Se priporoča za obilen obisk
Mrs. Jennie Lisjak
1123 Norwood Rd.
Odprto vsak dan do 11. zvečer.
Farma naprodaj
Naprodaj je 30 akrov farma, prenovljena hiša, ranch modela, kopalnica in prsna kopel, elektrika, vroča voda( velike sobe, klet pod vso hišo, furnez na vroč zrak. Sola, cerkev in trgovine eno miljo oddaljene. Na prostoru je kokošnjak, garaža in druga poslopja. Cena je $10,-500. Naslov
Paul Matchinga Moseley Road Thompson, Ohio Telefon: Thompson 2362.
—(84)
Iščejo sobe
Veteran in žena bi rada dobila 4 ali 5 sob okoli Union Ave., Buckeye Ave., ali Miles Ave. Kdor ima kaj, naj pokliče SKy-line 1-0781.	(80)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša, ki ima 18 sob, za 3 družine; ima 3 furneze, pralne sobe za vsako stanovanje, 3 kleti in 3 garaže. Nahaja se na 99. cesti, severno od St. Clair Ave. Zglasite se pri lastniku po 5 uri zvečer. Peter Vrbanič, 959 E. 69. St. Cleveland 3, Ohio.
—(81)
Furnez naprodaj
Naprodaj je furnez za premog; v jako dobrem stanju. Pokličite KE 1-1889.	(81)
Samo polovico
Mož se je vrnil po dveh letih iz Amerike domov in začel je zmerjati ženo: “Ti nezvesta žena! Pravijo, da si dobila dvojčka med tem časom, ko sem bil v Ameriki.”
žena: “Kako moreš vse verjeti! Saj vendar veš, da je vedno res le polovico tega, kar govore ljudje.”
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 4 družine, 4 sobe in kopalnica vsako stanovanje. Za podrobnosti vprašajte na 1087 E. 68. St. —(83)
Izgubljen kovčeg
Na vogalu Varian Ave., in E. 64. St. je bil izgubljen rjav kovčeg z rumenimi programi. Pošten najditelj je prošen, da pokliče: IV 1-8748.	(80)
PRIHRANILI SI BOSTE DENAR,
ČE POSETITE NAŠO RAZPRODAJO!
Oblak Furniture Ce.
6612 ST. CLAIR AVE.
0ELQ DOBIJO
ženska dobi delo
Išče se ženska za gospodinjstvo — samo dva v družini — mož in žena (žena je bolna). Svojo sobo ima in da bi stanovala tam. Oglasite se na 395 E. 162. St.
________—(82)
Prijatei’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 88tk
WE RENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE. ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar_ Joe Vertocnlk
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
NA NOVEM NASLOVU!
Mojim klijentom in naročnikom “BARAGOVE PRATIKE” in Baragovih knjig naznanjam, da sem se preselil na novi naslov v Chicaško predmestje BERWYN, ILLINOIS.
Moj NOTARSKI URAD in urad “BARAGOVE PRATIKE” je od zdaj naprej sledeči:
JOHN JERICH
Ameriška vojaška policija v Berlinu. —Slika vam predstavlja ameriške vojaške policiste, ki se vežbajo v Berlinu za vsak slučaj, ce bi v resnici komunisti poskusili s kakimi demonstracijami okrog 28. maja.
NOTAR in IZDAJATELJ “BARAGOVE PRATIKE” 6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
Telefon: Stanley 5863
(Izrežite ta oglas, da boste imeli naslov in telefon pri rokah)
Blllllliillillillllllllllllillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiin
H
Prevarani detektiv
(ROMAN)
Jetnik je nekaj časa premišljuje potem pa reče lokavo:
“Naj vam kar takoj povem, da se vam n itreba truditi z izpraševanjem. Odgovarjal bom samo sodniku. Vi bi najraje videli, da si prerežem sam svoj vrat, kaj ne. Je to premetena psat, toda jaz sem- kaj takega vajen.’’
“Spoznali boste, da s takimi besedami samo poslabšate svoj položaj,” reče zdajci ravnatelj, ki je dospel v sobo.
“Prav nič za to. Jaz sem nedolžen, vi bi me pa radi uničili. Jaz se samo branim. Le spravite kaj iz mene, če morete ! Še popre.,1 !pa zahtevam, da mi vrnete denar, ki ste mi ga vzeli na policijski postaji. Imel sem 138 frankov in šest centimov. Rabil bcm denar, ko zapustim to (poslopje. Kje je denar?”
Stražnik na postaji je izročil denar Vernierju, ki sedaj položi denar na mizo pred pisarja.
“Tu je vaših 138 frankov in šest centimov.” reče Vernier, “zraven pa tudi vaš nož, vaš robec in štiri smodke.”
Na obrazu jetnika je bilo opaziti nekako zadovoljstvo.
“Ali boste sedaj odgovarjali?” ga vpraša pisar.
Toda ravnatelj je takoj dognal. da je brez koristi nadalje siliti v jetnika; z migljajem roke nalznani pisarju naj molči, in obrnjen proti jetniku, reče :
“Sezujte čevlje!”
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SORODNIKA IN ISKRENEGA PRIJATELJA
Anton Golob
ki je zaspal v Gospodu dne 23. apiila 1949.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku ni noči, k.ier sonce večnega življenja nikdar ne ugasne.
Enkrat pa predragi Tone, združili se bomo zopet vsi, tam v božji slavi vfečnih let v raju tam: nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
JOHANNA KLOPČIČ, sestrična, FRANK KNEZ, prijatelj, ter SORODNIKI in SORODNICE.
Cleveland, O. 24. aprila 1950.
illhl
Ko je dobil to povelje je Vernier še bolj pazno gledal na jetnika. Zdelo se mu je, da je začel omahovati.
“Zakaj je pa to potrebno,” zahteva morilec.
“Da stopite pod stroj za merilo,” reče pisar. “Zaznamovati moramo vašo natančno visokost.”
Jetnik ne odgovori ničesar; vsede se in potegne težke škornje z nog. i Na sebi ni imel nogavic.
“Vi ne nosite čevljev razven ob nedeljah, he?” vpraša Vernier.
“Zakaj me vprašujete?” “Sodeč ipo olatu, ,s katerim so vaše noge pokrite do gležnjev, morate precej brozgati bo's po njem.”
“In kaj vas to briga?” vzklikne jetnik z predrznim glasom. “Ali; je mogoče zločin, če nima vsak takih nog kot markiza?”
“Je izločin, katerega pač niste vi zakrivili,” odgovori počasi mladi detektiv. “Ali mislite. da ne vidim, kljub blatu, da so vaše noge bele in čedne. Nohtovi so bili skrbno -porezani
•	V#VV	•	} 9
in ocrsceni—
Vernier umolkne. Kot strela se mu je pojavila nova ideja v glavi.
V	trenuteku potegne k sebi stol, položi kos papirja nanj in reče:
Ali bi potetavili nogo na ta papir?”
Toda mož se je branil. “Nikar se ne zoperstavljate!” sili ravnatelj. “Nas je preveč tu.”
In res se jetnik ni več ustavljal. Nogo položi na stol, kot so mu veleli, in Vernier, s pomočjo noža, začne odstranjevati blato in prah, ki je obtičalo na nogi.
V	vsakem drugem prostoru bi se (navzoči smejali takemu postopanja, toda predsoba preiskovalnega sodnika je bila vajena takih prizorov. In vsem je bilo tudi že znano, da je jetnik skušal skrivati svojo identiteto, in da je mladi Vernier najbrž prišel na nov način temeljite preiskave in dokazov. Sicer pa je bila “operacija” kmalu gotova; Vernier strese prah s papirja na dlan svoje roke.
Ta prah razdeli detektiv v dva dela. En del skrbno zavije v kos papirja ih spravi to v svoj žep, drugi del ipa izroči ravnatelju z besedami:
“Prositj va;s moram, gospod da sprejmete ta zavojček in ga zapečatite v navfaočnosti jetni-ta. To je potrebno, da ne bo cončno začel trditi, da smo njegov prah in blato zamenjali.
Ravnatelj takoj stori kot je zahteval Vernier, zapečatil je “košček dokaza”, kot je imenoval kos papirja s prahom in ooložil vse skupaj v mal kov-čeg, ki ga j8 zaklenil. Morilec je zrl nekaj časa na vse to, potem se pa porogljivo smejal.
Toda pod 'em cinčnim smehom je Vernier mislil, da se skriva nekaj tajen strah.
Jetnik se ni prav nič ustavljal. ko je dobil povelje, da se sleče in zamenja svojo umazano obleko z oblačilom, katero je dobil na sodniji.
Popolnoma brelzbrižno je dovoli! pazniku, da je pokamp-Ijal njegove lase in brado in da je preiskaj notranjost njegoj-vih ust, češ, če nima mogoče skrit kak drobec stekla, s pomočjo katerega jetniki lahko prežagajo nabolj močne jekle-
ne palice, ali pa če nima mogoče skoro mikroskopičen košček svinca, s katerim pišejo jetniki pisma, katera vtikajo v kos kruha in skrbijo, da pride pravemu človeku v roke.
Ko so bile vse te formalnosti gotove pozvoni ravnatelj po Stražnika.
“Peljite tega človeka v tajno celico št. 3,” zapove ravnatelj.
Jetnika ni bilo treba siliti. Odšel je, kot je prišel, pred stražnikom, kot star in poznan prebivalec ječe.
Kakšen lopov!” vzklikne pisar.
Torej mislite—” začne Vernier, osupnjen, toda ne prepričan.
O tem ni nobenega dvoma,” izjavi ravnatelj. “Brez dvoma je ta možak nevaren zločinec, star grešnik — zdi se mi, da sem ga videl že enkrat —skoro bi prisegel na to!”
Toda Vernierju se ni zljubilo nadalje govoriti o tem, zlasti! še, ker so pravkar pripeljal j vdovo Chupin.
Potovanje je moralo pomiriti njene živce, kajti postala je krotka kot jagnje. Z jokajočim glasom in objokanimi očmi je prosila “dobre gospo-
de,” do so priča strašni krivici, katere žertev je postala'—ona, poštena ženska. Podpirati mora družino ker je njen Sin zaprt radi tatvine, in kaj bo z njeno sinaho, njenim vnukom, hi nimajo sedaj nikogar, da bi skrbel (zfa nje!
Toda ko so jo odpeljali, potem ko je povedala svoje polno ime, in komaj se je znašla na hodniku, ko so jo začuli v silnem prepiru s stražnikom.
“Narobe delate, ker niste vljudni,” je govorila stražniku; “dobro napitnino zgubite, me da bi računali na marsikak izvrsten požirek, ki ga lahko do-j bite pri meni, ko se rešim tega
zidovja.”
Preiskava je bila gotova in Vernier je imel prost čas, dokler ne pride sodnik. Detektiv tava po koridorjih, od sobe do sobe. todh ker so ga povsod izpraševali, je končno odšel, se vsedel zunaj na klop; in se globoko zamislil.
Bil je še vedno istega mnenja, Še vedno je bil popolnoma prepričan, da skriva jetnik svoj pravi družabni položaj in poklic. Toda na drugi strani je bilo očitno, da je bil možakar dobro poznan v zaporih in poznal vse običaje.
Nadalje je tudi dokazal, da je mnogo bolj premeten in zvit
IZVOLITI
JOHN M.
NOVAK
ZA
okrajnega
blagajnika
(COUNTY TREASURER)
Demokratske primarne volitve 2. maja 1950
Ena najbolj modernih je
CRANE kopalnica
Dajte, da vam jo mi inšfaliramo!
Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Crane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si! prihranite denar; ali pa naročite' posamezne. Cene so:
TOILET
$35.95
BANJA
$87.50
UMIVALNIK
$29.95
Ako pa naročite vse tri naenkrat, plačate za vse tri j
$147.45
in si prihranite lep denar.
Stroški za inštalacijo so posebej.
Louis Planinc
THE CRANE NEUDAY GROUP
Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih.
Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije.
W. F. HANN & SONS
15505 Eudid Avenue	Telefon MU 1-4200
—tisočkrat bolj premeten — kot pa je računal Vernier.
Kašna popolna kontrola nad samim seboj ! Niti namrdnil mi. ko so ga v sobj preiskali od vrha do tal, in prevaril je najbolj izkušene oči v Parizu!
Mdali detektiv je sedel skoro tri ure nepremično na svo-’
jem mestu, tako naprečno kot klop pod njim, ne brigajoč se za mraz in :za beg časa, ko ipri-pleje pred vhod zaporov mala kočija, iz katere izstopi sodnik Escorvai s svojim pisar-j em.
(Dalje prihodnjič). ^
■=&. .
s
ij
s
JI
%
fk
ij
H
s
m
I
I
Izmolile
g
A
g
ji
EDWARD J.
KOVACIC-a
OKRAJNEGA KOMISARJA
DEMOKRATSKA GLASOVNICA Primarne volitve 2. maja
1
JUTRO
..BREZ tSONCAW
V
Berile roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci!
“TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!”
soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1116 E. 61. St.	HE 1-2730
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
TJ;'kV
'•;vl j.:—.jVtV,,,/,


IVAN JONTEZ

•I
Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo nasiovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U-S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Naprodaj tudi pri tvrdkah:
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair A've.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.