Pavialnt Iranko v državi SHS. 2S2. štev. V Uubttanl, v torek 2. novembra 1920. Pomruiii itev. 1 krono. Leto IV. IthejB r»icn nedelj !n praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica &1.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise trankirati in podpisati, sicel se iih ne pri* obči. iiokopise ec ne vrača. Oglasi: Prostor 1 min X 55 mm po K 1 ‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pii večjem naročilu popust. Glasilo jugosfov. sodfsEito -eem ofcr atitne stranice. telefonska š«. 312. Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem nn dom za celo elo K 240, sa pol letn K 120, za četrt eto K 60, zn mesec K 20. Za Nemčijo celo lelo K 812, la ostalo tujino in Anaenk8 K 380. Rek la mn e j je za list so poitnine prosto. Upravnisivo .6 v L ubijam Frančiškanska utica ži.G7!., Ufiteliska tiskarna. Kongres reorganizacije in zedsnlenja. K . 12 rednemu strankinemu zboru Iz treh razlogov le kongres iugo- | slovanske sne dem stranke ki sp le vršji dne 31. oktobra in 1 novembra 1920 v Celiu no«ebno velikega Domena Ta strankini zbor ie namreč razpravljal o zedinieniu ingoslovanske-pa nroletariiata n hližriib volitvah v tstavno skupščino in o oruanizacii-skem v stranki. V tistem irenut’Ku. ko že dlvia Motilni bnl no vsei dr/°vi, ko se Se vedno nrerekaio teorei.Ki o tem. ali r ,)ra\’ uriteli nroletariiata Marks ali “aknnin. s-e le sešel zbor iueoslovan-ske soc dem stranke v Celiu in nedvoumno izrazil da med nroletariia-tom vohče ni nobenih razlik v nro-gramatičnih zahtevah in ciliu. To do-kaznieio zlasti volilni oklici hrvaško-slavonskp snr dem stranke hrvaške centrumaške sunine in v Belgradu sknninp | ančeviča in Tonaloviča. Vse tp smeri delavskega nokreta v •ueoslaviii voprogramatično bistveno nonolnoma enakp tako da res ne ve-nto. kip h» b'l še vzrok ki bi oviral zdrir/itpv teh smeri Ko nrideio za-Stonniki iuposlovanskepa proletariata v ustavno skupščino. tedai ie JJ3Č nodana edina možnost in notre-ba da se zastopniki proleiariiata Mruži>'n v kakršnokoli koaliciio ali enoten klub ki bo tem usnešnele za-Pf>! interese nroletariiata čim enotn^ti ho Ob skupnem delovaniu v parlamentu se mora novsem naravno razvit; tudi enotno delo v proletarskem nokretu Inposlaviie. Da ie ♦o zedinipnie mogoče ootriuie dei-stvo da se ie na tem zboru v Slovenili nnvmUo okolo netdeset zaunni-kpv s sodnikom Oolouhom na čelu v nafo stranko ker so uvideli da so Vukovarski skleni in Zinoviieve to-č’Ke za zdrav nroletarski nokret fcvarn> in nespreiemliivi Novi izvr-Sevalni odobor ie dobil na zboru na- iuffoslovanske soc. dem. stranke lof»o da zedinfevalno delo ki se v Sloveniji tako ugodno razvite no svniih moč^h nesnešire tudi dalie na iugu. Razkol, ki pa ie nod vtiskom voine psihoze moral nretrneti orole-tariiat ie Slovenili domala prizanesel. V Slovenili polav pretiranega revoliiciionizma ni mogel razcepiti nroletariiata tako globoko, ker le v našem nroletariiatu globoko utisniena zavest o organizacijski disciplini In nrenr>čanie n razvoinih zakonih Za-kai tudi za nreosnovo človeške družbe ie notrebna nrinrava. nrlmerna sinoma gosnodarskpga nolitičnega *m kultunega razvoia kakor za vse yažne zgodovinske dogodke. Delavstvo no'de v volilni boi samostojno. SocHalnodemokraško de- • \ ivo odklania vsak kompromis, ki bi slonel na nenoštenosti in svari rred ap-tacilo med delavstvom s katero se hoče zaseiati razkol med dela vstvom na ta način da sp trdi da so štaleiske organizadie sklenile kompromis s komunisti To >e slene-n'e volilcev noudariamo slenenle delavskih volilcev k» iim ie v teh težkih časih tako silno notrebna slona, da se ubrani grozeče reakclie ki nre-ti na_ celi črti Volitve so nred durmi. Če socialno demokatična stranka ne bi nrišfa dovoli krenka v kon-stitiianto bo nroletariiat desetlet;a obratoval da ni zhr»l svoie moči takrat ko ie bil čas tf» rpaltoiil nokaže svofo trdo nesi tudi v konstituaml Ta zbor soenalno demokratične straže bodi pobuda za novo delo socialistično orijentaciioin nenremag-Hivo nrenričanie nai zavlada med de-savstvom da »e le trdna discinlini-rana organizaclia in kulturni nanre-dek not no kateri pridemo nainrei do cilla. S frazami nai se nita buržva-ziia. mi notrebuiemo dela in boia do — zmage! XII. redni občni zbor v Celju, Konsttniranle zhora Dne 31. oktobra ob nol devetih tfutrai so se začeli zbirali delegati v veliki dvorani hotela »Uinona«. Delavsko nevsko društvo i nozdravil kot gosta sodr. iikfpora iz Zagreba in sndruga Ctbi-HC fana Prvnboritelia šlnven-j cprj) »'v-iletorlijita. Ko se izvolil od-od' |7n ve’1^eiranie mandatov, ter : za -Psoluciie in za strankino ' se sklenilo, da se dnevni red iznremenl v toliko da se naiprei ra/pravila o niegovi četrti točki. Za zedinienle kigoslov^inskega nroletariiata. Kot Dn,1 ie na zboru tovoril gost sodrug ViHem Bukšeg. Pozdravil ie zbor v imenu glavnega odbora hrvaške soc dem. stranke. Opozar-ial ie v radaliuem da stoti nrotetarf-iat lugoslaviie Pred dvema značilnima momentoma. Prvi moment ‘e vprašanje zedinienia jugoslovanskega proletari ata v enotno fronto dru-pi na pravkar nred durmi stoieče volitve v knnstitunato nri katerih bo narod volil svoie zidarie da zvrade novo hišo te države. Proletariiatu ni vseeno kaka bodi ta država Hoče svobode naroda zavedaioč se da se more zedimenie Jugoslovanov uresničiti !e v svobodi zavedaioč na se istočasno da more oriti do te svobode le notom lastnega dela Naša biiržoaziia ie doslei delavskemu liud-stvu le diktirala da dela in dela nri rem na da eladtile. Mi vsj sicer vemo da osvoboipnie ni dovršeno, dokler ne sledi sociialno osvobolenie vemo ni tudi da vsled danih nogotev not do tpaa osvohoipnia š^ davno ni tako kratka kot si to nredstavliaio komunisti. Mi vemo. da se sin prea očetom roditi ne more. Mi smatramo bližino volitve v teh nolitičnih razmerah za moment, kier bo nroletariiat preizkusi! svok) politično zavest svoio oo-l!,ično zrelost. Vnrašanie ustave smatramfy mi za važno ne samo s poetičnega. marveč tudi socialnega vidika. Vemo. da bo nroletariiat užival I« toliko sv o iih nravie v kolikor se te duševno razvil in v kolikor ie dozorel. Težke krize doživlia orolelarj-iat v teh časih, ne samo Dioletariiat Jugoslavlie marveč proletariiat vsesa sveta. Pni citiralo Marksa. drugi Hachunina. In ti drugi misliio da se vse more kar se hoče ne ozirale se na deianske nogoie katerih svet te more nrezreti Italiianski proletariat ki le v zadniih dveh letih uea-nial boliševizem se ie dvignil v organiziranih stavkah nroti kantalizmu da pvevzame vso ntrič v svoie roke. V naikritičneišem momntu na ko ie šlo za to da nride do svniih nra-v*c. v tem momentu ie zopet zapustil tovarne in nfep>repustil nreišnle-mn vodstvu zadovollivši se z delavsko kontrolo v tovarnah. Na Angleškem kier nredstavlia delavstvo nai-močnpiše organizirano silo nostono-ma sociializiraio ip nri zadnli rudarski s*avki so se angleški rudarii za-dovnllili z dosego pravice da bo delavstvo imelo kontrolo v rudnikih. Izktp'nia nas uči da moremo zahtevati le toliko, kolikor vemo da se mote dospči Ni tr> sila marveč no-znanie razmer ki narekuie tako no-stoi>nnip. Prolptariiat mora svoie moč meriti in no tem merilu bo lahko presodil koliko bo lahko dosegel. Da na se bo socilalno osvobn>enie nosnešilo ip treba narpditi vse da se nrndukcila dvipne in se razvol razmer nnsneši. in nnpoie za dnse^o so-ciia'ee"a osvobnienia izboliša In mi nrnvimo da ie ruski nroletariiat ki se p dvignil prvikrat v zeodovini »n no-Izkuša seda’ zrušiti kapitalistični dru-žabt'5 red da od zastavo boljševizma nrav tako kakor !e šel tiroletariiat ni*d zastave Vi-llema Revoluciia »e mogoča samo tam kier so za n>n nodani obiektivni nogoii In niti Nemčiia nravlmd ta vzorno organizirana d *žela ne bi bila doživela tako burnih revoluci»onar-n b čnsov no voini. če bi ne bila poražena V Jtigoslaviii smo nrišli po vnin! v nekak zmešan nolr/,ai lugo-slnvani srro živeli dosle' le na boli-ičih Pazvoi naravnih nogolev ie vsled tega silno zaostal v nrlmeri z dnifimi državami. Prevrat nam !e nrinpsel edino to da ie nacionalistično vibanie odstranieno tn s tem socialistična nronaganda olaišana V toliko se ie forei razvol stvari nri nas pomaknil naorei in za toliko >e naš nrolp*ariiat spdai na boljšem Mi vsekakor stnatramo sedanii naš oolnž.ai za bn|;ši od preišnlega in sedal se moramo nanotiti na not čistega soci-ialističr.ei>a delovanta Pa ne samo deisivo da so nov'1*' za uresničenie socializmu v Jugoslaviji $e nezreie ši kot v d'iipih driavah. Vidimo celo to da le naša država ohvarovala svol birokratični aoarat in oni ki misIMn da sn v ,lit'rn^av>ii rp, dani taki nn»M>ii za revolnciio se zelo mo-tlio in kažeio le da revoluciie ne no-znaio Navedena deistva ki iih vidimo nri nas so taka da se mora na r.iih razbiti vsaka revoluciionarna Gimnastika Naš itig»)slovanski nroletariiat ie »ali hov razceofen v več strank in strni! In celo naše sociialno demokratične stranke še nisn zedinienie V: n nr ste bili stranka za sebe mi na Hrvatskem zopet stranka za sebe. I3ili sn:n doslei rravzat'rav kakor dva dela z eno dušo. Fdini forum, kier smo sp našli v sKttonem delova- | t>iit ie bil klub socialističnih narod- * rtih 'ooslanf.^v v Pek’radu. Tam smo sktinno delali In ta vaš strankin zbor j ima mdoiro. da to že zanočeio delo medseboinega zbliževania dovrši da postanemo telo da oostanp stranka j ve.'ia in silnp'ša in more ('imnrei no-rnzitj šnrktdaoi:ske elemente, ki so i delal' dosle5 med nami 2poH razkole in zva^o. Da nam ie v našem hoiu enotna fronta proti kanitalizmti notrebna o tem raznravliati bi bilo odveč. Da ra se zedinimo na nravi in trdhi nndJagi ne smemo apelirati na i srce nego na hladen razum. V teh i Težkih časih ie naloea sociialistične- : ga nroletariiata da obnovi svoio moč obnovi na nri tem tudi nm>oie ki ss-ganizirana tako da lahko premo na delo za zedinJenip ? ostalimi socialno dem strankami v Jugoslaviii Pr! tel ntiliki lahko tudi omenim, da ie s. Oolouh s 50 zaupniki zonet v^ naših vrstah (Odobravanie.) Najl noslanci so storil! svoio dolžnost Po poročilu sodr. Uratnika ie s. Anton Kristan v preče' obšinem referatu podal strankinemu zhmu lasno sliko o delovaniu socialističnih no-slancev v vladi in v parlamentu. Konstatiral ie. da so vse velike debate ki so bile v parlamentu sprožili ravno socialistični poslanci" prvo veliko debato o cenzuri drugo o maiskih dogodkih iz 1 1919 in tretio o nemirih na Hrvatsketn debate ki so izčistile poime in pokazale kai *e vse gnilega v te? naši državi Tudi sicer so naši noslanci storili nrav vse. kar te bilo v vladi in v narlamentu spričo nezaslišanih razmer ki so vladale v te? vladi in v tem narlamentu ob onozicii’ buržoaznih strank snloh mog(*če (Referat sodr. A Kristana nrinesemo v nosphnem članku ker ie nrav da se razblimio vsi razni nred-s >dki nekaterih neoončenih ki so sl nustili n delu naših poslancev v parlamentu in v vladi marsikai natv^zif! od klerikalnih listov Op ur ) Poročilo sodr Antona Kristana 'e strankin zhor s nriznanlem in odobrava-w!?ni vzel na znanle. Komunistične Intrige ponesrečile. Predsednik zbora sodrug Koren, le ntito otvoril debato Pri tei so so udeistvovali sodrugi Slanovec. Faval. ki sta se dotaknila dogodkov v noli-♦■črit or^anizacii! mariborskega okrožla kier so komunisti nadevalofi si k^nko n-dolžnega iapnieta. na neodkrit način in nod pretvezo da se osnuie kompromisen nastop or! voli'vah. hoteli izzivati nesoglas>a. kar ;>m na ni usoelo vsled zavednosti manborskpoa nroletariiata. Debate so sp udeležili tudi sodrugi Ftbin Kristan Oolonh Uratnik. Koren In Leskovšek Po končani dehati ie sodrug Rože na kratko poročal še n delu strankine kontrole in nredlapal dosedanjimi vodstvu stranke zaupnico 'tl aW.lutori» kar ie strakin zbor so-plasno sr reiel Na to sc ip zboovanie prekinilo in se popoldne nadalievalo. (Dd'e Drih.) Za Latero stifnlo raj voiit\^h To vorašanie so nekteri gosoodie snravili na dnevni red in sklicali v 1 iuhliani sestanek na katerem sn o stvari razora'liali. Pod begunsko firmo so bili na sestanku navzoči zastopniki raznih strank in vsak ie hotel dokazati da »e niepova stranna tista ki bo naiveč nared:la za rešitev izpuhlienih dežel Po nrecel ostrem nrerekopiu (g Ruonik ie baie nredlaval nai se Primorci izrečelo za NSS.) so izvolili odbor ter mu naročji. nai stoni v stik s strankami ki nai se o stvari iz;aviio. 1 aVo smo Primorci za en odbnr bogateiši in rešitev naše domovine ie veliko bliž.le km si mislimo. Pati na se ;e da se bodo' gosnndie skregali — ker ie gotovo dj bodo nektere stranke konkuriraj tnert seboi z iziavami za re-šiiev izAMtblv i h dežel — /ato si ne bodo na tasnem katera stranka zasluži da ?anio Primorci glasu eio >n tako ne bo ostalo nič drugega kakor izvoliti še osveto« — vendar na ie gotovo, da vidiio meščanske stranke rešitev takih vnrašani v »mogočni armadi«! Tudi sedai nred volitvami se meščanske stranke ne bodo izrekle za t?lfo rešitev iadranskepa vnrašania. ker vedo nr^v dobro da le neno-stedno nred volitvami nevarno nrf-dig^vati o voini. Previdno bodo meščanske stranke podale niziave« ‘ti povedale kako bodo »delale« za rešitev oropanih kra!ev ter s tem lovile glasove beguncev, glasove liudi Ki so morali vsled volne zanustiti rodno prndo iti prenašati vse muke in trnlip"i». ki iilt prinaša v<'ina. KaKor smo begnnri v meščanski listih Či-tnli marsikateri očitek ravno tako vidimo sedat kako lovilo na§e eia- sove Kakor so nam nekateri očitali, da smo »pritepenci«. ravno tako nam sedal oraviio da smo »zavedna par-da« samo Ha bi nas s tem pridobili zase Kaiti posnoda nrav dobro ve. da ie v Sit’veni'1'' nrecei beptmeev-voHcev. zato orerira z Že tisočkrat obdelanimi frazami o »neoarešeni domovini o izpublienib bratih« itd., da s tem utrne vodo za svoi mlin Kar se sodai oiše o bevuncih ni nič družeča lov za berlinske plasove ratf ni nič čudnega, če so se posood-le na z.poral otnenienem sestanku prerekali Gotovo ie da so liudie ki so b'li na že večkrat omenienem sestanku navzoči. nristaSi Mteralne kler^alne in narodno-sociialne (oh bo? se usmili!) strarme! Ravno tako ie trotovo da bodo tisti plasovali vsak ?n svoio stranko ie vi reveži ki se že šest let klatite no svetu ie vi žrtve bepunsrva >n voine. ki ste vse izpubil' razun va5'h deiavnih rok ij> vi elasuite za stranko ki se bo o retjrvi neodreSenih kraiev nai-bnli nomnožno in bobneče iziaviia In ker sp bodo vse medanske stranke in niib priveski ;?invi|i ds bodo »rešili* izpubleno domovino ne bomo imel' beeunc? kai izbirati to tem marj ker so v«e te stranke oredsta-V'tel:ice sistema ki ie voino povzročil >n narn zadal hud udarec ter do-Drinesel kruto porie! Zato bevunci ne daite svoiih «rla-sr»v strankam, ki se Vi*m seda* orili-zuielo in nr:halaio 'k vam r. bobneči- , mi frazami’ Kako znaio te stranke »r^evati* narodna in meina vnra-Sanla nam na*b(;lle kaže reScvanie lad^nnskeva vprašani? ki se že dve leti vleče kakor smola in na koroSkl nlebisrit. nri katerem «e »e temellito oolorrvle Me plahnite 73 NSS ki ni nič drupepa kakor privesek demokratov ki !e ustanovllena zato. da ceni proletarske orpanizaciie. — Da hoče ta stranka nri volitvah indirektno komap;iri liberalcem ie nailenSi doka* ta da kandidira dr Ribara ki le bil v Trstu hud nasprotnik nek-danle NDO. in ie še danes izrazit nrista« medanskih strank čeravno »avno ne oznania- S»ranka zavednem socilalistične-ea nrolftariiata ie že večkrat označila svoie sfaliSče trlede fadransketra vnraftSnla brez bombastičnih frae. brez neodkritih iziav Tud? sedat o oriliki volllneva boia k* lasno oove-dala. kako s< nroletariiat misli zrušiti krivice ki sp bile slovenskemu Hud-stvu naložene. V volilnem manifestu te srrankn orsraniziranepa delavstva »ovedala ž!vo resnico in sicer: »da K> 7n»*Ho ttidl slovenskemu fhtdstvu nanesene tefke krivice v orali ko bodo namesto kapitalističnih diplomatov zavedni delavci tostran tn onstran demarkacllskIh črt orouro* <«!> svet* Bevunci 1 Slovenski nacionalisti vseh barv hodi>o nred volitvami oVck» vas in lovilo vaSe Vlasove Oo sedai vas niso poznali seda' Da vas rabro kot volim materlia! Ne daite se preslepiti ne pustite si metati Deska v nč'! Nc p lasu'te za meščanske stranke ki vedno hulskaio na voino ki ie ravno nam heeuncem Drizadoiala naiveč poria! Oddatte svoie »»'asove zastopnikom sooHaH-*tfčno<»a nroletariiata »a stranko or-panl/iranpff# delavstva ki le nrori vsaki vokil k; le 7a mirno rešitev v«eti meinlh vnraSanl za soora7«**n Od tv» do tln^rtva ■/* ortnrovo mimnr'?tnn naihuiše«« sovražnica v«eh trnečlh__________Goriški heonnec Sodruglt AH se nahaja »NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere Z'> ha/ote? —r..............- -niif- ......j LltHEK. Mimi jimm Ffauco^ko spisal (lasten Leroux. (l>alle) — Jc p Stani*erson tukai? vpraša DtcisVnvahvi sodnij, — Pa. posnod. — Povclte mu. da bi rad ž niim tovoril. — Sjlviia odide Doklicat e. Stan-ffersona. Učetiiak pride ves oblokan. ko-mai plcda. — Kai ml zonef hočete. vnraSa sodnika. Ne bi me mopli pnspod v takem trer.utku pustiti nekoliko v miru? — Oosnod. nravi sodnik, neob-hodno moram povoriti takoi z posd Robertom Darzacom. Prosim vas recite mu. nai nride ven. Drugače sem prisil ien prestopiti orae z vsem sodniiskim aparatom. Telegrami. Df.LO KOMISIJE O NEMIRIH NA HRVATSKEM. Belerad. 31. Poročilo enketne ko^ misi'e o nemirih na Hrvatskem bo po* tovo do konca tefa tedna. Komisiia ie orevledala vse akte v Zacrebu ter bo seda' nnsetila tudi posamezne vasi. kier so bili nemiri Ban le zahteval od ministrskega predsednika nai dovoli dn sp zasliSiirv tudi oni častniki ki se niso v 0(»lni meri držali navodil novodorn Jiposania živine NARODNO PREDSTAVNIŠTVO SE BO ŠE SESTALO. Belgrad, 31. Početkom teaa tedna se Oo vlada sporazumela s predsednikom parlamenta elede skiicania sei narodne«a predstavništva. Prihodnia seja narodnega predstavništva nai bi bila 10 novembra. Ob tei priliki nai bi se spreje? zakon o uredbah ;n ako bi bil ta zakon brzo spreiet. bi potem minister za notrame stvari spravil na dnevni red zakon o spoštovanju države CE BODO PRIŠLI... Belgrad. 31. Za jutr: ie napovedana seia ministrskega sveta, ki se bo pa vršila samo tedaj, če se bodo medtem vsi n.inistn vrnili 2 volilne agitacije Med drugimi točkami. ki so na dnevnem redu. ;e tudi vprašanje občinskih volitev v Beleradu. ZAi se. da žel ta obe Klavni stranki, demokrati in radikalci da pride ravno v Belgradu do sporazuma med obema strankama. RAZMEJITEV Z BOLGARIJO. LDU BeogiuU. 31. okt. ..Politi-ka“ poroča iz Pirota, da bo delo razmejitvene komis je. ki določa meje med JuKoslaviio in Bolgarijo, končano prei kakor se is pričakovalo. Mejna črta p.. Strumici ie že defin't; no določena. Te dni bo kotu isiia pričela z delom prt Caribro-du in Bosiligradu. Komisija 7. defom. ker za hoče končati prej nego nastane slaho vreme. Z ozirom na to, le dobil načelnik prirotsko-vranjskega okrožja nalog, da nronči v kral‘h. ki nam pripadejo no mirovni pogodbi, vse pogoje, pod katerimi se Ima izvršiti okunacria ozemlia ki le nam dodelleno. Ko so to doznali bolgarski agenti, so oia-Č:li svolo akciio tet začeli prieovar. iati prebivalstvu, naj zapusti svoie domove ter se izseli v notranioet Bohrariie Kljub vsemu temu pa se ni doslej še nihče odzval temn pozivu. ker le prebivalstvo, zl«*®* v okoMci Bosiilerada. ime'o ■». spoznati dobro namene naših c*vll- nih in volašklh oMasti. PRED VAZNIMI DOGODKI NA BAI KANU. L OIJ London 311. okt. Pred odhodom v Pariz le spreiel Stambulinske-»ra I lov Oenrse ki «e *e % nHm dali časa razv^varial. Pozneie *e bil ?tarrbtilinski nri I lovd Oeorpon tudi na obedu katereea se fe udeležil tudi volni minister Curzon POLOŽAI NA ANGLEŠKEM. London 30. okt Uspeh po«aianta mpd vl-ido in zast»M*niki ruttaricv se ‘>e dal opoldne zastopnikom železni-.'arlev na znanie. Po tpožnosti in no-»rehi se bo da:ala rudariem znatna pornoč Do fflasovanla se bo vlada vzdržala vsake naredhe. OBČINSKE VOLITVE V RIMU. Rim. 1. Včerai so bile tukai volitve v občinski orovinrilalnl svet Volitev se le udeležilo 60% volilnih unravlčenoev V provincialni svet ie hit™ i7Vollenih 14 kandida'ov. Izvo- Prolescr ne reče ničesar: ozre se no sodniku orožniku m no ostalih, ki so in soremliali kakor zre ohsoie-^ec a krvnika* stopi v s bo. Takoi pride ven v Robert D?r-zac Bled in prepaden prebledi še boli ko zatrlda npsrečnik za Friderikom Larsanom železni^KePa uslužbenca Z osteklenelimi očmi se ozre do vseh in bolestno zavzdihne. Vsi smo zapazili prozno bolest, ki tra ie v trenutku premagala. Nismo se mooli premagati da nc bi dali izrn-^a svniomu sočutlu. Čutili smo. da se. viši sedai ouc* ki bo o' ločilo o končni oopubi p. Roberta Darzaca. Samo Frideriku Larsanu ie žarel obraz veselia nrav kakor osu. ki ie po doUrern lovu dohitel svoio žrtev O. Marvuet reče plavobradežu Iti nokaže na posp Darzaca: — Spoznate tetra posooda? — Tudi iaz spoznam nlepa. prehiti P Robert Darzac Plavobradeža. zastotii ic poizkušal povoriti odločno. To ie uslužbenec Orleanske družbe na nostaii v Epinayiu. lieni so bili pristali konstitucilonalne-ea bloka in 2 socialista. Liudska in rer.ublikanska stranka nista dobili no-benepa mandata. ČEŠKOSLOVAŠKO - RUMUNSKA POGA IANIA. Beoprad. 31. V noea'aniih med Češkoslova5ko in ravnateljstvom ru-tn”nskih železnic radi prevoza blaira se ie dosepel sporazum. Po tem sporazumu bo dobavUata češkoslovaška no Donav: sladkor za konnioenzaci-io oa dobila žito. Ritrnuntia mora dati za prevoz ž'ta na raznolapo tudi 15 lokomntfv VPELJAVA OSEMURNIKA NA ŠVICARSKH; ŽE1 FZNjCAH. Bern. (Švic. brz. apen.ura.) Na včerajšnlom glasovanju o zakonu glede vpeljave osemurnega delavnika pri železnicah, poštah, brzojavni i*1 telefonskih uradih je bilo po vročem boju oddanih 309.000 glasov za. 271.000 glasov pa proti predlopu. GIRANIE ZA REV1ZIIO MIROVNE POGODBE NA FRAJVCOCKEM. Berlin 20. •»Berliner Taeeblatt« noro.'a iz Bazla: Kakor iavlta oariški 7astor>nik milansVep;( Hstp »Secolo«. se v francoski 'avnosti lasno nolavlia pihan;e za revizi!o mirovnp pppodbe Akotudi izvira to pihanie iz ooortu-nitetnih vzrokov more vendar dobiti pomoč. Večina francoskih listov priznava dn sp bliža reviziia mirovne popodbe Franciia nai nri tem no-kretn ne stoti ob strani ker bi se mopia nooodba sicer izoremenlti na škodo nienib interes*)v* norem bi ostal3 osambena čas le sedal upo-dpn za temellito in prilatellsko revi-zi»o. OTVORITFV RUSKO UKRAIIN-SKIH PREGOVOROV ZA PRE-M1RIE. ' I Dl J V'aršava .30. Vesti ki trdilo, da $0 boliševiki ukrajinskim četam nredlapali premirie se ootrinicio. Bopševiki so predlapali nai se nrično t«tpa'an:a za nremirie in ukraiinsko vrhovno i>oveliništvo »e nredli»P sneieln Pwalanla se nadaliuiek). U JETNIKI V ODFSI. Behrrad. 31. Bolearskl poslanik Kosta Teodorov >e izročil naši vladi poročilo ukralinske delepariie ki V vrnila *z Odese bolparske uietnike Po tem poročilu se nahala v Odesi 5<>0 do MIO naših državlfanov ki se hočelo vrniti v domovino In za katere se bi morale zavzeti naše ohlnstl. NEMIRI V BARCELONI. Barcelona I. Incidenti ki lih le Dov7ročilo stavkanip se množe«. ori čemer nride dn snonadov Pri enem takem snonadii sta bili dve osebi usmrčeni. V Sara?nst ie eksplodirala bomhn ki so ki noložiti nred Vovlnsko tvornico m Povzročila opromno šk^do. Politične vesti. + Vseh mrtvih dan. Po Marem obi-čaiu se liudie vsai enkrat na leto spominjajo svoiih draxih. katerim ie neizprosna smrt prerano utrgala ž>vltensko nit. in dnevni kroničarji Imajo pri tei priliki žalostno dolžnost da se zaviieio v plaSi sentimentalnosti in pUeio žalostne spomine vsem onim. ki so Se Pr*d nedavnim časom določali usodo svoiih sodržavljanov, zbirali zasluge za domovino, ali pa včasih tudi za sebe. kakor ie pač naneslo. Nailep&e seveda se da žalovati nad grobovi popolnoma pohabljenih, katerih imena nihče ne ve in katerih slava se ie že — Ta mož nadaliuie p- Marpuet. trdi da vas le videl izstoniti v Epi-naviu... — To noč. konča c- Darzac. ob Dolenaistili... res le to!... Nastala ?e mučna tišina. — Gospod Darzac. povzame g-nrHskovalni sodnik « skorai tresočim plasom ... Gospod Darzac kai ste delali to noč v Eoinaviu. ki ie komai r»ar kilometrov cd prada. klcr so skorai umorili gdč. Stanper- SOIIOVO? ... O. Darzac ie molčal. Ni sklonil plave a zanrl ie oči mopoče da bi skril svoio bolečino ali ker se ie bal. da bi kdo čital v niepovem Dopledu niepovo skxi''n^-+. — Gospod Darzac. sili posnod Marpr.et... mi lahko p.oveste kako ste prebili to noč? — O. Darzac odnre oči. Zdelo se ie da ie dobil zop^t vso oblast nad sebol. — Ne. posnod!. — Premislite, gospod! ker dru-srače sem orisilien. če namreč trdor zdavnaj prenehala peti tudi od uaibolj&h priiateliev. Mi seveda, materialisti ka-koršni sino, ne moremo tej vlogi biti popolnoma kos. ampak vendar si ne moremo kai, da se ne bi spomnili onih revežev, danes zapostavljenih In pozabljenih, katerim nehvaležni svet ne vije nobenih vencev več in ne poje nobenih žalostink. Žalostno, kot objokani otroci Eve, kličemo zato: Kie si, dični naš prvi predsednik prve narodne vlade v Ljubljani? Kje si, Pogačnik? — In kličemo: kje si, dični naš Fon naš poverjenik za pravosodje in vedno skromno molčeči narodni poslanik? — Kle sl, dika naša in naš ponos. Adolf Ribnikar. tržni strokovniak in hranitelj bele Ljubllane v tuge polnih letih krvave svetovne voine? — In Se mnogo 'ih ie. kate rim ie mrzla slana volilnih lisi pretrgala prekratko nit političnega življenja In katerih se žalibog ne moremo spominjati vseh izrečno. Vsem skupaj pa iz vsega srca želimo: Requiescat In pace — počivajte in oddahnite se! + LJubtianski komunisti so imeli v nedeljo 31. oktobra svoj volilni shod Druge nesreče ni bilo ta dan v Ljubljani. + Sliod narodnih socljallstov v Celiu le prešel popolnoma mirno Govoril dr. Rybat, poslušalcev 22. + Shie prevzela angleška vlada. Ra/en tega dovaia Angiiio v pri-vilieiran položaj napram Nemčiji. Z ozirom na to bf>do Nemci od sedaj naprei svobodno deponirali svoj denar v angleške banke ter transportirali svoie blago z angleškimi tadiami. ne da bt se 'im h|W> treba hati. da bt Jim ga Anglija konfiscl-rala v slučaio. da bi Nemčija ne izpolnila svoiih obveznosti Po izjavi Chamberlaina se »e pomirilo nekoliko razburjenje v francoskem časopisu Izjavil ie. da bn« sklep angleške vlade samo namen, oprostiti sekvestrov gotovih tekočih računov po bankah, kakor tudi nemškega blaga, in da se Angllta niakor ne odreka naistrož-Jemu Izvaianju pravic in določbam ver-saiHeske pogodbe Sedaj se vrše med Parizom in Londonom tozadevni razgovori. Sprale g mina sttil Pojasnilo gledališke uprave. Ker Je del dramskega osobia vstopil s I. novembrom v stavko, ostane dramsko gledališče do preklica zaprta Gledališka uprava se čuti dolžno, dati Javnosti naslednia pojasnila: Koncem pretekle seiime so se člani drame pritoževali, da Je dramsko osobje premaloštevilno. da so vsled tega z delom vratna molčite da si vas pridržim na razoolat»o . — Povedati ne morem .. • — Gospod Darzac! V imenu postave vas aretiram!... Ni Se preiskovalni sodnik dobro izpovorit en-o?w besede ko viJim Rouletabilla. kako se nenadno obrne nroti oit. Darzacu. Gotovo le hotel povoriti. a ta mu z urno pesto zaore sapo... Orožnik se ie že približal aretirancu .. V tem trenutku za-krikne obupen klic: — Robert!... Robert!... Spoznali smo plas pdčne. Stan- persc^ove jn orj tako bolestnem klicu smo vsi vstreoetal'. Se celo sam Larsan te tokrat prebledel. G. Darzac ie odPovoril na klic ter odhitel v sobo . Preiskovalni sodnik orožnik. Larsan so sp zbrali za niim. Z Rou-letabillom sva ostala na orapu Pre-tresliiv prizor: Gdč. Str"prsonova v obrazu bleda kot smrt. se le sklonila na postelii vkliub očetu in vkliub upovorom zdravnikov ... StePnila ie tresoči roki proti Robertu Dair preobloženi ter ne morejo svojih dolžnosti vršiti tako kakor bi hoteli. Da ugodi njihovi želji, je povabila uprava razne slovenske igralce, med njimi gospoda Nučiča In Sktbiiiška, naj vstopijo v osobje ljubljanskega dramskega gledališča. Odzvalo se je samo nekaj tržaških igralcev, ki pj za razbremenitev starega osobja niso zadoščali. Vsled tega se je odločila uprava nastaviti del odlične ruske igralske družbe, ki Je bila pod vodstvom prvovrstnega ruskega režiserja Muratova dosegla velike uspehe ne le v Ljubljani, ampak tudi v Zagrebu, kjer ji je kritika posvečala dolge ia navdušene članke. S tem svojim čiu:>n uprava ni hotela samo pomnožiti igralskega osobia, ampak je tudi želela nuditi našemu naraščaju, ki ga je v sedanjih časih težko pošiljati na študije v tujino, priliko, da se ob lepih vzgledih na domačem oiru naobrazt. Oni ruski člani, ki bi se, kakor so to že storili mnogi Cehi, našemu jeziku popolnoma priučili, bi se mogli morebiti tudi stalno prikleniti našemu gledališču. Gledališki upravi žal ni bilo mogoče doseči umevanid tega stremljenja pri slovenskih članih dramskega ijieUaiišča, med katerimi se le takoj po angažiranju ruskih igralcev pojavila nezadovoljnost, ki ie vedno rasla, dasi se ie njih materijetrio stanie izza podpisa pogodbe inatno zboljšalo. Draginiske doklade so se zvišale za 1U0 do I3u%. Kalnim boljšim močem so sc povišale gaže. tako da med dramskim osobiern skoro ni bilo člana, ki bi bi! slabše plačan nego uradnik 8. ali celo 7. či-novnega ra/reda. i>o igiaiske rodbine, delom brez otrok, ki prejemajo 11351» 5W«I in 57(1«) kron mesečno iz gledališke bia-gajiie lo »o gotovo svote, ki se ž njuni v Ljubljani da izhajati. Toda slovenski gledališki igralci so bil! mnenja, da za tak« plače ne moreio več nego dvanajstkrat v nie.-M.vu nastopiti, in so zahtevali za vsak nadalini nastop celodnevno gažo po vrhi*. Uprava ie tudi tej mihovi zamevi ugodila, tako da dobivajo sedaj slovenski čtani povprečno isto ali višin plačo kakor pretežna večina ruskih članov, ki nimate igralnih honorarjev in ki morajo plačevati ogromno stanarino po hotelih, loda slovenski člani se tudi s tem niso zadovo« Ijiii. I>ne 25 oktobra so pisaii upravi iis< v katerem li očitajo, da je augažtrala ru* ske člane, da zapostavlja slovenske igrat ce in slovensko dramo, ter izjavliaio. da -O čutijo upravičene »kontrolirati in nadzirati delo vame uprave.« V tem dopisu imenujejo svoie plače »Škandalozno nizke« ut dolže upravo, da jim ne daje možnosti nastopati v zadostno pripravlienih in dostojno opremiienih igrah. Uprava, kateri ie vlada poverila nadzorstvo nad gledališkim osobiem, se seveda ni mogla podati pod nadzorstvo tega osobja tn ie morala to zahtevo kakor tudi zahtevo po nadalinem poviševaniu prejemkov sporazumno z vlado odločno zavrniti Protestirala je pa tud* proti trditvam ki so popolnoma neutemeljene. kaiti uprava ni nikoli in nikjer zapo-staviiata slovenskih igralcev in iint te vedno dovulievala zadostno število vaj in dostojno opremo iger. Igre »7.a narodov blagor«, »Antlsae, »hasanaginica« In »Sen kresne noči. so bile od 16 avgusta t. I. na repertoarju dramskih vaj in so bile tudi tako dostojno opremljene, kakor je bilo t» t ozirom na proračun mogoče. Pač pa je morala uprava opetovano nastopiti proti slovenskim članom zaradi zanemarjanja vaj. Uprava Je tore) mnenja, da Je vse storila da bi dvignila višino slovenskih dram skih uprizoritev, in ds Je ne zadene krivda. ako pri slovenskem igralskem osobju ni našla onega umevanja za napredek naše umetnosti, k! ga ie od njih pričakovala. Uprava Narodnega *letiall*čg v l-iub-Ijani: Friderik Juvančič. Oton Zupančič. Pavel Oolia. Friderik Rukavina, Ivan Kus. Ko prečita te .,Napie»“, ga od-dajte V*sim |»ri'ateljein 1 00 katerepa se nista ranila orožnik in Larsan ... Niene oči so bile na Široko odprte ... pledala ie ... razumela ie ... niena usta so mrmrata nerazločne besede ... besede, ki so zamrle na brezkrvnih ustnicah... besede ki iih ni niljče razumel... in padla le naz^i onesveSčena... Urno so odvedli Darzaca Iz sobe.. Čakali «o na voz ki pa le i>el iskat Larsnn I'stavili smo se v veži. NaSe razburienie ie dosnelo na vrhunec. G. JVbrpuet ie Hel solzo v očeh. Roule-tabille ie norgbil to občno razburienie ter rekel pu Parzacu: — Vi se-ne branite? — Ne' odpovori ta. — Rrarnl vas bom iaz posnod! — Ne morete zatrdi nesrečnež a bridkim nasme^m ... Cesar ne moreva z Pdč. Sfanpersonovo. tudi vi ne bodete moo-jj l — Bom! In Rouletabillov plas le bil nre- čitd'1" --urci! in iv^np^valen. Nada-lieval ic: _ (Dalie prih.) Stev. 252. h A P R E J. S Iran 3. Dr&ewria kronika. Ljubljanski prab je prav posebna špecijaliteta. Nikjer na svetu ni tako gost kakor v Ljubljani. Nikjer ni tako lepo siv kakor v Ljubljani. Nikjer n; tako nadležen kakor v Liubliani. Torej špecij/^teta. Speciialitete so sicer drage stvari, ampak ljubljanski prah ima tudi to dobro lastnost, da je po ceni špe-cilalitets in zato prost izvozne carine. Imaf ga. kolikor ga hočeš: v očeh, v nosu. v ustih, v grlu, na obleki, na čevljih, v postelji, na mizi, povsod sama Specialiteta. In vsa ta špecijaliteta popolnoma zastonj, Seveda se te sice špecijalitete povsod braniio, preganjajo io z vodo in z asfaltom in valjci, ker ie to precej neprijetna špeciiaiiteta Zato se bo tudi ljubljanski občinski svet, kakor izvemo iz popolnoma poučenega vira. v svoji prihodnji seji navil z veievažnim vprašariif.m, ati n>J bi kazalo odposlati v inostranstvo vs*i dve strokovni komisiji, k! nal proučavaio to špeciietno špeciialitetno vprašame Ijubiianskeaa prahu. Zvedelo se le namreč, da imajo drugod v Evropi dva leka proti prahu na cesti: čisto navadno vodo In cestarske greblje. Uporabo teh dveh sredstev naj prouče dotične posebne strokovne kornisiie s posebnim ozirom na dv!r, ali pad ljubljanske kronske valute. Igrale) dramskega gledališč« v Ljubljani so včeraj stopili v stavko, ker uprava ni ugodila njihovim zahtevam. K zadevi *e še povrnemo LradnišUl otroci, ki se šolajo na vseučilišču v Belgradu, bodo dobivali dra-giniske doklade, akotudi so nad 21 let 'tari Ministrstvo za vere u ukinjenje praznikov. Ministrstvo za vere ie stavilo gospodarsko ■ finančnem« odboru ministrov pretil'»g. da se ukine večje število prazn1-k«v da hi se s tem povečalo število delavnih Jni. x He-usieem Primorcem in Korošcem t Vsj kvalificirani delavci kovinarji, lesni delavci, mm ter ji, elektrotehniki, — posebno bivši delavci v arzenalu v Puliu, — ki so brez službe na.i se osebno ali pismeno z navedbo zadostnih podatkov pri iaviiu pri uraUu za zaščito beguncev v Uuhliani. Turav;>rii ie neznan Le^arnljka koncesija. Zdravstveni odsek a Slovenijo m Istro te podelil ma«. Pharm Ktiraitu, doslej provizorju lekarne Trnkoczy v Liubliani, koncesijo za usta novitev in obratovanje nove Javne lekarne v Celju, s stojiščem Kralja Petra cesta — Cankarjeva ulica. Znamenje časa. »Uradni list« objavlja vpis v register firme Karol grof Chorin-sky, trgovina z deželnimi pridelki v Gor nji Radgoni. Ja, ja. Včasi so grofi prodajali svoie tlačane, danes pa peteršiliček in kornček. Družabni razvoj hodi svojo pot, katere mu grofi ne bodo mogli spre meniti. Prvi sneg ie že padel na Sljenem pri Zagrebu. Za predsednika osiješke občine je Iz volien dr Vekoslav liengl, član Hrvatske zaiednice. l etna plača predsednika občine je določena na 70.000 K. Občinska uprava v Pečtfbu je iznašla dva nova vira za dohodke, in sicer je uvedla davek na služabnike in služkhre. katere so v službi posamc-='!b ho"ata?ev Kdor Ima enega slugo (služkanjo), plača 2U0 K, dve smgi ItKHi K, Hi 25ilO K, štiri 6000 K. pet 15.000 K. še 3(Mk«‘ K davka in zasvakeganadalniega slugo dvoj no svoto predhodne c . vek je uvedla na sobe Stanovanje, obstoječe it sobe in kuhinje ie prosto davka KdoT Ima več sob. nego mu iih pripada po številu članov niegove r1 vzame za vzgled pečuško občin sko upravo in si tako pomaga iz finančne zagate. To bi bilo zelo pametno Iti bi se marsikdo premislil Imeti preveč sob. Samo en pogol ie — stran s površnostjo in korn^ciir.. Jugoslovansko poslaništvo v Bernu prosi, da nal bi se no zavojih pisem, ki so namenjena v Bern. napisat nastopni naslov: »La I.etratlon du Ro.vautne des Ser-bes. Croates el Slovenes en Stiisse. Ber. ne. — Eimingerstrasse Nr 48.° ali »Dle OesamttscHaK des Kftnterelche? der Ser. bon. Kroaten und Slovenen in der Scbwelz. Bern, Enninaerstrasse Mr 48.« Prepovedani listi Notranii minister ie Iz stra*iu pred nezadovolino«tto naših državljanov glede državneira stanja prepo vedal uvoz ameriškega lista »Olas rudnika« Nada'ie ie prepovedal iz strahu pred nravnim pohttišaniem državlianov uvo* duna'Skeaa ilustrovanega lista »Ule Mus kette«. Prepovedan ie tudi uvoz madžu’ skih listov, in -sicer: .Kis Uiszag« »Pesti Hirlao«, »Magiar Orsz.a*« la »Pesti Na^lo«. Po — češka duhovščina se ne oklone. Ceškosl vaški tiskovni urad poroča, da 'e zveza Katoliških duhovnikov na zboro-vaniu v Pragi sklenila z 345 glasovi proti 60, da ne ho sledu ■ svoje glasilo »Det Judische Arbeiter«. Lis« ne bo izkliučno nemško - avstriiskl, auipak bo ornan za somišljenike tudi v Nemčiil, Češkoslovaški. Švici ht drugie Namen mu ie nastopati proti frazasti »ra (likalni« zvodenelosti in navajati židovski proletariat k borbi in delu. Ena za smeh. Krftfansko - socialni bratci na !>unaiu kaj mnogo dajo na svo)e intimne odnoša.ie s krščansko - socialnimi bratci na Madžarskem. Ce le morejo se * njimi pobahaio. tako, da smemo pripisovati samo njihovemu idealnemu navdušenju, če io tu pa tam malce »pokidujo«. Zadnjič ie prinesla »Reichspost« tole zabavno reklamo z debelimi črkami: Ogrski krompir na trgu. Blagoslov dobrih odno-Sajev z Ogrsko! Privoz je bil danes nekoliko s'.abeiš! kot prejšnje dni . . . Cene nekaterih zeleniav so poskočile .. Krompir po 12.50 kron. — Hvala bo«u, sedaj Pa že vidimo, da bo na Dunaju odslej volk sit in ovca cela! — Obsodba Holzovlh požigalcev. V Procesu proti Holtzovim gardistom (Holtz ie znani nemški komunistični pučist) se 'e izrekla po sedemdnevni razpravi obsodba **ad člani falkensteinskega požigalnega odbora. Ti so bili obtoženi deloma zavestnega požiganja, deloma pa podpiranja Pri požigih. Glavni obtoženec Seidel iz Sedevica ie bil obsojen na 4 leta prisilnega zapori', drugi so dobili do dve leti ječe. — Statistika Litvanske. »Kurjcr Pora nn*« priobčuje statistiko osrednje Lltvun-ske. p0 tej statistiki obsega osrednja Litvanska 33.000 kvadratnih kilometrov in ro* 1,240.000 prebivalcev, od katerih je »10.000 Poljakov, 120.000 Belorusov, 115 Lftvancev in 190.000 judov In drugih rodnosti, torej 66 odstotkov Poljakov, 10 odstotkov Belorusov, 9 odstotkov L>t-vancev in 15 odstotkov iudov. V glavnem mestu osrednie Litvanske, v Vilni je med vsem prebivalstvom (128.000) samo 2100 Litvancev. V Orodnu ie vsega skupaj sa mo 23 oseb litvanske narodnosti, v okrožiu Oszmiany pride na 180.000 prebivalcev vsega skupai komai 54 oseb Litvanske na-rodn'«ti — Gorki na smrtni postelil. Po poro čilih, ki prihaiaio iz Rusije, se nahaia veliki ruski socialistični pisatelj in velk prijatelj delavstva na smrtni postelji Z njesovo smrtio bo Ruska in ves svet Izgubil zelo velikega duševnega delavca in socijalnega misleca. — V Batumu in po Mali Aziji se razširja kuea. — Medicinsko Noblovo nagrado m leto 1919 i« dobil dr. .lules Boidot v Brustiu za svoie izume v stroki Imunitet*, medicinsko Noblovo nagrado za leto 1920 pa prot August Kregh v Kodanju za izum motornega regulacijskega mehanizma — Zmešnjave v Indiji. V Kalkuti ie bilo 7fl»0 predirnih delavcev vrženih na cesto, ker so i>retepli nekega delovodjo. V Bombavu Je prišlo med Izprtim delavstvom in pollciio do krvavih spopadov, kar le zahtevalo 13 žrtev Iz Londona poročalo, da so Izbruhnili tudi v drugih pokrajinah ind^kega dominiona krvavi nemiri. iz katerih se lahko Izcimi splošna vstaja. Tudi drugje kažeio znamenia. da Angliia ne bo mogla več dolgo krotili osvobodilnega gibanja v podvrženih kolonijah. Tako v Južni Afriki, kjer ji dela organizirano delavstvo velike preglavice. V Port - Elisabethu je morala policija na uporne domačine streljati, da je napravila »red«. Bilo ie okrog 40 mrtvih. — Novi angleški generalni guverner Južne Afrike ie princ Artur Connaught. — Tripolis itak ni bila nikdar italijanska. ati le v toliko, v kolikor je bila napojena s krvjo ljudstva, ki so ga nacionalistični požrešnežl pošiljali v boj za svoie lastne interese. V zadnjem času se pojavljajo tudi v zasedenih mestih zna- Kulturni vestnik. Koncert 28. oktobra. Slavnostni koncerti so nekaj takega, kar oporeka v bivstvu samemu sebi: umetnost ne trpi poleg sebe otrakanega razpoloženja duš. Sel sem radi glasbe, zato rabitn besede, za katere dajem po svoji vesti odgovor. Maja krivda je torej, če se nisem mogel uži veti v ves prvi del do odmora, če nisem imel mnogo ne od Smetanove »Slavnostne predigre«, ne od treh pesmi, ki jih ie zapela gdč. Richterjeva, niti ne od Foer sterieve *Moie mladosti«, ki bi jo želel v tei interpretaciji še kdaj slišati tia kakem »čistem« koncertu. Vse drugo so izpolnile oficielnosti. Umetnost pa ie prišla do be sede šele z nastopom Zikovega kvarte*a (Dvorakov »Ameriški kvartet*). G Drvo-ta ie zapel dvoie pesmi (z obligatno »na-vrh«-pesmijo pravzaprav tri. kar je tudi potrebno, da ne zamre popularnost pr> publiki). Dvorakova »Husitska« je skladba polna brezobzirne upornosti in samozavesti. Škoda, da je gledališka dvorana tako neakustična. toda o tem in drugem pisati. mi ne dopušča prostor. V celoti ie bil krasen večer in izvajalcem ie lahko v zadoščenie Zlasti še g. Balatki. ki ie od predstave do predstave popolnejši. M>r-da ni daleč dan. ko se samo od sebe reš. tisto sporno vprašanje, kdo }e pri naši operi naiboljši dirigent. —t. Na K fsgo je vem koncertu, ki se vrši v sredo 3. nov. v Unionu, se bodo proizvajale poleg »Treh soiospevov s spremlje-vaniem za klavir«, ki so na prodaj v vseh trgovinah, še sledeče pesmi: »Stopil sem na tihe njive« (Sardenko), »Da sem jaz Jezus« (Golar). »Otožnost« Aleksandrov-Murn), »Gazela« (Češka narodna, Kette), Na klavirju pa se bo igralo: a) »Pingra-ve«, b) »Skica«, c) »Andantino cantabile«. d) »Allegretto«, e) »Andante poeco plu mosso«. — Predprodaja vstopnic v prodajni J. Vidmar. Pred Škofijo 19. Koncerti komornega godalnega kvarteta Zika se bodo vršili dne 6. novembra v Mariboru (velika dvorana G6tz) in dne 7. novembra v Celju (Union). k Koncert Th!erry . JeraJ - Brezovšelt. Operna pevka liublianskega opernega gledališča gdč Vilma pl. Thlerrveva ter viol prol liublianskega konzervatoriia g. Karel Jerai priredita s spremstvom kapelnika liublianske opere g. Ivana Brezov-šeka dne 8. novembra t. I. v veliki dvorani hotela »Union* v Liubliani skupni koncert. Omenjeni umetniki bodo tekom novembra priredili še po en koncert v Mariboru In v Celm Koncert Antona Trosta, natega znanega glasov irskega virtuoza, se vrii v nedeljo dne 14 novembra t. I v veliki dvorani hotela »Union* v Ljubljani. •Društvo slušateljev lllozolske fakultete v Ljubljani« priredi v zimskem semestru I92H/2I serijo javnih predavani Za ta predavani« ie društvo naprosilo na še naiodličneiše kulturne delavce Do sedal so že obliuMli svoja predavanja gg. dr l. Cankar dr J. Debevc. Pr Finžgar O. Zupančič Prvo teh Predavanj se bo vršilo v petek dne 5 nov. t. I. v zbornici na univerzi ob 8. zvečer. Predaval bo g prof dr. losip Mantnani »o kni:2nicah«. Cene prostorom so za sedež 4 K. «• ;*šfe 2 K Cisti dobiček ie namemen ta nabave skript In drugih učnih pripomočkov. Preplačila se hvaležno sprei«maio. Vabimo tem potom slavno občinstvo, da se v kar naiobilnejšem *tevil" udeležuje teh predavani. - Odbor društva._____________________ — Ljubljanski trg. Tržno življenje le bilo pretečeni iel° živahno. Odpad Koroške se na trcu zelo pozna. Cene me su so ostale na preišnii stopnji in ni pričakovat! preokreta za bodoče tedne. Vsled visoke cene kož, 50 K za kg bo ostalo goveje meso Pri sedanjih cenah od 17 do ’4 K za kg 'n se.'»e dovolilo as. kako p Kiražeme. Bilo bi želeti, da bi iz-voz.ničarii govejega mesa na Dunaj smo treno postopali, upoštevali domači trg in ne navitali nepotrebno cene volom, kar donaša posamezmin samo treno.„e uspehe. v splošnem pa *el° nez.dravo vznemirja trg. Sadni trg. posebno kmečki, je zelo živahen, a primanjkuje že nekolik' blaea. Cene sadiu so »zvozničarji po Sloveniji zelo občutno navili, kar ima na ljubljanski trs neprijeten učinek Kvaliteta sadia je vsled nizkih cen 2 do 5 K za kg Jabolk slabša. Hruške so od 5 do 8 K kg. Navadne zelenjave za vsakdanjo potrebo je na trgu zadosti po nizkih cenah. Krom-pir-a ie dovolj, plahte se že celo po 1.y0 kron za kg. Maksimalna cena je 2.4U K za drobno. Konzum masia, katerega je na šibak. Jaiec na llubljan- meni vozni red na progah zahodno in severno od Belgrada. Od tega dne bodo vozili vlaki v smeri proti Zagrebu: 1. Sim-plon ekspres z vozovi L razreda v Pariz* Calais in Ostende. Odhod iz Belgrada ob 22.4b; 2. brzovlak št. 4 z vozovi 1. in 11. razreda ima vsak dan direktne vozove za Ljubliano in direktne vozove za Trst, Milan, Turin, Modeno in Pariz, v pone deljek, sredo in petek pa direktne vozove na Dunaj in Prago. Iz Belgrada odhaja ob 21.: 3. brzovlak št. 6 z vozovi l. in H. raz,-reda z direktnim vozom v Brodu za Sa-raievo in v Zagrebu za Bakar. Iz Belgrada odhaia ob 18.: 4 osebni vlak št 12 z vsemi tremi razredi odhaia iz Belgrada ob 7.: 5. osebni vlak št 32 z vozovi vseh treh raz.red. odhaia iz Belgrada ob 23.35: 6. mešani vlak št 34, ki vozi samo do Vinkovcev, odhaia ob 14. — Pridelek vina y Dalmaciji. Letos sc v po Italijanih okupiranem-delu Dalmacije pridelali okoli 150.000 hektolitrov vina Od re^a pridelka odpade satnu na ši-beniški okraj 35.000 hektolitrov. — Cene dalmatinskim ribam. V Splitu so določene ribam maksimalne cene, ki se giblieio od 8 do 40 K kg. —• Premi-sovni rudnik »Karpan« v Istri, ki producira letno 1,300.000 q premoga po 600.000 kalorij, |e kupila itallian-ska družba »Arsa«, ki ie zvišala svojo delniško glavnico od 15 na 30 milijonov lir Preišnii lastnik Trboveljska družba ie ostala udeležena s 40 odstotki. — Gospodarska konferenca nasledstvenih držav. Na predlog ameriških delegatov reparaetiske komisije ie avstrijska sekcija soglasno sklenila sklicati gospodarsko konlerenco, katere se udeleže Avstrija, Potiska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Italija. Romunija. Nemčija In Madžarska, zadnia le, ako ratificira pred to kon ferenco mirovno pogodbo. Vse te države pošljejo na konferenco svoie zastopnike in sicer I za trgovino, I za promet i za finance, 2 za veleindustrijo in I za bančno stroko. Na konferenci bodo razpravliali o uvozu in Izvozu, o vprašanju tarif, o železnicah, o oddaiah in dohodkih, o vpra-šaniu ureditve razmerja uvoznih In iz- voznih cen, o denarnem in čekovnem pro metu, o blagovnem transltu, o poštnih, brzojavnih vprašanjih itd Pripomniti se mora. da bodo Amerika, Anglija in Fran-ciia na konterenci zastopane samo s posvetovalnim glasom, tako da bodo srednje - evropejske države lahko samostoino odločale v vprašanjih, ki se ilh tičejo. — Površina državnik gozdov v Češkoslovaški znaša 206.400 hektarjev. Od teh odpade na Češko 106.000 heKtarjev, ostanek pa na Slovaško. — Veleposlaniška konferenca Je dol o-čila. da mora Nemčiis v nadomestitev za voine ladje potopljene v zalivu Scapa-Floliskem. oddati še *3.000 ton v lad em cah, vlačilcih in pristaniških ladlah. Vsa vsota zahtevanih nadomestllnlh ton v ladjedelnicah, bagerjih In drugih pristanis kih ladjah znaša 275.000 ton. — Pomanjkanje sirov tu. »Norddeu-tsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Rima* Kakor poroda italijanski zastopnik zveze narodov, se bo na občnem zboru v Bernu razpravljailo tudi vprašanje gospodarske solidarnosti Zedinienih držav za odstranitev ponian kama sirovin in vprašanje o sprejemu Nemčije v zvezo narodov. — Ravnateljstvo romuns-lh državnih 2e'eznie ie pozvalo naše ministrstvo sa-obračala na skupno konterenco za ureditev pr >metnih odnošavv med Jugoslavijo in Rom'inllo. Naš prometni minister le sprejel povabilo in se bodo pogajanja v par dneh začela — Zamenjava novčanlc na Romunskem. Po poročilu našega poslaništva v Bukarešti se te tam začela zamenjava novčanic po 1000 leiev. Zameniava bo traiala do 5. novembra Novčanice po 100. 20 m 10 leiev se bodo zamenjavale po-zneie. Poraba petroleja. »Boston Niur Biro« poroča, da sedania dnevna poraba petro leja v Zedinjenih državah znaša 1.156 016 baril, medtem ko doseže proizvodma samo I, 143 0S5 barII. V splošnem se ie poraba petrole a povečala za 32 odstotkov. Jasno ie torel. da ne moremo misliti o po. cenieniu petroleja, kot so nekateri listi pisali. ampak se mora nasprotno misliti, da se mu bo cena še zvišala. trgu dovoli, Je sketn trgu ni, Istotako divjačine. Vsled zi-menja. da se bo dežela popolnoma odtr- ! dave nove stavbe ob Mahrovi hiši se bo-gala laški nadvladi. V notraniosti ni niti do izvršile obsežne premestitve stojnic na enega laškega vojaka več In imperialistični krogi v Italiji so vsled svojih pokopanih načrtov hudo poparjeni. Krivi so vse te velike žalosti seveda socijalistl, kateri jim ne privoščijo nedolžnega vese Ija, da bi poslali novih 200.000 vojakov grobove ko at v saharsko puščavo. »Pa-tria« piše, naj se socijalisti nikar preveč Vodnikovem trgu. Upošteval se bo kolikor mogoče dosedanji red razvrstitve, v kolikor sc da spraviti v sklad z ličnostjo trga in zelo omejenim prostorom. Interesente se prosi, nai to upoštevajo in ne delajo neutemeljenih pritožb. Izpremctnb* voznega reda. Prometno ministrstvo objavlja: Potniki se ob- na koncu igre sta se oba kluba pogodila ln jo sprejela za prvenstveno. Določeni sodnik ni došel. Jus Prvenstvena tekma Primorje : Spar-ta 0 : 2. Zopet iznetiadenje! Scarta —« polna rezerva — in doslej od vseh poražena, zmaga nad resnim nasprotnikom. Tudi tu je odločila zmago lepa igra in velika delavnost. Sicer igra srednla. Primorje nestalno, enkrat v dobri, drugič v slabi formi, tako da si nikdar ne moreš zamisliti rezultata pred tekmo. Je to čuden svet: Primorje! — Koti 2 : l v prid Primoriu Sodnik g. Loos. Jus. Prvenstvena tekma Hermes : Svo« boda I : 2 (1 s 1). S svojim nenavadnim trudom si je zaslužila Svoboda svo'0 zirago. Hermes z nekaj rezervami ni od ravno v naiboljši formi. Svoboda zlasti v drugi polovici zelo napada in ie v veliki premoči; Hermes sedai večinmia branj. Izvrsten vratar in centerhali obvarovaia Hermesa pred večjim porazom: slaba tu-d msta bila desna zveza in desno krilo. Igra ne ma'0 napeta. Goal proti Svoboji Iz gnieče pred vrati napravlien s čelom Surovost obojestransko velika; tudi svoboda ie igrala tokrat surovo; vzrok: surovost Hermesa. — Koti II : I v pnd Svobodi. Sodnik g. Hrast precej dober. Publike skoro nič. lus Šport. opisi. 1» Irt« i>l»V, Ilrtj ac DVJVIJrtllOH Ull\«l J/IV*W | III V. IIIV/ J . —------ ne vesele, ker pride tudi zanje dan plačila.^J _ veščajo, da se od 1, a^vuiaUia t, L Izpre- Prvenstvena tekma Jadran : Sparta se ni vršila, ker Sparie ni bilo na igrišče. Jadran ie tedaj prav na lahek način dobil dvoje točk. Prvenstvena tekma Hermes : Primorje 1 s I 10 : 0). Pri za prvenstvo drugo razrednih klubov zelo odločilni tekmi postaviti tako slabo moštvo (zlasti pri Her mesu!) in tako flegmatično igrati, ni ravno stara navada. Igralo se je obojestransko precej brezbrižno, pa morda zato ne-surovo. Kakovost igre slabša kot navaden trening. Hermes nekoliko kombiniral, napadalo se ni mnogo. Goal za Hermes iz enajstmetrovke, proti pa lasten. Sodnika nadomestoval g. Oman. — Vsled brezbrižnosti gotovih gospodov - prirediteljev bi kmalu postala tekma prijateljska, Sele Iz Kočevja nam pišejo: Glede sestave volilnih Imenikov na Kočevskem vlada velika zmešniava. Občinski gerentle so sptva vse Kočevarje domačine izpustili iz imenika. češ da niso Slovani po plemenu in ie* ziku. Tako ie bito v nekatere kočevske on-čine vpisanih samo po par volilcev. Kakor se zatriuie, ie pa okrožno sodišče v Novem mestu naročilo vse občinskim uradom na Kočevskem, dai malo vpishii v volilni imenik vse osebe ki imaio predpogoje za volimo pravico, brez ozira na to, ali Je kdo Kočevar ali Slovenec. To stališče okrožnega sodišča se nam vidi pravilno, ker It brezdvomno. da se noben Kočevar nc b* poslužil opcijske pravice temveč boda ostali vsi naši državliani. Ako se pa Kočev-cem ne prizna vollne pravice, » Jih tudi ne sme klicati k vojakom. Res pa ie. dl vse potno kočevskih tantov služi pri v*> jakih v Srbiji, Macedonlji In ob alban>id mej. Enaka pravica za vse bt tudi za — Kočevce. Podova, Tukaj se Je vršil v nedeM« 25, oktobra 1920 volilni shod, kmetsko delavske zveze. Shod ie bil sijajno obiskan in prostori natlačeno polni. Posušalci so z zanimanjem poslušali govornika sodrue* Krištofa, ki le v dališem govoru pojasnit položaj. Prestopilo Je tudi nebroj članov SKS k naii KOZ. Le tako naprej. In zmag« bo naša' Ročna pri Gornje« Grada. Dne 24 t m. se ie vršil v Bočni pri Gorniem grad* Javen ljudski shod, na koterem Je poročal • Martinčič iz Celja. Po referatu govor nika o sedanlem političnem položaju In d potrebi enotnega delovania tvorniškeea delavca s kmetskim delavcem, ravno tak« i malim kmetom In kalžariem za skupno Interese proti vedno naraščajočemu kapitalizmu, ie liudstvo burno odobravalo i* videlo se ie. da se kmetski proletarllat zaveda svoie nainue. kar bo lavno pokazal 2R. novembra Ustanovili so tudi podružnico kmetsko delavske zveze. Gornji grad. Brez vsake predpriprav* In agitaclie se ie vršil v Gorniem grada dne 24 oktobra laven shod, na katerem sta poročala ss. Tekauc hi Cepin Iz Ceiia Ljudstvo, katero je dosedai živelo nezavedno svoiega razrednega polož.aia. Je oi Izvajanjih govornikov uvidevalo, kakJ nu'no !e potrebna organizaciia in ustano-ili so podružnico kmetsko - delavske zveze, v katero se ie takoj vpisalo lepo število članov. V nedeljo, dne 7. novembra se bo vršil tu zopet shod, na katerem bo poročal s Koren iz CeUa. To in ono. • Moža Je prodala. Amerikanski listi poročajo, da je neka ciganka v nekem mestecu blizu Newyorka prodala svo;ega moža za 5 tisoč dolarjev. Kupčija ie bila skla-niena baie celo ^red mestnim notarjem. Prvo vprašanie ie seveda, če le bil m.>t s kupčijo zadovoljen, drugo pa če le vest sploh resnična. * V sežiganju mrličev ima NemčlU rekord. Tako ie bilo na Frati;oskem v prošlem letu sežganih 595 trupel (v Pariza 534!), na Angleškem 2030, v Švici 2050, a v Nemčiji 15.905? »L'Humanite« z žalostjo priznava, da se sežiganje mrličev na francoskem ne more udomačiti med ljudstvom. Zaman je. če mu pridlguiejo o slabih posledicah nakopičevanja trupel na pokopališčih in o higijenskih, etskih In estetskvli prednostih k Tematiziranja (sežiganja). So pač nekateri interesenti, ki jim je v korist* če vzdžujejo verske predsodke med ljudstvom! Dvajseto stoletje. »Petlt Parlslen« po« roča. da se živi v Parizu 30.000 oseb s napovedovanjem sreče iz kart in raznovrstni! ugibanjem bodočnosti. Toliko i* prefrigancev, koliko pa le bedakov, ki to* dijo te preSrigauce? Strnit 4. NAPREJ. Stev. ‘252. L N. Tolslo}. Moški in ženska. tPcsiovenll Pran Pogačnik.) (Konec.) Knjižico sera pregledal.* Ne da se o tem pisati in zavračati, kakor se ne more zavračati tega, ako ako bi kdo dokazoval, da je spolno občevanje s trupli prijetno in neškodljivo. Človek, ki ne občuti tega, kar občutijo sloni.** da je spolno združevar.le sebe in sočloveka ponižujoč in zopern akt, v katerem človek odplačuje prisilen davek svoji živalski naravi in ki je upravičen le s teni, da stremi po zarodu, v kar sili čl o voku gotovo dobo nepremagljiva potrebnost tega poniževalnega in zopetnega de Janja, vložena v njegovo naravo, — takemu človeku, stoječemu na stopinji živali, ni mogoče tega pojasniti in dokazovati. — Ne govorim o iažnosti maltuzijanstva, ki stavlia objektivno preudarjanje (in Se celo krivo) za temelj vedno subjektivne nravnosti. Ne- govorim o tem, da med ubojst-vsm, zamorienjem ploda ht tem postopanju ni bistvenega razločka. Oprostite! Sramotno in zoperno je govoriti resno o tem. Treba pa Je govoriti in razmišljati, kako Izprijenje bi kaka oto- * V tem odlolku se L. V. Tolstoj izraža o angleški brošuri, ki priporoča obrambna sredstva proti zaploievaniu otrok, ki so mu io postali, da bi izvedeli njegovo natančno raneme o tem vprašanju, kate rega se ie na prejšnjih straneh le mimogrede dotaknil. •* Prirodoslovci so opazovali, da se sior.i odlikujejo z nenavadno vzdržnostio v spolnem občevanju, ako so ujeti, celo z nekako sramežljivostjo. pelost nravnega čuta Je mogla ljudi privesti k temu. Z nilmi se ne smemo prepirati, nego jih lečiti. Da, zares stoji ruski nepismeni, pitju udanl mužik, ki veruje na »petek«, ki se z grozo obrača od tega početia in ki vedno smatra spolni akt za greh, neprimerno višje od ljudi, ki krasno pišejo in so toliko drzni, da izrabljajo filozofijo v podkrepitev svoje podivjanosti. Ne pregreška proti nravstvenem zakonu, ki bi ga ljudje tako skrbno prikrivali drug drugemu, kakor je pregrešek. ki ga vzhuia pohotnost: tudi ni pregreška proti nravstvenem zakonu, ki bi bi) tako občen vsem ljudem in k) obvladuje ljudi v naj različneiših in najstrastneiših oblikah: ni pregreška proti nravstvenemu zakonu, o katerem bi imeli ljudje tako različna mne-nia; prvi smatrajo gotovo dejanje za strašen greh, dočim ie drugim le nainavadnej še udobje ali naslada: ni pregreška, glede katerega bi se kazalo toliko farizejstva: dalie ni pregreška. katerega presojevanie bi tako točno določalo nravstveno stopinjo človeka; končno ni pregreška, ki bi bil bolj poguben za poedlnca, kakor tudi za napredek vsega Človeštva. Te misli so čisto priproste in jasne temu, kdor misli spoznati resnico. Tuje. paradoksne in celo nepravične pa se zde te misli le onemu, ki ne stremi po spozna-niu resnice, nego ki smatra kot resnično življenje z vsemi grehotami in zablodami. Ta stvar ninia konca. Tudi sedaj še premišljujem o tem (o spolnem vprašaniu) In vedno se mi dozdeva, da bi moral še mnogo poiasnlti in izpopolniti. To ie razumljivo, zakaj delo je ogromne važnosti In novosti, a zmožnosti, rečeno brez napačne skromnosti, tako slabe In neodgovarjajoče pomebnosti predmeta. Zato mislim, 4a morajo sodelovati vsi, ki jih zanima; vsi naj delajo po svojih močeh. Ako izrazi vsakdo s svojega osebnega vidika svoie odkritosrčne misli in čustva o tem predmetu, se bo mnogo temnega razjasnilo, prikrite napačne navade se bodo odkrile, kar se nam kaže tuje, ker nismo vajeni nanj gledati, se nam ne bo več zdelo tuje, in mnogo, kar se nam zdi naravno, ker smo navajeni slabo živeti, se nam ne bo več dozdevalo naravno. Pa srečni slučajnosti sem imel več možnosti od drugih, da obrnem zanimanie družbe na ta predmet. Treba je, da drugi delo vsestransko nadaljujejo. Mimi m mr. Casu primerno čtivo kupujte, čitajte. razširiaite BROŠURE: IV. Država orihodnjostl. Cena 40 vin. Narodno vorašanje in Slovenci. Cena 10 vin. Vun z enako volilno nravlco! Proč s carino na živila Cena 40 vin. Zvišanie dulion dač. Cena 10 vin. Tainosil šoanske inkvizicije. II.. 111. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Katoliško svetovno narlranie In svobodna znanost. Cena 70 vin. Krst sv. Vlad!»n«ra. Cena 50 vin. Cerkvene orI«toib!ne ali štolnina. Cena 30 vin. Ra z nrav e VII. rednega zbora lososi, soc. dem. stranke Iz 1. 1909. Cena 60 vin. Koliko orlflče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Razprave rednetra zbora insosl. soc. dem. stranke iz I. 1917, Cena 1 K 50 vin Lurška pravIHca. Cena 40 vin. Francka in druuo. Spisal iitbin Kristan Cena 50 vin. Primož Trubar in naša reformacija. Cena 50 vin. Pod soovednhn pečatom, II. del. Cena 2 K. Pri vseh teh brošurah so c sme višje za 3(1% Abditus: Naša gospodarska in soci-lalna vprašr.nia. Cena 4 K. KonmnMični manifest Cena 2 K, Eno leto v Narodnem oredstavništvu. Cena 6 K. Majski spis (za leto 1920). Cena 3 K. Scdruei. sodružicel Naročajte zgornie kniižiee naravnost ali no dopisnici nri unravi »Nanreia«. Ljub-Hana. Frančiškanska ulica štev. 6. I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe mariiivo za razširjanje zcorai navedenih brošur. Vpcšiiite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega po.š'ljan>e ne ustavi. Izdaiaieil: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec, UMI, m inv. s i.EGiimvm mitu ; bkejieb mm TiSKGvtKE Jfft JCIE, SiUFfiK-PVfl IN Sir.fi.Ci. KfiiK©BER-kižSE pa£t:feTE m vabila ZA SKCDi IN ViSCLICC LETNE ZRKUUCKE Kfi^.C&es-.fiEJSfi aBEž&Sfi ZA TISKANJE ČASOPISOV, KH16, BROŠUR ITD. STEREOTIPE JA. Lfl?OS3tAF3J3« L. Cserkntan LIubRfana Ve lka zaloga podplatov, n IffRkl Ril kož itd. na de selo lldifJM Sv* Para cesta 71 zeve d Uksm Ljubljana, Cani arjevonabiEŽje 5 priporoča sledeče tvrdke in j.odjetja: v Lfubffsmi: Arhitekt in stnvbeno podjetje Viljem Treo Cospo.-veiska cesla 10. Spediein F. & A. Uh er Seenburgova ulica 4. Beton, ielezobeton in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal H.lžerjeva ulica 7. Stavbpno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. Žarni' ice »SvtTia44 Mestni trg št. 25, Exporl čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c št Ut. Krojaška delavnica Krekov trg št 10 v hiši !mpcx. Pisalni stroji F. Bar Cankarjevo nabrežje 5. Predaja m popravila piši. strojev The Rex Co. Selen buri-ova ulica 7/t Eleklroiehnični predmeti ,.Sv< tla“ Mestni trg 25. NaVup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Giegorčičeva ulica 6. iE Pltainl Jtroji Erfsvec & Turk, EemSnston se dobijo pri 23: :B=3 »J. Sv. Petra cesta št. 21—23. Zahtevajte ponudbe EE .L Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj ee blagovoli poslužiti Ivrdke: Prva hslctl a Itfovineitlae«! HS.TE K C K EK JU K in el»ug prB tv. B&tberS v Kaiozsh. j.. Sl pri »Zlati lopati*4 •m preje Hemisers •» Ijiitlia, lelrarln lis tin. 7, - J RS.ptcti KibiMke cerkve« Po zelo 2RPŽ5RŠ ceni ncva 0vokolesa, plašči, zračnice, HVoinfi itro l in vsakovrstni deti, knrbitne' Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo, se v popravi'o <1 v o k o lesa in lažni stroji. i F. EilUFL. LJliljLJfliifl. Stari Im št. 28.1 KAVARNA „LEON“ Staii lisi Kavarno sva na novo elegantno opre. mila ter se pripori čava za obilen poset. - - Na razpolago elektr čen klavir. - - Z ve'espoštovanjem Leo In Fani Pogačnik. LJUBLJANA, SELENIURCOVA Ul. 1. Interesna skupnost s brvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: naikulantnere. :: Lžž: Velika ljudska kuhinfa v Židovski stezi št. 0 je otvor ena. fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 6. f Stojali isiei h———— Feb votte toiiute o« Os: GOSPODE COS.-Al Za falo Mlelo itmliife SPREJEMA: na tekoči račuu proti najugodnejšemu obrtstovnnju. KUPUJE .. PRODAJA: devize, valute, efekte *ld. ESK0NT1RA: jat v«% fakture Brzoiavl: ESKOMPTNA. DA 1F • ,?redi,e predujme LfJAJL,, nu blago, efekte itd. I7DA 1A ‘ akreditive na vsa tu in inozemska mesta. POSPEŠUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. InL telefon št. 146. Oblast konces. zavod za pokončavanje miši in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska u iea štev. 36,11. Avtomobili, motorji, ko’esa,. pnevmatika, autogaraža J Goreč GosposVidska c. 14. 'Manufak ura in zaloga oblek Schwab & Bizjak D\otm trg 3. Tehnične potrt bščine Odon Koutny holodvorskn ulica 57. i lillE 8i fiauil i 121 £ M i p [Cit IR IN H r. Drisy, priporoča svojo delavnico za iz delovanje oblek za gospode po pc; meri. Ima prvovrstne moči. Točna pusuežba m zmerite cine, lil in sieiniiab tn 120 s MoiooaMvl 21 Podplate na debelo dob te zopet pri tvidki K. A KREGAR Ljud jar.a. Sv Petra c. 21-23 Raznofev Ine aparate Opalographe in potrebščin k istim dol avi The Rex Co. Selenburgova u, 7. špedicij^ko in komisijskopud.etje Selenbui gova ulica St- 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kuri nim materijnlom #*a debelo: Ljubi gl.kolodvor. Na drobno: Selenhut g. ul. 12. 2 m e lit e cene! ZJ Skaboforrn se zopet dobiva! Proti srbenju, svmbu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v na bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporo eno tir. Flescba origr. Skrbtifoi movo mazilo. Ne maže ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skub«form“. Dob va se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Rii j ri v «| pri -»Zlatem Jelenu* IV,, iharn Sušnik ... ^-.mn trp. „NAPREJ“. Bolniška strežnica za bolnico bratovske sklodnice v Trbovi.ah se išče« Nastop službe takoj. 7.a obrtno in ro t h i n s k o —I ■■ II, 11^ rabo v vsea - ntiMit tii. - Istotam 6e dobe posamezni deli za siioje, olje in igle ter vse pohebščine za šivilje, krojače in čevljur e. iiaaffl! 50,= er.et.o. Glavnica * «e*ervaml okreslo 14 05.C0C.vt0. Sprejema uoge na Knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim ^«-»iiScaJKm».i3a6JIW5SHSSgSES5X-? IZJG:- • I Ljubljanska kreditna banka Brzc]a>nl nttsiov: B oka, v Ljubljani. Te'elcn štev. 2CI. Podružnice: V Splllif, Ccfctcir, Trslv, Sgttfcti*, (crkf, Caliu, Nfiritcru In BercvljsN t*r bsfcCr.a ebfptt zHura v Ptoju. R*£C>: ve » • o r. t k 45 060.000. Kupuje in vrv vr.*e s,£OT .fi>;- • np t <-v Tilli-.'4 'J. M81 (h >»h;i4 r f > ♦ \ • ti G >—— \ Efi'*ov^tne ^•• «*>««. — mm Thk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.