Proletarci vseh dežeS, združite se! Poštnina plačana v gotovini. zr>xuilTi it 7 hano sr š c% ** a ■ • m a j a « JD -O Jg-g-ig 1JUMJ I Ljubljana, 23.111. 1923. 2. Uredništvo in uprava: »Delavski dom", Turiaški trs 2, Ljubljana. Naročnina mesečno 4 dinarje, za Ameriko 2 dolarja za celo leto. Volilcem Socijalistične Stranice Delovnega Ljudstva. ;i Okoli Somišljeniki, sodrugi, tovariši! Leta 1920 pri volitvah v konstitu-anto je dobila revolucionarna proletarska stranka v Sloveniji okrog 15.0u0 glasov. Dve leti in pol režima ;>Ob-znane« in »Zakona o zaščiti države«, dve leti in pol preganjanja, zapiranja po ječah, hišnih preiskav, sodnijskih procesov, izgonov, odpuščanja i/ služb, razpuščanja proletarskih organizacij in najhujšega terorja podjetnikov ni zlomil borbenega duha zavednih proletarcev. Odpadništvo Korena in drugih njegovih tovarišev, ki so se prodali za Sudeževe groše kapitalistom ni moglo pokolebati industrijskega proletarijata. Volilne sleparije in laži nasprotnikov, zlasti laži Koroščeve stranke, ki je tako nedostojno, potom svojih agitatorjev lagala po vaseh in mestih, da naše skrinjice ni, da je sklenjen pakt, da se meče v prvo skrinjico — ni mogla pokolebati zavednega proletarijata. Dosegla je s svojimi lažmi samo en uspeh: da je izvoljen režimovec Pucelj in da so se ojačiii demokrati. Okoli 8000 zavednih proletarcev je navzlic terorju manifestiralo za naš revolucijonarni proletarski program. Tako vprašuje dr. Korošec in nemara še marsikateri njegov volilec. Proletarijat od teh volitev pod režimom terorja ni tako ničesar pričakoval. Mi smo jasno govorili množicam, da grdo varajo ljudstvo vsi tisti, ki mu govore, da bo z volitvami na en dan doseglo avtonomijo. Mi smo povedali jasno desettisočerim množicam, da je vzrok današnjemu neznosnemu stanju ofenziva Kapitalistov, ki hoče potom draginje, indirektnih davkov, zatiranja in izinozgavanja delavstva, zvaliti vse breme gospodarske krize na rame tjudskih množic. Glejte vodstvo^ SLS! Komaj je z največjo demagogijo in s prevarami in lažjo pridobila večino glasov ljudstva, komaj je izvršeno glasovanje za plebiscit, že ponižno prosi Pašiča naj vendar upošteva pobožne želje Slov. Ljudske Stranke, ter se velikodušno odpove centralizmu in izroči vso oblast v Sloveniji Slovenski Ljudski Stranki. 14.000 proletarcev je manifestiralo za naš prooram in taktiko. Naročnikom. Za časa volilnega boja smo poslali mnogim »Delavske Novice« na ogled. »Delavske Novice« so edini časopis, ki stvarno in pravilno brani interese delavskega razreda v mestih in vaseh. 14.000 proletarcev je glasovalo za politiko, ki jo zastopajo že par let »Delavske Novice«. »Delavske Novice« morajo biti v vsaki proletarski hiši. Tisk je močno orožje delavstva in poljedelcev v boju za vsakdanji kruh, v boju zoper draginjo, v boju zoper teror in nasilje podjetnikov. Naročnina, ki jo plačaš za »Delavske Novice« se ti tisočero povrne: vsaj novice branijo tvoje življen-ske interese. Vsak delavec in poljedelec bi moral biti naročnik. Ce sam nima denarja, naj O volilni svobodi to pot ni moglo biti govora. 6 velikih shodov nam je policija prepovedala. V Trbovljah je prepovedala prihod kandidatom naše stranke in okoli 15. najboljšim našim zaupnikom. V Zagorju je s žandarmi razgnala naš shod, potem ko je prepovedala govoriti našemu tajniku. Vsi volilni shodi so bili strogo pod policijskim nadzorstvom. Navzlic temu ste storili svojo dolžnost. Brez sredstev, po dve in pol letnem 'terorju, navzlic nasilju in preganjanju mi smo samo neznatno za tisoč glasov nazadovali. V vesoljnem potopu nacijonalizma, plemenskega šovinizma, mi smo hrabro in odločno dvignili rudeči prapor ,internacijonalizma, mednarodne solidarnosti in razrednega boja. Mi sino odločno in hrabro v dobi absolutističnega, policajskega centralizma dvignili prapor samouprave prave avtonomije ljudske, ki je mogoča samo v federativni delavsko kmečki republiki. Sredi splošnega nasilja in terorja mi smo odločno pozvali delovno ljudstvo, da se bori v enotni proletarski fronti za svoje osnovne pravice in potrebščine. Za to taktiko je manifestiralo okolo 14.000 proletarcev v Sloveniji. Razdirače delavskega pokreta narodne socijaliste in socijal-demokrate Bernotovce je proletarijat obsodil najbolj temeljito v Sloveniji. Zgubili so, dasiravno so imeli dve in pol leti popolno svobodo, dasiravno jih je podpirala policija in režim, 26.000 volilcev ter dobili komaj okolo 6000 glasov, kei proletarci iskreni in pošteni še niso spoznali, kam jih vodijo njihovi voditelji. Klerikalci so dobili ogromno večino glasov na kmetih na paroli avtonomije. Vendar oni niso objasnili vzrokov današnje krize, se ne borijo proti indirektnim davkom, so za monarhijo, pa so zamolčali, da je prava ljudska avtonomija nemogoča v današnji absolutistični monarhiji. Ljudstvo bo kmalu razočarano od njihove fraze, od njihovih besed, ter zahtevalo dejanja. Oni pa so zatajili ekonomsko soci-jalne potrebe ljudstva in vse vrgli na eno karto: avtonomija v besedah. Centralisti v dejanju — avtonomisti, ljudska stranka v besedah. Proletarci, somišljeniki — med de-iavske in kmečke množice. Proč malodušje! Dvignite visoko naš program! Kaj pa sedaj? Kakor da bi bila avtonomija ljudska nebesna mana, ki bo padla na pobožno željo Korošca na lepo slovensko deželo. Slovenska Ljudska Stranka ni objasnila svojim volilcem, na kakšen način naj se doseže avtonomija. Ona ni povedala, da je zato potrebna korenita sprememba ustave, ki je temelj današnji absolutistični monarhiji. Ona ni povedala, da prava ljudska avtonomija |je nemogoča v monarhiji, kjer o vseh zakonih odloča kralj. — Ona ni povedala na kakšen način hoče priboriti avtonomijo. Ljudska avtonomija znači, da ljudstvo samo odloča in vrši zakonodajno in upravno oblast. To pa je le mogoče v republikanski obliki. A SLS le monarhistična. Kakšno avtonomijo šeli SLS? Ona stremi, da potom »Gospodarske Zveze« največje veletrgovine v Jugoslaviji in potom ostalih svojih velepodjetjih monopolizira trgovino z lesom in poljedelskimi pridelki in manufakturo. Ona se bori ne za avtonomijo ljudstva, temveč za avtonomijo, za monopol v trgovini in prometu svojih velepodjetij. Zato pa sili že v vlado. Ona se ne bori proti indirektnim davkom, temveč že dela načrte, kako bo sedeč v vladi še bolj obdavčila poljedelca skupno z vladajočimi centralisti. Ona se bori proti delavskemu razredu, ki je edini iskreni borec za ljudske pravice, za popolno samoodločbo in samoupravo ljudstva. Ona se bori proti hrvaškemu kmetu, ki je v ogromni večini v Hrvaški republik, seljački (Radičevi) stranki. Ona se bori proti srbskim zemljo-radnikom. S kom hoče ona priboriti ljudstvu avtonomijo. Avtonomija ni izvoznica, ni mala koncesija, ni podarek. Mari je vodstvo SLS tako naivno, da pričakuje od stebrov absolutističnega centralizma avtonomijo v podarek za božji Ion! Od Pašiča pričakuje dr. Korošec avtonomije. Da za vraga! če bi Pašič Razjasnite ljudstvu teror prevare in laži naših nasprotnikov. 14.000 somišljenikov! Vi ste avantgarda velike armade mednarodnega proletarijata milijonov in milijonov proletarcev celega sveta. Ni dovolj, da ste v volilnem boju storili svojo dolžnost. Naprej v boj za vsakdanji kruh, za osnovne pravice, proti terorju, proti izkoriščanju, proti kapitalizmu. Ob vaši strani so milijoni in milijoni razredno zavednega proletarijata celega sveta. Somišljeniki v organizacije! To je danes naša glavna parola. Povsod, kjer je najmanj 20 somišljenikov, osnujte organizacijo Soc. Stranke Del. Ljudstva. Povsod vstopajte v razredno zavedne rudeče strokovne organizacije. Samo potom politične in strokovne organizacije boste imeli uspeh v boju za svoje pravice in v boju za novi svakdanji kruh. Malodušneže poučite! Razdirače in intrigante gonite iz svojih vrst. Sklenite svoje vrste in delajmo s podvojeno energijo. Živel razredno zavedni proletarijat! Živela Soc. Stranka Del. Ljudstva! Živela enotna fronta proletarijata v Jugoslaviji! hotel dati avtonomijo bi vendar to vsaj pred volitvami obljubil in gotovo bi dobil v Sloveniji nekaj mandatov. SLS je tista stranka, ki je največ pripomogla, da je vsaka ljudska samoodločba in samouprava pokopana. Ona pomaga režimskim ljudem in strankam na noge, ker niti z mazincem ne gane za avtonomijo, temveč samo lepo v »Slovencu« prosi gospoda Pašiča en malce upoštevanja. Ali je to dostojno za stranko, ki je dobila večino glasov naroda? Ali se tako dostojno predstavlja voljo, izraženo IS. marca. Avtonomisti v besedah pred ljudstvom — centralisti v dejanju. Ljudski, demokratični v besedah — teroristi, absolutisti, monarhisti v dejanju — evo to so voditelji SLS. Tako vodstvo bo ljudstvo kmalu spoznalo in obsodilo, kakor samostoj-neže. zložita dva skupaj po 2 dinarja, ter naročita list. Izobrazba je tvoje orožje. Brez izobrazbe zapadeš revščini. Drugi teden preneha izhajati »Zarja«, potem ko je izvršila svojo nalogo na polju združenja delavstva. Vsi naročniki »Zarje« bodo dobili »Delavske Novice« prihodnji teden. Na ta način se obogati naša redakcija s sotrud-miki. Volilni boj je poslabšal finančno stanje »Delavskih Novic«. Zato nabirajte na nabiralne pole ob vsaki priložnosti za Tiskovni sklad! Poravnajte naročnino! Kdor ne vrne te številke se smatra za naročnika in je dolžan plačati naročnino. S prihodnjo številko ustavimo vsem, ki niso poravnali naročnine. Zato poravnajte še ta teden naročnino. Uprava in uredništvo. Delavci! Zahtevajte v vseh lokalih, gostilnah in kavarnah »Delavske Novice«. Kupujte samo v onih trafikah, ki Prodajajo »Delavske Novice«! IVAN BUKOVNIK: SocijalistKna vzgoja. (Konec.) 2. Drugo leto (srednji kurz): Poglobitev snovi iz prvega leta. — Praktične vaje učencev. — Splošni ekspoze glavnih sistemov moderne sociologije, zlasti v njihovih odnosih do marksizma. — Ekspoze glavnih gospodarskih sistemov. — Finančna vprašanja. — Statistika. 3. Tretje leto (višji kurz): Poglobitev snovi iz drugega leta. — Splošna zgodovina teh predmetov. — V sociologiji in v narodnem gospodarstvu pa po- globitev v glavne sisteme in njih zgodovina. Kolektivistične teorije: Predhodniki kolektivizma (zlasti od Baboeufa da-Jje). — Poglobitev v marksizem: Njegovi predhodniki. Marxovo in Engelsovo delo. Marksistična šola. Osnovni pojmi marksizma. Filozofija marksizma. — Praktične vaje. Seveda je ta način zamišljen le za one, katerim zasigura eksistenco stranka, oz. starši. Dosledno izveden načrt bi vzgojil elito inteligentnih proletarskih funkcionarjev, ki bi bili znanstveno dobro izobraženi in tako zmožni, voditi uspešen boj v smislu progresivnega marksizma. Ta načrt združuje v sebi vse pozitivne vrednote predvojnih vzgojnih stremljenj in se ozira predvsem tudi na najnujnejše naloge revolucijonarne dobe. Glasovi za taktiko enotne fronte in za delavsko kmečko republik, vladavino. Volilni rezultati olslasovih v industr. krajih Slovenije. o > Ljubljana 1923 >to 12623 to > = 05 > jU JZ > d) £ rca K2J to HZ TJ XI Sc/5 V) <0 u • — (/) oS C VI 'O c -J (O . o 00 Q «:š (O 00 J k. bi c0 W§:0 0J HČ. -Q O ‘C . ra J o trt ra CD ra c [ra, 'D o « •4-3 C O £ Ožgi ra tj -t- is ra i— Ji o Ljubljanska okolica, kjer stanuje delavstvo, ki dela JZ E ra TJ 00 _j "o «*-» io O E »55 h je lepo spomladansko jutro in oni bi morali ravno orati kmetu njegovo' najlepšo njivo. Hlapec je žvižgal za plugom tako poskočno pesmico in v zraku so se dvi-le in žgoleč zopet padale jate škrjanč-kov. Iz bližnjega gozda so mahale breze z zelenečimi vršički in so se priklanjale, kakor bi bile same sloke, belo opravljene device. Našim volom se je storilo tako milo in gorko okoli srca. Nenadoma je sprednji poskočil v objestnem veselju. Ostala dva sta najprvo začudeno obstala, potem sta pa še ona poskočila. čev: v ta namen se vedno ad hoc sestavi forum od neodgovornih oseb; iz članskega zborovanja se napravi kongres, iz zaupniškega zbora mednarodni kongres itd. Sestavljajo se pravila in pravilniki v svrho izvršitve puča. To so vse metode, ki so jih vpotreb-Ijevali socijal - birokrati, da bi se obdržali na mestih. Te metode so posebno v navadi pri narodnih in krščanskih socijalistih. Teh in enakih metod se poslužuje socijal-patrijotska centrala, da bi obdržala vkljub nesposobnosti organizacije strokovne in politične pod svojim vplivom, dasiravno ne upošteva jasno izražene volje članstva. Politika Koračeve - Topolovičeve centrale v Beogradu je zelo poučna; Da bi obdržala internacijonalni prestiž si misli, če že v Beogradu nemarno nič, naj pa še v Sloveniji ne bo nič. In oni izigravajo en čas Bernota proti Goluhu, potem Koruna proti Bernotu, Korena proti Sveteku in SVeteka proti Bračinacu: vse skupaj pa povrsti proti taktiki enotne fronte z jasnim namenom, da onemogočijo konsolidacijo strokovnih organizacij ali z drugimi besedami, da likvidirajo proletarski pokret. V Sloveniji je že nebroj »delavskih« struj: krščanski socijalisti, narodni so-cijalisti, orjunci tudi govore o delavstvu, demokratska Unija, radikalska Šuntajsijada, Naprejevci, Rdečeprapor-ci, nevtralci na Štajerskem oblastna organizacija: tako, da se delavstvo več ne spozna v temu kaosu. Kolikor voditeljev, toliko struj! To je krah malomeščanskega socijalizma. Vsi so oni likvidatorji — orodje buržuazije med proletarijatom. Naša proletarska stranka ima jasen program in jasno začrtano pot. Ona je izrasla iz enodušne želje in volje pro-jletarijata na konferenci enotne fronte. Ona je proletarska revolucijonarna stranka, 10.000 industrijskega proletariata Slovenije ji je dalo zaupanje. To je najboljši znak, da je na pravem potu. Ona mora v smislu svojih statutov doseči enotno fronto proletarijata v SHS v združeni delavski stranki. Podvojimo svoje delo, da to nalogo čim-prej izvršimo. Kako postopajo klerikalni podjetniki. Dopis iz Kamnika. Tovariši, delavci in delavke! Kako je to, da mi proletarci, ki vstvarjamo vse bogastvo tega sveta, živimo v veliki revščini in pomanjkanju? Kako je to, da mi, ki gradimo sve palače, stanujemo v beznicah, kjer se razboleva-mo mi in naše družine od tuberkuloze [in drugih proletarskih bolezni? Kako de to, da mi, ki delamo pohištvo, obu-Itev, obleko, živila — nimamo človeka In hajdi! Naenkrat so bezljali vsi trije voli, kakor pač bezlajo voli. Hlapec je vpil, klel in tekel za njimi. Konečno se mu je pa zdelo preneumno, vsedel se je na rob cestnega jarka, grizel travo in žvižgal skozi zobe. Med tem pride kmet! Vzdignil je silen krik in kreg! Pripeljal je svoje sosede, sorodnike in stri-nje. Z vilami, cepci in ostrimi grabljami je prikorakala cela vas lovit tri vole. Gospod župnik so celo dejali, da je gotovo hudič obsedel vole, kakor nekdaj svinje ob genezaretskem jezeru. Gospod vašKi učitelj je napravil predavanje o prepovedani radovednosti, gospod župnik je odločil: Pijanost in delirium tre-mens (norost vsled pijače), vaški birič pa je ponosljal malo tobaka in se zaklel, da spravi še tekom dneva vse tri vole v arest. Med tem so pribezljali voli v zeleno deteljo in so se začeli mirno pasti in prežvekovati. Za njih je postal cel svet naenkrat sama dolina veselja, kakor je bil popre-je dolina solz. Kaj jih brigajo kmetje, ki prihajajo z glasnim vriščem? Pripravljeni so bili deliti svojo zeleno deteljo s kmeti. Siti voli ne poznajo jeze in sovraštva proti svojim gospodarjem! Nasprotno! Kmet se jim je zdel celo dober, vsaj jim je dajal topel hlev, ki jih je ponoči varoval pred mrazom. dostojno vrednega stanovanja, niti spodobne obleke, niti dovolj obutev in živil?. Zato smo v pomanjkanju, revščini £n lačni, zato smo zatirani in zaničevani brez pravic in brez zaščite, ker smo premalo zavedni, ker se ne zavedamo, da smo vsi člani ene proletarske skupine, ker nismo vsi borbeni, ker se ne borimo vsi kot en mož pod rudečo proletarsko zastavo, da bi si izvojevali boljšo sedanjost in svobodno bodočnost. Dokler nas bodo razni krščanski, narodni in socijalpatrijotski laži-socija-listi voditelji varali s frazami, verskimi, narodnimi in soc. demokratičnimi, tako dolgo nas bodo podjetniki še hujše jzkoriščevali. To pišemo predvsem kot uvod in pojasnilo delavcem iz tovarne pohištva v Kamniku tovarne Remec in Ko. 7. marca smo sklicali shod lesnih delavcev, na katerem je poročal predsednik s. Tokan od osrednjega društva iesnih delavcev. Sam g. tovarnar se je udeležil tega shoda, čeravno je jasno, da je bil sklican samo za delavce z namenom, da preprečijo organizacijo lesnih delavcev. Ta »krščanski« gospod se čisto nič ne ozira na zakon o zaščiti delavcev, ker v njegovi tovarni se deda 10 do 14 ur na dan za plače, ki so za življenje premajhne, za umreti prevelike — ženske imajo 4 do 8 kron, moški 6—14 K na uro. Sodrugi iz kovinarske organizacije so tega gospoda vprašali, zakaj ne spoštuje zakonskega 8 urnega delavnika, zakaj niso izvoljeni zaupniki, in zakaj so tako male plače. Toda g. Remec noče o tem ničesar slišati. — On je mišljenja, da v njegovi tovarni ni treba organizacije. Par delavcev, ki so nezavedni, boječi in izdajalci lastnih interesov je popivalo na njegov račun ter so na ta način bili tako daleč nahujskani, da so metali kamenje na svoje tovariše, ki so jim hoteli pomagati in jih organizirati, da dobijo boljše plače! Vprašam vas tovariši, kako ste se mogli tako daleč spozabiti, da ste na svoje sotrpine ki vam hočejo dobro, dvignili roke s kamenjem? Ali vas je morda »krščanski« gospod Remec naučil, da tovarišem, ki se borijo za boljši kruh za vas in vaše družine in za ves proletarski razred, poplačate s kamenjem. To je sramota, in tako dejanje mora obsoditi ves proletarski razred. Če ste bili pijani, in niste vedeli kaj de-jlate, potem danes, ko ste trezni lahko uvidite, na kakšne zločine nad lastnimi sotrpini vas navodijo podjetniki, samo da bi vas še nadalje izkoriščali kolikor se jim zljubi. Taka dejanja se morajo drugič pribiti na sramotni stolp. Tudi imena teh glasnih hujskačev bomo drugič priobčili v časopisu, da jih bojkotira celokupno delavstvo cele Jugoslavije, ter jih nikjer ne sprejme v delavnice. In kako prijazen je bil sedaj z njimi! S sladkimi besedami jih je vabil in klical ob robu njive. »Moji zlati, dobri volički!« le govoril kmet, »vrnite se vendar k Vašemu skrbnemu gospodarju. Glejte, tako gorak hlev imam doma za Vas. In polen skedenj dišečega sena. Zakaj gazite to zeleno deteljo? Ne veste-1 da sveža detelja ni zdrava, da napenjaj? Oh, zlati moji volički, kako bi me bolelo, če bi Vas moral zaklati, ko si bodete želodce Pokvarili s to zeleno deteljo.« Katerega vola bi pač ne ganile te Prijazne besede? Seveda so prišli voli eden za drugim, uklonili so svoje silne tilnike pod kmetov jarem in krotko so stopicali proti domu. Komaj pa so bili v hlevu trdno privezani, se je obraz kmetu nenadoma spremenil. Jezno je gledal po’volih, potem pa snel bič raz steno. »Goveda prekleta!« se je drl, obrnil bičevnik in obdeloval z debelim koncem pleča in boke volov, dokler niso bili vsi krvavi, sam pa truden. Voli so ritali, bodli sem in tam, tulili od1 bolečin. Pa kaj je pomagalo vse to? Železne verige so držale dobro in hlev je bil tako ozek, da so bodli le eden drugega. Tedaj so pobesili voli glave in udali so se v svojo usodo. Leta so prešla od tega. Vedno je spomladi še zavrevala kri v volovskih žilah. Na skrivnem, če kmeta ni bilo zraven, so malo poskočili. Pa bog ne Taka je ljubezen do delavstva pristašev SLS. Zato pa zavedni sodrugi! Z novimi silami na delo proti nazad-njaštvu in zaslepljenosti! Naj živi razredni boj! Naj živi solidarnost delavstva celega sveta! Naj živi enotna fronta proletarijata proti kapitalistom! Strokovno sibanje kovinarjev. Jesenice- Za lačne delavce ni denarja. Če družba nima denarja za izplačilo delavstva, bomo sami kovinarji prevzeli tovarno, ter našli denarja za obratovanje. Vsled dnevno naraščajoče draginje najnujnejšim življenskim potrebščinam, je kovinsko delavstvo pri Kranjski industrijski družbi na Savi, Javorniku in Dobravi bilo primorano vložiti pri vodstvu imenovanega podjetja zahteve za procentualni povišek dosedanjih plač v svrho vsaj delnega obvladanja draginje ter da obdrži delavec sebi kakor svoji družini vsaj golo življenje. Na vložene zahteve pa je generalno ravnateljstvo odgovorilo, da je družba zelo iznena-dena nad ponovno zahtevo ter sklicujoč se na krizo podjetja, obžaluje, da mora brezpogojno odkloniti vsakoršna pogajanja radi povišanja mezd. — Ne čudimo se niti najmanje takim in enako glasečim odgovorom družbe oz. ravnateljstva, ker mu je že itak takorekoč prirojeno jadikovanje, kadar se gre za povišek del. plač; na drugi strani pa je deležen kot vsi uradniki K. I- D. živil po znižani ceni v družbinem skladišču ter jz tega ozira ne občuti dnevno naraščajoče draginje v isti meri, kot jo občutimo mi delavci. Sicer nimamo namena predbacivati g. ravnatelju dobrot »aprovizacije«, pač pa bi bilo pričakovati, da bi se vodstvo zanimalo iza draginjo vsaj v toliki meri, v kolikor je odvisno človeško življenje de-Jastva, zaposlenega pri K. I. D. osobito še radi tega, ker je povišek od zadnjih mezdnih pogajanj že daleko preskočila iz dana v dan naraščajoča draginja. Dozdeva pa se nam. da vsa ta namišljena kriza družbinega podjetja tiči za nekim drugim grmom t. j. v zaostajanju modernizacije obratov v podjetju K. I. D. in to po krivdi in praktično nesposobnih obratnih ravnateljev, kar je Pa zelo nerodno priznati s strani vodstva, ali pa, da morda ni glavno vodstvo zadostno poučeno o pravih vzrokih krize v podjetju. Za danes naj zadostujeta javnosti samo dva primera. Gospod Schiiller je menda nesposoben ugotoviti kakovost v mrzli valjarni izdelanega blaga^ ter •je K- I. D. primorana prevzemati italijanska naročila pod pogojem, da družba prevzame slabo blago, ki se ugotovi, nazaj v zameno, kar znači pre- daj previsoko. Bili so trije dostojni, krotki, velekoristni voli. Razen tega več niso bili edini. Kmet jih je zvito razdvojil. Najmanjšega, najslabejšega vola je imenoval svojega »zvestega slugo«. Ta ni dobival sicer boljše krme ko drugi, imel pa je s srebrom okovan jarem in prvo mesto v hlevu. Tudi je smel stopati spredaj sam, kadar so vsi trije vlekli plug. »Za celo življenje sem te nastavil,«, je dejal kmet temu volu, »in če boš zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti, te ne bom zaklal nikdar, ampak te bom krmil do tvojega blaženega konca.« In dnevno mu je malo odtrgoval pri krmi- Ko ga je vol debelo gledal mu Je rekel: »Za tvojo brezskrbno starost to spravljam.« # Drugega vola je imenoval kmet svojega »marljivega pomočnika«. — »Povedal ti bom šest tednov popreje, pre-dno te prodam ali zakoljem,« mu je obljubil, dal mu drugo mesto v hlevu ln ni mu bilo treba voziti gnoja. Vol ;.e sicer bil več lačen in žejen nego sit, tudi je dobil več batin nego krme, ali vendar je bil ponosen na kmetovo priznanje in mislil je, da je boljše vrste vol, kakor tisti navadni, ki vozijo gnoj. * Tretjemu volu so rekli kratkomalo »hlapec«. Kmet ni smatral za potrebno, da bi ga čedil in mu pokladal svežo steljo in čisto vodo. »Ta ni nič vre- cejšnjo škodo, katero trpi podjetje na prometnih stroških po krivdi nezmožnega obratnega ravnatelja, katerega prednik je bil vsaj toliko zmožen, da je ugotovil kakovost izdelka še predno je bil odposlan naročniku. Da bi pa odškodoval družbo vsled njegove nesposobnosti. pa skuša z akordnim delom izmozgavati delavce, pri čemur se poslužuje zvitih spletk in zahrbtnosti, radi katerih čednosti vživa med delavstvom tudi zasluženo spoštovanje. Značilno za- njegovo avtoriteto je tudi to, da kot obratni ravnatelj ne ve niti tega, kako povprečno težo vsebuje celotni kolobar žice ter se ne sramuje celo norčevati iz delavcev pri dviganju kolobarjev. V bodoče bomo prisiljeni objaviti še njegove druge grehe, storjene na škodo obratovanja in delavstva. Drugi povzročitelj krize v obratovanju pa se nahaja v osebi obratnega ravnatelja Bachmanna, ki je izdelal tudi načrt za obnovo vodovoda (ratke), katera so se po delnem izgotovljenju izkazala vsled visokosti in širjave izka-žena ker je vodovod na spodnjem koncu višji ter vsled tega tudi prazen, v sredini pa, kjer so ostale stare ratke, so pa iste prenapolnjene vsled česar teče voda preko v savsko strujo in preti preplaviti v ozadju se nahajajoče prostore, kjer se nahajajo nastanjeni prebivalci v takozvani »stari kantini«. Svoječasno je napeljava vodne moči odgovarjala za tri turbine, a danes odgovarja komaj za eno ter se zamore obratovati deljeno samo po oddelkih, pri čemur se zahteva od gotovih oddelkov vedno nočna služba. Pri tem trpi posledice edino le delavstvo, ki nima odgovarjajočega dnevnega počitka in prehrane. Za miljone, ki se jih na takšne načine meče skozi okno, pa delavstvo ni odgovorno. Delavstvo ne bo dopustilo, da bi se streljali taki kozli na račun naših želodcev, kar naj • od-stvo podjetja vzame na znanje. Kovinarji cele Slovenije pa bodo s svojo solidarnostjo priborili z bojem ono kar družba noče priznati t. j. sorazmerno draginji povečanje zaslužka. Pod pritiskom fašizma se ustvarja enotna fronta proletarijata. V marcu se vrši kongres italijanske socijaiistične stranke, ki bo odločal o združitvi s komunisti. V njej so se tem povodom pojavile dve struji: fuzionisti, ki so za združitev in antiiuzionisti, ki navajajo razloge proti združitvi. Antifuzionisti se delijo v štiri grupe: 1. Pošteni revolucionari, ki nasprotujejo takojšnji združitvi iz pijetete do svoje stare stranke, v kateri so dolga den,« je dejal »vsak dan morem sto takih volov kupiti. Od danes na jutri ga zakoljem, če se mi bo zdelo-« V resnici pa je bil ta vol najmočnejši in najbolj delaven od vseh treh. Bil pa je tudi edini, ki se ga je kmet bal. Vsaj je to bil tisti, ki je tistega jasnega pomladanskega dneva prvi začel skakati! In včasih, če je bil preveč bit, je povesil glavo in se zakadil s svojimi silnimi rogovi proti gospodarju. * Tako so stali trije voli v hlevu in se dnevno prepirali, kateri je najboljši, najimenitnejši. Na polju je hotel vsak drugega prekositi v delu. Kmet se je pa smejal v pest. Treba mu je bilo le z bičem po-žgačkati »zvestega slugo«, ta je takoj porinil »marljivega pomočnika« in ta je dal sunek dvojno naprej »hlapcu*. Tako je izgledalo, da je vse v najlepšem redu. Le »hlapec« je tulil od jeze, kadar se je spomnil tistih par tre-notkov zlate svobode v solnčnem pomladanskem jutru. Zastonj! Ostala dva sta se mu smejala in vedno sta držala s kmetom. Prišlo je pa slabo leto. Dolgo ni deževalo. Trava in žito sta se posušila. Kmet se je zadolžil. Nič ni pomagalo, da je »hlapcu« zmanjšal krmo. Da bi lakote crkal, ni mogel pripustiti, ker je delal največ in najbolj potrebno in težko delo opravljal. Torej je kmet zmanjšal krmo še leta delali. Oni se branijo spremeniti ime stranke. Oni so še preveč pod vplivom ostrih medsebojnih bojev s komunisti. Doktrinarji, kakoršnih se nahaja precej tudi med voditelji KSJ. 2. Preveč previdni sodrugi, ki menijo, da odvrnejo od stranke Mussolinijev teror, če zavlačujejo združitev. 3. Polu reformisti, polu oportunisti, ki so osebno hrabri, ali ki se še vedno gibljejo v krogu malomeščanskih predsodkov. 4. Karijeristi in strahopetci, ki se hočejo vzdržati na vsak način na površju v današnji težki dobi. Dasiravno je ime stranke, pod čijo zastavo se bori proletarijat sveto, vendar ime ne sme tvoriti pregrado do dosege glavnega cilja: organizatorična združitev vseh revolucionarnih proletarcev. V zgodovini delavskega gibanja celega sveta imamo nešteto primerov, kako so morali revolucijonarci menjati imena organizacij in strank, da so združili proletarce v boju zoper kapital. (Nemška neodvisna, ruska soc. dem. del. stranka, finska komunistična, itd-) Na napačni poti se nahaja tudi druga vrsta antifuzionistov. Samo posebi se razume, da moramo misliti na to, kako obvarujemo proletarske organizacije od terorja, kateremu se lahko izognemo. Ali Mussolini dobro pozna vse šatirunge med italijanskim proletariatom. Saj je on renegat socijaiistične stranke. Z raznimi »knifi« ni nič poma-gano. Razume se, da morajo socijalisti kakor komunisti pred sovražnikom skriti vse, kar se skriti da. Obe te grupe se branijo združitve češ: zopet razkol! Razkol od oportunistov in združitev z revolucijonarnirn proletarijatom ni razkol, temveč stva-ranje enotne organiz. fronte. Na žalost se nahajajo tudi med voditelji italijanskih komunistov sodrugi, ki ne uvidevajo neobhodnost, nujnost združitve s socijalisti. To so okosteneli dogmatikarji, ki zadovoljno tarejo roke, ko vidijo da desničarji sabotirajo združitev. Slepci! Oni ne vidijo, da ravno sabotaža desničarjev, pomeni najbo-lji dokaz, da je združitev nujna. Dovol] sektantstva! Dovoli kreganja! Dovoljno smo se spominjali prošlosti! Pravi revolucijonar ne gleda nazaj temveč pred seboj. Komunisti so vodili boj proti socijalističnim voditeljem, dokler so nasprotovali idejam prave in-ternacijonalc. Danes oni pristajajo na sklepe kongresa K. I. zato so postali prijatelji in naši somišljeniki. Ozka in bratska enotnost vseh onih, ki so zvesti rudeči zastavi, to je goreče vprašanje dneva. Zbirajte za tiskovni sklad! bolj ostalima dvema voloma. Da, često jima je dajal še manj nego »hlapcu«. Oba »boljša« vola sta si to pustila nekaj časa dopasti, za dobrega gospodarja se mora pač kaj žrtvovati, se razume. Čim dalj je to trajalo, jih je pa tudi zvestoba in hvaležnost minevala bolj in bolj. Želodec je krulil in konečno je dejal »marljivi pomočnik«: »Do hudiča, jaz sem konečno tudi vol in držal bom sedaj s »hlapcem«. In zahteval ]e več krme. »Zvesti sluga« se je še nekaj časa obotavljal. Potem je pa tudi on stopil pred kmeta rekoč: »Tudi jaz sem le vol, daj mi jesti.« Tedaj je pa vzkipel kmet: »To je vaša hvaležnost? Nisem bil li jaz tisti, ki je vaju povzdignil nad gnoj, v katerem sta se rodila? Nisem ti li dal s srebrom okovanega jarma »nezvesti sluga«? In ti, »slabi pomočnik«, te mar nisem osvobodil, da ti ni bilo treba voziti gnoja?« .. ........ Toda voli so vsi trne le tulili: »Kruha nam daj, lačni smo«. In kmet se je začel tresti. Tedaj pa so voli povesili mišičaste vratove in proti kmetu je zaštrlelo šest ostrih, krepkih rogov. Nadaljnega pa kmet več ni počakal, temveč jo je rajši odkuril hitrih krač... * Pa so že tudi pri nas vsi voli prišli do zavesti, da so pod, srebrnim ali železnim jarmom vsi enaki, zasužnjeni voli, kojih edina moč so močni rogovi in uporna misel? ... _ Pismo razredno zavednega proletarca svojemu nezavednemu očetu. Dragi oče! Zima odhaja in jemlje slovo od nas ter pušča za sabo sledove svojega divjega mraza. Zdi se mi, da se težko loči od nas, zakaj spoznala je v nas, da smo ji verni sinovi, mrzli kot je ona sama, v teh težkih časih. Da, mrzli za proletarsko stvar, mrzli za svobodo in enakopravnost ljudstva. In ker smo mrzli, zatoraj je njena ločitev težka, še bolj pa je britko zanjo, ko vidi, da ji preti nevarnost, ko gre za njo, topla in zlata pomlad, odeta z cvetjem in zelenjem, polna navdušenja in za socijalno stvar, zakaj ona hrani v svoji sredini Prvi Maj, ki je najslavnejši praznik vsega proletarijata. Da, boji se zima, da bi nas pomlad ne zbudila iz zimskega spanja;, ki ga spimo že nad 350 let. Takrat je stopil na branik kmečkih in delavskih pravic Matija Gubec (slava mu), katerega je, — Zakaj? ker se je bojeval za svobodo ljudstva, — umorila na tako zverinski način klerikalna vladajoča gospoda. Po smrti tega slavnega, neustrašenega bojevnika, so zopet klerikalni sleparji dvignili glave, uspa-vaji naše pradede, jih zasužnjili. In tako smo še uspavani v sužnosti, če ne več od cerkvenih velikašev, pač pa v modernem kapitalizmu, ki ga klerikalci podpirajo. Ni pa, samo to, da nam nudi ta bližajoča se spomlad spomine, ona nam pošilja, še pred svojim prihodom, lep praznik sv. Jožefa. Zakaj je lep? Ker na ta dan praznujeta dva člana naše družine svoj god. Prvi član ste Vi, dragi oče; vaš je praznik ta prelepi. Drugi član pa je brat, kaplan. Kaj pa jaz, ob spominu na ta praznik, ki je praznik proletarca in gojitelja, velikega človeka in Boga, kakor pravi sveto pismo rešitelja narodov. Ob tem spominu si štejem v dolžnost, da Vam zakličem: Da bi še dolgo (leta praznovali svoj god zdravi in veseli. Kličem Vam iz srca, čeprav se zavedam in sem prepričan, da me imate za zgubljenega sina, ko nisem veren pristaš klerikalnega mračnjaštva in sleparstva. Da res je. Zgubil sem s,e od Vas domačih v svet, kjer skušam veliko bolj kakor pa Vi, ki živite še v skupnem gospodarstvu, tiranstvo — izkoriščanje — preganjanje in zasmehovanje kapitalistične klike, katero podpira )SLS. Pa ker sem se zgubil od Vas, ne dejansko, pač pa od Vašega prepričanja, se nisem zgubil od proletarske mase, katera ima Vas zapis ane, da ste za njo izgubljeni. Zakaj danes, ko Vam pišem to pismo, je dan bitke med delom in kapitalom. Danes se gre kedo bo vladal, ali oni, ki delajo in preživljajo vsa živa bitja, ali pa oni, ki žive v razkošju, pridobljenem po delavskih žuljih. Uverjen sem, da ste dali svoj glas zato, da zadnji vladajo. Dali ste svoj glas, ker se vam zdijo davki še premajhni, ker se čutite še preveč svobodnega, ker želite biti suženj cerkvenih in prosvetnih mogotcev. Da uspavani ste. Ne vidite še jasno današnje situacije. Zakaj ne? Ker je še zima in ker je mraz. Jaz bi Vam želel na dan Vašega godu, da bi dobili dar spoznanja, ter bi tudi stopili na branik, z nami vred, za delavsko kmečko vladovino, za svobodo. Kako vesel bi bil, kako srečen. 3a-ko pa sem žalosten in potrt, ker ine moj lastni oče, moj rodni brat, preganjata iz kraja v kraj, kakor divjo zver. In vsled tega ste za nas zgubljeni. Pa vseeno Vam želim najboljše v življenju in dolgo življenje, ker čutim v srcu ljubezen do bližnjega. Vas pozdravlja sin J. V pojasnilo: Pisec je član neke družine na Gorenjskem. Vsa družina je navdušena za klerikalizem ter ima sina in brata duhovna. Le edini pisec, ki je tudi član te omenjene družine, je moral že v mladih letih po svetu radi družinskih sporov. Bil je vojak 7 let, nato je šel v rudnik na delo, in sicer v T. Bilo je vse skozi, ko je zapustil ne-dom, zadovoljnež, ter je radi tega postal socijalist. Ko je delal v rudniku T. je bil radi tega, ker se je potegoval za delavske pravice, 3 tedne v zaporu v mestu C., nato pa izgnan v domovinsko občino. Bil je ob času preganjanja nad 16 mesecev brez zaslužka. Zatorej tako bridko pozna politiko meščanskih strank ter zato obsoja očeta, ker je pristaš te stranke, da ga on in brat preganjata. Kdor želi od njega zvedeti kaj več, mora prej spoznati Klukca v Jelovci, od katerega bo mnogo zvedel. Vladislav Fabjančič: Česa uče proletarijat te volitve? Proletarsko marksistično gibanje je nazadovalo v celi državi. Najbolj je nazadovalo v krajih, kjer se ni upošteval pomen proletarske enotne fronte, najmanj pa tam, kjer je šel proletarijat v volitve v znamenju enotne fronte. Ali ni značilno, da je naša socijalistična stranka Delovnega Ljudstva dobila pri 1 milijonu prebivalstva Slovenije ravno toliko glasov kot Nezavisna Radnička Partija Jugoslavije v desetkrat večji ostali Jugoslaviji? Proletarijat zahteva torej programa-tično in organizacijsko enotno fronto. Te volitve pa so poučile vse tiste, ki tega odslej še niso uvideli, da proletarijat nima nobenega smisla niti za osebne boje med voditelji, niti za intrige, niti za prazno dlakocepstvo med strujami. Proletarijat hoče imeti enotno mogočno, notranje solidno internacijo-nalistično razredno stranko, kateri lahko z a u p a. Struj, sekt in sektic ne mara. Na celem svetu opažamo, da sek-tantstvo kot črna kuga deluje na razredne proletarske stranke. Upam, da bo migljaj s kolom, ki so ga vsi voditelji delavskih strank v Jugoslaviji dobili pri teh volitvah, ozdravilno uplival na sek-tantsko psihozo. V Italiji je šel vsled notranjega razdora in iz njega sledeče slabosti velik del proletarcev med fašiste, v Srbiji se je potopil v radikalnem ultrareakcijo-narnem morju, na Hrvaškem je volil Radiča, tudi v Sloveniji so klerikalci pritegnili veliko število proletarcev. — Najboljše je še v Sloveniji, to pa samo zato, ker je pri nas resna volja, da postavimo mogočno in enotno delavsko stranko iz vseh tistih, ki stoje na stališču razrednega boja in internacijonaliz-ma. Po tej poti poidemo naprej in uspeh ne izostane. Volitve pa so pokazale tudi, da mora imeti proletarska stranka odgovor na vsa vprašanja, tako tudi na nacijonalno vprašanje. Mi smo se izjavili za federacijo delavsko-kmečkih republik. Za to se morajo jasno izjaviti proletar. stranke v celi državi. Ta naš program moramo popularizirati, potem delovno ljudstvo ne bo več nasedalo frazam soci-jalnih reakcijonarjev, ki so za avtonomijo v besedi, v dejanju pa se priprav-ljajo le na najhujšo diktaturo proti dc-lovnemu ljudstvu. SSDL v Sloveniji je ubrala pravo pot. Po njej bomo vztrajno in zaupanja polni stopali naprej. Ta pot je tudi edino prava za proletarijat cele Jugoslavije. Zato naj živi enotna fronta proletarijata! Naj živi Socijalistična stranka Delovnega Ljudstva! Konec bodi bratomornemu boju med proletarijatom! Pripravljajmo pot Združeni Socija-iistični Delavski Stranki v celi državi! Preklic. Podpisani preklicujem vsa žaljiva obrekovanja, katera sem rabil proti odbornikom Z. R. D. in zlasti še proti s. Pristavu in se jim zahvaljujem, da so odstopili od nadaljnih korakov. Berentin Ivan, Trbovlje I. Odgovorni urednik: Anton Šuštaršič. Zvezna tiskarna v Ljubljani. Lastnik konzorcij.