Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 25. februarja 1737 Stev. 43. Leto XI. (XVM.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Ljubljani i JUTRA 1/ia-vHa Avtomobilizem je v najtesnejši zvezi s tujskim prometom, ki izkazuje v našem narodnem gospodarstvu vse pomembnejšo postavko. Tujski promet pa se more na drugi strani uspešno razvijati le, če so tudi ceste, ki predstavljajo danes predpogoj za uspešen razvoj avtomobilizma, v takem stanju, da tujca privabijo, Poleg tujskoprometnih društev, ki zahtevajo neprestano zboljšanje naših cest, so tudi naši avtomobilisti, M povsod in ob vsaki priliki naglašajo nujno potrebo modernizacije naših cest. Tako se je to važno vprašanje naših cest obravnavalo tudi na nedeljskem občnem zboru mariborske sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. V okviru poročila predsednika mariborskega Avtomobilskega kluba g. F. Panterja so se izluščili vsi ti aktualni problemi, ki jih povzemamo v vodilnih linijah. Problem naših cest je težak in velik. '/-c desetletja moledujemo, prosimo, rotimo. Končno sta bila ustanovljena državni in banovinski cestni odbor, katera pa so avtomobilisti v obliki, kakor sta v osnutku, alimine odklonili. Avtomobilisti zastopajo stališče, da državne ceste prevzame banovina, zato pa naj Drispeva država del stroškov k vzdrževanju cest. Ustanovijo pa naj se banovinski cestni fondi, ki naj bodo avtonomni in kamor bi se stekali dohodki od carine, prekomernega izkoriščanja cest itd. Dobro znamenje, da se bo morda glede cest le nekaj napravilo, je ustanovitev Društva za ceste v Ljubljani. Pravilno je povdaril predsednik istega dr. Vrhunc, da velja za "ceste zopet starorimski izraz via-vita, cesta je življenje. Pol stoletja je cesto zasenčevala železnica. sedaj pa se vrača sodobni promet zopet na cesto v modernizirani obliki, železnice so v krizi, ker vršijo osebni ’„'i blagovni promet motorna vozila. Ni 'Uda, ako naprednost in blagostanje dr-*av danes presojamo po dolžinah izgrajenega modernega cestnega omrežja in Je gradba modernih cest najuspešnejši faktor socialnega in gospodarskega navedka. obenem pa tudi važno sredstvo ?branibne možnosti in varnosti države, ^ato je potrebno, da se v naši državi izboljšujejo ceste in dvigneta motorlzem 'er avtomobilizem. Z velikim zadovoljstvom so pozdravili avtomobilisti in vsa JavriQst objayo pričetka večjih del na ob-n°vi in moderniziranju važnejših cest v ^Ši drž avi, posebno ceste Št. lij—Ma-r'hor. Kakor se zdi, se bo ta zadeva po Prebroditvi nepričakovanih formalnih za-J*rek in mnogo brezuspešnih licitacij ven-realizirala. Problem naših cest stane kljub temu slej ko prej še vedno f)tWfc iu ne spremene na tem ničesar že .'.^javljeni pričetki obnove, kj predstavijo dejansko le fragmentno rešitev, Rafalna in sistematična obnova cestnega lt,režja je mogoča le z ustanovitvijo a#JOsto.lnega in primerno dotlranega P°-°liionia avtonomnega banovinskega ^sjncga Sonda, ■1 oleg naših cest pa tarejo naše avto-t,u ste fuc'' državne in banovinske jj, na motorna vozila, ua pnevmatiko ■ Avtomobilski klub si prizadeva, da obe. Dunaj v znamenju krvavih demonstracij ter nemirov DUNAJ, 23. februarja. V tukajšnjih političnih krogih je zbudila zelo neprijeten vtis okolnost, da je nemški zunanji minister baron von Neurath položil včeraj na spomenik padlih Junakov v svetovni vojni ogromen venec z napi-« som »Der Reichsmlnister des Auswartigen«. To se tolmači tako, kakor da se on smatra tudi za avstrijskega zunanjega ministra. DUNAJ, 23. februarja. V tukajšnjih krogih se mnogo komentirajo dogodki v zvezi s prihodom rajhovskega zunanjega ministra von Neuratha na Dunaj. Še pred prihodom vlaka se je zbralo v MariahilferstraBe preko 50.000 narodnih socialistov, pretežno študentov, močne skupine pa so se razvrstile tudi na Ringu, in sicer od MariahilferstraBe pa tja do hotela »Imperial«, kjer se je von Neurath nastanil. Čim je vlak prispel na %)lodvor, so vsi nemški gostje v naglici poskakali iz vlaka ter se na vojaški način razvrstili pred vagonom, nakar je von Neurath pozdravil dr. Schuschnigga z vzklikom »Heil Hitler!«, ki ga je spremljal hitlerjevski stegljaj z desnico. Ta pozdrav so ponovili vsi ostali člani nemške delegacije. Ta dogodek je zbudil v tukajšnjih krogih precejšnjo pozornost in je dr. Schuschnigg sprejel to politično parado z zelo resnim obrazom. Opozovalcem ni ostalo neprikrito, da je bil ves ta sprejem izredno hladen in izključno konvencionalen. Ko so nemški gostjo prispeli na trg pred kolodvorom, je zadonel iz tisočev grl vzklik »Heil Hitler!«. Množice so prebile kordon in so s papirnatimi zastavicami s kljukastim križem v roki priredile bučne in velike demonstracije. Policiji se je komaj posrečilo, da je na trgu pred kolodvorom vpostavila red, nakar so nemški gostje lahko z veliko brzino odbrzeli vzdolž MariahilferstraBe. Tudi tukaj so se zbrali narodno socialistični omladinci in so sprejeli goste z vzkliki »Heil Hitler!«, »Heil Deutsch-land!« Pri tem so mahali z zastavicami s kljukastim križem, ki so jih imeli skrite pod površniki. Policija je popolnoma izgubila vsako oblast nad mno- žico, tako da so se med avtomobili nemških gostov pomešali razni tovorni in drugj avtomobili ter s tem povzročili zmešnjavo. Šele policijskim konjenikom, ki so prihiteli iz bližnjih ulic, se je posrečilo vpostaviti red. Zelo je iznenadilo, da so se demonstranti. zelo nepristojno obnašali naprani italijanskemu poslaniku Salati ter ga celo izžvižgali, pojoč pri tem znane popevke, s katerimi se zasmehuje italijanska ekspedicija v Abesiniji. Po prihodu gostov pred hotel »Imperial« se }e policija lotila čiščenja ulic, kar ni bila lahka stvar, ker je množica iz MariahilferstraBe navalila z neverjetno silo proti Ringu in hotela na vsak način pred zunanja grajska vrata, kjer se nahaja spomenik padlim vojakom v svetovni vojni, kjer je Neurath uro pozneje položil venec. Policija je demonstrante razgnala po naravnost krvavi borbi. Mo. rala se je pri tem brezobzirno poslužiti pendrekov, da je lahko množice potisnila z Ringa v stranske ulice, kjer so potem takoj stopili v akcijo stražniki na konjih, ki so s svojimi dolgimi pendreki razganjali demonstrante do predmestij. Policija je izvršila številne, krvave aretacije. Ves dan so se skušali zbrati narodni socialisti v notranjisti mesta in so ves dan sledile nadaljnje aretacije. Zvečer so se potem pri operi nadaljevale demonstracije ter so na KarntnerstraBe nastali spopadi med narodnimi socialisti, ki so vzklikali Hitlerju ter pristaši Domovinske fronte, ki so manifestirali za Avstrijo. V diplomatič-nih krogih so zbudili ti dogodki spričo nemško-avstrijskega »prijateljskega« pakta razne komentarje. Ouieda Miidftl v toki. tetmižiSuMiCis/ MADRID, 23. februarja. Havas poroča: Madridski oddelki so po zavzetju raznih položajev prodrli v Oviedo, kjer se vršijo sedaj težke poulične borbe. Za- Otdoinikidm ni tmd smoutte suttU? MARIBOR LOJZETU BRATUŽU. V nedeljo ob pol 12. uri bo v tukajšnji frančiškanski cerkvi maša zadušnica za blagopokojnim Lojzetom Bratužem, ki je postal žrtev nasilja, ki so ga izvršili nad njim na sam sveti večer v Podgpri pri Gorici. Podlegel je zastrupljeniu s strojnim oljem, ki mu je bil primešan bencol, katero pijačo je moral izpiti. Ponoči od 16. na 17- t. m. je učitelj petja Lojze Bratuž podlegel in po strašnem trpljenju umrl. Počastimo Mariborčani njegov spomin z udeležbo pri nedeljski maši zaduš-nici! DUBROVNIŠKI SKLEPI. Ob zaključku zasedanja gospodarskega sveta Male antante v Dubrovniku je izšel komunike, v smislu katerega se ie med drugim bavil mešani trgovinski odbor s problemi, ki se tičejo poglobitve medsebojnih trgovinskih in gospodarskih odnošajev. Konvencije, ki ukinjajo vizum med Romunijo in Češkoslovaško ter Jugoslavijo in Romunijo, so stopile v veljavo dne 1. januarja. V kratkem se sestanejo strokovnjaki, da sklenejo nove pogodbe glede plovb na Dunavu ter da se izenačijo plovne pristojbine. Dosežen je bil tudi sporazum z železniškimi družbami srednje Evrope,4 da se odpravi konkurenca pri prevozu žita in petroleja. Nadalje so razpravljali o razširjenju obstoječih letalskih zvez, prav tako so se končala pripravljalna dela za dogovor o poštni uniji med državami Male antante. V Pragi se* je ustanovila gospodarska centrala, ki naj postane središče industrijskega sodelovanja. Tudi so ugotovili na konferenci mnogo uspehov na področju tujskega prometa. vzetje Ovieda od strani republikanskih čet predstavlja odgovor na zavzetje Malage. taksa na pnevmatiko opustila in y Chiske takse uniflcirale. da bi bile po /državi enake. Tako so občinski vuyki na primer v Mariboru višji kakor Magrebu iu Beogradu. Tudi je bencin i nas predrag državne iu avtonomne KUve pa so tako ogromne, da smo v. 0 števila avtomobilov zadnja drža-‘ na svetu, glede davčne obremenitve Prva. Javne dajatve na kilogram či- PARIZ, 23. februarja. DNI’ poroča: »Figaro« poroča ob priliki smrti industrijskega komisarja Ordžinkldza. da ni umrl naravne smrti, ampak da je bil ubit. Zločincev doslej niso našli. stega bencina znašajo na primer v Aiu-gjijl 2.16 dinarjev, v Nemčiji 3.85, v Češkoslovaški 3.85, v Italiji 4.62, v Bolgariji 5,57, v Jugoslaviji pa 8.40. Značilno je, da stanc cisterna bencina (10 tisoč kilogramov) v Romuniji 15.400, z davki itd. pa stane ta cisterna v Mariboru 106,246 dinarjev. Posledica tega je, da se kupujejo majlmi avtomobili.'ki porabijo čim manj bencina. Zanimiva je tudi statistika, koliko avtomobilov imajo posamezne države. Tako ima Francija 2,200.000, Anglija 2 milijona, Nemčija 1,200.000, v naši državi pa imamo le 12.500 avtomobilov. Da se v naši državi dvigne m aforizem in avtomobilizem, ki sta tudi obrambno tehničnega pomena, so potrebni naslednji pogoji: I. Motorna vozila je trebi /brisati iz seznama luksuznih predmetov. 2. Odpraviti ali pa vsaj izdatno znižati je treba trošarine, carine in vse, kar po-dražuje pogonska sredstva. 3. Zgraditi je treba moderne ceste od meje pri Št. liju do Ljubljane, od Podkorena in Ljubljane do morja. Cestni program se mora vršiti po zdravem razumu, od meje proti notranjosti države, ker brez dobrih cest v Slovenili ostanejo tudi lepote Jadrana, Hrvatfike, Bosne In Srbije turistično nedostopne in tujskoprometno brezpomembne. fUMdtse tfedtMste MARIBORSKO GLEDALIŠČE ' Torek, 23. februarja ob 20. uri: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«, Gostovanje Pavle Udovičeve. Red. B. rtek, 25. februarja ob 20. uri: »Sveti Anton, vseli zaljutdjenih patron«. Red. A. Gostovanje Pavle Udovičeve. TUJI KAPITAL. »Trgovski list« piše v uvodniku: »Nikakor nočemo, da bi se pokazala proti tujemu kapitalu, ki ga potrebujemo, kakršnakoli sovražnost ali animoznost, Tudi pošten zaslužek in v primerni višini naj bo tujemu kapitalu zagotovljen. Toda delovanje tujega kapitala je treba spraviti v prave meje, in če ni treba, da bil bil zapostavljen pred domačim, pa je še manj dopustno, da je favoriziran na škodo domačega. A to se danes dogaja in zato je vprašanje kontrole nad tujim kapitalom vedno bolj nujno in pereče.« SMRT ODLIČNEGA NACIONALISTA. V Zagrebu je te dni mnrl bivši narodni poslanec dr. Janko Rako, odvetnik v Imotskem. Pripadal je predvojni nacionalistični generaciji. V svojem rodnem mestu je igral veliko vlogo. Bil je dolga leta starosta Sokola. Bil je somišljenik Jugoslovcnske nacionalne stranke. Od leta 1931 do 1935 je bil narodni poslanec in je kot tak mnogo storil in dosegel za svoj okraj. Do svoje smrti je bil predsednik sreske organizacije JNS v Imotskem. Njegova smrt je težak udarec za narodno stvar v primorski banovini, saj je bil dr. Janko Rako eden najdelavnej-ših političnih, narodnih in kulturnih delavcev v srezu lniotski in okolici. Vrlemu somišljeniku bodi ohranien svetel spomin! -i ZNANA IMENA. Goriški mladinski tašij je izdal listo onih, ki so napredovali v višjo stopnjo. Iz te liste hočemo našteti le nekaj imen, ki so vsa pristno slovenska, čeprav so spačena in italijauizirana. Kermac Radovan (Chermazzi), Juriševič Franc, Gre-goretič Ervin, Volpat Rudolf, Basaj Vladimir iz Mirna, Boati Izidor iz Opatjega Sela. Mnogo izmed njih pa je bilo tudi Stran 2. Mariborski »Večer n ik« Jutrt mmammmmmmmmmmmmmmmmmamaMguBBsnmBMati V Maribor u, dne 23. II. 1937. 1 »-mangana UKfa»iaiW*«5S®E-yjSa®®*** Sok@&$$6& vtste Čuvarji Slovenskih goric budno na straži V soboto, dne 20. februarja i. i. se je vršil v narodni šoli v Gornji Radgoni občni zbor matičnega Sokolskega društva Gornja Radgona. Izredno lepa udeležba je dokazala, da naš obmejni čuvar na braniku Slovenskih goric kljub vsem težavam ne klone. Zborovanje je vodil dolgoletni starosta br. Karel Mavrič, ki uživa med članstvom neomajno zaupanje in priljubljenost. V svojem po-pozdravnem nagovoru je pozval navzoči; članstvo, da zakliče trikratni krepki sokolski »Zdravo!«; našemu prvemu starosti Nj. Vel. Kralju Petru II. Sledila so nato obširna poročila društvenih funkeijonarjev, ki so nudila dokaz velike aktivnosti v vseh pravcih sokolskega dela. Iz obširnega načelu i-š k e g a poročila je razvidno, da je stanj-; telovadečih članskih in naraščajskih oddelkov naraslo, dočim je pri oddelkih oboje dece opaziti minimalni padec, ker so bili tudi ti oddelki v minulem poslovnem letu temeljito prečiščeni. Ob koncu leta 1936 šteje društvo 125 telovadečih. ki so skozi celo leto telovadili 317 ur s skupnim obiskom 4075 Vse članstvo je sodelovalo pri 6 javnih nastopih v murskem in slovenjegoriškem okrožju. Tudi prosvetno delo, ki ga je vodil po odhodu bivše agilne prosvetarice g. Sterger Anice br. Valter Potočnik, je bilo uspešno, kar so pokazale lepo uspele družabne prireditve. Iz poročila statisti-čarja in praporščaka br. Jurka Marij p je bilo povzeti, da so se v minulem poslovnem letu naše sokolske vrste temeljito prečistile, ker je izpadlo le ono,kar ni spadalo Sokolu. S premestitvijo šestih agilnih sokolskih delavcev je bilo društvo občutno prizadeto. Ob koncu leta šteje društvo 90 obojega članstva, 21 obojega naraščaja in ,84 oboje dece, skupno 195, od teh 125 telovadečih, kar je pri današnjih razmerah dokaj razveseljivo število. Društvena blagajna izkazuje saldo iz leta 1935 po 35.926.30 Din, dohodki tekom leta 25.209.35 Din, skupaj 61.135.65 Din, izdatki tekom leta 11.333.75 Din Stanje ob koncu leta Din 49.801.90. Iz poročila socijalnega referenta je posneti, da je društvo med letom znatno podprlo revnejše brezposelno članstvo in deco. Narodno obrambni ireferent je polagal vsemu članstvu na srce, da ne obiskuje prireditev onstran meje v avstrijski Radgoni. Po razrešnici staremu odboru, ki jo je predlagal revizor br. Stane C i v i d i n i, je bila izvoljena nova uprava: starosta br. Karol Mavrič, podstarosta in narodno obrambni ter socialni referent br. Samec Franc, načelnik br. Stanovšek degradiranih, kot: Abram Maksimilijan iz Štanjela. Povišan je bil še Kerševan Karel iz Štanjela. Uršič Karel iz Mirna, Ignacij Marega iz Sv. Lucije, Devetak Silvestar, Bregant Edvard, Leban Stanislav, Prešeren Ivan, Jug Albin, Novak Alojz itd. itd. Nad polovico imen, ki jih iu še naštetih je slovenskega izvora, in nad polovico teh je med njimi, ki so bili na en ali drugi način umaknjeni iz vodstva odgovornih mest. V ilustracijo smo prinesli le par imen Franjo, podnačelnik br. Benko Geza. načelnica s. Ogorelec Marica, podnačel-nica s. Puhlin Anica, prosvetar br. Valter Potočnik, njegova namestnica s. Burja Mara, tajnik br. Janko Svenšek, njegova namestnica s. Bračko Greta, blagajnik br. Kolarič Franjo, njegova nam. s. Jurša Marta, gospodar br. Sušeč J., statističar br. Cividini Stane, praporščak br. Jurko Mario, njegov namestnik br. Korošec Maks, društven zdravnik br. dr. Jan Sedlaček iz Radencev, odbornica s. Revelante Zlata. Revizorji br. Požun Minko ter ss. Kriše Lojzka in Kurnik Marica. Namestnika br Korošec Anton in Štrucl Anton. Častno razsodišče: bratje Dr. Boezio Lenart, Klinc Ludvik, Potočnik Mijo, Burja Žarko in Nemec Peter. Br. starosta je z navdušenim progra-matičnim govorom zaključil izredno lepo uspelo zborovanje ter se zahvalil za izkazano zaupanje. Ob koncu svojega govora je povdaril, da bo v programu 5- letke tudi postavitev Sokolskega doma, ki bo na tem skrajnem braniku Slovenskih goric nekoč služil kot odločen »S t o j« našim sosedom onstran meja. Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju obvešča starejše brate, da s« prične redna teiovadua starejših članov v sredo, dne 24. februarja 1937 ob 20. (8.) uri v društveni telovadnici v Nasipni ulici. — Načelnik. Sokol Maribor III. sporoča sledeče: a) Novi blagajnik br. Sedlak posluje vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni sobi krčevinske šole, in sicer od 10. do 11. ure. Priporoča se za članarino; b) člani in članice, ki so še obvezani(e) zahajati k telovadbi, nanj izpolnjujejo svojo doižnost ter s tem izpričujejo sokolsko zavednost. V nasprotnem slučaju bo odbor vsakogar kratkomalo izključil. Na jalove izgovore ne bo več ozira.^Te-lovadba je glavni smoter sokolskih organizacij. Brez nje ni sokolstva! Zdravo! Gostovan e Z. Gjungjenčeve v mariborskem gledališču Abesinski podkralj Grazian’, ki je bil pri petkovem atentatu v Addis Abebi težko ranjen. V soboto zvečer je mariborska gledališka uprava oskrbela mariborski operetni publiki prijeten večer. Gostovala je kot Madeleine v P. Abrahamovem »Plesu v Savoyu« priljubljena primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenče-va. Njena gostovanja so v Mariboru vedno dogodek. Tudi njen sobotni nastop je privabil v gledališče polno hvaležnega občinstva, ki je odlični gostinji živahno in toplo vzklikalo. Njena umerjena in vendarle temperamentno podana Made- leine je bila v središču sobotne predstave in je celotni uprizoritvi dajala svojski pečat njene odrske osebnosti. V čaru njenega kipečega soprana so toplo odmevali posamezni šlagerski spevi (»Izplača se ženski ljubezen«, »Ljubila sem« itd.), v magnetnem polju njene privlačne igre so se razgibale tudi odrske sile ostalih sodelujočih. Ga. Z. Gjungjenčeva je bila deležna šopkov in navdušenega priznanja. Želeli bi jo videti na našem mariborskem odru še v kateri drugi vlogi. Srake. V noči na ponedeljek so se vtihotapili v Renčljevo gostilno na Pobrežju še neznani vlomilci in so odnesli nekatere predmete v vrednosti preko 1000 dinarjev. Orožniki poizvedujejo. Tatvina. V bufetu Jeršek Kristine na Pobrežju je bila izvršena v soboto zvečer tatvina. — Papežu Mihaelu iz Pobrežja je bilo iz suknje ukradenih 400 dinarjev. Orožniška patrola s podnared-nikom Zvonkom Garvasom je takoj napravila temeljite poizvedbe in so tatovom že na sledu. — Milanu Renčlju pa je bila v noči na ponedeljek ukradena cirktilar-na žaga. Občinska seja je bila v nedeljo v Papeževi dvorani. Predsednik je poročal o gradnji novega mostu čez Dravo. Nastala je burna debata. Gg. Volk in Požar sta iznesla in podčrtala važnost gradnje tega mostu in vneto delo prejšnjega odbora za dosego tega cilja. Sklenilo se je, da se pošlje deputacija na' mestno občino. ki bi pač prva morala prevzeti iniciativo za gradnjo pri merodajnih oblastvili. Viharna debata se je nato razvila o izredno visoki dokladi za vzdrževanje šol, ki jo je predpisala banovina, tako da znaša pravzaprav občinska do- klada 85 odstotkov, torej 25 odstotkov več ko lansko leto, če prištejemo 35 odstotkov banovinskega davka. Sklenilo se je razlastiti svet za projektirane ceste, ki so doslej le na poiovico zgrajene. V poštev prideta Delavska in Šolska ulica. Razlastili bi se, ako ne bi interesenti sprejeli občinskih pogojev za nakup posestva za cesto. Seveda bi se Delavska ulica podaljšala le do Prečne ulice. Morda radi tega, ker bi se moral razlastiti se neki posestnik? Odobrila se je podpora We’tu Ivanu mesto oddaje v hiralnico. Na prošnjo Balon Josipine sc dovoli oprostitev plačan ja trošarine, ako bodo preiskani razlogi za oprostitev utemeljeni. Za Pobrežje bo izdajal odslej potne liste za živino g. Lesjak Metod, občinski odbornik, posestnik in krojaški mojster na Pobrežju. Skale Neži se dovoli odpis 1895 Din za gramoz, vendar mora plačati delo pri dobavi istega sama. Cebe Rozi iz Dogoš se zniža najemnina na posestvo občine na polovico sedanjega. Povračilo škode Avguštinu Leopoldu iz Dogoš radi občinskih hrastov se ni odobrilo. Prav tako se samo kot siromašni prispevek, ne pa kot odplačilo stroškov samovoljnega prihklopa električnega omrežja dovodi Zorku Martinu iz Zrkovske ceste 300 Din. Zu izdelavo volilnih imenikov je bilo odobrenih 2000 Din. Na tajni seji iiiipa R?i® V'? * '* .ft«. Ras Desta, kj ie navodno v ozadju nove abesinske zarote. sta bila sprejeta v občinsko zvezo g. KU& Čič in Škofič. Zagotovilo pa dobi proti naplačani taksi g. Udovič iz Zrkovske ceste. Več oseb je bilo avtomatično sprejetih. h $mtje Hadgme Dobrotnik Čika Sava potuje po Apa-čki kotlini. Svetovno znani atlet Sava Pengačevič, nazvan čika Sava iz Beograda, producira svojo izredno naravno moč po raznih vaseh Apačke kotline. V vasi Strogovci se je zbralo mnogo občinstva od blizu in daleč, da prisostvuje izvajanjem čike Save. To sledi jasno iz visoke vstopnine, ki jo je dosegel Pr' dveh večernih izvajanjih v znesku okrog 800 Din. Precejšen del teh dohodkov je podaril tamkajšnji sokolski četi in gasil* ski četi, s preostankom pa je obdaril revnejšo deco z oblačili, ki iih je nakupil v bližnji trgovini.________________ Vzrok. A: »Kdo je tebe pripravil na to misel-dragi, da se misliš oženiti?« B: »Upniki, prijatelj, upniki.« ....................... lig-*8 Davnina Maribora v podlistkih Tatja Senika je korakal sem in tja po hodni-, ku obzidja. Malo vzhodno od njega je plul po vedrem nebu mesec. Zdelo se mu je, da se mu prikrito smehlja in vsa-kotoliko mežika tja proti Pcsnici kot da bi poznal njegove misli in ga v njih bodril. »Le daj, Senjka! Nocoj... to uro je čas. Ne omahuj, da ne bo prepozno! Vidim tvojega očeta in mater, potrta sta in-vedno sprašujeta po tebi. Bogove kličeta na pomoč. Pravkar je mati ob oknu iu se obrača vame. V njenih očeh sta dve jezeri... Na očetovem dvoru pa je vse v bojni opremi... Senjka, požuri se!« »Že skoro tri leta je,« se mu je ogla- šalo srce, »ko te je premotil. V gozdu sta se sešla...; njegovi besedi si se pokoril brez obotavljanja kot da bi ti bilo vse odpovedalo: volja, razsodnost, previdnost, ljubezen ... flj, ta Avrelijeva beseda! Samo bolest ti je pričarala, samo gnev... Ali moreš preboleti grofove besede, ko si prvič stopil predenj? ,Zate — županovega sina — je služba hlapca dovolj častna’, ti je rekel in se prezirljivo nasmehnil. Menk, tvojemu srcu, so te besede zarezale neizbrisno bolest... Ali te moti obljuba? Poglej njihov namen! Tvoj Bog, če vanj že veruješ, se mu protivi... Senika, glej, mati hrepeni po tebi!« ■Dve jutri in dva večera sta že prešla od županskega sklepa, zdaj sledi tretje jutro ali peto sorice. Tako je naše Štetje. Vidva pa čakajta petega dne...! Dovoli je bolesti!« je dejal odločno in se ozrl okrog sebe. Ko ni opazil nič sumljivega, v je stopil nad obok glavnih vrat in oprezno nekaj odmotal. Nato se je spustil po ozkih in strmih stopnicah na dvorišče, kjer je zamenjal čevlje s copatami, in se spustil ob obzidju na zahodni strani do kota, nad katerim je bila Tatjina sobica. V kotu je stal dolg kol; ž njim je udaril trikrat po stropu. Nato je stopil par korakov proti obzidju in dvignil kamen ito ploščo, za kar bi bilo treba par krepkih mož. Smuknil je po stranskem ozkem stopnišču v prvo nadstropje, se splazil do Tatjine sobe in jo odklenil. Tatja je stopila na prag in mu sledila, držeč ga za roko, po hodniku na dvori-iiče. Ob plošči jo je prijel in spustil v odprtino. Nato je dvignil ploščo, Jo podprl s polenom in skočil za Tatjo, na kar je spustil za seboj ploščo. Bila sta rovu, ki se je spuščal strmo "flvzdol. Senjka je prižgal lire; svetila je le korak pred nje. Dušljiva vlaga jim^ je vela nasproti. Senjka se je previdni’ spuščal navzdol po vlažnih in opolzki!' stopnicah in bodril 'Tatjo, ki se jc obotavljala. »Kam me vodiš?« ga je vprašala s tresočim glasom. »V svobodo, Tatja,« je bil njegov mehki odgovor. »T od . . .? Mene je strah.« »Ne boj sc! Saj vidiš, da sva v tajnem izhodu grada. Nihče ne ve zanj razen grofa in čuvarja.« »In ti.« »Da, dognal sem zanj pred par dnevi, ko me je čuvar poklical, da dvignem ploščo.« »Beživa odtod!« je zavpila z glasoim ki se ga je Senjka ustrašil. Glas jc molklo vzvalovil po rovu. Tatja ga j pehala dalje in se privijala k njemUi ‘ je čutil utrip njenega srca. gorak din dviganje prs. V Mariboru, 'dne 23. II. 1937. Mariborski »VečernfK« Tutra Stran 3. HUuMmke k$ iklisk Movki Lepo uspeSa Puškinova proslava v Mariboru B&ds*§e kkfrnme vesti V okušno iu proslavi Puškinove stoletnice primerno okrašeni dvorani Ljudske univerze je sinoči g. inž. Kukovec predstavil številnim obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili predavalni prostor, našo priljubljeno igralko 111 članico našega Narodnega gledališča gdč. Elviro Kraljevo in odličnega predavatelja univ. lektorja g. dr. N. Preobraženskega iz Ljubljane. V okviru preslavnega sporeda je uvodoma recitirala gdč. Kraljeva Lermontove pesnitev »Na smrt Puškina«, nakar je g. dr. Preobraženski očrtal, lik velikega pesnika in misleca ter preroka Puškina. V svojih strokovnjaških izvajanjih je orisal tudi pomen Puškina za nas Slovence ter njegov vpliv na našega Pre- šerna. Čudovito naključje je hotelo, da so se baš v tedanji dobi utrnile na slovanskem literarnem obzorju tri zvezde: Mickievicz, Puškin in Prešeren. Dotaknil se je predavatelj naših prvih stikov s Puškinovimi pesnitvami. Po predavanju je recitirala gdč. Kraljeva naslednje Puškinove pesnitve: Sanje Tatjane iz Onjegina, Grozinsko pesem, Cvetko, Spomenik in pismo Tatjane do Onjegi-: na. Pokazala je, da ni samo umetnica-igralka, temveč tudi odlična recitatorka.! Ljudska univerza je pripravila s to pro- j slavo svojim obiskovalcem lep večer.1 Mariborčani pa so se s svojim rekord- j nim obiskom oddolžili geniju Slovana Puškina. H kronanu Jurija VI. povabljen tudi neguš! radikalni spremembi svoje politike na-pratn Angliji, V Londonu so radi tega neprijaznega zadržanja rimskih krogov LONDON, 23. _ februarja. Izjava vlade v spodnji zbornici, da bodo h kronanju kralja Jurija VI. povabljeni vsi državni šefi pri londonskem dvoru akreditiranih držav, torej tudi Abesinije, je zbudila v rimskih krogih veliko razburjenje, ker vidijo v tem direktno izzivanje Italije. Povdarja se, da ne bo Italija nikdar vzela na znanje takšne provokacije in je jasno, da ne more biti pri londonskih kronanjsklh svečanostih navzoč italijanski vladar, če bi se tamkaj pojavil zastopnik Abesinije. Istočasno pade tudi gent-leman agreement, kj je bil sklenjen med Anglijo in Italijo v vprašanju Sredozemskega morja, Anglija sili s tem Italijo k zelo presenečeni. Povdarja se, da noče Anglija odstopiti od svojih dosedanj i; dvorskih tradicij. Radi tega se mora povabiti tudi abesinski glavar, ki je še vedno akreditiran pri angleškem dvoru. Kakor se doznava, pa se je Haiie Selasijs odločil, da ne sprejme povabila britanske vlade in bj na ta način imelo povabilo izključno vljudnostni značaj. Z odklonitvijo vabila se odstranjuje morebitna napetost med Rimom in Londonom, katere dalekosežnost se ne more trenot-no preceniti. Iz poštne službe. Prestavljeni so poštni uradniki: V Maribor I. Kristina Mirtič od Maribor III., k Maribor III. Josipina Pistor od Maribor L, v Celje Ana Lenko iz Šmartna ob Paki. Opozarjamo na današnjo predstavo »Svetega Antona«, v kateri gostuje bivša diva mariborske operete gdč. Pavla Udovičeva. — V kratkem premiera izvrstne ljudske igre »Čevljar Hit«. Iz sodne službe. Napredovala sta v 3. skupino 11. stopnje Anton Radej, starešina sreskega sodišča v Šmarju pri Jelšah in dr. Fran Muhič, starešina sreskega sodišča v Slovenski Bistrici; v 4. skupino II. stopnje je napredoval dr. Mirko Kejžar, sodnik sreskega sodišča v Mariboru; v 6. skupino: Maks Makič, sodnik sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; dr., Leon Ber-lic, sodnik sreskega sodišča v Celju; Vladimir Punčuh, sodnik sreskega sodišča v Slovenski Bistrici in Mihael Be-Ijan. sodnik sreskega sodišča v Gornjem gradu. Vinogradniški polži v Francijo. V sobotni številki smo poročali o izvozu prekmurskih polžev v Francijo. Tudi trgovec Bischof v Mariboru goji že delj časa takozvane vinogradniške polže, ki jih v večji množini izvaža v Francijo. Društvo »Jadran« v Mariboru vabi člane in prijatelje na 19. redni občni zbor, ki se bo vršil 7. marca 1937 ob pol 10. uri v gornji dvorani Narodnega doma v Mariboru. Društvo »Jadran« poziva svoje članstvo, vse prijatelje, kakor tudi vse pravično čuteče narodno občinstvo, da se udeleži v nedeljo, dne 28. februarja ob Dol 12. uri v frančiškanski cerkvj maše tadušnice za pokojnim Lojzetom Bratu-%n, novo žrtvijo zaslepljenosti in krivice. . i« ll l Kakor poročajo iz Beograda, je zadela frri današnjem, t'. j. torkovem žrebanju jrž. razredne loterije srečka št. 44.790, Jd je bila kupljena v bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25, dobitek v znesku 50.000 dinarjev. Clrll-Metodova družba, podružnica pri *v. Lenartu v Slov. goricah, prireja v s°boto, dne 27. februarja 1937 družaben 'jjKer z izbranim sporedom. Sodeluje tu-.' znani »Vokalni kvintet« iz Ljubljane ln bo prireditev nudila obilo umetniškega užitka. Ob tej priliki vozi »Putnikov« ^rjeni avtokar k Sv. Lenartu. Odhod ! 19.30 uri izpred hotela »Orel«, vrnl- 1cv iz Sv. Lenarta ob 23.30 uri. Vabimo 'Nše člane, da v velikem številu posetijo prireditev. Cena vožnje je le Din 20.— /,dknp deja potrebno Din 40110.—. Denar varno naložen. Resni interesenti naj napravijo pismeno ponudbo na upravo ■Veternika« pod -Prilika*'. 855 mmmmmmmmmmmmmmm PRODAJALKA specerijske in manuiakturne stroke, želi spremeniti mesto Ponudbe na upravo pod fFrani'- V najem GOSTILNO v Mariboru ali ndjbližji oko-jfci, vzamem v najem tako.i ali pozneje. Natančne ponudbe na upravo pod »gO-OOO«. 866 Sobo odda KRASNO OPREMLJENO SOBO veliko in sončno, oddam s 25. marcem. Uporaba kopalnice./ Istotam mala soba takoj. Strossmajerjeva 28-11, vrata št. 9._______________S’60 Kupujte svoje potrebščine pri naših incerentih f Prodam ■856 tako! manuffaktiimo trgovino« zelo dobro vpeljano, v centru mesta vsled prevzema drugega večjega obrata. Ponudbe pod »Rentabilnost" na Aloma Company d.z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2/1« RIM, 23. februarja. Daijes je bilo objavljeno značilno službeno poročilo, ki se spravlja v zvezo s skorajšnjimi odločitvami, ki jih je v pogledu daljujega oboroževanja storil te dni veliki fašistični svet. To službeno poročilo se glasi: V HuUmte Meake Naš rod. Izšla je nova številka priljubljenega mladinskega lista z bogato, pestro in poučno vsebino. Oskar Hudales nadaljuje z »Ubežnikom«, nakar sledijo sledeči prispevki: Fr. Ciček »O treh nevestah v Pukšah«, PastušRin >Pa poglejmo*.. Odkritosrčna želja«, Er. Roš Naš dedek«. Potem še »Cicibanov rod« v slikovitosti skrbno zbranega gradiva, razen tega še s poučnim čtivom izdatno založena rubrika »Doma in po svetu«. Pričetek prvenstvenega nogometnega tekmovanja. V nedeljo, dne 28. t. m. se bo pričela spomladanska nogometna sezona. in sicer se bosta vršili v Mariboru dve prvenstveni tekmi. Srečala se bosta SK Železničar : SK Rapid in ISSK Maribor : Čakovečki SK. Občni zbor Motokluba »Pohorje« v Mariboru. Dne 21. t. m. ob 9. uri ie imel tnotoklub Pohorje« v kavarni Jadran svoi II. redni občni zbor. V navzočnosti večine članstva je vodil občni :cbor pred sednik g. Herman Rozman, (i. Bračič je podal podrobno poročilo upravnega odbora. ki so ga navzoči z zadovoljstvom vzeli na znanje, ravno tako tudi poročilo blagajnika g. Cančala in gospodarja g. Hanla. Po daljši debati je bi! izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Rozman Herman: I. podpredsednik g. Easching Ernst; II. podpredsednik g. Bračič Maks. tajnik g. Merdaus Josep; blagajnik g. Višer Matija; športni komisar g. Grgič Milan. Odborniki: gg. Cančala, Gajšek, Čeh Prah jo, Lah, Smeh, Henčel, Cene in kapetan Momdrovič. Športna komisija: Zgur, Weinhandl, Kocmut, Šober, Nas in Welle Rudi. Nadzornika: gg. Grgič Milan in Trofenik Karel. PRED PRAZNIMI KLOPMI... BEOGRAD, 2,3. februarja. Pri današnji generalni debati o državnem proračunu so govorili 4 govorniki, in sicer skoro praznim klopem. Generalna debata bo predvidoma zaključena v soboto. Eno od otročjih bolezni pač, ki sedaj razsaja v Peri. Morda je Škrlatica, morda davica, morda ošpice?« Gospa Glinarjeva je skomignila z rameni, nato pa pripomnila: »Jaz sama nisem nikdar imela takšnih bolezni, ter ne vidim, kako naj bi Marta imela katero od navedenih bolezni, saj ni že osem dni "šla iz hiše.« Gospod Glinar je nekaj časa opazoval svojo ženo, nato pa odvrnil: »Zdi se mi, da ni bilo potrebno, da gre Vsak dan malo na sprehod.« S kom naj gre na sprehod?« je odvrnila gospa Glinarjeva ter se nasmehnila. S teboj, drago srce« je menil Glinar. Saj je vendar ne morem jemati s seboj na razne obiske?« teku prihodnjih mesecev bodo izvršene po vsej Italiji poskusne mobilizacije, in bodo ob tej priliki pozvarti ped orožje rezervisti, rojeni 1900, 1901, 1902, 1903 in 1904. I Hotite jjuioMtske akeUu Na Golniku je umrla gospa Zora Križmanova, soproga učitelja g.JKrižmana s Stare ceste. Bolehala je delj časa na tuberkulozi in zapušča enoletnega sinčka. Soprogu in sorodnikom naše sožalje! Občni zbori. Občni zbor gasilske župe v Ljutomeru bo 28. februarja ob 3. popoldne. Občni zbor Sokolskega društva v Štrigovi bo v soboto zvečer ob 7. uri v šoli. Preteklo nedeljo je bil občni zbor Sokolskega društva v Ljutomeru in murskega sokolskega okrožja, o katerih še bomo obširneje poročali. Ljutomersko učiteljsko društvo je v soboto zborovalo v Radgoni ob lepi udeležbi članstva. Zborovanje je vodil društveni predsednik g. Mavrič. Oblast je zastopal sreski pristav g. Stanjko. Situacijsko poročilo je obsegalo med drugim prošnje nezaposlenih mladih učiteljev, ki jih je 700, ki stalno trkajo pri naših vrstah in drugod, da se jim da čimprej služba. Pri dopisih se je obravnavalo vprašanje nerednega prejema prejemkov, o podpornih fondih, prosvetnih zbornicah in drugih aktualnih zadevali organizacije. Sledilo je predavanje učitelja Vršiča v učiteljskem pokretu. Društvo je naklonilo 400 Din podpore odpuščeni učiteljici Hladovi. nakar je bilo zborovanje zaključeno Akcijski odbor za zaščito domačih čebelarjev se je osnoval v nedeljo v Ljutomeru za srez Ljutomer. Temu zboru so prisostvovali mnogi čebelarji iz sreza, ki so zastopali posamezne podružnice. Kdo bi sl mislil. Sodnik: »Zakaj pa niste začeli kričati, ko se je lopov vtihotapil v vaše stanova« je?« Stara devica: »Kdo si je pa mislil, da je prišel krasti.« Usmiljenost. Redar potepuhu, kateremu je povratek v mesto'prepovedan: »Ali se zopet potikaš tod okoli; bi zopet menda rad kaj izmaknil?« Potepuh: »Oh, nikakor, gospod. Slišal sem le na deželi, da ste nevarno oboleli in kot star znanec sem sc hotel prepričati in vas obiskati.« Marta potrebuje pač kakšno guvernanto.« »Nikakor ne« je odvrnila gospa Glinarjeva. »To bi Izgledalo, da se hočem iznebiti vseh skrbi za svojega otroka, Videti jo morajo vedno samo v materini družbi.« »Ce pa ne moreš biti vedno pri ujej?« je pristavil gospod Glinar. »Potem naj ostane pač pri služinčadi, saj imamo dovelj ljudi na razpolago« je pojasnila gospa Glinarjeva. »Hm, hm« je menil gospod Glinar. »Ne uvidim, zakaj si vzela v službo tega Poljaka Zaglobo od gospe Audrikesove.« Zagloba je moj sluga« je odgovorila gospa Glinarjeva. Njegovo stalno sprem-Ijevanje ter neomejena udunost naj služi za to, da obdržim napram ostalim sopro- gam raznih bančnikov svojo aristokrati-čno premoč.« Aha,« se je smehljal Glinar. »Skoro bi slutil, da bi ta Zagloba moral zavzeti poseben Izjemen položaj med ostalimi uslužbenci?« Bo pač delal to, kar mu boni zapovedala je pristavila gospa Glinarjeva. ■Popolnoma pravilno. Ali bi hotela sedaj tega Zaglobo poslati k hišnemu zdravniku, da ga pokliče k Marti?« je dejal gospod Glinar. »Moj dragi Albert« je odvrnila lepa gospa Ida svojemu možu. »Odločila sem se. da bo Zagloba v svoji lepi narodni noši spremljal prvokrat mene in Marto jutri popoldne pri običajnem popoldanskem sprehodu.« »No. pa ga pusti, da gre danes v stari obleki po zdravnika,« je dejal gospod Glinar. »To bi Zagloba za zlo vzel« je odvrnila gospa Ida. »Potem pač moramo koga drugega V Mariboru, dne 23. II. 1937. j ■BBOtsK,-. Tatau' toev" -rrsrrrrfvjrrrzi. *ssmaBiM poslati po zdravnika. Marta e vcndar tako nemirna in tako rdeča po obrazu.« »Potem pošlji kuharja ali pojdi kar sam po zdravnika. Malo sprehoda bi v tvojih bančniških skrbeh nič ne 5k°' dilo.« . »Draga Ida. Pravzaprav sem priS^; da te povedem k zajtrku. Saj veš, zaklad, da sc oglaša apetit, če dela d°' vek cele ure v pisarni.« »Cisto plebejska misel je menila spa Ida. »Da, žalibog, ie tako in ti moraš UP0' števati te okoliščine. Takoj naj gre k11' bar po zdravnika. Pri zajtrku pa ti boi'1 že povedal celo kopico novič, o kateri" vem, da te zanimajo.« Ob slednji Glinarjevi opazki je Ida postala pozorna. Novice so jo vedi1 zanimale, zlasti če *o se nanašale ,ul z ne diplomatične spletke. Takoj je steKiJ v obednico, da zajtrkuje tamkaj skupi’ s svojim možem. • . (Dalje slccW mOJV JUAN ■ n II. l i.—— . 38 Izdaja konzorcij »Jutra« v Liubliaiii. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za lnserattil del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* •aredstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.