'si o v en sk 1 in soc. demokrat Lukas 257o glasov. V drugem volivncm okraju: VVolfsberg - St. Vid jc volilo 12.314 volilcev. Krščanski socialec Taischl je dobil 4540 glasov, nemški nacionalec 470,S, socialni demokrat 2956 glasov. V tretjem volivncm okraju: Beljak, Paternion, Trbiž. Pod-klošter, Rožek, Borovlje sc jc oddalo 8289 glasovnic. Nemški nacionalec je dobil .52ol. soc. demokrat 3IU2, Slovenec Turk 1238, nemški kršč. socialec 587 glasov. V četrtem volivncm okraju na Zgornjem Koroškem je bilo oddanih ll.74o glasov. Nemški nac. Steimvender je dobil 5428, nemški kršč. soc. 4533, soc. demokrat 1780 glasov. V vseh štirih volivnih okrajih so morale biti torej ožje volitve. Pri teh pa so se demokratje združili z nemškimi liberalci proti Slovencem in nemškim kršč. socialcem. Čeprav je Slovenec Grafenauer pri ožji volitvi dobil o337 glasov, je moral vendar le pasti. Poroča se, da bi bil Grafenauer zmagal že pri prvi volitvi nad obema nasprotnikoma, Neprijetne so ji bile te besede in malomarno jc prašala ne gledajoč vanj: „Kaj hočete prav za prav?" Žarič, ki jo je opazoval, se je nasmehnil kolikor je mogel prijazno in spregovoril sladko: „Kaj hočem Rožica ? Ah, kaj hočem, tebe bi rad. Ker glej, kar sem te prvič videl, so moje misli vedno pri tebi. 0 daj, reci, da me tudi ti ljubiš!" Pri zadnjih besedah je stopil Žarič k Rožici, jo prijel za roko in ji pogledal proseče v oči. In Rožica mu je vrnila pogled. Prijazen je bil. a drugega nič. Žarič je imel dovolj. Govoriti je začel, kako mu bo ona solnce v življenju, ki mu bo sladila težke dneve in preganjala žalostne trenutke, kateri objemajo tolikrat bednega zemljana v dolini solz. „‘Aj, gospod Žarič je Rožica porogljivo nič vam ne bom solnce. Vam ne! Žarič je prebledel, a le za trenutek. „Meni ne" je prašal skorda trdo in grozeče. ..Menine?", je ponovil, ..potem pa vedi, da tudi drugemu ne!" To je rekel in odšel. (Dalje pride.) da ni slabo vreino in izredno visok sneg zadržal mnogo slovenskih volivcev doma. Dne 2". marca so volile kmečke občine. Izvoljena sta dva Slovenca in sicer Grafe n a 11 e r v vol. okraju Pliberk-Železna Kaplja z 877 glasov i proti nemškemu nacionalcu. ki je dobil 277 glasov in Slovenec Florijan 1:11 er-sdorfer v volivnetn okraju Beljak-Dobrlaves z 748 glasovi proti nemškemu nacionalcu, ki je dobil 52.1 glasov. Tako bodo imeli od zdaj koroški Slovenci v dež. zboru dva zastopnika, dočim so imeli do zdaj le enega. Lepe vspelie so dosegli Slovenci v volivnem kmečkem okraju Celovec-Borovlje, kjer je dobil slov. kandidat Ivan St ruki 722 glasov proti 1350 nemškonacional-nim, dalje v vol. okraju Beljak-Paternion-Rožek. kjer je dobil slov. kandidat Ivan Vošpernik 774 glasov proti 1090 nemškim in v volivnem okraju Trbiž-Podklošter. kjer je dobil slov. kandidat Jožef Škrbina 221 glasov proti 338 nemškim. V skupini mest in veleposestva so znagali še zdaj nemški nacionalci. Iz tega poročila se jasno vidi, da koroški Slovenci napredujejo. Brez dvoma se o bodočih volitvah število slovenskih dež. poslancev pomnoži. V tej nadi kličemo : Živili koroški Slovenci! Politični pregled. Drobne politične vesti. Državni zbor se skliče baje 27. aprila. - Turški parlament je odobril zapisnik oavstrijsko-turškem sporazumu. — Splošno se sodi, da bodo velevlasti v kratkem priznale Bolgarsko kot neodvisno kraljestvo. Italijanska kraljeva dvojica sc je podala v Mesino, na kraj potresne nesreče. Istrski deželni zbor ne bode sklican, kakor so prosili vlado istrski poslanci, da bi s tem od-pomogli istrskemu bednemu ljudstvu ter mu podelili raznih podpor. Bienerlh je rekel deputaciji istrskih poslancev, ki je bila v tej zadevi pri njem, da vlada priskoči na pomoč bednemu ljudstvu v Istri, a deželnega zbora ne more sedaj sklicati. Trgovinski minister dr. Weis-hirchner se je podal v Trst, kjer ostane več dni. Veleizdajniški proces v Zagrebu, ki se vrši vže 3 tedne proti 50 Srbom, ki so obtoženi, da so na Hrvaškem netili upor proti Avstriji in propagirali srbsko idejo med hrvaškim ljudstvom, ni še končal. Nekateri hočejo po sili dekaziti, da je bila organizirana uže cela zarota. Posebno vlada hrvaškega bana Raucha kova politični kapital iz tega političnega procesa. Konference velevlasti zaradi avstro-srbskega spora ne bo, ker je vprašanje o aneksiji Bosne in Hercegovine rešeno. Nemški cesar Viljem se nahaja v Benetkah. Dva avstrijska orožnika sta bila ustreljena od četašev blizu Soluna. V turški Arabiji so veliki nemiri. Angleške ba-zare so vstaši 5 ur obstreljevali. Govori sc, da sc srbski princ .Jurij poda na Angleško, kjer ostane več časa. Časopisi pišejo, da se srbski kralj Peter poda v Petrograd k ruskem carju. Iz Belgrada se poroča, da je brat pokojnega komornega strežaja Kolakoviča, katerega, kakor so pisali časopisi je baje pretepal princ Jurij in je vsled dobljenih ran umrl, uložil proti princu Juriju tožbo. Srbija bo baje naprosila Avstrijo, da bo smela nastaniti 6 konzulatov v Bosni in Hergovini. Naš cesar se je podal v VVallsee k svoji hčeri Valeriji, kjer bo prebil velikonočne praznike. Vlada je 7. aprila razpustila vse organizacije češke nar. - socialne stranke. Srbska princezinja Jelena se baje zaroči z nekim ruskim velikim knezom. Italijanski vojni minister odstopil. Italija je v balkanskem sporu igrala neko čudno in jako sumljivo vlogo. Zdaj se je nagibala na stran Rusije, Angleške in Francije, zdaj pa na stran Avstrije in Nemčije, (iledala je vedno na to. kje bi ji bolj kazalo in kje bi lahko kaj dobila brez posebnega napora, kakor je bila to vedno nje stara navada. Splošno je bilo pač med nami mnenje, da nas Italija gotovo napade v slučaju, da hi se bila vnela vojska, Go-tovo pa je, da je bila Avstrija tudi v tem slučaju dobro pripravljena, dočim Italija ni bila ne na kopnem, ne na morju. In zakaj ne? Ker vojni minister baron Casana ni izpolnil nad, ki so se pred letom stavilo vanj in zato je minister moral demisijonirati. Darovi. Jubilejni darovi za »Slov.ensko s i r o t i š č e": P. n. gg. Franc Stepančič, ekonom v bogoslovnici, mesto venca na grob visokoč g. prelata dr. Jos. (iabrievčiča. 10 K, Anton Tušar, okrožne sodnje presednik v p. in dvorni svetnik, članarino za t. I. 20 K, Fr. Plohl, c. k. profesor v p. 4 K; g. Anton Sok, župni upravitelj 1 K 60; Štefan Kralj v Gorici 70 v; Josip Vimpolšek 1 K; Franc Bitežnik, cerkovnik Grgar 1 K; Ana Kodelja v Gorici 1 K; Pagatel v obče-znani gostilni pri g. Martinu v Srednjem Logu pod Mangartom je nabral znesek 3 K 40 v; Ivan Rejec prefekt mesto venca na grob pok. g. prelata Josipa Gabrijelčiča 7 K: Frančišek Setničar v nadškofijški pisarni 5 K, učenec 2 K; Vincencij Košir, posestnik v Kanalu 2 K. Bog stotero poplačaj ! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.! Dnevne vesti. Srednje šole v Gorici. Vse dežele v Avstriji se morejo bolj ponašati s srednjimi šolami, kakor mi goriški Slovenci. Se celo zapuščena Istra ima svojo hrvatsko gimnazijo v Pazinu. Slovenci in Lahi na Goriškem pa imamo v Gorici nemško gimnazijo in realko! Zakaj to! Čemu nemške in ne slovenske in laške srednje šole v Gorici! Ali ni kričeča krivica, da naše sjnovc po srednjih šolah v Gorici uče profesorji, ki ne poznajo našega jezika, našega ljudstva, naših običajev, sinov naših ? S kakim veseljem naj se uče naši sinovi pod takimi profesorji. V Gorici imamo nekaj gimnazijskih profesorjev ultranemcev, ki kažejo svojo nemško zagrizenost ob vsaki možni priliki. .In takim nemškim agitatorjem in haj-lovcem so izročeni naši sinovi! |5a ne samo slovenskim dijakom, marveč tudi laškim se ne godi nič boljše. Lahi se sicer kažejo, da so tudi oni nasprotni nemškim srednjem šolam v Gorici, A ker vedo, da ako bi se ustanovila v Gorici realka ali gimnazija, hi se morala ustanoviti obenem tudi slovenska, zato raje trpijo pod nemško peto tudi oni. samo da bi ne dobili Slovenci v Gorici srednjih šol kakor oni. Nemci pa se smejejo tej laški ..kunštnosti". In prav imajo! Da. da. Lahi imajo vedno pred očmi strah pred slovensko poplavo Gorice, a vedo naj, da so jim Nemci nevarnejši živelj kakor Slovenci! Zakaj bi sc ne Lahi streznili in energično zahtevali odpravo nemških srednjih šol v Gorici, ki naj se nadoineste s slovenskimi in laškimi! Zakaj trpe krivico, ki se godi kakor nam Slovencem na ljubo nemškim privandrancem ! Sicer nas Slovence laška zaslepljenost ne sme motiti in zahteva po slovenskih srednjih šolah v Gorici ne sme več z dnevnega reda! Vina na Vipavskem imajo vipavski vinogradniki še mnogo v kleteh. Vzlic sramotno ni*ki ceni ne morejo vipavski vinogradniki spraviti vina v denar. To zimo je bila na Vipavskem in je še velika revščina. Denarja ni od nikoder, živila draga, vina pa polne kleti. S čim naj vipavski vinogradnik prehrani sebe in družino! Žalostno resnico moramo zabilježiti, da lanska obilica vinskega pridelka je takorekoč v nesrečo vipavskim vinogradnikom. Ali ni za izvrstnega vipavca sramotna cena 16 do 24 K hektoliter? In še po taki ceni se ga ne more spraviti v denar. Iz obupnosti ga Vipavci sami doma pijejo. In kako se to godi! Iz takozvanega hrama v hram hodijo sosedje in tam ga pijejo sedaj iz enega soda sedaj iz drugega. Pijejo ga več kakor po navadi, pijejo ga večkrat toliko, da zdravju škoduje. In večkrat pijejo iz obupnosti, ker ne morejo vina prodati. In kaj bo posle-posledica temu ? Ljudstvo se privadi k neizmernemu pitju, katero zdravju gotovo ne koristi. Take vesti nam prihajajo z Vipavskega in nekateri vinogradniki so uže obupali nad svojimi vinogradi, češ, kaj bom delal in se potil zastonj, ko ne morem še letošnjega pridelka prodati ! Delavce mora plačati, les kupiti, škropiti, žveplati, kopati, čistiti, zraven je izpostavljen vedni nevarnosti, toči, nevihtam, itd. Ako po trudopolnem delu kaj pridela, pa še tega ne more prodati. Res žalostna a resnična slika vipavskega vinogradnika, a tolažimo se, da bo v bodoče boljše, da vina dobe vendarle kako pot v svet. Naša vipavska vina so izvrstna in kot taka lahko tekmujejo z vinskimi pridelki raznih deželš in zato si morajo pridobiti oni renome, katerega imajo razna druga inozemska vina, katera se ne morejo niti od daleč meriti z našimi vipavskimi vini. Na to pa naj vsakdo dela, zasebniki občine in dežela, da se tako odpre pot našemu vinu v svet.v Imenovanje. — Za sodnika v Kanalu je imenovan g. Josip Zorzi. Nov kletarski nadzornik za Goriško. — Kletarskim nadzornikom za goriškoje imenovan g. S. pl. Obizzi, ki je nastopil službo s 1. aprilom. Zaloge straniščnice na mirenski cesti še ni. In vendar jo je po shodih v goriški okolici obljubljal vrto^benski prerok Mrmolja, ko je agitiral za denar za agrarne poslance. Kmetom se je ta obljuba jako dopadla in tu in tam je rekel marsikateri kmet: Ja, ja, take reči naj delajo poslanci in mi bomo zme- rom ž njimi", Agrarni poslanci, na katere sc je Mermolja skliceval, so izvoljeni uže lep čas, o zalogi straniščnice na mirenski cesti pa ni dosedaj ne duha ne sluha in kmetje morajo še nadalje voziti straniščnico od „gaša“ po slabi cesti. Kaj tako malo je dati na Mrmoljeve obljube? Kmetje imajo spet en dokaz več, kako znajo „agrarci" far-bati ljudstvo po shodih z lepimi obljubami. Da, da, agrarci se strogo drže besedi, ki pravijo, da obljubljati je eno, obljube izpolniti pa drugo. Tako počenjanje pa ni častno za one, ki se prištevajo med poštene in neomadeževane ter požrtvovalne kmečke voditelje. To naj si naši kmetje zapomnijo! Edo ve svetovati. V zadnji št. „Prim. Lista" smo priobčili mnenje na- šega dopisnika, kaj je poleg drugega krivo, da je naša moška mladina tako rada dostopna slabemu nagnenju. Zadnji dopisnik je svetoval, naj si vzgojimo dobre in poštene krščanske matere, ki bodo velik branik pohujšanju moške mladine. Obljubili smo, da priobčimo v današnji številki mnenje drugega dopisnika, ki se v začetku skoraj doslovno ujema z izvajanjem dopisnika v zadnji številki in se v glavnih točkah tako le izraža: Dandanes vidimo žalibog prepogosto-krat, kako stari očetje izročajo mladim sinovom gospodarstvo čisto, nezadolženo, uzorno in marljivo urejeno. To je sad truda in znoja ter skrbi očetove. Mladi sin sc pa navadno ne zanima tako za uzorno gospodarstvo in sc marsikateri potikati preveč po gostilnah, kar nam kažejo vzgledi premnogokrat. Oče doma vidi sinovo nepravo gospodarstvo, a se boji sina opominjati, naj krene na boljšo pot, ker mladi svet je nagel in vroč in vzkipi pri vsaki najmanjši neljubi besedi. In zakaj je mladi gospodar tak? V svojih mladeniških letih se ni učil varčevati, ni poznal, kako trdo se služi kruh, ter gledal samo za razveseljevanje in zahajal je v take družbe, kjer se vsemu drugemu prej privadi kakor pa lepemu življenju. Uže v zgodnjili letih je začel letati za ženskim spolom in si zbiral nevesto. Ni pa pazil v svoji omamljenosti, kaj zbira. Ni gledal, ali je nevesta pridna, varčna, snažna, kako sc obnaša, kakšna je njena preteklost, kaki so njeni sta-riši! Ne, na vse to ni gledal, marveč slepo je verjel očem, in marsikateri se danes bridko kesa, ker je verjel le laž-njivi zunanjosti, ki ga je preslepila. Naš mladi ženski spol je v veliki meri kriv moškega zapravljanja in nelepega življenja s svojim večkrat vsiljivim obnašanjem. Ne pomisli, da s takim obnašanjem kvari v prvi vrsti sebe. Dopisnik končuje s temi le besedami: Stariši, posebno matere, pazite na svoje hčere. Vedite, da je od vas odvisna usoda vaših otrok. Kakor bodete vi vzgojili svoje hčere in sinove, tako bodo tudi enkrat sami gospodarili. Ako bode vaše življenje vzgledno, bodo imeli otroci priliko se od vas tega učiti. Vsaki dan se nam pojavljajo vzgledi, kam vodijo marsikateri mladi gospodarji s svojim nepremišljenim gospodarjenjem. Ne gledajo v prihodnjost, samo da dobro živijo in se veselijo. Od vas stariši, je odvisna sreča vaših otrok, za katero ste dolžni po božji in svetni postavi skrbeti. ^Sneguljka", sprevoigra s petjem z deklamacijami in z živimi podobami, katero so priredile učiteljice ..Šolskega Doma" s sodelovanjem ženskega pevskega zbora v prid ..Šolskemu Domu" je izpadla dobro. Moči, ki so proizvajale igro, so bile izvrstne. Največjo vlogo je imela g.čna Klementina Hrovatinova, ki je celo igro tudi aranžirala in ima sploh največ zaslug, da se je ta igra uprizorila. Pela je krasno. Enako ženski zbor je pel lepo. — V soboto ni bila udeležba posebno velika, tem večja je bila pa pri nedeljski ponovitvi. Dvorana je bila polna. Vspeh prireditve je povoljen. V sodnijsko prakso v Gorici je vstopil s 1. aprilom g. Josip Rojec iz Sovodenj, brat mirenskega preč. g. župnika, potem ko je napravil z dobrim vspehom juridiške izpite na dunajski univerzi. Čestitamo! — Vojaški nabori se bodo vršili in sicer: V Gradišču ob Soči 28. in 29. aprila; v Korminu 26. in 27. aprila; v Gorici (za okolico) 24., 25., 26., 27., 28. in 29. aprila, za mesto pa 30. aprila in 1. maja; v Ajdovščini 1. in 2. junija; v Kanalu 4. in 5. junija; v Tolminu 7. in 8. maja; v Cerknem 10. maja; v Kobaridu 3. maja; v Bovcu 5. maja; v Komnu 11. in 12. maja; v Sežani 7. in 8. maja; v Tržiču 27. in 28. maja, v červinjanu 1., 2., 3. in 4. junija. Križarska vojska molitve za spreobrnenje Afrike. - - Družba sv. Petra KI a ve rja vabi vse zveste ude cerkve k udeležitvi ^Križarske vojske molitve za Afriko", katero napravi vsako leto za spreobrnenje ubogih zamorcev Afrike in ki obstoji iz devetdnevnice v pripravo na praznik ..Varstva sv. Jožefa" (3 nedeljo po veliki noči). Luč sv. vere še zelo malo sveti v onem teinncn delu sveta, kjer bi bila žetev sicer velika, a delavcev manjka, kateri bi jih več v prostore nebeškega očeta zamogli spraviti. Število katoli- škili misijonarjev, katere sc iz livropc tija pošlje, ne zadostuje velikemu podjetju. kateremu se še vrhutega druge zapreke nasproti stavijo. Zato kliče družba sv. Petra Kla-verja prav toplo vse one, kateri so do sedaj afrikanske misijone velikodušno podpirali, naj bi tudi molitev, kot cenjeno delo ljubezni, za rešitev ubogih paganov opravili. Križarska vojska molitve se začne letos s 23. aprilom in traja do 1. maja. Opravlja sc lahko za to devetdnevnico molitev k presvetemu Srcu Jezusovemu za zamorce v Afriki, sestavljena od umrlega misijonarja v Zambesiji P. Mcnvhandta. Dobi sc ta molitev brezplačno v povoljnem številu, v slovenskem. nemškem, laškem, peškem, hrvat-skem, ogrskem in slovaškem jeziku pri I). družbi sv. Petra Klaverja Trst via del Ronco 6 ali pa Ljubljana Frančiškanske ulice 8. Požar. — V nedeljo je uničil požar v Škodovaki hlev in senik ter neko štacuno. Vse to je bila last grofa Panigaia. Poginila je v ognju tudi ena krava. Zavarovano je bilo vse za 4000 K. Mestne novice. m Ustajenje se bode vršilo po tein le redu : V soboto: V stolnicici ob 48/4 pop., na Travniku ob 6. zv.; na Placuti •ob 7. zv., pri oo. kapucinih ob 8. zv., pri sv. Roku in na Kostanjevici na Ve-likonoč ob 6. uri zj. m V Kinematografu v Centrala ne bode predstave četrtek (danes), petek in .soboto. V nedeljo bodo predstave kakor po navadi. Iz goriške okolice. g Vabilo k veselici, katero priredi „S1. kat. izobraževalno društvo v •Cerovem dne 12. t. m. ob 5. uri popo-ludne na dvorišču g. Maksa Prinčič v Gor. Cerovem s sledečim vsporedom: I. Govor. 2. Petje »Ne zveni mi". 3. Deklamacija „Romarica“. 4. Igra „Kazen ne izostane". 5. Deklamacija „Srce sirota". 6. Petje »Pomladna", mešan zbor. 7. Deklamacija »Tri lipe". 8. Igra »Blagor duša". 9. Deklamacija »Pomladna". 10. Petje »Potoki tecite", mešan zbor. II. Deklamacija »Pogled v nedolžno •oko“.l Pri veselici nastopi tudi pevski zbor »Kat. bralnega društva" iz Št. Ferjana. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. g Nenadna smrt. V nedeljo sc je podala 62-letna Jožefa Humar iz Sovodenj v Trst, da onišče svojo hčer, ki služi tam. V ponedeljek, ko sc je mudila še v Trstu pri svoji hčeri jo je nenadoma dohitela smrt in ji pretrgala nit življenja. Zaspušča dve hčeri, od katerih služi ena v norici, ena v Trstu in pa sina. ki je učitelj v Šmartnem. g Smrtna nezgoda. Včeraj po-poludnc se je ponesrečil v Pevmi okoli 32 let star zidar iz kočnika doma (ime nam ni dosedaj znano.) Delal je pri Alojziju Fogarju pri nekih vratih 2 metra na visokem. Ko se je hotel podati na dvorišče, je omahnil vznak in si zlomil tilnik. Ostal je na licu mesta mrtev. Zapušča ženo in 2 nedorastla otroka. g. »Katoliško slov. izobraževalno druJtvo v Solkanu" je imelo na cvetno nedeljo predavanje »Napoleon in Slovenci." Predaval je gosp. dr. K. Capuder in nam je s skioptičnimi slikami pojasnjeval svoje učeno predavanje. Hvala gosp. doktorju za njegov, trud! V gostilni g. Marije Abramič v Solkanu je nabrala vesela družba K 3.80 za zastavo »slov. kat. izobr. društva". Bog živi po-snenialce. g Cerovo. - Hvaležni smo »Kmečkemu Glasu", da nam je dal nekoliko pojasnila radi cerkvenih naklad. A ker ta pojasnila ne zadostujejo, prosimo kaj bolj natančnega. Občina Gor. Cerovo prispeva organistu pevcem in druge malenkosti 147 K 18 h. na leto in približno ravno toliko Dol. Cerovo, kar bi se pokrilo z 10 od sto več kot zadosti. Izvan-redni stroški so nastali pri obeh cerkvah ko so se napravile nove orgije, za katere so občine nekaj čez polovico cene prispevale, a zato so bile tudi naklade povišane. Gor. Cerovo leta 1905. je plačevalo 30 od sto Dol. 30 od sto. 1906 leta 30 od sto ozir. 16 od sto, 1907 leta 19 od sto ozir. 11 od sto, toraj kakor kaže od sto mera se je leta 1907 dolg uže zmanjšal. Sedaj pa poglejte leto 1908, v katerem je Gor. Cerovo poskočilo od 19 od sto na 42 od sto in Dol. od 11 od sto na 24 od sto in za 1909 ste nam napovedali 33 od sto ozirom 26 od sto in vendar ni nikomur znano, da bi bili po letu 1905 kaki izvanredni stroški. Nauk, da ne smem v cerkvi govoriti o cerkvenih potrebščinah in izdatkih odločno odklanjam. M. Ivančič, vikar. g Hranilnica ln posojilnica Dorn-bergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi svoje člane k letnemu občnemu zboru, ki se bode vršil nahelo nedeljo 18. aprila ob 3. uri popoludne v lastni hiši z dnevnim redom po pravilih. O d b o r. Iz kanalskega okraja. ki Iz Ročinja nam poročajo, da je bilo v nedeljo tamkaj kmetijsko predavanje. Prišel je v Ročinj novi kmetijski potovalni učitelj g. Hrnest K I a v ž a r. ki je predaval o sedanjem deželnem živinskem zakonu. Iz komenskega okraja. km Gorjansko. So pa res čudni naši naprednjaki! Skrb, k c d o piše v »Primorski list", jim toliko krati spanje, da imajo vedno dovolj časa vohuniti za dopisnikom. A nikoli se morda še niso vprašali, kaj piše,kar bi edino imelo svoj pomen. Imamo menda pač pravico, da opozorimo s v o j e ga poslanca na naše potrebe, n. pr. glede pošte, (Pevma!), glede podpore za farovž itd. Svobodomiselci nam tudi ne smejo zameriti, ako svobodno izrazimo željo po »Kat. slov. izobraž. društvu"; ako jih svobodno podučimo, kedo je kriv sitnostij pri letošnjem razdeljevanju kolči, in ako kot svobodni domačini izrazimo svobodno željo, naj preteklost poduči naše novo starešinstvo, na kakšno pot n e sme kreniti. Ker si svobode ne damo kratiti od nikogar, bomo še marsikaj razkrili in povedali, da se bo marsikateremu slepcu oko odprlo. Za vse to pa ne dolžite našega prečastitega gospoda kurata; tudi se ne vprašajte, kedo piše, marveč k a j piše »Primorski list". Gorjanec. km Vojščloa. Te dni je bila tukaj volitev novega župana. Izvoljen je bil skoraj soglasno sin dosedanjega gosp. župana g. Alojzij Lozej. Vodil je volitev sam c. kr. namestništveni svetnik, gospod glavar sežanski. Ž njim nas je počastila se svojo navzočnostjo tudi njegova visokorodna soproga z mlado go-spico hčerko. Občinarji so bili s tem obiskom jako zadovoljni in veseli. Visokorodni gospod svetnik je in je bil naši občini vselej naklonjen. Še! ji je na roko in ji je bil v pomoč ob vsaki priliki in v vsakem oziru, kjer je le mogel. Dokaz temu je med drugim podpora za dva vodnjaka, ki jo je ob- čina dobila po njegovem posredovanju od visoke c. kr. vlade. Hvala mu! Ko je bilo to zimo veliko pomanjkanje vode okolu po občinah in so jo dovažale te od vseh strani, imela je Voj-ščica vode za ljudi dovolj. Tedaj se je prav za prav spoznala in cenila dobrota vodnjakov. Le glede vode za živino trpi občina. Napajališča »kalovi" so revna in ne drže vode. Omenjena vodnjaka sta sc delala pod g. županom Martinom Milanič, veleposestnikom spoštovane družine, ki je dala občini vrlega duhovnika, vclcčasti-tega gospoda .Jos. Milanič. On je nadzoroval in vodil to delo ter se trudil in skrbel, da se je vse redno in po načrtu vršilo. Imel je pri tem velike skrbi. Da ni podvzetnik, domačin, pri zgubi, ki jo je imel, trpel še večjega udarca, predlagal je, naj se mu z roboto pristopi na pomoč. To so dobri Občinarji tudi radovoljno storili. Hvala mu! Že g. M. Milanič je takrat spoznal, da bo glede vode za živino pomanjkanje, kar se sedaj v resnici občuti. Upamo, da nas visoka c. kr. vlada tudi zdaj ne bo zapustila. Bog živi novega g. župana in celo spoštovano starešinstvo! km Štanjel. Nekaj o našem učitelju Grahliju moramo sporočiti. Stric nekega otroka je prišel te dni vprašat učitelja, zakaj je dotični otrok tolikokrat kaznovan in zaprt. Učitelj je odgovoril zato, ker je v bližini šole nekaj kričal. Na te besede je učitelj dotičnika prijel za jopo in ga po sili hotel potisniti ven, kar seveda se mu ni posrečilo. Začel je vpiti, da naznani zadevo glavarstvu, nakar mu je dotičnik, potem ko ga je učitelj ponovno hotel potisniti izpred šole rekel, da se ni prišel ž njim pretepati in prepirati, marveč le popra-šati o dečku ter rekel, da ni lepo od njega, da postopa ž njim na tak način. — Ljudski učitelj Grahli naj ne meče toliko okoli sebe, pazi naj tudi na svoje otroke, saj so mej najrazpo-sajenejšimi. Iz sežanskega okraja. s Smrtna kosa. Iz Divače nam je prišla v pond. vest, da je tamkaj umrl po kratki bolezni tamošnji župnik preč. g. Jakob Sedmak, v najlepši moški Starosti 41 let, kateri je bil pri svojih župljanih jako priljubljen in spoštovan. — Svetila mu srečna luč! Došlo je spomladno - letno blago v velikanski izberi. Zbirke vzorcev so vedno na razpolago zastonj in poštnine prosto. ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI. CENE SO STALNE. Postrežba strogo poštena. »Krojaška zadruga4' Gorica. Gosposka ulica štev. 6 in 7. Trgovina se nahaja v novih prostorih. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada li hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. — Za nmogpbrojna naročila sc toplo priporočam VIKTOR TOFFOLI ' (SORICA Velika zaloga oljkinega olja iz naj-—— ugodnejših krajev --------------- Jedilno olje Jrdilno fino istrsko „ Corfil „ Puglie „ Jesih vinski K 1-04 „ 120 „ i-ao 1-28 po 96 v. liter Marsiglia ... K 1'28 Hombay . . . . „ 1‘20 Bari.................. 1*40 Lucca................. 1 ‘60 najlincjSc . . ‘. „ 2'— Milo in luči. duhovšCiui in cer- Priporočam čč kvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 7 kron., Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame; rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 6 50 K. Po-filja po povzetju: A. G E L B elsprtia hiša čevljev Kratovo št. 95. Lahko se premeni ali denar vrne. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ANTON BREŠČAK. Odlikovana pekarija in sladčičarua K. Draščik v Gorici na Komu (v lastni htSl) izvršuje naročila VHakovrtttnesa peciva, torte, kolače za birmance In poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orlg. buteljkah Priporoča ne ul. občinstvu. Cent Jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. šiv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Kajceneje knpovaifte nirnber.škega In drobnega baga ter tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine ga krojače in čevljarje. STfttinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ni r> ‘i ui«~»iXVii iiji- \i ^ li “ 'i i Pr ‘k * **" r i~nm_rii_iin>j~~liiii—1.1 ~ li * ,r» * if*i *“ 'i * <** *' **' * *' **‘*“ 1 01 MANUFAKTURNA TRGOVINA ]0 1 GORICA Rašlelj šf. 16 (v lastne] hiši) priporoča sl. občinstvu svojo veliko zalogo obla-- čllriih potrebščin za spomladansko sezijo. « Blagovolite si trgovino ogledati! S vinske stiskalnice so naše stiskalnice T^ppnlp4* najnovejšega in izvrstnega sestava so 5»“^ , strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. HltlravliSke brizgalnicc ..Svphnnfa" Zg Delujejo same. Posode za grozdje' sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sad-. je; rofne stiskalnice za seno ; mlatilnice z;i-seno, mlatilnice za pšenicoči stitnice za žito, rezalu stroji za kuno iu ročnlmalni za Jilu. razno velikosti! in Se raznidrugi gospodaiski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz borne, priznane in odlikovane Ph. Mavfarth-ove in (lr. Nagrajeni v V(.eu 0B? *• zlatimi, srebrnini iu čaHtniml kolajnami, tvarnlce gospodarskih ln vinarskih strojev na nUntrovaiii ceniki in nmogobrojui puli* Dunaju, II. Taborstrasse 71. vale v dokaz. MT Preprodajalci in zastopniki sc iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani Ui~.. NOVA TRGOVINA S s špecerijskim, kolonijalnim blagom, jestvinami in vsakovrstnimi časovnimi predmeti tvrdke A. & F. ANDERWALD GORICA v hiši sl. „Centralne posojilnice*, pripororoča se p. n. slavnemu občinstvu in vsim čast. slojem za pia\ mnogobrojna cenjena naročila. Vedno sveže blago, točna postrežba in za vsakogar najskrajnejše cene! **?PS . . 1 Prodaalna Hatolišhega tish. društva — fl Trstu pri velihi pošti — ulica delle Poste St. 9. se priporoča za nakup razmh molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob ma ih in ve-I kih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i.t. d. i.t. d i. t. d. Ha časa sv. misijona lep? misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-letnici maSniStva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tlshovin za častite župoe urade. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „Katol. ti^k. društvo" TRST. JLJ ? fr Lekarna V | CristofoleUi v Goricif C Prave in edine žel. kapljice 'j sntunko sv. Antona Pado- J'L : z > ^ E nizke, na zahtevo cenik E— E poštnine prosto. E iilVIfOAS N IfOAS : 6 las o slovenski manuFaklurni trgovini FRANC RAVNIKAR ••OGN* v GORICI Raštelj št. 16 (v lastnej hiši) so jako razširja kar priča dejstvo, da promet "vedno narašča, Kedor si še ni ogle.ial te prodajalne naj to stori, ter naj primerja cene in blago raznovrstnih možkili in ženskih oblek z drugimi in prepričan bode, da kupi tam najceneje. Blago vedno sveže! Za spomladno sezono je izbira velika! Za mnogobrojen obisk sc najuljudneje priporoča Jerane Ravnikar. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Rojaki! Spominjajte sc ob vsaki priliki »Šolskega doma,, ► Delavnica cerhuenlh posod in cerhveneaa orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cer-k' enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago n razpošlla franho. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovJčini in slavnemu občinstvu v mestu In na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko Itd Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istisko in dalmatinsko. Petrolej v cahuju. Sladkor razne vrste. Moko št O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsvete prve In druge vrste, namreč ob */« kila in od enega funta. Testenine iz ivornice Žnideršič k Valenčič. Žveplunke družbe sv Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mami-jveg« v Ajdovičlni. Vse blago prve vrste 0 ^ ^ ^ '0: £ sy™i = urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Gisjosla ulica št. 52. Podpisani priporočani veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno —= delavnico. Izvršujem točno in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. & &&&% & etssvs Kell-ov lak najbolji lik za mehke pode Keil-ova bela glazura a 90 v. Kcil-ovo mazilo za črevlje a 30 v. Kcil-ov zlatilni lak za okvirje A 40 v. Kcil-ovo voščilo zn pode A 90 v. Kcil-ov lak za slamnike v vseli barvali vedno v zalogi pri tvrdki: Konj (Mii c & Zajec, Gorica. Postojna: Anton I) i t ri c h. Reka: mirodilnica F. Jechcl. Ljubljana: Leskovič & Meden: Mali Lošinj: (i. I’. B u d n a. Pulj: A u gu s t o Z u 1 i a n i. Rovinj: Giuseppe de Ves c o vi. Šebenik : P a u s t o I n c h i o s t r i. Tolmin: L ud. Kacafura. Podpisani ima novo veliko zalogo raznovrstnih šiv.strojev dvokoles Cene nizke. II Ki Poverjen je meni tudi Slavni zastop z zalogo nietijNklh strojev od prve slovanske tovarne bralov K. &R. Ježek, Klansko. Prodaja tudi plajšče za dvokolesa, komad po K 6 in za višje cene. Prodaja tudi dvokolesa novega model-trpežne z prostim le kom. Jamčim eno leto Cena K 158. Priporoča se slav. občinstvu za naklonjenost Jos. Dekleva, Gorica via m u n i c i p i o it. 1. JVfadiitženir Fraae Lang kulturni inženir u Gorici, Via Ponte Isonzo 32, sprejme vsakovrstna dela na pr. načrtovanje in izdelovanje cest in drugih gradenj, razdeljevanje zem: ljišč, postavljanje mejnikov, urevanje pritokov in odtokov, napravljanje vodovodov itd. Njegovi načrti rabijo kot priloga prošnjam za vladno podporo. 13333333333333333333333333333333333 S 333 MM 09 B 3 »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni skodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domča slovenska zavarovalnica! Svoji & svojinaI mmmm ra 333333333333333333333333333333333030 o Mamo g m