
LETO XXXVI, ŠT. 30	Ptuj, 4. avgusta 1983	CENA 9 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Podpora predlaganim rešitvam (stran 2)
Začetek pri KS Boris Ziherl (stran 3)
r
Iz KS Gorišnica ob občinskem prazniku (stran 5)
Občinsko tekmovanje traktoristov (stran 6)
SSS Ptuj - javni natečaj (stran 9)
OBČINSKI PRAZNIK 1983
Kljub vsemu smo veliko dosegli
Osmega avgusta praznujemo
občani ptujske občine svoj občin-
ski praznik. Letos poteka 41 let od
junaškega boja Slovenskogoriške-
Lackove čete, ko je bojevala
poslednji boj z okupatorskim
sovražnikom. Ob tem se
spominjamo vseh hrabrih borcev
te čete — Jožeta Lacka, Franca
Osojnika, Mirka, Vinka in Kostja
Reš. Franca Krambergerja, Draga
Stojka, Alojza Zavca, Janeza
Pukšiča, ki so v tem boju padli ali
bili ujeti in kasneje ustreljeni kot
talci. Spominjamo se narodnega
heroja Jožeta Lacka, ki je zaradi
izdaje padel v sovražnikove roke in
zaradi posledic zverinskega mu-
čenja umrl v ptujskih zaporih.
Ob letošnjem občinskem praz-
niku se spominjamo tudi vseh
pomembnih dogodkov iz zgodo-
vine NOB — 40 let velikih juna-
ških bojev na Neretvi in Sutjeski.
Poteka tudi 40 let od dneva, ko so
bile položene državotvorne osnove
nove Jugoslavije — II. zasedanja
AVNOJ v Jajcu in 40 let zbora
odposlancev slovenskega naroda v
Kočevju.
Ob praznovanju se spominjamo
tudi vseh tistih aktivistov, komuni-
stov pred vojno in med vojno, ki
so s svojim naprednim političnim
in ideološkim delom vzbujali in
oblikovali razredno, pa tudi nacio-
nalno zavest.
V letošnjem letu se spominjamo
teh velikih dogodkov še posebej
zaradi tega, da bomo toliko bolj
dojeli naloge, ki so pred nami.
Stabilizacijski program, sprejet v
zvezni skupščini pred nekaj dnevi,
nam kaže pot iz gospodarskih
težav tudi na račun osebnega
odrekanja in z osebno dolžnostjo.
Te naloge so obravnavale družbe-
nopolitične organizacije na
zveznem in republiškem nivoju; pri
izvršnih svetih družbenopolitičnih
skupnosti so oblikovane tudi
posebne komisije za pripravo in
spremljanje izvajanja. To bomo
oblikovali tudi v občini. Za
konkretizacijo nalog v organiza-
cijah združenega dela, v krajevnih
in samoupravnih interesnih skup-
nostih pa so dolžni pripraviti svoje
akcijske načrte.
Ob letošnjem praznovanju je
pomembno še posebej opozoriti na
položaj, v kakršnem se nahajamo
v občini, opozoriti na to, da ima-
mo veliko potencialnih gospodar-
skih in kadrovskih možnosti v
ptujski občini pri nadaljnjem raz-
voju gospodarskih in družbenih
dejavnosti. Pri tem ne gre le za
ohranjanje obstoječega nivoja
razvoja, ampak moramo zago-
tavljati tudi nadaljnji razvoj.
Sedanji položaj gospodarstva in
družbenih dejavnosti v ptujski
občini na splošno ni zavidljiv, če
ga ocenjujemo na osnovi znanih
podatkov gospodarjenja v
letošnjem prvem polletju. Fizični
obseg proizvodnje je dokaj
zanesljiv podatek za ugotavljanje
gospodarskega in poslovnega
stanja v OZD. Pove nam tudi,
kako dosegamo plansko zastav-
ljene obveznosti in cilje.
V industrijski proizvodnji v
prvem polletju presegamo planira-
no stopnjo fizičnega obsega, ki je
v prvem polletju bila za 5,8 %
višje kot v enakem obdobju leta
1982 in je tudi nad poprečjem v
SRS. Vse industrijske panoge niso
enake, nad 40 odstotkov višjo rast
dosegajo v tekstilni industriji, nad
20 % so dosegli delavci pri
proizvodnji električnih strojev in
pri izdelavi usnjene obutve in
galanterije, nad 10 % dosega
elektro gospodarstvo in predelava
kavčuka.
Družbeni interes in konkretna
potreba gospodarstva je izvoz, ki
se je v občini vrednostno povečal
za 30 odstotkov, dočim je uvoz
padel skoraj za polovico v pri-
merjavi z enakim obdobjem lani.
Pokritje uvoza z izvozom dosega
133 %, kar 96 odstotkov vsega
izvoza je na konvertibilno tržišče.
Razmerje med vlaganji v go-
spodarstvo in v negospodarstvo
dejavnosti je 69:31 v prid
gospodarstva. Ob koncu letošnjega
prvega trimesečja smo imeli v
ptujski občini vlaganj v višini
1.499,051.000 din. V letošnjem
letu so se pričeli graditi trije ob-
jekti z večjo predračunsko vred-
nostjo: stanovanjski blok A3 v
Rabelčji vasi-zahod, širitev
proizvodnega obrata zavor v TAM
♦ Tozd Karosernica obrat zavor v
Ptuju in farma govejih pitancev v
Sobetincih. V pripravah je gradnja
farm v Perutnini Ptuj in gradnja
farme za prašiče v EKK Ptuj. V
kmetijstvu so precejšnje investicije
tudi v usposabljanje zamočvirjenih
zemljišč v pesniški in polslavski
dolini.
Kljub zaostrenim pogojem
gospodarjenja smo v nekaterih
gospodarskih dejavnostih dosegli
dobre rezultate. To nas toliko bolj
ohrabruje pri nadaljnjem delegat-
skem delu in odločanju. Pri tem
mora biti povsod ustvarjalen pri-
stop, osebna in kolektivna
odgovornost vseh v občini.
Opravičeno pričakujemo vključe-
vanje vseh delegacij in njihove
delegatske baze z ustvarjalnimi
predlogi za premagovanje težav, ki
obstajajo in se bodo še pojavljale.
Vsem občanom in delovnim
ljudem ptujske občine čestitam k
uspehom in k prazniku!
Franc Tetičkovič
Pridobitev za potrošnike v novem delu Ptuja
V okviru prireditev ob prazniku
občine Ptuj bo v soboto, 6. avgusta
odprta tudi nova prodajalna MIP-
a, ki je bila zgrajena v okviru
TOZD Maloprodaja. Tako je kon-
čno uresničena zamisel petletnih
prizadevanj okoli 3.500 potrošni-
kov območja KS Boris Ziherl, ki so
bili doslej brez prodajalne z osnov-
nimi živilskimi potrebščinami na
svojem območju.
Bruto površina celotnega objekta
znaša 1.250 kv. m, v njem pa bo ne-
to prodajne površine 550 kv. m. In-
vesticija je veljala okoli 50 milijo-
nov dinarjev. V prodajalni bo dela-
lo 31 ljudi, večinoma bodo to izku-
šeni delavci iz obstoječih MlP-ovih
samopostrežnihtrgovin in za delov-
no organizcijo to ne pomeni novih
zaposlitev. Otvoritev prodajalne bo
v soboto ob 9. uri, združena s kra-
jevno proslavo KS Boris Ziherl. Po
otvoritvi bo tovariško srečanje po-
trošnikov.	FF
Tako izgleda prodajalna Market „Rimska peč" v Ul. Borisa Kraigherja 10 pred otvoritvijo.	foto: I. kotar
V Ormožu 2.600 ton pšenice
Tudi ormoško družbeno in za-
sebno kmetijstvo je doseglo ob
letošnji žetvi ugodne rezultate, če-
prav so hektarski donosi nekoliko
nižji kot so pričakovali, predvsem
zaradi spomladanske suše. To
velja predvsem za zasebno kmetij-
stvo, medtem ko so na poljih
kmetijskega kombinata Jeruzalem
Ormož dosegli izredno dobre
pridelovalne rezultate, v povprečju
nad 5 ton pšenice po hektaru.
Plan odkupa v zasebnem
kmetijstvu je bil tisoč ton. Doslej
so že odkupili 1.069 ton pšenice,
odkup pa še ni končan. V kmetij-
skem kombinatu so posejali
pšenico na 280 hektarih in pridelali
1576 ton pšeničnega zrnja, tako je
prejel mariborski Intes iz ormoške
občine doslej že prek 2.600 ton
pšenice.
JB
ZAKAJ ODPOVEDUJE
OBRAMBA PROTI TOČI
Kmetijska delegacija v zboru združenega dela
skupščine občine Ptuj je na seji zbora v torek, 26.
julija postavila delegatsko vprašanje, zakaj je v
nedeljo odpovedala obramba proti toči, zlasti zakaj
je zmanjkalo raket in če je bila dežurna služba
Povscra na mestu? Delegacija (KZ Ptuj) je tudi pred-
'agala, da naj svet za kmetijstvo skupščine občine
Ptuj zadevo razišče in na prihodnji seji zbora poroča
0 vzrokih za nastalo stanje.
To delegatsko vprašanje je imelo enotno podporo
vseh delegatov v zboru združenega dela, ki so v
razpravi odločno zahtevali, da naj samoupravna
•nteresna skupnost za obrambo pred točo predloži
občinskim skupščinam poročilo o svojem delu,
Predloži pa naj tudi obračun trošenja velikih sred-
stev, ki jih družbeni in zasebnni sektor plačujeta v
^lad za obrambo pred točo. Dodatno je bilo postav-
ljeno tudi vprašanje, zakaj je bilo prej na območju
severovzhodne Slovenije 105 strelnih mest, sedaj pa
je nekaj nad 50 pa še za te nimamo dovolj raket.
Eden od delegatov je predlagal, da bi naj gospodar-
stvo v Sloveniji samo organiziralo proizvodnjo raket
^ obrambo proti toči, saj imamo društva raketarjev,
za šport znajo izdelati dobre rakete.
V četrtek popoldne, 28. julija med 19. in 21. uro je
na območju ptujske občine spet klestila toča, ki je
^jela 11 krajevnih skupnosti in bila ponekod še
gostejša kot v nedeljo. Najhuje je ponovno klestila
na območju od Desternika, čez Grajeno in Dravsko
polje mimo Kidričevega. Tako je na območju ptujske
občine toča padala letos že na območju 19 krajevnih
skupnosti in napravila škodo od 30 do 80 odstotkov
na okoli 60 odstotkov kmetijskih površin.
Ponovna škoda, ki jo je toča povzročila v četrtek
je med občani, zlasti pa kmetovalci sprožila pravi val
ogorčenja zaradi neučinkovite obrambe pred točo.
Povsod, tako na raznih sestankih Kot v posamičnih
pogovorih, ljudje zahtevajo zaostritev odgovornosti
za takšno stanje. Ob tem se pojavljajo komentarji, da
smo lahkomiselno ukinili mnogo strelnih mest zato,
ker smo prešli na obrambo z letali, ne da bi prej
učinkovitost te obrambe preizkusili. Prav nedeljski
primer je pokazal, da so letala proti visokim točo-
nosnim nevihtnim oblakom nemočna. Nadalje, če
domača proizvodnja raket ni bila sposobna zagotoviti
potrebne količine raket, bi jih morali uvoziti. Devize
zanje bi bile malenkost v primerjavi z izpadom iz-
voza sadja in drugih kmetijskih pridelkov, ki jih je
uničila ali poškodovala toča, itd. vprašanj je še cela
vrsta.
Ob vsem tem pa moramo z grenkim priokusom
znova spoznati že zdavnaj spoznano modrost, da je
,,po toči zvoniti prepozno", in ugotoviti, da je
zaupanje v obrambo pred točo močno omajano. FF
PROGRAM PRIREDITEV OB
PRAZNIKU OBČINE PTUJ
GORIŠNICA, 6. avgust 1983
Ob 9. uri turnir v malem nogometu
ob 16.50 odprtje železniškega postajališča v Zamušanih ob
17.15 odprtje mostu Zamušani-Gorišnica
ob 18. uri odprtje razstave kruha, ročnih del in kmečkega
orodja v osnovni šoli
ob 20. uri glasbeni večer v Zadružnem domu
ZMDA SLOVENSKE GORICE 83, 6. avgusta 1983:
Udarniški dan članov kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone"
Ptuj
PTUJ 6. avgusta 1983 ob 9. uri:
Otvoritev nove prodajalne MIP TOZD Maloprodaja Market
,,Rimska peč" v KS Boris Ziherl Ptuj
JURŠINCI, 6. avgusta 1983 ob 14. uri
Tradicionalno ekipno tekmovanje z malokalibrsko puško, pri
ribniku.
PTUJ, 7. avgusta 1983 ob 7.30
Žalna seja predsedstev občinske skupščine in družbenopoliti-
čnih organizacij občine Ptuj v delavskem domu Franca Kram-
bergerja in polaganje vencev pred spominska obeležja NOV na
območju ptujske občine.
GOP'ŠN!CA 7. avgusta 1983 ob 9 30
Odkritje spominskega obeležja NOV pri Toplakovi hiši v
Gorišnici
GORIŠNICA 7. avgusta 1983 ob 10. uri
Slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih orga-
nizacij občine Ptuj
NOVA VAS pri MARKOVCIH, 8. avgusta 1983 ob 18. uri
Odkritje spominskega obeležja partizanskim kurirjem
NAJDOŠE 14. avgusta 1983 ob 14. uri
Državno prvenstvo v kartingu na kartodromu
PTUJ, 20. avgusta 1983 ob 9. uri
VI. ženski rokometni turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR
Slovenije za pokal praznika občine Ptuj na rokometnem igrišču
Drava
PTUJ, 20. avgusta 1983 ob 20. uri
Slavnostna otvoritev XI. ptujskih kulturnih srečanj v Mestnem
kinu Ptuj
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
4. avgust 1983 - J2CNIK
Podpora predlaganim rešitvam
ZASEDANJE ZBOROV SO PTOJ
O razpravi na seji družbenopoli-
tičnega zbora skupščine občine
Ptuj smo poročali že zadnjič. V to-
rek, 26. julija dopoldne so se sestali
delegati /bora krajevnih skupnosti,
udeležba je bila 75-odstotna, isti
dan popoldne pa še delegati zbora
združenega dela, kjer je kljub do-
pustniškemu času bila okoli 68-od-
stotna udeležba. Na kratko poro-
čamo o poteku sej obeh zborov.
Poročilo o uresničevanju družbe-
nega plana občine Ptuj z oceno mo-
žnosti razvoja v letošnjem drugem
polletju in v letu 1984 je dodatno
obširno in argumentirano obrazlo-
žil Janko Bezjak, predsednik ob-
činskega izvršnega sveta, ki je v
obeh zborih tudi zadovoljivo odgo-
voril na vprašanja posameznih
delegatov. Delegati obeh zborov so
poročilo sprejeli soglasno.
Informacijo o izvajanju sanacij-
skih in predsanacijskih programov
je dodatno obrazložil predsednik
komiteja in član izvršnega sveta
Anton Ilec. Z obrazložitvijo so se
strinjali tudi predstavniki prizade-
tih temeljnih in delovnih organiza-
cij, ki so prisostvovali na seji zbora
združenega dela, zato je tudi ta in-
formacija bila sprejeta soglasno.
Po pripombah družbenopoliti-
čnega zbora na predlog odloka o
zakloniščih in drugih zaščitnih ob-
jektih, je izvršni svet pripravil
ustrezno dopolnilo odloka, ki je bi-
lo v obeh zborih tudi soglasno
sprejeto skupaj s predlogom odlo-
ka.
Na predlog odloka o prenehanju
lastninske pravice in drugih pravic
na zemljiščih na območju zazidal-
nega načrta obrtne cone I v Ptuju je
v /boru KS imela pripombo delega-
cija KS Heroja Lacka Rogo/nica, v
/boi u združenega dela pa je podob-
no pripombo glede zaščite kmetij-
skih zemljišč imela tudi delegacija
KZ Ptuj. Po obširni dodatni obraz-
ložitvi in utemeljitvi, da praktično
gre le za izvedbeni akt že sprejetega
zazidalnega načrta, je bil predlog v
obeh zborih sprejet z večino glasov.
Predlog sklepa o podelitvi pri-
znanj občine Ptuj v letu 1983 je bil
v obeh zborih sprejet brez pri-
pomb. Delegati so tudi soglasno
sprejeli po hitrem postopku odlok
o spremembi odloka o ustanovitvi
samoupravnega sklada za inter-
vencije v kmetijstvu in porabi hra-
ne v občini Ptuj. Sprememba je le v
tem, da se zbiranje teh sredstev po
stopnji pol odstotka preimenuje iz
davka v prispevek, kar tudi v bistvu
je!
V	razpravi o osnutku odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča je zbor krajevnih skupno-
sti zahteval, zbor združenega dela
pa to zahtevo tudi podprl, da mora
komunalna skupnost predložiti
zborom občinske skupščine poroči-
lo o tem, kako so sredstva iz
prispevka za uporabo stavbnega
zemljišča trošili v zadnjih petih le-
tih in da mora biti povečanje pri-
spevka utemeljeno s konkretnim
programom.
Informaciji o razvoju drobnega
gospodarstva v občini in o izvaja-
nju raziskovalne in inventivne de-
javnosti v ptujski občini so delegati
v obeh zborih soglasno sprejeli sku-
paj z dodatnimi obrazložitvami in s
stališči in usmeritvami občinskega
izvršnega sveta.
V	zboru združenega dela je bilo
obravnavano tudi poročilo o ures-
ničevanju sklepov tega zbora o sa-
moupravnih odnosih in družbeno-
političnem položaju v TGA ,,Boris
Kidrič" Kidričevo. K temu so na
seji prebrali tudi dodatno informa-
cijo glavnega direktorja TGA in
poslušali podrobnejšo dodatno ob-
razložitev, med drugim tudi pred-
stavnikov TGA. Zato o vsebini ni
bilo razprave in je bilo poročilo,
tudi od delegatov TOZD iz TGA
sprejeto soglasno.
Med delegatskimi vprašanji naj
omenimo vprašanje KS Majšperk
glede zapletov pri dokončanju vo-
dovoda v naselju Sestrže in delegat-
sko vprašanje glede neučinkovitosti
obrambe proti toči (o tem poroča-
mo v posebnem sestavku). K vsemu
le še pripomba, da je seja zbora
krajevnih skupnosti trajala ,,nor-
malno" dobre štiri ure, dočim se
popoldne delegatom ZZD pri 34
stopinjah C ni ljubilo razpravljati
na široko, kar je kdo povedal, je
povedal na kratko, zato so sejo tudi
končali v polovico krajšem času.
Ob koncu seje je Franc Tetičko-
vič, predsednik skupščine seznanil
Jelegate s programom praznovanja
ob prazniku občine Ptuj, zaželel
Jelegatom prijeten oddih do druge
polovice septembra, ko se bodo
zbori skupščine znova sestali na
delovni seji. ,,Čaka nas težko delo
pri konkretnem uresničevanju
gospodarske stabilizacije", je za je-
sensko obdobje napovedal predsed-
nik skupščine.
FF
NOVO POSTAJALIŠČE
V ŠIKOLAH
V Sikolah se skrbno pripravljajo na otvoritev novega železniškega po.
stajališča, ki so ga, kot sami pravijo, zares potrebovali. Tako naj bi potni-
ški \laki, ki vozijo iz Maribora skozi Pragersko na Ptuj in naprej ustavljali
tudi v Sikolah.
Kljub temu, da bo slavnostna otvoritev že v soboto, 6. avgusta, ko se
bo vlak prvič simbolično ustavil, se bodo vlaki začeli redno ustavljati na
novem postajališču šele od 15. avgusta naprej.
Iz smeri Jambor za Ptuj in dalje, naj bi potniški vlak ustavil ob 6.15
8.40, 13.20, 15.07, 16,00, 20.00 23.55; v obratni smeri pa ob 5.40, 6.45|
7.25, 12.40, 15.56, 16.50, 20.25. C as je določen po začasnem voznem redu.'
Postajališče so uspeli zgraditi največ s samoprispevkom vaščanov in
ob pomoči KS Cirkovce, svoj delež pa so primaknili tudi iz ŽGP. Da se je
graditev sploh začela, ima največ zaslug osemčlanski gradbeni odbor, ki so
ga vaščani zadolžili, da to izpelje tudi do konca.
Tako bo v soboto ob 18.30 v Sikolah nadvse slovesno. Ob prihodu vla-
ka bo zaigrala godba na pihala, predsednik KS bo spregovoril nekaj besed,
nato pa prerezal vrvico. Mladinci bodo pripravili veselico, ki se bo predvi-
doma, po ustaljeni navadi, zavlekla do ranega jutra.
Rosvita Pesek
Novo postajališče v Sikolah čaka na prvi vlak.	foto: I. kolar
URESNIČEVANJE LETNEGA NAČRTA
KB MARIBOR PE PTUJ
Poslovni odbor K BM. PE Ptuj je v četrtek. 28.
7. 1983 obravnaval polletno poslovanje Poslo-
vne enote in Banke kot celote. Iz poročila o
poslovanju ugotavljamo, daje poslovna enota
kljub izjemni restrikcijski kreditno monetarni
politiki uspešno poslovala. Podobno kot te-
meljna banka sta v glavnem dosegli v letnem
načrtu zastavljene cilje za to obdobje. Vsa
sredstva (bilančna vsota) so se v poslovni enoti
povečala za 299 m io din in dosegla 46 % letnega
načrta.
Tudi v tem obdobju imajo sredstva prebi-
valstva glavni delež.saj so višjaza21 %odstanja
na koncu lanskega leta. Pri tem je skromnejše
povečanje dinarskih sredstev občanov (6 %),
občutno višja pa so devizna sredstva občanov,
ki so v strukturi sredstev prebivalstva letos
presegla dinarska sredstva občanov. To pove-
čanje je v precejšnji meri posledica slabljenja
tečaja dinarja nasproti konvertibilnim valutam.
Za sredstva občanov je značilna tudi spre-
memba sestave sredstev, ki jo je povzročila
politika obresti. Vpogledna in druga kratko-
ročna sredstva zaostajajo za rastjo dolgoročnih
sredstev prebivalstva, kar je bil eden od ciljev
politike banke. Za kredite občanom pa je bilo
letos namenjeno 14 % več sredstev. Potrošniški
krediti so se zmanjšali za 7 %. Povečali pa so se
drugi krediti občanom na podlagi vezave di-
narskih sredstev od prodaje deviz za stano-
vanjsko gradnjo in za pospeševanje gospodar-
ske dejavnosti občanov.
Nekoliko drugače pa je pri sredstvih gospo-
darstva. Ta so sicer prirastla za cca 17 mio din
ali za 7 % in so blizu načrtovanega porasta, kar
je ugodno. Zaskrbljujoč pa je njihov delež v
skupnihsredstvih. Letosje ponovnoopadal in to
za okrog 7 %. Nazadovanje deleža sredstev
gospodarstva, ki so znašala konec lanskega leta
40.7 % letos pa le 33.4 % beležimo že vrsto let
nazaj. To je posledica zaostajanja akumulacije
gospodarstva, kar se dalje kaže v vedno večjih
potrebah po kreditih.
Poslovna enota je načrtovala, da bo imela
letos, če se bo uresničil načrt prirasta sredstev na
razpolago za vse naložbe ob upoštevanju ob-
veznosti iz preteklih let okrog 854 mio din. Ob
polletju pa je dosegla 44.3 % načrtovanih
sredstev za naložbe.
V letošnjem let^i je usmerjanje sredstev s
strani Narodne banke močno omejeno. Do
konca junija so poslovne banke lahko povečale
plasmaje le do 4.9 % na stanje konec lanskega
leta. Poslovna enota je v prvem polletju smela
povečati plasmaje le za 178 mio din. To je bilo
znatno manj kot so znašali zahtevki gospodar-
stva. zato smo morali voditi strogo restriktivno
politiko in sredstva razporejati izključno v po-
večanje prioritetnih dejavnosti oz. namenov.
Večina na novo usmerjenih sredstev je bila
plasirana v selektivne obratne namene. Inve-
sticijske naložbe pa so se v tem obdobju znižale.
Konec junija smo imeli v poslovni enoti oz. v
banki v reševanju več investicijskih programov
s področja kmetijstva oz. proizvodnje hrane. Ti
zahtevki so bili rešeni v mesecu juliju, zaradi
omejitve rasti plasmajev pa je koriščenje teh
sredstev predvideno v glavnem v prihodnjem
letu. To ne bo oviralo investitorjev pri realiza-
ciji teh programov, saj so izdane ustrezne ga-
rancije.
Za povečanje kratkoročnih naložb je bilo
usmerjeno 116 mio din. Polovica vseh kratko-
ročnih sredstev je bila usmerjena v kmetijstvo,
kjer so zaradi značaja dejavnosti v prvem pol-
letju močneje narastli krediti za proizvodnjo in
zaostali krediti za zaloge. Zaradi večje izvozne
aktivnosti članic pa so hitreje narastli krediti za
pripravo izvoza in izvoz. Poudariti je treba, da
je bilo letos ob polletju v ta namen plasirana
četrtina, konec lanskega leta pa le petina vseh
kratkoročnih plasmajev poslovne enote. Za
reševanje vse težjega likvidnostnega položaja
posameznih organizacij je poslovna enota esc-
kontirala 39 % več menic (1315 menic v vre-
dnosti 897 mio din) in s tem pomagala pri tekoči
likvidnosti organizacijam, zlasti pa omogočila
redno izplačilo OD in poravnavo drugih ob-
veznosti članic.
Za financiranje stanovanjsko komunalne
dejavnosti je bilo značilno to. da je skupno s
komisijskimi posli bilo zbrano in plasirano v
stanovanjske kredite občanom in organizaci-
jam združenega dela za četrtino več sredstev kot
v preteklem letu. Na področju usmerjene sta-
novanjske gradnje je bil dokončan blok A2 s 105
stanovanji, pričet pa je bil novi blok A3 s 106
stanovanji. Več sredstev je'bilo porabljenih za
revitalizacijo starega mestnega jedra in za in-
dividualno stanovanjsko gradnjo na podlagi
vezave oz. natečaja.
Poslovna enota dosledno izvršuje smernice
programa razvoja malega gospodarstva za leto
1983. Še vedno pa je slab odziv s področja
deficitarnih dejavnostih. V letošnjem prvem
polletju je bilo usmerjeno v malo gospodarstvo
12 mio din.
Na zunanje trgovinskem področju ugota-
vljamo znatno večjo aktivnost članic. Čeprav
zaostaja izvoz 2a načrtovanim pa zaradi kon-
penzacijskih poslov zaostaja tudi uvoz. Znatno
seje izboljšala stopnja pokritja uvoza in je ob
polletju že dosegla 1.33. Težave pa so s prilivi u '
določenih področij, bodisi zaradi kasnitev
plačil tujih držav (Iryk) bodisi zaradi neureje-
nih domačih devizno bilančnih razmer (Iran). V
prvem polletju je večina članic razpolagala z
večjim delom deviz kot v preteklem letu. zatoje
tudi večje stanje deviz na računih. Toda v
drugem polletju se bo ta delež razpolaganja
znatno znižal in bodo ponovno porušene seda-
nje devizne bilance. Organizacije združenega
dela. ki bodo povečale izvoz na konvertibilno
področje imajo možnost zadolžitev v tujini v
obliki blagovnih kreditov za uvoz surovin.
Čeprav so ti krediti glede obrestnih mer še
razmeroma ugodni, skrbijo tečajne razlike.
Zato naj vsaka organizacija sama oceni ali je
večji problem ustavitev proizvodnje zaradi
pomanjkanja uvoznih surovin ali pa plačilo
tečajnih razlik.
Banka kol celota je v letošnjem polletju do-
segla 1763 mio din prihodkov in 1688 mio din
odhodkov ter 75 mio din skupnega dohodka. V
primerjavi z drugimi temeljnimi bankami je to
ugoden rezultat, ki pa je hudo začasen. Pokrite
so tudi vse tečajne razlike, ki jih po zakonu
pokrivajo banke, odprto pa je vprašanje po-
krivanje tečajnih razlik v okviru združene
banke. O tem pa bo tekla razprava v drugem
polletju.
Delovna skupnost bankeje opravila vse svoje
naloge in poslovala v okvirih, ki so določeni v
letnem načrtu oz. z družbenim dogovorom ter
zakonskimi predpisi.
Poslovni odbor enote je obravnaval tudi ne-
katere druge zadeve, kot so sprememba ob-
restnih mer. položaj banke po izidu novih
predpisov s kreditnega in deviznega področja
itd.
O tem pa bomo več poročali v naslednji
Številki.
F. Lukman
PONUDBO ŽELIJO IZBOLJŠAT!
EMONA MERKUR PTUJ
V tej trgovski delovni organizaciji so z do-
seženimi rezultati v prvem polletju zadovoljni,
saj so izpolnili planirane cilje. To so dosegli z
doslednim uresničevanjem sprejetih ukrepov.
Tako so dosegli dohodek z indeksom 131, čisti
dohodek pa je narasel za odstotkov — na ra-
čun višjih obrestnih mer. Skupno prihodek je
sicer nižji od planiranega, zaradi manjše proda-
je avtomobilov in manjše prodaje za potrošni-
ške kredite, ki so dosegli le deset odstotkov lan-
ske kvote za to obdobje, vendar so z rezultati
nasploh zadovoljni.
,,Posebno pozornost smo namenjali trdni fi-
nančni politiki in gospodarjenju z zalogami," je
povedal ^rektor delovne organizacije Marjan
Ostroško. ,,Poleg tega smo si prizadevali, da bi
potrošnike oskrbeli predvsem s kritičnimi artik-
li, katerih število se iz meseca v mesec veča. Za-
to smo se v sozdu Emona še bolj povezali v
odnosih z dobavitelji, posebej še na področju
sovlaganj.
Z avansi smo doslej vezali več kot milijardo
starih dinarjev, da bi zagotovili najbolj kritične
vrste blaga. Sredstva so vezana na celo leto,
okrog petsto starih milijonov pa smo vezali na
krajša obdobja. Kljub temu imamo težave, saj
kljub predplačilom in dogovorom vsega blaga
ne dobimo. Veliki izpadi so predvsem na pod-
ročju bele tehnike, elektro materiala in podob-
nega. S posebnim aranžmajem zagotavljamo
sredstva za barvne kovine, da sploh lahko
pridemo do omenjenega blaga. Tudi na pod-
ročju tekstila že vlagamo določene avanse,
predvsem pri perilu in nogavicah."
Kaj lahko potrošniki pričakujejo v drugem
polletju?
,,Boli pestre ponudbe prav gotovo ne, saj bo
še prihajalo do pomanjkanja določenih vrst
blaga. Pričakujemo pa, da bomo lahko določe-
ne kritične artikle vsaj v minimalnih količinah
ponudili naših prodajalnah. Pri nas je
problem še v tem, da se je struktura prodaje
precej spremenila — registrirani smo kot pro-
dajalci tekstila, — zato se bomo preregistrirali.
da bomo imeli z dobavitelji drugačne oziroma
boljše osnove za dogovarjanje.
Dodam naj še, da je pri prodaji pohištva pri-
šlo do stagnacije, predvsem zaradi izredno ost-
rih pogojev lastne udeležbe pri potrošniških
kreditih."
V Emoni Merkur si bodo vsekakor prizade-
vali za izboljšanje ponudbe, čeprav to ni odvis-
no zgolj od njih. Predvsem pa želijo .obdržati
stare in pridobiti nove kupce s prijazno
postrežbo, strokovnimi nasveti in s solidno
kakovostjo ponujenega blaga.
N. Dobljekar
TEDNIK - 4. avgust 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
VSE KRAJANE VKLJUČITI V
PRIZADEVANJA ZA NADALJNJI RAZVOJ
KRAJEVNA SKUPNOST
BORIS ZIHERL
Govoriti o nadaljnjem razvoju krajevne
skupnosti v sedanjem zaostrenem gospodar-
skem položaju in o uresničevanju srednje-
ročnega programa postaja čedalje bolj
vpraŠlj'vo- 1° velJa še tem oolj za krajevno
skupnost Boris Ziherl Ptuj. V svojem razvoju
kaže določene specifičnosti, ki niso značilne za
nobeno krajevno skupnost v ptujski občini.
Od samoupravnega preoblikovanja ptujske
krajevne skupnosti na referendumu 18.
decembra 1977 pa do danes se je število
prebivalstva povečalo od okrog 2000 krajanov
[,a sedanjih 3600. V letu 1980 je bila zaključena
stanovanjska izgradnja Rabelčja vas—vzhod, v
letu 1982 pa se je pričela še izgradnja Rabelčja
vas—Zahod. Nekateri stanovalci so tu že
vSeljeni. Potrebna še bo vselitev v en
stanovanjski blok in bo ta krajevna skupnost po
Številu prebivalcev največja med krajevnimi
skupnostmi v občini. Ves ta priliv prebivalstva
pa je povzročil vrsto sprememb, tako pri samih
krajanih, kot tudi pri samoupravi, delu in
življenju krajevne skupnosti. V družbena
stanovanja so se vselile mlade družine,
upokojenci ter družine v solidarnostna in
kadrovska stanovanja. V spremenjenih odnosih
pa se le težko vključujejo v spremenjeno
sosesko, samoupravno in mestno okolje.
Takšnih sprememb ni imela še doslej nobena
krajevna skupnost.
Pred organe skupščine in družbenopolitične
organizacije krajevne skupnosti je torej
postavljenih vrsto vprašanj in problemov, zlasti
še kako vse te krajane vključiti v delo
samoupravnih organov in družbenopolitičnih
organizacij, kako poskrbeti za njihovo
družabno in društveno življenje ter v
spremenjeno mestno okolje. Prvi in osnovni so
seveda urejeni medsebojni ljudski odnosi in
osebno zadovoljstvo slehernega krajana. Zato
velja povdariti odnos do urejenega okolja,
komunalne ureditve in dobrih sosedskih od-
nosov. Tu bodo krajani lahko največ samo
prispevali, saj bo od njihove dobre volje,
osebne pripravljenosti in opuščanje nekaterih
slabih navad in moralnih norm bistveno
vplivalo k prilagajanju njihovega novega
življenja. K takemu načinu dela in življenja pa
bodo seveda po svojih organih in službah
največ storile družbenopolitične organizacije in
organi samouprave. Predvsem bo potrebno te
občane v večji meri vključevati v organe
samouprave, torej s povečanjem števila članov
od tistih, ki so bili ob nastanku krajevne
skupnosti. Enako velja tudi za organe
družbenopolitičnih organizacij. Predvsem velja
to za delegatski sistem in za uvajanje nove
oblike hišne samouprave. Tako vključevanje
širšega kroga krajanov v delo organov
samouprave ob omogočilo poznavanje širše
problematike v družbenopolitični skupnosti in
lažje povezovanje do delegacij, med dele-
gacijami ter med delegacijami in skupščinskimi
organi.
Ta naloga ni lahka, saj so se mnogi krajani
izolirali in zaprli v svoja stanovanja kar seveda
ustvarja neaktivnost, na drugi strani pa tudi
nepripravljenost za družbenopolitično delo in
življenje. Ob takem stanju je tudi težje
uresničevati politiko ekonomske stabilizacije na
vseh področjih dela in življenja v krajevni
skupnosti. Tu bo potrebno več sodelovanja
preko organov hišne samouprave, zlasti še z
vzgojo krajanov za varčevanje z energijo, za
varstvo okolja, smotrni in skrbni porabi hrane
ter možnostjo drugih oblik dela kot je vr-
tičkarstvo, reja malih živali, obdelava vsakega
koščka zemlje in podobno.
Tako velika in mlada krajevna skupnost
nima razvitega družbenega življenja ne na
kulturnem in ne na športnem področju. Te
aktivnosti bo potrebno razvijati, vsaj bi mar-
sikateri občan lahko našel kakšno urico oddiha
in razvedrila v kakšni športni dejavnosti ali v
kakšnem društvu. Predvsem bo potrebno najti
oblike in načine zbliževanja krajanov zlasti še
teh iz novo zgrajenih naselij saj je dobro
poznavanje ljudi in medsebojno povezovanje
tudi osnova za dobro počutje slehernega
krajana s tem pa tudi dana možnost za lažje
vključevanje v kakršnokoli obliko dela in
življenja v prostem času.
Urejeno komunalno in urbano okolje daje
gotovo prijeten občutek vsakemu stanovalcu in
krajanu. V tem novem okolju je seveda
potrebno poskrbeti, da bo vse ostalo čisto in
urejeno. Tam kjer še to ni pa bo potrebna
aktivnost krajanov in strokovnih služb da se te
stvari uredijo. Ni namreč pričakovati, da bo
družba pripravila in uredila vse, temveč bo
potrebno s solidarnostno akcijo krajanov in s
prostovoljnim delom postoriti marsikaj za lepše
in prijetnejše bivanje. Tudi ta oblika dela in
življenja ni zaživela, čeprav nekatere naloge in
tudi nekateri krajani si takih aktivnosti želijo.
Kot v vsaki krajevni skupnosti se tudi v
mestnih pojavljajo določeni socialni in drugi
problemi, čeprav moramo reči, da teh
problemov ni veliko. Kljub temu pa je potrebno
preko služb in organov voditi evidenco in skrb o
ljudeh, ki so potrebni pomoči, o pojavu
alkoholizma, o problemu mladih in drugih
podobnih vprašanjih.
S pridobitvijo nove prodajalne bo oskrba
prebivalstva neprimerno boljša, zlasti sedaj ob
energetski krizi, ko večjih nakupov in
vsakodnevnih nakupov ne bo potrebno
prevažati ali prenašati na večje razdalje.
Pomembna pa je tudi pridobitev novih
poslovnih prostorov za delo organov in
družbenopolitičnih organizacij. Zlasti velja to
za mlade, saj bodo imeli vendarle prostor, kjer
se bodo lahko sestajali, načrtovali in planirali
aktivnosti ter se tako enakopravno vključevali v
delo in življenje celotne krajevne skupnosti.
Te in podobne naloge, ki jih seveda ni
mogoče v tem odstavku našteti zahtevajo od
vsakega krajana večje poznavanje razmer, večjo
zavzetost in tudi večjo pripravljenost za boljše
in naprednejše delo in življenje krajevne
skupnosti. Te naloge pa so poleg izvajanja
srednjeročnega programa tudi prisotne pri vseh
organih in družbeno političnih organizacijah.
Franc Potočnik,
predsednik skupščine KS
Ptujska brigada
odpotovala
V	nedeljo zjutraj ob osmih je iz-
pred ptujskega magistrata odpoto-
vala mladinska delovna brigada Jo-
že Lacko. Okoli 40 brigadirjev se
bo udeležilo zvezne mladinske de-
lovne akcije Suha krajina 83. Bivali
bodo y brigadirskem naselju v Žu-
žemberku. Komandantka brigade
je Diana Bohak sicer predsednica
občinske konference ZSMS Ptuj, ki
je pred odhodom povedala, da so
imeli s pripravo brigade nekaj te-
žav.
Med vzroki je omenila to, da tež-
ka ekonomska situacija nekatere
dijake, predvsem pa študente sili,
da gredo med počitnicami delat
(treba je zaslužiti nekaj denarja, da
bi pripomogli k odebelitvi denarni-
ce, ki zaradi brezplačnega šolanja
posebno trpi na začetku šolskega
leta). Nekateri mladinci v počitni-
škem času popravljajo grehe iz
prejšnjega šolskega leta in ,,uživa-
jo" počitnice ob popravnih izpitih,
nekaterih pa kdove zaradi česa ne
Pustijo na akcijo starši.
Tudi v nekaterih (ne tako red-
kih) delovnih organizacijah imajo
mladi, ki želijo na mladinsko de-
lovno akcijo, težave. V času do-
pustov in v času prizadevanj za
višjo storilnost sodelavci pač ne vi-
dijo radi, da bi se kdo izmed njih
Potikal po delovnih akcijah. Nekaj
delovnih kolektivov pa tudi letos ni
odreklo sodelovanje — to sta Agis
>n TGA in še nekateri manjši.
V	brigadi je 17 deklet, brigado
Ustavljajo srednješolci, delavci in
tfije študenti. S sabo imajo tudi šti-
ri pionirje. Starostno povprečje je
okoli 18 let. Brigadirji delavci so iz
delovnih organizacij Agis, TGA,
•MP tozd Elektrokovinar, DES,
Konstruktor Maribor in M1P, ki je
tudi pokrovitelj brigade. MIP je
brigadirje opremil z majicami, na-
šitki in opremo za izvajanje interes-
nih dejavnosti.
Traser brigade je povedal, da bo
brigada sodelovala pri gradnji ceste
'J1 Polaganju primarnega vodovo-
da.
Misli, da bo teren precej zahte-
vi in delo naporno, vendar je
°Ptimist in zaupa v moči svoje bri-
gade.
Brigada ima tudi že načrte za
eJ'topolitično delo, odgovorna
•.sefica" je povedala, da imajo na
Pr°gramu nekaj tem za javne tribu-
e o problemih mladine. V zvezi s
Prv° pomočjo so se tokrat odločili.
da bodo pretrgali s tradicijo in so
namesto ženske zadolžili fanta za
,,pomožnega medicinskega brata".
Skupaj z brigadirji lahko upamo,
da bo dovolj nežen in prizanesljiv s
svojimi pacienti in da ne bodo prišli
izpod njegovih rok s še težjimi po-
škodbami, kot bi prišli tja.
Želimo jim lahko srečno pot in
prijetno bivanje na akciji.
Danica Petrovič
Brigadirji na Trgu MDB v Ptuju pred odhodom
foto: I. kotar
VENDARLE RIJEJ0 PROTI KONCU
S SEJE PREDSEDSTVA SKUPŠČINE MDA
Na svoji peti seji se je 28. julija sestalo predsedstvo
skupščine zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice
83. V treh urah so temeljito pretresli podatke o dosedanji
učinkovitosti akcije, o planih in o realnih dosežkih. Ocena
druge izmene: »brigadirji izredno uspešni«. Za tretjo izmeno
še ni gotovo, ali bo lahko nadomestila primanjkljaj efekti-
vnih ur prve izmene. Ali je bil program akcije realen?
To so bile temeljne točke, okoli katerih se je sukala
razprava na seji. Ob energičnem vodenju predsednika Save
Kozjaka razprava ni mogla zaviti na stranpota. Iz infor-
macije o rezultatih druge izmene, ki seje končala v soboto,
30. julija, dala sta jo komandant akcije in namestnice ko-
mandanta za interesne dejavnosti, je razvidno, da so vse štiri
brigade in posebna brigada Rdečega križa druge izmene
Z M DA SG 83 zelo uspešne. Vse izpolnjujejo pogoje za
pridobitev priznanja za udarništvo. udarništvo udarnega
dne in udarništvo izrednega udarnega dne. Stalno po-
vprečje. ki ga brigade dosegajo na deloviščih. je okoli 160
odstotkov, ob posameznih dnevih pa celo 180 in več od-
stotkov.
Tudi na področju interesnih aktivnosti je slika drugačna
od tiste iz prve izmene — brigadirji so zavzeti in samoini-
ciativni. Vsega, kar želijo narediti in v ideti, do konca izmene
niti ne bo mogoče uresničiti, ker jim bo pač zmanjkalo dni.
Do konca izmene bodo brigadirji dosegli od 22 do 24.000
norma ur. kar pomeni presežek plana. Vendar pa so v prvi
izmeni dosegli samo 11.000 norma ur. za celo akcijo pa je
planiranih 48.000 efektivnih ur. To pomeni, da brigadirjem
III. izmene predajo »štafeto«, doseči pa morajo okoli 15.000
norma ur. To je sicer možno pričakovati v primeru, če bi bile
brigade popolne, vendar ...
Da bi akcija naredila vse. kar je v planu, bi bilo potrebnih
68 do 70.000 efektivnih ur. akcija pa ima na razpolago (to je
za vsa leta približno stalna številka) 48.500 ur. Razliko bi
sicer bilo mogoče nadomestiti s preseganjem norme, vendar
bi presežki morali biti stalno čez celo akcijo. Vemo pa, daje
bila prva izmena številčno nepopolna, da so se brigadirji še
lovili in da je akcija stekla po vseh predvidevanjih šele v
drugi izmeni. Tudi usoda tretje izmene še ni gotova. Da bi se
ponovila usoda prve izmene, bi bil sicer najbrž neupravičen
pesimizem, kot bi bil pretiran optimizem, če bi pričakovali
enake rezultate kot so v drugi izmeni.
Predsedstvo skupščine je snreielo dva pomembna sklepa,
prvi se tiče organizacije dela in delovišč. drugi pa ži-
vljenjskega standarda brigadirjev. Zaradi izpaJa efektivnih
ur v prvi izmeni (sledi citat sklepa) »predsedstvo skupščine
ZMDA SG 83 ugotavlja, da ni možno realizirati zastavlje-
nega programa dela ZMDA SG 83 — vsaj po okvirnih
izračunih znaša izpad okoli 7 do 8.000 efektivnih ur. Zato je
treba v interesu dokončanja programa poiskati možnost, da
se v Cirkulanah izvrši strojni izkop vodovoda v skupni
dolžini 1727 m primarnega in sekundarnega voda. Izkop bo
opravila vojna pošta s svojimi stroji. Sredstva zagotovi
Komunalna skupnost Ptui.«
Sklep se sicer še nadaljuje, in sicer s tem, da predsedstvo
skupščine ZMDA ugotavlja, da izvajalec del Komunalno
podjetje Ptuj ni zagotovilo zadostne količine vodovodnih
cevi in je del trase v Cerkvenjaku odprt, v zvezi s tem ape-
lira na izvajalca .. . Vendar pa je predstavnik Komu-
nalnega podjetja povedal, da bi bili kakršnikoli očitki Ko-
munalnemu podjetju neupravičeni, saj je delovna skupina,
ki dela z brigadirji, vedno tam. kjer jo potrebujejo, da svoje
naloge opravlja, da pa ne dobiva pravočasno dokumenta-
cije. potrebne za izvajanje del (pogodbe, projekti . . .) V
zvezi s cevmi, ki naj bi jih primanjkovalo, je povedal, da so
jih naročili pravočasno, vendar jih še niso dobili.
Drugi sklep pa se tiče hrane. Brigadirji v drugi izmeni so
se pritoževali, daje hrane premalo, tudi na kakovost so letele
pripombe. Zato je predsedstvo skupščine akcije sklenilo
povišati sredstva za hrano za 10 % (doslej je znašal dnevni
strošek za hrano enega brigadirja 240 din). Dom učencev v
Ptuju, ki pripravlja hrano za brigadirje, bo torej moral
ustrezno izboljšati svoje storitve.
Pogovarjali so se tudi o sprejemu III. izmene brigadirjev.
Brigade bodo štiri, prispele pa bodo v nedeljo 31. julija
popoldne — zaključek naj bi bil ob 14. uri v naselju. Po daljši
in živahnejši diskusi ji, kje naj bi brigade v ponedeljek začele
delati, so odločili, da bosta dve brigadi začeli v Brezju na
Ptujski gori. dve pa bosta zaključevali dela na gradbiščih, ki
>o odprta še iz druge izmene.
Danica Petrovič
Začetek pri KS
Boris Ziherl
V ugotovitvah in stališčih komisije za informiranje, agitacijo in
propagando pri OK ZKS, ki jih je predsedstvo občinskega komiteja ZKS
tudi v celoti sprejelo, je zapisano, da je ena od možnih oblik sprotnega
informiranja občanov in racionalizacije pri porabi papirja, večje sodelo-
vanje med KS in OZD z uredništvom Tednika. Na straneh Tednika bi
lahko, seveda ob obojestranski materialni obveznosti, sofinanciranje stro-
škov za papir, sproti obveščali občane o vsem tistem, kar bi sicer objavili
v svojem glasilu ali v na ciklostil razmnoženem poročilu.
Krajevna skupnost Boris Ziherl je že nekaj let občasno izdajala svoje
glasilo Krajan. V skladu z uvodoma navedeno usmeritvijo so se v KK
SZDL in v skupščini KS odločili, da bodo gradivo, ki je bilo pripravljeno
za letošnjo številko Krajana, objavili v Tedniku, kar jih bo veljalo le
dobro tretjino stroškov, ki bi jih imeli z natisom lastnega glasila.
Spodbuden primer, ki ga bodo verjetno posnemala tudi druge kra-
jevne skupnosti, predvsem pa OZD.
Na prvi seji novoizvoljene skupščine KS je bil izvoljen za predsednika
Franc Potočnik (v sredini), levo prejšnji predsednik Franc Fideršek, desno
Matevž Cestnik, predsednik KK SZDL.
Foto: M. Ozmec
Vse brigade udarne
Druga izmena zvezne mladiaske delovne akcije Slovenske gorice 83
je v soboto končala z delom. Zbrali smo nekaj podatkov o doseženih
rezultatih: vse brigade druge izmene so dobile priznanje za udarništvo,
udarne so bile tudi na oba udarna dneva in na izreden udarni dan. Vse so
bile udarne obe dekadi. Priznanje za družbene dejavnosti so si prav tako
pridobile vse brigade. Za najvišje zvezno brigadirsko priznanje je bila
predlagana mladinska delovna brigada Mika Mitrovič-Jarac UK Be-
ograd (študentje iz Beograda in Sovjetske zveze), v primeru, da bo II.
izmena akcije najboljša, pa bo brigada Milan Ilič-Čiča predlagana za
republiško priznanje. Torej seje brigada iz našega pobratenega mesta
Arandjelovca izkazala tudi na naši akciji.
Še nekaj podatkov v številkah: Brigadirji II. izmene so opravili
16.944 efektivnih ur in 24.582 norma ur, kar je krepki presežek. Končni
izpad efektivnih ur zaradi manjše učinkovitosti prve izmene torej znaša
3.960 efektivnih ur in ne 7 — 8.000 ef. ur, kot so predvidevali na 5. seji
predsedstva skupščine akcije. Povprečni delovni učinek celotne izmene je
bil 143.2 %. Brigadirji so izkopali 7.233 kubičnih metrov zemlje, nasuli pa
2.801 kub. m zemlje. V drugi izmeni so izkopali okoli 6,8 km jarkov za
primarni in sekundarni vodovod. Vsi še niso zasuti, ker na tržišču ni
mogoče dobiti visokotlačnih cevi za vodovod.
Od ponedeljka dalje dela na trasi že tretja, zadnja izmena letošnje
akcije. Udeležene so štiri, brigade in sicer: MDB Marko Šoljič iz Lištice,
MDB Slavko Šlander iz Domžal. MDB Ilija Badovinac iz Laškega in
MDB Izvidač iz Zagreba — Trnje.
Priključila se jim je tudi skupina mladih etnologov.
Danica Petrovič
4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
4. avgust 1983 -
KS Boris Ziheri svojim krajanom
Dragi krajani!
Vse to, kar objavljamo na tej strani, je bilo
nredvideno za obiavo v našem dosedanjem glasilu
KRAJA N. Toda veliko pomanjkanje papirja in visoka
cena zanj nas je navedla k razmišljanju o cenejši in
gospodarnejši rešitvi. Našli smo jo v sodelovanju z
uredništvom Tednika.
V četrtek, 21. julija se je na prvi seji sestala
novoizvoljena skupščine krajevne skupnosti, ki jo
sestavljajo delegati izvoljeni v družbenopolitičnih or-
ganizacijah. v temeljnih organizacijah in društvih z
območja krajevne skupnosti in od krajanov po ob-
močjih posameznih sosesk. Tako je po svojih delegatih
v skupščini krajevne skupnosti enakopravno zasto-
pano vsako območje krajevne skunosti.
Na seji je skupščina KS imenovala tudi svoje
organe — svete in komisije. Imena tako delegatov
skupščine kot njenih organov objavljamo zato, da
bodo krajani s tem seznanjeni in da se bodo v posa-
meznih primerih lahko tudi neposredno obračali na
svoje predstavnike. Prav zato objavljamo tudi imena
delegacij in delegatov za občinsko skupščino in
skupščine SIS.
Prav tako je poteklo polovico 5-tetnega obdobja
krajevnega samoprispevka, ki smo ga izglasovali na
referendumu, 7. decembra 1980 za srednjeročno ob-
dobje 1981 —1985. Zato je prav, da pregledamo, kaj
smo do polovice obdobja že dosegli in kakšne so
možnosti, da v celoti uresničimo program, ki smo ga
enotno sprejeli na referendumu.
Za uredniški odbor''
Franc Fideršek
V tem delu zgradbe bodo na okoli 100 m1 prostori za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih
organizacij krajevne skupnosti.	Foto: I. kotar
Uresničevanje referendumskega
oziroma srednjeročnega programa
Z referendumom smo se odlo-
čili. da bodo vse krajevne sku-
pnosti na območju mesta Ptuj
združevale sredstva za sofinanci-
ranje graditve glavnega kanali-
zacijskega omrežja v K S Ivan
Spolenjak in Olga Meglič. Od tega
je naša KS že poravnala 60 od-
stotkov obveznosti. Nadalje, da
bomo sofinancirali gradnjo otro-
ških jasli za 100 otrok. Ker zaradi
omejitev investicij v negospodar-
ske dejavnosti to ne bo mogoče,
sredstva za ta namen doslej nismo
združevali. Glede na spremembe
in dopolnitve srednjeročnega
programa, bo možno zgraditi
prizidek k obstoječemu otroške-
mu vrtcu le za dve oddelka ja-
sličnega varstva. Začetek investi-
cije je predviden v letu 1984.
MODERNIZACIJA ULIC IN
CEST
V	letu 1981 je bila asfaltirana
cesta skozi Rabelčjo vas do meje
KS Grajena in skozi naselje Nova
vas do meje KS Rogoznica. Naš
delež je znašal 450.000 din.
V	letu 1982 je bil zgrajen ploč-
nik ob Peršonovi ulici v dolžini 960
m, urejena Hercegova ulica in
delno Jurančičeva. Financirala je
v celoti KS iz samoprispevka in so
vsa dela veljala 3,704.237,10 din.
Razširitev križišča Potrče-
va—CM D—Volkmerjeva, sema-
forizacija križišča in ureditev
Volkmerjeve ulice do SŠC je bila
načrtovana že v letih 1981—82,
vendar niso bili izdelani načrti in ni
bilo urejeno vprašanje lastništva
dela zemljišča, pa tudi sredstev ni
bilo dovolj, zato se bo začelo z
uresničevanjem načrta v letošnjem
letu. Od celotne investicije bosta
KS Jože Potrč in Boris Ziherl nosili
okoli 25 % stroškov, ostalo pa ko-
munalna skupnost. V letošnjem
letu bo naša KS nakazala za to
investicijo 500.000 din, to je po-
lovico načrtovanih sredstev, ostalo
pa v letu 1984, ko se bo začelo z
razširitvijo Volkmerjeve ulice.
Povezano s tem bo urejena tudi
razsvetljava v Volkmerjevem na-
selju.
PROSTORI ZA DELO KRAJE-
VNE SKUPNOSTI
V okviru gradbenega objekta za
trgovino Market Rimska peč je bil
določen tudi prostor za delo or-
ganovin DPO v KS. Sofinancira-
nje do sedanje gradbene faze (zu-
nanji zidovi in streha) bo stalo
okoli 2 milijona din, od tega je bilo
1.500.000 din že nakazano na in-
vesticijski račun, razliko pa bo
treba nakazati v letošnjem letu.
Ureditev notranjosti prostorov do
uporabnega stanja pa bo veljala še
okoli 1,5 milijona din. kar bo
možno uresničiti delno letos, pre-
ostalo pa v letu 1984.
PRIZIDEK K DOMU UPOKO-
JENCEV
Sofinanciranje prizidka k domu
upokojencev iz samoprispevka je
bilo predvideno za zgraditev več-
namenskega klubskega prostora,
ki bi ga uporabljali vsi upokojenci
iz KS. Začetek gradnje je bil
predviden za leto 1985. Vendar je
bil izglasovan delež iz samopri-
spevka. ki bi sicer znašal le 5 %
celotne investicije, spodbuda re-
publiškim in občinskim organom s
področja socialnega skrbstva, da
bo večina investicije krita iz re-
publiškega sklada, vendar pod
pogojem, da se z investicijo začne
že v letošnjem letu. Zato je v in-
teresu celotne družbenopolitične
skupnosti, da načrtovani delež iz
samoprispevka v višini 1,620.000
din prispevamo že v letošnjem
letu.
SOFINANCIRANJE VODO-
VODNEGA OMREŽJA
Zgraditev vodohrama v drugi
tlačni coni Rabelčja vas, kar bo v
celoti financirala komunalna sku-
pnost. je bila načrtovana za leto
1982, vendar zaradi pomanjkanja
denarja tega ni bilo moč uresničiti.
Z uresničevanjem se je začelo le-
tos, vključno z ZMDA Slovenske
gorice z izkopom jarka za glavni
vod. To je tudi pogoj, da bomo
lahko v letu 1984 začeli z gradnjo
ostalih vodovodnih objektov in
sekundarnega voda Peršonova
ulica in Rabelčja vas. Za celotno
investicijo bo po programu ko-
munalna skupnost prispevala
80 %, 7 % občani po pogodbah in
14 % KS iz samoprispevka.
OSTALE NALOGE
Skupaj s KS Heroja Lacka
Rogoznica in SIS za elektro go-
spodarstvo je bila zgrajena trans-
formatorska postaja. Skupno s
podjetjem za PTT promet je bila
ob Volkmerjevi ulici postavljena
javna telefonska govorilnica in
urejeni telefonski priključki za
naročnike na območju Peršonove
in Rabelčje vasi. Obnova vodnja-
kov na območju KS poteka po
načrtu.
Iz napisanega je razvidno, da bo
vključno z letošnjim letom ure-
sničenih že dobri dve tretjini pro-
grama, ki smo ga sprejeli na refe-
rendumu decembra 1980.
Do konca srednjeročnega ob-
dobja nas še torej čaka moderni-
zacija Volkmerjeve ulice in ure-
ditev razsvetljave v tem naselju,
zgraditev vodovodnega omrežja,
ki se bo napajalo iz vodohrama
druge tlačne cone. dokončna mo-
dernizacija vodnjakov, usposobi-
tev prostorov za delo organov K S.
sofinanciranje prizidka za jaslično
varstvo in sofinanciranje ureditve
nekaterih ulic in poti (Jurančičeva.
Groharjeva. Ljudski vrt ipd.).
Komunalno opremljanje zem-
ljišč in izvajanje družbene gradnje
stanovanj na zazidalnem območju
Rabelčja vas—zahod, ureditev
zemljišč in postavitev kioskov ob
Volmerjevi ulici in zgraditev ob-
jekta za trgovino, kar vse je v tem
srednjeročnem obdobju pridobi-
tev za našo krajevno skupnost, je
bilo v celoti financirano iz drugih
virov in ne iz samoprispevka ob-
čanov.
Kako obračamo denar
iz samoprispevka
PRIHODEK IZ SAMOPRISPEVKA:
Prenos salda iz leta 1980	1,316.766,10 din
priliv samoprispevka v letu 1981	2,218.215,95 din
priliv samoprispevka v letu 1982	2,889.742,25 din
priliv samoprispevka do 30/6-1983 -	1,651.187,15 din
Skupaj prihodek iz samoprispevka	8,075.911,45 din
PORABA SREDSTEV:
Sofinanciranje skupnega programa za kanalizacijo
v KS Ivan Spolenjak in Olga Meglič	510.000,00 din
Sofinanciranje ceste Rabelčja vas—Mestni
vrh (skupaj s KS Grajena)	450.000,00 din
Ureditev (gradnja) pločnika ob Prešernovi
ulici (920 metrov)	3,311.485,70 din
Sofinanciranje asfaltiranja Hercegove ulice
in vzdrževanje krajevnih cest	392.751,40 din
Sofinanciranje gradnje transformatorske
postaje (s KS Rogoznica)	200.000,00 din
Sofinanciranje javne telefon, govorilnice	146.084,50 din
Nakazano na investicijski račun MIP za
gradnjo prostorov krajevne skupnosti	1,500.000,00 din
Stroški SDK	31.895,10 din
Skupaj poraba	6,542.216,70 din
Dolg občanov za telefon (glej. pripombo)	378.200,00 din
Saldo na ZR na dan 30/6-1983	1,155.494,75 din
8,075.911,45 din
Pripomba: Pri gradnji telefonskega omrežja	za območje Peršonove
ulice, Rabelčje vasi in Nove vasi je krajevna skupnost Podjetju za PTT
promet kreditirala gradnjo v znesku 1,028.700,00 din, od tega so posamez-
ni naročniki telefona že poravnali 650.500,00	din, dolgujejo pa še
378.200,00 din. Izterjava je v teku.
SEZNAM DELEGATOV SKUPŠČINE KS BORIS ZIHERL
I Franc Potočnik. Frankovičeva 11 — pred-
sednik
2.	Mihael Gobec. Ziherlova 5 — podpredsednik
3.	Darinka Arnuš. Peršonova 35
4.	Ivan Bezeljak. Ziherlova 12
5.	Anica Bombek. Nova vas 27
6.	Marjan Bračun. Volkmerjeva 11
7.	M atevž Cestnik. Ziherlova 18
8.	Franc Ciglar. Arbajterjeva 8
9.	Ivica Čas. Ziherlova 16
10.	Zoran Černezel. Ziherlova-5
11.	Avgust Dobovišek. Volkmerjeva 9
12.	Marija 1 arič. Rabelčja vas 22/a
13.	Franc Fideršek. Ziherlova 6
14.	Maks Fridl. Volkmerjeva 5;
15.	Zlatko Gajšek. Kraigherjeva 11
16.	Bojan Grobovšek. Kraigherjeva 34
17.	Mateja Hlupič, Volkmerjeva 7
18.	Vladko Horvat. Kraigherjeva 20
19.	Bogomir Jakoniini. Frankovičeva 3
20.	Mirko Jauševec. Volkmerjeva 5
21.	Stanislav Klemenčič. Kraigherjeva 30
22.	Samo Korpar. Frankovičeva 8
23.	Franc Korunič. Kraigherjeva 34
24.	Anton Krampelj. Kraigherjeva 22
25.	Matilda Krivec. Volkmerjeva 11
26.	Marija Magdalene. Ziherlova 10
27.	Milena Medved. Volkmerjeva 10
28.	Ernest Mesarič. Rabeljčja vas 15/a
29.	Stanislav Napast. Arbajterjeva 6
30.	Leopold Pernek. Rabeljčja vas 20/a
31.	Irena Petek. Hercegova 1
32.	Aljoša Pižmoht. Volkmerjeva 5
33.	Vlado Plajnšek. Ziherlova 20
34 Valter Pliberšek. Ziherlova 5
35.	Franc Polajžar, Ziherlova 12
36.	Anton Potočnik. Arbajterjeva 2
37.	Dušan Potočnik. Ziherlova 14
38.	Štefka Pušnik. Panonska 5
39.	Silva Razlag. Kraigherjeva 25
40.	Mirko Reš. Ziherlova 11
41.	Jože Skerlovnik. Kraigherjeva 30
42.	Matija Vedernjak. Volkmerjeva 18
43.	Stanko Vilčnik. Kraigherjeva 20
44.	Dragica Voda, Kraigherjeva 35
45.	Milan Vogrinec, Panonska 5
46.	Matilda Vukasinovič, Ziherlova 4
47.	Branko Zadravec, Ziherlova 4
48.	Antonija Žigman, Ziherlova 18
49.	Milenka Žigman, Ziherlova 19
50.	Vida Žinko. Kraigherjeva 25
V skladu z določili statutarnega sklepa izvolijo,
v skupščino krajevne skupnosti do 1 deleeata vsaka
nova TOZD ali delovna enota na območju KS (to
dolžnost imajo sedaj delavci v novi prodajalni MTp
Market Rimska peš) in občani vsakega novo nase-
ljenega stanovanjskega bloka na območju Rabeljčja
vas-zahod.
ORGANI SKUPŠČINE KS BORIS ZIHERL
SVET SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI
1.	Stanislav Klemenčič. Kraigherjeva 30 pred-
sednik
2.	Marija Magdalene. Ziherlova 10 podpred-
sednica
3.	Rudi Košir. Vokmerjeva 7 tajnik
4.	Vilko Pešec, Kraigherjeva 29
5.	Ivan Bezeljak. Ziherlova 12
6.	Jože Kodrič. Volkmerjeva 9
7.	Zoran Černezel. Ziherlova 5
8.	Matilda Krivec. Volkmerjeva 11
9.	Milan Obran. Ziherlova 10
10.	Janez Vrečer. Arbajterjeva 9
11.	Valentin Zamuda. Rabeljčja vas 50
PORAVNALNI SVET
1.	Vladimir Ban. Panonska 5 predsednik
2.	Štefka Pušnik. Panonska 5 podpredsednica
3.	Mihael Gobec. Ziherlova 5
4.	Irena Krajnik. Frankovičeva 6
5.	Stane Širovnik. Volkmerjeva 5
SVET POTROŠNIKOV
1.	Nevenka Dobljekar. Ziherlova 14 predse-
dnica
2.	Stanko Milošič. Arbajterjeva 9 podpredse-
dnik
3.	Darinka Arnuš. Peršonova 35
4.	Mira Ercegovič. Kraigherjeva 11
5.	Leopold Pernek. Rabelčja vas 20/a
6.	Marija Savurdžič. Frankovičeva 4
7.	Marija Šiker. Kraigherjeva 13
8.	Anita Šir^c. Ziherlova 4
9.	Alojz Šmigoc. Peršonova 3
10.	Darinka Zamuda, Peršonova 50
11.	Franja Živko. Ziherlova 17
KOMISIJA ZA STATUT IN DRUGE SAMO-
UPRAVNE AKTE
1. Franc Fideršek. Ziherlova 6
2.	Viktor Makovec, Volkmerjeva 7
3.	Milenka Žigman, Ziherlova 19
KOMISIJA ZA DRUŽBENA PRIZNANJA IN
ODLIKOVANJA
1.	Valter Pliberšek. Ziherlova 5 predsednik
2.	Zofka Kodrič, Volkmerjeva 9 podpredse-
dnica
3.	Drago Belovič, Ziherlova 9
4.	Vesna Carli, Kraigherjeva 22
5.	Ivan Peternel. Ziherlova 6
VOLILNA KOMISIJA
1.	Dušan Potočnik, Ziherlova 14 predsednik
2.	Matilda Šoda. Volkmerjeva 7 podpredse-
dnica
3.	Ivan Bombek. Hercegova 2
4.	Zora Pliberšek. Ziherlova 5
5.	Andrej Sajko. Arbajterjeva 10
6.	Marija Vrečer. Arbejterjeva 9
KOMISIJA ZA SOCIALNE ZADEVE
1.	Silva Razlag. Ul. 5. prekomorske 7 predse-
dnica
2.	Anica Tepež, Arbajterjeva 7 podpredsednica
3.	Mira Jurkovič, Volkmerjeva 11
4.	Ivan Satler. Rabelčja vas 14
5.	Adalbert Slekovec, Panonska 5
6.	Ana Stropnik. Volkmerjeva 11
7.	Marija Toth. Frankovičeva 2
GOVORNIKI PO ODLOKU O POGREBNIH
SVEČANOSTIH
1. Franc Ciglar, Arbajterjeva 8
. 2. Franc Fideršek. Ziherlova 6
3.	Rudi Košir, Volkmerjeva 7
4.	Anton Potočnik, Arbajterjeva 2
5.	Jože Skerlovnik. Kraigherjeva 30
KDO SO NAŠI DELEGATI
Delegacija se je v prejšnjem mandatnem obdobju
sestala na 42 sejah in na vsaki seji zbora krajevnih
skupnosti SO Ptuj je bil prisoten naš delegat. Le malo
je bilo sej, na katerih delegat ne bi bil sodeloval v raz-
pravi.
Novoizvoljena delegacija nadaljuje tradicijo prej-
šnje. Doslej se je sestala 16 krat, do gradiv za vsako
sejo zavzema stališča in penaša interese krajanov KS v
zbor krajevnih skupnosti, upoštevajoč pri tem tudi šir-
ši družbeni interes. V delegacijo so bili izvoljeni:
1.	Štefka Pušnik, Panonska 5, vodja delegacije
2.	Jože Skerlovnik, Kraigherjeva 30, nam. vodje
3.	Ivan Bezeljak, Ziherlova 12
4.	Marjan Ciglenečki, Ziherlova 17
5.	Kristina Doki, Ziherlova 1
6.	Ivan Ercegovič, Kraigherjeva 11
7.	Branko Klemenčič, Hercegova 6
8.	Franc Petek, Hercegova 1
9.	Maks Pisar, Kraigherjeva 14
10.	Silvester Strašek, Panonska 5
11.	Zvonko Vidovič, Kraigherjeva 18
DELEGACIJE V SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Na volitvah. 14. marca 1982 smo v krajevni
skupnosti Boris Ziherl izvolili 10 sedem-članskih
delegacij za pošiljanje delegatov v skupščine samo-
upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti,
ki se vključujejo v skupščinski sistem. Izvoljeni so bili
naslednji člani:
SIS ZA ZDRAVSTVO:
1.	Ivan Bombek. Hercegova 2
2.	Marija Dimnik. Kraigherjeva 11
3.	Bojana Kolarič. Ziherlova 5
4.	Terezija Lederer. Kraigherjeva 27
5.	Milan Petrovič. Panonska 5
6.	Adalbert Slekovec. Panonska 5
7 Viktor Šulek. Kraigherjeva 18.
IS ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE:
1.	Anka Fištravec. Kraigherjeva 34
2.	Rudi Košir. Volkmerjeva 7
3.	Zlata Muršec, Peršonova 31
4.	Igor Podkrižnik. Kraigherjeva 19
5.	Lazarka Reš. Ziherlova 11
6.	Marija Šoba. Ziherlova 1
7.	Zvonko Vrtačnik. Kraigherjeva 14.
SIS ZA OTROŠKO VARSTVO:
1.	Milica Gajšek. Kraigherjeva 11
2.	Zinka Krajnik. Kraigherjeva 31
3.	Elizabeta Kramberger. Rabelčja vas 19
4.	Zora Pliberšek. Ziherlova 5
5.	Stanko SeidJL^Ziherlova 18
6.	Rezika Voglar. Kraigherjeva 16
7.	Stanko Zamuda. Panonska 5.
SIS ZA TELESNO KULTURO:
1.	Zlatko Grame. Kraigherjeva 18
2.	Ksenija Kukovec. Peršonova 29
3.	Valter Pliberšek. Ziherlova 5
4.	Marija Podgoršek. Panonska 5
5.	Andrej Vidovič. Kraigherjeva 38
6.	Marjan Vrečar. Kraigherjeva 11
7.	Zdenko Šoštarič. Ziherlova 17.
SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO:
1.	Tatjana Kolar. Kraigherjeva 13
2.	Amalija Belčič. Kraigherjeva 24
3.	Valerija Ivanuša. Peršonova 8
4.	Ljerka Marin. Volkmerjeva 11
5.	Majda Milovanovič-Šarman. Kraigherjeva
6.	Anita Širec-Mazej. Ziherlova 4
7.	Milenka Žigman. Ziherlova 19.
SLS ZA INVALIDSKO-POKOJNINSKO ZAVA-
ROVANJE:
1.	Mirko Bernhard. Hercegova 3
2.	Janko Kovačič. Remčeva 9
3.	Kristina Menoni. Ziherlova 2
4.	Vida Petrovič. Kraigherjeva 16
5.	Anton Potočnik. Ziherlova 16
6.	Jože Šprah. Kraigherjeva 34
7.	Bojan Ziger. Kraigherjeva 23.
SIS ZA ZAPOSLOVANJE.
1.	Silveri Carli. Kraigherjeva 22
2.	Janez Furbas. Kraigherjeva 17
3.	Dušan Grame. Ziherlova 6
4.	Jože Jančič. Peršonova 37
5.	Bojan Potočnik. Ziherlova 18
6.	Blagorodna Stojčevski. Volkmerjeva 9
7.	Franc Žinko, Kraigherjeva 30.
SIS ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO:
1.	Franc Brenčič. Ziherlova 20
2.	Mihael Gobec. Ziherlova 5
3.	Marija Jurgec. Kraigherjeva 20
4.	Štefan Koter.peršonova 16
5.	Franc Rurnpf. Volkmerjeva 7
6.	Danilo Toplek. Kraigheijeva 25
7.	Dragica Voda. Kraigherjeva 35.
SLS ZA KULTURO:
1.	Marija Žnidarič. Ziherlova 12
2.	Tatjana Brezar. Panonska 5
3.	Milan Breznik. Kraigherjeva 20
4.	Marta Krivec. Ziherlova 10
5.	Jože Pevec. Ul. Avgusta Hlupiča 13
6.	Andreja Srečkovič. Kraigherjeva 40
7.	Joco Tarbuk. Kraigherjeva 25
SIS ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST:
I Alojz Meško. Volkmeijeva 11
2. Drago Gašljevič, Kraigherjeva 35
J. Katael uulin. Peršonova 14
4.	Franc Krabonja. Ziherlova 10
5.	Milan Matijevič. Kraigherjeva 18
6.	Jože Primožič. Ziherlova 18
7.	Momčilo Savič. Kraigherjeva 24
Prvoimenovani so bili določeni za vodje dele-
gacij.
fEDNIK - 4. avgust 1983
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
OB OBČINSKEM PRAZNIKU TUDI NEKATERE
KRAJEVNE PRIDOBITVE
IZ KS GORIŠNICA
V krajevni skupnosti Gorišnica
so tudi letos zelo uspešni pri
realizaciji letnega programa razvo-
ja krajevne skupnosti. Tako so
letos pridobili določene objekte, ki
jih bodo v kratkem predali na-
menu.
Tovariš Dušan Bezjak, kateri so
ti objekti in kako je z realizacijo
letnega programa razvoja krajevne
skupnosti?
,,Ob letošnjem praznovanju
občinskega praznika občine Ptuj
bomo predali v uporabo nekatere
večjfe objekte. Že v letu 1982 smo
pridobili nov most čez Pesnico,
vendar smo čakali na primerno
priložnost, da bi pripravili tudi
svečano otvoritev. To bomo sedaj
opravili v soboto, 6. avgusta.
Druga taka pridobitev je
železniško postajališče v Zamuša-
nih. To postajališče je 100-letna
želja okoliških prebivalcev. Letos
so krajani dobesedno sami zgradili
ta objekt-postajališče. Kar 90
odstotkov dela so opravili! krajani
sami — udarniško! Delali so tako
pridno, da so postajališče zgradili
v nekaj dneh.
Objekt so financirali sami vaški
odbori iz svojih sredstev, tako, da
za krajevno skupnost ne pred-
stavlja večjih obremenitev. Pohva-
liti moram nekaj posameznikov, ki
so pri ureditvi postajališča ,,pu-
stili" marsikateri dan dopusta in
to samo zato, da bi objekt bil
pravočasno končan.
Vlak odpelje iz Moškanjcev ob
16,42 in nekaj minut kasneje se bo
prvič ustavil v Zamušanih.
V soboto, 6. avgusta pa bo še
svečana otvoritev mostu.
Čeprav so trgovino v Zamušanih
odprli že pred časom, je potrebno
ponovno omeniti, da so tudi tu
krepko pomagale roke vaščanov,
saj je bil objekt v celoti urejen s'
pomočjo udarniškega dela. Upora-
bili smo le majhne finančna sred-
stva. Trgovina ima svoj prostor v
starem gasilskem domu.
Letos imamo v načrtu še več ve-
likih akcij, vendar je njih realiza-
cija vezana na dokumentacijo, ki
pa zelo počasi prihaja. Predvsem
gre za regulacijo potoka Zviren-
čina skozi vasi Gajevci, Mala vas,
Placarovci. Priprave so v teku, z
deli pa se bo najbrž pričelo že v
jeseni."
MG
Težko pričakovano postajališče v Zamušanih
Most čez Pesnico
Dušan Bezjak, tajnik KS: v jeseni
je na vrsti regulacija potoka
Zvirenčina Foto: Ludvik Kotar
Tudi do trgovine — s pomočjo udarniškega dela
NEKAJ SE LE PREMIKA
PRI NAS V KLUBU
Lani, meseca julija, je nastala v
Tedniku rubrika ,,Pri nas v klu-
bu." Tako imamo letos obletnico
našega isanja, ki je verjetno niste
opazili. Ob tej priložnosti ob-
javljamo nekaj o sedanjem delu v
klubu.
Največja sprememba je pre-
selitev v nove delovne prostore.
Nahajajo se v Krambergerjevem
domu. Tu se odlično počutimo,
ker je dosti prostorov, ki nam
omogočajo srečanja v velikem šte-
vilu. Za to smo lahko hvaležni
koordinacijskemu odboru za boj
proti alkoholizmu in narkomaniji;
ter zdravstvenemu varstvu občine
Ptuj.
Maja smo ustanovili novo skup-
ino v Agisu.
Delo odslej poteka takole:
1.	Skupina A (šteje čez 20
zdravljencev in svojci, torej 40
ljudi). Vodi 2 krat mesečno ob
ponedeljkih od 16—18. ure psiho-
log Zvoka Korošec; a 2 krat
mesečno, v torek, od 16.—18. ure,
st vsi pridružijo ostalim skupinam.
2.	Skupina B (šteje približno
enako število zdravljencev) vodi 2
krat mesečno ob torkih, od
16.-18. ure dr. Zlata Ivetič; 2
krat mesečno, v torek, se tudi ti
pridružijo ostalim.
3.	Skupina C (šteje 8 zdravljen-
cev, delavci Agisa in svojci) vodi 2
krat mesečno ob ponedeljkih od
17.—19. ure v prostorih Agisa, dr.
Bojlec in socialna delavka, a 2 krat
mesečno v torek se pridružijo vsem
drugim v Krambergerjevem domu,
V	skupinah obravnavamo pro-
bleme posameznikov, ko pa smo
skupaj, se sprostimo ob interes-
nih dejavnostih, in si prizadevamo,
da se zdravljenci med seboj čim
bolje spoznajo ter postanejo prija-
telji.
Zaradi tega organiziramo obiske
na domu zdravljencev.
Za nami je piknik v Mostju. Ra-
zen tega so se nekateri naši zdrav-
ljenci udeležili izleta zgodovinar-
jev.
V	jeseni imamo v načrtu organi-
zacijo večjega izleta. Seveda nam
težav ne primanjkuje. Najbolj
težko je s tistimi novimi zdravljen-
ci, ki jim je obiskovanje kluba
odveč (pridejo 1-, 2-, 3-x) in se prav
zaradi tega hitro vrnejo v recidiv.
To so ,Jezni abstinenti". Kljub
zdravljenju v bolnišnici se še niso
odločili abstinirati, čeprav jim je
večini že grozila odpoved v podjet-
ju. K njihovemu zdravljenju so
največ prispevale socialne delavke v
podjetjih, zato bi bilo pričakovati,
da jih spremljajo še naprej. Zato
smo si organizirali delo v klubu
tako, da vabimo socialne delavke
1 krat na mesec 2 uri (menimo ni
i mnogo in ne bi smelo biti ovira).
Ampak do zdaj smo jih zaman pri-
čakovali. Zakaj? Ne vemo. Vemo
pa, da bi skupaj številne zdrav-
ljence lažje osveščali in pripravili
na redni obisk s svojci, saj so jim ti
delavci cel teden dostopni. Zave-
damo se tudi dejstva, da nobena
prisila na skupno delo ne obrodi sa-
dov.
Premišljujemo o posebnem mne-
nju socialnih delavk. Te se že ver-
jetno (dolgo) ukvarjajo z zdravljen-
ci, svojci in imajo kakšen svoj na-
čin dela, ki ga mi v nobenem pri-
meru ne bi zavrnili. Število zdrav-
ljencev v klubu narašča. Misliti bo
treba na ustanavljanje novih sku-
pin. To bi bilo najbolje v okviru de-
lovnih organizacij (kot v Agisu).
Tem bolj, ker so zdravniki (dr.
Hroniš, dr. Tominc) pripravljeni
delati v okviru kluba. K temu bo
potrebno tudi razumevanje ostalih.
Na koncu naj še dodamo, da na-
meravajo ambulanto za alkoholike,
ki zdaj deluje vsak petek v Ormo-
žu, preseliti v Ptuj.
Torej, pri nas se le nekaj premi-
ka-	Dr. Zlatka Ivetič,
terapevt kluba
KRATEK OBISK V TGA KIDRIČEVO
Tudi štipendisti
ne vedo kam
V počitniškem času se večina dijakov in študentov hladi v senci (tisti,
ki se niso obsodili na kaj drugega s popravnimi izpiti in pravimi izpiti),
mnogi od njih pa se pred morskimi pustolovščinami spopadajo še z raznimi
pošastmi (mišljeni so stroji in druga orodja) v bolj ali manj neposredni
proizvodnji. Čari počitniškega dela ali počitniške prakse so lahko kaj
različni. Toda vse trpljenje, ali pa ne-trpljenje se izgube in pozabi na
koncu, ko praktikantu dajo plavo kuverto.
Če je tanka, je slovo bolj kislo, če pa je med prsti kaj otipljivejšega,
ostanejo tudi spomini lepi (samokritika pa seveda pri retrospektivnem
razmišljanju o ,,doseženem" ni odveč). Mnogi od praktikantov pa so na
delo v počitnicah obsojeni zaradi štipendij in člena v pogodbi, ki
štipendiste obvezuje za enomesečno delo v kraju njihovega bodočega
delovnega udejstvovanja, kar bi bilo za pričakovati. Vendar tudi dijaki in
študentje, ki so štipendisti organizacij združenega dela, nimajo
zagotovljene zaposlitve.
To gre celo tako daleč, da se ne ve, ali bodo dobili zaposlitev
diplomirani inženirji metalurgije, za metalurške tehnike je še veliko bolj
vprašljivo, ekonomisti bodo lahko prebirali svoje strokovne revije in se na
strokovnih srečanjih prepirali o možnih teoretičnih vzorcih rešitev
ekonomske krize. Ta absurd čudne ekonomske stabilizacije lahko pelje
tako daleč, da strokovnjaki, po katerih vpije združeno delo in jih
izobražuje usmerjeno izobraževanje v skladu s prilagajanjem združenemu
delu, ne bodo več potrebni, ker je v industriji in na sploh v gospodarstvu
sicer zaposlenega dovolj kadra, kakršenkoli je že, ljudi ne morejo odpušča-
ti z delovnih mest, novih delovnih mest pa ne bo, ker se investicije v indu-
strijske obrate krčijo.
Torej — strokovnjakov imamo dovolj, delovne sile imamo dovolj,
izobražujemo ljudi, ki nimajo po končani šoli kam, če jih zaposlimo, pa jih
zaposlimo na neustrezna delovna mesta oziroma na delovna mesta, ki ne
zahtevajo take izobrazbe, kot jo zaposleni prinesejo.
Vse to velja tudi za ptujsko občino. Rešitev nezaposlenosti in
problemov, ki jih ta prinaša in končno tudi ustalitev gospodarstva pa
gotovo ni to, da zmanjšujejo honorarno, nadurno in pogodbeno delo in da
pospešujemo upokojitev tistih delavcev, ki so svoje delovne obveznosti že
opravili. To je zelo kratkoročen in malo učinkovit ukrep. Tudi v ptujski
občini, ki se lahko vsaj v nečem ponaša v republiki, je namreč na drugem
mestu po (številu nezaposlenih, se ne bi bilo treba zanašati na take drobne
in začasne ne-rešitve.
Razmisliti in vključiti pa bi se morali tudi mladi, v kakršnikoli
organizacijski obliki, saj se jih problematika zaposlovanja in razvoja
gospodarstva tudi najbolj tiče. Podaljševanje študija je le odlaganje pro-
blemov, ki pa se z leti ne bodo umaknili. Reševati jih je treba zdaj.
Mladi so že na svojem kongresu razmišljali o možnostih mladinskih
kooperativ. Glede na znatne površine neobdelane zemlje, bi lahko ustano-
vili skupnosti mladih, ki bi obdelovali zemljo, seveda za tržno prodajo,
znanega kupca in pod znanimi pogoji. Omenjalo se je tudi zaposlovanje
mladih v malem gospodarstvu in sploh vključevanje mladih v razvoj
malega gospodarstva. Vendar pa je ta rešitev glede na mnoge administra-
tivne težave, ki so velikokrat po nepotrebnem polena pod noge tistim, ki bi
se hoteli z obrtjo in drugimi dejavnostmi drobnega gospodarstva razvijati,
skorajda nemogoča. Mnogim bi bil za samostojni začetek potreben začetni
kapital, ki pa ga po vsej logiki mladi, ki iščejo prvo zaposlitev nimajo.
Kljub temu brezizhodnega stanja ni, treba je volje in vztrajnosti vseh, da
povečujemo proizvodnjo in s tem ustvarjamo pogoje za odpiranje novih
delovnih mest.	Danica Petrovič
Kmečki praznik na Destrniku bo 21. avgusta
Tako so odločili člani pripravljalnega odbora turi-
stičnega društva Destrnik na seji, ki je bila v nedeljo,
31- julija. S tem tudi ne odstopajo od napovedi, dane
v letošnji pratiki (koledarju slovenskih turističnih pri-
reditev), da ^>o letošnji 3. kmečki praznik v nedeljo,
21. avgusta.
Začetek kmečkega praznika je določen za 14. uro;
Pričela pa ga bo kmečka godba. Sledil bo pozdravni
govor predsednika TD Destrnik Otmarja Simoniča.
Zatem bodo svoje predstavile predice; posebej pa bo-
do organizatorji prikazali domačo obrt in kmečko go-
stijo. Na programu imajo tudi podelitev nagrad za
najbolj urejeno okolje.
Po tem, ko bo izčrpan ,,uradni" program, bodo
na račun prišli ljubitelji zabave in domače hrane ter
pristne kapljice. Z bogatega destrniškega jedilnika naj
omenimo ojstrovški sendvič, pečenke, gibanice, do-
mači kruh, meso iz tunke in podobno.
Program je bogat, Destrničani pa obljubljajo, da
obiskovalcev ne bodo razočarali.	MG
Kako odgovarjamo delegatom
OB ROB NEKI SEJI
To, kar se je v razpravi pod točko vprašanja in
predlogi delegatov dogajalo na eni od sej, ni tako
izjemno, da bi bilo vredno opisovati le zaradi tega.
Bežen pogled zasluži prav zato, ker je takih ljubkih
igric, ki so seveda vse videti dovolj resne, da mnoge
prepričajo o resnosti, veliko in mogoče čelo vedno
več. Nemara je to potrebno zato, da se delovni ljudje
in občani prepričajo na lastni koži, kako je sistem
samoupravne demokracije in delegatskih pristojnosti
zapleten in mu vsi še niso dorasli. Pa poglejmo spor-
ne dogodke:
Na seji samoupravne enote za upravljanje in
razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri Samoupravni
komunalni skupnosti občine Ptuj je nekaj delegatov
postavilo nekaj vprašanj. Prvo je bilo, kakšna bo
usoda ceste čez Panoramo (krajani KS Vinko Reš se
bodejo s krajani KS Olge Meglič, ali bodo imeli prvi
čez Panoramo cesto, ki so jo baje uporabljali že 50
let, ali pa se bodo oni iz KS Olga Meglič po Panora-
mi sprehajali, seveda ne po cesti, ampak po
sprehajalni poti). Delegatka je na omenjeni seji pro-
sila za odgovor. Potem se je začelo nekaj, kar je bilo
podobno izvijanju in končno se je izkazalo, da ta fo-
rum za omenjeno problematiko ni pravi naslov. Ko je
delegatka prosila, naj ji povedo, na koga sploh se
lahko krajani obrnejo, so ji nakazali nekaj možnih
rešitev. Vendar so bila tudi tukaj ,,razhajanja v mne-
njih" — da je to stvar krajevne skupnosti same (ker
pa se obe krajevni skupnosti pričkata za Panoramo,
torej ni jasno, katere KS), mogoče pa, bi to moral
pojasniti komite za urbanizem pri SO Ptuj . . .
Na pripombo delegata, zakaj nove ulice, ki
nastajajo na robu mesta, posipavajo samo z makada-
mom in še to zelo ,,šlampasto", da je na začetku
nasipana predebela plast, na koncu gramoza zmanj-
ka, na ovinkih zaradi akrobatskih operacij šoferjev
leti s tovornjakov ... in zakaj teh ulic ne bi kar
takoj prevlekli z asfaltom (dvojni stroški . . .), so na
seji tudi ugotovili, da problematika ne spada tja,
drug forum. Da bi pa asfalt, ki je že ,,višja kvalite-
ta" in višji standard, morali plačati pač tisti, ki so se
ob takih cestah naselili, sicer pa mora to urediti
krajevna skupnost.
Bilo je postavljeno še eno vprašanje. Delegat je s
kislim obrazom prosil za obrazložitev, kako je mogo-
če, da nekateri prosilci dobijo gradbena dovoljenja
na najlepših legah in to tam, kjer je zakonsko
opredeljeno, da spada zemljišče v kategorijo pr-
vovrstnih kmetijskih zemljišč. Pri vseh ostrih besedah
in gostem dimu, ki ga kadimo okoli pospeševanja
kmetijstva in ohranjanja in celo pridobivanja obdelo-
valnih površin, je to seveda posmeh zakonom in
dogovorom. Ko so tudi temu delegatu ljubeznivo
pojasnili, da žal tudi tega vprašanja na seji ne more-
jo obravnavati, saj ne sodi v njihovo pristojnost
(sumiti pa bi se dalo, da vendarle vedo, kdo komu in
kako priskrbi parcele, oziroma zemljišče, ki ga potem
oni spreminjajo in ,,opremljajo" kot parcele) so
delegata napotili na komite za urbanizem.
Ko je povedal, da se je pozanimal že tam in da so
mu tovariši na tem organu pojasnili, da je pač mogo-
če narediti izjemo, je nekoliko završalo in slišati je
bilo pripombe, kdo da lahko določi in opraviči te
izjeme in če smo vsi enakopravni državljani SFRJ,
naj zakon velja za vse, če ne, smo lahko izjeme prav
tako vsi.
Kakršenkoli zaključek bi bil skoraj odveč. Mogoče
samo to, da v poplavi najrazličnejših organizacij,
skupnosti, mest, kjer naj bi delovni ljudje in občani
uresničevali in usklajevali svoje interese, občani mno-
gokrat ne vedo, kje kaj ,,uresničiti in uskladiti. V
iskanju ,,pravih poti" pa mineva čas in volja in ker
so problemi po samoupravni poti ,,nerešeni", jih je
pač treba reševati drugače, tako kot nam jih rešujejo.
Danica Petrovič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
4. avgust 1983 - TEDNIK
Občinsko tekmovanje traktoristov
V soboto je bilo v Trnovski vasi, — na
zemljišču kmetijskega kombinata, občinsko
tekmovanje traktoristov. To tekmovanje je tudi
letos organizirala in uspešno izpeljala konferen-
ca mladih kmetovalcev pri občinski konferenci
mladih v Ptuju. Sodelovalo je 21 tekmovalcev,
ki so bili razdeljeni v tri skupine in sicer so v pr-
vi skupini tekmovali kmetje kooperanti, v drugi
mladi zadružniki in v tretji mlade zadružnice.
Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom
Kmetijske zadruge Ptuj.
Tekmovalci so se pomerili v teoretičnem zna-
nju, tu sicer niso pokazali najboljšega znanja,
kar je tudi razumljivo, sa ie v tem poletnem
času in ob obilici dela težko zdržati ob knjigah,
zato pa so bili toliko bolj uspešni v praktičnem
delu tekmovanja, ki je zajemalo spretnostno
vožnjo traktorja z dvoosno prikolico in oranje
10-arske površine. Trije najuspešnejši iz vsake
skupine na omenjenem občinskem tekmovanju
se bodo udeležili regijskega tekmovanja, ki bo
6. avgusta. Izid sobotnega tekmovanja pa je bil
naslednji:
V skupini kmetov kooperantov je bil najbolj-
ši Stanko Medved iz kmetijske zadruge Lov-
renc, dosegel je 270,5 točke. Drugi je bil z 261,5
točke Stanko Pauman, prav tako iz KZ Lov-
renc, tretji pa Ivan Korent — KZ Ptuj, dosegel
je 214,5 točke.
Med mladimi zadružniki je bil najboljši
Simon Valič — Aktiv mladih zadružnikov
Markovci, dosegel je 299,5 točke. Drugi je bil
Anton Planinšek — AMZ Lovrenc, z 276
točkami in tretji Slavko Stebih, AMZ Trnovska
vas, ki je dosegel 274,5 točke. Pomerili sta se
samo dve mladi zadružnici, boljša je bila Stan-
ka Smolinger, članica aktiva mladih zadružni-
kov Lovrenc, dosegla pa je 262 točk. Z 220
točkami se je tako na drugo mesto uvrstila
Miroslava Drevenšek, prav tako članica AMZ
Lovrenc.	IB
Poleg preizkusa teoretičnega znanja so morali tekmovalci pokazati tudi
izkušnje v spretnostni vožnji...
... in v oranju
Foto: J. Bračif
V Biogradu že četrta izmena
Pred začetkom letošnjega leto-
vanja v Biogradu na morju, kot
kaže je letos resnično zadnje, so
bili v skupnosti otroškega varstva
v skrbeh— kako bo z organizira-
njem prehrane, skratka s preskrbo.
Izkazalo se je, da v glavnem ni
težav, le perutninsko meso je
potrebno voziti iz Ptuja, da imajo
tudi Ie-tega otroci v svojem jedilni-
ku.
Za letovanje v Biogradu pa je
bilo v tej sezoni izredno veliko
povpraševanje, zato so izmene
povsem polne, v vsaki sto otrok,
nekaterim pa žal želje po letovanju
v Biogradu ni bilo moč izpolniti.
V soboto je v Biograd odpoto-
vala četrta izmena in kot nam
poročajo, so otroci zdravi in se že
veselo kopajo v toplem morju. V
peto in šesto izmeno so letos
vključili otroke iz ormoške občine
in tudi tam je bilo povpraševanje
večje kot so zmogljivosti doma.
Za otroke skrbi v Biogradu šest
vzgojiteljev, pedagoški vodja,
medicinska sestra in upravnik
doma ter tehnično osebje. Doslej
pravijo, da ni bilo kakšnih večjih
poškodb ali drugih nevšečnosti. Tu
in tam sicer otroci kakšno ,,ušpiči-
jo" — kot je pač za njihovo sta-
rost povsem normalno, vendar je
vzdušje prijetno in tovariško, kot
se za tak brezskrbni čas počitnic
tudi spodobi.
mš
Tibolci - 2 km asfaltiranih cest
Med pomembne pridobitve zad-
njega obdobja v krajevni skupnosti
Gorišnica šteje tudi asfaltiranje
dveh km cest v naselju Tibolci. Gre
za 1,3 km lokalne ceste in 1 km va-
ških cest. Večji del potrebnih sred-
stev za asfaltiranje, ki je zneslo
nekaj nad štiri milijone dinarjev, so
zagotovili vaščani sami in to iz 5-
odstotnega krajevnega samopri-
spevka ter s podpisom pogodb. Del
sredstev so solidarnostno zagotovi-
le tudi ostale vasi v krajevni skup-
nosti ter seveda krajevna skupnost
Gorišnica.
Trenutno ob cesti urejajo banki-
ne. Tako, da bo cesta do občinske-
ga praznika v celoti urejena.
MG
Del nove asfaltirane ceste v Tibolcih	foto: Ludvik Kotar
0 POSTREŽBI V PTUJSKIH LOKALIH:
V glavnem zadovoljni
Gostinski lokali so v teh vročih poletnih dneh še kako dobrodošli.
Lahko bi celo dejali, da ni nič prijetnejšega kot vrček hladnega piva,
hladne, osvežujoče coca-cole ali pa kozarec stila ali swinga z ledom. Na
Ptuju jih na srečo ne manjka. Gostinjci pa pravijo, da tudi gostov ne.
Prav prijetno je sesti z družbo na vrt ali teraso kakšnega gostinjskega
lokala, kjer te postreže gostoljubna, prijazna natakarica z eno od že
omenjenih pijač. Ob vsem tem gostu ne more biti žal niti ,.globokega
posega" v denarnico, ki v zadnjih časih že itak ni preveč polna.
Toda, ali je povsod tako, so gostje zadovoljni? So postrežem takoj s
hladno pijačo, če so si je zaželeli, je povsod doma gostoljubnost natakaric
in natakarjev?
KAVARNA EVROPA: Janko Petrovič (gost): »Mislim, da dobiš
dovolj hladno pijačo, če jo zahtevaš. Strežno osebje je kar prijazno,
včasih so sicer bolj ,,na trnih". To je tudi odvisno od izmene. V glavnem
sem zadovoljen. Tudi na pijačo nisem dolgo čakal".
Pri sosednji mizi so na pijačo čakale štirje gostje: »Mi se tukaj v tem
lokalu večkrat zaustavimo. Smo ustrezno postrežem. Tudi pijačo
prinesejo hladno. Posebej nas veseli, da so natakarice z nami zelo
prijazne."
BELI KRIŽ: Darko Jurgec: ,,Redkokdaj sem zadovoljen s postrežbo
tu. Velikokrat je treba preveč čakati. Danes je vse o. k. Sicer pa so tu
natakarice prijazne, tudi pijačo prinesejo dovolj hladno, če jo zahtevaš.
Le čakati je včasih treba preveč. Veliko je gostov . . .
Mirka Murata: »Vsak dan hodim sem na malico. Čakati mi ni treba
dolgo, ker natakarice vedo, da imamo na razpolago le pol ure. Nata-
karice so prijazne, gostoljubne ... «
_PTUJSKE TOPLICE: j>ost iz Nizozemske: »Všeč mi je tu. Ponudba je
dobra. Tukaj sem prvič. Vse je dobro . . . Njegova soproga: ,,Jaz sem bi-
la tu že pred tremimi leti. Tudi meni je všeč. Okolje je zelo lepo."
»Mislili smo, da je res vse naj... pa ... po pijačo sem moral sam,
da ne bi predolgo čakal. Nisem zadovoljen. Pijača je sicer hladna, toda
ostalo, kar bi se gostu moralo nuditi, ni vse najbolje".
Marjan Lešnik iz Slivnice: ,,Nimam kaj kritizirati. Čakal sem kaki
dve minuti. Sem kar zadovoljen. Pijača je hladna".
Marta Andrejč: ..Postrežba je v redu. Pijača je hladna. Natakarji so
prijazni do nas gostov. Tudi čakati ni potrebno preveč dolgo".
Mnenja so torej različna. Celo v enem samem lokalu so ljudje
različno zadovoljni s postrežbo. Pomeni, da le ne uspejo postreči vseh
gostov pravočasno in najbolje.
Iz ankete pa je razvidno, da so gostje v glavnem le zadovoljni. Rekli
bi lahko celo to, da gostje od drugod bolj od domačinov. Postrežba v
redu ali ne! Kaj j>a mi gosti, se tudi mi obnašamo tako kot bi natakarji
radi. Velikokrat na žalost ne. Lahko potemtakem pričakujemo vse »nai«
od strežnega osebja?	Milan Zver
Gostje so s postrežbo dokaj zadovoljni	Foto: L. Kotar
Večja povezanost v svetih potrošnikov
SLOVENSKA BISTRICA
Na območju občine Slovenska Bistrica je
skupno 19 svetov potrošnikov, kar pomeni, da
deluje v skoraj vsaki KS. Manj ugodne pa so
ugotovitve njihove učinkovitosti, saj jih je le
malo občutiti, ponekod pa je njihovo delo
popolnoma zamrlo. *Se najbolj uspešno deluje
svet potrošnikov v KS Pragersko. To pa se
pozna tudi na oskrbljenosti prebivalcev s
potrebnimi artikli. Pomanjkanje tukaj ni tako
peneče kot v okoljih, kjer je delo svetov zamrlo.
Naobmočju občine Slovenska Bistrica so sve-
ti potrošnikov organizacijsko povezani po
delegatskem sistemu v občinsko konferenco
potrošnikov. Ta je bila pred nedavnim na novo
organizirana, izvolili pa so tudi petčlansko
predsedstvo. Konferenca potrošnikov je že
sprejela osnovne smernice delovanja, ki
temeljijo na dosedanjih izkušnjah in zahtevnosti
tržišča v današnji težavni situaciji.
Med vzroki, da potrošniški sveti v preteklosti
v občini niso povsem izpolnili pričakovanj, je
premajhna zavzetost pri oceni vzrokov
pomanjkanja posameznih artiklov v trgovinah.
Premalo je tudi informativna povezanost med
sveti potrošnikov in delovnimi organizacijami.
Premajhno je bilo tudi sodelovanje svetov
potrošnikov s krajevnimi skupnostmi in
krajevnimi konferencami SZDL, ki bi morale
delovanju teh svetov nameniti več pozornosti,
predvsem pa jim nuditi več pomoči. Krajevne
konference SZDL in skupščine krajevnih
skupnosti v največ primerih pri zagotavljanju
možnosti uspešnejšega delovanja svetov
potrošnikov skorajda niso sodelovale.
Nove poti delovanja, tako konference kot
svetov potrošnikov v občini Slovenska Bistrica
bodo med drugim usmerjene v zagotovitev in
odpravo dosedanjih pomanjkljivosti. Posebno
pozornost bodo namenili tudi zagotovitvi
samoupravnega sporazuma med sveti in OZD,
na osnovi le-tega bodo potrošniški sveti lažje
vplivali na enotnejšo oskrbo prebivalstva.
Dogovorili so se tudi, da bodo v mestnih KS
organizirali posebne okrogle mize na temo
oskrbe z živili.
Viktor Horvat
60 LET GASILSTVA V STOJNCIH
USPEŠNI IN ZLASTI DELAVNI
Na osrednji prireditvi ob Dnevu
gasilcev ptujske občine in 60-letnici
GD Stojnci so med drugim pove-
dali, da so se z organiziranim bo-
jem proti velikemu človekovemu
sovražniku — ognju, borili že veli-
ko pred uradno registracijo dru-
štva. Seveda na način, ki je bil
takrat običajen. Gasili so zaročno
brizgalno, katere rezervoar je bi-
lo ,,pred uporabo" potrebno
napolniti z vodo — tudi ročno.
Prostor za opremo (orodišče) je
bilo sredi vasi — na Brkovem bre-
gu — v leseni uti. Slovenska
komanda društva je bila vzrok, da
se niso mogli uradno registrirati.
Za to bi bila potrebna nemška
komanda s sedežem v Gradcu in
od tam bi tudi dobivali denar. Ta-
ko s v Stojncih svoje društvo urad-
no registrirali šele leta 1923. Od
takratnih ustanovnih članov je
ostal samo še Jožef Meznarič, ki se
je proslave ob visokem jubileju
udeležil kljub invalidskemu vozi-
čku, na katerega je priklenjen.
Po treh letih organiziranega dela
so kupili ročno brizgalno, ki jo je
leta 1934 zamenjala motorna
brizgalna Rosenbauer, velika pri-
dobitev za stojnške gasilce.
Nekoliko kasneje so se preselili v
novi gasilski dom Na gmajni. Čas
gre naprej. Tehnični napredek, te-
mu vedno sledijo, se je poznal tudi
na tem delu Ptujskega polja. Zato
so leta 1935 kupili avtomobil zna-
ne Firme Chevrolet. To je bila za
tiste čase prava redkost (podobno
bi bilo tudi danes, kajne?), saj so
za premike takrat večinoma
uporabljali prave in naravne konj-
ske moči. Starejše člane so vedno
nadomeščali mlajši, polni elana in
vedno pripravljeni pomagati člove-
ku v nesreči. Ker pa brez znanja ne
gre, so se redno udeleževali
seminarjev, tekmovanj in drugih
oblik usposabljanja.
Leta 1962 je Skupščina občine
Ptuj na pobudo gasilcev odkupila
gospodarsko poslopje in zemljišče
ter jih v upravljanje predala do-
mačim gasilcem, ki so od nedav-
nega tudi lastniki. S prostovoljnim
delom in prispevki krajanov ter
družbe so kmalu uredili dvorano,
ki jo s pridom uporabljajo za
družabno in družbeno življenje v
kraju. Stari avtomobil je zamenjal
novi — Opel Blitz, tega pa Fiatov
kombi, zelo ustrezen za takratne
potrebe. Z razvojem .'se je na trži-
šču pojavila nova motorna brizgal-
na Rosenbauer 8001, ki so jo tudi
kupili in leta 1967 predali namenu.
Z leti so bili znova pri zamenjavi
opreme. Tako so leta 1973 stari
avtomobil zamenjali z novim —
TAM 2001. Večje število gasilcev
in vedno več orodja so narekovali
dodateK in tako so kupili še
prikolico. Obnoviti in dograditi pa
je bilo potrebno tudi prostore. Tu-
di to so opravili s pomočjo vašča-
nov, prostovoljnega dela in izkupi-
čka od prireditev. Tako so danes
dobro opremljeni in v Stojncih
imajo tudi vse prostorske pogoje
za delo na drugih področjih. Vse
to jim je uspelo s svojim delom in
velikim sodelovanjem krajanov ter
markovške krajevne skupnosti, ki
je pri spodbujanju društvene
dejavnosti zelo uspešna.
Tekst in foto:
1. kotar
Joief Meznarič — eden ustanovi-
teljev GD Stojnci
Prireditev ob obletnici so izvedli v bližini gasilskega doma z lepo ureje«0
okolico
AVTO MOTO DRUŠTVO „FRANC GALUN" KIDRIČEVO
proda na javni licitaciji MOPED 14 V, prevoženih 4000 km.
Licitacija bo dne 13 . 8. 1983 ob 8. uri v prostorih društva.
Izklicna cena vozila je 15.000,00 din.
Kupec mora pred licitacijo vplačati 10% jamstvo.
TEDNIK ~4-avgust 1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
NA FESTIVALU BODO V/ŽALI
Ze v prejšni številki Tednika smo predstavili
nekaj ansamblov, ki bodo nastopili na
letošnjem festivalu domače zabavne glasbe v
ptuju, tokrat predstavljamo naslednje: AN-
SAMBEL FRANCIJA ZEMETA iz Vojnika, ki
je že stari znanec ptujskega festivala, saj letos
It devetič nastopa v Ptuju. Lani je ta ansambel
dobil drugo nagrado občinstva.
ANSAMBEL IVANA RUPARJA iz Škofje
Loke se bo letos drugič predstavil ptujskemu
občinstvu. Predlani so Skofjeločani dobili
srebrno Orfejevo značko.
ANSAMBEL SLOVENIJA iz Polzele je
priznani slovenski narodno zabavni ansambel,
ki je doslej dvakrat sodeloval na ptujskem
festivalu. Enkrat je bil zlat, drugič pa je
nastopil v reviialnem programu.
ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET
je kot SLAVČEK iz Novega mesta že stari
znanec Ptuja. Njuni zadnji trije nastopi so bili
ocenjeni enkrat za bron, dvakrat pa za srebro.
ANSAMBEL JOŽETA SERUGE iz Vidma
pri Ptuju bo letos že tretjič zaigral na letnem
prireditvenem prostoru v Ptuju, enkrat so bili
bronasti, enkrat pa srebrni.
L
Ansambel Francija Zemeta na lanskem festivalu
Ansambel Ivana Ruparja na 12. festivalu
Rogaški instrumentalni kvintet nc 12. festivalu
Ansambel Slovenija
Ansambel Slavček pred dvema letoma v Ptuju
Ansambel Jožeta Šeruge na lanskem festivalu
Kulturna srečanja bomo začeli z najuspešnejšimi filmi
Letošnji veliki filmski spektaKci
v Pulju je zaključen in čeprav si
mnogi filmi tega niso zaslužili je bi-
la puljska arena v glavnem polna
domačih ljubiteljev filma in števil-*
nih turistov, ki so v dneh od 20. do
29. julija videli 25 jugoslovanskih
igranih filmov. Organizatorji 30.
festivala igranega filma v Pulju so
se za otvoritveno slovenost izredno
potrudili in je minila v znamenju
Adamičeve filmske glasbe in impre-
sivnega ognjemeta, nato pa še v
predstavitvi najuspešnejšega filma
Živojina Pavloviča VOinJ PO
TELESU, ki je dobil Zlato areno,
Ljiljana Medješi pa tudi zlato
areno za najboljšo žensko vlogo.
Ta nagrajeni film pa je nastal v ko-
produkciji beograjskega Filma da-
nas in ljubljanske Vibe. Poleg
omenjenih nagrad je seveda najpo-
membnejša Velika zlata arena —
priznanje za najboljši film puljske-
ga festivala, ki jo je podelila žirija
— predsednik France Stiglic ter
člana Ljubo Jandrič in Mirko Ko-
vač.
In kako se je v Pulju odrezal slo-
venski film? Iz vrste neuradnih na-
grad, ki so dopolnile odločitve ži-
rije, je bila filmu Karpa Godine
Rdeči boogie podeljena nagrada
filmske kritike ,,Milton Manaki".
Igralka Miranda Zaharija pa je
dobila nagrado ,,Pazinska roža" in
pri/nanjc Politike svet, Božo
Sprajc pa ,,Zlatega gladiatorja", to
je nagrado, ki bi naj nekako po-
pravljala uradne krivice. Ob
slovenskem filmu Eva je potrebno
povedati še, da je Hanna Preuss
dobila tudi nagrado za svojo tenko-
čutnost v oblikovanju filmskega to-
na.
Izmed filmov, ki jih je puljsko
občinstvo tokrat videlo prvič in ti-
stih, ki so dobili uradne in neurad-
ne festivalske nagrade, skratka naj-
boljših deset, bomo videli tudi v
Ptuju v okviru letošnjih kulturnih
srečanj od 25. avgusta dalje. Tako
sc prav Ptuj predstavlja prvi med
slovenskimi kinematografi z nagra-
jenci puljskega festivala. Gotovo
/clo razveseljiva novica ob dejstvu,
da so bile že prvo in drugo leto
predstave izredno dobro obiskane,
kar sicer za*domači film ni povsem
vsakdanji dogodek. Slovenska
filma Eva in Kdeči boogie pa sta bi-
la ravno tako že v filmskem spo-
redu Mestnega kina v Ptuju. Sicer z
maloštevilno udeležbo gledalcev,
pa tudi z zelo slabim sprejemom ti-
stih, ki so iu videli.
Ob nekaterih zanimivih filmskih
stvaritvah preteklega leta bomo
torej že tretjič lahko ocenjevali
odločitve žirije, gledalcev in drugih
akterjev filmskega dogajanja v Pu-
lju in to kmalu po tem, ko so re-
flektorji ugasnili in ko se še vedno
vrtijo peresa kritikov.	mš
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
V stene cerkvenega stolpa
proštijske cerkve, ki je grajen v
značilni renesančni tehniki velikih
kamnitih blokov, je dal leta 1830
kurat Simon Povoden vzidati
antične kamne, ki jih je zbral v
Ptuju in bližnji okolici. Posamezni
rimski spomeniki so se na področju
današnje Slovenije vzidavali v cer-
kvene stene sicer že prej, tokrat pa
je šlo prvič za par deset kosov, tako da danes lahko opredelimo Povodnov
muzej kot prvi muzej na prostem pri nas. Kamni so v glavnem nagrobniki,
pa tudi votivni, deli reliefov iz templjev itd. ;
V vzhodni steni je zanimiv reliefni del nagrobnika, ki stoji na delu
stranice nekdanjega sarkofaga okrašenega z dvema reliefoma na obeh stra-
neh napisnega polja. Predstavlja častni sedež, do katerega so imeli pravico
le visoki civilni in vojaški dostojanstveniki.. Zložljiv stol z zaključki nog
oblikovanimi v levje šape, je najverjetneje pripadal visokemu oficirju., ker
so na sprednji stranici upodobljeni oklep, ščit in končnici v podaljšku z
nasproti stoječima portretoma v profilu pa sta težje razložljivi. Oficir je
imel pod nogami še pručko, sedel pa je na blazini. Na vrhu blazine je v
našem primeru upodobljen zmagovalski lovorjev venec, ki ga v sredini
krasi danes že močno izbrisana gema ali pa biser.
B. Lamut
Častni stol vojaškega dostojanstvenika, Povodnov muzej, vzhodna stena,
foto: P. Vernik.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (112)
Kultura za zgled?
»Spoštovani, pošiljam vam precej zmečkane liste (moja krivda) s še
bolj zmečkano slovenščino. Pošiljam jih predvsem zato, ker so prišli iz
kulturnega doma. Prav vam bodo prišli, če boste delali rang listo skr-
pucal. Lep pozdrav. T. L.. Nova Gorica.«
S šopom papirjev, ki nam gaje poslal T. L., je kinopodjetje Nova
Gorica sredi maja vabilo filmske ljubitelje na ogled »Mini Festa 83«.
Filmski spored je bil privlačen, a jezik vabila je morda koga tudiodvrnil
od ogleda. Reklamne napovedi, ki povzemajo kratko vsebino filmov, so
jezikovno nadvse »zabavne«; smejemo se jim »S KISLIM NASME-
SKOM«. Gledalci so se morali neskončno »kislo zabavati« npr. ob
angleški komediji Bolnica Britanija: »Ceremonija proslave seje odvijala
v prisotnosti kraljevske rodbine z otvoritvijo novega kirurškega centra v
katerem naj bi bila izvedena revolucionarna transplantacija. Operacijo
pripravlja profesor Milar s svojo pomočnico in sicer zodsekanjem glave
gospoda Mekridija, kije prisiljen da se žrtvuje za medicino. Operacija ne
uspe. ker zmanjka toka in je tako glava Mekridija neuporabna.« Ali pa
ob nemški Garanciji na leto dni: »Nina Kernje mlada žena s tremi otroci,
katere pa soji odvzeli, ker je bila alkoholrčarka in je tako zanemarjala
materinske obveznosti. Ker pa prosi, da ji vrnejo otroke, da se bo
popravila, ji socialni delavci izposlujejo, da ji vrnejo za leto dni enega
otroka. Na žalost pa Nina spet pade nazaj v neodgovornost.« S spek-
taklom Podmornica so bili gotovo »zadovoljni« resnejši gledalci, saj je
film »eno najpomembnejših protivojnih del, pa čeprav gre za nemško
podmornico«.
Kdor je ta filmska obvestila pripravil, je bil gotovo tako navdušen nad
temi »mojstrovinami«, daje pri pisanju pozabil malone na vse vejice in
je kopičil samostalniške besedne zveze, kakor so mu pač prihajale iz
glave; ni se oziral ne na dvojino (»med njimi so tudi Syd in Zak, ki
postaneta prijatelja«), ne na pisavo tujih imen (npr. Mekridi, Billya) in
kratic kot SAD, SR Nemčija — vse to menda z mislijo: pomembna je
vsebina, ne embalaža.
Takih skrpucal v našem javnem življenju kar mrgoli (filmske reklame,
vabila na iavne prireditve, letaki, plakati. . .). Kadar pa jih razpošiljajo
kulturne ustanove, je že kar tragično. Pogosto so tudi plakati Cankar-
jevega doma taka jezikovna skrpucala; eden nas je npr. vabil na koncert
»gitarista« Petra Greena in skupine »Kolors« (Colours«), drugi na veliki
»open airconcert« (koncert na prostem) ansambla »Dire Straits«.
Je potem osrednji slovenski Sčulturni dom lahko zgled drugim? In vsi
skupaj — s takšno jezikovno kulturo javnih obvestil — privlačna zbi-
rališča kulture željnih slovenskih množic? Oblike in vsebine kulturne
ponudbe ne moremo ločiti — še tako čista voda se v umazanem kozarcu
človeku priskuti.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
KARLU SEPCU M MEMORIAM
Tiho. kakor je poslednje čase
preživljal svoje dni, je ugasnilo
njegovo^življenje. Še do poslednjih
dni smo ga videli, kako hodi po
ptujskih ulicah. Malo je pokram-
Ijal z nami. se zanimal za težave in
spet počasi odšel naprej. Njegova
pot je bila vse krajša, dokler se
končno ni ustavila pri njegovem
zadnjemu bivališču, pri grobu.
Čeprav je bil doma v okolici
Brežic, ga je zanesla pot v tedanji
ptujski okraj, k Tomažu v Slo-
veaskihgoricah. kjer sije ustanovil
z ženo Kristino svojo družino. Bil
je mlad. poln ognjevitega zanosa.
To so bila njegova najlepša in na-
jsrečnejša leta. Toda že so se v
Evropi grozljivo pojavili temni
oblaki nacizma. Segli so tudi k
nam. Pričela se je doba težav in
borb. ki tudi pokojnemu Karlu ni
Prizanesla. Nemci so ga izselili v
Zaječar v Srbijo, kjer je dočakal
syobodo po štirih letih okupato-
rjevega nasilja.
Po osvoboditvi se je vrnil v
Ptujske kraje. Takoj seje vključil v
delo za obnovo Jugoslavije. Kot
Pedagoški svetovalec in pozneje
kot načelnik Zavoda za prosvetno
pedagoško službo seje z vsem sr-
cem zavzel za dvig šolstva v ptuj-
ski občini. Bilje neutrudljiv dela-
vec. Kakor da si je vzel za vzor
poziv sloveaskega pesnika Gre-
gorčiča:
»Življenje bodi ti deloven dan!«
Službo, ki ni bila lahka, je opra-
vljal vestno in temeljito. Z veliko
vnemo se je vključil tudi v kul-
turno in politično delo.
Čas je pretekel. Generacije v
Ptuju so se izmenjale. Tudi za
Karla je nastopil čas. ko je prene-
hal z javnim delom. Pohajal je po
Ptuju in njegovi okolici, dokler mu
niso opešale moči. Vendar se je
smrti odločno upiral. Zadela gaje
kap. pa se je spet dvignil in zopet
smo ga videvali, kako je hodil
počasi po Ptuju, dokler ni končno
omagal.
Dragi Karel! Tvoj čas je minil,
kakor je vse na svetu minljivo.
Mnogi tvoji znanci že počivajo v
gro
Dragi Karel! Tvoj čas je minil,
kakor je vse na svetu minljivo
Mnogi tvoji znanci že počivajo v
grobu — druge pa to še čaka.
vemo. daje delo. ki si ga opravil v
življenju, prispevalo k dvigu nove
Jugoslavije in ta zavest in prizna-
nje tvojemu delu in trudu je naj-
lepši šopek, ki smo ti ga lahko
položili na grob.
Naj ti bo lahka domača žemlji-
ca!
Franc Hribernik
Alfred Bradač 1982
Foto: M. Ozmec
Razstava Bradačevih barvnih fotografij
Te dni je v avli Mercatorjeve
blagovnice v Ptuju odprta razstava
barvnih fotografij najstarejšega
člana ptujskega fotokinokluba,
Alfreda Bradača. Obiskovalcem je
na ogled 10 zanimivih barvnih
fotografij z različnimi motivi, ki
jih je avtor uspešno odtrgal naravi.
Povedati je treba, da je Bradač v
barvni tehniki prav gotovo eden
najuspešnejših ptujskih fotoa-
materjev in da kljub letom uspešno
konkurira svojim mlajšim kole-
gom. Sicer pa, če vas bo pot zane-
sla po nakupu v Blagovnico, oglej-
te si to zanimivo razstavo. OM
8 - LITERARNA STRAN
4. avgust 1983 - TEDNIK
Franjo Brumen
v ij ^Jij ii
(Biografski roman petih rodov)
39. nadaljevanje
Približevalo seje. Pozibavale so se veje
nizkih smrek in grmičevja. Vedno bliže; na-
ravnost proti Igorju. Postal je previdnejši.
Njegova opreznost se je probližala meji tre-
nutnega strahu. Ni mogel spoznati, kaj neki se
približuje. Lomastenje je nakazovalo, da je
nekaj večjega, težjega.
Zamahi vejevja so opozarjali, da mora biti
kaj višjega. Se malo in izstopilo bo. Igor je
dvignil puško. Ena cev je bila risanica, druga
šibrenica. nabita tudi s kroglo. Iz grmovja seje
izmotala velika rjava gmota. Medved, velikan.
Na jasi je obstal, se vzravnal pokonci, da bi se
razgledal in buljil naravnost v Igorja. Bilo je.
kakor da se boji t a drug drugega. Oba sta
premišljevala, kaj naj ukreneta. Medveda je
bila sramota umakniti se pred nadležnim
tujcem, ki nima tod kaj iskati. Bila sta vsak sebi
komaj dobrih trideset korakov. Igor ni smel
sprožiti. Razloga za strel ni bilo. Še malo sta se
ogledovala in rjaveč seje brezbrižno spustil na
štiri. Kakor, da bi ne bilo nič posebnega, je
mirno krenil naprej. Le smer je malo spre-
menil. Zavil je poševno po grebenu proti vrhu.
da se je razdalja med obema počasi večala.
Dostojanstveno, nič vznemirjen, je medved
ubiral svojo pot mimo Igorja. Niti koraka ni
pospešil, kakor da bi hotel pokazati, da se
nikogar ne boji. Hlačalje v svojo smer. ne da bi
še kaj pogledal prišleka.
Kojezginil v nasprotnem grmovju, sije Igor
oddahnil. Poprej ga je treslo od mraza, sedaj
skoraj od strahu in vroče mu je bilo. Nabijalo
in šumelo mu je v ušesih. Svoje lastno srce je
slišal, celo vid mu je ritmično nihal v srčnem
utripu. Šele sedaj se je docela zavedel resne
nevarnosti, ki jo je prvi trenutek senčila lovska
vnema. Ako bi velikan navalil nanj, bi mu
huda predla. Četudi bi ga zadel s prvim stre-
lom in bi rana bila smrtna, je bila razdalja
vendar takt) pičla, da bi ga v naletu pobil na tla.
Dobro, da nisem smel streljati, seje potolažil,
globoko zajel sapo in si obrisal oznojeno čelo.
Za trenutek je zopet nastala prava gozdna
tišina, a Igorjev sluh je bil po razburjenih
srčnih utripih še pridušen, ko je črn dolgorilčar
šinil čezjaso. Ni slišal, da se približuje prav po
isti stečini kot medved. Ni bil pripravljen, tudi
misli so mu še uhajale za lepim kožuhom.
Hitro je vrgel puško k licu in sprožil za črnu-
harjem. Razpršila se je prst dober meter za
njegovim repom in pečenka je zginila v gr-
movju za medvedom. Razlegel seje prvi strel
tistega dne in zamolklo ponovno odmeval
med obema gorama. Slabo sem začel, se je
pokaral Igor. se znova zbral in ostreje oprezal.
Zopet je zaslišal lomastenje prav z iste
smeri. Pridirjala je stasita košuta, spremljal jo
je v strelnem daljnogledu in malo počakal, ko
je pritekel za njo mladič. Hitro sta v visokih
skokih preskakala svetlino. Za njima in prav
po isti stečini seje prihuljeno na robu goščavja
prikazala — tiho. kakor strah — lepa smr-
di jivka. Sedaj seje Igor potrudil, pomeril ji je
na gobček in svinčena zrna so opravila svoje,
lisica je obležala v ognju in pokazala je sve-
tlejše potrebušje. Ponosen sije poravnal klo-
buk malce po strani, kakor razvnet fantič ka-
dar vasuje.
Nastal je krajši presledek. Trušč pogona se
je čedalje bolj približeval: razločneje so od-
mevali posamični glasovi gonjačev. Pretrgano
lajanje goniča seje spremenilo v cvileče ena-
komerno bevskanje. ki se je z veliko naglico
približevalo Igorjevemu stojišču.
Značilna gonja je vrgla puško k licu in že se
je prav v istih vratih v grmovju pojavil srnjak.
Razlegel seje strel, srnjak je poskočil, omahnil
in se zgrudil nedaleč od zvitorepke. Ni se še
razkadil dim in pojenjal odmev strela, ko je že
zopet po isti poti pridirjal drugi srnjak. Za-
menjati naboja ni bilo časa. daljava ni bila
velika. Igorje sprožil žibreno cev. Strloje lepo
žival in srnjak je obležal tik obstarejšem bratu.
Igorja je za trenutek zapekla vest. češ saj
vendar srnjad niso nadležni kunci. Toda bila je
brakada. pa še vojna in sovražnik v deželi:
zakaj bi puščali, tako bi vse pobili in izpraznili
lovišče do zadnje dlake, kakor je pri vročekr-
vnih Lahih navada.
Popravil si je stolček in sedel udobneje,
znova nabil obe cevi in položil puško v na-
ročje. Zamišljen seje zazrl proti stolpu, ki seje
dvigal nad vrhovi smrek na vrhu svete Ane.
Zopet so mu misli uhajale nazaj na dogodke
zadnjih mesecev, na dom. ki gaje moral tako
kruto zapustiti, na starša, ki sta ostala sama.
bolehava in brez pomoči. Vedno znova vpra-
šanje. zakaj tako. odkod si nasilneži lastijo
pravico preganjati ljudi in cele narode, ki jim
niso pogodu. Odgovora tudi v tej gozdni
samim ni našel.
Zopet je čisto blizu brakirec zapel svojo
pesem. Igor se je vzdramil. Po isti stečini je
skočil srnjaček iz goščave. Najbrž seje vstrašil.
ko je videl, kako je bratec obležal, pa seje malo
potuhnil in počakal, dokler mu niso bili psi za
petami. Igorje brez pomisleka sprožil, kakor
muje naročil lovski vodnik. Zgrudil seje tretji.
Premagal ga je očitek, da je napravU gozdu
krivico in daje ravnal kruto. Ubijati nedolžno
plaho divjad, ki tu gori v planini ne dela no-
bene škode in ni nikomur napoti. Pa zopet ga
je prijel gnev izgnanca in spomnil seje sklepa:
»Polovili bomo čimveč, da ne bodo žrli so-
vražniki«
Pricvrčale so gozdne lepotičke šoje. se
spreletavale z drevesa na drevo: vedno bliže in
opozorilno krehale. kakor je njihova navada.
Njihovo preletavanje in nemir vselej nazna-
njata. da gre pogon proti koncu. Na manjšijasi
onstran goščave je zagledal prvega gonjača.
Samo še zadnjih sto metrov, pa bo vrsta go-
njačev. ki se je proti vrhu zgostila, stopila ob
robu Igorjeve jase na piano.
Glavni vodnik je prišel po isti poti po gre-
benu. koder je odšel: »Pokali so sfreli. Igor. kaj
imaš?« — »Tine. hudo mi je. preveč imam.
Očitam si. da nisem ravnal po lovskih načelih.
Dva sta krepka mladeniča, tudi tretji je ugle-
den plemenjak. Sodbo boste izrekli domači-
ni.<• Se je izpovedal Igor.
Medtem so se zgrinjali gonjači in lovci z
vseh strani, prihajali so z zgornjega in spod-
njega krila. Obstopili so del Igorjeve jase. kjer
je ležal plen. Trije so nosili čez ramo obešene
dolgorepke. eden je prinesel kuno belico,
drugi s spodnje stranice je pokazal dihurja:
največji gonjač pa je imel čez pleča natovor-
jenega zamaščenega jazbeca. Nekateri go-
njači so imeli za klobuke zataknjena lepotna
peresca kričavih šoj. Najstarejši med gonjači
pa je zadnji počasi prikrevsal z edinim dol-
gouheem. Tine je preštel može iz pogona.
Nihče ni manjkal.
Tisti, ki so prišli praznih rok. so pobrali
Igorjev plen in ga porazdelili na čelo vrste
na ravnem delu stezice, ki vodi po grebenu.
Prvi na levi strani vrste je ležal Igorjev šesterak
/ lepimi rogovi', drugi močan vilar. tretji šib-
kejši šAlar in poleg njega zvitorepka, kije bil
star lisjak z že posivelo dlako. Nadalje proti
desni ostale tri lisice, potem jazbec, ob njem
zajček in kuna: vrsto je zaključil smrdljivi le-
potec dihur.
1 ežele pokojnike je pregledal glavni vodič.
Lovci so v polkrogu obstopili vrsto, gonjači so
se gnetli na drugem koncu in Tine je povedal:
»Gospodje lovci, za enkrat imamo na tleh iz
prvega in glavnega pogona tri srnjake, štiri
lisice, enega dolgouhca. enega jazbeca, kuno
belico in dihurja. Videli smo dva medveda in
več košut z mladiči. Edini jelen seje previdno
umaknil brez strela čez greben v sosednje lo-
višče. Cim se zberemo, bomo pomalicali.
potem pa namesto drugega pogona iskat za
ranjeno divjadjo, ki se je verjetno ustavila
nekje v nasprotnem pogonu, onstran vzpon-
ske preseke, po kateri so bili razpostavljeni
lovci. <<
Malo je premislil in nadaljeval: »Kakorsmo
pričakovali, je tudi tokrat Anino stojišče od-
neslo lovsko lovoriko. Čestitam vsem upleni-
teljem. posebno pa našemu gostu Igorju, ki bo
poravnal račun v dolini pod vejico pri zadnjem
pogonu. Prvi in tretji srnjak sta padla zadeta
od krogle, sredinski s šibrami.«
Lovci so pohiteli k Igorju in mu čestitali.
Potem pa je zelena bratovščina posedla po
podrtih deblih olupljenih smrek in smolnatih
štorih, ki so / gobicami porasli in že natrhli
štrleli i/ šopov visoke gozdne trave. Odprli so
torbe, novejše in najstarejše, usnjene in lepo
.okrašene s srnjimt tačkami in različnimi na-
ši\ i Zazevale so tudi malhe in malhice po-
trudnih gonjačev. Najbolj zanimivo malho je
imel na jstarejši gonjač. Napravljena je bila iz
ostišenega sečnega mehurja starega merjasca.
I ;l.»na je bila tako. kot so bili nekoč na-
pravljeni tobačni mehurji naših dedkov in
pradedkov na zadrgo s pisano pleteno vrvico.
Smrad po merjaščevini se je že zdavnaj raz-
dišal in polšja pečenka muje dobro teknila.
Pogon je bil dolg in naporen in vzpon dovolj
visok, zato je bila žlahtna kapljica bolj pičlo
odmerjena, komaj kozarček za vsakega, toliko
da so si osvežili osušena grla.
Bil je že pozen jesenski dan. oblaki so pre-
krili nebo in se podili od zahoda proti vzhodu
in menjaje prekrivali prvi lunin krajec, ki seje
sramežljivo prižigal visoko nad obzorjem. Ko
je bila zadnja torba zaprta, je glavni vodnik
zatrobil k novemu pogonu. Vse štirinožce so
morali pripeti na povodce. Krenili so navzdol
po stezici, koder so med pogonom bili razpo-
stavljeni lovci. Ko so dospeli do najvišjega
stojišča, ki je mejilo na Igorjevo. je vodnik
odredil: »Vsak lovec mora nazaj na svoje
stojišče. Tisti, ki ste streljali po divjadi, katere
še nismo pobrali, boste pokazali mesto na-
strela. sedaj se je divjad že dodobro umirila.
pomikajmo se čimbolj liho. umirite svoje go-
niče. da ne bodo bevskali!«
Pri tretjem stojišču so se ustavili. Stari lovec
k lav s je pokazal, kod je črnuhar pritekel in
tudi natančno mesto nastrela. Na svetlorja-
v em odpadlem bukov em listu je vodič opazil
šop črnih ščetin. Bradati lovec Primož, ki je
imel najbolje izvežbanega krvosledca. je na-
ravnal Pika na sled. kjer je prašič preskočil
stezo. Pes je takoj prijel sled pod občutljivi
smrček. »Spusti ga na najdaljši povodec in nič
ga ne tentaj! Tokrat naj Pik tebe vodi!« je
menil Tine. Na mestu nastrela. kije bilo od-
daljeno od stojišča komaj kakih štirideset
metrov, seje Pik prvič ustavil Nemirno seje
vrtel v krogu in hlastno ovohaval. Blizu na-
strela je lovec opazil kapljo krvi na ovelem
listu.
»Sedaj ne bo več težko, če je le žival ranjena
tako. da bo tu in tam najti kako krvavo srago!«
je dodal. Pik je nategnil povodec in hropeč
vlekel gospodarja naravnost po sledi. Dobrih
dvesto metrov dalje je sled vodila v kotanjo, ki
je bila na gosto zarasla z že porumenelo pra-
protjo. Na dnu kotanje se je pes ustavil in
zalajal. »Ga že imamo!« je vzkliknil Primož.
• Dobro poznam njegov glas. kije posebnega
tona. kadar najde mrtvo divjad, kije pretežka,
da bi jo zmogel odnesti.«
Pes je obstal kot prikovan, ovohaval od vseh
strani, pa zopet zabevskal in nestrpno pogle-
doval za svojim gospodarjem, češ. zakaj tako
počasi. Šele ko sta vodnik in stari Klavs pri-
stopila bliže, seje Pik umiril.
»Poglejte, kake čekane ima! To je tisti stari
samec, ki nam je tolikokrat pokazal pete in
odnesel glavo. Tudi lansko zimo. že v visokem
snegu smo mu bili nasledi. Bilje ranjen in celo
krvavel je. Sledili smo ga zelo daleč, dokler nas
sled ni privedla na zelo gosto porasel greben,
kjer je bila snežna odeja pod go.ščavjem tanka
in natrgana. Kopne jasice pod krošnjami pri-
tlikavih smrečic so se na gosto prepredale.
kakor zanke na ribiški mreži. Tam je bilo po
črnih kopitarjih vse križem kražem prehojeno.
Starina je prav tam prenehal krvaveti in tako
popolnoma zabrisal sled za seboj. Psi so enako
močno prijeli vse sledi, raziskali smo jih daleč
naokoli v utrudljive daljave. Toda vse zaman.
Sedaj pa si ga natančneje oglejva ali je taisti.
Morda ugotoviva, kam neki je bil ranjen, da
mu je uspelo uiti.«
Pik je medtem sedel in s povešenim jezikom
lilipal. da mu je iz gobca kapljala žilava slina.
Preden sta ga začela pregledovati, je lovec
po starem običaju odtrgal dve lepo rasli
smrekovi vejici. Enoje zataknil v zevajoč go-
bec mrtvemu plenu kot zadnji zalogaj, drugo
je na strelni rani omočil v krvi in z njo čestital
že zelo priletnemu uplenitelju. ki je s solzami
veselja zataknil vršiček za trak svojega izno-
šenega klobuka.
»Veš. Tine. zelo vesel sem uspeha! Tako
lepe trofeje še ni v moji zbirki. Zopet bo manj
škode na krompirjevih njivah « Potem se je
zamislil in zazrl v orjaka, pogledal Tineta in
poltiho nadaljeval: »Ne vem. Obhajajo me
slutnje, daje to moj zadnji uspeh!« Utihnil je.
lovec pa ga je tolažil: »Oj. nikarte. gospod
klavs! Še mnogo starejših hodi z zeleznim
klobukom po svetu. Za zadnje slovo je še časa
dovolj!«
Tine je poklical nekaj najmočnejših gonja-
čev. Črnuhu so zarezali Ahilove kite in pre-
taknili parklje. Posekali so močan raven količ
in si oprtali zverino na ramena. Spredaj in
zadaj po dva krepka nosača.
»Znesite vso divjačino do tiste točke na
Selanovini. do koder lahko pridemo z dvo-
kolesno vprego. Tam jo zložite na mahovi-
nasto travo ob kolovozu, da se ne oblatijo
kožuhi. Najstarejši naj ostane na straži ob
divjačini. Nande. ti pa pohiti v dolino do
Kljunovih in hitro se s hlapcem vrnita z dvo-
kolesnikom. da ne bo treba nositi plena tako
daleč. Vsi ostali se vrnite nazaj k nam. da
poiščemo še ostalo ranjeno divjad!« je naročil
glavni vodnik.
Preostali so se umaknili za eno stojišče niže.
Tam je stal Bukovčan. ki se je dobrohotno
smejal, kakor vedno: »Pokal sem. celo dva-
krat. Poda ostal sem sam sebi zvest. Tudi
tokrat sem nažigal mimo. Pregledal sem do
nastrelov. pa nisem opazil nobenega zname-
nja. Vendar poglejmo še enkrat in preverimo
sledi s pasjimi nosovi. Saj veste, da rad pri-
zanašam lepi divjadi. Ljubši so mi trije živi
srnjaki, kot pa en mrtev.« Je samega sebe
tolažil.
»Poslušajte ga no Ivana, kako se zopet le-
pega dela. Tako se bohoti vselej, kadar mimo
zakuri. Saj se vsi dobro spominjamo, kako
ponosno si je na zadnjem lovu zataknil oro-
šeno vejico za klobuk, ko se mu je slučajno
posrečilo, da se je rogač zaletel v njegove ši-
bre!« Ga je založil njegov sosed in vsi so se
hudomušno zakrohotali.
Preverili so obe nastrelni točki, goniči so
prevohali sledi tako daleč, da jih je bilo še
komaj slišali iti hropeč so se vrnili ter poirdili
Bukovčanovo izpoved.
Pomaknili so se niže. Nad globoko kotanjo,
ki je obdana s strmimi golimi skalnatimi ste-
nami. je drugo najboljše stojišče tistega po-
gona. Tam je stal na preži odvetnik, zet do-
mačega graščaka. po katerega žilah se ni
pretakala modra kri. temveč skromna rdeča
slovenskega porekla. Graščak je pač bil zato,
ker je bil dovolj petičen. da si je kupil staro
graščino in živel v njej.
Zet. doktor prava je bil prikupen gospod,
elegantne postave in pravilno oblikovanega
obraza s črnimi košatimi brki. Rad je bil bolj
gizdalinsko napravljen in nosil je na desnem
očesu monokel: ne morda iz potrebe, temveč
zgolj zaradi zanimivejšega izgleda. Ob lepem
v remenu je rad pojezdil s svojo življenjsko
družico do bistre rečice onstran Ugarja. Taka
je bila navada in zanj edini zunanji videz
nekakšne posebnosti. Tudi on je spadal med
navdušene nimrodarje in je bil gost na vseh
boljših lovih na obeh straneh domače doline.
Dobremu strelcu sta obležala lep velik lisjak z
dolgim košatim repom in krmežljav rogač brez
večje trofejne vrednosti. Njegovega plena ni
bik> treba nikdar iskati. Kar je pomeril, je
navadno obležalo na mestu.
Ostala stojišča niso prinesla plena. Bilo je
nekaj pokanja, a lovci so se izgovarjali na
neugodnosti terena. Samo ob poti so bile ozke
jasnine. ki jih je divjad lahko v enem skoku
preskočila in zrna so padala v prazno za izgi-
nulimi repovi. Malo više nad edino gorsko
kmetijo je imel svoje stojišče lovec iz sosednje
vasi. Ko so se ostali približali, ježe ves ponosen
in nasmejan stal na poti z lepim težkim dol-
gouhcem v roki in puhal iz svoje osmoljene
cedre kolobarčke dima. ki jih je večerna je-
senska sapica odnašala med smrečje.
Dan seje že nagnil k večeru. »Sedaj pa kar
pohitimo. Vprega nas že čaka na razpotju,
slišal sem prhanje konjiča.« Je povedal kmetič
m se hitrih korakov na čelu napotil v dolino,
da se mu je gamsji čop pri vsakem koraku
krepko zamahoval.
Naložili so divjačino. Na dno se položili
težkega vepra tako. daje bil z glavo obrnjen
nazaj in so se njegovi čekani iz zadnjega ze-
lenega zalogaja poblesketavali v žarkih uga-
šajočega dne. Teže je bilo toliko, da so morali
krepko zavirati in previdno voditi sicer gor-
skih stezic vajenega vranca.
ko so pritovorili v dolino, se je večerna
jesenska someglica že zgostila v trdo temino.
Po trških ulicah so se kakor izza goste zavese
svetlikale ulične lučke in osvetlena okna so
medlo nakazovala smeri vijugovih ulic.
Povorka zelenih klobukov se je ustavila
pred gostilnico v ozki ulici. Plen so spravili v
prostor pred ledenico, da bo bolj svež počakal
drugega dne. V lovski sobi je bila peč že pri-
jetno zakurjena. Zelene baržunaste zavese so
tesno zapirale radovedne poglede z ulice skozi
pritlična okna. Po nekakšnem ustaljenem
redu so posedli za mize. ki so bile strnjene v
dolgi vrsti ob stenah. Igorju soodkazali mesto,
ki je bilo določeno za goste.
Zazveneli so kozarci napolnjeni z rujnim
vincem in notar Grobelnik je potrkal po iz-
praznjeni čaši: »Gospodje, lov smo uspe.šno
zaključili: plena je več. kakorsmo pričakovali.
Vse je poteklo v prijateljskem redu. Vse nas
navdaje posebno veselje, da seje naš gost in
pobratim Igor med nami dobro počutil in vsaj
za kratek čas pozabil moro. ki ga je tlačila
zadnje mesece. Posebno zadovoljstvo pa je
tudi v tem. da smo nepoklicanim takorekoč z
ražnja spulili slastno pečenko. Vojnaje zavrla
smotrno delo. tudi mi si bomo privoščili ju-
trišnji večer kot posebno slavje, saj že dolgo na
enem stojišču niso obležali trije srnjaki,
končno ne vemo. ali bo še kdaj taka prilika.
Skoraj gotovo pa je. da ne več pred koncem
vojne. Tudi ne vemo. koliko nas bo po končani
vojni še nosilo kovinaste ljubice. Utrujeni
smo. popijmo še kako čašo. potem pa počivat,
da bo jutrišnji večer daljši in bolj razgiban«!
Se enkrat so zazvenele čase in koten mož so
se dvignili vsi in se poslovili. Zalajali so psi za
plotov i ograjenih hiš in trgje onemel v nočni
tišini.
\aslednjidanje mesar Slavko opravil svoje;
Vse so spravili v ledenico, ničesar niso prodali.
H krušnim kartam so cel mesec primikali
lovske priboljške.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK - avgust 1983
NAŠI DOPISNIKI - 9
Ko v ranem
jutru
Tišino spečega naselja je pretrgal
nežen glas požarnega: »Ustaj, narode!
jslo. kaj je sedaj? Punce, še tri minute do
jutranje telovadbe!«
Pa ravno sedaj so me morali zbuditi,
sredi najlepših sanj. Ker vidim, da ni-
česar ne morem spremeniti, le s težavo
vstanem.
»Kje so moje copate? Katera krava
mi je vzela majico? Kje je moja noga-
vica?«
Vsak dan ista pesem. Punce zlate, saj
ni bila nobena ponoči tako lačna, da bi
vam pojedla teniške, nogavice, itd.
Rajši poglejte pod posteljo!
Brr. kako je mrzlo! Sveži zrak. ki ti
gre do kosti, predrami še tako velikega
zaspanca. Naš fisko se podi tam po
igrišču, kot da bi hotel doseči svetovni
pokal v teku. Mar resno misli, da ga
bomo oponašali?!
Kakor lačni volkovi se zapodimo
proti šoli na zajtrk.
»Hej. kakšen zbor pa je to? Lepo po
dva in dva v vrsto!« Za zajtrk je maslo
in marmelada in tako mi še zadnje
upanje do življenja uplahne. Pa kaj
mislijo ti kuharji, da imamo vsi tukaj
shujševalno kuro? Komaj se zdrav in
živ prerineš do hrane, že zaslišiš glas:
»Pohitite, avtobus že čaka!«
Na avtobusu se nadaljuje nočno
spanje, le nekateri junaki hočejo po-
kazati. da niso mu tasti in dajejo od sebe
nečloveške glasove. To je huje, kct v
norišnici!
Na trasi pa kot običajno: malo dela,
veliko zafrkavanja, še več pa podpira-
nja lopat in krampov. Toda. dragi moji,
saj to je tudi delo. Zakaj pa mislite, da
imamo tako veliko procentov? Menda
ne zaradi zabušavanja!
f Še malo in konec dela! Juhu! Adijo
trasa, pa ne bodi preveč žalostna, saj se
jutri spet vidimo!
V naselju nas že težko pričakuje tuš s
hladno vodo. Kosilo! Z novim upanjem
v lačnih želodcih se odpravimo na ko-
silo. Tokrat naše razočaranje ni tako
veliko.
Samo nikar mi ne hodite po kosilu
spat! Zakaj ne? Oh. zaradi mene lahko
spite, kolikor hočete, če želite biti po-
dobni indijancu na slavnostnem obre-
du. Samo nikar ne mislite, da ste nas
prelisičili, če niste odšli spat! Čeprav
kopljemo kanale za vodovod, je vode v
naselju preveč. Tudi dvakratno tuši-
ranje ne škodi, le daje v popoldanskem
času razlika le v tem, da si oblečen Nič
zato. vsaj enkrat imaš oprano obleko.
Predraga, najdražja gostilna, ti ne
veš kako smo srečni, da te imamo!
Nekateri so v gostilni našli svoj drugi
dom ... Po večerji pa ples. Kako kratki
so ti trenutki; komaj se malo ogreješ. že
je povečerja.
Tako se v našem naselju vrstijo
dnevi. Vsi so si podobni, pa vendarle je
vsak zase nova avantura, dan več v
našem življenju.
Vlatka. MDB »Veljko Vlahovič«
mi
BRIGADIRJI
Izlet u Kumrovec
Nedelja. 17. jula 1983 izlet u zagorsko mesto Kumrovec. Ujutro u osam sati
brigadiri su krenuli na izlet u Kumrovec. U autobusu se orila pesma (ponajviše
revolucionarna), koje su brigadiri pevali sa ponosom.
u Kumrovec se stiglo oko devel časova. Brigade su zajedno posetile spomen
sobu NOB-a. gde su bila prikazana dva filma. Prvi film je brigadire upoznao sa
celokupnim kompleksom spomen obeležja. Izmedju ostalog, upoznati su sa svim
objektima. i/gradnji objekata. kapacitetima hotela, o poklonima koji stižu u
spomen dom i/ cele zemlje, pa i inostranstva. Drugi film pod naslovom »Pozdrav
prijatelju«, upoznao je sve prisutne o posetama druga Tita raznim zemljama sveta.
Nakon filma brigade su posetile rodnu kuču druga Tita i ostale spomen sale. Tu su
se nalazih i portreti lika druga Tita koje su radili učenici osnovnih škola iz cele
Jugoslavije. U parkovima i mestima pokraj puta nalaze se skulpture vajara iz cele
Jugoslavije, koje su poklonjene da bi ulepšale slavno zagorsko mesto, koje nam je
dalo trostrukog narodnog heroja i maršala naše male. ali lepe Jugoslavije.
Brigade su mogle posle da obidju celu okolinu (do polaska u dom brigadira).
Svi brigadiri su duboko u duši poneli lepu sliku i uspomenu malog mesta, koje
je dalo velikog čoveka svih vremena. On nas ie vodio putevima sreče i slobode,
povezao sve narode u jedno. jednu zemlju!
MDB. Mika Mitrovič-Jakac
Istorijski
kružak
Naša brigada je bila aktivna i na
interesnom području. Jedan najintere-
santnijih kružakaje i istorijski kružak.
u kojem nas je bilo oko desetak izcelog
naselja. Iz naše brigade ih je petore-
dovnopohadaloovaj kružgk. Prvosmo
imali predavanja, na kojim smo se
upoznali sa istorijatom grada Ptuja i
okoline. na kojim smo saznali, da je
grad Ptujjedanod najstarijihgradova u
Sloveniji. Zatim smo posjetili muzej,
stari grad. kao i druge znamenitosti
grada Ptuja. Posle smo išli u posetu
tvornici aluminija i glinice u Kidriče-
vom. na kome smo se upoznali sa
procesom same proizvodnje. Isto tako
smo videli i same uslove rada u kojima
rade radnici ove tvornice.
Nakon toga smo bili u poseti, spo-
minski sobi. narodnog heroja Jožeta
Lacka. Tamo smo se upoznali sa nje-
govim životom, od njegovih ranih,
mladenačkih dana. kroz revoluciju i
revolucionarni život do herojske smrti.
I na kraju smo bili na rastavi slika,
crteža i kolaža dvojice slikara, a sada
trenutno vojnika u Ptuju.
Iz svega ovog se mora naslutiti
koliko je to bilo zanimljivo i prava je
šleta što za ovaj krožak nije bilo više
interesa.
Dragoljub
MDB »USTANOVNEGA KON-
GRESA KPS«
ZAŠTO SI TAKO DALEKO
Jediru moj zašto si tako daleko, zašto nas moraju djeliti
sve te rjeke. ceste, kilometri. Svaki dan te tražim u nekim
slučajnim prolaznicima. svaki dan ustajem sa nadom. daču
sresti dva najlepša plava oka. da ču čuti tvoj mio glas.
Trebam te u takvim nočima kao što je ova. Jedino ti si mi
znao pružiti pravu utjehu jedino tebe sem iskreno voljela.
Što mi radiš ove noči. dali i ti kao i ja u zagrljaju druge misliš
na mene. Hoču da budem sama. ne mogu više slepiti i druge
i sebe. Zašto njega usporedžujem se tobom. Zašto se za
svaku njegovu kretnju upitaštobihti učinio, da volim te. To
ni mogu sada priznati. Ali ne mogu se vratiti. Neda to moj
ponos. Ipak češ biti ti taj koji če napraviti prvi korak, ako ti
je još stalo do mene.
Kaži mi kako da te zaboravim. Moje prva misao samo
si ti. Ujutru se budim sa tvojim imenom na usnama, mada
me u mesto tvojih poljubaca, ljubiju mnogo nežnije usne.
Tako bi željela. da sam pored tebe. da se opet nadžerno, da
se opet ponašamo kao deca ...
Zašto srce moje se ne umoriš, zašto želiš nešto što ti je
nedostiženo. zašto ne primiš njegovu nesebično ljubav, nego
sanjaš još uvijek o svome princu, koji je daleko.
Ponekad se pitam šta je to samnom. Zašto tražim
nemoguče od života. Zašto ne mogu prihvatiti tvoju ljubav.
Oprosti mi, što ne mogu biti pored tebe, što ti zadajem bol,
što se opet vračam k njemu.
Vlatka, MDB. »Veljko Vlahovič«
Mladinsko prestopništvo (okrogla miza)
V Jugoslaviji je zadnje čase zopet
opaziti vse več mladinskega presto-
pništva. Čeprav se v tem času prav zato
v Sloveniji posveča vse več pozornosti
tej temi. je mladinsko prestopništvo še
nekakšna tabu tema. Morda smo se
brigadirji MDB Veljko Vlahovič
iz Celja prav zato odločili, da organi-
ziramo 18.julija l983ob 18.00pogovor
na temo MLADINSKO PRESTO-
PNIŠTVO.
Mladi naj bi sami našli rešitev, saj so
tu najbolj prizadeti. Pogovor je takoj
zaživel in ni se bilo treba bati. da bi
zmanjkalo snovi. Nismo se hoteli
opredeliti na določeno vrsto presto-
pništva — na primer krajo, ampak smo
hoteli, da bi bil naš pogovor čim bolj
širok. Vsak naj bi povedal svojo mne-
nje. Celoten pogovor je potekal spro-
ščeno in niti malo okorno. Izrečeno je
bilo mnogo mnenj. Ali je vsako odsto-
panje od družbenih norm prestopni-
štvo.
—	Mladi poskušajo s prestopni-
štvom pritegniti pozornost dejavnostih,
kjer ljudje žive drug mimo drugega.
—	Prestopništvo pogojujejo tudi
družinske razmere in vzgoja.
—	Mlade na vasi starši pretrdo »dr-
žijo«. ko pridejo v mesto pa brez opore
in se ne znajdejo.
—	Na prestopništvo vplivajo tudi
mediji — TV. Film. radio.
—	Mlad človek mora spoznati vse
strani življenja, da se lahko odloči za
svojo — pravo pot.
—	Pomembna dejavnika, kako pre-
prečiti prestopništvo. sta značaj insrčna
kultura.
Ker je bilo zanimanje za pogovor
veliko, pa so ga zaradi nesrečnega ter-
mina ob 18.00 — plesni in drugi tečaji
mnogi niso mogli udeležiti, smo se
odločili da organiziramo nadaljevanje
pogovora še za en dan.
MDB »Veljko Vlahovič«
IZLET RUSA U MARIBOR
U sredu 27. jula štab akcije organizovao je posetu Ma-
riboru za naše drugove iz Šovjetskog saveza. Grupu su
vodili Kornelija i Desimir, a od naših su bili Djole, Zorica i
Manuela. Prvo smo posetili mariborski muzej u kome je
najviše pažnje izazvala etnološka zbirka kostima i predmeta
za domačinstvo. Videli smo takodje veoma dobru i intere-
santnu zbirku vojnih uniformi kroz vekove, koja se stalno
dopunjuje eksponatima kako savremenih armija tako i
istorijskim vrednostima. Pored beogradskog vojnog Mu-
zeja. koliko je poznato. to je jedina takva zbirka u našoj
zemlji. Posle toga smo posetili Muzej NOB-a u kome smo
videli fotografije, faksimile dokumenta, makete i druge
predmete vezane za narodnooslobodilačku borbu slove-
načkog naroda. Tako smo se ponovo susreli sa nama več
dobro poznatim licima heroja Lacka, Šlandera, Zidanšeka.
Kvedera i drugih. Posebno je interesovanje izazvao deo
posvečen partizanskim bolnicama koje su u Sloveniji bile
locirane na visokim i nepristupačnim planinskim predelima.
Tako je bila poznata bolnica na Pohorju do koje se dolazilo
isklj uči vo potokom ikojajebilatakodobrokamufiirana.da
Nemci iako su znali za njeno postojanje i približno mesto,
nikada nisu uspeli daje nadju (više puta su uspeli da dodju
u njenu Nizinu ali je nisu primerili). Posle muzeja NOB-a
posetili smo zgradu društveno-političnih organizacija Ma-
ribora u kojem smo razgovarali sa predstavnikom DUB-
NOR-a i SSO-a.
Naši drugovi iz Šovjetskog saveza su bili veoma zainte-
resovani za mnoge karakteristike rada ovih društveno-po-
litičkih organizacija, kao i partizansko ratovanje na ovoj
teritoriji, daje razgovor mogao da potraje i mnogo duže no
što je bilo planirano. Posle toga sledilo je prijatno izna-
nadjenje. naši domačini su nam pripremili ono što oni
skromno nazivaju »marendom«. a ustvari bio je to pravi
ručak sa bečkom šniclom kaoglavnim jelom. neograničenim
količinama »Stila« za gašenje žedji i si. Pul nasje posle toga
°dveo u »Zlatorog« veliku mariborsku fabriku deterdje-
nata. sapuna i kozmetičkih proizvoda. Saznali smo da
proizvodnja deficitarnih deterdjenata traje neprekidno
dvadeset i četiri časa. pa smo se normalno, pitati kako to da
njihov proizvod pod markom »Solo« nikada nije vidjen u
ZSSR
Odgovor nismo naravno mogli da dobijemo u »Zlatoro-
gu« ali smo zato čuli da kod njih nema bonova za deter-
djenate a takodje i da su plate zaposlenih veoma dobre (bar
za naše prilike), tako da najnekvalifikovanija radnica koja
radi na pakovanju zaradjuje oko 15.000 dinara mesečno.
Uprkos velikoj vručini. naša grupa je hrabro posle fabrike iz
koje je uzgred budi rečeno, izašla sa poklon paketičem u
kome smo našli sapun. šampon. solea kremu in značke,
krenula ka parku. Tamo smo videli akvarijum sa velikim
brojem raznovrsnih stanovnika morskih i rečnih voda, ko-
jima je glavna karakteristika da su malih dimenzija, tako da
se inače upotrebljavaju kao ukrasne, akvarijumske ribice
Posle toga usledioje zasluženi odmor u maloj gostionici na
obali jezerceta. gde smo popili popriličnu količinu piva, i
(zanemarljive) količine kokte i sokova. Zatim smo hranili
labude. Za naše drugare iz SSR-a bilo je iznenadjenje. da su
ovi naši labudovi veliki ljubitelji trave i uopšte raznog
zeleniša koje smo im brali po parku. Još nekoliko fotogra-
fija. i pokret, u pravcu Frančiškanske crkve u kojoj je najviše
pažnje izazvala moderna freska i vitraždekoracija uradjena
u skladu sa savremenim umetničkom tokovima. Poslednja
prilika za neizbežno fotografisanje bio je nadaleko čuveni
mariborski »Kodžak« kako je u domačem slengu prozvan
spomenik Revolucije, neobičnog umetničkog rešenja. U
autobusu pri povratku vladalo je ono što bi se moglo nazvati
uzorom nikad doživljenog »mira i tišine u naselju«, svi su
spavali. čak (mada zvuči neverovatno) i Slava-komesar
zvani »mšta nas ne može iznenaditi.«
MDB. »Mika Mitrovič-Jarak«
KO SEM S TEBOJ
Tu sedim sama ter čakam na pri-
hodnost. skušam pozabljati preteklost.
Toda kako? Ali je to sploh mogoče.
seveda je. če postaviš pred seboj zaveso
''uzij, drugače nikakor ne.
Okusila sem dosti gorja in bolečine.
' judem ponujal i bolečino v steklenici,
i kot mi je nekoč napisal prijatelj v pe-
smi. aje nihče ni maral vzeti. Nikogarni
°ilo. ki bi me stisnil k sebi. me poljubil,
nikogar ni bilo. da bi mi zašepetal v uho
nežno besedo. Vsi so me le gledali, me
^smehovali. nekomu sem se celo
smilila.
Toda nisem klonila, še večja in glo-
^jša je bila bolečina, a me ni strla.
večkrat sem sedela v kotu sobe ter se
Pogovarjala s stenami, a to je kakor, da
b> rinila z glavo v zid. Sedela sem v tem
kotu. poslušala Younga. Joan Baez.
Carole King. Bob Segerja iz gramo-
fonskih plošč. Bolečino sem delila s
temi »plastičnimi palačinkami« in ver-
jemite mi. z glasbo sem izgubila pol
bolečine, ostala pa mi je še vedno druga
polovica. Komu naj jo dam. prodam,
posodim? Nikomur ni potrebna, nihče
je ne vzame, kajti to je grda bolečina.
Bolečina, sicer trdnega in ljubečega
srca. a kljub vsemu je dosti samo en
človek, ki ga uniči, ki ga obda s kopico
obljub, z nepotrebnimi besedami in
končno z razočaranji.
Še vedno se zatekam v ta kot, toda
sedaj imam ob sebi svojega Borisa. Ne
to ni noben fant. to je zvezek s trdimi
platnicami, na katerem, na naslovni
strani piše DNEVNIK BORIS. Vedno.
kadar mi je hudo. kadarme tišči v prsih,
se zatečem k njemu ter vanj zlijem
svojo bolečino, zalo za vse tiste, ki se
norčujete iz takšnih ali drugačnih
Dnevnikov, velja, da bo prišel tudi k
vam takšen dan. ko se boste zatekli k
papirju, prijeli za pero ter izdahnili
svoja čustva na belo podlago. Res vam
bo lepo. kajli od mize boste vstali kot
na novo rojeni.
»Ne tisti, ki s tabo se smeje,
ne tisti, ki /oče s teboj,
le tisti, ki v dobrih in hudih
časih je s teboj,
edini prijatelj je tvoj.«
MDB. »USTANOVNEGA KON-
GRESA KPS«
Jelovnik
Jedem krompir
svaki dan,
toliko mi prija
da če jednom
iz mene
početi da klija.
A tu je i pirinač
naša glavna hrana
jedemo ga svaki dan
skoro mesec dana.
To je glavni jelovnik
za naš d obar tek
aH mesa uopšte
nema ni za le k.
Spram ovakve kuhinje
kad se 'vako radi
Cičina brigada
umreče od gladi.
MDB,, Milan Ilič-Ciča''
Himnus opus 2
Brigadirji Veljak ovi
mi iz Celja smo prišli
v vasico Dornavo
da ji damo H 20.
Maši brigadi dano je
Vlahoviču vzeto je
nam zastavo zdaj krasi
k delu nas vsak dan bodri.
Velik narodni heroj
boril se je za naš obstoj
Veljko danes še živi
v mislih naših on bedi.
Kramp, lopata, šajtrga
to našo je orodje
mi vsi radi delamo
kot najbolje zmoremo.
Skrbnost, pridnost, delavnost
to naše so odlike
bratstvo in enotnost
pa se samo slika.
MDB »V. Vlahovič«
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
Na podlagi 14. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dode-
ljevanje stanovanj v družbeni lastnini zgrajenih iz sredstev
solidarnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj
št. 12/83) razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj
JAVNI NATEČAJ
za sestavo prednostne liste za pridobitev stanovanjske
pravice na stanovanjih v družbeni lastnini zgrajenih iz
sredstev solidarnosti v občini Ptuj
I.
UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNEGA
STANOVANJA
Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnim ljudem,
občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki žive v težjih mate-
rialnih razmerah in to:
—	delovnim ljudem, ki združujejo delo v temeljnih organiza-
cijah združenega dela, delovnih skupnostih in pri občanih,
ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost,
—	občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti
svojega stanovanjskega vprašanja (upokojencem, invali-
dom, udeležencem NOV, starejšim ljudem in za delo ne-
sposobnim občanom).
II.
SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOST-
NEGA STANOVANJA
Vse kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj, zgrajenih
iz sredstev solidarnosti, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njego-
vega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na pri-
mernem stanovanju,
—	da prosilec oziroma člani njegovega gospodinjstva nimajo
ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec ali za delo sposoben član družine ni upravičeno
nezaposlen,
—	da prosilec sam oziroma z družino, ki se je na lastno željo
vselil v manj primerno stanovanje, katerega je izpraznil
stanodajalec, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v
tem stanovanju,
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši
oziroma otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše ali stano-
vanja, ki presega stanovanjske normative, ne more rešiti
svojega stanovanjskega vprašanja.
Za člane gospodinjstva se štejejo: prosilec in člani njegovega
gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo: (zakonec,
otroci, posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih
mora prosilec vzdrževati po zakonu ali po pogodbi in stanu-
jejo z njim). Za člana gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki
stalno živi s prosilcem v ekonomski skupnosti nepretrgoma
dve leti pred razpisom. Pristojni občinski organ za socialno
delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva,
ki živijo v ekonomski skupnosti s prosilcem.
III.
POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOST-
NEGA STANOVANJA
a)	Delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD delovni skup-
nosti ali pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi
opravljajo dejavnost so upravičeni do pridobitve solidar-
nostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine
(gospodinjstva) ne presega 50 % povprečnih mesečnih
čistih OD delavcev v SR Sloveniji,
—	da samski delavec s čistimi povprečnimi mesečnimi do-
hodki ne presega 90 % povprečnih mesečnih čistih OD
delavcev v SR Sloveniji.
b)	Za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje
stanovanjsko vprašanje v TOZD ali delovni skupnosti,
veljajo enaka merila kot za delavce pod točko a.
c)	Za upokojence, invalide in udeležence NOV ter za starejše
in za delo nesposobne občane, kolikor pridobivajo stano-
vanja, kupljena iz sredstev SPIZ, ki so namenjena za iz-
gradnjo solidarnostnih stanovanj za upokojence, invalide
in udeležence NOV, ne veljajo omejitve glede višine do-
hodka kot pogoj za dodelitev stanovanja.
IV. PRIJAVE NA NATEČAJ:
Občani, ki smatrajo, da so po tem natečaju upravičeni do sta-
novanjske pravice na stanovanju, ki je zgrajeno iz sredstev
solidarnosti v občini Ptuj vložijo prošnje s prilogami na na-
slov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj, Pre-
šernova 29.
Prošnji (obrazec prošnje dobite pri Samoupravni stanovanjski
skupnosti občine Ptuj, Prešernova 29 — soba št. 108) je
potrebno obvezno priložiti:
—	potrdilo delovne organizacije oz. delovne skupnosti o višini
osebnega dohodka za leto 1982 za vse člane gospodinj-
stva,
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva, in od kdaj bivajo
na območju občine Ptuj,
—	potrdilo o delovni dobi prosilca in delovni dobi v občini
Ptuj,
—	dokazila o posebno težkih socialnih razmerah (odločbo o
invalidnosti, zdravniško spričevalo, potrdilo o članstvu
ZB NOV ipd).
V.
ROK ZA PRIJAVO NA NATEČAJ
Rok za prijavo na natečaj je 15. september 1983.
Prijave vložene po tem roku se ne bodo obravnavale.
VI.
Na osnovi prijav na natečaj ter prilog in ocene stanovanjskih
razmer, ki jih bo pripravila posebna komisija, ki bo izvršila
ogled stanovanjskih razmer ter v skladu s ,,sistemom točko-
vanja" objavljenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj
št. 12/83 se sestavi prednostna lista upravičencev za prido-
bitev solidarnostnega stanovanja.
Stanovanjsko pravico na družbenih stanovanjih, zgrajenih iz
sredstev solidarnosti v občini Ptuj (izpraznjena solidarnostna
stanovanja in novozgrajena solidarnostna stanovanja v ob-
jektu A-3 v soseski Rabelčja vas — zahod ter Majšperku), bo
pridobilo 30 upravičencev, ki dosežejo največje število točk
po zaporedju iz prednostne liste.
Prednostna lista bo objavljena v javnih informativnih sred-
stvih.
Upravičenci do solidarnostnega stanovanja so dolžni ob do-
delitvi stanovanja plačati lastno udeležbo.
Ptuj, dne 4/8-1983	Predsednik odbora za
gospodarjenje in družbeno pomoč
Jože Čeh
10 — NAŠI DOPISNIKI
4. avgust 1383 - TEDNIK
NOGOMETNA TEKMA
Biograd na moru — čudovit kraj. Le preveč enolično je življenje v
koloniji. Toda zato poskrbijo z odhodi v mesto, z diskom, s kinom in s
prijateljskimi tekmami. Naši fantje so se opogumili in se odzvali na pova-
bilo fantov iz ortopedske bolnišnice.
Prvo tekmo smo izgubili, zato pa smo v drugem srečanju zmagali.
Kako da ne? Saj smo vsi pomagali igrati. Če ne drugače z jeziki.
,,Hočemo gol! Hočemo gol!" smo kričali ob igrišču. Žogo so podajali
iz enega konca igrišča na drugi konec. Končno se je Robi prebil pred gol
in . . . ,,Gol je! Gol!" S Tanjo sva se objeli in ,.profesor" (tako imenu-
jemo nekega fanta) je od veselja skočil na prijatelja. Le-ta pa je omahnil
pod njegovimi kilogrami.
Pred naju s Tanjo sta se postavili dve ,,žirafi". Začeli sva ju obirati,
saj nisva videli ničesar. ,,Kaj sta Zida?" Ošinili sta naju z ledenim
pogledom.
,,Ča očeš?" je zakričala ena. ,,Ništa, ništa samo svinje brojim!" ji za-
brusim nazaj. Komaj, komaj sva utegnili pobegniti.
Toda nesreča nikoli ne počiva. Tokrat je nesreča spremljala tov.
Majdo, ki je trikrat dobila žogo v glavo in vsakikrat je razširila noge ter se
prekucnila v grmovje.
,,Ha, ha, ha, ha", so se začeli smejati. Le kaj se je zgodilo? Kaj je?
Koš? Gol? Ne, koš je! Ha! Tedi je zadel v koš namesto v gol! Komaj so se
umirli, že sva se s Tanjo spravili na sodnika. ,,Hej ti! Kako ti je ime?" sva
ga vprašali. ,,Dule? Krasno! Lepe oči imaš," mu rečeva in komaj zadrživa
smeli, saj je škilil. Nama se je začel smejati, da sva mislili, da bo izpljunil z
zobe. ,,Saj ima takšne zobe, kot da bi mu jih s fračo nastreljal," Simona.
Lea pa je rekla, da se mu lasje svetijo kakor slama. Sodnika sva torej že
osvojili. Sedaj greva h golmanu nasprotne ekipe. ,,Kako se zoveš?" —
Fabijan!" mi reče in se smeji, da raztegne usta do ušes. ,,Všeč si mi," mu
rečem. ,,Zaista? A šta ako češ me zavoditi?" pravi on. ,,Ja sam Andrija,
ne Fabijan." Pristopil je nek možakar in rekel, da to ni športno, če
zavajamo golmana. Umakneva se in pogledava rezultat 3:1 za nas.
Tedaj pa je dal gol neki fant v beli mikici. ,,Hej!" mu zakličem, ,,tiv
beli mikici!" On se ozre in skoraj bi padel preko žoge, jaz pa se mu
krohotem in mežikam, ,,Jaz sem Genofefa in ti?" — Jaz pa sem Davor!"
je rekel in postal rdeč kot kuhan rak. ,.Slišiš! Če borno mi zmagali, dobiš
poljub," sem mu obljubila. Res smo zmagali in sedaj — plačilo?! S Tanjo
sva sezuli natikače in tekli kot da bi naju preganjal sam hudič.
,,Meni je žal!" rečem. ,,Zakaj?" me vpraša Tanja. ,,Ker ga nisem
poljubila." Obe se smejiva moji šali. Pa kdaj drugič!
Mojca Rimele, 2. izmena počitniške
kolonije Biograd n/m
RAZMIŠLJANJA 0
POČITNIŠKEM DOMU
,,Mami, prosim lahko grem na morje?" vpašam mamico. ,,Kam že
spet?" mi reče nejevoljno: ,,Spet v ta Biograd?" — ,,0, mami, ti bi
govorila drugače, če bi vedela, kako lepo je tam. Prvič, ko sem prišla tja,
sem bila sicer razočarana, saj sem pričakovala neko moderno zgradbo.
Potem pa se mi je dom zazdel kot prijazna starka, ki komaj čaka, da se
njeni otroci vrnejo domov. Najbolj mi je bila všeč kuhinja. Oleander, ki
raste pred njo, ji daje prijetnejši videz. In veš, da misli spet kuhati naša
dobra teta Anika? Stare, toda še vedno dovolj trdne postelje, še stojijo v
sobah in čakajo nove ,,stanovalce".
Otroci skrbijo za veselo vzdušje. Turisti se ustavljajo ob ograji in nas
opazujejo med igro. Le kaj bi bilo brez veselega živ-žava? No, mami,
pusti me na morje. Letos lahko grem zadnjič, saj sem končala
osemletko," ji govorim in v očeh imam solze, ko pravim dalje: ,,Ti grdi
ljudje pa nam hočejo dom iztrgati iz naših src, saj nam ga hočejo vzeti.
Ničesar nimamo za zabavo, namesto igrišč gradijo bloke, stavbe in še naš
dom nam hočejo vzeti. Pa čeprav več ne bom mogla v kolonijo, naj
pustijo dom drugim otrokom! Le kako bi se počutili, če bi jim vzeli
njihovo domačo hišo? Prav gotovo bi se borili zanjo. Razmislijo naj malo
in potem najdejo tako odločitev, ki ne bo prizadela nikogar, najmanj pa
otroke." ,,No, Mojca, odkod pa tolikšna vročekrvnost? Saj vendar več,
da ti bom omogočila odhod v kolonijo." — ,,Hvala, mami, hvala!" Ko
jo pogledam, zagledam solze v njenih očeh. Samo tega ne! Vendar je že
prepozno. Tudi meni začnejo polzeti solze po licih. Solze po licih. Se vidi,
da vsa sorodni duši, ne?
Mojca Rimele, 2. izmena počitniške kolonije
Vedno več delovnih nesreč v poletnih mesecih
Hteliko beremo v sredstvih javnega obveščanja
o delovnih nesrečah, ki se dogajajo skoraj vsak
dan. Na žalost razmišljamo o posledicah komaj
takrat ko je že prepozno.
Ko pregledujemo kroniko nesreč za nekaj let
nazaj, lahko ugotovimo, da se delovnih nezgod
oziroma telesnih poškodb na delovnih mestih
zgodi največ v poletnih mesecih. Upravičeno se
postavlja vprašanje zakaj? Če bi hoteli razčleni-
li v/roke bi potrebovali širšo analizo in stroko-
vni kader, ki se ukvarja s to problematiko.
Svoje mnenje bi morali povedati inšpektorji
varnosti pri delu, izvedenci medicine dela,
varnostni organi v DO in seveda ponesrečenci.
V/rokov je seveda lahko več. Nekaj jih bom se-
veda poizkušal razčleniti s pomočjo strokovnih
delavcev, ki se ukvarjajo s poklicem kako
zmanjšati in preprečevati delovne nezgode.
Imen ne bom navajal ker niso bistvo tega zapi-
sa, vendar bom z njihovo pomočjo poskušal
vsaj v manjši meri opozoriti, mogoče pa tudi ob
globljem razmišljanju zmanjšati število
delovnih nesreč. Predvsem sem se omejil na
delovne nezgode v poletnih mesecih.
Ze iz nekajletnih izkušenj vemo, da v
poletnih mesecih tudi kontrola varstva pri delu
v DO oziroma osebja, ki je zadolžena za var-
nost delavcev oslabi zaradi zmanjšanja delovne-
ga kadra (letni dopusti) na delovnih mestih, ka-
kor tudi nadzor varnostne službe, saj se tudi v
varnosti zmanjša delovni kader tako, da zmanj-
šano število delavcev varstva pri delu nadzoruje
celotno delo v delovni organizaciji. To pa vse-
kakor ne more, čeprav bi moralo biti tako učin-
kovito, da bi v popolnosti zavarovalo delavca
na njegovem delovnem mestu. Kot drugo se za-
radi letnih dopustov v večini primerov delavci
premeščajo iz enega na drugo delovno mesto,
čeprav v veliko primerov niso usposobljeni za
novo delovno mesto. Prav na takšnih delovnih
mestih prihaja do večjih delovnih nezgod.
Posledice pa tako že poznamo. Delavec postane
invalid, odgovornosti za nesrečo pa noče sprejet
nihče in se v večini primerov zgodi, da je dela-
vec za nesrečo kriv sam. So takšni primeri, ven-
dar jih je vedno manj, saj je nesmiselno trditi,
da je delavec hotel postati invalid.
Z ugotovitvijo, da je v veliko primerov vzrok
nesreče neizpravnost delovnih strojev in naj
dodamo še nestrokovnost osebe, ki je bila
premeščena še iz zgoraj navedenega vzroka na
ta delovni stroj, do nesreče vsekakor moralo
priti. Kasnejši izgovori vodstvenega kadra, da
imajo vsi izpit varnosti pri delu so vsekakor sla-
ba uteha in izgovor, saj je popolnoma razumlji-
vo, da pri zahtevnejših strojnih delih, posebno
na strojih, ki imajo precizna rezila, takšen izpit
kaj malo pomaga in je prav strokovnost in zna-
nje tisto, kar bo preprečilo delavčevo nesrečo.
Kljub budnosti varnostnih inšpektorjev, ki
vestno opravljajo svoje delo imamo žal še
delovne organizacije, ki njihovih opozoril ne
jemljejo resno, čeprav so se pri njih dogajale
delovne nesreče in so za nepravilnosti bile man-
datno kaznovane, vendar pa vse skupaj ni nič
zaleglo. Kako torej preprečiti, oziroma
zmanjšati delovne nesreče?
Predvsem izpravnost in zaščitnost delovnega
stroja in okolja, strokovna usposobljenost in
zdravstveno stanje delavcev, uporaba zaščitnih
sredstev in primočkov, predvsem pa brezhibna
budnost varnostne in servisne službe v DO.
Iz prakse medicine dela so nam povedali, da
je največ delovnih nezgod prav v poletnih mese-
cih, predvsem so to poškodbe, zlomi, poškodbe
z ostrimi rezili — strojna ali ročno, precej pa je
tudi poškodb, ki imajo daljnosežne posledice,
(zmanjšanje slušnosti, poškodbe vida itd.).
Na vprašanje, zakaj prihaja v poletnih mese-
cih do večjega števila nesreč, so mi povedali, da
je vzrokov lahko več. Lahko je to vinjenost, teh
je zadnje čase manj, razne druge okoliščine,
psihična obre nenitev, nestrokovna usposoblje-
nost za delovno mesto, ki ga ponesrečenec
opravlja, daljše prekinitve iz dela, predvsem pa
se veliko nesreč zgodi zaradi zdravstvenih razlo-
gov ali drugih bolezni, kjer delavec takšnega
dela ne bi smel opravljati. To so predvsem
bolniki z okvaro srca, v poletnih mesecih bolni-
ki s pogostno vrtoglavico ali momentno neza-
vestjo, ter kronični epileptiki.
Zal vse premalo upoštevajo mnenja in izdana
potrdila, da se takšne delavce razporedi na lažja
delovna mesta, ker takšnih potrdil, ki jih izda
zdravnik ali zdravniška komisija ne morejo
upoštevati, razen tistih, ki jih izda invalidska
komisija. Ko delavec postane še invalid, pa se
povečini odgovorni v DO za te nesreče sprašuje-
jo, kako je do tega sploh lahko prišlo.
Delovne nesreče so se dogajale ne glede na to
kdo je bil krivec in kakšen faktor je povzročil
nesrečo, vendar pa je dejstvo, da bi z večjo
budnostjo in razumevanjem vseh forumov, ter
upoštevanjem varnostne in zdravstvene službe
skozi vse leto marsikatero delovno nesrečo lah-
ko preprečili.
Vedno več nas je, ki se sprašujemo, kdo je
kriv, da sem postal invalid. Na to vprašanje pa
verjetno ne bo nikoli konkretnega odgovora.
Viki Par
Vroča kri pri žetvi pšenice v Erjavcih
Če kdo hoče razumeti današnje kmetijsko
gospodarstvo, naj prečita ta opis zdomca Vinka
Gomzija, kar se mu je pripetilo pri letošnji žetvi
v Erjavcih. Prvo bom opisal zdomca Vinka.
Poznam ga že od šolskih let kot soseda, pridne-
ga, zaljubljenega v gospodarstvo, kako bi si
mlad ustvaril boljše življenje kot so ga imeli
naši predniki.
To mu je uspelo, mlad je zapustil domovino
in šel za boljšim zaslužkom po svetu, četudi je
velikokrat to bridko življenje, da si na tujem lo-
čen od družine.
Vinko se je priženil k Salamunovim v Novin-
ce, kjer skupno napredno gospodarijo in je lah-
ko v ponos celi KS_Yitomarci, vendar živi na
meji še treh KS Cerkvenjak, Videm in Stara
Gora. Vinko si je v Nemčiji tudi prislužil kom-
bajn, da bi si z njim olajšal trpljenje, hitro po-
žel in se znebil strahu pred točo. To dela ob
svojem letnem dopustu, ko bi lahko užival v
brezdelju s svojo družino. Vendar je malo takih
zdomcev, ki bi tudi drugim pomagali ustvarjati
brado, kot pravi znani pregovor.
Nekomu je ta priden zdomec v napoto, kot
pravijo domačini in zgodilo se je nekega dne na
eni od njiv v Erjavcih, da je Vinko moral zapu-
stiti njivo. Vaščani pa so se temu uprli, sicer bi
se lahko zgodilo še kaj hujšega. Pripeljali so se
z avtomobilom in žetve je bilo konec. Temu se
pravi pospeševanje žetve, v resnici pa proti
pospeševanju.
Saj ne bi prigovarjali, če bi kooperantski
kombajni bili primerni za hribovite kraje. Ko so
se zagozdili v neki klanec, so vendar dokazali in
verjeli, da niso sposobni. Potem je zopet lahko
nadaljeval z žetvijo Vinko. Tako pa je bilo za-
radi nevoščljivosti veliko vroče krvi.
Ob bodoči žetvi si želijo več pametnejših uk-
repov.	Alojz Rižnar
VANDALIZEM
Pogosto je slišati o vandalizmu
neonacistov v našem zamejstvu
na avstrijskem Koroškem. Zdaj se
oskruni ta spomenik, zdaj tista
spominska plošča in spominsko
obeležje; pa se poruši ali kako
drugače uniči tabla z dvojezičnim
napisom kraja. Še bi lahko na-
števali stvari, ki so vsem nam
znane. Tudi v Sloveniji je bilo
takšno kaznivo dejanje skrunitev
spomenika nekaj mesecev nazaj.
Kar je povzročalo zgražanje ljudi
in njihova odbora zoper storilca.
Torej se tudi pri nas pojavlja
takoimenovani vadnalizem. Pre-
mnogokrat se nasilneži znašajo
nad krajevnimi napisi in prome-
tnimi znaki. Kadar se storilci
* zgovarjajo. da je takšnemu deja-
nju botroval alkoholizem, torej
tisti kozarček, katerega so preveč
preveč izpili. Pa vendar so krivci
velikokrat neodkriti. Zakaj? Pre-
malo je namreč sodelovanja ljudi
zorgani. ki skrbijo za red in mir ter
ščitijo družbeno in zasebno pre-
moženje. Torej z več sodelovanja
bi bila lahko večina teh dejanj
rešenih, storilci pa odkriti in ka-
znovani.
Velikokrat sem opazil, da ljudje
strgajo plakat z oglasne deske ali
drevesa, kijih mnogi uporabljajo
za plakatiranje. In kaj ima oseba
od tega. da plakat strga ter zavrže?
Je mar prijeten občutek ali celo
oseba v tem uživa? Mislim, da se
pri tem kaže tudi neka oblika ne-
vošljivosti. Če mi ne moremo
imeti tega. zakaj bi potem vi imeli.
Oglejmo si pri vsem tem ta
primer. V neki KS ptujske občine
mladi ljubitelji nogometa organi-
zirajo turnir v malem nogometu.
Ob tem po vaseh in krajih naše
občine nalepijo plakate, da bi
lahko bila širša javnost o tem se-
znanjena. Kot pa vemo. je prav ta
KS nazelo nizkistopnji športne in
rekreacijske dejavnosti. V njej
obstaja le strelska družina, ki
zbira staro in mlado v svoje vrste,
kolikorje v njenih močeh. In kaj se
zgodi? Najdejo se osebe pretežno
mlade prav iz te KS, ki recimo
nasprotujejo, da bi bil turnir or-
ganiziran in izveden. Lotijo se
plakatov in kaj kmalu so ti podo-
bni zmečkanemu kosu papirja, ki
leži v travi ob cesti.
Upam. da se bodo ob tem
članku zavedali svojih dejanj in
napak tisti, ki so in še danes po-
čenjajo takšne stvari.
Z. B.
Štorklje -
vaška
zanimivost
v Šikolah
V teli vročih poletnih dneh, ko
se že precej tujcev vrača nazaj v
svoje dežele, se marsikateri avto
ustavi ob koncu naše vasi. Pa ne le
zato, ker je tam gostišče, ampak si
z zanimanjem ogledujejo gnezdo s
štorkljami.
Da, prebrali ste prav; štorklje so
postale prava zanimivost in se na
svoj posel dobro spoznajo. Pri-
vzdignejo glave in se obračajo in
vrtijo sem ter tja po gnezdu, kot
da je poziranje najbolj preprosta
stvar.
Povprašala sem tov. Mežnariča,
ki se je vračal z družino nazaj v
Švico, zakaj se njemu zde štorklje
tako zanimive.
,,Napravil sem precej posnetkov
in to iz preprostega razloga, ker jih
pri nas ni. Zelo so zanimive in
nenavadne, saj si štorklje običajno
narede gnezdo na dimniku, ne pa
' na električnem drogu tako kot
tukaj. Rad imam umetniške foto-
grafije in zame je to, kar je na-
ra\ 110 tudi najlepše."
Kdo ve kakšna kariera se obeta
našim štorkljam? Rosvita Pesek
PLES POD KOŠI
Tudi avgust ponuja vrsto zanimivih prireditev.
Med organizatorje zabavnih prireditev se letos uvršča,
tudi KK ,,Drava" Ptuj, ki bo skupaj s temeljno orga-
nizacijo Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj organiziral
ples pod koši. Prireditev bo 13. avgusta na stadionu
Drava s pričetkom ob 16. uri.
Za glasbeni del prireditve bosta izmenično skrbela
ptujski instrumentalni ansambel in ansambel Čudežna
polja. Organizator pripravlja tudi bogat srečolov in
zanimive nagradne igre.
Obeta se torej še ena lepa avgustovska prireditev.
Pritegnilajx> predvsem tiste, ki jih letos ni oskubil let-
ni dopust oziroma si ga zaradi visokih cen niso mogli
privoščiti in se zato raje udeležujejo krajevnih in dru-
gih prireditev, ki jih je v ptujski občini veliko. Nekate-
ri celo trdijo, da jih je skozi vse leto kar nekaj sto; na-
tančnih podatkov seveda ni.	MG
SLOVENSKA BISTRICA
Za polovico manjši pridelek
ritoznojčana
. Neurje, kakršnega ne pomnijo tudi starejši prebivalci, je v nedeljo,
24. julija popoldne na območju občine Slovenska Bistrica povzročilo
veliko škode. Ta bo še posebno občutna v kmetijstvu in sadjarstvu, saj je
uničen pridelek nemogoče v kratkem času nadomestiti.
Za nadomestitev škode, kakršno je nedavno neurje naredilo na vinski
trti in v sadovnjakih bo potrebno nekaj let, saj so polomljena številna
sadna drevesa, uničeno pa je tudi veliko vinogradov. Najtežje je prav
gotovo prizadet pridelek znanega Ritoznojčana, ki ga bo po prvih ocenah
kar za polovico manj kot so načrtovali. Veliko škodo po toči imajo tudi
kmetje na predelu Pohorja, kjer je v kratkem času težko oceniti nastalo
škodo. Na predelih bistriškega Pohorja je po prvih ocenah uničeno od 3
do 4 tisoč hektarov kmetijsko obdelovalnih in tudi drugih gospodarsko
pomembnih površin. Poškodovane so tudi ceste, predvsem v hribovskih
predelih, zato bo potrebno zopet veliko delovnih akcij, prostovoljnih
prispevkov pa tudi finančnih sredstev, da jih bodo spravili v stanje
kakršno je bilo pred neurjem.
Toča kot oreh in še debelejša po posameznih območjih je
kmetijskemu gospodarstvu občine Slovenska Bistrica prizadejala veliko
materialno škodo, še posebno ob ugotovitvi, da bi bili letošnji pridelki na
vseh področjih dokaj dobri, sedaj pa so skoraj razpolovljeni.
Te dni kmetijski strokovnjaki, predstavniki zavarovalnice in drugi
poklicani za oceno škode obiskujejo najbolj prizadete kraje, da bi ocenili
dejansko škodo, ki bo prav gotovo veliko večja od predvidevanj in njenih
posledic ne bo mogoče odpraviti v enem ali dveh letih. Viktor Horvat
Vejevje z dreves je prekrilo
ceste in zelenico
Tisti, ki smo že čez 34 let v
Kidričevem ne pomnimo takšnega
neurja s točo, kot je bilo v nedeljo,
24. julija. Podrta drevesa, po-
škodovane strehe, razbite šipe in
podobno to najbolj zgovorno
potrjujejo. Največ škode okoli
Kidričevega so utrpeli vrtičkarji, ki
jim je toča oklestila fižol, kuma-
rice in vse drugo, kar pač v tem
času raste in zori na vrtu. Mnogo
dreves je vihar enostavno i/ruval iz
tal, precej manjših dreves je polo-
mil, da o številnih odtrganih vejah
niti ne govorimo.
V četrtek, 28. julija zvečer je
spet začela padati roča. Bili smo v
strahu, da se bo ponovilo tisto, kar
smo doživeli v nedeljo, vendar je
toča kmalu ponehala pa tudi
nevihte ni bilo. Čeprav je toča tudi
tokrat napravila nekaj dodatne
škode, je vseeno tisti dež pomenil
osvežitev in je pregnal izredno
soparico,
Besedilo in posnetek:
Konrad Zoreč
Velika lipa oh gradu v Kidričevem, last KK Ptuj. Neurje jo je izrulo, pod
seboj pa je pokopala in porušila spominsko obeležje iz časa prve svetovne
\ojne.
IZLET
V POSTOJNO
Komisija za strokovne zadeve
in družbeno dejavnost pri
ptujskem društvu diabetikov je
pripravila za svoje člane, podporne
in družinske člane zanimiv izlet z
avtobusom, ki bo v soboto, 27.
avgusta. Ob 7. uri bodo izletniki
krenili iz ptujske avtobusne
postaje proti Postojni in se vmes
ustavili še na postajah Kidričevo,
Slovenska Bistrica. Krajši posta-
nek bodo imeli na Vranskem,
nakar jih bo pot vodila skozi
Ljubljano na Dolgi most in
magistralno cesto v Postojno. Za
ogled Postojne, znamenite
postojnske jame in Predjamskega
gradu bodo imeli na voljo dobre
tri ure, pri Predjamskem gradu pa
vse do sedemnajstih piknik. V Ptuj
se bodo vrnili približno ob 21. uri.
Društvo Diabetikov Ptuj vabi,
da se izleta udeležite v čim večjem
številu saj je cena za prevoz 500
dinarjev, hrano pa je potrebno
p"inesti s seboj. Prijave z vpla-
č lom prevoza sprejemajo v dru-
štveni pisarni na Hrvatskem trgu 5
v Ptuju še v sredo, 10. avgusta od
9. do 11. ure. Zadnji rok za pri-
javo je 17. avgust.
Karlu Šepcu v slovo
Po dolgem času meje pot zanesla v Ptuj. Slišala sem. daje umrl Karel
Šepec. Spet prijatelj manj. sem dejala, in močno meje stisnilo pri srcu.
Pohitela sem na pokopališče in ga spremila na zadnji poti.
Šepčeve poznam že dolgo let. Ko sem prišla po vojni kot mlada
učiteljica v Ptuj. so mi bila vrata družine Šepec na stežaj odprta. Obču-
dovala sem oba zavedna slovenska šolnika, ki sta se dobesedno razdajala
za mladino. Karel je bil pedagoški svetovalec. Številne generacije mladih
učiteljev je pedagoško in življenjsko usmerjal. Mislim, da smo mu prav
zaradi tega zelo hvaležni. V hiši družine Šepec sem duhovno dozorela-
Koliko dobrih pedagoških in življenjskih nasvetov sem bila samo jaz
deležna Tega ni moč napisati, to je potrebno občutiti.
Ko si sedaj, dragi Karel, odšel na večno popotovanje, se ti iz srca
zahvaljujem. Iskrena in topla hvala za vse. kar si storil zame. In hvala, kar
si storil za slovensko šolstvo.	Majda Arhar
12 - OGLASI IN OBJAVE
4. avgust 1983 - TEDNIK
Duhoviteži na pomoč!
V tem času obnavljajo zunanjost zgradbe nekdanje mestne
hranilnice v Ptuju, Miklošičeva 5. Tudi danes v tej hiši
deluje »mestna hranilnica« kot podružnica ptujske poslovne
enote Kreditne banke Maribor. Obnova zapadnega in se-
vernega pročelja hiše je bila končana že prejšnji teden.
Steno, ki je obrnjena proti ptujski tržnici so domiselno
zapolnili z reklamo, ki jo kaže gornji posnetek. Med občani
pa že kroži nekaj duhovitih šal na račun te reklame. Zaradi
tega dajemo duhovitežem možnost, da svoje domislice po-
vedo javno na vprašanje: KAJ P RED STA VUA RISBA
NA STENI? Najbolj duhovite odgovore bomo objavili in jih
tudi honorirali. Odgovore pošljite na uredništvo najkasneje
do 12. avgusta 1983.
Foto: I. Ciani
TEDNIK ~4-avgust 1983
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
Nogometaši Drave začeli s pripravami
V ponedeljek so se na prvem
rcningu zbrali igralci članskega
noštva NK Drava, ki so tako
načeli s pripravami na novo tek-
movalno sezono v vzhodni obmo-
čni republiški ligi. Prvega treninga
se je udeležilo 15 nogometašev, v
kadru za prvo moštvo pa jih bo 20
(nekateri so še odsotni). V klub je
prišlo nekaj igralcev iz klubov
medobčinske nogometne lige, naj-
večji okrepitvi pa sta gotovo Hva-
leč in Tement. Z moštvom bosta
delala Ivan Zaje. kot trener in
Miran Zorčič kot pomočnik. Nam-
reč, Jože Hadler zaradi težav z
zdravjem trenutno ne more voditi
dela.
V tem in prihodnjem tednu
bodo igralci vadili vsak dan, začeli
pa tudi z odigravanjem prijatelj-
skih srečanj. Tako se bodo že
danes popoldan v Ptuju pomerili z
republiškim ligašem — Kovinar-
jem iz Maribora. Srečanje se bo
pričelo ob 18. uri. Naslednje sreča-
nje z močnim nasprotnikom bo 14.
avgusta, ko se bodo pomerili s
Šmartnim.
Dan kasneje kot člani, torej v
torek, so z vadbo pričeli tudi
mladinci in kadeti.	1. kotar
Dušan Čeh (desno) Se naprej v moštvu Drave	(foto B. Rode)
Nova strelska sodnika
za trap tudi iz Ptuja
Pred nedavnim sta sodniška
komisija pri SZS in SD Svoboda iz
Senožeč, pripravili seminar in
testiranje za republiške in zve/ne
sodnike za disciplino trap v Seno-
žečah.
Nova republiška sodnika sta
med drugimi tudi postala Ptujčana
Furjan in Muzek.
Naslov zveznega sodnika je
sedaj dobilo 21 kandidatov. Doslej
je imel ta naslov le F ranc Titan iz
Ljubljane. Nova zvezna sodnika
pa sta postala tudi Ptujčana Raku-
ša in Pušenjak. Med vrste zveznih
sodnikov je sprejeta tudi dosedaj
edina ženska in sicer Zvonka Jež iz
Ljubljane.
V Sloveniji je sedaj 22 zveznih in
13 republiških sodnikov za trap.
Z. B.
Tudi v rokometu začeli
s pripravami
V RK Drava so s pripravami na novo tekmovalno sezono najprej
začele mladinke in pionirke, v ponedeljek je bil prvi trening mladincev,
včeraj pa članic. Zadnji bodo z vadbo začeli člani (po dolgih letih torej
znova moška ekipa!) in sicer se bodo zbrali 15. avgusta, tekmovali pa
bodo v mariborski medobčinski ligi. Vse ekipe bodo kljub počitnicam in
dopustom vadile pospešeno, saj se bo prvenstvo v republiških rokometnih
ligah začelo čez mesec dni. Hkrati pa v klubu pripravljajo šesti tradici-
onalni turnir ženskih ekip iz bratskih občin SR Slovenije in Hrvatske.
Turnir bo 20. avgusta, prijavile pa so se naslednje ekipe: Podravka,
Zrinski, Polana, VIS, Zagorac in domača ekipa.
Marija Vičar — še naprej v dresu RK Drava (foto 1. kotar) 1. kotar
Tatjana Vaupotič - republiška prvakinja v šahu
Ptujčani smo se razveselili
novice, ki je tokrat prišla iz Kra-
nja. Tam so namreč v počastitev
praznika občine Kranj pripravili
republiško prvenstvo v šahu za
članice, ki se je končalo v nedeljo
in je trajalo deset dni. Na 37.
republiškem prvenstvu je ptujski
šaliovski klub zastopala Tatjana
Vaupotič iz Grajene, ki je ostala
tudi edina neporažena igralka in
tako prepričljivo osvojila naslov
republiške zmagovalke.
Tatjano smo obiskali v
ponedeljek na njenem domu v
Grajeni in nam je takole opisala
svoje občutke ob zmagi:
,,Vse skupaj se mi zdi še nekako
neverjetno. Tekmovanje je pote-
kalo deset dni ob veliki psihični
napetosti in tudi pri vročini do 35
stopinj C. Ob koncu vseh teh
naporov človek težko dojame tako
prijetno resnico kot je ta, da sem
osvojila republiški naslov.
Organizator tekmovanja se je
zelo potrudil in lahko rečem, da
smo bile šahistke zelo zadovoljne.
Zbralo se nas je dvajset iz vseh
koncev Slovenije, med njimi vse,
ki se trenutno aktivno ukvarjamo s
šahom, kar pomeni, da je bila
konkurenca kar precej izenačena
in vse do zadnje partije, do zadnje
poteze se ni vedelo, kdo bo re-
publiški prvak.
Igrale smo vsak dan po eno par-
tijo, ki je trajala po pet in veliko se
jih je končalo z remiji, zlasti med
tistimi šahistkami, ki so se borile
za prvo mesto. Imela sem občutek,
da se bojijo druga druge in zato so
raje sprejele remi kot pa, da bi se
spuščale v kakšne ostrejše igre. Bila
sem edina neporažena igralka na
turnirju in tudi to mi je v veliko
zadovoljstvo. Imela sem pet
remijev in štiri zmage. V prvih
šestih kolih sem pet partij remi-
zirala, nato pa v direktnih
dvobojih z nasprotnicami za prvo
mesto zadnje tri — najpo-
membnejše partije dobila.
Prvega mesta nisem pričakovala,
čeprav sem si želela najboljše tako
za sebe kot za svoje šahovsko
društvo MIP v Ptuju, ki mi je
vedno omogočalo sodelovanje na
raznih tekmovanjih. Na prvo
mesto pa seveda nisem računala in
zato sem ga toliko bolj vesela.
Po tem republiškem turnirju
bom imela kar precej dela. Uvršče-
na sem na polfinale Jugoslavije, to
je na državno prvenstvo, ki bo
pozimi, prav tako pa še na turnir
mojstrskih kandidatinj, kar bo
ravno tako v zveznem merilu."
Ob koncu nam je Tatjana pove-
dala še, da je bilo v njeni šahovski
karieri kar precej ljudi, ki so z njo
živeli za šah, med njimi je gotovo
oče tisti, ki ima največ zaslug zanj.
Neštetokrat jo je spodbujal in
spremljal na turnirjih, bodril po
telefonu in ji drugače pomagal. Tu
je šahovsko društvo MIP, ki je z
izredno pozornostjo sledilo
dogajanjem na šahovski deski in se
veselilo vsakega njenega uspeha.
Številni prijatelji in znanci — v
njihovem in našem imenu Tatjani
za osvojitev republiškega naslova
iskrene čestitke!	mš
Tatjana Vaupotič z zmagovitim pokalom mesta Kranja
V nedeljo, 14. avgusta na Turnišču velik turnir v malem nogometu
NK Turnišče — 78 prireja velik
' turnir v malem nogometu v nede-
ljo, 14. avgusta 1983 s pričetkom
ob 8. uri. Turnir se bo odvijal na
novem asfaltnem igrišču pri gradu
Turnišče v isto imenovani KS.
Prijave ekip-bodo sprejemali vse
do začetka turnirja, najkasneje do
8.30.
Za prve tri najuspešnejše ekipe je
prireditelj pripravil lepe pokale in
diplome. Vse ostale ekipe bodo
prejele priznanja za sodelovanje na
turnirju. Izbrali bodo tudi najbolj
korektno in mirno ekipo, ki bo
prejela pokal za FER-PLAY igro.
Tudi najboljši strelec ne bo pozab-
ljen.
In sedaj še novost, ki jo priprav-
lja prireditelj. Vsak nogometaš,
član ekipe, ki se bo uvrstila v dru-
go kolo turnirskega igranja, bo
prejel značko TRIMČKA.
Za vse udeležence in obiskovalce
turnirja bo pripravljena tudi
osvežilna pijača in sendviči.
Torej v nedeljo 14. avgusta se
dobimo ob malem nogometu v KS
Turnišče. Vabljeni!
ZB
Igranje malega nogometa še na starem igrišču, sedaj je drugače.
Krepfl v državni reprezentanci
Motorni pilot ptujskega aerokluba Drago Krepi bo kot član dr-
žavne reprezentance nastopil na evropskem prvenstvu v rejliju torej na
evropskem aerorejliju, ki se bo 10. novembra začel v Avstriji, končal pa
sedem dni kasneje v Italiji. Nastopil bo v paru z Mariborčanom Otom
Verbancičem.	. .
1. k.
Pajenkova preskočila 176 cm
N atletskem mitingu v Ljubljani so nastopili tudi štirje tekmovalci
oziroma tekmovalke atletskega kluba Ptuj in se izkazali z dobrimi
dosežki. Tako ie Sonja Pajenk v skoku v višino preskočila 176 cm, za las
pa ji ni šlo na 179 centimetrov. Z udeležbo na večjem številu tekmovanj
kot pa jim ima za seboj letos, bi še hitreje napredovala. Marija Šešerko je
znova dokazala, daje se vedno najboljša v skoku v daljino in hitra v teku
na kratke proge. Marija Vindiš ie zmagala v teku na 800 metrov, Krošl pa
je bil v teku mladincev na 1500 metrov drugi.	1. k.
Odbojka na Destrniku
Na Destrniku resno nadaljujejo tradicijo igranja odbojke. Tako so v
soboto izvedli turnir za pokal krajevne skupnosti, ki bo postal tradici-
onalen. Prvo mesto je osvojila ekipa odbojkarske sekcije domačega
prosvetnega društva, drugi so bili gasilci, tretja pa ekipa OO ZSMS.
Načrtujejo tri turnirje letno ter vrsto prijateljskih srečanj z ekipami z
območja ptujske občine. Gre za rekreativno igranje, ki ima na tem
območju veliko privržencev.	j k
Do jutri prijave za medobčinske lige
MNZ Ptuj je razpisala tekmovanje v nogometu za sezono 1983/84,
v katerega se lahko prijavijo vsi klubi, ki so člani zveze, in na novo
ustanovljeni klubi. V razpisu so navedeni tudi pogoji za sodelovanje v
posameznih ligah (torej A, B in C). Tako morajo moštva v A ligi imeti
igrišče urejeno po pravilnih nogometne igre, voditi jim mora najmanj
inštruktor nogometa, imeti pa morajo tudT ekipo pionirjev (12—14 let),
kijih vodi najmanj inštruktor nogometa. Podobni pogoji so za ligi B in C
s tem, da ni potrebna pionirska vrsta. Pravtako morajo kljubi poskrbeti
za delegate. Na novo registrirani klubi morajo ob prijavi predložiti tudi
statut, zapisnik o izvoljenih organih kluba in registrirati najmanj 15
igralcev. Prijave sprejemajo do jutri, 5. avgusta, v prostorih zveze v
Prešernovi ulici v Ptuju ( v domu JLA).	1. k.
S PLANINCI NA VRŠIČU
Za julijski izlet skupine starejših
planink in planincev PD Ptuj je
vladalo toliko zanimanja, da ni bi-
lo moč ustreči vsem, ki bi želeli.
Vsaj nekaj več bi se dalo ugoditi,
če bi vedeli v naprej, da bo podjet-
je Certus določilo za ta izlet večji
avtobus, kot je to storilo proti
pričakovanju.
Po dolgi štiriurni vožnji je bil
krajši počitek ter ogled lepe Kranj-
ske gore, zatem pa naprej po skrb-
no urejeni gorski cesti ob Jezeru
Jasna, na vrh prevala, 1611 m
visokega Vršiča. Že med vožnjo je
vodnik skupine opozoril, da je za
ta preval pravo staro domače ime
,,Na močilu"; sedanji Vršič je
spakedranka iz imena ,,Vršiči",
1721 m visokega slemena med
Prisojnikom in Mojstrovko.
Kratek premor za ureditev in že
se poda skupina mlajših pod vod-
stvom Franca Kodela na pohod na
1911 m visoko sedlo Sleme, znano
predvsem iz številnih fotografij z
ovcami ter modrim jezercem, ki je
bilo tokrat žal suho. Z vrha plano-
te se je nudil obsežen pogled na
številne gorske vršace pri nas in
tam preko meja dveh sosednjih
držav ter v dolino Pišnice, Tamar-
ja, Planice. S Slemena sledi povra-
tek po strmi ozki poti po prodišču
do Erjavčeve koče.
Skupina starejših je s svojim
vodnikom Lipejem Izlakarjem od-
šla k Tičarjevem domu in dalje
navzgor do Poštarskega doma. Z
razglednega vrha nad Domom je
bil občudovanja vreden pogled na
bližnje in daljnje mogočne vrhove
od Mojstrovke tja do Jalovca,
Bavškega Grintavca, v dolino
Trente, na bližnji Prisojnik ter na-
prej na Razor. Kriško steno,
Škrlatico, Špik. Po skromnem
okrqpčilu — dbbri enolončnici in
še boljšem domačem krofu ter po
ogledu cvetočega botaničnega vr-
ta, se skupina poslovi od osebja
gostoljubnega Poštarskega doma
in se poda k Erjavčevi koči, kjer je
že čakala skupina mlajših.
Zadovoljni, polni lepih občut-
kov, navdihov do prelepe narave,
ob prijetnem sončnem vremenu, z
božajoče hladečem vetru, zasedejo
planinci svoja mesta v avtobusu ter
se prepustijo varni roki voznika
Marjana Pšajda. Še postanek za
sladoled v Kranjski gori in malo
daljši v Gozdu, pod prelepo
osončeno Martuljkovo skupino, in
že pelje cesta dalje in dalje, skozi
mesta ter kraje polne cvetja, tja
proti starodavnemu Ptuju. Čeprav
utrujeni in kljub vročini v avtobu-
su, se vsi, polni prijetnih doživetij
in občutkov, vrnejo nadvse zado-
voljni domov.
Izlet je pripravil in vodil vodnik
te skupine tov. Lipe Izlakar.
Prihodnji izlet bo 7. avgusta v
sosednjo bratsko Hrvatsko, na
Sljeme nad Zagrebom ter po lepem
Hrvaškem Zagorju nazaj na Ptuj.
Tekst: R. Rakuša
Kritično oko fotoamaterja najde
lep motiv. V ozadju Jalovec.
Foto: T. Rakuša
V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
Turnir v malem nogometu
v Gorišnici
Med prireditvami ob prazniku občine Ptuj. pr\'a je bil tradicionalni
Eadalski pokal, bo tudi sobotni turnir v malem nogometu v Gorišnici, ki
o hkrati drugi memorialni turnir Antona Ternika. Moštva bodo igrala na
travnatem igrišču, prijave pa bodo sprejemali še v soboto do 8. ure. ko se
bo turnir tudi začel. Prijavnina je 500 dfinarjev.	j k
Z enega tradicionalnih turnirjev v Gorišnici	(foto I. kotar)
Bojan Žmavc in Ptuj I. zmagovalca
Podlehnika 83
JUBILEJNI PTUJSKI PADALSKI POKAL
Prva športna prireditev v poča-
stitev bližnjega praznika občine
Ptuj je bil jubilejni, 10. ptujski pa-
dalski pokal Podlehnik 83, ki so ga
izvrstno pripravili in izpeljali člani
aerokluba Ptuj. Začeli so ga v
soboto zvečer z nočnimi skoki na
cilj z višine 1000 m, nadaljevali z
dnevnimi skoki na cilj (disciplini
sta bili na letališču v Moškanjcih),
končali pas tradicionalnimi skoki v
podlehniško jezero. V nekoliko
okrnjeni konkurenci (zaradi sočas-
nega državnega prvenstva v Parači-
nu) so bili domačini, premočni in
zanesljivo zmagali.
Nočni in dnevni skoki so bili
prva disciplina letošnjega Pokala.
Zlasti nočni skoki so bili zelo pri-
vlačni in si jih je ogledalo veliko več
gledalcev kot prejšnja leta. Vre-
menske razmere so bile ugodne,
kljub temu pa od padalk in padal-
cev zahtevale dobro znanje. Po
prvem delu so bili v vodstvu trije
domačini, na vrhu Janez Vidovič in
Stane Čuš, takoj za njima pa Bojan
Zmavc. Tako je o zmagovalcu
odločal skok v jezero in plavanje.
Zmavc se je izenačil z Vidovičem,
Čuš pa ni imel sreče (pri doskoku v
jezero ga je padalo prekrilo in je
imel zato precejšnjo ,.zamudo"). V
primeru enakega števila točk odlo-
ča skok v jezero in zato je zmago-
valec desetega tekmovanja, ki se ga
je udeležilo 20 padalk in padalcev iz
Osijeka, Reke, Zagreba, Murske
Sobote in Maribora ter Ptuja,
domačin' Bojan Zmavc. Drugi je
Janez Vidovič, tretji pa Jože Pojbič
iz Murske Sobote. Med ekipami je
z veliko prednostjo zmagala prva
ekipa AK Ptuj pred Osijekom, Ri-
jeko, drugo ptujsko ekipo in Mari-
borom. Prvo ekipo Ptuja so sestav-
ljali Stane Čuš, Janez Vidovič in
Bojan Zmavc, drugo pa Sonja
Vršič, Zoran Peternel in Milan
Štumberger.
Številnim gledalcem ob podlehni-
škem jezeru so se s krajšim letal-
skim mitingom predstavili motorni
piloti in letalski modelarji AK Ptuj
in jim pokazali res izvrstne spretno-
sti. Pokale je najboljšim posamez-
nikom in ekipam podelil sekretar
AK Ptuj Valter Pliberšek, ki je v
krajšem nagovoru poudaril velik
prispevek članov, ptujskega zdru-
ženega dela, gasilcev, zdravstvene
in varnostne službe ter še zlasti po-
sadke letala AN 2 iz Zagreba k
odlični izvedbi tekmovanja, ki je
potekalo brez zastojev, brez naj-
manjše poškodbe in zelo ugodnem
vremenu. Pravtako se je zahvalil
gledalcem za dober obisk ter jih
povabil na 11. ptujski padalski po-
kal Podlehnik 84.
Tekst in foto:
1. kotar
Dnevni skoki so zahtevali dobro poznavanje termičnih zakonitosti
Atraktivni skoki s plavanjem so odločili zmagovalca
Najboljše ekipe
Najboljši posamezniki: od leve Ja-
nez Vidovič, Bojan Žmavc in Jože
Pojbič
PREDSEDSTVO 0K ZKS PTUJ
0 poHtičnovarnostni oceni
Ob dobri udeležbi članov in polni udeležbi novinarjev seje v ponedeljek, 1.
avgusta popoldne sestalo predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj. Glavna
točka dnevnega reda je bila obravnava političnovarnostne ocene v občini.
Sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS, Stanko Lepej je za uvod v
razpravo obširno obrazložil elemente za političnovarnostno oceno v občini, ki bodo
podlaga za ažuriranje celovite ocene. Pri tem je podrobneje razčlenil stanje v
gospodarstvu in gospodarjenje v letošnjem prvem polletju. V večini gospodarskih
vej so rezultati razmeroma ugodni, ponekod celo nad planskimi predvidevanji.
Posebej je opozoril na TOZD. ki so v prvem polletju letos izkazali izgubo in
razčlenil vzroke, ki so pogojevali izgubo.
V	razpravi so člani predsedstva OK ZKS opozorili, daje treba v oceno vključiti
posledice elementarnih nesreč (toča, suša), vprašanje odkupa sadja, zemljiško-
knjižni prenosi ob melioracijah, problemi na področju vzgoje in izobraževanja,
zdravstva in drugih družbenih dejavnosti glede omejitev porabe, posledice rasti in
sproščanja cen. nagrajevanje po delu. spodbujanje kreativnosti in podobno.
Po razpravi je bilo predsedstvo soglasno v tem. da je ocena, dopolnjena z
razpravo, dobra osnova, ki mora najti svoj konkretni odraz pri delu. Oceno bo
sprejel občinski komite za SLO in DS ter sprejel konkretne politične zadolžitve, ki
jih bo treba izvajati v vseh DPO. delegatskih skupščinah in samoupravnih organih.
Posebej je treba spodbuditi k aktivnosti sekretarje OO ZKS in prek njih vse
člane ZK za polno angažiranje pri uresničevanju nalog na področju stabilizacije in
izvršitve letnih programov. Naloga članov predsedstva in vseh članov občinskega
komiteja ZKS je, da so v tem času v kar najneposrednejših stikih z OO ZKS, za
katere so zadolženi, jim pomagajo pri delu, jih spodbujajo in skrbijo za sproten
pretok informacij.
Delovna skupina bo pripravila za sejo OK ZKS gradivo o samoupravni
organiziranosti v združenem delu, kar v bistvu pomeni uresničevanje sklepov 5. seje
CK ZKS. Pred sejo OK ZKS pa je treba v osnovnih organizacijah izvesti aktivnosti
in oblikovati stališča komunistov v združenem delu.
FF
Vabilo na regijsko tekmovanje
traktoristov
V	soboto. 6. avgusta bo na zemljišču kmetijskega kombinata Ormož pri Veliki
Nedelji 27. regijsko tekmovanje traktoristov in 9. regijsko tekmovanje mladih
zadružnikov in zadružnic. Tekmovanje pripravljajo kmetijski kombinat »Jeru-
zalem« Ormož — TOZD »Kooperacija«, mladi zadružniki in Zveza organizacij za
tehnično kulturo Maribor. Na tekmovanju se bodo pomerili traktoristi, ki so
pokazali najboljše teoretično in praktično znanje na občinskih tekmovanjih. Začetek
prireditve bo ob 7.3G, če bo vreme slabo pa bo tekmovanje naslednji dan, torej v
nedeljo.
JB
„ S ve ta s/ zemlja in blagor mu
komur plodiš..."
(Oton Župančič-Duma)
Župančičeve besede, napisane pred tolikimi leti, dobivajo v da-
našnjem času vedno večji pomen in smisel.
Te Zupančičeve besede bodo moto naše razstave. Ki jo pripravlja
aktiv kmečkih žena KS Gorišnica ob prazniku občine Ptuj v Gorišnici 6
in 7. avgusta.
S trudom in ljubeznijo bomo pripravile razstavo, ki naj bi pokazala
del tistega bogastva naših dedov, kar še danes skrbno čuvamo po naših
kmečkih domovih v spomin sebi in našim bodočim rodovom.
Pokazale bi vam rade kar zmorejo pridne roke kmečke žene in
matere danes.
Aktiv kmečkih žena KS Gorišnica vas vse prisrčno vabi na otvoritev
razstave v soboto, 6. avgusta ob 18. uri v prostorih os. šole Franc Belšak
v Gorišnici.
Ob 20. uri bo v ZD Gorišnica glasbeni večer, nastopajo pevski zbori
iz Cirkulan, Markovec, Vidma in Gorišnice, ter tamburaški zbori i2
Cirkulan, Vidma in Gorišnice.
K M
Vinko Vidic v Ptuju
Za sindikate in druge družbeno angažirane sile letos ni počitnic.
Potrebna je široka mobilizacija delovnih ljudi in občanov, ki mora
zagotoviti dosledno uresničevanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov.
Čeprav nam v poletnem času običajno vnema popusti, si letos tega
ne moremo dovoliti, potrebno ie maksimalno izkoristiti vsak delovni dan
in celotna razpoiozljiva sreusiva. Le dobro delo obrodi sadove in nas
popelje iz vedno večjega začaranega kroga izgub. Teh je tudi v ptujski
občini veliko.
Prav o njih in o tem, kako izboljšati poslovanje je bilo govora na
torkovih razgovorih Vinka Vidica, predsednika medobčinskega sveta
ZSS za Podravje s predstavniki dveh kombinatovih tozd: Petovijo in
Ptujske toplice. Obe temeljni organizaciji se namreč otepata z izgubami.
Poleg tega je Vinko Vidic obiskal tudi temeljno organizacijo za vzdrže-
vanje voz Ptuj in se pogovarjal s tamkajšnjimi sindikalnimi delavci.
MG
ZLATOPOROČENCA
ŠMIGOC IZ STOJNC
V soboto, 30. julija je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet slovesno,
sai sta pred pooblaščenim delegatom SO Ptni in mati^aripm dnvpsnn
obnovila zakonsko zvezo ANDREJ in MARIJA ŠMIGOC, Stojnci 135, KS
Markovci. Andrej ima danes že 75 let in je bil krojač, tri leta mlajša
Marija pa je gospodinjila in obdelovala zemljo. V zakonu sta imela 5
otrok, ob zlati poroki pa jima je čestitalo tudi 9 vnukov in kar pet pra-
vnukov.
Andrej in Marija Šmigoc med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlato-
poročenca.	Foto: Langerholc