1 Leto XIII. | Štev. 103 JELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 21-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 Maribor, 6. in 7. maja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1'— Poljska ostane samozavestna Beckov odgovor Hitlenu: Gdansk in Pomorjansko dva živi enjska interesa Potiske — Pol ska nota nemški vladi s še boli podrobno obrazložitviio poljskega stališča — Odmevi v nemškem, italijanskem, madžarskem in zahodnem tisku VARŠAVA, 6. maja. Beckov odgovor Hitlerju je po tukajšnjem tolmačenju na merodajnem mestu ustvaril jasen položaj. S tem odgovorom je Poljska odklonila nemške zahteve tako po priključitvi Gdanska, kakor po nemškem koridorju čez poljsko Pomorjansko. Pač pa je Poljska pripravljena pogajati se z Nemčijo o načinu, kako bi se zadostilo nemškim Interesom ne da bi se Gdansk priključil Nemčiji in ne da bi dobila eksteritorialno pot čez Pomor -jansko. Vendar Poljska sedaj s svoje strani ne namerava dati nobene nove iniciative za taka pogajanja. Poljska vlada stoji na stališču, da je Nemčija tista stran, ki nekaj hoče in ki po Beckovem govoru tudi ve, v kakšni obliki bi bila nova pogajanja mogoča. Zato naj sedaj sama prevzame iniciativo, ako se ji zdi, da je potrebna. Govor zunanjega ministra Becka VARŠAVA, 6. maja. Na včerajšnji seji sejma je poljski zunanji minister med drugim izrazil naslednje: »Nagli razvoj dogodkov me je pripravil do tega, da odložim javno izjavo do trenutka, ko bodo bistvena vprašanja političnega življenja na dnevnem redu. Posledice, ki jih je imela oslabitev mednarodnih kolektivnih ustanov, so prispele tudi do naših meja. SPORAZUM Z ANGLIJO Ob priliki mojega obiska v Londonu smo prišli po diplomatskih pripravah do sporazuma, ki je zasnovan na načelu popolne pomoči in podpore za primer, če bi bila katera koli od naših dveh držav neposredno ali posredno ogrožena. Način, po katerem smo prišli do soglasja, je bil tako popoln, da ima sporazum še posebno važnost. Poljska javnost naj ve, da sem pri Angležih naletel na največjo naklonjenost do naše države. Ugotovili smo popolno soglasje obeh vlad glede namer deče^v^sebinT:' DOLOČILA POGODBE Kakor je nemški vladi znano, je bil poljsko-nemški nenapadalni dogovor z IN KORIDOR? To je Pomorjanska vojvodina, ne pa »hodnik«. Tu živi zelo pičel odstotek Nemcev. Poljska nima nobenega razloga, omejevati svojo suverenost na tem ozemlju. Nemške zahteve glede Gdanska in avtomobilske ceste skozi Pomorjansko Beck je naglasil miroljubno prizadevanje poljske diplomacije ter poudaril potrebo mirnega sodelovanja med narodi. POLJSKA NOČE POSTATI SLOVAŠKA »Če nemški rajh navdajajo miroljubne težnje, in če se hoče poslužiti miroljubnih mevhd, potem so pogajanja možna. V nasprotnem primeru moramo razgovore za- vrniti. Poljska nikdar ne bo Slovaška, kjer obstaja trojna oblsat. O predlogu nenapadalnega pakta na 25 let nismo bili nikoli prej obveščeni. Za nas Poljake ne obstaja pojem miru za vsako ceno. V življenju narodov in držav je samo ena stvar, ki jo je treba ohraniti za vsako ceno, to je — čast.« Parlament je sprejel Beckov govor z velikanskim navdušenjem. Soglasno je bHa sprejeta resolucija, ki v celoti odobrava govor. Tudi ukrajinski poslanci so glasovali zanjo. General Zeligovski, osvo jitelj Vilne, ki je bil v opoziciji proti Becku, je stopil k zunanjemu ministru in mu stisnil roko. OVACIJE MNOŽIC VARŠAVA, 6. maja. Takoj po Beckovem govoru je prišla pred zunanje ministrstvo več tisočglava množica, ki je Becka, ko se je pojavil na balkonu, burno pozdravila. Beck se je zahvalil in dejal da bo nova poljska zunanja politika računala s čustvi polj s gar zaupanje računa. NEMČIJA NE VZAME NA ZNANjE BERLIN, 6. maja. Nemška vlada je sinoči dostavila nemškemu tisku poloficiel-ni komunike, po katerem je smatrati Beckov goy;>r ’cot rtJzadosten in ga zatorej nemška vlada ne more Smatrati kot odgovor na Hitlerjev govor. Anatole de Morale Te dni se je mudil na obisku v Angliji francoski minister za javna dela Anatole de Monzie in se sešel z nekaterimi angleškimi državniki, med drugim tudi z nadaljnjem razvoju velikih evropskih vprašanj. ODNOŠAJI S FRANCIJO Pariz in Varšava sta popolnoma istega mnenja o tem, da učinkovitost kakršne koli dogovorjene akcije ne morebiti odvisna od mednarodnih konjunktur, pač pa nasprotno, da morajo sklenjeni sporazumi pomeniti bistveno osnovo političnega ustroja v Evropi. POLJSKA IN NEMČIJA G. kancler nemškega rajha je vzel polj-sko-angleški sporazum za povod, da eno-strausko odpove sporazum iz I. 1934. Imel sem čast, sodelovati pri sklepanju tega sporazuma, ki }e pa izgubil pravi značaj v trenutku, ko so se pojavile težnje od strani Rajha, omejevati v smislu pakta svobodo naše politike, kar bi ne bilo v skladu z neodvisnostjo In častjo Poljske. Nemški vlada se je odločila za ta korak na podlagi poročil časopisja, ne da bi proučila mnenje angleške in poljske vlade glede značaja sklenjenega sporazuma. Pripravljen sem bil takoj po povratku iz Londona sprejeti nemškega veleposlanika, ki g© do danes ni smatral za potrebno, izkoristiti to priliko, če le nemška vlada smatrala pogodbo iz leta 1934. kot tako, da se osami Poljska, da se ji onemogoči prijateljsko sodelovanje 7. zahodnimi državami, potem smo mi takšno tolmačenje zavračali. VPRAŠANJE GDANSKA Svobodno mesto Gdansk ni Izmišljeno po versajski pogodbi, sad je pravega tolmačenja poljskih in nemških interesov. Nemški trgovci v Gdansku so zagotovili razvoj in blagostanje mesta, za kar se raora*o zahvaliti tudi poljski pomorski trgovini. Velika večina Gdanska je danes nemška, obstoj in blagostanje mesta je pa odvisno od gospodarske moči Poljske, Poljska nota nemški vladi VARŠAVA, 6. maja. Včeraj ob 18. uri do pogajanj. Tako stališče nasprotuje tudi je poljski legacijski svetnik Lubomirskl v določilom pogodbe iz 1. 1934„ pa tudi imenu poljske vlade izročil nemškemu časti In interesom Poljske. Poljska vlada zunanjemu ministrstvu memorandum sle- ni mogla odgovoriti na ponudbo o kondominiju glede Slovaške že iz preprostega razloga, ker je zanjo llzvedela šele iz govora drž. kancelarja. Sicer pa ne bi bilo mogoče spraviti v sklad naknadne poljske garancije glede Slovaške, ki je bila podana že prej v celotnem obsegu s strani rajha. INTERPRETACIJA DOLOČIL Poljska vlada nadalje nikakor ne more deliti nemškega stališča glede interpretacije poljsko-nemške pogodbe iz leta 1934., po kateri poljska vlada ne bi smela dne 26. I. 1934. sklenjen na temelju sledečih dveh pogojev: 1. da se obe stranki odpoveta uporabi vsakega nasilja; 2. da se sklene prijateljski dogovor s svobodnimi pogajanji. Poljska vlada se je teh načel stalno držala. Glede Gd&nska sta se obe vladi, da odstranita medsebojne težkoče, dogovorili, da bo poljska vlada spoštovala pravice nemškega prebivalstva, nemška vlada pa bo tam upoštevala poljske trgovinske interese. KRŠITEV DOLOČIL Po dogodkih lanskega septembra je pa morala poljska vlada z začudenjem ugotoviti, da se nemška vlada teh načel ne drži več. Zato je poljska vlada sporočila nemški vladi: 1. a) da bo poljska vlada zajamčila pravice nemškega prebivalstva v Gdansku, b) da pa zato pričakuje, da bo nemška vlada spoštovala poljske trgovinske interese v tem mestu; 2. poljska vlada bo omogočila s tehničnega stališča čim lažji prehod prometa med raj-hom in Vzhodno Prusijo. Končno je pa poljska vlada opozorila nemško vlado, da zavisl brezhibno razvijanje tranzitnega prometa čez Pomorjansko od striktnega izvajanja določil glede svobodnega mesta Gdanska. BREZ ODGOVORA NA NOTO Na to svojo noto poljska vlada cel mesec ni prejela nikakega odgovora. Šele iz govora kancelarja nemške države dne 28. IV. 1939. je poljska vlada izvedela, da smatra nemška vlada omenjeno pismeno zunanjim ministrom lordom i1alifaxom. Njegov obisk je bij baje v zvezi s koordinacijo javnih del v Franciji m Angliji v zvezi z obrambnimi potrebami. De Monzie je bil rojen 22. nov. 1876 v Ba-zasu v Girondi, postal je odvetnik, 1. 1909. rcpublikaosko-soctaHStični poslanec, 1 1920. radikalni senator, 1. 1925. prosvetni in nato gradbeni minister, 1. 1928. zopet poslanec in v sedanji Daladierjevi vladi znova minister za javna dela. Znan je tudi kot strokovni pisatelj mnogih razprav in knjig, med njimi zlasti sledečih: »Les reforme-s scolaires«, »Les rčformes maritimes«, »L’entrče du forum«, »Dti Kremi a-u Luxembourg«, »Ali Vaticam« ht »Destins liors sčrie« Vojna politika v Franci)! V Nemčiji pozabljajo, da imajo notranje politične krize v Franciji mnogo manjši vojaški značaj kakor drugod. Nobena ljudska fronta na Francoskem ne more ogražati solidnosti francoske vojaške fronte. V primeru vojne bo Francija mar-širala složna kakor en mož. (Iz knjige nemškega generala v. Metzcha »Razprava o vojni politiki«). Čemu garancij* na 25 l*t Povprečni poljski državljan, ki čujc o predlogu pakta o nenapadanju za 25 let, se ne more ubraniti vprašanja, kakšne sklepati pogodb s tretjimi silami, ker bi l vrednos« naj bI ta biI, k0 niti pakt, skie-to pomenilo, da se je Poljska s to pogod-i njen na 10 let ne velja, še preden je po-bo odrekla samostojni zunanji politiki, tebel rok. (Polslužbena poljska agencija To pa ni In ne more biti smisel te pogod- »iskra«} be. Pogodbe, ki Jih je Poljska sklenila s tretjimi državami po L 1934. niso v ničemer naperjene proti Nemčiji, kakor tudi ni bila poljsko-francoska pogodba, katero Je poljsko-nemška pogodba priznala. Sicer pa velja načelo medsebojne enakopravnosti tudi v tej točki. Saj je tudi Nemčija po I. 1934. sklenila s svoje strani nove pogodbe s tretjimi državami, tako n. pr. z Italijo In Slovaško. Pogodba z zadnjo, ki dovoljuje Nemčiji graditi na Poljskem utrdbe, Je celo naperjena proti Poljski sami. S poljsko-nemško-pogodbo Iz 1. 1934. se Je Izločila vojna kot sredstvo za reševanje medsebojnih sporov. Ako to načelo ne bi več vellalo, se tudi Poljska ne bi več čutila vezano na to pogodbo. Sicer Je pa bila sklenjena ta pogodba za dobo 10 let in v njej odpoved sploh ni bila predvidena. KLJUB TEMU ŠE ZA POGAJANJA Čeprav Poljska v ničemer ni kršila pogodbe iz 1. 1934. in se pravno ne more ‘V.-Vu’i'iV V)Vi,»ViS «v<* V času, ko se dan za dnem postavljajo na glavo »poštena zagotovila odličnih mož«, je »Pester Lloyd« napisal: Primer kralja Zogua je poučen, kako sta oklevanje in dvoličnost v politiki usodna. S vestnost položaja, železna odločnost in zvestoba do prijateljev so edino dobri principi etično visoko stoječe, koristne politike... Zakaj preganjalo svobodni tltk? Zato, ker ljudje mislijo, da lahko laže okradejo slepca kakor človeka, ki dobro vidi, in da morejo laže prevarati neumni narod od prosvetljenega. (Helvetrus.) Do zadnjega trenutka . . . Italijanski narod se vprašuje, kaj bo država napravila v primeru spopada mod Berlinom, Varšavo, Londonom in Parizom. Povprečni Italijan instinktivno občuti, da bo država do zadnjega trenutka noto poljske vlade kot odklonitev gotovih : strinjati z naziranjem nemške vlade, da dejstev, ki so se medtem Izvršila v svo- j bi bila upravičena k odpovedi, je vendar, ohranila svobodo manevriranja, In rafiu-bodnem mestu Gdansku. Na temelju ta- poljska vlada tudi tokrat še pripravljena na. da je še dosti načinov za mimo re-kega stališča, po katerem ena stran sa- (sprejeti nova pogajanja, toda le pod do- žrtev- sporov. V njegovem molku se skri-mo stavi svoje zahteve, druga bi jih pa govorjenim varovanjem temeljnih načel, jva odločitev v poslednjem trenutku, piše morala samo sprejemati, ni mogoče priti ki jih je poljska vlada obrazložila. »Pariš Midi«. M a r i b o r, 6. maja. I Z zadovoljstvom pride človek zopet po daljšem času v našo prestolnico. Z zadovoljstvom zato, ker je Beograd res posta! velemesto, ki se nam ga, kar zunanjega iz-gleda tiče, kmalu ne bo več treba sramovati, kadar ga bomo primerjali z drugimi središči evropskih držav. Dve leti človeškega življenja ni veliko. V življenju z ameriško naglico razvijajo-, čega se velemesta pa pomenita dve leti | ogromno. Koliko novega je bilo v zadnjih1 dveh letih v Beogradu zgrajenega! In zgrajeno tudi z našim denarjem. Pri nas! bi verjetno s tem denarjem še več sezidali, ker smo Slovenci pač varčni. j Naj bo že, kakor je: Beograd je danes velemesto, ki se počasi, pa gotovo otresa orientalne navlake. Otresa se je vsaj na zunaj, ker izginjajo vsi znaki preteklosti. Na znotraj gre izprememba le počasi od rok. Kakor vidiš še vedno poleg visoke palače pritlično hišico iz predvojnih ča-1 sov, tako opaziš tudi na ulici pomešan' Vzhod in Zahod. Za nas, ki smo nekako v sredini, sta nepismeni homoljski pastir v opankah, raševini in s kučmo na glavi,' ki se pogaja na cestnem vogalu z dalma-' tinskim krošnjarjem Markom za žepni nož ter ga ne kupi, ker se ne pusti oro-1 pati, ter strahovito našminkana beograj-1 ska dama, ki si meni nič tebi nič sredi1 pločnika sezuje čevelj in popravlja noga-1 vico -- skok iz Orienta v Okcident je1 prevelik, da bi se v eni generaciji posre-] čil — interesante podrobnosti. Zanimive tudi za tujca, ki občudujejo vrvenje in1 življenje naše prestolnice. Toda to so postranske stvari. V-Beogradu doživiš še vse kaj drugega in ti doživljaji te na prestolnico vedno znova navežejo in te prisilijo, da pozabiš marsl-1 katero njeno napako. S komerkoli govoriš, prvo vprašanje, ki ti ga zastavi je: kako ste na severni meji? Toliko zanimanja za vse poedinosti, za: vse dogodke in še posebno za našo od-1 ločnost, ne najdeš nikjer. Niti v Ljubljani J Kaj še! Ljubljanska kavarniška omizja1 imajo dovolj časa zanimati se za vse drugo, samo na severno mejo pozabljajo.! Beograd pa gleda na dogodke z drugimi' očmi. Srbom se vidi, da imajo že čez sto1 let svobodo in svojo državo. In vprav svoboda je tisto, za kar so bili vedno j pripravljeni boriti se. Kultura in drugo so1 vse postranske stvari, ki so in padejo s svobodo. | Ali si že doživel, da se kje drugje vsi brez razlike živo zanimajo n. pr. za vzhodno mejo? Ne, ker jim to ni v tradi- ciji, ni v krvi. Kakor je skok od homolj-l skega pastirja do beograjske dame prevelik, da bi se posrečil, tako je drugod, doba suženjstva še premalo oddaljena in doba svobode prekratka, da bi lahko ob-j čutili in mislili na vse to, kar je potrebno, da občutijo tisti, ki hočejo biti odgovorni.) Preko noči se ne postane zahodnjak; preko noč! se ne postane državnik! Kakor obrabljeno frazo je slišati trditev, da Slovenci v odločilnih trenutkih nikoli nismo bili pripravljeni. Na žalost le prevelikokrat to ni fraza, ampak suho dejstvo. Zato pa si pomirjen in zadovoljen, ko ne vidiš povsod vtikanja glav v pesek, temveč mnogo trdne odločnosti in pripravljenosti. _____________________________________ Rr. Pot angleško kraljevske dvojice v Ameriko LONDON, 6. maja. Angleški kralj je včeraj sklical tajni svet »privy conciU, kateremu je poveril svoje prerogative za časa odsotnosti v Kanadi in USA. Ves dam je vladala velika aktivnost v Bu- dktoghamski palači, kjer so se vršile zadnje priprave za odpotovanie. Prav talko je kralj sprejel regentski svet, ki ga tvorijo kra.pca-niati, vojvodska Kentski in Oloucesterski ter vojv. Coonaughtski. Na poti v Portsmouth bosta spremljali kralja in kraljico obe princezi. PORTSMOUTH, 6. maja. Prekoooe-anska ladja »Errrpress of Australia. je dospela že včeraj semkaj. Popoldne se bosta vkrcala nanjo angieški kralj in kraljica ter se prepeljala preko Atlantika v Kanado in USA, kjer bosta ostala nekaj dni. Preko Oooeana bosta parnik sprem-IjaJi križarki »Southamptonu in »GJas-gow«, nekaj čaisa pa tudi tuniška ladja »Reoulse«. Predsednik Grelser pri Hitlerju 'HTFCir.AnFM fi niaia Včeraj Je Hitlerju vnti Rihhentroo in VOdfc lOoHja.- BERCHTESGADEN, 6. maja. Včeraj je prispel iz Berlina v So!nograd z letalom berlinski papeški nuncij in nadaljeval na-| to z avtomobilom pot v Berchtesgaden. Vj Berchtesgaden je prispel tudi nemški zu- ( nanji minister von Ribbentrop in se tam ustavil pred nadaljevanjem poti v Italijo. Ob času Beckovega govora sta bila pri Hitlerju von Ribbentrop in vodja nacio-nalnih socialistov v Gdansku ter p.ed-sednlk gdanskega senata Greiser. Sinoči je von Ribbentrop odpotoval v Italijo, . kjer se danes popoldne sestane z italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom. Glavni predmet razgovorov bo Poljska. Odmevi v evropskem tisku NEMŠKI TISK. BERLIN, 6. maja. Nemški tisk zavzema nasproti Beckovemu govoru odločno stališče. »Volkischer Beobachter« razpravlja zlasti o trditvi, da Poljska in Anglija nimata nobenih napadalnih namenov nasproti Nemčiji. List pravi, da ta trditev ni resnična. Pisanje poljskih, in angleških listov govori odkrito za politiko obkrože-vanja. »Berliner Bbrsen-Zeitung« piše, da je Poljska odklonila nemško roko in se pridružila obkroževalni politiki Anglije. Vendar pričakuje list, da bo Poljska napravila v svojem lastnem interesu novo lojalno gesto in se z novimi pogajanji opravičila. Nemčija je ponudila Poljski sporazum, v katerem ne zahteva nič drugega, kakor da se ji priključi Gdansk in da ozek koridor čez Pomorjansko. Ako Poljska to odklanja, zamuja najugodnejšo priložnost po vojni, doseči z Nemčijo dobro razmerje. »Allgemeine Zeitung« v Kraljevcu pa piše, da Beck ni bil jasen in se je spustil v polemiko, ki nikamor ne vodi. Gre le za obkroževanje Nemčije, česar se mora tretji rajh dobro zavedati. ITALIJANSKI TISK. RIM, 6. maja. Italijanski listi objavljajo Beckov govor, komentarji šo pa še redki. »La Tribuna« je objavila govor pod naslovom »Poljska se ne namerava odreči kontroli nad Gdanskom« in pravi, da Beckov govor ni izpolnil italijanskih pričakovanj, kakor se tudi ni oziral na italijanske nasvete in svarila. »Giomale d’ Italia« dvomi, da bi bil Beckov govor v interesu Poljske. Poljski je mogoče dati sedaj le en nasvet: naj se realistično zave svojih Interesov In naj se ne vprega v službo tujih. Svojega stališča ne sme pretirati in odklanjati upravičenih nemških zahtev, ki edine morejo pripeljati do sprave med Ber!;nom in Varšavo. VTIS V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 6. maja. V Budimpešti je povzročil Beckov govor veliko razočaranje. Poljska vztraja dalje na svojem protinemškem stališču. Madžarska, ki je s Poljsko v prijateljstvu, mora to odkrito obžalovati. V tem smislu se izraža tudi tisk. MNENJE V LONDONU. LONDON, 6. maja. Beckov govor je napravil tu odličen vtis in ga vsi pozdravljajo. Nadaljnja pogajanja niso nemogoča, toda zastavljene so jim točno določene meie. IN V AMERIKI. WASHINGTON, 6. maja. V diplomatskih in političnih krogih USA sta napravila tako Daladierjeva izjava kakor Bek-kov govor kar najboljši vtis. Smatrajo to kot dokaz o konsolidaciji mirovne fronte. PARIŠKI GLASOVI. PARIZ, 6. maja. Ves pariški tisk, od levičarskega »L’Oeuvrea« do desničarske »Action Francaise« odobrava Beckov govor. Po »Ere Nouvelle« je to glas velikega naroda. »Le Figaro« ugotavlja, da preveva Rooseveltovo poslanico, predvčerajšnji Daladierjev govor in včerajšnji Beckov govor sla ista misel: nadvlad je ali sovla-dje. Ves svet pa se sprašuje, ali bo prevladala dobra volja? »L’Oeuvre« naglaša zgodovinski razvoj Gdanska. Gdansk je ustanovil v drugem stoletju slovanski vojvoda. Kasneje so ga preoteli nemški križarji. Nato ga je osvobodil zopet poljski kralj. Ob drugi delitvi Poljske pa je prišel zopet pod nemško oblast. Leta 1813. je zaprosil Gdansk za zaščito Napoleona. Toda prineslo mu jo je šele leto 1919. »L’Excelsior« vidi v Beckovem govoru utemeljitev življeniskih pravic Poljske do izhoda na morje. Odgovor Nemčije bo določil tudi stališče Francije. Stališče Poljske do ponudbe glede Slovaške da slutiti tudi stališče Italije, Madžarske, Bolgarije n&pram podobnim okolnostim. »Le Petit Parisien« naglaša, da je sedaj svet informiran in da je govor Becka deležen nedeljenega odobravanja Pariza, Londona in Washingtona. S tem v zvezi je tudi in teresantna aluzija na ev. delitev vzhodne sosede Poljske. »Echo de Pariš« zaključuje, da je bil Beck včeraj zopet bolj vojak kakor politik, in to vojak po vzoru Pil sudskega. Poga'an'a z Rusijo se na-dalju'ejo LONDON, 6. maja. Na včerajšnjem zasedanju parlamenta je Chamberlain glede angleško-ruskih pogajanj izjavil, da potekajo ugodno in se bližajo kraju. Francija je v Moskvo že odposlala svoje pro-tipredloge, dočim bo Anglija to storila v kratkem. V ostalem mora naglasiti, da vlada ne more kar tako sprejeti predloge druge vlade, ne da bi slednji poslala svoje mnenje. Dogovori Anglije s Francijo, Poljsko, Romunijo in Turčijo so zaklju" čeni. V teku so pogajanja z Rusijo in še nekaterimi zainteresiranimi vladami. Državni podtajnik je zanikal, da bi bila angleška vlada ponudila nenapadalne pakte baltskim državam. zahteva," da ohrani prijateljske odnošaje z vsemi državami. Galencu se je vrnil v Bukarešto BEOGRAD, 6. maja. Včeraj dopoldne se je sestal romunski zunanji minister Ga-fencu z jugoslovanskim zun. ministrom dr. Cincar-Markovičem na daljšo konferenco. Nato je bil Gafencu v avdienci pri kraljici Mariji in pri knezu namestniku Pavlu. Popoldne ga je sprejel ministrski predsednik Cvetkovič. Zvečer je bila v romunskem poslaništvu svečana večerja, po kateri se je Gafencu odpeljal v Bukarešto. laponska hoče ostati nevezana TOKIO, 6. maja. Japonski zunanji minister Arita je na vabilo nemškega in italijanskega veleposlanika, da bi se tud! Japonska pridružla vojaškemu paktu z njihovima državama, sporočil, da vodi Japonska neodvisno zunanjo politiko in da se ne bo pridružila ne demokratskemu ne totalitarnemu bloku držav. Njen interes Proslave francoske revolucije PARIZ, 6. maja. Včeraj so se vršile uvodne svečanosti v nizu proslav 150-letnice francoske revolucije, ki bodo trajale ob zgodovinskih datumih tja do septembra. Včeraj so slavili v Parizu proslavo 150-letnice sklicanja generalnih stanov v Versailles po Ludviku XV. Pri tej priliki je naglasil Herriot absolutno edinost francoskega naroda, prezident Lebrun pa je dejal, da bo francoski narod, 25 let po bitki na Marni, odgovoril na vsak napad z duhom francoske revolucije. MADŽARSKA IN POLJSKA BUDIMPEŠTA, 6. maja. Zunanji minister Csžky je na zadnjem zasedanju poročal o svojih vtisih na berlinskem obisku. Med drugim je izjavil, da je na nemško ponudbo čim tesnejše naslonitve na Berlin glede Poljske odgovoril, da želi Madžarska ohraniti s Poljsko staro prijateljstvo. Tej izjavi nima ničesar dodati. BRAUCHITSCH SE VRAČA V RIM. RIM, 6. maja. Danes prispe iz Tripolisa vrhovn? poveljnik nemške vojske general Brauchitsch v Rim, kjer se bo sestal vodilnimi osebnostmi. Vremenska napoved: Pretežno oblačno, mestoma deževno, nekoliko topleje. Polagoma zboljšanje vremena. Prevladovalo bo oblačno vreme. Vetrovno in hladno. Včeraj je bila najvišja ioplota v Mariboru 13.4° C, danes najnižja 6° C, opoldne pa 15.4° C, Cvetkov čeve 2 ava Na razne govorice, da so se pogajanja jkrog sporazuma, ki se zdaj dopolnjujejo v Beogradu, razbila, je včeraj miinvstrski predsednik Cvetkovič izjavil novi-,, nar jem: »V teku pogajanj, ki so se vodila v Zagrebu med menoj in g. dr. \ a-dimirjem Mačkom, predsednikom Iir-vatske seljačke stranke, so bili zadnje dni izdelani obojestranski predlogi, ki se, še /edno proučujejo.« Druga piai zvona... Včeraj smo poročali o razlogih,-ki jih navajajo katoliški akademiki ljubljanske univerze o razpadu skupne akcije Narodnega bloka. Zdaj se oglaša »Narodni akademski blok« sam, ki pravi, da so se vsi akademiki prostovoljno odrekli nazorskim trenjem, zavedajoč se, da je treba posvetiti sedaj vse sile temu domovini.« Z vsemi močmi se trudimo, da bi ohranili nepolitični značaj bloka. Del katoliških akademikov pa se je delu iz nerazumljivih razlogov odtegoval, čeprav so tudi njihovi delegati odobrili program, določali deputacije in pošiljali brzojavke. — Štiri katoliška društva so odpovedala sodelovanje, žal nam je, toda Narodni blok bo deloval dalje. Vse one, ki nas bodo pri delu ovirali, bo obsodila zgodovina. Naše delo je častno, vrata so vsem dela-voljnim odprta. Prosimo javnost, da nas podpira!« Proglas so podpisali Maks Jeza, Vlado Vodopivec in Vekoslav Iskra. Američani o naši nevtralnosti V cilju, da obdrži dobre odnošaje z Italijo in Nemčijo, ima Jugoslavija le željo, da ohrani svojo nevtralnost. Ker ji Fran-1 cija in Anglija v današnji situaciji ne moreta nuditi dovolj jamstev, si ustvarja ona sama povoljno stanje do Italije in Nemčije. To pomeni, da se Jugoslavija ne opredeljuje za noben blok, ker noče, da bi bila predmet napada. Vočigled morda le začasnih jamstev se Jugoslavija nadeja, da bo glede na zunanje dogodke našla bazo, na kateri se bodo izravnala notranja nesoglasja in tako stvorila močna država. (»Washington Post«). P.osvetno delo Hercegovki, hrvatska društva »Napre-daik« in »Seljačka sloga« ‘se mnogo prizadevajo za pobijanje nepismenosti. Zdaj so razdelili knjižne nagrade onim kmetom, ki so se v letošnji zimi naučili čitati. Tako je šlo v Posušje 220, v Mrkoujič-grad 50, Livno 30, Duvno 200, Staro Ri-jefco 50 in Mostar 400 knjig. Verski zaklad katoliške Cerkve Izšla je uredba o prenosu verskega zaklada v roke katoliške Cerkve. Premoženje na bivšem Kranjskem, ki ima samo v obsežnih gozdovih na Gorenjskem vrednost blizu 200 milijonov din, preide v last in upravo ljubljanske škofije. Selitev industrije iz Slovenije Nikakor ne gre, dd se vprašanje bega in dustrije iz Slovenije tako neodpustljivo malo ti in da naši odgovorni javni delavca delajo, kakor da se jih to vprašanje sploh ne tiče. Kaj pa se jih tiče, če je zanje irelevantno, kadar pride 500 ljudi ob zaslužek? Saj politično delo ni navsezadnje le v tem, kaj kdo misli o tem ali onem dnevnem javnem vprašanju, temveč tudi v tem, kako ljudje žive. (»Trgovski bst«). Pomen manjšin če gledamo danes po Evropi na usodo malih narodov in vidimo na vseh straneh ali njih zlorabljanje ali pa njih odkrito zatiranje, nas more nedvomno krepiti upanje, da se porast pomena malih narodov in narodnih manjšin, ki so na strnjenem ozemlju odtrgane od materinske zemlje, ne bo dal ustaviti tam, kjer bi kdor koli hotel. Zatirani mali narodi bodo pomenili vedno večjo nevarnost za miren razvoj prizadetih držav, ne glede na njih veličino. Država, ki grmadi v sebi kopico nacionalno, gospodarsko in socialno nezadovoljnih ljudi, gre nevzdržno svojemu razpadu nasproti. (B. Grafenauer, Dejanja). Nova spoznanja Dr. Igor Rosina ima Jezus božjo naravo; njim nasproti stoje KaldejcI, ki mu priznavajo le človeštvo. — Storži in z njim vred vsej kulturni Evropi, ki je šla skozi dobo renesanse in humanistov, se zdi nerazumljivo, kako morejo biti to zadostni razlogi, da se H ljudje iste krvi in jezika zaradi tega medsebojno sovražijo, da Jakoblt ne bo nikdar vzel Kaldejke in da je ta čisto duhovni spor različnega religioznega gledanja bil v stanu razbiti ne samo idejo enotnosti rodbine, temveč tudi vsake družabnosti in socialnega zakona in tako v kali zadušiti možnost kristalizacije naroda v duhovno nacionalno enoto. Naj mi bo odpuščeno; ob teh Jakobitih in Kaldeieih sem se spomnil nas Slovencev in nacionalno tako nedovršene dediščine, ki jo prevzemamo od jakobltsko-kaldejskih generacij pred nami. V ostalem gre pri nas za mnogo manj kot tam v onemogli Siriji. AH tudi pri nas bodo prišle generacije, ki Hm bo vse to tuje In nerazumljivo, kakor je danes Storži kal-dejsko-jakobltskl spor na Libanonu. Niti smisla ne bodo razumele več od konfliktov idej, ki so nas privedle skoraj na rob narodne dezagregadje. Toda hvala Bogu, baš v teb dneh pretresov narodnega organizma vidimo, da gre le za lupino, medtem ko je še jedro nenačeto in vse fasade in kuiiserije nam ne prikrijejo tega spoznanja. Za nami pa prihaja generacija, neprimerno vitalnejša od naše, neprimerno pozitivnejša in nacionalno neprimerno bloj zavedna. Kljub vsej gospodarski depresiji ta mladina ni deprimlrana in kompleks nacionalne manjvrednosti von Schiwitzov izginja v zgodovino. Morda je ta generacija boli ravnodušna napram kulturnim vrednotam in abstraktnim idejam. Toda sposobna je zbuditi narodni in socialni optimizem, kakor ga niso poznala stoletja In to je trenutno neizmerno važnejše za nas. Kajti mi, ki nam je še v kosteh vse tisočletje zvijačnega pripogibanja in tlačanske revščine, komaj slutimo, kaj pomeni lastna državljanska zavest za vzgojo značaja Dober svet gospod^«"- ^ perejosame Perilo kupujete vendar same-zato naj bi kupovale tudi nfl-lo same! Ne samo vonj perila -temveč tudi njegova traj-nost je odvisna od mila. S Schichtovim terpentinovim milom prati se pravi: perilo tako negovati, kakor si želi vsaka dobra gospodinja. TERPENTINOVO MILO vsakega posameznika in ves narod. Saj m Hercegovini najtežje zapreke. Tu preše komaj probujamo v življenje. Za eno zgodovinsko spoznanje pa smo se obogatili. Da je daleč najvažnejša dolžnost vsake državniške politike, da socialno, moralno in fizično pripravlja in pripravi narod za one neizbežne usodne trenutke, ko ima prenesti moralno in materialno najtežje obremenitve, ko gre za njegov biti ali ne hiti. Zanimivo gledanje na sporazum Gojmir Sagadin Slovenci, kaj malo historičen narod smo skušali stabilizirati našo narodno misel skoraj izključno po literaturi. Toda danes, ko vsi vibriramo, ker vemo, da se stvarja nova usoda Evrope in ko ob celonarodni duhovni mobilizaciji tehtamo naše moralne rezerve, vidimo, da samo to za dokončno afirmiranje narodne misH ni dovolj. V boju narodov za mesto na soncu je sama knjiga premalo. Srbi imajo do kraja razvit kult skrajne žrtve, simboliziran v Kosovskem hramu in majki Jugovičev. Še njihove kletve kažejo na prometejsko vitalnost tega naroda, ki instinktivno čuti, da ne more in ne bo propadel, naj pride kar koli. Hrvat-ski kumek, ki prlpeljava ponižen ob sobotah svoj skromni pridelek na trg bana Jelačiča, ima vendar v svojem srcu ogromen, neizčrpen zaklad: vizijo njegove seljačke državnosti, temelječe na pravici in resničnem, globoko občutenem člove-čanstvu slovanskokrščanskega bratstva. Njega je kmetski pokret bratov Radičev v resnici »probudio u život«, napravil ga zopet za človeka in vsa tuja propaganda se ob tej steni živega narodnega ideala razbija v nič in vsa Esplanada z vsemi frajlicami, kistihand in vso zapadno navlako ga ne more spraviti z ravnovesja. In mi Slovenci, ki imamo vzdržati pritisk dveh velikih, visoko razvitih civilizacij, ki že skozi stoletje in še danes vodimo kulturen boj tako rekoč za vsako našo dušo — kaj imamo mi, na kar bi se lahko oprli v tem težkem času kot na skalo! V zadnjih pretresljajih ie kakor od stene odpadal omet in videli smo, da je bil le omet kar smo smatrali, da je tloris zgradbe. Pod lupino je življenje, ki ga še ne poznamo in ki še ni Izkoriščeno. Mi še nismo dospeli do srca našega naroda, do njegovih zadnjih zakladov, do njegove končne socialne in politične formule in narodni ideal še ni aktiviziran. Morda je to prihranjeno bodočim rodovom. Toda neka] je v naših močeh. Likvidacija dedščine glavnega kulturnopolitičnega sistema Slovenije zadnjega petdeset -letja, ki nas je v tej dobi duhovnega prisiljevanja, pa bilo od te ali one strani, tako zelo oddaljil od samih osnov možnosti narodnega sožitja; od možnosti človečanskega bratstva med nami, k! lahko pride samo v atmosferi duhovne svobode. Da smo imeli vsaj katolicizem Fochea ali Verdiera! Toda kakor s slepoto udarjeni smo sami razkrajali naš narodni organizem in šele danes se strahoma sprašujemo, kako je bilo mogoče, da smo zašli tako daleč. Gotovo: skoraj vsak naš človek hoče živeti po trdnih, umstveno utemeljenih smernicah, zasidranih v svetovnonazorskem gledanju. Toda vsa ta težnja za nniverzalizmom, vsa ta urejenost, preciznost in podrobna delavnost nam ne bo pomagala, ako nimamo onega, kar ima intuitivno, že po najskrivnejši tajnosti svoiega bitja zadnji srbijanski graničar na naši meji: državljanski ponos svobodnega človeka, samo ob sebi umljivo pri-rpavlien na vsako žrtev, čustvo, prosto vsakega materializma ali spekulativnega amstvovania. Univerzalizem nacionalno izkristaliziranega naroda, ki je svojo narodno stabilizacijo dovršil, ie duh večnosti in poroštvo njegove -rasti. Toda pri malem, vedno znova ogroženem narodu, čigar člani so še nuino obremenjeni z vsemi dednimi lastnostmi suženjstva in bede: zavistjo, ozkosrčnostjo in nestrpnostjo, ie lahko smrten. Naš univerzalizem nam je dal Mahniča in Barago, Kopitaria in Miklošiča; vsako leto nam pošilja v svet cele vrste sester in mlsionariev, ki so zavestno žrtvovali svoia življenja. Toda, kakor da smo ob tem duhu askeze — odpovedi tudi narodnemu iazu — raz-brizgali preveč naše najboljše krvi in postali slabokrvni; sami med sebol j>a skoraj pozabili živeti. Prof. Sforza opisuje kulturnopolitične prilike Libanona in Sirije, ki so temu narodu iste krvi za vedno onemogočile vsak razvoj k narodni enoti in ga obsodile, da je ostal pocestni prah človeštva, v pomilovalen nosmeh vsakemu kulturnemu Ev-ropcu. Tu so Jakobi ti, po katerih mnenju »Skrajni čas je že, da se to famozno vprašanje čimprej reši!« je dejal ugledni srbski znanstvenik, univ. prof. dr. Dra-goljub Arandjelovič na predavanju, ki ga je imel nedavno pred polno dvorano Ko-larčeve univerze v Beogradu. Dr. Arandjelovič ni politik, zato je bilo pričakovati, da se bo kot znanstvenik dotaknil važnega vprašanja na podlagi svojih državnopravnih dognanj m nam prikazal najprikladnejši sistem, *ki bi pri urejevanju države odgovarjal težnjam večine prebivalstva. Zato je težko razumeti, da se je predavatelj iz znanstvenega razglabljanja pravno-poMcnih problemov spustil na kraju na subjektivno, politično pot ter prikazal stanje, ki ne odgovarja mišljenju večine srbskega naroda. Taikoj spočetka predavanja, ki je bilo pripravljeno že pred dvema letoma, pa je zaradi političnih prilik prišlo šele sedaj pred javnost, je predavatelj poudaril, da si moramo biti na jasnem, ali zastopamo stališče enotnega jugoslovanskega naroda in njegovih treh plemen, ali pa pristopamo h genezi, da je Jugoslavija domovina treh narodov, Južnih Slovanov. Slednje stališče je zastopal sam predavatelj, ki je naglasil, da isti jezik še ni zadosten argument za fikcijo enega naroda. Svojstveni zgodovinski razvoj, vera in narodna zavest imajo poglavitno vlogo v razvoju vsakega naroda. Srbi imajo že od nekdaj svojo državo, šole, ministrstva itd. Prenasičeni srbstva je umljivo, da so ob vstopu v novo domovino sprejeli jugoslovansko orientacijo. Od tod tudi dejstvo, da se danes mnogi Srbi sprašujejo, kaj naj prav za prav hrvatsko vprašanje pomeni. Hrvati niso prišli v narodno skupnost zato. da bi izgubili svoje ime in narodni duh. nasprotno, hočejo se v tej državi svobodno, individualno in enaikopravno razvijati ter pri tem ohraniti vsaj tiste pravice, ki so jih imeli že v Avstro-Ogrski. Bistvo v hrvatskem vprašanju je osnovno gledanje na državno ureditev. Izhod je dvojen, unitaristični in federalistični. Integralni jugoslovanski politiki so krivi, da je federalizem postal nekakšno strašilo za narodno in državno edinstvo, ki ga v stvari sploh ni. Srbi se nikoli niso odrekli svojemu narodnemu bistvu; stališče Hrvatov in Slovencev v tem pogledu je znano. Bistvo federalizma je, da bi bila država močnejša, če bi bili v njej trije zadovoljni narodi. Zamislimo si samo, s kakšnim zaupanjem bi Srbi gledali na Zagreb, če bi bil on sam upravni center države! Federacija se vsiljuje kot nujna rešitev, vprašanje je le, ali naj se izvede na temelju zgodovinskih ali narodnih meja. G. prof. Boris Sokolov je objavil v zadnji sobotni številki »Večernika« pod tem naslovom članek, Iči so mu dala pobudo moja izvajanja v eni prejšnjih številk, v katerih sem se zavzemal za reail-nejše slovensko gledanje na svetovna politična dogajanja. G. profesor našteva uvodoma, kaj je carska Rusija od carice Katarine II. storila za osvobojenje Slovanov, kar je vse točno in nihče noče in ne more oporekati. Vendar je tudi tu potrebna mala korektura: izhodišče zanimanja ruskih carjev za bal-kaske Slovane ni bilo v slovanstvu, ampak v pravoslavju. Mimo tega so pa bile za tem še druge želje, med njimi v prvi vrsti zlomiti moč otomanskega imperija in odpreti Rusiji pot s črnega morja skozi Bospor in Dar- haja dr. Arandjelovič od narodno-prav-nega naziranja na politično polje. Od tod tudi njegovo oddvojeno mišljenje glede hrvatskega ali srbskega Dubrovnika, ki da je srbski že zaradi trgovskih stikov v preteklosti s Srbijo, dalje glede 400,000 Hrvatov, ki bi po njegovi razmejitvi ostali izven ožje opredelitve Zagreba, pa bi se vendar, »najmanj ogroženi, latoko počutili kakor doma«. Nasprotno s to trditvijo je logični nesmisel predavateljevo mnenje, da bi baili Srbi pod hrvatsko Dalmacijo, brvatskim delom Bosne in Hercegovine zapostavljeni. Dr. Arandjelovič je mnenja, da bi v novo urejeni državi centralna oblast vsebovala krono, vojsko, zunanjo politiko, trgovino, industrijo, finance, carine, železnice, pošto in vrhovno sodišče. Skupno zakonodajstvo bi bik) civilno, kazensko, oba postopka in menično. Pri tej razdelitvi je popolnoma pozabljeno bistveno gospodarsko vprašanje Hrvatov. Eden izmed najmočnejših argumentov je dobil popolnoma stransko vlogo. Zamisel centralnih funkcij po dr, Aran-djeloviču nam ne daje nikakih garancij, da bi s>e ta enakopravnost lahko tudi stvarno izvajala. Predavatelj postavlja prvotno celo vprašanje na pravno osnovo samoopredelitve naroda, zaključuje pa z maksimumom srbske volje za popuščanjem. S tem je vprašrmje postavljeno na nedemokratično osnovo maksi-mov in rainimov. Rehar danele na svobodno Sredozemeijsko morje. Prav tako tudi za osvoboditev Belorusov in Ukrajincev izpod poljske nadoblasti ni bilo odločilno njihovo slovanstvo, ampak pravoslavje. Iz vsega tega sledi, da je poznala carska Rusija slovanstvo le do tam, do koder se je Mo s pravoslavjem. Nepravoslavni Poljaki, Čehi, Slovaki, Hrvati in Slovenci je niso zanimali To velja seveda za oricielno carsko Rusijo. V neoficielni je pa bilo nekaj, čeprav malo posameznikov, ki so res čntfli slovansko poslanstvo Rusije, a bili so brez vpliva. Tudi etnografska razstava v Moskvi 1. 1867. je bila njihovo delo. Zadeva zase je poglavje o Ukrajincih. O tem, ali so poseben narod ali le del raškega naroda, in aH je njihov jezik sa- Narodnostna razmejitev ima v Bosni Poslanstvo Rusije in Slovani Radlvo mostojen ali le narečje ruščine, je brezplodna vsaka debata, ker morejo na to odgovoriti končnoveljavno le Ukrajinci sami. Take debate in dokazovanja poznamo prav mi Slovenci preveč bridko, kajti tudi nam se je hotelo s strani Beograda že neštetokrat dokazati, da nismo narod, ampak le pleme in da naš jezik ni jezik, ampak le dialekt. Fakt, ki ga ni mogoče ovreči pa je, da je ukrajinsko narodno in jezikovno gibanje že staro in da je stara tudi že ukrajinska literatura. Bil sem še majhen dijaček, ko sem že poznal pesmi veliikega ukrajinskega pesnika Ševčenka. Vem tudi, da je bil v Ukrajini za časa carizma znaten odpor proti rusificiranju v šolah in da so bolj-ševiki ukrajinsko narodnost in ukrajinski jezik priznali prav tako, kakor n. pr. kalni iško,* gruzinsko, tatarsko itd. Ukrajinsko. narodno in jezikovno gibanje je torej izšlo iz Ukrajine same, kar priznava indirektno tudi g. prof. Sokolov, ko pravi, da sta Avstrija in Nemčija »podpirali Ukrajince«. Ako jih ne bi bilo, ako bi se sami čutili le kot rusko pleme z ruskim narečjem, taka podpora ne bi bila mogoča. Nemško in avstrijsiko ustanavljanje samostojne Ukrajine pa, zlasti nam Slovanom v bivši Avstro-Ogrski, že a priori ni moglo biti simpatično in nam seveda tudi sedaj ni. S tem pa seveda tudi tendence, ki bi hotela Ukrajincem proti njihovi volji odrekati pravico do samostojne narodnosti in jezika, nismo mogli in ne moremo zagovarjati. Naše stališče je, da je zadeva vsestransko zadovoljive rešitve ukrajinskega vprašanja naloga Rusov in Ukrajincev samih, brez kumovanja s strani skupnih sovražnikov vseh Slovanov. Po dvajsetih letih priznavanja ukrajinske narodnosti in ukrajinskega jezika v boljševiški Rusiji, preprosta vrnitev k nekdanjim ve-likoruskim tendencam najbrže ne bo nikoli več mogoča. Tudi nisem hotel kakor koli zagovarjati Poljake. Žalosten in sramoterr položaj 8 milijonov Ukrajincev in Belorusov (ne Rusov) v sedanji Poljski, je za poljsko slovansko zavest in tudi za lastno državniško modrost slabo spričevalo. Kakor je bilo za Rusijo kvarno zatiranje Poljakov po drugi poljski vstaji, tako je kvarno sedaj za Poljsko zatiranje Ukrajincev in Belorusov. Prav mi Slovenci smo, kot drugi najmanjši slovanski narod, posebno občutljivi za taka vprašanja, ker smo jih sami na sebi -bridko občutili in jih deloma še občutimo. Mi sovražimo vsako krivico, ki jo store veliki narodi malim, še dosti bolj pa, ako jo store veliki slovanski narodi malim slovanskim narodom ali njihovim manjšinam. Stališče do Masarytka in Beneša je /prašanje načelne orientacije, slovanske-,ra čustvovanja pa jima nihče ne v sedanjosti ne v bodočnosti ne bo mogel odrekati. Prav gotovo je pojmoval Ma->aryk svetovno vojno vsaj v enaki meri ■tot bol Slovanov proti germanistvu, kakor boj demokracije proti avtokraciji in teokraciji, in prav v zlomu ruske avtokracije in teokracije, ki ni bila škodljiva ie Rusiji, ampak vsemu slovanstvu, ker je slabila v njej najmočnejšo slovansko državo, je videl Masaryk tudi vstajenje nove, velike in slavne dobe slovanstva. Trditev, da sta Masaryk in Beneš ponujala po carju Nikolaju II. krono bodočega ^češkoslovaškega, kraljestva« članu dinastije Romanovih, ni točna: to krono je jarju ponujal dr. Krama?, ki je bil poročen z rusko boHarko in je imel v Rusiji veleposestva. Popolnoma istih misli z g. prof. Soko-lovom sem pa, da bo v bodoče slovanstvo zagotovljeno samo z obnovitvijo velike narodno zavedne Rusi-j e. Toda velika, narodno zavedna, močna in za svoje poslanstvo godna bo Rusija samo tedaj, kadar se bo iznebila prav tako carizma kakor boljševizma; kadar bo cenila enako bratstvo vseh, pravoslavnih in katoliških Slovanov, I11 kadar bo priznala tudi Uktajincem in Belorusom pravico do samoodločbe o vprašanju, ali so le pleme ruskega naroda ali samostojna narodnost, le nareč-jje ruščine ali samosvoja jezikovna enote. Samo na tej podlagi je mogoča velika vseslovanska vzajemnost in celo vse-s-lovansika federacija ali vsaj konfederacija, ki nam mora biti vsem končni in tnuivišji cilj. Pravilna Že ponovno sem naglašal, da Je rešitev gospodarskega in socialnega vprašanja na našem podeželju glavna naloga političnih in javnih delavcev,. ki bodo to vprašanje pravilno rešili le na podlagi podrobnega poznavanja življenjskih prilik vsakega poedlnca. Pravilna takšna rešitev bo namreč zasigurala življenjski obstoj poedincev, kar je dosegljivo le na temelju najožje povezanosti političnih in javnih delavcev z življem našega podeželja, posebno še obmejnega ozemlja. Predstavniki našega podeželja dajejo v^tem pogledu mnogo zdravih, simpatičnih pobud. Razveseljivo je dejstvo, da se je temu mnenju pridružila tudi večja skupina narodnih poslancev iz države, ki So prišli v Maribor, obiskat našo severno mejo, da na Ucu mesta proučijo gospodarska, socialna in kulturna vprašanja obmejnega prebivalstva. Moja iskrena želja je, da se za takšne izlete odločijo tudi aktivni ministri. Tako bi pri merodajnih krogih v Beogradu Kako je bilo Danijel Življenje v Slovenski Bistrici med veliko vojno je bilo podobno onemu povsod, kjer so bila poleg nestrpnega denuneiant-stva in orožnikov na poslu tudi vojaška oblastva lokalnih garnizij. Dnevni zapisnik orožniškega poveljnika je vestno beležil številne aretacije »veleizdajalcev^, ki smo jih navedli že zadnjič. Ni pozabil poudariti, kako so mobiliziranci m kasneje vpoklicani omovojni-ki raznih letnikov »brez kakršnih koli škandalov, navdušeni prihajali in odhajali k svojim poveljstvom« ... Žandarmerijsko poveljstvo v Slov. Bistrici je bilo večkrat potegnjeno. Tako* stoji v zapisniku, da je dne 4. avgusta 1914. dospela brzojavka z vestjo, da pridejo v kratkem »francoski avtomobili, ki vozijo 100 milijonov frankov denarja za Rusijo...« Vojaštvo in orožniki so več dni stražili državno cesto in čakali na transport, ki ga seveda ni bilo... Naslednjega dne je dospela druga brzojavka, da »lete sovražna letala vzdolž proge Južne železnice in bombardirajo zastražene objekte«. Dne 27. julija je infanterist Anton Planinc pri bližnjem tunelu s službeno puško ustrelil Ivana Panaka iz severne Moravske, ki mu je grozil »z nabasanim revolverjem«. Preiskava je dognala, da ne gre za špijona, temveč samomorilca. .. Zaporedoma se vrste beležke o aretacijah meščanov in okoličanov zaradi vzklikanja Srbiji in Rusiji, zaradi »žalitve apostolskega veličanstva cesarja« in hujskanja. Dne 1. decembra 1914 je dospelo v Slov. Bistrico 1300 enoletnih prostovoljcev, ki so se »brez težko č udomili v vojašnici m telovadnici«. Dne 18. aprila 1915. so orožniki aretirali in izročili sodišču v Mariboru posestnika Josipa. Kranjca zaradi »širjenja lažnih vesti, da vsakega ranjenca na fronti na licu mesta zadušijo s strupenim plinom ...« Isto tako je bila aretirana posestnica Julijana Pušnikova, ker ni hotela dati priprege za prevoz vojaških postelj v Maribor. Dne 7. maja 1915. je dospelo v Slov. Bistrico 1000 enoletnih prostovoljcev, ki 90 jih namestili v šolah in privatnih domovih. Mesto je bilo posebno počaščeno, ko so poslali tja 1300 obolelih konj iz konjskega Spitala v Apatinu in jih spustili na tamošnje travnike. Leta so potekala in v zori vstajenja Jugoslavije se je v Slovenski Bistrici sešel Narodni svet, ki mu je stal na čelu župnik Martin Medved iz Laporja. Izvršilni odbor so tvorili Peter Novak, dr. Urban Letnež, dr. Avgust Reisman, Alojzij Pinter, Danijel Omerzu st., Hinko Gril, Mate Janžekovič, dr. Alojzij Goričan, Karol Stopam« Franc Vehovar, Josip Vrečko m še nekateri narodno zavedni možje. Deputaoiia treh mož je takoj odšla na orožniško postajo, da jo vključi v delo za novo stvar. Toda orožniki so postajo zaprli in se previdno poskrili. Gospodje niso resno računali s preobratom. Poizkusiti je bilo treba pri poveljstvu mestne posadke, ki so jo sestavljali Madžari. Nemci hi še nekatere druge narodnosti. šitev našega Dr. Rudolf Ravnik splahnila bajka o neizmerno bogati, gospodarsko visoko aktivni Sloveniji. Ministri so sl ogledali doslej le Pohorje, Mariborski otok, Vinarsko in sadjarsko šo- lo, vzorno urejeno gospodarstvo šolskih sester, banovinsko posestvo v Svečini, kopališča v Rogaški Slatini, Rimskih Toplicah, v Laškem, v Dobrni in v Radencih. Na podlagi opazovanja teh gospodarskih in naravnih dobrin so odnesli v Beograd najboljše vtise in na merodajnih mestih propagirali za Slovenijo kot srečno deželo, kjer se cedita med in mleko. Toda ob vpogledu v dejanske gospodarske in socialne prilike našega življa v obmejnem ozemlju pa bi se bili odločilni činitelji prepričal o pasivnost naše domače pokrajine. Vprav iz teh razlogov je treba čimprej ustanoviti, s pritegnitvijo intelektualcev iz mesta, v vseh občinah na podeželju gospodacsko-socialne odbore, sestavljene iz občanov, ki so poučeni o razmerah, in javnih delavcev iz mesta. V vsakem ta- ob prevratu Omerzu Poveljnik je bil starejši polkovnik, zvest Dunaju. K njemu sta stopila odposlanca Narodnega sveta Mate Janžekovič in Danijel Omerzu. Obrazložila sta poveljniku novo stanje in ga v imenu krajevnega Narodnega sveta pozvala, da izroči poveljstvo garnizije m erarično premoženje v roke Narodnega sveta v Ljubljani. Polkovnik se je tresel od razburjenosti in prosil eno uro časa za premislek. Mož je medtem iskal zveze z Dunajem, a je ni mogel dobiti. S solzami v očeh je odposlancema, ki sta se vrnila, povedal, da prepušča vso odgovornost za posledice Narodni vladi. Veselje v slovenskih vrstah je bilo nepopisno. Uro pozneje se je zbrala vsa posadka Slov. Bistrice na dvorišču. Poveljnik je vojakom pojasnil prevratno stanje v Avstriji in predajo funkcij v roke Narodne vlade v Ljubljani. Zbrane vojake je nato v imenu Narodnega sveta nagovoril župnik Medved in pozval tuj- Obrtništvo ii Tone Strnitev narodnih sil, ne glede na politično ali gospodarsko opredelitev, mora biti tako posamezniku kot organizirani skupini v današnjih dneh poglavitno vprašanje, ki ne sme pod nobenim pogojem ostati nerešeno. Vsi vemo, da se je naše obrtništvo vedno zavedalo, kaj je v narodnem oziru dolžno državi in narodu. V dobi, ki je bila odločilna za našo narodno osvobojenje, ni manjkalo mož iz obrtniških vrst, ki so se rade volje stavili ob bok takratnim buditeljem narodnega preporoda. Odveč bi bila vsaka rekriminacija dogodkov izpred in po letu 1918. Vsakdo ve, da je bila takratna enodušnost posledica velikih dogodkov, ki so bili v teku. Dasi dobe, v kateri živimo, ne moremo primerjati z dobo narodnih bojev, vendar je nastopil trenutek, ko lahko složno de- lo v marsičem koristi narodni stvari. Na žalost so časi ogabne strankarsko-politične gonje tudi v obrtniških vrstah zapustili svoje sledove. Politični prvaki so se borili za naklonjenost obrtništva ln z raznimi obljubami zavedli marsikoga, da je bil predvsem politični eksponent, a potem Šele obrtnik. Posledice so se kaj kmalu pokazale v obrtniških organizacijah, ki so začele pešati iz razumljivega razloga, ker pač niso več služile svojemu namenu. Iz ene obrtniške organizacije so v toku časa nastale kar tri in nihče prav ne ve, čemu je bilo to potrebno. Načelne razlike v gledanju na razna važna gospodarska vprašanja pri vsem tem žongliranju s človeško naivnostjo niso igrale prvenstvene vloge. Važnejši so bili momenti, kdo bo imel v organizacijah večjo besedo in pribijmo še to frapantno dejstvo, da je le premnogokrat odločal političen proporc, ne pa zmožnost. Pole«? vsega si moramo biti na jasnem, da v nobeni veji našega gospodarskega podeželja kem gospodarsko-socialnem jodboru naj bi po možnosti sodelovali en*ravnik, en tehnik ln en medicinec. Odbor naj bi skrbel, da bi nikjer ne bilo protežiranili in zapostavljenih in da bi se vsi počutili kot enakopravna družina, ponosna na svoj jezik, rod in Jugoslavijo. V tesnih stikih z že obstoječimi občinskimi in krajevnimi šolskimi odbori in drugimi organizacijami bi takšno delo brez dvoma obrodilo obilne sadove. Če bodo tl odbori do podrobnosti spoznali stanovanjske prilike, v katerih morajo ljudje živeti, če jim bodo znani prejemki družinskih poglavarjev, če bodo ugotovili, koliko otrok v občini obiskuje šolo brez zajtrka, brez obeda in večerje, In koliko otrok nima potrebne obleke, perila In obuvala, in ko bodo dognali, da morajo šoloobvezni otroci spati na golih klopeh, v hlevih ali pa v eni postelji po več skupaj, potem bodo šele spoznali pravo jedro življenjskega obstoja našega malega človeka. ce, naj čimprej odpotujejo, Slovenci pa naj ostanejo na svojih mestih vse dotlej, dokler ne bo zagotovljena varnost slovenskega ozemlja. Slovenska Bistrica je dne 1. novembra 1918. tonila v veselju. Narodni dom je bil poln Slovencev. Nemškutarji so se poskrili po hišah, priseljeni Nemci so sc jeli izseljevati na sever. Ceste so bile polne vojaštva, mnogi so jo kar peš ubrali proti Gradcu in madžarski meji. Narodni svet je imel polno dela, peščica lju-di je organizirala in ustvarjala javno upravo, narodno vojsko, urade, občina šole in drugo. Možje so bili noč in dan na nogah, s puško v rokah so pazili na vsak dogodek, ki bi jih v mrzličnih prevratnih dneh utegnil presenetiti. Orožniki so se naslednjega dne sami javili v službo, največ težkoč je bilo z vojašnico, kjer je bilo še vedno treba 600 konj in drugega materiala ohraniti za novo državo. Upravnika Omerzu in Gril sta večino konj prodala med kmete, prav tako kvari jivi material. Poslala sta mnogo denarja Narodni vladi v Ljubljano. sodobnost Uršič ustroja ni prišlo do tolikih trenj, kot ravno v obrtniški. V dokaz nam služi delovanje obrtnega odseka na ZTOI v Ljubljani, kjer se je z neumestnim taktiziranjem oviralo stvarno delo te velevažne gospodarske ustanove. Prišlo je že tako daleč, da sta trgovski in industrijski odsek izjavila, da ne moreta več sodelovati in želita ločeno obrtniško zbornico. Nisem poklican, podrobneje se baviti z ustrojem ZTOI, vendar smatram za potrebno pribiti, da so nekatri ljudje v obrtnem odseku storili obrtništvu kaj slabo uslugo, če so mu udarili pečat nestv. prepirljivca, ki sam ne ve, kaj hoče. Če se je treznim činiteljem končno vendarle posrečilo, najti osnovo za skupno sodelovanje, nudi to le dokaz, da je v obrtniških vrstah kljub vsemu dovolj treznosti. Neločljiva povezanost vseh stanov, ki žive na našem razmeroma majhnem teritoriju, je pogoj za obstanek in neizpodbiten dokaz politične in gospodarske zrelosti. Vsa nelogična udarna gesla, da za-more prospeh ene veje narodnega gospodarstva škodovati drugi, izgube na udarnosti v trenutku, ko se zavemo, da je naš prospeh odvisen od nas samih. Ničesar pa ne bomo dosegli, če ne bomo s stvarnimi predlogi znali upravičiti naše sodelovanje. Kakor stvari danes stoje, dajo slutiti, da v nekaterih krogih še ni prišlo do Iz-treznjenja. Vztrajno podpiranje razdora v obrtniških vrstah zaradi indejnlh nasprot-stev posameznih voditeljev se nezmanjšano pospešuje in se vsak poizkus strnitve onemogoča z nepopustljivostjo od načel, ki absolutno niso važna. Prepričan pn sem, da bo obrtništvo v svojem zdravem pojmovanju znalo samo izdefstvovati resnično povezanost brez ozira na one posameznike, ki nočejo vedeti, kaj,je njihova dolžnost. Novice Elektrarna v Ljubnem ob Savinji Prijetno je iznenaden vsakdo, ka v večernih urah vidi trg Ljubno v gonih Savinjski dokira. V vsaki hiši je elektrika. Prav tako tudi v gospodarskih poslopjih. Mnoge žage so že na električni pogon. Zanimalo me je, kako da so v Ljubnem glede elektrifikacije tako napredni Imel sem srečo, ker sem naletel baš na odbornika Električne zadruge v Ljubnem g. D., ki mi je dal precej zanimiva pojasnila. Napredni posestniki, ki so uvideli pomen elektrike, so se združili v Električno zadrugo v Ljubnem ob Savinji, ki ji načeluje dr. Arh iz Ljubnega. Zadruga je tri četrt ure daleč od trga, kupila za elektrarno potrebno zemljišče z jezom, ki ima 7 m padca. Obstoječa ljulbensika elektrarna daje luč celemu trgu im okoliškim vasem. Kupljeno zemljišče je veljalo nad 60.000 dinarjev. Preteklo nedeljo je bil občni zbor Električne zadruge v Ljubnem, na katerem so sklenili izboljšati vse naprave in energijo povečati. V ta namen so odobri- li proračun v znesku 400.000 (Mn. -ig. Podeželske ljudske univerze Nedavno objavljena bilanca dela Ljudske univerze v Studencih pri Mariboru je ponovno dokazala, kako velikega kulturnega pomena je delo v teh ljudskih kulturnih domovih. Iz poročil, ki so jih ob priliki nedavno vršečega se občnega zbora podali razni društveni funkcionarji, je predvsem razveseljivo tudi dejstvo, da je delo Ljudske univerze gmotno podpirala tudi občina Studenci z izdatno podporo, kar je nedvomno dokaz, da občinska uprava zna ceniti veliko kulturno poslanstvo, ki ga na svojem področju opravlja to ljudsko vseučilišče. Kako pa je s tem drugod, na našem podeželju? tekajoča možnosti nadaljnje v zvezi s svojim delom najpotrebnejše izobrazbe, tava naša kmetska mladina po raznih podeželskih kulturnih društvih, ki pa 'v večini slučajev niso v stanju, nuditi članstvu tiste izobrazbe, ki jo ona najbolj potrebuje. Ne maram tu ogovarjati plodo-nosnega dela, ki ga s težavo vrše društva na podeželju, je pa večinoma omejeno le na zabavo in telesno vzgojo. Tudi to je potrebno. Dejstvo pa, da naš podeželski človek od zaspustitve šolskih klopi ni deležen tako prepotrebnih poučnih predavani, nam daje misliti. Tisoče je problemov, v katerih tava kmet in jkn ne ve načina poglobitve vanje, mnogo je stvari, ki bi jih morala znati kmetska gospodinja, se več pa je skritih želja po znanju v dušah mlade kmetske generacije. Ker so razmere zaradi gospodarske depresije na podeželju tako mučne, da si celotne družine kljub volji niso v stanju naročiti niti tednike, Id bi jah tako vsaj deloma seznanjal z dogodki po širnem svetu in nudil poleg tega tudi skromne izobrazbe, tri mogoče misliti na to, da bi se narod izobraževal potom raznih gospodarskih in poučnih revij in časopisov ter iz njih zajemal pri vsakdanjem delu potrebno znanje. Tu je treba najti pomoči s predavanji raznih strokovnjakov, ki bi naj našega preprostega človeka tudi v preprosti besedi nazorno seznanjali s potrebnim znanjem o kmetijstvu, poljedelstvu, živinoreji, zdravstvu itd. V dobi, ko je naša vas že toliko napredovala, da je tudi že elektrificirana, bi se taka predavanja podkrepila s predvajanjem sktoptičnrh slik ali kulturnih fiflmov. Razumljivo je, da je zamisel zvezana s stroški ,ki pa bi jih naj krile občine iz svojih proračunskih sredstev, omejile pa bi nad odobrene, vsakoletne podpore domačim kulturnim društvom, v kolikor te sploh obstajajo. Tudi za podrobno izvedbo teh ljudskih predavanj naj bi v prvi vrsti, seveda s pomočjo domačih kulturnih društev, skrbela občina, vršila pa bi se naj po možnosti vsaj Štirikrat mesečno. Učinek takih predavanj bi bil brez dvoma velik. Njih sadovi pa bi pomagali k splošnemu napredku našega podeželja, ki stremi po lepši in boljši bodočnosti. France Prevolšek. TELEFON IN POŠTNA DOSTAVA V MAKOLAH Ce pride človek v prijazno vas Makole v Dravinjski dolini se kar čudi, da tam ni telefona in poštne dostave. Od Poljčan do Makol je vsako leto mnogo letoviščarjev, posebno še sedaj, ko so makolski grad preuredili v letoviško poslopje, ki sprejema do 100 tujcev. Kraj in okolica sta lepa in vabljiva, ljudje so prijazni in pridni. Nimajo pa telefona in poštne dostave. Od Makol do Poljčan je dve uri hoda. Če se zgodi nesreča, ni mogoče hitro priklicati pomoči. Popoldne od 15. ure je tudi poštni urad zaprt, da še znamke ne moreš dobiti, ker noben drugi ne prodajo poštnih vrednotnic, dostava’ je silno potrebna, vsaj 2krat na teden. V interesu vsega prebivalstva je, da poštna uprava skupaj z občino še letos uredi telefon In poštno dostavitev J- o Iz državne službe. Za višje kontrolorje v 6. položajni skupini so v carinski službi napredovali Ivan Randič in Velimir Novakovič iz Gor. Radgone ter Fran Tertinek v Kotor ibi. o Materinski dan bo proslavilo Sokolsko društvo Pragersko v nedeljo 7. trn. ob 7. uri zvečer. o Zveza združen] gostilničarskih obrti bo zborovala namesto 11. maja Šele 1. junija v Logatcu. o Liublianskl čevljarji imajo kolektivno pogodbo. Prvo kolektivno pogodbo so dosegli 1. maja čevljarski pomočniki v Ljubljani. Mojstri so pokazali polno razumevanje za svoie pomočnike iti delavce o Usnjarna v Ljutomeru dovoljena. Trgovinski minister ie ponovno dovoli! obratovanje usnjame v Ljutomeru. Obrat je prevzel g. Martinošič iz Ljutomera. o Liublianskl akademiki v Beogradu. Včeraj je bila v Beogradu skupina akademikov iz Liubltane. Tam so si visoko-šolci pod vodstvom univ. prof. dr. Gostiše ogledali razne zanimivosti in skupno z beograjskimi tovariši proslavili ačurdčpvdfmcki urana-k. >«*«■» Za žpne, k, imaio ) ELI?* Mil* o Poštna dostava v Št. liju. Svoj čas smo že opisali pomanjkljivost dostavljanja pošte pa se do dane« za zboljšanje še nič ni storilo. Pošto dobivajo po enkrat, dvakrat ali tudi nobenkrat v tednu, ako je ne gredo sami iskat. Že poldrugo leto manjka en pismonoša, ker je prejšnji upokojen. Ali je res nemogoče doseči od poštnega vodstva enega pismonošo. o Po stopnicah je padla in sl zlomila levo roko 50-letna posest. Jožefa Baum-gartner iz Pesnice. o Voli so sa pohodili. Poljskega de-davca Gregla Rudolfa so na Breznem vrhu pri Remšniku pohodili voli, da leži s težkimi poškodbami na trebuhu in gla- vi v bolnišnici. Vozil je voz stelje in padel pod vole. o Mož in žena skupno na mrtvaškem odru. V Laškem je 3. maja umrla Jera Klinar. Dan kasneje pa je sledil v onostranstvo tudi njen mož Andrej, tako da sedaj oba zakonca počivata na skupnem mrtvaškem odru. o. Podružnica SPD v Dravogradu priredi 18. maja skupni propagandni izlet na Košenjak pri Dravogradu, radi razmotrivanja terena, kjer se bo zgradila planinska koča. V slučaiu slabega vremena se izlet preloži na 29. maja. o Krvav dogodek med plesom. Po cerkvenem proščenju pri Sv. Juriju v Slov. goricah je 23 letni Vinko S. po strani gledal mladega Karla Knupleža, ki je plesal z lepim dekletom. Nenadoma je S. med plesom pristopil k paru m zabodel Knupleža v levo stran hrbta. n S predstavniki nemške avtomobilske industrije so se sestali zagrebški novinarji ob priliki otvoritve XVI. mednarodne razstave'avtomobilov v okviru zagrebškega velesejma. Obojestransko so govorniki poudarjali velik pomen rastoče motorizacije Jugoslavije. o 10 letni tihotapec petroleja in sladkorja. Na meji pri Vel. Boču nad Selnico ob Dravi je graničar prijel 10-letnega Franca R., ki so ga večkrat videli, da je skrivaj hodil v Nemčijo. Deček je pripovedoval, da ga pošilja neki trgovec stal- no preko meje v Nemčijo, kjer mu mora kupiti petrolej in sladkor. Tja pa nosi tobak in razna živila za trgovčeve odjemalce onstran meje. Uvedena je preiskava, ker trgovec vse taji. o Poneverba v trgovini. Gostilničar in mesar Ivan Kores iz Puščave pri Sv. Lovrencu na Pohorju je prijavil žandar-meriji, da je ob prali' ' inventure v svoji trgovini v Zg. KapJi ugotovil, da mu je od jeseni do sedaj zmanjkalo za 16.500 dinarjev raznega blaga. Njegov 25-letni poslovodja J. P. je priznal primanjkljaj 13.000 dinarjev. o. Umrljivost za jetiko v Sloveniji v upadanju. Statistični podatki OUZD v Ljubljani kažejo, da umrljivost za jetiko v Sloveniji pada. Zdravstvene prilike se izboljšujejo. Dočim je bilo leta 1933. med zavarovanci OUZD še 1119 jetičnih bolnikov, je zadnja leta ta številka znatno manjša. o. Pod vlak je skočil in ostal živ. Blizu Rateč na Gorenjskem je skočil pod vlak 25-letni posestniški sin Franc Rihter, hoteč napraviti samomor. Lokomotiva je obupanca odbila, tako da je dobil le hude poškodbe. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. o 14 let na bolniški postelji. V četrtek je smrt rešila trpljenja 54-letno posestnikovo ženo Marijo FaMnovo iz Dol. Pokojnica je bila 14 let priklenjena na bolniško posteljo, kjer je vsa leta skoraj negibna ležala. o Najprej se je obesil, potem vrgel pod vlak. 26. letni mesarski pomočnik Alojz Kravanja iz Kostanjevice je bil že več dni globoko potrt. Imel je dekleta na Gorenjskem, v kaierega je bil nesrečno zaljubljen. Nedavno se je obesil, pa so ga še v zadnjem trenutku rešili. Zato je odšel na železniško progo pri Rajhenbur-gu, kjer je skočil pod vlak, ki je mladeniča razmesaril. Bil je na mestu mrtev. o Tatvina nakita iz 17. stoletja. Neznani vlomilec je ukradel Hermini Anči-kovi v Ribnici dragocen nakit iz 17. stoletja. Škoda znaša nad 15.000 din. Calfe c. Legija koroških in Zveza Maistrovih borcev v Celju vabita svoje člane k proslavi 20 letnice smrti junaka Malgaja. Proslava bo 7. ob 8. na njegovem grobu v Sv. Juriju pri Celju. Zbirališče pred Šolo. c. Kocbekov dom na Korošici iu Frisch-aufov dom na Okrešlju bosta v mesecu maju odprta in zasilno oskrbovana samo ob sobotah in nedeljah, od Binkošti naprej pa stalno. O Binkoštih se prične sezonska oskrba Aleksandrovega doma t v Logarski dolini. Stalno oskrbovano Pis-kemikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh in Celjska koča. c. Mladinski koncert Celjskega kulturnega ledna bo jutri popoldne pri znižanih cenah. c. Vlom v hotel Skoberne. V noči od četrtka na petek jo bilo vlomljeno v shrambo hotela Škoberne. Tat je odnesel dve gnjati v vrednosti 300 dinarjev. « c. Vojaki so našli kolo. V Zadobrovi pri Škofji vasi so našli vojaki ukradeno kolo, ki nosi evid. štev. 2/08033-10. Lastnik ga dobi pri celjski policiji. c. Umrla je v javni bolnici 35 letna žena dninarja Antonija Stanovšek iz Gabrov-nika pri Konjicah. c. STcsreČa. 21 letna služkinja Iršič Angela iz Vitanja je padla s kolesa in si zlomila nogo. c. Obvezno streljanje za člane od 18 leta dalje bo priredilo Sokolsko društvo Gelje-Matica jutri ob 14. na strelišču v Pečovniku. c. Roparski napad na Frankolovem pred sodiščem. Danes se je vršila glavna razprava proti roparskima napadalcema 26 letnemu Čevljarju Franju Košcu iz Loke pri Frankolovem. V januarju sta vlomila v pisarno oddelka finančne kontrole v Vojniku. 3. februarja ob pol 3. zjutraj pa sta izvršila roparski napad na gostilničarja Karla Žirovnika in njegovo ženo v Loki pri Frankolovem. Naš list je o tem takrat obširno poročal. Obsojena sta bila Franc Košec na 7 let in 6 mesecev robije, Rudolf Košec pa na 6 let in 4 mesečo robijo. Zagovornik dr. Baudek je prijavil revizijo in priziv. Plul p Dograjen je novi most čez Polskavo v Tržcu pri Sv. Vidu. Nevidni ln nepotrebni ovinek v Tržcu, je močno motil promet. Ker je stari most že doshržil, so se lani merodajni odločili izravnati tukaj banovinsko cesto in zgraditi nov most. Ta načrt je sedaj že izpolnjen. Pred kratkim je bil prepuščen brez posebnih svečanosti v promet novi betonski most, ki je stal pol milijona din. Široka nova cesta vodi naravnost skozi Tržeč. Z novim mostom je dobil Tržeč tudi elektriko. p Zaprisega novih odbornikov v mestnem svetu. V četrtek zvečer Je bila seja mestnega sveta. Zaprisego so položfH ti novi svetniki: gg. okrajni šolski nadzornik Zazula Rafael, ravnatelj gimnazije Alič Fran, trgovski st rudnik Habjanič Franjo; bančni uradnik Prapor Franc in mizar Širec Albert. Gostilničar Ernest Ferdo in pos. Sirna Karel niso sprejeli Imenovanja. p Prstanec si Je odsekal Jelen Ivan 32-letnd viničar iz Ložrne pri Podlehniku. Sekal je smreke. n Stavka čevljarskih pomočnikov v Kragujevcu. Veliko zanimanje je povzročila stavka kragujevškšh čevljarskih pomočnikov, ki se borijo za kolektivno pogodbo. čevljarski pomočniki zahtevajo tudi 15% povišanje mezd. Zanimivo je, da so mali čevljarski mojstri pristali na te zahteve, branijo se le večje tv/dke. n Otvoritev avtomatske telefonske centrale v Splitu. Danes je bila v Splitu svečano otvorjena nova avtomatska telefonska centrala, ki bo za ta del Primorja velikega pomena. n Slabi izgledl za tobak. Zaradi dolgotrajne suše sov Hercegovini pričeli s sajenjem tobaka v zelo neugodnih prilikah. Posestniki se boje, da se letos sajenje ne bo tako obneslo, kakor lani. n Zaradi praznoverja v četrtek ne delajo. V vasi Gornji Branetiči v tafkovskem okraju ljudje verujejo, da jih je Bog kaznoval s tem, da jim vsako leto vse pobije. Tako pravi že stara legenda, ki je vsem dobro v spominu. Zato so se vsi kmetje te vasi odločili, da ob četrtkih sploh ne bodo delali, češ, da jim bo potem Bog s točo prizanesel. »Ali želi gospod, da mu danes nabrusimo nekaj nožev?« Manbor Seja mestnega sveta Sinoči je bi‘la v mestni posvetovalnici seja mariborskega mestnega sveta, za katero je vladalo' v javnosti veliko zanimanje. Toda seja je trajala komaj nekaj nad pol nre, nakar je sledila tajna seja, ki je bil baje precej burna. Na tajni seji so odločali o zelo važnih zadevah. Župan dr. Juvan je uvodoma pozdravil okrajnega načelnika dr. Šiško m ex praesidao poročal, da bo v kratkem občni zbor Mestne hranilnice. Posebna komisija, v kateri so podžupan Ž e b o t in mestna svetni-ka Loos, Rogličin ravnatelj mestnega knjigovodstva Barle, bo pregledala bilanco. Nato so poročali načelniki posameznih odsekov. Zadeve prvega odseka so se obravnavale v tajni seji. Za drugi odsek je poročal m. s. A1 j ančič. Mestni svet je odobril 11 prošenj za ubožne podpore. Poročilo III. odseka ra. s. Stabeja je razpravljalo o regulacijskem načrtu za Tržaško cesto. Ta se po želji banovine nekoliko spremeni zaradi novih bolniških paviljonov. Mestni svet je odklonil prošnjo pravoslavne cerkvene občine za pose kanje dreves na Jugoslovanskem trgu, kjer grade novo pravoslavno cerkev. Regulacijski načrt zahteva, da bodo ozadje tega trga kraisila drevesa, ker bo na Trgu svobode stal kraljev spomenik. Sklenjeno je, da se bo med Jugoslovanskim trgom m Prešernovo ulioo gradila nova ulica, ker je to predvideval že predvojni regulacijski načrt. Za finančni odsek je poročal ravnatelj Hrastelj. Poslovanje mestne blagajne sva dvakrat pregledala mestna svetnika Pogačnik in dr. Kovačec ter ugotovila red. Po sklepu mestnega sveta razpolaga s proračunsko rezervo v znesku 50.000 dinarjev mestni žuipan. Sle- dila je razprava o razdelitvi podpor raznim kulturnim in gospodarskim društvom v Marrbory. Zedinili so se, da naj to delo opravi upravni odbor. Svetnik inž. Jelenc je predlagal, naj se dodeli podpora tudi SPD v Mariboru, svetnik S o j č pa je prosil subvencije za Slov obrtno društvo v Mariboru. Zelo zanimivo je bilo poročilo glede posojila za zadrugo mestnih uslužbencev. Ta namerava zgraditi več stanovanjskih hišic. Mestni svet je pristal na najetje dvomilijonskega posojila pri Borzi dela s pridržkom, da z gotovino razpolaga mestna občina. Del te bi dobila zadruga, ostalo pa bi občina uporabila za gradnjo velike stanovanjske hiše za svoje uslužbence. Debata se je razvila ob vprašanju gradnje palače Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu. Nekateri mestni svetniki so zahtevali, da se ta gradnja ne zavlačuje v nedogled. Regulacija Glav- pa bo veljala okoli 6 milijonov d' '■-jev. Z gradnjo bodo baje kmalu pričeli. Mestni švet je odobril zamenjavo starega skladišča ob Einspielerjevi ul;, gospodična, moment!« »Prosim.« »Zakaj ste pa sinoči tako znenada prekinili razgovor? Ali je prišel kdo instpd-cdrat?« »Ah, nihče.« »Zakaj molčite?« Dolg molk. »Vi pa imate radijski aparat v pisarni?« »Kaj ga slišite?« Gospodična ga je slišala, in povedalla, da bi bila seveda strašno srečna, če bi smela imeti tak aparat v poslopju. Bilo bi vsekakor imenitno; polovico dolgočasja bi šlo po vodi. AM neznanec onstran je brl iznajdljiv ter je potisnil slušalko povsem k zvočniku. Imenitno se je slišalo. Boža je bila dobre volje. »Vi ste pa dober,« je rekla. Tudi neznanec je bil vesel; odslej sta sleherni večer poslušala godbo. »Zakaj si ne bi preganjala dolgočasja?« je menil on, in ona se je povsem strinjala. Same godbe seveda tudi nista mogla poslušati, morala sta se še kaj pogovoriti. Ona je menila o njem, da je mlad, da ima črne lase, on je bil isto prepričan o njej. Nekaj večerov za tem sta se domenila, da se dobita pred njeno pisarno. Ona je sicer nekaj nasprotovala, aM ni se bala zase, saj je bila poštena. Srečanje je bilo vsekakor zanimivo. On jo je pospremil domov; tudi naslednje noči. Neko noč pa mu je ona rekla, naj je več ne spremlja. On ji tega ni mogel verjeti. Pa so bile vendarle važne stvari, ki so jima križale poti. Neznanec jo je prosili, da gre z njim do parka. Šla je. Nič takega ni bilo to. Zakaj bi ne šla? Že zaradi slovesa. On je zvedel, da ima fanta, da se bo poročila z njim, čeravno... In tu — v tem malem mestu jo vsakdo pozna. Ne more in ne more! Naj ji oprosti! Neznanec je molčal. Mislil je nase, saj je bilo nekoč isto z njim; vendar je bil on moški in ji tega ni pripovedoval. Tokrat so spodaj v parku zapeli fantje: »Na me pa nikar ne pozabi, čeravno drug fantič tvoj bo...« Boža se je zazrla v neznančeve oči, se ga oklenila, položila glavo na njegove prsi in zaihtela. Ko sta se ločila, nista nič govorila, kaj bo z njima. Prihodnji dan pa ji je neznanec telefoniral čez dan. Oprosti naj, mora iti iz kraja, prav nemudoma. Slišal je še neki glas, kakor da ne more verjeti, ali potem je bila slušalka že odložena. Ona je za trenutek obstala z delom, in tudi on.., Potlej je pa šlo življenje znova svojo pot. Naiajtas Slovensko kmetsko zadružništvo Ko so se pred približno 70 leti osnovale na pobudo dr. Josipa Vošnjaka prve slovenske posojilnice, kot zadruge, tedaj brez dvoma ni nihče misMl, kako velika bodočnost še čaka zadružništvo. Započe-to delo dr. Josipa Vošnjaka, ki radi pomanjkanja sposobnih ljudi ni moglo napredovati, je dobilo v osebi njegovega brata Mihe Vošnjaka organizatorja, ki je dvignil slovensko zadružništvo. Res, da je njegovo delovanje v zadružništvu izviralo predvsem iz narodnih razlogov, ni mogoče njegovega dela podcenjevati. Resnica je, da je Miha Vošnjak postavil temelje slovenskemu zadružništvu, in zato nosi upravičeno pridevek: oče slovenskega zadružništva. Dr. Krekovo socialno in zadružno delovanje predvsem potrjuje težnje bratov Josipa im Mihe Vošnjakji. Razlika med bratoma Vošnjakoma in dr. Krekom je le v socialnosti*pri dr. Kreku je namreč prevladoval socialni značaj, pri bratih Vošnjafleih pa narodnostni. . Izrazito kmetskih zadrug vse do počet-ka tega stoletja med slovenskimi kmeti ni bik). Kreditne zadruge, ki so se pričele ustanavljati začetkom našega stoletja na podeželju, so prve zadruge, ki imajo kmet ski značaj. Vendar niti te zadruge niso za dvig gospodarske izobrazbe in proizvodnje slovenskega kmeta veliko storile, ker so imele predvsem denarni značaj. Zasluge našega kreditnega zadružništva za osamosvojitev kmetov od vaških oderuhov so velike; na drugi strani pa se ne da izpodbijati dejstva, da se ni moglo podvignifci iz svojega ozkosrčnega stališča, čeprav je včasih doba nujno zahtevala! Prvi začetki pravega kmetskega zadružništva segajo okoli 40 let nazaj. Takrat so se pričele ustanavljati prve mlekarske zadruge, katere moremo imenovati pri nas kot prve zadruge, ki so imele namen dvignita gospodarsko proizvodnjo kmeta in s tem vzporedno tudi njegovih dohodkov. Mlekarskim zadrugam so slediie: vinarske in sadjarske zadruge, živinorejske, pašniške, kmetijsko strojne in zadruge za zavarovanje živine. Kakšno je trenutno stanje slovenskega kmetskega zadružništva, je težko reči. Kajti številke ne povedo še vsega; z njimi se zadovoljujejo le suhoparni sta-tistikarji, katerih glavna skrb so številke. Kako pa dejansko uspeva zadružništvo, zlasti kmetsko, se veliko ne zmenijo. Prav radi tega bo moj naslednji pregled kmetskega zadružništva, ki ni zgolj pregled, pokazal malo drugačno sliko. kot pa razne statistike. Ne, ne smemo pozabiti dejstva, da je slovensko kmetsko zadružništvo preživ- ljalo in še tudi danes preživlja gospodarsko krizo. Prav tako tudi ne smemo po-zaibiti, da je bilo kmetsko zadružništvo mnogokrat raznim političnim agitatorjem le orodje za dosego njihovih sebičnih ciljev. Ta velika napaka slovenskega kmetskega zadružništva še do danes ni popolnoma odpravljena in se še najdejo v raznih kmetskih zadrugah ljudje, katerih glavna skrb in delovanje je politika, toda ne taka, ki bi koristila zadružništvu, ampak ravno nasprotno. To dvoje dejstev naj spremlja ob pregledu našega kmetskega zadružništva, ki ga v naslednjem podajam. Skupno število kmetskih zadrug brez kreditnih ter nabavnih in prodajnih, ki se na podeželju ne morejo razviti, znaša okrog 260. Od teh je največ živinorejskih in pašniških, ki so največ združene v enotne zadruge. Njihova glavna naloga je dvigniti živinorejo, jo selekcirati in oskrbeti članom dobre pašnike. Največ jih je v tem svojstvu združenih na Gorenjskem. Pogoji za njihov napredek niso baš ugodni. Boriti se morajo čestokrat z največjimi težavami in le idealizmu kmetov se morajo zahvaliti za svoj obstoj. Mlekarske zadruge, ki so tudi številne, so gospodarsko v pretežni večini še naj- trdnejše in svojo nalogo izvršujejo v korist svojega članstva. Kmetijsko strojne zadruge so vedno še vse premalo razširjene. Koliko še primanjkuje na našem podeželju kmetijskih strojev, katere se edino da nabaviti zadružnim potom. Radi slabega gospodarskega stanja kmetskega ljudstva ne morejo napredovati in se dvigniti na višino, ki bi si jo morali želeti. Vinarske in sadjarske zadruge, katerih je okrog 20, še vedno ne morejo vršiti svojega namena. Članstvu manjka še potrebne vzgoje, zadrugam pa denarnih sredstev, ki jih samo kmetsko ljudstvo za enkrat ne more zbrati. Iz teh razlogov mnoge bolj životarijo, kot pa delujejo za dvig svojega članstva. Zadrug za zavarovanje živine, ki so našemu kmetu zelo potrebne, je še jako malo, vendar obstoječe zadovoljivo delujejo in prav lepo napredujejo. Je to kratek pregled našega kmetske ga zadružništva, kot že povedano, brez številk, ki same na sebi ne povedo vsega. Slovenskemu kmetskemu zadružni-štuv, je nujno potreba priskočiti na pomoč, če hočemo, da bo izpolnilo cilje, katere danes vsi njegovi prijatelji pričakujemo! K viničarskemu vprašanju AAnogo se je pisalo o viničarskem vprašanju. Kr. banska uprava in drugi mogoče res mislijo, da je samo vinogradnik kriv slabega stanja viničarjev in da 'je nujno spremeniti viničarski red, češ, da sedanji ne ščiti dovolj viničarjev. Kateri zakon pa ščiti vinogradnika? Vsak zakon je lahko dober, odvisno je le od tega, kako se izvaja. Pred vojno ni bilo toliko viničarskih pritožb, pa tudi vinogradnik, mali ali veliki, se ni pritoževal kakor sedaj. Kajti tedaj je vinogradnik svoj vinski pridelek lahko za primerno ceno prodal. Če ji prišel tu na svoj račun, je dal tudi vini čarju potrebno, in oba sta bila zadovoljna. Vinogradniška zemlja se od tedaj do danes ni spremenila, toda dohodne razmere so se spremenile najbolj v škodo vinogradnika, zlasti malega, katerih je največ. Ker je le-ta sedaj na slabšem, je jasno, da tudi viničarji trpijo na teh posledicah. Oba, vinogradnik in viničar, sta sotrpina in oba je zadela vinska kriza. Te krize pa ni kriv vinogradnik, pa tudi ne viničarski red, ki se sedaj spreminja. S spremembo viničarskega reda, pa če se tudi spremeni samo na dobro viničarjev, še krize ne bo konec. Ko bo prišel vinogradnik na svoj račun, verjemite, še le tedaj bo mogel povoljno skrbeti za svojega viničarja, ker je to v njegovem in- teresu, saj je dober viničar desna roka vinogradnika. Kdaj bodo pa prišle zaščite vinogradnika na vrsto, se vprašujejo vinogradniki, ko jim tudi preti pogin. Odpravite najprvo vzroke vinske krize, pa boste videli, da bo tudi -viničarska kriza ponehala. V predvojnem času je veljalo merilo: en kg galice je stal 1 K, delo v vinogradu je bilo tudi plačano z 1 K, in vino se je tudi prodalo 1 K liter. Danes pa stane galice kg 7 din, delavec dobi 10—15 din, a vino se vnovči le po 4 din za liter. Če računamo krono za dinar, je dokazano, da je le vinogradnik na slabšem. če vinogradi pešajo in se opuščajo, je to znak, da tukaj nekaj ni v redu. Dober in vesten viničar bo našel vedno dobrega gospodarja. So pa slabi viničarji in tudi slabi vinogradniki. Slab viničar se bo mnogokrat selil in slab gospodar bo tudi večkrat menjal ‘viničarja, ker je ne zadovoljnost in nesporazum pri obeh na dnevnem redu. Slab viničar pa tudi z naj boljšim gospodarjem ne bo zadovoljen in bo vedno reven zaradi goste selitve po pregovoru: goste službe, redke suknje. Imam sam slučaj. Enega viničarja sem imet 6 let. Ker je zašel v slabo družbo in se pokvaril, sem ga odslovil. In glejte! Ta viničar ima v treh letih že pet viničarij, pa nikjer mu ni obstaka. Sam sem pa tudi imel smolo, da sem še le s tretjim vini čarjem zadovoljen, dva pa nista bila prida. Moje in tudi drugih vinogradnikov načelo je: Živeti in živeti pustiti! Če sem jaz z viničarjem zadovoljen, bo tudi on z menoj. Za dobre viničarje bomo vinogradniki vedno povoljno skrbeli, čeravno: je naše stanje od prej slabejše. Najbolj pomilovanja vredni in pomoči' j potrebni so mali vinogradniki. Poleg revne bajte, poseduje mali vinogradnik od 1 do 3 orale zemlje, ki jo pridno obdeluje, a preživeti dostojno se ne more. Mora skrbeti za hišo in jo vzdrževati, plačati zavarovalnino, davek in se obleči. Orodje, galico in druge potrebščine si tudi mora nabaviti. A, s čiin? Pri svoji zemlji je toliko zaposlen, da le malo najde drugod zaslužka. Vino, ki ga pridela, ne more prodati ali pa za slabo ceno. Torej nima dohodkov za najnujnejše potrebščine — in vendar živeti mora — ter se kljub temu, da je raztrgan in lačen, še trdno drži svoje grude, upajoč na boljše čase. Nasproti temu je viničar na boljšem. Vi-ničarijo in orodje vzdržuje gospodar. Viničarju torej ni skrbeti za streho, ne za davek in zavarovalnino — in tudi toča njemu vinograda ne pobije, in ima poleg tega še vedno zaslužek pri gospodarju in drugod, če je vinogradnik z njim zadovoljen, mu še navrže obleke, da nagrado itd. če viničar ni zadovoljen z gospodarjem, lahko si poišče boljšega. Kam pa naj gre ubogi mali vinogradnik? Če mu tudi dez skozi raztrgano streho pada na postelje, se seliti ne more, ker je vezan na svojo zemljo. Torej tem malim vinogradnikom je treba zaščite, tam je pomagati, pa izdatno iit takoj, ker te je zadela sedanja gospodarska in vinska kriza najbolj. Če bo tudi sprejet nov viničarski red, še viničarsko vprašanje vkljub temu ne bo rešeno. Ko bo mali in večji vinogradnik imel od svoje zemlje primeren dohodek, bo živel on in njegovi sotrudniki — viničarji. Ako pa dohodkov ne bo, bo pJ stanje vinogradnikov in viničarjev vedn« slabše, — kljub vsem dobrim in slabim zakonom. Nezadovoljnost bo vedno večji in vse skupaj bo šlo po zlu. Kakor imajo viničarji svojo organizacija in plačajo letni prispevek 60 din, tako je vinogradnikom nujno nasvetovati, da se oprimejo svoje organizacije — Vinarske*-ga društva — pri katerem je članarina komaj 20 din na leto (pri 1 oralu vinograda). Vinarsko društvo naj izdela kartoteko vseh vinogradnikov in viničarjev* Kdor bo iskal viničarja, se bo obrnil na svoje društvo po informacije ter slabega viničarja ne bo sprejel. Slab vinograd* gospodar, ki nima srca za dobrega vini* čarja — pa tudi dobrega viničarja dobil ne bo. Obvelja! bo pregovor: gliha vkuj* štriha. Posledice bodo vidne. Slab vino* gradnik bo brez dobrega viničarja in slab viničar bo brez strehe. Rešimo najprvd vinsko krizo, pa bo rešen vinogradnik iti viničar! L. Sagadin. VACLAV PROKCfPEK: 19 Zena in se ml J a (Roman dvojne ljubezni) Brezica, ti rasteš, ti boš zopet vzbrstela, jaz pa venem. Na otroka sem se veselil, zdaj pa imam že samo njo, edino, gleda z okna proti 'brezici — in hotel nehote! je zagledal tudi okna staje, vse se mu oglaša v svoji osirotelosti, tudi okna staje so tako prazno odprta, in vrata tako ravnodušno visijo na eni strani. Kmalu bi verjel, da pogleduje Vranka skozi odprto okno. Da nanje naslanja glavo in rezgeta. Ali se mu ne zdi, da kliče Martina Rjavka s svojim rezgetanjem? Povsod je sama praznota kakor pusto pričevanje, da je bilo nekoč drugače. In april gre, april gre in prva mavrica nad pokrajino. Pogosto stoji Martin na pragu, pred njim je zemlja in polje in visoko pri oblakih trepeta škrjanokova pesem. Ali sliši Martin? Ne misli več na Marijino'bledost, na njeno zavratno bolezen? April ve samo za en zakon: kliti in rasti. Smešno! Ne verjamem temu, si misli Martin v grenkem kljubovanju. Kako' naj sejem, kako naj raznetim rast na poljih, če moja edina doma vene? Kalko se naj veselim setve, če jo zalivam lastnimi solzami? Stoji na pragu in gleda proti Sv. Ani. Ve, da bi moral iti ven, da bi si ogledal polje, toda obotavlja se, brani, in ko je končno vendarle šel, se je moral obrniti nazaj. Vidi Marijo za oknom, stoji tam mirna, molčeča, bela. Spremlja ga s smehljajem. Tako zvenijo zapotoški zvonovi, se mu je zazdelo, tudi njen smehljaj je tako močan, da mu zveni v duši prav tako praznično kakor dozvenevajoči glas zvona, po katerem je ostalo le valovanje in veselje v zraku. Bilo je za dopoldanske malice, niti jutro ni bilo več, niti še poldne. Komaj zaznaven veter veje od jugovzhodne strani, kjer se edino odpira zapotoška dolina. — Sonce ljubkuje zemljo, Martin vidi rahle, nežne črte valujočih polj, in niti zavedel se ni, da se zgiba in da boža prst, ne ve da jo jemlje v roko in da z dlanjo okuša njen prijetni hlad. Poglede mu je ožarilo sonce in Martin vidi ves svet modro, najbolj sinje se mu zdi prav to prgišče zem lje. Brez volje slopa po stezi. Nenadoma ga prebudi rezgetanje konj nekje pri Dobju, ki še zdaj stoji brez življenja. Lachman tam vlači. Lachman tam pripravlja polje za zrno — on pa se samo potika po mejah brez Marije in konjev. Lachman ga je sunkovito vrnil v resničnost. Konjev .nima. Mogoče mu je še huje, kakor če bi pogorel. Ogenj je nesreča, toda če nima konj, je več kakor hrom. Kdo ga je ob nje pripravil? Koga more obtožiti? Sam je kriv in sam jih je ugonobil, tako je začel gospodariti. Toda olajšanja v tej trdoti proti samemu sebi ne najde. Kaj mu zdaj preostaja? Kupiti nove. Toda s čim in kako? Pismonoša mu že dolgo prinaša sodnijske opomine. Kolikor se je mogel braniti, se je branil kakor mož. Toda kako se braniti vsemu temu in Še bolezni? Prevažal je žito m prodal kje kako zrno, toda ndti s tem ni izplačal zdravnika in lekarne. Ali obžaluje? Ne, ne obžaluje, toda obžaluj ali ne — kako bo sejal, žel in odpeJJaJ, če nima kaj zapreči v voz. Moram zopet prijeti, si ukazuje sam pri sebi sredi pomladnih polj in računa v duhu, kako je zdaj z njim po vseh izgubah lanskega teta. Za vse ne zadostuje sam. Vrne se k očetu. Mogoče bo svetoval, pomagal, saj nisem kriv. Vse ga vabi, da bi stopil preje k Mariji. Toda to pot se obotavlja. Kako bi se ji mogel kazati veselega, preden mu oče ne pokaže ceste? Iz doline zopet zasliši rezgetanje Lacli-manovih konj. Martin ne gre niti k Mariji niti k očetu, nekaj ga žene v prazen hlev, kjer sta stali njegovi kobili. Tukaj je torej končno sam. Zaprl je priprta okna, da bi ga ne motil niti glasek. Tako se je hotel obvarovati pred vsem, kar žalosti in muči njegovo glavo. Pogled mu je obvisel na preostali konjski opremi. Zgrabil je za verige in tresnil z njimi P» žlebu, kakor da bi hotel z njihovim zvenenjem pregnati od sebe vse zlo. Potem se je iztreznil in poizkušal misliti na stvarnost, na golo, trdo resničnost brez okraskov. V žepu je našd svinčnik. Vstal je in začel pisati številke na steno pod oknom, kjer je bilo najsvet-leje. Preračunaval je dolgove. Bilo jih je ž® visoko število! Spomnil se je tudi na tiste, ki jih mora napraviti preje, preden gre na polje. Misli tudi na nov par konj. Toda namesto številk sd piše imena konj, ki si jih bo šele kupil, in nehote piše zopet imeni Vranka in Rjavka. Takoj na to misli na žito, ki ga mora kupiti za setev,'tako je vse prodal do zadnjega zrna. Potem se zopet vrne h konjem. Pa saj zanje nima niti litra ovsa. Tudi za setev ga nima. Zdi se mu, da je že na koncu visokega stolpca dolgov in v duhu dela črto. (Nadaljevanje v sobotouedeljski atevO P favni svetovalec ..Veternika V. Z. v S. Pri Borzi dela se morate prijaviti takoj ali po vsaj 6 dni potem, ko ste izgubili delo. Ker je iz Vašega dopisa razbrati, da ste bili nad 8 mesev zaposleni, imate navzlic temu, da sc niste pravočasno prijavili, pravico do podpore za 4 tedne in Vam bo Borza dela to podporo tudi rade volje izplačala. Prihodjič pa se javite takoj! F. H. v T. Vaša mezdna terjatev ie tudi sedaj, ko je že v veljavi novi izvršilni po-stopnik, izvzeta iz izvršbe radi denarnih terjatev. V izterjavo tako zvanih privilegiranih terjatev, kakor so n. pr. preživninske terjatve pa je tudi Vaša mezda rubljiva. R. Z. v R. Ako dotični mojster Vašemu sinu kot vajencu daje slabo hrano in nezdravo stanovanje in ga razen tega še žali z neumest nimi priimki in celo pretepa, mu vajeniško pogodbo na 14 dni odpovejte in ga tudi ovadite, da ga bodo na pristojnem mestu poučili,^ kako mora izpolnjevati svoje mojstrske dolžnosti. G. N. v S. Iz Vašega dopisa povzamemo, da ste k čevljarju zanesli usnje in vse druge potrebščine, da Vam je čevljar vzel mero za čevlje, da pa o tem, koliko mu plačate za njegovo delo, sploh nista govorila. Pravite, da izdelani čevlji sicer odgovarjajo naročilu in meri, da pa je račun po vašem mnenju za izvršeno delo močno pretiran. Na vsak način ima čevljar po končanem delu pravico takoj zahtevati od Vas primerno plačilo. Informirajte se pri čevljarskem mojstru v sosedni občini o višini primernega plačila za tako izvršeno delo in plačajte Vašemu čevljarju oni znesek, katerega bo čevljarski mojster iz sosedne občine kot primernega določil. Ako pa čevljar ne bi hotel sprejeti od Vas ponujenega zneska, pa ga položite pri sodišču za čevljarja. V slučaju pravde boste potem navajali, da ste primerno vsoto itak pravočasno ponudili in radi odklonitve položili pri sodišču, glede presežka pa predlagali, da se tožbeni zahtevek s stroški vred zavrne. Pravdo bo rešilo izvedeniško mnenje, ki se bo pa gotovo strinjalo z onim čevljarskega mojstra iz sosedne občine, ter je tudi po našem mnenju z ozirom na 'cene v mestu zahtevek Vašega čevljarja očividno pretiran. B. M. v Sl. gor. V smislu zakona o obrtih je vsajc službodavec dolžan, izdati, ko pre-ne službeno razmerje, službojemniku na zahtevo ob svojih stroških izpričevalo o trajanju in vrsti opravljene službe. V izpričevali« se ne sme niti s črkami napisati, niti z znaki označiti, kar bi oteževalo osebju sprejem v drugo službeno razmerje, če Vam Vaš službodavec noče v izpričevalo napisati, kake vrste službo in kako dolgo ste pri njem to službo opravljali. ali če Vam hoče dati vedoma neresnično izpričevalo, ga lahko tožite na izdajo izpričevala, iz katerega mora biti razvidno tudi trajanje in vrsta opravljene službe. Obenem Vam je službodavec odgovoren za vso povzročeno škodo. Službodavec, ki izpričevala noče izdati, ali ki vedoma izda neresnično izpričevalo, pa se po zakonu o obrtih tudi kaznuje. R. B. v P. Vsak zemljiški lastnik sme izruvati korenine tujega drevesa iz svojega sveta in odsekati ali drugače porabiti veje, ki vise v njegov zračni prostor. Vsled pravice, prosto razpolagati s svojo lastnino, je Vaš sosed IVa m od meje oddaljeno zasadil smreke jn v kolikor segajo korenine teh smrek v Vaš vrt, imate pravico jih izruvati in tudi odsekati ali drugače porabiti veje, ki vise v Vaš zračni prostor. Radi tega pa, ker Vam smreke delajo senco na Vašem vrtu, ne boste mogli zahtevati od soseda, da smreke kratkomalo poseka. Važno je tudi vprašanje, kedaj je Vaš sosed smreke zasadil in kako ste se Vi napram temu takrat zadržali. V tem oziru pa so potrebni zadevni podatki, da Vam lahko popolnoma zanesljivo odgovorimo na Vaše vprašanje. Pravni svetovalec „Veternika" Odrezek st. 16 6.-7. maja 7939. Film S kamero po domovini Aztekov Mehika je zemlja redkih prirodnih krasot, edinstvenih starinskih spomenikov iz davnih dni, ko v deželi še ni bilo španskih osvajalcev. Dežela stare indijanske kulture postaja zmerom privlačnejše torišče letoviščarjev. Mehika je približno .tako velika kakor Nemčija, Francija, Italija; in Anglija skupaj. Glavno njeno turistično področje se suče le okrog velike ceste, ki veže Laredo v USA z mehikansko prestolnico. Oni turisti pa, ki se oddaljijo od te cesto v notranjost dežele, so deležni prirodne lepote. ki je drugače ne bi slutili. Ni še dolgo tega, ko jc bilo potovanje po Mehiki zelo nevarno. Banditi so iznenada napadli potnike in jih izropali. Po-pogostokrat so roparji ustavili vlak in ga oplenili. Zdaj bo dežela kaktusov postala tudi v tujini znana. Svetovni potnik in raziskovalec, H. Ilelfritz je posnel za Ufo več kulturnih filmov iz Mehike, ki jo je križem prepotoval. Filma! je vrsto ,,mrtvih ostankov'* starih Aztekov, indijansko piramido Hohicalcoa z njenimi lepimi reliefi, pred- stavljajoč glavo zvijajoče se kače. Posebno lep je posnetek velike »sončno piramide1 v Teotihuacanu, pa one pri Tena-yuce, kjer je znan oltar kač, ki so jih Indijanci nekdaj obožavali. Na visoki planoti je raziskovalec lovil na filmski trak prastaro pleme Cinacanta, zadnje ostanke nekdaj kraljevskega rodu. Posnel je izredne lepote jezera Patzuaro, kjer je veliko obilje ril). Indijanci so tako spretni ribiči, da zajemajo ribe s preprostimi mrežnimi lovkami. Na zapadni strani Mehike živi pleme Otomi Indijancev. Vsako leto imajo ti Indijanci o veliki noči v istoimenskem mestecu nenavadne svečanosti. Na sredi trga postavijo okrog 28 m visoko deblo, zgo-raj je pritrjen lesen vrtiljak. Na jarbol pleza šest ljudi, vzpno se prav na vrh, kjer nekaj časa plešejo na majhni ploščadi vrtiljaka. Nato si pripašejo okrog vrv ter strmoglavijo v globino. Pri tem sc vrte, vrv se odvija, dokler ne prispo na zemljo. Filmski posnetki prastarih indijskih običajev bodo gotovo zbudili po svetu mnogo zanimanja; Filmanje v ognju vojne tehnike Ko so delali film „Trije podčastniki" je moral režiser in operater Ufinc produkcije, Werner Krien, premagati nemalo tež-koč. Pri snemanju je bil navzoč vojaški strokovnjak. Manuskript je namreč predpisal vojno vežbo, kjer iznenadi vojake 13 težkih tankov, bombniki, v umetni megli pa prodira nasprotnik preko žičnih ovir in siplje od sebe ognjeno smrt. Pravila vojevanja, ko se vojaki skrivajo pri prodiranju za zaklone in na temna mesta, jc bilo težko spraviti v sklad s snimanjein, kjer je svetloba potrebna. Zato so uporabili reflektor in skupina vojakov je morala prodirati pod žarom njegovih svetlih pramenov. Da pokaže cim večjo realnost strahotnega prodiranja tanka, se je operater s kamero zakopal v jamo in preko njega jo zdrvel tank v največjem diru. Vodil ga je najspretnejši šofer polka. Krien piše, kako jc vprav v trenutku, ko se je bližal Vedno se tepeva. -ftS Edina pa sva v tem, *e kuhinjska čokolada Mirim dobra! £ 1 MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA C. . tank, eksplodirala v bližini bomba in zameglila pogled ravnalcu tanka. Stene jame so se tresle pod težo tanka, vendar jc kljub megli srečno zdrvel preko nje. Pri bombardiranju letal na pehotne kolone je bil posnet napad iz bližine. Letala so se spustila do pet metrov nad zemljo. Drugič spel je operater posnel letalski napad iz bombnika na zemljo. Vtisk vojevanja je prikazan tako realno, da jc film prava prispodoba bodoče vojne tehnike. FRANCOSKI FILMI V AMERIKI Kako zelo so postali francoski filmi v Ameriki popularni, dokazuje dejstvo, da so Američani kupili že naprej neki francoski film* ki ga sploh še [zdelovati niso začeli. Režiser, ki mu Američani tako brezmejno zaupajo, je prejšnji nemši.i. sedal v Parizu delujoči Robert Siodinak. čigar film »Pieges«. ki ga bo začel posnemati, je deležen tolikega zaupanja Američanov, Moški igralec v tem filmu bo Maurice Chevalier. ki je v Ameriki posebno priljubljen, za žensko vlogo pa se režiser še ni odločil. Mogoče bo igrala Marlena Diet-rich. 'vWMWWW \aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaammaawaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaamaaaaaa/ je planil po njih, da jih ne bi vrrfo iz jadrnice, ali prav takrat je nagnil jadrnico močan sunek vetra ter vrgel starega ob steno jadrnice. Ante je zakričal. Videl je še, kako je oče priletel z glavo v palubo, kako se je hotel prijeti za glavo in kako je omahnil v vodo. Fant je skočil iz jadrnice za očetom, ali naval viharja ga je oddaljil od ladje. Ko se je splazil na krov, ni bilo očeta nikjer več. Fant je nemo zrl po razburkani gladini, kjer so plavale oranže in citrone. Nazadnje se je oklenil jamborja, da ga ne bi odnesla burja. Obračal se je po gladini, ali zaman. Vlila se je ploha. Ko se je nevihta sčasoma polegla, je ležal Ante ves premočen na krovu sredi razbitih in razmetanih zabojev ter krčevito ihtel. Noč je že bila, ko je prižgal luč, razpel jadro in se odpeljal proti oba- li, kjer ga je čakala družina — ju je čakala družina. Številke o Jadranu Globina našega morja. V severnem delu je morje globoko povprečno 260 m; v južnem predelu pa je največja globina 1260 ni. Otočje. Vseh otokov je 914. Skupna površina otočja znaša 2504 km2, dolžina njihove obale pa 3608 km. Na teh otokih živi 160.000 prebivalcev. Temperatura morja. Jadransko morje je najtoplejše v avgustu, takrat znaša temperatura na površini 22° do 26° C; najnižja temperatura pa je marca in februarja ter znaša okoK 10° C. Največji otoki. Največji otoki so Krik (408 km2 površine), Brač (396 km*), Hvar (289 km*), Pag (287 km*), Korčula (273 km2) m Dolgi Otok (117 ■km*). Sela v ladranskem tedna Dragi g. urednik! V »Večerniku za mladino« napišete večkrat kaj o našem morju. Če hi vedeli, kako se v šoli učimo o morju, bi gotovo še več priobčili. Ta teden smo praznovali v 4. razredu »Jadranski teden«. Celo gosti so nas obiskali. Pouku so prisostvovali gospodje učrteljiščmki in profesorji iz daljnega žabca. Za nas je bilo to nekaj svečanega. Ves razred ie pokazal, kaj zmore. Že prejšnjo soboto smo z učiteljem napravili načrt za tedensko delo. Vi-kec je izbral naslov »Ob sinjem Jadranu«. Nato smo začeli v ponedeljek z zemljepisno lego Slovenije v zvezi z moriem. Edi Kirbiš m Saša Žnuderl sta bila že v Splitu, Jaz pa v Trstu. Pripovedovali smo o morju. kar smo vedeli. Tudi drugi so vedeli kaj o morju, čeprav ga še niso videli. Vsak dan do sobote smo potem računali o ribah, globočinah morja, o jadranski plovidbi, voznem redu itd. Analizirali smo stavke o morju in mornarjih. Pisali smo spise o življenju mornarjev in potapljačev, pa tudi zgodovine ni manjkalo. Sedaj vemo, kdo so bili prvi gospodarji Jadrana. V šoli imamo sliko, ko so Slovani prvič zagledali morje. Dečki so prinesli školjke, morske zvezde, gospod učitelj pa je našel morskega pajka. Sam sem doma iztaknil morskega konjička. Hej, to vam Je bilo veselo, 'ko smo tudi risali vse te živali. V čitanki smo poiskali vse, kar koH je v zvezi z moriem, součenci pa so pregledali vse »Naše rode« iz prejšnjih let m prinesli tudi druge 1 Rib« In ribi« V Jadranskem morju živi 360 vrst rib. Ribe lovijo ribiči poleti in pozimi; kajti gotove ribe se lovijo samo ob gotovih letnih časih. Letno nalovijo naši ribiči za okoli 7000 ton različnih rib, mehkužcev (sip, hobotnic), gob, rakov in školjk; zadnje predstavlja vrednost 40 milijonov din. Ribe lovi v našem morju okoli 20.000 ribičev, izključno pa se bavi z ribištvom in živi od njega okoli 2600 ribičev. 1935. leta je bilo v Jadranskem morju 6489 rihiškrh ladij in čolnov. Ladje in čolni se poganjajo z vesli m jadri ali pa z motorji. Ribe se lovijo v glavnem z mrežami ta trnki. Nalovljene ribe ribiči v tovarnah konservirajo. Konservirajo se ribe s sušenjem, s soljenjem ali se pa polagajo v olje. Na našem Jadranu je 23 tovarn za ribe (na otoku Visu, v Kotniži, v Šibeniku, v Crikvenici itd.). 1936. leta se je v teh tovarnah konzerviralo za 748.496 ks rib. Moč nailh rak V črno morje se Izliva največ našega vodovja (Donava), m sicer predstavlja to vodovje 3,079.104 HP; od teh HP je uporabljenih samo 107.361 HP. V Jadransko morje se izliva vodovja za 281.076 HP, uporabljenih je 65.502 HP. V Egejsko morje se izliva vodovja za 101.100 HP, uporabljenih pa je 3030 HP. Povprečno je izkoriščenih samo 5.1% vodnih sil. V Jadransko morje se izlivajo reke Rječina, Zrmanja, Vransko jezero, Krka, Cetina, Neretva, Bojana In Beli Drim. o morju. Kodrič je PTegleda! celo knjigo »Naše morje«. Tudi v »Večer-niku« smo našli nekaj podatkov. Risanje nam je bilo všeč, ker srno risali vsak po svoje ladje, parnike in potapljače. Najlepši je bil dan, ko so prišli Šabčani. Takrat smo nastopali kot govornika pri skupini »Od splava do prekooceanskega parnika«. Prešli smo na nesreče na morju. V steklenici smo imeli pločevinasto škatHoo. Z njo smo napravili razne nesreče. Veste zakaj železo plava na morju? Hitro smo vedeli rešiti vprašanje. Ladja mora biti votla m mora držati ravnotežje. Drugače se lahko pre-vrže. Naša ladja se je ]»topila. Hitro smo napravili potapljaški zvon z navadno čašo. Čudno je bilo, da ni voda šla v čašo, ko smo jo obrnjeno pritiskali v vodo. Saj veste, da ie bil v njej zrak. Tudi potapljači ga rabijo, zato morajo dobiti zrak s pritiskom. Ktnailu.smo razumeli, zakaj tornjo potapljači posode s kisikom. Z njimi dihajo pod vodo. Jaz bi hotel biti potapljač, da bi lahko videl morska čuda. Na koncu nam ie součenec Kodrič pokazal na našem skioptičnem aparatu slike o potapljačih. Sam si je namislil predavanje. Šabčani so bili zelo zadovoljni in so nam čestitali. Tako delo v šoli imamo vsi'radi. Zdi se nam, kakor da bi bili ob morju, ko vseh šest šolskih dni govorimo, pišemo, rišemo in računamo samo o morju. Sedaj vemo, da je morje zelo važno za nas ta da je okno v svet. Morja ne smemo nikdar izgubiti. Vas prisrčno pozdravlja Danilo Vrane, 4. r. v Studencih. E. S. BRUCE: 12 Uušuu/Mlcoua sltmucst .To se je tudi meni zdelo, gospod Beeke,« je dejal Gibbons. »Sploh se je zelo čudno obnašal. Bil je hudo zmešan in presenečen, ko sem ga vprašal, kje se je tako dolgo mudil, in potem...« »Malo mu bomo pretipali obisti,« je dejal Beeke m vstal. »Pravite^ da bo kmalu prišel? Prej bi si pa še rad ogledal truplo.« Utihnil je m premotril ' komisarja in nadzornika, vsakega posebej. »Upam, da se bo dalo ugotoviti, ali je bil mrtvec že pred nesrečo ubit ali ne.« »Ne vem.« je odvrnil Nash. »Zadeva je zelo skrivnostna in človeka kar zmeša. Pogled na mrtveca je strašen. Nekoliko slabe živce imam in toliko, da nisem izgubil zavesti, ko sem si ga-od b”zu ogledal. Doktor Archer ga preiskuje Če ima polomljene kosti, bo to dokaz, da se je ubil pri padcu, in da je bil v letalu, ko je Clinton skočil s padalom. Za letalca to ne bi bilo preveč prijetno.« »Ni nujno. Za enkrat kaže samo, da je bila nesreča.« ie dejal Beeke. »Nič ne dokazuje da b! se bil zgodil zločin. No. k raztlešenju pojdem. Sicer imam bolno srce in utegnem biti potem teden dnd bolan, toda dolžnost je prvo.« Domači policisti'so gledali Beekea z nekakšnim svetim spoštovanjem. Vzlic svoji povaljani obleki si je znal Beeke priboriti ugled. Nadzornik Gibbons je povedal, da je dal truplo spraviti v stari vaški ječi, in se je ponudil Beekeu, da ga spremi tja. Ko sta že odhajala, se je pred vrati ustavil lep avto, m Warren Clinton je skočil iz njega. Beeke je mladega letalca premeril od glave do nog In njegove jasne oči so mu bile takoj všeč. »Nič novega, nadzornik?« je vprašal Warren in presenečeno pogledal Beekea m Eustacea. Še nikoli ni videl tako neskladne dvojice. »AH ste ugotovili, kdo je nesrečna žrtev? Kako je prišel v moje letalo?« »Ničesar še ne vemo,« je povedal Gibbons. »Upamo pa, da nam boste vi pomagali razkrinkati to skrivnost, gospod Clinton. Tale dva gospoda sta s Scotiand-Yarda, — gosipod Beeke in gospod Čaven dish.« »Hm, ali ste morali zaradi te zadeve! še Scotlaod-Yard poklicati na pomoč?« je vzkliknil Clinton. »Upam, da mi ne bosta zamerila, gospoda, toda detektive s Sootland-Yarda sem sa zamišljal drugače.« »Premajhne noge imam, kaj?« se je posmejal Eustace. »Pravite,, da moj pomočnik ni podoben detektivu? Prav nič nisem presenečen,« je rekel Beeke m stisnil Clintonu roko. »Prav ničemur ni podoben. Leto dni že delam z njim, pa se še nisem navadil njegovega obraza.« Warren ni priznal, da se je bolj čudil Wiilia*nu Beekeu samemu, njegovi povaljani obleki, oguljenemu klobuku in po-švedranim čevljem. Niti besede ni mogel več izpregovoriti, kajti pravkar je zagledal ljubko dekle v čudovito prikupni obleki. Zavzdihnil je in presenečeno vzkliknil. »Kaj vam pa je?« se je začudH Beeke. Toda Warren je že skočil s pločnika in vzkftkniil: »Gospodična!« Dekle se je delalo, kakor ga ne bi bilo slišalo. »To je pa sreča!« je vzkliknil. Kar oči so se mu zaiskrile. Skočil je pred dekle in ji zastavil pot. Odkril je neznanko, ki jo je srečaj v pretekli noči. Takoj jo je spoznal, čeprav je bila čisto drugače oblečena. I »Bal sem se, da vas ne bom nikoK več videl,« je dejal. »Pozabil sem vas \*p*a-šati za naslov.« Tedaj je šele opazil, da ga gleda dekte zelo prezirljivo. »Zdi se mi, da se motite,« mu je rekla. »Ne poznam vas in prepričana sem, da vas še nikoli nisem videla.« Warren je od presenečenja okamenel. »Saj veste, kdo sem,« je vzkliknil. »AH ste mar pozabiti pustolovščino pretekle noči?« »Mislim, da se vam meša,« je zanicSj*-vo odvrnilo dekle. Warren je stopil bliže in jo prijel za roko. »Čemu se vedete tako čudno?« ji jj rekel. »Nisva se predstavila drug drugemu, toda...« »Kako se drznete!« je vzkliknila in se mu iztrgala. Nagnila se je naprej in mu z desnico pomazala krepko klofuto. PETO POGLAVJE. Mrtvec. BiH Beeke je videi ta dogodek, ki se je morda vsem drugim zdel nepomemben. Debelo je pogledal, potegnili nekajkrat dim iz pipe in sledil z očmi lepemu dekletu, ki je hitro odšlo svojo pot. Niti ozrlo se ni, in Warren Clinton je s po-bešeno glavo stopii proti poslopju, kjer je bik policijska stražnica. (Dalje sledU Zenske kotieek Moji materi Najlepši čas v letu je posvečen materi. Ali si lahko zamislimo kaj lepšega, kakor so prvi dnevi meseca maja? In v teh najlepših dnevih posvečamo svoje misli njej, ki nam je v trpljenju poklonila naše življenje. Nekoč nismo poznali materinskega dne. Za vsako, v primeri z veličino materinstva še tako neznatno zadevo, smo našM v koledarju dan, dneva, ki bi bil posvečen materi, nismo našli, čeprav smo v vseh časih vedeli, da je materinstvo junaštvo, ki se lahko meri z junaštvom vsakega vojskovodje. Slednja mati postavlja svoje lastno življenje na kocko, ko daje narodu novo bitje. Enkratno trpljenje je ne oplaši; z ljubeznijo pričakuje prihod drugega, tretjega petega, celo desetega otroka, a mnogo je med nami mater, ki so celo še večkrat s ponosom in zadovoljstvom položile svoje življenje na žrtvenik materinstva. Kdo se lahko pri- merja z njima? Nihče! Mati je edinstvena in ne najde primere v človeštvu. Njej, edino njej, je torej po vsej upravičenosti posvečen cvetoči maj. V njeno naročje polaga dandanes na tisoče in tisoče majhnih in velikih otrok najlepše majsko cvetje. S kakšnimi slovesnostmi obhajamo spominske dneve raznih velikih junakov; koliko bolj slovesno bi morali obhajati šele praznik naših mater, katerih Zvesta srca še bijejo v ljubezni za nas. Prva nedelja v maju je posvečena materam. Ne idimo mimo tega dne. Ljubezniv pogled, lepa beseda ali poteza, bodo našle pot do materinega srca ter izbrisale iz njega vse bridkosti, ki smo jih morda vklesali v srce mi, njeni otroci Ni srečnejšega bitja, nego je mati, ki uživa ljubezen svojih otrok, a ni nehva-ležnejšega bitja nego je otrok, čigar mati živi bedna in zapuščena. Nasveti pozabljivim gospodinjam /etn, da bom dregnila v marsikatero osje gnezdo, toda nikar mi ne zamerite in priznajte, da je med vami res mnogo takih, ki nikoli ne vedo, kam so položile stvar, k: so jo še pred par trenutki imele v rokah. Ta neprestano išče ključe, druga škarje, tretja šivanko. Četrta rokavice itd. Da. izvira takšno iskanje zgolj iz površnosti, o tem menda nobena ne dvomi. Da lahko nastane ob takšnem iskanju v hiši večkrat prava zmešnjava, je več nego verjetno, kajti vsako stvar pač iščemo takrat, ko bi jo že rabili, in včasih še prav nujno. Zato pa ne pravi zaman neki pregovor, da je redoljubnost ena glavnih čednosti, če bi imeli za vsako stvar svoje določeno mesto in jo po uporabi tudi vedno tja položili, ne bi trebalo uporabi krtačo na oknu, škarje med perilom za krpanje, ključe na umivalniku, šivanko zapičeno v zavesi, klešče v drvarnici in rokavioe na kuhinjski kredenci, potem se vendar ne smemo čuditi, da v trenutku potrebe nobene stvari hitro ne najdemo. Treba je obleteti celo stanovanje, da najdemo zaželeni predmet. Medtem seveda vzkipi v kuhinji mleko ali pa jo razdraženi mož mahne z ne-skrtačenim plaščem v službo. Ali so take zmešnjave v hiši potrebne? Položi takoj po uporabi vsako stvar na določeno mesto, za katero bo vedela vsa družina in izostalo bo nepotrebno in pogosto jako mučno iskanje. S tem iskanjem vpričo tujih ljudi kažeš samo svoj nered v hiši. takoj siromakom; s tem storiš dvorno dobro delo: pomagaš revežu, sebe pa osvobodiš navlake. Praktični nasveti i Nega linoleja. Da se linolej ne obrabi pre-. hitro pod ostrimi podstavki težkeea pohištva, treba noge podložiti z lesenimi, gumastimi ali klobučevinastimi podložki. I Pred vsakim krtačenjem linoleja ga treba prej do čistega obrisati z mehko krpo. Ako ie potrebno, ga pičlo namaži z voščilom, kakr . šnega uporabljaš za parketna tla. Ko se osuši, ga zgladi s krtačo. Mazanje linoleja s 'prašnim oljem ni priporočljivo, ker je pre-| ostro in se na njem potem preveč nabira prah. i Za umivanje linoleja, ako je res umazan, : nikoli ne uporabljaj sode ali ostrega mila, niti vroče vode ne, ker izpere olje, ki ie v linoleju in se potem začne luščiti. Tudi milnica, pa naj si bo tudi brez sode, ne sme dolgo . učinkovati na linolej- Najlepše in brez škode j za barve in kakovost umijsš linolej z mlačnim mlekom. Nato ga odrgni z mehkimi, snaž 1 nimi krpami. I Kadar je linolej tako umazan, da ga ne moreš čistiti niti z vodo niii z mlekom, tedai ga previdno in hitro odrgrti s terpentinom. Takoj nato ga na zgladi s krtačo aJi s krpo. Špirit, bencin, salmiak škoduje linoleju. Linoleju koristi, ako ga od časa do časa očistiš voščene plasti, ki se je nabrala na njem. To dosežeš, če ga opereš z mlačno vodo in milom. ki ne vsebuje luga in ne sode. Ko si ga dobro izplakmla in posušila, ga lahko zopet namažeš in zlikaš s krtačo ali krpo. Tla pod linolejem ne smejo biti vlažna, ker sicer povzročajo napetost v njem. Napravijo se mehurji. Primeri se tudi. da se površina linoleja loči od jutovega jedra in se začne luščiti. Kuhinja ! Ocvrti mavrahi. — Osnaži skrbno mavrahe, polij iih z mrzlo vodo, da od-, plakneš morebitni pesek iz notranjščine ! m vso drugo nesnago; potem jih odcedi. Večje prereži čez pol, manjše pusti cele. Ko se osuše, jih popari s slanim kropom; še bolie je, ako namesto kropa uporabljaš mleko. Pusti jih par minut, Zimske obleke čez poletje Preden spraviš zimske suknje» plašč in drugo, vse dobro stepi in skrtači. Odstrani vse madeže, očisti mastne ovratnike in sploh skrbno preglej, ali ni kje kake maščobe. Saj veš, da kjer je kak masten madež, tja se najprej naselijo molji. Zašij, ako je. obleka kje raztrgana, obrni in očisti žepe. Zrači vse po eden do dva dni v senci. Zavij nato vsak komad, manjše po dva skupaj v svež časopisni papir aiH čiste stare rjuhe, potresi še z naftalinom aH kakim drugim uspešnim sredstvom in shrani v dobro zaprti omari, kamor ne morejo molji. — Kožuhovine ne stepaj prehudo, da ne potrgaš dlačic, temveč jo le bolj stresaj. Zavij jo takisto v svež časopisni papir in položi v vrečo, ki si jo zlepila ali sešila iz debelega zavijalnega papirja. Zalepi tudi zgoraj, da molji ne bodo našli dohoda. Ako le mogoče, hrani vse zimske stvari na hladu in prepihu, ker v takem okolju se molji ne počutijo dobro. — V zalepljeni papirnati vreči shrani tudi vse volnene žemperje, rokavice, nogavice in podobno. Razume se, da mora biti vse čisto oprano. Bolje je, da napraviš več zavojev in ne hraniš preveč obleke skupaj; kajti če bi bil le eri sam mo9j v kakem posameznem komadu, se Tahko razširi zalega na vso obleko. Zavoje opremi s številkami in si zapiši v' svoj gospodinjski koledar natančno ves seznam spravljenih predmetov. — Zimsko obutev, snežke, copate, vse skrbno očisti, prezrači, zavij v časopisni papir in shrani Preden spraviš snežke in galoše, jih namaži z vazelinom, da ostane guma mehka. Napravi si tudi seznam vse spravljene obutve, da ne bo dolgotrajnega iskanja, ako bi med poletjem kdo kaj potrebovali. Kar je nerabnega, daruj raje potem jih zopet odcedi. Osoli iih, in ko se je odtekla tekočina, ki jo aado gobe od sebe, jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in presejanih drobtinah m jih ocvri na masti ali olju. Zdrobova juha z gobami. — Razbeli zvrhano žlico presnega masla in zarumeni na njem dve žlici zdroba. Prilivaj počasi tople vode in mešaj, da se ne napravijo kupčki. Kuhaj juho 10 minut, potem ji dodaj par žlic na olju ali maslu dušenih gob, dobro sesekljanih, in žlico zelenega sesekljanega peteršilja. Ponovno prevri m daj na mizo. Ako hočeš juho zboljšati; razmotaj v njej rumenjak. Ocvrla zelenjava. — Razmotaj skodelico moke, celo jajce, žlico olja, sol in toliko piva, da dobiš tekoče testo. Pomakaj vanj manjše cvetove karfijole, ki si jo prej prevrela v slani vodi, male gobice, n. pr. mavrahe ali preslice, na pol kuhano, na rezine zrezano zeleno ali kako drugo podobno zelenjavo in ocvri na olju, maslu ali masti. Svinjska glava v kaši. — Kuhaj Četrt do pol kg svinjske glave v dveh litrih vode in ko zavre, prideni korenček, korenino peteršilja, lovorjev listič, strok česna, nekaj zrn popra in paradižnikove mezge. Osoli in ko je glava kuhana, odcedi juho in zakuhaj na niej četrt litra izbrane m oprane kaše. Kuhano kašo nakopiči v skledo, povrhu naloži na kosce zrezano glavo. Presušeni mavrahi ali smrčki. — Osnaži jih dobro, a ne peri jih. Prereži jih po dolgem čez pol ali na štiri dele in jih naberi s šivanko na močne niti, ki ne smejo biti predolge. Majhne mavrahe lahko pustiš cele. Obesi ozir. priveži te niti na sončnem kraju kakor druge vrvice ali nad štedilnik, da se gobe posuše. Ko so popolnoma suhe in trde, jih spravi v vrečico, kozaroe ali škatle na suhem, zračnem mestu. Preden uporabljaš mavrahe jih operi, da odstraniš prah in nesnago, popari jih nato z vrelim mlekom ali kropom in jih pokrij, da se namočijo. Potem jih odcedi in pripravljaj kakor sveže mavrahe. Prirejati si mavrahe na zalogo se izplača samo ondi, kjer jih ljudje sami nabirajo in v onih krajih, kjer jih raste posebno mnogo. ________ JEANETTE MAC DONALD IN EDDY NELSON, slavna MGM pevca, v fibtm »Pesem zlatega zapada«. Zanimivosti Clovsk je premagal večni led in temo... Rekordni uspeh moderne tehnike — Severnovzhodna morska pot iz Evrope na Daljni vzhod Medtem ko se Evropa utaplja v mrzli-1 Kar ni zmogla carska Rusija, to so čnem resa vanju zapletenih problemov, ustvarili inženirji po vojni. Sueški kanal, vstaja na vzhodu Rusija v mogočno ve- ki je dolg 164 km, so gradili 10 let, pa-lesilo. Stoletja odrinjena od izhodov na, namski kanal meri 82 km in so ga kopali 9 let. Kanal Leningrad - Murmansk je pa dolg 226 km, Rusi so ga zgradili v poldrugem letu! Dne 7. novembra 1932 je bila gradnja končana. Delalo le 130.000 brezposelnih, delavci so izkopali 2,514.000 kubičnih metrov prsti m kamenja, porabiti so 400.000 ma betona. Sezidali so 19 jezov, 15 vrat, 12 odvodnih kanalov in 40 velikih dvigalnih naprav. Zgradili so osem velikih pristanišč, v katerih se istočasno lahko usidra 54 ladij! FRIDTJOF NANSEN, znameniti oceanograf, ki je s svojimi odpravami na visoki sever dokončno raziskal obale se-vernozapadne Sibirije. Atlantik in v Sredozemlje, se je povojna Rusija vrgla na kolonizacijo in industrializacijo Sibirije, jo dvignila na zavidljivo višino, na evropskih tleh si je pa s celo vrsto tehničnih naprav skrčila daljave in povezala zemlje z izvrstnimi prometnimi napravami. Ko so pred leti začeli Rusi z velikopotezno akcijo okrog Severnega tečaja, je svet ostrmel. Nihče ni pričakoval, da imajo širne ruske zemlje toliko smisla za probleme morja. Ruska letala so premerila Severni tečaj v raznih smereh, ruski ledolomilci so premagali zaledenelo pot z Daljnega vzhoda na zahod, v Murmansk. Kanal Leningrad - Murmansk. Že pred 200 leti so predlagali inženirji Petru Velikemu graditev kanala, ki bi vezal Don in Petrograd s Severnim Ledenim morjem. Anglež Armstrong je leta 1800. predložili drugi načrt. L. 1886. je napravil inženir Žiljarski načrt za spojitev Petrograda preko Karelijskih jezer z Belim morjem. Dela so morah 1896. zaradi pomanjkanja sredstev prekiniti, nadaljevali so jih 1. 1910., toda spet ne dokončali. Na pritisk Angležev je bila med vojno zgrajena železnica od Petrograda do Murmanska, da so po njej považaM v Anglijo ruske surovine in uvažali v Rusijo vojni material. Karsko morje je bilo dokončno premagano že 1. 1878.-79. Naslednja leta je prihajalo vanj zmerom več ladij. Zdaj so Rusi v njegovem območju zgradili že več oporišč, med katerimi je najvažnejše pristanišče Igarka ob Jeniseju. Daleč v notranjost Sibirije plujejo po Jeniseju in Obu ruske in druge trgovske ladje, ogromni gozdovi, dobro razvita lesna industrija, premogokopi in druge rudne zaloge nudijo temu delu sevemozapadne Sibirije veliko industrijsko bodočnost. Plovba od Karskega morja na vzhod je bila dolgo zaprta. Odkar je pa ledolomilec »Lidtke« zmagal severni Arktjkod vzhoda na zahod, križari zmerom več ladij v tej smeri. Dne 28. maja 1934. je odplul ledolomilec »Lidtke« s 75 osebami na krovu iz Vladivostoka, preplul Beringovo ožino in se 20. julija ustavil ob ustju Lene. Dne 20. septembra se je ledolomilec usidral v Murmansku. 9500 km je premeril v 83 dneh, uspeh je bil sijajen. »Prišel bo dan«, so pisali ruski listi, »ko bodo karavane ladij sledile ledeni obali severne Sibirije in poživile napredek dotlej samotnih, pustili krajev!« Ti dnevi prihajajo! Rusija gradi zdaj vzdolž vse severnosibirske obale oporišča in pristanišča za svoje bojne ladje, številna letališča, radiopostaje in skladišča. V kratkem bo zagotovljena ruski mornarici prosta pot od Murmanska v Vladivostok! S tem v zvezi bo močno povečano rusko arktično vojno brodovje. Rusija hoče doseči najkrajšo, neodvisno iin varno pot iz Evrope v Tihi ocean, ki bo omogočila prevoz čet, orožja in municdje. Strašna je smrt ljudi, ki jih pogoltne morski pesek Francoska obala je na mnogih kraiib polna naplavin morskega peska. Že romanopisec Hugo spominja na tragične primere, ko so nič hudega sluteči ribiči stopili na na videz trdni pesek, pa so se jim tla izmaknila pod nogami in Človek se je živ pogreznil v pesek, iz katerega ni bilo več rešitve. Takšno nevarno mesto je nedaleč izliva AutHse, med Pas de Calaisom in koritom Somme. Dne 29. julija lani je pred očmi tovarišev. ki mu niso mogli pomagati, izginil v pesku mladi ribič Josip Vaduot. Malo pred tem so se pogreznili v pesek na Istem mesiu dva zdravnika in žena nekega ribiča, nekaj let prej oa star mornar. Na južni obali Kanala ie nabrežje še nevarnejše, ker le tam pesek pomešan z morsko travo In daje videz trdnih tal. V enem sa- mem letu, 1919-20, je tu našk> strašno smrt 158 ljudi. Dne 5. maja 1922. sta jim sledila dva ameriška turista, 23. julija 1933. trije mladi kopalci, lani v avgustu pa dva vojaka. Na bretonski obali je peščeno nabrežje zaradi številnih skalnatih čeri manj nevarno, vendar je tudi tu ugrabilo mnogo človeških žrtev. Neprimerno nevarnejši je zaliv ob izlivu Lolre. kjer ie v I. 1833. do 1906. našlo smrt 462 ljudi! V lanskem avgustu se je tu pogreznil v varljivi pesek občinski tajnik Charbonnier s spremljevalcem in avtomobilom vred. Na bližnjem otoku so se kmalu nato kopala štiri dekleta, ki so bila na počitnicah. Vse štiri le požrl pesek... Ob ustju Gironde ie lani zabredlo 28 kopaliških gostov v peščeno naplavino, ki je bila na zunaj povsem trdna. Nikdar več jih niso Randevu organista na cerkvenem koru Sodišče v Glatzeru v Sleziji je imelo opravka z neobičajnim prestopkom. 51 letni družinski oče je bil nastavljen kot organist v občini Mittelwaldau. Obtožnica mu ie očitala, da je oskrunil božji hram. ker se ie shajal z 18 letnim dekletom na ljubezenske sestanke pod orglami. Pod pretvezo, da poučuje za petie zelo nadarjeno dekle, se je shajal organist z njo vsak dan po eno uro na koru. Sprva ie bilo vse v najlepšem redu, orgle so donele in zvonki glas dekleta je odmeval po cerkvi. Radovednežev je bilo zmerom manj, organist in pev- ka sta ostajala sama v cerkvi. Orgle so pele vedno redkeje, dokler niso v urah poučevanja popolnoma utihnile. Ljudem se je zdelo končno le sumljivo, kaj počenja dvojica na koru, ko ni bilo čuti glasu iz cerkve. Sli so na kor in zasačili zaljubljenca v Kaj nerodnem položaju pod orglami. Ogorčeni vaščani so ju izročili sodišču. Vročekrvni organist, večkratni oče je bif obsojen na štiri mesece zapora, zapeljano dekle ie pa moralo zaradi nepremišljene ljubezni na posvečenih tleh . plačati 2500 din kazni. Žena, ki se je ponašala z brado do grudi Zdravniki poznajo celo vrsto primerov, ko se je narava nenavadno zlobno poigrala z ženskami. Pred leti se je mnogo pisalo o pogostem pojavu, da so se odlične športnice čez noč prelevile v mladeniče. Dalje so žensko, ki jim po hoji. ponašanju in glasu prej lahko prisodiš možatost, kakor pa nežno po-kolenje pramatere Eve. Krono med evropskimi »možačami« je pa dosegla Klementina Platteaux. ki ie nedavno umrla v Epinalu. Imela je veliko plavo brado, ki ji je segala do grudi. Njeni brki so bili košati in dolgi, veliki zalisci in krepka postava je spominjala na nekdanje grenadirje iz Like. Kazala se je po varietejih in zaslužila mnogo denarja. Kasneje se je umaknila v privatno življenje, odprla je v Epinalu kavarno, ki je bila zmerom dobro zasedena. Njena prisotnost pri blagajni je bila prava senzacija za moške, naravno, da so tudi ženske hotele videti neobičajno reprezentanco svojega spola. Pravijo, da je bradata kavarnarka moške vztrajno odbijala, čeprav ii radovednih snubcev ni manjkalo. Pač Je pa rada videla nekatere prijatelje v svoji družbi še dolgo potem, ko je opustila kavarno. 1 videli. Od 1. 1883. so tamkaj od neštevilnib žrtev izkopali le eno žensko. Na francoski sredozemski obali ie zaradi manjše razlike med plimo in oseko morski pe sek manj požrešen. Predlansko jesen se ie neki kmet 60 ur mučil v strašnem boju z muhami in komarji, preden ga ie pogoltnilo peščeno dno morja. Ustje Rodana se ie v 100 letih razširilo za cel kilometer. Tu se ie pogreznilo v pesek že več parnikov s posadkami In potniki vred, pesek in trava sta pokrila njih nedosegljive grobove... Morje le tedaj strašno v svojem objemu t zemljo. In ko vidimo, s kakšno silo nastopa pesek na evropskih tleh, lahko razumemo, ka-ko je bilo mogoče, da je puščavski pesek zasipal egiptske piramide in prvi sueški prekop tisoč let pred Izvedbo Lesseosovega načrta ... Brezumno ljubosumje Razum ljubosumnih ljudi meii res že na blaznost. V manjši meri je ljubosumje še znosno, gorje tistemu, nad katerega se spravi hijena človeške nerazsodnosti. Tako je tudi dekle, ki se je poročilo z nekim Angležem, verovalo, da se ji bo v zakonu posrečilo ubiti moževo ljubosumje. Toda mož je obdal vso hišico z bodečo žico, v okna je postavil železne križe in hišo skrbno zaklepal, da bi žena ne mogla od doma. — Kljub temu je brezumni ljubosumnež ob vsakem povratku stikal po hiši, da bi kje našel skritega ljubčka. Prepiri so se vrstili dan za dnem, mož je v prividih celo streljal po vrtu. Nekoč je prisilil ženo, da se je slekla. Nataknil je nieno obleko, posadil na glavo njen klobuk in tako našemljen je planil na cesto, da bi ulovil na limanice namišljenega ljubčka. Jezen zaradi neuspehov se je vrnil na dom in tako osmešen izgubil še zadnjo iskrico vrednosti v ženinih očeh. Več let je bila nesrečna žena zaprta. Končno^ se ji je posrečilo, vtihotapiti pismo za državnega pravdnika. Došlo je do ločitve, Oropani minister pred gusarsko kraljico Kitajski gusarji so nevarne pomorske podgane ki so izropale že mnoge parnike raznih narodov. Svoje gnezdo so imeli pomorski roparji ob ustju reke Sinkianga. v zelo razčlenjenem zalivu Bias-Bai. kjer je stolovala tudi njihova kraljica, lepotica Tangšantiao. Iz .kukavičjega gnezda'na cesarski prestol Utrinki Iz življenjskega romana cesarice Evgenije in Napoleona III. flegmatičen mož. ki ni mogel slutiti, koliko hrepenenja terja od življenja nieno strastno Brat cesarja Napoleona I.. Louis Bonapar-te. holandski kralj, je bil oženjen z mlado, temperamentno špansko lepotico Hortenzijo. Zakon že zaradi velike razlike v letih ni bil srečen. Povrhu ie bil Louis še ničvreden mož. ki ni znal ustreči željam vročekrvne ženice. Hortcnzija si je poiskala skrivnega ljubčka v osebi holandskega admirala van Verbuella. Iz prepovedane ljubezni te dvojice se je rodil sin, Louis Napoleon, kasnejši francoski cesar. Javna tajna je bila. da je mladi princ Louis Napoleon sin holandskega admirala. Toda Napoleon Veliki ie ukazal, vpisati v krstne ma riko Louisa Bonaparta za očeta. Da bi razgnal nevšečne govorice, je vzel malega Louisa na svoj dvor v Pariz, kjer je postal njegov railjenec. Zgodovinski falzifikat Je bil storjen, štiri desetletja kasneje ie bil mali Louis že cesar Napoleon III. Na pariškem dvoru se je zbirala tedaj odlična mednarodna družba. Med damami je posebno stopala v ospredje lepa grofica Ma-nuela do Moutije. Njen mož Je bil ognjevit zagovornik bonapartistične ideje v Španiji. Lepo ica le skrbno skrivala svoje poreklo, bila je namreč hčerka preprostega vinotržca iz Škotske, katerega denar je pozlatil grofovsko krono obubožanega de Mont!loja. in vzel ie Mamselo za ženo... 31W. tu,u*uu ... i* Tudi ta španska lepotica je skrivala v sebi povedanega razmerja se jo rodil kukavičji vročo talno. Don Cioriauo ie bil zank) preveč [sad, lepa douua Evgenija, ki ie očarala oko- Napoleon III. srce. Poiskala sl je utehe drugod in iz pre- iico presrečne matere. Pravi oče te krasotice Je bil grof Vid Castel... Življenje piše čudovite romane! Usoda je hotela, da sta se poti Lonlsa in Evgenije srečali, dva bastarda, dva nosilca lažnih krstnih imen sta osvojila krono napoleonskega cesarstva In odločala pol stoletja o usodi evropskih narodov... Sedan, 1871.! Katastrofa za Naooleooa... Evgenija se Je obrnila na vse vladarje Evrope za pomoč, zaman. Po povratku iz suženjstva je Napoleon še v decembru 1872. upal. da se vrne na prestol. Smrt je bila močnejša od te želje, umrl je v 66. letu življenja... Sin, princ Loulou. je bil še zmerom lepi cesarici Evgeniji edina nada. Toda tudi nanj ni pozabila smrt. v polni mladeniški dobi ga Je usmrtila v Afriki strellca Zulu črnca. Vest o sinovi smrti je zlomila ponosno cesarico. V majhni vlil na Rivieri je živela v samoti. V globoki starosti je doživela svetovno volno in v veliki mržnH do Nemcev le končno le učakala dne, ko je bil Sedan maščevan. Kot devetdesetletna starka je romala po Parizu, gledala skozi okna na tuilerijske vrtove in na obrise katedrale Notre Dame, kjer se je nekoč vsa srečna poročila, kjer je bila okronana za cesarico Franclje Hi kamor se je peljala na veličastni Te deura po zmagi pri Sol-ferinu... Vsi njeni nasprotniki so izginili s prestolov, življenje ii ie dalo vsaj to uteho, dokler ni v 94. letu zatisnila svoje trudne oči. Tangšantiao je zelo izobraženo dekle, ki je študirala celo v Ameriki. Njeni starši so ugled ni kitajski trgovci. Zašla je med roparje in se v romantično življenje kmalu uživela. Nekega dne so gusarji privedli pred nlo kitajskega notranjega ministra Sentienlina, ki so ga prej do nagega izropali. Vladarica piratov je postavila ministru odločno zahtevo, naj takoj piše nankinški vladi za veliko odškodnino. Če bo preveč okleval, mu bodo odrezali desno uho, če pa sploh ne bo pisal, ga bodo utopili. Kitajska vlada, ki je prej odlašala z nastopom proti gusarjem, je dovolila Angležem, da so obkolili otoke, zajeli roparje s kraljico vred in jih prignali pred sodišče. Tangšantiao je bila obsojena na deset let ječe Na Apolona je prisegel Na svetu je polno ver. zato so tudi prisege različne. Nekateri ljudje so v tem primeru res iznadljivi. v največjo zadrego ie pa pripravil angleške sodnike čudaški grof Poto-cky iz Montalka, ki trdi, da ie »naslednik poljske krone, mnogo boljši pesnik kakor je bM Byron, toda slabši od Shakesoeareja.'« Obtožnica je možu očitala, da ie premlatil eksekutorja, ki mu je prišel zarubit pohištvo zaradi neplačanih davkov. Pesnik, v londonskih krogih znana osebnost, se je pojavil pred sodniki v dolgem plašču iz rdeče volne, z zlatimi našivki na kraju. Imel je dolge, plave lase do ramen, brado kakor Kristus, na golili nogah sandale, tako da ni težko uganiti, kakšen vtis je napravil na sodnike. Po uvodnih formalnostih je bilo treba priseči. Čudak je dostojanstveno vstal, odrinil od sebe stražnika, pogledal naokrog in stopii prod sodniško mizo. In že je spustil govoranco, prisegajoč medtem svečano na boga Apolona. Sodniki se niso mogli vzdržati smeha, toda mož je vztrajal pri svojem. Razprava je bila preložena, da sodišče ugotovi, je-li prisega na Apolona sploh veljavna... Sokolstvo Doslej najboljša sokolska vrsta bo šla v Pariz! Leon Štukelj Francozi so znameniti telovadci. Velika večina poznavalcev predvojne orodne telovadbe trdi, da so vprav Francozi uvedli tako zvano umetostno telovadbo. Eleganca, eksaktna izvedba in duhovita sestava vaj so bite že od nekdaj posebnost francoske telovadbe. Francozi so pred vojno prednjačili vsem narodom, ki so se udeleževali mednarodnih tekem. Dr. Viktor Murnik, ki je vodil skoro vse naše tekmovalne vrste na mednarodne tekme, trdi, da take vrste, kakor je bila 1. 1911. v Turinu francosika, sploh ni nikoli več videl. Name je nepozabno učinkovala francoska telovadba 1. 1926. v Lyonn, ko sem se divi‘1 njihovi elegantni, suvereni izvedbi najtežjih odskokov na drogu. V Ljubljani 1. 1922. na vsesokolskem zletu francoska vrsta še ni imela pomladka, sestavljali so jo večinoma še stari predvojni tekmovalci, ki so se komaj vrnili z bolnih poljan. Vendar so se že takrat odkrite nepoznane tajne lepe telovadbe, ki je nas mlade, ambiciozne telovadce, prevzela. Slavni in morda do danes nal-večjl francoski telovadec Torres je nam v Ljubljani odkril povsem nove vpoglede v telovadbo na drogu in dr. Murnik je ves srečen pripovedovali, kazaje na Torreja in njegove znamenite tovariše, o tistih preteklih časih lepe francoske telovadbe. S Francozi smo Mii že od nekdaj iskreni prijatelji in na vseh tekmah, kakor v Parizu, Lyonu, Amsterdamu in Luksemburgu smo naše prijateljstvo še bolj poglobili in utrdili Vselei smo se veselili njihovih uspehov. Po Olimpiji v Amsterdamu 1. 1928. je bilo pri Francozih opaziti popuščanje. Preje vedno prvi ali drugi so v Amsterdamu zasedli komaj 4. mesto za nami Jugoslovani in še v Berlinu 1. 1936. se niso opomogli, tako da smo jih tudi to pot prehiteli. Toda opaziti je bilo v Berlinu, da zvezda slavne francoske telovadbe zopet vzhaja. Njihove poljubne vaie niso zaostajale za Nemci ali Švicarji niti v sestavi niti v izvedbi, samo sigurnosti niso imeli tolikšne kakor oni in pa vrsta ni bila talko homogena kakor nemška ali švicarska. Lansko leto v Pra- vi so zaostali za nami komaj za dobro točko, pokazali pa so znaten napredek od Berlina. Računajoč uspeh vrste 8 tekmovalcev, so bili boljši od nas v poljubnih vajah na drogu, bradlji in v prostih vajah, nam sta preostali prvenstvi na krogih in konji na šrr. Značilno je, da so se Francozi uveljavili ravno ria onih orodjih, kjksr je potrebno več spretnosti in drznosti kakor moči. Kakšna bo naša vrsta, ki se bo sedaj merila z njimi v Parizu? Nam bo gotovo delala čast. Manjka ji le večletne, ne- pretrgane, poglobljene vežbe, ki je pogoj za dosego sodobnih vrhunskih uspehov. Mi smo že nekoliko zakasnili, vendar je hvalevredno in razveseljivo, da smo od sedaj naprej trdno odločeni, stopati po tej poti. Pariz je veliki začetek. Kdor pozna naše telovadce, ki bodo izbrani na izbirni tekmi dne 7. maja v Mariboru, more prorokovati o verjetnosti ali neverjetnosti našega uspeha v Parizu le tako, da bo zmago odločila samo sreča. Znanje obeh vrst bo približno enakovredno. Te tekme niso samo merjenja telesnih sil, temveč tudi — in v tem je čudo zmag — huda preizkušnja živcev! Naša vrsta bo spopolnjena z dvema najodličnejšima telovadcema, Merzflkl-nom in Grilcem, ki sta morala zaradi bolezni zadnji dve leti opustiti vsako vež-banje. Oba sta mlada, elegantna in, nadarjena telovadca, ki sta se že izkazala v Berlinu. Njun napredek odtlej, zlasti pa Merzlikinov, je skoro neverjeten. Merzli-krn se dviga med prve svetovne telovadce. Poleg navedenih dveh tekmujejo še štirje stari mednarodni tekmovalci: Primožič, Pristov, Gregorka In Forte. Izkušnja nas uči, da do sedaj naraščaj z njimi še ni dobojeval nobenega boja uspešno. To so Izkušeni tekmovalci, vsak za sfe posebnost, kot celota nepremakljivi s svojih »položajev«. Primožič kot najstarejši od vseh je zlezel že v 40. leto, osta- li trije, razen Forteja, imajo pa tudi že čez 3 'križe na rami. Forte je od Berlina zelo napredoval in ker je izboren tekmovalec, bo gotovo med prvimi. Na prvo mesto izmed ostalih mladih tekmovalcev spada Kujundžlč. On zori čisto navzgor in ima pred seboj krasno telovadno bodočnost. Ostali tekmovaid, od katerih sta Stergar hi Bela Slovenca, so sicer poznani naši telovadci, ki pa le zaradi nesrečnih točk, s katerimi se meri na izbirnih tekmah celoten uspeh tekmovanja posameznika niso prišli v berlinsko olimpijsko in lansko praško vrsto. Vsi so mladi, polni sile in ambicije. Borba med njimi bo ostra. Po tej odlični izbiri bo naša vrsta sestavljena iz telovadcev, ki lahko z zaupanjem zro v uspeh. Če bodo Francozi še pripravili dobro orodje, v tem pogledu pa imamo na žalost slabe izkušnje, bo zmaga med vrstama dokaj tesna. Mirno pa lahko zaključimo: Nikoli še nismo imeH take vrste, kakor bo ta! »LEPA VIDA« NA ODRU V KRČEVINL Minulo nedeljo so uprizorili diletantje sokolske čete Sv. Marjeta ob Pesnici na odru Sokola Maribor III. v krčevinski šoli v režiji br. M. Vauda narodno pet-dejaniko »Lepa Vida«. Obisk je bil zaradi brižnosti nekaterih oseb in nekoliko radi slabega vremena prav povoijen. — Diletantje so sicer težavno igro prav dobro naštudirali in jo podali na splošno zadovoljnost prisotnega občinstva, ki je s svojo udeležbo dokazalo upoštevanja vredno narodno zavednost. Glavno in najtežjo vlogo je imela »lepa Vida« (gčna. Irenka Vaudova), ki je z vidno lahkoto izvedla vse, tudi najbolj kočljive prizore do konca; dokazala je veliko sposobnost za odrsko umetnost. Da ima priliko izšolati se, bi mogla postati odlična gledališka igraika. A tudi vsi ostali igralci gro-fič Albert, Marjeta, ženin Kogoj in njegova resolutna mati so bili popolnoma kos svojim vlogam. Saimo glede kostumov in scenerije bi še lahko bilo to in ono boljše, ozir. popolnejše, mora pa se upoštevati, da so diletantje deželam in so pripotovali gostovat 10—12 km daleč. Pri igri so pa tudi sodelovali starosta čete br. Šuman Anton, br. Zelenko, br. Pšeničnik in vsi Vaudovi. Ugajale so pevske vloge, s svojim zvonkim glasom pa se je najbolj omilila »lepa Vida«. Vzorna vloga pa se je še posebno uveljavila v družabnem sestanku članov šmarješike sokolske čete ki Sokolskega društva Maribor III. Bodrilne besede so govorMi starosta matičnega društva br. Struna, br. Vauda in drugi, dočim so šmarješki diletantje pod vodstvom br. Vauda zapeli ■nekaj mešanih zborov. S Hribarjevo »Ave Marija« so dolkazali več nego skušajo »podtakniti« oni, ki goje tu in tam mržnjo do Sokola... Prosvetni napredek šmarješke sokolske čete je nesporna zasluga njenega večletnega duševnega voditelja br. M. Vauda; ponosen sme biti na svoj uspeh. — Hvala diletantom šmarješke sokolske čete za nedeljski užitek in — še na svidenje v Krčevini1! Speri SK Celje v Mariboru Jutri popoldne bomo imeli na Železničarjevem stadionu zanimiv prijateljski nogometni spored, ki bo pritegnil veliko število gledalcev, zlasti ker že dalje časa nismo imeli v Mariboru boljših prijateljskih tekem in je občinstvo navezano le na prvenstveni spored Od 15.30 se bosta srečala SK Slacvija in SK Celje. SK Celje si je osvojil prvenstvo celjskega okrožja ter predstavlja dobro vigrano enajstorico, ki je še nedavno porazila SIv Ljubljano s 3:2. Moštvo je moč- Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na 10.000 din no pomlajeno, torej v postavi, ki je še v Mariboru nismo videli na delu. SK Slavijo odlikujejo znane vrline: požrtvovalnost, dober start, v igrah v prvem razredu pa si je moštvo pridobilo tudi precej tehničnega znanja, tako da bo, ako bo se le malo potrudilo, lahko nudilo gostom enakovredno partijo. V predtekmi ob 11. se bosta srečali rezervni moštvi Slavtie in Železničarja, ker je SK Rapid' z zadnjem hipu odpovedal sodelovanje. Celjski prvenstveni nogomet Jutri sta na sporedu v Ceiju dve prvenstveni nogometni tekmi. Na Glaziji se bosta ob 15. srečala za drugorazredno prvenstvo SK Borut in SK Laško, dopolanc ob 10. pa bo na igrišču pri ,.Skalni kleti“ junforska prvenstvena tekma Atletik—Jugoslavija. Concordia : ZKO 4:1 V Zagrebu sta sc srečala v borbi za drž. prvenstvo moštev v tenisu domača nasprotnika Concordia in ZKD. Tekmovanje se je končalo s presenetljivo gladko zmago Coneordije, za katero ie nastopil tudi Punčec, ki je bil v odlični formi. Rezultati: PunČec—Tomiča Kukuljevič (ZKD) 6:1, 6:1, Krsnar—Podvinec (ZKD) 7:5. 8:0, Strok—inž. Senjanovič (ZKD) 8:6, 0:6, 6:4, Frobe (ZKD)—Sarič 6:2, 2:6, 6:4, Punčec, Sarič—Fr6be, Tomiča Kukuljevič (ZKD) 6:8, 7:5, 6:3. VČERAJŠNJI TEKMI ZA DAVISOV CtfP PRELOŽENI Radi deževnega vremena sta bili včerajšnji single partiji Mitič—Rogers in Punčec—Egan v Zagrebu preloženi na d;i-nes popoldne. POLJSKA-NIZOZEMSKA 2:« Poljska je dobila v Varšavi v tekmovanju za Davisov cup prvi dan obu sin-gla in vodi 2:0. s. Atletska podzveza v Ljubljani je naročila predsedstvu Medklubskega odbora v Mariboru, da skliče za danes zvečer ob 20. pri Orlu sestanek MO in delegatov mariborskih klubov. Seji bo prisostvoval tudi teh. referent podzveze. Dnevni red je namenjen pospeševanju atletskega športa v Mariboru. s. Za jutrišnjo krožno kolesarsko dirko Karl(Maraton) in Stingl Ivo(Feran). s. Reprezentanca Romunije, ki bo nastopila jutri v Bukarešti proti Jugoslaviji, je izgubila trening tekmo proti Kispestu z 1:0. Kultura Šestdesetletnica Cvetka Golarja Pred dnevi sem prejem pismo, v katerem me Cvetko Golar prosi in roti, naj zamolčim, da slavi 4. maja šestdesetletnico življenja. »Dandanes praznujejo jubileje samo še cesarji in „fajerlešarji”, jaz pa sem veliko premajhen in se ne utegnem bavit-i s takimi neumnostmi«, mi je pisal, in sklenil sem, da mu ustrežem. Saj res ni nikaka osebna zasluga, da se je človek rodil prav tistega in tistega dne in leta in je sedaj — da sam ne ve zakaj in kako — star že 60 let. Toda medtem Golarjevega jubileja drugi niso zamolčali. S tem sem bil postavljen pred težavno odločitev: ali naj ustrežem jubilantu, kakor bi se zasebno spodobilo, ali naj mu ne ustrežem? Zamolčati jubi-!ej, ko so se ga spomnili drugi, bi pomenilo, da se prav Večemiku« kot glasilu tistega obmejnega ozemlja, na katerem Cvetko Golar živi, ne zdi vredno spomniti se ob 60-letiiici slovenskega pesnika iu pisatelja, ki zavzema v našem slovstvu svoje tako posebno mesto. Zato je mo-n>la zmagati splošna dolžnost nad osebno — Dragi Cvetko! Prepričan sem, da hoš to mojo odločitev, nastalo po težkem notranjem boju. razumel in mi jo oprostil. Sicer pa: ali imaš sploh pravico, skrivati jubileje? Ko si pričel pisati svoje fantovske pesmi, svoje duha naše zemlje polne novele in nazadnje kmečke komedije in burke, si nehal biti zasebnik. Postal si javna osebnost, last vsega slovenskega naroda; in le ta narod, ne Ti, lahko odloča, ali naj se slave ali zamolče Tvoji jubileji. Res da nisi ne navaden cesar ne »fajer-lešar«, si pa vse več: cesar liričnih razpoloženj slovenske pokrajine in ljudstva ter »fajerlešar« tistih požarov, ki gore v naših dušah in srcih. In ker si oboje in Še last naroda povrhu, si dolžan vklo-niti glavo in slaviti jubileje. Saj ta Tvoja glava še prav nič ne kaže, da je stara že 60 let, a še manj kažejo to Tvoja široka, še vedno kar fantovska pleča. Za Tvojih 60 let Te zares ni treba biti sram! Ko boš šel te dni s svojim trdnim korakom čez polje v gorice, se bo morda še vedno ozrlo za Teboj kako brhko dekle ... — * Cvetko Golar se je rodil četrti dan meseca pomladi in ljubezni leta Gospodovega 1879 v Gostečah pri Škofji Loki na Gorenjskem in odšel potem na gim- nazijo v Ljubljano, ‘kjer je postad sovrstnik ustvaritedjev naše ponosne Moderne: Ketteja, Murna, Cankarja in Župančiča. Kot pesnik je bil in ostal najbližji Josipu Murnu - A leksandro vtL Nihče med Slovenci ni prisluhnil tako globoko nepokvarjenemu slogu preproste, a tako iskrene narodne pesmi, kakor z Marnom Cvetko Golar. Medtem pa, ko je Murn odšel že taiko mlad v kraje, od koder ni vrnitve, je krepki gorenjski fant Golar prebrodil s svojim neuničljivim zdravjem vse križe in težave bohem-stva, pel, pisal in živel svobodno življenje, dokler ga ni nazadnje usoda zanesla in za trajno zasidrala v prleški metropoli, v lepem našem Ljutomeru. Golarjeve pesmi, ki so izšle v treh zbirkah: »Pisano polje«, »Rožni grm« m »Poletno klasje«, so najbolj pristno fantovske med vsemi, ki niso nastale neposredno iz narodne duše. Iz njih dihajo nagelček, iajgelček in rožmarin oken slovenskih deklet, zorane gorenjske njive, pisane loke, muževhe vrt>e in breze ter ves ta naš podeželski svet tihih sel in veselih vasi. Iz prav istega sveta so zajete njegove krepke novele, s katerimi je polnil desetletja slovenske leposlovne mesečnike, ter ne nazadnje njegove komedije, med katerimi je dosegla največji uspeli »Vdova Rošlinka«, saj ni bite igrana samo na vseh slovenskih, ampak tudi na srbskohrvatskih in čeških odrih ter se je končno spremenila cek) v — opero. Zadnje čase je Cvetfko Golar skoraj utihnil; pokmetil se je, zaril v svoje Ljutomerske gorice in se le poredkoma oglasi. Morda pa je to le zbiranje novih doživetij za nove ustvaritve? Naj bi bito tako! Na vsak način pa naj bi dal ta jubilej pobudo, da dobimo čknprej vsaj izbor njegovih novel v knjižnih izdajah. Zato: založniki — na plan! Cvetku pa: Še na mnoga, mnoga leta! -r. k. Tragedija »Grohar«. V petek, 12. t. in., bo v Narodnem gledališču enkratna predstava Mrakove tragedije »Grohar«. Delo, ki prikazuje v Štirih, zelo dramatično razgibanih slikah, tragično usodo največjega slovenskega slikarja, je doživelo pri naši kritiki toliko razMčnih razlag in je bik) pri občinstvu v najrazličnejših krajih tako enodušno. sprejeto, da se obeta. Mariboru vsekakor nad vse zanimiv gledališki dogodek, zato opozarfe-mo na to predstavo. k. Jubilej sofijske univerze. Dne 24. t. m. bo proslavila bolgarska univerza v Sofiji na svečan način 50-letnico svojega obstoja. Proslave se udeleže tudi zastopniki ljubljanske, zagrebške m beograjske univerze. Darujte za azilni sklad PTLI Mariborske drobne vesti Zakaj je delavstvo v krizi? KAJ MISLI O TEM BREZPOSELNI SEZONSKI DELAVEC V »Večemiku« z dne 5. t. m. je pisec pod naslovom »Zakaj je delavstvo v krizi«; točno pojasnil glavne vzroke o brezposelnosti domačega delavstva. Ni pa samo tovarniško delavstvo prizadeto s tem, da so po tovarnah zaposleni tudi talki, ki drve iz vasi v mesto za zaslužkom ter delajo konkurenco ostalemu delavstvu, ki je odvisno samo od dela lastnih rok. Veliki odstotek delavstva prihaja s podeželja in to celo iz premoženjskih slojev, ki imajo lastno zemljo, na razna sezonska dela v mesto ter s tem odvzamejo še ta pdčli zaslužek onim delavcem, ki so brez vsake posesti zemlje ter morajo kupovati vse življenjske potrebščine po razmeroma visOkih cenah. Oglejmo si zaposleno delavstvo na stavbah in z mirno vestjo lahko rečemo, da jih je nad polovico zaposlenih s podeželja. Da ne omenimo neko podjetje, ki zaposluje v sezonskem času nad 50% delavstva iz drugih krajev, le malo števno je tako srečnih iz Maribora in bližnje okolice, da so deležni dela. Ni čudno, da je videti toliko brezposelnih postopati po Glavnem trgu in po mestu ter na »Borzi dela«. Če samo gremo gledat bližnjo okolico Maribora, kjer sezonski delavci večinoma bivajo, je nad polovico sezonskega delavstva brez zaslužka vkljub temu, da smo že v mesecu maju in se je sezonsiko delo že začelo. Marsikateri družinski oče se je veselil spomladi v nadi, da bo kmalu lafaho toliko zaslužil, da bo vsaj skromno preživel svojo družino. AH zaman. Njegov up je šel po voda; ker vkljub prizadevanju ne more dobiti nikjer zaslužka. Ni zadosti, da strada on, stradati morajo vsakdanjega kruha tudi njegovi nedolžni otroci Zato pa naj merodajni oimitelji sedaj, ko je za sezonskega delavca čas zaslužka, posredujejo, da pridejo v poštev v prvi vrsti brezposelni iz Maribora okolice. Nismo nevoščljivi nobenemu zaslužka, lahfko pa rečemo, da takim ni treba zaslužka, ki so premožni posestniki, katerim pa doma primanjkuje delovnih moči na polju. Popravite krivico In dajte zaslužek tistemu, ki je v resnici potreben! — Brezposelni sezonski delavec. Pretresljiva smri starke V mali podstrešni sobici v Splavarski ulici 3 je stanovala 80 letna občinska reva Marija Braun eker, ki je bila že več mesecev priklenjena na bolniško posteljo. Dopoldne so starko obiskovale razne njene znanke, popoldne pa njena hčerka, ki dela v tovarni. Ko je včeraj dopoldne prišla v starkino sobico neka sostanovalka, se ji je nudil strašen pri- zor. Na tleh je našla Braunekerjevo mrtvo. Obleka je bila zažgana, na telesu pa so bili vidni znaki groznih opeklin. 0 tem je takoj obvestila policijo, ki je ugotovila dejanski stan. Bolnica si je ponoči najbrže prižgala svečo. Pri tem je omahnila in padla. Vnela se je obleka, ki je na njej zgorela. Dobila je pri tem tako hude opekline, da je ponoči izdihnila. Hiša z največjim prometom V nobeni hiši v mestu ni toliko pro-mta kakor v bolnišnici. Vsak dan tu-cate novih prijav in odjav, bolniki prihajajo in rekonvalescenti odhajajo — no, nekaj jih tudi odnesejo rz hiše. Najbolj živahna je kronika kolesarskih in prometnih nesreč ter posledic fantovskih avantur, prejšnje tedne pa je tudi v to hišo zanesel val prevelikega navdušenja nekaj prenapetežev, ki so pa že vsi zapustili bolnišnico. Naval v bolnišnico je tako velik, da morajo večkrat ležati bolniki na nosilih ali dva v eni postelji. Kakor hitro kdo odide, že leže v posteljo nov gost, še predno je izbrisano s plošče nad glavo ime prejšnjega. S težkim srcem prihajajo ljudje v bolnišnico. Pa ne vsi. Veseli prihajajo in veseli odhajajo iz nje — ušivci. V bolnišnici se okopljejo in oblečejo razkuženo obleko. Včasih jih pride tudi deset in še več. Po hodnikih zvenijo stekleni koraki, rekonvalescenti se domače sprehajajo, novinci gledajo plašno z velikimi očmi. Tiho zapeljejo strežniki koga v operacijsko sobo. Odpeljejo ga iz nje spečega in se smehljajo. Ko se bo zbudil, bo že rekonvalescent. Zborovanje obmejnega učiteljstva Danes dopoldne je bilo v krčevinski --Oii zborovanje obmejnega učiteljstva, ki ga je vodil šolski nadzornik g. Močnik. Na tem internem sestanku so razpravljal o učnem načrtu za 1. razred. Predložena načrt, o katerem je poročal Šolsiki upravitelj g. Konti er iz Studencev, je učiteljstvo z odobravanjem sprejelo. Ta načrt 'bodo odposlali vsem ljudskim šolam v Sloveniji, da se o njem izjavlja Sledijo je veliko zborovanje obmejnega učiteljstva, ki ga je vodil predsednik Učiteljskega društva Maribor levi breg g. Mirko Vauda iz Sv. Marjete ob Pesnici. Ta je govoril o predšolski spoznali šolskih novincev s pomočjo roditeljskih vprašalnic, kar je učiteljstvo z razumevanjem sprejelo. Predavanju je sledila živahna in zelo stvarna debata o problemu in potrebah obmejnega učiteljstva. PRED REŠITVIJO VPRAŠANJA VOJ-Nffl OŠKODOVANCEV. Ptoi banski upravi v'Ljubljani je začel postavati referat za vojno škodo. Predvsem ima nalogo ugotoviti upravičenost prijav im zahtevkov oškodovancev ter pripraviti potrebno za rešitev te pereče zadeve. Podrobna navodila bo izdala kr. banska uprava v kratkem. Referent He sprejema strank. Vojni oškodovanci, t j. oni, ki so utrpeli škodo zaradi vojnih dogodkov na biv. soški fronti ter v času bojev na Koroškem, dobe potrebna pojasnila pri odboru vojnih oškodovancev v Mariboru. Tudi tisti, ki niso še napravila prijav, bodo imeli možnost to storiti. Podrobnejša poročila bodo izdana prihodnji teden v časopisju. UREDITE MAGDALENSKI TRG! Že dolgo kvari lice Pobreške ceste in Magd atenskega trga na pol podrti zid ob »ČLOVEŠKI MARTINČKI« OB DRAVI Ob Dravi že posegajo in telovadijo na obeh obrežjih do otoka in še višje naj-vnetejši oboževalci sončnih žarkov. Tiho so pričeli s sončenjem in ko bodo oživela kopatiršča na otoku in Ob Drava, bodo ti kopalci že rjavi. Izlkušeni pomladanski martinčki vedo, kako se je treba sončiti in se bodo junija in julija mak) škodoželjno posmihali tistim, ki bodo hoteli na mah porjaveti in se jim bo sonce zato bridko maščevalo z rdečimi opeklinami. — Samo to željo imajo ljubitelji prvega sonca: da bi vreme ne »lomilo«! ra. Iz bolnišnice. Posestnik Franc Vidovič iz Dravcev pri Sv. Vidu pri Ptuju se je nasadil pri delu na leseno bruno. — Na posestnika Jurija Pristovnika iz šmartna na Pohorju pa se je zvrnil voz stelje ter mu zlomil levo roko. — Desno nogo si je zlomil cesti, podrti plotovi okrog cerikve in v gozdu 14 letni Anton Soršak iz Sp. smetišča za plotovi. Ureditev tega trga I Polskave. Vsi se zdravijo v bolniš-stfedi mesta je aktualna zadeva! | nici. m Na|več sveta otrokom sliši Slave! Ta in njemu siledeoe znamenite in večno aktualne verze iz slavnega Prešernovega »Krsta pri Savici« smo dobili sedaj na lepem kartonu z ornamenti v narodnih barvah in v čednem zlatem okviru. Grafično lepo delo s Prešernovo silhueto v ozadju zasluži zlasti v sedanjih dneh, da pride v vsako slovensko hišo, trgovino, gostilno, pisarno, šolo itd. Naročila sprejema v Mariboru Andrej Gorlov, Gregorčičeva ul. 24 III. m. Prometna nesreča blizu Kamnice. Na cesti med Kamnico in Mariborom je neki motociklist iz Maribora podrl kolesarja Alojza Ploja, ki je pri padcu dobil poškodbe, na desni roki. m. Petkova racija. Včerajšnja policijska racija ni imela običajnega bogatega plena. Pozna se, da so lepši dnevi. Polovili so le 8 potepuhov, ki so jih perlustrirali. m Umrli so v Mariboru: Modrič Ivana, zasebnica, 70 let, Pobrežje; Godec Jera, žena dninarja, 62 let, Limbuš; Dušej M., sin delavca, tri leta, Dogoše; Slavič Ant, magistratni uslužbenec, 52 let, Ljubljanska 36; Pregl Franc, delovodja, 41 let, Tezno; Repolusk Ivan, kovaški pomoč-niilk, 43 let, Sp. Zreče; Maher Ivana, pre-užitkarjca, 82 let, Zgor. Radvanje; Moder Fr., občinska uboga, 70 let, Slovenska 40; Lafkner Marija, vdova po livarju drž. žel., 76 let, Frankopanova 5; Šmid Berta, žena zas. uradnika, 66 let, Razlagova 24; Horvat Anton, cigan, 40 let, Vratišinec; Janda Pavla, zasebnica, 70 'let, Radvanjska 8; Lepuša Franc, bivši mlinar, 72 let, Rajčeva 1; Marz-Vidmar Marija, zasebnica, 77 let, Frankopanova št. 30, in Koritnik Rudolf, kavamar, 64 let, Tomšičeva 20. m Z nožem jo je obdelal. Delavka Elizabeta Burjan je odvračala od kvartanja in priganjala domov sinoči izpred gostilne Stok na Pobrežju svojega moža. Med prepirom jo je dvakrat zabodel v roke neki Vinbo G. ra. Najdena in ukradena kolesa. Ob palači Hranilnice dravske banovine je bilo najdeno kolo znamke „NSU“ in z ev. štev. 136245, v Prešernovi ulici pa kolo znamke ,,Riksi“ in z ev. štev. 126792. Kolesi se dobita na policiji. —{• Mesarskemu pomočniku K. Ješku pa je bilo izpred neke gostilne na Vodnikovem trgu odpeljano kolo znamke „Bundes“. ra. Podstrešne in stanovanjske podgane na delu. Upokojenima železničarjema Janeznu Pečniku in Jos. Kam-pferju so izginili s podstrešja na Aleksandrovi cesti. 67 razni predmeti. Kočijažu Jakobu Zdoucu na Koroški cesti 30 je bila pokradena obleka. — Mizarju M. Zemljiču na Ruški cesti 3 pa so odnesli tatovi iz stanot-vanja fotografski aparat znamke „Ko-dak“ in 100 din gotovine. — Slugi K.. Ferku pa je izginila iz stanovanja v Gosposki ulici 32 srebrna ura in verižica. Diplomacija. Kirurg, arhitekt in diplomat se razgo-varjajo o tem, kdo izmed njih izvršuje najstarejši poklic. »Ko je Bog ustvaril žensko,« pravi zdravnik,« je Adamu vzel rebro. Izvršil je operacijo, torej je poklic kirurga najstarejši. »Nikakor,« je odgovoril arhitekt. »Svet je bil ustvarjen iz kaosa. Torej je poklic arhitekta še starejši.« — »Toda kaos,« se zdaj oglasi diplomat, »tega smo pa napravili mi!« Otroci in svet T. Č. Bajtar Martinek je sedel pred 'kočo in si z rokami podpiral glavo. Tuhtal je marsikaj, kar mu prejšnje čase ni 'bilo dosti mar, a ga je zdaj večkrat drezalo po možganih. Od časa do časa je prisluhnil, kako je kaj v koci, iz katere so ga ženske nagnale, saj jim je bil samo v napoto. Gul je ženin stok, potem je pa utihnila in kmalu je prišla na prag soseda z veliko novico: »(Martinek, sina si dobil!« Možakar je prikimal. B21 je zadovoljen, da je žena prestala muke, zastran sina pa ni vedel, ali naj se ga veseli ali naj bo jezen. No, otrok je bil nedolžen, zato se je Martinek jezili nase. če bi z ženo malega ne klicala na svet, bi pač ne prišel. Ko bi maK vedeJ, da ga bo v koči pozdravilo kar sedem razcapancev, bi se je sam na diaileč izognil. Nič ga ni bilo treba radovednost past v to solzno dolino, si je mislil Martinek, a zdaj, ko je že jokal, ga tudi ni mogel nesti v vodo. Martinek je stopil notri, da ga pogleda in da se ženi mailo podobrilka, saj je dosti prestala. Pokazal je nekaj veselja, zelo je pazil, da ji ni s kako nerodno besedo prizadejal nepotrebnih bridkosti. — Zdaj je, kar je, si je dejal na tihem, treba bo tudi z njim nekako voziti. Kako, pa sam ni dobro vedel, saj se je kaj težko »rabi«! »kozi križe m težave vsakdanje- ga dne. Zaslužil je malo, kak dan skoraj nič, otroci so pa kljub temu spraševali za kruh in tudi nagi niso mogli hoditi po krščanskem svetu. Prišla je nedelja. Martinek jo je že težko čakal, a dočakal jo je vendarle in se odpravil v farno vas. Rad je zašel med znance in se pomenil, kako stoji domača in svetovna politika, kdaj bo vojna in kaj bo treba narediti, ko je bo konec. Martinek je vedel, da prva velika vojna ni imela čisto pravega konca, saj drugače ne bi nihče mislil spet na boj. Prisedel je v gostilni k mizi, kjer je bil tudi nekaj mlajši ključavničar Gogalov Joža. Fant je čez teden delal v tovarni, ki je bila dobre pol ure vožnje z vlakom oddaljena od fare. Martinek je imel vanj veliko zaupanje. Dosti stvari mu je raztolmačil kakor nihče drugi, in včasi je tudi vnaprej kaj uganil. Nič čudnega tedaj, če se je od sveta odrezani bajtar rad družil z njim. Ta dan mu je bilo pa prvi trenutek skoraj žal, da je prisedel. »Danes se boš pa odrezal!« mu je zaklical Joža. »Sem slišal, da spet nov berač joka v tvoji bajti. Ej, kdaj te bo srečala pamet? Ali jih nimaš zadosti?« Martinek je obsedel brez besedi. Joža je govoril resnico, le preveč glasno in zasmehujoče ga je zgrabil. V srčni stiski mu je pa kanila odrešilna misel v glavo: »Nekdo mora skrbeti, da nam narod ne propade.« »Ti si najbolj poklican za to! Ali jih ni sedem dovolj? Še tem nimaš kaj dati. Siti Celo abecednike jim težko kupiš, tudi niso vsak dan.« Martinek je žalosten prikimal. Joža ga je pa pestil naprej: »Mislim, da je bolje imeti malo otrok, pa tistim dati, kar jim gre. Dobro življenje, potreben kos kruha, vzgojo in kar je treba. Kam pa jih boš spravil, ko bodo iz šole?« Joža je govoril s prepričevalno strastjo in so ga vsi ob mizi vneto poslušali. Kimali so in predli svoje misli, mali kovač Jernej — je pa že čakal, kdaj mu bo lahiko segel v besedo in je to tudi dočakal. »To vse drži, ampak res je pa tudi, da naš narod ne sme propasti. Malo nas je in če se veliki spravijo nad nas, nam bo trda predla. Zato ima Martinek prav, če skrbi za svoj rod. Seveda, on skrbi že čez mero. Drugi bi morali tudi hoditi po njegovih stopinjah. Jaz na primer imam štiri. Mislim, da jih je kar dovolj za tisto bore zaslužka, ki ga s svojimi žulji spravim skupaj.« »Še štiri boš težko zrinil h kruhu,« je spet 'besedoval Joža. »Tudi jaz bi si rad privoščil naslednika, pa mi komaj kaže. Za mleko in plenice bi že utrpel tudi pri tem zaslužku, ampak v tovarni je Človek od danes do jutri. Vsako uro ti lahko pokažejo vrata, posebno če jim niso preveč pri srcu.« »V zaikonsko vprego se ti ne ljubi,- ga je podražil kovač. »Pa se boš morebiti i enkrat ujel. Zakaj bi Še ti ne množil našega naroda!« »Saj ga še tisti ne, ki bi lahko redili po deset tucatov otrok, a ..imajo navadno komaj enega ali dva. Toliko, da morejo komu izročiti premoženje. Ko ustvarijo dediča, je njihove otroške rodoljubnosti konec, samo nam pridigajo o beli kugi, pišejo o propadanju.« »Pri nas je nekaj zelo narobe in bo treba popraviti,« je modroval kovač. »Drugod dobiš nagrade, če se ti posreči povečati družino. Potem si lahko vesel otrok, saj ti že s krstom prineso denar v hišo.« »Pa vendar ni vse zlato, kar se sveti!« mu je oponesel Joža. »Prav tam, kjer dele nagrade, da bi pomnožili otroke, prav tam tožijo, da je preveč ljudi. In zato, ker jih je preveč, hočejo več zemlje in morja.« »Narobe svet!« je pripomnil Martinek. Joža mu je prikimal in so potem še dolgo govorili o tem. Martinčku pa še drugi dan ni šlo v glavo, da so take reči sploh mogoče. Tudi on bi potreboval lepo hišo in dosti polja za svoje otroke, a vendar mu ni rnlioii prišlo na misel, da bi nailašč množil družino in da bi terjal od koga nagrado. Pri njem je šlo nekako po božji volji, tam pa, kjer sp pridne starše nagrajevali in obenem tožili o preobilici ljudi, tam so pa po Martlnekovemu mnenju morali tičati' zadaj čudni namena, ki utegnejo prinesti še marsikaj čudnega na 5ve> Z VLOŽENIM RUMENIM SITOM IN 2 BRILJANTNIMA ISKALCEMA. JAKO OSTRI POSNETKI IDEALNA KAMERA ZA ZAČETNIKE Uporabljajte AGFA-ISOCHROM film. dinT5.~^^ DOBI SE V VSEH FOTO-TRGOV1NAH POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU maaasmmmmamtmmmmaamaammam z. z o. j. mmamBaamaamaa^mmmaamaaam Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/0. Daje posojila na vkniižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. I TeUBFCM 11. Na starejši slovenski denarni zavod v Mariboru - Vse hranilne vloge so proste in se izplaču’e]o neomejeno! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malib oclasib stane vsaka boteda SO oar: najmanjša orlstolblna za tt ozlase ie din ti.— Dražbe orektlci donisovania tn ienltovaolskl oglasi din I.— oo besedi Nalmanii! znesek za te oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oglasni davek ta enkratno obiavo znaša din £.— Znesek za male oglase se olačnle takol ori naročilu oziroma ca le vnoslatl * oismo skuoal r naročilom ali oa oo ooštni ooložnlci na čekovni račun št 11.40« Za vst oismene odgovore glede malib oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din Razno GOSTILNA VOLLER »TRIGLAV« vsako nedeljo in praznik koncert, za dobro kapli.co in jedačo jamči gostilničarka. 3979-1 KRUH TURIST. Črni kruh iz rži ie zelo tečen. otane 8 do 10 dni v največji vročini popolnoma svež in okusen. Parna pekama Feiertag, Betnavska cesta 43, tel. 28-24. Podružnice: Maribor. Ulica 10. oktobra. Meljska cesta 65 in v trgovini 3260—1 GOSTILNA »PRI LIPI« Zg. Radvanje, telefon 23-30 . vabi cenjene goste na vsako j 'kaza. Glavni trg. nedeljski vrtni koncert. Ma- ; mice. ne pozabi.e, da je tudi Cista družina spreirae za Vaše malčke za zabavo Preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča gostilničar Lov- ______________________ 3982-1 POHIŠTVO in stavbena dela izvršuje naj- MALEGA OTROKA v oskrbo. Naslov v upravi. 3884—1 NAGRADO .. ... „ j 5000 din za prazen lokal (sre- zanesijiveje Korošec, »Efka«,- .. ... ., . , . x _ . mizarstvo Maribor. Franči- Maribora), plača »Frizer«, " . ■ 3897—1 Franči- ' 3995-1 Mlinska 8. ^kanska 12. Dosmrtno 1 ČE HOČETE DOBRO OSKRBO | IZBORNO VINO PITI dam samostoM Ž6nski proti raorate v eos,iino »Prešerno-Plathlu din 45.000. Zemljiško- va k|et« priti. Tralenik v Go-knjizna mtabulacua. Vprašaj- spo^j un0j 3904—1 ie društvo hišnih posestnikov — . ----- 3999-1 | OD 5 L NAPREJ PONIKLANJE Dokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda« Maribor. Trstenjakova ulica 5. 3544-1 mali oglasi so najcsenejši, sa: stane beseda samo 50 par MALI CONTINENTAL pisalni stfoj za potovanje, dom in pisarno na mesečno Radi nezaposlenosti prevza- se predaja dobro vino po 7 mem priložnostna din. Tomšičev drevored. Leš- JJSSafiSo "nn ' din 'žOO^^drž! KORESPONDENČNA DELA nikova 4. 3973-1 D0 d,n 2U0-- všako prepisovanje na stroj etc. Dopisi na upravo »Ve-černika« pod »Samostojen«. 4007-1 Prevzamem vsa TAPETNIŠKA DELA Predelava žimnic na domu, izdelovanie žičnih vložkov, zaloga tapetniškega blaga in afrika, vse najugodneje pri Ferdo Kuhar Vetriniska 26. 4013-1 KDOR Ali POSODI 3000 DIN Proti garanciji, mu dam za obresti hrano. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Garancija«. 4043—1 ZLATO IN SREBRO, briljan ’e- zastavljalne listke išče nujno za nakup M. ILGER.IEV SIN. Maribor. Gosposka ulica 15. VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6: Celje. Slomškov trg 1. Pletilnlca — Razpoši-lialnica. - 1803 VABILO na oranžno in figovo trgatev, katero priredi Zel. pev. društvo »Krjlato kolo« dne 7. V. v gostilni Obal (orej Koren). Spored: Godba, petje itd. Začetek ob 15. uri. K udeležbi vabi odbor. 4061—1 POSOJILO 2000 din išče obrtnik. Vrne 2500- din v roku treh mesecev Pod »Dobra garancija« na upravo lista. 4062—1 POZOR! Staroznana brivnica Frana Novak. Aleksandrova 22. Vas Dostreže čisto in prvovrstno, ter po. zmerni ceni. Priporoča se tudi kolodvorska brivnica ki je odprta ob nedeljah in orazmkih do 14. ure. 4064—1 VEČ OSEB se vzame na dobro domačo hrano. Meljska c. 43. pritličje, desno. 4044—1 POSTELJNE ODEJE res močne, prešite, izgotov-ieno pos eljno perilo, pernice zglavnike. madrace. pub. per-ie, inlet;. Najboljše pri A Štuhec. specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5. 2274 uradniki dobijo istega na mesečne obroke oo din 100.—. Samoprpdaja: Ivan Legat, Prva' specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor. Vetrinjska ul. 30. tel. 34-34: podružnica Ljub- ljana. Prešernova ul. 44. tel. 26-36. 3808—1 */. SETA VLOŽEK čevlie In n a*' O«® ŠOFER za luksuzni in tovorni avto, elektrik in mehanik, želi v neodpovedani službi menjati mesto. Ponudbe pod »Šofer 42« na upravo. 4023-1 PRODAM HIŠO z lokalom sadonosnikom in vrtom sredi vasi. Pekre 6. __________ 4002-2 __________ Večio ______________________________________ STAVBENO PARCELO STEZNIKE pr' Poste* orodam celo higienske brez ribie kosti in ali Pa tudi manjše Parcele, gumija po meri izdelamo že P.??as*jila daje trgovina Reč- tekom 6 ur. Tudi najnovejše nik, Hoče.__________________4005-2 modrčki v veliki izbiri dobite Novozgradba. 2 stanovanji. pn »Luna«. Maribor, samo pQ j sobo kuhinK)i vrtf Po_ Glavni trg 24. 4045—1 brežje 22.000. — Ravnotam ZA BIRMO | novozgradba. 2 stanovanji po kombineže. svilene flor-noga- ^ kuhinja, vrt 2500 m2 vjce, kra ke nogavice, doko- 75.000. — Lepo vinogradno lenke. venčke, pajčolane, svi- Pr' T L li?[aS lene trakove v veliki izbiri in 180.000. Krasna vila Pri najceneje. Otroške sandale P^rku. 5 sob. pakirane, ko ročno delo od din 12.- nav- ;palmca vrt 250.000. - Hiša zgor pri »Luna«. Maribor, sa z. *°*g“2L,n trgovino pente-mo Glavni trg. » 4046-1 |"» 150.000. - Posredovalni- ca »Rapid«, Maribor, Gospo- DVE LEPI SOBI blizu Glavnega trga, ena pripravna tudi za pisarno, se od data. Naslov v upravi lista. ska 4051—2 Kupim 4047^7 KNJIGE MESTNE HRANIL - vSi-Sa1- mm ZC\r7 .ahoi vina. Priporoča se ---------- palno banjo in druge predme- NOVOKLETENJE IZBORNIH te po zelo nizki ceni. Vpra-VlN Šah v ponedeljek pri g. Slik, silvanec, rizling, rdeči bur- Meljska 11. 4028-3 gundec, mozlavec in drugo. I cene zelo solidne zlasti za |____ 1*000 ITI_____ dom že od enega litra uaprei ............ mmmmm po din 8- pri Senici, ulica | PRODAM AVTO Kneza Koclja (Tatten^acho- ali zamenjam za motorno kova).______________4049—1 jo. Naslov v upravi. 3965-4 HALO! HALO! DVE POSTELJI Otvoritev nove krčme, dobra z omaricami, otomana in več* kapljica, pečenka na ražnju, drugega poh.štva se proda. Dobrava. Tezno. Se Priporoča Maribor, Jenkova ulica 5. gostilničar Mirko Sever. 4053—1 Posest HIŠICA v delavski koloniji se proda _____ radi seli.vil Vprašati: Kose- Pr0 Cankarjeva 12. Stu-Brandstetter Fr., odvetnika v!denci Horvat 3999-4 Mariboru. Aleksandrova c. --------- 14. 4003-2 VEČJA GOSTILNA — ........... 1 blizu Maribora, na oromet- STAVBENE PARCELE ni točki, se ugodno proda, v bližini mesta, lepa lega, po- Naslov pove uorava. 4004-4 ceni na prodaj. Tudi na obroke. Vprašati Pobrežje. Nasip; na 55. MALI AVTO 4035-2 dvosedežni Fiat. radi bolezni ----------------------- ugodno na prodaj. Naslov v NOVOZIDANO HIŠO i upravi. 4009-4 donosna 10.000 din letno, pri- i--------------------------- tikline, vrt obljudeni kraj iz- MODERNA GARNITURA pod vrednosti prodam din za jedilnico in male omarice. 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž. vložene z biserno matico na ba. Informacije: »Krčma«. Po- prodaj. Ogleda se lahko od brežje. Gosposvetska 56. pri pol 2. do pol 4. ure v Vrtni Mariboru. 4072—2 ul. 26. 4010-4 Ohranjeno kromatično LUBAS HARMONIKO 12 basov, prodam, zamenjam diatonično ali fus harmonij, kupim diatonično. Krčmar Podplat. 3998-4 Popolnoma prenovljen BSA MOTOR 350 ccm, prodam ali zamie-njam s težjim s prikolico. Vprašati Studenci, Radvanjska 28. 4011-4 3 KANAPEJE biedermeierievega sloga ugod no prodam. Ferdo Kuhar. Vetrinjska ul. 26. 4012—4 Proda se ČEVLJAR. SINGER STROJ cilinder. Dravska ulica 8. ____________4014-4 ____ Bela KUHINJSKA KREDENCA in ostalo kuhinjsko pohištvo se proda. Naslov: Ciril-Meto-dova 10. 4016-4 Prodam ddbro ohranjen GRAMOFON Pobrežje. Aleksandrova 29. 4018-4 CITO TEHTNICA skoraj nova. nosilnost 20 kg. se ugodno preda, tudi delno za blago. Ponudbe nod »Ta-kaj 30«. 4027-4 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, se poceni proda. Glavni trg 3, II. nadstr., babica. 4033-4 NA PRODAJ novi pletHni stroj znamke »Anos« in klavir, poceni Naslov v upravi. 4007-4 Prodam 20 POLOVNJAKOV VINA 1938 iz neke graščinske zapuščine. Špedicija »Jugospedit«, Aleksandrova 51. 4019—4 Prodam lep globok OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, poceni. Lešnik, Kalohova 33, Studenci. 4055—4 Stanovanje STANOVANJE oddam tudi ■ primerno za pisarno v bližini sodniie. Vprašati Meljska 9. trgovina. ________^ 4006-5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda. Viktor Parmova 10. _________4005-5___________ DVOSOBNO STANOVANJE v prvem nadstropju oddam. Krčevina, Ribniško sok) 42. 4000-5 _____ TRISOBNO STANOVANJE ev. pisarna, Gregorčičeva, se odda. Vprašajte društvo hiš-nih posestnikov. 3997-5 SOBO IN KUHINJO oddam poceni. Masarykova 6, Spesovo selo. Pobrežje. 3993-5 STANOVANJE soba in kuhinja, se takoi odda. Žolgerjeva 20. (Dalnko-va).________________ 4008-5 STANOVANJE eno- in dvosobno, se odda v Smetanovi ulici 54, gostilna. 4022-5 PARKETE HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga po strokovno izvežoanih polagalcih REMEC-Co.. KAMNIK- ?UPL CA Zastopnik: »n*. C. R. LUCitMANN Mirloor. Prcioiitofr« ulica 4 Če hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, obiščite manufakturo vyCG$ICi VV18 98Zilt** Maribor, pri glavni policiji, kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kvaliteti. Brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. Krojaške potrebščine. ^^^^MBaaBBaBHBaBg^j SOBO IN KUHINJO oddani. Studenci. Jurčičeva 53. 4029-5 Lepa SOBA IN KUHINJA se odda. Vprašati Tezno. Gregorčičeva 3. 4037-5 Lepo opremljena, separ« SONČNA SOBA v bližini parka, se takoi odda Vrazova ul. 6/III.. levo. 4031-7 ENOSOBNO STANOVANJE V RACAH poleg pos aje v novi hiši, s sobo in kuhinjo, električna luč ter vrt se takoj odda. Vprašati v pisarni AJeksandrova 10. 4065—5 DVOSOBNO STANOVANJE se odda pri Tomšičevem drevoredu. Naslov v upravi. 4050—5 Vzamem takoj dva gospoda NA STANOVANJE z vso oskrbo. Prodam isto-tam globok, otroški voziček. Meljska 29. 4034-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam oni osebi, ki mi po-™ u isodi za dol>° 6 mesecev din 4000, za ves ta čas ima stanovanje in hrano brezplačno! Po 6. mesecih dobi din 4000 nazaj in obresti. Ponudbe na upravo Večemika T>od šifro: »Gotovina«. 4036-7 ODDAM STANOVANJE sestoječi se iz parketirane so be in kuhinje na Aleksandrovi cesti 61-1. Vprašati isto-tarn. 4052—5 LEPO 2 SOBNO STANOVANJE oddam točnemu plačniku 300 din. Vodnikova 28 Studenci. 4054—5 Stanovanje išie DRUŽABNI* se išče za dobro idočo manu-fakturno trgovino. Ponudbe 7 uvedbo kapitala na upravo »Večemika«. Maribor, pod »Majhen kapital«. 4001-9 SAMOST. KORESPONDENT perfekten v štirih jezikih, priznan stilist in organizator, išče zaposlitve pri solidnem podjetju. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stenograf* 4006-9 HLAPCA ZA VSE sprejme Sršen. Limbuš. 4017-9 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda tudi s štedilnikom. Praprot-nikova 25. 4039-7 Prazno ali meblirano SOBO oddam eni ali dvema osebama. Pertot. Koroščeva 2. 4040-7 Ičem DVOSOBNO STANOVANJE v centru mesta. Naslov pu- j stiti v upravi. 4000-6 Sobo odda SOSTANOVALKA se sprejme k mali družini. Na slov v upravi._____3883 7 OPREMLJENA SOBA se odda boljšemu gospodu. — Poseben vhod. Koroščeva 5. 3919—7 GOSPODIČNA se sprejme na hrano in stanovanje. Zidovska 8 (Richter). 4092—7 ŠIVILJA-POMOCNICA za dam. šiv. in učenka sprejme. Vprašati Zidovska 8 (Richter). 4041-9 02dcwite SkOtHfoutti SOUDELEZNIKI (ICE) za že obstoječe in novo specialno trgovsko podjetje se sprejemajo. Polnonaslovne po nudbe pod »Obnova« r.a upravo. 4056—9 PRAZNA SOBA ulična, se odda.; Aleksandrova 18/11.» levo. 3977-7 Odda se takoj SOBA z dvema posteljama. Vojašniški trg 2/1. 3978-7 liiiiniiHiiniiniiiHiiiininuiii Otroške obJafcce klobulke svllmne srajčke polo majice dokolenke kratke nogavičke prlporofa v veliki Izbiri GOSPODA SPREJMEM na vso oskrbo. Mlinska ulica 21» I. nadstr. 3980-7 Lepa SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda. Betnavska 39. __________ 3983-7 __________ Oddam opremljeno sončno SOBO S KOPALNICO Dalmatinska_ulioa 23. 3987-7 Gospoda sprejmem NA STANOVANJE in hrano. Melje. Erjavčeva 6. 3990-7 2 SOBI S ŠTEDILNIKOM se takoj oddata. Dr. Verstov-škova 1, Pobrežje. 3991-7 C.Budefddl Gosposka ulHm llllllllllllllllllllllllllilllllllllll SPREJMEM ŠIVILJO ta odeje. Štuhec. Stolna 5. 4057—9 Službo Išie PRIDNA ŽENA samostojna, išče službo kot gospodinja. Pismene ponudbe na upravo »Večemika« pod »Št. 50«. 3976-10 Obiava! Po soglasnem oblastno priznanem sklepu mojstrov in mojstrinj so določene za tralne kodre brezizjemno in edino sledeče obvezne minimalne cene: v mestu . . . din 80*— na periferiji . din 70*— v okolici . . din 60*— Nikdo naj ne skuša doseči nižjih cen, ker bi imel mojster, ki bi postregel ceneje, obilo neprijetnosti in škode Združenje brivcev in frizerje? pomladansko zdravljenje v Varaždinskih toplicah Vas bo rešilo vseh revmatičnih nadlog. Vse udobnosti glavne sezone pri predsezonskih cenah. Prospekte m informacije pošilja uprava kopališča VARAŽDINSKE TOPLICE SLUŽBO IŠČE bivši pogodbeni pismonoša z dobrim uradnim spričevalom sluge ali inJjasanta. Cenj. dopise na upravo lista pod ■Sposoben«. 3981-10 STAREJŠA OSEBA gre k otroku. Govori slovenski in nemški. Ponudbe upravi pod »Dobra«. 3)84-10 POMOCNICA mešanega blaga, papirja ali galanterije, starejša moč, išče primerne zaposlitve. Ponudbe pod »Prodajalka« na upravo. 4003-10 Mogouite, JkomtiM&t letne Mtotfu, san- jkokfeluiji JAKOB LAH, GLAVNI TRG 2 Kolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke * din 100'- mehanik DRAKSLER Vetrinjska nlica 11 KrajlevKna Mi. Sultana) NOVO-VUKOVARSKO MAZllO 1864 - 1939 Nenadkriljivo za olepšanje, proti sončnim in jetrnim pegam, zajedalcem in lišaju. Pri stalni uporabi obdrže tudi starejše dame mladostni videz in gladek ten. Edino pravilno s sliko proizvajalca. 1795 LEKARNA KRAjČEVIČ, VUKOVAR Odda se LEPA SOBA z dvema posteljama. Betnavska 23. 4058—7 SOBA s štedilnikom se odda. Lort>e-kova ul. 12, Nova vas. 4059—7 PRODAJALKA zmožna tudi gospodinjstva, vešča nemščine, želi službe kjer koli. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiva«. 4015-10 Dopisi Mlajšo, pošteno gospodično sprejmem NA STANOVANJE Koroščeva 5/1., desno. 4002-7 STAREJŠI UPOKOJENEC se sprejme v popolno oskrbo. Pisati na upravo »Večemika« pod »Domačnost«. 4060—7 Sobo Išie MALO SOBICO lepo opremljeno, v sredini mesta, oddam. Prečna 6/L 4021-7 SOSTANOVALKA se sprejme. Ob železnici 4/1. 4030-7 Fini gospod išče OPREMLJENO SOBO pri boljši družini. Naslov ■> upravi. 3P94-! Službo dobi TRGOVEC star 25 let. želi poročiti simpatično gospodično, staro 18 do 25 let. s primernim premoženjem. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Večernika pod »Srečna bodočnosti. 4020-12 MESTNA PODJETJA MARIBOR Razpis tekočih del za leto 1939-40. Razpis del Mestna podjetja, Maribor, razpisujejo za 1. 1939-40 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega: kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolpne ure, dobavo železnine in gradbenega materijala ter dobavo barv in čopičev. Vsi potrebni podatki se dobijo med po-premoženjski Frančikanski . , . . i *udi zapečatene po- nudbe do 20. maja 1939. M a r i b o r, 5. maja 1939._____________________ slovnimi urami od 8.—12. pri upravi MP., tehnična pisarna, ulici št. 8, kjer je vložiti FANT ■išče sebi primemo prijateljico za izlete in razvedrilo. Cenjene dopise na upravo »Večemika« pod »Tujec«, 22 let. 4026-12 POHIŠTVO OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom, se odda boljši osebi takol. Kopalnica na razpolago. Zidovska 12-1. 4032-7 GOSPODINJO trgovsko izobraženo, iščem. Ponudbe na upravo pod šifro 1 i^eHce naših najboljših moi- >Mlada«._________________.3?7— | strov. v veliki izbiri kupite najugodneje v zalogi pohištva združenih mizarjev PRODAJALKA! Zanesljiva, kavcile zmožna, se sprejme takod! Pismene, ponudbe na upravo v sloven-1 MBribOr, YfttriB)Skfl UL 22 ŠČini POd »Zanesljiva«. 3996-9 IX.!. 2350/38-26 Drsžbeni oklic Dne 12. junija, ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Ciglenci, vL št. 28 Cenilna vrednost: din 84.719.— Vrednost pritiklin: jih ni Najmanjši ponudek: din 56.479.32. Vadij znaša din 8.471.90. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 3. aprila 1939. •_____m _ ■ . a■ n mn/\n > «*n»ii»m ............................................................................ Izdaja in urejuj,, ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.