PoStniaa plačana v gotovini Ichuja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Cetju po raznašalcih dostavlje- ¦¦5*50 Din, za inozemstvo lODin Ratun pri poštnem Čekovnem . zavodu 10.666. Qvuk 1.51 1Mb Redakcljn In uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Stev. 4. Celje, petek 24, januarja 1936. Leto XVIII. Kaj je z regulacijo Ložnice? CELJE, 24. januarja. Poleg velikih regulacijskih del na Savinji pod Celjem, ki so se v letu 1935. izvrševala s prispevki banovi- ne, države, mestne in okoliške obči- ne celjske ter celjskegu sreskega cestncga odbora, sta bili v zadnjih dveh letih regulirani tudi Koprivni- ca in. Sušnica. Regulacija teh dveh pritokov Savinje pri Celju je bila solidno izvr&ena tako na območju mesta Celja, kakor na terenu bivše okoliške občine. Obo občini ste tcmu vpraSanju posvečali vso skrb in za izvedbo tega dela doprinesli tudi velik« žrtve, ker je bila pomoč ban- ske upraw iz bednostnega isklada ter iz fonda za javna dela naravno nezadostna za obseg dela, ki je bilo iavräeno. Pri teh občinskih javnih delih so bjli zaposleni domači brezposelni PO načelu: Ne miloščine in podpor, temveč dela in kruha delazmožnirn. Na drugi strani pa pomeni uravnava strug Koprivnice in Sušnice za Celje in okolico tako veliko in koristno delo, da se ga danes še niti ne za- vedamo dovolj, kakor ne znamo ce- niti rogulacije Savinje in naporov, ki so bili potrebni, da so po tolikih letih priŠli od besed na delo, ki sedaj ne more veC ostati nedokomčano in se bo letos, kakor čujemo, v 5e večjem obsogu nadaljevalo. Z združitvijo mestne in okoliške obftine v veliko Celje so tej številčno silno povečani občini narasle velike &ow socialne in gospodarske najo- ge, s katerimi se bavi novoimenova- na mestna občinska uprava. Storjeni so sklepi za nakup Kvaternikovega posestva in adaptacijo poslopij v »vrho ur.editve mestne hiralnice, za najetje brezobrestnega posojila za gradnjo Delavskega azila ter za na- kup posestva v Aškerčevi ulici za mestno avtobusno podjetje. V pro- granm j© gradnja ceste od Gabrov- ke do mestne meje pri Svetju, gradi se cesta *ia Starem gradu, ki bo sposobna tudi za avtomobile, in dela se cesta na hrib sv. Jožefa. Nujna je tudi ureditev podvoza pri pošti v Zavodno ter tlakovanje Mariborske ceste, ki je nedvomno naša najži- vahnejša prometna žila. Same potrebn© in dobre stvari, od katerili so nekatere bolj nujne in važne, druge morda manj in take prirode, da bi še mogle počakati, ako no bo zadostnih sredstev za njih izvedbo na razpolago. Nerazumljivo pa nam je, da se še ni pričela iz,vr- ševati regulacija Ložnice, ki spada med one pritoke Savinje, katerih ureditev je v življenjskem interesu mes-ta Celja, ako nočemo, da bomo od te strani trajno izpostavljeni po- plavnim nevarnostim in škodam. Že letos smo imeli priliko, da smo ugo- tovili bistveno olajšanje vsled urav- nave struge Koprivnice in SuSnice, najmanj enako važna in nujna pa je regoilacija Ložnice. Pri teh regulu- cijskih delih, ki jih bo velika občina Celje morala nujno sprejeti v svoj program, bo niogoče koristno zapos- liti ogromno število brezposelnih, ki danes obremenjujejo mestno občino. Odstranitev ali vsaj zmanjšanje po- plavnih katastrof in ž njimi zdru- žene gospodarske škode za vse pre- bivctlstv-o celjske občine jo naloga ir> dolžnost, ki ne sme in ne more biti v Celju nikdar odstavljena z dnev- nega reda, pa bilo tudi vse drugo najnujnejše in najvažnejše. Celjski mestni svet Vro« monopollzaciji šolsklh knjig — Obračuni mestne in okoliške «Mine — Nakup Kvaternikovega in Kullichovega posestva ter gradnja Delavskega azila — Prodaja občinskih poslopij in parcel — Tlakovanje Mariborske ceste — BezenSkova ulica v Celja Mestni svet celjski je imel 17. t. m. zv. redno sejo. Župan g. Mihelčič je najprej zaprisegel novoimenovanega člana mest sveta g. Perda Bergerja, nato pa jo poročal, da je banska uprava nakazala mestni obCini 50.000 Din za javna dela. ObCina je poslala na pristojna mesta protest- no spomenico proti nameravani mo- nopolizaciji žolskih knjig. Mestna blagajna jo izkazovala 17. t. m. 272.022.92 Din, okoliška pa 63.550.39 Din prebitka. Pomožna akcija za za- poslitev brezposelnih razpolaga s 35.569 Din, vätet pa še ni prispevek banske uprave v znesku 50.000 Din. Finančni odbor. Obračun mestne občine za 1- 1934. izkazuje 231.570.90 Din prebitka, obračun mestne obči- ne za tri lanske dvanajstine 25.986.27 Din prebitka, obračun okoliške ob- «ine za 1. 1934/35 pa 320.622.89 Din prebitka. Mestni .svet je odobril te obračune in tudi obračun mestnih podjtitij. Gnoj v mestni klavnici je bil za 1. 1936. prodan />a 4.060 Din. Jamstvo mestne občine za posojilo mestnega avtobusncga podjetja pri banovinski hranilnici v znesku 100.000 Din se podaljša, jamstvo mestne občine za posojila, ki so jih dali trgovci mestnemu avtobusnemu podjetju, pa se zviäa od 79.000 Din na 150.000 Din. Ker podpora Sokolske- mu društvu v Celju v znesku 5.000 Din, ki jo jo vstavila okoliška obči- na lani v svoj proračun, ni bila čr- tana v originalu proračuna, marveČ je bila pri pretipkovanju proračuna pri banski upravi pomotoma Crtana, bo občina sedaj izplačala to podporo iz okoliškega proračuna. Občina si bo nabavila 5 izvodov Krajevnega leksikona dravske banovine, o hono- rarju za poročila o mestnib podjet- jih, objavljena v tern leksikonu, pa bo sklepal mestni svet pozneje. Ob- Cina bo kupila parcelo ge. Terezije Rebeuscheggove pri mestnem poko- pališču za 10.000 Din. Nadalje bo ob- Cina kupila posestvo »Kristinin dvor« v Medlogu, last polkovnika v p. Slavka Kvaternika, za 1,390.000 Din z. vsem živim in mrtvim inventar- jem, izvzemši pohištvo in n«kaj d^ugih predmetov. Občina bo pre>- vzela dolg pri Ljudski posojilnici v višini nad 800.000 Din, ostanek pa bo plačala v gotovini in bo v to svrho najela posojilo v znesku 650.000 Din, s katerim bo krila tudi stroške za adaptacije. Občina bo na tern posestvu uredila mestno ubož- nico. Posestvo meri okrog 60 oralov. Glavno poslopje je pripravno za ta- ko jšn jo vselitev mestnih revežev. Mestna občina je potrošila za reveže od 1. 1919. do 1. novembra 1935 sku- paj 3,354.783 Din, okoliška občina pa 1,376.324 Din. Za gradnjo Delavske- ga azila na stavbišCu za Mestnim gledališčem bo obCina najela 1,500.000 Din brezobrestnega posojila s 25-let- no amortizacijo in letnimi anuiteta- mi po 60.000 Din. Delavska kuhinja in javna ogrejevalnica pa se naj ne namestita v azilu, marvec" v poslop- ju Delavske zbornice. Odbor za grad- njo Delavskega azila ima pooblasti- lo, da razpiäe izdelavo gradbenih načrtov. Občina bo kupila od Hra- nilnega in posojilnega društva v Celju Kullichovo posestvo v Ašker- čevi ulici za mestno avtobusno pod- jetje. ¦ Kupnina s stroški za adapta- cijo vred znaša 480.000 Din. Občina bö najela posojilo pri Hranilnein in posojiluem društvu v tej viäini in gu odplačevala v obliki anuitet. Da dolno krije izdatke za nakup Kva- ternikovega in Kullichovega posest- va ter za gradnjo Delavskega azila, namerava občina prodati občinski hiši na Bregu in v Gaberju, hišo v Vrvarski ulici ter več parcel na Kvaternikovem posestvu, na Spod. Lanovžu in pod okoliškim pokopa- liščem. Izvoljen je bil poseben od- bor, ki bo do 1. marca stavil mest- nemu svetu predlog glede prodaje teh poslopij in parcel. Pravni odbor. Mestni svet je tr- govski sotrudnici Frančiški Čukovi, tovarniškemu mojstru Ivanu Holz- hauserju in njegovi hčerki šivilji Justini Holzhauserjevü zagotovil sprejem v članstvo mestne občine, če dobijo naše državljanstvo. Refe- rent je poročal, da je Stol sedmori- ce v Zagrebu potrdil sodbo apelacij- skega sodišča v Ljubljani, s, katero je mestno avtobusno podjetje v tož- bi proti državnemu erarju glede so- krivde železnice pri znani avtobusni katas'ro't v Medlogu in povračila polovice stroškov avtobusnemu pod- j-etju zmagalo. Pogodba mestne občino z Dramatičnim društvom v Celju za najem Mestnega gledališča se podaljša do 31. julija t. 1. Odbor za mestna podjetja. Nekemu vajencu v Mestni elekträrni se zvi- ža mezda. Mestna eloktrarna je in- stalirala električno razsvetljavo v prenovljeni opatijski cerkvi Stroški so znašali 19.470 Din. Cerkev je pla- čala 10.000 Din, ostanek se pa od- piäe. Oradbesi odooc. M^stni svei je odobril parcelacijo zemljišča pri Javnem sicladiSCu na Masarykovem nabrežju v smislu predloga mestne- ga tehničnega oddelka. Občino. je priključila hišo g. Kirbiša v Gleda- liški ulici na nov kanal z iztokom v stari rimski kanal. Mestni tehnični oddelek bo izdelal načrt za izgrad- njo 2 km dolge ceste od .Gabrovke do mestne meje pred Svetjem. Dru- štvu za gradnjo hidrotehničnega la- boratorija v Ljubljani se dovoli pod- pora v znesku 3.000 Din. Tlakovanje Mariborske ceste od Koprivnice do Dečkove ceste v širini 8 in in na- prava dveh hodnikov za pešco v ši- rini 4 m na vsaki strani ceste bi stala 2,350.000 Din. Ker občina nimu v to svrho lastnih sredstev in je Mariborska cesta itak državna, bo občina poškusila izposlovati potreb- na denarna sredstva in kaldrminske- ga fond«, in fonda za javna dela. Za- enkrat bo občina s-krbela za redno posipanje sedanjega hodnika ob Ma- riborski cesti. Poceni na DUWflJ z zimsko sezonsko karto. Pocerti ir Mtgmcijo z register markami in 60 /0 popustom le potom PUTMIKA Ofic. jugosl. potovalna pisarna Koncesijonirana menjalnica Celje, tel. St. 119 AVaribor, tel. št. 21-22 Gospodarski odbor. Mestni svet vztraja pri svojem sklepu glede pro- daje zemljišča pri Sp. Lanovžu tvrd- ki »Persil« in ne dovoljuje, da bi tvrdka tarn zgradila milarno. Zdravstveni odbor. Dovoli se zopot ambulantna prodaja sladoleda z vo- zički od 1. maja do 30. septembra in slaščic od 1. oktobra do 30. aprila, vendar pa samo na nekaterih ulicah. Led za izdelovanje sladoleda se mo- ra kupovati v mestni klavnici. Zdravniški pregled prodiajalcev bo vsak mesec, pregled vozičkov pa vsak teden. Prosvetni odbor. P. Egidu Golobu se priznava od 1. septembra 1935 da- lje nagrada po 10.28 Din na uro za poučevanje verouka na meäcanski šoli solskih sester. V mestni prora- Cun za 1. 1936/37 se vnese podpora Filozofskemu društvu V Ljubljani, SK Olimpu in SK Jugoslaviji. Tujskoprometni odbor. Ulica od Komenskega ulice do Mariborske oe* ste je dobila po ustanovitelju slo- venskje in bolgarske stenogralije, vetikemu JHgO6b>\enu prof. Anton« Bezenšku ime Bezenškova ulica. Socialni odbor. Iz meščanskega oskrbovalnega sklada je bila Karo- lini Lassnikovi dovoljena meesCne podpora po 300 Din, Hermanu Ne- ckermannu po 500 Din in Marjani Hočevarjevi po 200 Din, vsem od 1. t. m. dalje, Josipu Potniku pa je bila dosedanja mesečna podpora po 300 Din podaljšana. Krajevna proti- tuberkulozna liga v Celju je pred- lagala, da bi občina uredila na Kva- ternikovem posestvu preventorij za otroke tuberkuloznih staräev. Pred- log je bil izrofren odboru za gradnjo mestne ubožnice. V tajni seji je bil uradnik Mestne elektrarne g. J. Gorjanc imenovan za blagajnika tega podjetja, 1 urad- niku in 1 uradnici so bili prejemki regulirani, namesto pokojnega m. s. Rebeuschegga pa je bil m. s. Mar- tinčiC izvoljen v odbor Vajenskega doma v Celju. Delovni program Tujskoprometne zveze v Mariboru za 1. 1936. Na svoji plenarni seji, ki je bila 18. t. m. in ki so se j« udeležili za- stopniki vseh važnejših tujskopro- metnih ustanov, zdravilišč in pla- ninskih društev, je sklepala Zveza o potrebnih preddelih in projektih za novo sezono. Ker Italija zoradi voj- nega stanja z Abesinijo in s tem zve- zane draginje v prihodnji sezoni ne pride resno v poštev, so izgledi za naš" tujski promet zelo dobri in mno- go obetajoči, zaradi česar je tudi povečana propagandna delavnost, posebno v Srednji Evropi in v Ori- entu, potrebna. Zato je Zveza storila sledeCe sklepe: 1. Na pomladanskih velosejmih v Leipzigu, Pragi in na Dunaju se po- veča propaganda za naša letovišča in zdravilišča. 2. Za vso območje Zveze, to je bivšo mariborsko ob- last, se izda reprezentativen folder prospekt v srbohrvatskem, češkem, francoskem in nemSkem jeziku. 3. Ravtio tako se izda reprezentati- ven prospekt slovenskih zdraviliŠČ razen v gornjih še v angleäkem jezi- ku in sicer za: Rogaško Slatino, Do- brno, Slatino Radence, Laško, Rim- ske Toplice, Cateške toplice, Dolenj- ske toplice, Medijsk© toplice in Rim- ski vrelec. Ker prirejajo posetniki zdravilišč izlete v bližnjo in daljno okolico, imajo zdravilišča za vso okolico velik gospodarski in propa- gandni pomen. 4. Izda se seznam vseh hotelov. penzij, gostišč, pla- ninskih domov i. t. d. za območjo Zveze s cenami in najpotrebnejšimi obvestili. 5. Ker je zaradi novega kli- ringa z Nemčijo treba računati z oja- čenim dotokom nemških turistov, pripravlja Zveza skupno z ljubljan- sko Zvezo izdajo preglednega vodiCa po Sloveniji v nemškem j«ziku. Tu- di ta izdaja je zelo nujna, ker sta- Stran 2, »Nova Doba« 24. I. 1936. Štev. 4. rejše izdaje niso aktualne in jo za- loga tudi povsem pošla. Izdelavo tega vodica je prevzel znani avtor Rudolf Bad jura, čigar ime jarnči za prvovrstnost. Zveza je nadaljo sklenila nadalje- vat.i svojo akcijo za opremo vseh obmejnih postojank in kolodvorov z velikimi propagandnimi slikami in reliefi. Končno se je tudi sklenilo, da se otvori še v Ptuju kompletna propagandna in potovalna pisarna, s čemer se poveča število propagand- nih postojank naše Zveze na 8 in ga prekaša v tern oziru le Zveza v No- vem Sadu, ki razpolaga z 9 poslo- vaihicami. Ker je Tujskoprometna zveza Putnik v Mariboru, če ne upoštevamo nekaj skromnih sub- vencij, navnzaeia izključno nase, bi bila dolžnost vsakega, da se pri po- tovanjih ali ižietih posluži Putniko- vib poslovalnic v Mariboru (mesto in glavni kolodvor), Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, Št. IIju, Dravogradu in Rogaški Slatini. Za vozne karte, ki jih prodaja Zveza po originalnih cenah, priz.nava.jo uprave železnic provizijo. Tudi nudijo priključene menjalnice najugodnejšo prodajo in nakup vseb valut, zlatih in srebrnih «lovcev ter honorirajo potovalne Co- ke, kreditna pisma itd. Zelimo nese- bično in za splošni blagor ter kul- turni in gospodarski dvig delujoči Zvezi tudi v letu 1936. najlepših uspehov. Delo celjskih gasilcev in reševalcev Prostovoljna gasilska in reäevalna četa v Celju je imcla v nedeljo do- poldne v gasilskem domu v Celju 65. občni zbor, ki ga je vodil načel- nik g. Franc Košir. Pred občnim zborom je imel župni starešina gosp. Gologranc lep nagovor ob rojstnem dnevu kraljeviča Tomislava, pokro- vitelja jugoslovenskega gasilstva. Občnega zbora se je udeležilo 32 članov ter gg. starešina celjske ga- silske župe Gologranc, župan Mihel- čič, inž. Pristovšek in Dobovičnik kot zastopniki nrestne občine ter pod- polkovnik Stojkovic" kot zastopnik vojaške oblasti. Poveljnik g. Franc Košir j-e uvodoma pozdravil navzo- če predstavnike, ki so po vrsti po- zdravili ob&ni zbor, nato pa je v glavnih obrisih poročal o poŽrtvo- valnem in uspešnem delu gasilske in reševalne eete v, preteklem po- slovnem letu. Omenil je tudi, da si je Četa lani nabavila pol eg doseda- njega še eden reševalni avtomobil. Tajnik g. Maks Košir je x>oroeal, da ima Četa 0 častnih članov, med katerimi jo 1 aktiven, 48 izvršujočih in 10 rezervnih elanov. Geta je bila lani pozvana k 11 požarom in sicer k 2 srednjima, 4 sobnim in 1 ayto- mobilskemu,. pri 4 požarih pa ni sto- pila v akcijo. Dalje je iirjela 22-krat stražo v gledališču in trikrat sama- j ritansko sluibo pri smuških prire- ditvah. Četa je iraela 5 upravnih in 4 poveljniske seje ter po 1 poveljniS- ki in tovariSki sestanck. Vaj, preda- vanj itd. v svrho strokovne izobraz- be moštva je bilo 48. Lani je bil za- ključen tretji četni samaritanski te- čaj, s katerim je dobila četa 9 novih samaritancev z izpitoin. Reäevalni oddelck je prevozil 459 oseb (228 moških in 231 žensk) tBr napravil 5.067 km vožnje z reševalnim avto- mobilom. V ambulanci je prejelo 89 oseb prvo pomoč. Sledila so poročila ostalih funk- cionarjev, nato pa so bile zaradi sprememb v upravi nariomestne vo- litve. Ker je dosedimji dolgol'etni predsednik g. Ivan Jellenz odložil svoje mesto, je bil na njegov predlog izvoljen za predsednika trgovec gosp. Franc Dobovičnik. Na predlog od- bora je bil g. Jellenz izvoljen za čast- nega predsednika. Nadalje so bili na novo izvoljeni: za namestnika po- veljnika g. Emerik Bcrna, za oddel- na vodji gg. Ivan Putan in Ado Ko- šir, za rojnika g. Avgust Maček, za rojnikova namestnika pa gg. Lju- bomir Domitrovič in Alojz Krajnc Navzoči predsitavniki so pozdra- vil i novega predsednika, nakar se je g. D i ovičnik zahvalil za zaupa- nje m pozdravne besede Poveljnik g. Franc Košir so je zahvalil gosp.- JelVenzu za, njegovQ dolgol'etno .po- žrtvovalno in vzorno delo kot pred- sednik čete in ga prosil še za nadalj- njo pomoč. Gosp. Jellenz se je zahva- lil in obljubil, da bo tudi še nadalje posvečal svoje moči četi. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo četa letos 7. junija svečano proslavila svojo ()5-letnico. Politični pregled p Smrt angleškega kralja Jurija V. V. ponedeljek poiioči je umrl v dvor- ru v iSandringbamu angleški kralj Jurij V. Bol-ehal je že dalje Casa za bronhialnim katarjeni!, ki sicer ne bi bil nevaren, toda je spričo visoke štarosti in oslabelosti srca postal usodfiii. Kralj Jurij V. je zelo srečno vladalAnglijo 25 let in bil med vse- hli narodi' velikega britanskega im- perija priljubljen. Na londonske br- zojavne ui"ade pribaja zdaj mešteto sožalnih brzojavk z vscga sveta. Iz naše države so poslali sožalne brzo- javke Nj. Vis. kjnez namestnik Pav- le, vlada in Narodna skupSCina. Tru- plo pokojnega kralja, ki je preminil v kraljevem dvorcu v Sandringha- mu, so ]>repeljali v London in ga po~ ložili na mrtvaški oder v westmin- strski opatiji. Pogreb pokojnega kra- Jja bo v torek v kapelico sv. Jurija na windsorskem gradu. Po sinrti Jurija V. je postal vladar britanske- ga, irnperija dosedanji prestolona- slednik princ Walezki, in se bo na- zival kralj Eclvard VIII. Novi kralj je že prisegel na ustavo. Kraljeva smrt na položaj vlade ni vplivala Obe angleški zbornici sta se v torek sestali k skupni seji, na kateri je bilo najprej objavlj-eno poročilo o smrti kralja Jurija V., nato pa se je izvršila proglasitev closedanjega pre- stolonaslednika za kralja Etlyarda VIII. Clani obeli zbornic so prisegli zvestobo novemu kralju. c Narodna skupščina je v torek na žalni s-eji v imenu vsega jugosloven- skega naroda poCastila spomin po- kojnega angleškoga kralja Jurija V. Žalni spominski govor je imel pred- sednik skupšfiine dr. Čirič. V četr- tek so bila na seji Narodne skupšči- ne podaoa razna poročila, največ go- vora pa jo bilo o raznih predlogih opo/icije in o Stevilnih interpelaci- jab.'Tako jo narodni poslanec gops. Ivan Prekoršek vložil interpelacijo ha trgovinskega ministra, v kateri zahteva, naj pravočasno zagotovi kontingente za ižvoz bmelja ter omi- Ijeiije deviznib in klirinških pred- pisov. V interpelaciji opozarja na to, da s© od vscga našega hmeljskega pridelka uporabita doma samo dvk odstotka, vse drugo' pa mora iti v inozemstvo. Zato je -potrebno, da vlada pravočasno izposlujo uvozne kontingente in znižanje uvoznih ca- rin, zlasti v Ameriki, Angliji in Fran- ciji. Interpclant navaja drobne po- datke o izvozu savinjskega hmelja v lotih 1933., 1934. in 1935., ki kaže- jo, da sta najboljša kupca naSega hmelja Amerika in Anglija, ki pa imata nevzdržno visoke uvozne ca- rine. To velja tudi za Francijo, ki kaže zadnje Case veliko zanimanje za naš hmelj. Neprimerno visoki so tudi prevozni stroški na naSih že- leznicah. Interpelant poziva mini- stra, naj takoj ukren-o vs-e potrebno, da se pravoCasno dosežejo primerne ugodnosti za izvoz našega hmelja, ki je sezonsko blago. Sledilo je čita- nje raznih prošenj in pritožb. Največ j pritožb se haiiaša na znižanje urad- niSkih plač. Vsi trije opozicijski klu- bi: Jugoslovenski neodvisni klub, Jevtidev klub in Delovni klub so na- slovili vpraSanje na skupščinskega predsednika dr. Čirica, ali je točno, da je vstopil v JRZ in ali je točno, da je na javnem zboru v Novem Sa- du pozval Srbe, naj se združijo v JRZ, da bo mogla ta stranka nasto- ; piti proti plemensko organiziranim Hrvatom pod vodstvom dr. Mačka. | Interpol aci ja zaključuje z vpraša- njem ali je po vsern te-m dr. čirič pripravljen izvajati konsekvence in odstopiti kot predsednik Narodne skupščine, ker ne uživa več zaupa- | nja onih poslancev, ki so ga izvolili. Predsednik dr. Čiric je izjavil, da je res vstopil v JRZ, in da bo odstopil kot skupščinski predsednik le tedaj, če rau bo skupščina izrazila neza- upanje. Seja je bila zelo živahna. p Vojna v Abesiniji. Z abesinskih bojišč so prihajale zadnje dni na- sprotujoče si vesti. Italijani so poro- j čali o zmagah na jugu, Abesinci pa so zatrjevali, da je šlo le za manjše praske. Kaže pa vsekakor, da je na južni fronti spet mirnejSe. Italijani so ustavili protinapade, ker pregru- pirajo čete. Na to fron to sta prispeli dve novi italijanski diviziji, ki bosta sodelovali pri novi italijanski ofen- zivi v bližini Dola. Pa tudi abesinski poveljnik ras Desta dobiva okrepi- tev. Reuter poroča, da Abesinci no- fejo ničesar vedeti o kakšnih itali- janskih zmagah v Ogadenu. Abesin- ce je nekoliko vznemirjal upor v po- krajini Godžamu, a po zadnjih ve- steh je upor že udušen. Voditelju upora dedžasmaču Gesesu se je po- sr«čilo pobegniti z velikim delom pristašev. Reuter poroča dalje, da pripravljajo Abesinci ofenzivo na severni fronti. Italijani po vesti Reu- terja računnjo, da bo vojna z Abesi- nijo trajala tri leta. SliklUO nad 800 vzorcev na zalogi. Odcje in perilo iz lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK, CELJE p Padec Lavalove vlade. Po demi- siji ministra Herriota je podal Laval ostavko celokupne vlade. Novo vlado aestavlja radikal ni senator Albert Sarraut, ki ima že provizorično mi- nistrsko listo, na kateri je m. dr. Flandin označen kot zunanji iriini- šter. ¦ Domače vesti d Nova železniška proga Veles— Prilep jo bila v nedeljo slovesno otvorjeiist. Nova pi-oga, ki meri 82 kilometrov, je gospodarsko zelo važ- na, saj je z njo skrajšana zveza Bi- tolja z morjem za 200 km. Nova pro- ga veže tudi Veles z rodovitno Pelo- gonijo in z Bitoljem ter bo znatno olajšala tudi trgovinske stike z Al- banijo, seveda pa zlasti povečala trgovino z Grčijo. Nova proga je bi- la zgrajena /, velikimi težkočami in velikimi finančnimi žrtvami. Treba je bilo zgraditi 18 tun-elov, od kate- rih ima najdaljši nad 2000 metrov. Poleg tega je bilo treba zgraditi tudi več mostov, od katerih ^ma najdalj- äi 45 metrov razpetosti. Tudi teren je bil zelo težaven. Gradnjo proge je pi'evzcla neka francoska družba, a oddala nato delo naprej nekaterim domačim tvrdkam. Tako je dobila Južna Srbija že svojo drugo železniš- ko zvezo z morjem, Slovcnija pa je še vedno brez izredno važne zveze v. morjem. (1 Odkup zasebnih železnic v Slo- Vemiji. Ministrski svet je sklenil, da odkupi država železniške proge Ljubljana—Novo mesto, Grosupi je-— Kočevje, Kranj—Tržič in Brezovi- ca—Vrhnika, ki so sicer v državni upravi, a so bile še vedno last za- sebnih družb. Dolžina vseh naštetih prog- zciaža 150.4 km. Koliko bo država plačala za te želcznice, ni točno znano, kakor tudi niso znane podrobnosti prevzema železnic. Ka- kor se v Ljubljani zatrjuje, sicer niso železnice plačane v polni vred- nosti, vendar pa je kupna vsota prav znatna. i d Umetniški niuzej kneza Pavla j je bil v soboto v Beogradu slovesno otvorj'en. Muzej je omogočil blago- pokojni kralj, ki je določil del dvo- ra za muzej. d Zločin komunistov. Na Prera- dovičevem trgu v Zagrebu je sku- šala 17. t. m. demonstrirati neka skupina komunistov. Ko jo je poli- cijski stražnik Fran Ratajc pozval k redu, je nekdo iz skupine naiij ustrelil in ga ubil. Morilec je nato pobcgnil, na begu pa ustrelil in tež- ko ranil še drugega stražnika. Ven- dar pa so morilca prijeli. Policija pravi, da gre za teroristično akcijo komunistov, ki so izvaja po nalogu iz Moskve. d Dnnajska vremenska napoved za soboto 25. t. m.: Porast oblačnosti. višje jutranje temperature, predvsem na zapadu zopet padavine na vidiku. Celje in okolica Del Celja pod vodo Celje je v Cetrtek zopet obiskala huda poplava, V sredo okrog 22. je začelo zelo močno deževati. Naliv je trajal nekako do 5. zjutraj in je po- vzročil, ker je tudi Dreta v gornj»- grajskem srezu nevarno »narasla, da je Savinja s Sušnico in Voglajno v četrtek zjutraj prestopila bregove in poplavila Glazijo, Krekovo cesto, lpavčevo ulico pri bolnici, cesto na Lavi, Otok, cesto v Liscah in mestni park, promenadno pot na Masaryko- vem nabrežju in pešpot od prvega železniškega mostu do Geste na grad, nogometno igrišče pri »Skalni kleti«, Cesto na grad, cesti pri drugem že- lezniškem mostu in na Polulali ter železniški podvoz pri hotelu »Pošti«. Občina je dala v tern podvozu na- mestiti zasilno brv za peŠce. Voda je vdrla v mnogo kleti in pritličnih stanovanj, in. dr. tudi v pritliCno stanovanje v hišici nasprö- ti bolnice in v kletne prostore bol- nice, ter poškodovala tudi poplav- Ijene cest© in poti. Stvarna škoda je zelo velika. V mestnem parku je ob- tičal neki avtomobil v vodi in ga je potem lastnik »Gozdne restavraciJTe« g. Confidenti s konji potegnil na suho. Savinja je nosila s seboj mno- go lesa, ki so ga ljudje lovili z, mo- stov in brvi. Ker je voda poplavila ceste na »Otoku«, ni bilo v četrtek na gimnaztjl poURa. Nekatere druge sole so poslale dopolduo ufenco do- mov, Okrog 9.30 je začelo vodo-vjc, ki je bilo' naraslo že 3.50 m »nad nor- malo, padati. Iz Gornjega grada je prispelo poročilo, da Dreta ne na- rašča več. V teku noči od četrtka na petek se je voda zopet zlila v struge. V noči na četrtek je vse bribe okoli Celja pobelil sneg. Ce bi bilo tudi na hribih deževalo, bi bila j)oplava še mnogo hujša. V četrtek zjutraj so je nebo zjasnilo in ves dan je toplo sijalo sblnco. c Fran Lukas — 50-letnik. V tofßk se je g. Fran S. Lukas, lastnik znane žganjarne ter trgovec likerjev , in sadnih sokov v Celju, srečal z Abra- haniom. Jubilant se je rodil v Ljub- ljani. Po dovršenem šolanju se je posvetil trgovsk'emu poklicu In je služboval v Idriji. L. 1906. se je na- selil v Celju in se osamosvojil. Ustä- novil je potljetje, ki uživa daheš velik sloves. V Celju si jo "tudi izbral za življenjsko družico hčei- ko iz znane narodne rodbine Bovhove. Gospod Lukas je sploŠno pi-iljubljena in spoštovana celjska osebtiost. Dičijo ga odločno narodno in napredno prepričanje, kremeiut značaj, velika marljivost in prijetna družabnost. Do jeseni je bil Clan mestnega sveta kot neomajen pobor- nik nacionalne misli in uvaževan gospodarski delavec. Mnogo let je bil odbornik Sokolskega doma, od pre,- vrata je že clan uprave Združenja trgovcev za mesto Celje in mnogo let tudi odbornik Trgovskega društva v Celju. Z vnemo se udejstvuje tudi v raznih drugih organizacijah. Ugled- nemu jubilantu iskreno čestitamo in mu želirno še mfiogo, mnogo let zdravja, zadovoljstva in plodonosne- ga udejstvovanja! c Na rojstni dan kraljevlča To- mislava, pokrovitelja jugoslovenske- ga gasilstva, je bila v nedeljo 19. t. m. ob 8. v opatijski cerkvi služba božja, ki so se je udeležile gasilske čete iz Celja, Gaberja, / Babnega in Lop ate. Štev. 4, »Nova Doba« 24, I. 1936. Stran 3. c Osebna vest. Za primarija inter- liega oddelka javne bolnice v Celju je imenovan dosedanji asistent gosp. dr. Jože Flajs, specialist za notranje bolezni. Cestitamo! c Inspekcija. Javno bolnico v Ce- lju in uinobolnico v Novem Celju je v nedeljo inspikMral zdravstveni svetnik g. dr. Anton Bricelj in se prav pobvnlno izrazil o obeh zdrav- stvcnih /avodih. c Iz železniške službe. Premeščeni so: postaej«iačelnik v Št. Petru v Savinjski dolini Josip Kos za pro- metnika v Celjo, postajenačelnik v Ribnici Josip Plahuta, za prometni- ka v Gelje in prometnik Oktavijan Šušanj iz Celja v Maribor. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 27. t. m. ob 20. bo prod aval gosp. prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane o »Posfanku in razvoju človeških selišč«. Gosp. predavatelj nain bo po- kaza] na podlagi mnog-ih skioptičnili slik, kako je Clovek v teku dolgih vekov izpopolnjeval svoje bivališče, poCenSi od primitivne dupline in ja- riie prafclöveka, pa do razkošnib pa- lac v današnjih velomestib. Opozar- jamo občinstvo ležijo velikega manifestacijskega '7borovanja lesnega gospodarstva drav^ke banovine, ki bo v n^deljo 26. t in. ob 10. dppoldne-v Trgovskem domu 'V Ljubljani, Gregorčičeva uli- ca 27. c Šolska proslava sv. Save bo v ponedeljek 27. t. m. ob 9.30 na mest- ni narodni šoli. V soboto 15. februar- ja ob 20.30 pa bo v Celjskem domu Svetosavska beseda s koncertom cer- kvenega pevsk'ega /.bora pod vod- stvom g. C. Preglja iü plesom. c Poroka. V nedeljo 2(3. t. m. ob 10.30 se bosta poroCila v cerkvi sv. Save g. Djmitrije Divič, narednik 39. pešpolka v Celju, z gdč. Fani Šarlahovo, prodajalko v Glavni za- logi tobaka v Celju. Mlademu paru iskreno čestitarno! c XVIII. obrtniški pies SlovcMisko- ga obrtnega, društva v Celju bo v soboto 1. februarja v Narodnem do- mu. Igrala bo polnoštevikia celjska železničarska godba. Š c Godbeno društvo železničarjev v Celju bo iiuolo v soboto 8. februarja ob 19. 14. redni letni občni zbor v Godbonem domu v Gaberju. ( Caljski šahovski klub bo imel drevi ob osmib Ki. redni 1-etni občni zbor v hotelu »Evropi«. c Delovni trg. Pri celjski borzi de- la se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 97 brezpos-clnih, delo je bilo ponujeno za 15 oseb, posredovanj je. bilo izvräenih 5, odpotovali sta 2, odpadlo je 17 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 048 brezposelnib (58G moških in 62 žensk) nasproti 575 (521 moškim in 54 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo: 1 mizar, 1 hlapec, 1 prva in 1 druga hotelska kuharica, 1 prva in 1 druga hotelska sobari- ca, 1 gostilnižka služkinja, 1 varu- hinje, in 2 dekli. c Brezposelnost v preteklem letu. Lani jo iskalo delo pri celjski borzi dela 3489 brezposelnih (2917 moških in 572 žensk), delo je bilo ponujeno za 987 oseb (511 inoških in 476 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 381 (za 176 mpških iotrebšCine> raz- rii papir itd. kupite zelo ugodni pri K. Goričar vdv., Ceije. . . c Nočno iekarniško Blužbo ima oil 25. do 31. t. m. lekurna »Pri k.rlžu«:. c Gasilska in reševalna Četa pelje. Gasilsko službo ima od 26. I do' J.V II. I. vod, resevalno III. skujiina.' " Triumf Praškega kvarteta v Celju Sloviti Praški kvnrtet, ki gatvo- rijo gg. Švejda (1. violina), Bergei1 (II. violina), Gerny (viola) in Večto- mov (Celo), je konccrtiral v törek zvečer v»nabito polnem Mestnem gl»- dališču v Celju. Ta koncert je bil za Celj-o glasbeni dogodek prvega redn. Vilibäld Švejda (1. violina) je pro- fesor na glasbeni akademiji v Pragi, šef violinskega oddelka möjstrske visoke sole. Bil je Sevöikov in Mar- teaujev gojenec. Doslej se je udej- stvoval kot so list že mnogo in z, ve- likim uspebom. Je fistokrven muzik in velik umetnik. Herbert Berger (II. violina), bivši solist moravskega komornega udruženja, je v tern kvartetu vse od takrat, ko je gosj). ravn. Karlo Sancjn.zapust.il Zikov kvartet, ki sta mu bila dala imo oba brata Zika. Ladislav Cerny (viola) je genialen umetnik. On je najdalje v tern udruženju, ki se je rodilo letu 1919. v Ljubljani. Njegova gläsbena potenca je visoka. Glasbemi estet je, kakršnili najdemo le malo, sam. s seboj 'najstrožji kritik, neizprosen in do pičice natančert. Ivan Veötomov je čelist širokega in spevnega tona, vprav asket v glasbi, neizmerno poln dinamične sil© v kantileni in globo- ko čuteč. Zdi se, kakor da bi bil ne- razdružljiva celota s svojim instru- mentom, ki ga obvlada do skrajne virtuoznosti z vso toplino svojega lepega tona. O izvajatfiju in kvaliteti Praäkega kvarteta bi bilo težko povedati z be- sedo to, kar v resnici nudi v pogle- du tehnike, prednnšanja in skup- nosti. Vse je zlito v idealno celoto in zato je razumljivo, da uživa kvartet svetovni sloves. Vsaka fraza, vsak Stran 4. »Nova Doba« 24. I. 1936. Ster. 4. ton, vse je izklesano do podrobnosti in predstavlja umetnino zase. Zvoč- nost, barvitost in dinamika. je na absolutni višini, pa naj igrajo Mo- zarta, Dvofaka ali Schuberta. Vsaki skladbi dajo individualno noto skla- datelja in to jih pol eg vsega še po- sebej odlikuje. Težko je reči, kaj so najlepše zaigrali. V Mozartovem godalnem kvartetu C-duru se je odražala kri- stalno čisto in jasno vsaka kontura in Mozartovo delo je zaživelo sveže in cvetoče pred nami kakor duhteč vrt. Schubertove variacije na temo »Smrt in deklica« so bile naravnost pretresljivo lepo podane. Dokaj raz- širjeni zadnji stavek je pa kljub dol- gosti ostal zaradi sijajnega izvajanja do konca svež. Kot zakljueek je sle- dil Dvofakov klavirski kvintet v A- duru. Klavirski part je bil v rokah priznane celjske pianistke ge. Mirce Sancinove, ki so jo Pražani povabili v svoj krog k sodelovanju. Resnično visoko priz,nanjo, ki si ga naša umetnica v polni meri zasluži. Vse od začetka pa do konca tesno spoje- na, v vsakem utripu složna in eksakt- na, je umetniška petorica izvajala to prelepo in hvaležno skladbo. Tem- po, ritem, ubranost in enotnost jo učinkovala na poslušalce, kakor da imamo pred seboj stalno umetniško skupino. Briljantni Furiant so mo- rali dodati. Pianistka ga. Sancinova jo prejela krasne šopke. Občinstvo je bilo navdušeno, ka- kor redkokedaj. Aplavzi kar niso ho- teli ponenati. Gledališče je bilo v prazničnem razpoloženju. Želimo si Se več takih nepozabnih elitnih ve- čerov. Predavanje o Aškercu Celjsko ljudsko vseučilišče ima tudi letos svoja ponedeljska preda- vanja v risalnici meščanske sole. Zadnje je bilo po vsebinski globini gotovo najpomembnejše. Neumorna delavka in temeljita poznavalka na- 3e kulturne zgodovine ob prelomu ^tolßtja ga. Marija Boršnikpya; ;p,ra- tesorica na, celjski gimnazijj," jeprei- davala o Äntoriu Äskercu in podela nekaj čisto novih pogledov nanj in njegovo okolico. Predavateljica je najprej1 orisala dobo, v kateri se je Aäkerc ro'dil. Na- (ionalna ideja je bila tedaj najaktu- alnej&e geslo. Drugo geslo je bilo li- beralizem, ki pa ni bil borben, ker je imel svojega zatiralca v — nem- 3kem liberalizmu. V njegovo krhko stavbo je udaril vehementfii Mahnič, ki ni nastopil samo proti njemu, marveč tudi proti vsej napredni, kul- turnotvorni duhovščini. Tudi Ašker- ca je iz^val in ASkerc je boj sprejel. Nato je predavateljica orisala do- rnače okolje, iz katerega je pesnik vzrasel, njegovo mladost in njegov /načaj. Cimbolj je Aškerca zanimalo življenje v svoji dialektiki, tembolj je težil po tern, da najde lastni kon- kretni izraz zanj v — pesmi. Spoznal je, da je njegova najvišja naloga: postati pesnik. Pod Levčevo roko se ,i© razvil v realista najčistejšega ti- pa.Za svoj pesniški poklic se je tudi oblikovno skrbno šolal, da nadokna- di prirojeno amuzičnost. Bil je jasen vnislec, dosleden in neustrašen, ki se ni zdrznil pred zaključki, kateri bi utegnili upropastiti njegovo osebno blagostanje. In ko je prejel prvi uda- ¦ ec od Mahniča, ni omahnil, marveč je Sel samozavestno po poti, ki si jo ie bil začrtal. Njegova borba je po- stajala od leta do leta izzivalnejša, '.amenjal je smoter s sredstvom: pes- uiško oblikovanje je postajalo orož- ;e, s katerim je lahko mahal po so- vražnikih. Krivdo za Aškerčevo tra- :sično propadanje pripisujejo neka- leri dejstvu, da se je odrekel pozi- tivnemu katoličanstvu, čeprav jo v iedru ostal, kar je bil. Drugi pa do- nnevajo, da je MahniČ kriv, da se je pesnik v nepotrebnem boju izčr- pal. Toda boj je vendar življenje, je lahko njegova poglobitev, posebno, re človek v tern boju ni osamljen. "ravi vzrok pesnišk-ega propadanja temelji globoko v Aškercu samem. Vse do smrti ga je razjedala slutnja o — stvariteljski nemoči. Njegova prva zbirka je bila smotrena zmaga, toda plod trdega dela in napora. Vse svoje talcnte pa je z ujo že izrabil. V devetdesetih letih je bil Aškerc pp svojem pomenu Se na višku, vsa mlada generacija (tudi ona iz na- sprotnega tabora) je bila odvisna od njegovcga sloga. Aškerc ji je dajak moč in borbenost. Zmagal je, toda bila je zmaga brez efekta: za uinetf- niška dela generacija ni inreLa vei} moči, pripravila je le teren za čistcjl umetniško stavbo »moderne«, ki sq je kaj kmalu otresla njegovega meni torstva. Brezobzirni Cankarjev uda-i rec je bil najhujši, kar jih je Aškercj kdajkoli doživel. Dokazati je hotel,! da je rnočnejši ko kdajkoli. Bojeval' je boj človeka, ki je pripravljen iz,- tisniti v svoje delo poslednjo kapljo krvi, da dokaže, da je to delo jačje od sovražnikovega. Energija naj bi nadom-estila ustvarjalno silo. Toda mlada generacija ni našla več pri- zanesljive besede za njegovo tragic- no umiranje. Umrl je popolnoma sam. Z rastočim vplivom moderne je gineval Aškerčev pomen. Toda živ- ljenje se ;giblj© v spirali neprestanih protislovij. Danaänja mlada genera- cija se vse bolj bliža Aäkercu. Po tehtnih zaključnih besedah je preda- vateljica pokazala še slike oseb in krajev, ki so v nerazdružni zvezi s tem našim največjim epikom. Sport t Razpls smnSke skakalne tekme za prvenstvo Celja. Smučarski klub v Celju priredi v nedeljo 2. februar- ja na Kugyjevi skakalnici v Liscah pri Celju skakalno tekmo za prven- stvo Celja v smuSkih skokih. Ska- kalnica dovoljuje skoke do 40 m. Start ob pol 15. Pravico starta ima vsak verificiran tekmovalec JZSS. Prijavnina 10 Din za tekmovalca. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pri- jave sprejema do 1. II. 1936 Smučar- ski klub v Celju, g. Ervin Gračner. Naknadne prijave se sprejemajo na dan tekme v restavraciji Petriček v Liscah najpozneje do 14. Tarn bo tu- di žrebanj© startnih številk. Nagi'a- de: Najboljši temkovalec prejme na- slov »Prvak Celja v smuäkih skokih za leto 1936«, ter krasen pokal iz stekla in častno diplomo, drugi, tret- ji in četrti prejmejo diplome in prak- tična darila. Najboljši tekmovalec Smučarskega kluba v Celju prejme diplomo. Tekmovalec, ki doseže naj- daljši skok dneva, prejme diplomo in praktično darilo. Razglasitev re- zultatov in razdelitev daril bo po tekmi v dvorani restavracije Petri- ček v Liscah. V primeru slabih snež- nih razmer bo preložitev objavljena 31. t. m. v časopisih. Kupajte olim- pijske znake ter segajte po blokih za smučarski dinar! — Smučarski klub Celje. t SK Atlctik Celje ima redni letni zbor v četrtek 30. t. m. ob 19. v ho- telu Skoberne. t Vremensko in snežno poročilo z, dne 24. januarja: Mozirska koča na Golteh: — 5 C, jasno, na trdo snežno podlago je zapadlo 25 cm suhega snega. Pršič! Smuka je izvrstna. Za nedeljo so izgledi najlepši. — Koča na Smrekovcu: — 5 C, jasno in mir- no, na podlago je zapadlo nad 20 cm pršiča. Smuka izvrstna! — Celjska koča: — 3 C, jasno in brez vetra. Na kopno je zapadlo 10 cm snega. Smu- ka ni ugodna. t Zimskosportna sekcija SK Olim- pa priredi svoje I. smučarsko raja- nje 29. februarja v Narodnem domu. Čisti dobiček j1© namenjen revniin članom, zato vljudno prosimo, da bi se ostala druütva in klubi ozirali na to riašo edino prireditev in ne pri- rejali ta dan svojih prireditev. Kino Union Celje. Petek 24., sobo- ta 25. in nedelja 26. t. m.: >Katja«. Vesel film z divno glasbo in petjem. V glavnih vlogah Mary Loseff, Szöke Szakall, Oto Wallburg in Hans Wengraf. Predigra: zvočni tednik. Ponedeljek 27., torek 28. in sreda 29. t. m.: »Zeleni domino«. Sijajen kri- minalni film. V glavnih vlogah Bri- gita Homey, Karl Lndvik Diehl in "Teodor Loos. Pi'edigra: z-vočni ted- nik.— Cetrtek 30., petek 31. t. m. in sobota 1. fehruarja: »Žena za 1000 rnbljev«. Izvrsten film iz življenja Armencev na Kavkazu. V glavnih vlogah V. Sidamon, Zristoy iu S.. Sa- färan. Produkcija: ArmenkinÖ-Eri- van. Predigra: zvočni tednik in risa- ni film »Popaj«. Tnjskoprometna ZTeza »PUT- NIK« v Mariboru nam sporoča, da se iz.dajajo v območju direkcije dr- žavnih železnic v Ljubljani weekend- karte razen za nedelje še za nasled- nje verske praznike: Božič (dva dne- va), Novo leto, Sv. Trije kralji, Sv. Jožef, Vnebohod, Velika noč (poleg nedelje še drugi dan), Sv. Rešnje te- lo, Sv. Peter in Pavel, Sv. Ciril in Metod, Veliki Šmaren, Vsi sveti in Brezmadežno spoCetje device Mari- je. Poleg tega pa se izdajajo omenje- ne karte äe za rojstni dan Nj. Veli- čanstva kralja in za praznik zedi- njenja. • Pesojll« do 15.000 Din se iSče. Nudim garancijo, obresti in hrano. Ponudbe na upravo pod »Slucajno«. Celjska posoiilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200 ooo*— Rupuje in pro* dajGt devize In volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižicc in tekoči racon ter nttcH za nje popolno var» nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Riževe klobasey krvavice in pečenice v nedelijo> Ravnokar dospelo izvrstno rde6e in belo vino. Gostilna KOLENC, Zagrad. Kuplm ilva'nl sti>oj S i n g c r ali P f a f f. Marica Debelak, Celje, Kapucinska ulica 3/1. .;;¦ Stanovanje lcpo solnCno, 2 sobi, kabinet, predsoba, ku- hinja in pritikllne, se odda s 1. marcem. VpraSati : Levstikova ulica 4. Lepa meblovana soba v sredini mesta se poceni odda 1 ali 2 go- spodičnama. Event, tudi s hrano. Naslov v u^ravi lista. Na razpolago tudi glasovir. L«pa velika stena za orožje (stene za predsobo) z ozko omaro, dvo- krilnimi vrati in 2 predaloma, rezljanc iz trde orehovine, na novo urejena, temnö- modro tapecirana se zelo poceni proda. Proda se tudi staronemška masivna stenska omara z omarico in predalom. Jakowitsch Gubceva 1. Lep lok«l v sredini mesta se odda. Celje, Razlag«** ulica 8a II. Nalivna pereti z garancijo od 2 do 10 let in ob enem. latirovana proti Izgubi V slučaju, da izgubite pero, dobite n«vi» enakovredno bresp