delegatska
tribuna
ŠTEVILKA	V. LETO	22. JANUAR 1979
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE
'X

VSEBINA
STRAN:
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki za leto 1977—1978	3
Predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi	7
Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979	10
Predlog spremembe točke 2 Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v
Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani	12
Osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja Zakona o blagovnem prometu	13
Predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM 4	14
Sanacjja spomeniškega kompleksaUrh	16
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
6.	seje zbora združenega dela z dne 16. 11. 1978	17
7.	seje zbora združenega dela z dne 23. 11.1978	21
6.	seje zbora krajevnih skupnosti z dne 16. 11. 1978	23
7.	seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23. 11. 1978	27
6.	seje družbenopolitičnega zbora z dne 16. 11. 1978	31
7.	seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. 11. 1978	35
8.	skupnega zasedanja ZZD, ZKS in DPZ z dne 14. 12.	1978	37
9.	skupnega zasedanja ZZD, ZKS in DPZ z dne 28. 12.	1978	40
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ OBJAVE
Samoupravni sporazum o opravljanju strokovnih del in o sodelovanju pri realizaciji stanovanjske
graditve v občini Ljubljana Moste-Polje	45
Razpis priznanj občine Ljubljana Moste-Pojje za leto 1978	48
DELEO^KOdTRIBVNO UdJ^o^ikugičto* občine^ln^aipičine samoupravnllHnte resnih skupnosti^)j^ine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarca c.
Tjbn^jtdufadnik-' Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1 /II, tel. št. 41-660 in 41-544.*Priprava za tisk: Dnevnih— BEP. Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občinskih samoupravnih “n*™snlh skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 8. 6.
Slika na naslovni strani: Verige, Avtor: TIHOMIR PINTER
r
POROČILO
o	izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki za obdobje 1977-1978
X______________________________________________________J
V letu 1977 so v mesecu novembm delegati obravnavali na vseh treh zborih poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki za leto 1976.
Ugotovljeno je bilo:
—	da se družbeni dogovor o kadrovski politiki uresničuje prepočasi;
—	v vseh temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela ie vedno niso programi kadrov in zaposlovanja sestavni deli razvojnih programov, kar se odraža pri politiki zaposlovanja ob delu funkcionalnega izobraževanja in tudi v organiziranosti kadrovskih služb.
—	dogovorjeno je bilo, da se bo dosledno upoštevala določena stopnja porasta zaposlovanja, in da bo združeno delo spoštovalo vsebino družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev;
—	o strukturi zaposlenih po dejanski šolski izobrazbi je bil zabeležen rahel porast delavcev z visoko in višjo izobrazbo. Število nekvalificiranih delavcev je bilo v letu 1976 v porastu in prav tako pritok delavcev iz drugih republik.
Služba za kadrovske zadeve pri skupščini občine je pripravila poročilo za leto 1977 dopolnjeno s podatki za prvo polletje leta 1978, o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v naši občini.
Podatki so grupirani in prikazani po naslednjih skupinah:
Industrija:
Arbo, Ellux, Emona MIZ Zalog, DO Agroemona - TOZD Močna Krmila, HP-Združ. podjetij živilske ind., HP—Kolinska, Indos, Indov, Izolirka, Jugotekstil-Yulon, Mineral, Olma, Saturnus, SOZD Sava — IX) Kemična, Združ. Papirnice—Vevče, Žima, Žito, ŽG-centralne delavnice.
Kmetijstvo:
Perutnina Zalog, Veterinarska postaja Posavje, Ljubljanske mlekarne—Kmetijska zadruga Dobrunje.
Gradbeništvo:
GIP—GRADIS, Elektroobnova, Megrad TOZD strojni obrati, Oblega Slikoplastika, GIP Obnova, Obrtno podjetje Moste, SGP Pionir, Slovenija ceste, Staninvest TOZD Givo, Tectum, Tehnika, SGP Zidar Kočevje, ŽG Gradbeno podjetje.
Promet:
Javna skladišča, Petrol, SAP, Vektor, ŽG—prometna sekcija, Inter-evropa Koper.
Obrt:
Mizarstvo Moste, Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Pleskarstvo, Pomiz, SAP Viator DO „W“.
Gostinstvo:
Gostinsko podjetje Figovec, Gostinsko podjetje Moste.
Trgovina:
Avtonabava, Emona-blagovni center na veliko, Emona Mercur TOZD maloprodaja, Jugotekstil ONA-ON, Mercator Rožnik TOZD Golovec, NA-MA.
Osnovne iole:
OŠ Vide Pregare, OŠ Tone Trtnik Tomaž, OŠ Adolfa Jakhla, OŠ Karel Destovnik Kajuh, OŠ Jože Moškrič, OŠ Ketteja in Murna, OŠ
VI. gimnazija, Glasbena šola, Visoka šola za telesno kulturo, Šolski center tiska in papirja, Šola Janeza Levca— odd. za delovno usposabljanje mladine Jarše, Prehodni mladinski dom.
Vzgojnovarstveni zavodi:
VVZ Jarše, VVZ Kodeljevo, VVZ A. Ocepek, VVZ Vevče, VVZ Zajčja Dobrava, WZ Zalog.
Zdravstvo:
TOZD Klinična bolnica za psihiatrijo, Zdravstveni dom Ljubljana Moste-Polje.
Državna uprava:
Carinarnica, Skupščina občine — uprava.
Ostali:
Center za socialno delo, Knjižnica J. Mazovca, LB-eksp. Moste, Varnost TOZD fiz. var. prem., IBT Trbovlje, Pletenina - obrat Bizovik, Iskra Commerce, Slovenija šport—centr. skladišče, DOM— skladišče I., II., III., HP Tališ Maribor TOZD blagovni promet, ABC Pomurka—Mavrica-skladišče, Elektrotehna skladišče, Poli-kem TOZD Chemo skladišče, Unipapir Papir Servis—skladišče, ŽG—Samski dom Zalog in obrat družbene prehrane, SV—Delovna skupnost Zalog, ŽG—centralna delavnica — delov. Zalog.
Poslovno in finančno tehnične storitve:
Biro za gozdarsko načrtovanje, Emona DO Inženiring, Emona DO elektronski center, Mercator DO Slovenija sadje - TOZD Hladilnica Zalog, Zavod SRS za rezerve.
ZAPOSLOVANJE DELAVCEV
V analizi izvajanja družbenega plana SRS v letih 1976/77 je poudarjeno močno zaostajanje dolgoročnega planiranja kadrovskih potreb, kjer pa ti plani so, temeljijo v glavnem na obstoječi kadrovski strukturi, ne da bi upoštevali spremembe sodobne organizacije dela in raziskave tržišča.
Stanje na področju načrtovanja kadrov v naši občini je nespremenjeno glede na stanje, ki smo ga ugotovili v letu 1976.
Še vedno večina organizacij združenega dela nima ustreznih razvojnih načrtov
To je resna ovira, ki preprečuje, da bi bili izdelani drugi spremljajoči načrti: izobraževanja, štipendiranja, pripravništva, družbenega standarda itd. Z družbenega vidika pa prepreka za racionalni razvoj usmerjenega izobraževanja.
Dne 31. XII. 1975 je bilo v občini zaposlenih 19.000 delavcev 31. XII. 1976 je bilo v občini zaposlenih 21.544 delavcev 31. XII. 1977 je bilo v občini zaposlenih 23.879 delavcev 31. IX. 1978 je bilo v občini zaposlenih 25.453 delavcev
Pregled zaposlenih v letu 1976 (po mesecih,
		skupaj	gospodarstvo	od tega v industr.	gospodar.	negos po darstvo
I.	mesec	24.156	21.950	9.989	11.961	2.206
II.	"	24.350	22.134	10.105	12.029	2.216
III.	"	24.333	22.113	9.911	12.202	2.220
IV.	"	24.442	22.224	9.986	12.238	2.218
v.	"	24.342	22.087	9.823	12.264	2.255
VI.	"	24.461	22.199	9.844	12.355	2.262
VII.	"	25.215	22.941	10.151	12.790	2.274
VIII		25.194	22.904	10.209	12.695	2.290
IX.	"	25.453	23.164	10.271	12.893	2.289
Število zaposlenih delavcev po panogah v letu 1977.
Skupaj	žensk
31.XII.1977	štev.	%
1. Industrija	9.317	4.049	43.5 *
2. Kmetijstvo	411	217	52.8
3. Gradbeništvo	5.383	454	8.7
4. Promet	3.288	517	15.7
5. Obrt	351	46	13.1
6 . Gostinstvo J	147	106	72.1
7. Trgovina	1.038	584	55.5
8. Osnovno šolstvo	478	399	83.3
9. Vzg.varstveni zavodi	351	345	98.3
10. Šolstvo	241	145	60.2
11. Državna uprava	270	148	54.8
12. Zdravstvo	704	515	73.2
13. Ostali	1.026	334	32.6
14. Poslovno in finančno tehn. storitve	254	95	37.4
Skupaj:	23.259	7.954	34.2 %
Poročilo obravnava 23.259 zaposlenih delavcev v letu 1977 ali 96 % od skupno zaposlenih delavcev.
V srednjeročnem programu občine in srednjeročnem programu mesta je bila načrtovana rast zaposlovanja za 2 %. V naši občini smo v letu 1977 prekoračili dogovorjeno stopnjo zaposlovanja za 1,9%. V letu 1978 so do konca meseca avgusta prekoračile vse občine v Ljubljani stopnjo zaposlovanja, naša občina najmanj pa vendar za 1,6 %.
Prekoračitev stopnje zaposlovanja v letu 1977 se odraža pri zaposlovanju delavcev z osemletko in nepopolno osemletko, saj združuje delo 11.601 delavcev ali 50,3 % od obravnavanih delavcev v poročilu.
Resen problem predstavlja zaposlovanje novih delavcev in fluk-tuacija. Na novo se je zaposlilo v letu 1977 4.747 delavcev, delovno razmerje je\prekinilo 3.712 delavcev ali 8.459 delavcev se je preseljevalo iz ene OZD v drugo. Gibanje delavcev v takem številu se gotovo odraža v storilnosti dela.
Ob sprejemanju novih delavcev OZD ne spoštujejo dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju. V naši občini je podpisalo 55 % podpisnikov dogovor, v Ljubljani le 44,8 %. S sprejetjem in uresničevanjem družbenega dogovora bi dosegli, načrtnejše zaposlovanje in pospeševanje razvoja OZD.
ZAPOSLENI PO ŠOLSKI IZOBRAZBI V LETU 1977
		Skupaj	Visoka		Višja		Srednja		Poklicna		Osemletka		Nepopolna osemletka	
		zaposl.	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%	it.	%	št.	%
1.	Industrija	9.317	263	2.8%	197	2.1%	970	lo.4%	2484	26.7%	2635	28.3%	2768	29.7%
2.	Kmetijstvo	411	39	9.5	4	1.0	33	8.0	64	15.6	151	36.8	12o	29.1
3.	Gradbeništvo	5,383	148	2.7	88	1.6	437	8.1	1931	35.9	1052	19.5	1727	32.o
4.	Promet	3.288	17	0.5	45	1.4	474	14.4	1274	38.7	536	16.3	942	28.7
5.	OBRT	351	-	-	3	0.9	12	3.4	229	65.2	53	15.1	54	15.4
6.	Gostinstvo	147	-	-	2	1.4	16	lo,9	58	39.5	42	28.6	29	19.6
7.	Trgovina	l.o58	8	o.8	20	1.9	119	11.5	521	50.2	147	14.2	223	21.4
8.	Šolstvo-osnovne	478	55	11.5	115	24.1	216	45.2	22	4.6	28	5.9	42	8.7.
9.	Šolstvo-druge	241	91	37.8	63	26.1	32	13.3	27	11.2	14	5.8	14	5.8
10.	Vzg.varst.zavodi	351	-	-	15	4.3	139	39.6	39	11.1	90	25.6	68	19.4
11.	Zdravstvo	704	129	18.3	82	11.6	189	26.8	117	16.6	81	U.5	lo6	15.2
12.	Državna uprava	270	55	20.4	53	19.6	92	34.1	41	15.2	17	6.3	12	4.4
13.	Ostali	l.o26	28	2.7	24	2.3	117	11.4	233	22.7	332	32.4	292	28.5
14.	Posl.in finančno tehn. storitve	254	29	11.4	20	7.9	50	19.7	39	15.4	82	32.3	34	13.3
	skupaj:	23.259	862	3.7%	731	3.1%	2896	12.5%	7079	30.4%	5260	22.6%	6431	27.7 %
Poslovodni organi in delavci s posebnimi pooblastili
Kadrovanje in izbira delavcev za najodgovornejša dela in naloge v združenem delu je potekalo v skladu z določili družbenega dogovora. Ob razpisnih postopkih se v delovnih kolektivih razpravlja in analizira o poslovnih rezultatih in s >nji razvoja samoupravnih odnosov.
V razpisnih postopkih sodelujejo e. kopravno organizacije združenega dela in družbenopolitična skupnost, v katerih delavci z delegati družbenopolitične skupnosti odločajo o najboljših kadrovskih rešitvah.
Ob zaključku leta 1978 imamo v občini evidentiranih naslednje
število:
individualnih poslovodnih organov OZD	72
individualnih poslovodnih organov TOZD	48
in delavcev s posebnimi pooblastili	95
skupaj:	215
Skoraj 56 % vseh individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili je v prvem mandatnem obdobju.
Prevladujejo delavci z visoko izobrazbo in večina je starih od 40-50 let. Članov ZK je 63,3 %. V občini stanuje 3.5,8 % individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili.
ŠTIPENDIRANJE
Z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji smo omogočili dijakom in slušateljem višjih in visokih šol bolj izenačene materialne možnosti za izobraževanje. Omogočili smo večjemu številu mladine, enake materialne pogoje za usmerjeno izobraževanje.
Delovni ljudje Slovenije ha osnovi družbenega dogovora združujejo z 0,5 % od brutto OD za štipendiranje.
Pregled združenih finančnih sredstev za štipendiranje v naši občini v letu 1977.
A - Dohodki:
1.	Presežek leta 1976	98.558,85
2.	Prihodki od prispevkov (0,01 od btto OD) 1.866.701,00
3.	Prihodki od sklada za dop.lzobr. del. v
zasebnem sektorju	309.737,40
4.	Prihodki Iz naslova solidarnosti	428.324,00
5.	Prihodki od obresti	3.814,85
Skupaj dohodki:	2.707.136,10
B - Izdatki:
o<i
1.	Štipendiranje	2.217.411,00
2.	Provizija SDK___________________________________3.606,10
Saldo na žiro računu	31.12.197p-	486.119,00
V mesecu septembru 1977 so bila prenešena iz občine na skupnost za zaposlovanje vsa finančno tehnična opravila v zvezi s štipendiranjem iz združenih sredstev.
Pregled odobrenih štipendij iz združenih sredstev v naši občini
poklicne srednje višje in visoke
v začetku šol.leta 1977/78	34	,	78	53 (10 prejema razliko)
štipendisti oz.prejšnjih let	(11 prejema
razliko)
na novo odobrenih štipen- 191	29	12
dij v šol.letu 1977/78. od tega 3 ce- 4 preje- prejemajo loletna šola,	majo	razliko
188 periodična	razliko
šola, prejemajo razliko v času teoretičnega
mes. februarja 1978	158 učencev 6	5
odobrene štipendije:	iz Gradisa za
čas teoretičnega pouka 6 . mesecev
Med šolskim letom 1977/78 (od sept. 1977 do konca avgusta 1978) je bilo ukinjenih 105 štipendij iz združenih sredstev iz naslednjih razlogov:
-	zaključek šolanja	37
-	slab učni uspeh	22
-	prejeli kadrovsko štipendijo	14
-	odklonili kadrovsko štipendijo	2
-	mirovanje - na praksi	10
-	niso dostavili ustreznih potrdil	22
-	drugi razlogi (poleg cenzusa itd.)	14
Nekatere štipendije, ki so bile ukinjene zaradi razlogov pod 6. in
7. alineo so bile ponovno aktivirane, ker so štipendisti dostavili ustrezne dokumente.
Pravico zaprositi za štipendijo iz združenih sredstev v šolskem letu 1977/78 so imeli kandidati, pri katerih dohodek na družinskega člana ni presegal 2.162 din mesečno in niso dobili kadrovske štipendije.
Višina maksimalne štipendije v šolskem letu 1977/78, če učenec nima svojih sredstev za preživljanje (dohodek na člana družine, otroški dodatek).
	din	za vozače din	stal.stan. v kraju, kjer se šolajo din
poklicne in			
srednje šole	2.009,	1.489	1.159
višje in			
visoke šole	2.162	1.642	1.312
V šolskem letu 1978/79 pa je smel biti dohodek prosilcev na družinskega člana 2.580 din.
Višina maksimalne štipendije v šolskem letu 1978/79, če učenec nima svojih sredstev za preživljanje (dohodek na člana družine, otroški dodatek).
	din	za vozače din	stal.stan. v kraju, kjer se šolajo din
poklicne in			
srednje šole	2.322	1.703	1.310
višje in			
visoke šole	2.580	1.961	1.568
Temeljna osnova štipendijske politike morajo biti kadrovske štipendije*Štipendije iz združenih sredstev naj bi bile namenjene praviloma le tistim, ki ne morejo zaradi svoje šolske usmeritve dobiti kadrovske štipendije.
Do 1. oktobra 1978 je 48 štipendistov, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev zaprosilo kadrovske štipendije in sicer 41 dijakov srednjih šol in 7 slušateljev višjih in visokih šol. Odobrenih je bilo le 14 štipendij (10 na srednjih šolah in 4 na višjih oziroma visokih šolah).
V šolskem letu 1978/79 prejemajoštipendijelsamo iz združenih sredstev oziroma razliko med kadrovsko štipendijo in minimalnimi življenjskimi stroški.
sole - smer	štev.
srednje šole gimnazija
pedagoška gimnazija TSS
zdravstvene šole ESS in UAŠ
ostali (vzgojiteljska itd.) poklicne šole
27
3 19
9
4 4
66
215
6 kadrovskih
210 kadrovskih
višje in visoke tehnična smer družboslovna smer pedagoška ekonomska zdravstvena
10	1 kadrovska
7 6
2	1 kadrovska
8 1
34
Kadrovske štipendije
Združeno delo je dolžno posredovati letne potrebe po štipendijah Skupnosti za zaposlovanje. Gre za koordiniranje kadrovskih potreb za preusmeritev štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije, in ne nazadnje gre za tesnejše sodelovanje poklicnega usmerjanja in šolstva v procesu reforme usmerjenega izobraževanja - za delo in potrebe združenega dela.
Organizacije združenega dela so v mesecu januarju posredovale za šolsko leto 1978/79 - 234 potreb po štipendijah. Ob skupnem razpisu kadrovskih štipendij meseca aprila pa je bila za našo občino objavljena potreba 209 štipendistov. Razlika ni velika in je celo najmanjša od ostalih ljubljanskih občin.
Med podatki o potrebah po štipendistih skupnosti za zaposlovanje, ki so jih posredovale delovne organizacije iz naše občine in med podatki, ki so jih posredovale delovne organizacije kadrovski službi Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so velike razlike. To pomeni, da načrtovanje štipendij ni realno in ni vsklajeno z gospodarskimi in razvojnimi programi. Zato prihaja do velikih razlik med planiranimi in javljenimi potrebami na skupnost zaposlovanja in sprejemanjem štipendistov.
Pregled potreb, prijavljenih kandidatov za štipendije in sprejetih štipendistov v šolskem letu 1977/78.
Vrsta šole	potrebe	prijavljenih	sprejetih
poklicna šola	429	752	588
srednja šola	142	155	lo4
Tišja šola	15	42	lo
visoka šola	44	49	26
Skupaj i	628	996	528
Število Štipendistov po vrstah Sol
Sprejetih štipendistov po šolah	v šol.1.1976/77.	v šol.1.1977/78.
poklicne šole	588	588
srednje šole	67	lo4
višje	11	lo
visoke	29	26
Skupaj:	495	528
Pregled Števila štipendistov v zadnjih letih
šolsko leto 1974/1975	skupno	loo5	Imdeks loo
1975/1976	skupno	lo87	lo8
1976/1977	skupno	1258	125
1977/1978	skupno	1268	126
PRIPRAVNIŠTVO
Sprejemanje pripravnikov je po svojem namenu in vsebini obveznost organizacij združenega dela. Gre za načrtno skrb in vzgojo mladih kadrov, za izpopolnjevanje in prilagajanje poklicne in izobrazbene strukture za potrebe združenega dela.
Pravno ureja pripravništvo Zakon o delovnih razmerjih. OZD so področje pripravništva vnesle v sporazume o pripravništvu ali je pripravništvo sestavni del pravilnika o delovnih razmerjih oziroma samoupravnega sporazuma o izobraževanju.
Urejanje in izvajanje pripravništva predstavlja v združenem delu še vedno trd oreh. Programi za delo pripravnikov niso pripravljeni ob njihovem prihodu na delo. Manjka ustrezno usposobljenih mentorjev, ki so ponavadi preobremenjeni z lastnimi dolžnostmi, in delo s pripravniki jim ne prinaša priznanja, ne stimulacije.
Programi za delo pripravnikov niso pripravljeni ob njihovem prihodu na delo. Mentorstvo ima organizirano le 53 % obravnavanih OZD, dnevnik vodijo pripravniki v 32,6 % OZD. V času pripravništva se spoznajo z organizacijo dela in tehnološkim procesom v 45,3 % del. org., zaključno nalogo opravljajo pripravniki v 29,3 % del. org., dela in naloge imajo pripravljene po zaključeni pripravniški dobi za pripravnike v 23,3 % delovnih organizacij.
Podatki so dokaz, da so pripravniki mnogokrat prepuščeni sami sebi in si prikrojijo sami lastni program, ali so pa takoj razporejeni na določena dela in naloge in jim je bilo izpopolnjevanje in prilagajanje v času pripravništva onemogočeno. Neurejene razmere na področju pripravništva povzročajo neodzivnost pripravnikov na objave.
Če v OZD nimajo pripravljenih konkretnih del in nalog in če ne vedo kam bi razporedili pripravnika po zaključeni pripravniški dobi, potem je razumljivo, da je v dveh letih po zaključeni pripravniški dobi zapustilo 32 pripravnikov delovne organizacije.
Po oceni stanja je zaključiti, da je marsikaj nedorečenega na področju pripravništva. Premalo je bilo tudi pomoči OZD „od zunaj".
Republiški družbeni dogovor o kadrovski politiki je zadolžil Gospodarsko zbornico SRS, da pripravi osnutek Samoupravnega sporazuma o pripravništvu. Prepričani smo, da bo nakazal pripravljeni osnutek marsikatero rešitev.
KADROVSKE SLUŽBE
Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike (republiški kot ljubljanskih občin) jasno opredeljuje funkcijo in naloge kadrovskih služb.
68. člen dogovora določa: „za učinkovito izvajanje kadrovske funkcije morajo te službe opravljati naloge predvsem iz naslednjih področij: načrtovanje kadrov, pridobivanje in izbiranje kadrov, programiranje izobraževanja in usposabljanja kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo, spremljanje strokovnega razvoja kadrov, informiranje, delitev osebnih dohodkov, priprava samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, varstvo pri delu in zaščito zdravja zaposlenih ter življenjske, kulturne in socialne razmere".
V letu 1977 beležimo napredek v razvoju kadrovskih služb. Kadrovske službe v industriji so razširile svojo dejavnost na devet
v Ku.fijaaju onvjtvvviiui rvauiuvoMji siuzo se vedno zaostajajo za razvojem drugih strokovnih služb v združenem delu, in se tudi ne obravnavajo enakopravno z drugimi službami. Kadrovska funkcija v OZD mnogokrat zaostaja za razvojem poslovnih funkcij ali celo za razvojem samoupravnih odnosov.
S formiranjem TOZD so se kadrovske službe različno organizirale. V OZD, kjer imajo več TOZD, so nekje ostale skupne kadrovske službe, drugje imajo v vsakem TOZD svojo službo, DSSS imajo tudi kadrovsko službo z nekaterimi skupnimi nalogami za TOZD. Tako je v ŽITU, VIATOR—SAP, Železniškem gospodarstvu, Gradis. Družbeni dogovor dopušča, da bi se zaradi zagotavljanja racionalnosti, strokovnosti in boljše izkoriščenosti strokovnih kadrov lahko organiziralo kadrovske službe za več TOZD.
OZD bodo same ocenile, kje in kako bo organizirana kadrovska služba, da bo najbolj učinkovita.
V naši občini je stanje kadrovskih služb takole: v petnajstih OZD so kadrovske službe organizirane v splošnih sektorjih, službah, oddelkih. V dvaindvajsetih primerih so to kadrovsko soc. službe, kadrovsko organizacijske službe, kadrovske službe. Štiri manjše industrijske OZD nimajo določenega delavca, ki bi se ukvarjal s kadrovskimi problemi, pač pa je to dodatna naloga administratork splošne službe.
Splošne službe in kadrovske službe na nivoju OZD, DO vodijo vodje služb ali sektorjev od katerih je le 10 delavcev s posebnimi pooblastili. Vodje služb po šolski izobrazbi:
	skupaj delavcev	V	V/Vi	Vi	Vi/e	S	NS P
po sistemizaciji	57	8	11	15	4	1	- -
zasedena-deJanška šolska izobrazba	55	lo	-	18	-	4	i -
V kadrovskih službah je skupno sistemiziranih 190 del in nalog (DM) zasedenih je 176 ali 92,6 %. Nazivi za posamezna opravila in naloge so v posameznih kadrovskih službah zelo - različni in jih je skupno skoraj 40.
Pregled zaposlenih delavcev v kadrovskih službah po Šolski izobrazbi:
	skupaj delav.	V	V/Vi VI		Vi/S S	S/fli P NS		Os
po sistemizaciji	190	10	11	85	16 56	5	9	-	2
%		5,5	5,8	45,7	8,4 29,5 1,6	4,7 -	1,0
zasedena po dejan-	176 ski šolski izobrazbi		5	-	40	- 75	18 26	14
%		2,8		22,7	41,5	lo,2 14,8 8,1	
Med zahtevano in dejansko izobrazbo so velike razlike. Po sistemizaciji naj bi bilo z visoko in višjo šolo 54,8 % delavcev, dejansko je zaposlenih z visoko in višjo 25,5 % delavcev. Največ je delavcev, ki delajo na področju delovnih razmerij - 32. Ta dela opravljajo delavci z višjo šolsko izobrazbo do osemletke.
Referentov za kadre oziroma kadrovikov je 26, samo z izobraževanjem se ukvarja 11 delavcev, z izobraževanjem in še z eno dodatno dejavnostjo ali z družbenim standardom, ali s kadrovanjem se ukvarja 5 delavcev. Družbeni standard vodi 5 strokovnih delavcev. Dve OZD imata rekreatorja, socialnih delavcev je zaposlenih v kadrovskih službah 13, psiholog le eden, pravnika dva. Varstvo pri delu je izven kadrovskih služb, saj so le 4 delavci varstva pri delu v kadrovskih službah, pravno tako informativna dejavnost (2 delavca) in tajništva samoupravnih organov (3).
Osebni dohodki so eno izmed področij le v eni kadrovski službi. To se pravi, da kadrovske službe ne sodelujejo pri oblikovanju politike nagrajevanja.
Združeno delo je dalo pri zaposlovanju delavcev v kadrovskih službah prednost izobraževanju, reševanju socialne problematike in področju družbenega standarda.
Vzpodbudno je dejstvo, da organizacija kadrovskih služb ne stagnira.
V letošnjem letu je bilo ustanovljeno v občini društvo kadrovskih delavcev s sledečimi nalogami:
izmenjava I/JIU&CUJ » jjuuiuuju ivauiuvoiv^ pi arvov, ICUIIJC 111
izobraževanja;
izobraževanje kadrovskih delavcev;
seznanjanje kadrovskih delavcev z znanstvenimi dosežki in raziskavami s kadrovskega področja;
- lazvijau strokovno, etično in idejno razgledanost kadrovskih delavcev itd.
Združeni v društvu bodo kadrovski. delavci mnogo lažje ob izmenjavi izkušenj, uspehih, težavah, pobudah in funkcionalnem izobraževanju, ki je v programu, organizirano razreševali probleme s kadrovske problematike in služb.
PREDLOG STALIŠČ IN SKLEPOV
Na osnovi razprave in poročila izvršni svet ugotavlja zaostajanje
uresničevanja nalog, določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki.
Osnovni razlogi za prepočasno uresničevanje določil družbenega
dogovora so:
-	večina temeljnih organizacij združenega dela tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih nima srednjeročnih razvojnih programov, ki jih-zahteva zakon o sistemu družbenega planiranja in zakon o združenem delu
-	OZD, ki so sprejele srednjeročni razvojni program, v večini primerov niso kot temeljni sestavni del ustrezno načrtovale kadrovskih potreb in kadrovske politike (struktura in število novo-zaposlenih delavcev)
-	izostajanje kadrovskega načrtovanja v SIS družbenih dejavnosti, pri čemer izostaja kadrovsko načrtovanje tudi v TOZD s področja družbenih dejavnosti. Takšna kadrovska politika ima odraz v izostajanju kadrovskega štipendiranja.
-	nepovezovanje poklicnega usmerjanja že z načrtovanimi kadrovskimi potrebami
-	prešibko opredeljevanje kadrovskih služb — izvrševalcev z družbenim dogovorom in razvojnimi programi začrtane kadrovske politike
-	nenačrtno funkcionalno izobraževanje delavcev in nepovezovanje izobraževanja ob delu za delo temeljnih organizacij združenega dela.
PREDLOG	DRUŽBENI DOGOVOR
f	>
Družben*. 1 dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS št. 18—1162/72) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
DRUŽBENI
DOGOVOR
o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
X__________________________________V
Z namenom, da se občinske priznavalnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo, sklepajo na podlagi 147. člena ustave socialistične republike Slovenije skupščine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana-Bežierad, Ljubljana— Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana Vič-RudnUc, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere; urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
1.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo:
-	upravičence do občinskih priznavalnin;
-	vrste občinskih priznavalnin;
-	skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin;
-	financiranje občinskih priznavalnin.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da so upravičenci do občinskih priznavalnin:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih po pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju, čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas
od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
6.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
3.	člen
Občinske priznavalnine po tem odgovoru so:
1.	stalne;
2.	občasne;
3.	enkratne.
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru imajo upravičenci iz L, 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca, in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.
5.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da je za upravičence iz L, 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega dogovora po 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine ali drugo pristojno telo, ki ga določi občinska skupščina.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 4. člena tega dogovora, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilnicah pa zlasti tudi starost.
6.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo le izjemoma podeljevali občinske priznavalnine aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam bodo upoštevali razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 3. odstavka 5. člena tega dogovora zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanu.
7.	člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
8.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo v primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-
ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadržali priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju v katerem živi.
9.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem družbenem dogovoru lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 4. člena tega dogovora.
10.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravico do občasne ah enkratne priznavalnine iz 9. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz
2.	člena tega dogovora, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega dogovora.
11.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) po tem dogovoru zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
12.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine iz lastnih sredstev, dopolnjevanim občinam pa tudi iz dopolnilnih sredstev iz repub'iškega proračuna.
13.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah oziroma materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih.
Udeleženci tega dogovora so se dpgovorili, da je najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 5. členu tega dogovora izjemoma lahko tudi višja.
Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotavljajo občinske skupščine v proračunih.
14.	člen
Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije bosta organizirala, usmerjala in usklajevala ustrezno družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju tega družbenega dogovora ter pri izboljšanju materialne in socialne varnosti udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev.
15.	člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjal in usklajeval aktivnost republiških upravnih organov in organizacij pri izpopolnjevanju sistema socialne in materialne varnosti borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev za uresničevanje tega družbenega dogovora.
16.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega dogovora uskladili svoje predpise o priznavalninah z določili, ki jih vsebuje ta dogovor ter jih bodo uporabljali pričenši s 1. januarjem 1979.
17.	člen
izvajanje tega družbenega dogovora spremlja poseben odbor (odbor udeležencev), ki ima 16 članov in njihove namestnike. Po enega člana in njegovega namestnika imenuje republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeležencev imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin.
Odbor udeležencev spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja skupnih osnov in meril za podeljevanje priznavalnin, glede vrst priznavalnin in sistema financiranja ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe.
Udeleženci soglašajo, da bo administrativna opravila za odbor udeležencev upravljal Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
Udeleženci se zavezujejo, da bodo Republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v skladu z določbami tega družbenega dogovora zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeležencev.
18.	člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora lahko da vsak njegov udeleženec.
19.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev družbenega dogovora in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 191/B-1/78 Ljubljana, dne 27. decembra 1978.
Podpisniki družbenega dogovora in datum podpisa:
1 — 60. vse skupščine občin v SR Sloveniji
61.	Republiška konferenca SZDL Slovenije
62.	Republiški odbor ZZB NOV Slovenije
63.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
OBRAZLOŽITEV
Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Ur. list SRS št. 18/77) so v letu 1977 podpisale vse občinske skupščine. Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije in Izvršni svet Skupščine socialistične republike Slovenije. Družbeni dogovor se pri nas realizira na podlagi odloka, ki je bil sprejet 13.
10.	1977.
Po podatkih občinskih upravnih organov, pristojnih za vprašanja borcev NOV o 2/3 realizaciji družbenega dogovora v prvem polletju 1978 izhaja, da je prejemalo 9018 borcev stalne priznavalnine, razen tega je bilo v tem razdobju podeljenih tudi 210 občasnih in 1714 enkratnih priznavalnin. Skupno so bila za priznavalnino in druge oblike družbene pomoči borcem porabljena za prvo poletje 1978 sredstva v višini 45,318.708 din. Za vse leto 1978pa je predvidena poraba v višini 128,331.000 din, kar naj bi predstavljajo tudi izhodišče za izračun potrebnih sredstev za polno (3/3) realizacijo družbenega dogovora v letu 1979.
V razpravah o „Informaciji o uresničevanju stališč skupščine SR Slovenije in predsedstva republiške konference SZDL Slovenije o izvajanju in nadaljnjem urejanju sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov", so bili dani določeni predlogi za dopolnitev sistema občinskih priznavalnin. Sklepi vseh zborov skupščine SR Slovenije z dne 29. 9. 1978. tako med drugim določajo, da bo treba „z večjo prožnostjo, upoštevajoč pri tem vsak posamezni primer, uresničevati družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. “
Tudi republiški odbor ZZB NOV Slovenije je v stališčih k omenjeni informaciji dne 26. 9. 1978 za področje občinskih priznavalnin sprejel naslednjo usmeritev: .priznavalnine borcev, zlasti občinske, predstavljajo pomembno dopolnilo pri celotnem urejanju socialne varnosti borcev. Zato je potrebno pri njihovem dodeljevanju še bolje upoštevati osebni prispevek posameznika v NOV in sedanje socialno stanje. S tega vidika bi bilo potrebno odpirati
možnosti izjemnega dodeljevanja priznavalnine tudi borcem, ki imajo priznano posebno dobo le v enojnem trajanju, glede na njihov dejanski prispevek v NOV, sedanje socialne razmere pa so takšne, da so resnično potrebni pomoči Prav tako naj bi se ne upoštevalo pri določanju priznavalnin dohodkov družinskih članov borca, kar ponekod ustvarja precejšnje krivice. Zato se Republiški odbor ZZB NOV Slovenije zavzema za ustrezne spremembe družbenega dogovora o priznavalninah “.
Pomembno dopolnitev družbenega dogovora predstavlja 8. člen dogovora, ki se nanaša na primere uživalcev občinske priznavalnine, katerim bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialnoekonomskih razmer to obliko družbene pomoči znižati ali ukiniti Ob upoštevanju, da tak ukrep, zlasti če temelji zgolj na manjšem preseganju premoženjskega cenzusa, ne pa tudi na upoštevanju drugih okolnosti, zlasti starosti, bolezni pa tudi zaslug uživalca, lahko povzroči resne konfliktne situacije, je določeno, da lahko upravičenci v takih primerih izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi bila taka odločitev po presoji organa, ki o tem odloča, glede na specifičnost primera in okolja potrebna.
Glede na usmeritev, ki jo je dala skupščina SR Slovenije in republiški odbor ZZB NOV, da je potrebno z večjo prožnostjo, upoštevajoč vsak posamezni primer, uresničevati družbeni dogovor, je bil dopolnjen tudi 10. člen družbenega dogovora Tako so upravičeni do občinske priznavalnice tudi družinski člani padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, če so pridobitno nezmožni in če izpolnjujejo ostale pogoje iz tega dogovora.
V	12. Členu je precizneje določeno, da se sredstva za občinske priznavalnine zagotavljajo v občinskih proračunih iz lastnih sredstev občine, pri dopolnjevanih občinah pa tudi iz dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna, če so zato izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon o republiškem proračunu.
Izvajanje družbenega dogovora spremlja in analizira odbor udeležencev družbenega dogovora. Na 4. seji, dne 27. 12. 1978 je odbor sprejel besedilo sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
V	družbeni dogovor se vnaša tudi določilo, da lahko da pobudo za njegove spremembe in dopolnitve vsak udeleženec, kakor tudi določilo, da je družbeni dogovor sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Iz finančnih razlogov pa tudi ni bilo mogoče sprejeti predlogov za zvišanje cenzusa na višino zajamčenega osebnega dohodka, kakor tudi ne ureditve, da bi naj tak cenzus veljal samo za nekatere (mestne) občine, ker bi to vneslo ponovno neenotnost med občinami na področju podeljevanja priznavalnin. Odbor meni, da bo potrebno socialno stanje tistih borcev pri katerih bi bil cenzus ovira za pridobitev stalne priznavalnine, reševati z občasnimi ali enkratnimi priznavalninami in z drugimi oblikami družbene pomoči
Sprejeta rešitev v 4. Členu, po kateri naj bi se pri odločanju o pravici do občinske priznavalnine upošteval samo dohodek upravičenca in njegovega zakonca, bo v določeni meri vplivala na povečanje števila upravičencev. Vendar pa ni mogoče dobiti ustreznih podatkov v kolikšni meri, ker bo šele uresničitev te določbe omogočila številčno in finančno kvantifikacijo. Trenutno namreč ne obstaja nikaka evidenca koliko je borcev, ki živijo skupaj z družinskimi člani ter zaradi skupnih dohodkov gospodinjstva niso upravičeni do priznavalnine. Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki rešuje na drugi stopnji, med drugim tudi pritožbe zoper prvostopne odločbe o priznavalninah pa je v letošnjem letu prejel le nekaj deset pritožb, ko je bila prosilcu zavrnjena zahteva za priznavalnino zaradi preseganja cenzusa dohodkov gospodinjstva Izhajajoč k tega podatka ter predvidevanj, da določeno število borcev, ki jim je bila k tega razloga zavrnjena zahteva za dodelitev prknavalnine, pritožbe ni vložilo ali pa sploh ni zaprosilo za to obliko družbene pomoči ocenjujemo, da se bo število upravičencev ob upoštevanju te določbe povečalo za nekaj sto primerov v vseh 60 občinah v SR Sloveniji
Določena višja sredstva za občinske prknavalnine pa bo potrebno zagotavljati tudi zaradi odprtja možnosti da pridobijo prknavalnine aktivisti NOV, ki imajo čas med NOV prknan v enojnem trajanju.
Po popisu borcev iz leta 1973 je bila priznana posebna doba v enojnem trajanju 11.381 osebam. Upoštevaje na drugi strani, da je bilo po istem popisu v SR Sloveniji 74.900 borcev s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju in sedanje število cca 9.000 užival-
cev občinskih priznavalnin izmed njih, je mogoče predvideti, da bi kakšni 10-15 odstotkov oseb, ki imajo priznano enojno štetje, bilo uporavičenih do občinske priznavalnine. Pri tem pa ni prezreti dejstva, da so v nekaterih občinah tem osebam, v smislu 11. člena sedaj veljavnega družbenega dogovora, že doslej podeljevali priznavalnine.
Ob nadaljnji ugotovitvi, da se za 3/3 - polno realizacijo družbenega dogovora v letu 1979 predvideva zagotovitev sredstev v višini prek 220 milijonov din, po variantnem predlogu pa prek 270 milijonov dinarjev (v letošnjem letu bo po predvidevanjih znašala
PREDLOG
r	;	^
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu z 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o usklajevanju davčne politike v letu 1979
V__________________ ._____________________________J
1.	člen
Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1979 izhajale iz naslednjih načel:
-	da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti delin da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi;
-	da za zadovoljevanja splošnih družbenih potreb občani prispevajo po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek;
-	da se zagotovi kvaliteta opravljanja nalog občinskih davčnih uprav in okrepi skrb za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.	člen
Udeleženke so soglasne, da v letu 1979 nadaljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže večja usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju.
3.	člen
Udeleženke bodo v letu 1979 predpisale naslednje davke in takse, Jci so po zakonu dohodek občin:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev,
2.	davek iz kmetijstva,
3.	davek iz obrtne dejavnosti,
4.	davek iz intelektualnih storitev,
5.	davek iz avtorskih pravic,
6.	davek na dohodke od premoženja,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo,
9.	davek na promet nepremičnin,
10.	davek od prometa proizvodov in storitev,
11.	takse
4.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1979 uvedle davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji do 0,5 %.
5.	člen
Udeleženke bodo v letu 1979 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah:
za I skupino od 9 do 11 % za II skupino od 6 do 8 % za III skupino od 3 do 5 %
poraba cca 128 milijonov din) menimo, da bo mogoče v okviru teh sredstev zagotavljati priznavalnine tudi borcem, ki bodo do njih upravičeni po dopolnjenem družbenem dogovoru.
Glede na številne tako vsebinske, kot tudi redakcijske dopolnitve so spremembe in dopolnitve družbenega dogovora izdelane v prečiščenem besedilu.
Tukajšnja komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov je spremembo družbenega dogovora obravnavala in ga prelaga skupščini v sprejem v predloženem besedilu.
za IV skupino od 1 do 2,5 %
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v letu 1979 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmanj 5 %.
Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za preusmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Merila in pogoje bodo udeleženke vskladile v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za preusmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Merila in pogoje bodo udeleženke vskladile v regionalnih okvirih.
6.	člen
Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednjih mejah:
Osnova
od 10.000 od 20.000 od 30.000 od 50.000 od 100.000 od 150.000 nad 200.000
do 10.000 do 20.000 do 30.000 do 50.000 do 100.000 do 150.000 do 200.000
Stopnja v %
23-28 28-33 33-38 37-42 41 -46 44-49 46-51 48-53
Udeleženke bodo skladno z določbami 81. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic.
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih še nadalje usklajevale pomembnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storitev.
7.	člen
Davke po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer:
A)	Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov):
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od
prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč	20 %
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja
oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnostii	30 %
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	40 %
Udeleženke bodo nadaljevale z vsklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, kijih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo.
B)	Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke
določile v višini	40 %
C)	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji 20 %
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcije takih del, od raznih skic, in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo	40 %
Udeleženke bodo zadržale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
D)	Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks.
8.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 din predpisana v višini med 25 in 35 %, pri osnovah nad 200.000 din pa med 50 in 60 %.
9.	člen
Davek na dohodek od iger na srečo bodo udeleženke prepisale po stopnji 10 %.
10.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3 %. Udeleženke soglašajo, da v letu 1979 ne bodo izvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju tega davka.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4 %. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. A
11.	člen
Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih:
1.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra
dinarjev
-	od naravnega vina, vina tipa „Biser“ in vinsko sadnih pijač 2,00
—	od penečega vina	najmanj 4,00
2.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin računane po vrednosti - v odstotku od davčne osnove
odstotek
—	od medice	15 %
-	od piva	med 30-40 %
—	od naravnega žganja in vinjaka	najmanj 40 %
-	od drugih alkoholnih pijač	najmanj 45 %
3.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove
najmanj 45 %
12.	člen
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadevanji za uskladitev obdavčitve prometa nepremičnin.
13.	člen
Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spreminjati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih:
—	okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci
izpolnjujejo svoje davčne obveznosti;
—	zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov;
—	dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti;
—	učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.
14.	člen
Udeleženke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev davčnih uprav skrbele za ustrezno štipendijsko politiko in si prizadevale, da se davčne uprave organizacijsko usposobijo tako, da bodo lahko učinkoviteje izvajale svojo tfružbeno funkcijo.
15.	člen
Udeleženke so soglasne, da bodo davčne uprave zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija davčnih uprav, če so za to delo ustrezno kadrovsko in organizacijsko usposobljene in pod pogojem, da ob tem ne bo prizadeta osnovna funkcija davčnih uprav.
Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do 10 % od pobranih sredstev in da bodo tako zbrana sredstva uporabljena predvsem za napredek dela davčnih uprav.
16.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1979 nadaljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno.
17.	člen
Izvajanje dogovora o vsklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno.
18.	člen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanja tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
19.	člen
Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe,
O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij.
20.	člen
Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljal republiški sekretariat za finance.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiškemu sekretariatu za finance v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
21.	člen
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 42-11/77 Ljubljana, dne
OBRAZLOŽITEV
V skladu z ustavnim načelom občine v SR Sloveniji vsako leto usklajujejo davčno politiko s sklenitvijo dogovora o usklajevanju davčne politike. Sprejeti dogovori občin so v veliki meri prispevali k danes doseženi domala popolni vsklajenosti davčnega instrumen-torija med občinami Odbor udeleženk, ki spremlja izvajanje dogovora, je ugodno ocenil doseženo vskiajenost, ugotovil pa je, da
obstajajo med občinami dokajšne razlike v izvajanju davčne politike in bo zato potrebno več pozornosti posvetiti kadrovski problematiki davčnih služb,
Odbor udeleženk je tudi za leto 1979 pripravil predlog dogovora o usklajevanju davčne politike. Pri pripravi predloga je odbor upošteval dejstvo, da se bo zaradi medrepubliških vsklajevanj revizija celotne republiške zakonodaje prenesla v prvo polovico prihodnjega leta in zato ne bi kazalo bistveno spreminjati določil sedanjega dogovora.
Glede na časovni potek sklepanja dogovora je bil Skupščini SR Slovenije predložen predlog zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1979, po katerem naj bi se stopnje in osnove davkov za leto 1979 lahko določile do 31. marca 1979, za davek iz skupnega dohodka občanov pa do 31. decembra 1979.
V	dosedanjem dogovoru so predlagane naslednje spremembe:
-	glede občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev naj bi se občinske skupščine dogovorile, da ga bodo praviloma uvedle v višini do 0,5 %. S tem se omogoča občinam, da pri uvedbi davka v večji meri upoštevajo svoje proračunske potrebe. Doslej je dogovor zavezoval vse občine, da predpišejo davek v enotni višini 0,5 %;
-	stopnje davka iz obrtne dejavnosti in iz intelektualnih storitev, ki se uporabljajo za obdavčenje posamičnih doseženih dohodkov, naj bi se delno zvišale. Gre za priložnostne dohodke, dosežene predvsem m podlagi pogodb o delu ter zato ni primerno, da so obdavčeni z nižjimi dajatvami kot so skupne obremenitve osebnih dohodkov iz rednega delovnega razmerja. Podatki kažejo, da dosegajo tovrstna izplačila vse večji obseg. Po oceni bodo letos dosegla v Sloveniji že eno milijardo dinarjev, kar ustreza približno 10.000 povprečnim osebnim dohodkom v ustreza približno 10.000 povprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji. Ti dohodki se letno povečujejo za 40 do 50 %, čeprav gre za dela, ki so po določbah zakona o delovnih razmerjih lahko le začasna oziroma občasna.
V	okviru predlaganih sprememb so dohodki, ki jih dosegajo potujoča zabavišča preuvrščeni v prvo skupino dohodkov z davčno stopnjo 20 %>, kar pomeni enako obdavčitev kot doslej: ob tem je upoštevati, da se stopnja uporablja na celotni doseženi dohodek brez odbitka stroškov in da se praviloma odmerja tudi še prometni davek od prodanih vstopnic.
Predlagana je oprostitev davka od dohodkov domače obrti, če gre za ročno delo. Številne občine so tako oprostitev že predpisale, med njimi tudi naša občim;
-	davek iz avtorskih pravic mj bi se zvišal le za takozvane komercialne avtorske honorarje.
Primerjava sedanje obdavčitve in obdavčitve v osnutku dogovora je naslednja:
Sedanja Osnutek obdavčitev dogovora
1.	skupim: od dohodkov: razmšalcev časopisov in podobno, prodaje srečk in vplačil pri športnih mpovedih in lotu, zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja mročil za časopise in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob uporabi lastne telesne moči in od dohodkov domače obrti (od dohodkov potujočih zabavišč) 10 % 20 %
2.	skupim: od provizij pobranih agentov in pover-
jenikov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti, z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike (od dohodkov potujočih zabavišč), od dohodkov pri postranskih kmetijskih dejavnostih	20% '30 %
3.	skupim: od dohodkov oseb, ki priložnostno
opravljajo storitve za organizacije združenega dela itd., od dohodkov, doseženih po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu	25 % 40%
4.	skupim: od dohodkov, doseženih z intelektualnimi storitvami	25 % 40 %
5.	skupim: od dohodkov iz komercialnih avtorskih
honorarjev	35% 40%
Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 je obravmval Izvršni svet skupščine občine Ljubljam Moste-Polje m svoji 27. seji dne 18. 12. 1978. K osnutku dogovora je republiškemu sekretariatu za fimnce poslal pripombo oziroma predlog k ukinitvi davka m tovorm motorm, cestm tovorm in priklopm vozila v lasti zasebnih občanov, davka m posest gozda nekmetov, kakor tudi nekatere spremembe pri davku od avtorskih dohodkov, ki pa ni bil sprejet.
K osnutku dogovora o vsklajevanju davčne politike v letu 1979 je dalo svoje pripombe in stališče 22 občin. Z ozirom m dejstvo, da večim občin ni imela pripomb in da del občin lahko svoje pripombe realizira že v okviru predloženega dogovora, republiški sekretariat za fimnce predlaga, da se osnutek dogovora preformu-lira v predlog in predloži občinskim skupščimm v potrditev in sprejem.
kV
PREDLOG
SPREMEMBA
točke 2 Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
X________________________________________J
1.
Točka 2 Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se spremeni tako, da glasi:
2.
Udeleženke se sporazumejo, da bodo prispevale sredstva za delo Temeljnega sodišča oziroma Temeljnega javnega tožilstva v višini, določeni na podlagi pripada zadev in višine sredstev splošne porabe.
Glede na navedene osnove bodo udeleženke prispevale sredstva v naslednjih deležih:
SO Cerknica	2.280
SO Domžale	8.688
SO Grosuplje	4.661
SO Hrastnik	1.703
SO Kamnik	4.341
SO Kočevje	2.254
SO Litija	2.502
SO Ljubljana—Bežigrad	9.528
SO Ljubljana-Center	20.047
SO Ljubljana-Moste-Polje	9.082
SO Ljubljana-Šiška	13.659
SO Ljubljana-Vič-Rudnik	11.564
SO Logatec	1.096
SO Ribnica	1.533
SO Trbovlje	2.557
SO Vrhnika	2.090
SO Zagorje ob Savi	2.415
OBRAZLOŽITEV
Predlog Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani je bil oblikovan in posredovan vsem udeleženkam v mesecu maju t. L, skupno z ostalima predlogoma aktov za oblikovanje Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Tako sta bila Odlok o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila mmestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in Dogovor o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani pravočasno sprejeta in objavljem v Uradnem listu SRS št.: 17/78.
Dogovor o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani pa niso sprejele štiri občinske skupščine z utemeljitvijo, da je opredelitev v točki 2 navede-n$ga Dogovora nesprejemljiva, ker prekomerno obremenjuje nekatere občine.
Na posvetovanju predsednikov-predstavnikov IS občinskih in mestne skupščine ljubljanske regije, dne 10. 10. 1978 je bila posebno obravnavana nastala problematika. Po obširni razpravi je bilo soglasno sprejeto stališče, da je potrebno pripraviti in oblikovati spremembo točke 2 navedenega Dogovora.
Na skupnem posvetovanju predsednikov-predstavnikov IS občinskih skupščin ljubljanske in zasavske regije ter SO Cerknica, dne 24. 11. 1978, je bila preoblikovana posebna delovna skupina, ki je imela nalogo čimprej pripraviti spremembo točke 2 tega Dogovora.
Delovna skupina se je sestala dne 5. 12. 1978 in ob upoštevanju predlogov in pripomb nekaterih občin ljubljanske in zasavske regije, pripravila predlog spremembe točke 2 Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
Za oblikovanje meril oziroma ugotavljanje deležev posameznih občin za sofinanciranje navedenih institucij, sta upoštevana dva kriterija in sicer pripad zadev z območja posamezne občine in višina sredstev splošne porabe. Komisija je bila soglasna, da sta upoštevana kriterija najbolj objektivna in sprejemljiva za vse udeleženke tega Dogovora.
Predlagam sprememba točke 2 je v bistvu amandma k predlogu Dogovora, kar pomeni, da morajo predlog spremembe sprejeti vse občinske skupščine, ki so Dogovor že sprejele, celoten Dogovor s
OSNUTEK
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77) in 187. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na.. seji zbora združenega
dela, dne.....in na.......seji zbora krajevnih
skupnosti dne..... sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja Zakona o blagovnem prometu
1.	člen
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste—Polje lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno: živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerij-skih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati.
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka:	Predsednik
Datum:	Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
predlagano spremembo pa občinske skupščine, ki Dogovora do sedaj še niso sprejele.
Na podlagi določila točke 9 Dogovora le-ta začne veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke.
Vodja delovne skupine: ALOJZ PETEK, L r. PREDSEDNIK IS SO KOČEVJE
—
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 28. seji dne 19. decembra 1978 sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet daje skupščini občine v obravnavo predlog za spremembo 2. člena Dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Do obravnave na skupščini občine odsek za finance ugotovi finančni prikaz povečanja deleža občine Ljubljana Moste-Polje od sprejetega 9.010 in predlaganega deleža
Q
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JOŽE KAVČIČ
X_________________________________V
OBRAZLOŽITEV
Pravm osnova za izdajo tega odloka je 46. člen zakom o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77), ki pooblašča občinsko skupščino, da z odlokom predpiše na katerih območjih v občini dovoli delovnim ljudem, da sami ali skupaj s člani svoje družine lahko opravljajo blagovni promet v imenu organizacije združenega dela in m njenjračun.Na tak mčin se lahko opravlja prodaja m drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov. Delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo to prodajo m območjih, ki jih določi občinska skupščim z odlokom, m podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki je registriram za to prodajo, vendar samo v njenem imenu in m njen račun. Proizvodi v prodaji m drobno in mčin take prodaje določi organizacija združenega dela s samoupravnim splošnim aktom.
Pobudo za sprejem tega odloka je dala Republiška konferenca SZDL SR Slovenije vsem občinskim skupščimm zaradi mdaljnje ureditve nemotene prodaje časopisov, ker je prenehal veljati 28. člen temeljnega zakom o časopisnih zavodih, ki je urejal razmerja med časopisnimi podjetji ter osebami, ki prodajajo časopise. Prodaja časopisov bi se uredila s tem odlokom.
Pri pripravi osnutka odloka je bil ugotovljen interes nekaterih svetov potrošnikov pri krajevnih skupnostih, da se ta odlok sprejme in dovoli opravljati ta dejavnost m območju posamezne krajevne skupnosti. Ni izključeno, da v bodoče ne bo takšne potrebe oz. interesa v vseh KS, še zlasti tam kjer je zmno, da nekatere prodajalne osnovnih prehrambenih artiklov v manjših in odročnejših mseljih niso rentabilne. Zato predlagamo občinski skupščini, da sprejme ustrezen odlok, da je mogoče m območju vse občine opravljati prodajo kot jo določa 42. člen citiranega zakom.
V primeru, da m sejah zborov skupščine občine m osnutek odloka ne bo bistvenih pripomb predlagamo, da se osnutek prekvalificira v predlog odloka in sprejme v predloženem besedilu.
PRILOGA: Povzetek določb iz zakom o blagovnem prometu.
Opravljanje blagovnega prometa z osebnim delom
1.	Opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in m njen račun
42.	člen
Delovni ljudje lahko sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo m drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vži-
r
/
gn/ic rer galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka, opravljajo prodajo na drobno v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
43.	člen
Delovni ljudje iz prejšnjega člena lahko pri opravljanju prodaje na drobno uporabljajo svoja delovna sredstva.
44.	člen
Proizvode v prodaji na drobno iz 42. člena tega zakona in način prodaje določi organizacija združenega dela s samoupravnim splošnim aktom.
45.	člen
V skladu s sklenjeno pogodbo iz 42. člena tega zakona izda organizacija združenega dela sopogodbeniku pismeno pooblastilo, v katerem morajo biti navedeni proizvodi, ki jih je pooblaščen prodajati
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo iz prejšnjega odstavka.
46.	člen
Občinska skupščina z odlokom predpiše ha po 'menja organizacije potrošnikov v občini, na katerih obmo 'e dovoljeno opravljati blagovni promet iz 42. člena tega zakona.
r
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 29. seji dne 26. decembra 1978 obravnaval odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo osnutek Odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja Zakona o blagovnem prometu ter v presojo, ali naj se odlok sprejme po eno ali dvofaznem postopku.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JOŽE KAVČIČ
V____________________________________________________J

PREDLOG
Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/76, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na.......... seji
zbora združenega dela dne.............In na........
seji zbora krajevnih skupnosti dne..........sprejela
ODLOK 1 2 3 4 5
o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM 4
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MM 4, ki ga je pod šifro projekta 2197/76 v aprilu 1978 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem, občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve SOB Ljubljana Moste-Polje Komiteju za urbanizem in varstvo okolja Skupščine mesta Ljubljana, Zavodu za družbeni razvoj mesta Ljubljana in pri Geodetski upravi mesta Ljubljana.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljana.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik
Številka: 350-1/78-zel-5	Skupščine občine
Datum:	Ljubljana Moste-Polje
MARJAN MOŠKRIC, l.r.
OBRAZLOŽITEV
Zazidalni otok MM 4 leži severno od rekonstruirane Zaloške ceste med Kajuhovo cesto na zahodu in kombiniranim rezervatom za avtomobilsko cesto in elektrodaljnovodne koridorje na vzhodu, v dolžini več kot 2 km. Severno mejo zazidalnega otoka definira rezervat Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Območje je bilo že urbanistično obdekmo leta 1968 (LUZ šifra projekta 671/66 in 1008/68) v regulacijsko zazidalnem načrtu, ki ga je potrdila SML 31/3-1969 (Gl. XVI, št. 10).
Zaradi sprememb, predvsem v cestnoprometnem sistemu je bila v letih 1975 in 1976 izdelana Sprememba in dopolnitev GUP-a za območje zazidalnega otoka MM 4, ki je predvsem opuščala rezervat za avtomobilsko cesto vzhod-zahod, premaknila rezervat elektro-koridorja in zato vključevala nove zazidljive površine. S spremembo je bilo uvedeno tudi novo poimenovanje zazidalnih po-dotokov od MM 4/1 do MM 4/7 (Ur. list SRS št. 13/76).
Zaradi nujne širitve toplarne Ljubljana-Moste je SML sprejela Dopolnitev k odloku o spremembi in dopolnitvi GUP-a (Ur. list SRS št. 29/76), ki omogoča neposredno izdelavo lokacijske dokumentacije za potrebe toplarne v zazidalnih otokih MM 4/1 in MM 4/3 in za potrebe infrastrukturnega koridorja v zazidalnih otokih MM 4/5 in mm 4/6. Za ostale dele zazidalnega otoka MM 4 je še nadalje predpisana izdelava zazidalnega načrta.
Marca 1977 je LUZ izdelal programski del novelacije zazidalnega načrta (šifra proj. 1977/75), ki je predstavljal sintezno rešitev vseh dotakratnih urbanističnih obdelav tega območja Predloženi tehnični del zazidalnega načrta. Ob upoštevanju programskih izhodišč, sklepov Izvršnega sveta SOB Ljubljana Moste-Polje in razpoložljivih razvojnih programov bodočih investitorjev daje detajlno urbanistično arhitektonsko situacijo za celotni zazidalni otok.
Namembnost površin v zazidalnem otoku MM 4 je definirana po GUP-u: mestne službe. Zaradi lege neposredno ob mestni vpadnici Zaloški cesti je namembnost površin v otokih MM 4/24/4, 4/6 in 4/7 trgovsko obrtno servisna kar predstavlja dopolnilni program novih stanovanjskih sosesk južno od Zaloške ceste.
Zazidalna podotoka MM 4/1 in MM 4/3 sta skoraj izključno ndmenjena za razširitev toplarne Ljubljana-Moste.
Zazidalni podotok MM 4/5 predstavlja edino večjo še prosto površino v območju. Zaradi ugodne prometne lege: možnost navezave na železniške tire in dobre cestne zveze: semaforsko križišče na Zatoki cesti in z ozirom na lego v 4. vplivnem - varstvenem pasu z blagim režimom zavarovanja vodovodnega črpališča Hrastje, so dani vsi pogoji za izbiro novih investitorjev z zahtevnejšim proiz-vodnoservisnim programom.
Predlog zazidalnega načrta je bil na podlagi sklepa IS SOB Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS št. 14/78) javno razgrnjen v času od 12/7- do 11/8-1978. Na razgrnjeno dokumentacijo so bile dane štiri pripombe.
Na svoji 6. seji dne 15. 9. 1978 je Odbor za urbanizem komunalo in stanovanjsko gospodarstvo ponovno obravnaval predlog tehničnega dela zazidalnega načrta in ugotovil, da je pred obravnavo predloga na IS in skupščini občine potrebno rešiti vprašanje velikosti nadomestnega objekta investitorja Tobnajnerja in ugotoviti, koliko je prizadetih kmetov v zazidalnem otoku in kakšne so možnosti nadomestitve odvzetega zemljišča.
Zadeva Tolmajner je bila rešena v detajlnem načrtu, ki je upoštevan v zazidalnem načrtu. V zvezi s problemom kmetijskih zemljišč pa je kmetijska zemljiška skupnost ugotovila, da nadomestnih zemljišč ni in da se bo potrebno z lastniki zemljišč dogovarjati sproti ob realizaciji načrtovane gradnje.
Predlog zazidalnega načrta je obravnavala Komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje varstvo naravnega okolja in za urejanje naselja KS Moste Ljubljana in z njim načelno soglašala. Enako načelno soglasje so dali tudi organi KS Polje. Pridobljena so bila vsa potrebna soglasja organov in organizacij, ki so po Zakonu o urbanističnem planiranju dolžna sodelovati v postopku izdelave in potrjevanja zazidalnih načrtov.
O	tako usklajenem predlogu je ponovno razpravljal OLJ in sprejel sklep, da se urbanistični dokument predloži IS v obravnavo.
IS je predlog tehničnega dela zazidalnega načrta obravnaval na 23. seji dne 14/11-1978, z njim soglašal in ga posredoval Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v sprejem.
ODDELEK ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE
ODGOVORI NA PRIPOMBE Z JAVNE RAZPRAVE O PREDLOGU TEHNIČNEGA DELA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA ZAZIDALNI OTOK MM 4
1.	in 3. pripomba:
Na pare. št. 444 k .o. Slape (Studenec) je predviden objekt, ki po velikosti ne ustreza tako majhni parceli in s tem je ob objektu premajhen prostor — uporabni za normalno funkcijsko delo. Smatram, da objekt v tej velikosti ogroža ves okoliš.
(podpis nečitljiv)
Komunalne ureditve isto niso urejene!!
Pod list št. 1 dodajam, da se je cesta kljub izmeri in zakoličbi razširila iz 4 m na 5 m in to na južno stran v škodo sedanjega lastnika. Zdaj se ščiti samo ene in to v škodo drugih. Smatram, da pravi objekt v taki velikosti ne ustreza in da se načrt spreminja iz dnava v dan in prilagaja samo za 1 gradnjo (1 objekt ne oziraje na vso okolico in lastnike obstoječih hiš.
(podpis nečitljiv)
Kot krajani in sosedje v območju kare MM 4 Studenec k.o. Slape, imamo pripombo na zarisani objekt, ki naj bi stal na pare. št. 444 oz. sedaj 436 k.o. Slape. Smatramo, da zaradi velikih mer ne sodi v ta prostor. Predlagamo zmanjšanje na 20 m x 12, kot so vsi ostali v neposredni bližini.
Franc Peterca Podpis nečitljiv Kočar Ciril Kočar Franc
Odgovor:
Pripombe v zvezi z nadomestno lokacijo obrtne delavnice tov. Tolmajnerja v zazidalnem otoku MM 4/7 so bile upoštevane: objekt je zmanjšan na velikost 15 x 24 m, situativno pa je premaknjen v smeri S-J, s čimer je zagotovljen zadosten zamik s sosednjim objektov na severni strani.
2.	pripomba:
Sem obrtnik, avtoličar, v obrtno industrijski coni Studenec kare MM 4, na pare. št. 453/2 k.o. Slape. Predlagam postavitev objekta avtopralnice na pare. št. 451, oziroma po delilnem načrtu 453/2. Objekt v izmeri 10 x 14 bi postavil zahodno od že obstoječega bojekta.
PETERCA FRANC Studenec 9/a, Lj.-Polje
Odgovor:
Pripomba o dodatni lokaciji avtopralnice v podaljšku obstoječega objekta avtoličarja tov. Peterce bo upoštevana pri nadaljnji obdelavi: dokumentaciji za realizacijo za podotok MM 4/5. 4
4.	pripomba:
Železniško gospodarstvo, sektor za investicije
K predlogu tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok MM 4, ki je razgrnjen po sklepu objavljenem v Ur. listu SRS št. 14 z dne 11/7—1978 imamo naslednjo pripombo:
Skladno z razvojem in modernizacijo železniških zmogljivosti je prisotna potreba po tehnični in teritorialni povezanosti železniških vzdrževalnih dejavnosti s ciljem, da bi se znižali stroški poslovanja, povečala kvaliteta dela in zagotovili hitri in efektni ukrepi pri vzdrževanju železniških sredstev. Koncentracija TOZD s področja vzdrževanja železniških vozil, vzdrževanje proge in objektov je predvidena na območju občine Ljubljana Moste—Polje v okviru zazidalnega otoka MM 4. Zaradi predvidene izgradnje prometne glave v Ljubljani bo potrebno tudi določene železniške vzdrževalno proizvodne dejavnosti premestiti iz dosedanjih lokacij na nove.
Da bi se zagotovili navedeni pogoji in s tem prostorske potrebe pradlagamo, da se za ŽG Ljubljana v sklopu zazidalnega otoka MM 4 predvidi poleg že označenega zemljišča »razširjeno območje ŽG Ljubljana'4 še priležno vzhodno zemljišče, označeno z „2.07 ha 8310 m2 zaz. površine" ter zemljišče trikotne oblike v površini cca 0,2 ha ležeče deloma na zelenici deloma na zemljišču, označenem s »Centromerkur" z daljšo stranico ob železniški progi.
Predlagamo, da se naš predlog vnese v obravnavani zazidalni načrt.
Sektor za investicije v.d. direktor BRDNIK FRANC, dipl. ing.
Odgovor:
Pismene pripombe Železniškega gospodarstva Ljubljana v zvezi z rezervacijo zemljišč v podaljšku obstoječega območja ŽG Ljubljana bodo upoštevane pri izdelavi dokumentacije za realizacijo za zazidalni podotok MM 4/5, ob pogoju, da bo Železniško gospodarstvo Ljubljana dostavilo detejlni razvojni načrt investicije na. tem območju.
--------------r—-----------------------------------------
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na 23. seji dne 14. novembra 1978 obravnaval predlog tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok MM-4 in sprejel naslednji
SKLEP
Izvršni svet predlaga skupščini občine v potrditev tehnični del zazidalnega načrta za zazidalni otok MM—4 s tem, da se predlogu v roku 14 dni priložita manjkajoči geodetski karti: obodna parcelacija in zakoličbeni načrt, ter v pravilnik o izvajanju tehničnega dela zazidalnega načrta vnese določilo o možnosti širitve deponij Toplarne.
Predsednik Izvršnega sveta JOŽE KAVČIČ
V__________________________________________________________)
BELEŽKE:
I. POROČILO O OPRAVLJENI SANACIJI V LETU 1978
Odbor za sanacijo spomeniškega kompleksa Urh je na podlagi sprejetega srednjeročnega programa sanacije ob sodelovanju regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana kot strokovne institucije ter občinskega odbora zveze združenj borcev NOB, izdelal program sanacije spomeniškega kompleksa Urh v investicijski vrednosti 1.925.000. - din.
Program je bil obravnavan in sprejet na seji občinske skupščine v aprilu 1978, hkrati pa posredovan mestni skupščini, kulturni skupnosti občine in mesta Ljubljana, republiški kulturni skupnosti in republiki Sloveniji, ki so dolžni združevati sredstva za sanacijo Urha.
Po predlogu za realizacijo programa so v letu 1978 združevali
sredstva:	'plan	realizacija
— skupščina občine Lj.	400.000	
Moste-Polje		400.000
— skupščina mesta Ljubljane	400.000	400.000
- kulturna skupnost občine in mesta	300.000	300.000
- republiška kulturna skupnost	525.000	525.000
—	SRS-republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov —	Prenešena sredstva iz leta 1977	200.000	
		300.000
SKUPAJ	1.825.000	1.925.000
Iz gornjega prikaza je razvidno, da so financerji (razen republike Slovenije) prispevali dogovorjena sredstva za program sanacije leta 1978. V tem letu kjer naj se dokončno uredijo spremljajoči objekti in naprave (vodovodni bazen, sanitarije, električn a napeljava, strelo vodi, okrepčevalnica in prostor za vodiča.
Vsa dela so bila opravljena do 30. oktobra 1978.
V skladu s programom sanacije za leto 1978 so bila izvršena naslednja dela:
opis dela	investicijska vrednost
1. preureditev (gradbena dela)	
gospodarskega objekta	860.000
2. elektroinstalacija in kabelska povezava med objekti	380.000
3. ureditev sanitarij	180.000
4. vodovodni bazen	120.000
5. streiovudne naprave	110.000
6. sanitarne giv/ne jame	113.000
7. prekritje strehe, zamenjava odtočnih žlebov	133.245
SKUPAJ	1.896.725
Podrobnejša dela v zvezi s preureditvijo gospodarskega poslopja
so zavzemala:
—	preureditev gospodarskega dela objekta v prostore za okrepčevalnico, prostor za kustosa oz. vodiča z možnostjo prodaje ustrezne zgodovinske literature ipd. in sanitarije
—	zgrajen je vodovodni bazen za cca 20 m3 vode, ki bo služil za pitno vodo, umivanje in potrebe sanitarij (dokler ne bo možen priključek na mestni vodovod),
—	zgrajena je dvoprekatna vodotesna greznica
—	obnovljena in na novo instalirana električna napeljava v vseh prostorih s svetlobnimi telesi, kakor tudi v objektu mučilnice
—	napeljava strelovodov
—	prekritje celotne kritine na obstoječem objekti « ^ % zamenjavo nove opeke in delna zamenjava strešnih letev
—	rušenje obstoječih dimnikov in zidanje novih
—	kleparska dela, zamenjava vseh žlebov, obnova okenskih poliv m ventilacijske strešne glave.
Vsa dela so bila končana v predvidenem roku, t. j. do 30. oktobra, razen steklarskih del in dela elektroinstalacij (montaža svetlobnih teles), kar pa bo opravljeno v tem mesecu, ter izvršen tehnični prevzem. S tem bo v celoti izvršen zastavljen program sanacije za leto 1978.
D. PROGRAM SANACIJE V LETU 1979
Program sanacije spomeniškega kompleksa Urh se bo nadaljeval po sprejetem srednjeročnem programu.
Po predlogu odbora za sanacijo bo program za leto 1979 zajemal statično sanacijo muzeja-cerkve, kije močno ogrožen zaradi razpoke vertikalnih sten, kar je posledica potresa. Enaka statična sanacija se bo opravila na objektu mučilnice, ki jo je že načel zob časa. Dokončano bo restavriranje celotne fasade cerkve—muzeja ter opravljena zaščita s silikonskim premazom na površini cca 1100 m2. V muzejskem delu je nujna prenova celotne električne instalacije, ker je dosedanja dotrajana in ogroža varnost objekta. Odbor za sanacijo je naročil muzeju revolucije, naj pripravi program obnove muzejske zbirke, kakor tudi ustrezen program muzejske ureditve mučilnice s prikazom dogodkov, ki so se v tem delu odvijali.
Poleg dela se bo odbor za sanacijo spomeniškega kompleksa Urh zavzemal, da se vzpostavi določen način in režim pri urejanju in vzdrževanju celotnega spomeniškega kompleksa Urh ter zagotovi ustrezno strokovno vodstvo obiskovalcev.
Za realizacijo zastavljenega programa za leto 1979 je po aproksi-mativnih predračunih potrebno zagotoviti 2,300.000 din. Posamezna dela so po teh predračunih ovrednotena:
Opis dela	investicijska vrednost
1.	statična sanacija muzeja in mučilnice	518.000
2.	restavriranje fasade muzeja in zaščita ometa s silikonskim
premazom (cca 1100 m2)	674.000
3.	preureditev in obnova prostorovin oprema v muzeju in mučilnici4
4.	obnova električne instalacije in osvetlitev interiera muzeja in
mučilnice	578.000
5.	ureditev zbirke v muzeju in
rekonstrukcija mučilnice	100.000
SKUPAJ	2.300.000
Pri financiranju predloženega programa	bodo v	letu	1979 sodelovali: občina, mesto (in republika) s	proračunskimi	sredstvi ter
kulturne skupnosti občine, mesta in republike.
Predlagamo naslednjo finančno konstrukcijo za združevanje sredstev v letu 1979:
—	skupščina občine Ljubljana
Moste-Polje	400.000
—	skupščina mesta Ljubljane	400.000
—	SRS - Republiški komite za vprašanje borcev NOV in
vojaških invalidov	200.000
—	kulturna skupnost občine Lj. Moste-Polje in mesta
Ljubljane	500.000
—	kulturna skupnost Slovenije	800.000
SKUPAJ	2.300.000
Odbor za sanacijo spomeniškega kompleksa Urh daje vsem navedenim financerjem v obravnavo in sprejem programa sanacije in predlog združevanja sredstev za njegovo realizacijo ter prosi, da ga vsi financerji sprejmejo in o sprejetih sklepih obvestijo odbor za sanacijo.
Ker naloge investitorja opravlja občina in mora zato zbrati vsa potrebna sredstva od vseh financerjev, odbor tudi predlaga, da se sredstva združujejo preko posebnega zbirnega računa pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje ..Združena sredstva za investicije v negospodarstvu občine Ljubljana Moste-Polje, št. računa 50103-763-373431 - za sanacijo Urha.’ ’
ODBOR ZA SANACIJO SPOMENIŠKEGA KOMPLEKSA URH PREDSEDNIK FRANC LAMBERGER
-	X
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
_____________________________________________________/
ZAPISNIK
6.	seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste— Polje, kije bila dne 16. novembra 1978 ob 16.30 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c.
1.
Pred začetkom ločenih sej zborov skupščine občine so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v sejni dvorani poslušali uvodno obrazložitev k OSNUTKU SMERNIC ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1976 DO 1980 V LETU 1979,
OSNUTKU SMERNIC O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA LJUBLJANE 1976 DO 1980 ZA LETO 1979,
PREDLOGU ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI DOKUMENTOV ..LJUBLJANA 2000“ in
PREDLOGU ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA S PROSTORSKIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981 DO 1985,
ki jo je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končanih uvodnih obrazložitvah so delegati zborov skupščine občine nadaljevali ločene seje zborov.
Sejo zbora združenega dela je otvoril in vodil Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela skupščine občine.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine občine.
Predsednik zbora združenega delaje delegatom predlagal naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 5. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21. septembra 1978
3.	Osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976/1980 v letu 1979
4.	Osnutek smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 za leto 1979
5.	Predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov ..LJUBLJANA 2000“
6.	Predlog odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985
7.	Poročilo o delu Razvojno gospodarske skupnosti
8.	Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 (samoprispevek II.)
9.	Poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje
10.	Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje s točo v Pomurju)
11.	Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo VVZ Hrušica
12.	Kadrovske zadeve:
a)	predlog za imenovanje ravnatelja osnovne šole Vide Pregare
b)	predlog za imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje
c)	predlog za izvolitev:
-	komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti
-	komisije za oprostitev plačila samoprispevka II. o financiranju gradnje objektov družbenega standarda
—	komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov
—	komisije za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov
13.	Obravnava gradiva za 7. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljana
14.	Delegiranje delegatov za 7. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljana
15.	Vprašanja delegacij
Predlagani dnevni red so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli.
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	JAJČANIN Braneta, delegata XXV. konference delegacij,
2.	BUTENKO Toma, delegata I. konference delegaij,
3.	AVSEC Jožeta, delegata XXVII. konference delegacij.
Po pregledu pooblastil delegatov za 6. sejo zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 25 delegatov.
Odsotnih je 14 delegatov in sicer:
1	delegat II. konference delegacij - Kolinska,
1	delegat III. konference delegacij — Žito,
1	delegat VI. konference delegacij — Velana,
2	delegata VII. konference delegacij - Papirnica Vevče,
2	delegata IX. konference delegacij - Železniško gospodarstvo,
1 delegat XV. konference delegacij - Tehnika,
1 delegat XVII. konference delegacij — Obnova,
1 delegat XIX. konference delegacij — Petrol,
1 delegat XXVI. konference delegacij — Staninvest,
1 delegat XXVII. konference delegacij — Kmetijska zadruga,
1 delegat XXVIII. konference delegacij - OŠ Kette—Murn,
1 delegat XXXII. konference delegacij — SO Ljubljana Moste-Polje.
Zbor združenega dela je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine,
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Anton URBIČ, predsednik skupščine občinske samoupravne stanovanjske skupnosti,
Majda ŽEMELJ, predsednica izvršnega odbora občinske razvojno-gospodarske skupnosti,
Vlado ZLOBKO, predsednik izvršnega odbora Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje.
K 2
Delegati zbora združenega dela so obravnavali predlog zapisnika
5.	skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21. septembra 1978 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 5, skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21.9. 1978 nima pripomb in ga v celoti potrjuje.
K 3 in 4
Delegati zbora združenega dela so se dogovorili, da bodo 3. in 4. točko dnevnega reda obravnavali skupaj.
V razpravi so sodelovali:
Franc GLIHA, delegat IV. konference delegacij - INDOS,
Jelka BOBNAR, delegatka V. konference delegacij -YULON,
Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine,
Marjan MULIČ, delegat XXIX. konference delegacij - OŠ Polje in Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje ima na osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 naslednji
pripombi:
-	v poglavju III. Temeljne naloge po posameznih dejavnostih se naj v besedilu z naslovom ,.Nosilci razvoja (po dogovoru o temeljih plana) planirajo" nadomesti prva alinea z naslednjim besedilom:
1NDOS bo začel z izgradnjo objektov in opremljanjem za razširitev proizvodnje viličarjev v prvem polletju 1979. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno do marca 1979.
-	v poglavju III/3 Komunalno gospodarstvo se naj pri glavnih investicijskih nalogah v okviru občinskega programa, v programu cest: pričetek rekonstrukcije ceste s podvozom pod železnico Besnica — Podgrad in v programu mostov: izdelava projektov za gradnjo mostu v Zalogu, obe nalogi obravnavata kot prioritetni.
V bodoči program rekonstrukcije cest se naj uvrsti tudi ureditev ceste Podgrad—Laze.
2.	Javna razprava o osnutku smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 se naj zaključi do 9. decembra 1978.
Nato so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje ima na osnutek smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 za leto 1979 naslednje
pripombe:
1.	Povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva Ugotavljamo naslednje neskladje: Rast osebnih dohodkov z ozirom na rast produktivnosti ne more bistveno zaostajati ob dejstvu, da bodo sredstva za družbene dejavnosti rasle skladno z rastjo dohodka.
2.	Med strateško pomembne naloge v letu 1979 vnesti:
-	»organizirati potencialne investitorje (poslovna skupnost), dokončno opredeliti program EITS cone Dolsko, definirati makrolokacijo znanih investitorjev in dogovoriti faznost izgradnje objektov s komunalno infrastrukturo, vključno z lokacijo JE“
-	družbeno prehrano
-	družbeno samozaščito in ljudsko obrambo izpustiti pa naslednjo alineo:
-	»organiziranje in kadrovsko usposobitev regionalne gospodarske zbornice"
4.1.	Industrija
zadnjo alineo popraviti in naj glasi:
-	»Teol i bo v prvem četrtletju 1979 preučil možnost izgradnje proizvodne linije za tealin na obstoječi lokaciji in bo v primeru pozitivnih ugotovitev na proizvodni liniji začel z delom sredi leta 1979. Če bodo ugotovitve negativne, bo preučil ekonomsko upravičenost gradnje na dislociranem mestu".
dodati novo alineo:	•
,JNDOS bo začel z izgradnjo objektov in opremljanjem za razširitev proizvodnje viličarjev v prvem polletju 1979. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno do marca 1979.”
4.2.	Agroživilstvo in preskrba prebivalstva
druga alinea: namesto dosedanjega besedila navesti:
-	»Treba je zagotoviti družbeno ekonomske pogoje za proizvodnjo mleka".
4.3.	Trgovina Splošna ugotovitev:
Investicijska vlaganja v prodajno mrežo se širi na ostala področja ob tem, da se maloprodajne zmogljivost, 1 nodročju občin Ljubljane ne gibljejo skladno z rastjo novih potu .
Dodati novo ahneo:
—	»V stanovanjski soseski MS 4,5 Fužine zagotoviti vzporedno . gradnjo soseske izgradnjo sekundarnega trgovskega centra I,pri čemer je treba upoštevati odprtost tržišča.
4.4.	Gostinstvo in turizem Dodati:
—	»Sočasno z izgradnjo stanovanjske soseske v Fužinah utrditi s pristojnimi organizacijami in skupnostmi sanacijski program gradu Fužine, zagotoviti sredstva ter pričeti z realizacijo sanacije".
4.7. Promet in zveze Ceste dodati:
—	»priprava investicijsko-tehnične dokumentacije in pridobitev zemljišča za štiripasovno Zaloško cesto v odseku Kajuhova — podvoz v Zalogu v skladu z dinamiko izgradnje cestnega omrežja Ljubljana v srednjeročnem programu 1976—1980“
—	»v drugi polovici leta pričeti z izgradnjo štiripasovne Šmartinske ceste v odseku križišče Pokopališka — obvoznica".
PTT dodati:
—	»Glede na izgradnjo stanovanjske soseske Fužine, obrtno servisne cone MM 4 in programa ob Litijski cesti bo potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo za izgradnjo PTT Fužine in RACT Fužine".
Promet
V zvezi s športnim letališčem na koncu dodati:
—	»ter takoj začasno preseliti Aeroklub »Stanko Bloudek", dokler novo letališče ne bo zgrajeno".
Predlog utemeljujejo s tem, da je zemljišče, ki ga v MP-3 uporablja Aeroklub, s pogodbo med SOSESKO in ŽG Ljubljana dodeljeno za izgradnjo železniškega kontejnerskega terminala, ki je v programu 1979.
6.1.	Urbanizacija in varstvo okolja dodati:
—	»izdelati in sprejeti novelacijo G UP in UP na podlagi usklajenih regulacijskih načrtov vseh ljubljanskih občin in noveliranih urbanističnih redov",
—	»zagotoviti lokacijo za preselitev vojašnice Fužine",
—	»utrditi lokacijo in celoten program stadiona tehnične kulture ob sotočju Save in Ljubljanice (Zeleni gaj),
—	»opraviti raziskovalno nalogo o pogojih bivanja v krajevni skupnosti Zalog glede na onesnaževanje okolja (Koteks-Tobus, Perutnina, Ranžirana postaja, Petrol, Kanalizacija)".
6.2.	Stanovanjsko gospodarstvo v prvo alineo dodati:
—	»MS 12/2 Nove Jarše".
Predlog utemeljujemo s tem, da je izgradnja stanovanjske soseske Nove Jarše MS 12/2 vključena v srednjeročni plan občine in mesta in se gradnja že izvaja, na strani 12 alinea 7 dodati:
»Na območju občine Ljubljana Moste-Polje nadaljevati akcijo za odpravo barakarstva z odstranitvijo naselja (21 barak) ob Žitu".
6.3.	Komunalno gospodarstvo na strani 12 dodati novo alineo:
—	»Zveza komunalnih skupnosti in SKIS občin izdelajo sanacijske programe izgradnje komunalnih naprav na območjih koncentrirane nedovoljene gradnje, ki bodo z novelacijo GUP prekvalificirana v območja stanovanjske graditve".
K mestnemu potniškemu prometu na str. 12 dodati:
—	»Povezati sosesko Nove Jarše s centrom Most in industrijsko cono MP-3 vključiti v omrežje mestnega potniškega prometa".
8.1. Varnost in družbena samozaščita Opredeliti nosilce.
K 5
Uvodno obrazložitev predloga odloka o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000", ki jo je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine so delegati poslušali pred začetkom 6. seje zbora združenega dela na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbo.* združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema odlok o obvezni pripravi dokumentov ..LJUBLJANA 2000“ v predloženem besedilu.
K 6
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu in poziva vse podpisnike sporazuma, da pravočasno izpolnjujejo dogovorjene obveznosti.
Uvodno obrazložitev predloga odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 do leta 1985, ki jo je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, so delegati poslušali pred začetkom 6. seje zbora združenega dela na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 v predloženem besedilu.
K 7
Uvodno je poročilo o delu Razvojno gospodarske skupnosti obrazložila Majda ŽEBELJ, predsednica izvršnega odbora Razvojno gospodarske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje.
V razpravi so sodelovali:
Marjan Mulič, delegat XXIX. konference delegacij - OS Polje Majda ŽEBELJ, predsednica izvršnega odbora Razvojno gospodarske skupnosti
Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine in
Anton URBIČ, predsednik skupščine občinske samoupravne stanovanjske skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti nima pripomb in ga sprejema v predloženem besedilu.
2.	Zaključki poročila o delu Razvojno-gospodarske skupnosti se naj smiselno vključijo v smernice za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979.
K 8
Uvodno je poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 (samoprispevek II) obrazložil Janez LAB, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 v predloženem besedilu skupaj z oceno uresničevanja programa II. samoprispevka in stališči Predsedstva OK SZDL z dne 24. oktobra 1978 v predloženem besedilu.
K 9
Uvodno je poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Vlado ZLOBKO, predsednik izvršnega odbora Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje.
V razpravi so sodelovali:
Jelka BOBNAR, delegatka V. konference delegacij - Yulon,
Vlado ZLOBKO, predsednik izvršnega odbora Skupnosti za razvoj družbenega standarda,
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
K 10
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje in toča) v Pomurju ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje in toča) v Pomurju v predloženem besedilu.
Kil
Uvodne obrazložitve predloga odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo VVZ Brušica ni bilo.
V razpravi sta sodelovala:
Marjan MULIČ, delegat XXIX. konference delegacij - OŠ Polje in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo VVZ Hrušica v predloženem besedilu.
K 12
KADROVSKE ZADEVE
Uvodne obrazložitve predloga sklepa za imenovanje ravnatelja osnovne šole Vide PREGARO ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenuje
Agno KRASNIK-TOMAŠIČ, roj. 14. 7. 1939, profesorica, stanujoča Ljubljana, Pohorskega bataljona 167, za ravnatelja osnovne šole Vide PREGARC s 1. novembrom 1978.
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Marjan MULIČ, delegat XXIX. konference delegacij - OŠ Polje Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine in Dana MARINC, delegatka XIII. konference delegacij - INTEREUROPA.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenuje
Pavla ŠRAMLJA, roj. 10. 4. 1925, stanujoč Polje C. XXXVIII/10 c za vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Polje s
1.	novembrom 1978.
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti ni bilo.
V razpravi sta sodelovala:
Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela in Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
1.	Miro VUJIČINO VIČ .delegat zbora krajevnih skupnosti
2.	Karel ŠKARJA, delegat zbora krajevnih skupnosti
3.	Jože PLETERSKI, delegat zbora združenega dela
4.	Zdenka ZALAR, delegat zbora združenega dela
5.	Ciril JERIHA, delegat zbora združenega dela
6.	Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora
7.	Vinko FRANJO, delegat občinskega sindikalnega sveta
8.	Peter ŠTERK, delegat OK ZKS
9.	Ludvik UREKAR, delegat OK SZDL
10.	Dušan PIRC, delegat SIS za telesno kulturo
11.	Peter ERJAVEC, delegat SIS za kulturo
12.	Ljuba NOVAK, delegat SIS za izobraževanje
13.	Ernest MALIK, delegat SIS za otroško varstvo
14.	Jože ZUPANČIČ, delegat komunalne skupnosti
15.	Ciril TRAVEN, delegat samoupravne stanovanjske skupnosti
tajnik komisije: sekretar zbora krajevnih skupnosti skupščine občine
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za oprostitev plačila samoprispevka II. o financiranju gradnje objektov družbenega standarda ni bilo.
Razprave ni bilo
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje izvoli komisijo za oprostitev plačila samoprispevka II. o financiranju gradnje objektov družbenega standarda v naslednjem sestavu:
1.	Predsednik: Bernarda MIHELIČ, delegat krajevne skupnosti Šmartno
2.	Namestnik predsednika: Janez BENČINA, delegat ..Gostinsko podjetje Moste"
3.	Člani: Ivanka DEBELJAK, krajevna skupnost Kodeljevo
4.	Roman KLEŠNIK, krajevna skupnost Zalog
5.	Marija ROVANŠEK, krajevna skupnost Zelena jama
6.	Alojz MOŽINA, krajevna skupnost Besnica
7.	Marta SKEDELJ, Center za socialno delo
Tajnik komisije: svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje izvoli komisijo za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov v naslednjem sestavu:
1.	Predsednik: Andrej ALAUF, delegat krajevne skupnosti Besnica
2.	Namestnik predsednika: Jože ZAJŠEK, delegat Papirnice Vevče
3.	Člani: Miro TEKALEC, delegat krajevne skupnosti Klopce
4.	Franc ŠKRJANC, delegat SIS krajevne skupnosti Zalog
5.	predsednik Centra za socialno delo
Tajnik komisije: svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli komisijo za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov v naslednjem sestavu:
1.	Predsednik: Ciril ZUPANČIČ, delegat krajevne skupnosti Dolsko
2.	Namestnik predsednika: Rudi KOCJANČIČ, delegat „Emona“ Zalog
3.	Člani: Antonija BERČIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor
4.	Anica GIRANDON, krajevna skupnost Zadobrova - Sneberje
5.	predstavnik Centra za socialno delo
Tajnik komisije: svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine
K 13
Delegati zbora združenega dela so z dnevnega reda za 7. sejo
zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubi, 'bravnavali naslednje zadeve:
-	Informacija o turizmu in gostinstvu v Ljubljani ter pred, ' programa turistične ponudbe
—	Informacija o zaposlovanju v Ljubljani v letu 1979
-	Predlog odloka o spremembi G UP na območju zazidalnih otokov IB BROD, ISP—8 industrijska cona Bežigrad
—	Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi sredstev za financiranje dejavnosti Mestne konference SZDL
-	Osnutek odloka o uporabi grba in zastave mesta Ljubljane
—	Predlog družbenega dogovora o medsebojnih odnosih pri urejanju cen med družbenopolitičnimi skupnostmi, ustanovitelji dnevnikov in TOZD, ki sodelujejo v proizvodnji dnevnikov
Uvodne obrazložitve informacije o turizmu in gostinstvu v Ljubljani ter predloga programa turistične ponudbe ni bilo.
V razpravi je sodelovala:
Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
se izvedba predloženega : i jih namenile vse ljubljanske občine ob rebalansu proračunov za leto 1978 iz presežene realizacije. Za financiranje programa se naj poiščejo stalni viri financiranja.
Uvodno je infoimacijo o zaposlovanju v Ljubljani v letu 1979 obrazložila Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeti naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o zaposlovanju v Ljubljani v letu 1978 skupaj z zaključki in predlogi v predloženem besedilu.
Zbor združenega dela predlaga, da se družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju popravi tako, da se zadeve, ki niso sprejemljive oziroma so zastarele spremenijo, če so le te vzrok za neuspešno podpisovanje družbenega dogovora. Preko občinskih sindikalnih svetov se naj gre v akcijo popisovanja družbenega dogovora.
K ostalim točkam dnevnega reda za 7. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane delegati zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje niso imeli pripomb.
K 14
Uvodno je način delegiranja delegatov za 7. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane obrazložil Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeti naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 7. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate:
- za področje gospodarstva:
1.	Franca GLIHA, delegata IV. konference delegacij — IN DOS
2.	Jelko BOBNAR, delegatko V. konference delegacij — YULON
3.	Dano MARINC, delegatko XIII. konference delegacij — INTEREUROPA
4.	Rudija KOCJANČIČA, delegata XX. konference delegacij — EMONA, Blagovni center
5.	Jožeta LEVIČNIKA, delegata XXI. konference delegacij — Obloga Slikoplastika
6.	Boruta GOLOBA, delegata X. konference delegacij — ŽTP
-	za kultumo-prosvetno področje:
Marjana MULIČA, delegata XXIX. konference delegacij — OŠ Polje	'
—	za socialno-zdravstveno področje:
Antona EMlANA, delegata XXX. konference delegacij — Klinični, center za področje obrti:
Ivana MEDVEDA, delegata XXXIII. konference delegacij
K 15
Delegatskih vprašanj ni bilo.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več javil za besedo je predsednik zbora združenega dela ob 19,15 zaključil 6. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje.
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA STANE BREZOVAR
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA LJUBO ZABUKOVEC
ZAPISNIK
7.	seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje, ki je bih dne 23. novembra 1978 s pričetkom ob 8 uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo je otvoril in vodil Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Pred obravnavo predloga dnevnega reda za 7. sejo zbora združenega dela je predsednik zbora združenega dela predlagal delegatom, da se 2. točka dnevnega reda, to je
OSNUTEK ZAKONA O SKUPNIH OSNOVAH SVOBODNE MENJAVE DELA umakne.
Po takem sklepu so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Osnutki aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1979-1980
3.	Osnutek programa opravlajanjakolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in skupne rabe na obr
krajevnih skupnosti za leto 1V7V m ivbu m samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje ter obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980
4.	Predlog odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste Polje v vojni
5.	Predlog odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste—Polje
6.	Predlog odloka o sprememba odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega deta v Ljubljani
7.	Izgradnja prizidka k osnovni šoli „Leopolda MAČKA—Boruta"
8.	Predlog sklepe o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospo-
darjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD RAST
9.	Predlog sklepa o pooblastilu STANINVESTU za oporavijanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg
10.	Predlog sklepa o dodatnem odstrelu divjadi Lovske družine Laze
11.	Predlog sklepe o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste— Polje za leto 1978
12.	Predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje
13.	Vprašanje delegacij V
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
Franca GLIHA, delegata IV. konference delegacij - INDOS Nikolo TODOROVIČA, delegata XVII. konference delegacij — OBNOVA in
Franca ŠEM ETA, delegata XXVII. konference delegacij — Kmetijska zadruga
Po pregledu pooblstil delegatov zbora združenega dela za 7. sejo zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 28 delegatov.
Odsotnih je 11 delegatov in sicer:
1 delegat V. konference delegacij — Yulon,
1 delegat VI. konference delegacij - Velana,
1 delegat X. konference dekacij - ŽG—Gradbeno podjetje,
1 delegat XVI. konference delegacij — Slovenija ceste,
1 delegat XIX. konference delegacij — Petrol,
1 delegat XXIII. konference delegacij — HP,
1 delegat XXV. konference delegacij — SAVA Kranj,
1 delegat XXVI. konference delegacij - S tanin vest,
1 delegat XXX. konference delegacij — Klinični center,
1 delegat XXXII. konference delegacij — Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in
1 delegat XXXIII. konference delegacij — Obrtna dejavnost.
Seja zbora združenega d da je sklepčna.
Navzoči vabljeni:
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Jože LESKOVŠEK, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov, Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
ing. Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine.
K 2
Uvodno je predlog dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana o družbenih dejavnostih v Ljubljani za leto 1979 do 1980 obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
delegat XIV. konference delegacij - GRADIS,
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Jože LESKOVŠEK sekretar občinskega sveta Zvezo sindikatov, Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela,
Anton SKUŠEK, delegat XII. konference delegacij - BTC Javna skladišča in
Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij — Papirnica Vevče
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s predlogom dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1979—1980 in name nima pripomb —
2.	Zbor združenega dela poziva delovne ljudi, da vsebinsko pristopijo k javni razpravi, da bo le-ta kvalitetna in zaključena do roka (10. december).
K 3
Uvodno je predlog programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti.
V razpravi so sodelovali:
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Maijan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče,
Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela,
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občine komunalne skupnosti in
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP.:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje ima na predlog programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1979 in 1980 naslednje
pripombe:
1.	Zbor združenega dela ugotavlja, da programiranje komunalnih dejavnosti in združevanje sredstev za opravljanje komunalnih dejavnosti ne poteka tako, kot določajo:
—	Republiški zakon o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 24/75)
—	Družbeni dogovor o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti na območju ljubljanskih občin
—	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in
—	Statut Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje ter vztraja, da se skupščini občini predloži za leto 1979 v potrditev celovit program razvoja komunalnih dejavnosti in združevanja sredstev, kot izhaja iz določil III. poglavja Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske Komunalne skupnosti.
2.	Zbor združenega dela naroča občinski komunalni skupnosti, da mu predloži poročilo za pretečeno obdobje o povečanem obsegu sredstev, zbranih po sprejeti prispevni stopnji 0,93. Ob sprejemanju odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste—Polje v II. polletju 1978 je bilo namreč posredovano, da se bo po prispevni stopnji 0,93 zbralo v drugem polletju 1978 83,3 milijone din, skupaj s proračunskimi sredstvi pa bo za kolektivno komunalo v letu 1978 namenjenih 126,8 milijonov din. Zbor združenega dela ob tem ugotavlja, da v predloženem gradivu ni dan točen prikaz nominalnega povečane sredstev, ker se za leto 1979 načrtuje program v višini 205.391,000 din, pri čemer soglaša, da so s programom predvidene cene za 5 % višje od cene v letu 1978. Za večja zbrana sredstva, kot bo znašal porast cen, morajo biti kvalitetneje ali v večjem obsegu izvršene naloge posebej opredeljene.
3.	Krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela morajo dobiti v javni razpravi na vpogled celoten program komunalnih dejavnosti iz vseh virov, kot tudi poročilo o tem, kaj je bilo za zbrana sredstva opravljeno.
4.	Zbor združenega dela predlaga dopolnitev zadnjega odstavka 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev tako, da se namesto pike doda besedilo: „na račun komunalnih skupnosti po posebni pogodbi11 in 7. člena tako, da se glasi: „Ta samoupravni sporazum velja za leto 1979 in 1980“.
K 4
Predlog odloka o organizaciji delovanja predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v vojni je prebral Marjan MOŠKRIČ, predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v vojni v predloženem besedilu.
K 5
Uvodno je predlog odloka o stalnih blagovnih i cr< občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Marjan MOŠKRIL, js/ !k sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaš «to ? ščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 6
Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani ni bilo
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembah odločitvi sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu.
K 7
Uvodno je predlog za izgradnjo prizidka k osnovni šoli „Leopol-da MAČKA-Boruta“ obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi je sodeloval:
Maijan ŠTEFANČIČ, delegat XXIX. konference delegacij — Osnovna šola Polje.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša, da se z ozirom na izjemno težko situacijo, ki ni v nobenem drugem šolskem okolišu, vključi v predlog smernic za leto 1979 financiranje gradnje dodatnega programa osnovne šole Leopolda MAČKA—Boruta iz sredstev proračuna v ocenjeni vrednosti 11,491.700 din pod naslednjimi pogoji:
1.	Skupnost II. samoprispevka najame za skupščino občine pri Ljubljanski banki posojilo ter prevzame investitorstvo nad programom celotne izgradnje osnovne šole Leopolda MAČKA— Boruta v Novem polju.
2.	Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in Skupnost II. samoprispevka skleneta pogodbo o zagotavljanju sredstev v treh letnih anuitetah tako, da skupščina občine zagotovi prvo anuiteto v letu 1979 v ocenjeni višini 4,000.000 din.
K 8
Uvodno je predlog sklepa o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Rast obrazložil ing. Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnemu podjetju Ljubljana, TOZD RAST v predloženem besedilu.
K 9
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o pooblastilu STAN-INVESTU za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
Zbor ztivuženega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o pooblastilu ST AN IN VEST A za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg v predloženem besedilu.
K 10
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o dodatnem odstrelu divjadi Lovske družine Laze ni bilo.
V razpravi sta sodelovala:
Marjan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine in
Franc ine. ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema sklep o dodatnem odstrelu divjadi Lovske družihe Laze v predloženem besedilu
s priporočilom
lovcem LD Laze, naj se vzdržijo pretiranega pokončevanja domačih živali in naj se omejijo le na take primere pokončevanja, če domače živali ugotovljeno delajo škodo na divjadi.
Kil
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1978 ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenegat dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1978 v predloženem besedilu.
K 12
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora: združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za izvršitev razpisa in izdelavo predloga za podelitev priznanj občine
imenuje
žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu:
—	predsednik: Avgust VIŽINTIN, Ljubljana, Ulica bratov Rozmanov 4
—	namestnik predsednika: Robi DELORENZO, Ljubljana Polje, Polje c. V/3
—	člani: Maks SURGAR, Ljubljana, Zaloška 83 Branka JADEK, Ljubljana, Ob Ljubljanici 124 Franc KOLMAN, Ljubljana, Sattnerjeva B/12 Alojz NARDIN, Ljubljana, Kvedrova 26
dr. Zlata PIRNAT, Ljubljana, Prištinska 18 Janez PLEMELJ, Ljubljana, Prevalj 23 a Zdenka SEKEREŠ, Ljubljana Šentvid, Ulica 15. maja 19 Ljubo ZABUKOVEC, Ljubljana Polje, Vevče 54 a Boštjan ZGONC, Ljubljana Polje, Polje c. XVHI/14 Tajnik žirije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
DELEGATSKIH VPRAŠANJ ni bilo
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik zbora združenega dela ob 10,30 zaključil 7. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Stane BREZOVAR	PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
________________________J
ZAPISNIK
6.	seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 16. novembra 1978 s pričetkom ob
16,30	uri v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo zbora krajevnih skupnosti je otvoril in vodil predsednik zbora krajevnih skupnosti Danilo JURCA.
Zapisnik seje zbora krajevnih skupnosti je vodila sekretarka zbora krajevnih skupnosti Tatjana JURCA-COLARIČ.
Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati za 6. sejo zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 5. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21. septembra 1978
3.	Osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979
4.	Osnutek smernic o politiki izvajanja družbenega plana LjubHa-, ne 1976-1980 za leto 1979
5.	Predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov ..LJUBLJANA 2000“
6.	Predlog odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985
7.	Poročilo o delu Razvojno gospodarske skupnosti
8.	Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov dhižbe-nega standarda za obdobje januar-oktober 1978 (samoprispevek II)
9.	Poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje
10.	Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje in toča v Pomurju)
11.	Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo VVZ Hrušica
12.	Kadrovske zadeve:
a)	predlog za imenovanje ravnatelja osnovnyšole „Vide Pregare"
b)	predlog za imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje
c)	predlog za izvolitev:
-	komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti
-	komisije za oprostitev plačila samoprispevka II. o financiranju gradnje objektov družbenega standarda
-	komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov
-	komisije za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov
13.	Obravnava gradiva za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljana
14.	Delegiranje delegatov za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljana
15.	Vprašanja delegacij
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Janeza JANČARJA, delegata krajevne skupnosti Zadvor,
2.	Domineta COŽA, delegata krajevne skupnosti Lipoglav,
3.	Jelko GRUM, delegata krajevne skupnosti Štepanjsko naselje.
Po pregledu pooblastil delegatov za 6. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, m seji je navzočih 25 delegatov.
Odsotna sta 2 delegata in sicer:
1 delegat krajevne skupnosti Polje in 1 delegat krajevne skupnosti Vevče—Zgornji Kašelj.
Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
Na seji zbora krajevnih skupnosti so bili prisotni vabljeni:
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje
Polde MAČEK, predsednik skupščine Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje,
Majda ŽEMELJ, predsednik izvršnega odbora Razvojno gospodarske skupnosti in
Jakob ZAGOŽEN, samostojni svetovalec za družbeno načrtovanje in analize pri skupščini občine.
K2
Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 5. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21. septembra 1978 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje nima pripomb na zapisnik 5. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 21. septembra 1978 in ga v celoti potijuje.
K3 in 4
Uvodno obrazložitev osnutka smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in osnutka smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 za leto 1979, ki jo je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, so delegati zbora krajevnih skupnosti poslušali skupaj z delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora v sejni dvorani.
V razpravi so sodelovali:
Ignacij LOVŠIN, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
Franc GRADIŠEK, delegat krajevne skupnosti Dolsko,
Jože KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti š Štepanjsko naselje, Frida ŽITNIK, delegatka krajevne skupnosti Bizovik,
Marjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje,
Valter FERFOLJA, delegat krajevne skupnosti Moste,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Janez JANČAR, delegat krajevne skupnosti Zadvor,
Miha LJUBANOVIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti in Jakob ZAGOŽEN, samostojni svetovalec in družbeno načrtovanje in analize skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema naslednje
pripombe in dopolnitve
k osnutku smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979, ki jih je podal predsednik izvršnega sveta skupščine občine:
Temeljne naloge
Točko 14 začeti z družbeno samozaščito, nato nadaljevati s področjem prometne varnosti.
Trgovina
V enajsti alinei namesto Slape obakrat navesti Sneberje.
Dodati zadnjo alineo, ki naj glasi:
- »Vključiti tudi program izgradnje marketinga Kurivo-prodaje*4.
Industrijske soseske MP-4: »Izdelati bo p.	tehnični del
zazidalnega načrta*1
MM—4: Namesto za izbrane investitorje navesti	pj1 xtale
investitorje**.
Stanovanjsko gospodarstvo
Upoštevati izpopolnjeno in prečiščeno besedilo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje.
Kadrovska politika
Smernice dopolniti s področjem zaposlovanja, štipendiranja in načrtovanja kadrovske politike v občini.
Družbene dejavnosti
Glede na stališča razširjene seje predsedstva ZSS Mestnega sveta Ljubljana, da je skupno porabo potrebno uskladiti na rast družbenega proizvoda od predvidenih 20,37 na 17,1, pomeni spremembo programov SIS družbenih dejavnosti in spremembo smernic 1979 tega področja.
Četrta alinea »Skupnih značilnosti načrtovanja programov družbenih dejavnosti** naj glasi: »treba je doseči, da bodo sredstva za skupno porabo rasla skladno z rastjo družbenega proizvoda.4*
Krajevne skupnosti izdelajo skladno s smernicami svoje letne programe in jih sprejmejo do konca leta 1978.
Zaposlovanje
Za besedama »kvalitete delavcev** dodati: »zaposlovanje delovnih ljudi in občanov**, je osnova.
Na področju obrambnih priprav občine pred zadnjo alineo dodati novo, ki glasi:
- »Dograjevali bomo obrambne načrte krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in OZD44.
2.	Javna razprava o osnutku smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979 traja do 9. decembra 1978.
3.	Pripombe iz javne razprave naj se upoštevajo pri izdelavi predloga smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976 do 1980 za leto 1979 naslednje
pripombe:
1.	Povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva
Ugotavljamo naslednje neskladje: Rast osebnih dohodkov z ozirom na rast produktivnosti ne more bistveno zaostajati ob dejstvu, da bodo sredstva za družbene dejavnosti rasla skladno z rastjo dohodka.
2. Med strateško pomembne naloge v letu 1979 vnesti:
— »organizirati potencialne investitorje (poslovna skupnost), dokončno opredeliti program EITS cone Dolsko, definirati makrolokacijo znanih investitorjev in dogovoriti faznost izgradnje objektov s komunalno infrastrukturo, vključno z lokacijo JE44
-	družbeno prehrano
-	družbeno samozaščito in ljudsko obrambo izpustiti pa naslednjo alineo:
-	»organiziranje in kadrovsko usposobitev regionalne gospodarske zbornice*4
4.	1. Industrija
zadnjo alineo popraviti in naj glasi:
-	»TEOL bo v prvem četrtletju 1979 preučil možnost izgradnje proizvodne linije za tealin na obstoječi lokaciji in bo v primeru pozitivnih ugotovitev na proizvodni liniji začel z delom sredi leta 1979. Če bodo ugotovitve negativne, bo preučil ekonomsko upravičenost gradnje na dislociranem mestu**.
dodati novo alineo:
-	»INDOS bo v prvem polletju pričel gradnjo objektov za modernizacijo tehnologije montaže viličarjev*4.
4.	2. Agroživilstvo in preskrba prebivalstva
druga alinea: namesto dosedanjega besedila navesti:
-	»Treba je zagotoviti družbeno ekonomske pogoje za proizvod-
njo mleka44.
4. 3. Trgovina
Splošna ugotovitev:
Investicijska vlaganja v prodajno mrežo se širijo na ostala področja ob tem, da se maloprodajne zmogljivosti na področji) občin Ljubljane ne gibljejo skladno z rastjo novih potreb.
Dodati novo alineo:
—	„V stanovanjski soseski MS 4, 5 Fužine zagotoviti vzporedno z gradnjo soseske izgradnjo sekundarnega trgovskega centra I, pri čemer je treba upoštevati odprtost tržišča.
4.4. Gostinstvo in turizem «
Dodati:
-	..Sočasno z izgradnjo stanovanjske soseske v Fužinah utrditi s pristojnimi organizacijami in skupnostmi sanacijski program gradu Fužine, zagotoviti sredstva ter pričeti z realizacijo sanacije".
4.	7. Promet in zveze Ceste dodati:
-	..priprava investicijsko-tehnične dokumentacije in pridobitev zemljišča za štiripasovno Zaloško cesto v odseku Kajuhova -podvoz v Zalogu v skladu z dinamiko izgradnje cestnega omrežja Ljubljana v srednjeročnem programu 1976—1980“
—	„v drugi polovici leta pričeti z izgradnjo štiripasovne Šmartinske ceste v odseku križišče Pokopališka — obvoznica".
PTT
dodati:
—	..Glede na izgradnjo stanovanjske soseske Fužine, obrtno servisne cone MM 4 in programa ob Litijski cesti bo potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo za izgradnjo PTT Fužine in RACT Fužine".
Promet
V zvezi s športnim letališčem na koncu dodati:
-	„ter takoj začasno preseliti Aeroklub ,.Stanko Bloudek", dokler novo letališče ne bo zgrajeno".
Predlog utemeljujejo s tem, da je zemljišče, ki ga v MP-3 uporablja Aeroklub, s pogodbo med SOSESKO in ŽG Ljubljana dodeljeno za izgradnjo železniškega kontejnerskega terminala, ki je v programu 1979.
6. 1. Urbanizacija in varstvo okolja
dodati:
-	.izdelati in sprejeti novelacijo GUP in UP na podlagi usklajenih regulacijskih načrtov vseh ljubljanskih občin in noveliranih urbanističnih redov".
-	,/agotoviti lokacijo za preselitev vojašnice Fužine"
-	..utrditi lokacijo in celoten program stadiona tehnične kulture ob sotočju Save in Ljubljanice (Zeleni gaj)
-	..opraviti raziskovalno nalogo o pogojih bivanja v Krajevni skupnosti Zalog glede na onesnaževanje okolja (Koteks-Tobus, Perutnina, Ranžirna postaja, Petrol, Kanalizacija)".
6.	2. Stanovanjsko gospodarstvo v prvo alineo dodati:
-	,>1S 12/2 Nove Jarše".
Predlog utemeljujemo s tem, da je izgradnja stanovanjske soseske Nove Jarše MS 12/2 vključena v srednjeročni plan občine in
mesta in se gradnja že izvaja.
Na strani 12 alinea 7 dodati:
—	„Na območju občine Ljubljana Moste-Polje nadaljevati akcijo za odpravo barakarstva z odstranitvijo naselja (21 barak) ob Žitu". 6. 3. Komunalno gospodarstvo
na strani 12 dodati novo alineo:
—	..Zveza komunalnih skupnosti in S KIS občin izdelajo sanacijske programe izgradnje komunalnih naprav na območju koncentrirane nedovoljene gradnje, ki bodo z novelacijo GUP prekvalificirana v območja stanovanjske graditve".
K mestnemu potniškemu prometu na str. 12 dodati:
—	..Povezati sosesko Nove Jarše s centrom Most in industrijsko cono MP—3 vključiti v omrežje mestnega potniškega prometa".
8.1. Varnost in družbena samozaščita
Opredeliti nosilce.
KS
Uvodno obrazložitev predloga odloka o obvezni pripravi dokumentov ..LJUBLJANA 2000", ki jo je podal Jože KAVClC, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, so delegati zbora krajevnih skupnosti poslušali skupaj z delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora v sejni dvorani.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o obvezni pripravi dokumentov ..LJUBLJA-NA 2000“ v predloženem besedilu.
K 6
Uvodno obrazložitev predloga odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985, ki jo je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, so delegati zbora krajevnih skupnosti poslušali skupaj z delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora v sejni dvorani. Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 v predloženem besedilu.
K 7
Uvodno je poročilo o delu Razvojno gospodarske skupnosti obrazložila Majda ŽEHELJ, predsednik izvršnega odbora Razvojno gospodarske skupnosti.
V	razpravi so sodelovali:
Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj, Jože KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, Jakob ZAGOŽEN, samostojni svetovalec za družbeno načrtovanje in analize pri skupščini občine in
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o delu Razvojno gospodarske skupnosti nima pripomb in ga sprejema v predloženem besedilu.
2.	Zaključki iz poročila o delu Razvojno gospodarske skupnosti in iz razprave naj se smiselno vključijo v smernice za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976 do 1980 v letu 1979.
K 8
Uvodno je poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 (samoprispevek II) obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Miha LJUBANIC, delegat krajevne skupnosti Moste,
Jože KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, Venčeslav PAPEŽ, delegat krajevne skupnosti Hrušica—Fužine in
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 v predloženem besedilu skupaj z oceno uresničevanja programa II. samoprispevka in stališči predsedstva OK SZDL z dne 24. oktobra 1978 v predloženem besedilu. Enaka stališča predsedstva OK SZDL na veljajo tudi za izgradnjo vzgojno varstvenega zavoda v Štepanjskem naselju.
K9
Uvodno je poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje podal Polde MAČEK, predsednik skupščine Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje.
V razpravi so sodelovali:
Marko GOJKOVIČ, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Janez JANČAR, delegat krajevne skupnosti Zaavor,
Matjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog,
Matjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje,
Polde MAČEK, predsednik skupščine Skupnosti za razvoj družbenega standarda,
25
*
Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine in Franc GRADIŠEK, delegat krajevne skupnosti Dolsko.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
2.	Osnutek predloga za združevanje 10 % sredstev, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti v občini od organizacij združenega dela, za gradnjo objektov družbenega standarda se bo obravnaval na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1978 kot predlog.
K 10
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje in toča v Pomurju) ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje s točo) v Pomurju v predloženem besedilu.
Kil
Uvodno je predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo VVZ Hrušica obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Venčeslav PAPEŽ, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine,
Jože KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje,
Jakob ZAGOŽEN, samostojni svetovalec za družbeno načrtovanje in analize pri skupščini občine,
Miro DESMAN, član izvršnega sveta skupščine občine in
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo VVZ Hrušica v predloženem besedilu.
K 12a
Uvodne obrazložitve predloga za imenovanje ravnatelja osnovne šole „Vide Pregare11 ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
„	imenuje
KRASNIK-TOMAŠIČ Agno, roj. 14. 7.1939, profesorico, stanujočo Pohorskega bataljona 167 za ravnatelja osnovne šole „Vide Pregare11. Imenovanje velja od 1. novembra 1978 dalje.
K 12b
Uvodne obrazložitve predloga za imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-
Polje
imenuje
ŠRAMELJ Pavla, roj. 10. 4. 1925, stanujočega Polje C. XXXCIII/10 c za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje. Imenovanje velja od 1. novembra 1978 dalje.
K 12c
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti v sestavi:
1.	Miro VUJINOV1C, delegat zbora krajevnih skupnosti
2.	Karel ŠKARJA, delegat zbora krajevnih skupnosti
3.	Jože PLETERSKI, delegat zbora združenega dela
4.	Zdenka ZALAR, delegat zbora združenega dela
5.	Ciril JERIHA, delegat družbenopolitičnega zbora
6.	Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora
7.	Vinko FRANJO, delegat občinskega sindikalnega sveta
8.	Peter ŠTERK, delegat OK ZKS
9.	Ludvik UREKAR, delegat OK SZDL
10.	Dušan PIRC, delegat SIS za telesno kulturo
11.	Peter ERJAVEC, delegat SIS za kulturo
12.	Ljuba NOVAK, delegat SIS za izobraževanje
13.	Ernest MALIK, delegat SIS za otroško varstvo
14.	Jože ZUPANČIČ,delegat komunalne skupnosti
15.	Ciril TRAVEN, delegat samoupravne stanovanjske skupnosti
Tajnik komisije: sekretar zbora krajevnih skupnosti skupščine občine.
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za oprostitev plačila samoprispevka II. o financiranju gradnje objektov družbenega standarda ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda v sestavi:
1.	Predsednik: Bernarda MIHELIČ, delegat KS Šmartno
2.	Namestnik: Janez BENČINA, delegat Gostinsko podjetje Moste
3.	Člani: Ivanka DEBELJAK, KS Kodeljevo
4.	Roman KLEŠNIK, KS Zalog
5.	Marija ROVANŠEK, KS Zelena jama
6.	Alojz MOŽINA, Center za socialno delo
Tajnik komisjje: svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve.
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov v sestavi:
1.	Predsednik: ALAUF Andrej, delegat KS Besnica
2.	Namestnik: ZAJŠEK Jože, delat Papirnice Vevče
3.	Člani: TEKALEC Miro, delegat KS Klopce
4.	ŠKRJANC Franc, delegat SIS KS Zalog
5.	Predstavnik Centra za socialno delo
Tajnik komisije: svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve.
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-
komisijo za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov v sestavi:
1.	Predsednik: ZUPANČIČ Ciril, delegat KS Dolsko
2.	Namestnik: KOCJANČIČ Rudi, delegat Emona Zalog
3.	Člani: BERČIČ Antonija, delegat KS Zadvor
4.	GIRANDON Anica, KS Zadobrova-Snebeije
5.	Predstavnik Centra za socialno delo
Tajnik komisije: svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve.
KI 3
Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali gradivo za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljana.
V razpravi sta sodelovala:
Franc GRADIŠEK, delegat krajevne skupnosti Dolsko in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednnji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na gradivo za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljana nima pripomb in naroča delegatom delegiranim za to sejo, da glasujejo za predloženo gradivo.
K14
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira za 7. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate:
L Frido ŽITNIK, delegatko krajevne skupnosti Bizovik,
2.	Marka GOJKOVIČA, delegata krajevne skupnosti Nove Jarše,
3.	Marjana GOSTINČARJA, delegata krajevne skupnosti Polje,
4.	Ignaca LOVŠINA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo,
5.	Janeza KURETA, delegata krajevne skupnosti Nove Jarše in
6.	Venčeslava PAPEŽA, delegata krajevne skupnosti Hrušica-Fužine.
KI 5
DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili:
1.	delegacija krajevne skupnosti Nove Jarše
2.	delegacija krajevne skupnosti Šmartno.
Ob koncu seje ie Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, informiral delegate zbora krajevnih skupnosti o kazenski ovadbi, ki jo je vložil oddelek za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zoper Svetozarja TRAILOVIČA, delavca Kartonažne tovarne in novinarja revije „ARENA“ Stjepana MARTINOVIČA, zaradi nepreverjenih izjav, id so bile navedene v članku »Baraka, prikolica, cesta", kije izšel v reviji „Arena“ št. 934 z dne 15. 11. 1978.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več javil za besedo, je Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine ob 19,55 uri zaključil 6. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETARKA
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA-COLARIČ
PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA
ZAPISNIK
7.	seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 23. novembra 1978 s pričetkom ob
16,30	uri v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1.
Sejo zbora krajevnih skupnosti je otvoril in vodil predsednik zbora krajevnih skupnosti Danilo JURCA.
Zapisnik seje zbora krajevnih skupnosti je vodila sekretarka zbora krajevnih skupnosti Tatjana JURCA-COLARIČ.
Pred obravnavo predloga dnevnega reda za 7. sejo zbora krajevnih skupnosti je predsednik zbora krajevnih skupnosti predlagal delegatom, da se dnevni red dopolni z novo 5. točko to je
Predlog stališč za združevanje sredstev krajevnih skupnosti za program Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje.
Po obravnavi predloga dnevnega reda so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na podlagi ustave SFRJ
3.	Planiranje v krajevni skupnosti
4.	Poročilo o zbranih sredstvih po samoupravnem sporazumu financiranja programov KS za leto 1978 v občini Ljubljana Moste-Polje
5.	Predlog stališč za združevanje sredstev krajevnih skupnosti za financiranje razvoja družbenega standarda v občini Ljubljana Moste-Polje
6.	Osnutki dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979-80
7.	Osnutek programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980
8.	Predlog odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v vojni
9.	Predlog odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje
10.	Predlog odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani
11.	Izgradnja prizidka k osnovni šoli »Leopolda MAČKA-Boruta"
12.	Predlog sklepa o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD RAST
13.	Predlog sklepa o pooblastilu Staninvestu za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg
14.	Predlog sklepa o dodatnem odstrelu divjadi lovske družine Laze
15.	Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978
16.	Predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polie
17.	Vprašanja delegacij
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	ZUPANČIČ Jožeta, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo
2.	POVIRK Pavla, delegata krajevne skupnosti Klopce
3.	KLOPČIČ Franca, delegata krajevne skupnosti Šmartno
Po pregledu pooblastil za 7. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 27 delegatov. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
Navzoči vabljeni:
Maijan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine,
Anton URBIČ, predsednik zbora podpisnikov samoupravnega sporazuma financiranja programov krajevnih skupnosti,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora Komunalne skup-nosti občine Ljubljana Moste-Polje,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine,
Leon ČEPE, svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve pri skupščini občine.
K2
Uvodno je osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na podlagi ustave SFRJ obrazložil Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
V	razpravi so sodelovali:
Lidija VIDMAR, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše,
Albin LEVIČNIK, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Snebetje,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Franc HROVAT, delegat krajevne skupnosti Dolsko in Anton URBIČ, predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpira pripombe, predloge, mnenja in stališča Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki sta jih sprejela ob obravnavi osnutka resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na podlagi ustave SFRJ.
2.	Zbor krajevnih skupnosti sprejema stališča in sklepe VII. seje občinske konference SZDL in sicer:
—	Obiski v krajevnih skupndstih so potekali po začrtanem programu z vsestransko naklonjenostjo družbenopolitičnih delavcev in aktivistov v KS.
Na razgovorih je bila v celoti posvečena tudi skrb samoupravne in politične organiziranosti KS glede na ustavno opredelitev vloge krajevne skupnosti v našem družbenem sistemu in predlog resolucije zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti.
Na podlagi zbranih rezultatov in z vednostjo, da ti ne bodo sami sebi namen, temveč da so le del širše družbenopolitične aktivnosti, ocenjujemo akcijo za uspešno.
V	skoraj štiriletnem obdobju uresničevanja koncepta sedanjega statuta SZDL v praksi smo dosegli že širše oblike vključevanja
udi v demokratične aktivnosti, da je to frontno še zlasti razširil elegatski sistem v v drugem mandatnem obdobju, da pa venda; še zdaleč nismo izkoristili vseh oblik, kot so ulični, soseskni in vaški odbori, pa sekcije, sveti in druge oblike organiziranosti ter interesnega združevanja občanov.
—	Po sprejetju nove ustave in zakona o združenem delu je bila vzpostavljena nova samoupravna organiziranost krajevnih skupnosti. Sprejeti so bili novi statuti, ki so bili podlaga za vzpostavitev in funkcioniranje organov samoupravljanja v vseh krajevnih skupnostih. Tako vzpostavljena samoupravna organiziranost daje široko osnovo za popolno uveljavljanje novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v KS.
—	Skoraj v vseh KS so bile v zadnjih volitvah oblikovane posebne in le v manj primerih združene in skupne delegacije. S tem je delovnemu človeku in občanu neposredno omogočeno, da zaradi boljšega poznavanja problemov lahko lažje in aktivneje posega v razpravo na tistih področjih, kjer obstaja njegov interes.
Še posebno to ugotavljajo v krajevnih skupnostih, ki tej akciji niso sledile povsem in so oblikovale združene delegacije. Se vedno pa ni zadovoljivo povezovanje delegacij z drugimi oblikami združevanja krajanov, taka stališča do posameznih problemov še vse preveč nastajajo v samih delegacijah in je identičnost s širšim interesom krajevne skupnosti odvisna od informiranosti delegatov ali njihove istočasne vključenosti in organiziranosti v drugih samoupravnih in družbenopolitičnih organih KS. Ta
»samostojnost*1 — odtujenost je še zlasti opazna v večjih krajevnih skupnostih, medtem, ko so delegacije v manjših in še zlasti v vaških KS bolj spojene z drugimi oblikami demokratičnih aktivnosti v KS.
— Z obiski krajevnih skupnosti je ponovno potrjeno, da smo velikost KS kot pogoj za vključevanje krajanov v krajevno samoupravo doslej premalo dajali v ospredje nalog pri nadaljnjem razvijanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Vendar ne velikokrat po številu prebivalcev in po prostoru kot kriterij in nujnost za delitev za vsako ceno, temveč po njeni stanovanjski hi prostorski oblikovanosti (npr. KS s starimi naselji, med katerimi nastopajo nove stanovanjske soseske ali samo zaselki), torej velikost po široki pestrosti interesov stanovalcev in njihovi zaokroženosti.
V	veliki krajevni skupnosti so sicer ustvarjene večje možnosti za dobro funkcionalno organiziranost, s profesionalnimi tajniki svetov, tajniki družbenopolitičnih organizacij in tajniki za delegacije ter ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — čeprav tudi nevarnost, da postane delo v KS uradniško in forumako, nevarnost, da se ob sicer vzorni upravno administrativni urejenosti opravljajo aktivnosti le v krogu voljenih delegatov, a da neposredne vključenosti krajanov praktično ni.
To je še posebno prisotno v primestnih krajevnih skupnostih, v katerih poteka intenzivno spreminjanje kmetijskih površin v stanovanjske soseske, zaselke ali četrti individualnih gradenj.
Vključevanje priseljenih stanovalcev v krajevno samoupravo je težavno, še težavnejše stanovalcev iz razdrobljenih novo nastalih zaselkov kot iz novo nastalih zaokroženih sosesk. Zato so nove soseske tudi najprimernejši naravni elementi za oblikovanje nove krajevne skupnosti. Praksa pa žal kaže, da je v takih primerih največji zadržek za oblikovanje svoje KS prostor. V manjših soseskah je ta nepopolnost namenskih prostorov še večja kot pri večjih. To ponovno potijuje nujnost, da se mora med tem nastajanjem soseske oblikovati krajevna samouprava, v kateri bodo že prvi stanovalci prek demokratičnih oblik nadalje gradili svoj prostor.
V	primestnih KS je prav tako problematična vključenost zasebnih kmetovalcev. Ti se ohranjajo v starih kmečkih—vaških zaselkih s povsem specifičnim interesom in v veliki, na novo zazidani in z množico priseljenih stanovalcev ne pridejo do izraza. Tem problemom je treba v volilnem obdobju posvetiti več pozornosti ter organizirati soseskne, vaške, ulične in tudi hišne svete in odbore povsod, kjer je le mogoče in je zanje dovolj ljudi. Tako bomo ublažiti ali tudi povsem odstraniti problem velikosti KS in se ubraniti nevarnosti forumskega in odtujenega dela.
Urbanistično neurejene krajevne skupnosti omogočajo namesto razvojnih načrtov le zbir želja, kajti njihova prihodnost je mnogokrat nejasna, zaradi tega se problemi rešujejo nenačrtno, nezainteresirano in brez večjih uspehov. Kjer ni jasnih razvojnih programov, zaostajajo v preskrbi pri izgradnji objektov, ki pomenijo urejenost in standard krajanov.
Da krajani lahko izražajo, usklajujejo in dosegajo interes do svojega življenjskega okolja, morajo biti organizirani v krajevni skupnosti, krajevna samouprava torej ni namenjena sama sebi, temveč je odnos krajana do svojega kraja, do svojega okolja in življenjskega prostora. Razvijanje krajevne samouprave je ustvarjanje možnosti, da se interes krajana lahko samoupravno organizira in uresničuje. Urbanistična obdelanost kraja pa je prvi pogoj, da s krajem lahko gospodarijo, načrtujejo in uresničujejo razvoj. Območja, ki urbanistično niso obdelana in ne dovoljujejo posegov, so za krajane odtujena, z njimi ne gospodarijo oni, temveč nekdo zunaj njih. Te odtujenosti pa je pri nas odločno preveč in je odločujoči zadržek za nadaljnji razvoj temeljnih samoupravnih skupnosti. Praksa kaže, da je v urbanistično zaključenih ati za daljši čas urejenih kraj. skupnostih vključenost občanov v samoupravno in družbenopolitično aktivnost močnejša. V takih KS so tudi plani družbenega razvoja dolgoročnejši in realnejši, krajani imajo v načrtih in programih oblikovano bodočo podobo svojega kraja in se združujejo ter iščejo vedno nove oblike združevanja in svobodne menjave dela, da bi načrte čimprej uresničiti.
Kot osrednji, skupni problem vseh krajevnih skupnosti pa so razgovori izpostaviti urbanistično neurejenost, problem preskrbe, kanalizacijskega in telefonskega omrežja.
Da se bo torej krajevna skupnost lahko razvijala kot resnično temeljna samoupravna asociacija ljudi, v kateri si sami urejajo medsebojna razmerja po načelu solidarnosti in vzajemnosti, se
usposabljali za obrambo ter razvijali aktivnosti družbene samozaščite v miru in vojni, morajo biti urbanistično obdelane in morajo imeti jasen, dolgoročni načrt razvoja. Zato se bo treba že v naslednjem letu lotiti izdelave razvojnih načrtov KS ter se z njimi vključiti v razvojna prizadevanja občine in širše družbene skupnosti v drugem srednjeročnem obdobju.
-	Glede na ugotovitve, da se v krajevni skupnosti opravlja obilica administrativno tehničnih poslov, ki sodijo v okvir dela skupščine občine in njenih izvršnih in upravnih organov, bo treba pospešiti proces preobrazbe dela državne uprave in v večji meri upoštevati pobude, ki prihajajo neposredno od delovnih ljudi in občanov iz krajevnih skupnosti in njih samoupravnih oblik delovanja. Za uresničevanje razvojnih programov krajevnih skupnosti so osnova denarna in materialna sredstva. Ugotovljeno je bilo, da so bila ta premajhna in da ni zaživel sistem financiranja KS kot je ustavno opredeljeno. Hkrati pa smo ugotovili, da je bilo v letošnjem letu za uresničevanje programov razvoja KS na razpolago preko 2,5 milijarde SD in da je ob tem stalno neizkoriščenih preko milijarde.
Neposredne naloge, ki izhajajo iz ocene obiskov krajevnih skupnosti, ki so trenutne ali perspektivne pa so naslednje:
-	Nadaljevati bo treba s procesom samoupravne in prostorske preobrazbe krajevne skupnosti tako, da bodo le-te postale naravna in življenjska skupnost, v katerih bodo delovni ljudje in občani kot doslej lahko neposredno uresničevali svoje interese preko samoupravnih in demokratičnih poti.
Za uresničevanje samoupravnih odnosov bo treba zagotoviti normalne pogoje za delovanje delegatov in delegacij, pri čemer je treba težiti za krajšimi in kvalitetnejšimi delegatskimi informacijami. V delovanje delegatskega sistema je treba vključiti vse samoupravne, strokovne in družbenopolitične subjekte, ki lahko v marsičem pripomorejo k oblikovanju stališč delegatov in delegacij ter ne nazadnje skupščini družbenopolitičnih skupnosti.
-	Programiranje razvoja krajevnih skupnosti mora postati sestavni del družbenega planiranja. Zato bo treba pristopiti k izdelavi razvojnih programov za obdobje 1981—1985, ki bodo rezultat dogovorov med krajevnimi skupnostmi, samoupravnointeres-nimi skupnostmi, TOZD in družbenopolitičnimi skupnostmi.
-	Glede na to, da so nekatere KS glede na prostor in število krajanov prevelike in je v njih mnogo težje uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti, bo treba pristopiti k delitvi le-teh, pri čemer bo treba zagotoviti prostorske, materialne in kadrovske pogoje za njihovo delovanje.
-	Glede na specifičen problem v Ljubljani, ko je migracija delavcev iz ene občine v drugo znatna, sedanji sistem financiranja s
rispevki delovnih organizacij na zaposlenega delavca, ne more iti trajna rešitev financiranja KS. Rešitev tega vprašanja je možna le na podlagi družbenega planiranja in programiranja razvoja krajevne skupnosti, kjer se bodo na podlagi samoupravnega sporazuma in usklajenega programa združevala sredstva za razvoj posamezne krajevne skupnosti. Poleg tega pa bo treba še v večji meri kot sedaj še vnaprej združevati sredstva v obliki prispevkov delovnih ljudi in občanov.
-	Premajhna učinkovitost, ki je največji vzrok, da so problemi okoli preskrbe prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, med njimi nekateri problemi s področja komunale, kot je vodovodno, električno in cestno omrežje, nerešeni problemi socialnega in zdravstvenega varstva stalni predmet kritike na vseh sestankih krajevnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij, kar negativno vpliva tudi na politično vzdušje.
-	Za postopno in operativnejšo odpravo ugotovitev in ocen se morajo angažirati vse samoupravne in politične sile, ki jim je skrb za hitrejši in skladnejši razvoj občine osrednja skrb.
3.	Predlogi delegacije krajevne skupnosti Nove Jarše naj se oblikujejo kot priporočilo zbora krajevnih skupnosti delegatom za Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije.
4.	Komisija za razvoj krajevnih skupnosti naj skupaj s komisijo za krajevne skupnosti pri izvršnem svetu skupščine občine pripravi predloge za boljši način financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti in jih predloži zboru krajevnih skupnosti.
K3
Uvodno je planiranje v krajevni skupnosti obrazložil Leon ČEPE, svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve pri skupščini občine.
V razpravi so sodelovali:
Anton URBIČ, predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Pavla ZUPANČIČ, delegatka krajevne skupnosti Lipoglav in Lidija VIDMAR, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje sprejema Planiranje v krajevni skupnosti in priporoča krajevnih skupnostim, da ga uporabijo kot pripomoček pri pripravi letnih programov in srednjeročnega programa dela krajevnih skupnosti.
2.	Zbor krajevnih skupnosti izreka priznanje strokovni službi skupščine občine, kije pripravila gradivo.
K4
Uvodno je poročilo o zbranih sredstvih po samoupravnem sporazumu financiranja programov krajevnih skupnosti za leto 1978 v občini Ljubljana Moste-Polje podal Anton URBIČ, predsednik zbora podpisnikov samoupravnega sporazuma financiranja programov krajevnih skupnosti.
V	razpravi so sodelovali:
Vlado OVČAR, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, Lidija VIDMAR, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše,
Anton URBIČ, predsednik zbora podpisnikov samoupravnega sporazuma financiranja programov krajevnih skupnosti,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Janez JANČAR, delegat krajevne skupnosti Zadvor,
Franc HROVAT, delegat krajevne skupnosti Dolsko in Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o zbranih sredstvih po samoupravnem sporazumu financiranja programov krajevnih skupnosti za leto 1978 v občini Ljubljana Moste-Polje.
2.	Zbor krajevnih skupnosti priporoča izvršnemu odboru OK SZDL, da skupaj z Združenjem obrtnikov občine Ljubljana Moste-Polje apelira na obrtnike, ki so podpisali samoupravni sporazum, da ga uresničujejo in tiste obrtnike, ki ga niso podpisali, da pristopijo k temu. Istočasno naj izvršni odbor OK SZDL pozove krajevne skupnosti, da tudi same prispevajo k temu, da bodo obrtniki pristopili k samoupravnemu sporazumu in ga uresničevali.
3.	Strokovna služba za krajevne skupnosti naj do marca 1979 pripravi pregled dotoka sredstev po samoupravnem sporazumu financiranja programov krajevnih skupnosti v letu 1978 in ga predloži zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela.
K5
Uvodno je predlog stališč za združevanje sredstev krajevnih skupnosti za financiranje razvoja družbenega standarda v občini Ljubljana Moste-Polje obrazložil Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi sta sodelovala:
Anton DAJČ, delegat krajevne skupnosti Zalog in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje priporoča skupščini podpisnikov samoupravnega sporazuma za financiranje programov krajevnih skupnosti, da krajevne skupnosti prispevajo 10 % sredstev, ki jih združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti za financiranje razvoja družbenega standarda v občini Ljubljana Moste-Polje.
2.	Krajevne skupnosti Moste, Vevče—Zg. Kašelj in Zalog se pogodbeno obvežejo za poseben prispevek za sofinanciranje objektov družbenega standarda, ki se grade na njihovem območju.
K6
Uvodno je dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979-80 obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Vlado OVČAR, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste,
Miro ŠKVORC, delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj, Anton DAJČ, delegat krajevne skupnosti Zalog,
Janez JANČAR, delegat krajevne skupnosti Zadvor in Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti so glasno sprejeli naslednji
SKLEP:
komunalnih dejavnosti iz vseh virov, kot tudi poročilo o tem, kaj je bilo za zbrana sredstva opravljeno.
4.	Izvršni svet predlaga dopolnitev zadnjega odstavka 3. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev tako, da se namesto pike doda besedilo: „na račun komunalnih skupnosti po posebni pogodbi".
5.	Sredstva za vzdrževanje železniških podhodov je zagotoviti v letu 1979 pri Komunalni skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje.
K8
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v predloženem besedilu skupaj s priporočilom, da se pripombe iz razprave upoštevajo pri daljšem načrtovanju.
K7
Uvodno je osnutek programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje.
V razpravi so sodelovali:
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti in
Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema program opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževrnja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih stori-tev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 v predloženem besedilu skupaj s stališči izvršnega sveta skupščine občme sprejetimi na 21. seji dne 31. oktobra 1978 1
Uvodno je predlog odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skiroščine občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K9
Uvodno je predlog odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K10
Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Izvršni svet ugotavlja, da programiranje komunalnih dejavnosti in združevanje sredstev za opravljanje komunalnih dejavnosti ne poteka tako, kot določajo:
-	Republiški zakon o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 24/75)
-	Družbeni dogovor o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti na območju ljubljanskih občin
-	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in
-	Statut Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje ter vztraja, da se skupščini občine predloži za leto 1979 v potrditev celovit program razvoja komunalnih dejavnosti in združevanja sredstev, kot izhaja iz določil III. poglavja Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske Komunalne skupnosti.
2.	Izvršni svet naroča občinski komunalni skupnosti, da mu predloži poročilo za pretečeno obdobje o povečanem obsegu sredstev, zbranih po spreje.i prispevni stopnji 0,93. Ob sprejemanju odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje v II. polletju 1978 je bilo namreč prezentirano, da se bo po prispevni stopnji 0,93 zbralo v drugem polletju 1978 83,3 milijone din, skupaj s proračunskimi sredstvi pa bo za kolektivno komunalo v letu 1978 namenjenih 126,8 milijonov din. Izvršni svet ob tem ugotavlja, da v predloženem gradivu ni dan točen prikaz nominalnega povečanja sredstev, ker se za leto 1979 načrtuje program v višini 205.391.000 din, pri čemer soglaša, da so s programom predvidene cene za 5 % višje od cen v letu 1978. Za več zbrana sredstva, kot bo znašal porast cen, morajo biti kvalitetneje ali v večjem obsegu izvršene naloge posebej opredeljene.
3.	Krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela morajo dobiti v javni razpravi na vpogled celoten program
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu.
Kil
Uvodno je podal informacijo o izgradnji prizidka k osnovni šoli ,,Leopolda MAČKA-Boruta" Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Miro ŠKVORC, delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj Emil GOSTlC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša:
1.	da se izgradnja prizidka k osnovni šoli »Leopolda MACKA-Boruta" financira iz sredstev proračuna.
2.	Skupnost samoprispevka II. najame za skupščino občine posojilo pri Ljubljanski banki.
3.	Prenese se investitorstvo za izgradnjo celotnega prizidka na Skupnost samoprispevka II.
4.	Sklene se pogodba o zagotavljanju sredstev v 3 letnih anuitetah med skupščino občine in Skupnostjo samoprispevka II tako, da prvo anuiteto skupščina občine zagotovi v letu 1979 v višini 4,000.000 din.
K12
Uvodno je predlog sklepa o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Rast obrazložil Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine.
V razpravi so sodelovali:
Emil GOSTlC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in
Vlado OVČAR, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje) sprejema sklep o spremembi sklepa o dodelitvi gozdov v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana in Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Rast v predloženem besedilu.
imenuje
žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu: predsednik: Avgust VIŽINTIN namestnik predsednika: Robi DELORENZO člani: Maks BURGAR Branka JADEK Franc KOLMAN Alojz NARDIN Zlata PIRNAT Janez PLEMELJ Zdenka SEKREŠ Ljubo ZABUKOVEC Boštjan ZGONC
Tajnik žirije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
2.	Žirija je dolžna opraviti svoje naloge v skladu z določili odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje.
K13
Uvodno je predlog sklepa o pooblastilu Staninvestu za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Pavla ZUPANČIČ, delegatka krajevne skupnosti Lipoglav,
Dušan PETKOVIČ, delegat krajevne skupnosti Polje,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora Komunalne skupnosti,	\
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Anton URBIČ, predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in
Vlado OVČAR, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o pooblastilu Staninvestu za opravljanje strokovnega nadzorstva nad gradnjo objektov za trg v predloženem besedilu.
K14
Uvodno je predlog sklepa o dodatnem odstrelu divjadi lovske družine Laze obrazložil Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine.
V	razpravi so sodelovali:
Franc ŽIDAN, delegat krajevne skupnosti Besnica,
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo pri skupščini občine.
Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o dodatnem odstrelu divjadi lovske družine Laze v predloženem besedilu.
KIS
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 v predloženem besedilu.
K16
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji * SKLEP:
l.	Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za izvršitev razpisa in izdelavo predloga za podelitev priznanj občine
K17
Delegatskih vprašanj ni bilo.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni prijavil za besedo, je predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine ob 19,35 uri zaključil sejo zbora krajevnih skupnosti.
SEKRETAR
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Tatjana JURCA-COLARIČ	PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
________________________i________________________/
ZAPISNIK
6.	seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 16. novembra 1978 s pričetkom ob
16,30	v sejni sobi št. 73/II skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Pred začetkom ločenih sej zborov skupščine občine so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v sejni dvorani poslušali uvodno obrazložitev k OSNUTKU SMERNIC ZA URESNIČEVANJE ZDRUŽENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979,
OSNUTKU SMERNIC O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA LJUBLJANE 1976-1980 ZA LETO 1979,
PREDLOGU ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI DOKUMENTOV ..LJUBLJANA 2000’ * in
PREDLOGU ODLOKA O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA S PROSTORSKIM PLANOM OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE OD 1981 DO LETA 1985,
ki jo je podal Jože KAVClC, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končanih uvodnih obrazložitvah so delegati zborov skupščine občine nadaljevali ločene seje zborov.
Sejo družbenopolitičnega zbora je otvorila in vodila Erika BAClC -ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Predsednica družbenopolitičnega zbora je predlagala delegatom naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 5. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18. 9. 1978
3.	Osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979
4.	Osnutek smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 za leto 1979
5.	Predlog odloka o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000* ’
6.	Predlog odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje od 1981 do leta 1985
7.	Poročilo o delu Razvojno gospodarske skupnosti
8.	Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar—oktober 1978 (samoprispevek II)
9.	Poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste—Polje
10.	Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje s točo) v Pomurju
11.	Kadrovske zadeve:
a)	predlog za imenovanje ravnatelja OS „Vide Pregare"
b)	predlog za imenovanje v. d. ravnatelja OŠ Polje
c)	predlog za izvolitev:
—	komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti
t - ,, — komisije za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda
—	komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov
—	komisija za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov
12.	Delegatska vprašanja
Predlagani dnevni red so delegati soglasno sprejeli.
KI
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in
ugotovila:
Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 15 delegatov. Odsotni so 4 delegati in sicer:
Marjanca AGREŽ,
Angelca BUTENKO,
Franc KOLMAN in Milan PAUNOVIČ.
Družoenopolitični zbor je sklepčen.
K 2
Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali predlog zapisnika 5 seje družbenopolitičnega zbora z dne 18. septembra 1978.
V razpravi sta sodelovala:
Tone PODOBNIK in Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste— Polje na zapisnik 5. seje družbenopolitičnega zbora z dne 18. septembra 1978 nima pripomb in ga v celoti potrjuje.
K 3
Uvodno obrazložitev osnutka smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979 je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in so jo delegati družbenopolitičnega zbora poslušali pred pričetkom seje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
V razpravi so sodelovali:
Tone PODOBNIK, Fran MANDELJC,
Alojz NARDIN,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Anton KOROŠEC,
Robi DELORENZO,
Slavko GERLICA,
Jože LESKOVŠEK,
Erika RAČIČ—ŠIFT in Ciril JERIHA.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 naslednje
pripombe:
—	v poglavju I. Temeljne naloge se naj doda točka 16 in sicer: potrebno bo nadaljevati priprave za poenostavitev in pospešitev postopka za pridobivanje lokacijske dokumentacije.' ‘
—	v poglavju III. Temeljne naloge po posameznih dejavnostih se naj pri podpoglavju Trgovina doda nova alinea: ..Delovna organizacija Kurivoprodaja načrtuje v začetku leta 1979 pričetek gradnje prodajnega centra (upravne zgradbe, skladiščni objekti, nastavne tehtnice in ureditev deponij) v coni MP 2 ob Kajuhovi in Letališki cesti.’ 1
—	v istem poglavju pri 3. Komunalno gospodarstvo v točki b) se naj pod drugo alineo doda: „in izdelava projektne naloge za izgradnjo in ureditev prehoda preko železniške proge Lju-bljana—Zalog na Pokopališki cesti.’ ’
—	v istem poglavju pri 5. Kadrovska politika je potrebno navesti, da naj se rast zaposlovanja zmanjša ter stalno spremlja.
—	sproži se naj širša politična akcija za izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih samoupravnih sporazumov.
2.	Javna razprava o osnutku smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 se naj zaključi do 9. decembra 1978.
K 4
Uvodno obrazložitev osnutka smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976—1980 za leto 1979 je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in so jo delegati družbenopolitičnega zbora poslušali pred pričetkom seje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
V razpravi sta sodelovala:
Janez JAGODIČ in Anton KOROŠEC.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane 1976-1980 za leto 1979 naslednje
pripombe:
1.	Povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva Ugotavljamo naslednje neskladje: Rast osebnih dohodkov z ozirom na rast produktivnosti ne more bistveno zaostajati ob dejstvu, da bodo sredstva za družbene dejavnosti rasla skladno z rastjo dohodka.
2.	Med strateško pomembne naloge v letu 1979 vnesti:
—	,,organizirati potencialne investitorje (poslovna skupnost), dokončno opredeliti program EITS cone Dolsko, definirati makrolokacijo znanih investitorjev in dogovoriti faznost izgradnje objektov s komunalno infrastrukturo, vključno z lokacijo JE"
—	družbeno prehrano
—	družbeno samozaščito in ljudsko obrambo izpustiti pa naslednjo alineo: •
—	,.organiziranje in kadrovsko usposobitev regionalne gospodarske zbornice”
4.	1. Industrija
Zadnjo alineo popraviti in naj glasi:
—	„Teol bo v prvem četrtletju 1979 preučil možnost izgradnje proizvodne linije za tealin na obstoječi lokaciji in bo v primeru pozitivnih ugotovitev v proizvodni liniji začel z delom sredi leta 1979. Če bodo ugotovitve negativne, bo preučil ekonomsko upravičenost gradnje in na dislociranem mestu,
dodati novo alineo:
,4NDOS bo začel z izgradnjo objektov in opremljanjem za razširitev proizvodnje viličarjev v prvem polletju 1979. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno do marca 1979.
4.	2. Agroživilstvo in preskrba prebivalstva
druga alinea: namesto dosedanjega besedila navesti:
—	„Treba je zagotoviti družbeno ekonomske pogoje za proizvodnjo mleka’ ’.
4.	3. Trgovina
Splošna ugotovitev:
Investicijska vlaganja v prodajno mrežo se širijo na ostala področja ob tem, da se maloprodajne zmogljivosti na področju občin Ljubljane ne gibljejo skladno z rastjo novih potreb.
Dodati novo alineo:
- „V stanovanjski soseski MS 4,5 Fužine zagotoviti vzporedno z gradnjo soseske izgradnjo sekundarnega trgovskega centra I, pri čemer je treba upoštevati odprtost tržišča.
4.	4. Gostinstvo in turizem Dodati:
- »Sočasno z izgradnjo stanovanjske soseske v Fužinah utrditi s pristojnimi organizacijami in skupnostmi sanacijski program gradu Fužine, zagotoviti sredstva ter pričeti z realizacijo sanacije”.
4.	7. Promet in zveze
Ceste
dodati:
- »priprava investicijsko-tehnične dokumentacije in pridobitev zemljišča za štiripasovno Zaloško cesto v odseku Kajuhova -
podvoz v Zalogu v skladu z dinamiko izgradnje cestnega omrežja Ljubljana v srednjeročnem programu 1976—1980’
_,v drugi polovici leta pričeti z izgradnjo štiripasovne Šmartinske este v odseku križišče Pokopališka — obvoznica”.
ceste v PTT dodati:
— »Glede na izgradnjo stanovanjske soseske Fužine, obrtno servisne cone MM 4 in programa ob Litijski cesti bo potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo za izgradnjo PTT Fužine in RACT Fužine’ \
Promet
V zvezi z športnim letališčem na koncu dodati:
- »ter takoj začasno preseliti Aeroklub »Stanko Bloudek’ \ dokler novo letališče ne bo zgrajeno'
Predlog utemeljujemo s tem, da je zemljišče, ki ga v MP-3 uporablja Aeroklub, s pogodbo med SOSESKO in ŽG Ljubljana dodeljeno za izgradnjo železniškega kontejnerskega terminala, kije v programu 1979.
6.1. Urbanizacija in varstvo okolja dodati:
-	»izdelati in sprejeti novelacijo GUP in UP na podlagi usklajenih regulacijskih načrtov vseh ljubljanskih občin in noveliranih urbanističnih redov’ \
-	»zagotoviti lokacijo za preselitev vojašnice Fužine’
-	»utrditi lokacijo in celoten program stadiona tehnične kulture ob sotočju Save in Ljubljane (Zeleni gaj)
-	»opraviti raziskovalno nalogo o pogojih bivanja v krajevni skupnosti Zalog glede na onesnaževanje okolja (Koteks-Tobus, Perutnina, Ranžirna postaja, Petrol, Kanalizacija)”.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste— Polje sprejema odlok o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000’ * v predloženem besedilu.
K 6
Uvodno obrazložitev predloga odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in so jo delegati družbenopolitičnega zbora poslušali pred pričetkom seje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od 1981 do leta 1985 v predloženem besedilu.
K 7
Uvodno je poročilo o delu Razvojno gospodarske skupnosti obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Anton KOROŠEC, Tone PODOBNIK, Jože LESKOVŠEK in Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o delu Razvojno-gospodarske skupnosti v predloženem besedilu.
2.	Zaključki poročila o delu Razvojno-gospodarske skupnosti se naj smiselno vključijo v smernice za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979.
3.	V zvezi s sprejemanjem oziroma pristopanjem k samoupravnim sporazumom je potrebno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstvom TOZD Yulon opraviti razgovor.
6. 2. Stanovanjsko gospodarstvo v prvo alineo dodati: — »MS 12/2 Nove Jarše’ ’.
Predlog utemeljujemo s tem, da je izgradnja stanovanjske soseske Nove Jarše MS 12/2 vključena v srednjeročni plan občine in mesta in se gradnja že izvaja, na strani 12 alinea7 dodati:
»Na območju občine Ljubljana Moste-Polje nadaljevati akcijo za odpravo barakarstva z odstranitvijo naselja (21 barak) ob Žitu"1
6. 3. Komunalno gospodarstvo na strani 12 dodati novo alineo:
-	»Zveza komunalnih skupnosti in S KIS občin izdelajo sanacijske programe izgradnje komunalnih naprav na območjih koncentrirane nedovoljene gradnje, ki bodo z novelacijo GUP prekvalificirana v območja stanovanjske graditve’ ’.
K mestnemu potniškemu prometu na str. 12 dodati:
—	»Povezati sosesko Nove Jarše s centrom Most in industrijsko cono MP-3 vključiti v omrežje mestnega potniškega prometa’ ’.
8. 1. Varnost in družbena samozaščita Opredeliti nosilce.
K 5
Uvodno obrazložitev predloga odloka o obvezni pripravi dokumentov »LJUBLJANA 2000’ ’ je podal Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in so jo delegati družbenopolitičnega zbora poslušali pred pričetkom seje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
V razpravi je sodeloval Anton KOROŠEC.
K 8
Uvodne obražložitve poročila operativnega odbora za izgradnjo objektov družbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 (samoprispevek II) ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Slavko GERLICA, Anton KOROŠEC, Tone PODOBNIK, Božidar TONI, Brigita BLAJ, Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, in Franc MANDELJC,	»
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov dnižbenega standarda za obdobje januar-oktober 1978 (samoprispevek II) v predloženem besedilu skupaj z oceno uresničevanja programa II. samoprispevka in stališči predsedstva Občinske konference SZDL z dne 24. oktobra 1978 v predloženem besedilu.
2.	V primeru ugotavljanja splošnega interesa za izgradnjo VVZ Hrušica se naj organizira razgovor s predstavniki krajevne skupnosti Hrušica—Fužine o možnosti nove lokacije.
K 9
Uvodno je poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o delu Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Pofle v predloženem besedilu.
K 10
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o uporabi.sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje in toča) v Pomurju ni bilo!
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic naravne nesreče (neurje in toča) v Pomurju v predloženem besedilu.
Kil
KADROVSKE ZADEVE
Uvodne obrazložitve predloga sklepa za imenovanje ravnatelja osnovne šole Vide Pregare ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbeno politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje imenuje
Agno KRASNIK - TOMAŠIČ, roj. 14. 7. 1939, profesorica, stanujoča Ljubljana, Pohorskega bataljona 167, za ravnatelja osnovne šole Vide Pregare s 1. novembrom 1978.
Uvodne obrazložitve predloga sklepa za imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
imenuje
Pavla ŠRAMLJA, roj. 10. 4. 1925, stanujoč Polje c. XXXVII/10c za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole Polje s 1. novembrom 1978.
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Ciril JERIHA, Stane BREZOVAR, - sekretar družbenopolitičnega zbora, in Erika RAČIČ—ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti v naslednjem sestavu:
1.	Miro VUJINOVIČ, delegat zbora krajevnih skupnosti
2.	Karel ŠKARJA, delegat zbora krajevnih skupnosti
3.	Jože PLETERSKI, delegat zbora združenega dela
4.	Zdenka ZALAR, delegat zbora združenega dela
5.	Ciril JERIHA, delegat družbenopolitičnega zbora
6.	Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora
7.	Vinko FRANJO, delegat občinskega sindikalnega sveta
8.	Peter ŠTERK, delegat OK ZKS
9.	Ludvik URE KAR, delegat OK SZDL
10.	Dušan PIRC, delegat SIS za telesno kulturo
11.	Peter ERJAVEC, delegat SIS za kulturo
12.	Ljuba NOVAK, delegat SIS za izobraževanje
13.	Ernest MALIK, delegat SIS za otroško varstvo
14.	Jože ZUPANČIČ, delegat komunalne skupnosti
15.	Ciril TRAVEN, delegat samoupravne stanovanjske skupnosti
Tajnik komisije: sekretar zbora krajevnih skupnosti skupščine občine
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za oprostitev plačila samoprispevka II o financiranju gradnje objektov družbenega standarda v naslednjem sestavu:
1.	Predsednik: Bernarda MIHELIČ, delegat krajevne skupnosti Šmartno
2.	Namestnik predsednika: Janez BENČINA, delegat Gostinsko podjetje Moste
3.	Člani: Ivanka DEBELJAK, krajevna skupnost Kodeljevo
4.	Roman KLEŠNIK, krajevna skupnost Zalog
5.	Marija ROVANŠEK, krajevna skupnost Zelena jama
6.	Alojz MOŽINA, krajevna skupnost Besnica
7.	Marta SKEDELJ, Center za socialno delo
Tajnik komisije: svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov v naslednjem sestavu:
1.	Predsednik: Andrej ALAUF, delegat krajevne skupnosti Besnica
2.	Namestnik predsednika: Jože ZAJŠEK, delegat Papirnice Vevče
3.	Člani: Miro TEKALEC, delegat krajevne skupnosti Klopce
4.	Franc ŠKRJANC, delegat SIS krajevne skupnosti Zalog
5.	predstavnik Centra za socialno delo
Tajnikkomisije: svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine
Uvodne obrazložitve predloga za izvolitev komisije za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov ni bilo. Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
izvoli
komisijo za obravnavo pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov v naslednjem sestavu:
1.	Predsednik: Ciril ZUPANČIČ, delegat krajevne skupnosti Dolsko
2.	Namestnik predsednika: Rudi KOCJANČIČ, delegat Emona Zalog
3.	Člani: Antonija BERČIČ, delegat krajevne skupnosti Zadvor
4.	Anica GIRANDON, krajevna skupnost Zadobrova—Sneberje
5.	predstavnik Centra za socialno delo
Tajnik komisije: svetovalec za krajevne skupnosti skupščine občine
K 12
Delegatskih vprašanj ni bilo.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica družbenopolitičnega zbora ob 19,40 zaključila 6. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR
PREDSEDNICA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Erika RAČIČ -ŠIFT
ZAPISNIK
7.	seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 23. novembra 1978 s pričetkom ob 12 uri v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1
Sejo je otvorila in vodila Erika RAČIČ—ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Pred obravnavo predloga dnevnega reda za 7. sejo družbenopolitičnega zbora je predsednica družbenopolitičnega zbora predlagala delegatom, da se 2. točka dnevnega reda, to je
OSNUTEK ZAKONA O SKUPNIH OSNOVAH SVOBODNE MENJAVE DELA umakne.
Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:~
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na podlagi ustave SFRJ
3.	Osnutek aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1979 do 1980
4.	Osnutek programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 ter osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev
5.	Predlog odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste—Polje v vojni
6.	Predlog odloka o stalnih blagovnih rezervah občine Ljubljana Moste—Polje
7.	Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani
8.	Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978
9.	Predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje
10.	Delegatska vprašanja
KI
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in
ugotovila:
Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 12 delegatov.
Odsotnih je 7 delegatov in sicer:
Brigita BLAJ, Janez JAGODIČ, Ciril JERIHA, Nina JEVŠNIK, Franc KOLMAN, Tone PODOBNIK in Marko PRIMOŽIČ.
Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna.
Navzoči vabljeni:
Matjan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine in
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne
skupnosti.
K 2
Uvodno je osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na podlagi ustave SFRJ obrazložil Slavko GERLICA, podpredsednik OK SZDL Ljubljana Moste-Polje.
V razpravi so sodelovali: Franc MANDELJ, Joža CERAR, Angelca BUTENKO, Alojz NARDIN, Slavko GERLICA in Erika RAČIC-ŠIFT.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpira pripombe, predloge in mnenja in stališča zbora občin in družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije na osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti na podlagi
Ustave SFRJ v predloženem besedilu ter sklepe in stališča VII. seje Občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje v zvezi z analizo in oceno obiskov v krajevnih skupnostih občine ob akciji „91 KS“ v predloženem besedilu.
K 3
Uvodno je predlog dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1979-1980 obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Jože LESKOVŠEK, Janez LAH, Franc MANDELJC, Angelca BUTENKO, Anton KOROŠEC in Erika RAČIČ-ŠIFT.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste —Polje soglaša s predlogom dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1979 in 1980 in nanje nima pripomb.
2.	Družbenopolitični zbor je mnenja, da je potrebno v prihodnje delovnim ljudem in občanom posredovati v javno razpravo plane vseh samoupravnih interesnih skupnosti sočasno in pravočasno, da se na ta način zagotovi vsebinska, celovita in kvalitetna obravnava predlaganih dokumentov. Prav tako naj družbenopolitične organizacije posvetijo več pozornosti vsebinskim
vprašanjem in spremljanju izvajanja planov. Analizo izvajanja planov v preteklem letu je potrebno posredovati družbenopolitičnemu zboru v predhodno obravnavo pred obravnavanjem osnutkov dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti.
K 4
Uvodno je predlog programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 ter osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti.
V	razpravi so sodelovali: Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Franc MANDELJC in Anton KOROŠEC.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP.
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ima na predlog programa opravljanja kolektivnih komunalnih storitev vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju mesta Ljubljane, ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti za leto 1979 in 1980 in na predlog samoupravnega sporazum o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1979 in 1980 naslednje
pripombe:
1.	Družbenopolitični zbor ugotavlja, da programiranje komunalnih dejavnosti in združevanje sredstev za opravljanje komunalnih dejavnosti ne poteka tako, kot določajo:
—	Republiški zakon o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 24/75)
—	Družbeni dogovor o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti na območju ljubljanskih občin
—	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in
—	Statut Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje ter vztraja, da se skupščini občine predloži za leto 1979 v potrditev celovit program razvoja komunalnih dejavnosti in združevanja sredstev, kot izhaja iz določil III. poglavja Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske Komunalne skupnosti.
2.	Družbenopolitični zbor naroča občinski komunalni skupnosti, da mu predloži poročilo za pretečeno obdobje o povečanem obsegu sredstev, zbranih po sprejeti prispevni stopnji 0,93. Ob
sprejemanju odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste—Polje v II. polletju 1978 je bilo namreč posredovano, da se bo po prispevni stopnji 0,93 zbralo v drugem polletju 1973 83,3 milijone din, skupaj s proračunskimi sedstvi pa bo za kolektivno komunalo v letu 1978 namenjenih 126,8 milijonov din. Družbenopolitični zbor ob tem ugotavlja, da v predloženem gradivu ni dan točen prikaz nominalnega povečanja sedstev, ker se za leto 1979 načrtuje program v višini 205.391,00 din, pri čemer soglaša, da so s programom predvidene cene za 5 % višje od cen v letu 1978. Za večja zbrana sedstva, kot bo znašal porast cen, morajo biti kvalitetneje ali v večjem obsegu izvršene naloge posebej opredeljene.
3.	Krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela morajo dobiti v javni razpravi pa vpogled celoten program komunalnih dejavnosti iz vsen virov, kot tudi poročilo o tem, kaj je bilo za zbrana sedstva opravljeno.
4.	Družbenopolitični zbor predlaga dopolnitev zadnjega dostavka
2.	člena samoupravnega sporazuma o združevanju sedstev tako, da se namesto pike doda besedilo: ,,na račun komunalnih skupnosti po posebni pogodbi11.
K 5
Predlog odloka o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v vojni je prebral Marjan MOŠKRlC, predsednik sveta za ljudsko obramo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine. Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o organizaciji in delovanju predsedstva, izvršnega sveta ter upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v vojni v predloženem besedilu.
K 6
Uvodno je predlog odloka o stalnih blagovnih razervah občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik sveta za ljudsko obrambo,varnost in družbeno samozaščito skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o stalnih blagovnih rezervah občina Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 7
Uvodno je predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani obrazložila Erika RAČIČ-ŠIFT, predsednica družbenopolitičnega zbora.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu.
K 8
Uvodno obrazložitev predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 v predloženem besedilu.
K9
Uvodno obrazložitve predloga sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za izvršitev razpisa in izdelavo predloga za podelitev priznanj občine
imenuje
žirijo za priznanja občine v naslednjem sestavu:
—	predsednik: Avgust VIŽINTIN, Ljubljana, Ulica bratov Rozmanov 4
—	namestnik predsednika: Robi DELORENZO, Ljubljana Polje, Polje C. V/3
—	člani: Maks BURGAR, Ljubljana, Zaloška 83 Branka JADEK, Ljubljana, Ob Ljubljanci 124 Franc KOLMAN, Ljubljana, Sattnerjeva B/12 Alojz NARDIN, Ljubljana, Kvedrova 26
dr. Zlata PIRNAT, Ljubljana, Prištinska 18
Janez PLEMELJ, Ljubljana, Prevalj 23 a
Zdenka SEKEREŠ, Ljubljana Šentvid, Ulica 15. maja 19
Ljubo ZABUKOVEC, Ljubljana Polje, Polje C. XVIII/4
Tajnik žirije: Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega
zbora.
K 10
Delegatskih vprašanj ni bilo.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče več javil za besedo, je predsednica družbenopolitičnega zbora ob 14,35 zaključila 7. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR
PRFDSFDNICA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Erika RAClC - ŠIFT
BELEŽKE:
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
ZAPISNIK
8.	skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 14.. decembra 1978 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Skupno zasedanje je otvoril in vodil ing. Marjan GOSTINČAR, podpredsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCA, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Eriko RAČIČ—ŠIFT, predsednico družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Podpredsednik skupščine občine je delegatom predlagal spremembo predloga dnevnega reda in sicer tako, da se predlagani dnevni red razširi z dodatno točko in sicer:
- predlog družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani,
ki se uvrsti na dnevni red kot 3. točka.
Po takem sklepu je podpredsednik skupščine občine predlagal delegatom naslednji
dnevni red :
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Osnutek dogovora o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje
3.	Predlog družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani
4.	Poročilo o devetmesečni realizaciji proračuna občine Ljubljana Moste—Polje v letu 1978
5.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1978
6.	Predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste—Polje vi. tromesečju 1979
7.	Predlog odloka o spremembi odloki o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
8.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 - Štepanjsko naselje
9.	Osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite
10.	Osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
11.	Predlog odloka o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
12.	Predlog sklepa o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje
13.	Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani
14.	Predlog sklepa o imenovanju javnega tožilca in namestitev javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
15.	Delegatska vprašanja
Predlagani dnevni red so delegati soglasno sprejeli.
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	Franca ŽUŽKA, delegata XIII. konference delegacij - Intereuropa,
2.	Ivana DRAGARJA, delegata XVIII. konference delegacij — Izo-lirka in
3.	Stojana VUKAJLOVIČA, delegata X. konference delegacij — ŽG — Gradbeno podjetje.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je ko-uisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 26 delegatov.	.
Odsotnih je 13 delegatov in sicr:
1 delegat III. konference delegacij — Žito,
1 delegat VIL konference delegacij — Papirnica Vevče,
1 delegat VIII. konference delegacij - Emona mesna industrija,
1 delegat XI. konference delegacij — SAP-Viator,
1 delegat XV. konference delegacij — Tehnika,
1 delegat XX. konference delegacij - Emona - Blagovni center,
1 delegat XXI. konference delegacij - Obloga slikoplastika,
1 delegat XXII. konference delegacij - Figovec,
1 delegat XXIII. konference delegacij - HP,
1	delegat XXVI. konference delegacij - Staninvest,
2	delegata XXVII. konference delegacij - Kmetijska zadruga in 1 delegat XXX. konference delegacij — Klinični center.
Zbor združenega dela je sklepčen.
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Inko GORENČAN, delegatko krajevne skupnosti Moste,
2.	Mojco MAČEK, delegatko krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje in
3.	Cveto KOKALJ, delegatko krajevne skupnosti Dolsko.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti ima 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 23 delegatov.
Odsotni so 4 delegati in sicer:
1 delegat krajevne skupnosti Klopce,
1 delegat krajevne skupnosti Nove Jarše,
1 delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje in 1 delegat krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj.
Komisija ugotavlja, da je seja zbora krajevnih skupnosti sklepčna.
Stalna komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in
ugotovila:
Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 15 delegatov.
Odsotni so 4 delegati in sicer: Janez JAGODIČ, Franc KOLMAN, Anton KOROŠEC in Božidar TONI.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine,
Miran MAVRIČ, šef odseka za finance skupščine občine,
Marko LOKAR, predsednik odbora za kmetijsko in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine,
Mitja GARTNER, svetovalec za civilno zaščito v oddelku za ljudsko obrambo skupščine občine,
Janez KRŽMANC, predsednik izvršnega odbora skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje,
Albin BENVENUTI, delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane,
Vlastimir KJTANOVIČ, predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega varstva.
K 2
Uvodno je osnutek dogovora o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine, ter sočasno seznanil delegate z delovnimi tezami odloka o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje.
V	razpravi so sodelovali:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela,
Franci BRICELJ, član izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprčjeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imajo na osnutek dogovora o družbenih svetih naslednjo
pripombo:
družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje ter družbeni svet za vprašanja političnega sistema naj sestavljajo različni udeleženci v delu sveta. Razmisli se naj, da se v družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje vključita še občinska kmetijska zemljiška skupnost in občinska komunalna skupnost.
2.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor podpirajo v 6. členu drugo varianto.
3.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pozivajo vse udeležence v dele sveta, da do 5. januarja 1979 obravnavajo osnutek dogovora o družbenih svetih občine Ljubljana Moste-Polje.
K 3
Uvodno je predlog družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Inka GO REČ AN, delegatka krajevne skupnosti Moste,
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Tone PODOBNIK, delegat družbenopolitičnega zbora in Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo družbeni dogovor o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani v predloženem besedilu.
2.	Za podpisnika družbenega dogovora pooblaščajo zbori skupščine občine Marjana MOSKR1CA, predsednika skupščine občine.
K 4 in 5
Delegati so se dogovorili, da bodo 4. in 5. točko dnevnega reda obravnavali skupaj.
Nato je Štefan TOPLAK, član izvršnega sv^ta skupščine občine, uvodno obrazložil poročilo o desetmesečni realizaciji proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1978 in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978.
V	razpravi sta sodelovala:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti in Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine »;i u. Ljubljana	te—Polje sprejemajo
poročilo o desetmesečni . ealizaciji proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1978 v predloženem besedilu in nanj nimajo pripomb.
Nato so delegati zbora združenega dela »oglasno, delegati zbora
krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 v predloženem besedilu.
K 6
Uvodno je predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. tromesečju 1979 obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. tromesečju 1979 v predloženem besedilu z naslednjim
popravkom:
2. člen se pravilno glasi: ..Razporeditev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 25 % razporejenih sredstev za preteklo leto.
K 7
Uvodno je predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obrazložil Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi sta sodelovala:
Cvetka KOKALJ, delegatka krajevne skupnosti Dolsko in Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine sprejemajo odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v predloženem besedilu.
i K 8
Uvodno je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — »tepanjsko naselje obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi je sodeloval Sreten RADI VOJČEVlC, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejamajo odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 3/2 in MS 112/1 — Štepanjsko naselje v predloženem besedilu.
K 9
Uvodno je osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite obrazložil Mitja GARTNER, svetovalec za civilno zaščito v oddelku za ljudsko obrambp skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Janez AVSEC, delegat krajevne skupnosti Zalog,
Mitja GARTNER, svetovalec za civilno zaščito skupščine občine in Vlado VIDIC, delegat krajevne skupnosti Zalog.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imajo na osnutek odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite naslednje
•	pripombe:
—	4. člen odloka se naj v celoti črta;
—	7. člen zadnja alinea: zaradi specifičnosti enote za uničenvanje eksplozivnih teles, je ustanavljanje take enote zna občinski ravni vprašljivo, saj tovrstnih strokovnjakov primanjkuje;
—	11. člen prvi odstavek: odgovornost občinskega štaba za civilno zaščito po strokovni plati do mestnega štaba in obratno ni opredeljena. Manjka tudi določba, ki bi zavezovala mestni štab za nudenje strokovne pomoči občinskemu štabu in določala, kakšna naj bi ta pomoč bila.
—	11. člen dragi odstavek: navedba uradnega lista se naj črta.
—	v 12. členu se naj doda, da se v krajevnih skupnostih ustanovi tudi enota za asanacijo terena.
K 10
Uvodno je osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali obrazložil Marko LOKAR, predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imajo na osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali naslednjo
pripombo:
v S. in 17. členu odloka se naj starost psov s treh mesecev sprmeni na štiri mesece.
Kil
Uvodne obrazložitve predloga odloka o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za prevenitvo in vzgojo v cestnem prometu ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo odlok o ustanovitvi, nalogah, načinu dela in sestavi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v predloženem besedilu.
K 12
Uvodno je predlog sklepa o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Janez KRŽMANC, predsednik izvršnega odbora skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 13 in 14
Delegati so se dogovorili, da bodo 13. in 14. točko dnevnega reda obravnavali skupaj.
Nato je Slavko GERLICA, predsednik Občinske konference SZDL, uvodno obrazložil predlog sklepa o izvolitvi sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in predlog
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo sklep o izvolitvi sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani v predloženem besedilu in z obrazloženimi popravki.
Nato so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo sklep o imenovanju javnega tožilca in namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilca v Ljubljani v predloženem besedilu skupaj z naslednjo
dopolnitvijo:
Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenuje tudi Zdenko VERSTOVŠEK, dipl. pravnik, dosedaj javni tožilec na Vmniki.
KIS
DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili:
1 pismeno vprašanje XII. konferenca delegacij - BTC,
1 pismeno vprašanje delegacija krajevne skupnosti Dolsko in 1 pismeno vprašanje delegacija krajevne skupnosti Lipoglav.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je podpredsednik skupščine občine ob 19,10 zaključil 8. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Stane BREZOVAR
PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan GOSTINČAR
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI •	Danilo JURCA
PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Erika RAClC-ŠIFT
ZAPISNIK
9.	skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bilo dne 28. decembra 1978 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani\ skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Skupno zasedanje je otvoril in vodil Maijan MOŠKRIČ, predsednik občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCA, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Eriko RAČIČ—ŠIFT, predsednico družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Pred začetkom zasedanja so predstavniki pionirjev v imenu Zveze •pionirjev in Zveze prijateljev mladine občine Ljubljana Moste-Polje delegatom, predsednikom zborov in predsedniku skupščine občine zaželeli uspešno in srečno Novo leto 1979.
Za čestitko se je v imenu vseh zahvalil predsednik skupščine občine.
Nato je predsednik skupščine občine predlagal delegatom spremembo predloga dnevnega reda in sicer tako, da se zaradi podaljšanja javne razprave 7., 8., 9., 10. in 11. točka predlaganega dnevnega reda prekvalificirajo v osnutek. Predlog dnevnega reda pa se razširi še z dodatno točko in sicer:
— predlog odločbe o razveljavitvi odločbe o ugotovitvi splošnega
interesa za izgradnjo VVZ Hrušica.
Po takem sklepu je predsednik skupščine občine predlagal delegatom naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Predlog smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979
3.	Ocena o sprejemu dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979 in 1980
4.	Ocena sprejemanja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980
5.	Predlog odloka o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979
6.	Predlog sklepa o soglasju k cenam storitev vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979
7.	Program za delo v stanovanjskem gospodarstvu občine Ljubljana Moste-Polje
8.	Osnutek samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske MS MS 4/5 (Fužine) na območju občine Ljubljana Moste-Polje
9.	Osnutek samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske MS 12/2 Nove Jarše
10.	Samoupravno organiziranje uporabnikov stanovanjskih objektov kot pogoj za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu
11.	Predlog osnov za načrt prehoda na ekonomske stanarine v Ljubljani
12.	Predlog sklepa o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju
13.	Predlog sklepa o najetju garancije za zagotovitev sredstev za izgradnjo Postaje milice v Polju
14.	Predlog sklepa za mnenje k razrešitvi individualnega poslovodnega organa DO „EUux“
15.	Predlog odločbe o razveljavitvi odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo WŽ Hrušica
16.	Delegatska vprašanja
Predlagani dnevni red so delegati soglasno sprejeli.
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1.	Alojza MOHARJA, delegata XV. konference delegacij - Tehnika,
2.	Draga BURJO, delegata XXIV. konference delegacij — Tiskarna Jože Moškrič,
3.	Magdo ARTNAK, delegatko XXVIII. konference delegacij — OŠ Kette—Murn.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 25 delegatov. Odsotnih je 14 delegatov in sicer:
1 delegat I. konference delegacij — Saturnus,
1 delegat IH. konference delegacij - Žito,
1	delegat VI. konference delegacij — Velana,
2	delegata VII. konference delegacij — Papirnica Vevče,
2 delegata IX. konference delegacij — ŽG,
1 delegat XIX. konference delegacij - Petrol,
1 delegat XXI. konference delegacjj — Obloga slikoplastika,
1 delegat XXII. konference delegacij — Figovec,
1	delegat XXVI. konference delegacjj - Staninvest,
2	delegata XXVII. konference delegaciji — Kmetijska zadruga in 1 delegat XXXIII. konference delegacij - obrtna dejavnost.
Zbor združenega dela je sklepčen.
V	komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Miho LJUBANOVIČA, delegata krajevne skupnosti Moste,
2.	Slavka CIMERMANA, delegata krajevne skupnosti Zalog in
3.	Marjeto KOSOVEL, delegatko krajevne skupnosti Polje.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 26 delegatov.
Odsoten je 1 delegat in sicer: 1 delegat krajevne skupnosti Kodeljevo.
Komisija ugotavlja, da je seja zbora krajevnih skupnosti sklepčna.
Stalna komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in
Ugotovila:
Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 12 delegatov. Odsotnih je 7 delegatov in sicer: Marjanca AGREŽ, Angelca BUTENKO, Slavko GERUCA, Ciril JERIHA, Nina JEVŠNIK, Anton KOROŠEC in Milan PAUNOVIČ. Družbenopolitični zbor je sklepčen;
Navzoči vabljeni:
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine,
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Aleš GOLJA, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva,
Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne stanovanjske skupnosti,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Andrej BARAGA, šef odseka za premoženjsko pravne zadeve skupščine občine,
Nada ŠKRABA, predstavnica DO „Ellux“.
K 2
Uvodno je predlog smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v letu 1979 obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Goran MEDAK, delegat IV. konference delegacij - Indos,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Slavka KERŽAN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine,
Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno, delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo smernice za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 v letu 1979 v predlo enem besedilu in z naslednjimi dopolnitvami:
V	poglavju II. Globalni okviri ekonomskega razvoja naj se predlagano besedilo predzadnje alinee nadomesti z besedilom:
-	zaposlovanje se bo v letu 1979 povečalo po stopnji 2 %-2,5 % pri čemer bo združeno delo z boljšo organizacijo dela omejilo nesorazmerno naraščanje neproizvodnega kadra v gospodarstvu in negospodarstvu. Vsako novo zaposlovanje mora spremljati tudi pozitivni ekonomski učinek, predvsem v obliki povečanja dohodka na zaposlenega delavca. Vsem že zaposlenim in novo-zaposlenim delavcem mora TOZD preskrbeti minimalne standarde za življenjske in kulturne razmere, prioritetno pa bivalne prostore.
V	poglavju 6. Družbene dejavnosti se v preambuli doda naslednje besedilo:
-	nadaljnji razvoj in samoupravno organiziranje družbenih dejavnosti;
-	vključitev v načrtovanje in preobrazbo usmerjenega izobraževanja.
V	poglavju Osnovno izobraževanje in vzgoja se doda naslednje besedilo:
-	dograjevanje družbenoekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja, tako da bo zagotovljen večji vpliv uporabnikov na izobraževanje;
-	čeprav ni vseh prostorskih in kadrovskih pogojev za uvedbo celodnevne osnovne šole, je treba uveljaviti nekatere pozitivne izkušnje celodnevne osnovne šole (svobodne aktivnosti, več zunanjih sodelavcev, društva in družbene organizacije motajo tudi postati izvajalci vzgojno izobraževalnega procesa);
-	izboljšanje materialnih pogojev prosvetnih delavcev; skupaj s stanovanjsko skupnostjo reševati stanovanjska vprašanja prosvetnih delavcev;
-	izboljšanje izobrazbene strukture prosvetnih delavcev; pospešiti kadrovsko štipendiranje študentov tudi iz združenih sredstev v skladu z novimi dokumenti, ki urejajo štipendijsko politiko v SR Sloveniji.
V	poglavju Telesna kultura se naj v zadnjem odstavku črta besedilo: športni objekti v planirani soseski Fužine.
V	poglavju znanstveno raziskovalno delo se predlagano besedilo dopolni z besedilom:
Občinsko raziskovalno delo bo temeljilo na:
-	ugotavljanju in opredeljevanju potreb po raziskovalni dejavnosti oziroma raziskovalnih rezultatih na svojem območju in v medobčinskih razmerjih ter povezovanju in usklajevanju teh potreb, raziskovalnih programov in raziskovalnih kapacitet TOZD in OZD med seboj in s skupnim raziskovalnim programom v Raziskovalni skupnosti Slovenije in področnih raziskovalnih skupnostih;
-	vprašanju raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanja občine ter uveljavljanju znanstvenega pristopa v oblikovanju in uresničevanju razvojne strategije občine;
-	populariziranju in stimuliranju množice izumiteljske in organizirane raziskovalne dejavnosti ter vseh oblik uveljavljanja njunih dosežkov, zlasti v šolah, TOZD in družbenopolitičnih skupnostih.
V	poglavju III. Temeljne naloge po posameznih dejavnostih, se za družbene dejavnosti pri skupnosti za zaposlovanje predlagano besedilo nadomesti z besedilom:
Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje bo v letu 1979 izvajala naloge v obsegu in vsebini svojega programa, ki je vsklajen z enotnimi minimalnimi standardi skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost bo opravljala naslednje naloge:
-	uveljavitev novega koncepta organiziranosti skupnosti in njenih samoupravnih organov v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom;
-	sprejem in uveljavitev samoupravnega sporazuma o minimalnih
standardih in pogojih zaposlovanja s posebnim ozirom na investicijska vlaganja;
-	vključevanje v pripravo planskih dokumentov - srednjeročnih do leta 1985 in dolgoročnih do leta 2000;
-	vključitev skupnosti v urejanje usmerjenega izobraževanja, še posebej z vidika usklajevanja poklicnega usmerjanja v občini;
-	ostale standardne naloge s področja analitike, posredovanja zaposlitev in socialne varnosti zaposlenih, poklicnega usmerjanja in štipendiranja.
2.	Na podlagi vseh dopolnil se naj izdela čistopis.
K 3
Uvodno je oceno o sprejemu dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979 do 1980 in predlog odloka o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1979 obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Miha LJUBANOVIČ, delegat krajevne skupnosti Moste,
Anton KAŠE, delegat V. konference delegacij — Yulon in Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata oceno o sprejemu dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979 in 1980 in odlok o prispevkih za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1979 v predloženem besedilu in z naslednjim
popravkom:
v 2. členu se stopnja za financiranje republiškega programa pravilno glasi 2,20 od prispevne osnove BOD-a.
K 4
Uvodno je oceno sprejemanja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 ter predlog odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti.
V razpravi sta sodelovala:
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata oceno sprejemanja samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev ter vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 ter odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 v predloženem besedilu.
K 5
Uvodno je predlog odloka o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 obrazložil Tone PODOBNIK, podpredsednik izvršnega odbora občinske skupnosti za varstvo pred požarom.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o financiranju
temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979 v predloženem besedilu.
K 6
Uvodno je predlog sklepa o soglasju k cenam storitev vzgojno-varstvenih organizacij v občini Ljubljana Moste—Polje za leto 1979 obrazložil Aleš GOLJA, predsednik izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva.
V	razpravi so sodelovali:
Ivan DREMELJ, delegat krajevne skupnosti Polje,
'Martina MENCINGER, delegatka XII. konference delegacij - BTC, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marjan MOSKRIČ, predsednik skupščine občine,
Aleš GOLJA, predsednik izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva,
Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dajeta soglasje k cenam storitev vzgojnovarstvenih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1979.
Nato so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z enim glasom proti in dvema vzdržanima glasovoma sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje predlagata, da se enotni rok pričetka veljavnosti cen storitev vzgojnovarstvenih organizacij predhodno uskladi v ljubljanskih občinah in mestu Ljubljani.
K 7 — 11
Delegati so se dogovorili, da bodo zadeve s področja stanovanjskega gospodarstva obravnavali skupaj.
Nato jih je Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne stanovanjske skupnosti uvodno obrazložil. V
V	razpravi so sodelovali:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne stanovanjske skupnosti in
Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIII. konference delegacij — Intereuropa.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imajo na osnutek zadev s področja stanovanjskega gospodarstva naslednje
pripombe:
1.	v programu za delo v letu 1979 v stanovanjskem gospodarstvu občine Ljubljana Moste-Polje naj se navede, kako bo samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje poskrbela za boljšo opremljenost hišnih svetov z opremo za reševanje in potrebe civilne zaščite iz v ta namen zbranih sredstev.
2.	V 28. členu osnutka samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske MS 4/5 (Fužine) so izvajalci del oziroma nosilci operativnega vodenja gradnje in priprave soseske preveč dokončno opredeljeni.
3.	V 4. točki 31. člena istega samoupravnega sporazuma so obveznosti zbora krajevnih skupnosti skupščine občine kot enega izmed podpisnikov sporazuma navedene kot operativne naloge in jih zbor krajevnih skupnosti ne bo mogel izvajati, zato se naj naloge drugače formulirajo.
4.	Pripombi k samoupravnemu sporazumu o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske MS 4/5 (Fužine) veljata tudi k
16.	členu in 4. točki 30. člena osnutka samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji soseske MS 12/2 Nove Jarše na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	Stroški poslovanja SDK, delovne skupnosti samoupravne stano-
vanjske skupnosti in Staninvesta znašajo 16 % celotne vrednosti stanarine in so v primerjavi s celotno vrednostjo stanarine preveliki.
6.	Sredstva, ki bodo zbrana z ekonomskimi stanarinami se naj bolj racionalno koristijo.
K 12
Uvodno je predlog sklepa o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglašajo, da se uporabijo še nedospele anuitete posojila za odpravo posledic potresa v Bosanski krajini, ki letno dospevajo v višini 12.844.200 din za dobo šest let (1979, 1980, 1981, 1982, 1983 in 1984), ker znaša skupno 77.065.200,00 din, namensko za zagotovitev manjkajočih sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju.
K 13
Uvodno je predlog sklepa o najetju garancije za zagotovitev sredstev za izgradnjo Postaje milice v Polju obrazložil Jože KAVČIČ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje kot investitor izgradnje Postaje milice v Polju najame garancijo pri Ljubljanski banki — podružnica Ljubljana za čas trajanja investicije v znesku 5.000.000 din.
K 14
Uvodno je predlog sklepa za mnenje k razrešitvi individualnega poslovodnega organa DO „ELLUX“ obrazložil Tone PODOBNIK, predsednik komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Božidar TONI, delegat družbenopolitičnega zbora,
Tone PODOBNIK, predsednik komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine,
Nada Škraba, Predstavnica DO „ELLUX“ in
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-
politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje odstavljajo individualni poslovodni organ ELLUX-a tov. ROŠELJ Franca.	*
2.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenujejo za začasni organ ELLUX-a za dobo 6 mesecev tov. OSTERMAN Franca, Ljubljana, Kajuhova b-2.
3.	Začasni organ mora v tem obdobju proučiti program nadaljnjega razvoja delovne organizacije ter proučiti možnost združitve z drugo organizacijo združenega dela.
K 15 •
Uvodne obrazložitve predloga odločbe o razveljavitvi odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo VVZ Hrušica ni bilo. Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje razveljavljata odločbo skupščine
občine Ljubljana Moste—Polje št. 464—72/78 z dne 16.11.1978, s katero je bil ugotovljen splošni interes za gradnjo VVZ Hrušica.
K 16
DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili:
3	pismena delegatska vprašanja delegacija KS Besnica in 1 delegatsko vprašanje Jože JORDAN, delegat KS Zalog.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine delegatom zaželel zdravo in uspešno Novo leto 1979 ter nato ob 19. uri zaključil 9. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA STANE BREZOVAR
PREDSEDNIK
PREDSEDNIK	SKUPŠČINE OBČINE
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA	MARJAN MOŠKRIČ
Ljubo ZABUKOVEC
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA
PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA RAČIČ-ŠIFT Erika
BELEŽKE:
1. konferenca delegacij — Saturnus je na 5. zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine 21. septembra 1978 postavila naslednje
delegatsko vprašanje:
„Ker naša TOZD Tovarna avtoopreme nima neposredne avtobusne zveze z občino nas zanima, kako bo z uradnimi urami občinske uprave in če je možno le-te delno prestaviti v popoldanski čas, ki bi bil bolj dostopen zaposlenim v tem obratu."
ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE IN SKUPNE SLUŽBE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE je pripravil naslednji odgovor:
„Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je sprejel odredbo o delovnem času in njegovi razporeditvi v upravnih organih in strokovnih službah skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki se uporablja od 1. 10. 1978 naprej. Odredba je bila objavljena v
9..	številki občinskega glasila SZDL „Naša skupnost", kije izšla 15. 9. 1978. Po tej odredbi znaša poln delovni čas delavcev v upravnih organih 42 ur tedensko in je razporejen na 5 delovnih dni v tednu.
Delovni čas v upravnih organih je razporejen takole:
a)	v delovnih dneh imajo delavci upravnih organov drseč delovni
čas, ki traja:
—	ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 7.30 in
od 14. do 15.30
-	ob sredah od 6. do 7.30 in od 16. do 16.30
b)	nepremakljiv oziroma obvezen delovni čas za vse delavce upravnih organov traja:
-	ob ponedeljkih, torkih in petkih od 7.30 do 14.
—	ob sredah od 7.30 do 16.
c)	uradne ure za stranke v vseh upravnih organih, razen v sprejemni
pisarni in davčni blagajni, trajajo:
-	ob ponedeljkih in petkih od 8. do 14.
-	ob sredah od 8. do 12. in od 13.30 do 16. č) posebej se določijo uradne ure:
—	1. v sprejemni pisarni, kjer trajajo uradne ure za stranke:
-	ob ponedeljkih, sredah in petkih ves delovni čas
-	ob torkih in četrtkih od 8. do 13. in
—	2. v davčni blagajni, kjer trajajo uradne ure za stranke:
-	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 13.
-	ob sredah od 8. do 12. in od 13.30 do 16.
Z navedeno odredbo je povečano število ur, ko upravni organi poslujejo za stranke od prejšnjih 14 ur na 26 ur tedensko. Omeniti je še, da je v javni razpravi zakon o sistemu državne uprave, ki tudi vsebuje načela za določanje in razporejanje delovnega časa in po katerih naj bi bil v načelu enoten za vse upravne organe v SR Sloveniji. Začetek, razpored in konec delovnega časa v upravnih organih mora biti usklajen s potrebami občanov ter drugimi razmerami na območju občine. S tem se odpirajo možnosti za uvajanje ustreznejših načinov razporeditev delovnega časa kot je npr. drseči oz. premakljiv delovni čas, dežurna služba za sprejem strank, dvoizmensko delo ipd. Podrobneje bi vprašanja v zvezi z delovnim časom glede na potrebe v posameznem okolju urejali izvršilni predpisi. Razporeditev delovnega časa bomo tudi v naših upravnih organih razporedili v smislu nove zakonodaje, tako da bomo še izboljšali možnosti za urejanje zadev delovnih ljudi in občanov pri upravnih organih."
Delegacija KS Nove Jarše je na 5. zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 21/9-1978 postavila naslednje delegatsko vprašanje:
Ze pred časom, pa tudi v prejšnjem mandatnem obdobju smo postavili vprašanje razmejitve med KS Nove Jarše in Zeleno jamo in verjetno tudi Moste in Polje.
Gre za takoimenovano industrijsko cono, ki je že delno pozidana, cestišča - poti nimajo nazivov in je umestno vprašanje, kje je točna meja med KS.
Ker še ni bilo uradnega odgovora, smo v Jaršah kot mejo KS določili ves predel od Letališke ceste proti sveru od industrijske ceste naprej in predel v podaljšku Letališke ceste, ki gre po imenovani cesti mimo kasarne proti severu do Šmartinske ceste.
Iz razgovora z DO Pletenina smo izvedeli, da jih še nihče ni povezal, enako Radenske, da od drugih prav tako ni nič znanega.
Oddelek za splošne zadeve in skupne službe skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil naslednji odgovor:
1.	Strokovna služba za KS je pregledala vse predpise v zvezi z določitvijo meja KS, vendar konkretnega predpisa ni, ki bi urejal meje krajevne skupnosti. Iz Geodetske uprave smo dobili sporočilo, da je v izdelavi navodilo, ki bo podrobneje urejalo določitve meja KS, nadalje bo ustanovljen tudi organ za določitev meja KS.
2.	Pri strokovni službi za KS obstaja Geodetska karta na kateri so označene meje med KS, kakor tudi meja med krajevnimi skupnostmi Nove Jarše in Zelena jama. Točnejša obrazložitev meja je navedena v statutih KS Nove Jarše in Zelene jame.
3.	Z določitvijo sporne meje med KS Zelena jama in Nove Jarše je Geodetska uprava mesta Ljubljane sporočila, da je bil opravljen posnetek meje na terenu ob sodelovanju predstavnikov KS NOVE JARŠE in ZELENA JAMA ter tako določilo razmejitev spornih vprašanj meja med krajevnima skupnostima.
4.	Na Ljubljanskem urbanističnem zavodu Ljubljana obsoji tudi geodetska karta na kateri je vrisana meja občine in krajevnih skupnosti v merilu 1:10000, kar je osnovna podlaga za določitev meja z vsemi geodetskimi posnetki na terenu.
5.	V kolikor smatrate mejo med KS še sporno, je možen dogovor za vskladitev ter za presojo za kar je po odloku pristojen zbor KS skupščine občine. O sporni razmejitvi sprejme zbor KS ugotovitveni sklep, kije dokončen.
Na dodatno vprašanje, zakaj se nismo povezali z Pletenino Ljubljana in
skladiščem Radenska - Radenci, vam dajemo odgovor, da ti dve organizaciji ne poslujeta kot TOZD ampak kot poslovni enoti in imata sedež delovnih organizacij izven naše občine. Ostale organizacije, ki so se preselile na območje industrijske cone pa že plačujejo prispevek po samoupravnem sporazumu o financiranju programov KS.
Delegacija KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVE JARŠE je na 6. seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. novembra 1978 postavila naslednje
delegatsko vprašanje:
„V gradivu za 4. tpčko dnevnega reda t.j. razprava o zbranih sredstvih za financiranje) krajevnih skupnosti piše, daje bilo v letu 1977 zbrano 6.210.000 din. 70 %, ki se deli brez ostanka za izvajanje programov krajevnih skupnosti znaša 4.347.000 din, solidarnost pa 1.863.000 din, t.j. 30%. Iz izdatkov je razvidno, daje potrošeno za solidarnost 1.617.000 din in še posebej 637.325 din.
Od kdaj ima zbor podpisnikov pooblastilo od vseh krajevnih skupnosti, da lahko deli dodatna sredstva od 70 % dohodka po Samoupravnem sporazumu, ki so namenjena izrecno in nepreklicno za izvajanje programov krajevnih skupnosti.
V zaključku poročila za leto 1978 je navedeno, da bo letošnja realizacija enaka kot v letu 1977? !
Če primerjamo dohodek iz leta 1977, gre letos za samo nad 40 % realizacijo in je torej tudi politično pod kritiko.
Sprašujemo se, kako se naj realizirajo programi krajevnih skupnosti, ko smo v letu 1976 dokaj realno planirali dohodek po samoupravnem sporazumu na približno 600.000 din samo v naši krajevni skupnosti.
Predložijo naj se zapisniki sej izvršnega odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma iz leta 1977 in 1978, ko seje sklepalo o dodelitvi dodatnih sredstev za rekonstrukcijo ulic v krajevni skupnosti Zelena jama in prosimo za pojasnilo, kako je Zelena jama prišla v krog ..solidarnosti", ko smo v skupščini prejšnjega sklica
povsem jasno določili, kdo je v naši občini ..solidarnosten*1 in kdo ne. Mestne krajevne skupnosti vsekakor ne pridejo v ta krog.
Ker so dogodki odmaknjeni že več let nazaj, prosimo za poime-nično navedbo članov odbora podpisnikov in njenega izvršnega odbora.
Prosimo tudi za fotokopijo poročil, ki jih je odbor pošiljal letno OZD-TOZD o realizaciji programov krajevnih skupnosti oziroma potrošnji zbranih sredstev po samoupravnem sporazumu.**
STROKOVNA SLUŽBA ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI je pripravila naslednji
odgovor:
„Iz poročila je razvidno, da je bilo v letu 1977 zbranih
6.210.000	din, za solidarnost je bilo dodeljeno 1.617.500 din, za posebne namene smo s sklepom IO zbora podpisnikov dodelili KS Zeeni jami 337.325 din, KS Besnica 150.000 din in KS Zalog
150.000	din za prioritetne naloge gradnje športnih objektov. Izdvoiena sredstva v višini 637.325 din je s sklepom potrdil zbor
podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti dne 31.1. 1978.
Menimo, da nismo prekoračili pooblastil zbora podpisnikov o financiranju KS, saj je na omenjeni seji sprejel tak sklep. Iz zapisnika je razvidno, da je bil sklep sprejet soglasno in je zanj glasoval tudi vaš delegat.
V poročilu smo navedli, da bo v letu 1978 enaka realizacija kot v letu 1977, kar pa je razvidno iz odgovorov podpisnikov, da bodo
vse obveznosti za preteklo leto poravnali ob zaključku poslovnega leta in v kolikor primerjamo leto 1977 je bilo stanje enako.
V	kolikor bi zbrali vsa planirana sredstva bi vaša krajevna skupnost dobila od 70 % 569.4940 din.
V	prilogi odgovora na delegatsko vprašanje vam pošiljamo fotokopijo zapisnika seje IO, kjer smo obravnavali o dodelitvi sredstev KS Zelena jama in v pojasnitev vas obveščamo, da KS Zelena jama nismo vključili v krog ..solidarnosti** ampak je dodelitev bila izročena kot posojilo za dobo 3 let s posebno pogodbo, ki jo vam IO »fotokopijo z odgovorom posredujemo.
Izvršni odbor se je sestajal v sestavi:
predsednik: URBIČ Anton KS Kodeljevo člani: AVSEC Justin BRGLES Vinko BUTENKO Angelca JERMAN Slavka KARLIN Albert KLANČAR Jaka KOŠIR Franc KUHAR Ivan ZORINŠEK Franc
ARBO KS Zelena jama KS Moste KS Moste
OBLOGA-SLIKOPLESK KS Nove Jarše KS Zadobrova OK SZDL
Center za socialno delo
ZUPANČIČ Stojan KS Dolsko
V sestavi IO podpisnic samoupravnega sporazuma je tudi vaš delegat vaše krajevne skupnosti in je glasoval za sklepe, ki jih je sprejel izvršni odbor.**
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE (v nadaljnjem besedilu: Stanovanjska skupnost) in
STANINVEST LJUBLJANA, TOZD ZA NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJO NOVOGRADENJ (v nadaljnjem besedilu: Staninvest Ljubljana)
skleneta
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
o opravljanju strokovnih del in o sodelovanju pri realizaciji stanovanjske graditve v občini Ljubljana Moste-Polje.
X_____________ ______________)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta sporazum se sklepa z namenom, da se izvede samoupravno
organiziranje in združevanje kupcev ter zagotovi njegov vpliv na
usmerjeno stanovanjsko graditev na področju občine Moste-Polje.
Tako ta Samoupravni sporazum ureja:
1.1.	Dela in naloge Stanovanjske skupnosti
1.2.	Vrsto, obseg in strokovna dela in naloge, ki jih opravlja Staninvest Ljubljana za stanovanjsko skupnost
1.3.	Osnove in merila za formiranje cene storitev, ki jih za Stanovanjsko skupnost opravlja Staninvest Ljubljana
1.4.	Temeljne pogoje glede kvalifikacijske strukture delavcev Stan-investa Ljubljana, ki so jim poverjene naloge po tem sporazumu .
1.5.	Odgovornost Stanovanjske skupnosti
1.6.	Odgovornost Staninvesta Ljubljana za opravljanje del
1.7.	Način koordinacije dela med Staninvestom Ljubljana in Stanovanjsko skupnostjo
- l. 8.Druga vprašanja skupnega pomena
II. NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
2. člen
V stanovanjski skupnosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in
občani, kot ustanovitelji skupnosti svoje osebne in skupne potrebe
in interese predvsem pa:
-	skrbijo za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanja organiziranega družbenega vpliva pri graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in pri družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
-	na podlagi samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstrukcijo in prenovo stanovanj na območju ljubljanskih občin v obdobju 1978-1982 in v skladu z zakoni ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, prenovo stanovanj ter za druge s samoupravnim sporazumom opredeljene naloge ter upravljajo s samoupravno združenimi denarnimi sredstvi
-	organizirajo in povezujejo vse dejavnike na področju stanovanjskega gospodarstva s ciljem izpolnjevati plane stanovanjske graditve, ob istočasnem uveljavljanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve, ki naj zagotovi postopno odpravo stanovanjskega primanjkljaja, kompletiranje stanovanjskih sosesk s spremljajočimi objekti, kakor tudi vpliv na ceno, strukturo in kakovost novozgrajenih stanovanjskih površin
-	skrbijo za povečanje obsega družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uvajanje racionalizacije pri graditvi stanovanj
-	skrbijo za povečanje obsega združene stanovanjske gradnje
-	se vključujejo v načrtovanje in spremljanje družbenoekonomskega razvoja občine na področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
3.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost organizira pravočasen sprejem samoupravnih odločitev v zvezi z izvajanjem strokovnih nalog, ki jih bo opravil Staninvest po tem sporazumu.
Dela in naloge iz 6. člena tega sporazuma tvorijo splošen okvir opravil, ki jih Staninvest Ljubljana opravlja za Stanovanjsko skupnost na področju stanovanjske graditve.
4.	člen
Stanovanjska skupnost nastopa kot nosilec dogovarjanja pri stanovanjski graditvi na svojem območju:
—	za tisti del sredstev, ki jih namenja za usmerjeno graditev stanovanj
—	za ostale pričakovalce stanovanj, ki združujejo sredstva za usmerjeno graditev stanovanj na podlagi medsebojnega sporazuma, pogodbe ali pristopne izjave.
III.	DELA IN NALOGE ST AN IN VESTA LJUBLJANA
5.	člen
Staninvest Ljubljana opravlja strokovna opravila in sicer; organizacijska, pravna, analitsko-planska, finančna, tehnična, administrativna in druga strokovna dela na področju stanovanjske gradnje za Stanovanjsko skupnost v skladu z ustavo, zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti, drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti, kakor tudi v skladu s samoupravnimi splošnimi akti Staninvesta Ljubljana in predmetom poslovanja TOZD za načrtovanje in organizacijo novogradenj.
Staninvest Ljubljana se obveže, da bo predmet poslovanja vskla-dil z deli in nalogami po tem sporazumu.
6.	člen
Staninvest Ljubljana opravlja za stanovanjsko skupnost na področju stanovanjske graditve in za doseganje drugih strateških ciljev Stanovanjske skupnosti:
1. Tehnična — organizacijska dela
1.1.	V času programiranja usmerjenih stanovanjskih sosesk, oz. revitalizacije obstoječega stanovanjskega fonda: - tehnične priprave za izvedbo javnih razprav — pripravo gradiv za obravnave — vključevanje ustreznih služb na izdelavi programov — koordinacijo vseh priprav — terminiranje vseh raz programiranja in pripravljalnih del vse po načelu sistemske obdelave podatkov.
1.2.	V zvezi s samoupravno organiziranostjo znanih kupcev in potencialnih pričakovalcev stanovanj, da se omogoči: — vpliv občana na programske zasnove stanovanjskih in spremljajočih objektov - vpliv občana v opredelitvi standarda stanovanj, nudi: a) organiziranje združenih investitorjev (pričakovalcev stanovanj) b) pripravo vseh sporazumov in dogovorov s tem v zvezi c) izdelavo in pripravo vseh potrebnih permanentnih informacij (tisk: interni, splošni...) d) tehnično izvedbo organizacije javne tribune e) tehnična dela v organiziranju hišne
samouprave pred vselitvijo in strokovna pomoč pri vzpostavljanju krajevne samouprave
1.3.	V času priprave izgradnje programskih sosesk: - povezovanje udeležencev v izgradnji s pripravo ustreznih sporazumov in dogovorov, — vsklajevanje terminskih in finančnih planov za pripravo - koordinacija priprav z udeleženci izgradnje za komunalne objekte in naprave ter udeleženci preostalih objektov (spremljajoči objekti) - priprava vseh osnov za izvedbo natečajev za vključitev izvajalcev del — organiziranje projektne dokumentacije za realizacijo zazidalne osnove po programu —
vsklajevalna dela pri izdelavi projektov komunalnih naprav in opreme — vsklajevalna dela pri projektiranju stanovanjskih objektov in priprave strokovnih gradiv, ki bodo služila kot osnova za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje za fizično realizacijo na terenu in predhodne verifikacije v samoupravnih organih (delegacijah) - vsa organizacijska dela v zvezi s pripravo planov za realizacijo in vse vskladitvene postopke v zvezi z izdelavo generalnega plana izgradnje in finančnih planov — izdelava generalnega plana izgradnje
1.4.	Pri realizaciji stanovanjske graditve — neposredna vsklajevalna dela udeležencev v izgradnji — spremljanje, kontrola in morebitne vskladitve terminskih detajlnih planov v cilju izpolnjevanja dogovorjenih rokov — zagotavljanje izvajanja samoupravnih odločitev, ki se nanašajo na določeno izgradnjo — vodenja operativnega vodstva izgradnje — priprava vseh potrebnih gradiv in informacij za organe upravljanja udeležencev in še posebej Stanovanjske skupnosti - organizacija izdelave vseh potrebnih dokumentov, o katerih razpravljajo in se o njih odločajo samoupravljala - organizacijska dela v zvezi s tehničnimi pregledi, komisijskimi pregledi in pregledi inšpekcijskih organov - organizacija priprave oz. vskladitve vseh dokumentov potrebnih za primopredaje - skrb za pravočasno vključitev TOZD TRS ob primopredaji objektov - organizacija izdelave dokumentacije izvedenih del - organizacija izdelave dokumentacije za knjiženje lastništva - organizacija primopredaj in obračunov
1.5.	Organizacijska dela v dobi jamstva — priprava vseh dokumerf-tov za izvajanje zahtevkov v dobi jamstva neposrednih izvajalcev - organizacijska dela v zvezi z izvajanjem del po zahtevkih iz naslova jamstva - organizacijska dela v zvezi s pregledom pred iztekom jamstvenega roka - dokončna primopredaja objekta službam in samoupravi v gospodarjenje
1.6.	V zvezi z dejavnostjo zadrug: - organizacijska pomoč stanovanjskim zadrugam — strokovna opravila v obsegu kot bo dogovorjeno z zadrugo, v načelu pa po ostalih določilih tega sporazuma.
2.	Analitsko-planska dela: — oblikovanje programskih zahtev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, — dolgoročni in srednjeročni programi stanovanjske graditve — planiranje razpoložljivih sredstev ter njihovo združevanje in usmerjanje - analize cen — ekonomsko-tehnične analize — kontrola predlaganih projektnih zasnov ter predlogi za dopolnitev, odnosno verifikacijo — analize z vidika eksploatacije — finančne analize investicij.
3.	Dela v zvezi z združevanjem investitorjev: — priprave finančnih in drugih dokumentov potrebnih za informiranje in odločanje v času gradnje — priprave oz. vskladitve vseh potrebnih dokumentov — organiziranje, zamenjave in prodaje starih stanovanj po pooblastilu
4.	Administrativna dela: — opravljanje vseh administrativnih del povezanih z nalogami sprejetimi s tem sporazumom
5.	Finančna opravila: Vodenje celotnega knjigovodstva finančnega poslovanja za investicije, ki zajema: — prijave investicije pri SDK in preodkazovanje sredstev in garancij za zagotovitev investicije za združene investitorje — vodenje knjigovodske evidence za organizacije združenega dela in druge civilno pravne osebe ter zasebnike (za združene investitorje) — finančna opravila v zvezi s prodajo in zamenjavo starih stanovanj — priprava finančnih konstrukcij za investitorje in izdelavo investicijskih programov - vodenje saldakontov za dobavitelje, za kupce in združena sredstva soinvestitorjev - vodenje strokovnega knjigovodstva po posameznih objektih in vrstah stroškov in eventualnih, analitikah za združene investitorje — evidenca vrednostnih papirjev (menice, itd.), garancije - sodelovanje s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, banko, SDK, soinvestitorji in ostalimi komitenti
6.	Pravni posli in opravila v zvezi s samoupravnim organiziranjem in pravnimi razmerji: - priprava osnutkov samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in pogodb, ki se nanašajo na izvajanje tega sporazuma — vodenje zemljiško-knjižnih zadev -sodelovanje pri sestavljanju pogodb - zastopanje združenih investitorjev pred sodišči, upravnimi organi ter družbeno političnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
7.	Tehnična strokovna dela v pripravi in realizaciji:
7.	1 .Sodelovanje pri izdelavi tehnične dokumentacije: - strokovna pomoč in sodelovanje - strokovno sodelovanje in posredovanje pri projektiranju stanovanjskih in spremljajočih objektov ter opreme zemljišča — strokovna dela v zvezi z dogovorjenimi verifikacijami projektnih rešitev
7.	2.Vsa opravila za koordinacijski odbor
7.	3 .Organizira in vodi operativno vodstvo pri gradnji soseske 7. 4.Vodi postopek za izbiro izvajalcev
7. 5.Organizira in opravlja tehnični nadzor s posebnim poudarkom na dogovorjeno kvaliteto ter nad roki gradnje stanovanjskih objektov, po potrjeni in verificirani tehnični dokumentaciji v skladu z veljavnimi predpisi, ki obsega zlasti: - kakovostni, količinski in finančni nadzor nad izvajanjem investicijskih del
-	kontrolo in obračun izvršenih del - izboljšave in pocenitve
—	izdelava morebitnih predlogov sprememb dogovorjenih cen v kolikor stanovanja niso zgrajena v dogovorjeni kvaliteti in obsegu
7. 6.Organizira tehnične prevzeme in druge strokovne oglede stanovanjskih objektov ter sodeluje pri tehničnih prevzemih komunalnih naprav ureditve zemljišča v soseski 7. 7.Skrbi, da bo opravljen pregled objekta pred iztekom garancijske dobe objekta ali elementov objekta in da bodo odpravljene napake v garancijski dobi po tem sporazumu.
7. člen
Staninvest Ljubljana lahko za izvedbo določenih nalog sporazumno s Stanovanjsko skupnostjo angažira tudi drugo ustrezno specializirano organizacijo združenega dela.
8.	člen
S sporazumom ali dogovorom, sklenjenim za posamezno sosesko se naloge podrobneje opredelijo skladno s konkretnimi potrebami in interesi sopodpisnic.
Podpisnika sta sporazumna, da se bosta dogovorila za obseg, sestavljenost del in opravil in odgovarjajočo kvalifikacijsko strukturo kadrov in vodij operativno tehničnih vodstev.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA DOLOČANJE CENE STORITEV
9.	člen
Podpisnici ugotavljata kot nesporno, da se cene stanovanjske graditve opredeljujejo z družbenim dogovorom s tem, da ima vsak izmed udeležencev pravico do dela dohodka, ki izhaja iz rezultatov njegovega dela kot to opredeljuje Zakon o združenem delu.
10.	člen
Storitve Staninvesta Ljubljana iz 6. člena tega sporazuma so določene v ceni stanovanj.
11.	člen
Cena za storitve Staninvesta Ljubljana se določi z družbenim dogovorom o ceni za posamezno stanovanjsko sosesko, in sicer na podlagi vrste in obsega opravil, ki se s samoupravnim sporazumom za izgradnjo te soseske poverijo Staninvestu Ljubljana, skladno z določili 8. člena tega sporazuma.
12.	člen
Cene storitev Staninvesta pri izgradnji sosesk se skladno z določili metodologije vkalkulirajo v ceno stanovanj v procentih od gradbene proizvodne cene kv. m za sledeča opravila:
-	operativna koordinacija do	0,65 %
—	tehnični nadzor do	1,00 %
-	finančno poslovanje do	0,20 %
—	vodenje postopka vknjižbe lastništva
in vse evidence v zvezi s tem	0,30 %
-organiziranje kupcev do	0,60 %
Prav tako se Staninvestu prizna ustrezni del stroškov za vrednotenje tehnične dokumentacije, raziskovalno delo in drugo delo po metodologiji v kolikor bi Staninvest taka dela opravljal.
V kolikor Staninvest ne bi v celoti opravljal določenih opravil, ampak bi jih deUl z drugo organizacijo, se v takem primeru deli tudi procent navedenih stroškov.
Zgoraj navedeni procenti so pomožni kalkulativni elementi.
13.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost in Staninvest Ljubljana se dogovorita, da bo Staninvest v skladu s 6. alineo 6. člena točke 1.
5.	tega sporazuma vodil stroškovno knjigovodstvo in izdelal analizo, na osnovi katerega se bodo letno ugotavljali dejansko potrebni stroški za pokrivanje teh opravil. Na tak način je zagotovljen s tem sporazumom princip svobodne menjave dela v smislu zakona o združenem delu.
14.	člen
Stanovanjska skupnost zagotavlja Staninvestu začasno pokrivanje stroškov za opravljanje njegovih storitev v fazi priprav za izgradnjo določene soseske. Višina akontacij se določi s konkretnim samoupravnim sporazumom za posamezno sosesko, skladno z določili 8. člena tega sporazuma.
Začasno pokrivanje stroškov Staninvesta Ljubljana se obračuna v okviru družbeno priznane cene storitev (11. člen) z uveljavitvijo dogovorjenega sistema financiranja izgradnje določene stanovanjske soseske.
15.	člen
Dela in naloge, ki jih opravi Staninvest Ljubljana za Samoupravno stanovanjsko skupnost in ki niso neppsredno vezana na realizacijo določene stanovanjske soseske in kot taka niso vključena v ceno po metodologiji se obračunavajo za vsako opravilo posebej na način kot se bosta podpisnici neposredno dogovorili.
V.	ODGOVORNOSTI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
16.	člen
Stanovanjska skupnost je odgovorna za pravočasno, pravilno in zakonito sprejemanje samoupravnih odločitev.
Stanovanjska skupnost je dolžna sproti obveščati Staninvest Ljubljana o zamudah oziroma eventualen spremenjenih samoupravnih določitvah, tako da se lahko Staninvest Ljubljana pravočasno prilagodi spremenjenim stališčem.
17.	člen
Kolikor bj Stanovanjska skupnost povzročila zaradi nepravočasnega, nepravilnega ali nezakonitega sprejemanja odločitev Stan-mvestu Ljubljana škodo, je dolžna tako storjeno škodo povrniti.
VI.	ODGOVORNOST STANINVESTA LJUBLJANA
18.	člen
Staninvest Ljubljana je odgovoren za pravočasno opravljanje svojih delovnih dolžnosti ter za kvaliteto opravljenega dela. Kolikor bi Staninvest Ljubljana povzročil vsled nepravočasnega oz. nekvalitetnega opravljanja delovnih dolžnosti Stanovanjski skupnosti škodo, je tako škodo dolžan pokriti.
19.	člen
Če Staninvest Ljubljana ne more opraviti posameznih nalog, katere je prevzel, mora takoj obvestiti stanovanjsko skupnost, da se sporazumno sprejmejo ustrezni ukrepi neodgovornosti.
20.	člen
Staninvest Ljubljana bo za naloge, ki bi jih dajali ali prevzemali posamezni pooblaščeni delavci podpisnic mimo določil tega sporazuma ali sporazumov iz 8. člena, sklepal ob nastanku take naloge ustrezen dodatni sporazum ali pogodbo. Če z nalogo prične, ne da bi se sklepala dodatna pogodba, je razumeti, da naloga ne presega okvira tega sporazuma.
VIL NAČIN KOORDINIRANJA DELA MED ST ANIN VESTO M
LJUBLJANA IN SAMOUPRAVNO STANOVANJSKO
SKUPNOSTJO
21.	člen
Individualni poslovodni organ koordinira in zastopa skupne interese Staninvesta Ljubljana oz. njegovih posameznih delov nasproti organom stanovanjske skupnosti in usklajuje delo posameznih delovnih enot v svojem sestavu,
22.	člen
Individualni poslovodni organ in vodje posameznih delovnih enot po potrebi prisostvujejo sejam organov stanovanjske skupnosti ter drugih teles in so dolžni koordinirati delo v delovni enoti v skladu z izvajanjem sprejetih sporazumov ter sklepov organov pooblaščenih za izgradnjo.
23.	člen
Individualni poslovodni organ ter vodje posameznih delovnih enot so dolžni redno posredovati stališča, delovno problematiko in druga strokovna mnenja svojih delavcev organom stanovanjske skupnosti v zvezi z izvrševanjem sprejetih nalog.
VIII. DRUGA VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA
24.	člen
Rešitev drugih vprašanj skupnega pomena, ki bi se eventualno pojavila, pa jih ta sporazum posebej ne opredeljuje, mora potekati sporazumno med podpisnicama.
Če so vprašanja iz prejšnjega odstavka trajnejše in pomembnejše narave, se morajo posebej opredeliti s spremembo ali dopolnitvijo tega sporazuma.
'X. NAČIN REŠEVANJA MEDSEBOJNIH SPOROV
25.	člen
Vsi spori, ki bi nastali med podpisnicama se morajo reševati po samoupravni poti med obema prizadetima strankama. Kolikor spora ni mogoče rešiti sporazumno, se za njegovo reševanje imenuje arbitražna komisija, v katero imenujeta stanovanjska skupnost in Staninvest Ljubljana po dva člana.
Predsednika arbitražne komisije imenujeta obe strani s soglasjem.
Če reševanje spora ne uspe tudi s pomočjo arbitražne komisije, se sporna zadeva odstopi pristojnemu sodišču združenega dela.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmeta Skupščina stanovanjske skupnosti in zbor delavcev TOZD za načrtovanje in organizacijo novogradenj Staninvest Ljubljana, veljati pa začne z dnem podpisa.
27.	člen
28.	člen
Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Za odstop od sporazuma velja enoletni odpovedni rok.
29.	člen
Ta samoupravni sporazum je napisan v 10 izvodih. Vsi izvodi imajo veljavnost izvirnika. Podpisnici sprejmeta vsaka po 5 izvodov.
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali dopolni le na način in po postopku kot je bil sprejet.
Predlog za spremembo ali dopolnitev tega samoupravnega sporazuma lahko poda katerakoli od podpisnic.
Ne glede na določila prvih dveh odstavkov se podpisnika tega sporazuma dogovorita, da bosta po preteku 6 mesecev od njegovega podpisa, ponovno preverila določila tega sporazuma in jih vskladila s spoznanji, ki bi jih ugotovila v teku poslovanja po tem sporazumu.
STANINVEST LJUBLJANA TOZD za načrtovanje in
Sprejeto na zboru delavcev dne 29. 12. 1978.
Predsednik zbora delavcev: Ing. Siniša Petrovič, l.r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST MOSTE-POLJE organizacijo novogradenj Sprejeto na 3. seji skupščine dne 27. 12. 1978. Predsednik skupščine SSS Urbič Anton, l.r.

(	----------X
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE razpisuje
PRIZNANJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1978
Priznanja občine se podeljujejo na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 24/77) ter na podlagi sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje, za leto 1978, ki ga je sprejela skupščina občine na 7. seji zbora združenega dela, 7. seji zbora krajevnih skupnosti in 7. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. novembra 1978 za življenjsko delo in dosežene uspehe na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela, ki so trajnejšega pomena za občino.
Priznanja občine bodo podeljena na proslavi ob dnevu občinskega praznika za dosežene uspehe na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture, kulture, zdravstva, socialnega varstva, uresničevanja, razvijanja in utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov in delegatskih razmerij in samoupravnega ter družbenopolitičnega dela, če ti uspehi in dosežki pomembneje prispevajo k nadaljnjemu razvoju samoupravnih družbenih odnosov ter večji in trajnejši družbeni in družbenopolitični dejavnosti na kateremkoli področju dela in življenja v občini.
Razpisanih je največ pet nagrad v znesku 10.000 din in največ deset plaket.
Priznanja občine lahko prejmejo delovni ljudje in občani, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva. Kandidate za priznanja lahko predlagajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije, društva in občani. Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev.
Predloge za podelitev priznanj sprejema žirija za priznanja občine najpozneje do 15. februarja 1979.
Predloge pošljite na naslov:
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ŽIRIJA ZA PRIZNANJA OBČINE 61110 LJUBLJANA Proletarska c. 1
X____________________________________________________)
Priprava za tisk:
Dni t Mh
bep - Tisk: (fi tiskarna ljudske pravice