glasilo SLOVENSKE Spretno obrate jadra, da pre* preti obštrukcijo v senat«. r 30) írt». r«U of 1101, •I O*. 1S1T, eo J m— 14, lili. dne podporne jednote četrtek, 30. decembra Urvdnlfckl Offlee ef PtthUseMeot mn South LawwUk Am tomilHii ■ H T rti STEV^—NUMBER 806 Washingto«, D. C. — Republikanska večina v senatu so silno boji obstrukcije,>o pride do odločevsnja, ali se Sinithu dovoli prisega, ali so pa re&, da ga senat ne smatra za sposobnega, da sedi v njem. Obatrukdjf ae boje, ker bi obstrukcija znala povzročiti, da bo treba obdrife-vati izredno kongreono zasedanje. Ds ne pride do obstrukdje, jo senator Curtia predlagal resolucijo, ki ima namen v teku desfe-tih dni reiiti Smithovo zadevo, ko je Smith predložil svojo po* verilnico. Resolucija določa, da poverilnl senatni odsek pOroča v petih dneh, pet dni kasneje se pa glasuje. Republikanska stranka so zdaj trudi, da dobi odobren je tO resolucije pri republikanskih u-pornikih in demokratih. Ampak zadeva je malo drugačna, kot ao jo umialili etaro-gardni senatorji. DemokretJf in republikanski uporniki iele izredno zaoedanje kongreoa ia čakajo le na ugodno prUti to svojo željo udejstvijo. tako govore o nji^t. Poti poverilnice senatorja Smith4 jim daje tako priliko. Ako bodo starogardni republikanci glaoo-vali z opozicijo, da se Smtthu ne prizna sedeža v senatu, bo seveda obštrukcija ubita, ker dem* kratje in uporniki ne bodo imeli vzroka za obstrukcijo. paspgg ii reši Smithova zadeva in gardni republikanci glasujejo, ds Smith obdrži senstorsk;! sadež, tedaj nevarnost sa obstruk-cijo ni odpravljena. Demokrat-je in republikanski upornikj bp-do rekli, da ao jih starogardni republikanci ulcanlli. M, da 00 «e delali, kakor da 'no marajo Smitha v svoji sredi, v reonici so pa študirali, na kakien način ga pridrže v senatu, ne ds bi demo-kratje in republikanski uporniki uganjali obstrukci je. Opozicija bo apoznala. da pri razpravi o 8mithovi aferi ne more nastopiti s obstrukcijo, ampak ons lahko nastopi z njo pri drugih zsdevsh, ki pridejo na dnevni rod. da oe maščuje, ker so republikanci v večini gl* «ovali, da Smith ostani v senatu. Medtem ko je položaj tak v Washingtonu, pa starokopttni K publikanci noatrpno pričakujejo glas od senatorja Deneena, kateremu je bilo naročeno, da pregovori Smitha, da ne predloži svoje poverilnice aenatu saj do dne prvega februarja. Senator Deneen jo obljubil sena-tor ju Curtleu, da mu telefonično «poroči rezultat konference s Srr^omjJtoJIrosa zadnjo od- iSrni Ostra obsodba glede iskreanja ameriških pomorsóakov Veliko senatorjev želi izvedeti, tikaj oo oe ameriški pomor-ičaki izkrcali v Nikaragvi. — Državni tajnik ae lovi sa izgovore. .Washington, D. C. (F. P.) — Ko se je v WsOhingtonu razširila v est, da So se izkrcale ame-riike Čete v Nikaragvi, je se-natpr Burton K. Wheeler is Montane obsodil to izkrcanje Čet napram poročevalcu Federa-lisiranega tiska v besedah kot zločin proti ljudstvu, proti ame-rlikOmu ljudstvu, ss katerega ni nobenega pametnega vzroka. "Nal državni department bi So ne drznil nikdar storiti kaj takega, ató bi pod pretvezo zaščite ameriških življenj in lastnine, se po moji skromni sodbi to vri! sa zaščito finančnih interesov te dežele in aa tb, da a* igkorišča dežela na račun analfabetskega ljudstva. "Ali more roditi kakšen drug uepeh, kot nmaupnost v latinski Ameriki In pri vseh malih netodjh. To jo obžalovanja vredno. Po moji sodbi bi se morsli pomorščaki umakniti iz vsake deželd." •' . • ■ ■ Vesti, da oo se v Nikef*gvl tibetle ameriške četo, id'.doj. spele v Waohiagton, ko je Veči-na članov kongresa, vštovšl Senatorje, Ijila na potu na bošline Ako jo bil ta čal ha- V državnem departmentu priznajo, da državnemu departmentu ni znano, zakaj je podadmi-ral Latimer podvsel ta korak,, ne da bi ae poavetoval s državnim departmentom, ali da bi dobil od njega povelje, da ga izvrši. . Ker ni nobenih informacij, ki bi opravičile dejanje podadmira-la Latimerja, izjavljajo uradni, ki državnega departmenta, da se je to sgodilo, da ao ameriški lea-ni intoreai vplivali nanj, da je izkrcal Šote. Deportment pravi da nima drugih voati o položaju, kakor da so ae iskreale čete v Ntkpagvi ' >i\ Državni Ujnlk Kellogg obču-bila Nikaragva ti, da pride protest, pa jo kas-je dejal oonator noje isjavil, da Združeno državo ne občutijo, da se umešavajo v bilo sUa pfrve vHte, Wheeler. * To je neko j nezssli- vwuu;u, u* a« umwin Mnoga. Med tem ko se to vrši atvar drugih držav. To je da no bo protoüf v i» otfvidee protvese, ki jo je in bo senat pred ptmm ae ni dalo Jvčitov^oenatbrja Smitha. O demokratih in republikanskih upornikih pa ni znano, kakšno stališče zavzamejo napram resoluciji senatorja Curtloa. ki jc vodja senatorjev, ki podpirajo administracijo. Skušajo odpraviti nadležen dim. Chicago. — Ker je sadnje ča-*e znanost dokazala, da jo dim. ki prihaja iz tovarniških dimnikov, zelo škodljiv In poleg tega tudi nadležen, ker napravi ja okolico umazano, so so mostni očetje resno pričali zanimSti, da o-mejijo nepotreben dim potom kemikalij. To po stanejo le precej in volod toga ae nekatere tovarna izogibajo ln puste še nadalje proeto pot dimu v zrak, ki ga potem okuženega vdihavajo prebivalci. Temu bo v dogted-nem času storjen konec. \f.allke mtka za iaagaj izkrakat vsak hi _ * diktator 100,000 mož v bttžna "rtiče. .'"'.V*" . Sangaj. 29. deč. — Kuomln-tngako (ljudske) čete prodirajo proti Sangaju od južne ln za-padno strani. Danes ae nahajajo v okolici HangČova kakih sto milj južoo od tukaj. Do odločilno bitko mora priti voako uro, kajti v okolišu sto milj naokrog Sangajjb: itpje 'čete' generala gnaftiančanga, diktatorja vzhodnih provinc. Veat se glasi, da je mandžurski diktator Cangtsolin poslal 100,000 mož na pomoč svojemu zavezniku. ' Kuomintangski listi v Sanga-ju pišejo, iš jo Cangtaolln golo orodje v rokah tujesomsklh imperijalistov in kapitalistov. Msndžursld dikUtor je dal sadnje dni uitreliti več političnih voditeljev svoje lastne stranke, ki oo oo proti vili vojni ■ ljudsko dtrsnko. SILNI VIHARJI IN PLAZOVI ' V SIBIRIJI Mnogo ljudi IzgnbUo žHijenjp v zaaotlh aaaeliščih na Dalj. vztokn. Nikolajovak. Sibirija. 29. dec — Silen snežni viher, ki je včeraj 'divjal po vsem peciflčnem obrežju Sibirijo, je povzročil veliko Izgubo življenj in ogrom no škodo. Celo gore ledu oo sdvonHo o hribov v dolino In sesule vsai in prebivalce. Na Kamčatki ao začeli vulkani bruhati lavo, ki je dooogla Petropavlovsk in šalila dol mesta. pakt. Rim. 19. doc. - Zootopniki Nemčije In Italije ao danes pod-pisali pogodbo prijatoljotvo in arbitraže med obema državama nedirektno namigavanje na re-aolucijo, ki jo jo oonator Mooes predložil pred nekaj dnevi v senatu, v kateri je senator is New Hampshire zahteval, da naj dr* Žavni department predloži aenatu fakte o sporu v Nikaragvi mod Diasovo vlado, ki jo podpirajo Združene države, in revolucionarji. Dokler ne bo senat sopet v za* sedanju, bo državni department vodil evojo politiko. Zato poatoji opravičena boje-zen, da ae v tem času atlki med Združenimi državami in Mehiko poslabšajo, dasiravno aa jo sporazum obračal že na bolje. Nikaragva bo mogoče aamo pretvesa, Iskal Kellogg, ki ie pusti gnati >rodoč, kam pa ve» KAJ PA JE V RESNICI Z IZ- REDNIM KONGRESNIM ZASEDANJEM? • Kdo ga želi? — Demokrat je aH republikanci? * Najbrže nI- h če! t Wash!ngton, D. C. — benu> kratje Imajo lahko izredno kongreono zaoedanje, ako ga žele. Oni bi želeli izredno kongresno zaaodanje, ako bi imeli kakšno vprošanje, a katerim bi lahko obdelali ln ugnali republikance. Ampak zdaj je položaj tak. da nihče no želi izrednega kongres-noga aaaedanja, daairavno jo treba Isveati veliko preiokav, ki imajo U vršiti in šo veliko drugih, ki bpdo odrejene. Ta le preiskave delajo isredno kongreono zasedanje potrebno. Republikanci no marajo izrednega : kongresnega zasedanja, kor bi se nsdaljevole preisksve, demokrstje ln ropubllkanakl u-pornlkl bi pa dobili priHko, da bi jim nagajali pri imenovanju uradnikov v razno olužbe. De-mokratje ne marajo Izrednega zaaedanja, kajti ravzlti bi morali kakšno vprašanje, tega vprašanja pa nimajo. In to bi morali povedati, da tega vprašanja nI-mejo, kajti evet hI spoznal, da «jovna^ so stranke brez vprašanja Republikanski uporniki ne morajo isrodnega zaaedanja, kajti prod kongreeom Jo precej nazadnjaških zakonakih predlog in zgodi aa lahko to. kor so Jo v preteklooti že sgodilo, to jo namreč, da so so demokrat je in ro-pu bi i kane i pobratili, kadar Jo bilo treba eprejeti kakšno nazadnjaško predlogo Ia tako oo no bo nihče prizadeval, do oo bo vršilo Izredno kongreono zaaodanje. ehoojsalh aa emrt pkvmvuiuo k naskoku Njih objekt je hldro-elektrlčn. centrala ob rok*Cdo«*da. _ Naskok bo ftstršen zaradi . i j Washington, D. C. — Privatni bisniški interesi, ki so v oposl-ciji proti J£win - Jbhnsonovi zakonski predlogi, pooblastuje zgradbo največjega Jesu na svetu ob reki Colorado med državama Nevada in Ailsona, sdružu-jojo svoje silo, da preprečijo sprejem le predlOfe v sedanjem Kongreanlk Swing je dejal, da namerava zgodaj v mesecu januarju predložiti svojo predlogo, Predlogo podpisi administracija. Ampak ta p<|dpora so spusti* le u mlačno, ker dosdaj nI S bilo šf nobenega IsreHnega prizadevanja prodali sa sto milijonov dolarjev žganja In piva na drugo etran mejo. -■ 4A!i:- \ Revolucija v Braziliji; 100 oblllh. Montevldeo, 29. dec. — Revo-lucijonarji v Braslllji ao to dni allovlto potolkli vladne čeU v Južnem delu provinco Rlo Gran-de do Hui. VoČ ko slo mož Jo bilo ubitih in 280 ranjenih. Vstaši so dobro oboroženi. Dve banki aapril vrata. St. Joseph. Mich. — Dve tukajšnji veliki banki. Bartlett In Federal Truet Co., sta v torek taprll vrata. »maji kirurg dr. myo fctofl. (kvidAoe ve nidttjTl ■um, to jo btatvn živnoau. I •o ae Rešili drugi strokovztf I v medicini in flzijologiji FjjUt* nekaj te ZEfjk ** vemo, izvenmj Večinu ee atrinja. da je ¿¡J ttlti. fctvUenjaka aila je «u.! trična aila, ki Jluje z razn£l iluzami in a temi gani, regujZl ter kontrolira vae dele čtaJB ga etroja, fizične kakor menti|.| matere avojo električno •wl mr ▼ kateri je sedež in mi I na aflnitonotti. Dokler "ht*. I rija" oddaja energijo, človek M. I H kadar ee pa izčrpa iz raadkl razlojoV, Človek umre. I To je tista "duia." Druge duia I vuda ne potna, ker je ne ntcl pernati. Kdor ilče v človeka! kakšno metafizično duio, bi bilo I ramo tako dobro, če bi iskal ti. I ato štorkljo, ki "otroke spufel akozi dimnik " I Suknja ia krtača. j Kravji pastir iz Sheboygaail Urednik Zupan mu je zaprl ko^l gaU »i^viSk1 pod h stL Gospod Trunk je tudi studi noe to odšel iz kraverske ken-l penije. ; Edino pri kutarskih sanjski kvakarjBi ima Oerne ie avoj kot Tam ae vai dobro počutijo v krarjeku. Pater Ambroiič, ki bi rad Igral Trunka, pe ga ne zai, je naM svojo družbo, kravji p* stir pa avojb. e • • čfteljainče jih bo a(*ofa kdo hotel učiti Ker ae nudalje nismo brigali, je ostalo pri obljubi. stva plačajo 26c. UUodno vabim občinstvo is hlrtaje in daljne okolice. Za vae potrebno bO v pofau meri skrbel zato izvoljeni veeelični odbor. — I. Juat, tajnik. _ r. flPvealruvt zabava. ¡L , \ Lunarne, Pa. - Tambujaški zbor "Javor" priredi avojo prvo zabavo a predstavo v petek sveder, t» je na 8Ureetfov pešer dne SI. dec. Prišotak bo Ob godi Italijanski dvorani na OUver oe-sti v 8awyervillu, Pa. Tamburaški zbor te tudi predstavil šaljivo igro "Pri pti-čice". Zato pa pOOlvUa vee Ju-igoalovane iz Lotoma in OkoUo* da ee čim v večjem število udeležijo in veseli vai dotekajo novo isto. Vstopnine za moške je 60 centov, za ženske pa U eon-tov. Nu zabavi bo igral tambu-mški zbor. Za dobro postrežbo 10 veliko veselju ee bo brigal — smo MU vsi SlovaaKi vzgojeni v verskem fanatizmu, eni bolj strogo kot drugi, trn svojo ooe-bo naj omenim, da asua bil jpko strogo vzgojen kot prvi ate mojega «o živega >oŠeta, kl mu jo približno 80 let Glavna stri) je bila: Moli in pefdno delaj, pa po* koren bodi svojim naprej postavljenim, d» boš imel arete Še na tam svetu In večno zveliča. lašOne besede, aU dragi šitatelj, moli in trdo dalaj in mulo uši* vaj, to ao pa tudi potuškeio ta raavuj telesnega Hi ddlainefa stanja. Kot mali deček aem bil najbolj veeei bodite al) pnav ovote» ga večera. V aaša mlada arca eo nam zabičovali, da tvuličar ae nem rodi noeoj. Prijetno la tološUtvo jabtfo to* oll da ne bom lagal, veliko ml za tveliČar-ja ni bilo že is otroških let, temveč so potleo in pa za pntanovo glavico ali "kavko" koš udm pri naa nazivnU. Saj bodrita uloaan bU deležen. Voaano tem bil zn-dovoljen t v aem. Pred dagflotn se zahvalim bogu in po dorilu zopet tako. Kako tudi no, tal to je bilo le enkrat ao loto in to ravno po Kristusovem rojstvu. In božično dreveece me je precej zanimalo, ne ravno toliko tiste svete jeslice, temveč sladke fige in pa roftičl. J\ teh oo se mi silne oedfie. Sko* raštm, dO baciva kršenje 8-urnega delavnika. Kar so st v tem otiru pre-greŠOt Jo bila največkrat krivda eL strojnika (t. j. dopisnika); kar jim ni produeiral dovolj elektriko ta njih kopalne stroje. In ruvnn.op nam priporoča: Organizkajmo ee, da not no bodo mogli delodajalci tako proeto ovijati okoli prsta. Kdo zna, če ima rse tako zapjankane oči, da ne vidi koga delodajalci ovijajo okoli prsta, njega tU noša; ia da še to malo organizacije, ki jo imamo in jo bila s tolikim trudom ia Žrtvami ustanovljen* drugega, In to jo W$& oše tudi opatil na mani Bati jo bil jako vseeno ni mogel aomo vpliva napraviti, da bi tt ofravai ta verski fanatizem. : Bil sem kot de- Nn Krasu osli rigajo, sa drugo se ne brigajo. Na Kraau oali rigajo. V nebesa t uhlji migajo, lžuaeollni petelini, vsak ottl tt mu slini Koali lepi, kratkorepi ao fašisti, kompaniatt. Eja, eja, alala! Ia, ia, Met Rigalo ia rigajo, aa drugo ae ne brigajo. Anton Prina. ' ffeet Allle. K. T.* nikovo. De. dragi čHateU, sedaj pa ptumltM mulo. 44» lato tOŠa od 1. juniju. Noestf ju prvi božič, dn etm zamiae asdkn. betu pt-kar teMaa ml je šln spat. In premišljuje« rojstvo sveli-čnrja, 1087-krat je že bO roj a* J Berlin, ff. det. - B**1 ški piumUer Lutber je bil povabljen, naj vojnega mlnlttrt v novi n Silvcstrova zabava KLUBA ŠTEV. 1, J.S.Z. —~ _ . rs» , - 1 ,-m 1 PKWv V PETEK VEČER 31.; DECEMBRA 1926 V DVORANI S. N. P. J. Na vaporechi polnočni prizor in nastop zbora "Save" Začetek ob 8. uri svečer teS7 eo. LAWNI IICAQO, ILL. Vstopnina: v predprodaji 75c pri vratih $1.00 W umni i fMUHMRr «an»*«« I tura nove fizike je postavljena na nov temelj eksperimentalno opaženih faktov. s nova odkritja in iznajdbe Ij znanost MpovediJ« 1927 jvaki na mnogih polji* obetajo važna odkritja v prihodnjem letu. Poljudno - znanstvena revija »opular Scienee Monthly" je v «cemberski Številki objavila se-um kratkih člankov, v katerih nogi ameriški znanstveniki in it)kovnjaki napovedujejo raž-ovrstne iznajdbe in odkritje v u 1927. Ako se njihove napodi uresničijo — in razloga ni. ikaj se ne bi — naredi yed* v rihodnjem letu mogočen skok ipredka. Tukaj navajamo ne- »tere: »2 » liV" Arthur Williams iz New Yor-a piše, da je elektrotehnika pri-I v šiadij, ko lahko aplicira ektrično silo na vedno večje po-abnosti na socialnem in eko-omskem polju življenja. Elek-rika izpodriva vse druge sile v tanovanjski hiši kakor v tovar-. Električna peč se udonutfuje oljinbolj ; ravno tako elektilč-a hladilnica. Električna sila kot onilka strojev izganja paro prihaja, ko elektrika prodre udi na farme v vaeh ozirih. E-iktricna nadsila si krči pot do taliziranja preko vseh poli-čnih ovir in intrig. Katodni žarki, katerim je dal ». Coolidge z iznajdbo svoje tu-j nov pomen in ki so v svojem liatvu električni, obetajo ogrom- 10 novo polje neomejenih, mož-mti. Morda so prvi korak k ivojitvi atomične sile. Zdravilstvo. William J. Mayo, znameniti irurg na Majço kliniki v Roche-terju, Minn., pravi, da je izumi-ev mikroskopa omogočila epo-lalno delo Paateurja, s katerim e ta francoski učenjak dosegel plošno priznanje uloge, ki jo i-rajo mikroorganiami v povzro-inju bolezni. Rezultat iznajdbe nikroskopa je bil, da so nalez-jive, kužne bolezni, nekdanje 'iibe božje", skoraj izginile iz iviliziranih dežel. Izpopolnjevanje mikroskopa v ultramikro-«op zdaj prinaša Še boljše re-jultate. Zdravnikom se je od-wlo novo polje, na katerem glo-Itjo biokemične procese, ki po-rzročujejo degenerativne bolez-" pri srednje starih in starih judeh. Naloga medicinske in kirurge' vede zdaj je, da apravi pod vojo kontrolo rake, bolezni srca n tertvic in bolezni drugih vital-Ih organov. Omejiti je treba u-nHjivoHt ljudi od 50. do 80. leta. napredek, ki doseže še tečje triumfe v prihodnjem letu, i« fizikokemični način čim hi-^jAcfra upostavljanja bolnikov normalno atanje po težkih operacijah. Bakterijologija. Edwin O. Jordan, profesor rijologije (znanstvo o nevidnih živih glivicah) na čikaški »niverzi, napoveduje nova odbitja na polju mikrob, ki po-»zr«*ajo nalezljive bolezni. Med " mi bakterijami je bacil ošpic. 1'obijanje tuberkuloze s cep-jenjem, zlasti po Calmettovi »etodi, ae vrši a sijajnimi uspe-N»dalje je pričakovati v letu t*27 odkritja važnih dcJaUv v ^«•zi z bacili, ki povzročajo škr-»tico in paralizo dece. Mogoče *> tudi identificirana afriška boleen. ki nallkuje rmeni mrzlici. Kemija. Murin E. Sloaaon, avtoriteta kemiji, napoveduje, da bodo kemiki v kratkem času ladelove- 11 v laboratorijih hormone, to Je Usta .faktorje, ki udlnčujaje,|na teorija." kakšni so ljudje: veliki ali majhni. lepi ali grdi, sitni ali pri jasai itd. Hormoni imajo svoj sedež v rasnih žlezah. Ker pa ke- imik ni zadovoljen samo s tem, kar naredi natura, išče pota in pomočke, da naredi oni sam nekaj boljšega kot natura. To je že dosegel z barvami in drugeri-jami. ' Sloason dalje napoveduje, da se bliža epoha "organske sinteze". To se pravi, da bodo kemiki izdelovali razne potrebščine, ki se danes dobe v naravi. Na primer iz petroleja se lahko naredi alkohol in razne maščobe, Kemija osvobodi Človeka, da bo dobival te reči naravnost iz zraka, vode in zemlje v vseh slučajih, v katerih tovarna lahko tekmuje z naturo. V letu 1927 bodo morda izolirani in umetno narejeni nekateri vitamini, ki so važnega pomena za hrano in zdravje človeka. » Geologija 1n rudarstvo. Theodore Hoover, profesor metalurgije na Leland Stanford univerzi piše, da največja pridobitev na polju rudnin v letu 1927 bi bila priznanje v splošnem, da ae rudniški zakladi v Ameriki strašno razsipavsjo. Tako delamo z rudami kakor svinja z mehom. Geologična 'veda stalno napreduje, zato je pričakovati novih triumfov v prihodnjem letu. Mehanično iešeniratvo. Dexter S. Kimball, dekan inženirskega kolegija na Cornell univerzi, ngppv^duje še večji razmah industrijskih strojev. Prva lokomotiva je tehtala oko-i štiri tone, moderna pa tehta yeč kot 800 ton» Prvi električni generatorji..so .bili komaj ignačka, danes pa gpsdimp tyr-bogeneratorje, ki proizvajajo 50,000 kilovatov iz ene same edi- nice,V* V konstrukciji gonilnih strojev ni še nobenega maksimuma; stroji rastejo in rastejo v veli-kosjti in moči. V prihodnjem letu morda dobimo izpopolnitev Dieselovega stroja in drugih \ Psihologija. Albert Edward Wiggan, strokovnjak v biologiji, napovoduje, da glavno stremljenj« na polju psihologije v letu 1927 pojde za preizkuševanjem karakterja in personalitete, moraličnih in voljnih navad ter za determinira-njem nature intelekta. Važne preiskave v tej smeri so že y teku. Važno poročilo bo objavljeno v prihodnjem aprilu o problemu podedovalnosti in vplivanja okolice na človeka. Veliki eksperimenti so v teku v višjih šolah glede intelektualne apo-sobnosti med dijaki. Klinična paihologija tudi napreduje skokoma. Dosežene bodo metode za odpravo bojazni in od pomoč o-nfm, ki trpe na depresiji uma. Mbdema psihologija je pod ruŽifica biologtčne vede in Se ne peča več z metafizičnimi ssnja rijami. Astronomija.* Edwin T. Pollock, ravnatelj mornaričnega observatorija Washihgtonu, D. C., piše, da prihodnjem letu bodo v tekli važna opazovanja glede aolnca. Kalkulacija, ki ima potrditi al zavreči teorijo, da se kontinent zemlja premikajo in da je naša luna prišla iz Pacifičnega oceana, bo dovršena leta 1927. Najboljši dogodek v novem letu bi bil, če bi ae mogli dobit milijoni dolarjev za konstrukcijo novega teleskopa, ki bi bi večji kot je kateri danes na svetu. Antropologija. Clark Wlssler, kurat antropologije v naravoalovakem muzeju v New Yorku, pričakuje važ nih najdb z ozirom na prahisto-ričnega človeka v Evropi, Azlj in Afriki. Mnogo ekspedicij je delu. V Severni in Južn Para in sila. 1 William D. Knnis, posvetovalni inženir: Premog se je ailno podražil, toda gonilna sila ni nič dražja kot je bila pred petnaj-atimi leti. Produkcij« sile je postopna. ni skokovita, in taka o-stane tudi zanaprej. Novo leto ma prinesti večjo porabo zmletega premoga in izboljšanje pe-i IL Zgraditi je treba večje centrale in večje generativne enote. letu 1928. dobimo v New Yorku oentralo, ki bo proizvajala 261,000 konjakih sil ene samo enote. na 2§m v ritki rtvolioijl Anna Louiae Strong. KONEC. To je ena funkcija, ki jo delegatke vrše. Oglejmo si Ano Ku okovo, direktorico tovarne, ki e delali že sedemindvajset let na enem prostoru. Tudi ona se je naučila čitati In pisati v revoluciji; potem je bila poslana v šolo za tri leta in j« bila odbor-nica in delefUtka tovarniških delavk, de potem pa j« bila po-v višje tečaje tehnike in je aedaj glsvna ravnateljica in ma nad tise« delavk pod seboj Vpeljals je razne nov« naprave Tako je postavila posebne pral niče v tovarni in je s tem odpra vila nepotrebno delo. Njo sma trs jo zs dobro ravnateljico in dobro tovarišico delavk. "H komu neki naj se obrnem," je dejs la neka delavka, "ko se moj mož napije rta plačilni dan in ko si želim, da bi šta petnajst minut prej ven, da bi prUtrsgla njega ko dobi plačo, da n« zapije vea denar? Ona takoj raaume, kaj j« treba in mi dovoli, da storim t« potrebno deltr.Mrrv u ' u Sprememba ruske š«ne jevelL kanska. " ' r Se aedaj bijejo v«Hk boj moderne žene v Rtoslji med vraže-verstvom stsrih žena lm med mladimi, ki so is otresle vseh aupersticij. Se vedno obstojajo razni predsodki napram stranki. Tako si želi mati, da bi se njsna hči poročila v cerkvi. Toda njen izvoljenec je komunisti in ne msra v cerkev,, ki j« tolika lsU Ameriki se je tudi nadejat najdb, ki potrdijo teorijo, da je človek na tem kontinentu sks -stiral za časa mastodons. Mehika in Centralna Amerika je poatala bogato polje pradav-Dieselovega stroja in , nih mest in spomenikov, klbo- SSr 1=tera H -"ri-r « I kjer se nahajajo aledovi najata- nilukegg pom«na, če se njsna in aeroplanov. ^ prewljevanJa ljud, iz ^^ cerkvi ali nikjer; . ,. Sibirije. , glavno J«, da.bosU «rečna. Zgls- Alexander Senauke, radijski Nove Gvineje Je dov ^ kot dovolj, ko so inženir, pravi, da leto 1927 bo|mendm u edln krIj na svetu, ^ drugI v cerkvi pa vse- kamor še nI stopila noga belo-1 * — """ kožnega človeka. Tam žive ne^ znani rodovi primitivnih ljudi, videlo obuditev velikega zanimanja v splošnem občinstvu za radio. v tem letu je radio silno u ^^ ........... napredoval v r izboljšanih P1*«- katere je treba oblskstl. jemnlkih in močnih glasovniklh. a^mohll ^Maniia za .doelušanje daljaih Avtomobil, pol" * "leST Moderni pre- Edward V. Ricken^ker a^ Sii. l narejeal, da^ tomobllski zvjdsn«: n^av Jatlk bolj občutljivi in selektivni v de-1 napoveduje manjše, lahkejse in eno ne živ« V miru. Cerkev jim n« more dati nikake sreč«, ako je sama ne boste znak najti. In tako s« v mnogih slučajih matere udajo. n 1 Delegatke ruakih delavk Ima-jo navadno dvakrat v masecu «eje, Lokalni zdravnik poroča o utljlviln selektivni v de- napoveduje manjše lahkajše £ jeje. tajlih. Prebivalci, ki žive na de- velike► ^^^ in ieli, se dsnes bolj -nlm-Jo zaUa avW. P^ča kako je z iz- epe programe v domačih me- ameriških cestan pm» ' p . lmtjo regular- Z. V prihodnjem „tu ne- nit). '«^Jt.nj v o ^ 53 T' dvomno dobimo nov »kon. ki it- OumlJ.»« ol«dl i„.J«n«U!n.j*i «l.m.nt trebi «l«be odd.j.ln. po.UJe, pr^«-u, ^ ^ - prikuj., d. tiri- katerih j« toUko kot gob po del- to J. ^«^„"^^r« Jo ^Mvet0 VM"" Dovoljenje i» odddjanje »e odpravljen« koleaa in oi*m. , _ M MV«da «mejite na «.to po.t.Je. k« bo- nataknejo kar na zavorne bob«. deUvUml Jo ro9r()(Ujnl do dajale kaj dobrega. Oddaja- (bralce driim». « dobro uvedajo nje bi tudi toko regulirano, da Velika revolucija „« m-.re k« na - bodo pcataje v - ml bodo špecijalizirani In razde- cvilili in ne bo Jih treba m uj piousa ^predna, Ijenl med posUJe tako. da «e bo-1 Problem pognsnj. v mrtUm\ Ju (lt, Mk* do- do poslušalci zanimali > vse vremsnu se » ^ ktrtcmm nin^ ml ^ postaje, oziroma ai bodd lahko "vaporizerjem" ali «litetat ef«k^ btef« » " ^ izbral i predmet, ^ jih najbolj Uvnlm pripomočkom. Novi gtre-| redili v prvih »T - zanima Flsika. Robert Andrew Milllkan. znameniti fizik, prejemnik Nobleve nagrade in glava zavoda za teh-nflogijo v Kaliforniji, piše, da JA„" da .rnanjujo teto In p<4L« £ « ItaMlj-va. ^toTilenikortl'tone. toiave Wl...am Crocker boUnlk M. agrarni .trokovnjak. pravi, da „ pri,^ _ bliiamo rekonatrukeljl for- «b..Umo " Vri m utiranja tlriega «ddelka «»v, pred k. . T ISIu^T «tonkl toga -kona « fltlke, ki ae oentfUk ^vantum- tlu-lh r^ n ^nlh drev^ ^u v v„h bur. te» v «vlnor»)l. Bk.perlmentl «o . , Mnoga odkritja in Izpopolni- v Uku z novimi vr«Un£ nmtUn, naro- tve v tem letu ao pomogie. d« so ki bolj obrodijo in bodo trpat-; ^ ^ bile Izravnane mnogo kontradlk- nejše napram boleznim in «r^ ^J KJn cije v moderni fiziki. V«a «truk- \ su. 1 vade starih zakonov vaepovsod, tembolj nam poataja jasno, da s tem poatavljamo in gladimo tla za uovo zgradbo, ki pa š« ne bo povaem nova. 2ena še vedno ostane auinja hišnega dela. kljub temu, da smo upostavili emancipacijske zakone, zato ker j« bila tlačena stoletja in v njej je še vedno ostal dobršen del atarokopltnih nazorov, ki se pa bodo razpršili atop-njema. Pozabiti bo morala, da j« njeno opravilo v glavnem v kuhinji in na polju. Privaditi se bo morala, da ima ona važna dela v javnosti, da bo zapustila monotono delo kuhinje ter da se bo podala v javno Življenj«, nakar bo domača dela opravljala s velikim veaeljem. Tedaj bo žena šele emanclplrana, ko bo pre-trgla verig« hlšp«ga dela, ko t>9 stopala prosta, «naka možu. Hišna d«la bodo ravnp tako in še boljše opravljena, ko bo ruaka žena «posnela, kaj jI bo dalo pravega življenja, d« bo lahko domaČe delo opravila v solo kratkem času, posebno še ko bo pričela rabiti stroj«, da bodo delali sanjo. Poleg tega pa bo bodoča država skrbela za javne kuhinje in ostal« ustanov«, kjer se bo skupno kuhalo, da s« prihrani energija stoterih Ur da se jo porsbl na drugih poljih. Kooperative bodo spopolnj«n« v vseh ozirih. Značaj vs«h teh del In institucij bo temeljito spie-menjen." • Mogoče ne more niti «na sama Američanka umoti, kako staromodno j« delo v ruakl kuhinji in hiši sploh, katera J« baziralo na etrežnlcah. Mogoče se da pri merjstl to delo našim farmarl cam na zapadu na prerijah, kjer nimajo nlkake vode v hišah, ni-kake luči, ki bi vaaj deloma odgovarjala ««danjlm razmeram In čaau, Toda gotovo pa J«, da Jim ni treba noaitl vod« iz oddaljenega vaškega vodnjaka za vsa hišna dela. Amerika J« davno šla napr«J v tem pogledu Ur dala Žensm boljši način kakor gs Je najti v Evropi. Tu J« električna sila In iznajdbe omogočila v«-likanske ugodnosti posebno »a hišna dela; pa Š« celo v Am«rlki je najti veliko ž«na, ki se počutijo, da so priklenjene In zasužnjene h kuhlnskemu d«lu. Rusija ai pa skuša pomagstl ii tega težavnega problema na drug način: ustanoviti hoč« ljudsk« kuhinj« In kooperatlvn« zavode, kjer bi žen« puščal« svoje otroke, ko gredo na delo ln po svojih poslih. Tudi v Am«rikl so bile ustsnovljene v n«kaUrlh krajih j podobne usUnov«, toda v Busijl ao U usUnov« šle korak naprej Ur so dobile močna tla, na tate-rih «a razvijajo. Zanimivo j« ko človek vstopi v priprosto resUvracIJo mal« tovarn« in vidi z belimi prti pogojene miz«, na katerih je videti snažna j«dllna oprav* ki Je priprosta. Na «Unah Je vid«tl naplae: "LJudaka J«dllnni«a — pot k «oclallzmu." Ali ps Leninov Izrek: "Noben narod ne mor« biti «vobod«n, ko je nJ«K<>-va polovica zasužnjena v kuhi-njah." AH pa! "V združenju J« moč." B«daJ j« v«člna Uh ljud-aklh Jedilnic la malo na bolj-tem kot pa povprečna ameriška deiavaka resUvraclJa; 1« da so te rusk« ljudsk« J«dllnlc« uprav Ijan« po tovarniških delavcih, kateri n« d«lajo za nlkak proflt. kakor m to godi v Amarlkl. Kadar «• prigodi, da Ima tovarna dobiček, gr« dvaj««t od «totkov doblčU za delavsk« na m«n« In napr«dnl delavci pa agl-tlrajo, naj «« U denar porabi »a kooperativne kuhinj« In podob ne ustanov«. iHrlavk« «norglčno agitlrajo za kooperativna pral nk« ln večina tovarn» Ima U sedaj svoj« pralnic« Hkor J« v na katerih kar navadna sobe, v M stroji glavnNelavci, da nI treba enakam garati kot «o prej. Kar je najsnačlln«jš«ga in naj komf ortn«jš«ga v Moskvi dan««, «o Ure* dvoma različni delavakl ekrtnovi. ki jih imenu-«jo delavake komun«, v katerih majo tovarniški d«lavcl posameznih tovaren svoja stanovanja ter druga akupna kulturna središča, de prav dobro se s zavistjo spominjam, ko sem videla dom Amo avtomobilskih dela v c«v. Ta hiša iftia prostora u tri sto drušin. Nikak« sUnarlne jim ni treba plačevati, ker imajo pogodbo i meatno upravo, da bodo skrbeli sami sa popravljanje poslopja. V tej zgradbi Imajo oan-tralno kuhinjo ln druga skupna središča, kdtera opravljajo sam delavci. Vsa udobnosti so v tem poslopju. Kopališče, parllnioe ter zabavne dvoran« t kuhinja J« skupna, ki ae jo vsaka žena lah ko privatne poslužl, ali pa da kuho v oskrbo nalašč zato nastavljenima dvoma šsnama, ka-Url skrbiU, d« s« hrana skuha. V tretjem nadstropju j« velita plesna dvorana, kjer ae vadl-o delavci tudi v dramatiki in kjer imajo klub«. Vaako soboto ImaJo svoje tgr« in pl«s«; vča sih pa povabijo opern« pevce, da jih pridejo zabavat. Ti prostori služIjo podnevu sa oakrbo otrok In v drug« korlstn« svrh« kakor so otročji vrtci. V drugem nadstropju ee nahaja tri deset sirot, ta kaUre skrbijo de-avci prostovoljno. T« slroU so vseli ia gladovnega dlstrlkU. Ob ned«ljah v»am«Jo delavci U o-troke aeboj na deželo, kjer Jim prirede «lete. Tu «mo vld«li dobro preakrb-Ijan dom dslavoev. Taki domo-vi ae čim bolj širijo po vaej Ru sij L Vlada gre delavcem pri Um aeveda na roko, kar U Jš del njenega programa, da reformira razmer« delavca. Ko aem o-blskala zavod sa oakrbo otrok, ki a« imenuj« Rdačl oktober, aem vprašala direktorja, ako mi sli, da bo to šlo vedno Uko naprej, ali sapo sedaj ko morejo maUr« delati v tovarnah, da akrbijo podnevi sa njih otrok« v Um tavoduf NJ«govt oči so se naširoko odprl« ln j« dajal: "Oo-tovo, to j« naš ldaal. Nobena žena bi n« spisla biti zaprU v sobi, skrixttl zs otroka in kuhati avoJ«mu možu. Ona J« državljanka in roolalno bitja in al šeil družbe v tovarni ali pa v pisarni. Na v«čer s« ps vrns na dom kakor nj«n mož." . ifcrufeffa nam n« preostaja, kakor da počakamo in vidimo, če bodo žen« sovjetska Unij« sprejel« ali aavrgU U Ideal, Kakor j« racvldetl dosedaj, ae s«lo navdušujejo tanj, ker je pač velika aprememba prejšnjega poniževalnega žlvlj«nja v tovarni-šklh barakah. V njih rokah o-«Un« vsa zadeva, ako a« bodo popolnoma oprijel« Ur obdržal« ali pa aavrgl« način aedanj«ga novega življenja. sdaj pridružil odboru Unij« ta' ameriške civilna svobodščln«, ki vodi boj sa preklic U po« ta v«. Borcem sa odpravo tega proti-delavakega zakona ao ae pridružili Edward U Parsons, škof protestanUvsk« eplskopalne eer-tv«, protaatanUvski pridigarji, židovski rabiji in duhovni raanlh drugih ver. M«d borci Je tudi veliko učiUljov. Ako boj aa odpravo protiaindikaliatlčnega ta-cona dobi doati podpore od IJud-atva, tedaj bo législature priklicala U posUvo. ki j« bila akle-njena v intereau privatnih bls-nlšklh intereaov ln proti d«lav-atvu. V U namen uta ae adrušIM dfe atari patrijotični orgaalaadjl. _M---mm al». ,11. •nwra orgamaarija mai ima "American CHIsenahlp a.i krlaUsaM« DO) pvu wifiia«^ U*MI vbNI Zahteva ae preklic tega New York. N. Y^-Dvoja'sU-rlh, raakcijonarnih organlaaclj "Amsrlcan SanUnela" in "United Americans" sta ae združili In uaUnovlll novo organizacijo "American Citiaenahip P tion," da nadalJuJ«U bolj no a naaadnjašklm dolom. . delo, ki aU organizaciji Ur pod novim imenom, j« be«_ nje. Organizacija s« obrača — vaeh reskeljonarjev, da JI pripomorejo do dveh milijonov dolarjev u livršiUv njenega programa. Organlaaolja ima namen atavltl Imenik vaeh nevarnih govornikov, da ne bodo govorili v cerkvah, na forumih v Ionskih klubih itd. Mod nevarne govornike ao šteti social lati, pristaši farmaveka delavska strank« in oelo tak« oaebe kot J« gdčna. Jan« Ad-dams. Zadnjič Je dobila Jaa« Addsms odiwvod od n«kega ženskega kluba. Kajti na imsniku govorniške lisU kot nsvarna govornica J« bila zaznamovana aa tretjam mostu, P ROTI KOMUNISTIČNA KON PKRBNCA UNIJONISTOV V NBW YORKU. /aatopanlh j« bilo v«! ke «U lokalnih unij la vel d«la»drth central. Namen kaafereaee Je bil assaUJeaJe komealatev. New York, N. Y, (F. P.) -Konferenc, ki «o Jo aklleall uni-J oni« ti v poalopji Randove šolo, ^Ja ft®® pivd ^li'^A^fti^lP^ mu delu komuaiatov v deUvakih strokovnih organizacijah, ao Je udaleiUo približno štiri «to delegatov. Zastopaaih Je bio vol m a to lokalaih organlaaeij, pet akupaih odborov, pot mednarodnih etrokovnih central, Centralni delavakl la strokovni svet New Yorke la Nowyotika državna dalavaka fadoroelje. Vrh tega sU bill aatopaae tudl Zen-ska strokovna ualjska Ilea, Združena nawyorška žldovaka strokovna društva la Chlcafa, Now Yorka In Phlladalpklje la la drug« organlaaeij«. Konferenca ia Je obdrlevala pod gaaiom "aa ohranitev delavskih itrokovnlh organizacij." Kom l to J, ki se J« organiziral ped miki, proUaUaUvakl pridigarji ln duhovni drugih ver. New Yari^. K Y^RedaJ mogočo pojde7 protiilndikaliitlčnl zakon v Kaliforniji mod «Uro In obrabljeno šaro. Zaradi U po-«uv«, ki Je^aod^,J«^ta. io nobroj düívoov v Kaliforniji neopisljiv« Ukapo od strani policij«, šerifov in šerif«klh poob-laščencev ia državnih pravdni-kov. DeUvei niso bili l« Utirani Is ma mikata raga okraja ln m«-au, ampak obsojani «o Mil tudi na v«čletno< k**«n. predan «e j« zbudila javna v«st In pričela za- terf ja doliltl vročo vodo, kjer si hUvati odpravo Uga protldelav vaeka d«l«vka lahko opero ^ -k^ ttUméa. obl«ko; toda večj« tovarne p« J«k«m imajo modoma pralnic«. kj«r «o I Olk v Washingtons D. L., sa |« In ■ va doMČi ivoj namen t______ vanjam Javnih «hodov, tlokeai-mi oklici in poeivi, ki bedo ^i-sksni na podlagi golih la reaaH-nih faktov. ki as nanašajo na delovanji komunistov, paaaeoi It odiranju tujezemakih. aamer-akih, «ploh aa podlagi študira-aju v «ah organizacij, ki ao ao «umu, da ao jih oeaovalt komunisti. kot ao organizaciji aa pod-poro kaznjaneom. mednarodno obran«, Itd. Ta kemlUj bo Haol dalji nalogo dognati, kje Imajo tak« oiganlaaiije svoj Uvor la dognane fakU na to oi.iav iti. da ae amariško ■!■« 1 cele bakanallje. Elektrike QLbjte, prišli stedotnov. ^^LjtfSi krik da je AÎne-mora dajati razsvetljavo, ne vas dvigalo, ^umil ga je federacija posta- mora ogrevati, preveletl|človek, k(ae ni zelo rëvotocijonama, ker je ^^^¡dalav- | . JBBP|Podjetniki'/M francoskim ključem, izumljenim W)dporniW ^ M tudi tukaj zmo-zagospodovala polito, ker je sloja Jen; prižgete ^ Ddaveki department je dal Prepregle Je sem-električno Îuêï iwnnil Jo je it-1^ ftVitlo poročilo o gibanju 1Af " ^t delavnikov v tednu. V tem bilo, da bi pošiljal po petrylajk IpriporočUu izjavlja, da je v« V prejšnjih M eo lene otro- ko delavcev delalo samo pet oni Toda to je, hvsle L tednu, še predel je Ameriška je vsem svetu še tf* s železniškimi tračnicami — reden lenuh, ki se mu niti ni U"- pet delavnikov v tednu. mïïp&w^W^-*^ .................. - žicami — ee ne ljubi pisa-napela sntsne se brezžični — se ne ljubi napenjati in Jele vednopre-smeeaj 4e išde novega« in tnlMnepreduje. i eeet nam ke«jš eMbo S« i|;;r4imnikov,t ,a5ajo .puhajo pam> stw^i, NAZNANILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM. Iz upravniitvn Književne Matice S. N. P. J. «po poolali rakun na vae društva S. N. P. J. glede knjig Am^iki Stovend, n upamo, da ato jih val prejeli. Nekatera drufttv« ao knjige prodala in aarečiii ao ie več knjig. Druga društva zopet niec dali nobene knjige in zadaj prašajujejo kaj naj atore knjigami. Mi apeliramo na vaa društva, oziroma na društvene tajnike, kateri nieo prodali knjig Ameriški Slovenci da naj knjige oft-drižjo toliko čaee, da ee bodo razprodale. Nem nazaj jih ni.traba poii ljati, temveč jih obdrži!« pr društvu, da s« bodo prodale kakor bodo razmere ugodne zato. Z bratskim pozdravom a Književne Matico, S. N. P. J. Philip Godina, upravitelj. 80. DEC1 ŽENITVENA PONUDfc^ Ead bi ae seznanil % ko v svrho ženitve. Ja2 ^ vec in imam sedmero otrok-mam dve poaestvi, v en^T'1 nujem sam, drugo je v ■ Jaz aem mašiniat in ima®' no delo. Želim dobiti Slove staroeti od 25 do 35 let za^ Ako katero veaeli, naj se priglasi na naslov: Mr M 400 W. R. Railroad, Gary 91 (Adv.) 1 aenskih ÜM rhnsWh W ^Zahval^ mu js nekeko želostno in molčala ves čaa pri zajtrku. Nato Je prieedel k neme neki eterej« duhovnik, sosed od mize zreven, ln je sprožil Da Js slišal, da odhajev«. Da je odprffe tudi sa pa* tednOvr hi In otro- ^^ ^^ nii Ji^ v duftif iiliu šal sem jo prepoditi tode vračala se je spet, namenil sem se recitirat) kake druge vsrze. po-iskušel sem brenšatl Oeribeldljevo ¿himno — in naenkrat Je bilo is vsega tege spet: Und scheint di« 8onn« aoeh so schosn ... Skozi sveriftone oske ulice srednj mesta, polne jutrejeege krike in vike derjev, vozičkov s vi nori prodajalcev Česopi-eov in kričečih ljudlj sploh, polne duhs po siru in pekeiem se mesu, »em šel k Panthdonu. Njegove mačke so si splo^Us zunaj na kamenih Muk* --- n/itaj ia iia iill^l lllih tu MM" l,i/v*» 'Vllf «V««HW MI skozi veliko okno Je psdsla i vllave anekomet-na, slvkaata sv«tteb^»tnvelkH so stellpri gro-beh svojih kraljev Viktorja Rmeauels U. In Humberta. venci, položeni neaje dvejsetegs septembra, so bfli ie vedno Oveži, in njih široki trakovi so se vlekli po tleku. Božal sem t očmi vso to drago zakladnico M. Agrippe, del sem, de mi js spedriitel skozi dušo obtutek devetnajsto let, seiepetel sem tem stenam In stebrom v njih, temu čudovitemu oboku kupole, tem grobovom ln temu tleku tih "zbogom" ln aem odšel. Und scheint die Sonne noch so schosn ... Kočljeil so ml ponujell svoje vosov«, črni pobje svoje resgledntce, prodajalci mosai&negs nekltje avoje blago — val tako veseli, tsko brezskrbni, tako srečni. Jes pe sem st dejali semo: Und scheint die Sonne . . . In iel sem skozi vrvež In šum in zlate svetlobo pe Via Rt-petta ne Ptesse del Popolo, ae te arlftokratslo čarobni trg s granitno eglptako iglo na sredi, kjer sem bil stol pred — kdaj je to pravzaprav bilo? Saj se.ml sdl da lešl celo človeško življenje med mojim prvim dnevom v Rimu ln današnjim trenotkom ---in vendar je preteklo komaj par tednov — kjer sem stal takrat prvič ln takoj prvič seviet, očaran ln prevzet od prvega pozdrava, prvega pogleda. , In danoe: Und die scheint die 8onne ... Sel sem na Monte Pincio, sedel na sld ln gledal na Rim. Zadjlkrat, ti ponosno, mogočno mesto s trdimi potezami, zadnjikrat! Ve atrehe, kupole, šolta Tlbera, vi griči In parki, zbogom 1 Zbogom, ti mesto v zgodovini edino! Ti ksmenito srce svete, vale, valil, . . In potem eem Šel k fontanl dl.Trevi. Nekeko pokojen In pomirjen. In sedel sem tam na kamenlto klopico kraj vodnjake, segledal sem ae v »k upi no kipov in akal, na curke čiste Aqus Vlrgo, deviške vode, in sod«! tam dolgo, dolgo, umtrj«n In brez miall, od vezan vsega, Izgubljen samemu sebi, kakor žive pač cvetlice, kameni ln ptice . .. Dokler me ni iztrgala iz tega arečnega tre-notka dvanajata ura. Z Angelakega gradu je zagrmel top, a par stranlj ao se oglaaila ure, ln s zvonikov glaa zvonov--vstal aem. sejel a periščem vode. napil a«, potem aem vzel vec, ga vrgel aredi voda ln dejal na glaa: bi prBel spet v Rim i — Tako ee to dela . . . ln v tem trenotku me je obšla teenoba. Morda ni dobro piti iz «fontane dl Travi t Te čiste Aqua Vlrgo. deviške vode , . . Hotel aem sl adaj zapeti: Und scheint die Sonne tode naenkrat eo ae mi zdele te beaede medle, melodija prazna ta teenoba je potrebovala ie kaj •drugega ... Pri colazlone v hotelu Je poatavil gospod 'Mueltar pred Sofijo Petrovno krasen šopek je- Séj^niaernM— P°re6e INovkoroda v Meekvo s konji. I ¿ear imam dosti. - Pa ¿a/ nilem len, bi ! ^t dni 7tednu.' delavška fedoradjilj^eja za- Veliko delavcev dela šest dni tednu, a ves delavni čas znese 40 ur v tednu, ker je toliko pet dni dela tfp flse^ ur v tednu» IrklT "r' >h et delavnikov t tednu ee el rili v mnogih krejih kroja-delavett s ji» ceh, livarnah, pa deloma tudi strojniki in delavci v Jeklarnah ln železarnah. V Bostonu dela v krojaški in duetriji iš 4$ odstotkov delavcev [R kl J» — i tudi najkuâ, potkuènio, U že tri meeecç. Rodom Poljak od Krekove, šM obleke na toko ^ poreče ln v Ameriki je duboVnlk. Bolan je - sladko- [^ojač. V Cemu^i bo šival Je naročiti a ud Aathtna Co. bmplkino tdrtvil» H njo. BiMisJra« ki» ftiviU. It i mu. T] Laik v ■4ravU* pod Um Ulnem i Mroiijft a| v«mdo tata stavil« u ^ Ako ravno trpiU I« dolgo Ih i* a* i rfN U vaa aa «vetu aa naduho i« tae i II, voanto a fcrapplaloo» a4ravita. To ram J« adtaa pot. da ■■ aiariiO i* bil lavršan v tem odra. mita a* kal raa ata fta poakulll, d« h i M*»» To MMaiUBiio Ja uto pri ao Ta*k l»hko poaluii U napndat adravliaoia naduh« in da » ■■ ■IrnvUo poakuai, kotero Ja tnana h«t najbolj i«. U ao JIH k kadaj » " " PoMJiU U kupon I« g L COUPON A CO , ____ raoattar Bid«.. 4« Nia«ai« Buffalo. N. V. ttao trial of roar mcUod tel ttlt.llllllNIM sečen ■ ,"■ r. • ' Hsverhlll, Msss.' - Tukaj a m* al kUi^ I urtMiovU O*»*' ki inu nlJo" tm ii^/ «to, In t»Jo, M memisss^m ln tako sva se vozile in jemele slovo. lenobo, ve dobro, da zadostuj« Pri Tiberi, pri Cevourjevem mestu sve nf- •Amo nepTWlšlj^^be*-zednje izstopil.. Tu Je hospital S. Girolamo »^pjggjfc de' Schiavoni, kjer so nekdej stanovali in trgo- | frnvojeg^ življenja n« boT feč vali ao tukej noge, Jbanci. Po noči od 14. na videl neki tak - * ' ' sajel «ino- «5 are j« n ih Ali konju, kl J« vlekel za Njegovi spremljevalci eli gase roke in y. Tibcro. jVprešan pri zaslišanju, sdkaj ni tege t#koyJ naznanil js, dejal oglar, da je videl Jakih styEaj*v že par sto0 in de ni.po mrtvih nlhče PO^Y«dovsl. Takrat Je btt^t«s vojvode Giovenni ie Gen*,, dlje, sin papeie Aleksandra VL, in njegov morilec Je bi) tisti jesdec na konju belcu, drugi papežev sin, kardinal Velentlno, pozneje vojvoda CaeaaT Borgia.' Ob ogromnem razburjenju veege mosta eo iskali ribiči mrliča. Našli so ga den ne lo/ imel j« devet ran na telesu. Pokopali so ga pri Banta Maria del Popolo, v grobnici Vsnotze, papeževe priležnlce ... Greva po nebredju. Za Vatikanom sahaje eolnee v škrlatnem morju. Kupola sv. Petre nariše v sredini tega ognja. Z Janikula glede črni kip Gsribaldtjev na Rim in dviga deanico nad njim ... In ta, ki a?« ga tu že parkrat videle, Je danes apet tukaj. Viaok, lep asket z negibnimi temnimi očmi gre na svojem vaakdanjem iz-prshodu proti nama. Kardinal Marlan Ram-polla, marchese di Tlndaro, rajnega Leva XIII. nekdaj mogočni minister, kl mu je aamo veto vstrljskegs cesarja zabranll stopiti na papeikl ... Gleda naravnoat prod-ee v presno, se pe pil godi v tej duši? Ali mtstt na literarno delo. življenjepis tega ali onege svetnika? Ali misli na to, kaj bi lahko bilo, ko bi? Ali ne to, kaj je? Ali pogleda kdaj čez reko proti Vatikanu? Ali morda veruje, da veadar še pride njegova dobe? Ah. Rem-polla ne zadrži več toke čaaa ln usode pepeitva — taki papirji Montagnlnijevi. tak mlnieter Pije 1.. kl al piše pe bonbona v Parts — — n«. n«. ne. preoataJe le še beračija ln amešnoet . . „ , fDtIJ* prlkaklU) ., ml up^W « -vo«^ - 'I jde f*. kot,e^ labom stanu Sl don^Jn sjuiraJ.J pripelje šal, a kakšnim usnjem nej pre-vleče naslonjač, in bo pontidM, da prinese Vsorce. ^ Ni trebe vMItaev. Delajte peč tako, kakor vam bol J sodi — porečem, mUleč hk to, kako bo| apet odšel \n keko le apet vrne. — Nam vae sodi, saj nš dere-j mo usnja s sebMKor veste — | odvrne on. in poj« po vzorce. Nato pride epct, spet odide, potejjn začne peratf sUro prevleko, Izpod katere ee kedi prah in leze ifma. A žreblji - saj Jih] je mnogo v naslanjaču — on jih bo isdiral kak fant mu bo pomagal, tapetnikove žene pa bo| pometala smeli; potem stf prikrojati usnje, primerjati aa-| to pojdejo» pridejo, odidejo In vse to saradi moje ielje, del bi imela bel naslonjač. Te želje Je teko skromna, malovafaia, ne I poeebno i>zvodljiva. Nu. to-rej. ali mi je kaj de va«ga tega? Ne, ne morem! Čutim, de bi bilo mnoge lažje izumiti kak stroj, ki bi naprav«, da bi tekli] naslonjači aarni od sebe v špect-] j al ne tov*ne in M ae tam na! novo prevlbkli, ^ i mir i ■ [iU |f ur !•••; »ti/ tó. «• i^gti' 'J f.«< y> I.'.1 !JN- . I KÚ¿ mm TOMME APEUM M S. I P. J, M TOMSK V SVOJI TISKARNI cams ZMERNE, UNliSKO DELO PKVE VZBlV yac roiASNiLA nam 8. N. P. J. PRINTERY MI7-M Saottl Lawndala Afina, CUeaca, B TAM SB DOBB NA ZKUO TUDI VBA UBTMBNA POJASNILA