QISSjom
V/and
^yu6uce...
NO. 250

Ameriška Domovina
AM€MCAN IN,SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY

National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 29, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€W6PAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Letalonosilka prava pasi m nasiansk opja
Načelnik newyorskilh gasilcev ;ie izjavil, da je bila leta nosilka Constellation prava past {za požare.
NEW YORK, N. Y. — Ogenj na veleietalonosiLki Constellation pretekli teden je zahteval skupno 49 človeških življenj. Težlka nesreča je napravila na javnost nenavaden vtis posebno zaradi tega, ker so se naglo začele širiti govorice, da je ogenj zavzel tak obseg v veliki meri zaradi premajhne previdnosti odgovornih ljudi za gradnjo in čuvanje velikanske ladje. Mornarica je uvedla natančno preiskavo z javnlimi zaslišanji.
Na to zaslišanje je bil pozvan tudi načelnik newyorskih gasilcev Edward F. Cavanagh. Ta je označil skrbništvo ladje za “zanikrno, površno in neprimerno.” “Če bi obstojalo v New Yorku poslopje v takem stanju glede varnosti ognja, bi ga mi dali izprazniti,” ‘je dejal Cavanagh. Po njegovih izjavi so v mestu zaprli poslopja in prepovedali njihovo uporabo, ko niso bila niti v daleko tako slabem stanju glede nevarnosti ognja..
Cavanagh je dejal, da ni prav nobene osnove za trditev, da je bila verjetnost ognja ena proti milijonu, po njegovem je bila G'koro dograjena letalonosilka “polno naložena bomba, ki je potrebovala samo vžiga.” Čudno se mu zdi le, da Ogepjjii nastal že preje.
Na ladji jei prišlo tekom gradnje pred glavnim požarom, ki je napravil okoli 75 milijonov dolarjev škode, do 42 manjših požarov, ka- vsekakoč dokazuje, da razmere na njej glede varnosti pred ognjem niso bile ravno idealne.
Novi grobovi
John Mikulich
Po daljši bolezni je preminul John Mikulich, star 84 let, stanujoč na 674 E. 160 St. Bil je vdovec, soproga Antonija, roj. Vesel, je umrla leta 1916. Zapušča hčer Mary Seruchar, ki vodi s soprogom gostilno na 6737 St. Clair Ave., hčer Alice Miller, sina Johna ml. v Aljaski, sina Franka v Pennsylvaniji, 3 vnuke, 8 pravnukov, sestro Josephine Klun in druge sorodnike. Rojen je bil v vasi Travnik v fari Loški Potok. Tukaj je bival 57 let. Bil je član Društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ, Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v soboto popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
----o-----
Sen. Johnson za svojo poliiično bodočnost
Podpredsednik ZDA Johnson bo pazil, da ne bodo črnci zapostavljanj pri zveznih javnih delih.
Iraški Kurdi so zopet postali nemirni
BAGDAD, Irak. — Kardi so narod ali pleme, kakor hočete, ki so razbiti na celo vrsto držav:	Rusijo, Turčijo,
Irak, in Sirijo. Plemenska zavednost je pri njih velika, zato igrajo v arabskem svetu isto vlogo kot na primer Makedonci na Balkanu.
Njihova sctalna želja je, da bi živeli v skupni državi. Ker je še nimajo, želijo imeti vsaj avtonomijo v vsaki držaji, kjer so nastanjeni. Iraški Kurdi so bili zadnjih par let mirni, sedaj so zopet začeli agitirati za avtonomijo in nagajati iraškemu diktatorju Kase-mu.
V severnem Iraku so nenadoma izbruhnili nemiri. Kdo tiči za njimi, še ni jasno. Mislijo pa, da imajo vmes komunisti svoje prste. So namreč Kasemu zmeraj radi ponagajali, kadarkoli jim je v Bagdadu preveč stopal na prste.
Kasem je takih uporov že navajen in računa, da se bodo končali s tem, da se bodo Kurdi sprli med seboj kot so se še zmeraj.
CLCimv
V remenski prerok pravi:
Oblačno, naletavanje snega. Najvišja temperatura 27.
WASHINGTON, D. C. — Podpredsednik Johnson bo prevzel vodstvo posebnega odbora v federalni administradji, ki pazi na to, da tisti podjetniki, ki dobivajo federalna naročila, ne zapostavljajo črncev pri zaposlitvi.
Ta odbor ima skromno ime in -kremem delokrog, zato pa veliko gospodarsko moč. Zmeraj večje je namreč število podjetij velikih in malih, ki ddbivajo naročila cd federalne administracije. Vsa ta pridejo pod kon-trclo Johnsonovega odbora.
Johnson bo tako imel izredno priliko, da se prikupi črnim delavcem in inteligentom, ki iščejo delo. Vse mu bo hodilo prav. Pri liberalnih demokratih bo dobil dobro ime, med črnci pa bo veijail kot varuh njihovih gospodarskih in socijalnih interesov. Kapitaliziral bo vse to 1. 1958, ko bo verjetno kandidiral za predsednika ZDA na demokratski listi.
Komaj je Nixon, ki sedaj predseduje temu odboru, slišal, da bo sam Johnson njegov naslednik, je dal teko j objaviti dolg seznam korakov, ki jih je odbor napravil pod njegovim predsedstvom v korist črnih državljanov. Malo pozno se je spomnil na potrebo take objave.
-------o-------
Eisenhower namerava izravnati proračunski predlog za pomoč tujini
WASHINGTON, D. C. — Eisenhower jeva administracija je bila zmeraj navdušena za pomoč tujini in jo s svojim šefom vred goreče zagovarjala. Letos ho te gorečnosti manjkalo, kajti poročila iz naše prestolice pravijo, da hoče administracija predložiti Kongresu na vsak način uravnovešen proračunski predlog. Ker to ne bo šlo brez težav, misli okrniti predlog pa pomoč tujini.
Baje bodo znesek za podpiranje tujine zmanjšali za $175,000,-000, zato prepustili Kennedyevi upravi, naj ga zviša, alko ga hoče in pri tem skrbi za kritje. Glavno besedo pri proračunu ima seveda proračunski urad.. Finančni tajnik Anderson se za vso zadevo ne briga več, kot je treba. Si pač misli, naj to skrb prevzame njegov naslednik v Kennedyevem kabinetu Dillon.
Tito se je pokazal , svojemu parlamentu
Za novo petletlio je napovedal v'elik uspeh, v zunanji politiki je poudarjal sličnost pogledov s Sovjeti in se obregoval ob Zahod.
BEOGRAD, FLRJ. — Tito se je zadnja leta kar odvadil hoditi na parlamentarna zasedanja. Letos se je vendarle pokazal komunističnim poslancem. Kaj ga je napotilo do tega, ni povedal v običajno dolgem govoru, ki je v njem razlagal že znane svoje poglede na jugoslovansko domačo in zunanjo politiko. Poglavje o domači politiki je bilo posvečeno v glavnem novi petletki, ki naj naredil iz Jugoslavije do leta 1965 pravo industrijsko državo srednje velikosti. Nekaj takega, je napovedoval že takrat, ko je takoj po vojni oznanil prvo petletko in potem 1. 1956 drugo. Obakrat se njegova napoved ni povsem uresničila. Toda nič ne de, ljudje so tudi v Jugoslaviji pozabljvivi.
V zunanji politiki ni tudi povedal ničesar novega. Važno je samo to, kaj je posebno povdar-jal in kaj je omenjal samo mimogrede. Iz govora se je čutilo, da prizanaša Moskvi. Res je z ostrimi besedami napadel zadnjo moskovsko resolucijo, ki so v njej komunistični voditelji očitali Titu “revizijonizem” naslab-še kakovosti, toda takoj je dodal, da je Moskva morala, pristati na tako besedilo resolucije, da potolaži kitajske tovariše in jih pridobi za .priznanje vodstva komunističnega sveta Sovjetiji. Resolucija izraža torej misli in želje Peipinga im ne Moskve. Moskva ni zanjo odgovorna; zato je Tito kar očitno priznal, da je ru-ka zunanja poUitika taka, da jo mora odobravati vsak komunist, torej tudi on.
Tito je na moč pohvalil svoje nevtralne prijatelje, kako spretno so zastepali idejo mirnega sožitja im nevtralnosti na zasedanju ZN. Zato si je pa privoščil svobodni svet in mu .naprtil odgovornost za sedanjo hladno vojno. Vsaka beseda je bila tako postavljena, da so njegove puščice letele najbolj na Ameriko.
Kennedyeve iiskovne konference n& televiziji
PALM BEACH* Fla. — John F. Kennedy, izvoljeni predsednik ZDA, je naznanil, da bodo radijske im teleyizijske postaje lahko prenašale njegove razgovore s časnikarji neposredno “žive” brez vsake' cenzure.
Doslej je bilo v navadi, da so t.i. kovne konference posneli na trak, pa jih smeli predvajati šele kasneje. Tako je bilo mogoče izvesti kak nuj c n “popravek.” Pri takojšnjem pr’ nosu to seveda ne to megeče. f
Izrael vežba osobje za republiko - Kongo
Večje število Kongončanov je odpotovalo v Izrael na strokovno (šolanje.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Državna uprava, pa tudi go:po-darstvo čutita veliko pomanjkanje strokovno izvežbanega oseb. ja. Prejšnja belgijska uprava je v tem pogledu ste rila premalo, nova domača vlad: pa se poslu ni megla niti dobro posvetiti, ko je že prišlo do neredov, ki so priklicali v deželo Zdr ižene narode.
Ti so sedaj do n: ke mere prevzeli odgovornost zn izvežbamje najnujnejšega oseb;a. Tako so v Izrael, ki je znan j,po moderni ureditvi, poslali skupimo 37 domačinov, med njinjd pet deklet, ki se bodo šest te:fnov udeleže-.va!j tečajev o- gc4!‘-viarstvu,...u-pravi in delno vzgoji. Skušnje in nauki, ki so jih nabrali tekom let Izraelci bodo tako prišle v korist tudi Komgončamotm.
Izrael je v zadnjih letih nudil cd sveje lastne strani podobno pomoč že tudi drugim afriškim in azijskim državam, ki so se. jo vsaj delno tudi poslužile.
RDEČA KITAJSKA GROZI ZNOVA Z VPADOM V LAOS
Rdeča Kitajska je izjavila, da je položaj v Laosu “skrajno resen” in da bo ukrenila vse za svojo varnost potrebne korake. Poročila iz kitajskih nacionalnih virov trdijo, da se zbirajo kitajske rdeče čete na majah Burme in Laosa pripravljene poseči vsak čas v državljansko vojno v Laosu, pa nastopiti tudi proti Tajski (Siamu).
VIENIIAN, Laos. — Položaj tod postaja vedno bolj zapl-eten. V torek so na ameriško letalo, ki je na željo lao-ske vlade opazovalo odmetavanje orožja četam Konga Le v dolini Vangvieng, kakih 65 milj severno od tod, streljali. Iz poročila ni razvidno, ali je na ameriško letalo streljalo sovjetsko letalo, ki je odmetavalo potrebščine vojaštvu Konga Le, ali je bilo letalo zadeto s tal. Zunanji minister rdeče Kitajske je v posebnem pismu opozoril Vel. Britanijo na položaj v Laosu in jo pozval, naj “podvzame takoj učinkovite korake” proti Združenim državam in Tajski zaradi njunega "vmešavanja” v Laos.
Zunanji
— Relka Yukon izvira v Kanadi, toda dve tretjini njenega teka je v državi Alaski.
Pfcv sklad Uzh milijonov za vzgojo in dohrodelje
CLEVELAND, O. — V spomin dveh človekoljubov, Eugena S. ■ n Blanche R. Halle, je bil ustanovi jem iposebrli sklad v višini preko treh milijonov dolarjev. Njegova sredstva bodo razdeljena tekem prihodnjih 25 let v vzgojne, znanstvene in dobrodelne namerne na področju Velikega Clevelanda.
•Sklad ki nosi ime Halle Memorial Fund, bo upravljala The Cleveland Trust Co.
Dobri vzgledi naj vplivajo na našo davčno moralo!
WASHINGTON, D.C.—Ta-|poveduje dohodkov od obresti
ko je verjetno mislila naša federalna davčna uprava, ko nam je za praznike dala poročilo o pobiranju davkov za 1. 1959. Poročilo s ponosom poudarja dejstvo, da je 1. 1959 število davkoplačevalcev na-rastlo od 59.1 na 60.3 milijone, torej kar za 1.2 milijona. Dohodkov so napovedal za 305.8 bilijonov proti 281.2 bilijona za 1. 1958. • Temu primerno so seveda narastli tudi davki od 34.3 bilijona na 38.9 bilijonov. Povprečni dohodek na vsakega davkoplačevalca je bil $5,070. Davkoplačevalci so se torej ponašali v 1. 1959 tako lepo, da nam lahko služijo za vzgled pri davčnih napovedih, ki nas čakajo po praznikih.
Pa vendar ni tako! Poročilo davčne uprave daje namreč številke, ki potrjujejo, da veliko davkoplačevalcev ne na-
dividend. Davkoplačevalci so sicer 1. 1959 napovedali več dohodkov iz teh dveh virov kot prejšnja leta, toda šc dolgo ne vseh. Cenijo, da federacija zgubi na ta način par bilijonov davkov n;v dohodnini.
Letos bo davčna uprava prav posebno opozarjala na dolžnost, da je treba prijaviti tudi dohodke od obresti in dividend. Zagrozila bo, da bo predlagala Kongresu, naj jo pooblasti, da sme pobirati davek od dividend in obresti kar naravnost od bank. To je v Evropi splošna navada. V A-meriki je ta način pobiranja dohodnine naletel do sedaj na hud opor bogatih slojev, ki ga je republikanski režim zmeraj vpošteval. Demokratski režim bo najbrže prisiljen, da se postavi po robu odporu, kajti federalni blagajni bo manjkalo dohodkov.
minister Cen Yi je poslal noto angleškemu in sovjetskemu zastopniku v Peipingu z zahtevo, naj “brez odlašanja podvzameta učinkovite korake” proti Združenim državam in Tajski zaradi “grobega vmešavanja” v notranje zadeve Laosa. Čen Yi se je obrnil na Anglijo in Sovjetijo, ker sta bili ti sonačelnici konference v Ženevi 1. 1954, kjer je bilo doseženo premirje v vojni v Indokini. Tam je bilo določeno, naj postane Laos neodvisna in nevtralna država, pa vendar povezana z zahodom.
Po ženevskem dogovoru 1. 1951 so se Francozi obljubili umakniti iz Indokine, ki je bila razdeljena v Sev. Vietnam, Južni Vietnam, Laos in Kambodžo. Sev. Vietnam je imel ostati v komunističnih rokah, Južni v p r o t i k o munističnih, Laos in Kambodža pa naj bi postala nevtralna, vendar kot del svobodnega sveta. Izvajanje tega dogovora je prevzela posebna komisija sestavljena iz Poljakov, Indijcev ih Kanadčanov. Njeno delo ni nikoli potekalo v redu, tako se je 1. 1958 razšla. Komunistične države so ves čas zahtevale njeno obnovo v prepričanju, da bo podpirala njihove težnje v Laosu.
Rdeča Kitajska in Sev. Viet-' nam zahtevata sedaj kar naravnost poseg Anglije in Sovjetije proti vladi princa Boun Ouma, ni je dejanski gospodar v večjem delu države in uživa ne samo podporo vojaštva, ampak ima tudi podporo kralja Vatane.
Komunistične države pošiljajo vojni material in baje tudi moštvo h Kongu Le, ki se je povezan s komunističnimi gverilci začel severno od prestolnice pripravljati za nadaljevanje borbe za oblast v Laosu. V Peipingu in Hanoiu kažejo javno, da bodo posegli v boj z lastnimi silami, predno bodo dopustili popoln poraz svojih varovancev. Streljanje na ameriško izvidniško letalo kaže, da je položaj začel postajati resen.
Poročila iz virov nacionalne Kitajske trdijo, da je rdeče Kitajske zbrano na meji Laosa in Burme za morebitni neposredni poseg v boje v Laosu in proti Tajski.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Združene države imajo po podatkih nekega ameriškega strokovnjaka na zalogi atomskega streliva z močjo kakih 50,000 bomb velikosti one, ki je uničila Hiro-šimo. V prihodnjih treh letih se bo ta množina povečala še zr novih 30,000.
BRUXELLES, Bclg. — Po socialistih vodeni štrajkarji so priredili včeraj in danes hude demonstracije ne samo v prestolnici, ampak tudi v drugih večjih mestih ir, industrijskih središčih. Čete i,\ .poligija. eu-, Jdhor za i. 19(i|— vajo vsa vladna poslopja.
ELIZABETH VI LEE.
Iz Clevelanda in okolice
Za stalno—
K svojemu možu Marku Api-cu, 3911 Warren St., je prišla za stalno žena Jelena. Dobrodo. šla. Vse ipotreibno za pot je uredila ipot, psi. Bled Travel.
Na obisku—
Ga. Frančiška Maver je prišla iz Kopra v Slov. Primorju na obisk k svojemu bratu Louisu Grzely na 1055 N. St. Clair, Pamesville, Ohio. Dobrodošla med nami! — Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. A. Kol-lander.
Ples nocoj—
Svetovidiska mladina ima nocoj ob osmih v novi dvorani ples. Fantje in dekleta vabljeni! Razprodaja—
Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. razprodaja po globoko znižanih cenah pohištvo. — Več v oglasu! Skupno sv. obhajilo—
Članice Bratovščine sv. Reš-njega telesa fare sv. Lovrenca imajo v nedeljo med sedmo sv. mašo skupno sv. obhajilo. Razuašalca—
Uprava Msta išče raznašalca za področje Newton Ave., Locke-rie Ave., Meredith Ave., E. 200. St., Pasnow Ave., Rosecliff Rd., Naumann Ave., Renwood Ave., Ormiston Ave., Abby Ave. in Tyronne Ave., Kličite HE 1-0628.
Kongo. — Vladi Katange sovražna domača plemena so napadla včeraj vlak. s šolskimi otroci, ki so se vozili na počitnice. Vlak so čuvali švedski vojaki ZN. Tekom napadov je bilo 20 o seb mrtvih, več pa ugrabljenih in posiljenih.
R A N G U M , Burma. — Vlada Burme odločno zanikava, da bi bile na njenih tleh čete rdeče Kitajske, kot je bilo včeraj objavljeno na Formozi iz virov nacionalne kitajske vlade.
Q U E BEC, Can. — Nedaleč od tod je prišlo do nenadnega požara, v katerem je našlo smrt 11 oseb.
PALM BEACH, Fla. — Danes bosta tod nadaljevala svoja posvetovanja sen. Fulbright, predsednik senatnega odbora za zun. zadeve, in izvoljeni predsednik ZDA Kennedy.
Nesreča v Iranskem rudniku
TEHERAN, Iran. —- V državnem premogovniku šem-šak 4c milj severovzhodno od tod se jg vdrl strop in zaprl izhod- 19 rudarjem. Pri reševanju sta se smrtno ponesrečila še dva in število mrtvih je naraslo tako na 21.
John Eisenhower pojde na višjo vojaško šolo
WASHINGTON, D. C. — Sin predsednika Eisenhowerja John je v Beli hiši v službi nekakega zvez/nega ofidrja. Povzpel ue je do polkovnika. Kot poklicni vojak bo cdšeil po končanju svoje službe v Beli hiši na višjo vojaško šolo Army War College za poveljnike in člane glavnih stanov.
Tečaj traja 10 mesecev in od-V0]aflv0 pira njegovim absolventom možnost do višjih položajev v armadi. Za polk. Johna Eisenhow-erja so ugibali še nedavno, da bo izstopil iz armade in šel v privatno službo.
Domače živali v živalskem vrt«
Uprava newyorškega živalskega vrta je sprejela zanimiv sklep. Poslej bo imela v živalskem vrtu tud’i domače živali, ker “otroci ne vedo več, kakšne so ovce, krave, koze in konji, čeprav poznajo vse avtomobilske znamke . . .”
Podružnica st. 41 SŽZ ima za 1. 1961 sledeči odbor: duh. vod. M. Jager, predsed. Rose P.ujzdar, podpredsed. Mary Markel, taj-Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., IV 1-6248, blag. Mary Debe. vec, zapis. Ana Rebolj, nadzor. Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar, zaetep. za SDD Mary Markel. Seje so vsak 1. torek v messcu v SDD na Waterloo Rd., soba št. 3.
Urad zaprt—
Urad lista bo zaprt za praznike od jutri, v petek, ob dveh popoldne, do torka, 3. januarja, ob osmih zjutraj. Kdor bi želel imeti objavljeno v torek kako kratko novico ali spočočilo, naj napisano vrže v poštni predal v stavbi urada najkasneje v ponedeljek zvečer.
Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo med osmo sv. mašo skupno sv. obhajilo.
-o-------
Delavski tajnik na čelu študijske skupine vlade
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je imenoval delavskega tajnika James P. Mitchella, ki bo 20. januarja izgubil svojo dosedanjo službo, za predsednika posebnega odbora, ki bo eno leto proučeval vprašanje ureditve delovnega razmerja na železnicah.
To vprašanje je povzročilo hude spore med železniškimi družbami in unijami železniških uslužbencev in privedlo jeseni do staVke na Pennsylvania R. R.
Tudi kardinal Spellman jim je na poti
HAVANA, Kuba. — Tednik Bohemia je prinesel sliko newyorskega ‘ nadškofa kardinala F. Spellmana in ga označil za “varuha zločincev in tatov.”
Pristaše Castra jezi, ker je kardinal poklonil $10,000 podpore skladu za kubanske begunce v Združenih državah.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 29, 1960
Ameriška Domovina
mm
i Kit ‘ 'L
r%;%n f	i%i—>iorwiE
11 immiBIhr
6117 St. Olair Ave. — UEnderson 1-0628 — Cleveland S, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Pdbliaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dobovec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; 54.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
TUnlted States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries;
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year
govoru v Fultonu, ko je ugotovil, da je svet razdeljen z železno zaveso v dva dela, ki začenjata gledati drug na drugega z vedno večjim nezaupanjem in z vedno večjo sovražnostjo.
Tekma Amerike in Sovjetske zveze se je začela z vso silo, vleče se že drugo desetletje in zajema vedno nove dele sveta. Ali se bo kdaj spremenila v oborožen spopad ali bo ostala omejena na idejno, socialno in gospodarsko področje, je odprto vprašanje, gotovo pa je, da se ne bo skoro spremenila v prisrčno prijateljstvo in tesno sodelovanje.
To bi bilo mogoče samo v svetu prepojenim s krščanskim duhom ljubezni in razumevanja, težko pa je pričakovati kaj takega v svetu, ki se žene edino za večjim ugodjem, za večjimi in številnejšimi materialnimi dobrinami, za rajem na zemlji.
BESEDA IZ NARODA
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 250 Thur., Dec. 29, 1960
Obnova Rooseveltove politike v odnosih Združenih držav s Sovjeti?
Komaj je bila izvolitev Johna F. Kennedya na vidiku, ne da bi bil njegov tekmec že priznal poraz, že je Nikita Hruščev poslal čestitke, v katerih je izrazil upanje, da bodo pod novim predsednikom Združenih držav odnosi med Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Združenimi državami Amerike taki, kot so bili “v času F. D. Roosevelta."
Pretekli teden je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko te misli in želje ponovil v svojem poročilu Vrhovnemu sovjetu, narodnemu predstavništvu sovjetskih ljud štev.
Hruščev in Gromiko sta gotovo toliko stvarna človeka, da vesta, da so njune napovedi in želje prazne, da so brez vsake osnove. Od Rooseveltove dobe do danes se je v svetu in v naši deželi marsikaj spremenilo. Te spremembe so tako široke in globoke, da na obnovo odnosov iz onih dni ni mogoče več niti misliti.
V	tridesetih letih, ko so Hitler, Mussolini in japonski nacionalisti začeli priprave za nova osvajanja in tako zašli na pot do druge svetovne vojne, sta Amerika in Sovjetija stali dejansko ob strani svetovnega dogajanja, delno obe po svoji lastni volji. Amerika se je skušala rešiti iz gospodarske depresije in izvesti najnujnejše socialne reforme, Sovjetija pa se je trudila za izgraditev svoje industrije in za kolektivizacijo poljedelstva. Ne ena ne druga ni mislila na vojno, čeprav se je Sovjetija že takrat oboroževala z vso ihtio in vežbala svoje oklopne enote za moderno vojskovanje (delno ob sodelovanju nemških vojaških strokovnjakov).
Roosevelt je vzpostavil dip'omatske zveze z Moskvo upanju, da bo Sovjetska zveza postala vrecfen in pošten član družbe svobodnih držav ter pomagala ohranjati mir, ki so ga nemški nacisti, italijanski fašisti in japonski nacionalisti spravljali v resno nevarnost.
V	onih dneh je bilo levičarstvo v naši deželi moderno, izobraženstvo je iskalo v socializmu in sovjetskem komunizmu rešitev iz gospodarsske in duhovne zagate, v katero so zašli kapitalizem in njegovi nosilci. Kljub prvim razočaranjem ameriška vlada in javnost nista izgubila upanja v koristnost sodelovanja z ‘ Rusijo, veliko, k napredku in novemu družabnemu ustroju stremečo državo storega sveta."
Stalinova pogodba s Hitlerjem, sovjetska zasedba vzhodne Poljske, priključitev baltiških držav in vojna s Fin sko so nekaterim treznejšim proučevalcem mednarodne politike odprle oči, začeli so spoznavati, da nimajo opravka 2 Rusi, kot jih slikajo v svojih romanih Tolstoj, Dostojevski Turgenjev, Gogolj in drugi velikani ruskega slovstva, ampak s trdimi revolucionarji, ki skušajo vsako priložnost izkoristiti za vsako ceno neoziraje se na obstoječe pogodbe in med narodne zakone.
Ko je zveza Berlin-Rim-Tokio ogrožala svobodni svet in spravila pod svojo oblast skoro vso Evropo in velik de' južne in jugovzhodne Azije, se je svobodni svet z Anglijo in Ameriko na čelu povezal vojaško s Sovjetijo, ki jo je Hitler napadel v upanju, da bo mogel po zmagi nad njo prisiliti na kolena tudi ves ostali svet, da bi s skupnimi silami strl nacistični vojaški siVoj.
Postopno se je na ameriški strani vojaško sodelovanje začelo spreminjati v nekako zavezništvo, borci proti skupnemu sovražniku so začeli gledati s prijaznejšm očesom tudi drug na drugega. Združene države so v tem pogledu vodile. v Londonu so skušali tak razvoj zavirati na teme'ju sta rih skušenj.
Stari Churchill se je zavedal, da je vojna le sredstvo politike za dosego določenih ciljev. Trudil se je na vse načine, da bi svobodni svet vojno čim prej uspešno zaključil pa pri tem le ni pozabil političnih ciljev. Washington je bi v tern pogledu kratkovidnejši, Roosevelt je gnal z vso silo h koncu vojne, ne da bi se s svojimi zavezniki preje domeni' točno o ureditvi sveta po zlomu nasprotnikov.
Sestanka v Teheranu in Jalti, posebno zadnji, sta Rooseveltu pokazala, da bo imel s Sovjetijo daleko hujše težave, kot je kdajkoli mis il. Bilo je tudi razumljivo, na razvalinah vojne je vstajal nov svet, se je porajalo novo razmerje sil. Iz dolgoletne vojne sta izšli kot sili prvega re da le Amerika in Sovjetija. Anglija je bila tako izčrpana da njena teža ni bila več odločilna, med tem ko Sla’in Fran cije sploh dolgo ni maral jemati resno, ker je bila njena vo jaška moč sorazmerno omejena.
Roosevelt ni imel več časa, da bi ameriško zunanjo po litiko preusmeril v skladu z novimi razmerami, to je mora storiti za njim Truman, ki je prevzel v mednarodni politiki zelo neugodno nasledstvo. Že poleti 1945 je moral resno misliti na vojaški nastop proti Titu, ki se ni maral umakniti iz Trsta, pozimi 1945-46 sta morali Amerika in Anglija uporabiti vsa sredstva, tudi grožnje, da sva pripravila Stalina do umika iz Irana, med tem ko državljanske vojne v Grči ji ni hotelo biti konec.
Nov položaj v svetu je nato označil,Churchill v znanem
Oltar “Marije Pomagaj” v cerkvi Sv. Vida
Tako je naš veliki škof Rožman govoril o Mariji Pomagaj in o nas, pred verniki neslovenske narodmoisiti naše škofije — tako odlično nais je predstavil kot verne častilce Marije Pomagaj.
A nas je vedno vzpodbujal, naj se priporočamo in zatekamo k Mariji Pomagaj!
Še na smrtni postelji nam je klical; . . . molite . . molite ., molite . . .!
Slika Marije Pomagaj, ki bo v nedeljo blagoslovljena in ustoličena na svojem oltarju, je nadvse posrečena, lepa, nekoliko manjša, kopija Leyerjeve Marije Pomagaj na Brezjah. Naslikala jo je slikarka sestra Pija O.S.U v Ljubljani.
Grmova družina (trije bratje in sestra) v Clevelandu je žela-la na nek način počastiti spomin svoje pokojne matere in ta plemenit namen zaupala msgrju L. Bazniku. Odločili so se postaviti oltar Marije Pomagaj., Ko je msgr. Baznik bil v Sloveniji, je tam oskrbel omenjeno sliko Matere in Kraljice Slovencev.
Ko sei je na. pobudo škofa Rožmana začela 'snovati Marijina legija med Slovenci v Clevelandu, je prvi prezidij izbral ime Marija Pomagaj za svoje. Msgr. Baznik je izročil skrb za okras slike Marije Pomagaj iz za častno spremsetvo Marijini Legiji pri Sv. Vidu. Zastopniki mladine v narodnih nošah bodo častna straža pred oltarjem in častno spremstvo od glavnega oltarja v luršiko votlino.
Podoba Marije Pomagaj bo v nedeljo slovesno blagoslovljena in postavljena na oltar v resnici pa bo izročena v našo slovensko skupnost. — Ona, naša Mati in Kraljica stopa med nas in nas ljubeznivo vabi Ik sebi, da nas tolaži, krepi, vodi in da posreduje milosti, ki jih mi potrebujemo v življenju in pa naša domovina, da bi tam v dušah naših rojakov zvezda Kristusova nikdar ne zatemnela.
Ne samo verska ampak tudi narodna zavest nam narekuje, da v nedeljo zvečer napolnimo šentviško cerkev.
J. Sodja.
imeov K)M
ČOG NAHOt> P FUŽINA
Silvestrovali bomo
Cleveland, O. — Taka je nava-
Gleveland, O. — V nedeljo, 1. januarja — na Novega leta dan ob 7. zvečer bo v cerkvi sv. Vida za nas Slovence pomembna pobožnost, ko bo slovesno blagoslovljena slika Marije Pomagaj in prenesena na nov oltar v Lur-ški votlini. Naj bi bil ta dogodek najvažnejša zadeva vseh Slovencev ob Novem letu! Največja slovenska fara v Clevelandu bo tako v župni cerkvi dobila podobo Matere božje, tiste ki jo je pokojni škof Rožman tako lepo imenoval Mati in Kralji, ca Slovencev.
Nič lepšega ne moremo ob tem dogodku storiti, kakor ponoviti besede pokojnega slovenskega pastirja škofa Rožmana, ko je Marijo Pomagaj v vznesenem govoru predstavil izbranim zastopnikom vseh prezidijev Marijine Legije v clevelandski škofiji na mesečnem zborovanju 21. junija 1959 leta: Takole je med drugim dejal:
. . . “Draga nam je podoba Marije Pomagaj že od njenega po-četka. Slika njena v našem glavnem svetišču na Brezjah je hvaležen dokaz njene pomoči Slikar Leopold Ley er je Mariji obljubil novci sliko na njen oltar, ako ga reši iz ječe, kjer mu je grozila smrtna obsodba pod francosko okupacijo leta 1809. Rešen je bil in po spominu ponovil motiv nemškega slikarja Lucasa Cramaoh-a iz 16. stoletja, a je dal Mariji ljubke j ši izraz materinske ljubezni in ljubkosti. Le dva dogodka naj omenim, kaj nam je Marija Pomagaj.
Leta 1935 je 'bil v Ljubljani evharistični kongres za Jugoslavijo. Prenesli smo na kongres milostno sliko Marije Pomagaj; ona je bila prva in najvišja romanca. Prinesla je toliko toplo tei, ljubezni in navdušenja, da se je ob njej razvnelo češčenje evharističnega Gospoda do viška.
Prenos slike v Ljubljano in nazaj v njeno svetišče je bila triumfalna pot, ki tako pobožne in prisrčne ni doživela nobena kraljica.
Ob nemški (Hitler) okupaciji smo sliko skrili v strahu, da bi jo okupatorji ne oskrunili ali uničili; prenesli smo jo tajno v rek samostan ob jadranski obali.
Ko pa je postala stiska radi okupacijo vedno silnejša, smo sliko .‘pravili nazaj v Ljubljano in jo postavili v katedrali na oltar. Po da, da v dobrem razpoloženju temeljiti duhovni pripravi z mo- jemljemo slovo od starega leta htvijo in postom smo priredili
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete
Cleveland, O. — članice društva ste vabljene v nedeljo k škupnemu sv. obhajilu pri osmi sv. maši, Popoldne oib dveh k uri molitve, nato pa na sejo.
Na sporediu seje je letno poročilo, urediti pa moramo tudi več drugih važnih zadev, med njimi organizacijo predpustnega družabnega večera v šolski dvorani 18. februarja.
Pridite vse!
Mary Izanec.
------O--------
Silvestrov večer na Recher Ave.
Euclid, O. — Kot vsa zadnja leta bodo tudi letos v Slov. društvenem domu na Recher Ave. priredili v soboto, 31. decembra, Silvestrov večer pod pokroviteljstvom domovega direktorija, Ženskega' odseka in Kluba društev. Vsi rojaki 'in rojakinje iz Eucliida, Clevelanda in okolice so prisrčno vabljeni na to zabavo. Večer je tako za stare kot tudi za mlade., Oboji bodo imeli dosti zabave in veselja!
Letos je Silvestrovo na soboto. Ker je Novo leto na nedeljo, bomo imeli prosto še v ponedeljek, da se bodemo lahko temeljito spočili in prespali, predno bo treba zopet zgrabiti za delo.
Vstopnina bo samo 50 centov, torej komaj kaj. Drugod bodo vstopnine visoke, pa nemara še dolgo ne bo tako veselo in prijetno kot pri nas. Odbor se marljivo pripravlja, da bo na Silvestrovo vse najlepšem redu, vse pripravljeno na — goste. Naše kuharice bodo pazile, da ne bo nihče lačen ne v letu 1960, ne v letu 1961. Natakarji bodo tudi dobro organizirani in bodo postregli vsakemu po njegovi želji. Grabnarjevi fantje bodo igrali polke in valčke, mi se bomo pa vrteli, da se bo kar kadilo izpod peta.
Kaj se bo zgcdilb o polnoči, to veste; paška in vriska bo dovolj, z veselimi in nasmejanimi obrazi bomo stopili v novo leto.
Vsem prijateljem in znancem, ki jih bom sprečal na Silvetro-vo v SDD, bom osebno voščil vso srečo za prihodnje leto, vsem taistim pa, ki tja le ne bi mogli, želim vso srečo tem potom!
Na' svidenje v soboto zvečer cb 7:30 v Slov. društvenem domu na Recher Ave.!
Vinko Godina.
Mons. L. Baznik:
Ob SQO'letnici župnije Starš trg pri Ložu
smo
t pekouno procesijo. Iz vsake župne cerkve je šla procesija, župnik je na čelu nesel križ, vsi so glasno molili rožni venec; procesija iz katedrale je vzela s seboj sliko Marije Pomagaj, križ je nesel škof. Vse procesije so ce združile na salezijanskem stadionu in tam pred Marijino podobo je 27,000 vernikov s svojimi družnimi pastirji prosilo Marijo pomoči v nevarnostih komunistične revolucije in tuje kuipacije, glasno so ponavljale za škof can dbljubo, da bodo v duhu pokore in samozataje spolnjevali vse, kar Marija od nas v Leh časih želi. — In ko so naši ljudje odhajali iz domovine,, da si rešijo življenja in svobodo, skoraj ni bilo človeka in družine, ki ne bi vzela s seboj sličice Marije Pomagaj . .
m z vriščem in krikom sprejemamo novo. Znancem in prijateljem voščimo osebno srečo, zdravje in zadovoljstvo takoj, ko je novo leto kot čvrst mladenič zavihtelo vladarsko žezlo.
Prava priležmest za pozdrav mladega leta je v prijetni družbi. Zato so v Baragovem domu Sklenili dati priložnost, da se zberemo v njihovih prostorih na silvestrovanje. Pripravili so žlahtno kapljico in okusen prigrizek, za dobro voljo in vrtenje pa so povabili coUinwoodske fante, katerih godba kar sama geni v ples.
Kdor hoče preživeti nekaj ur v neprisiljeni tovarišiji, dobrem duševnem in telesnem raapolo-ženju, naj pride silvestrovat v Baragov dom, kamor prijazno vabi rojake in rojakinje
1 Odbor.
Društvo Slas Clevelandskih delavcev št. S SDZ
Cleveland, O. — Društvo ima v nedeljo ob devetih dopoldne sejo v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave. Na seji bodo prečitani računi za 1. 1960. Prav tako se bomo na njej pogovorili o veselici. Naj torej pride vsakdo, ki le more.
Za leto 1961 ima društvo sledeči odbor: predsed. Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Čampa, 245 E. 246. St., Euclid 23, O., RE 1-7458, blagajnik Johan Borzo zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki Fr. Ahlin, Bob Menart in John Postotnik, vratar Anton Zadnik, za klub društev SND in za konferenco Frank Cesnik, za mlad. oddelek J. Lausin, ■ zdravniki — vsi slovenski v mestu.
Pozdravljeni in na svidenje na seji!
Louis Erste.
Italijani v francoski tujski legiji
Italijansko junaštvo ni na posebno dobrem glasu, zato je tem bolj čudna vest, da se je nad šest tisoč italijanskih fantov vtihotapilo preko meje v Francijo in stopilo tam v tujsko legijo.
Vzrok temu utegne biti sicer na eni strani želja po “doživetjih,” še veliko bolj pa nemara .pomanjkanje primerne zaposlitve.
V nedeljo, dne 20. novembra 1960, so v Starem trgu pri Ložu slovesno praznovali 800-letni obstoj župnije. Ob tej priliki je imel v starodavni župni cerkvi škof Anton Vovk lep cerkveni govor, katerega zgodoviniski del bo gotovo zanimal številne No-tranjce v Združenih državah in ga za to tu priobčujemo:
Predragi v Gospodu! Lepa je naša slovenska zemlja. Hvaležni moramo biti Bogu, da bivamo na njej. In hvaležni moramo biti tudi svojim prednikom, ki so to zemljo urejali in lepšali; krčili so na njej kamenje, močvirja in divje gozdova, da so pridobili le. pa polja. V nekaterh predelih je pa naša ljuba slovenska zemlja še posebno lepa. Tak predel je tudi vaša ložka dolina. Tu so se že davno naselili vaši slavni predniki; 's svojimi delavnimi rokami so to pokrajino objemali, s svojimi znojnimi kapljami so jo gnojili. Upoštevali so pa že Vaši davni predniki tudi Boga. Zato so gradili v teh krajih številne cerkve in prav na tem mestu, kjer se nahajamo, je že pred več stoletji stala vedno lepa in znamenita farna cerkev sv. Jurija. — Vaš, posebej za cerkvene starine vneti gospod župnik (reete: župnijski upravitelj), me je povabil, naj pridem proslavljat 800-let-nico ustanovitve vaše župnije. Prav tečne letnice ustanovitve te župnije zgodovinarji sicer ne morejo dognati, pa naj bo župnija ustanovljena ravno pred 800 leti ali nekaj let prej ali pozneje, spodobi se, da njeno častitljivo starost proslavimo. Po-gčlejmo nekoliko zgodovino vaše lepe župnije, zraven se pa Bogu za milosti, ki jih posebej župnijska cerkev posreduje, zahvalimo in Sklenimo, da jih bomo radi tudi mi upoštevali.
Starost starotrške župnije spričo j e že njeno ime in posebej patron župnijske cerkve. Svetemu Juriju, ki je umrl mučeniške smrti 23. aprila 303, so kaj kmalu posvečevali radi cerkve in oltarje — Da je bila župnija ustanovljena pred 800 leti, torej okoli leta H60, nam pa pove listina, v kateri je zapisano, da je bil grof iz Loža Viljem pl. Sternberg leta 1221 patron starotrške župnije, pred njim 'sta pa bila patrona že njegov oče in ded. če sta bila oče in ded patrona lei vsak okoli 30 let, pa pridemo v neposredno bližino leta 1160. Patrom so imeli pravico predlagati škofu enega izmed prosilcev za župnika, a imeli so tudi dolžnost, da so farno cerkev podpirali. Za Stembergi so bili patroni grofi Ontenburžani, nato celjski grofi, nekaj čas celo oglejski patriarhi, leta 1456 je pa patronat za dolg dobo prešel na avstrljdke cesarje, ki so več stoletij imeli pravice in dolžnosti nad župnijo. Sedaj je župnija proste škofove podelitve.
Župnija ima kar 23 podružnic, kjer se daruje sv. maša. Tudi vse podružnice imajo jako staro zgodovino 'in hranijo mnogo znamenitosti.
Stari trg in njegova okolica sta znamenita že iz davnine. Za mogočno kamenito grobljo, ki je do nedavnega bila na Ulaki, trdijo, da je bila ostalina starega predzgodovinskega gradišča in mesta Terpo. Prebivalci na U-lalki so lahko gledali pod seboj v dolini v rimski dobi ceste, ki so se cepile. Važna je bila že tedaj cesta na Bloško planoto in naprej v Ljubljano, takozvana rimska cesta je vodila v Prezid in v Čabar. — Da so se Rimljani mudili zelo zgodaj v teh krajih, kjer so se vojskovali, delali ceste in Vzdrževali svoje posadke, pove tudi rimski srebrni denar, ki so £a septembra 1934 našli v globini 80 cm v naplavljeni ilovici kakih 200 metrov pred Golobino, kjer so čistili požiralnik, da bi odvrnili poplave. Na denarju je dobro ohranjena podoba rimskega cesarja Vespazi-
jana, ki je vladal od leta 69 do leta 70 po Kristusu.
Lahko rečemo, da so že Rimljani prinesli krščanstvo v te kraje, ki se je pred 800 leti začelo še posebej utrjevati, ko so bili lastniki gradu v Ložu in obenem cerkveni patroni, j alko verni.
Župnija je bila prvotno večja, saj se je leta 1366 izločila iz Sta« rega trga župnija Bloke in leta 1829 župnija Babno polje. Za ti dve župniji je staro trška župnija prafara, ali ,mati fara.
Na mestu, kjer se nahajamo, je že od nekdaj stala župnijska cerkev., Prvotna je bila bazilika, kakor vse najstarejše cerkve. Značilnost bazilike je v tem, da imajo vsaj 3 ladje im raven strop. Srednja ladja na mogočnih slopih je bila tudi pri starotrški baziliki višja; imela je okna nad streho obeh stranskih ladij. Pod sedanjo enotno cerkveno streho je še viden zid okoli oken srednje ladje. Leta 1648 so cerkev gotiizirali, to je vse so priredili pri zidovih in pri opremi koničasto, kar so le mogli. Leta 1761 je ,pa biia cerkev zopet tako prezidana, da je bila 23. junija tega leta zopet nanovo posvečena. To obliko je cerkev v glavnem ohranila do danes. Lani in letos je pa bila vaša starinska in znamenita cerkev v marsičem posrečeno olepšana in je postala posebej znamenita tudi po novi krstilnici, ki je pravi biser, čeprav je v starem prostoru.
Župnije ni brez duhovnika, posebej brez župnika. Imena župnikov so ohranjena najlepše v cerkvenih maticah, to je v krstni, poročni in mrliški knjigi. Toda v starih časih je mogoče zaslediti le početke cerkvenih matic, ki so jih spisovali župniki le po svoji pridnosti in vestnosti. Šele tridentinski cerkveni zbor, ki se je začel leta 1545 in končal leta 1565, je splošno ukazal, da morajo župniki pisati krstno, poročno in mrliško knjigo. V vašem Starem trgu je najstarejša krstna knjiga iz leta 1635, poročna in mrliška knjiga se pa piičenja leta 1699. Vendar je o-hranjenih nekaj imen župnikov tudi iz starejših let zlasti iz različnih listin, ko so se potegovali za cerkvene pravice, ali so bili priče v različnih pravdah. Prvo znano ime starotrškega župnika je samo krstno: Rudolf, iz leta 1230, nato se pa drži njihova vrsta kar do današnjih dni. Mnogi so izvrševali važne naloge. Tako je bilo n. pr. župniku Juriju 'Kemperlu po odhodu Turkov leta 1472 od škofije naročeno, naj gleda na to, da se ne bo širilo po župniji prešestvo, ker so Turki odpeljali mnogo zakonskih žena v sužnost. — Pred letom 1614 je bil tu župnik Gašper Lipec, ki je bil bolj krčmar in konierejec kot župnik, a doživel je biserno mašo. — Za njim je bil župnik Ivan Serca celih 30 let. Podrl je staro župnišče, ki je bilo leseno in zgradil je novo poslopje. Zgradil je leta 1635 tudi cerkev sv. Roka v Ložu, ki jo je občina zaobljubila ob kugi, ki je razsajala v žup-s ni ji in v občini. Temeljni kamen za to cerkev so blagoslovili 4. maja 1635. leta, na dan sv. Florijana. — Pred letom 1735 je bil 45 let župnik zelo zaslužen mož Pavel Švenk, nazadnje zla-tomašnik, 81 let star je umrl, bil je večkrat odlikovan, saj je bil tudi apostolski protonotar in kot opat neke odrske opatije je nosil tudi mitro, t. j. škofovsko kapo. Zgradil je pri župnijski cerkvi sedanjo zakristijo, kar pove tudi napis nad vhodom in veliko je popravljal in izboljšal pri podružnicah. Imel je pa posebno veselje s tem, da je kumo-val; velikokrat je bil za botra doma, pa tudi drugod, zlasti v Cerknici. — Znamenit je župnik Andrej Telban, ki je vodil župnijo 36 let, umrl je pa leta 1778. Ta je uvidel, da je nad 200 let (Dalje na 3. strani)
Aleksander Petofi:
KRVNIKOVA VRV
ROMAN
u/
Grehe očetov kaznujem na njihovih sinovih do tretjega in četrtega rodu . ..
1.	Jehova.
Neskončno visoko je tvoje bivališče, o Bog!
Dvajset šest let je letela moja' molitev do Tebe, da Te je do-: segla.	1
In dosegla Te je.
In Ti si jo uslišal, uslišal si 30!
Kakor je bila moja molitev vroča, tako vroča je zdaj moja zahvala.
Zahvaljujem, o zahvaljujem
se Ti!	1
Sklenil sem račune z življenjem.
Nič več nimam opraviti na zemlji. Dobro bi mi delo, če bi mogel umreti, toda ne nadlegujem Te več s prošnjami, moj Bog! Bil si tako milostljiv, da si izpolnil mojo najbolj gorečo željo ... če sije sonce, čemu bi bile tedaj zvezde?
Ničesar več Te ne prosim, moj Stvarnik! Zadovoljen sem s Tvojo dosedanjo dobroto.
Ti si dober, dober.
Češčeno bodi tvoje ime na veke!
Tako in tako ne bom več dolgo živel. Star sem, zelo star. Sedemdeset let. Roka, ki drži pero, se mi trese, kakor se je tresla pred kakim pol stoletjem, ko je držala za roko dekleta, ki sem ga ljubil. Ali bo mogel kdo brati zgodbo mojega življenja, ki jo nameravam napisati s to tresočo se roko? Morda je bolje, da o-stane neprebrana, ker je strahovita!
2.
Roza, Roza!
O, ona je bila prekletstvo mojega srca, a vendar vzdihujem ob njenem imenu. Res je, bila je prekletstvo mojega življenja, toda bila je tudi moja edina blaženost. Blaženost je bila zelo kratka, a prekletstvo zelo dolgo. Majhen plamenček, a do neba segajoč dim.
'Rozo sem ljubil prvo v življenju. Sicer sem rekel pred njo že neki drugi, da jo ljubim, toda tedaj sem lagal... O, morda me je zato zadelo prekletstvo! Ne, ne. Laž, taka laž ne zasluži take kazni. In če bi bilo vendar le, vendar le tako? Kdo ne pozna prve ljubezni? Tega nepričakovanega, ljubega gosta, ki neslišen vstopi in trosi okoli nas vse zvezde in cvetice nekega oplenjenega raja. Zvezde nas oslepijo, vonj cvetic nas opijani in omami.
Tako se je zgodilo z menoj, ko sem uzrl Rozo.
Noge so se mi šibile. Malo je manjkalo, da nisem padel na kolena in molil... molil njo.
Kar je bilo v stvarstvu od začetka lepega in ljubkega, vse je bilo v tistem trenutku v mojem srcu. Tako rad bi jo bil poklical: Roza! Toda nisem mogel spregovoriti te besedice, odpovedal mi je jezik. Nem sem jo občudoval. Zdi se mi, da je to opazila. .. ker se je nalašč izogibala mojega pogleda. V mojo radost. Zakaj, če bi me bila pogledala, bi si ne bil upal dvigniti oči. Prva ljubezen vodi srce nekam nazaj k praviru nedolžnosti. Tu je mogoče spoznati, kako čista pride duša iz Stvarnikovih rok.
Od Roze sem zašel k Ternje-ju. Zašel, pravim, ker sem bil ves iz sebe. Nisem vedel, kaj naj delam, kam naj grem. Le to sem nenadoma opazil, da stojim v Ternjejevi sobi.
“Prijatelj moj,” sem vzkliknil.
Pozdravil me je z navadno prijaznostjo.
“Prijatelj moj,” sem vzkliknil znova.
“No?” je vprašal.
“Prijatelj!”
“To sem že slišal. Dalje!”
“O, moj prijatelj ...,” več nisem mogel reči, pal sem mu o-koli vratu in zajokal. “Glej,” sem povzel čez nekaj časa — hotel sem se smejati, a sem jokal — “ne res, da sem norec?” “Četudi bi mi sam tega ne rekel, že začenjam verjeti,” mi je odgovoril.
“Verjemi mi, da sem, da sem nor, da sem blazen ... toda če je blaznost taka, mi je žal, da že prej nisem zblaznel. Toda prijatelj moj, Baltazar, ti mi nisi pravi prijatelj, če se ne veseliš-z menoj.”
“Dragi moj, do zdaj niti ne vem, ali se veseliš ali žaluješ.” “Veselim se, prijatelj, veselim
“In kaj je vzrok temu blaznemu veselju?”
“Ti vendar veš ...”
“Kako naj vem?”
“Kaj ti res še nisem povedal?” “Niti besedice ...”
“No, glej, jaz sem pa mislil, da sem ti že vse povedal. Poslušaj torej... sedi... sediva ... že pripovedujem. Ali veš, kje sem bil pravkar?”
“Ne.”
“V nebesih!”
“V nebesih?”
“Da!”
“V katerih nebesih?”
“V sedmih, dragi tovariš.” “Prav. Zdaj sem docela pre-i pričan, da si res ponorel.”
“V sedmih nebesih sem bil, Baltazar, če mi verjameš ali ne. Ali pa so sedma nebesa stopila na zemljo. To je gotovo, da sem videl najlepšega angela.”
“A tako!”
“Videl sem bitje, ki je bilo Stvarniku za model, ko je u-stvarjal angele...”
“Malo Beti?”
'Cb teh Ternjejevih besedah sem občutil, sam ne vem kaj oolečino ali srd. Toda planil sem nenadoma kvišku, kakor bi me bil kdo spekel z razbeljenim železom. Pomislil sem in . .. gabilo se mi je. Ne vem, ali radi imena, ki ga je Ternjej izgovoril, ali radi mene samega.
“Baltazar,” sem mu rekel, “če si moj prijatelj, če me ljubiš, tega imena ne izgovori več pred menoj.”
“Oprosti, dragi prijatelj,” mi je odgovoril, “pač nisem mogel vedeti, da ljubiš že katero drugo.”
“Ljubim že katero drugo? Jaz ne ljubim že katere druge, ker do tega dne še nobene nisem ljubil, zdaj ljubim prvič v življenju.”
“Oprosti! Delal sem ti krivi co, priznam. Saj se mi je zdelo čudno, da bi mogel ljubiti tako dekle, kot je tista ... toda pustiva jo. Ne bom je več omenil, če tako želiš. Torej tvoja nova lju biča... ali samo ljubica.”
“Saj mi še ni ljubica.”
“A vendar upaš?”
“Kdo bi ne upal! Upanje je tako poceni, da si ga lahko nabavi največji revež ... četudi je tako ubog ko jaz.”
“In kako daleč sta že?”
“Še prav nič daleč.”
“To je malo. Ali si že govoril z njo?”
“Naravno ... to se pravi: ne. V resnici še nisem govoril z njo.”
“In?”
“Samo videl sem jo.”
Ternjej je mlasknil z jezikom, kot bi hotel reči:	“Zaljubljeni
norec!”
“Le videl sem jo,” sem nadaljeval, “toda tisti trenutek mi zadostuje, da sem lahko na veke srečen ali na veke preklet.” “Ej!”
“Prav nič, ej, Baltazar. Tisto dekle mora biti moje, mora postati moja žena, ali...”
(Dalje prihodnjič)
OB 800-LETNICI ŽUPNIJE
STARI TRG PRI LOŽU
(Nadaljevanje z 2. strani)
stara božjepotna cerkev sv. Križa na Križni gori premajhna in postavil je sedanjo cerkev, ki je bila 9. avgusta 1767 slovesno posvečena. Čez 7 let bo torej minilo 200 let, odkar je bila ta vaša ljuba cerkev posvečena. — Za njim je bil župnik 7 let Ljubljančan dr. grof Karel Ignacij Lichenberg. župnija je bila pač znamenita, da se je tak plemič zanjo potegoval. — Po letu 1800 so bili nekateri starotrški župniki tudi dekani in šolski nadzorniki. — Naj znamenitejši starotrški' župnik je bil pa vseka-ror Jurij pl. Slatkonja, ki se je rodil 21. marca 1456 v Ljubljani in je bil v mašnika posvečen 0-koli leta 1480. Dosegel je v svojem življenju velike časti. Bil je med drugim ljubljanski kanonik, ljubljanski in novomeški prošt, leta 1506 je bil izvoljen za pičenskega škofa v Istri, a ni bil takoj posvečen. Prav isto leto se omenja, da je bil župnik starotrški. Prišel je na Dunaj in tam je bil znamenit vrhovni kapelnik in vodja cesarskega pevskega zbora. Dne 13. novembra 1513 je bil pa posvečen za prvega pravega, na sedežu bivajočega, škofa na Dunaju. Zidal je na Dunaju krasno škofijsko palačo, xatere zidovje še danes stoji. S pravo slovensko vztrajnostjo se je boril za pravice Cerkve, svoje dunajske škofije, posebno je pa značajno nastopil proti prvim oznanjevalcem Lutrove vere na Dunaju. Svoj priimek Slatkonja je tolmačil slovensko: zlat konj in zato je imel v svojem škofovskem grbu zlatega konja ha polju. Umrl je na Dunaju 26. aprila 1522, ko je bil star 66 let, 1 mesec in 5 dni. Pokopan je v cerkvi sv. Štefana v grobu, ki ga je dal sam napraviti pod nagrobnim spomeni-com, ki ga je tudi sam naročil' in ga kaže še danes izklesanega v naravni velikosti, oblečenega v škofovski ornat. Ta mož je bil do svoje smrti ljubljanski in novomeški prošt, pa prav gotovo tudi starotrški župnik, čeprav kot dunajski škof ni bival v naših krajih. Po tedanji navadi je iz teh službenih mest užival dohodke, vsa opravila so pa vršili vikarji, to je duhovniki, ki jih je plačeval. Je pa škof dunajski in starotrški župnik Jurij pl. Slatkonja mož, na katerega je lahko ponosen ves slovenski narod in starotrška župnija posebej.
Jasno je, da so bili v nekdaj še večji starotrški župniji za dušno pastirstvo vedno še drugi
duhovniki: kaplani, subsidiariji, beneficiati. — Še pred 500 leti je bila navada, da so domačini-novomašniki službovali najprvo kar doma. Tako je bilo tudi v Starem trgu. — Starotrška ka-planija je težka. Vendar, pred 300 leti je kaplan Simon Raspar prišel sem v 16 letih za kaplana kar trikrat (18. marec 1643 — maj 1647, april 1953 — marec 1663, april 1663 — april 1665). Zdelo se mu je to pač lepo. — Bil je pa tu tudi kaplan Ribničan Andrej Šmalc le od sv. Jurija 1803 do oktobra 1804, ki je bil človek brez obstanka, saj je služboval v najmanj 21 župnijah. — Tudi kaplana žalostnega spomina je imela starotrška župnija. Od leta 1821 do leta 1824, torej 3 leta, je bil tu kaplan Andrej Bernard Smolnikar. Po rodu je bil iz Kamnika. Bil je nadarjen posebnež. Leta 1825 je prestopil v benediktinski red. Deloval je na štajerskem in bil je tudi profesor na gimnaziji v Celovcu. Pozneje je šel v Severno Ameriko, kjer je imel naš svetniški škof Friderik Baraga z njim velike težave. Naposled je od vere odpadel in ves zapuščen in nespokorjen je umrl v Filadelfiji star 74 let o Božiču 1869 ... Kakor posamezne hiše in posamezne župnije v svojih pastirjih. A eno je gotovo: poštenje v družinah in v rodovih zmaguje, božja resnica se pa uveljavlja v sveti Cerkvi in tudi v posameznih župnijah, pa četudi so oznanjevalci te resnice kdaj posebneži.
Najbrž bi lahko o vaši stari in slavni župniji še marsikaj izmotali iz zgodovine, čeprav so podatki bolj skromni. Pa že, ko sem povedane skromne zgodovinske podatke zbiral in ko ste jih vi sedaj potrpežljivo poslušali, nam vsem nehote prihaja na misel vprašanje, zakaj je bilo
tekom 800 let tej župniji, in posebej tej župnijski cerkvi, posvečene toliko brige in ljubezni! Zato, ker so hoteli vaši predniki in ker hočete vi imeti v svoji sredi Boga in zaklade njegovih milosti..
Vsaka cerkev je zidana zaradi oltarja. Še tako mogočna in velika cerkvena stavba bi bila brez pomena, če bi ne bilo v njej oltarja. Oltarji pa stojijo v naših cerkvah zaradi sv. maše, ki je najlepše in najbolj vzvišeno opravilo na zemlji. Z njo je troedini Bog na najbolj popoln način slavljen in češčen, z njo zadostujemo za svoje grehe in za grehe sveta, z njo se najlepše Bogu zahvaljujemo, z njo najbolj uspešno prosimo Boga za nove dobrote, od vsake sv. maše uživajo neizmerne dobrote živi in mrtvi. V osem sto letih so bili v vaši župniji župniki, beneficiati in kaplani. Drug k drugemu lahko rečemo, da sta bila stalno vsaj dva duhovnika vedno v župniji. In dva duhovnika, seveda ne vedno ista, opravita v osem sto letih okoli 584 tisoč sv. maš. Pravi sv. Janez Vianney, da je ena sama sv. maša več vredna kakor vsa človeška dobra dela vsega sveta; dobra dela na tem svetu namreč vrši človek, pri sv. maši se pa daruje na oltarju iKristus-Bog. O, kako moramo biti Bogu hvaležni za naše cerkve in oltarje, na katerih se daruje daritev sv. maše.
V cerkvi prejemamo tudi velikanske zaklade božjih milosti, zlasti pri sv. zakramentih. Pri vseh sedmih. Prvi, sv. krst, je najbolj potreben, saj se brez njega nihče ne more redno zveličati. Kolikokrat je bil v starotrški cerkvi že podeljen. Saj do nedavnega sploh ni bilo slišati, da bi kakšen Slovenec ne bil krščen. Prav je in pohvaliti vas moram prav posebej, da ste zad-
nji čas uredili v svoji cerkvi i vaših šesterih pokopališč, pa še
iz natrpanega pokopališča, ki je bilo včasih okoli cerkve. Z nami se ti umrli za prijateljstvo božje, v tej cerkvi in župniji darovano in dobljeno zahvaljujejo. — Tem mrtvim se moramo pa tudi mi posebej zahvaliti in zanje moramo moliti v veliki hvaležnosti. Za njihovo verno življenje in za lep krščanski zgled se moramo zahvaliti; posebej zato, da so lepo starotrško župnijo ustanovili, negovali in ljubili. , In še posebej, da so hiše božje na tem lepem koščku slovenske .zemlje postavljali in tole mogočno farno cerkev ponovno prezidavah, lepšali in ohranili. Našim dragim prednikom priznanje, spoštovanje in zahvala! — Zahvala in vse priznanje pa tudi vam, dragi starotrški farani. Vam, ki ste zvesti potomci sVojih prednikov, ki po njihovi trdni veri živite, ki posebej svojo farno cerkev ljubite in zanjo tudi veliko in radi žrtvujete. Pokazali ste to prav v bližnji preteklosti. Zunaj in znotraj ste več cerkva, posebno farno, prenovili in okrasili. Te dni ste pa v duhovni obnovi še svoje duše oprali, da ste se za današnjo šlo-vesnost kar naj lepše pripravili. Na ta način boste ohranili sloves dobre in verne župnije, kar je pri vaših slavnih prednikih vedno bila.
Vsaka zahvala je pa združena navadno s prošnjo. In veste kaj prosimo v tej uri, ob današnji pomembni slovesnosti. To kar nam narekuje prošnja po obhajilu pri maši današnje zadnje nedelje po binkoštih. Nekoliko razširimo in prilagodimo to prošnjo in iskreno molimo: Daj nam, prosimo. Gospod, da skrivnosti, ki smo jih ali jih bomo prejeli v tej cerkvi, v tej župniji ah kjerkoli, s Tvojo zdravilno močjo pozdravijo vse, kar je ali kar bo kdaj popačenega v naši duši. Po Kristusu Gospodu našem. — Amen.
f Anton
—_—_o--------
krasno in umetniško krstilnico, kamor prav gotovo prinašajte vse svoje potomce v bodočnosti prav zagotovo. — Kolikokrat so bili na tem mestu v vaši cerkvi že farani v mladih letih potrjeni v zakramentu sv. birme za Kristusove vojščake. — Kolikokrat so nedolžni otroci, mladi rod te župnije, že prejemali na tem mestu prvo sveto obhajilo. Pa tudi odrasli so srečni kakor 0-troci, kadar pristopijo k obhajilni mizi.. — Kolikokrat so rodovi te župnije že oprali v tej cerkvi svoje duše grehov, da so zopet v božjem prijateljstvu zadihali. —Večkrat je domačin-novomaš-nik na tem mestu doživel svoj najsrečnejši dan nove maše in Bog daj, da bi v starotrški cerkvi novomašna pesem zopet kdaj in kmalu zadonela. — Na ta kraj, v farno cerkev, so že hitele želje premnogih, ki so čakali umirajoči poslednjih svetih zakramentov. — Pred oltar sv. Jurija so tekom 800 let stopili že tisoči in tisoči, da so prejeli zakrament sv. zakona v zavesti, da jim bo božja pomoč na skupni življenjski poti zares potrebna. — Kakšne zaklade svojih milosti nam Bog v cerkvah deli! Saj vseh nihče našteti ne more. Naj omenim samo še sledeče:
Ne samo pri sveti maši, stalno je v župnijski cerkvi Zveličar v tabernaklju med nami. Nam v tolažbo, moč in pomoč. Kako je prav, da ima Zveličar v vaši cerkvi tako lep in umetniški tabernakelj. Lepšali ga boste pa najbolj, če se bodo njegova vratca za vas velikokrat odpirala in če boste pred tem tabernakljem velikokrat iskreno molili. — Vera je iz poslušanja. Božjo besedo pa poslušamo v cerkvi. Radi jo poslušajmo, naj jo oznanjuje kdorkoli. — Sedaj dobivajo tudi otroci osnovne nauke sv. vere le v cerkvi. Ni samo dolžnost otrok, ampak tudi krščanskih staršev, da pošiljajo otroke gotovo k verouku. Tako važna in odgovorna je ta dolžnost, da si morajo pred vsa-1 ko spovedjo otroci in starši po-I sebej izprašati vest, če so jo iz-j polnih. — V cerkvi imamo lepe | skupne molitve in pobožnosti.
! Tu molimo ah pojemo skupno i litanije, molimo križev pot in | imamo še razne druge skupne pobožnosti. Ne recimo, da lahko j molimo tudi doma ali kjerkoli.
: Če res nismo ovirani, k sveti j maši na nedeljo in na zapoveda-
S SVOJO SLIKO — Golob se je na Trajalgarskem trgu v Londonu spustil v mlakužo deževnice. Izgleda, kot bi se kljur.čkal sam s seboj.
ZIMSKO SONCE V INDIJI — Ko pritiska pri nas vira z in nas sili v tople domove, se nwTjnjb'Indijci r Muntmonu čuvati pred vročim zimskim soncem z — dežniki.
I ne praznike moramo priti v cerkev po božji in cerkveni zapovedi, katerakoli skupna molitev, zlasti- v cerkvi, je pa tudi več vredna, saj je sam Kristus rekel: Tam, kjer sta dva ah trije zbrani v mojem imenu, sem tudi sam sredi med njimi. — Živi katoliški kristjani zase in tudi za druge prejemamo v cerkvah, zlasti v farnih, neštete dobrote; mrtvim pa sv. maše in molitve v cerkvah odpirajo pot iz vic v sveta nebesa. O, ni čudno, da so se katoliški kristjani za cerkve vedno brigali, da so jih z vso ljubeznijo postavljali in ohranjevali. Ni čudno, da je tudi tale prostor, na katerem se nahajamo tekom osem sto let užival toliko upoštevanja.
Predragi v Gospodu! Ne zamerite, da moja skromna slavnostna pridiga izgublja na veljavi zaradi obširnosti. Za konec pa moram izreči še dve besedi:
Prva je beseda zahvale. Troedinemu Bogu, Materi božji in posebej božjim svetnikom, ki so že od nekdaj zaščitniki te župnije, se moramo v tej uri iskreno zahvaliti za vse milosti, ki so jih kdaj in jih še sedaj starotrški farani na tem mestu prejemamo. Te zahvale ne izrekamo samo mi, ki smo še živi, tudi mrtvi starotrški farani so v tej zahvali z nami. Mi, ki verjemo v občestvo svetnikovv vemo, da so vsi vaši nedavni in že zelo davni mrtvi, v t$j uri z nami. O, kakšna truma bj jih bila, če bi v svojih telesih vstali iz grobov
Ameriški kcmunisli se fiožejo vreči na mladino
WASHINGTON, D. C. — A-meriški komunisti nimajo ravno preveč sreče s pridobivanjem članstva med odraslimi. V Moskvi tega ne razumejo in zato ne cenijo previsoko svojih ameriških tovarišev.
Sedaj se naši komunisti pripravljajo', na agitacijo med mladino, tako poroča glavni ravnatelj FBI.
Koncem tega meseca se bodo sestali vsi vodilni komunisti v Chicagu, da napravijo načrt, kako bi organizirali propagando za komunizem med našo mlado generacijo.
--------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini'
MALI OGLASI
Soba se odda
Opremljena soba se odda pri Mrs. Mary Komat, 1089 E. 66 St. spodaj.
Iščete stanovanje?
Potem si gotovo oglejte čisto prenovljeni stanovanji:	tri in
petsobno z velikimi prostori in kopalnico. Vprašajte na 1052 E. 62 St. po šesti zvečer in v soboto ves dan.	(X)
R^NuAumBJdpCo
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street tXXIXXXTXIXXXXXXXXXXXXXXir-
BUILDING PLANS
YOURORDER
MILAN JAGER
ARCHITECTURAL DESIGN PO I -7270
4
AMERIŠKA DOMOVINA,
§—----------
\ Višarska polena
1
L-
spisal Narte Velikonja
.1

“In še nocoj kupi ženi mesa. Gaber je pobil kravo, juho ji skuhaj, da si bo opomogla,” je pokroviteljsko nadaljeval Mati-jec ter spravljal polovico denarja nazaj v žep. “No, če bi potreboval, pa še pridi! Varčuj in tega varuj!” je z raskavo roko povlekel po licu.
“Tegale Janezka!” In spet je bila sama toplota v njegovem glasu.
6.
Matijec je za hip pomislil, ali naj bi šel iskat hlapca. V njem se je oglasil spet stari gruntar-ski čut, da je med njima razdalja in da nima nič opravka z njim. Samo za hip, nato je sunkoma zapel suknjo ter stopil za Blažem. Franca je hitela proti domu.
“In je obljubljal v mojem imenu,” ji je šlo še po mislih, ko je že mešala oblodo svinji, ki je dojila osem mladičev. “Jaz pa mešam mleko prašičem. Kakšno srce ima ta zaprti in skoraj o-sorni Matijec. Vidi otroka in se spomni. In gospodari.”
Prelivala je iz škafa v škaf, pomešala z roko ter vrgla pest snega v pomije, ker je bilo prevroče.
“In gospodari. Sam,” je razmišljala in zmerom bolj živo je rastla v njenih mislih njegova postava. "Doma pa tako oprezen! Da, samo oprezen. Radi ljudi. Da bi ljudje česa ne rekli. Pa ga imamo za ošabnega. Kdo drug bi se bil spomnil otroka?”
Nalila je krme v korito ter odprla prekat.
“Tak pazi na, da jih ne pohodiš!” je potisnila svinjo v stran, ker je zacvilil prašiček v listju. Svinja je besno šavsnila po njeni roki, rohnela in z rilcem odvalila mladiča. “Kako huda mati si in kako jih varuješ! Neumnica neumna, saj jih boš sama pomečkala; tak stopi, no, da jih ne priprem!”
In jo je udarila, da se je pre-
CH1CAGO, ILL.
SEASON’S GREETINGS!
SEASON’S GREETINGS to our friends and customers
FIN DOK FURNITURE AND PIANO MOVERS
1615 Austin Ave.	OL 2-9090
Cicero
stopila, ter spustila za njo zapah v hlevnico.
“In da je Matijec prav na Klančarja mislil! In nanjo? Neumnost. Tisto je že vse pozabil. Samo iz dobrote je stopil do njih. Ne pa, da jih gleda v stiski. Tisti liter mleka se ne bo nič poznal. In Klančar, kako se je spremenil, odkar ga ima. Če bi poslala tistole kuro! Saj bi je ne zaklali. Vse naenkrat? Bog ve, kaj bi si mislili. O priliki ga poprosim, da mi popravi leso, tedaj mu dam kuro že zaklano.”
Čudno sveto ji je bilo pri duši in polglasno ji je ušla pesem skozi zobe.
“O ti, mili Bog; komaj obletnica je in jaz pojem kakor na svatbi!” se je karala. “Danes pojem. Danes!” In jo je prevzela nenadoma bolečina. Težka bolest ji je legla okoli usten. Toda samo za hip, že ji je ušla misel na Klančarja. “Kako ga sam previja. Kakor hlebec! In briše! Kako bi ga pa , šele Matijec s svojimi okornimi rokami! In bi ga položil k prsim! Preponosen je! Bog ve, če bi —”
Sladkotrpka vročina jo je spreletela. Živo si je predstavljala, da leži, Matijec' pa hodi po izbi okoli, prenaša otroka, ga ji daje in potem gospodinji po kuhinji.
“Moj Bog,” se je stresla, “kako, ko ni moj mož in sem vdova! Marija usmiljena, kaj mislim. Ko ni moj mož! In nikoli ne bo, ker je tako sam zase!”
Mrzlična vročina ji je preletela ude. Pograbila je škaf ter bežala iz hleva.
“Delo imam, pa se spuščam v grešne misli. In danes, ko je ko-
................. «n—-ni. >
CHICAGO, ILL.
BEAUTIFUL BUILT-IN
CLOCKS
EASY INSTALLATION ... DO IT-YOURSELF
Precision built, accurate, smartly-styled World famous, fully guaranteed, self—starting movement with sweep second hand. Face 11 inches in diameter. Available in genuine brass or in black finish. Full installation instructions included. Specify style and finish. Shipped post-paid-in-sured. Inclose check or money order.	§12.95
F. E. Tax Included
GRIPE TOOL MFG. CO.
Box No. 96	/
Owcsso, Mich. (250)
HELP WANTED — MALE
MEN NEEDED AT ONCE
Welding Engineers Development
TO WORK IN NEW RESEARCH DEVELOPMENT PROGRAM IN INITIAL FIELD.
Back-ground of Welding Processes and Metallurgy required in the Exotic Metal.
Welding Tedmicians
CAPABLE OF OPERATING PLASMA ARC EQUIPMENT ELECTRON BEAM AND RELATED WELDING APPARATUS.
Also Metallurgical Positions
ARE AVAILABLE FOR TOP QUALIFIED MEN.
The above positions are permanent. — Top wages to top experienced men. — Excellent opportunity of advancement.
Many Company Benefits.
Write giving complete resume in confidence to Mr. ROGER COYNE
PORTLAND COPPER & TANK WORKS, INC.
80 SECOND STREET	SOUTH PORTLAND, MAINE
maj obletnica, In vsaka stvar mi je v spotiko.”
Nanesla je naglo vode v kotel, vrgla panjač na ogenj ter hitela rezati krompir za večerjo.
“Še zdaj jih ni!” je pridrsal stari Mohor iz izbe.
“Še zdaj jih ni,” je ponovila ter naglo potegnila svitek izpod ognjišča.
“Počasi dviguj, Franca!” je dejal Mohor, ki je sedel na ognjišče. “Vzdigneš cent kakor groš. Se bo kaj utrgalo v tebi, pa boš imela!”
“Kaj naj se pa utrga!” je naglo odvrnila, toda potem zardela v zadregi. “Vse mi je v spotiko!” ji je šinilo v misli.
“Kmalu je kaj,” je vztrajal Mohor. “Samo malo nakrene.š, pa imaš za vse življenje. In če prav, če prav” — je lovil sapo in besede, “če prav pametno premislimo — saj si še mlada, če prav —.”
In je ostal sredi besede.
Franca pa je s trepetajočim srcem čakala zadnje besede. Čutila je, da ji žene kri v glavo, v rokah je občutila neznano trudnost, natezajočo bolečino v zapestju, vse se ji je zameglilo za hip pred očmi.
“Leto je že za Francetom in grunt . . .”
“Saj mu nič ni, gruntu. Z
Matijcem . . .”
Kakor da je izdala svojo najskrivnejšo misel, se ji je zdelo, če je le omenila Matij-ca, ki je bilo, kakor da vse pove. Kaj more sama, če pa se Matijec ne zmeni? “Matijec, poslušaj, ali me vzameš? Kakor kamižolo.” In bi Matijec dejal: “Ne zebe me, ne rabim kamižole.”
“Nič ne rečem, Franca. Zdaj še, dokler sta še oba pri moči. Ali naj tako ostane? Tvoje je, Franca; sama si gospodinja !”
In se je zavil v molk ter grebel s palico po žerjavici.
čez dolgo se je useknil in ko je segel po skodelici kislega mleka, ki mu ga je bila nalila, je počasi dejal:
“Ali mu naj rečem?”
“Kaj?”
“I, no!”
Franco je spet polila rdečica.
“šele obletnica je!” je zajecljala, da bi prikrila svoje misli.
“Tudi France bi svetoval, če bi mogel!” je s trdno vero rdi! Mohor. “Tak reci, ali mu naj rečem?”
“Nič se še ne mudi!” je dejala suho, pridržujoč sapo,
SPOROČILO!
HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 13. JANUARJA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. JANUARJA PRI
NATIONAL BANK
MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATIOM
Kako vesela kombinacija
ZABAVA... PRIJATELJ! ...M Z OSHJEM VARJENO STROM’S
da ne izda svojega razburjenja. “Bog ve, če bi mu bilo prav. Res je sam zase!”
“Prav bi bilo, da se ta stvar uredi!” je dejal Mohor prepričevalno.
“Ko pa sam nič ne reče!” je bruhnila v bolestni ogorčenosti. “Niti zmeni se ne! Kaj njemu vdova!” je hitela pospravljati ogorke na ognjišču. “Ti sveta pomagavka, kaj pa je to?”
Pred hišo sta zaslišala klice, konja sta obstala pred vrati. Na saneh je sedel Blaž ter držal Tinetovo glavo v naročju. Matijec je vodil konje.
“Daj, Franca, pripravi mu posteljo! Drva so se podrla nanj.”
“Saj ne bo tako hudo!” je počasi dejal Tine. “Rebro bo zlomljeno. Kar v bolnico me peljite!”
(Dalje prihodnjič)
.XXIXXTXlXIXXTXXXTTTXItXXXXXXXXXXZXXXXTXrTTYXTXTTYYTTT"!
Inventorijska
RAZPRODAJA
Sedaj ob koncu leta imamo veliko razprodajo na ivsem pohištvu, da tako znižamo veliko zalogo in pripravimo prostor za novo došlo pohištvo.
Zato kupite sedaj, ker dobite vse blago po najnižjih cenah.
Lahka Imesečna odplačila
NORWOOD
APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 1-3634	Odprto zvečer
JOHN SUSNIK
*fi,.<*,*<*
mš
«4.'«
JN
Ali ste milje daleč od vašega doma pri vašem najljubšem športu, ali pa globoko v najprijetnejšem naslonjaču vaše dnevne sobe, je pivo, ki vas najbolj osvežuje — vedno Stroh! Njegova lahkota in mehkoba sta dva vzroka . . . dve osvežujoči kakovosti, posledici varjenja z ognjem. Poskusite z ognjem varjeno pivo sami — še danes!
UGAJALO VAM BO
IE I A* i
America’s only fire-brewed beer!
JE LAŽJE! S,I0,, Brewery Company, Delioit 26, Midi
JEZERO UDARILO PREKO BREGOV — Gardsko jezero v severni Italiji je nedavno nepričakovano poraslo, kot ljudje ne pomnijo in preplavilo (obrežne (predele, kot kaže
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščanec, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER 549 KAST 185 STREET. EUCUP	KE 1-8187
GRDINA POGREBNI ZAVOD
lO.Ig East 62 St.1’tfl02 Lakcshorc BIvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderuon 1-2088	KEmnore 1-6200
Moderno podjetje — Zmerne cene
NJEN DAN — Ko je žela Eileen Farrell nedavno v nastopu v Metropolitan operi v New Yorku velik uspeh v naslovni vlogi v “Alcestis,” jo je njena hčerka po pradLstavi navdušeno objela, kot kaže slika. Sreča sije z obeh obrazov.
STROJI SO PREVZELI NJEGOV POSEL — Mož na sliki je 15 let oskrboval parkališče na Waterloo Place v Londonu. Sedaj so tam postavili avtomatične merilce časa in mož je ob posel.