'rv' nT r, VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI Lawnd*l» Ar«. Offlc* of Pablkatloa! 2667 So. Lavndala Avo. IVIaphon«, Rockw«U 4904. p02ie$h0st 2elezmttlh ZA prevažanje pošte SO prejemale vsako LETO vec. Postrežba ps je bila vedno slabša. VVashingtoo, D. C.x — Tajnik zveze poštarjev na železnici je razkril, kako so pohlepne železniške družbe, ki zahtevajo vedno večjo pristojbino za prevažanje pošte. Medtem pa je rekel tajnik Strickland, da železnice či«to nič ne izboljšajo svoje službe: V svoji atuJizi je razkril, ka ko uničujoča je bila politika prejšnjega vrhovnega poštarja Worka in njegovega naslednika Newa, katero je započel že Bur-leson pod Wilsonovo administracijo. Obljube za izboljšanje poštne službe aa železnici so stale sicer v platformi republikanske stranke, ko so bile volitve leta 1920, ampak kakorhitro so volitve minule, so bile tudi obljube pozabljene. Joseph Stevvart, pravdnik poštnega departmenU, ki usmerja boj proti poštarskim unijam pod demokratsko ali republikansko vlado enako, je uradnik, kj je povzročil sprememb v novembru leta 1916. Takrat so na pošti spremenili, da pošta plačuje železnicam od prostora in ne od teže postnega blaga. Takrat železnice še niso nastopile, da bodo na ta način delale še večji profit. V letu, ki je končalo 30. junija 1916, so potegnile $61,-244,667 za prevažanje pošte, a za i^rSVri^Tf ^^a i^zii ISfri h družb za prevažanje pošte, je pa bilo vsega $112,260,000 ža isto postrežbo, čeprav je bila prevožena pošta samo za 1 in *4% milj več kakor leta 1916. Meddržavna trgovska komisija je bila kakor dobrodušna teta železniškim družbam, ki jim je vse naklonila, kar so le zahtevale. Strickland pravi, da na zunaj še izgleda, kakor bi Stevvart s svojim departmentom skušal za-braniti take poviške, a kakorkoli ukrene, vedno imajo železniške družbe povišek. Stewart je zmožen vprizoriti odločen boj kadar se mu to zahoče, kar se je pač dobro pokazalo, kadar je nastopil proti organiziranim poštnim uslužbencem, ko je hotel preprečiti, da bi dobivali za življenje spodobne mezde. Medtem ko so se višali stroški za transportiranje pošte, je pa postrežba postala naravnost gnila. Dežela je tudi trpela radi tega. Med temi desetimi leti so železnice utrgale za petindvajset procentov vagonov, če se pri merja število milj železniških prog med takrat in danes. Znamenito je, kako je republikanska stranka leta 1920 v volilni kampanji obljubljala, da bo delala za izboljšanje železniške službe za poŠto. Ampak do leta 1924 so železnice že zopet utrgale celih 18,388,901 milj vožnje za en vagon, ne da bi se republikanski izvoljenci le kaj pobrigali, da to preprečijo. Obljubiti in storiti sta nJim dvs različna pojma. Strickland pravi, ds so železnice, ki vozijo preko kontinenta, danes nudijo že zelo slabo sluŽ-Ik), postranske železniške zveze i »a so malo boljše kakor v času. ko ao še kočije prevažale pošto. Stokrat vzame celih štlriin-dvajaet ur. da se prepelja pismo z » nega poštnega urada na drugega, čeprav sta komaj nekaj milj narazen. Cfcicago, III., sobota, 13. junija (Junc li), 1925. prartiai far ta eactias ttea, A« of Ost. «. lt»7. sstkortaaš ss Jaso 14. lOtt. Taarlf ftigM Jam* <•» «MH pAtt - Amerika. Železniške družbe so silno požrešne. Ameriška vlada se ne briga za evropejaki garancijski pakt. Delavske unije v Georgiji protestirajo proti prihajajoči anti-evolucijski postavi; zahtevajo svobodno Šolo. Zadeva komunističnih vojakov še ni končana. Otroci, uposleni pri mezdnem delu, so duševno zaostali. Po svetu. Privatni, kompanijski policisti pobijajo rudarje v Novi Skoti j i. Kitajska vlada je poslala drastično noto velesilam, stavke naraščajo. Mnenja o Scopesovem procesu v Evropi. Francoski socialisti v konfliktu s Caillauxom. Amerika st h zaai«a za varatvaai p aki Državni tajnik pravi, da ameriška vlada noče nobenih odgovornosti. — Nemčija ne zaups v pomoč Anglije. Waahington, D. C. — Državni department je v sredo izjavil, da Združene države se ne zanimajo za predlagan evropejski garancijski pakt, niti nočejp biti odgovorne za istega na noben način. Izjava ima vsekakor namen, vreči mrzlo vodo na poročila v časopisih, da bodo zavezniki profili Ameriko, naj sprejme varstveno pogodbo v svojo shram-4bo. - - -i.*" V-*- fieriut, 12. jun. — zunanji u-rad nemške vlade smatra, da garancijski pakt ni zanesljiv. Poročilom iz Londona, da se je Anglija zavezala v paktu pomagati Nemčiji politično ali z armado v slučaju, da je napadena, ne verjame nihče. Dbtična točka v paktu daje Nemčiji le omejeno zaščito njen zapadne meje, toda točka je tako prepletena z legalnimi frazami, da ne pomeni malo ali nič dobrega za Nemčijo. Pariz, 12. jun. — Zunanji minister Briand je včeraj poslal zavezniškim vladam končni tekst francoskega odgovora na predlog Nemčije glede zapadnoevro-pejskega varstvenega pakta. Prvi umor na letalu. London. — Prvi umor, izvršen v zraku, je bi) te dni sporočen Morning Postu" ls Belgrada. Bogat trgovec z dijamanti po i-menu I^asker, čigar dom je v Strassbourgu, je šel z letalom z Dunaja v Budapešto. Z njim je bil njegov Ujnik. Laeker Je nesel večje število dijamantov in radi vamoati si je izbral zračno pot. Tajnik je pilotiral. likerjev brat je čakal nanj v Buda-pešti. Ker pa ni bilo eroplana ob napovedanem času, ja brat naznanil oblaatem. Po petdnevnem iskanju ao našli Laakerjevo mrtvo truplo blizu Shopronlje v Av-atriji, Ujnik je pa izginil. Policija domneva, da je Ujnik umoril trgovca med poletom ln vrgel njegovo truplo na tla, nakar se je polastil dijamantov v vrednosti dveh milijonov frankov. Spustil se Je ns tis In uničil letdo. v no« škotih teče delavska kriv stavki Oboroženi kompanijski najemniki so ubili stavkujočega rudarja. SUvka rudarjev traja že trinajst tednov. Vojaki po-Klani v sUvkovno okrožje. Sydney, Nova Scotia, Kaaada, 12. jun. — V New Waterfordu, v premogovnem dlstrlktu Cape Bretonu, so včeraj nastali veliki nemiri. V bitki, ki je izbruhnila med privatno kompanijsko policijo in sUvkujočimi rudarji, jefaja, ki je zajamčena bil eden rudar ubit, drugi je težko ranjen in večje število rudaiv iev ter policistov je lahko ranjenih. Nemiri so nasUli v četrtek zjutraj, ko so privatni policisti, ki so v službi Brltish Empire Steel korporacije, zasegli oeiv-tralo gonilne sile, katera daje gonilno silo premogovnlkoin na južni strani premogovnega di-strikU. SUvkovne straže, ki so čuvale centralo, so se posUvile v bran. Policiati so streljali in rudar William Daviš, oče devetih ptrok, je obležal mrtev. Ko se ja raznesla vest o tem po okolici, so se hitro zbrali sUvkarji, nasko-(ili centralo ln izgnali policiste. V tem mpmentu, ko je poslano to poročilo, so rudarji še gospodarji centrale in naselbine New Waterford. Družba Je br* brzojavlla- provinčni vladi za O-boroženo pomoč. Vlada je poslala 500 vojakov, ki imajo priti danes v Cape Breton. Medtem se izgredi nadaljujejo. vojakov al' končani Vojaka jo bosU spravila pred civilno sodišče. l jubezen žene je bils • centov. New York. — Chester B Knapp, bogati borzljan. je tožil Karta McCulIena sa $100.000 odškodnine. ker je mu ukrad* IJa-bezen njegove žene. PoroU je prisodila Knappo šsst centov od- Domačinl protestirajo ns Vir-ginJskem otočja. VVashington. — Mornarski kapitan VVHliams. ki Je bil imenovan za govemerja Virginjskemu otočju, je že prej zelo vznemiril domačine na otokih, zdaj ps Je že oživil nek star danski zakon, da bi ae s pomočjo latega iznebil otoškega koncila, katerega tvorijo domačini in bi potem absolutno lahko vlsdsl s pomočjo o-nih. kstere bi asm imenovsl A-meriška unija zs civilne svobod-Ulne poroča o velikih protestih domsčinov proti novemu tem-rizmu ameriških govsmer jev ns otokih. _____ _ . * Chicago, IIL — Delavski o-brambnl avet je prejel piamo od Paula Croucha In Walterja Trumbulla, vojakov, kl sU bila pred kratkim obsojena na vojaško ječo, ker sU se drznila izraziti svoje radikalno prepričanje. PišeU, da je 27. maja prišel k njima na posvetovanje Ujnik centralnega delavskega kve-U Wright, kl je pripeljal s sšboj tudi F. Patersona, pravdnika na Honolulu. Paterkon bo pričel z akcijo na zveznem sodišču kako rh i trt) bosta vojaka izven jurisdikclje vojaških oblasti. Prizval bo slučaj, da sU bila vojaka nepostavno nepostavno obsojena. Če ne bo šlo drugače, bo zadeva prišla tu-, di pred najvišje sodišče Združenih držav. Vojaka sU tudi pisala, da bo treba par sto dolarjev za začetek priziva na sodišču. Nato jima je Ujnik Delavskega o-brambnega sveU Maurer brzo-javil, da bo organizacija preskrbela finančno pomoč. Prvotno sU bila na vojnem sodišču obsojena vojaka na dolgoletno ječo. Crouch js bil dobil štirideaet let zspors, Trumbull ps šeatindvsjaet. NsJhujŠa ob dolžitev proti njima je bila. da aU skušala organizirati "havaj ako komunistično ligo". To pa je bilo smatrano kot neposUvna organizacija, ker generalni go vernpr tudi ni dal nikakega čar terja na otoškem teritoriju. Dejstvo je, ds nikdsr nI bilo pri "ligi" vsč kakor sedem članov. Ker je rsdi nesramne obsodbe vaepovaod nssUl strahovit protest. Je vojni dspsrtment priporočil vojsškim oblastim, nsj znižajo kazen na tri In eno leto in pol. Ampak vojsks as zoper "Roko proiv faaaNkir zahtevajo dolavei Strokovne unije v GeorglJI zahtevajo, da šola mora biti svobod ns. AugusU, Ga. — Zveza stro-vnih unij v Georgiji je 11. j u-ja sprejela resolucijo, v kate-1 zahteva, da verski fanatiki dr-roke proč od javnih šol. V georgijskl legislaturl se pripravlja enak zakon proti poučevanju evolucije kakor v Tennesseeju. Resolucija se glasi, da kardinal na doktrina ameriškega organiziranega delavstva je svoboda testi, govora, tiska in zborova- v usUvi Združenih držav. taataaajt v Evropi za Soopooov prooot V Londonu, Parizu In Rerllau obžalujejo, da je kaj takega mogoče v Ameriki. — FakU evolucije so preočltas. Liberalni paatorjl žigosajo Bryana. London. 12. jun. — 'The \Vestminster Gazette" piše v u-vodnem članku o tennesiškem e-volucijskem procesu med drugim sledeče: "Willlam J. £ryan, ki je povzročil famozni proces, je nreabsurden, da bi so resni tju-qje ozirali nanj. Groza nas stro-Se, če pomislimo, kaj bi vse tp Človek naredil, Čo bi imel kompletno oblast". Pariš, 12. jun. — Louis Lou-dher, znani finančnik, kl Ima vseučeliščnl naslov filozofa, je dejal danes v intervjuvu o evolucijski kontroverzi v Ameriki: "Resnica ostane resnica, čeprav h neprijetna. Amerikanci so po* /ubili na dejstuo, da narediš stvar privlačno, če jo prepoveŠ. Amerikanci niso nič manj trezni odkar so prepovedali alkohol. IstoUko bo Scopesov proces dosegel, da bo ljudstvo v Tennesseeju Izvedelo več o Darwlnu kot ljudstvo katere druge dežele na svetu". Berlin, 12. jun. — Rudolf Ku-cken, profesor verske filozofije, je dejal, da tenneslški proces Je žalostno znamenje nazadnjaštva. Frledrich Gudzent, berlinski vse-učiliščnl profesor in ena največjih zdravniških avtoriUt v Nemčiji je pa rekel: "O evoluciji ss mors govoriti na vseh srednjih in višjih šolah, toda ne kot o kaki dogmi, ker potem bf učitelji bili ravno Uki fanatiki kakor oni, ki uče biblično doktrino o ustvarjenju". Washlngton, D. C. - "FakU evolucije so preočitna, da bi se 'jim mogel protlvltl kateri razumen čloV^k. Upam, da bo Scopesov proces iioglobll znanje ameriškega ljudstva o tem važnem vprašanju". Tako Je rekel dr. Charles D. VVallcott, tajnik ^mithsonian InstituU. San Francfcco, ( al. — Rt. •Rev. Edward L. Paraona, episko-'palni škof v Californiji, Je hud na Bryana in vae tiste, ki ao za-netili tenneaiški evolucijski po-fear.' "Sovražniki evolucije delajo vas to Iz atrahu", Js reksl škof. b'V zadnjih desetletjih Je bilo r|ioruš«*nih toliko aUrih tradicij, da ao slabo poučni! krščanski ljudje v velikem atrahu, da ae vera tudi poruši. Ni dovolj, da so naredili spor v cerkvi, arn|iak /daj hočejo celo ubiti svobodo šole In diktirstl a poaUvami, ksj morejo šole In kolegiji učili". SKOZI PANAMO NE GRK VEf TOLIKO OIJA. nova nastifr na zahteva kl tajske vljtbe Pekingska vlada zahteva, da tuji pomorščaki zapuate kitajska tla. Vsa Kitajska protestira proti pobijanju dijakov ln delavcev v ftangaju. Peking, 12. Jun. — Kitajska Vlada je poslala velesilam ostro noto, v kateri zahteva, da šan« gaj ske oblasti opravijo obsedno stanje, pošljejo tujezemske pomorščake nazaj na njihove ladje, razorožc tujo mino in |>ro-stovoljno policijo in izpuste iz zavrov aretirane dijake ter stavkarje. Ilankov, 12. Jun. — Več tisoč kulijev je v četrtek napadlo tukajšnjo angloško koncesijo. O-svojiti so hoteli skladišče z orožjem. Angleška posadka, v kateri je mnogo kiUjskih prostovoljcev, je naporila strojnico in odbila napad. Osem napadalcev je bilo ubitih ln mnogo ranjenih. Ubitih je bilo tudi šest Kitajcev, ki so branili arzenal. • Sangaj, 12. jun. — Situacija je vedno slabša. Večina kitajskih mornarjev ' je zdaj mod sUvkarji in U3 parnlkov počiva v šangajaki lu^i. Angleška in japonska obrežna ttgovina Je pro-nehšla. Kitajski trgovci so zagrozili z bojkotom. Kako dolgo bo trajal štrajk, nima nihče pojma. Dijaki nabirajo denar za sUvkarJe. Samo v Sangaju so nabrali $60,000. Kristjanski general Feng Ju-hsiang je poslal $6000. DvatlsoČ vojakov, katere je poslala pekingska vlada, je prišlo danes lz Nanklnga v Saniraj. Kanton, 12. JUn. — Civilna vojna v* Kantonu še trnja, toda na obeh straneh že zmanjkuje streliva. Včeraj so KiUjcl streljali na ameriško topničarko "Pampango", kl je spremljala čoln z živili za misijonsko šolo na otoku Honanu. Topničarka Je odgovorila s streli. Da K Js bil kdo zadet, se še ne vo. ZaMlalott |« mIzo(Hhm v otroški Milosti Četrtino delavcev v Ncw ssyju tvorijo otroci. Jsr- New Vorlk. — Zaostali in ne-šolani otroci so neizogibna |*>slo-dica otroškega dela. Otroci, ki dslajo ns farmah, kjer pridelujejo zelsnjavo, sočivje in rszne jagode |mi New Jerseyju, ao vzbudili Javno mnenje, ker tla-čenje in izkoriščanje te mladine js presegalo že vae meje. Veliko otrok Je pod štirinajatim letom in nš prejema jo dovolj šolanja. V |s>ročllu zveznega depart-menta za poljndelatvo, ki Je bilo objavljeno v aprilu, ae pokazuje, da Je ena četrtina delavcev v Nsw JerssjrJu otrok, ki dslajo na farmah. Nekateri ao začeli dela«-U že a petim letom čez poletje, Povprečns starost otroka-delav* ca Je deaet let sedem messcev. PetlnAeatdeaet procentov Uh o-trok zapusti šolo prej kot done. žejo štirinajato leto in niso šli dalj kot do šestega razreda. Iz? med vseh Je kakih f>M |»roren-tov zaostalih in a staranjem o-trok tU' U odatotek še viša. lxivrjoy, kl Je dsl |*>ročilo o $TE V.—^U M B K R 138 Socialisti v odprtim preloma o Oaillaazom Socialistična parlamentarna aku* plna zahteva, da finančni minister odstopi, ksr noče sprejeli njenega programa glede prevzet ja kapitala. Pariz. 12. jun. — Finančni minister Joseplt Caillaux Je v od-prvem konfliktu s socialisti. Izid konflikta še ni gotov, mogoča pa je nova vladna kriza, kajti Call-laux mora tzprcmenltl svoj fl-naučili program ali |H>dati ostavko. Socialistična imrlamentarna skupina je sinoči zborovala in pozneje jo vodja skupine Re-nauuei naznanil, da socialisti odklanjajo Caillauxov finančni na-čri. Socialisti zahtevajo, da fi-niinčni minister uključi v svoj progiam točko prevzetja kapitala ali i>a naj odstopi. . Ko je Caillauz danes zjutraj izvedel, kaj so sklenili socialisti, je odgovoril, da ns da več nobenih koncesij. Ako socialisti na noben način nočejo drugače, poda on osUvko, Jacoslovaaaka Narodaa oaoiklopodija Za Amerika ja zastopnik prosvetni messčntk "Kolo". New York. (L M. za Kolo.)— Vse naše časopisje v Ameriki prinsšs obširne objave o največjem delu v jugoalovanskl književnosti o "Narodni enciklopediji", katera Je pričela izhaja*! v Zagrebu v mesečnih zvezkih in na kateri je delalo kakih sto trideset odličnih Jugoslovanskih strokovnjakov in vssučillščnih profesorjev, I lilo bi'nepotrebno pojasnjevati Inteligentnim ljudem važnost tega dela za vaakdanjo rabo. Valnoat Ukega dola ao civilizirani večji narodi že davno apo-znali, zato ao si jih tudi oakrhell, da jim izdatno alužljo. V "Narodni enciklo|H«lijr Je v hrvaškem jeziku na kakih tri tiaoč straneh, povezanih v štiriindvajsetih zvezkih, fc^isano vss, kar se tiče Jugoslovsnakega naroda kakor tudi delo vaebuje mnogo drugih zanimivoati. Kar as tičs stsregs kraja, vseh Jugoslovanskih javnih ljudi, njihovih dsl, meaU, organizacije, vss to Js v delu atrokovnjaško opisano. Bibliografski zavod v Zagrebu, ki Izdaja "Narodno enciklo-|H«dijo", Je imenoval "Kolo" za svojega zastopnika v Amsrikl. Mesečnik torej prejema vaa naročila za'enciklopedijo Jugoalo-vanov. "Narodna enrlklo|»ediJa" izhaja v zvezkih po 112 al rani vaak. katerih po osem skupaj bo tvorilo eno knjigo. Vsega bodo torsj štiri knjige, /a kar bodo izdajatelji oskrbeli fine plstnles. Cena vsski vezsni knjigi kmk|h ^j^^t .»dotMkov manj neupravičena, kajti tudi zakoni kMkof ^ ^ Wo \Mna^u \¥io ne dovoljujejo vsč kakor tri To -fniltr.i0| da js |»sMlcs mesece ječe za Uko kazen, če se o|ill#. produkcije ns------------WM J lahko smstra to za "|)rsstopek. p^fjkg. Unievno Je, ds ako leto v neki bolnišnici v l^on ! no poroko, tv Je 7MetnUo nju - as manjši prevoz olja pozna tu- ionu nsrodlk ti»llko .Hr*»k. ds nsgs zskoti« Hihenck js atar 96. VRKMR. ld| v pror^Mnu uprava za prs- HehUjo akufsij dvs ti#nL Ce bi ž*ns ps »4 IH. Ihrojica ima 12 C-hicsgo in okolics: V nedeljo kop, ksr je v zsdnjlh »ies-KIh nov»iroJetice drugegs ra'«»trok. kl U žive, dsl Js 61 vnu- deloma olilsčno in hladno. Bnln mesecih zs cHIb $2,600.000 manj' drurm., W bils vraU dolga 96*) kov, tki pravnukov in J2 prapra-os izids ob 6:14, sakls ob dohodkov, Ičevljev. vnukov. ,./ .. 4 Dljamantns poroks. * *v St. Cloud. Muhi. — John - Schenrk In njegovs žena, ki bl- I^Midoe Isis dvs loal otrok. ; vato ns fsrrnl 4eat milj od HL, l^itidon. — Neki londonakl Clouds, sts te dni dožlvels rsdsk sUtiatik Je irračusl. ds as js Isn-1 dogodek. Obhajala ats dljamant- gladovne delavske plače, se nI nfti najmanj potrudila, da bi delavstvo dobilo delO in za to delo pogrebnika DjfKOVeKa Ordinata. 8KE NA KOI) v oklepaj« m)«« ds sa ta« mM Frančiškanska klika ie kout no priznata favno v svojem listu, da mnogi slovenski duhovniki v Ameriki ne samo da ae podpira-1 (T njene kampanje ta dflevnft, temveč so eale nasprotni tistai vjtvi kuharskega dnevnika Ko je klika "kt»tfta" kosti pokojnega Amer. Sk>yenca in maskirala tvojo podrastjo z "lajiško" tiskovno družbo, je zadnjo jeaea poslala pirkular na vae duhovni-, lo s pozivom, naj dalo d(nar elnfce. Trunk, Čeme in par drugih ae Je odzvalo/ toda večini je , mm m vrgla cirkular ppd mizo in ne-«T - katofi so pisali kutarjdm kajmi-- sUjo o njih. Med temi je tudi Jo-seph Skur iz Plt&burgka. Klika ezdaj objavila Skur jevo pismo. Da v znamenju krščanske iju (May U'») tdat yoia*m vs S. Zapisal jo atroMn^in Tansfvo In Koliko čaaa ie bodo slovenski | katoliški dela vet v Chicagu in drugod sledili iomu največjemu pustolovep, kar jih je kdaj'pri-] šlo iz Slovenije v Ameriko? "THE Orcsa KDO DRA2I PROOUKCUO? V Veliki Britaniji oviraj gradnjo sUnovamskih hil kapitalisti, kot V drugih deželah. Kapitalisti tevijo gotove pogoje, predan poaodijo denar, $kb sprejeti, ne posodijo denarja. Nato se pa da se stanovanjske hiše ne grade,-ker so delavske mezde previsoke. smo slišali tudi v Ameriki kmalu po firmo, Id K noti 13. JUNTjjfl POD vo ji je'bU položen 20kg težak ki drži žakeTj Kazin&-|kiirr»eij. Vse okolnosti so dokazovale, da je umoril Klakočarjevo Podlesek. Njegove izpovedbe ao bile tako neverjetne, da je z njimi še bojj potrdil eumno umora. Prišel je pred celjsko poroto in bil 2. marca obaojen na smrt na vešalih. Njegove prošnje za pomilostitev ^ada kralju ni priporočala, zato je bila odklonjena. Dne 22. maja so pre&itali' obsojencu to fcončnoveljavfco razsodbo in natlednji dan je krvnik MausnšT nd&ldvoriscu okrožnega sodišča v Celju izvršil svoje delo. Navzočih je bilo razen sodne-be kakih SO ljudi. Zdravnik je konotatiral, da j« nastopila amrt šesto minuto p& obešen ju. Ob 7.45 ao knell obe-šemsa, ki je do tedaj visel a sivim prtom pokrit, ter ga v nepo- kapitalistiCmm BI^EM. Ne samo v Jugoslaviji, ampak po vaej Evropi dviga glavo kapi-taliatična ofenziva, Id zvišuje ce-1 Ka dvora ae življenjskim potrebščinam, niža dtfavtkejplače, nalaga na te gladovne plače še davek, vali vsa l>remena na delovno ljudstvo. ^ Svetovni kapitalizem dela vae,. m I _ H HIP da M delovno ljudstvo, sestrada barvani rakvi prepeljali na bolno in bedno plačalo vse stroške niško pokopališče v Dobrot^ strašne svetovne vojne in da bi Strela jc udarila v cerkev dne *i finančni kapital zbral sredstva L17. maja v St. Janžu na Vinski rza novo, še strašnejšo imperiali-f gori pri Velenju- in sicer r^vno stično vojno. popoldne mad popoldansko služ- Dawesov načrt velja formalno L bo božjo, ko je bilo v cerkvi samo za Nemčijo, aH ameriški [mnogo ljudi. Ravno mod blago- fmperializem sijioče tudi Anglijo ftt države, kot Jugoslavija, Cehoalo-vaška, Avstrija, Madjarska so le Me plena za*Cifre imperiali stična roparje. Daweaov načrt vpliva tudi na Jugoslavijo, a tem da se radi podaljšanja osem slovom je treščilo. Nastala je Male | strašna zmešnjava. Mnogi so se onesvetili. Eden kmet je mrtev Požar je uničil posestniku -JS«*ficu na Cigoncafc pri Hrv. Bi ttrid vaa poslopja. Skoraj ničesar niso rešili. Skoda znaša več stotisoč, zavarovan pa je bil po- Trunkova vera v štorkljo. Trunk.je zaključil, da brez*, cev sploh ni. Vsakdo veruje! nekaj. You bet, Georgc! I Otroci navadno verujejo štorkljo. Vera v štorkljo za 0 j ke se že prenese, čeprav-Jt.| Kajti vsakt laž je nemoralna i škodljiva. Reči otroku: i u Štorklja prinesla, in če , j meš, te hudfč odnese v pekel 1 ni baš moralno in ne k i, Jako grdo pa je, če se ver»l štorkljo usiljuje tudi odrasti ljudem. Strašiti s hud , „ vedne odrastle ljudi, k otroci, je barbarsko. dJ Trunki to delajo* ni še civild je, vsaj prave ne. Mene in n! ge druge ne bodo ostrašili, pJ lujem pa vse tiste, ki še veruj jo v hudiče, izvzemši OluveJ hudišev. Mnogo ljudi veruje samo] denar. Dolar je njihov I ' Najboljša vera je vera v nico, pravico in ljubezen čl3 la do človeka. « « « društva pomagajo ustanavljati di cenejših proizvodov nemške industrije veča brezposelnost vojn^ko jTbito pomanjkanje stanovanj v jndustrUskJh i^fipKJMK^i bo središčih zelo občutljivo. Ta pesmica se zdaj razlega v prej aH alej spremenila v nežno- Veliki H rila ni ji, v kateri primanjkuje najmanj pol mi- sen faSiaem, ki se bo rogaF tt? ljona stanovanjih hiš zrfdelavce. ^slm^JdTote" *8elplhl,rm" Kapitalisti seveda dolž. ^ £ - U^ Svojo jaso stresajo nad delavskimi strokovn ml organi- kim v#d4UIjel(l> kl K zacljaml, čeft, da ne poste dekti delavcev kot izucene na papeža 1h romajo v Rim in te mehanike, ki se niso dosti izučili. V Veliki Britaniji je ^ v^Cfko brezposelnih delavcev. * Bre^selno amado cerU- ^vl^dS^ jb na več ko milijon delavcev. Tudi tam prihaji v kapi- ^ mM M gmenm teapatr tdl(stično produkcijo vedno več strojev in logično je vedno več delavcev brez dela. S temi brezposelnimi delavci b pa kapitalisti radi poplavili stavbinsko industrijo, da bi Uglje znižali mezde V resnici je pa tudi veliko delavcev brez dela v stav-binski industriji. George Hicks, Ujnik organizacije Amalgam a ted Union of Buikling Trades, izjavlja, da so delavci brez del^ ker primanjkuje stavhinski materijaf ih da več ko pet sto delavcev prejema brezposelho pod poro. Delavci nimajo kontrple nad stavbinskim materija-|0m, ampak to je v rokah k^italistov. Kapitalisti pa to kontrolo izvajajo tako, da sUvbinski materija! primanj ktlje na trgu. Na ta način haganjajo cene kviiko in tako podrsižujejo gradnjo stanovanjskih hiš. V Veliki Britaniji so kapiUlisti ravno Uko sppra-zumljeni med seboj glede čen, kot v drugih /deželah, v katerih je kapitalizem razvit Ampak kljubtemu ne morejo kapiUlisti popolnoma preprečiti gradnje stanovanjskih hiš. Mestne uprave so pričele namreč »ame graditi stanovanjike hiše za delavce. Te mestne uprave kupijo sUvbinski materijal in najamejo delkvce. "Local Government N#wa" pravi, da je mestna uprava v Mancbestru zgradila v letu lteO tri »to dvajset hi& Prihranila je ia,2&0 šterlingskih funtov, ali okrog $60,-p00. Ti tisočaki bi šli privatnim podjetnikom, ako bi jim mestna uprava oddala delo: V Swanseaju je bila prihranitev še večja. Zgrajenih je bilo samo 260 hiš, prihranitev je pa znafi*la'sto tisoč dolarjev. V Gla*gowu je prihranitev znašala pri hifci od $7*o do $1,225 taittf selnoet povečati še t tem, t ^^ dveh letih __________ da podaljšajo osem orno delo m 93 tedjiuh zločinov, umorov, ubo-,da zvišajo cene vsem življenj-1 jev naAiietev, razbojništev, tat- umika v nemški Industriji In ra-]kestnik samo na 600 dinarjev. Novi Čaruga. —' V Valjevu v Srbiji se je pričela razprava 'Jugoslaviji. Jugoslovanski kapi- proti neVarnemu razbojniku taisti hdčejo delavsko bedo inl nageljubu Bojoviču, ki je V ,brezposelnost pOVečatt še t tanCt2a£oih dveh letih izvršil samo Te primere govore, kdo podražuje gradnjo vanjskih hiš. Taki dokazi pa ne dobe samo v Veliki Britaniji ampak povsod, kjer so mestne uprave ali pd delavske dr tcanizacije prevzele direktno gradenje hiH Odpadli ftkur je Kazimir ju zapel tudi tole! "Bodimo Jasni, bodimo zna-čajni, bodimo možje fiTjhe brez-načelne ftalobarde, kl 00 danes sa angleške, jutri za aloraško in W bili tudi za kitajsko podjetje — samo če bl neslo.. Ih kaj so odgovorili Skur ju? Župnik Cerne, ki je spital odgovor, pravi, da je župnik Skur be neški Slovenec, vzgojen v iUli janskem diihu in kot tak ns po-zna Slovenke dušel Zanimivo bi' bilo slišati šo druge slovenske duhovnike v A-meriki, katerim se studijo frančiškanske eskaptde. Te dni je bil v "Glasu Naroda" objavljen iz katoliškega Steeltona, rt., dopis, v katerem pisec befe vroče levite Kazimir ju k Co. gloda "božje potiM in prenosa matere bolje z Bretij vTemont, HI. Do-pltnik ae nI podpisal s pravim imenom, toda urednik Gl. Naroda pravi na drugem mestu, da je dopis pisal slovenski duhovnik. Revolta proti frančiškanom je tudi v lajiških vrstah. V Glasu Naroda z dne 4. junija piše Članica društva It. 78 Kranjsko-sldvenske katoliške jednote iz Chicaga sledeče: Kot članica te (katoliške) jednote odločno protestiram proti nabiranju denarja v jednoti za romanje V Rim. Čemu'črpati denar it blagajn naših društev in )ednote ter nositi na kup, kjer še leže milijoni? Lo pojdite v Rim pa protestirajte p*oU temu, kkj delajo Italijani v našem slovenskem zasedenem 0-žomlju. kako grdo preganjajo našo slovensko duhovščino, slo-' ...... " • potigajo Skim potrebščinam in drugim proizvodom « povišanjem uvozne carine. Najhujše, kar je sadelo delavstvo v zadnjem času, je to, da je 'država obdavčila še one plače, ki ne zadostujejo ta eksistenco ene-ga človeka aH ene drušine. Delavci s plačami izpod 1000 Dtn morajo plafevati še davek. Dočim je . drŽava obdavčila plačilo, Id je potrebno za človeško življenje. Dočftn gredo iz milijonov, iztisnjenih iz delavskih . i uljev, težke vsote za vojsko in tanone, ne gre niti en vinaf za I ka pravice roparje zopet dobila. )rezposelneMRfl|ii|llH Danes zasluži kvalificirani de-1 so stano- venske učitelje, kako . ^ ulovenske domo ve in vasi m kako taplrajo In pretepajo naše tfovansko ljudstvo! Ali to |b ftt slišalo, da je sv. Oče le besedico črimll proti loma |>očenjanju? Nt, kar je luMjan ln prkfOjon t italijanskim dafiodh! ln v sahva-■■Hi . . k) za vse dobrote, k, jih prejema Taki podpisi so precej dragi, kot pokazuje jo prihranki tulA<. ttbogo ljudstvo doma od v Giasgovvu. In sicer stanejo od $760 do $1.2^5. Dogodki pa govore, da se hiše lahko grade brez podjetniških podpisov, ako Usti, ki ^radi hiše, kupi mateHJaTln najame stroški za podjetnika, ki <^>*tikrat ni opravil drugega dela, kakor <)a je podpisal pogodbo. vin itd. LeU 1922 je bil radi razbojništev obsojen na 16 let ječe, toda je ušel. VlovSH so ga, a j« leta 1928 v jeseni hotel zopet pobegniti. Bil je v sobi skupaj x več razbojniki. V noči od 19: pa 20. novembra 1928 so se k*Čfeli glasno med seboj prepirati, da' bi privabili jetničarja. Ta je res prihitel, da bi razbojnike pomiril. Siromak ni vedel, da ae roparji samo navidezno prepirajo. Ko odpre vrata, ga razbojniki pograbijo in zadavijo. Nato ubijejo še drugega paznika in pobegnejo. Od takrat naprej je bilo v valjevskem in Užiškem o-kraju strašno. No, končno Je ro- Upamo, da ne uidejo več! Razbojniki v Slavoniji. - Ni- lavec povprečno 60 Din dnevno, smo ge pozabili razbojniške tol-a moral l?i dobiti za svojo eksi- L^ u j0 je vodil znani Caruga, steVico najmanj 97 Din dnevno. k0 B0 orožniki zasledili in polovi-Nekvalificiran delavec dobi \[ novo tolpo, "ki je vršila Bvojo drtevno 20—30 Din! Kvalificiran roparBko 0brt pod vodstvom delavec prejme torej vsak dan Mehmeda Meširdovlča, s krivim 471 Din manj, M bi moral, ne- imenom Dušana Nikoliča. V nje-kvaliflciran delavec pa 87 Din ^vi tolpi stf se nahajali bogat pod življenjskim1 minimom. In U^gt La^ Bogdanovič iz Boru-naložiti na te gladovne plače še ta, Rade Obranovič in Nika Mir davek pomeni, da kapitalistični ražič# izrrn\\ ^ nebroj zločl-ratred odtrgava delavcu zadnjo nov> ^paif trgovce, devojke itd tkbrjico kruha izpred ust -- ta|gam0 v eni noei Je izvrŠila tolpa 11 vlomov. V Mevu zaprt 12 let. — V St Petru pri Gradcu je imel nek militarizem, za banke, za ohranitev naj naailrifejŠega režima proti delavstvu. In izhod iz tega,obupnega PO-1 tft-letttf starec Jožef Poegl ^apr-jožaja ni v tem, da se zanašajo te£a svojega sina Ivana v hlevu n. pr. delavci na "dobre" poslan- L^ 12 ]et. Orožniki so ga našli ce SLS, ni v tem, da n. pr. delav- v hlevu, kjer je bilo 6 volov, po-ska zbornica pošlje finančnemu krftega s cuajami. Ivan je star ministrstvu kak memorandum ali protestno resoludjo. Z razpisom davka za dobo treh mesecev hoče videti buržu 88 let, mutast od rojstva in poleg tega še božjasten. Starec je ravnal tako nečloveško a svojim ainom iz sramu in jeze. Orožni aziiia tudi to, koliko se delavakl itvo je ukazalo prenesti nesreč- razred briga ia bori sa svoje in- nika v hišo, obenem pa je nazna tereae. In če celokupno delavstvo nilo trdosrčnega aUrca sodišču ne bo stopilo na plan, bo buršu- Umrl, v Ljubljani. — Anton atija še povečala breme in naa Tira|r> Mezn pisarn i k v pok. še bolj pritisnili* tlom. . ■ j* • Mlade llalce prodajo na mari- 60 let.'— Iva Slanovic, žena u mir. železn. poduradnika, 67 let. borskem trgu po 80 Din komad.]— Danica Rajhar, rejenka, mesece. — Franja Hitejc, mest- Zu tlt l»otrebne diUavce. Torej so sUvbinski podjetniki že v sedanjem gospodarskem sistemu nepotrebni Kadar bo inslržavljen in j>oobčinjen kredit, bodo pa £e kapiUlisti nepotrebni. Občina alf država oe bo najemala kredita pri privatnih bankirjih* za svoje stavbe, iimpnk najela ga l>o pri državni ali občinaki banki, kar bo ix>pet pocenilo graditev stanovanjskih hi^. Privatni sUvbinski podjetniki in privatni bankirji so celo proti takim reformam, ki koristijo ljudstvu. Zato se ne smemo čuditi, ako »o veliki nasprotniki socializma, ki se bistveno loči od kapitalističnega gospodarskega siste- 1 tal i j snov, mu "hočete sedaj poklanjati darove, katere bofiote (tleti od naa. tukaj živečih Slovencev?! Ce ato tako plemeiMtl in radodarni, pošljite tisti denar rajši pmnogarjem v Pennsjflva-niji, da bodo kupili kruha svojim gladnim otročičem, ko so jim kapitalisti zaprli rove in odvzeli vaak zaslužek ln čč sto tako plemenitni In radodarni, čemu n« pošljete tistega denarja, namenjenega še itak bogatemu papežu, slepcem v Ljubljani, ki so rev odi da ao kamnu smuljoT To jo sonet oster poper predvsem sa Kaaimirja. kl fehta težko pritluAtat cente revnih delavcev sa italijanskega mflijo- Ljudje jih radi kupujejo, češ da Jih lahko imajo mesto psov, kalina uboga, 87 let. — Marija pride ceneje, ker za llalce ni tre-|pančič, sirota, 66 let. ba plačevati pasjih taks občini. IsvriHtev smrtne kazni.—Dne 23. maja ob e. uri zjutraj je hfl Nesreča v opekarni na Račjem r Mariboru. Dne 29. maja težko ponesrečil v opekarni v Celju uamrčen na vešalih 24- 191etni Anton Rudolf. V glin letni morilec France Podlesek, pripravljeni za stiskalnico, je o-ki je meseca oktobra preteklega | pazi? kamen, ki ga je hotel od leta umoril v Vofskem pri Brežicah aamotarko Ano Klakočar ter jo oropal. Kakor amo že tedaj poročali, ujeli so morilca o-rotniki, ko je skušal prodajati Obe stranki govorita 1 Župnik ' Skur iz Pittsbui pravi, da tisti duhovniki, ki 4«fegajo frančiškanom a*itii za dnevnik, niso Se naredili česar dobrega za ameriške Vence. ^ Župnik Cerne iz Sheboy£_ pa pravi, da ni Skur naredil obrega. ' t Podpišem obe ifjavi. •> e m Do|>re vesti iz, Jugoslavij V St. Janžu na^Vinski gori 1 Velenju je strela udarila v tev ravno med mašo. Neki e bil mrtev. (Pravzaprav je to slaba ve To je vse, kar rečem.) Pertinentna vprašanja. Kaj bi Kazimirji rekli, čel stfela udarila v socialistu dvorano in ubila enega sodi sta? « « • Saj je zapisano na dolarju: God we trust! | Cenjeni K. T. B.! Frančiški aki bog je Dolar. Kazimirjev — in glaailo katoliške jedn< ki se je prodalo kutarjem -moral piaati Dolar z veliko četnico. V kampanji za tisoč ročnikov opletajo tudi social: in komuniate za naročnino, 'bolj rdeč dolar jim je dobro — Rdeči Caliinwoodčan. • « e S tečajne fronte. Washington, D. C., 8. ju 1926. — Kongres je danes na vedal vojno Kanadi, ki je an tirala severni tečaj. Seni Spoofer je v dolgem govoru kazal, da Amerika ne išče no nega dobičkar, pač pa želi ni diti severni tečaj varen za mokracijo. Vojni tajnik Bik« odredil splošno mobilizacijo onih, ki so že vajeni vojne za mokracijo. Zakladni tajnik ron je že pripravil liberti-boi To je zadnja vojna za odpi vojn za demokracijo. Dajte — in potem vas he bo nič bolelo. « « t Bryanizem. Jezuit Noonan je z Bryan On je absolutno proti ran človeka. Živali se lahko razvi v božjem imenu kamor hoč ampak človek, ta pa ne! Cto imh dušo. In kaj je z dušo? ša se ne rasvijat Križ je res s to dušo. V| smo mislili, da duša raste « lesom. Ob rojstvu je majhni dvajaetem letu je mlada in ki ka, ko je pa človek star HO je tudi duša stara in zven Zdaj pa pride jefcuitski prof« bogoslovja Noonan in pravi, se duša čisto nfč ne razvija! rej je vse življenje duška!. Dogodek št 97 Zgodilo se Je L 1887. na H nem vrhu, kjer Je podružnica re sv. Treh kraljev. Bogat ku obleko, perilo in jo Imel v košari slanino, ki jih teboj. Podlo-1 stranitl in Je zapovedal svojemu pomagaču. naj untavi stroj. Ko' je pa segel po ksmen. ga je pri-! jel stroj in mu. zmečkal roko do ki je bil Vdovec,'se Je zagl<4 komolca. Prepeljali so ga v bol- j lepo hčerko revnega so*eda. nico in mu odrezali desno roko. I hčerke je bil zadovoljen in v« Rudniška neareča. — Dne 29. lil jc deklico, da Je privolila v navedeno blago ukradel pri Kla- hrastniškem rudniku med delom kočarjev! v Vojskem v družbi t nenadoma zrušila plast zemlje in aek Je orožnikom priznal, da je|maja se je v dnevnem kopu vjkon t starim vdovcem. Pr ' dan poroke. Gospod župnilj . , _ I I____I pričel s poročnimi ceren ' nekim Francetom Iz Kostrlvnic« kamenja ter pokopala pod seboj I Ko Je pa vprašal nevceto. in nekim Jožefom is Zagorja. lS-letaega Slavka Končana ln vzame vdovca za svojega mo Vendar ni znal o teh dveh poma- 20-letnega Jerneja Kunkla. Kon-| je neveste odgovorila: N>-1 gačlh nič točnega povedati, tako čana, kateremu je težka plast MMBM^^M II nik ae je razjezU la je vse zlomila levo nogo na dveh me- paj spodil t* cerkve, nev«'^ stih. so prepeljsli v celjsko bol-j p* odpeljal njen ljubč«k,g narja f Vatikanu, drugič pa aa komat t kleti m*4 peto, na gia- fki je bilo jaano. da al hoče 11 tem aamo tmanjšati krivdo u-j _ mora. Ko ao orožniki odšli v hi-[nico. Funkel. ki ima lažje po-jterim Yta te že prej dof"vd Šo. kjer je stanovala Klakočar-idkodbt na prtih, pa je bil oddan kako booU *" M jeva. naši i ao jo mrtvo, napol aa-f v hraatniško rudniško liolnico, | Slabe, West AUia, to mu nudili pero pomoč. Poštarji so zgubili pravdo. Vancouver, B. C. JCanad.sk a \lada menda hoče posnemati < oolidga v ekonomiji. Prihraniti ho$e na delavstvu, posebno pa na odbitku bonusov, ki so bili priznan* v vojnem času. Z bonu-td je tako izigrala poštne uslužbence, da sedaj prejemajo manj-go plačo, kakor so jo dobivali pred sedmimi leti, čeprav je sedaj skoraj večja draginja. Župan je nagnal delavskega na-gpretnika. ✓ Detroit, Mich. —Vodja občinskih pouličnih železnic v Detroi-tu Rose Schram je hil velik ne-prijatelj delavstva. Zupan Smith, ki ga je delavstvo imenovalo pri zadnjih volitvah za župana, ga je pa napodil iz službe radi njegovih novih poizkusov, da bo delavstvu sovražnega u-pravitelja pouličnih železnic spodil iz službe. Delavska stranka je izključila komuniste. > i- Wellington, Novd Zelandija. Novozelandska delavska stranka je na letni konferenci dne 15. aprila odreda Hanstvo kateremukoli komunistu. Principi stranke so socializacija produkcije in distribucije ter izmenjave blaga. Nkčin, po katerem« hoče to doseči pa je za stranko zmaga v političnem boju pri lokalnih in ustavnih volitvah. Mussolini je zopet pokazal železno pest Rim, 12. jun. — Spominske demonstracije, katere je aranžirala opozicija na dan obletnice Matteottijevega umora, se niso izvršile. Mussolini je ukazal zapreti zbornično poslopje in postaviti pred vhode močne vojaške straže. Vojaštvo* je tudi pa-truljiralo ulice in stražilo most čez Tibero, kjer so Matteottija zadnjikrat videli živega. Časopisi, ki so se spomnili umoru, so bili zaplenjeni. Ponekod na deželi so bile demonstracije, toda l)odrobnih poročil še ni. Roparji ubili, policaja. Chicago. r- Štirje, hauditi, ki so hoteli oropati Chicago Motor Coach Co., 1244 Rosemont ave., v četrtek zjutraj, so ustrelili policaja Edwarda Deana, kateri jih je zalotil, nakar so pobegnili brez plena. Policaj je umrl čez nekaj ur. Četrti komunist obešen v Sofiji. Sofija, Bolgarija, 12. jun. — Četrti komunist z imenom Per-čemlijev, ki je bil obtožen, da je bil udeležen pri svetokralski eksploziji v aprilu, je bil obešen Včeraj zjutraj. Brno redarja iz Fraacijc Tukaj je mnogo Slovencev, večinoma ao iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, kateri smatrajo naAo stranko še zmirom za Kristanovo in jo radi tega še zmiraj sovražijo. Slovenci se rajši pogovarjajo, kako ao ga včeraj polomili in koliko rdečega ali belega vina so popili. O politiki le malo kaj, najrajši se zanašajo bodisi na sovjetsko Rusijo ali pa na hrvatskega Radiča. Če objavite moje pismo, ne pozabite objaviti tudi tale dopis, ki sem ga na->šel v nedeljo, ko sem se sprehajal za prekopom v Lensu. Izvr-gel ga je neki Slovenec, ki se je tudi izprehajal pred mano. Predragi! Naznanjam Vam, da prideta na Francosko in Belgijo iz Ljubljane dva misijonarja, v vsak kraj seveda le eden, Vas obiskat in Vam ponuditi duhovno pomoč, zlasti priložnost za velikonočno spoved v domačem jeziku. « Pisala Vam bosta še sama. Prosimo sprejmite jih dobro in poagitirajte krepko za obilno u-deležbo v cerkvi! Srčno bratsko pozdravljeni! V imenu odsotnega g. J. Ka-lana — podpis nečitljiv. - K temu ii jaz pripomnil, da misijonarjev in drugih kutarjev v resnici ne pogrešamo. Ce nam hočete dobro, tedaj ostanite kar lepo doma. Francoski delavci nas že tako niso posebno veseli, če bodo pa videli, da trpimo vaše obiske, nas bodo še grše gledali in rekli, da tvorimo lestev, po kateri hoče duhovščina francoskemu ljudstvu zopet za vrat splezati kakor je Slovencem, Poljakom in Madjarom. Če mislite, da bi se dalo tukaj pobirati franke za črne zamorčke, vam bodi povedano, du imajo Slovenci povečini vsi sami preveč "črnih zamorčkov", če pa ima kateri kljub temu kakšen frank, bo pa menda vsak tako pameten, du ga ne bo vam dal. Ze vsak ve, da vi vsak denar, predno ga daste zopet iz rok, tako obrnete, da postane tisti, ki ga je dobil, suženj derikalizma. Ce bi nas bili v šolf namesto molitev in veronauka u-čili poleg slovenščine in nekoliko nemščine še nekoliko francoščine in več računstva, bi nam dosti več koristilo. Tukaj nihče ne plače, berači tukaj raJši žvižgajo ali pa prepevajo. To naj si preči-tajo vsi tisti klerikalci in samo-atojneži, ki vedno trdijo, da je veronauk v ljudskih šolah potreben. Kajti vaši sinovi morajo po večini k rudarjem ali pa v tovarno, flta svetu seveda, ker v domovini delajo najbolj tovarne za zvonove tu pa jihT pameten človek niti delati noče, ker zvonovi koristijo samo popom. — Ernst Bratec. Norveška vladna kriza. ^ Oslo, 12. jun. — Norveška vlada 'je bila včeraj poražena zl>ornici in pričakovati je ostavke. Ce sedanja vlada pade, pridejo najbrž agrarci na krmilo. Nova belgijska vlada. Bruselj, 12. jan. — Viskont Poulet je včeraj organiziral novo vlado. To je že četrti poskus r novo vlado odkar traja vladna kaiza od 5. aprila. Iz mjitske Rusije Tisoč traktorjev in drugih poljedelskih strojev je bilo posla »iih iz New Yorka v Rusijo, kate »e je pokupila sovjetska vlada organizacija Amtorg Trading Kati ra sklepa kupčije za sovjetc v Ameriki. Stroji so bili odposlani v Črno morje v pristanišča Odese, Novorosijska in Batu-ma. Tovor je vreden $1,200,00« Poleg tega je Amtorg korpora tija nakupila tudi osebne avtomobile, tovorne motorje, motorčki«, stroje za knjigoveznice 'i^njame in priprave za oljne * relce. I'opravek. — V dopisu iz Bar ("ia. Ohio, v št. 125 bi se imelo yla*iti: V Ilartonu imamo dva l"'neumnjevalna hrama, katera "ta prav dobro obiskana. Razu m«' se, da ne od Slovencev. — I.A.& . cev. V tem času bi morali njegovi tovariši pač skrbeti sa to, da dpSežejo «.r>. vzporednik, kjer Wiko računajo z lovom na tslnje in severno medvede. . Mogoče pa je tudi, da je vreme na severnem tečaju Amund« sena zamikalo, da je razširil svoj načrt in podaljšal svoje bivanje je da bi lahko zadostil svojim znanstvenim težnjam. Ljudje, ki poznajo Amundaena dobro, pripovedujejo, da mu je znanstve-no raziska vanje severa mnogo resnejša zadeva kakor si to predstavljamo navadni zemljani. Treba je samo pomisliti na njegov obisk južnega tečaja. Tudi takrat je stalo šivljenje raziskovalca tako rekoč ne kocki. Vsak dan bi lahko nastopila poguba ekspedicije, in vendar je Ar mundsen v zadnjem trenutku premislil glede radioaparata, katerega ni vb«1 sabo. Trenutno ni mogoče reči, če je ravnsl pravilno ali nepravilno. Vsekakor je res, da bi bilo članom ekspedicije potom radija mogoče pomagati v slučaju ha vari je aeropla-nov. Zadeva pa je kontno taka, Izvršcvatni odbor« f * ,UPHAVN! ODHKKt • • Pisšsadalk Vlaeeot Cahikar; podprrdiedntk Androw Vldrlck, R. P. D. T. Bok 101. Jokaetoorn. Pa.t fl.dajalk Mettb«w Tark: tajnik kolatlkoge oddelka ttka Novak; gL upravitelj glasila rs laik/Joka Vogrkb; arašalk glasil* dsše Jsvertalk. Geto*. , * POROTNI ODSEK i Buz 176. Um-karto*. Okki Freseos A. I Jlsitla ielesalkar, prqioe4nlk. Taaekar« MIT B. Ktdc«waf Ave.. Cklre>o. lil.; Joks Krltmsnttt, l|ltl Bo-nlnftoa. Atk Wast Park, Ohlo; Mar; Udovich, MM B. Rklgevey Ave« CM-cm a, IIL) Jaka MU, Bo* II, Btrsbea* Pa. adLNlftKl ODSEK i " OSREDNJE OKROtlB: ZGODOVINA MONTGOMEMT WARD & CO. Problem Amundsen Ali želiš znati pravilno plast »» 'ilat angleško? Naroči si **8k>-»r ko-snglsiko slovnico", kale ro > Izdala in ima na prodaj Književna matica 8. N. P. h Raziskovalec Amundsen postaja z vsako minuto večja za-gonetku. Pozitivnih poročil o u-sodi njegove ekspedicije nimamo dosedaj še nobenih. Zanimivo je čitati, kako optimistično presojajo Amundsenovo podjetje njegovi rojaki v Skandinaviji, dočim se nagibajo druge dežele, v prvi vrsti Amerika, k pesimističnemu presojanju i>oložaja. Na Norveškem se ljudje že od 24. maja dalje ne zanimajo za nič drugega kakor samo za vremenska poročila. Se nikoli se niso bavlli Norvežani toliko z zemljepisom kakor zadnji teden. Vse nestrppo proučuje dela o severnem tečaju in pridskujc vesti s Spitzbergov. Vsakdo skuša ns svoj poseben način razreAiti u-gsnko Amundsenovega poleta. Ker sc Amundsen ni vrnil v prvih 24 urah, se splošno smatra, da se je izkrcal na severnem tečaju. Naa taja pa vpraAanje, če se ciao stroji r***'™, ko * spustUs letala na tis, pokvarili, Uko da jim ni bilo več mogoče vzleteti. Oe so se letala pokvarila. potem bo morala radovedna Evropa krotiti svojo snatiielj-nost celo leto. kajti toliko časa bo potreboval Amundaen, če je urečno pristal na severnem tečaju da doseže Kolumbijo na smučeh. Ta pot pa je zelo težavna Kako je mogoč« prezmiovati na severnem tečaju, Ws prav za prav niti ne vemo. Pr. jAnje polarne cks|»edlclje so imele s seboj cele karavane ssni, kstere so vlekli psi. Tudi je trela misliti na to. da je vsel Amund^nj se-boj živeža samo za nekaj ti-dnov in da bi mu mogla zaloga hrane zadoščati v slučaju največje skromnosti kocuj 2* SLIKE IZ NA9BJNN Mulberry, Kans.—Par tednov nazaj sem se pomikal ppoti mestecu Arma, da si kaj t|gprosim pri rojakih, ker bil sem |e lačen, du se mi je toma delala pred očmi. Ko se na cesti oziram okoli, ne zato, da bi se izognil morilskemu avtomobilu, zasJišim šumenje v zraku. Kakor zrakoplov je brnelo in letelo naprej. Precej sem spoznal, kaj je, Prikazen je imela široke peruti, dolge in tanke noge, a šc daljši vrat. Zdelo se mi je, kot da nekaj nese, in res bilo je tako. Prikazen Je obstala na vrhu lepega gradička na dimniku, kjer je malo postala. Takrat sem razločno videl, da ima korbico v kljunu in tedaj sem tudi poznal, da je to velika ptica. Štorklja je bila. Hitro povem pri cesti stoječim otrokom, naj zapodijo štorkljo, da se ne pripeti nesreča in bi se dimnik ne podrl, ker Je stala na njem. Otroci so se res pričeli pripravljati, da jo odpo-dijo, a ko je štorklja videla njih namen, Je pustila svojo ovenčano korbico iz kljuna v dimnik. Zaslišal s« je krik žene Kr. Erz-nožnika. ki j« preetregla otroka moškega spola, letečega po dimniku nizdol. Čestitam. Imamo spet nnegs krojača v državi Kanaaa. Želim, da bi bil le zdrav in bl hitro od-rastel ter meni naredil obleko, ker mogoče ozdravim do tistega Rojakom s tem pokiicom f* priporočam, da s« d rti jo proč od Kansasa. Pozdrav vsem naprednim rojakom po širni Ameriki. — Joe 1'rrkne. ttesl Prankfort, III. — V št. 118 sem čital dopis brata F. Hočevarja, da sem kritiziral po hišah. Tisto aem rc«. s bilo je ttf-di resnica. In resnico tat*« f^ Trgovino po politi je ustanovil A. Montgomery Ward leta 1872. V mali sobi dvanajst pa Štirinajst čevljev veliki in v tem prostoru se je započela ta velika ideja. Delal je v mali trgovini v St. Joseph, Mich. Odjemalci katere je on struge) bili so večinoma kmetje. Jih spoznal in se njim priljubil, biU so odjemalci in prijatelji njegovi ob enim. Od njih in svoje lastne skušnje je spoznat potrebe kmetovanjih telje in njih težkoče. Sprevidel jo, da se kmet trdo bori pri obdelovanju zemlje za svoje Šivljenje in spoznal, da nakupovanje rasnega blaga je velika neprillka in nezadovoljstvo vsled prevelike odda ijenosti do prodajalne. Mr. Ward se je odločil, da pri nese kmetom blago na njih dom; da jim proda dobro blago potom letakov poslanih po pošti; odlo Čil se je kupovati blago naravnost od Izdelovalcev in ga pošiljati svojim odjemalcem za mali dobiček. Ni vzelo dolgo ko je Mr. Ward spoznal, da jo prevzel preveliko odgovornost dela sa ono aamo osebo. Potreboval je pomoč in si Uko izbral prijatelja, George R. Thorne iz Kalamasoo, Mich., , ki mu je pomagal kot solastnik v trgovini. Njih prvi cenik je bila mala knjižica na osmih straneh okrog tri proti pet palcev vollka. To je bil le navaden cenik brez vsakih posebnih opisov blaga katero je bilo večinoma oblačilno blago. Ampak cena ju bila prava. Postregla sta odjemalce pošteno in odjemalci so njima vračali prijaznost za postrežbo. Jamčila sta "Zadofovoljstvo ali vaš denar nazaj" fr j»šteno izvrševa-la svojo dolžnost in jamstvo. lAita 1876 sta izdala nov cenik z 160timi stranmi ln slikami raz« nega blaga njih zaloge, naredila sta $300.000 trgovine v tem letu. V letu 1890 se Je trgovina narasle na $2,410,000. V letu 1000 so sezidali v Chicagu na Michigan lioulovardu veliko poslopje z velikim stolpom, kateri stoji še danes tam kot spomin na velik uspeh. Prva podružnice se jo odprla v Kan-sas Cityu, 1. 1904. V letu 1906 so jo trgovina povečala na $21,800,000. S sezU danjem velikanskega poslopja, ki danes pokriva nad štirideset akrov podnega prostora se je pričel na Chicago avenue. Prihodnjega leta so Je sezidalo poslopje v Kanaaa Cltyu. I*ta 1909 se je to podjetje jiodvojllo na velikosti. Zopet nova podružnica se je ustanovila v Fort Worth, Tez. L 1911. Trgovina se J«i razširila v Kan-sas CltVu tako, ds Je bilo potreba v letu 1918 sezidati to veliko poslopje, kj še danes stoji tam, Kavno v Istem letu se Je odprla nova podružnica v Portlnndu, Oregon, in trgovina Je naraščala, tako se j« sezidalo veliko poslopje tam. Kl. Paul. Minn., podružnica je bila zgrajena leta 1921. V letu 192» se je zopet odprla nova podružnica v osem nadstropnem poslopju v Oaklandu, Cent Ampak poslopja sama niso znam«nja za dobro organizirano trgovino. Največji uspeh Mont-gomery Ward A Co. nI bil v zidanju velikih poslopji. t*mveč v ohdrtavanju zaupnosti in dobre-volje pri več kot pot miljonov ljudeh, kl so še dam« prijatelji In odjemalci pri Montgomery Ward 4 Co. In v tam, da se je spravilo skupoj, tako veliko m no ftiro ljudi, kl so delali skupno z Wardom in na njih zaupnost To V strukturs, ki se jo zgrs dila.v teku petdeset letja s po-šUao trgoviop,—CA4*.) VZHODNO OKBOfcJB) ZAPADNO OKBOŽJE: Mas Novak. prvd.ihinik. SSIT4S B. Uvadsle Avo« Ckleago, IU. ^ . ^ Jacob AaibrolU. Bos M«, Moea Baa. Pa. Jsoopk Zorko. KFD. i, Bes. 114. West N«wtoa. Ps. HkM Jegosapad. AjfBi KSrTnšs 104. (Jr4» Bo. Uvadele A*e. Ckimge, m VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE 8K N AS tO VB t I it ve B. N. P, J„ M67-M So. Uerndalo Ave. Chlcago, IIL DENARNE POŠILJAT V K IN STVARI. Id se UšaJešL ItvrievsISegs odbors is ledaote volile se asslevet TslaUtvo B. N. P, J« SMT-M Bs. Lewa-dale Ave« Ckleago, IIL ~ ^' VSB BADBVB V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU se Psill|ate BS N. P. in ŠMT.S« Bo. Leerndsle Ave« Ckkete, IIL aaslov i Msgsjalitvo B. Vm pritulbr (Me HIOT Pasi llergorja. prodeednlks sadioroege odbora, Cigar Vse srltolbe glede poelovasja v gL livrševslaesi olkom se Ssj pošljejo oeelov Jo agoraJ. Vsi prlilvi ns gl. porotni odsek so saj pošiljajo as asetevi Merila triu Bos STS, Berbertoa, Okle. Val dopisi la drogi epIeL ssssaalla, ogleal, Je t svesl s glaaUosi Jedaote, sel so sošiljs as IMT-M Bo. Lavndele Ave« Ckleago, IU. Is eplskitBi ksr i "PBOSVBTA", SEZNAM PRIREDB BLOVBNSKIB ORGANIZACIJ V CHICAGU. Druitvo it. 1. 88PZ,—Plkalk v ne- del Jo SI. JUnljs, ns Steslnarjevoa vrtu v Wlllow Sprlnge, Ul. Druitvo Zvon. It 70, JHKJ.-JMk' nlk v nedeljo M. junije, v -Summit, lil. Z vosa alovenaklh organlsaelj.—Pik* nik v soboto 4. Julija, na Stoalnarje-vem vrtu v Wlliow Sprlngt, UL Druitvo Neda št W>lBKPJ.- Pleine veeellos v sobote 1 oktobre, v dvorani 8NPJ. Soc. klub št 1, JB&—Dveaiaks proditava, v nedeljo M. oktobra« v dvorani C8FS., U>6 W. lBtk Bt Soe. klub It 1, JSZ.—Dramako prednuva, v nedeljo M. sov« v dvorani SNFJ. Soe. klub št 1, JSZ.—BUvostrovs sabava, 91, decembre, v dversal 8NPJ. Boo. klub It. 1, JHZ,—Dramsko proditava, v nedeljo 84. januarja 1910, v dvorani HNPJ. ALI dobre knjig«? Tedaj Mročita knjigeKajiževae natiN S. M. P. J. t Trt J Človeku je potrebna duševna hrana .kakor telesna. Največjo slo za dolavca Js neznanje. Čimbolj Jo delavec neveden« tembolj ga izkoriščajo od vseh strani Dobra knjiga Je aai-včji sovražnik nevednosti in duševne teme. Delavee se molil učiti; vsoti si mors sam, česar mu ni dsls revna Aola. Citati mors dobre knjige. t • Ako ste ukašeljnf, če hrepenite po izobrazbi M duševnem razvedrilu, sko telite čitati povesti Is delavska«* ftl*» t jen js, spoznati nekatere naravne reenice in če ee hočete seznaniti s temeljnimi pogoji sngloškega jeslka, naročite Bl sledečo knjige i Slovenako-angleika slovnica Zajedald ... ,«..,*, Zakon blogenasije Jlmmle Higgins ,.„ .. Pater Malaventura . >i >i,1.1.«... •., , ■». n«....,... .»».«'»• ,i !••« . HI ,1... ... . ,.*'*, $2^0 ▼•fvw , 1.78 IJO 1.00 IM Kdor naroči Zsjedslce In Zakon blogenezljo skupaj, dobi obe kajigl sa tri dolarje. Vse te knjige so lično In trpsino vezane. Poštnina Je všteta. Naročilu priložite denar. ' Naročila sa vse gori omenjene knjige prejema KNJIŽEVNA MATICA S. N.P. 4. 2657 So. Lnwn4nln Avenua ___ CHICAGO, OJL MMMM VELIKI m^ET v . •#» 11. , .i a. , I 4 4 ' m O PRILIKI TIHOCLKTNire y TKKTJI IIKVATMKI VHKHOKOI^kl IZLET \ V ZMREBU Z VK1JKIM liaZOPABNIKOM AOVITANIA KATF.BI ODPLLJK |Z NP.W VORKA 2». JILMA ZaiHMhiiiii «1, dm >• AeeiUfiia ilultiofii eulu»biki pomik In IsleOdM I m* 11 «lSIWn« tofcalM m poU kmkor todi v ZogrriMi. Znila m <**e ir**«J»s« rmr«da keldne Is Now Vork« Is nssoj. Zsgveb priredi eljejon »praijcoi uMnikora lego permke Za ttcdmoU potnikov ae bo eoailaial goep. Ivea Kempolll, ve4lelal urodsik Oosard lislje. Ze nodoljoe p^ijeeoila ee obrnite no soše aseU^mlke CUNARD LlNE IU lr ISIIM n CktMi, M. T 18. JtJNUjf* ELZA Spi nal Fr. Serafln. To Je bilo prišlo tako . • • Nekega večera smo se Izpre-hajali v Gradcu po parku jaz pa moja prijatelja Ivan in Karel. Bili urno nami, čisto sami, kajti bilo je ie precej pozno. Hodili amo nerodno, z velikimi koraki, prsv kakor ne .spodobi sinovom kranjskega kmeta . . • Govorili smo o našem slovstvu, kajti med tremi sva bila dva "nadobudna" . . . Govorili smo pa tudi o tem, bi I i ne bilo dobro, iti na požirek rujnega "Katzenbergerja", katerega sta točila Matijaž in njegova poštama tpta v slavnozna-ni, vsem slovenskim visokošol-cem Uko dragi kuhinji. Kajti gostilnice ni bilo tam; vino se je točilo preko ulic, in samo mi, slovenski visokošolci, smo smeli sesti po stoleh in klopeh v kuhinji ter srkati na mestu pristno kapljico, ki je rasla na dragih slovenskih tleh ... Mi sami smo imeli to prednost, tako vsaj je trdil včasi Matljai, a če se je stisnil semintja še kdo drugi v kak kot, ka tudi niso zapodili... Prihajali pa so radi ljudje, zlasti kadar smo mi, slovenski vseučiliščniki, peli . . . O to vam je bilo življenje pri "Ratzenbergerju", kader je bilo kaj — drobiža! Tjs nas je vleklo torej nocoj srce, a šli nismo . . . Vzroka ni nobeden povedal, zakaj ns gre, ps gs tudi prsviti trebs ni bilo! . .. Postajslo je že dolgočasno, ko pribiti mimo nas mlado žensko bitje. Bila je leps in — ssms! "AJ!" se zsčudimo vsi trije ter se ozremo zs njo ... Vse tri je prešinilo neksj, s prvi iz-pregovori Ivan: "Jaz stopim zs n jo!..." , ^Le!" In šel je. Meni in Karlu ps je bilo še bo|j dolgčas ... Toda Ivan se kmalu vrne. "No?" "Nič!" "Pojdem ps jaz zs njo!" reče Karel, in res se spusti skoro v tek s svojimi dolgimi koraki. Bils sts kmalu skupsj. Tods tudi on se pripodi kmalu nszsj ter se nsms krohotaje pridruži. "Ksko je bilo T' 'gs vprašsm. "Poskusit pojdi!" "Ps grem!" Sel sem, s dssi je bils stvar smešna in je izvirale ** same razposajenosti, mi je vendar malce utripalo srce ... Ko stopim k. njej, jo nsgovo-rim: "Gospodična, vas li smem spremijsti? .. "Povedala sem zdsj že dvakrat, da ne potrebujem spremljevalca!" "Oprostite, gospodično, prvič jsz tega slišsl nisem, drugič ps, ko bi tudi bil, bi bil vendsr prišel ter vss spremijsl!" "Tsko?" vprsšs srdito, in visoko so se ji dvignile prsi... "Ds, Uko!" ŽRTVE Povest. Spisal F|r. Sersffn. (Dalje.) Tomsž je postsl še nekoliko . .. Njegov o-brsz Je kil izpremenjen — kszal Je izrsz duševno mrtvegs človeks, Izrsz blszniks . . . Potem pa je zbežsl ven — in zopet nI vedel nihče, ksm je izginil XVI. Klerikslni Skrjsnec je zopet sedel v liberalni gostilni sredi svojih političnih nasprotnikov, V konsumno društvo ga mendai kar nič več ni mikalo. "Hihihi! ..." se je smejal ter tolkel s pestjo po mizi. "Hihihi, zdaj pa še U!... Vraga, ksj tskegs ps še ne!... O ti prokleto devištvo, ti prokleto devištvo ..." "O kom govoriš Skrjsnc, o kom?H vprsšs nekdo, ki je bil šele pri zadnjih njegovih besedah stopil v sobo. "No, o tisti preljubi nečakinji našega gospoda župnika! ... Saj veš menda, ksj se je zgodilo!. "Vem, vem!... Ps meni se ne zdi nič čudno, ds je prišlo tsko!..." "Čudno? . . Ksj bo čudno!" odvrne Skrjs-nec. "Čudno bi bilo. če bi bilo drugsče, hihihi!.. Kskšnegs vraga so ps tudi počeli zmersj v tem nsšem konsumnem društvu! . . In pri belem dnevu, vsm rečem!... NI še dolgo tegs, ko sem hoUl tsko zsstrsn lepšega Iti spet enkrat tja-ksj . . . Ko stopim v prodsjslnico, ps vidim tisto punco in Še nekogs Uko zsmsknjegs drug v drugega, ds me še zsčutils nlsU! . . . Jsz pošto jim mslo, potem pa rečen sam pri sebi: e, kaj bi ju motil! ... Naj se imsU rada!... In izmuznil sem se spet ter odšel drugam! Hihihi, če bi vsm jsz ime tistegs povedal, to bi gledali! ... Ps rsjšl molčim! .. "No. in kdo bo kriv, kdo?" Jih vpraša ksr več obenem. "Kdo bo kriv?! . ." povzsme Skrjsnec. "Vrsg gs vsdll . . To ni Uko, lcskor je bilo pri oni iz Lipovcs. ki so jo odgnsli ln ki čsks zdsj sodbe ... Tlslo js bilo nevedno in neumno, s ts v konsumnem društvu. U vsm je ptlcs. ds mslo Ukih! . . K nega ssmegs ni imela, to je Uko gotovo kskor "amen" v očenašu! . ." "Eni dolžljo Dolfeta, drugI spet Bastona," pripomni gostilničar. "Ps učiUlJ bsje tudi ni povsem nedolžen!" pristsvi mlsd mož. "Vsaj icna njegova neki kar blazni iz ljubosumnosti. Pravijo, ds se vssk večer pretepsvsU "To jaz rsd verjamen, da se pretepavs-U! . ." pritrdi ftkrjanec. "Kdor se napije tistega i>etJota v konsumnem društvu, kar podivja . . . Jaz sem napravil še zmeraj kako neumnost, kadar sem se ga bil nalezel ..." , "Jaz aem pa še nekaj drugega čul," Izpre-govori nekdo drugi, ki je dozdaj molčal in samo Itoalušal. "Pravijo, da tista punca niti nI sorod-nica iupnikova ..." "1 to jaz že davno vem, da ni! . vzklikne ftkrjanec, a se takoj udari |k> zobeh . . . Glasen krohot nssUne vsi nI tega. "Kh, ftkrjanec. ta hi nam lahko marsikaj pojasnil, če bi le hotel!" pripomni krčmar. "Njemu Je vse dobro znano! . ." "Kaj bo meni znano! . . Meni ni nič znano!. . In če ml tudi je — jaz molčim! . "Pa vsaj ne boste župnika dolžlll!" pripomni nokdo, ki s«- mu je vse to nsmigavanje nekam čudno zdelo "Kaj župnika!" odvrne ftkrjanec ter nabere obraz v reane bug«. a tako, da je vsakdo lahko vedel, da tiči za to resnobo nekaj drugoga. "Pustite ml župnika na miru! Jaz in župnik ava prijatelja in ne pustim r al.a vi jati črezenj. — "ftkrjanec, kaj |ui j.- na tem resnice, da gre z vašim konaumnim druAtvom navzdol?" v|tra-ša te precej prileten mol. "Gre II nsvsdol ali #re navzgor, tegs ravno ne vem." odvrne ftkrjanec. "le toliko aem čul. da bodo tošili nekatere, ki ao a« preveč zadolžili, pa nočejo pihati!" "Kh. potem b<> kmalu U glorije konec!" vklikne krčmar. "Kakor hitro ae sačnn totbe. pa pojde vse neresen!.. škoda sa te. ftkrjanec. da si pri onih I Kaj počneš potem, ku društvs ne ho več!'* • e ______i_______ "Kdo bo bolj vesel nego jsz, kadar ga ne bo!" ss odreže Skrjsnec ..." Jsz prosim že dolgo po tihem Bogs, ds bi vse te klerikalne stvsri vrsg vzel!" Te beeede klerikalnega veljaka so iznovs -vzbudile hrupen smeh. "Ali ste že slišsli, ds se je Tomsž iz Lipovcs vrnil domov?" vprsšs krčmarics, morda zsto, ds bi dsls pomenku drugo smer. "E, ssj je že precej čass doms!" odvrne nekov Lipovčan. "Jaz sem gs že( psrkrst videl ... Slab je, slab! Stvar mu gre do sres ... Boste videli, mož ne bo dolgo! Ssms kost in koža gs je še!.." "Bog ve, če gs ni res župnik zamaševal!" se oglasi spet krčmsrics. Bils je sicer liberalne kakor njen mož, toda v to je vendar verovala, da Župnik lahko zamašuje koga. Nekateri so se muzali pri tej opazki, zopet druge pa je obšla zona, ko so se zmisllli, ksj župnik vse lshko naredi... .<' Pogovor se je zsčel sukati nato o Tomažu in Manici, ki je Imela radi umors prid pred porotnike,;. Ds je umrl Msničln otrok nenaravne smrti, se je bilo razglssllo z nensvadna hitrostjo, Bilo ni skoro drugače mogoče, nego ds je kdo videl, ksj se je bilo zgodilo. Ns kmetih niti smrt odrsslegs človeks ne vzbujs kdove kske pozornosti, ksj še smrt nekoliko dni Starega otroka . . . Ce pogine komu ksko živinče, ds, to je ksj drugegs l... Zs Bogs, to je nesreče! ... Ali če umrje Človek in še celo otroki— kaka izguba je to? . , v. Navadno se tudi zs to nihče ne briga, zs ksko boleznijo je kdo umrl. .. Mrtvaški oglednik pozna bore mslo bolezni: pri sUrih^je več j Ide 1 slsbost, pri otrocih božjsst vzrok smrti. In prsv nihče se ne vprsšuje, je li res Uko sli ne, ds, ns podlsgi takih izkazov se se-sUvljs celo sUtlstlks, tisU neovržns sUtisti-ks, ki rsčunl s ssmimi istinitimi podstki, in pri ksteri je izključens vsaka domišljijaf . Tudi pri Msničinem detetu je bil mrtvsški oglednik nsvedel božjsst kot vzrok smrti, f in vendar se je zvedela resnice, vendsr se je «sz-nesls vest, ds je bil otrok zsdušen! . . . To je bilo čudno, čudno tem bolj, ker se je pripovedovslo samodejstvo, o okolnostih, v katerih se je bilo zgodilo to, ps se je molčslo popolnoma . . . Skrbeli ps so ljudje tudi zs to, ds js prišlo oblsstvo zločinu ns sled. • Ko je Msnlcs vldels, ds je stvsr izdana, da bode zakon zahteval svojo žrtev, ni ne tre-notek omshovsls — vedels je takoj, ksj ji je storiti! Neizmerne je bils bolest, ki jo je ob-čutils spričo smrti svojega otroks! . . . Dosti solz je bils že potočils v svojem mlsdem življenju, s Uko bridkih še nI joksls kskor nsd svojim mrtvim detetom. To so bile krvsve solze v prsvem pomenu besede! . . . Hujši udsrec bi Je ne bil mogel zsdetl! . . . Rada bi bils dsls svoje lsstno srce Iz prsi. če bi bils mogls rešiti ž njim ljubljeno bitje . . . Ksko gs je stiskala k sebi, kako si je prizsdevsls, ds bi mu vdsh-nils zopet življenje!. .. Zkmsn! . ... Usode neusmiljena roka je bila posegla lzaova vmes, vse njene lepe sladke nsde so bile uničene, zopet se je tema zgrinjals nsd njo! . . . • In morilec ljubljenegs otroks je bil njen rodni oče! ... Njen lsstni oče je povzročil strešno nesrečo, kstere pogubni učinek se ni dsl odvrniti več. i*>d kstere težo se je mogls zgruditi v prsh . . . Bils je strU, uničena! ... In vendsr se ni srdils nsd očetom ... Nasprotno, pomllovala ga je!... Zsvedsls se je. ksko grozovito žalost mu je napravila, zavedala, koliko je trpelo radi nje njegovo pošteno srce! ... In bila je od vsega početke prepričana o tem. da tega, kar je bil storil, nikdar ni storiti nameraval. bila je uverjena, da nt bil pri pravi sa-veatl, ko jc zvršil strašno dejanje, ln da jo nesreči pripadala pri tem nemala uloga ... A tudi ko bi res bil namenoma polotil roko na otroka. bi ne bila dvojila ne hip o tem. kaj je njena doUnost! . . . OčeU bi ne bila tsdala sa ves svet ne! . . , Hvalila je Boga. da matere tisti čsa ni bilo doma. in ds nihče nI bil priča strašnemu prizoru . .. Kskor hitro ae je za vedels. ds Je njen oče v nevarnosti, je prešinilo nekaj kakor heroicem njene prsi, in s ponosno, samozavestni. <*tločnostjo je vzkliknila sama pri sebi: , "Za Očeta v smrt, ako treba T ... redarja!..." "A redarja bi radi? . . gs torej iskst skupsj! .. Posilil jo je smeh. "Taka predrznost!" . . . "Da, taks predrznost!..." "Ps, v ssj nisem predrzno jsz?..." "Kdo neki drugi?" "Jsz? ... Ksko to?..." Pogledala me je nehote s svojimi lepimi, velikimi očmi... "Ker me podite od sebe! . . ." "No, U — logika!..." In zszvenel ml je zvonek smeh ns ušess. "Ds, U logika!... Verjemite mi, gospodična, ds je meni mojs logiks ljubšs nego vsšsl..." In spet se je smejsls ... Dospela svs bils do tistegs kotička, v katerem se nahaja Schil-lerjevs soha. 4 Tu se usUvIm, jo pogledam v obraz in ji rečem: "A zdsj mi povej, kako ti je ime!" UsUvi se tudi ons in m/ premeri z jeznim pogledom od nfc do glsve. Pričakoval sem prsv zsres srditega odgovora. A čim dsl je me je gledala, tem milejše ji je po-jala iz njenega očesa. Potem pa sUjalp lice, t*m blažja luč je sije nagnila nekoliko glavico, po-veslls oči ter zsšepeUla napol glisno: 1 "Elzs!" "Elza! Kako lepo ime!" pripomnim jaz, in šla sva naprej, tods zdsj bolj počasi nego prej ... Lotita se je bils nsju obeh neka zadrega, in molčala svs . Zavila svs ns Jakominski trg, In* tu so naju srečsvali ljudje, midvs se nisva brigals zsnje. Zrla fcvs v tis, kskor bi nečess iskala, in najin molk je pretr gal samo kak globok vzdihljaj. Dospela svs v ozke ulicd? da nisem vedel kdsj. "Zdsj bom kmalu doma," iz-pregovori ona, kakor bl me hotela opozoriti na to, da bi bilo čas, ločiti, se od nje. A ni mi branila, da sem šel Še dalje z njo. "Kdsj se vidiva zopet?" jo vprašsm, ne ds bi ksj misli}. "Jsz grem vssk večer svojo teto obiskat, in ob tem času s< vračam," odgovori ona. "Teti stanuje v Goethejevih uliosh." 'Torej v Goethejevih ulicah!" ponovim jaz. In spet sva molčsls, dokler se ne usUvi pri neki hiši. Slučsjno ni bilo nobenega človeks V obližju. Primem io za roko in jo hočem pritegniti k sebi, a ona me odrine lshno od sebe.. "Msti me že Čsks, hiteti mo-rsm! . . . Lshko noč!" "Lshko noč!" — e e e DrugI dsn sem bil slsbe volje Dopoldne sem bil v kolegiju, s bil sem nepszen in raztresen. Profesor G., ki je predsvsl cerkveno prsvo, je delsl neslane do-vtipe ter gledal okrog, kdo se smeje in kdo se ne smeje njegovi duhovitosti... Tisti, ki se niso smejsli, so bili slsbo zapisan pri njem! ... Jsz se nisem brlgsl zsnj. Popoldne ps sem sedel doms. Stsnovsl sem tistlkrst v Hsr rschovlh ulicah pritlično. Ime sem v ozadju majhno sobico, ločeno od vseh drugih sUnovanj ss rszgledom ns vrt, ksr Je bilo meni posebno drsgo. Vzel sem bU v roke psndekte, ki sicer tudi niso bili zabavni, s vendsr še nsjbolj prebavni. Tods s učenjem dsnes ksr ni šlo. Vedno in vedno sem si oči-tsl: Ksj ti je bilo tegs trebs? ... Ali ti ni še zadosti Ukih doživ-jajev?..." Skozi razjarjene šaluzije se mi je pritepla oss v sobo ter me nadlegovala. Rszsrjen potisnem šaluzije ns dvoje, potegnem roječ iz žepe ter začnem divje mahati okrog sebe, da bi pregnal nadležnico. / Bila je Že pri oknu, ko jo zadenem in sicer tako nesrečno, da sem ji pretrgal život na dva de- Meni je zsgomazelo po hrbtenici, ker takih stvsri nikoli nisem mogel videti. Pometel sem hitro vse skupaj skozi okno in iz-kušal sem se iznebiti neprijetnega vtislcs. A ko se črez dalj čass ozrem skozi okno, opazim, ds gorenji del živoU še živi in se giblje. Zdrznem se in, da bi storil temu konec, pohitim ven, vržem pest prsti na pretrgani trup ter stopim nanj. Ko pe sem se vračal v sobo, mi je bilo pri srcu, kakor bi se vrs-čal od pogreba ... Bil sem neprijetno razburjen, nervozen, bolan... Pod okno mi prileti kos in skoro hkratu z njim ščinkavec. Do ptičev sem imel od nekdsj nena vadno ljubezen. Brž sežem po košček žemlje, ki mi je bil osUl še od zajtrka, ter ga začnem dro- priplazi . P® je zadaj m^. ček. Jaz gs zagledam šele v njem hipu, mahnem z roko ščinkavec, ki je bil krotak/do. ma^ni razumel mojega mahi j*, ja. maček ps je bil dovolj PC] brisan, da se gs ni bal. En akuL in ubogi ščinkavec je frfota« ostrih krempljih njegovih M Skočim skozi okno, a moja pol moč je prišla prepozno. Mat » kB se je bil že splazil skozi plot J sosednji vrt. Samo par peregec in kapljo krvi sem še zasledil "Vrtrfja roka, da trosiš danes samo nesrečo !* Bil sem skrajno nezadovoljen sam s seboj!.. In hodil sem spet po sobi doli in gori in si očital: "Ksj ti je bilo tega treba? . J Cemu to? .. Hkratu pa me posili "Kdo pa te sili, da pojdi ... kdo te sili? ... Smešno zares! — fj pojdem, pa je!..." (Dalje prihodnjič.) DA SKUHAŠ DOBRO PI. Y0, PISI PO NASE ■ PRODUKTE. imamo ▼ salogi slad. hmelj, tl&dkg bi vse drage potrebščin«. Poskusita ln se prepričajte, da Je »loma pri naa, kuhani vedno le najboljši in tuic* nejfti. *** Groeerijam, »ladčičarjem in v pro. dajalne Šelesnine damo primeren p* pust pri večjih naroČilih. Pilit« p« informacije na: FRANK OGLAR, | 6401 Saperior Areno«, CleTeiand, a sprejema vsa v tiskarsko i obrt spadajoča dela. i Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, feikem, nemškem, angle&em jezika in dragih. voktvo tiskarne apelira ha članstvo s. h. p. j., m tiskovine naroča v svoji tiskam. CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. Printer?, 2657-59 South Lawndale Avenne, Chicago, HL TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA!. ZAKAJ SE TISOČE LJUDI poslužuje naa pri poiiljsnju denarja v stsro domovino? Zsto ker so noše cene nsjnižjs In vsaka potiljstev je izplsčssi v najkrajšem času v polnem I m a v I a a NAŠ PLOVBENI ODDELEK prejema prijsve ss potovsaje ss VSE-SOKOLSKI IZLET V ZAGREB s velikim paniko* AQUITANIA, kateri odpotuje h New Vorka 29. julija, 1925, to s posehaim vlakom iz Psrizs < Zagreb. Naši zastopniki skrbe zs Vss In zs vašo prttljag* med potovanje* PIAIU ss pojaanila. KASPAR AMERICAN STATE BANI 1900 Blue Island Ave„ vogal 19. ulice CHICAGO .... ILLINOI* Ml KUPUJEMO VASE VLOGE V, JUGOSLOVANSKIH DRL